Posam. štev. Din 1 f četrtkova in sobotna Številka Din 1.50 š »i&krinn, nnn 5!:,1 *° Praznikov, oh 18. uri * Mtumom naslednjega dno. Stanc mesečno po poSti D 1150, . . - «matvo D20-50,do5t»1i.. = M*—, naizkainJct mNAEODNI LIST'* (e = (»i obora") ae naroči I >n alane mesečno 2 | letno 6 Din, polletj e celoletno 22'5v I.m c -- g SarofrJa^ toplnčuj« v naprej, g 1ST) Posam. štev. Din!*—t četrtkova hi sobotna številka Din VSO x BREDHIŽTVO .Tabo«* Ja .N« rodnega 1UU" je v Mariboru, Jur* £ičeva ulica 4, !• nadstropja. •— Tele/on interprban Kur. 376» «■*» ■acat Rokopiai n.m •■Bitij#«-*1®** OPRAVA fc> T JiuRSvri d. M. 4, pritličje d Mn o. — Tčlefoa It. 34. SHS poltno-Čalc. rnčira ra .Tabor* 11.387. n .Narodni iW* 134(3. Ra naročila brr» denar)a »n a« odra, iomtM« Leto: IV. (I!). — Številka; 195 (35). Maribor, četrtek 30. avgusta 1923. Kraljev povratek iz Maribora. Kralj zadovoljefl s sprejemom ifi z izložba __ t, Bled, 29. avgustu. (Izv.) Nj. Vel. kralj z Industrijsko-obrtrio vzorčno izložbo ze-Alcksander se je sinoči ob' ^22. uri Vrnil lo zadovoljen. Visoko stanje mariborske semkaj. Nnpram spremljevalcem se je industrije in obrti ga je presenetilo, izrazil, da je S sprejemom: v Mariboru in; Pred stavko v delavnicah Južne železnice? Od včeraj pasivna rezistenca? — Pod kontrolo vojaštva? Maribor, 29. avgusta. (Izv.) Izza zadnje štiriindvajseturne stavke, s katero je delavstvo na solidaren način manifestiralo svoje nezadovoljstvo s sedanjim položajem, kakor tudi dalo izraza svojemu protostu proti zavlačevanju železničarske službene pragmatike, se opaža med delavstvom južne železnice trajno naraščajoča napetost. To nepovoljno razpoloženje je še povečalo dejstvo, da je vlada na opomin delavstva odgovorila z mi-litarizaci jo, ki jo delavstvo v svoji upravičeni borbi za obstanek nikakor ne smatra ža upravičeno. Največje nezadovoljstvo je opažati v delavnicah južno železnice v Mariboru. Ker vlada kljub zaključku ske razstave. Maribor, 29. avgusta. Včeraj je bila z obiskom' Nj. Vel. kra-r\a.?a slovesen način zaključena Indu-^rijsko-obrtna vzorčna izložba v Mari- •nr<5h °De’ k’ znaj° ceniti važnost Va-in razvoja našega narodnega go-POdarstva, jo bila razstava vseskozi poti !!j~ ^az9tava je pokazala velikanski na-oh na®e industrije in obrti, zlasti tu .jj ^crni meji naše države, ki jo bila od ^»ta skoraj popolnoma odvisna q0 nam sedaj neprijaznega inozemstva. Za osamosvojitev je prvi pogoj _;Wni in politični napredek in kon-^ acijo naše države. In v tem oziru r^?.'akko z razstavo popolnoma zado-o]^ Pokazala je, da si je naša domača jje 111 industrija postavila trdne teme-V^ Hadaljni razvoj in, napredek, j^gla pa je razstava tudi drugi svoj Seznanila je najširšo javnost z i^^aeiiai izdelki ter pokazala trgovcem ^i^juncntoin, da dobo pri domačem Če v n ?n iuduatrijcu ravno tako dobro, ge ^ °ljše blago, in izdelke,. kakor jih zemstv^ >nxn°go trgovcev naroča iz ino-*n’ ^ tem' odjeda domačinu kruh )e ^ Uverili so se lahko o tem ne *8Sto • i° Vonzurncnti, ampak tudi visi ’ ki oblasti in merodajni činitolji, ^.odločlno besedo o naši trgovin* bo — ^nančftt politiki. Kakor zna-beK«*1. 'me|d drugimi odličnimi o-Ogledal razstavo tudi načelnik ^Tstva za trgovino in1 industrijo, g. ^jSavič, ki je prizma!, da je slovenska industrija najboljša in najbolj v naši državi, ter se o razstavi Pohvalno izrazil. Gospodarski krogi ^®^t>orske oblasti pa so mn na poseb-'sestanku tudi obrazložili položaj gospodarstva ter mn ha podlagi ‘e predočili, kako potrebno je v celokupnega našega narodnega obS1^ ^ T^a trud ih delo na-tftr u ' industrije podpira in se ozira eva njene želje. Prepričani smo, to je ts> koristne posledice in tudi Razstave. $ m bajjvišjeimi mestu razstava hi -mer Sander Z7®*ena- Ni* VeL kral3 Alek-^tjorsku1 80 P0*0^™ zanimal za ma- zurske , razstavo in odlikoval vse gospo-^^kodn^0^0 hiariborske ® tein, da jo v*° prejel pokroviteljstvo Sad 'Kneza o' **tero ai je včeraj v spremstvu 'VeL St osebno ogledat Pohvala hje vseH’*^3 naj večje odlikova- čil° ^ 5^®9tavljalcev in1 naj lepše platano ,n„ #o'ae trudili, da je razstava fptet, Nonh^’Wa^en krpamo iz razsta- iaio SEJ’^ ki vedno proda-r,aa®fcavftJK ^a^no«t radikalni vladi, So fetavnonv >vn+k?‘tira'f,:’ keT -i8 bil° Vj raz' gledu Mn-rP^ gI1 V zgodovinskem pre-3hnoaria °tocnjeino, da je dne 27. zadan ® generali Maister preprečil fevoj° obi^ m ^eHWeV» dobiti mesto v godefc važen zgodovinski do- <®toniili^?iVe“skoffal Maribora, ki ga ifctataktojo«*. Z?^odoivtoar. Skrajna 'riiaa ^_ .'ne rabimo ostrejšega iz- bila, da »r, r^rtl tukajšnjih Nemteev je '^HtrČno, i^J^tega bojkotirali ne-lT°ditev a. lzM;racPo gospodarsko prl-ijani niti ^ t jugoslovanski držav-* ^delovati ? polju nočejo 33 niih^v^, t° najjasnejši do- ^i^avi Mafprftni da -.^ k^cuski' klerikalci So po-_____ 'CJ1^kjg^ar.»žlilflo, krogiii- ponovnim protestom in obsojanju 8 strani celokupne javnosti še ni ukinila odrejene mobilizacije in militarizacije železničarjev, so delavci delavnice južne železnice v podkrepitev svojega protesta pričeli včeraj dopoldne a pasivno rezistenco. Povod jim je dal slučaj nekaterih mizarjev, ki so se protivili povelju, delati čez običajni delovni čas in bi imeli biti včeraj radi tega kaznovani. Ker pa se govori, da bo zasedlo delavnico vojaštvo, groze železničarji s popolno stavko. (Op. ur.: Mi smo k militarizaciji železničarjev že zavzeli svoje stališče. Upamo, da bo vlada končno spoznala i.n uvidela svojo pogreženo politiko). Nejasnost v reškem vprašanju. Vlada »čuva tajnosti«. —• Dr. Beheš po posredoval med Italijo ih Jugoslavijo? Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Po prodaji odgovora naše vlade na italijansko noto se pričakuje, da bo najkasneje do jutri položaj popolnoma razjasnjen. Do tedaj se bodo razjasnile tudi razne okol-nosti, ki jih med a j seveda obe stranki čuvata kot strogo tajnost. Zunanji minister dr. Ninčid je izjavil nekemu novinarju, da o naših protlpredlogih italijanski vla- di notnore dati nobenih pojasnil. Radi te rezerviranosti vladnih krogov se pojavlja v javnosti, zlasti v časopisju velika nevolja. Kakor v Rimu, so tudi v Beogradu pripisuje bivnuju češkoslovaškega zunanjega min. dr. Beneša v Rimu velika važnost. Splošno se misli, da bo dr. Beneš interveniral radi rešitve reškega vprašanja. Radičijada. Nov Radičev članek. Slavospev mlrolj ubui Angliji in drugo Radičevo klepetanje. Zagreb, 29. avguria. (Izv.) Radič pi- njeno podporo, ne znaČi ničesar, ker niše v svojem »Slobodnem domu« pod na- majo za svojo romunsko politiko za sa-slovom »Miroljubna Anglija in pnciflsti- bo niti srbskega naroda, a nimajo ga čna Hrvatska« med drugim sledeče: Da- tudi za svojo politiko s češkoslovaškimi našnja francoska vlada je zelo razburita kapitalisti, niti za brezplodno in blazno ih' o nekdanji miroljubnosti ne more več politiko proti Bolgariji in Albaniji, niti biti govora. Anglija pa vodi ravno na- za previsoke dolgove v Franciji. Proti Sprotno miroljubno politiko dela in ena- njim pa je vsa Hrvatska, Slovenija, Črna kopravnostL Francija si je pridobila če- gora, vsa Macedonfja in Vojvodina. To škoslovaško in Jugoslavijo, Anglija pa je je nad lo milijonov ljudi. Vse to vodi našla ob svoji strani Hrvatsko. Hrvatska pacifistična Hrvatska in Anglija bo naje središče postojanke, v kateri je vsak- šla v Hrvatski vedno zaslombo za svojo do za miroljubno Anglijo ih nikdo za miroljubno politiko dela in enakoprav-vojneželjno Francijo. To, kar ponujajo nosti. jugoslovanski vlastodržci Franciji za ŠoSski nadzorniki. Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Mini- lucij, Sprejetih’ ha zborovanju jugoslo-Strstvo prosvete izdeluje načrt za razde- venskih učiteljev v Ljubljani. Odstavlje-litev šolskih nadzornikov po vsej državi, hi bodo vsi oni nadzorniki, o katerih je Razdelitev se bo izvršila po zaslišanju dognano, da so svoja mesta kot nadzor-Vseh višjih šolskih svetov v smislu reso- niki zlorabljali. Minister Beneš v Rimu. Rim, 28. avgusta. (Izv.) Češkoslovaški skfm ministrskim pr ods e dni k oth. Na Se-ministor zunanjih zadev dr. Beneš je da- Stanku sta razpravljala o političnih in ncs zjutraj dospel semkaj, ter je imel gospodarskih) zadevah, ki se tičejo oboli šc tekojnl dopoldneva sestanek z Italijan- držav. —n— ; ! Prost uvoz živil ha Češkoslovaško. j;T;: BORZA!. ' Praga, 29. avgusta. (Izv.) »Pragef C Uri K, 29. avgusta. (IzV.) Prcdborza. Presse« doznava z merodajne strani, da Pariz 3l.8o, Beograd 5.8250, London 25.20, bodo V kratkem ukinjene vse odredbp Berlin 0X10085, Praga 16.325, Milan 24.05, glede uvoza žita in Mo/ke, ter da bo uvoz Neuyork 554, Dunaj 0.0078 ena osmina, teh živil .» Češkoslovaško popolnoma žig- krone 0.007825, Budimpešto 0.03 ena L ~ ' 4 ce, ne pa za napredek im izboljšanje fitah nja našega obrtništva; in du etri j e im čelo«, kupnega gospodarstva. Tukajšnja kleri* kalna lista »Straža« im »(Slov. Gospodar« Sta prireditev bojkotirala, »Straža« eelal z izmišljotinami napadala v očividnenf namenu, škodovati prireditvi Svojega namena sicer niso dosegli. Vendar pa st naj vsi obrtniki, induStrijaloi, trgovci In kmetje to zapomnijo za bodoče volit«: ve. Kdor dela proti našemil gospodar« skemu napredku im razvo ju, js eovsažutič ——moA«*«------—-1 ljudstva! 8. septembra vsi v Ptuj! 8. Septembra poteče 15. obletnič* Sl« storičnega dne 8. septembra 1908, ko jel nemčurska drohal s kamenjem id paUb cami napadla mirne Slovence, prihajajo če na skupščino Družbe sv. Cirila in Mo toda v Ptuju. Ta dogodek je izzval o Kromu o ogorčenje širom: slovenskih kr a« jev. Ljubljana je priredila protc*tno abo rovanje, toda avstrijske oblasti «o podlo« le proti Slovencem na slovenskih tleh —• oboroženo vojaštvo, ki je na ljudi, bore« če se za najpriprostejše narodne pravice; streljalo iz pušk. Zločin avstrijske uprs« ve je bil krvavo maščevan1. Deset let pd teh dogodkih je bila habsburška mooar« hi ja v zadnjih vzdihljajih. Koncem ok* tobra leta 1918 je zgodovina zbrisala S evropskega zeml jevida cesarstvo, ki M( je upiralo ha silo in ki je streljalo {ju* dl, zagovarjajoče navadne id ustavno zajamčene pravica Avstrijskih pasUde« žev ni več, izginili eo tudi njih podrepni« ki, »Stajerc« je poginil, Ornig je zbežal, v Ptuju in vseh obmejnih mestih so po« novno zaplapolale slovenske zastave in nemško-nemčureka druhal je trepetala od strahu pred »sodnjim dneni*. Yse ji je bilo odpuščeno, zato da nas sedaj izrtova izziva na podlagi nočeh ki 80 jih Nem« oi pred 15. leti sramotili. Dne 8. septembra Se zberimo V Ptuja. Ciril-Metodova družba nas kliče. Tu -** v nekdanjem Štajercijanskem pašallku **« proslavimo 15-letidco zgodovinskih Ptuj* skih dogodkov. Tu dajmo duška veselju, da je pravica malega naroda zmagala, da obrambno delo Ciril-Metodova druž* bo triumfira nad HaSllniškim delom »Siidmarkc* In »Schulvereina«. Tu raz* vijmo delovni program offle naše Matioe, ki jo tako zvesto bdela na severni meji. Letošnjo Malo Gospojno posvetimo kta« rodavnemu Ptuju! Ratifikacija konVeSoije o južffi SelezfljlcL Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Po Ban ročilu našo vlade je naš poslanik v Rimat g. Antouievič podpisal koffvorioija O tranzitnem prometu na progah južne že« leznioe ter jih s temi ratificirat Konveo« cije so bile podjnsane v Rimu meSeoS maroa S strani Pašo kraljevine, Madžarske, Avstrije in Italije. Naša država jel te kotfvenoije prva ratificirala. Močna roka v Nemčiji. — .Vlada proti komunMom. Berlin, 28. avgusta. (Izv.) MSflfstfr« Stvo notranjih zadev je pa podlagi zsko« da o zaščiti države razpustilo komunisti« čnl glavni odbor berlinskih obratnih Sv®* tov z vsemi podružnicami tta pnuAetU O« zemlju ter prepovedala veako aadaljnO delovanje. £30=3, mm 9Xal,ulu (»NAKOUNl Lisi'«;. «0* Maribor, 30. avgusia ib* <3, fejegov pomen; doslej Dremalo ali pre-ipovtršjio umevam. [Vzrok loži v. toni, da i£oČekoskvvaki in Jugoslovani bili doslej jpreveč zaposleni z urejevanjem notranjih (juizuior, ojeujc lastnega naroda izpod [jfcujega jarma. Temu cilju .so Čehoslovaki Jugoslovani posrvetili vso svojo moči, fcejr so preživljali podobne faze razvoja kor so imielii ^kupnega sovražnika, ki jo zasidral med 11311111. jf Oba slovanska naroda pa sta Spoznala, fSJafaa njuno osvobojen jo no zadostuje Sa-telesria hrabrost, Sposobnost in po- lm1, temveč jo treba, da se tem! faktor- t ^______________ jem! pridružijo tudi duševni: kultura, zala-j Jugoslavijo a Jugoslovani na Cehoslov ifl v! najviifijeni! srni#! in! gospodarske ško in da se od časa do. časa vršo volil :cs. t-^se-to-pa)zavisi' od znail ja jezika in’ od fay2)goje na strokovnih in visokih šolah. K^-rgosloVanski inteligenci, ki so jo nauči-češkega jezika na čeških šolah in ki jo )>We8 let živela V) naši sredini, jo našo žiV-jo dobro z rta no m’ zaradi tega lahko ilno informira o na5« jugcslovensko Bilo pa bi zolo važno, da bi več iV. dijakov obiskovalo našo gospo-obrtne iil trgovsko šole in da bi li y Svoji; stroki nekaj časa tudi zapo-prii nas. Najtrdnejše in) inajvažuejše zbližanjo dosežemo z delom’, pa najsi je to duševno ali, telesno. Inteligenca, ki wagojena Ha. češkoslovašliih šolah in ki strokovno prakso na naših zavodih, pozlneje v) domovini na jboljši po-atoo m'ott^cškim, ini, ju goslovanskim1 m. MiPri m*-na ČešKemt so-Obili upeljanl je-tečaji tudi v šolah so mladina za sobe pri tvrdki Pintar & Le-Sobe solnone, zračne z vso opremo, prvovrstna, postrežba točna. Na- Lipoldova? iUHi ..‘'H 'Tssmmm Danica Hrisisdeva. Med tomi ko so se. včeraj vršile pri nas priprave za siprejem našega kra-amo sprejele ia Bleda žalostno vest, tol oiaat jo za vedno zapustila Danica llri-iBidlfieva, Tragika ini veselje so nuiogoflcrat Pacoeata, a. dogodki pridejo s silo in so ne fiajo ustavitL Pri nas je. manifestirala tjohezoa do kralja in edinstva, na Bleri omenjeni tvrdki. >— Odbor SPD. p Koča na Klopnem vrlin je oskrho- vana. Vino, hrana in ležišče Ha razpolago vsak dan. Planincem obisk te koče toplo priporoča odbor SPD, Maribor. So!a in dom. 3. Nemške šo!c la slovenska narodnost Naša jugoslovanska zavednost še iz daicka ni tako razvita, da bi zahtevala v ilnši državi izključno slovenske, hrvatske * Avstrijski klerikalci za Radiča. Dunajska »Beichspost«, glasilo avstrijskih klerikalcev, .se je začela^v^adn j oni času ogrevati za Kadiea in' za republikanski režimi v Jugoslaviji, ker ima čmežolta , , v , gospoda posebno veselje, če Jugoslavija ^I- kaže svojo notranje slabosti. Temu Sdrtit’ čuditi, saj so avstrijski klerikalci na tihem veseli, ako avstrijski republiki pre-,— sobi L letnika. rti » a a 4 * m -trk ' " -n j?® Naše šole. LajleršlJcrg - Krčevina, Na tu!£ajsn3i ljudski šoli jo vpisovanje učen-cev dne 1. septembra od 8. do 11. ure im dne 2, septembra od 9. do 11. ure. i &•: • , . j pajo Italijani, Nemci in Madžari. Oni uvajajo v svojih državah za slovanske manjšine italijanske, nemške in madžarske šole, z njimi si hočejo slovansko narodnost polagoma popolnoma prisvojiti, jo pretopiti v svojo t. j. jo asimilirati. .Vsled naše premalo razvite zavedm* sti in' nerazumevanja narodne progresivnosti so se med nami razpasli ponižni nazori, da spadajo v krajih ob jezikovnih mejah otroci slovenskega pokoljenja 't slovenske, a one nemškega v nemške šo4 le. Mi smo celo tako nesrečno ponižri® pravični, da pravimo, da je to naravna zahteva vsakega naroda, ter se jim pri tem prav nič ne spomnimo, da je vse nemštvo, ki Se danes šopiri po srednji in severni Koroški, po srednjem in zgei* njem Štajerskem, Tirolskem; Solmogra* škeml in Avstrijskem, nastalo potom asi" mllaeije iz Slovencev. Današnje preti4 valstvo teh dežel bi pristno nemško« temveč to so ponemčeni Slovenci, k»f dokazujejo premjtoga imena tajest, kr* jev, potokov, rek, gor, pateani priimki prebivalcev Slovcmrikega ®vwa Zgodovina; jo najboljša učiteljica^ 5eS se od' 6je nismo sikoro wiičrifc».r- nciS* iraj’ Mami jo je x»anenuatjoča Avtafcrija f** liaTvala z tfiemSko barro. Ee takw je gaoa, da sntatranfio iiasadaneB teelo yti S«*4 Eofilaviji te poneirBSeSiiie Slovence za Ne®** ee, dlaisa to niso pmMHi Nemci. Ti Kri*i nazori so nam v! «p|||j|a(EjflB! S ške oOrtovne šole. ;j I % .Višji šolski izdal rtasredKo,. de RmJetja' sa»gisifetjetrta K šoteka vt*fefcwa ^prejemSajR le dOa dtro* 3cb v ScsntšBe rarzmstla, sa fiaterti fle tožijo veljavfirč dofotzi, tcfat Ba pr4stiiaiae9iiSfiet^.ipdBolSBei^ '1 Pod iztaaaoS3 H3CdN9EB(»-«iBHfiBega pcSb* JSenja« rMta&pgtt, S3a tarmrihii Sifi «5» tolsti dotegwcf»> nBgBBEegia w>3tu &s Js kkte rojem ^ »eouBBBl iiJdtaiz nen^CSeteal pdfinpHflM, -j^ Vi MariSon* He je &0oiClo^Sfrilr)^^W čajev, 'da go Se šoMča> vorMvaialafe OfŠ* nim‘ prošnjami žeg, ijntna gaMBM; daj še Srtfuskega ženskega savoza, jo? njej gl oho k o ukoreninjena in kot pred ppdpedovala in vodila delo kongresa. 2e-; sednica kongresa ni dovolila, da bi kdo Kjen prvi nastop je siino osvajal: mj&naj to temeljno načolo saveza žalil. Energi-^toriost> tena, še bolj pa njene besede. &10 ffa j0 branila. Ko so jo na lanskom' govorila 10 hrez ve|.kega patosa, izegi-.' ženskem kongresu pri boju za neko na-(Gcasa se je izkičenih fraz, iz njonih beso«l, čelno vprašan jo nekoliko senaratistički prostosti, kolikor z vzgledom. Pri vSaki (priliki, tudi slavnostnih banketih, je bila ttjena obleka popolnoma enostavna. Liiksus ji je bil nekaj absolutno tujega, pobijala.ga jo z vzgledom. UrLstičeva je bila udova; odvetnica. Ko so še bili otroci majhni, je živela o-bitelj dalje časa v Nemčiji. Ko so So vrnili, je postala Hrističeva efia najagil-nejših delavk beogradsikih ženskih organizacij. Kot taka jo preživela tudi više grozote sVojega naroda in1 ko jo po trpljenju zasijalo solnce svobode, ni več predsedo^ vala Srrpskemu Ženskemu Savezu Srp-Icinja tomVeč Jugoslovanka, željna zbrali krog sdbo narodna ženska društva osvobojenih krajev. Ustanovitev našega Nar. Zenskega Savoza jo prod vsem nje-\ iio delo. Ljubezen do edinstva jc bila v je odsevala preudarnost in dobrota. Živo Se Spominjam njenega prvega pozdrava. Drage sestre! Pozdravljam1 Vas 71 Beo- vprašanjo nekoliko separatisti orijentirana Srpkinja zarekla, češ, v tem vprašanju so suzbijaju »mentalitet Srp-skega naroda i Vašeg«, jo jo predsednica ni fecafe tolUco puta ruŠenim all »eporu- opozorila, da tu nema ni Vaš ni naš na-toJJo putai pob eeni ml ali nepo-J r0d, nego Samo jedan) jedinstveni naš na-fepdjonmr. Beograd no moze da Vas pri- r0(L Vsak tak kritičen trenutek je ob-starrmi sjaaem?, oh Vas pmtfa staroiuj vladala s taktom in energijo. Njeni oseb .... ^ ... | ttosti so so vse uklonile. Kar je močnai INia Damci' HrištroOvi JO bilo vSe lepo politična osebnost za politične Stranke, tiSfcmkjifičrro: lep, z belimi kodri obdan ‘cjbiraz, lepota misli, dobrota v) besedi, pri-jsprastoCt v besedi, priprostost v nastopu. jo bila Hrističeva za Žonski Savez. Nje-Jia izguba je tem težja, ker je prišla tako naglo, nepričakovano. Prišla je nepo- llfiOTifrflir i ni i|nilni1~ r-nfhfn1 U"r' ko pripravljajo, v, Sara- Naša morska obal od600km |e brez obrambe 1 Snufmo Jadralsko Stražo4! □ □ omnmnmnm 3evu 4. ženski konigres. Kongres Se bo vršil v težkem trenutku, težkih olcolščj-mah. Tam! nami bo izguiba Hristideve prišla prav) do zavesti. Vem, da bo Jiami vsem, ki Smo jo globoko spoštovale, vfed- iio njena oseba pred očmL Ona je uživala velik ugled, iae le v ženskih krogih, temveč povsod in zlasti na dvoru. Ob priliki svoje poroke jo je vi avdijenci odlikoval naš kralj z besedami: »Budite majkoml mladoj kraljicil« Pozneje je postala prva dvorna dama. V tem častneml činu, ki ga jo vzlic bolež-ljivosti do konca vršila, jg jo nenadoma zatekla na Bledu smrt. Nakljiičje je odločilo, da jo polje njena poslednja pot še enkrat čez odrešene ki’aje, ki jih je tako ljubila. Septembra 1921 jo bila z odbornicami Zenskega Saveza tudi v Mariboru. Osvojila si jo srca vseh, ki. so jo imele priliko uipoznsSi. Obradovala so je prisrčne ga sprejema in lepoti naših krajeV, a ponovno je povdarila, da leži na njej kakor mora misel, da biva v neposredni bližini Koroške. Uživajo pogled z mosta proti koroški strani, je rekla gospej Maistrovi: »Imami neko čudno čustvo. Zamislite Si, da sami jošte mnogo stari ja nego što je-sam’, pa da imam mn oko, mnogo dece i unučada, Pal da «u sva ta deca i unučad pala za tu zcmlju. Tako teško čutim njen gnbttak...« Danica Hrističeval Razven Tvojih lastnih otrok, si jih imela še mMogo. V mislih Stojijo ob Tvoji rakvi v Beogradu. Hvala za to, kar si nami do4a« Sj-^va Tyoj^emru._ spom inu! " w rimo samp nemška, jstnSo Tl šoto. Ofe ipdSaSai fe ---------------------------- IpriiaiSelk, v llBalr3^^>om, jaiaa&Jm, let narfarrizSnai, gPwri> nlrfBwriko skb Trarečje, ntatt jo 3ott*a) Iz Ptn3^®®Jj polja z dekiiškmS priirnktoor na: *&a. zahtevala, naj-ho tajeSie-tri! 0E tf&j ko s^ejnfefjbf V MeanSk-o šolo, Čeladi l&fja' to sloveinfefkjo, saj imajo Nemški prii®6^ —————————— •r- 1 Karel PfiML; l Letošnje naticno vanje absolventov marf-borske vinarske In sadjarske šote. Sparnanijani So, da Smo SO V Tju*^ Šoji učili pesemoo, ki je 'pa vse pretep hvalila koriiSt potovanja. —• 'Ali Hi tudi naš Levstik, da »ta wi miožak, ta za rabo, kdor tujih' videl ni ljudi«t ^ človek gleda na svoje oči, kar sani skusi in doživi zunaj v belem svetti, ® mu vtisne neizbrisno V dušo in' nO ^ več iz Spomina do pozaSe starostu i Koristi šolskih maučnih potoV^_ pravzaprav nr treba dokazorvati, saj sI^ danes vsi prepričani, da v stvarne^1 _ ragojuem pogledu hasne dobro za®i^^ 81 *** no in smotreno izvedena šolska i„ ekskurzija več kakor bogve kolike 6 ^ gdiasnih učnih ur v zadehli šolski Pouk Se zunaj šole postavi na temelj; učenec spozna, čemu teljeve nauke vbijal v glavo ini znanje in znanost ceniti. Naučno i>oboV^ njo mu odpre okence v dejanstvt-» življenje: »Lej, za to ixf za; on o te j® ho tola šola pripraviti!« — Blagor ti, če 3 v Svojih namerah' v spela! . . Zlasti strokovne šole nikakor S« rejo zdelovati in. prebiti brez naueni potovanj; Saj je občna naobraaba V t kih zavodih le postranska stvar ini V*1,4 prava za poklic, za izvrševanje neke P^ sebne nalogo v družho^OBie.,$5SlfiS8lSk& \ feji-h. glavni smotor. / r T323> sTABOKrr»iraitoiJN3nLrsr

okoljenja, govori dko češki, ima češfld. priimek, popa-D1 z nemškimi pravopisom a končnico m cisto -ar.t, mati je Nemka. Šolsko Vodstvo ni v priimku spoznalo češkega ©zika ter je Jijuna dva otrdka Sprejelo ® »Pristno nemška« v nemško šolo. U-f?i slovenski narod, že zopet oropan ‘rveh svojih diušic. i ^ slovenskega pokoljenja, blati , . ’ a n«beden ne zna slovensko, dasi se v® Priimek končuje na »itsrih«; tudi k nista naučila slovensko. Stairiši °®iDo za sprejem v nemško šojo; šolsko ^tetvo ustreže prošnji. Že zopet dva Mati predloži staro avstrijsko vojaško ^Po&tnico (Militar-Abschied) svojega toJ>2a v dokaz, da j© njeni mož pristni Ne-debl' ^ ®ama ni vedela, da je bilo češko Betn^'-n^eVega Pri^m^a popačeno v •j. * en, tudi tu je zmagal krivi do- ker šolsko vodstvo ni poznalo češke-P°mena priimkovega. ■ °ledovala je nemška mati poročena »venskim odpadnikom refcoč: Aber ^Cr ^berlerer, naajn man špriht dai^ v*r sprehen aber caus nur ,^a3n medi vorštet kein vort bin-^V- blajben so nit do, mir gemar im *tts ‘’0r nah estrajh, garat s collt sdh nit ,jj ’ Ve£en a hoLbem jor sloveniš lerncu. , 119 maju ktad auf. Šolski vodja se ^ Preprositi. Letos teče že tretje le-’ a družina se še ni. izselila. Slovenski je bil zopet prevaran za jedno podobnih slučajev je bilo v gg c3i nesmisel in kruto varanje na-gjjo __r°s,ti je določevati pristno nem-ju, j®:^*dtaos,t po zadnjem ljudskem štet-fkr. dor S6 -je tajjj.gft (iai zapisati za •!»( 3e Nemec, četutdi je slovenskega talestn-^a' ^em n«3111!18!1! ®e ravna (ni ^ evet mariborski, dasi mu tiafo da se je mnogo nemškutarjev ZefeP^i za Nemce. * Ittlijjjjii ni°ar iz okolice s pristnim češkim !8e je nevero slovenskega jezika, ljudskem štetju prijavil za eklicoxjoč se, da ne ma očetovega *a — jezika m da je pristojen v kjer si je njegov oče vsled svoje ‘^avari 8]fu^be. pridobil domovinstvo. 5*riri»> občinlski popisni komisar m!u je raz^°^* da 011 ni Nemec tem-Sez-k ^ ^ 3e ^aueanaril Svoj materni da ga ne zna več. Železničar se je za Čeiha. Aiko bi ta komisar fcteligeptno zaveden, bi bit ta -- 11 zapisan za Nemca s češkim pri- 2; je slučaj, da je župan iz °® izdal stranki sloventekega poko- šlan^ -16 res kmetijstvo našemu narodu ^Jske g0lv'°r blagostanja, potem so kme-®Wez Vsa^ naše narodno gospodarstvo 'Agirann; dvoma temeljne važnosti, ttrža^ - - - - - ^^Dideset 'a-aa-x°Ll"‘ JU 0bdehij6 °dstotkov naših državljanov ■Pos*vetif Zeiayo)» bi morala vso skrb ^^ne RlZvo:ju PoljedelslMih šol, da se Panioig^j kmetijstvo v vseh svojih dkonojv^. višine, do katere so sivo- fev;eta. J° ^ffnali prvi kulturni narodi dobre priprave 'za prakso so taja j,., šolam naiučna potova- «cer Vs dno. Potrebna. Praktična jo ga, česar •VZS^a v takih zavodih, a vse- <£ y i« za življenje treba, učen- deti, ys f0?”1 za'vodu le ne utegnejo vi- ^Voje T) i. -“^tovalec po svoje obdeluje kebno slik ’ .Vls?^ vinogradnik nudi po- ■^31'siVni .ln ^‘e Pfi prvem gospodarju kuhati kar bi bilo treba po- *i» ki iih drugem kmetu stva- iih hn + ^ne odobravati in ki se • V ogibatL iairsko gol i u .imamo vinarsko in sad- Hoao leto °’£ končala svoje 51. kulturi, r •'£° yaže'a je ta zavod za Muro in „azvoj na^e ožje domovine med P°vdariaf;aV^’ ^ega n'i treba posebno ?°t Po nag;'}, ai<3a^oIi te vodi stpomladi se ti 2°lenih ravninah m dolinah ^adneKa ^ . m0T0 nagledati ponosnega ^^arkofi *TvtV cvetll<;m svojem liSpu, Skicah j-rv v* 3fS?nii ^ naših solnčmh ■^^gradTiiT.01 ziati plod naših "k jft valit d«W v ~^eda^ 80 »P«11™1-te kipagote pomagal ji* •va, kakršna je naša (čez ljenja (ker je Kila Hemško volila)', potrdilo o pripadnosti k nemšlki narodnosti. Šolsko vodstvo se je s tem) zadovoljilo ter je 19 tem oškodovalo našo narodnost za j edino dušo« Iz teh in' podobnih slučajev' je razvidno, da postopajo nekoja šolska vodstva prelahkoverno in površno. Ta krivda zadene tudi mestni šolski svet, ki sprejemanja ne nadzoruje. Za veljavni dokaz pristno nemškega pokoljenja se naj zahteva krstni list o-četa in matere, v dvomljivih slučajih pa še krstni list starih očetov in starih mater. Vsi drugi dokazi kakor: potrdilo občine, Militar-Absehied, delavske in poselske knjige, domovnice itd. se naj smatrajo za veljavne dokaze le tedaj, če govore v prid naše narodnosti. Ker sili nemškutarija iz okoliških občin v mositne nemške razrede, da bi ji ne trelbalo obiskovati svoje slovenske šole, naj se njen poskus dosledno zavirača. To bi bilo jedino pravilno ravnanje: vrniti odpadnike svojemu narodu. Svoji državi, oziroma svojemu Haro-du smo dolžni vrniti vsako dušo, ki se nam jo po čegavi si bodi krivdi odtujila. To je sveta dolžnost šole napram domiu, narodu in državi. Dnevna kronika. — Nesreča ii& novosadskem letališču. Dne 18. tm. se je pripetila na novosadr skem vojaškem letališču nesreča, o kateri so listi poročali napačna imena. Ponesrečeni vojni avijatik Izidor Skoporc, polbrat primarija mariborske bolnice dr. Černiča, Se je dvignil V spremstvu redova Majstroviča na poskusni polet z nekim novim letalom. V višini 40 metrov je aparat odpovedal in' letalo je strmoglavilo v globino. Avijatik Skoporc je bil na mestu mrtev, redov Majstrovič pa je umrl čez eno uro v bolnici — IV. izkaz darov za avtomobilski sklad Prostovoljne požarne brambo n« Poforežja pri Mariboru. Žohar Drago, posestnik na Pobrežju, 100 D; Hohnjec M., past na Pobrežju, 100 D; Jeramseh Makso, trgovec v Mariboru, 100 D; rodbina Frank, posestvo na Pobrežju, 150 D. — Lepa hvala! Zbirka se nadaljuje. — Načelstvo. — Jusroslovenski klub v Solunu. V Solunu v Grčiji se je te dni osnoval klub podanikov naše države, ki namerava v kratkem zgraditi tudi lasten1 dom, za katerega je ikupil že stavbišče. V domu bodo lokali za čitalnico, razna društva, kakor tudi tiskarna in uredništvo tednika, katerega misli klub izdajati. — Kav češko to dobro, ta izrek je res upravičen za blago češkega Izvora naj-sibo to manufaktura, stroji, porcelan itd. Napačno je samo to, da mi Jugoslovani češko blago dobivamo šele iz droge ali stvarjati skromni zavod v sevoimapad-nem kotičku našega Maribora. Mariborska vinarska šola je ostala svojim tradicijami zvesta; njeno geslo je še vedno »naprej in navzgor«. Od leta do leta se tudi v narodnih rokah lepše razvi ja in se že lahko kosa s prvimi vrstnicami v tujini. Saj delujejo na njem možje, ki so kaj videli in izkusili po svetu. — In zvesta fevojim tradicijam mariborska vinarska in' sadjarska šola kljubuje tudi sedaj težkim gmotnim prilikam in vodi svoje učence vsako leto na daljše naučno potovanje. Učenci naj pred vstopom1 v življenje vidijo, kaij stroškovno naobr ažen ekonom v praksi lahko doseže. Vzorna gospodarstva naj m/ičejo mlade duhove ha pragu v samo-stalnost in naj jim kalijo (utr j a jo) voljo: življenje ti bodi — delaven dan! Vodstvo mariborske vinarske in Sadjarske šole je sestavilo za štiridnevno naučno potovanje letošnjih absolventov nastopni načrt: Maribor - Gornja Radgona - Ljutomer čez Jeruzalem v*Središče -Čakovec - Zagreb - Brezovica - Šentjur -Maribor. Dne 16. julija ob 6. uri zjutraj smo se sestali pred mariborskim kolodvorom; našteli smo 34 učencev in 5 spremljevalcev. Pred odhodom! zadoni iz krepkih mladih grl slavjanska himna »Od Urala do Triglava« — nato zakrožimo nekoliko koroških narodnih in kmalu nato na« odnaša hlapon proti scv< TTipji. Ob 9. url zjutraj smo v Gornji ‘iu^goni. Pri vla- tretje roke. Zato je dolžnost vSeh ifašili trgovcev, da v čim! večjem številu pose-tijo VL Praški vzorčni velesa j m, kjer jim je omogočeni direktni nakup. Poset-niki dobijo 33% znižano vožnjo za vse vlake in polovično pristojbino za vizum. Brezplačna pojasnila daje Čehoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8 in Aioma Company, d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3. — Za svojo družiiio vzamem izključno le Vaše testenine, priznal je eden naj-večjih trgovcev z delikatesami v Trstu pota-'kv Tovarne testenin v Ilirski Bistrici. Mož, ki pozna in ima na razpolago najboljir izdelke, ve kaj je dobro. — Zračna zveza Praga-Dubrovnik-Rini. Praški »Venkov« poroča, da je zračno potovanje češkoslovaškega vojnega ministra Udržala iz Prage v Dubrovnik imelo v prvi vrsti namen proučiti to progo v svrho vzpostave rednega zračnega prometa na črti Praga-Bratialava-Novi Sad-Sarajevo-Dubrovnik-Rim. Poizkusen polet se je obnesel jako dobro iit bo češkoslovaška vlada že v najkrajšem času vzpostavila na tej progi reden zračni promet za pošto % potnike. Zaenkrat bo končna postaja Dubrovnik, podaljšek do Rima se vzpostavi pozneje. — Ponovne volitve v nekaterih občinah Srbije in Črne gore se bodo vršile kakor hitro bodo pregledane vse pritožbe proti sedanjim volitvam. Ponovne volitve se bodo vršile tekom septembra. — Dojransko jezero. Zadnjič enkrat smo poročali o jezerih Južne Srbije, oso-bito o največjem — Ohridskem jezeru. Drugo veliko jezero v Južni Srbiji, ki pa pripada le po polovici naši državi, je Dojransko jezero v Macedoniji. Površina tega jezera, katerega gladina se nahaja 148 m nad morsko gladino, znaša 42.65 kvadratnih kilometrov. Jezero je globoko povprečno 10 m, ima kakor Blejsko jezero okroglo, kotlasto obliko, voda sama pa ima temnozeleno barvo in1 je sko-ro enako topla na dnu in Ha površini. Edini odtok i»e nahaja na južni strani, na grškem ozemlju. Često se na jezeru pojavljajo veliki vetrovi, najbolj hud pa je »vardorčan«, ki vzdiguje visoko jezerske valove in jih buta ob vzhodno o-balo, ki je radi tega izprana in razjedena Vzrok pogostim vetrovom so gola brda, ki ga obkrožajo in’ katera bi bilo treba pogozditi. Na naši strani jezera je do leta 1915 obstojalo malo mestece Doj-ran, ki pa je bilo za časa svetovne vojne popolnoma porušeno, tako da hi ostal kamen na kamnu in ga po vojni niSo več pozidali. Prebivalci nekdanjega Dojra-na so Se naselili sedaj na južni, grški strani, kjer so si zgradili novo mestece Novi Dojran. Dojransko jezero je bogato ha ribah, med katerimi se nahajajo Somi, mrene, belice itd, pa tudi jegulje. Dojranči so znani kot izborni ribiči; njihova spretnost v ribolovu je neprekoslji- ku nas čaka g. Bouvier, posestnik vino-gradbv im tvornice šampanjca, in nas povede takoj v sivoje kulture. — Vinograd za vinogradom si ogledujemo. Tu vidijo mladeniči nov način vzgajanja podlog, tam zopet občudujejo uspehe smotrnega izbora trte; ponekod je trta na nov način napeljana po žicah, drugod se drugače kakor po navadi obrezana vzpenja ob visokem kolju. In pa različne vrste! Mlada enologi uigibajo, kakšna je ta 'oza, kakšna ona, g. Bouvier in njegov stric razkazujeta in tolmačita, g. ravnatelj poučuje — — zares, kakor da je rog čebel izletel med trte! Sredi vinogradov ima g. Bouvier lepo klet in v njej dobro kapljico. Kako se prilega čašica 1922 s slatino po napornem potu v hudi soparici! Ali samo čašica! Potem gre pot dalje čez vinograde, ki niso več tako obdelani, kakor Bouvisrjevi. Tnintam zmajajo nčenoi z glavo — hud oidij, peronospora, pikec — pri nekaterih gospodarjih tudi zanikr-nost, lenoba, neznanje kuka izmed borih loz in svarijo mladino: nikar tako, ko boš sebi sadil in sebi masti L V Gormji Radgoni nas vodi g. Bouvier iz kleti' v klet itn nami kaže Sivoje tekoče zlato. In kakšno zlato! Pri marsikaterem bi dejal človek: »Ali je mogoče, da to rodi naša slovenska zemljica? Ali Se^ti ne smehlja iz kristala pozdrav iz raja?« — Končno poskušamo še domačo posebnost: vino od Pruvierjove trte. Mila in ugodna pijača je plod jako občutljivega grozda, ki ga druge gorice ne o"1 “št--o. Tuiptacm učenci zaipodo. Kmalu Va; Zelo1 zanimiva So njihova »lovišča«, iz vrbja spleteni ovojni plotovi v jeseni; v katere naženejo ribe, da jih potem um pro in polove. Ribe prodajajo v bližnji i* tudi oddaljenejši okolici. Posebno dobrot uspeva njihova trgovina m) postnih 8a« feih. Naša obala jezera je bolj slabo na* sel j ena; gostejše so naselbine na grški obali, kjer so tudi tla rodovitnejža. Sne* ga Dojranti efcoro ne poznajo, le tnalo* kdaj v januarju malo sneži, zato pa tov®* to tudi pozimi tam1 razne cvetlice M UK koliški pašniki Služijo za zimsko pašo ovc in koz. >-> Zažgal hišo, da lahko krade. Pred par dnevi je nastal v hiši Ante Kova* čeviča v Senju ogenj, ki ga je podtakni* la zločinska roka Ker so bili vsi doma* čini odsotni, se je ogenj naglo razširil. Predplo so prihiteli na pomoč, je bila vfia hiša v plamenu. Pozneje se je dognalo, da je zapalil ogenj nek Korvač samo radi te* ga, da je mogel neopaženo ukrasti denar, 80 tisoč kron, ki je bil T, hiši ebranjeg v nekem zaboju. — Krvna osveta v Južni Srbiji V Ko« mieni Njivi pri Prištini je v petek ustre* lil Arnlavt Bečir Zečirovič Arnavta Ah* meta Zefirovida. V Sve&njiei sta brata Šalih in Avdo Solkiih ubila Rada Anten novida. V Starem Selu je bil ubit Salija Osmanovič, Kadri ja Aguševič pa radjegf. V Vseh slučajih gre za krvno osveta. — Obnavljanje !it moderniziranje Beograda. Beograjska mestna občina bo deloma letos, deloma pa’ prihodnje lete pričela z gradnjo nove kanalizacije, Ho* vih tlakovanih ulic, nove električne raa* svetijave in dragih javnih del za obiSowai i® modernizacijo naše prestolnice. V to svrho bo Ha jela) posebno posojilo, delanja pa bo dobila potreben materi jal iz MenS* čije na račun vojnih reparacij. <— Krvoskrunstvo v Novem: Sadu. VI Novem Sedlu imajo te dni že tretjo sen* zaesijo iste vrste. Nedavno sta bila odkrita dva slučaja krvoskrunstva, pedaj pa je policija odferila še tretjega. Aretirali je( bil neki Izidor Nagy, trgovec, ki je zkx rablja! svojo 17-tetno hčecko, katera j« sedaj postala mati. — Uboj y orožniški StaSiot *Vt oroŽtai* ški staniei V Novem! Sadu je arožjdafc! Gjorgje Suršanski v prepiru ubil 09rasipehoov, to je s smrtjo. Skoro v vsoh slučajih jo bila vzrok beda in skoro vsi Obupanci so bili mladi ljudje. Samomorilni tx>izkusi muli nesrečne ljubezni so bili , pamo trije. Budiihtpeštttiicf, torej niso proveč zaljubljeni. — Za razvoj Male Azije. Inozemsko . jčaSoptojo poroča, da se Italija, Francija , ih Anglija, pogajajo glecle stfuprioga delo- (vanja na razvoju Male Azije. Glasom teh' Vesti so bo Mala Azija razdelila tta tri interesne sfere, v katerih bodo te tri države prevzelo gradnjo železnic, če t in j , Mteetrij. Baje, se tudi že osnavljajo velike denarne družbe,, ki. bodo akcijo velesil financiralo. ■ — ............................. BMBBgC »Napaden človek«. — Št. Jerrlejski Sejem V Slov* Fistrici je bil bolj slabo obiskan. Mala Nedelja. Klerikalci pripravljajo za nedeljo 2. septembra orlovski zlet s telovadbo pri Mali Nedelji. Razvili so veliko agitacijo proti prireditvi »Narodno kulturnega društva«, ki se vrši isto neideljo 2. septembra v društvenem! domu — hoteč isto preprečiti. Kot odgovor na klerikalno bujskarije, poživljamo vso napredno javnost od blizu in daleč, da se v uajvočjem! številu udeleži naš prireditve, ki se vrši ob1 vsakem vremenu. V nedeljo 2. Septembra pridite vsi k Mali Nedelji. Agitirajte povsod za častno udeležbo! Dopisi. ? Slov. Bistrica. V nedeljo dno. 26. tni. So diletantje iz Šmartnega na Pohorju ■ igrali v gostilni Ferdinanda Vernika v ivoivačjl vasi pri Slov. Bistrici »Verigo«. Po končani predstavi se je udrl dol verande, kjer je stalo mnogo gledalcev, ter Je bilo več oseb lažje in težje poškodova-, mb; dve Osebi ste si* zlomili nogo. Zvečer okoli polnoči so nastopili kmečki fantje z nloži im se med seboj pošteno ricpli, tako da je .več oseb ranjenih. Značilno za okoliš, ki je vos klerikalno-(aomčurslki. Hadovodhi smo, ali je okraj-' po glavarstvo dovolilo Verniku, ki jc psa* zagrizen Nemčur, ki jo tudi hujskal JEjndii proti našim1 narodnjakom, podaljšanje policijske ure. — Dne 7. septembra til Eviečer priredijo mariborski akademiki vi tukajšnjom' hotelu »Beograd« glc-BaKgko predstavo. Igrali bodo Našičevo Ja; Rajha, Zabavnika, Zemljiča in drugih znanih Vinarjev; in po okusnem mes-jnjesh zajtrku, ki nami ga jo pripravila (ljubezniva Ljutomorčauka, smo ubrali pot proti. »Temineru« — vinogradu veli-fcoaaedeljisfce graščine. V Rfcari gotski, izletno urejeni kleti stoo so namerili na ‘ g. Vaijaka iz Maribora, ki jobaš pretakal [kmtpljeno žlahtno kapljico. Ig kakšno vijio jao niamj zopet nudili hrastovi trebušasti prjuki pod visokimi črnimi ohokbm, ki ga prepreda »rhacodium cellarel« ali kletna plesen. Ne .veš, katero bi bolj pohvalil, rii graševino ali žlahtnino ali b urgundec riti tobo, tl zavratni traminec, ki polziš po grlu kakor nektar in’ potem) podkašaš Človeku nloge, kakor hi v svoji preveliki EOstoljubnosti hotel svojega častilca za tKečno prikovati nase! Ljutomerčani se res lahko ponašajo, da gleštajo v svoji »literaturi« taka po vsem svetu znana Sdrila. Takšno kapljice zaman1 iščeš po isiaej vinorodni Jugoslaviji. Moč in sladkost izvabi solnce tudi d almati-n skemu kršn; tako milino, tako ubranost, tako rožico rodi le gruda jeruzalemska. Popoldne Smo dospeli na Kog In se Kaiužili najprej krasnega vtdika. Po poti je bil višji vinarski nadzornik g. Matjašič nas Spremljevalec in neutrudljivi -učitelj. Razkazoval je učencem znameni-,to vinograde in pojasnjeval posebnosti v mjih' obdelovanju. Gostoljubna hiša g. Košar ja naš kar ni hotela pustiti naprej, zato je bilo trčka tudi krepko stopati, da rstoo še ob’ pravem času prihiteli .maj Mfe&Jsi. BjiaS,|a. ftdsradef v Čakovec. .(Konec prih,) Celjske vesti. Velika korupcijska afera celjski carinami. V Celju, 28. avgusta. V Celju je vzbudila v pondeljek, dno 27. tin. veliko senzacijo aretacija carini ka celjske carinarnico Evg. Griinvalda, ki se jo izvršila v kavami »Evropa«. Povod temu jo bil sledeči: V .preteklih 14 dneh je izsledil komisar železniško policije v Zagrebu g. Tkalčevid na zagreli skecm! kolodvoru 13 velikih zabojev uti-hotapijenega cigaretnega papirja in saharinu, spravljenega med staro obleko. Kot lastniki tihotapskega blaga so bili na to izsledeni bosanski Židi. Sledovi korupcije so pa vodili tudi v Celje, kjer jo v pondeljek popoldne aretiral omenjeni komisar s pomočjo celjske policije carinika Griinvalda, po rojstvu Žida iz Osijeka. Doslej jo ugotovljeno, da je Griin-vatd, pridoljen poštarskemu; oddelenjn, etspediral zadnjih 14 dni na nepošten način iz kolodvorsko slanica 18 počil j atov cigaretnega papirja in saharina v več- zaoarmjenja % ■milijonski vrednosti brez naprej ter bil podkupljen od strank „ zneski do 25 tisoč din. Pri hišni preiskavi m je zaplenilo pri njem nad 30 tisoč din. V zvezi s to aforo je bil aretiran v Mariboru neki žid Mayer. Tudi mnogo drugih, jo že pod ključem. Griimvjtld jo začetkom vsako inkriminiramo dejanje tajil, konec no pa po konfrontaciji s sokrivci svojo nepošteno postopanje arogantno priznal. Zagovarjati ko bo moral pred poroto radi zlorabe uradno oblasti in podkupovanja. Tedenski pregled za'naročnike »Narodnega lista«. Petek, 24. avgusta. Občinsko volitve v Srbiji, ki so pod pritiskom oblasti izpadlo za radikalce ugodno, smatrajo radikalni krogi za poskus za državne vo litve. Govori se, da bo Pašič predlagal kralju, razpust parlamenta in razpis no vih voiitev. — Zoper stavkajoče trboveljske rudarje hoče vlada uporabiti zakon o zaščiti države. — Radio v Londonu nima uspeha. Doslej ni imel prilike govoriti niti z enim vplivnim politikom. — Radikalci so dovolili Nemcem otvoritev nemških šol v Vojvodini in Banatu, za to jil morajo Nemoi podpirati v parlamentu. Sobot«, 25. avgusta. Vlada namerava zahtevati od angleško vlade izročitev Radiča radi veleizdaje. — Nemci proslave danes v. Beli Crkvi 200-letnieo prve nemško naselbine v Banatu. — V Ljubljani je danes pričel V. katoliški shod. Nedelja, 26. avgusta. Katoliški shod v Ljubljani :si jo danes ogledal tudi kralj, ki -so je mudil dopoldne v Ljubija ni. • V Macedoniji so odkrili protijugoslovansko zaroto. Več oseb je aretira nih. Mussolini grozi naši vladi, da odpove rapallsko pogodbo, če Jugoslavi-ja ne pristane na rešitev roškega vprašanja tako, da pripade Keka Italiji. Pondeljek, 27. avgusta Konec katoliškega shoda v Ljubljani. — V Ljubljani ko Se po shodu pričela pogajanja med radikalci in klerikalci. Dr. Korošec bi rad zlezel v vlado in se sedaj sramuje svojega koruznega zakona z Radičem1. Torek, 28. avgusta. Nj. Vel. kralj je danes v Spremstvu princa Arzena poselil Maribor ter si ogledal Industrijsko-obrtno vzorčno izložbo, o kateri se je zelo laskavo izrazil. Kupil in naročil je več razstavljenih predmetov. — Radič poroča iz Londona, da je bil pri neki čajanki, kjer je govoril z nekaterimi pen-zij orni ranimi politiki, ki so mu obljubili šamogiitfjpo hrvatsko .državo,'' Mariborske vesti. Maribor. 29. avgusta 1923. m) Kralj hh razstavi. Med drugimi Se jo kralj o priliki svojega .včerajšnjega obiska na razstavi zanimal tudi za izdelke našega domačega umetnika, knjigoveza Mihe- Valitarja. Izbral si je več okvirjev in nekaj finih knjigoveških izdelkov ter 'naročil, naj mu jih pošljejo na Bled. Pri vsakem razstavljalcu se jo ustavil in povpraševal o razmerah v njegovi stroki. Za vsakogar je imel par prijaznih besed. S svojim priprostim, neprisiljenim obnašanjem in* nad vse prijaznim in ljubkim občevanjoml je ponovno pokazal, da jo pravi ljudski vladar, sin svojega naroda. m Vojaška vest. V Mariboru1 priljubljeni polkovnik 45. pp. g. M. Draškič se je včeraj po večmesečni odsotnosti vrnil iz Skoplja. Takoj po prihodu se je podal 'na razstavo, da pozdravi došlega kralja, ki ga jc prijazno sprejel ih se ž njim dalje časa razgovarjal. m Spremembe v poštni službi. Premeščeni so od glavne pošto v Mariboru v Sarajevo gg. Dagobert Poka, Makso Plaš in! Anton Prijatelj. — Za pisarico pri vdrževalnem odseku je imenovana gdč. Josipina Rogelj. m Filateliste opozarjamo na to, da je včeraj poštni urad na razstavišču Žigo šal vso pošiljke o priliki kraljevega obiska z rdečim žigom. Žig ima besedilo v cirilici in latinici: »In ^13* če im! žepni robec z monogralmoDl, J*’’ ženska ondkrovna Srebrna ura anan*** »Aiiker«; črna usnjata denarnica vseh«* joča 35 do 36 D, beli žeptni robec ih' ^ kaznieo glasečo se na ime Franc Malh« ročna usnjata mavha (ipompadur) eive lila barve, vsebujoča 6 do 7 bankovci po 10 D, žepmi robec, rožni venec, ključa in knjižice Sv. Antona; ramo^ usnjata denarnica vsebujoča približa« 70 D in potrdilo za 70 D pivovarne ligi; črina usnjata listnica vsebuj«^ 1000 D in 50 D drobiža; zastavljalni list®* št. 8180 tukajšnje zastavljalnice; usnjata ročna torbica za spise, vsebuj* fcomad belega platna, nekaj špage ih tvrdke Larofer et Comp. Konigshof A* •zlata zaponka v obliki palice; zaiponka v obliki palice; usnjata temnorujava ročna torbica, vsobiU®^ bankovec po 100 D, 5 D drobiža in roibec; papirnati zavitek vsebujoč čanico 100 italj. lir in 4 do 500 D razh^jv drobiža; črna usnjata denamtea ča približno 215 D raznega drobižfMjv njata cigaretna doza z imionagrh1®^, Kraus Fr.; srebrna tobačna doza * nogramom EB in) z napisom Weih»av’ "JS ten 1922; svilnat šal zelene barve krovna srebma ura; črna nova u—; . ženska listnica vseibeejoča 50 D; ■temnorujava 1000 Dih. listnica vsebujoča m) Najdeni prodmefl Od 1. do tl. so bili odidatd pri kr. jatu v Maribora! sledeči Hajdeni ti i hjih zamorrejlo lastniki dvigni^: harček; zastavTjufei list tukajšUO*/! Stavljalhice' št 8985; mjava usnjat®, pl ska ročna li-strrica vsebujoča Že#Ja bec; pušica za očala; sveženj 4 črna usnjata; ženska ročrtai torbi®9 bujoča žepki robec, taffl&ie khji®6-^, drugo; (stavbeni situacijski traČrfc ^ dvokolesni msalkh mSnjafta slca ročna listflica, vhebujfiaa sveto denarja. a ih Kavama »Rromefiuribt«. DiSeVhh . 19., ob hedeljaili © praoarikfli od ^ koncert prvovrstam Balonske god^, vsakem Vrranenin. Rvrg|nte pijača led ih domače pecivo, ,:- Kultura in umetnosf x Agrarna Mbiloteka. L kajUPv.* Hribar: Kolonat Bi težaština. Ved ^^ na se je pokazala u našemi privre svijetu silna potreba za jednomJ bibh ^ kom, koja bi od vremena do vremeIlfl m d avala opširnije Stručnc rasprav« J5, g vredi uopče, a Jfflapose poljoprivred1 njom' spojenoj- industriji, te io^1^re< uopče i trgovini. Shvačajuči ovu bu uredništvo »Meje« nije žalilo da ni treška, da osnuje jednu bibldoteku, koja če -izdavati stručo®. prave o poljoprivredi, poIjoprivr® ^ industriji te agrarnoj poiitici, k izdavati stručne rasprave o di, poljoprivrednoj industriji t° jat? hoj poli tiči, koj ima če Se ,prikazat1 .g{j šnje stanje naše poljoprivrede i 9 gfS skopčane industrije, raspravli8^1 aktuelna pitanja poboljšanja i ^ jonalnog podizahja, te ujedno y čim faktorima upri jeti prstom! u lesne strane našeg socijalnog živ^ je mloraju dadonošenjemJ prikladp^ ja) kona budu ispravljene, ako ho®e udarimo zdrave temelje ekon001. ^ životu naše mlado otadžbirie. Kfl0. od danes Hajvažnijih Maših V^ ekonomskih pitanja jest bez &url^~flrnh tanja agrarhe reforme. Kako s0 bi 90 reforma danas provadja, a kak° “c^eloj bu du če i mala da provodi uoP®f l1ja Hašoj državi, no možemo ov a ne smiju ge riješavati pa istom a«ipu kao n drugim k^ajevjma, gdje Poboje joS odnošaji staiog feudajnog ustava. Poznavajuci dobro naše težacke Prilike n Dalmaciji iznio je g. Hribar u f^joj^ raspravi pod gorniiimi naslovom, °Ja je donešena kao prrva knjiga novo osnovane Agrarne biblioteke, istorijat i e karakteristike naših težačkih odpora u Dalmaciji osvrmuvši se i na prav-v u i na ekonomsku stran® svakog poje-lnoS institutk Zatim) se je osvrnuo na Ropanja svih prijašmjih tedjinskih ‘toda oko ri jesen ja ovih odruožaja, pa tako bu 1 na nastojanja naših vlada, koje ■jv 86 P°®tavile za princip »»etnija zem-^ radmku«. Naraveki da je kod riješa-Jg*1-38, °v°s Planja u zadnje vrijem« po-njeno mnogo pogrješako, jer sn razne .. ,1Jv° htjele da iz ovoga za sebe izbijn ° tički kapital, pa je g. Hribar naj-ijo osudio postnpak, kojim se je pitata način i bez ikakih priprema Ptta -a^ Jedno ovakovo važno ^ upa da se riješava samo sa prav- iakVi .j** n j utjecati _ _______ !Pr«vog puta. To i jest nit, ko ja pro-Urv^Va lcroz cijeln ovu raapravu i koja 0^>z^ru^e naše 6tručnjake 1 nadležno u°ne faktore, da ozbiljno pretresu Pitanje »alat ^ socijalno-ekonomake strane, a ni* Političkopartijski interesi nema-i svesti ovo riješenje pri j e nego Sto donesu for-^ zakon, na temelju ko joga de se Bik 0V^ 0^n°ša ji morati koliko za vlas-da e. t0lik° i za težake posve pravcdno ^>ornato -nam jo, da ovl prvi U 9}'jedi več druga, koja ap naloži kov?111”’ * raSiPrava inž. Milana Gr-** ° »Smernicama našo privredne ’ /P® »mo uvjereni, da če ova stavi •fla’ ^lioteka odgovoriti sebi po-nj6n^enotn zadatku i da £e biti od nepro-1 osol^6 ^orist’ avim našim: Stsrcčnjacima taont a^ta’ ^coj'e 86 kav® op£om narod-IJre.pJ^^edom, te ju s toga naj topli je u svi^*1110- Knjiga može se nabaviti je« 2** ^''iižararop, 1 ni uredništva »Me-JurSičeva 16. Narudžbe , za tek6 r® ^®Sh Knjffi&aro Zabavne Biblio-■ x ? Magrebu. Frankopanska ulica 1. ili-£n ^®§ao je hi štampe VIII. broj »Ja-ij, r Straže« Sa ovim sadržajom: I aTi: Mortfiarica važan' faiktor Ip. 0 X>olit5ke; VL šaškij&vid: Podmor-wa9hiTkgtonskoj konferenciji ^^tak); Ob naše ratnO mornarice: No-hiašeg tendera, arzenal u Tivtu; Iz id0 .^^e morniarice: Statistika br6- ■fcj» parobrodarekih dmštaiva: Račič & DubrovaiSke paroplovidbe d. (L, Matijevi^ i P. Mitrovič (nastavil B, Martinec: •Život na bojnom B^aplto LIST^a *. —— Ftnoti Sovražnikom’, ŠItsSL'S\ ta-da ge » f^ango krat zgrabi Sokolstvo za orožje, apre bili « silo (primer Češka). & Tfiš pravi o sokoteki nalogi io-lo: »Pirva naša naloga jo, da držimo ini vodi-jao taarod y tigti vsestranski čistosti, ki ma nie pripašča, da' bi izumrW — Zgodovina j« stroga učiteljica življenja. V njej vidimio jasno razvoj, človeškega življenja in' hotenja- V njej vidimo narode, ki go hodili pota fcavrgor, in narode, ki go hodili pota navzdol. Y; njej se zrcali Blava iiji čast velikih in malih narodov. Zgodovina nam jasno priča, kaj jo privedlo te narode do vrhunca slave in moči, priča pa tudi, kaj jih je treščilo v propast za vse večne čase. Ako nam1 torej Sokolstvo nalaga važno in življensko nalogo, da vzgajamo in vodimo narod v tisti direktivi, ki mn ne pripušča, da bi izumrl, potem' pač moramo pomisliti, kaj uničuje narode. Želja po »življenju«, po uživanju je prva stopnica, ki vodi navzdol. Veseljačenje, rajanje, udobnosti vsake vrste, pijančevanje, nebrzdana pohotnost, kvarne naslade pod krinko moderne umetnosti itd. zastrupljajo polagoma individij fizično in duševno; njegova energija pojema polagoma, njegova odpornost se manjša; narod tvori v svojem životu bacile duševnih nedbstatkov, generacije ga pomnočlijejo; ta bolezen se razpase na ves narod, tudi na sosednjega. Ljudstvo veseljači, vpije in vriska, uživa in se veseli, pozablja bedo in pomankanje, snuje društva in zveze, kjer si, kakor pravi, razvedri dušo in srce. Seveda stopnjema. Sovražniki, ki bi radi pogin naroda, ali samodržci, ki bi radi zmanjšali voljo ljudstva, ga v teh nasladah bogato podpirajo (priim. Štajerci j anske žganjarnc prod vojno). Duševna nezmožnost, telesna slabost tirata natrode v pogubo. Velikomestno življenje širi Svoj kult kot »prosveto in' umetnost« dalje, naša inteligenca, 'ki izhaja ie kmečkih hiš, ga povečini kaj rada absorbira, če ile — je kmetiška, ki nima umetnostnoKa črn ta itd. Narodu primanjkuje -učiteljev, ki bi ga učitli vsestransko čilosti in kreposti; ve- To Hočemo! Vzgajajmo ljudstvo V simer, da bo znalo ceniti samo sobe! Naj išče zabavo y, delu, naj utrjuje svoje telo v dolu in telovadbi, da bo telesno zdravo in! duševno čilo. To hočemo! Navajajmo ga k zmernosti, naj vidi in sliši škodljivi vpliv alkohola, naj raje daje denar z a izboljšanje lastnih razmer, naj dela sebi inj bližnjemu v korist in blagostanje. Naj tufli v blagostanju ne odloži dela, kajti brezdelje je uvod k razkroju. Dajajmo mn v presledkih poštenih zabav in razvedrila, ki ne bo samo telesno, temveč tudi duševno. Držimo svoje veselice v dostojnih, Sokolstvu primernih mejah! Žrtvujmo se, zatajujmo se! Kajti polagoma se bodo drugi tudi, vsaj nekateri. Bodimo dosledni in’ neomahljivi, ker v tem bodo Spoznali veliko poslanstvo Sokolstva! Uvajajmo sokolska načela ne samo v teoriji, temveč tudi v praksi! To smo mi, Sokoli, in to hočemo! Vsaka vojna zrahlja poleg gospodarskih tudi morala« stebre narodov (povojna psihoza). Začnimo jih popravljati že sedaj, ker pozneje bode delo težko ali sploh nemogoče. Mate-rijalizem v ljudstvu je treba zmanjševati, ga izpodrivati in ga nadomestiti s Tyrševo idejo. Začnimo pri s©bi. Začnimo pri sobi, da se preosnujejo tudi drugi! Besede uničijo, vzgledi vlečejo. Naše delo bodi nravmvno k oni kreposti in jakosti, ki: ne da, da bi naš narod izumrl. Dajmo mu življenja in vero v svojo moč! Naj živi in rasle ta narod, ki je kakor zdravje! To jo naše poslanstvo iu sokolska naloga! (Dalje.) o Načelstvo Kola jaliačev pozi va vse svoje člane, da so zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v četrtek 30. trn. v restavraciji Narodnega doma ob 20. Tiri radi nastopa na slavnostih v Ptuju in Varaždinu. Bratje, pridite vsi! Zdravo 1 — Nut-oMvo. o Vse Elane, telovadoče in nclelova-deeo, lcakor tudi one, ki nimajo kroja, se nujno poživlja k obvozni vadbi redovnih vaj, ki se vrše v petek 31, avg. in v sredo 5. sept. oh pol 20. uri na dvorišču Naše vodne ceste. r4 BetjoŠlca Inteligenca ga še bolj pokvari in' ar& realke. Bratje, dokažite disciplino ... _ j. „ ...rr. i______• -n i— * -.1__ ^Ltetak; Društvene vijesti: i* četor iHa. K^tthtjane, Novo®: Sada, Amterike donosi 'slike aa SokolSkog ^Piltu, gdje je učestvovala i !Ffe8tiIa5a’ sKfce svečane predaje Mašim' Sa i^ €j**®enala ui 'K.vta po rA'ntanti, ietne >a? ^e ratne morUaiice za vri-Posreiha dr, Pervana n l)ojdufi IX. bro j bi ^e isav v ^ornariokiM danima, Naročito !&ai£aifc%lSaidui i GjeSfoviiJu. Ve-ilcki M01® Proslava u Splita uz Mato-mora, bit fie bogato ilu-<^,®^re£etnio| JBarofitn pažnju na SfcraSo*1 ■ _ Sokolstvo. felo^l - IhKb] hočeš? r .. ' Sft^vaJ*je). r ■ ! (Daljo) ■; i » iBhSPhiitfr i‘ Sprotno- ^»“^arizeni, ravno »a- »otom 1^gai'a žlf« raaivmfi^v! ; Wei™1« pravic« do spo-^ obupnega n astopa Vseh človek mu ya8'a^0, B® za človeka, ki ije ^®°iplina lio(Jem' Njegova je voli« »J notranaa ffl prostovoljna, Stja. Sokok^!^0^^11^ ^ samozatajeva-■Wa >n notr ^ VB®°^a j® P0 2®ačaiin.' mir-feotPiafirto , T telesnem! oziru zdravju Že^ . jetična. Ali kadar Sta ogro-bkaljerja Svo^°^a' ^odo, kadar je -torodrte kadar ia jarem ali JSad- ga hočfe* posredno zavesti k riranzdnnomu življenju s priimkom »moderen, kulturen kmet«. Bratje in' sestro! Pomisliti moramo, da je naš narod po številu majhen, da nas obdajajo veliki in močni sosedje, ki bi kaj radi videlo, da že skoraj izginemo s površja Pomisliti moramo, da bivamo na terrtorijalno važnem mestu. Saj čo se sami nismo toga zavedali, so nas o tem poučili Nemci s Svojim: »mostom do ^,-drije«. No smemo se ozirati na druge In praviti, saj oni ravnotako delajo in žive; če torej poginemo mi, bodo oni tudi. Res je, o pomisliti moramo, da so ti narodi v primeri z nami ogromna masa pri kateri njen moralni razkroj ne vpliva tako hitro žta celoto, in da Se mogoče ta orjaški taarod še Strezni v pravem trenutku in spozna, kam! jadra Kaj pa mi Jngoslo-vemit Ali se bo mogel narod rešiti, ko bo do gria v blatu? Ali se mi lahko primerjamo s sosedi glede napredka ali propasti! Ali n© bo naredila zgodovina že davno črt« črez nas, ko Se bodo oni še vedlio šopirili na Svoji im na podjarmljeni zemlji 1 Ali nam garantirata sedanja svoboda iri ujedinjetije, da smo za vse ve&tfe čase rešeni! Bratje in1 seStre! Naš Sarcti je bil k’ru-io t^ptefl, iraš kmfet, ki iz njega izhaja noša dinastija, naš Sedanji rod, ki je iz njega izšlo vse, kar diha ih; govori jugo slovenišlko, je bil suženj. Znoj id žulji, šibe in' Verige So mu bilfe nagrada za življenje. V burji je rastel; zato so mu bile koreniirfe močne ijs vihar ga ni uklonil, Se je tukaj ta narod, ki je prebil tfaj-težje čase; Hi še propadel. Mogoče raVno radi tega n‘e, ker je bil suženj, ki mu je bilo žfvljenje reSno in*strogo. Še je tukaj ta narod in’ še danes je v korenini zdA-v. Res, dosti' je že okuženega in zastrupljenega, a jedro jusroslovensko še ni načeto. Ali ga naj mi wbi jemo % modernimi nauki mieankužiiloSti hi Haslad, ali mu naj M-lioSSiSetaoSt, strasti, uživanje, Sedafija »vbbbda vZatmejo to, česar m!u ni tnlogla vtzeti kugai, ne grajsild bič, ne turska Sila1! Ne, Bratke in Befetre! Naš narod je vredeffi življenja! zato je naša bvetai dolžnost, da ga po Svojih inočeh ohranimo pri življenju. To tnoramo, to hočemo! A Sie Saflno tega: Mi mn moramlo dati ui točnost! Zdravo! -- Prodnjačlki zbor. —1 aarem aa jwa- irepafc 3ffl adraV niai »sxal %0Ki jie**-j4mu>m. krepak iia adraV rilaraščaj, da bo iz Svo- Oblste. ^ Legitimacije za Ljilbljaiiski vele-sojem se dobe pri ravnateljstvu Mari-•box*«ko tiskarne po 50 Din. § Legitimacije za D sinajski velesejem se dobe pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne po 25 Din. § Navodilo za Praški velfSejm, ki fee vrši od 2. do 9. septembra Legitimacija stane 25 D, prištevši pristojbino za kolek. Kolkovanje za I. razred 2 čK. za Tl. razred 1 čK, za III. razred —.50 čK. Znižana vožnja velja za vse vlake osebne in brzo-vlake, izvzeti so samo ekspresni vlaki. Osebe pod 18 let nimajo pravice do znižane vožnje. Popust je 33% na čehoslov. železnicah, ki velja od 28. avgusta do 14. septembra ter velja samo po najbližji ruti od bivališča posefhika. Popust ha progah juž. železnice 50%. Vožnja Se sme prekiniti samo enkrat v območju ČSR želznic. Na podlagi legitimacije morajo ČSR konzulati izdati vizum na potni list S 75% popustom. Legitimacije se dobe tudi pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne dd, Maribor, Jurčičeva ulica 4. § Legitimacije za graški velesejem, ki ge Vrši v času od 1. do 9. septembra v Gradcu, sc dobe tudi pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne d. d., Maribor, Jurčičeva ulica 4. S to legitimacijo ima vsak posetnik pravico do 50% znižanega vizuma, ter lahko z vozovnico osebnega vlaka j>otuje tudi v brzo-in D-vIakih. Legitimacija velja kot vstopnica v sejmske prostore. Javne kulturne naprave v Mariboru. STUDIJSKA knjižnica, kazinsko poslopje (Slomškov trg), odprta vsak dan od 9. do 13. ure. LJUDSKA KNJIŽNICA, Narodni dom I, nadstropje, odprta ob nedeljah od #10. Vili. ure in ob četrtkih od 18— #20. are, mladinski oddelek ob sobotah od 18.—19, ure< MESTNI MUZEJ. Cerarjeva ulica, odprt vsako Hedeljo od 10.-12, ure. — Vafe)!^- ^dinar., ^ ^ Nič manj važne za razvoj našega prO«: meta, kakor železnice, so naše vodne cei ste. Tudi tukaj vidimio, kako zelo jo dunajska vlada, ki je izdajala milijone, za ponemčevanje našega naroda, zanei morja la gospodarski razvoj naših pokrajin. Malo katera država ima toliko naravnih prometnih sredstev, kakor Ju« goelavija. Žalibog pa niso v takem' sta-nju, da bi odgovarjala današnji dobi inl današnjim potrebam, dasi so v polpre^ tekli dobi tvorila glavna prometna sred« stva med posameznimi pokrajinami. Ta' čaka našo državno upravo .še ogromno de^ lo, da vse te mrtvo zaklade oživi in izkop risti za dobrobit celokupne splošnosti. Večina j n g osi ovenekih rek teče v snie-. ri od severovzhoda proti jugu, v Donai-vo, ki spaja vse večje reke naše države, v odstotkih 74.6%. Na Savo odpade od tega 49.9%, Moravo 21 in na Dravo 12%. Vso naše reke spaja torej še le Donava v pravo mednarodno vodno pot. V ne« mali meri je torej tudi temu lokalnem1® značajni pripisovati, da je večji del naših vodnih poti še neizgrajen ali vSaj ne, tako, kakor bi bilo v danem slučaju mo* goče. V današnjih gospodarskih razmerah je skoraj nemogoče ta nedostatek popraviti, ker bi stalo to ogromne vsoite, katerih privatna inicijativa sploh ne zmore, od države ,pa jih v današnjem finalnem položaju niti ne moremo za£f#-vati. PTovfcno stanje irašili rek je rasrvkltio iz Sledeče statistike, ki jo je objavil nedavno zagrebški »Morgen« m* iz katere . posnemamo: 'fi'i CelfJkupna dolžina plovbrtih1 rek goslavije meri: 1624 km. Od toga odpade -na Donavo samo 475 km. Np jvečja ju-gos!ovenska reka jo Sava, ki teče od rz-. Virka do izliva po jugoslovenskeaii ozemk ,• lju ter mori v teeli dolžini 810 kml P,lovtl>-' na je Savo dd .izliva v Donavo pri Beo-gradu pa do Siska, to jo V dolžini 593 kfi& ; Izdfelan pa je že načrt, da se jo regu-Kra še v hadaljnih 135 km do štajerSlie mejiš., i Izmod plovbnih" pritokov Sove je t-pev*: Iva omeniti Kupo, ki je plovbna od izli- ; va do Pokbpsikega t. j. v do&nt 60 kni.’/ Od tod do Karlovca se namerava izvendi regn ločijo, s čemor bi bila vzpostavi jek i n*a direktna vodna zve^a m^d Karlov-eeirt In’ Siskoln. Nadalje Vosat v dolžini ^ 40 km in1 njegov pritok Spačva (21 kimliV,; Največji, pritok Save in ob enem! glaVrfa,-: roka Bosno ui plovbna, kakor Stploh rvJšSe bosameke vode. Drago največjo Vodrirf cžestO JugoSla^/ vije predstavlja Drava, ki pa je plovb¥Ea' doslej tudi le od izliva v Donavo do Bar« 1 ca, to je v dolžini 151 km1. Projektirajo i je podaljšanje do Drnlja (78 ikm). Celok'] kupna dolžina Drave na ozemlju meri 392 km1. Tisa je plovbna od izliiva v DonaVot 'do | Segedina (170 km1). V srbskih rekah: do- i slej sploh ni bilo prometa, ker So večino-i ma neplovbne. Edina Morava jo plovbifa/ v neznatnem' dolu, to je od izliva V naVo do Stalača, to je v dolžini 3 knS. Po najnovejšem projektu: pa se nameraval/ Moravo regulirati tako, da bi bila idptvib. jjis Tvoja žena bo navdušena in bo n*lS ^ na skrivnem, kako si strašno pam®te. se kako lepo jo umeš zabavati. 'A bo izčrpala tvoja zaloga duhovitih .. počel boš se ponavljati in skoro boA, ^ zij, da več ne uplivaš. Zena se ne 8 več tvoji šali in tvoji najboljši bodo samo bob ob steno. Moraš se_P®%0 žiti novega sredstva. Kupi rog ali ^ in šolo za učenje inštrumenta. Kan ^ nikogar drugega v uradu, vežbaj v igranju, nekega večera pa daj fnI 0 fi, žep in svečano izjavit' »Prinesel 8Clfml& draga, malo iznenadenje:« Zena bo m1 ^ — da si ji kupil biserno ovratnico. . vzami iz žepa frulo in igraj nanjo & ‘a ^jp sentimentalno. Naj reče, kar h oče.$ bo to vsekakor iznenadenje in resi gi zopetnega dolgočasja. Najbolje ie’ ;)c«. nabaviš tudi knjigo »Mali čaro , ^ Nauči se nekoliko trikov s kart®*^,, iznenadi s tem svojo »boljšo pol® ^ Pa ne da bi vzel karte iz žepa ^reav(yfa kega povoda. Ampak tako-le v P®f^e^aj kreni na karte i« potem ji pokaži ^ .Q svojih »umetnosti«. Če ne bo Uphv ..a iz bo gotovo razveselilo, če ,iena^]Obnk0 rokava vzameš jajce ali izpod vrabca. Ako ti žerta oboli ali j° ^ ki mučiti migrena, ji deklamiraj P6® J se jih naučil na pamet. Ako vairn _3te-služkinja, ji ponesi sam zajutrk * ljo, a poprej se še izvežbaj v el®- . r ti držanju servijeta. Sploh delaj Xse,.niftdiŠ. pade na um!, samo da ženo 17‘n.rovao Nauči ao ita w««iA.iJiako m11 v Jfrnpor, ao-, avgusta 1923, •TAUUJU pWAKUi>JNl LIST«). °®0til je predvsem Forda, kralja . °iQobilov. Ob določeni uri se je poja-v P^ed Fordovo rezidenco. Pozvoni, nih-^°08i stari ženici za lkratno pometa jv6 -0® tedetf (po zima tudi zakurjeni e) •itejv** Za vsakokratno čiščenje (ribanje ^ to čiščenje oken l>a po 2*4 Din. LJ16** Kojsko je dobivala dotična ženska w^a^°kratno pomietanje 50 viit, plača torej komaj: osemkratna. Golob toajbrže na račun te uboge žankice n*®rati! posojilnico, ki je po zaslugi od-Pasivna za skoraj 150.000 Din. G. 1 'bii ne Mio bolje, da se malo potru-k - JCako bi spravili zopet posojilnico iha ®6io ’iTa^or da l°vlte stranke, katere ho-^^ovengkiida trgoveema-začetniko-, re(* ^u®ev'nimi bolezni, taaeiii “osoče v! znatni bta^4lre™!ti Česke Slovo«.) školjkah' in 'nimajo tako pravilnih oblik kakor oni na Borncji, a nikjer na svetu ni tako lepo pisanih biserov. Velik črni biser, ki je spadal med kronske dragulje Habsburgov, je bil vzet iz roko indijanskega deteta, ki še je igralo na obali pri La Pazu. Ljudje, ki se bavijo z iskanjem biserov, ne zaslužijo mnogokrat cela leta toliko, da ba imeli za dnevno prehrano, nekega dne pa jim tok iz morja prinese toliko blaga, da so bogati ?a celo živijo-: nje. Pred dvemi leti je bila v La Pazu dobra sezona . Novi vojni bogata&i so r.a-krat čutili potrebo, rla se okrase z biseri, pa so trgovci z biseri napol nili vse hotelo' v La Pazu. Mnogi so spali celo na hodnikih. Morje denarja se je razlilo po mestu ■ in takrat ni bilo bogatejšega mesta 3)a ■svetu. Največji del biserov so spravili, v Pariz in na Holandsko. Nove izkopino v Maroku. Na jugu francoske kolonije v. 'Afriki, Maroka, 2oo fcm daleč od obale Sredozemskega morja, se odkopava v oliko stariu-»ko rimsko mesto Volubilis. Mesto, katerega trgov in’ ulic sledovi se že vidijo, lahko priča o veličini rimskega cesarstva in o nenavadni hrabrosti Rimljanov v prodiranju v globino Afrike. Odkopavanje mesta so pričeli že za časa vojne nemški ujetniki, danes nadaljujejo ta-mošnji domači delavci. Dela vodi francoski maršal Lyateau. Skoro vse stvari o-stajejo na mestu, tako da je slično velikemu muzeju. Odnašajo se le stvari velike vrednosti, da so hranijo v raznih muzejih. Za popolno odkopanje mesta bo trebalo 50 let. Že sedaj pa si lahko turisti ogledajo ulice, lahko hodijo čez trge, se ustavljajo pred forumom z Antonino-vo baziliko, Caracallino luko in Govdije-vo palačo. Mesto, polno arhitektonskih čudes, spomenikov in mozaikov, je do- Enonadstropna hiša, s kras nimi klstmi, ie vpelano vinsko trgovino, jako solidno delana in lepim vrtqm v Ljubljani, se zamenja za istotako, Je mogoče v prometni ulici v Mariberu. Več se poiiro v trgovini I. Baloh, Grajski trg St 3. 1730 10-8 ““ utnau m pnzauH- feedan^3^Q|^1^f’ am!pe,c ^ njegov btevat n 'bo*>a «4 Take mete Be za-T>osobne ščem sta stala dva »upornika«: Iti-letoI mladenič in bogat kozak. Mladenič je pri zaslišanju izpovedal, da je učenec VI. razreda novočerkeske gimnazije in da je bil zaeno s svojimi tovariši vpisan v iie«* ki odred, a da se boja na fronti ili ude-i. ležil. Ko ®o poveljniki sklenili, da se kth^ ko vsak član odreda odtoči, ali gre naii fronto, ali pa se vrne domov, je mladenio zapustil mesto in se vrnil k svojemu, .o* četu, ki je bil daleč na vasi duhovnik. 'A! tatnošnji rcvolucijonarni komate je izvedel, da je bil popov sin v nasprotnem! vojaškem taboru in ga jo postavil pred sodišče. Po kratkem .zaslišanju je predi sednik izrekel obsodbo; »Ustrelite psa, ko bo izšla luna«. Na to so se sodniki razi šli. Deček si je utrujeno vlegel in1 je zaspal. Čez dve uri sta vstopila dva vojaka in’ eden jo udaril mladeniča po ^lavi, rei koč; »Vstani, čas je iti, luna je izšla.« Mladenič je mirno pogledal vojake in pripovedovalca tega dogodka, ki je btl navzoč in je dejal: »Smrti »e ne bojim; toda. žalostno je umreti v mladosti, kep še niti živel nisem in ne poznam živi je* nja. Blagoslovite me! . . .« Navzoči 60 ga prekrižali in dijak je mlolče šel za vojaki. Čez kakih pet minut je bilo Sli-! šati streljanje ... Lurfci je izšla.« ... Podpirajte lug. Matico! Prua sBovonska s!aš£!(arna Man Koišr Slovenska ulka 2 se slavnemu občinstvu, kakor tudi obiskovalcem razstave najtopleje priporoča. Prvovrstno pecivo! 1772 1 Postrežba točna 1 'msdm Zanimivosti. Meiito biserov. Na južnem! koncu poluotoka dolnje KalMornije, ikii pripada Mehiki, leži v Malem! pežčenem zalivu malo pristaniško mesto La Paz. Ki) so tja prišli prvi špatf-ekii mornarji, ki so iskali blaga iif zlato, niso našli baje drugo nego par inagiih In-diiapoev, ki iso bili tako revmi, da »e ni jrtii Splačalo jih! priddbivati za katoliško vero. Ze so še Španci zopet odpravljali na pot, ko so naenkrat odkrili, da imajo ti Indijanci ogromno biserov. Od tega dne je obala dolnje Kalifornije eno glavnih JBftii&ŠŠ Siflari Jsa. Fadružiica mariliir; folekzandvm® ceste štev. 11 Delniška slavnica Din 5O9O@0.COO"— In rezerve preko Um 12#S@OaO0O‘-^-Vlog® čez Din 1258@00.©00’- Beograd, Bietovar, Brod n/S., CeSje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranl, Uubliana, Hurska Sobota. Umi Sad, Osijek, Sarajevo, Som-bor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien. EKSP©ZSTUKEs Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Uta Jesenke. Agencija: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. AFILIACIJE: LjsiEsEžaffia: Slovenska banka. SpBBt: 3ugoslavenska Industrijska banka d. d. Budapesft: Balkan Bank r. t„ Vacil utca 35. 453 a •i3 Dtran ot »FABOE« {»ffAHOEOT LIST«],' Maribor, 30. avgusta 1923. TKIub-Bar' Dnevno ob 22. uri 22. gostovanje umstnižke-ga ansambla: Poldi Id faren rran.HaIosgffi Sariiette lie Hfle.de Cirffo M - BOGO u Vstop prost. 1796 ] I Hote se lahko reiervirajo. m. I Mata oznanila ^Sprejme s« trgovska moč, ' prodajalec ali prodajalka kot 'začetek za trgovino z mešanim blagom, v«sea nekoliko r" knjigovodstva in korespondence ter madžarskega jezika. ' m udbe pod „et, 1852* na apraro list«. 1862 8-2 dijakinja «• vzame na r , atanovanje Jn hrano. Naslov .Nepravi »Tabora11. 1860 pim dobro ohranjen« meSko in žensko kolo, tudi brez aermatike ali tudi samo o-^e. Ponudbe pod ,Er«“ •''im »prave lista. 1861 mleko dnevno od 7. de St, ure v mlekarni Kos, Jen-?k6ira rfica 1864 2—1 y idfoča trgovine mesta p* ugodni ceni _ faren { mesta p* ugoam ceni takoj U"na prodaj. Pripravna za po dnfitnieo. Ponudbe ,pad ,9t '•‘18684 na »prav«. 1863 K na brivnica te vsem oreča. Prvomtna pastrež-Vj^dtoBljivftjarin, JarčUeva ja Čevljarska delavnica R. Monjae, Maribor, JweQ6*va vlipa 9, spre-' ma v#e vr*te narečil po meri vsakovrstna čevljarska pe-avile. Gene zmerne. Postrež-s.ttdn*. 1118 80-23 £epice po neverjetno nizkih j *enab, arajee, kravate,klebnke, i nog&vioe, peramnioe, robce in ,, ostalo modno blago prodaja . lirez konkurence modna trgov. fijB. Veselinovič & Komp., Ma-; ribor, Gosposka ulica St. 26. F 1605 Veliko lesno industr. podjetje v Mariboru išče iesnepa manipulanta ali prejamalca. Nastcp takoj. Ponudbe na upravo lista pod „ Strokovnjak št. 3579*. 1855 2—2 Lovci! Planinci! In nepremočljivo blago za pelarine Jo došlo. Franjo Majer, Maribor Glavni trg 9. 1346 H Velika zaloga » J®j cementa, traverz, 1 železa in dr. 1 u po ugodnih cenah. 2576 §j Pinter & Lenard, Maribor, j§j Aleksandrova cesta. ■BSIŠIBHSB!1I S BBKKHBHBll I Dobra kuharica ki je dobra gospodinja ter ima veselje tudi do Šivanja se sprejme pri mali družini brez otrok na Spodnjem Štajerskem. Plača dobra. Ponudbe na upravo .Tabora" pod »Stalna kuharica*. 1849 3—3 Galanterija drobnina, trikotaža Samo na debelo! Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. Jakobkek s 5 Krojaški atelje za gospode, dame in vojaštvo. — Skladišče oblek. — Velika zaloga angleškega in češkega sukna. 1805 A. VICEE, Maribor, Clavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kamcninasto in ste-Ha debelo kleno robo. Ha drobno 1386 Movo! Novol Sledmi plašči od 460 Dia. naprej, najnovejši vzorci, pravkar doSU* ^ lika izbira perila, klobukov, čevljev, dežnikov, psll®» *** krbtnikov in sandal po konkurenčni ceni pri **** JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2. Pristopajte k Jugoslovenski ' Matici, Alojz Pregled Ruše pri Mariboru Izde/ovatel/ vsakovrstnih damskih m moških ob/ek iz sukna, kamgarna f. t. d. Speci/aiist vseh vrst usnjatih oblek, klobukov, čeofc, ročnih torbic 1.t d. i«# mam J1AJCEHEMA -VJJKJ MANUFAKTURA . V/»\AR IBORSL eiAVfU™!} PODRUŽNICA t " V MARIBORU CENTRALA V LJUBLJANI Dr. med. ara Kalmi Gosposka ul. 2 fe zopet vrnila. 1862 * Fr-oda se fe: do-s 5 sedeži Cena kron $50.000. — Anion Vrabl, velepo-tn& in trgovec, riževci pri Lju- JfU. 1850 3-3 'še * najcsiip pa tudi najiepSe blago za obleke, kakor sukna, hlačevina, volneno blago« j/ piavina, cefir, šifon, platno, Izgotovljeno obleka, srajce, predpasniki, nogavice, robci, odeje f*d. so dobi prvovrstno pri L N. Šoštarič, Maribor Aleksandrova cesta štev. 13. tmi trsi Podružnice: Brežice, Celle. Črnomelj, Gorica, Kranj. Maribor, MetkovK, Novi Sad, Ptuj. Sarajevo, Split In Trst, Sprejema vloge na vložne knjižice in tekoče . račune proti najugodnejšemu obrestovanju, Provaja vse v bančno stroko spadajoče transakcije in izvršuje posebno borzne naloge hitro in pod najkutantnejšimi pogoji. — Ima prvovrstne zveze v tu- in inozemstvu. ZAHTEVAJTE! POVSOD! ZAHTEVAJTE! „AMBRA“ PARFUME Ean de Cologne Spceial. - Eau de Co-Jogne Double. - Puder vseh barv in kvalitet. - Prašek in pasto za zobe. Vodo za usta, najboljša voda sedanjosti. - - - Lanofin Cremo original. Shampoon tekoči. - - - - Specialiteto. „AMBRA“ voda proti izpadanju lar. Od danes priznato edino sigurno sredstvo te vrste. - Vsi »AMBRA" parfum? in kozmetični preparati so enakovredni francoskim izdelkom. 5—3 164;j Glavna zalega: ZAGREB, Gapa ulica hi — Zal.fsvajtg csnikef Te!ef®iT5 st, 1&S in 258. — Brzojavni naslov: »LJUBLJANSKA BANKA« PoStnl čekovni ra&snf: Ljubljana št. 11.258, wien štev. 180.041, Zagreb štev. 39.068. praga štev. 59.705. ARKO LIOUEUR TRIPI.E SEC! JjaStiuik in iz ’ «na«rcM »Tab«^* — Qdg0;V.Ofai ^jedsik; Rudolf — Tiska,- w«v5!:'.r«ka A j«.