VZHOD RUSKA GRAFINA UMETNOST Studio", angleki mesenik za likovno umetnost, prinaa lanek dr. S. Osia-kovskega o ruski grafiki. Kakor avtor v uvodu omenja, se ne bavi toliko s isto estetskim ocenjevanjem, kakor z novo socialno funkcijo, ki jo ima umetnost v sovjetski Rusiji, prav posebno pa e grafika, ki je najbolj demokratina veja likovne umetnosti demokratina, ker je poceni in ne aka po razstavah in muzejih na gledalca, temve ga sama poie kot letak, lesorez, ilustracija. Ruski rezi1 So stari tri sto let. Toda lepak je bil pred revolucijo malo znan; ele med revolucijo je postal vana veja umetnosti propagandno sredstvo, zgodovina ruske revolucije v slikah. V dobi revolucije, ko so bile ulice, postaje, vlaki, klubi preplavljeni s pisanim papirjem, z gesli v obrambo revolucije, se morajo imenovati zlasti umetniki Deni, Mur in Lebedev. e dandanes se bavi sovjetski lepak z vsem javnim delom industrijo, poljedelstvom, vzgojo in higieno. Sovjetski lepak se ne obraa na konzumenta, kakor drugod, temve na producenta, poudarjajo, da bo njegov proizvod, naj bo materialen ali kulturen, naposled njegova last. Risarji lepakov so postali vaen faktor v socialnem ivljenju. Isto se da rei o risbi in rezu. V desetletju pred revolucijo je doivela grafina umetnost v Peterburgu velik vzpon. Najbolji umetniki so se zdruili okoli asopisa Svet umetnosti", ki ga je izdajal Sergej Djagilev. Strogi, severni Peterburg je bil bolj prikladen za to umetnost kakor barvita, slikovita Moskva. Vendar je nova, sovjetska grafina umetnost nastala v Moskvi, in medtem ko je v peterburki dobi prevladovala risba, tudi risba v vodnih barvah, prevladuje zdaj lesorez. Spremenili so se tudi gledalci. Plemstvo in meanstvo je domala izginilo, a ogromno tevilo delavcev je zaelo zahajati v muzeje in na razstave ter vplivati na delo. Razstavo Petnajst let sovjetske umetnosti" 1933- leta je obiskalo v tirih mesecih v Moskvi 700.000, v Ljeningradu 500.000 in v Kijevu 250.000 ljudi. Pred kratkim je razstava slikarij kolhokih kmetov v neki vasi privabila na tisoe gledalcev iz vsega okraja. Umetnost je preprostemu ljudstvu potrebna, le treba mu jo je narediti pristopno-, razumljivo. Razne razstave, med njimi razstava sovjetske grafine umetnosti v Londonu, kaejo splono tendenco k realizmu kot tisti obliki, ki jo bodo mase najlae razumele in ki jim bo najbolj ve. Konni slog, ki ele nastaja, bo pa rezultat vpliva obdelane vsebine. Velika je razlika med Benoisevimi risbami Peterburga v 18. stoletju, risbami Dobuinskega mrtvega mesta" med dravljansko vojno in Verejskega risbami novega, ivega, industrializiranega Ljeningrada. Pokrajinske risbe Kupreanova, Nivinskega risbe petro-lejskih vrelcev, hidroelektrinih central, udarnikov, materinskih domov perorisbe Dormidontova z Dnjeprostroja, kaejo odkritost in preprianje moa, ki opravlja svoje delo pri konstrukciji. Zelo razirjena je ilustracija knjig, in sicer prav tako domaih in tujih klasikov kakor modernih sovjetskih del. Ljenin zahteva od komunista, da 1 Stich. 296 obogati svoj um s poznavanjem vseh onih zakladov, ki jih je lovetvo ustvarilo. Moskovski umetnik Piskarev je porabil dve leti, da je ilustriral Ano Karenino" z barvastimi lesorezi. Na londonski razstavi je bilo polovico izmed razstavljenih 500 del samih ilustracij Dickensa, Smolleta, Byrona, Sira Tho-masa Morea in drugih meanskih klasikov. Toda te ilustracije kaejo, da gledajo sovjetski umetniki preteklost s svojimi omi. Po Timesovem poroilu so ilustrirali angleke klasike s tujim poudarkom". Zelo razirjena je ilustracija knjig, otrokih in drugih, ter dnevnega in periodinega asnitva. Trg za knjige se je ogromno raziril z ostrim bojem proti analfabetizmu. Od 1920 do 1934 se je 36 milijonov ljudi nauilo brati in pisati. Ilustrirana knjiga je vaen pripomoek za pouk, in lesorez je najceneja ilustracija. edalje bolj se dviga okus italcev in se mora dvigati tudi kvaliteta ilustrativnega dela. Kakor so ogromne, milijonske naklade knjig, tako so tudi naklade reprodukcij umetnikih del ogromne. Dravno zalonitvo lepe knjige namerava izdati 1935. leta tiso ilustriranih del, med njimi polovico klasikov. Povprena naklada bo 35.000; dela Gorkega in Pukina bodo izla v stotisoih. Najbolj znana ilustratorja otroke knjige sta Pahomov in Lebedev. Visoko kvaliteto sovjetske grafine umetnosti so dokazale mednarodne razstave. To priajo n. pr. poroila londonskih listov ob tamonji razstavi. Na mednarodni razstavi lesorezov v Varavi 1933. leta je dobil prvo nagrado sovjetski umetnik Favorski za svoj portret Dostojevskega. Favorski je vodja cele ole v Moskvi. Njegova kompozicija spominja na stare ikone. Najbolj nadarjena njegova uenca sta Gonarov in Dejneka. Kakor je njegov slog asketski, tako so lesorezi Kravenka ivi in temperamentni. Moskva, zlasti Kravenkova ola, je imela odloilen vpliv na Ljeningrad. Tamonji umetniki izdajajo lasten asnik Lesorez". Lesorez enega najmlajih in najsposobnejih izmed njih Judovina, je pred kratkim kupilo angleko drutvo sodobne umetnosti za Britski muzej. Toda ne samo Rusi, tudi drugi narodi so zaeli razvijati lastno grafino umetnost. 2e na moskovski razstavi 1926. leta je pokazalo svoje delo lepo tevilo neruskih mojstrov slikarstva, grafike in kiparstva. Mehka lirinost Ukrajincev, pestre barve Armencev, stroga izrazitost Gruzinov daje tem delom posebno narodno obeleje. Sovjetski umetnik je nael v grafiki najpriklad-neje, ostro, lakonino in dinamino sredstvo izraanja. Po originalu priredila Olga Grahorjeva. STARA IN NOVA JAPONSKA KNJIEVNOST V zaetku vsakega leta prirede na Japonskem tekmovanje pesnikov. Ta navada se je ohranila dolga stoletja in tudi trezna stvarnost veka tehnike je ni mogla izpodriniti. eprav je e stara, okorela, je vendar ena najlepih iz-podbud za mlade talente, kar si jih moremo misliti. V novembru razglase na dvoru vodilni motiv, ki ga morajo vsebovati pesmi, doloene za tekmovanje. Vse morajo imeti obliko kitice vaku" z 31 zlogi. Vsakdo se lahko udelei tekmovanja. Te epigramske igrake slikovito poetinega, simbolinega impresionizma je treba potem poslati dvornemu ministrstvu, kjer jih ocenijo. Vodilni motiv ima vsako leto simbolino zvezo s asovnimi dogodki in je nekakno poetino vodilo za vse leto. Letos so bili motiv erjavi ob ribniku. Izbrali so 1 297 Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi