Leto: IV. Maribor, nedelja 11. novembra 1923. Številka; 256. Gospod veliki župan dr. Ploj, nastopite svoje mesto! Maribor, 10. novembra. Naša mariborska pokrajina zadobiva gospodarsko neprestano težke udarce se Pogreza vedno bolj. V agrarni pro-,akciji je po velikem svojem’ delu pa-1Vrna. Vino, les in hmelj so glavni pro-^i' v katerih smo v časih dobre treske konjunkture aktivni. Danes pa i skoro na tleh tudi že naša vinska r°*iukcija, predvsem’ radi tega, ker ni ®voza, oziroma ker se pri trgovskih po-jan j ih zlasti s sosedo Avstrijo ni znat nar?yati interes naše vinorodne pokraji-?e' Nasa trgovina in; obrt hirata pod ne-^°snimi davčnimi bremeni iti na posle-inri sp*°®ne gospodarske krize. Naša , ^strija, .ki se je pred leti krepko raz-g .?n^a> tripi na posledicah skozinskoz Vl 'ene gospodarske politike radikalske e> ki stremi za tem, da koncentrira ®aš "" v južnih krajih1, dočim! 'bi naj a , Najsevernejša pokrajina ostala ® industrije, revna in’ pohabljena. .Prašanje izboljšanja prometnih v naši pokrajini je na mrtvi Okrajni zastopi imajo po večini točki. ger zalumju skW *. ia sosvete, ki niso upravičeni gradn' ? ye®jih podjetjih na polju iz-TežjmJe *** izboljšanja oest, Radikalski Dairi je dal sicer knluk, ki pa anja izboljšanja naših cest ne bo Z mrtve točke. Važna gospodar- ja, ki bi jih morala po za-~ reševati oblastna samouprava po v^tni skupščini in oblastnem; odboru, j. c>Vajo, iker se gospodom) klerikalcem intriigirati pcroti izvedbi zakona o a^elitvi države na oblasti in1 ker jim a‘«aici za njihove usluge pri podpi-^niu radikalskega režima vedno iti J^o zopet vržejo eukerček v obliki od-,j^tve izvedbe zakona, ki je že skoro e '**ti na papirju. ___________ i papirju je tudi že infenovaS za '^korsko oblast veliki župan in ima-Cel° namestnika velikega župana v g. dr. Pfeiferja. Toda g. dr. Ploj j^1, nastopil svojega mesta in' ga za-vlada v Parizu, g. veliki podžu-1)5 nima he interesa in ne smisla iri ®*°tre?e poznanja velikih gospodarskih li&6] ., ^aše pokrajine. Zakaj če bi to tn0 ’ 1 se vkljub temu, da oblastna sa-SiH6j !ava dejansko še ni uvedena, ne Vi Sv^?D^rati, da ob vsaki priliki zasta-k>l(ra-° krepko besedo za interese naše i1Ue’ jih nočeta poznati ne Beo-111 ne Ljubljana. , V J • ■< rrn' 80 nova trgovinska po-a,z Avstrijo. Dve veliki in važni se morali v našo korist re^ V3e izv h l>0saaanjih: prvo je vprašaji?,2* našega vina v Avstrijo, za K i1(?fn,“orala ^»ti Avstrija vsaj ena-,SgQ 1 nQsti kot jih je dala Italiji. je enako važno: r°*Cn * v pogajanjih gotovo po tr izvajat! na obeh 'df6, Nag' rgovske oziroma obrtne o-^j0i5l%ti1 8r°8P°darski krogi so z vso V-^odik' Pr°^ ^etnu> da bi se v_ trgov-j avila taka določba, ker <*VJ! iztočea- s tem naši severni \ v ^tn*'t :pop*aTi avstrijskih trgov-%,bth n \l°v> naša severna vrata bi kr0fr^ko odprta, in naše pri-^*Ses, a?v- težpb usode- Kaša vlada in dogodki v 'Nemčiji. Brezpogojno vztrajanje Ha reparacijskih’ plačilih'. Beograd, 10. novembra. Iz zanesljivega vira izvemo, da se je na sinočnji vladni seji vršila diskusiija o dogodkih v Nemčiji. Prečitanih je bilo več poročil, ki sta jih poslala naša poslanika v Berli nu in na Dunaju. Vlada pozorno zasledili je potek dogodkov v Nemčiji, ki so važni zlasti za rešitev! reparacijskega vprašanja Na včerajšnji Seji M bil storjen1 rii-kak sklep. Ministru zunanjih zadev je -bilo naročeno, da vsak dan obvešča) o položaju, ker bo le tako mogoče dobiti jasno sliko o položaju id zavzeti načelno stališče V reparaoijskeml vprašanju. Za sedaj je treba čakati, da pjjidc primeren trenutek za to. Vlada je Sporočila diplomatskim zastopnikom! zavezniških in prijateljskih držav, da brezpogojno vztraja na tem, da nam more Nemčija izplačati vsaj tisti del reparacij, ki je postal plačljiv; dno H. avgusta t. L Vlada ne bo zastopana med izletniki na Poljsko. Tudi nemški klub' Beograd, 10. nov. Včeraj popoldne se je vršila konferenca parlamentarcev, ki napravijo izlet na Poljsko. Predsedoval je Ljuba Jovanovič. Prisoten je bil tudi poljedelski minister. Izletnike bo Vodil podpredsednik skupščine Ljubo Bakič. Vlada ne bo zastopana. Slednje je izzvalo v krogih opozicije nezadovoljstvo. Komentira se tako, da vlada ne polaga dovolj važnosti na prijateljstvo s Poljsko, ki je po svojem položaju po- odklanja udeležbo. klicana, da sodeluje na vzpostavi ravnotežja iri miru v Srednji Evropi. Tudi Poljska gre zadnji čas za sporazum1 z Rusijo, kar je v iritencijah Male antante. Beograd, 10. nov. Šef riemškega kluba dr. Kraft, ki je bil določen, da so udeleži izleta na Poljsko, je izjavil, da je prezaposleni v Beogradu in da se ne more priključiti. Splošno je naziranje, da ima izjava dr. Kraft a odnosno sklep nemškega kluba politično ozadje. , ^ Kdo naj zabrarif sprejetje takšnihj določb v trgovsko pogodbo? Naša po« krajina nima v naši delegaciji za poga-i janja z Avstrijo niti enega zastopnik# naših gospodarskih krogov, ne vino* gradnikov, ne drugih pridobitnih slojev. Nekaj Beograjčanov, neinformSrai niih o gospodarskih interesih naše mara-, borske pokrajine, bo sklepalo pogodbo! pri zeleni mizi. f Ako ibi bil dr. Ploj že na svojetrf mestu kot veliki župan, ako bi imeli daneg že po zakonu predvideno oblastno skup« ščino in oblastni odbor, ne bi se mogla v tako važnih trenutkih iti preko nas inf preko naših interesov. Gospodine Ploj, designirani veliki župan1 našo pokrajine, ali Vas ne boli srce pri vsem tem, ako vidite, kako tež« ka usoda leži nad pokrajino, katere poklicani zaščitnik ste Vi? Ali Vaš ne boli) srce, ko citate dan' za dnem obupne klicei naših gospodarskih krogov, obupne Icli« ce celo naše pokrajine, ki nujno potne« huje močno osebnosti, da napram zdolaj to napram zgoraj in naprairi zunaj po, stavi krepek zid proti izkoriščanju in) zapostavljanju naše pokrajine? Vaša rodna pokrajina Vas zove: pridite iri za« ščitite jo a svojo odločn:c» iri vplivno besedo! Nastopite Svojo nfesto kot veliki župan Iri no dajte si izviti iz rok pravic, ki Vam pripadajo!' H'M'H,'M1 J Klavrn konec Hittler—Ludendorffovega puča. Munch eri, 10. no V. V mestu iri po deželi je zopet mir. Proglašen je preki sod. Tozadevno naredbo je podpisal Kahr. Iz vseh delov Bavarske prihajajo poročila, da miinchenski pučisti ndso imeli nikjer posnemalcev. Bivši bavarski prestolonaslednik Rupreht, toi je bil vedno oster nasprotnik Ludendorffov, se je z vso odločnostjo izrekel proti puču. Munche n, 10. nov. Vse ujetnike Hittlerjeviih tolp je državna bramba osvofbodila. Tudi min. predsed. Kniiling, ministra Schreier in' Wirtzelhofer ter policijski predsednik Mantifeld, ki so jih Hittlerjevci zaprli v neko .vilo pri Mtinchenu, so zopet prosti. - Berlin, 10.. nov. Glasom1 poročila »Berliner Tageblatt«-a so narodnii soci-jalisti razun v Miinchenu tudi v Augsburgu poskusili s pučem, pa jih je policija razorožila. Berlin, 10. nov. Kakor poroča »Vor- warts«, je vlada bavarske Pfalze po po ročilih o miinchenskem puču poslala v Berlin brzojavko, da ne priznava miin-ehensko iJučisiovake vlade. Tudi iz drugih nemških držav prihajajo enaka poročila. Berlin, 9. novembra, 0 ozirom Sta dogodke v Munchenu je policijski predsednik izdal uradni komunike, da je v Berlinu vse mirno ter da ni pričakovati kalitve miru. Berlin,9. novembra. Po vesteh’ iz Wiirzburga je smatrati, da je miinchen-ski državni prevrat že končari. Bivši policijski predsednik in vodja prevratnikov Polmer že tiči v zaporu. Vsa javna poslopja se nahajajo v oblasti ustavnopravne vlade. Na vsem Bavarskem in zlasti v Miinchenu je zavladal mir; prebivalstvo je na strani ustavnopravne vlade. Tudi državna bramba jo ohranila zvestobo centralni vladi. Zarota proti Bethlenovi vladi na Ogrskem. Izjava ministra Rakovskyja. — Priznanje dr. Szemerc- ja. Budimpešta, 9. nov. V zvezi z afero poslanca Ulaina, ki je sporazumno z bavarskimi fašisti . pripravljal zaroto proti Bethlenovi vladi, je bil aretiran poslanec krščansko- socialne opozacije HomOnnay. Budimpešta, 9. novembra. Notranji minister Rakovszky je dal poročevalcem listov pojasnila o aferi poslauca Ulaina. Glasom ministrove izjave je listina, ki najbolj obremenjuje Ulaina, 1)0 vsebini in obliki pogodba, ne pa navadna spomenica, kakor jo hočejo nekateri označevati. Pogodba gre tako daleč, da je ne moremo smatrati za pogodbo med desničarskimi radikalci Madžarsko in desničarsivoni radikalci Bavari ške, marveč je pogodba države/ z državo, sporazum med Madžarsko iri Bavarsko, Madžarski kontrahonti so si zagotovili za določeno dobo — konec novembra — tujo oboroženo pomoč s tujimi oficirji, ki hi naj sodelovala pri nasilni odstavitvi sedanjega sistemu in pomagala eta-bliirati gospodstvo Ulaina im tovarišev. ; Budi m p e š t a, 10. nov. Po dvadriev-riem tajenju jo včeraj končno priznal pomočniki poslanca Ulaina, primarij dr. Szomere, da je bil soudeležnn. — Po^ njegovem priznanju bi se bilo imelo v Budimpešti ubiti 30 narodnih poslancev, predvsemi grof Apponyi. V >£]- Trdnjava zletela v zrak. ‘T popolnoma razrušen*. Vse Hiše Vi bližini Genova, 10. nov. V trdnjavi ria trgu so težko poškodovane. Ubiti so 4 voiaki Guano 3e ze del j časa bilo 1500 kvintalov in 5 delavcev, ranjenih neštevilno. angleške imumcije. Predvčeraj se jo cvj ^ n ■* 4 * trdnjavi nenadoma neznanih razlogov} pojavil1 požar. Gašenje in odstranjova- BORZA, nje municije se je pričelo takoj. Vso.hi- _ Cur;i0. nov. (IeV>) preriborza. Pa. se v Obsegu 2 km so se morale izprazniti, nz 32, Beograd 5.55 London 24% P™ Požar se ni dni udušiti iri popoldne je ga 16.45, Milan 2470, Ne.wyork 567.25, aastala str^_n§ gks^Ojzila, Trdnjasa ie D.una| 6.gOJ9g5.,, J ‘ M J Politične vesti. * Zadnja »Straža« je izkazala zopet ae« običajno velik apetit: z blatom1 obriaga&al in nato žive požrla je sledečo demokrate}' dr. Kukovca, dr. Žerjava, Ribnikarja; nadučitelja Sa/batija rz Zg. Poijskave, dr. Kuneja iz Št Petra, Špindlerja, dir, Zdolška iz Brežic, dr. Reismana, Megli« ča. Upamo, da jih je že prebavila iri dal ji ni treba — ricinovega olja. Dober tek^ Le tako naprej! Edino Sredtsvo, da !bja| demokrate končno re3 vrag vzel, čefiu,«. di v obliki »Straže«! -4 * Pribijemo! »Demokrat« isj eVojoriJ članku v »Jutr. Novostih< pod riaslovoani »Razsulo demokratske stradke ria Staje* skem« poleg mnogih neresnici pove Vsaj eno resnico: da So strankino delo iti! caso*< pisje vzdržujO iz požrtvovalnosti isomiSi ljemkov. To je dragoceno priznanje yoči« gled dejstvu, da nam sicer razni nasproi« niki neprestano mečejo pod noge očitlEo o bankokratstvu, da nas vzdržujejo bani ko in podobno. Brez komentar jat rj •* Priprave za puč nacij ona listov 39al Madžarskem. »Pester Lloyd« poroča, dal se je med zaplenjenilmi akti aretiranega! poslanica Ulaina našla formelna pogodfial s Hittler jem. Po tej pogodlbi je prevael Ulairi nalogo, da bi v Slučaju: novo 'des-ničarslko-radikalske vlade v Neitoetji Ulairi podpiral to vlado s četami rri ži« tom. Tudi je v tej pogodbi načrt za fctr« moglavljenje BeUilenove vlade na Ogm skem iri vzpostavitev nove vlade, v kaie-ri bi bili Ulairi, Giimbos, Bela Szemk^rei ia Štefan Szabo. Pri pnevratu bi] Hittlei! podpiral Ulaina. Ker vsoKuje ta pogodi ba veleizdajo, so Ulaina vkljub1 iBOtafflfc’' teti zaprli1. * Antanta !jg povratek nemškega trtfif. pririca. Poslaniška konferenca v ParizoJ je v današnji seji 8. tiri. sklenila pozvati* holandsko vlado, da prepreči odpotov** nje nemškega kronprinca tz svojega' #• zemlja, istočasno pa tudi nemško vlado, da ne pusti kronprinca V Nemčijo^ Iker. na lieti vojnih krivcev, katerih iaročite^ so zavezniki zahtevali. * Anglija ne prizna Sepa^atiš^iaie ^ žaVe v Porentitu. Državni podtajnik Ml zunanje zadeve jo izjavil y nekem jem govoru; da gre V Porenju za vstajo pouličnih tolpin da britanska vlada ne*a priznala saparafetičfla države K fm, X -j 'vi X iiiginiv sppf mmm Iz poljskega političnega živl|en]a. SBdcoi^m^cija vlade. ; •— Novi 7jsnahji minister Roman1 Dmowski. Korfantyja y vlado. M A B jBTK Politično obzorje. Vstop F Napeta, politična -'situacija Pai Polj-Iškem, ojačena od vedno ostrejših napa-idov opozicije na Wi tosovo- vlado ter težka gospodarska in fizična kriza je vsilila sedanji vladi potrebo, da se rekonstruira. Novo imenovani ministri so najboljši delavci, kar jih premorejo .vladne 6tranke. 1 Najmarkanjfcnejši osebnosti rekonstruiranega Witosovega kabineta sta nesporno minister zunanjih zadev Roman Drnovski, ki je stopil namesto etra M. Seyde, in Vojteh Korfanty, dosedanji poslanec, ki je postal namestnik ministrskega predsednika. Opozicij onakii listi taazivajo rekonstruirano ministrstvo: vlada Korfanty-Dmowaki. Roman Drnovski je znana -osel>noSt v jpoljskem političnem in zasebnem življenju, dasi se je v zadnjem času umaknil iz javnosti. Že za časa ruske vlade je bil predsednik »Poljskega kola« v ruski daljni. V vojnem času jo fungiral kot pred- j sednik Narodnega komiteja, okoli katerega je bila osredotočena vsa poljska politika in ki je vodil delo osvobojenja. — Rodom je iz Varšave (rojen 1. 1864). Že Bgodaj se je začel kot publicist udel^ze-faati narodnega in političnega življenja. Svoj javni nastop jo moral plačati z zaporom v varšavski citadeli, kar pa ga ni ustavilo na započeti poti. Udeleževal se tje vseh narodnih pokretov. L. 1908. jeiz- Vojteh Korfanty, ki je bil poklican v ministrstvo kot zastopnik ministrskega predsednika in v katerem vidijo opozici-jonalni listi pravega ministrskega predsednika, spada k najvplivnejšim desničarskim politikom. (Klub krščanske demokracije). Popularen je postal zlasti kot vodja gornješlezijske vstaje; že leta 1903 je bil izvoljen za poslanca pruskega Landtaga, za časa plebiscita v Gornji Šleziji' pa je fungiral kot plebiscitni komisar. Na 'mesto odstopivSega: ministra prosvete Et. Glabinskega je bil poklican v vlado dr. St. Grabski, profesor politične ekonomije na lwowskem vseučilišču in glavni urednik »Slowa Polslkiego«. Slovi kot energičen"politik, ki se vsekdar zaveda svojega cilja. Alfred ChIapowski, kil je bil imenovan za ministra poljedelstva, je veleposestnik v Poznanju in vpliven1 politik krščanskega narodnega kluba. Njegovo imenovanje je v zvezi z izvajanjem agrarne reforme. Opozicijonaliii tisk konstatira, da je vstop tega veleposestnika v vlado znamenje, da bo vlada pri izvajanju agrarne reforme kar najbolj ščitila interese veleposestnikov. Listi vladne večine smatrajo, da je rekonstrukcija ojačila sedanjo vlado in sicer v trenutku resne državne krize in da dal knjigo >Niemcy, Rossia i kwestia i bo talko ojačeni kabinet v etanu ki jubo-iPolsiko« (Nemci, Rusija in poljsko vpra-j vati vsem težavam in po neuspehu finan-eanje). V tej knjigi zastopa mnenje, da J čne sanacijo ozdraviti Poljsko od težke 6e morajo Poljaki v bodoči svetovni voj-bi postaviti na stran sovražnikov Nemčije. Takoj po izbruihu vojne, ki jo je — kakor vidimo — napovedal že pred 7 leti, tj e začel skupno s svojimi pristaši izvajati načrte o osvobodenju. Ustanovil je I. 1915 v Varšavi Narodni komitej kot reprezentanco poljskega naroda in’ se pogaja;! v glavnih koaličnih mestih, da bi Ibila Poljakom1 priznana pravica do samostojnosti. Ko je navezal (stike z Jugoslovani in' s češkoslovaškimi em igram ti, te katerimi je bdi že izza prejšnjih časov v istikih, je organiziral v Franciji Ssamo-Maojno poljsko armado, ki bi naj podprla diplomatsko akcijo; to armado je priznal Poincare za prijateljsko armado. Na mirovni konferenci j bil Drnovski poljski gospodarske bolezni. Levičarski listi pa vidijo v pristopu omenjenih štirih politikov novi korak na potu k izrazitemu desničarstvu; po njihovem mnenju se je v vladni večini ojačil vpliv skrajnih desničarjev na račun Piastovcev (stranko ministrskega predsednika Witosa). Ob tej priliki sc v levičarskem tisku govori o d e konstrukciji ministrstva, o naj večjem ponižanjix poljske države pred kapitalom in veleposestjo ter se napoveduje sedanji vladi nadailjni brezobzirni boj. Omembe vredno je, da je pozicija finančnega ministra Kueharskega ostala vzlic neštetim napadom opozicije neizpremenjena. Ku-chaTskcmu je dodeljen poseben finančni 'svet, ki mu stoji na čelu Miebalski. \Vi-tosova vlada je tedaj trdno odločena, da delegat in je v imenu svoje domovine j izpelje sanacijo poljskega gospodarskega podpisal mirovno pogodbo. J življenja. (C. Slovo). RevoSucijonarna Grčija. f*- Pred nekaj dnevi so zavezniške vla-Se intervenirale v Atenah proti grške- Anton Vodnik: VigiSije. r' interesanten: pojav naše sodobne književnosti je takojvana katoliška struja. (Njen predsednik je bil Silvin Sardenko, ki jo je za časa svojega urejevanja »Dom Sn:-. Sveta« tudi na vso moč fonsiral. Kdo iji'jc nadel ta naziv, mi ni znano — bržko-Jue so to storiti njeni predstavniki sami. (Vi 'koliko je ta struja opravičena? je upravičen' epitetom: bogoiskatelji, si ga naši katoliški pesniki tako radi ipadevajo? Pojmovanja (krščanstva in njegovega ©osa je dvojno; vzhodno, to je slovensko pojmovanj« in na drugem' mestu šele ono zapada. V silni moči Svojega duha je bas slovansko pleme ono pleme, ki je doumelo in sprejelo krščanstvo menda Skoifc prvo na svetu. Zakaj le tako si more-Jno razlagati silni polet njegovih duhov, Ono «loboko razglabljanje in razkrajenje Ustnega bistva in iskanje božjega kralje *tva v;-samem1- sebi. Vse delovanje slovart mu republikanskimi gibanju. Grška vlada je morala čuti, da velesile ne bi spre- vih narodov in' ki je bila početnik njihovo usode; krščanstvu. Dosegel je samo to, da se je na vrhuncu svojega razvoja, v dolbi humanizma, vsaj nekoliko približal stopnji, ki jo je zavzemal poganski svet. In1 vendar nam ne more prezentirati enakovrednih del niti v upodabljajoči umetnosti — kje je rival Pidi jev 7 niti na drugih1, poljih. Celo veliki Shakespeare nikakor ne dosega dramatikov stare He-lade. Da pa je restavracija preteklosti napredovanje, pač ne moremo trditi. Za-pad torej ni našel onega skrivnostnega ključa za vstop v kraljestvo duha, ki ga nosi krščanstvo v sebi. Odkrili so ga .bogoiskatelji slovanskeda vzhoda in po njih ga je šele zaslutil zaipad in usmeril svojo borbo v isto stran. Seveda zopet ponesrečeno, ker zopet skuša konstruirati ono, kar je zam#n gradila klasična preteklost in kar nikdar nihče ne bo dosegel. Naša katoliška umetnost je dobila inicijativo od zapada. Ne mislim tu na A.«. 4 • .i . luiuijauv« uti zalita,aa, me nusiim tu na SS^ib na ri^aJpn^ olc- zunanjo obliko, ki jo je lahko podvreči ‘mentamrh sil človeškega življenja, da jihk itfcako zazna. In to ji je dovolj, zakaj človeku je mogoče Boga, samo zazn ati, nikdar si ga pa ne toore konistruirati, kakor Se to ekužal izvršiti ,v svojem duševnem p^fjenju zapad. V dokaz svoje trdtive in 'postaviti v službo katerikoli sili. V borbi ž njo padajo najslabši. Mislimi le na dejstvo, da so posneli po njem pretirani kult one prvine človeške duše, ki je v, borbi z Bogom le inferiornega značaja j^tfavedem imena Dostojevski j, Tol- 61,0TOŠt™ ne njegovemu £ Andrejev, pa tudi ime'Cankar, ki SčustT^ fa.”fprfn/! ^daljuje t^u^gno Stifo aanlnudl zapad V darse uposte^'drznim kT^H vS JtfPgKOfrtotetnem' razvoju svoje _ kulture Ta uti s namreč imam ob T>ojavu naše ki, S' naše! Tt svoji duši tomca oni sili, ki toliške čustvene literature. Od vseh tako >vagil), katoliških uterAtogc ed*ij>o tead jele z zadovoljstvom! odstavitve vladajoče dinastije. Intervencija je nekoliko čudna, ker pomeni, da se velesile vmešavajo v notranje zadeve nezavisne države. Če bi to načelo obveljalo, bi se evropski nered še povečal. Na drugi strani pa je atenska intervencija dokaz, da se zapadne države zavedajo svoje moči in da ne bodo mogle trpeti večnih pre-kucij. Temu bi rekli: stabilizacija povojnega Teda. Drugi bi urno postregli z izrazom; reakcija. Pravzaprav je oboje, kajti ustaljenje režima zuači reakcijo na revolucijonarno gibanje. Izgloda, da diplomatska intervencija ne bo zadržala močnega republikanskega pokreta, ki si osvaja najširše sloje. Poprej so bili revolucijonarni pojavi vedno lokalizirani. Topot je republikanstvo objelo vse dele grške države. Grčija stoji pred volitvami. Strankarski boji so izredno ljudi. Odkar je država izgubila vojno s Turki, je nezadovoljstvo širokih mas neukrotljivo. Valovi semintja pod sugestijo različnih demagogov in njihovih močnih gesel. Še nedavno so stali v Atenah pred vojnim sodiščem člaui grške vlade. Puške, ki so takrat končale življenje mož, kateri so skušali reševati grški prestiž nad Turki, so pripravljene za njih naslednike. Quousque tandem? Odkar je spremenl jivost grškega političnega življenja izgnala iz dežele modrega Elevterija Venizelosa, ki jo bil dalekoviden politik in spreten diplomat, nima Grčija voditelja, ki bi mogel posumiti njeno nacionalno in politično živ- 11 f! si a FTtraTKrreffrsf a ...... ■—i—m——— ljenjo na tir 'staSilizftčije' ifE usp^*^.., razvoja. Venizelos je še vedno z , up grških patriotov. K njemu se za^^-u jo po nasvete, od njega iščejo P Mož je podal svetel vzgled patri« i » ko je v času lausannske konference tajil osebno nerazpoloženje napram: žimu in so posvetil reševanju tega, je bilo mogoče rešiti. O Venizel°su ^ težko reči, ali je za reipubfiko. Ni_se ^ go, kar je zavr.nit kombinacijo, da ^ bil on postavil na čelu pokreta, ki 1 po zmagi proglasil za prezidenta re blike vseh Helenov. Mož pa i®a 0 oči in vidi, kdo se danes na Grškein vzema za dinastijo. ^ ^ Po poročilih raznih' listov 6e Grškem velike manifestacije za TeIfU"Zl ko. Vesti je težko kontrolirati, k®r atensika poročila že neštetokrat i® kot enostranska. Vendar pa je zelo^ jetno, da stoji Grčija zopet ®n^r^ecey važnem razpotju. Komaj nekaj Die. je od tega, kar so jo pretresali reS**elJ tranjii nemiri. Tokat vzplamteva 0 ^ znova. Naravno je, da taka dež® a^g-more priti v normalne razmere. IB ji je bolj potrebno nego baš ri<>r® ^ razmere, ki omogočajo ekonom^^ predek? Neprestano premikanje V° , nih sistemov in nasilni eksperi^® * državo ne slabe samo domovinsfc^^j stev temveč prinašajo tudi ekon zastoj in obubožanje mas. Danes 6^ z orožjem grška buržoazija, ^ tegne izloči- iz jajca toliko nagla®3® .volucije rdeči zmaj; koa#uriiaffia*'‘ Od Eisierja k Ludendorfu. Bavarska je bila pred štirimi leti rdeča. V Miinchenu, v palači genialnega psihopata Ludwiga, je vladal komunistični literat Kurt Eisler. Padli so bavarski sovjeti in proces1 političnega življenja je dobival druge oblike. Začela se je pot na desno. Sedaj je Bavarska že na skrajni desnici. Včeraj srno v uvodniku »Nemčija« onačili smer bavarskega »separatizma«. Rekli smo, da je Bavarska Piemont nacionalistično - monarhistične reakcije, barijera proti nemški demokraciji in socializmu. Ko smo to pisali, še ni bilo znano, da 'je na Bavarskem izbruhnila revolucija. Jutranji listi pa so prinesli senzacijonelne vesti' o državnem' prevratu v Miinchenu. Dolgo napovedani puč je postal dejstvo. Novi možje so Luden-dorff, Hittler, Polmer, Kahr, Lossov. Znana imena. Organizatorji bavarskih nacionalistov, ki so delali' toliko prcgla-j vic berlinskim republikanskim vladam.; Maršal Ludendorff, ki' je bil centralna; točka nemških vojnih akcij, mož Napole-J ono ve brezobzirnosti, sijajnih organi za- j toričnih sposobnosti, tipičen predstavi-; tel j nemškega monarhizma — Luden- gefi«a dorff je namestil svoj tajna po- štah pred očmi vsega sveta v vla ^ lači lepega Miinchena. Odtod s® ^Sl« čela tista velika ofenziva, v katerl za bližnjo in' daljno bodočnost S štvu ugrezle Nemčije. ^eg3e< Prevladovalo je zlasti pri sfl'' da se bavarski separatizem J>°rl . ^ilo mostojnost Bavarske. Nekaj ea6a na dnevnem redu vprašanje nove hi je. ki bi združila vse nemške^ ^ ja ‘dežele v Avstrijo vred. Za ta je ogrevali avstrijski klerikalci. rpakrst našel' ugoden odmev v VatikanU’ , bo «4 je še bilo nekaj upanja, da Francoskem ojačilo kanzervativ nje in1 da bo Francija paklo&J0118' monarhiji. Medtem’ pa se je začeto «a ^jb*' razmahovati močneje in' vaoCa J.jjgto^ nje takozvanih nacionalnih1 s.0°na 5el*J (ime je zgolj krinka), ki mu stoji ^ oficir Hittlor. Gibanje je P°e a Pregelj ne zapade temu pojavu tor se mi zdi edini resno stremeči duh med njimi. Zapada jo pa Anton' Vodnik id njegovi epigoni, katerih ima kljub kratki dobi svojega delovanja že celo kopo, dasi so Čuje to skoro paradoksno. Ali pa jih veže morda ona vez, ki nujno zapira pot v, temno kraljestvo duše — dogma? Teh besed nisem) napisal, da izpodbijam. Vodnikovo zbirko kot tako, ker mi je kot zbirka liričnih motivov nasprotno celo simpatična. Samo ono premiso o bogoiskateljih v vrstah naših katoliških umetnikov sem hotel ovreči. Ako pa zavzamemo stališče, da umetnost nima namena raziskovati največjih tajn človeškega življenja, ako si osvojimo ono značilno geslo ene izmed zapadnih literarnih šol, da je namreč u metnest sama sebi namen in da se mora vsaj v glavnem ozirati na to normo, potem moramo priznati, da so Vodnikove Vigilije res umotvor. Do rafiniranosti vzgojeno čustvo, krasen izraz tega čustvovanja karakterizira njegovo delo. Vzemimo samo glavno potezo njegove zbirke; žena-sestra. Sigurno je vzrastla ta forma ob Dantejevih delih. Priznati pa moram, da se mu jo s tem personifikacija rezultante vseh sil lastnega duha dokaj posrečila, da je to storil plastične j e nego marsikdo izmed ostalih pesnikov. Posebno plastično je to izrazil v sledečih’ verzih: A jaz 'bila seni tehi (edina žena pod zvezdami) kot Madona stražna ^ kot a.ad vodami sn' tralrta točka nacionalističnih rev ^ narjev. Zmaga fašizma vi ItahJ 3 dajala bavarske reakcijonarje * . ^ pogumom. Tudi tu je šla borba čeprav sem) bila • , kakor golobica plašna. Bela streha tvojega šotora naenkrat v noč je zrastla kakor gora " jj v »ven1 Čudno nekako panteisticn \ Vodnikovih ust tole mesto; V besedah' tresk se mečeni V telesu tnojem' duh ko elap Blazno podi. podi me vihar, zemlja je Bog, ki bič vihti ^ • * vf koi® To mesto je obe nem si J ^ 71.astd. moji trditvi, da je Vodnik ^ poslcu^ vsem' na zapadu, da tudi © ^ konstruirati. Dvomim1 pa, J du z bistvom krščanstva. ,e_a Misticizem' Vodnikov j® oiaiid®| ! kakor oni Maeterlincka, ki 6° ! in dmigih pa zapadu. V ver® nekaterih mestih opojno leP ’ . stvo svoj triumf. Nekoliko ^^ či bo blestelo v ornamentiki ^ venske kulture. Skratka: ko 1 P1 nik v polnem' razvoju in o čaikujem' še mnogo, ; Oh tej priliki se ml z neko drugo zbirko, fci je . jjjji. izšla. Oničevo »Darovanje« ,^0, y° nasprotje med obema ^j e nik: krasna, uspavajoča o1 ^ nje po moči. Omo: obli^K , 0 je, bijajoča, moč in borba^ gjov^113 * spadata oba med svecen*® kdo 00 kulture. Drugo vprašanje P^ njiju je bližji najsvetejšemu^ gtftSte. i c m*im — —1 stopnice z benzinom irf jih potem! za-i žgala. Hotela sc je na ta način maščevati nad svojimi kolegi n jami radi raznih5 zakulisnih intrig, brez katerih menda r£l l nobenega gledališkega odra na svetu, — Za novega nadškofa v Olomucu je imenovan cd papeža dr. Breezan, ki bo 8. dec. svečano ustoličen. — Vremenska prognoza. Stari iii izkušeni vremenoslovci sodijo, da dobimo to leto milo zimo. Ptice, ki hi morale že davno odleteti v toiplejše kraje, so še vi masah pri nas, divjačina je še vedno v letni oblolci, jagode še cvetejo.in zore. Vse to obeta milo zimo brez enega. — Natečaj za novo državno himno ;Je sklenila razpisati vlada. — Tuhačevski v Nemčiji. V berlinski H! političnih krogih je vzbudila veliko sen-, zacijo vest, da se je pred nekoliko dnevi1 mudil v Berlinu eden' izmed voditeljevi rdeče armade, general Tuhavčevski j. Tu-hačevskij je bil vrhovni poveljnik bolj-ševiške armade v poslednji rusko-poljeki vojni; bil je star jedva 26 let in: nekateri so videli v ujemi Napoleona ruske r e volu cije. V Nemčijo je prišel z aeroplanom preko Konigslberga. Baje je stopil v stike z levičarskimi krogi socijalne demokracije in je poizvedoval, ali bi ruska vojska mogla pomoči delavstvu y slučaju) državljanske vojne. — Policija stavka. V Londonu ije po-vzročila veliko razburjenje vest, da se ja v Melbournu v Avstraliji pridružila splošnemu štrajku tudi policija. Krimii nalni tipi so seveda razvili podvojeno delavnost in’brzojavna poročila govore oj smelih vlomih in razbojništvih. — Veliki manevri ameriške mornarice. Januarja prihodnjega leta bo imela ameriška vojna mornarica v Atlantskem in’ tihem oceanu največje manevre, ki jih pomni zgodovina. Trajali bodo 15 dni. Sodelovale bodo križarke iiovega tii pa, ki go jih letos zgradili. * — Baron Kneževin f. Iz Štrigove nam pw šejo: Tukaj je umrl baron Viktor Kneže-i vid, star 79 let. Bil je znana osebnost v medžimurskih vinogradih. Dasi je bil vsekdar tipičen’ aristokrat, ponosen na svoje ime in odlične prednike, so ga ljudje ljubili, osobito še zadnja leta, ko jo živel v veliki skromnosti. Bil je zadnji svojega rodu. Svoje slike in’ umetnine ja zapustil narodnemu muzeju: v Zagrebu. «•< Pokopali so ga v certkvi sv. Jeronima; kjer so pokopani njegovi predniki. — Milijon! občirte Milna. Pred nekoliko leti je umrl v Južni Ameriki neki) Sarga, ki je svoje premoženje sporočil" mestu Milna 'Pa otoku Braču, v iznosu! 170.000 livršterlingov. Za to zapuščino stal ' se dolgo pravdali obe občini mesta Mil- < ne, dokler ni prišlo do sporazuma. Sklopnili so da premoženje razdele seboj. Keif pa je bilo to neizvedljivo, so skleili, daj obrnejo denar za mestne zgradbe, pri čemer dobe siromašni meščani obilo posla. Dovolili so tudi posojilo splitski občini' za napeljavo električnega toka iz Guba*-' vice pri Omšu. > — Umoril ljubimca svoje matere. Sfi Sanskem Mostu se je zgodil' zločin, ki gaj taim ne pomnijo. Slovenka Jožefina Ma« rič je živela v konkubinatu sl Spahijci' Ahmedagom Dugičom. Pred kratkim set je vrnil na dopust njen1 siru Bernard Maric. Ko sta se nekega večera mati in sin; zabavala y hotelu v neki družbi, pridrvi] ljubimec, besen iztrga materi denarnico* Doma je prišlo radi tega do prepira, prjj čemer je Bernard zabodel Abmedago. m Bernard se izgovarja si silobranom;. Verigar izgleda, da je čakal priliko za obran čun, ker ni mogel prenašati materine sramote. ^ — Trgovinska pogajanja v Avstrijo. Avstrijski delegati bi morali priti v sw* ho trgovinskih pogajanj z našo držav« 10. t. m. y Zagreb. Njihoy prihod pa je} odložen. — Dograditev želcziniške proge Gospifi —Kniii. Železniška proga Gospič—-Knini bo najbrže dograjena že to zimo, fcefl ■ je gradbeno ministrstvo dovolilo potre« ben! kredit za dovršitev zadnjega delaf progo v dolžini 40 kut Doslej je izvirno®* že trasiranje. 1 <—• Protisemitski pogromi V Moskvi V delavskem četrtu Moške so izbruhnili veliki protižidovski nemiri. Masa Je plenila židovske trgovine in’ stanovanja. '■ Mnogo oseb je pobitih* Spyjetska; rammms* ^ stopimo Rumuniji tudi otočič Moldova y Donavi. „ — Smrtna kosa. V Ptuju je 9. tni po noči nenadoma umrla hči-edinka tamoš- Clalizjnu, ki je ena največjifi zaprele mili Žombolja, ker dobro vedo, da jim odpa-*aristično-monarhj'stični restavraciji. Po- deta s tem menda skoro dva mandata ^arno so se s Hittlerjevci združile tudi pri prihodnjih volitvah. Pa tudi eko-®ruge skupine. Kakor so pokazala najno- nonisko ne izgubimo nič. Nasprotno se v®jša razkritja v Budimpešti, so imeli bo ojačila ekonomsko Velika Kikinda, hvarski nacionalisti najožje stike z madL ker se Ibo tani koncentrirala trgovina in tarskimi fašisti. Slednji bi jim naj promet in se bo s tem to mesto znatno Pomagal tako, da Ibl vrgli Bethlenovo dvignilo. Čuje se, da poleg Žomholje od vtado in ustanovili V Budimpešti po-^^uznico za izvajanje novih Ludendorf-Wih načrtov. V ozki zvezi so tudi z atrijskimi Hackenkreuzlerji. *«/»*-—*»- -—— —**—■ — Samoobsebi je umevno, da Hittlerjeva njega okr. glavarja, Manca Pirkmaaer- - * ’ jeva. Dne 8. trn. zvečer je še vesela šla spat, ponoči jo je zgrabil težek glavobol, včeraj dopoldne je podlegla. Težko prizadetim starišenr najgloblje sožalje! — Smrtna kosa. V radgonski bolnici je umrla po dolgi mučni bolezni gdč. Zora čiričeva, edina hčerka gornjeradgon-skega kavarnarja iii gostilničarja g. J. Čiriča. N. v m. p.! — Politične šole JBS v Ljubljani, ki se vrše od 9. do 23. tm., se udeležuje 61 slušateljev iz vseh krajev Slovenije. — Uradništvo se giblje. Reakcijonar-ne določbe službene pragmatike in zlasti skrajno krivična razvrstitev v kategorije je vzbudila v uradništvu krepek odpor.’ Že več dni se vrše konference zastopnikov. urndništva iz vse države v Beogradu, ki pripravljajo predloge za potrebne spremembe. Deputacija je bila že tudi pri Pašiču, ki je baje obljubil, da bo vlada potrebne korekture izvršila. Končno odločitev prinese velik kongres državnih uradnikov* iz cele države, ki bo sredi decembra v Novem Sadu. — Proces proti ubijalcu Daskalova. V Pragi prične 13. tm. razprava zoper morilca bivšega bolgarskega ministra Daskalova, Nikola Anastazije. Za proces vlada veliko zanimanje. — Poroka švedskega prestolonaslednika. Dne 4. novembra se je vršila v Londonu poroka švedskega prestolonaslednika z Lady Louse Montbatten. Poroki, ki se je vršila v dvorni kapeli, sta prisostvovala tudi angleški kralj in kraljica, mati-kraljica, švedski kralj, norveška kraljica Maud, grška kraljica Olga, princ valeški in drugi člani angleške in švedske fcrald evtslke obitelji. — Spopad med fašisti in vojnimi invalidi. V Beneventu je prišlo do neprijetnega spopada med fašisti in vojnimi invalidi. Invalidi so natmreč sklicali Skupščino, ki pa jo je prefekt prepovedal. Invalidi pa se ukrepu niso pokorili in so privreli v o gromu e m številu v mesto. Razvil se je obhod nad 1000 ljudi,, ki so se končno podali v zrestano ponavljanje izraza »bavarski j^ratizem« je zavladala v novimstvu Jjdi ob prvih vesteh o državnem puču v “iinchenu. Mislilo ae je, da gre za separ fatno bavarsko akcijo. Mi smo še pred **oruhom Hittlerjevega ptuča razložili, ^ 3e Bavarska le izhodišče za nadaljno ® enzivo monarhističnega nacionalizma. . ® se potrjuje. Bavarska akcija je zače-k nove akcije v vsej Nemčiji. Njeni r^anl &o; Ludendorff. S temi imenom začrtani tudi cilji. Diktatura starega generalnega štaba je začela. Voditelji vojne zoper Bel-Francijo, Rusijo in druge države « dvigajo in’ pripravljajo na novi po-d* Mase jih pozdravljajo z entuzijaz-in pričakujejo od njih rešitve. Ali # krvava ironija? Mar niso baš oni uMriyili današnjegi/položaja Nemčije? sedanja bed« posledica njihovega zgodovina je polna takih" pa-^•oksov. In — historia docet! Nedvom-v sedaj nastopil tudi za zapadne za-jr nike nov položaj. Oni, ki so opustošili ^^ooske pokrajine, zbirajo čete in po-'la'10 revolucijonarni vojni ministri. ^ še odstranjena druga nevarnost: v a3!'iordeča Tevolucija. Beda in razo-'Eisl^0 sta njena pomočnika. Duh dnJuf1’ Liebmanna, Luxemburgove in jiostj • So neti iskre tia levičarski skraj- J>rve u V6ter cd v2lhoda’i7j Rusij° ^6Bi''' Va,Ve Plamene. Tema leži nad K 01 Jo ia sviti požarov prinašajo etra-luč y črno neizvestnost. ^ , . i ■. ■ ii i m i————m dnevna kronika. Finančni odbor narodne Skupščine i^tfesa proračun. Prva sekcija je spre-j!;a Proračun prometnega ministrstva, j ^i&ter Jankovič je izjavil, da si je na-ie‘ Halogo dati državi yse potrebno že-, n^ške proge. * Ali imamo koristi od odstopa toKolje Rumuniji? Kakor smo že ja- ^ ’ inamerava naša vtada odstopiti sS°ljo in' nekaj okoliških vasi v vr-^ ^ okolici Rumuniji za nekaj popol-jugoslovenskih krajev in za krog hju ^ železnico v kotu pri Parda- Žoanbolja in okolica so • ^ra^’ središče nemškega giba- ^ Bacijonalno država le pridobi. 01 v, Vojvodini se upirajo odstopu k ^ r . f Ružena Stupica Ljubi učeniki za spomin.*) Saj oe gi mlad, še daleč je do groba. ŠVj poletno noč odmeva: pet pedi. > ^ Franice Gestrin'. ti smo lansko šolsko leto v *6^aju Pet® realke naše lirične 4 J1rpi^ei.’^T^e Sano za številko olj Jfcfth j&fa J urico velikemu našemu Tavčarju, se je ^a^elo, iQb, j»r.4 ^ ’ ^ J>rifiia§ila, da bo®xedasalao tem je prišla zaroka; na1 poizkus že precej1 V navado, toda boljša družba jo je doslej odklanjala. Njeno ozadje pa v resnici ni tako idealno, ampak skriva gospodarsko opreznost. Iz zaroko na poizkušnjo namreč ne nastanejo nobeno odškodninske obveznosti radi preloma obljube zakona, kar ima sicer v Ameriki za posledico vsaka razveza zaroke in kar znajo mlade Američanke spretno izkoriščati. •— Stinnes v Ameriki. Poročilo iz Chicaga javlja, da se je sin Hugo Stinne-sa razgovarjal dalj časa s Sinclairom, predsednikom Sinclairske petrolejske družbe. V industrijskih krogih se govori da gre za ustanovitev velike nemško-ameriške gospodarske alijanse. — Nameravani atentati na fašistevske ministre. V Mantovi in v okolici Mantove so prijeli okoli 50 komunistov, pri katerih so našli kompromitira joče spise. Pripravljali so atentate na fašistovske ministre. Načrt je bil zelo obsežen. Najbrže imajo sokrivce tudi drugod. O poteku preiskave policija molči. — Šaljapinov škandal v Ameriki. Najslavnejši svetovi basist Rus Šaljapin se nahaja trenutno na turneji v Ameriki. V Chicagu se mu je pripetil pred nekaj dnevi velik škandal. Šaljapin je nastopil v svoji najboljši vlogi Boris Godunov. Orkester in dirigent sta bila očividno slabe kvalitete, kar je Šaljapin« silno razjarilo Pri ponovni pogreški pa naenkrat prekine petje in se zadere nad dirigentom in orkestrom: »Tepci, svinje. Vi hočete biti glazbeniki! fuj!« Dirigent, Talijan Spar-doni, pa ni hotel žaljivk mirno vtakniti v žep, ampak je skočil na pozornico in prisolil slavnemu basistu mastno klofuto. Pa pravijo, da glazba blaži in miri strasti. — Nenavadna avtomobilska nesreča 'se je pripetila pred par dnevi v Bruslju. Nek tamkajšnji gimnastični klub je priredil tekme, h katerim so so vozili tekmovalci v a\*tomobiiih. V neke ni takem avtomobilu se je peljalo 19 oseb. Ko jo šofer (privozil na lice mesta, je na nje govo največje začudenje skočil eden gostov iz avtomobila ter začel na vso moč klicati na pomoč, dečim se vsi drugi gostje niso niti ganili. Vsi so bili v ne^ zavesti. Poflilicani zdravniki so vSe razen enega, ki je bil že mrtev, kmalu zopet spravili k sebi. Preiskava jo dognala, da jo bil avtomobil tako hermetično zaprt, da ni mogel zrak od zunaj v notranjost, pri tem pa je uhajal plin, ki so razvija v motorju v notranjost in je polagoma vse zastrupil, tako da so se onesvestili. — Žensko maščevanje. Pred par dnevi so je pripetil v Bukarešti malo nenavaden slučaj maščevanja, ki pa je potekel razmeroma brez hujših posledic. Po večerni gledališki predstavi je nastal na stopnicah, ki vodijo z odra v garderobo, nenadoma požar. Seveda so ognjegasci, ki so vedno pripravljeni, ogenj takoj udušili. Kaj lahko pa bi se bil bliskoma razširil in povaročil ogromno škodo in upepelil vse gledališče. Preiskava je dognala, da je ogenj zakrivila neka gledališka igralka, Dorigo, rodom Italijanka. Na policiji jo izpovedala, da jo polila odličnem1 pisatelju, možu in’ — človeku. Izbrala si jo za predavanje tisto prelepo novelo »Cvetje v jeseni«. Prav, dobro je rešila nalogo. Še en spomin’ nanjo! Pri pouku slovenščine rabim' z učenci vred Novakov zemljevid »Slovenske dežele in1 Istra«. Vsled pogoste rabe se mi je raztrgal. Ružena opazi to, pa mi pokloni svoj nov zemljevid. Ganila me je ta prijaznost in pozornost drage učenke. Vedno ga bom hranil kot ljub spominek pa mojo Ru-žerio. Ljubo dekle! Tele cini bi rad pohitel k Sv. Lenartu, pa položil v znak učiteljsko ljubezni nekaj jesenskih cvetov na gomilo naše Ružene. Ker tega ne morena! storiti, Ružena, pa sprejmi tele vrstice kot nadomestek za šopek. Grki iso rekli:» Kogar ljubijo 'bogovi, umrje mlad«. Res je tudi Tebe ljubilo nebo, da te jo Bog tako zgodaj' poklical k sebi, da ti prihranil yse zemeljsko gorje. S Prešernom pa upam, da se še Snidemo s Talbo, dobra Ružena, vsi stari znanci in prijatelji, snidemo tani »kjer bodo božji 'sklepi mili: te^ki ge tuka^ ljulbijo£ združili,«. ««rrr.T;7.w TiJariKor, riovemTriS"^'^( Mariborske vesti. r. Maribor,- 10- norembra 1923. mi Himen. Danes se je poročil g. dr. Krsto Cazafura z gdčno Marico Pičel j e-jyo. Mnogo sreče! ■ ml Kapallski večer. Podružnica Jugo-Slovenske Matice v Mariboru priredi ob priliki obletnice Rapallske pogodbe, v pondeljek dne 12. novembra tU v Narodnem! gledališču »Rapallski večer«. Spored 1. Jenko: »Kosovo«, o uvertur a, vojaški orkester, dirigent g. ikap. Herzog. 2. 0 historični pomembnosti Rapallske pogodbe govori g. prof. dr. Franc Kovačič, predsednik Zgodovinskega društva, odbornik Jugoslov. Matice. 3. a) Zajc: »Domovini i ljubavi«, b) 6. Krek: »Tam' zunaj je sneg...«, sopran solo gdč. Slavica Mezgečeva; na klavirju spremlja gdč. (Minka Zaeherl. 4. Igo Gruden: »Tržaškim ‘bratom«, deklamira gdč. Anica Hočevar. 5 P. Muser: »Spomini z juga«, fantazija, izvaja vojaški orkester, dirigira g. Her-aog. 6.) a) E. Adamič: »Čuj nas zemlja«, b) Fr. Ks. Vilhar: »Moja ladja«, moški zbor Glasbene Matice, dirigira g. ravnat .Topič. 7. B. Smetana: »Iz domovine«; izvaja komorni virtuoz g. K. Sancin, na klavirju spremlja ga. Mirca Sancinova. .Odmor. 8. S. Rukie: »Jugoslov. ples«; izvaja orkester, dir. g. Herzog. 9. Igo Gruden: »Vizije«, deklamira g. Franc Smerdu. 10. A. Dvorak: Sonatina v G-duru: 'L Allagro risoluto; 1L Larghetto; III Soherzo eholto vivace. IV. Finale. Al Jegro. Izvaja g. kom. virt. Iv. Sancin, spremlja ga M. Sancinova. 11. Vladimir (Nazor: »Galeoti«; recitira g. prof. J. Ribarič. 12. E. Adamič: »Moravska narod-toa«; mešani zbor Glasb. Matice, Dirigira g. Tavn. Topič. Pozivamo občinstvo, da v obilnem1 številu posetl to umetniško in paeioalno prireditev! ! m Državni upokojenci v Mariboru iri beograjska konferenca delegatov uradniških društev. Prejeli smo: »Savez dr žavnog činovnika, delegat Lilek, Beograd. Prosimo pomoči državnim upokojencem tretje vrste, ki še danes prejemajo pokojnino v kronah. Društvo državnih uslužbencev in upokojencev! v (Mariboru. Doktor Pečovnik, predsednik, Mahkovec, tajnik. — Tako so glasi brzojavka, ki je bila odposlana povodom pravkar se vršeče konference delegatov Zveze uradniških udruženj v Beogradu. Ta klic vsebuje celo knjige o drami, ki si j^ marljivi, zvesti in pošteni državni uslužbenci, nekateri po 40-letnem gara-Bju, niso zaslužili. Žalostno je, da so za Svoje prispevke, ki so jih plačevali v penzijski fond v zlati valuti, sedaj odškodovani s papirnato ničvredno kronco Akoravno nismo služili po 1. 1920, imamo pa mnogi zasluge, da smo pod Av-rfarijo radi narodnega delovanja bili preganjani ter smo s tem tudi mi pripomogli, da so naši 'bratje Srbi imeli v Sloveniji še kaj rešiti. Gospodje držav, poslanci, usmilite so nas in povzdignite Bvoj glas! Naša in naših lačnih rodbin Jivalcžnost vam bo večna. F. K. m' Storite nacionalno, dolžnost! Na Brugemi mestu prinašamo program ra-pallskega' večera, ki ga priredi Jugoslov. (Matica v Narodriemi gledališču. Program jj« srečno izbran'. Poleg pomenljivega (govora in namenu1 proslave primernih (recitacij se vrste lepe glasbene in pev-(tke točke. Mimo, is kulturnimi in’ umetnostnimi §redstvi slavimo dan' nacional-S»e bolesti iti se havzema-mo moči, da v težkih1 dneh1 sedanjosti pripravimo lep-fco, srečnejšo bodočnost. Ni treba posebej naglašati, da je poset pondeljkove prireditve nacionalna dolžnost. Kdor ne more priti, naj ise odkupi s primernim darilom] Jugoslov. MaticL Takisto je-dolžnost, da se udeležujemo dela za Ra-(.pallski teden in da darujemo vsak po ,svojih močeh za Jugoslov. Matico. Mi-jeltmo le, kaj bi storili ria našem mestu (Italijani!, pokažimo, da imamo narodni (ponos! t' . - .t], j mi Ljudska univerza. Prihodnji poif-[BeJjek 12. nov. 1923 bo predaval prof. Iv. o demokraciji in diktaturi, kar bo deloma že*riariašalo pa zadnja predavanja o sodobni Rusiji1, Splošno pa ho .predavatelj podal zgodovinski pregled [državnih obHk oziroma vlad. — Za tr-JfcovvHki tečaj. So se doslej priglasili šele ji# obiskovalci, a'treba jih je najmanj 25, iako naj Se tečaj otvori. — Predavanja go m Mairiborško gasilno društvo Si je nabavilo zopet novo brizgalnico, namenjeno predvsem; za pomoč okoliških ob čiri, ki Si pri današnji draginji same ne morejo nabaviti potrebnega novega in modernega gasilnega orodja. Mariborsko gasilno društvo je že neštetokrat pri hitelo na pomoč bližnjim iri-oddaljenej širni občinam iri je bilo s svojo moderrio opremo vedno Hajsigurnejša pomoč pri požarih'. Zato tudi upravičeno pričakuje, da bodo zlasti okoliške občine iri posestniki ter velepodjetja prispevala s pri merriimi zneski v svrlio kritja dolga, ki si ga je nakopalo društvo z nabavo nove brizgalne. im Sestanek obrtnikov. V nedeljo dop, Ob 9. uri še vrši v hotelu »Kosovo« se stariek obrtnikov vseh strok brez ozira na strankarsko ali narodnostno pripad riost. Na dnevnem' redu je protest proti nezaslišno visoiki odmeri davkov. Poroča delegat trgovske iri obrtniške zbornice v Ljubljani. m) Kavarna Frankopan’. Od danes naprej dnevno koncert. Z izborno pijačo in domačimi močnatimi jedili preskrbljeno. m O razmerah' v mariborskih delavnicah južne železnice se zadnji čas zopet pletejo čudne govorice. Da je bilo tam vedno prostora dovolj za razne nemške in nemškutarske priganjače, je znano. Tujci so gospodarili samolastno v obratu. Značilno je, da so prvaki nemštva v -delavnicah danes osumljeni tnal-verzacij fia škodo zavoda in da je Braunitzer, ederi glavnih stebrov nemštva v Studencih', že pred dnevi bil djan pod ključ. Gre za iztihotapljanje bakrenih plošč, za področno prodajo plinovih cevi itd. Zadeva je v preiskavi, in -bomo obširneje poročali, čim bo končana. m Katolik ali — brez konfesije? Prejeli smo: Ko je bil komunist Gmajner še uslužiberi v Delavskem domu na Ruški cesti,, je pri sodniji korajžno iri možato izjavljal, da je brez konfesije. Ko pa je prišel pred kratkim kot uslužbenec »Straže« k sodišču in so ga vprašali po veroizpovedi, je Gmajner sramežljivo povesil oči iri se tiho oddahnil: »ka to laške«. Kedaj se je ta skesana ovčica vrnila V naročje katoliške cerkve, nista zabeležila ne bogaboječa »Straža« ne »Glas Srca Jezusovega«, čeprav izhaja ta oba pod isto streho, kjer deluje v višjo čast božjo konvertit Gmajner. m! Občni zbor Udruženja vojnih invalidov se vrši dne 11. novembra v gostilni Orovič, Vetrinjska ulica ob 9. uri dopoldne, ne pa v hotelu Kosovo, kakor je bilo prvotno poročano. m Kavarna Žigart danes v nedeljo odprta ob 4. uri zjutraj. m Ljudski knjižnici je darovala po hištvena tvrdka Karola tVesiaka na A-leksandrovi cesti poleg nove stelaže tudi ‘nove stopnice h knjižnim omaram. — Pohištvena tvrdka Šercer in drug v Ve trinjski ulici pa je izvršila večje popravilo na omarah popolnoma zastonj. Knjižnica je tudi ta teden nakupila večjo število knjig iz raznovrstnih slovstev, z večimi lastniki antikvaričnih knjig pa je še v pogajanjih. Preteklo nedeljo je bil v knjižnici zopet rekordni obisk, ^ ki se vsled nastopajoče zime sploh stopnjuje od tedna do tedna. Množijo ge tudi obiskovalci iz okolice, celo iz daljnih krajev, kot iz Poljčan iri Slovenskih goric prihajajo ljudje po knjige. m Dar Ljudski knjižnici. Knjigotržec Vilko Weixl je poklonil Ljudski knjižnici zvedeniško pristojbino 25 D, katere je prejel pri sodišču za ocenitev po Ad. Uršiču ukradenih knjig v Ljudski knjižnici iri pri Društvu jugoslov. akadem. m 6-tedeiiski kuharski tečaj za pecivo se začne 15. tm. na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru. Istotam se sprejema še nekaj učenk v tečaj ženskih ročnih del. Pojasnila daje vodstvo. ml Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden lekarna pri Orlu, Mr. Miroslav Prul (Glavni trg). Nedeljsko zdravniško službo g. dr. Fr. Marinič, Trubarjeva ulica. m O priliki godu g. Bohumila ŠlacKte, restavraterja »Grajske kleti«, je nabra-a vesela družba za obubožano rodbino naro nega delavca državnega uradnika iz mariborsko okolice 503.75 D. Tudi njegova- otroka-dijaka sta preskrbljena, m Opozarjamo iia današnji oglas tvrd- redila poslovne prostore v lastni hiši Vetrinjska ulica 20. Radi njenih prvovrstnih izdelkov in solidnosti tvrdko toplo priporočamo. m Restavracija »Narodni dom« ima ria razpolago okusno renoviran salon, lepe zračne sobe za klube iri obnovljeno kegljišče. Izrecno pristna domača vina. Specijaliteta: stari rdeči burgundec. Raz-merno bogata' izbira svežih in zdravih je dil. Abonenti se sprejemajo po 20 Din. drievrio. m Učitelj daje začetnikom vijolinskl pouk. Ponudbe na upravo pod »Hiter uspeh«. m Najdeni in izgubljeni predmeti Mariboru v času od 16. do 31. okt. t. Najdeni' predmeti: gos, ženski nararani robec (šal); 2 svežnja ključev; ročna torbica iz medenine; usnjata, denarnica. — Predmeti se dobe pri policijskem fcomisa-rijatu v Mariboru. — Izgubljeni -predme ti: črria pletena ročna torbica vsebujoč 78 Din. 50 p, črno usnjato denarnico in naočnike; rdeča usnjata listnica vsebujoč Din. 330.25; suknena ročria torbica vsebujoč 240 Din. 50 para, nakupovalne knjižice i razne listine; črna usnjata de narnica vsebujoč Din 82.40; na ime Adolf Pavalec glaseča se voj-nička izkaznica; ramena usnjata listnica vsebujoč D 78.75; rumena usnjata denarnica vsebujoč 40 D; črna usnjata listnica in 8 aibonentnih izkaznic ča-sopisa Manburger Zeitung: Zabeležna knjižice vsebujoč približno 75 D; zlata zapestna ženska ura; rajava usnjata listnica vsebujoč -približno 50 D in na ime Josip Duh glaseči se listek; rajava usnjata ročna torbica vsebujoč 4 D, žepni robec in koledar; 2 bankovca po 100 D. Zabelefna knjižica vsebujoč pribl. 500 D; na prvi strani knjižice je natiskana štampiljka Antona Mlekuš; svota denarja v znesku 750 do 1000 D, zlati uhan z belim briljantom, na ime Marija Klarn-fer glaseči se potni list vsebujoč 270 D iri na ime Marija Majer naslovljeno pismo; ženska srebrna ura, srebrna ura na zapestnici; zlata deloma iz platina 5—6 cm dolga zaponka s tremi biseri iri 6 do 8 -briljanti; na ime Wjegele Karl glaseča se delavska knjižica; črna usnjata denarnica vsebujoč pribl. 125 D; rajava usnjata denarnica vsebujoč 1 bankovec po 100 D in malo črno usnjato denarnico. Otroška pletena čepica svetlomodre barve; za-stavljal-ni list št. 14213 tuk. zastavljalnice; usnjata črna denarnica vsebujoč 182 D; ovitek vsebujoč lovske naboje in pritikline za napolnitev istih; na ime Karol Seho-ber glaseč se potni list iz Avstr, r.; črna usnjata ročna torbica vsebujoč 16 D 25 p; i žepno ogledalo s sliko in žepni robec. nf Apel usmiljenim 'srcem. Na nogi in roki pohabljeni mladenič, Jožef Supanc, čigar mati je bila 1. 1919 ustreljena in ki je danes brez stalne strehe, hrane in drugih sredstev za preživljanje, prosi usmiljena sca, da mu kdo daje kosilo in stalno prenočišče. i Ji ■ nove zen Torek, 13. nov. Ženitev, Ab B uiijera). • fi Traviata š tenorjem Skrivanič«® soboto in nedeljo. Radi obolelosti Mitrovičeve se mora žai preložiti P ljubljena opereta »Umetniška kri*-mesto nje se vrši ne le v soboto, te,nV tudi v nedeljo »Traviata« z noV^11,,Z]tj grebški-m gostom g. Skrivaničem- S ® so da i nedeljskemu občinstvu Prj da sliši tega mladega iri simpati«ne^ tenorja. Sobotna predstava 6e vrsi abonma D, nedeljska pa na ab. C. obe predstavi veljajo kuponi. Glcd®11 bo od danes naprej kurjeno. V nedeljo zvečer abonma C. K®r . letos 5 a-bonmanov, bodo tu in tam ob nedeljah predstave v abonmanu. gače bo težko odigrati celi rePer*°®fv. vseh abonmanih. Prva taka Pre .a,. rpravi8^ obči* dst* bo jutri, v nedeljo in sicer na C. »Redoljube!«. Opozarjamo ceni stvo na nedeljsko popoldansko P100*^ vo »Rodoljubci«. »Rodoljubci« zat,aV satira na malomeščanski patrijoti Posamezne scene vzbujajo mnogo n ^ siljenega smeha. Predstava je za i^* in kupone. Gg. abonentom. Ker za vpl abonmana poteka že drugi rok, a tori gg. abonentje še prvega obroka plačali, prosimo cerij. abonente, da mudomrj, store svojo dolžnost. G?-8^ rientje naj blagovolijo npoštevab. ^ ima naše slabo subvencionirano g’_ šče več nujnih denarnih obveznosti jih je treba v najkrajšem času nati. — V nasprotnem slučaju bom® , . morani gg. abonentom poslati op0^ na njihove troške. ^ Dopisi. Sledališfe. REPERTOIRE: Petek, 9. nov. Kralj na Betajnovi. E. Zadnjič v Sezoni. •„ ;*f: > ( Sobota, 10. SoV. Traviata, D. 'Gostovanje g. Skriva-niča, Člana zagrebške opere. Nedelja, 11. nov. ob 15. uri Rodoljubci, izv. Ob 20. uri Traviata, C (gostovanje g. Skrivapiča, člana zagrebške ope- re). Pohdeljek, 12. nov. Rapall§kl. .večer, »lugoslov, Matice, izv.-,- '< *'•" .< Konjice. Dne 27. in 28. oktobra S® ^3. naši mali pokazali, kako se živi »». > Ijestvu palčkov«. Lepo je to življ®11^-^ Gospod, ki si je stvarco ogledal že *. bljani, rai je prišepnil, da v Ljublia^j4 so igrali, nič boljše; morda me j® ^ jj tem1 potolažiti, ne vem, rečem P8* ^ bilo to kraljestvo celo preveč .gel malo razmere. Dvorski norec oJ biti boljše zaseden. Čestitam n8 ^ Kralj, svetovalca iri ostali igralci B p jem mestu, izgubljeno dete srckaB ’ ^ -menda premalo šmiaikano. Vrhu» ^ pote in harmonijo balet: uglajen® učinkujoče oblelkce, enotnost ^ j« skladno, akoravno težko, petje^vse ^ zlivalo v harmonično i-ri melo-dičn° eS9 Umevno je, da je kraljica s svojo .jjj kraljevala svoj-im lahkimi vilam* pdpuščam, da je bila Marica za ^ vlogo morda vendarle »prestara« ijji* kakor premalo »lepa« t. j. premal® kana. Z ozirom na gledajočo malo ko -bi se bila morala najti punčilka kot nadomestilo u . g*o* Marico. Ker som] v-sled -briskiran^^jti jega poročevalstva takorekoč^ P ,fl-k (prosim: niti povabila k skušnja^.^f. generalni vaji, niti sedeža, niti » te«, niti samoobsebi umevnega v gledališču s strani režije), ne J mu se imamo pravzaprav zabva > ;eni užitek. V svoji obzirni skromno* ^vo-zvedel samo to, da je -balet sa(* vatnega dela in okusa gčne, ^ povem, Vide. Hvala in brez z8D^stiv'e<5 ostali režiii_ Nnnravili st,e dosti, ostali režiji. Napravili ste dosti, < ^ kot bi smeli pričakovati v naš1^ je rah, presenetili ste nas. S to ^8jl otvori la naša sezona. Malce Pravijo, da g tem- sezona se P1 cena. Celjske vesti- Smrtna koša. Po kratki ^^0 in težki operaciji je umrl od ^ 8. tm. ponoči g. Andrej Zavo^ ^ tni1” sar in gostilničar VI Celju počiva! W 7. c* m®* ni in težki operaciji je umrl od - “ vo®u Naj fldib hi k »Prve celjske čistilnice in,HSri v Gosposki ulici v Celju 3e °. ^r podjetje ge. Jožici Lesko vse namerava izseliti v Gradec. oko* Čebelarska podružnica za Cco rj p0P4 - , žlak«‘ Izprememba posesti. Fr. ^uvalo^a lico ima 11. tm. občni zbor ob _ ^ pri g. Sodinu (Koželj) v Bnkri%b zcl® .. Ljudsko vseučilišče v 4 3?ičJi udeležbi, zlasti ’ Stari Ti or, d^T?TgOvenitvr aT 155^ (šssrstf je predaval v pondeljek, -dne 5. tm 8- urednik Žimnic »o umetnostih starih ^(Egipčanov«. Pregledno in1 temeljito predavanje je bilo tem zanimivejše, ker ga 3e podprl predavatelj z dejstvi iz last-J?e8a opazovanja o priliki potovanja po Egiptu. Prihodnje predavanje se vrši dne 19. tm. Tatvine po Celju ifi okolici. V pondeljek, dne 5. tm. je bila ukradena me stnemu vrtnarju Martinu Jelovšeku črna ob^ka. V Gaberju so pa neznani zlikovci vlomili v hišo Marije Šetina ter ji Unesli mast in svinjino. Tatvine po °kolici go zadnji čas kar na dnevnem redu. ; Mestno gledališče v Celju. V torek, dne 6. tm. je gostovala na celjskem o-dm člarrica beograjskega pozorišta g. Marija Vera z izbranim programom. (Kolikor se je zbralo občinstva, je uživa-®o in se divilo nad interpretacijo pred staviteljice velike klasične dramske u nietnosti. Recitirala je Zupančiča, narod-Pesmi, škotske balade in odlomke iz (^genije in1 Judite. Občinstvo ji je ope-,kovano priredilo burne ovacije. Vsled ^^Pričakovanih ovir je moralo odpasti v ^četrtek in v soboto gostovanje ge. Sari-i®®ve in Juvanove v premieri Kraigherjeve »školjke«. Drama se vprizori pozneje, v soboto se igra »Pri belem kodeku« iav. abon. z 50 odstot. znižanjem i.6n’ v torek in v sredo prihodnjega ted-^Ta Pa gostujeta ga. Podgorska in g. dnič iz Zagreba v igri »Tat«. : ^Pojitev gostilničarskih zadrug v *lju. V torek, dne 6. tm. se je konečno v^ršila združitev celjske mestne in oko-L gostilničarske zadruge v eno skup-L 0 0rSanizacijo, lci obsega občine Celje okolica, Sv. Lovrenc H. Pr., ’n Teharje ter šteje 120 članov, ^kžitvi so se svoj čas upirali iz na-Postnih ozirov mestni in okoliški i^^oičarji. Pokojni, dr. Ambroschitz lter ^ *nre^ aP°iitev v ®talni evidenci nameraval izvršiti, kakor hitro ,c njegovimi namestnikom pa g. Šti-L 1‘c iz Teharja. Tajniški posli nove r°čne organizacije se vršijo odslej sa-fv? v zadružni pisarni hotela »Pri po-1 ** v Celju. Tja se naj obračajo vsi *®^ilničarji v svojih stanovskih zade- t^1 s.1:1 - A ..a, j Muzikalni teden. f * Koncert »Lisinsklja« — Brandl-Ličar. ^ “grebško pevsko društvo »Lisinski« Vnedoljo, 4. tm. obiskalo že dru-ha V en6#a l®ta- Tokrat je imelo |g]av &t)0redu mojstra cerkvene glasbe, hjeaega Palestrino. Na prvem mestu čeno°v° zgodovinsko važno mašo, posve-Mgait>apežu Marcelu II. Tu nekaj mad-<-)ruenjene 111 a^e štejejo k najod-iorek - cerkvenim skladbam ter je ta-"ite,, °C ,zasnovana na tradicijah zname-^r°izv ^kstinskega Pevskega zbora. V kakršnega smo doživeli v Vs0 J°’_»mo imeli priliko, občudovati hosti *V^eno lepoto Palestrinove umet-1?. sj ®r umetnosti cerkvene glazbe v ° sploh. Znano je, da spada skladatelj takratne do.be ■ta f]*, e krvi, Gallus, (Petelin). Omenje zb 4 g0'P^a Predvsem nespremlje-Hljla°rav'^) petje; vsa muzikalno izraže-it, ^ moč se je osredotočila v melodiji v^ezl samostojno zamišljenih ela-in ubrano lepoto. Danes občudovati, a kakšnimi eno-'adat* fire^stvi so dosegli takratni sr ®ljl učinke, ki še danes niso iz- iz ^'^CH^ke moči. To je bila umet-^hetnoVjraj°oa iz globin srca. In’ le taka > ne more nikoli postati stara; j^l top ukazujejo naš gregorjansbi ko-. ladbe Palestrinove. S tem ob-'1® ael tudi vsakdo od nedeljske-v«; ^ a' dirigent Bara novi 6, ka-taveti ,>r’°yc'> »o se docela vglobili ih 0^ ^ Palestinovo dobe, kar je koče kontrapunktiškega proizvajanja, vse se je podalo z jasno plastiko, teme so se razvijale, d in antska gradacije od najnežnejšega pianissima pa do blesteče-, ga fortissima so se uporabljali, čc je'to zahtevalo vsebinsko in muzikalno izra-ževanje. Nič ni bilo prisiljenega in u-metno konstruiranega, kar žalibog Cesto slišimo pri mnogih zborih, ki hočejo z zunanjimi efekti uplivati na nerazsod nost povprečne publike. Bil je lep večer, 'bogat na redkem muzikalnem' uživanju Obžalovati pa je, da je bil obisk prav nepovoljen. Osobito bLsi bili želeli vi deti zastopano našo srednješolsko mladino, kateri bi se bil moral olajšati obisk te znamenite prireditve. Pridružujemo sc pa tudi docela mislim govornika pri zabavnem1 delu v čast zagrebških pevcev, da hočemo uprav mi, katere nas naši jugozahodni sosedje tako radi imenujejo barbare, pokazati svoje vzvišeno stališče s tem, da izkazujemo spoštovanje umetnosti, ki je last celega kultur nega sveta, ne pa posamezne dobe in posameznega naroda. Inv smislu te velike ideje deluje pevsko društvo Lisinski. Kot kronisti" moramo še zabeležiti, da se je omenjena Palestrinova maša proizva jala v Mariboru, v stolni cerkvi ob pri 1 i• ki odkritja Slomškovega spomenika (1. 1878). M V pondeljek, 5. t. na. še je istotako v veliki Gotzovi dvorani vršil koncert Brandl-Ličar. Če je bil poset nedeljskega koncerta nepovoljen, pa moramo tokrat ni obisk imenovati uprav klavrnega. O obeh umetniških smo poročali ob priliki njunega prvega skupnega nastopa v slavnostni dvorani našega učiteljišča. — Mi bi naj bili ponosni, da imamo dvj pianista, kakršna sta Ličar in Trost. Se daj pa sta obsojena, igrati v praznili dvoranah, prvi pri nas, drugi v Ljubljani in v Celju. Bojimo so upravičeno, da ne bomo več kmalu imeli prilike, slišati naših domačih umetnikov. Zaradi tega bo treba poseči po našem, že ob priliki nastopa Zikovcev izraženem nasvetu, tu uprizarjati solistične koncerte v intimni obliki. Prav srečna je pa bila misel, prirediti za mladino poseben koncert. V pondeljek, ob 10. uri so prisostvovali u-čenci srednjih in meščanskih šol njim namenjenim proizvajanjem. Spored je bil primerno izbran, dvorana je bila nabito polna in navdušenje mladih poslušalcev je bilo veliko. H. D. H ki 1>ri tako odlični pevski druži-k s*°jt t°^° un*etmški'h tradicij. — f ^ tiLrj■ Ra va^ku tehniškega znanja • M s Js&k**« tež- Kultura in umetnost x Knjige Slovenske Matice so dospele. Mariborski člani naj jih dvignejo pri poverjeniku g. R. Pleskoviču (StrosS-mayerjeva ulica 26) proti doplačilu 10 D in poštnini 1.30 D. Obenem se bo pobirala članarina za leto 1923 v znesku 30 D. x Književno naznanilo. V založbi ju-ridične fakultete v Ljubljani je ravno kar izšla knjiga: It. Kušej, »Cerkveno pravo katoliške in pravoslavne cerkve s posebnim ozirom na razmero v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Suibskri-bentom v Ljubljani se bo knjiga dostavila v prihodnjih dneh, ostalim se bo postala po pošti. Naročila na ostalo naklado sprejema podpisani dekanat. Cena broširani knjigi SO D, vezani 90 D. x Petindvajsetletnica moskovskega Hudožestvenega Teatra. Dne 27. oktobra je poteklo 25 let od ustanovitve moskovskega Hudožestvenega Teatra. V Moskvi se je vršila' ob tej priliki velika kulturna slavnost, katere ee je udeležil tudi ljudski komisar za prosveto Luria-čarski ter delegatje vseh ruskih gledališč. Najzaslužnejši člani so bili ob tej priliki odlikovani s sovjetskimi redi. Članom, ki so na umetniški turneji v zapad-tni Evropi, je bil poslan brzojavni pozdrav. Neka moskovska ulica je dobila tega dne ime »Ulica Teatra Hudožestvenega«. : I ; , \ l .4 o • - ■ Sokolstvo. J, Sernec:. Nagovor pred sokolsko vrsto. Kaj je lepšega od telovadbe med bratili V vrsto zbori se glasi načelnikovo povelje in vsi poslušamo strnjeni v svojih vrstah, ko nam’ govoTi o pomenu So-JgiMvfi. has. xipiftsJ.hajia k sstriijjujmu. Sokolova n ju. Na to vzamemo na znanje7 nio V nesrečo. — Sreča je itak le minljive! delavna povelja in odkorakamo pod vod-; vrednosti in nas nikoli ne sme motiti pril stvom vaditeljev k odkazanemu orodju, izpolnjevanju naših dolžnosti; nasprotno* Predkazane vaje izvajamo posamezni te- naj le pospeši naše delo za narod. Kak lovadci ob skrbno čnječem očesu vadite-! udarec usode (v našem' zasebnem žirvlje« lja, ki nam proži i>o potrebi svojo po- mju) —kateremu smo vsi izpostavljeni — moč. Je vaditelj zadržan, ga brez odloga pa junaško prenesimo! Komaj se pa mm' nadomestuje najizurjenejši naših bratov pet izmotamo iz skrbi in težav, — posle-iz vrste; če pa to vaja zahteva, so če tudi dice takih nesreč — itf zopet dobimotrcku v ■ )• 'Hiša Izc^diSa-AIlije 'j© Ha zunaj stara; in1 Hetugledna, za črnimi zidovi pa je pkri■ je-našel radost odpočitka. |?.* ' (Eioridedidiu 'Attar, perzijska f. .•• ' pesnik.) P’ Pri' Tzeddihiu-Alli-effeftdiji j© bila »Brana družba. Dim od raznih dišav, 'dirai od tofo®!ka, baskiski bobenj. z modelnimi kraguljčki in’ moški glasovi, prepevajoči kakor rvj sanjah bizarne jutrovske Huelodije. ; Poča bojazen. lJ5jl (Dalje Prostovoljna dra®3 nepremičnin. iae Na predlog lastnice „ORIENT“ we^i%e * govsko-špedicijsko in skladiščne delniške kvidaciji v Mariboru se prodajo na zapisane nepremičnine — z vred — za pristavljeno izklicno ceno, vembra 1923 predp. ob 10. uri kot celota, vrši pri notarju Mihaelu Korber v Maribor • ^gv. Nepremičnina štev. 1. 51/1 stavbišče, ^ vi ■ 12, Mlinska ulica. 2. 125/2 njiva. izklicna cena Din 950000'— - Ponudbe pod izklicno ceno se ne.. Zastavne pravice na zemljišču zavarovan S0tii ostanejo nedotaknjene. Od kupnine se P p0 o tisti del v gotovini, ki ostane od cele r0daj* 1 računanju prevzetih bremen. Za potrditev P likvidacijski odbor lastnice 14 dtli prenii oi0‘ Izkupilo prodaje je plačati v 1({0ijiisaI’la' britvi ponudbe v gotovini v roke sodneg slflej Ostali pogoji prodaje in ,P'a^e ^8fI vpogledati pri notarju Mihi Korber v M jina ulica št. 10. 1923' Okrajao sodišfie v Mariboru* dne 30 0 Aleksandrova cesta 13 Velika izbira konjskih oprem, usnjatih tor bic, kovčkov, gamaš i. t. d Sedlarska delavnica: Slomškov trg štev. 6 Na znanje! P. u. občinstvu na zuaDje, da prev-zaroemo v*a tapetniška dekoracijska in mizarska dela kakor tudi vsa popravila. — Tapetništvo in mizarstvo Jatjodli & Sajko Maribor, Rotovžkl trg 3. Odlikovani z zlato medajlo. — Sodniško zapriseženi izvedenci. 1434 Novo! Zaloga pohištva. Novo! i POZOR3 TRGOVCI MANUFAKTURNEOA BLAGA! Podružnica Villm P!ck MARIBOR Aleksandrova cesta 26 nudi biago za poznano nizko ceno kakor v centrali v Zagrebu. NA VELIKO! 2—2 2416 rf r«dično modno ia galanterijsko blago nudi na;-Pg»je v veliki izbiri Jakob Lah. Maribor, Glavni trg 2. jj*#*X*K#KKK#M*#K*8|l » ANGLEŠKI velourji za PLAŠČE Št ^ v vseh barvah došli. 5 mastek & KARNIčNIK gg 2 Glavni trg. 2474 3-3 £ IlAJCEMEOiA *fi\AWQO$i£WMJSSt*ad Ig umivajuuiu ir takoj po dnavnlh cenah s skladlila v »AflHIBII vf»koyrstne strofe in orodje za mizarje, tovarne pohištva, kolarje In žage, ključavničarje, mehanike in delavnice, za kleparje, za tovarne kleparskih in kovinskih izdelkov itd. Bogata zaloga transmisij, motorjev za olje in bencin, kakor tudi popolne opreme za varilnice. AtAT I STROJEVI D. O. KARL 3ETZBACHER, ZAGREB VlaSka ulica 25'. 695 18—14 ******* ******** Podpirajte slovenske tvrdke! po najmzji ceni! se dobiva pri Glavni trg 9. 13*9 t,® kakor železo. litina, baker, medenina, cinkovi odpadki, 1^1*. krojaški odpadki, papir, stari akti, knjige i. t. d. se kupu-j" Po najvisjih za čiščenje strojev, oprane in cenah. wUI 1JSS desinficirane, se oddajajo v vsaki množini po najnižji dnevni ceni. trgovina s starinami Jakob Zagode Maribor, Tržaška cesta 5. 2194 8—8 za dama in otroke kupite majcene;« pri tvrdki 2166 Anica Traun Maribor, Grajski trg 1. Vsako količino prvovrstnega 212( ASeksandrova cesta štev. 11 Delniška stavnica Din 50,000.000’— in rezerve preko Din 12,500.000’— Vloge čez Din 125,000.000’— Po d ir ul ni c e: Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota. Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Som-bor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien. 1 " '&ii EKSPOZITURE: ; ^ Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Agencija: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. se dobi v trgovini za drva in premog v Frančiškanski ulici štev. 11. debelo! I I Na drobno! *** ..I Vrvarna in trgovina s konopnino I.........■— Ivan N. Adamič, Vetrinj ska ul. 20 Vdeluje vrvi za stavbe, zvonove I. t. d., mlinske oprti, Motvoz in vse v vrvarsko stroko spadajoče predmete. 2483 rr:-----. V zalogi žima, afrique,trž.bičevnikl i globno! I_________________________________ 8 Na debelo! p® SzTanredRO nizkih ce- u*li t zalogipfiWštTft ««tiiu 1:600.000, priredil ravaatelj učiteljišča iJL* Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk, ^rafii» ia založba Mariborske tiskarne d. d. Ma-( * ^esaljtvid je iivršea v štirih barvah in obsega *a katerem bivajo Slovenci, ter je na-11 Predvsem šolski mladini. Cena Din 10’—. ^ Naročuje se pri ^iborski tiskarni d. d. AF1LIACIJE: Ljubljana: Slovenska banka. 3ugoslsvenska Industrijska banica d. d. I Maribor Gosposka ulica St. 20 (fjKbanora biia) mtr" Svoboden ©fflofl | Ceniki-bredla«*®* Izvršuje vse bančne posle nalkulantnele dmila Podpirajte Jugoslovensko Matico! /Bssr® vr^nrtf nsrsnmrtrr,- arre uinrsveffirra™!”* N« pozabil«, da je najugodnejši vir za nakup špecerijskega In delikatesnega blaga, kakor: pristne kranjske klobase, traplstovskl sir, la po»-enientaIer, vse najboljše vrste likerja, konjaka, ruma, malaga vina, dalmat. .Prošek*, najfinejSi čaj In čajno pecivo, ter pristno dalmatinsko olivnoolje pri tvrdki: Vračarlč A Som, Surčtčeva ul. 11 2423 $M vrs&a perila za sosppde lis kakor ^---------- perilo, kom« binaclfe itd. py|SR9Q H Izdeluje po naj« nižjih dnevnih > cenah ackner Dražba: Dne 16. novembra 1923 dopoldne ob 11. uri se bo vršila pri okrajnem sodišča Maribor soba št. 27 dražba zemljišča vi. št. 73 k. o. Sv. Miklavž (na Dravskem polju). Zemljišče obstoji iz stavbenih parcel Št. 14/1 hiša št. 26 v Sv. Miklavžu in št. 14/2 gozdarsko poslopje, iz vrtov 5 a 95 m2, njiv ? ha 30 a 88 m*, travnikov 78 a 47 m2, gozdov 3 ha 85 a 93 m«. i k1«.. Izklicna cena znaša K 235.496’ — . Ostali JJtažbeni pogoji se lahko vpogledajo pri okrajnem sodišču Maribor soba št. 26. 3_i 2415 Pohištvo lastnih izdelkov za spalne m jedilne sobe najceneje v zalogi. Šercer in drug, Vetrinjska ul. 2. 2175 30—30 Instrukcije daje državno Izprašani učiteli v vseh predmetih ljudskih ter srednjih Sol v slovenskem, srbohrvatskem in nemškem jeziku. Naslov izročiti v upravi lista. 2411 2 Trije bolišl gospodje se sprejmejo na hrano. Naslov pove uprava. 2412 Dve lepo meblovani sobi z elektr. lučjo se oddajo za 2 so- i lidna gospoda do 1. decembra. j Ob železnici 8/1. nad. 2410 3 Krojač Jernej Ules, Radvanj-J ska cesta 34, se priporoča v najhitrejio izdelavo najpripro-steiših kakor tudi najfinejših krojev po nizkih cenah. Dopisnica zadostuje. 2414 2—1 Išče se boljša druga natakarica, vešča slovenskega in nemškega jezika. Hotel Skoberne, Celje. 2425 ( Sprejme se gospod ali dijak kot sostanovalec na stanovanje in hrane v Gosposko ulico Naslov pove uprava. 3426 V večjem zelo prometnem kraju v bližini Maribora dobijo sedlarji, kovači In kleparji stanovanje in delavnice z uporab« vrta in polja Ur prosta drva proti zaračunavanju dela. Ponudbe pod štev. ,527“ na upravo -Tabora". 2408 2-1 100—200 Dinarjev na dan zaslužijo gospodje in dame z razpečevanjem mojih gospodarskih potrebščin, katere so z lahkoto odda v vsaki hiši. Ponudbe pod »Dober obstoj" V spravi lista. 2421 Prvovrstna čevljarska delavnica R. Monjac, Maribor, Jurčičeva ulica 9, sprejema vse vrste naročil po meri in vsakovrstna čevljarska pe-iravila. Cene zmerne. Postrež-a solidna. 1118 S "pri ribnikih". Vsako nedeljo 1« pr Din. 230 — mesečna. Trubarjeva ul. 5/1. nadstr, dvorišče, vrata 7. 2419 Ki O N C E T Hiša, enonadstropna, 5 stano-s vanj, velik vrt, hlev, elektr. luč, v Mariboru ceno na prodaj. Naslov pove upravništvu »Tabora". 2403 2—1 Drkalno kolo, jako dobro in lovska puška, enocevka, repetjrka, po ceni na prodaj. Ivo Pahor, Vrtna ul. 8. 2417 ob vsakem 'vremenu. Začetek ob 15. url. Dobra stara in nova vina ter mrzla in topla jedila. Za obisk se priporoča gostilničar. Sr® XJ H in 2414 perje po nizkih cenah vedno v j zalogi pri tvrdki K. Worsche, Maribor Gosposka ulica 10 Klobuiarna LEVRER MARIBOR, Gosposka ulica 22 Ustanovljena leta 1765. « Največfa izbira modernih moških klobukov od Din 95’— dalje. Deških klobukov od Din 80*— dalje. Športne čepice za gospode in dečke od Din 30-— dalje, delavske čepice po 15 do 20 Din. — Največja zaloga‘kožu-2—1 hovinastih in domačih čevljev. 2418 Popravila klobukov po nizki ceni. POZOR, TRGOVCI MANUFAKTURNEGA BLAGA! . VILIM P1CK, Zagreb, £f« Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26 nudi blago za poznano nizke cene, kakor v centrali v Zagrebu, o čemur se naj vsakdo v svojem Interesu 25-1 prepriča. 24i3 POZIV K SUBSKRIPCUI DELNK II. EMISIJE CELJSKE POSOJILNICE S: V CEUU Vsled sklepa izrednega občnega zbora z dne 16. oktobra 1923 v to pooblaščen! upravni svet Celjske posojilnice d. d. v Celju provaja na podlagi pooblastitve Ministerstva za trgovino in industrijo z dne 10. oktobra 1922 VI št. 4788 zvišanje delniSke glavnice od Din 1,000.000*— na Din 2,500.000*— z izdajo 15000 komadov delnic II. emisije po Din 100*— nominale v skupnem iznosu Din 1,500.000*— in to pod sledečimi pogoji! 1. Dosedanji delničarji imajo pravo prevzeti na vsako delnico L emisije, eno delnico II. emisije po kurzu Din 120*— tako, da prevzamejo desedanji delničarji 10.000 komadov novih delnic II. emisije v skupnem iznosu po Din 1,000.000*—. V svrho izvršitve opcije morajo v nižje navedeni dobi predložiti dosedanji delničarji delnice I. emisije brez kuponskih pol pri nižje navedenih mestih v svrho zaznambe izvršitve opcije II. emisije. 2. Novim reflektantom se ponudi 5000 delnic po Din 100*— Din 220*—* n°miual,le,n “"osu P° Dio 500.000*— po kurzu . j' J’™'"."'1""1 ™b*riMr.nih delnic je vpIa&H takoj ob sobskr.pciji , goto**. „ Joe| „ ^ potrdilo, na podlag! katerega se J;odo pozneje izročile nove delnice. M 4. Nove delnice imajo kupon Ta leto 1924 ter ne partici* pirajo na čistem dobičku leta 1923, vendar dobijo imetniki novih delnic 8 % obresti od dne plačila novih delnic do 1. januarja 1924. 5. Subskripcija traja od 10. novembra do 30. novem* bra 1923, v subskripcijskem roku neizvršeno opcijsko pravo ugasne po preteku tega roka. 6. Kot subskripcijsko mesto sta določeni! Celjska posojilnica d. d. v Celju, Savinska posojilnica z. z. z n. z. v Žalcu. 7. Dodelitev delnic je pridržana upravnemu svetu družbe, za nedodeljene delnice vplačano gotovino se vrne najpozneje do 5. decembra 1923. 8. Uspeh to emisije delnic je zasigoran po sindikatu. CELJE, dne 9, novembra 1923. UPRAVNI SVET. fari* h, Kotom«