T P L te Naj reč i i slovenski dnevnik w Združenih državah Valja xt rte leto • • - $6 00 Za pol teta - - ... $3 00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 emik i $6 00 8 NARODA r list slovenskih .delavcev y Ameriki. Tke largest Slovenian Dsuty i tka United States. lined evwv day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers, TKLEJTOM: COSTLAHDT 2876 Entered aa Second Glaae Ma .tter, September SEL 1903, at the Poet Office at Hew York, N. 7., trader Act of Congreaa of March 3, 1879. TELEPON: OOBTLANDT 287• NO. 230. — STEV. 230. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 1, 1926. — PETEK, 1. OKTOBRA 1926. VOLUME XXXIV — LETNIK XXXIV REŠITEV ZASUTIH RUDARJEV Mussolini se bo posvetoval z angleškim zunanjim ministrom v nekem italijanskem kraju, ki pa ni označen. — Rimski krogi so zelo razburjeni. Domnevajo, da bosta razpravljala o važnih vprašanjih. — London je brezbrižen. RIM, Italija, 30. septembra. — Ministrski predsednik Mussolini in podtajnik za zunanje zadeve Grandi sta odpotovala včeraj zvečer iz Rima„ da se sestaneta danes s Sir Austen Chamberlainom, angleškim ministrom za zunanje zadeve. Kraj, kjer se bodo državniki sestali, ni bil označen, čeprav kažejo poročila iz Londona, da so najbrž izbrali Civita Vecchia, petdeset milj od Rima. 1 o je mogoče resnično, ker nima angleška vlada nobenega vzroka, da bi prikrivala kraj sestanka, dočim je postalo vsled zadnjih napadov na Mussolini ja neprimerno za italijansko vlado, da je preveč javno razglasila njegovo bivališče. Nasprotujoča si poročila so krožila v Rimu glede načina, kako se bo ta sestanek za vršil. Nekateri so mnenja, da se bosta Mussolini in Sir Austen sestala na bojni ladji na visokem morju, dočim trdijo drugi, da se bo vršil sestanek na jahti, in še nadaljni, da se bosta sestala na kopnem. Asociated Press je izvedela včeraj'Zvečer, da se ne bo vršil sestanek na bojni ladji. Jahta pa je bila kljub temu pripravljena za Mussolinija. Politični in diplomatični krogi pripisujejo veliko važnost temu sestanku, posebno vspričo *'pisateljskih'' vezi, ki obstajajo baje med Musolinijem in angleškim zunanjim ministrom. Tribuna je mnenja, da se bo tikal sestanek posebnih vprašanj med Italijo in Anglijo in da bodo izmenjali nazore glede ojačenja medsebojne politike v Sredozemskem morju. List je tudi mnenja, da se bodo razprave tikale evropskega položaja z ozirom na Locarno dogovor. Girnale d* Italia pravi, da bo sestanek brez dvoma povečal " tradicij onalno" intimne odnošaje ined Italijo in Anglijo. — Treba se je le spomniti soglasja radi Abisi-nije, glede katerega je krožilo toliko absurdnih in fantastičnih poročil, ki pa v resnici ni kršilo interesov nikogar, — pravi list. — Treba se je tudi spomniti simpatičnega stališča, katero je zavzela Anglija napram Italiji v Tanger zadevi. LONDON, Anglija, 30. septembra. — Angleški zunanji urad je včeraj zvečer ugotovil, da se bo vrši! današnji sestanek med Chamberlainom in Mus-solinijem na izrecno prošnjo italijanskega ministrskega predsednika. Razven tega ugotovila ni hotel podati zunanji urad nobenega komentarja glede sestanka. Italijanski ministerski predsednik je le prosil za sestanek s Chamberlainom, ki križari sedaj po Sredozemskem morju. Angleški uradniki so kazali v splošnem malo zanimanja za sestanek ter niso hoteli razpravljati o njem. Pomanjkanje zanimanja je razvidno tudi iz javne brezbrižnosti glede tega, o čemur bo govoril Mussolini, kar predstavlja oster kontrast napram velikemu zanimanju, katero je vzbudil sestanek na j0 moč v nižinah izven Vera Cru-kontinentu. Angleški listi niso objavili nobenega za. med tukajšnjim mestom in Pa-komentarja glede sestanka, in parlament je tako ,so del Macho- Žrtev viharja v Vera Cryzu. Vihar je bil najhujši v 25 letih, a mesto ga je dobro preneslo in trgovina se vrši kot -ponavadi. — Par hiš ob bregu je bilo porušenih. — Dva parnika zakasnje-na. Grški republikanci se boje rojalistov. M. Demedjis je skušal dobiti n a strankarski konferenci zagotovila od protivenizelistcv. — Pangalos b o stavljen pred sodišče. ATENE, Grška, 30. septembra. Glavna točka postopanja na včerajšnji konferenci strankarskih voditeljev se je tikala vprašanja negra -režima in stališča, ka- VfcRA CRUZ, Mehika, 30. septembra. — Vera Cruz je prestal " 1 1 ustav najhujši vihar v pet in dvajsetih I . - , « .. A m , . .. , * j tero je zavzel nato populist Tsal- letin, sojrlasno s prebivalci me- ■ j .... „ . * , ^ . daris, ki je povzročilo odločno sta, a nikakih smrtnih sluacajev ... , . . . , ., x„ , . i vznemirjenje med njegovimi poli- ni bilo zaznamovati. Skoda le o-' -- - • ^ - . . , , , , .i ticnimz nasprotniki, mejena na lzgfubo nakladnejra vi- f jaka, štirih majhnih motornih čol-1 1 Pisanje je najprvo dvignil nov, zaposlenih s trgovino ob bre-f M ""ijonist, ki je re- gu in uničenje par kopališč ob |kel' da*so P™glašeni nameni, za bregu. Več hiš, ki imajo strehe izikatere Je *k]:>cana konferenca, bi-zvitega žele a, je izgubilo par I stveno sekundarni ah drugega po-pj0g£ mena in da bi bilo mogoče vse tež- „ 1 koče in anomalije sedanjega polo-petsto pesov bi najbrž ' Kakih pokrilo škodo, povzročeno na privatnih domovih. Največjo izgubo predstavlja uničenje nakladnega dvigala ali plavajočega derricka Ber\\, je sporočila zvezna trgovska zbornica je padel izvoz iz Združenih držav v prvi polovici leta za več kot sest odstot- -v- demonatr&eije ter so naprosile žužkov. MEXICO CITY, Mehika, 30. septembra. — Vojni department je objavil, da sodelujejo zvezne čete pri pomožnem delu v Vera Cruzu. Nadaljni oddelki so bili poslani iz Jalape, da popravijo že-! lezniške tračnice in brzojavne drogove. Uradniki Taeubaya metereolo-ške postaje so izjavili včeraj zvečer, da je bil vihar, ki je zadel Verh Crnz, krajevni tornando, ki je skrajno redka prikazen v Me- Splošno okrevanje nemške republike. Poslanik Zdr. držav v Nemčiji, je izjavil v Beli hiši, da je pričela Nemčija okrevati. — Industrija postaja vedno bolj ustaljena. — Sodelovanje s Francijo. VAŽEN SESTANEK MUSSOLINIJA IN AUSTEN CHAMBERLAINA 43 rudarjev so rešili iz globine 727 čevljev. — Nahajali so se v pasti celih 120 ur. — Vsi so bili živi in zdravi. — Reševalci so prišli do njih po nevarni poti. — Imeli so obilo vode ter so kuhali čaj iz brezove skorje. WASHINGTON, D. IRONWOOD, Mich., 30. septembra. — Včeraj zvečer so bile ceste tega majhnega rudarskega me-T. CZ 3f!; S?;'steca razsvetljene in polne ljudi. Proslavljali so re- tembra. — Dr. Jacob Gould v . . ¥ . ., , , , . * o* r at r »v« o^« ^J I_ _I _ I________ 1 I I . • Schurnian, ameriški jioslanik v Nemčiji, ki se mudi tukaj na počitnicah, je obiskal včeraj predsednika Cool id pa ter pojasn-i pozneje svoje nazore plede industri-jalnega polo aja v Nemčiji in ple-de čustvovanja med Francijo in Nemčijo. Soprlasno s poslanikom deluje Dawesov načrt zelo dobro ter po-menja veliko izboljšanje v primeri s prejšnjim sistemom kolektira-nja reparacij potom vojaških agencij. Prepričan je, da bo Dawesov načrt uspešen še nadaljnje lc- šitev tri in štiridesetih delavcev, ki so bili zasuti šaftu Papst rova od petka opoldne. Včeraj so jih spravili na površje iz podzemeljske ječe. Množice so paradirale po tlaku ter se zbirale v gručah na vogalih. Zopet in zopet so ponavljali povest, kako so našli te može včeraj popoldne žive in zdrave, navidez le malo oslabljene vsled njih 120 ur trajajočega bivanja 727 čevljev pod povr- šino. Velika radost se je pojavila v 5000 ljudi broje-či ljudski množici, ki je polnila prostor pred ro-vom' je stopil ob poldesetih zjutraj prvi rešeni tO in da bo prišla preizkušnja le- rudar iz dvigalne kletke. Bil je Samuel Synkel-ta 1028. ko bo treba plačati večjo man. Njegova žena ter osem otrok, kojih najmlajši je dojenček, je bilo na licu mesta, da ga pozdravijo. Potrpežljivo je* čakala ljudska množica, obstoječa iz žena, mater, ljubic in sorodnikov, dokler nisb spravili vseh tri in štirideset mož na površje. Vsakega posameznega so pozdravili z vzkliki, dočim je bilo čuti od daleč zvoke godbe, ki je vodila slavnostni obhod. Junak dneva je George Hawes, varnostni izvedenec Pullman kompanije v Chicagu, ki je dospel prvi do zasutih mož. Njegove časti deli Oscar Olson, glavni inžinir rova, ki je slednji dospel po vrv nati lestvici na osmo plast ter podal roko kapitanu rhomasu Trewarthi, bosu zasutih mož. DvaJset minut pozneje se je pričel ves lronwocd fiovorni za povečano soglasje medjZ^rat^ kr°g vhoda v rov. Hawes, ki se je prepričal Francijo in Nemčijo, — je izjavil da so vsi zasuti možje ne le živi, temveč da tudi ne trpe, se je hitro vrnil na površino z veselo novico. Takoj so poslali hrano, gorko pijačo ter veliko zalogo cigaret zasutim možem. Bolniške strežnice in zdravniki, ki so mirno čakali celih šest dni, so šli hitro na delo. Eden prvih, ki so sprejeli dobro novico o rešitvi, je bil mali Joe Ritmanič, star deset let, kojega brat Matej je bil tudi zasut. Joe se 5e vztrajno potikal krog rova noč in dan, ter ni spal, odkar je prišlo pred dvemi dnevi poročilo, da je bilo čuti skrivnostno trkanje, prihajajoče z osme višine. Matej se uči telegrafije, in Joe je bil prepričan, da je dajal njegov brat brzojavna znamenia. plačati večjo svoto. Do takrat morajo biti viri Nemčije v izvrstnem stanju, da se bo zadostilo potrebnim plačilom. — Nikdo pa ne more povedati, če bo načrt obratoval pozneje, — je rekel. Rchurman je mnenja, da je pričela industrijalno okrevati in sicer na solidni podlagi. Čeprav pa so industrije navidez aktivne, je v deželi armada poldrugega milijona nezaposlenih, katerim plačuje vlada podpore. Ta razred postaja z vsakim TnesePfTr' manjši, do dobiva ICemČija nazaj svoje trge ter je zmožna tekmovati z drugimi deželami. Industrijalni voditelji v obeh deželah so bili v veliki meri od- dr. Schurman. — Ti "oditelji, — je rekel, so sodelovali z državniki obeh dežela ter vodijo pot k boljšemu sporazumu med obema dednima sovražnikoma. Vladni voditelji v obeh deželah, — je trdil nadalje, — so prišli do spoznanja, da je v najboljšem interesu obeh dežel, če pokopljeta bojno sekiro. Industrijalni voditelji so spoznali, da je v njih večja prednost, če stiskajo roke, mesto da stiskajo pesti in dosegli so sporazum. ki bo im'>l velike posledice za zgodovino Evrope in sveta. — Nemčija zre položaju v oči pogumno in podjetno. Nikakega protiameriškega duha ni zapaziti v Nemčiji in Amerikanee se sprejme vedno z odprtimi rokami. Dr. Schurman je rekel, da so upravičena pričakovanja nemških in francoskih industrijalcev ter političnih voditeljev. Že je opaziti znake dobrih posledic nove antan-te in bodočnost bo prinesla še na-daljne. Dr. Schurman je rekel konečno. da ne namerava imeti političnih govorov tekom svojih počitnic, ki se bodo končale v prib'izno šestih tednih. Dva zgorela v gozdu. KENO, Nevada, 30. septembra. Oddelek, ki se je boril proti gozd- nemu požaru, ki je divjal zapad-no od Corson City, je našel včera j trupla dveh moških. Enega so identificirali kot prožnega delavca Morse, dočim je bil drugi eden dveh kaznjencev Nevada državne jetnišnice, ki so bili tudi poslani na lice mesta, da pomagajo v boju pre-ti požaru. zjutraj je bila mati v nasproti ležečo prodajalno k telefonu. Bila je njena hčerka, ki je govorila na drugi strani ter rekla : — Odvedli so me v Philadelphi-jo ter sem . . . Naenkrat je prekinila in mati je slišala moški glas, ki je rekel: Pojdi proč od telefona. Nato je slišala še udarec klofute. hiki. Edini, katerega se je zaznamovalo dosedaj, je bil v Monterey pred več leti. S e znam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki so veljavni do preklica,, ki se po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpofitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Posebni podatki. Dinarji Lire Din. ____ 500 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 ... . . $ 4.35 Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 ____ .. $ 8.40 Din. ____ 2,500 ____ $ 46.25 Lir ... ... 300 ____ .. $12.30 Din. ____ 5,000 ____ $ 92.00 Lir ... 500 .... .. $20.00 Din. ____ 10,000 ____ $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $39.00 Za poSlljatve, ki presegajo DesettlsoS Dinarjev ali pa DvatlsoS Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. NakufU p« brzojavnem kvtfajcM ▼ najkrajAeen Pristojbina sa Ispia-flla ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji snada kakor sledi :za $25. ali manj! znesek 75 centov; od fZ5. naprej do $306. po S cente od vsakega dolarja. Za vetje svate po pi* motnem dogovora. FRANK SAKSER STATE BANK 82,Cortlandt Street phono: oobtlandt us? New Yorlc, N« Y. ____ _ r •WAS1 •"T 1 v 5 GLAS NARODA, 1. OKT. 1926 1» ! ' i*«* ■ .1 i GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANT (A Corporation) Frank Sakser, president. Louia Benedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officers:i 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS Vsaka publieiteta pa mora imeti iicnak smoter. Mi žal ne vemo, kakšen smoter naj bi imelo predrznu j | dejanje lepe Beograjčanke. I J; Vemo pa, da je marsikateri Amerikanec, ki je preči-tal to novico, poiskal na zemljevidu Beograd in se prepričal, da leži v Jugoslaviji. Dopisi. N A E O D A " " Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ga Ameriko in Kanado___________„..$5.00 Za pol leta__________„..$5.00 Za Set rt leta_________________$1.50 Za New York za celo leto Za pol leta___________ Za inozemstvo ta celo leto Za pol leta $7.00 i $3.50 .$7.00, $3.50 Brooklyn, N. Y. Ko sem zadnjič pisal o "Vinski trjratvi", sem le malo omenil dekleta iii žene v narodnih nošah. ! Predaleč je bil še čas. in sem le hotel, da vas povabim na predvečer prireditve, da nas obiščete. Seveda pole? vas vabim vse druge naše prijatelje in obiskovalce naših veselic. Menda mi nihče ne bo zameril, če se pomudim pri vas . malo dalje. m. i ^-i ^ ur t.. .. naj 96 In zakaj? Le Slovenke v narod- blagovoh poidjati Po Money Order. Pn spremembi kraja naročni- nih nogah in živahni yini-aj.j5 mQ_ kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje lvjo »na ( Laški listi pripisujejo sestanku velik pomen. Pravi-,žilah tcCo r < 'asopisje jo včeraj objavilo, da se bosta sestala italijanski ministrski predsednik Mussolini in angleški taj-fvc^e' a 0,neni se jo lahko. i«ik za zunanje zadeve Sir Austen Chamberlain. " L I'1rali sto- ,da je j'^ovanskn t, -i-i i i i - . 'kraljica nosila slovensko narodno Sprva m bil sestanek določen, toda poznejša poro-!nošo. Nič zato, če jo nosi. Unk dene nase. po kater« pomeil ±"*ravi- ........^ roinunsko-nemška kri jo, da .se bosta Mussolim iu Cbaniberiaia pogovarjala !■? '""T--*" f,slovc"-| x & " JU1U , ko. ki živi v mravljiseu tujega na-j lil posvetovala. roda, da pokaže krasoto in h ar-1 Najbrž ne bo tako hudo. Pogovarjala se ne bosta dosti. Govoril bo le eden, namreč Austen Chamberlain. Za Mussolinija bo pa najboljše, ee bo pazno poslušal ter V]»ošteval nauke priznanega in previdnega angleškega diplomata. V tem slučaju bo dobro zanj, dobro za Italijo in še za marsikoga drugega. kovrstne zaloge, da si človek lah ko privošči tudi v zimi svežega sadja in drugih stvari, kar potrebuje telo za svoj obstoj. Takoj zatem pride veseli mesec vinotok. Ker ima ta mesec že tako lepo ime. je vsakemu znano, kaj pomeni. Kako se gospodar veseli svojili vinskih goric, ako inu >beta,;o obilo trgatev. Ker sem ravno pri tem. naznanim. da bo tukajšnja Mladinska irodba priredila veliko vinsko tr-gatcV dne !). oktobra ob 7. uri zvečer v Slovenskem Narodnem Domu v Girard. O. Pri trgatvi tudi nastopi Slovensko pevsko društvo Ljubljanski Vrt in bo zapelo par krasnih pesmi. Vstopnina za moške GUc, za ženske 25c, za otroke 1 :>r, Zatorej ste vabljeni vsi rojak5 in rojakinje tJirarda in drugil naselbin, da se udeležite te trgat ve in tako pripomorete godbi d' boljšega uspeha. Nasvidenje D. oktobra ob 7. uri zvečer v Domu. Za plesa željno pa bo Mladinska godba gledala da bo vse v redu. Za Mladinsko godbo: John Dolčič, član godbe. tam. Eni od tistih, ki smo se takrat ženili, so imeli že srebrno oproko. drugi jo bodo imeli v par letih. Tu je še vedno dokaj prospek-torjev. ki upajo, da bodo kaj zasledili. Nekateri res dobe železno rudo, in ker je pri tem poslu tudi več naših rojakov, jim želimo veliko sreče! Vseh znancev nismo obiskali kot smo mislili, to pa zato. ker je bilo vse mesto razburjeno; pripetila se je namreč železniška nesreča, ^»recal i smo vlak. ko smo se peljali z avtomobilom, poln ljudi, ki so mahali z robci. Pet minut pozne je pa je vlak skočil s tira. Na via ku je bila tudi Mrs. Matjašič. ki pa ni bila k sreči nič ranjena ter se je srečno vrnila domov k svoj cem. — Nazaj smo šli čez par ur. PRVA STRAN NEWYORSKEGA DNEVNIKA Nekateri newyorski dnevniki izhajajo v stotisoče-rih iztisih. Objavljajo vse mogoče novice in poročila, fotografije, kartone, oglase, borzne vesti itd. Le malo ljudi ima toliko časa, da bi preČitali list od prve do zadnje črke. Kdor ga prečita, je o vsem poučen. Poglavitna stran newyorskega dnevnika je prva stran. Noben oglašatelj je ne more kupiti. Prostor na nji je dražji kot zemljišče na Wall Streetu. Na prvo stran'newyorskega dnevnika je težko priti, ako nima človek s krvjo umazanih rok in ako ne piše Test številčnih čekov. Z eno besedo rečeno — prva stran je odmerjena največjim posebnostim in znamenitostim. Ko je bil dr. Ninčič izvoljen predsednikom zadnjega zborovanja Lige narodov, ni bila ta vest tako važna, da bi si pridobila prostor na prvi strani. Potisnili so jo v notranje strani medvevropsko politiko, za katero se povprečni Amerikanee dosti ali nič ne zanima. Danes zjutraj ima pa Jugoslavija častno mesto na prvi strani najbolj razširjenega ameriškega dnevnika. Walscnburg, Colo Cenjeno uredništvo: — Zopet vam pošljem par vrsti« našega potovanja po Coloradi. V Pueblo smo obiskali naše sta monijo obleke, ki jo jo nosila slovenska žena pred sto in več leti.' Moja želja in prav tako vsake- z era člana je, da v čim večjem šte-1 vilu obiščete našo jesensko pri- rc prijatelje ter se seznanili tudi reditev. i z mnogimi novimi, in zahvalju- Kaj vse bo na "vinski trgatvi"? jemo se za prijaznost in postrežbe sc ne varam, vsega bo dovolj, bo vsem skupaj. Več Slovencev i največ pa neprisiljenega veselja, ma lepe farme, kjer pridelujejo kot ga je prav vselej na naših pri- razno zelenjavo in sočivje ter vsa-reditvah. ko vrst no sadje. Obiskali smo tudi In pa radio aparat! Nekdo poj- nekaj slovenskih prodajalen. Nade vesel domov! ' dalje smo se imeli čast pozdraviti Peter Zgaga pravi da ga noče. z našim Rev. Ciril Zupanom, ki p;i Ne vem. Skoro gotovo se bo pre- se tukaj svoje ovčice ter uči v šo-mislil. To ne bo tista mala reč, ki li našo mladino pisanja in čitanja i jo stisneš pod pazduho, — le pri- v mili slovenščini. Zato smo se mu lo. Kakor živ mi je pred menoj, kakor bi bilo vse t« včeraj, so mi zdi. Iti kot na-lariiu in poslušen mladenič, kako željan je bil pouka v godbi, ki mu ga j'-dajal takratni učitelj godbe, M»\ Kresal! In kmalu je učitelj Kresa! vzkliknil, ko je opazil nadarjenost mladega učenea : — Da. ti si me že zda.i prekosil! — Potem je Mr Jerman igral p° raznih glediščih in vsa družba, ki je bila ž njim. j<-nastopila v mnogih krajih po A-moriki. odkoder so dobili godbeniki povabilo. Tako tudi doma v Pueblo in okolici menda ni bilo lavnosti. da njega no bi bilo poleg; is;totako so bile živahne tudi vso konvencije KSKJ, ako je bil on navzoč. — Na predzadnji konvenciji v Clcvelandu. Ohio, sva se š" sešla (žal. da zadnjič v tem življenju!) — Mnogokrat sem se naslajal ob zvokih njegove godbe in finega petja. Delogatjc, ki ^o i-meli mnogokrat kisle in razdražene obraze po burnih debata'' na konvenciji, so nenadoma postali dobre volje, kadar je on nastopil. Pokojni Jerman je bil v vseh o-zirih pošten in čist značaj! Obitelji Jerman moje iskreno sožalje! Matija Pogorele. godcev in dobre godbe pa "Vin- pada, se povezuje v snopje; — 1 ko trgatve" ni. Jazz, valčki, pol-, res užitek vse to gledati v naarvi! j ste, a vsi so se izražali, da jim je ko in kdo ve, če se še kakšen Char- Okoli in okoli so snežniki. vsako-1 Glas Naroda najbolj všeč in naj- bolj priljubljen, in sicer radi svoje neprist ra nosti. On ne objavlja • vojega bližnjega grehov, zato se leston no zapleše. I vrstni studenci z zdravilno vodo Ne glede na prohibieijo. sem in toplice. Čas nam je v prijazni šur, ne bo nikdo od žeje umrl. 'družbi naglo potekel, posebno vehi nočni čuvaj, "by golly" boj-' čeri, ko so zapeli njih sinovi John | mu ni treba prati in opravičevati, te se ga. bojte! Bo imel sulico. | in Frank, z zeti brati Butala in, Vsi se pohvalno izražajo o vas ka-Kdo bo. ne povem, ampak "look njih soprogami, ki so hčerke go- j kor tudi o vaši tvrdki v splošnem, out" če te ugleda. — skril se mu stoljubnega Mr. Bayuka. Peli soj Vidi se, da si je vaša poštenost ne boš — on te luči iskal. In pa viničarji bo z laterno pri ^slovenske pesmi, spremljane st pridobila zaupanje naroda. | harmoniko. Domača gospodinja je 'No goo«l". si j obložila mizo z vsakovrstnimi domisliš. To pot si se pa urezal. Sami, brotami, in nam so tekli dnevi in fest fantje. Kaj drugega še? Go-j večeri hitro v tej gostoljubni slo-tovo vsi obiskovalci in prijatelji j venski hiši. John Butala nam je naših veselic, manjkalo pa bo ne-j pravil o vojski, v kateri je bil dva-kaj članov našega društva. Le pri-j inšestdeset mesecev; mnogo so zato imate tndi bodočnost, katero ni mogoč«' kupiti z opravljanjem. Le tako naprej, najnaprednejši slov. dnevnik! In ti. Peter Zgaga, povej slovenskim fantom, naj ž- nijr le slovenska dekleta. Slovenska Usodna pomota. V Berlinu stanuje neki baron, ki ima zalo rahlo spanje. Gospodinjstvo jo vodila temu aristokra-tu najeta kuharica, ki jo na čuden način dala povod za lastno poškodbo. &Ia je namreč ponoči iz svoje sobe v kuhinjo, da bi so na-pila vode. Baron se je prebudil iz sna in ker je slišal šum, ni pa videl svetlobe, je sklepal, da ga hočejo krasti tatovi. Vzel je samokres in skočil v kuhinjo. Na vratih se je srečal s kuharico, katere I pa v veliki razburjenosti ni spoznal in je pritisnil na petelina. K sreči je obstrelil žensko samo na ramo, nakar je sam telefoniral po rešilno postajo ter dal odpeljati j Idila. V Kapitolu so sc zbrali poslanci in senatorji. Par sto jih je bilo. Skoro vsi sedeži so bili zasedeni. Tudi galerije sq bile polne radovednežev. A' zadnji klopi na galeriji je selci možak, poleg njega pa desetletni sinček. Govorjenje je utihnilo. Slišati je bilo le pridušeno šepetanje, ki je pa tudi utonilo v globokem molku. V dvorani je vstal sivolas duhovnik. Njegovo oko je šlo od poslanca. do poslanca. o«l senatorja »lo sena-orja. Ko je vsakega posebej po-rledal. je > sonornim glasom izgovoril kratko pomembno molitev. To je bil veličasten prizor. Nato se je začelo zborovanje, i'o zborovanju sta se odpravila oče in sinček proti domu. In sinček j«* vprašal očeta: — Ali si videl duhovnika, kako pozorno j«- motril vsakega posameznika? In kako verno je molil zanje \ Oče j«> pa odvrnil: — Ne. ni molil zanje. Ko si je vse natančno ogledal, j«' dvignil oči proti nebu ter začel moliti za domovino . . , * Lahkoživčku so prigovarjali, naj bi ve ož.«*nil. Naštevali so mu n< veste, ki bi ga rade vzele, toda on ni hote! ničesar slišati o že nit vi. Ko mil jo bi!«* le preveč nadley nega. prigovarjanja, jim je zavezal jezike z besedami : — Tak dajte mi no mir. Popra-vici vam povem, da rajši zjutraj z mačkom vstanem. kot da bi šel zvečer spat s kako neumno gosko. Starokrajsko časopisje je objavilo naslednjo notico: Te dni so odprli oporoko Rudolfa Valentina. Svoje premoženje — okrog dva milijona dolarjev — jo zapustil svojemu bratu, sestri i p teti druge žene. vsakemu po eno tretino. Drugi ž«*ni je zapustil en dinar, prvi pa nič. V poročilu j«» mala pomota. Svoji drugi žrni j«' zapustil pokojni Valentino en dolar, ne pa "n dinar. To se mi je zdelo vredno popraviti, ker je ni"«l dolarjem in dinarjem še vedno precejšni a razlika. .v. Huda bolezen j«' nespečnost. Človek ne more in ne more spati, pa naj se posluži. prodno ležo k I počitku, še tako močnih omamnih sredstev. i Kaj je vzrok nespečnosti, zdravniki pravzaprav ne vedo. vendar j so pa toliko dognali. «la nespečnost ni nalezljiva bolezen. Toda učeni zdravniki s«> se tudi v tem oziru nekoliko zmotili. Nespečnost je nalezljiva, posebno če jo inia šest mesecev star jo-sedov ot!ok in če so ponoči okna odprta. kuharico v bolnišnico. dito, pa boste videli na vinski tr--ratvi zvečer 23. oktobra v Arlington Hail na osmi cesti med drugo < e smemo natieo šteti Jugoslaviji v kredit, naj razsodijo eitatelji. Poročilo se namreč glasi:— BEOGRAD, 30. sept. — Nagota, ki splošno ^ tretjo Ave. prevladuje po centralni Evropi, bi kmalu pov- j za f?otovo! zroeila paniko v nekem tukajšnjem prvovrstnem I hotelu. Pred hotelom se je ustavil avtomobil in iz I 1 avtomobila je stopila popolnoma gola mlada žensk Član S. S. B. P. T>. I Girard, Ohio. + i • j X-1.L - ^• i TTpam, da vam bo mogoče od- ter sla v napolnjeno dvorano, \ekateri e:ost3€ so fx>^- L*__•+• i * 1 ^ ^ 8 JC I stopiti malo prostora v vašem h- be^nili, dragi so pa začudeni zrli ta nenavaden pri- ^tu. Komaj smo dokončali polot-zor. Dama je sedla k mizi ter z očmi iskala natakar- r1ts že rrišla k nam biadna je-ja, ki bi ji prinesel jed m pijačo. Toda noben nata-iRei A kaj Weiro? Xarava ta" kar si ni upal k nji. Pač so pa prišli policisti, jo o-deli s prti in prtiei ter jo odvedli. Na policijski stražnici je povedala, da je mati dveh otrok in da_se zanima za modo. "To ni nič,'' je rekla. Moda mora napredovati in jaz sem pospešila njen napredek. Boljše je, da sploh nisem oblečena kot da bi bila oblečena tako kot so nekatere." Sodnik jo je obsodil na dva dni zapora. Tako slove poročilo iz Beograda. - je dandanes odločujoči faktor tako narode in države. i ko zalit eva. Ivakor se veselimo krasne spomladi in poletja, tako se veselimo tudi jeseni, ker ravno jesen nam prinaša vse pridelke, katere potrebujemo skozi dolgo zimo. Spomladi se veselimo krasnih cvetlic in drugih naravnih stvari, jeseni imamo pa veliko veselje do pridelkov, ki so dozoreli. Kako se človeku srce razveseli, ko vidi krasne vrtove obložene z vsakovrstnim sadjem. Lepo je videti, kako skrbne gospodinje pripravljajo za jimo vsa-i prestali vojaki, posebno avstrijski. Ko so se vračali domov, se zanje ni nihče brijral na potu. navsezadnje pa so si morali še iti kruha iskat v Ameriko. Tu pa je dobil naš fant skrbno ženico in še kaj druenciran rodničarske oskrbo, so odgovorni toliko zdravnikov-porodničarjev, z« četrtino vseh smrti. |kolikor babic in so vzakonijo kaz- Ravno kakor v slučaju detinske ni za pogrošno ravnanje; da s.e iz-mortalirete, tako ipra siromašnost dajejo posebni predpisi za javne veliko vlogo. kar se tiče razmerja in privatne bolnišnice in porodil- smrti porodnic. Opaža se, da v , , ' . . . . ' v. ,nice; da se vzakonijo postave v družinah, kjer moz manj zasluzi,' *__•___- - svrho kontrole spolnih bolo—: * tam je najti razmeroma vee smrti 1 ob porodu, to pa radi pomanjka- raportiranja itd. Končno treba nja pravilne oskrbo. J podučevati matere o potrebi pra- Kar se tiče plemen in narodifo- vilne porodniške oskrbe. BOLNIŠKA POSTREŽBA ZA SIROMAŠNE LJUDI. Bolnišnice in neodvisne klinike. Klinike (clinic), zvane tudi di-spenzariji (dispensary) so ustanove. ki nudijo zdravniško oskrbo bolnikom, ki niso toliko bolni, da morajo ležati v postelji. Človek pre na kliniko ravno tako kot da bi šel v zdravnikov urad. mesto da zdravnika pokliče k sebi na dom. Večina bolnišnic ima dandanes svoje klinike, ki se zovejo "oddelki za zunanje bolnike" (out-patient department). Imamo pa tudi klinike, ki so neodvisne od bol-nišnie. V velikih mestih taki bolnišnični oddelki za zunanje bolnike imajo mnogo pododdelkov, ki se tudi zovejo klinike in od katerih so vsak bavi s kako posebno pa-nojro zdravništva. Tako imamo klinike za notranje bolezni, kirur-jrične klinike za oči za ušesa, za nos in grlo. klnike za tuberkulozo, srčne klinike, klinike za ženske bolozni, zobozdravniške klinike in kliniko za spolno bolezni. Večina takih bolnišničnih od-delkodv vsebuje tudi posebne klinike za otroke, takozvane pediatrične klinike. Nekateri imajo celo posebne klinike za novorojenčke in klinike kamor se matere o-bračajo za pregledovanje in nasvet prod porodom. Tupatam jo najti tudi klinike, kamor se lahko pošiljajo otroci, ki so mršavi, ali nimajo teka oziroma ki jim treba posebne oskrbe. Te se zovejo prehranjevalne klinike (nutrition elmie); tu vagajo in merijo otroke in povedajo materi, kako posebno hrano treba dnjati otroku za n jopo v vzrast. Nekatere ustanove imajo tudi klinike za sladkorno bolezen (diabetic clinic), klinika za "hav fever" in klinike za druge poseb ne vrste bolezni. Ako manjše klinike nimajo to liko oddelkov, pa imajo vsaj splošno zdravniško in kirargično kliniko. In ako ne morejo zdraviti bolnika v teli klinikah, mu povejo. kam naj se poda za primerno zdravljenje. Mestne klinik« in klinike privatnih organizacij. V nekaterih krajih je mestna občina otvorila klinike, kamor so ljudje obračajo za zdravniško preiskavo, ako imajo tuberkulozo oziroma sumijo, da jo imajo. Imajo tudi mestnih klinik za otročj > oskrbo in za predpoorodno oskrbo; vsaka taka klinika služi za svoj mestni okraj. Tupatam ta »i dobrodelne ustanove, "settlcmenr houses*' in cerkve vzdržujejo take klinike. Zdravstvena središča. V zadnijh letih prevladuje tendenca. da se vse izvenbolniŠke klinike in zdravstvene organizacije v dotiČnem mestu spravijo pod eno streho. Taka skupna stavba se imenuje zdravstveno središče (health center). To pospešuje sodelovanje med takimi organizaei-jafi. kot so udruženje obiskujočih bolničark, društev proti tuberkulozi in enakih oarpanizacij. Zdravstvena središča so veliko prispela k boljšemu javnemu zdravstvu v mestu. V teh središčih se rešujejo vsa zdravstvena vprašanja; iz istih se odpošiljajo bolničarke vprivatne hiše; v njih se vrši raznolično delovanje na zdravsvenem polju: preiskujejo zdravstveno stanje ljudi, vzdržujejo tečaje za poduk materam o modernih metodaii otroške oskrbe, klinike za čiščenje otrokovih zob in klinike za tuberkulozo. V nekaterih zdravstvenih središčih se nahajajo klinike za lečenje ljudi, ali pacijenti se preiskujejo in napeljujejo k dobremu zrlr-ali v primerno kliniko. Če ste se naveličali navadnih.... u TfO IZDAJO slavni ameriški godbeniki kak nov godbeni koli? ad* ga poje in igra na milijone in milijone. Sčasoma je pa pozabljen. Drugače je pa .s slavnimi klasiki. Klasična godba je umetniško delo. Človeka zajame, ker jc pristna in ni navadna. / Seznanite se s In tako je s cigaretami. Na ducate in ducate različnih vrst cigaret .se je pojavilo in izginilo zadnjih 20 let, toda Ilclmars so trd-no ustalile svoje stališče. To jc različek med navadno cigareto in pristno cigareto. Ko enkrat kupite Ilelmars, ne boste nikdar več kadili navadnih. elmar: Krali ico izrednih cigaret Otvortev letošnje dramske sezone v Clevelandu. Dramatično društvo "Ivan Can-! kar" jc prosle nedelje z delom svojega patrona "Kralj na Betaj-novi" otvorilo svojo osmo igralsko sezono in doseglo večji «rniot-ni kot pa moralni usppeh. Občinstvo je namreč zasedlo dvorano do dve tretini in je, kakor jc pač to že v navadi pri vseh Cankarjevih in drugih globljih delih, komaj čakalo konca predstave in začetka plesa. Zlasti mlajši svet. Ne rečem pa s tem. da jc večina občinstva prišla v dvorano radi plesa. O, ne. Na lepakih v razlož-bah elevelandskih slovenskih trgovin je namreč z velikimi črkami stalo zapisano, da se vrši ta predstava v proslavo petdesetlet-nice rojstva Ivana Cankarja. Pa je mislilo in pričakovalo — občinstvo namreč, — da bo to, pot videlo nekaj posehnoga. nekaj "special" kakor pravijo, in je prišlo. Tn upravičeno je pričakovalo to. Kajti od koga pa naj pričaku- njih dejanjih in je stopila na njih mesto pretirana bojazljivost in nemirnost, omahljivost in neodločnost. da. ponekod celo nežnost in melikočutnost; skratka, lastnosti. ki se lastne le slabičem. Zato je bil tudi v nesoglasju s tem. kar je govoril in kar mu jo narekovala vloga. Zmedel ga je najbrže prizor z Maksom proti koncu prvega dejanja, v katerem ga slednji "hipnotizira", kakor je rečeno v programu. Toda taka "hipnoza" (ta naziv je v tem slučaju nesmisel) vpliva na moža z jok'enim značajem in okrutno dušo mo*d.i le trenotno. da ji podleže, čin: pa se zave, pa njegova odpornost U* naraste in sr» podvoji, nikdar pa se ne ukloni. Če se odloči za kompromis z nasprotnikom, ki ve z*i kak njegov zločin, se bo v poovo že naslov igre sam in vsak dostojno, kakor jo to zasluzil, če stavek, ki pra izgovori Kantor. Isti ime? Tudi jaz sem bil med temi in som čakal, kdaj bom slišal vsaj ne od društva, ki nosi njegovo i.pogrešek so je posebno izrazito občutil tudi v zadnjem dejanju v prizoru s sodnikom, v katerem kak skromen nagovor, ko sem se j Kantor prizna svoj zločin, da je zaman oziral po dvorani za slav-j ustrelil Maksa. V njem nismo vi-nostnimi okraski in zaman iskal, deli enega zakrknjenega zločiaca, kje bom odkril kako ponižno nje-, ki prizna svoj zločin le pod pri-govo sliko, skromno povito v ze- tiskom razmer in ker sluti, da je lenje, pod katero bi stale številke doigral ter mu je že vseeno kaj s.- PAPE2 ZADOVOLJEN Z DAROM Milanske ženske m podarile pape tu dragocen avtomobil. Na sliki vidite papeža in člane odbora, kateri so mu dar izročili. Zdravniki v klinikah. Dandanes mnogi zdravniki žrtvujejo nekoliko ur na teden za brezplačno delo v klinikah. Dostikrat ravna napboljši zdravniki so oni, ki posječajo del svojega časa za klinično delo. To poincnja. da človek, ki se obrača na kliniko, ne sme misliti, da pride v neizkušene roke, narobe — on dostikrat pride v oskrbo najboljših speci-j al isto v. Kdo se sme posluževati klinike? Na kliniko sme iti vsakdo, ki ni v stanu plačevati rednega zdravnika. To lahko pomenja človeka, ki je bil nekoliko časa brez posla in je zato uporabil vse svoje prihranke. ali pa človeka, ki sploh premalo zasluži, da bi bil v stanu plačevati zdravnika. Na drugi strani je tudi mogoče, da nekdo, ki drugače zadosti zasluži, je imel toliko bolezni doma, da je uporabil vse svoje prihranke in ne more več plačevati zdravnika, pa se za to obrača na kliniko za nadalj-no zdravljenje. Lahko se tudi zgodi. da neko. ki drugače lahko plačuje zdravnika za običajne bolezni. ima toliko, da bi plačeval sfie-cijalista, ako ga potrebuje. Klinike zdravijo za neznatno pristojbino ali celo brezplačno. Večina klinik zaračuna malo pristojbino, od 25 do 50 centov za vsako vizito. Navadno treba tudij plačati za posebno delo, kot za X-žarke. preiskavo urine itd. Tudi za naočnike, ki jih daje očesna klinika, treba plačati, dasi tam stanejo veliko manj kot pr? optiku. Za leke se tndi zaračuna prar mala svota. Ako pa je kdo tako siromašen, da mu sploh ni mogoče plačati ničesar, ga vendar leči jo in mu da-jepo potrebne leke brezplačno, ako razloži svoje gmotno stanje. Klinike proti plačilu. V nekaterih mestih so v zadnjem času organizirali klinike, ki zahtevajo določeno pristojbino, takozvane: pay clinics. To so klinike, li katerim se lahko zatekajo ljudje, ki morejo plačevati en dolar ali približno toliko za zdravniško postrežbo, ali ne morejo plačevati dragega specijalista. Te klinike so zlasti koristne za ljudi. ki imajo kako resno bolezen, lečenj katere je pretežko za na-vadnego zdravnika, ali ki imajo bolezen proti kateri zdravljenje domačega zdravnika ni nič pomagalo. Dostikrat take bolezni potrebujejo rabo oprem, ki jih privatni zdravnik nima na razpola- Upati je, da se bo v bodočnosti število takih klinik čim dalje več povečalo, kajti zares odgovarjajo potrebam ljudi, ki se ne marajo posluževati se dobrodelstva klinik za siromašne ljudi, pa nimajo zadosti sredstev, da bi se zatekali k specijalistu. Kdaj so klinike odprte? Velike bolnišnične klinike so navadno odprte vsak dan, približno od devetih do dvanajstih zjutraj in od dveh do štirih popoldne. Tupatam nekatere klinike so odprte tudi zvečer. Otroške klinike so dostikrat na razpolago v soboto zjutraj. Na deščici zunaj vrat klinike so navadno navedene ure, kdaj se se ordinira. Drugače pa se lahko telefonira na dotično kliniko, da se izve, kdaj je odprta. V nekaterih klinikah je mogoče vnaprej ustanoviti čas sestanka, bodisi ust meno, pismeno ali po telefonu; to prihranja pacijentu in zdravniku mnogo časa. Socijalni oskrbniki. Socijalni oskrbniki (social workers) so zdravnikovi pomočniki. Njihova naloga je izpraševati pacijente glede vseh okoliščin njihovega domačega življenja, dela in preteklosti, ki jih zdravnik mora poznati, ako naj umno zdravi bolnika. Izpraševanja teh por močnikov se ni treba bati; to so prijazni ljudje, ki hočejo pomagati bolniku. Kdor je z njimi odkritosrčen in zaupljiv, daje zdravniku priliko, da ga ozdravi. Pohajanje klinike. Ako človek pohaja kliniko toliko dolgo, dokler mu zdravnik pravi, da je potrebno bo hitreje ozdravel in z manj nevarnosti zo-petne bolezni, kot oni, kateri mi--sli, da je on in ne zdravnik poklican soditi, da-li mu je treba povrniti se ali ne. Ako se pacijent poda n£ kliniko, čim se slabo počuti in ne počaka, da ga bolezen prisili v posteljo, si navadno prištedi dolgo in dragoceno bolezen Geslo klinike je dandanes preprečevanje bolezni. To geshrbi moralo veljati tudi za vsakega človeka. letnic te«ra jubileja. Pa nič. Nič tistega, kar smo mislili, da bo. zgodi ž njim, pač pa zopet slabiča, ki se trese pred lastno vestjo. Predstava, kakor vsaka druga' tak Kantor bi ne mogel vla-predstava. Na 20 straneh progra- j(,at 1 v svojem kraljstvu. Zato je m a, namenjenega tej "proslavi", ba« to zgrešeno pojmovanje vloge sta bili celi dve strani posvečeni povzročilo, da stvar ni izpadla ta-Cankerjevemu spominu. In šele.ko- kot bi morala. Tiste rahle o-od teh dveh je bila ena izpolnjena j *itke vesti. — če se momenti, v z njegovo sliko. Tri strani so vse- , katerih je Kantor sam s seboj, bovale seznam oseb in vsebinr sploh smejo smarati za take — igre, ostalih 15 strani, če izvzamemo naslovno stran, pa je bilo posvečenih oglasom. Ali res ni mogoče vsaj enkrat napraviti izjeme in se odreči tistim par centom, ki jih prinesejo oglasi, zbrati nekoliko več gradiva o Cankarju ki ga večina naši izseljencev itak ne pozna dosti drugače kot po imenu ? Ali bi ne bilo dosti lepše, da se je proslavilo njegovo petdesetletnico takrat v maju, ko je bil najbolj primeren čas za to, in bi se v to svrho sestavilo posoben program ? Na ta način in z isto pravico lahko reče tudi Soc. klub št 27 v Cleveland, da priredi svojo prvo predstavo v "proslavo" petdesetletnice Cankarjeve, kot vpri-zori v nedeljo njegovega "ITlapoa Jerneja". Kdo bi mu mojrol zameriti? Ta je bilo potrebno da so pove na prlas in najprej ter brez vsakih kompromisnih besed. i O dr. M ally-ju sem vedno trdil, da je najboljša moška moč, kar jih ima "Cankar". To je že ffonov no dokazal in kdor ga je videl kot Nika v "Ekvinokciju". ali kot j Mitjo v Tolstojevi drami "Moč teme" ter pozneje kot barona v Gorkijevem "Xa dnu", bo to rad pritrdil. Je jako talentiran, marljiv in navdušen za stvar ter se z veseljem poglobi v vsako vlogo, ki se mu jo poveri. Treba mu je le inteligentnega režiserja, ki mu zna stvar raztolmačiti in dopovedati, kakšen tip naj predstavlja. Njemu kot tu rojenemu Ameri-kanen ni zameriti, če se ne more vživeti v prav tip starokrajskega fabrikanta, kakršnega je imel v mislih Cankar, ko je pisal Kra-j ija na Betajnovi". Imel je sicer j izvrstno posrečeno masko, za katero zasluži korkoli mu jo je že ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLA8 NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. napravil, poseben - kompliment, pogodil in vzdržal svojo kreacijo prav do prizora z Maksom tako izborno, da bi ga bila lahko vesela tudi publika z najrafiniranej-šim okusom, a je na žalost pozneje padel iz vloge in se ni več popravil. | Krivda na tem pa po mojem mnenju ne zadene toliko njega kot pa režijo. Pri kakem drusem bi morda veljal izgovor, da se noče držati navodil režije in dela po svoje. O njem ,pa tega ne verjamem. v kolikor ga poznam. Vsa ošabnost, okrutost, brezobzirnost in jeklen značaj, s katerimi kraljuje v svojem kraljestvu fabri-kant Kantor, so izginile v nasled- zna okrutež pred ljudmi dobro skrivati in jih maskirati. Naš Kantor jih pa ni. Zato pravim, da je kriva temu režija, od katere zdaj, ko je v inteligentnejših rokah, že lahko zahtevamo, da igralcem, ki tega niso v polni meri zmožni sami, pomaga predočiti značaje, ki naj jih predstavljajo. Slično je bilo z p. Gorshetom v vlogi župnika. On je imel že masko vsekakor preinteligentno za podeželskega (ne rečem: vaškega) župnika. Dasi je drugače za tako vloge izborila figura in je tudi to pot naredil na prvi pojrlod jako dober vtis, so bili tisti gladko polizani temni lasje in brez-okvirna očala vendarle preveč elegantni za to vlogo. Takega duhovnika lahko opazimo kvečjem na kakem ministrskem ali pa vsaj na poslanskem stolčku. Zato se pa ta njegova zunanjost ni prav nič vjemala s farško vsiljivostjo in beračenjem. Tudi jezuitske hinav-ščine ni znal dbbro izraziti in so zvenele njegove besede v prvem dejanju: "O, gospod Kantor! O, gospod Kantor!" preje frivolno in parogljivo. kot pa laskavo. Ko bi se meni hotel kdo na tak način prikupiti, bi mu prislonil zaušnico. Tn resnični Kantor bi mu jo najbrže tudi. Maksa je igral g. Primoshic. Ne vem, ali za to vlogo res ni bilo nikogar drugega pri rokah, ali pa se mu je hotelo dati priliko, da pokaže svoje zmožnosti v kaki večji vlogi? Ce je bilo slednje, potem je bilo vsekakor škoda te vloge za to poskušnjo. Govoril je stisnjeno, da nisem mogel razumeti ni besedice in najsi sem še tako napenjal ušesa. Drugič jc Maks edina moška simpatična vlog?, v tej igri, ki zahteva celega junaka in ljubimca. On pa ni znal biti ne prvo ne drugo. Monologe je skoro de-klamiral in stalno padal v patos poezije napolnjenega študenta. Zato tudi Maksovo sovraštvo do Kantorja in njegova odločnost za boj proti njemu ni prišla v Pri-moshicevih rokah do veljave. In iz istega vzroka sem tudi rekel, da je bila označba tiste stvari v prvem dejanju s "hipnozo" nezmi-sel. Takle Maks kot je bil ta. bi nikdar ne mogel vplivati na moža z jekleno voljo tako, da bi ga spravil iz ravnotežja ali ga celo pripravil, da prizna kak zločin. Bil je tudi v maski prestar in clo- (Nadaljevanje na 4. strani.) t -.A-^U i OTVORITEV LETOŠNJE DRAMSKE SEZONE V CLEVELANDU. Nadaljevanje e 3. strani. <>J pi j«' dobil vtis, ernota. je Vil stari, dobri Komar. Samo ljubimkanje mu no gre nič kaj od rok. In pa tisto brke! Ne vem, katera brihtna glava si je izmislila, da so mu prilepili k njegovim svetlo-rjavim lasem — črne brke! Edini, ki se mi je zdel to pot dober tako v maski kot v igri je bil i*. Mrhar kot Krneč. (!. Klemenčič v vloog!cd na strojrega sodnika, ki sedi pri |M>1irii vina, katerega pije na račun obtoženca, ki ga bas zaslišuje. Iz vsake njegove besede je bilo vendar moč razbrati, da bi bil moral igrati vlogo prijatelja in ne sodnika. Tako pogrešen ton lahko postavi vse na glave, kakor je bilo to v tem slučaju. (!. Klemenčič je pač mislil, da igra sodnika in da *so sodniki vedno strogi. Fantička, Sknkov in .Tazbeeev Stanley, ki sta predstavljala Kan-t or jeva otroka, sta bila v prvih dveli dejanjih za fabrikantovn sinova nrerazcapana. Tzmed ženskih vlog naj omen»n< go. Kal a nov o in go. Debevčevo. ki sta imeli glavni ženski vlogi. Obe sta jih izvedli za naše razmere dobro, vendar ni vlogah ničesar. POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. : : I G R E : s RAZNE POVESTI IN ROMANI MOLITVENIKI: Duša popolna ................... i,_ Marija Varhinja: v platno vezano...............80 v fino platno ................ 1.00 ▼ usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano............ 1.70 Rajski glasovi: v platno vezano .............. 1.00 v fino platno vezano..........1.10 t usnje vezano .............. 1.50 v fir-o usnje vezano.......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano .............. 1.65 v fino uog ve, in režiser morda tudi. Ali ni Cankar nič povedal, kje se vrše posamezna dejanja, predno je umrl? II koncu še to-le: Xa programih se nam obeta za prihodnje pred- .30 .75 POUČNE KNJIGE: Abecednik ...................... Prva čitanka ................... Angel j ska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši.......... Angleško-slov. in slov.-angl. slovar Boj nalezlj i vim boleznina ...........75 Dva sestavljena plesa: eetvorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači vrt, trdo vez............. 1.— Domači zdravnik po Knaipu...... 1.25 .10 .SO CANKARJEVA DELA: Grešnik Lenard t. v. 1.— .50 .35 .35 1.00 .80 .90 .80 .75 .80 .25 .20 .20 .40 .25 .90 Hlapec Jernej ............... .50 Podobe iz sanj. t. v......... broširano ................ Romantične duše trda vez . Zbornik trd. v............ Mimo življenja v........ broširano ................ 1.— .75 .90 1.20 1.— .80 Cesar Jožef II....................30 Cvetke .......................... .25 Cerkniško jezero in okolica, s slikami. trdo vezana ..............1.40 Ciganova osveta ..................35 Čas je slato ....................... 30 Cvetina Borograjska...............50 Četrtek t. v......................bc Dalmatinske povogti .............35 Dekle Elisa .......................60 Dolenec, izbrani spisi.............G0 .«5 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač........... 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Pamas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač................. 4. zv. Kritike in znanstvene razprave...................... zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ................. Zbrani spisi, trd. vez........... .70 Prapreeanove zgodbe ............. P a tria, povesti iz irske junaško dobe Predtriani, Presern in drugi svetniki v gramofonu............ Ptice selivke, trda vez............. (Puškin) .......... ,2£ .30 .25 .75 .30 .35 Pikova d ima Pred nevihto . ................. Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 .70; i zvezek .....................40 Eablji, trda vej ...................75 70 Robinzon .........................C0 Revolucija na Portugalskem .70 .90 LJUDSKA KNJIŽNICA: Znamenje štirih Zgodovinka Med I. In 2. zvez. trdo vezana..... a. z\. Darovana, povest ................ 3. zv. Jernač Zmago vac. j »lazov i ...................... 4. zv. Malo življenje.......... '1. z v. Zadnja kmečka vojska ... 7. zv. Prihajač ............... 5. zv. Kako se-rn se jaz likal. (Brencelj) ................... 10. zv. Kako sem se jaz likal, (iirencel j ).......... II. zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj) .................... 12. zv Iz dnevnika malega porednem .'a, trdo vezano ...........60 11. zv. Ljubljanske slike. _ (Breneelj) ............. )•"> zv. Juan Miseria. Povest iz španskega žvljenja.......... 15. z v. 3Se v Ameriko. Po resnicah dogodkih ............ . .30 ftinaido P.inaldini.................50 .40 , .7(1 . .35 .50 1.50 . .90 .60 . ,90 . .50 . .30 . .75 1.50 Slovenski šaljivec ............ Slovenski Robinzon, trdo vezan i Sur-eški invalid............... Skori širno Indijo............. 1 Sanjska knjiga Arabska ..... j Sanjska knjiga, nova velika ... 10C I Sanjska knjiga, mala ........ i Spake, humoreske, trda ves •50 j Strahote voice ............... r j Sveta noč, zanimive pripovedk« . ■52! Strap iz Judeje ................ ! Spomin znanega potovalen...... Spomini jugoslov. dobrovoljca — .60 i 1914—191S .............. j Stritarjeva Anthologij 1 trda vez .60iSicto Šesto, povst iz Abraeev . 27. Fran Erjavec: Brezposl©-nost in problemi skrbstva za brezposelne, c0 *tr., broš......... ^t. 2!f. Tarzan sin opice ....... St. 31. Roka roko ................ St. 32. Živeti .................... Si. 35. Gaj nlustij Kri3p: Vojna 1 Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš..................... St. 36. Ksaver Meško; Listki, ___144 ?tr......;................65 St. 37. Domače živali .............30 'H Tarzan in svet .......... .90 St. 3f>. La Boheme................ 1._ .35 .90 .25 .25 .50 1.- .60 .90 »r .33 1.20 .60 .60 .60 MILČINSKIJEVI SPISI: Drobiž .............................50 Igračke, trda vez................. 1._ broš..........................80 ...........80 Gospodinjstvo .................. l._ Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Kubična računica, — po meterski meri.........................75 Katekizem, vezan .................50 Kratka srbska gramatika .........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 -Rodoljub iz Amerike". Ka- ^avna in snubilna pisma stave tera srečna roka jc vendar zopet i izbrala to "vele-dclo"? Ali res ni- :5o , Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 1.20 .80 .60 5.00 Nemško - angleški tolmač .v . ... v , . . i Največji spisovnik ljubavnili pisem mamo n.e boljšega za nas lepi m Hauk podati živini ............ prostorni oder. da segamo po igri- «. ... , , , „„„ 1 " 1 . ! Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. cah. ki veljam v starem kram za!« . .... _T ... . 1 Nase gobe, s Slikami. Navodila za stalni repertoar požarnih bramb ________._ ,, . . ob priliki kake slavnosti? In to še nazivhmo "sijajno" komedijo! Dajte, prebrskajte in izvlecite iz prahu kaj boljšega. In če ne naj- spoznavanje užitnih in strupenih gob ..................... Nasveti za hišo in dom; trdo vezana broširano .................... Nemška slovnica dete. pišite v stari kraj ponj. tam Nemščina brez učitelja — 1.40 1.— .75 .60 imajo dovolj boljših in novejših del na razpolago. Samo potruditi se je treba. Za take stvari je res škoda našega odra. Rado Staut. 1. del .......................30 2 del .........................30 Pravila za oliko................... ,G5 Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75 Praktic-ni računar.....................75 ^ ~ . . ^j, ... . Praktični sadjar trd. ves.........3.00 O premescenju slovenskih zelezni- _.. J . Parni kotel; pouk za rabo pare____1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodar. jem v pouk...................35 Računar v kronski in dinarski veljavi ......................... .75 Ročni slov.-nemški in nemško-slov. v j slovar .....................60 niška uprava že dalje časa. čarjev je dobil na svojo intervencijo poslanec dr. Besednjak odgovor ministra C'iana, ki pravi, da so premestitve utemeljene v splošnih smernicah, katerih se drži želez-1 dalje .60 (Mes- .40 .35 .45 .35 ..60 .50 .30 1.20 ALI VESTE — da bo jugoslovanskim kardinalom najbrž imenovan zagrebški nadškof dr. Baiter in sicer že decembra letošnjega leta? Ali veste, da se Helmars razlikujejo od drugih cigaret, ker so napravljene samo iz čistega tnrfikega tobaka, ne pn Sadno vino .......................30 Srbska začetnica .................40 Slike is živalstva, trdo vezana.....90 Slovenska narodna mladina, obsega 452 str................. 1.50 Slovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar.................... .60 Spolna nevarnost .................25 Spretna kuharica; trdo vezana____1.45 broforana ................. 1.20 Sveto Pismo stare in nove zavem, lepo trdo vezana . ____ 3.00 Doli z orožjem........... Dve sliki — Njiva, Starka ko) .........................60 Dolga roka .......................60 Devica Orleanska..................50 Duhovni boj .................... .50 Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki ....................... Elizabeta ........................ Fabijola ali crkev v Katakombah .. Fran Baron Trenk ............... Filozofska zgodba ............... Fra Diavolo ..................... Gozdarjev sin .................. Gozdovnik (2 zvezka) ............ Godčevski katekizem ................25 Gruda umira, trda vez........... 1.20 Gusarji .........................90 Hadži Murat, trda vea.............80 Hči papeža .................... 1.— Hedvika ...........................35 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50 Is modernega sveta, trda vez.....1.40 Jutri (Strug) trd. v................75 JURČIČEVI SPISI; Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00 Sosedov sin, broš..................40 5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v.................l,— 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano ...................75 Karmen, trdo vez..................^^»ingvinski otok tr. v broširano .................... .30 Kralj zlate reke in črna brata.....45 Križev pot, trdo vezan............1._ Krvna osveta .....................35 Kuhinja pri kraljici g. nožici, franco- roman...................40 ski Lisjakova Lucifer hči Lpdovika Beozija ^________...... 30 1.50 J» Mali lord, trdo vezan .......... Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo Vezano .............. Mimo življenja, broširana ...... Mladih zanikernežov lastni životopis Mrtvi Gostač .................... Materina žrtev Musolino ..................... Mali Klatež ..................... Mesija ...»................ Mirko Pošten j akovič ........ Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (jTeško) ................... Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slo- 1.00 .80 .75 .35 .60 .40 .70 .30 .30 vensko mladino .............. Notarjev nos, humoreski ......... Narcd ki izmira............... Naša vas, 2. del, 14 povesti........ Naša Vas, II. del, 9 po v........... Nova Erotika. trd. vez............. Naša leta, trda vez .............. Naša leta, broširano .............. Na Indijskih otokih ............. Na Preriji ................... Nihilist ...................... Narodne pripovedke za mladino .. Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka....... NARODNA BIBLIOTEKA: .25 .35 .40 .90 .90 .70 .80 .60 .50 .30 .40 .40 1.50 Svitanje (Govekar), to7. .......... Sin medvedjega lovna. Potopisni roman .........................BO Sveta Nctburga...................35 Sv. Genovefa.............. Sredozimci, trd. ves........ brn5................. SHAKESFEAREVA DELA: Machbet, trdo rez.......... Machbet, broširana ......... Othclo .................... .50 60 40 St. 4 G. Magola St. .47. Misterij duše.............. St. Tarsanove živali............ St. Ji). Tarzanov sin .............. št. r>0. Slika De Grave.....!!!!!!! st. 51. Slov. balade in romance____ št. 52. Sanin .................... ^t. 54. V metežu ................ st. 55. Namišljeni bolnik.......... st. r>r, To in onkraj Sotle ........ ^' ~>7. Tarzanova mladost št. Glad (Hamsun) ......... št M Golar: Brat je in sestre ... št (2 Idi jot I. del. (Dostojevski) s?. G:]. Idi ot II del (Dostojevski) št r,Idi /ot III. del (Dosto evski) št. ("i. Idi jot IV. del (Dostojevski) Vila na mesto »tare irredentovske franke fašistovska in tako pode-J luje fašizem prostore, funkcije,' "asti in bremena stranke, ki je! svojo misijo dokončala. Pašij je ( k>bil svoj naravni sevščini. Zastopniki prizadetih v prisotnosti ožjega kroga i lit ere-' ki je toliko prebivalcem prinesel občin so z veseljem pozdravili ini- centov zanimivi poizkusi /. novim smrt, skrb in pomanjkanje, je bil •ijativo kmetijskega urada, ker izumom, ki pomeni pra-o n.v;._ lobro vedo, da bi zemljišča ob Vi-' 'ucjjo v moderni tehniki. S tem pavi z regulacijo dobila mnogo' zumom je dana možnost, -spojiti večjo veljavo. jceia otočja in polotoke s hintiren- Prečitano je bilo poročilo gori-' torn in siccr brez večjih strc5\iv. škega ženijskega urada, ki dolo- s jomočjo tekočega zraka, ki je •a za regulacijo reke od trga Vi-'napeljan po čereh v morje, se >ave do izliva v Sočo skupnih ' napi avijo v morskh globina1! t-•4 roško v 3,935,000 lir. ' grom; e ledene gore, ki pnrarzu- Po zakonu bo država prispeva-! j. j0 k dnu tako, da nastane ve la s 50 odstotki celotnih stroškov, lik .rjočan jez. Poizkuse z umetno Ostalo polovico bi plačale občine n.irejenimi ledenimi gorami so jt- za slovensko leposlovje, in posestniki, razven 10 odst. pri- delali v nekem nemškem jezeru. spevka videmske pokrajine. Tek Cevi. po katerih jc bil nap ajan \ Vipave je dol- f>l m. Razprave i0 tekoči zrak, so položili delo-sc bodo nadaljevale. j m a na dno jezera, deloma, pa v j vodnih plasteh. V* treh u- V Štanjelu > urah je nastal v jezeru velik lede- na Krasu so razvili fašisti pra- ni jez ki je molel 10 do 15 eenti-por. K slovesnosti so prišli zastoji- metrov iz vode. Komisija =e je niki fašijev iz Komna. Ajdovšči- prepričala, da so izumitelji i/poV ne, Du t o vel j. Opčin, Rihenburga. uil vse obljube. Zato je biLi iLsta-Prvačine in Volčjedrage. Navzoč nuvJjena delniška družba ,ki bo je bil tudi prosluli prof. Cavalot- ta izuui praktično uveljavila Prti. zaupnik za "drugorodno" co-'vi praktični poizkus v vefjcm ob-no. Predsednict odbora za nakup ]i0£ej0 napraviti Nef.ci v praporja je bila gospa Jakopiče- m1;vu bIizu mesta Kasuma. kjer va. kumica praporja je bila gdena nameravajo s pomočjo umetnega Viktorija Iločevarjeva. prapor jo i,du znyly m.preti Ko bo morska blagoslovil župnik Kos. Cavalotti vroa stavljena, nedome,it- lede-ie razlagal naloge in cilje fašiz-^; jez z betonsko steno. * ' . . . „ . , Strokovnjaki .so mnenj;-, da nn_ T ake vrste prireditev si zpIc fa- ! - . , , ... .. . „. . .., . ne e morje .samo pred ledeiu jez sisti med drugorodci . Kulturne . , , , . . , . , ,, toliko ilovice in peska, da bo tre- oredstave naj bi odpadle. : , . . , i b." naravni jez samo malo utrdi- Od Žalosti je umrl , ti. pa bo morski zaliv odrezan od oS-Ietni ribič Anton Gulič. iz Kon- ostalega morja. Ako se prvj večji tovela. ker so mu ponoči vzeli poizkus posreči, namerava Nemč'- čoln in ga ]»oškodovali. Natakar J«" razširiti to akcijo in spojiti Albert ini iz hotela v Grlpanu je Halligeu s celino. StroSki bi zna- ponoči odveza I Guličev čoln in se okrog 5000 milijonov mark. v družbi dveh deklet odpeljal na zat<- bi pa dobila Nemčija novo morje. Nastal je veter in morje jc pokrajino" čije površina bi zr.a • bilo razburkano. Ponočne izletni- saN S do 9000 kvadratnih lin. Pr. ke je rešil proti jutru ]iarnik vo ^ to hočejo na ta način izusiti "ilontfalcone". Gulič je zahteval nioru. od Svlfa do llu-sumi. S tem od Albertinija odškodnino. Vsa bi dobili 1800 kvadratnih kiloine- stvar je ribiča tako razburila in t rov iiuhe zemlje. Drugo 'eto bi pretresla, da se je zgrudil neza- pr'io na vrsto otočje Ini,t"-Aan vesten. V bolnici je umrl. g^rcosr. zadnje leto pa zaln i ob rek; Visli in Labi. Načrti za pr- Visoki fasistovski komisar Ricci zaključuje svojo misijo v Trstu. V kratkem skliče zastopnike industrije in trgovine, da se dogovori ž njimi za rešitev problema pristaniškega prometa. Dne 3. novembra sledi inavgnraeija spomenika zmage, ki se bo ponosno dvigal nad tržaškim zalivom. Fasistovski kongres se bo vršil pod "filhannonično" streho in takrat doživi Trst manifestacijo kakršne še ni bilo po odrešenju. V fašistovsko stranko vstopajo kar od kraja, med objavljenimi je polno slovenskih in hrvatkih priimkov. V Libijo se je te dni odpeljala večja skupina črnosrajčnikov iz Trsta in z dežele. Fašistovska obsodba. V Trstu se je vršila kazenska razpraya proti Mfujji Canarutto, ki je glasom obtožnice razžalila prvega ministra Mussolinija v prepiru s svojo podnajemnico. Zdravniško spričevalo pravi, da je ob-toženka slaboumna in je bila že večkrat dalje Časa v tržaški blaz-niei; od tam je bila odpuSčena zadnjič kot neozdravljiva. Krega- V morje skočil 1, , . - „ - , , . . „>_ „ w dve leti so zc izdelani. Vsi .stro- s parnika Graz natakar Anton , - ' • , , , , . v „ kovnjaai, ki .so si ogledali prve liekar. rodom iz Sežane. Zgodilo > ,, . . , , poizkuse, >o prepričani, da se bo se jc to malo pred prihodom par- ,,aL>rt obnesel nika v tržaško jiristanišče. Po 20 minutah so potegnili njegovo tru-' Grafologija. plo iz vode. Na pomolu je čakala na Bekarja žena in dva otroka. Iz Dandanes je končnoveljavno pisma, katero je pustil, ni razvi- Pognano, da med pisavo in znača- den vzrok samomora. iem človeka obstoja neka skupnost. Izza prvega početka grafolo- Razgovor poslanca dr. Besednja- S1«"""0 v^de pa pripovedujejo neko ka z Mussolinijem in notranjim zabavno dogodbo. K nekemu zelo ministrom. i znanemu irrafologu je prišla da- Goriški poslanec dr. Besednjak ma- s katero je bil on dobro znan. je imel. kakor poroča "Goriška Prinesla je seboj kos papirja, po- Straža" z načelnikom vlade Mus- pisanega z otroško pisavo in ga solnijem obširen razgovor o poli- prosila, naj ji črte razloži. Nekaj tičnem položaju v Julijski Krajini. grafolog opazuje kljuke in Mussolini je pozorno poslušal, za- čačke ter vpraša, je li to pisal hteval številna pojasnila in se njen sinček, kar je dama zanikala, spuščal v podrobnosti. Dne 28. av- — Dobro, — pravi učenjak. — po- gusta je poslanec posetil notra- tem lahko bolj odkrito govorim, njega ministra Pederzonija in mu Pisec teh vrstie je karakterno po- podal obsežno poročilo o položaju polnoma skvarjen. mti iskrice rpz- v deželi in razjasnil zahteve slov. vojnega razuma ni^na. Niti naj bivalstva. eiiTvf : VSi 'risMIM. r\ v cm m slučaju vendarle ključ do poštenega bogastva. Med pogorel-ci v glavnem mestu Tokio je bila tudi starodavna tvrdka Marncha-chi. ki se je pečala s špecerijo. Dvanajsta generacija je sedanja. V tej rodbini se že več stoletij od roda do roda podeduje zapečatena oporoka s posebno pripombo, da se sme odpreti le v najskrajnejši sili. Ko je sedanji lastnik vsled požara, povzročenega po silovitem potresu, moral zapustiti hišo, je predvsem rešil ta stari dragoceni dokument. Ko je videl da je popolnoma vs<* uničeno in opiLStošeno, se mil je trenotek zdel primeren, da pismo odpre, kar je tudi storil. V pismu je stalo samo: "Kopljite v kleti" ter bilo označeno mesto, kje naj kopljejo. Ko je ogenj ponehal, je Maru-chachi .sledil navo-lilu ter izkopal tri prstene lonce napolnjene z zlatim denarjem v obliki jajec, ki izvira še iz fevdalnih časov Japonske. Tako je zdaj bogatejši kot kdaj poprej, kajti zlatniki so vredni veliko svoto denarja. MESTO PODGAN Baje ni nikjer toliko podgan kot v mestu and subscribed before nit this djjy of S. pt.-inbcr 1XV. AJ. is Skulj. Notary Publfe. ______<>Ty commission expires March :;•>. 1 J7 J planetu — povsod jo nerazumljiva in nerazumljena, velika sfinpa človeštva. KITAJSKI PREGOVORI udarja, kaj je govoril. Kar ."slišiš, je dvomljivo, k.'tr vi-iliš. je gotovo. Ljudstvo pridobiti, se pravi žavo pridobiti. Lepe služkinje ojrrožajo družinsko srečo. Veliki mo/.je iščejo sveta, mali menijo, tin ira nt* potrebujejo. Bodi počasen z obljubami ter hiter z dejan ji. Bolje ne biti, nejro ni," |,jtj Dcmrr je dober sluga, a nevaren jrospod. Mož misli, da ve vse, toda žena ve bolje. Vsakdo bi r;id dolgo živel, a ni-kdo star postal. Stolpe merimo po njih senci, velikaše po njih zavistnežih. Nikdar ne izdajaj denarja, dokler ga nimaš. Kdor svojih nazorov 110 menja, je, ali zelo moder, ali pa zelo neumen. En dan žalosti, je daljši nego mesec veselja. ' ; Dvoje dobrih ljudi je: eden je mrtev, drtifri še ni rojen. Pametni ljudje morajo biti dostikrat sluge tepcem. ' Človek ceni navržek skoro višje nego to, kar je kupil. Od desetih žensk, jih je devt ljubosumnih. , Hvaliti je težko, grajati lahko. Kdor sam nima nič opraviti, napravi drugim največ dela. Ako hočeš vedeti zn pot. vprašaj one. ki so po njej hodili. Najbolj zaprta vrata so ona, katera lahko pustimo odprta. Modri preudari, prodno govori, tepee govori ter potem pre- SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE ki izidejo oktobra meseca. 1. Velika pratika za leto 1927. 2. Iz skrivnosti prirode * — poljudno znanstveni spisi. 3. Juš Kozak; Beli mecesen — povesti. 4. Vladimir Levstik: Kladivo pravice — povest iz vojne dobe. Vsi oni, ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po pošti naravnost iz Ljubljane. Natančen čas bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, mora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki ea je naznanil takrat, ko je plačal naročnino. Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko ustrežemo tudi onim, ki še niso člani te družbe. Velika pratika, kakor vse ostale knjige bodo jako zanimive. CENA 4 KNJIGAM JE Pošljite z naročilom natančen naslov in potrebno svoto in poslali vam jih bomo poštnine prosto, dokler zaloga ne poide. Vsa tozadevna pisma naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, ' Hew York, N. Y. i * oe p - fiŽ4C~#ŽI6i i!*t 96 sSsiStj - AVSTRALEC ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "GLAS NARODA" priredil Q. P. Zopet je zrl nanjo s tako vročim pogledom, da ji je stopila kri mi bo stokrat mileje, — pritrdi 48 (Nadaljevanje.) — Ali je gospod Volin že govoril o tem? — Ah, ne, — star je šele šest in dvajset let in jaz grem v osem-na?to. V takih letih se ne sme sklepati nikakih zvez, — vsaj ne govoriti o njih. Zakaj pa ima človek svoje oči? Oči lahko govore bolj izrazito in jasno kot je mogoče storiti ^ besedami. Na ta način sva be tudi temeljito sporazumela. — Ali misliš, tla ifcna gospod Volin glede tebe konservativne inittli ? Lota je zrla predse z na.široko odprtimi očmic. Nato pa je padla Dagmar naenkrat krog vratu. Strastno je vzkliknila: — Ah, draga sestra, strašno rada ga imam in tudi on mene. Nekega dne bom prav tako gotovo postala njegova žena, čeprav sem le revna deklica. Lahko bi seveda potreboval ženo, ki bi mu prinesla nekaj premoženja, ker je grad obremenjen s par hipotekami, katerih bi se njegov oče rad iznebil. Mora pa iti tudi tako ter bo šlo. Hans mi je dal že razumeti, da bo v dveh letih slekel svojo pisano suknjo ter pričel delati na posestvu. Nato pa bo vzel ženo in že ve, kje naj jo poišče. Oba bosta živela srečno, čeprav ne sijajno. In kako me je pri tem pogledal, Dagmar. Bilo je dovolj. Dagmar je pogladila Loto po licu. — No, sestrica, hočem ti povedati, da ne bo dobil Hans Volin popolnoma revne žene, če te bo nekega dne povedel na svoj d -m. To mu mora biti le ljubo. Vprašaja se je ozrla Lota vanjo. — Jaz sem vendar revna kot cerkvena miš. Ta sem tako mimogrede Hansu že povedala. Ali pa veš, kaj mi je rekel naslednjega dne? — No? 5 ~ — Vprašal me je, če vem, katero žival imam najrajše. Zmajala sem z plavo. Na to pa in i je rekel s pogledom, katerega ni bilo mojro-'-C riaj.a»*no razumeti: — Cerkveno mis ljubim nad vse, kaj ne, kak predrEnei? Zlato srce pa ima vendar. Dagmar se je smehljala. — Za vse sluealje lahko poveš svoji prijateljici Hani, da nisi tako revna kot cerkvena mitL Ralf hoče na vsak način dati svoji majhni, ljubi sestri Loti lepo doto. Govoril je že z menoj o tem. Oči Lote so se orosile. — Tak ljub, drag človek. Z njim si zadela glavni dobitek. Ni ga človeka, ki hi mu bil slieen. — No in Hans Volin? — se je pošalila Dagmar. Lota se je nasmehnila. — Haj vendar veš, da ni tak človek in pol kot Half. Tak bi tudi ne pristojal meui. Lepo pa je od Kalfa, da misli tudi name. Hani pa ne nočem ničesar povedati o tem. Če je Hans tak brezpogojen ljubitelj uboge cerkvene miši, me bo z doto eelo mogoče pustil na cedilu. — Norica, tako neumen menda ni. Lota se je morala zasmfejati. — .laz tudi mislim, da ni. Denar pa naj ne igra med nama nobene uloge. Lepše je, če je človek ljubljen radi samega sebe. Če bo »ekega dne naprosil za mojo roko, še vedno lahko rečem: — Dragi svak, ki imaš tako strašno dosti denarja, da ga sam ne moreš porabiti, daj mi doto. — Ali si brez»>ogojno gotova svoje stvari? — Brezpogojno. Oči Dagmar so se zatemniie in globoko je vzdilinila. Tako trdno je bila nekoč uverjena o ljubezni Korfa. — Da bi le ne doživela nobenega razočaranja, Lota. Pri tem je izgedala tako žalostno, da jo je Lota objela. Dagmar se je hitro obrnila vstran ter zrla skozi okno. Nekaj časa je ostalo vse tiho. Lota je zrla plaho k sestri navzgor, dokler se i«i slednja obrnila proti njej. — Ne misli, da je pomanjkanje zaupanja, Lota, A'sled katerega t. nisem pu-tila zreti v mojo bol. Nisem namreč hotela tvoje mlade duše obte/iti s trpkostjo, ki je polnila mojo. Le bodi mirna, kjer mora človek zaničevati, pogine ljubezen kaj kmalu. Ob istem trenutku je odprla vrata Hana Volin ter vprašala, oe sme vstopiti. » — Potem bo postalo še vse dobro, — je zašepetala Lota sestri. Nato pa se je obrnila proti liani. -L Kje pa si tičala tako dolgo? — Bila sem s tvojim svakom v hlevu. Hotela sem mu iniponi-raniti s svojim "telečjim razumom" ter mu pričela predavati o pitanju telet On pa ni imel dosti koristi od tega predavanja, ker so počivale njegove oči vedno na oknih vaše sobe, kontesa Dagmar. Konečno sem se ga usmilila ter mu obljubila, da vas takoj pošljem dol. Itaditega sem tukaj. Dagmar je poljubifa Loto ter podala Hani roko. Nato je odšla ven. liana je zrla za njo. — Ti, Lota, tak zaročni par kot tvoja sestra in gospod Jansen, to mora bziti nekaj nebeškega in to bo enkrat strašansko srečen — To je moja iskrena molitev vsaki večer, Hana. — Ljubi Bog jo bo menda uslišal, — JSamoposebi umevno, Lota. Kaj pa bova počeli sedaj? * Petnajstega septembra se je vršila poroka Dagmar. Slavili so ;a v majhnem intimnem krogu. Gospa Helena je bila na tihepi še vedno razočarana, da ni slavila njena lepa, ponosna hčerka svojo pot oko z bučno slovesnostjo, a se je morala udati. Vsi ostali udeleženci pa so bili mnenja, da niso še nikdar priso-MVovali tako prisrčni poročni slovesnosti. Bilo je mično in udobno, i Ved vsem sta bila zadovoljna Lota in Hans Volin in ko sta trčila pri t'ezertu na zdravje novoporočenih, je rekel Hans Volin : — Moja poroka mora biti prav tako priprosta in prisrčna, kaj ne, gospodična Lota! Smehljaje ee je ozrla vanj. Zasmejal se je in oči so mu blestele. — Seveda, — vi morate biti tudi poleg. In ko bo tako daleč, si 1 o in dovolil vprašati pri vas, kako naj se slavi mojo poroko. V dveh letih se bo to zgodilo. Toliko Časa moram še čakati, je rekel moj oče. — Ali ste že govorili s svojim očetom o tem? — je vprašala. — Seveda, hotel sem izvedeti za njegovo mnenje. — In on je seveda menil, da ste še premlad za ženitev. Prešerno je zrl vanio. — O, tega ne, a moja bodoča je premlada. Lota je zardela. — Ali ste si že kako izbrali? Njejrove oči ko ie globoko pogrezuile v njpne. —^ T »m. frforil. Ali mislite, da jbo čakala narme? * — Če mlada dama ljubi, gotovo. " "* ij glavo. ;< - * — Prav gotovo me ljubi tako kbt ljubim jaz njo. Njene oči so mi to izdale ter sem uverjen o tem, da bo čakala ha me. Na to ho-čeva trčiti gospodična Lota in na zdravje moje bodoče žene. Naj i živi! — Na vaše zdravje, gospod Volin. — Lepa hvala. Življenje je tako krasno. Prikimala je. — Da, čudovito krasno, posebno sedaj. — Vozne je bo še bolj krasho, — je odvrnil ter globoko vzdih- nil. Lota je zrdela ter se hitro obrnila proč. Med Ralfom in Dagmar je vladalo še vedno isto razmerje, kot v pričetku zaroke. Ralf je storil yse, kar je mogel citati Dagmar z 'obraza. Noben dan ni prešel, ne da bi.si izmislil kako novo pozor-| nost zanjo. • Sedaj pa mu je pred altarjem prisegla zvestobo, poštenega srca in prevzeta od želje, da bi ga mogla osrečiti. V poročni obleki, e pajčolanom, se mu je zdela lepa in mila kot angelj luči. Roški biser. — Poglej prekrasno dekle med mirtami! Kakor mlada Vesna stoji in gleda po modrem zalivu. Kako jasno ji je čelo, kako se ji beli vrat izpod zlatorjavih kit! V temnem očesu sije nebo nedolžnega srca; mila lica eveto kakor jutranja zora na nebeških' oblakih J — In otroška njena usta, milejša so od iztočnih rož! Srečen, kdor. . . — Za Boga, Rihard, molči vendar! Pojdiva rajši k ji, da nama pove, kje je pot na zapadno stran polotokovo. O, ti priprosti človek! — se hu-duje prvi, — tolika, lepota ti ne gane srca! — Kako li, Rihard, ravno jaz jo uživam z vsem čustvom; toda pripovedovati ne morem, kar iirae-je samo čuteča duša. — Glej ga. učitelja! Treba ni. da me tako zavračaš! — pravi Rihard. — Pojdiva torej k dekletu in vprašajva jo, dasi bi rajši sedel tukaj in užival ta prizor. Toda žrtvovati se moram, zakaj sam se ne moreš pomeniti ž njo. — Žal! Sele sedaj vidim, da se moram priučiti temu jeziku. — re-čjt vitko rasel mladenič. Rihard, prava umetniška osebnost, iskrih oči in smehljajočih ust, ga pogleda osupel in se čudno nasmehne. — Ta divjaški jezik! — Zveni prav prijetno, — ga u-stavi Hugon. — Jako mi je žal. da nisem tega vedel že prej. Toda. kaj le vidi dekle na morju? Postaneta za mirtami in se ozirata po pristanišču. Ladjica se bliža k bregu in v nji nekdo pozdravlja z roko. Ko je že blizu brega, vzklikne dekle: — Pozdravljen, Marino! «— Dasi skoči ondi mlad. čvrst junak na noge in miga z roko, naj ostane, vendar steče deklica proti vasi in tudi ladjica krene tja. Ko šine mladenka mimo prijateljev, katera ugleda šele sedaj jo oblije rdečica. Toliko da jo Rihard pozdravi, že je utekla. Potujoča umetnika prehodita na dobro srečo polotokovo severno stran in zavijeta proti bregu. Brezmejno morje ^ se širi pred njima; čarobno izpreminjajo va lovi svojo barvo in šumljajo okoli brežnih pečin. Na zapadu se potaplja zlato-rdeče solnce v morje. Vrneta se proti selu. kjer sta se ustavila za nekoliko dni, da bi narisala najlepše morske pokrajine. Rihard sicer spotom^ v^dno govori po svoji navadi, toda Hugon mu ne odgovarja; po glavi mu roji spomin na ono dekle med mirtami. Pred prvo hišjco na morski strani vidita ono mladenko iz mirto-, . < vega loga, pogovarjajoeo se z mladim trgovcem, katerega sta uzrla v ladjici. V selu čujeta,. da je Marine Bondin zaročenec ljubeznive Ev-doksije, ki jo splošno zovejo "roš ki biser". Imovit je sicer, toda jc prav tako zapravljiv in malopriden ; vedno streže le po veselicah, srca je nestanovitega, in tako euje ta še mnogo lepih svojstev, ki jih ženstvo rado pripenja sliki katere ga kol i sosedinega snubača. Sa; tudi roditeljem ni po volji, alj dekle ga hoče imeti in ne morejo se ji upirati. • o Evdoksiji. Vedno mu je pred očmi in ne more se ubraniti bolestnemu čuvstvu, da je tako mada že nevesta. Naslednjega dne se seznanita naša prijatelja s starim Nikofe-rom Vladičem, Evdoksijinem očetom. Italijanski se Hugon za silo raz-gov^irja ž njim in prijazni starec, umirovljen ladjevodja, ju povabi k sebi. da si ogledata njegove bogate zbirke, katere je donesel iz morskih pokrajin vsega sveta. Jako \iljudno ju sprejme Evdoksija, saj mora častiti očetove goste. Hugon se danes ne zanima mno^ go za tuje orožje in druge inozemske stvari; njegovo oko se vedno ozira po gibčni deklici, ki na materino zapoved pripravlja sadje, slaščice in žarečega vina. Toliko živahneje se razgovarja Rihard s starim mornarjem in ga po vprašanjih in pristojnih ugovorih sili. da pripoveduje o svojih potovanjih. Ko sede pri mizi, nikakor ne u-molkne stari Vladič, nego jima čimdalje živahneje opisuje nek danje svoje dogodke. Tako,. jim hitro mine čas. Za služni kapetan se je vselej rad pogovarjal s potniki, tortj prosi tudi danes, naj blagovolita mlada "Evropejca" le cesto prihajati v njegovo hišo, kjer ju bodo vselej radostno sprejeli. Posebno Rihard se mu je prikupil^ nugon pa je bolj ugajal ženama. Umeje se, da prijatelja nista zamudila prilike, zahajati v Vladi-Čevi družini, in sicer tem rajši, ker je Evdoksijin ženin po trgovini odpotoval v veliko mesto, kar je Rihard napol nagajivo povedal svojemu prijatelju. — Hvala Bogu, da se z Evdok-sijo lahko razgovarjam tudi francoski, — reče nekega dne Hugon, ko se bližata Vladičevi hiši. — Hugon, menda veš, da je nevesta? — odgovori tovariš resno. — Ne nadejam se, da se ji hočeš vtihotapiti v srce. — Ne boj se; proučujem samo njeno čarobno lice in ustvarjam v mislih sliko, kateri bo ona glavna oseba. _ Rihard mu ne oporeka. Samo na tihem mrmra : — Vsakogar veseli svoje. . . — Kaj meniš? — vpraša Hugon. — Samo to, da je vsaki sliki treba glavne osebe, ničesar drugega, — odvrne oni; saj je videl in vedel, da je v prijateljevih mislih Evdoksija že davno glavna o-seba. . . Istega večera se sprehajata 2 Vladičevo rodbino in njeniriii znanci na bregu. Rihard se je prijel starega Vladica, Hugon pa je slučajno vodil Evdoksijo. Razkazovali so domačini tujcema sosedne griče in gore, pristanišča in vasi. ... Na vzvišenem prostoru postoje. Ves širni zaliv zunanjih Bok i#ži pod njihovimi pogledi. —: Vso drugačno sem si mislil južno Dalmacijo, — vzklikne Hugon, — zlasti Boke. O teh resnično čarobnih krajih niti sanjal nisem. — Videli boste še mnogo lepšega, — reče deklica, vesela, da tujega gospoda tako zanima njer rojstni kraj. Ves večer je premišljal Hugon — In ako mi vi vse razlagate, Hugon z jasnim pogled" Nato stopata za družbo na severno stran. Med mirtami in visokim grmovjem južnega raja, ki ravno cvete kar najlepše, ju vodi pot. Prav ko solnce zahaja, stoji naša družba na severnem kraju Lu-štice. Ondi gledajo blesteči prizor zahajajočega aolnca in se potem vrnejo k beli kapelici vrhu hriba, kjer se najlepše vidi po vsej okolici globoko v tivatski zaliv za katerim se dvigajo v sivi dalji pleše glave orjaškega Lovčena, črnogorskega velikana. V mraku se razprostira pred njimi obrežje ereegnovsko in tema krije luko in polotok. Iz dalje oznanja glasen zvon. večerni mir. Vrhovi skalnatih gora se žare v rumeni svetlobi. V zlatem odsevu se dviga starodavni razrušeni grad nad mestom; celo obzidje morske trdnjave žari od čarobnega ognja. Kakor jasni rubini plamte dolge vrste visokih oken na nasprotnih hišah, in ves ta divni prizor se zrcali v morski gladini. Molče stojita Evdoksija in Hugon drug pri drugem; kakor presenečena gledata gore, dokler se žar ne umakne za vrhove, kjer se stopi v bledosivem mraku. Na temnem nebu se užigajo zvezde in odsevajo iz morja. Po širnem pristanišču pojema zvonenje in mirna tišina ju obkroža, V srci.. pa jima še zveni zvon blagega večera, in v prsih jima še vedno plameni krasota razsvetljenih gora. — Kako lepo je bilo to! — iz-' pregovori Hugon. — Res, lepo, ali dobrega ne pomeni, odgovori deklica zamolklo. — Nama vendar ne more pomeniti drugega nego dobro, — reče on iskreno. Kretacije pamikov - Shipping 2. oktobra Paris. Havre; Leviathan. Cher -bourg, Olympic. Cherbourg. C. oktobra: AquiLana, Cherbourg; Prea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen; Derff-llnger. Bremen. 7. oktobra: Bremen, Bremen. 9. oktobra: Majestic, Cherbourg. 13. oktobPa: Berengaria, Cherbourg; Suffren. Havre; Republic, Cherbourg, Bremen. 14. oktobra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen. 16. oktobra: France, Havre; Homeric. Cherbourg. 1». oktobra President« Wilson,- Trat. 20. oktobra: Mauretania, Cherbourg; President Harding, Cherbourg, Bremen. 22. oktobra: La Savole, Havre; Thurlngia, Hamburg. 23. oktobra Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Olympic, Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 27. oktobra: Aqultania, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen; Columbus, Cherbourg, Bremen. 29. oktobra: Deutschland, Hamburg. •v. oktobra: Majestic, Cherbourg; Da Grasme. Havre; Luetzow, Bremen. 2. Novembra: Reliance, Cherbourg, Bremen. Homeric. Cbet* • Cherbourg. 3. novembra: Berengarta. Cherbourg; (to- Ham-beau. Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 6. novembra: France. Havre; bourg; Muenchen. men. 9. novembra: Derffiinger. Bremen. 10. novembra: Mauritania, Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen. 12. novembra: Cleveland, Hamburg. 13. novembra: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Olympic. Cherbourg. Bremen. Bremen. 15. novembra: Surfren, Havre. 17. novembra: Aqultania. Cherbourg; Pres. Hard* ing, Cherbourg, Bremen. 1ft. novembra: Martha Washington, Trst; Westphalia. Hamburg. 20. novembra: Majestic, Cherbourg; Btuttgart. Cherbourg. Bremen. 24. novembra: Bvrengaria. Cherbourg: La Savole, Havre; George Washington. Cherbourg. Bremen. 26. novembra: Albert Ballln, Hamburg. 27. novembra: France, Havre; Homeric, Cherbourg; Berlin. Cherbourg. Bremen. 1, decembra: Mauretania, Cherbourg; Pres. Roo-ievelt. Cherbourg. Bremen. iS^nehZyfve z belim robcem v zadnji pozdrav. Z ladje ji prijatelja odzdravi jata. Dekle ga pogleda vprašaje. Vidi se ji, da hoče nekaj reči, ali • oče jo pokliče, da je čas iti domov. Ko pluje uro pozneje parnik mi-Rihard je bil vesel in dobre vo- mo roškega pristanišča, stoji med Ije, toda Hugon je molčal. J mirtami, kjer sta jo prijatelja pr- Ko dospejo do vasi, težko naj-, vie ugledala, Evdoksija in maha de besed za slovo. Evdoksiji še po-Sepne: — Vendar niste jezni name?. Smem li zopet priti k vam? Kratko mu odvrne: — Gospoda sta nam vselej dobrodošla. Priznanje ni to bilo, niti vabilo, in to ga je vznemirilo. * — Kaj ne, ta prizor žareeih gora je bil krasen? — mu reče spotoma Rihard. — Ali se ti ni globo-j ko vtisnil v srce? SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJI FRANCE 16. OKTOBRA - 6. N0Y. PARIS 23. oktobra — 13. nov. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki In tekočo vode za I, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET NEW YORK ALi LOKALNI AGENTJE lumnmmmmmm^mm^ma (Dalje prihodnjič.) nov Člen v ruskem kazenskem zakonu Iz Moskve poročajo, da je .sovjetska vlada po vzorcu danskega kazenskega zakona izpopolnila svoj kazenski zakonik s posebnim m . , . . i členom, ki določa kazen za osebe, — lega prizora ne pozabim m-!, . , . ... . . _____. „_____. . , katere bi povzročile spolno oku- ženje zdravega človeka. Za take presto]>ke, ki jih smatrajo sovjeti