3
<
QlSSom
^A/AND f~JU4ČČCQ
NO. 237'
^JWEJRIC/Ir HI
AH€RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAG€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 8, 1964
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€fi
STEV. LXII — VOL. LXII
Francija grad] na Tahitiju aiomsko preskušsvaHššs
WASHINGTON, D.C. — V lužnem delu Tihega oceana štrli jz morja čisto osamljeno nekaj škrbin pri otokih Mururoa, kakih 75 milj jugovzhodno od o-točja Tahiti. Tam hoče Francija k 1966 preskusiti nekaj atomskih in vodikovih eksplozij visoko v zraku. S pripravami je že Pričela. Vozi tja z ladjami in ktali potreben materijal in potrebno opremo.
Francija si to lahko dovoli, ker ni podpisala pogodbe o pre-stanku preskušanja atomskega streliva v zraku. Amerika jo je
je sedaj prišla radi tega v za-urego. Par francoskih transportnih letal se je namreč moralo na poti iz Francije na Tahiti jnedpotoma ustaviti, da se zalomijo s kurivom. Ker se ni mo-§lo drugje, je francoska vlada Prosila ZDA za dovoljenje, da
letala smejo ustaviti na nji-n°vih vojaških oporiščih.
Naša administracija je dala ^ovoljenje, ker je dobila od Francije izjavo, da letala ne pre-važajo “atomskega materijala aii sestavin”. Tega ni treba ver-Inti, kajti ni nobena tajnost, da francoska letala dovažajo na Tahi to, kar je potrebno za pri-Pravo preskušanja atomskega sfreliva.
Ta dogodek ne bo rodil diplomatskega spora med našo in francosko diplomacijo; zapomnila si ga bo pa ruska diploma-cija, ker ga bo morebiti kdaj še rabila.
Fercmova sntoša rastema perenšste
buenos aires, Arg. — Pri-
sfrši bivšega diktatorja Peronu niso mislili, da bi kdo mogel Ustaviti njihovega voditelja na h°ti iz Madrida v Argentino. °vica, da je Peron moral iz razilije nazaj v Madrid, jih je ^rvi hip čisto zbegala. Niso venil, kako naj se tolažijo in kaj aJ javnosti povedo, še bolj so hn bili presenečeni, ko so vide-> da se za Peronovo smolo ni . &nilo delovno ljudstvo, kjer n Peron največ prijateljev, litični opazovalci so prišli do pljučka, da je Peron postal Uftio še zastava, ki se za njo zbi-al° argentinski nezadovoljni °litiki, da ga pa navadni Ijud-
Na ugledu je pridobil sedanji ^ndsednik dr. Ilija. Svojo spo-^ nost je pokazal s tem, da je J^čim peronistom dal polno j^obodo, dokler ne kršijo zako-- V’ da pa je na drugi strani
Novi grobovi
Stanley Kosilesky St.
Po dolgi bolezni je umrl v St. Lukes bolnišnici Stanley Kosilesky, St., star 54 let, 13501 Kuhl-man Ave. Zapušča soprogo Ann, roj. Somen, sina Stanleyja, vnuka Stanleyja in vnukinjo Shelly; brata Franka Kramerja in Josepha, sestre, Mary Grabow-ski, Heleno Wagner in Josephino DiNardo. Rojen je bil v Bentley-villu, Pa., zaposlen pa pri Norwalk Truck Lines. Pogreb je bil včeraj dopoldne ob desetih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Kalvarijo.
Pridobil
vse sosedne države, da
letošnjem zasedanju M ni vo&fmSi poiiilikoi'
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-Pred 4 leti je bilo jeseni res ži vahno življenje v ZN. Ker se je takrat tam pokazal Hruščev, so vodilni politiki vsega sveta mislili ,da ne smejo manjkati. Kar kaj pomeni za železno zaveso, se je takrat udeležilo vsaj prvih sej zasedanja, manjkalo ni tudi Tita. Najbolj je pa skrbel za zabavo Castro. Manjkalo ni tudi takih odličnih nevtralcev, kot je bil Nehru.
Letos se vodilni politiki izmikajo Združenim narodom. Tja so prišli na zasedanje praviloma samo zunanji ministri. Do sedaj se je prijavilo samo par ministrskih predsednikov ali ministrskih p o d p r edsednikov. Tako je postal ruski zunanji minister naenkrat najvažnejši diplomat na zasedanju. Za časa Hruščeva je svet komaj vedel, da je Gromiko v New Yorku. Njegova veljava je te dni bolj zrastla, ker je šel v Washington, kjer bo imel jutri razgovor s predsednikom Johnsonom. Take časti najbrže nte bo deležen noben drugi zunanji minister. Seveda bodo s to častjo verjetno zvezane tudi bolečine. Zelo verjetno je namreč, da je državni tajnik Rusk prišel do zaključka, da Gromiko noče razumeti te ali one njegove izjave. Treba je, da jo ponovi Gromiku tudi Johnson, da si v Kremlju ne bodo domišljali, da Amerika le redkokdaj misli zares.
S postopkom proti 2t v iississippiju ne bo nič
CLEVELAND, O. — Naš kazenski postopek deli prekrške in zločine v take, ki jih kaznujejo državne, in take, ki jih kaznujejo federalne sodnije. U-boji in umori padajo pred državna sodišča, kjer pa imajo glavno besedo porote.
Ta sistem bo sedaj koristil tistim 21 obtožencem v državi Mississippi, ki jih je FBI obtožila umora treh pristašev civilnih pravic, ki so bili umorjeni 21. junija blizu Philedalphije v Mississippiju. FBI je te obtožence že dolgo poznala, pa jih ni prijela, ker je zbirala obtožilno gradivo proti njim. Hotela je nabrati čim več dokazov, da bi sodni postopek v Mississippiju ne dobil prilike, da vso zadevo zamečka.
Zdi se, da se FBI ta namera ni posrečila. FBI je že davno pozval državno upravo, naj tudi s svoje strani začne preiskavo, pa sta guverner in generalni pravdni k ta nasvet gladko zavrnila. Tudi sedaj bo državna uprava v Mississippiju zelo počasi postopala, kakor hitro dobi obtožilno gradivo v svoje roke. Pesimisti napovedujejo, da bodo vsi obtoženci oproščeni. Do sedaj ni bil namreč v Mississippiju še nihče obsojen radi zločinov, ki so izvirali iz trenj med belo in črno raso.
Maiincr iu pra>i poli OLJI SOVJETSKE ZVEZE
V SVETU SO OSTALI ISTI
MP prevzela vietnamska vojaška letališča
SAJGON, Viet. — Ameriška vojaška policija je prevzela nekatera vojaška letališča v Južnem Vietnamu, predvsem tista, ki jih rabijo letala ZDA. ZDA ne marajo namreč, da bi se ponovila katastrofa v Bien Hoa, kjer je bilo uničenih, odnosno hudo poškodovanih 22 ameriških vojaških letal.
Preiskava je ravno te dni razglasila rezultat svojega dela: katastrofo je zakrivila površnost domačih vietnamskih čet in šele potem izredno dobra špijonažna služba vietnamskih komunistov. Pentagon je v ta namen poslal v Vietnam 200 dodatnih vojaških policajev, poleg tega pa še 150 marinov.
— Norveška oskrbuje polovico svetovnega trga s slaniki.
Vesoljsko vozilo Mariner 4 so usmerili bolj blizu k Marsu, v katerega bližino bo priletelo sredi julija prihodnje leto.
PASADENA, Calif. — Strokovnjaki NASA so koncem preteklega tedna sprožili v vesoljskem vozilu Mariner 4, ko je bil ta že 1,200,000 milj od Zemlje, malo raketo, ki je pospešila njegov let v toliko, da se bo po računih sredi prihodnjega julija približal Marsu na 4,400 milj in s te razdalje posnel 22 slik ter jih kasneje poslal nazaj proti Zemlji.
Ve-oljsko vozilo se je po kratki dobi znova navezalo na zvezdo stalnico Canopejp, kar ga o-hranja v isti legi v odnosu do Senca in omogoča redno polnjenje sončnih baterij, ' ki dajejo električno energijo za vse naprave v njem, zlasti tudi za ra-dio-oddajnik.
Strokovnjaki NASA so prepričani, da je Mariner 4 na pravi poti in da na njem vse v redu deluje, vendar pa bo preteklo še nekaj dni, prodno bodo mogli to preveriti. Če bo izpolnil vanj stavljene upe, bomo videli šele v prihodnjem juliju.
Mariner 4 ima na svoji poti proti Marsu tovariša v ruskem vesoljskem vozilu Zond 2, ki so ga Rusi pognali na pot 30. novembra, dva dni za Marinerjem. Zond 2 je po sodbi strokovnjakov večji od Marinerja 4, drugače pa je o njem malo znanega. Rusi so povedali le, da imajo z njim težave, ker je moč radijskega oddajnika v vesoljskem vozilu že kmalu po vzletu padla na komaj polovico predvidene. --------------o-------
S konferenco OAS v Adis Abebi ne bo nič
ADIS ABEBA, Abes. — Abesinski cesar ne misli sklicati konference poglavarjev afriških držav, ker je dognal, da zanjo ne vlada nobeno navdušenje. Komaj tretjina držav je bila za konferenco, največ jih ni kazalo nobenega zanimanja za njo, nekaj jih je pa naravnost nasprotovalo. Čombejevi nasprotniki so po tej poti dobili občutno politično klofuto.
K včerajšnjemu govoru sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Združenih narodih je ameriški poslanik pri ZN A. Stevenson dejal, da so oči vidno ostali cilji sovjetske mednarodne politike nespremenjeni, da ta še vedno hoče osvojiti ves svet za komunzem. Izrazil je upanje, da je bil gevor namenjen bolj propagandi, kot pa bi izražal resnično sovjetsko zunanjo pelitiko.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Zunanji minister Sovjetske zveze Andrej Gromiko je imel včeraj pred glavno skupščino Združenih narodov obsežen govor o sovjetski zunanji nolitiši. V ostrih besedah je obsodil ameriško-angleški-belgijski nastop za rešitev belcev v Kongu, grozil Združenim državam, da bo Sovjetska zveza priskočila na pomoč Severnemu Vietnamu, Če bodo Združene države vojno raztegnile nanj, in Združene države obdolžil, da krši->o določila^ustave Združenih narodov, ko vodijo gospodarsko blokado proti Kubi. Gromiko je seveda napadel tudi Zahodno Nemčijo in kro?e v njej, ki se zavzemajo za vrnitev vzhodnih ozemelj”, ki jih je Nemčija izgubila po drugi svetovni vojni, ter označil večnarodno atomsko oboroženo silo v okviru NATO za škodljivo svetovnemu miru.
Govor sovjetskega zunanjega ministra je bil trd in oster, kot so bili v navadi v času viška mrzle vojne. Opazovalci so kljub temu govor tolmačili kot znak za nadaljevanje zunanje politike, ki jo je vodil v zadnjem času Hruščev. Zastopnik Zah. Nemčije je dejal, da je bil Gromiko v vprašanju Nemčije umirjen kot noben sovjetski zastopnik v zadnjih letih. Njegov govor budi pri nekaterih upanje, da naj bi obstojala možnost ^družitve Nemčije.	.
Stevenson: Cilji ZSSR ostali nespremenjeni!
Ameriški poslanik pri ZN A. Stevenson je govor A. Gromika označil kot dokaz, da se cilji Sovjetske zveze v svetu oči vidno niso prav nič spremenili, da hoče ta še vedno pripomoči k zmagi komunizma na vsem svetu. Izrazil je upanje, da naj bi govor služil bolj sovjetski propagandi, kot pa predstavljal stvarno politiko Sovjetske zveze.
Od kar so prevzeli krmilo Sovjetske zveze v oktobru novi vodniki, je bil to prvi pomembni govor Gromika o sovjetski zunanji politiki.
V boju za civilne pravice nam obetajo nove zaplete
CLEVELAND, O. — Ko je bil	čajev.	Vendar se	je že takrat	je voditelji so bili na primer na
sprejet zadnji zakon o civilnih	čutilo,	da zmerne	črnske orga-	obisku pri predsedniku Secou
pravicah, je zavladalo za nekaj	nizacije zgubljajo	na ugledu in	Toureju v Gvineji, so pa v pri-
časa zatišje. Potem je prišla vo-	vplivu	in da jih spodrivajo radi-	jateljskih zvezah tudi z ostalimi
drugače ne more ali pa noče sodelovati.
Koliko je v tem gibanju komunističnega vpliva, se še ne da
»u prepo . , p	livna kampanja, ki so se vanjo kalne. Tako so že pred tremi afriškimi politiki. Od njih so tu-'dognati. Je pa jasno, da ga bo-
bjihovm VG alCT Fieronu P0t P° vtopile vse ostale javne debate, leti prišli ob veljavo stari vodi- di prevzeli metodo revolucijo-! do komunisti podpirali prometnih zvezah Mi-	______ i • __	• .1	~ t-	a a ^	, .	, .	. „ . i
s]ijo,
prometnih zvezah. Mi-
A.. fr3 je Peron kot politik že Uigral hi.
svojo vlogo v Argenti-
no bi le vedel, zakaj?
n° nasekan možak je
Moč;
^topil v avtobus in nekaj ča-Vsj Za^u<^eno gledal, kako da so Potniki obrnjeni proti nje-
hUi
kot
fr so pač gledali naprej, Če2 -° kB* postavljeni sedeži.
2 čas je spregovoril:
Se eniara bi radi vedeli, zakaj sklical to zborovanje?”
V remenski
prerok
pravi:
Večinoma oblačno z naletava-tuj^n^anega- Najvišja tempera-
Tekom volivne kampanje so seveda podpirale kandidate, ki so za pravice, in agitirale proti kandidatom, ki so proti; pravijo, da so pri tem imele nekaj uspeha in da je nekaj kongresnikov bilo izvoljenih z njihovo podporo, nekaj pa pogorelo, ker so svoj čas glasovali proti zakonu.
Med tem se odnosi med posameznimi črnskimi organizacijami niso nič razčistili. Niso pa bili nikoli zmeraj in povsod prisrčni in odkriti. Tudi v črnskem gibanju za civilne pravice so nastale struje; ene so zagovarjale radikalno taktiko, druge so bile za zmerno politiko. Na strani radikalne struje so bili seveda vsi mladi črnci. Obe struji sta se tekom boja za pravice nekako prenašali, nista rovarili druga proti drugi, akoravno se je dogodilo tudi par takih slu-
na celi
Tako smo na boj za civilne pra-(telji znane NAACP. Na vrh je narnih podvigov, kot so v Afri-1 črti. Za gibanjem bo dalje stala vice	kar	pozabili. Niso	pa	nanj! priplavala	struja,	ki jo vodi	ki v navadi.	Tako jih bodo	pa'vsa Afrika. Tako bo boj za ci-
pozabile	črnske organizacije,	znani črni	pastor dr.	M. L. King,	pri nas vporabljali v praksi,	te-'vilne pravice dobil vsaj deloma
ki je takrat postal zastavonoša ga najbrže še sami ne vedo. mednaroden značaj, ki ga do se-dinamičnega boja za	civilne pra- Kar dela	še večje skrbi,	je daj ni imel.
vice. To	mesto je	obdržal do	njihov načrt,	da bodo nove me- Naša federalna administracija
zadnjega časa.	|tode najpreje preskusili v drža-
Sedaj se tudi proti njemu dvi-. vi Mississippi, torej tam, kjer ga mlada struja, ki jo vodijo'je belih zagrizencev še največ in
študentje. Ti trdijo, da je dr. | kjer so tudi najbolj odločni v'tem je tudi sama precej nerod-King postal preveč konservati- svojem boju proti črncem. Ako'na. Boj za civilne pravice je u-
ve za vse to, ne ve pa, kako naj prepreči državljansko vojno na drobno v državi Mississippi. Pri
ven. Novo gibanje je znano pod se taka dva zagrizena nasprot-kraticami SNCC (Dijaški odbor ^nika spopadeta, potem je preli-za nenasilno koordinacijo). Vo- vanje krvi, ubijanje, požiganje,
stvaril v naši administraciji celo vrsto uradov, ki se vsi borijo za civilne pravice. Kot je pri nas
Zadnje vesti
COLUMBUS. Ohio. — Zakonski predlog za ustanovitev nove državne univerze v Clevelandu, ki je bil v poslanski zbornici sprejet 9. novembra, je še vedno v odboru za pravila v Senatu. Trdijo, da ga bo Senat odobril nemara z nekaterimi spremembami ta teden. Nova univerza naj bi predvidoma odprla vrata svojih predavalnic prihodnjo jesen.
BOSTON, Mass. — Tisoči domov so ostali še včeraj brez toplote, ko je visok sneg zapadel ves severovzhodni del te dežele. V državi Massachusetts je bilo nekaj časa brez elektrike okoli 32,000 hiš, v državi New York pa še veliko več. Včeraj se je v tem predelu dežele zjasnilo, toda pritisnil je hud mraz.
KAIRO, Egipt. — V Sudanu je prišlo v nedeljo in včeraj do hudih spopadov med Arabci in črnci. V glavnem mestu Kartumu je bilo v teh spopadih najmanj 10 ljudi mrtvih, več sto pa ranjenih. Vlada je prepovedala vsa politična zborovanja in sestanke.
WASHINGTON, D. C. — Načelnik republikam stranke Dean Burch je izjavil, da bo ostal na svojem mestu, medtem ko je eksekutivni direktor glavnega odbora John E. Grenier odstopil.
BELGRAD, SFRJ. — Josip Broz Tita je v svojem govoru pred 8. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije obdolžil rdečo Kitajsko, da sc hoče polastiti vodstva komunističnega gibanja po vsem svetu. Pri tem se poslužuje vseh sredstev, ki so ji na razpolago. To politiko je označil za “nemarksistično, neleninistično in uničujočo.’’ Naslednikom Hruščeva naj bi namignil, da ni upanja na kakršenkoli stvaren sporazum Sovjetske zveze z rdečo Kitajsko.
dijo ga študentje Lewis, Fore- pokanje bomb nekaj neizogibne-, že v navadi, ne vlada prava slo-
man in Moses. Ali so to res zve-' ga. Kakšne nemire to lahko ro-zde bodočnosti, ali pa samo muhe enodnevnice, se še ne da pre-
soditi. Imajo pa zelo radikalen program, ki ga hočejo začeti in izvajati najpreje in najbolj goreče v državi Mississippi.
ga med njimi, zato pa dosti tre-
di, vemo iz skušnje zadnjih par'nja, dvojnega dela in nepotreb-j let. SNCC trdi, da ima program1 nega tekmovanja.
za svoje delo v prihodnjem poletju že pripravljen. Da ga je preneslo na poletje, je razumlji-
Papež Pavel VI. še ni obupal nad Kongom
VATIKAN, It. — Papež Pavel
Iz Clevelanda in okolice
Neva ocenitev gotova—
Lastniki nepremičnin, ki žele zvedeti za novo davčno ocenitev svoje lastnine, se morajo oglasiti v uradu okrajnega avdi-torja, soba 315, Administration Building v uradnih urah. lahko pa tudi kličejo CH 1-2700. Račune za plačilo davkov okrajni blagajnik predvidoma ne bo razposlal pred koncem januarja. Letna seja—
Društvo sv. Ana št. 4 SDZ ima jutri, v sredo, zvečer ob sedmih letno sejo v navadnih prostorih. Po seji bo božičnica, na kateri bodo izmenjana enodolarska darila.
X bolnišnici—
Mrs. Jennie Premro z 1043 E. 70 St. je v City Hospital, soba št. 628. Obiski so dovoljeni od 1 pop. do 8 zvečer.
Odsoten—
Gradbeni podjetnik Rudi Kri-stavnik s 5908 Bonna Avenue bo odsoten do 15. januarja. Prijatelje in naročnike prosi, naj ga kličejo po tem dnevu.
Iz bolnišnice—
Mrs. Johanna Terček s 15621 Holmes Avenue se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Zadušniea—
V četrtek ob 6.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Mary Blatnik ob 15. obletnici smrti.
Hrvaščino bodo učili—
Na Western Reserve University bodo v oddelku za slovanske in vzhodnoevropske jezike začeli s prihodnjim semestrom učiti tudi hrvaščino, oziroma srbščino. Lektor bo Mr. Branko A. Virka. Za podrobne informacije kličite prof. A. N. Konrada, tel. CE 1-7700, ext. 366 ali 539.
K molitvi—
Članice Collinwood Hive No. 283 T. M. so vabljene nocoj ob sedmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Mary Mehle.
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene nocoj ob 7. uri v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Mary Mehle, jutri pa k pogrebni sv. maši. --------------o—------
Guvernerji proti vsakemu nolitičnemu radikalizmu
DENVER, Colo. — Republikanski guvernerji, ki so se posvetovali tu koncem tedna o republikanski stranki, so v zaključni izjavi poudarili, da so proti vsakemu političnemu radikalizmu, pa naj bo ta na levi ali na desni. Predložili so, naj bi se glavni narpdni odbor republikanske stranke razširil tako, da bi bile v njem zastopane vse struje v stranki.
Do glavnega načelnika stranke Dean Burcha guvernerji niso zavzeli jasnega stališča, čeprav se je večina že preje izjavila proti njemu.
Na vse to so voditelji zmernih VI. je razdelil sedanjo škofijo črnskih organizacij že opozorili Lisala v Kongu v dva dela. Od-federalno upravo. V javnost pa cepil se od nje približno polo-
vo. Takrat so šolske počitnice, j vsega tega še ne spravljajo, ker vico in jih odredil Budjalo
To gibanje še nima velikega Zagonetno pa je, odkod je to gi-i mislijo, da nimajo še dosti za- škofijski sedež. Novo škofijo bo števila pristašev, kar jih pa je, joanje podpirano. Njegovi vodi- nesljivih podatkov. Tudi se ne upravljal nek belgijski misijon-so sila delavni in požrtvovalni. I telji trdijo, da s sredstvi niso v morejo sporazumeti za taktiko v ski red. Sedanjega škofa iz Lisa-Kar dela skrbi, je dejstvo, da j zadregi, ker na univerzah najde-so po metode dela šli k črnskim jo zmeraj dosti mladine, ki jih levičarjem v Afriko. Gornji tri-jpodpira vsaj z denarjem, ako že
spopadih z zagrizeno strujo.
Ne čaka nas torej mirno poletje, vsaj ne v Mississippiju.
le je premestil v Budjalo, v Li-salo pa je prišel pomožni škof, domačin kot redni škof.
Segni odstopil
RIM, It. — Predsednik republike Antonia Segni je štiri mesece potem, ko ga je zadela kap, v nedeljo odstopil, ker je prišel do prepričanja, da pri 73 letih ne zmore več računati, da bi se mu moči vrnile v taki meri, da bi mogel redno opravljati posle predsednika republike. Te je začasno opravljal predsednik senata Merzagora.
i
* AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 8, 1964
iltTlCciur Ave. — H3Snderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Vt'bliahed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi Julv Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA;
JCa Združene države:
$14.00 na leto; $3.00 za pol leta; S4.50 za 3 meaece A* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland. Ohio
No. 237 Tues., Dec. 8, 1964
Vendar so še zmeraj ostali najmočnejša stranka v Italiji. Monarhistom pa čas že poteka. Saragatovi socijalisti in republikanci so obvarovali svoje pozicije.
Sedanje volitve ne bodo vplivale na smer italijanske politike. V notranji politiki bo morala sedanja vlada nadaljevati z zakonodajo, ki je dogovorjena v koaliciji, morebiti se ji ne bo tako mudilo kot pred volitvami, ker Nenni ne bo več mogel tako pritiskati na ministrskega predsednika. Ne bo spremembe tudi v zunanji politiki. Socijalist Saragat bo ostal zunanji minister. Ker spretno pleše med predsednikom Morojem in podpredsednikom Nennijem, ima v zunanji politiki precej prosto roko. Vpoštevati pa moramo pri tem, da ima kot socijalist gotovo več simpatij in zaupnih zvez s socijalistom Spaakom, ki je belgijski zunanji minister, in s socijalistom Walkerjem, ki je angleški zunanji minister, kot pa na primer z našim državnim tajnikom Ruskem ali pa z nemškim zunanjim ministrom Schroederjem, ki pripada čisto drugim političnim strujam.
BESEDA IZ NARODA
iiklavž pri Sv. Vidu
Italijanske volitve
V Italiji so imeli občinske in pokrajinske volitve. Take volitve so navadno le lokalnega pomena, ne vplivajo na narodno politiko. Vendar so nekateri rimski krogi mislili, da bodo letošnje volitve tudi odsev političnih sprememb v rimski vladi. So se zmotili, kajti volitve niso pokazale posebno važnih premikov med volivci, akoravno jih vsaka stranka hoče ugotavljati s številkami, seveda v svojo korist. Številke in primerjave z njimi pa letos ne držijo. Primerjava med volitvami v 1. 1960 in letošnjimi ni mogoča, ker so bile letos volivne koalicije čisto drugačne kot pri občinskih volitvah v 1. 1960. Takrat so bili komunisti še povezani z Nennijevimi socijalisti, letos niso bili. Deliti glasove pri volivnih koalicijah je pa težko, saj ni na nobeni glasovnici napisano, kateri stranki pripada volivec, ako sploh kateri pripada. Primerjava z parlamentarnimi volitvami v 1. 1963 pa tudi ni dobra, kajti pri parlamentarnih molitvah ni veljal proporcijonalni volivni sistem, pri letošnjih občinskih in pokrajinskih pa je. Letos so stranke lahko nastopale s skupnimi volivnimi listami, lani pa ne.
Vse te podrobnosti pa niso važne, kajti premiki med volivci so bili tako majhni, da ne vplivajo na ravnovesje sil v rimskem parlamentu. Kar je presenetilo, so bili le uspehi komunistov in neuspehi Nennijevih socijalistov. V obeh slučajih je mednarodna politika pretiravala pomen uspehov in neuspehov.
Komunistične volivne liste so res dobile več glasov kot pri zadnjih volitvah. Odkod so ti glasovi prišli? V Italiji ne pripada večina volivcev nobeni stranki, vsaj nikjer niso re-gistirani kot pripadniki te ali one stranke in tudi nikjer ne plačujejo strankarske članarine. To se da še najbolj ugotoviti pri volivcih, ki volijo komunistične kandidate. Komunistična stranka sama prizna, da število registriranih članov pada, ker pač nočejo plačevati članarine; volitve pa kažejo, da število njihovih volivcev raste. Odkod so ti volivci?
Največ med njimi je nezadovoljnežev, ki so zmeraj proti vsemu in nikoli za kaj. So ravno tako proti “rimski politiki” kot proti “klerikalizmu”, proti “kapitalizmu”, proti korupciji, nikoli pa niso za nobeno stvar. Njim pride komunistična stranka kot nalašč, kajti stranka je v večni opoziciji, pozna udarna gesla in je izvežbana v demagogiji. Volijo njene kandidate. Ako bi pa stranka prišla na oblast, bi bili pa takoj tudi proti njej. Povoda za nezadovoljnost volivcev seveda ne ustvarjajo komunisti, povode rodi gospodarsko valovanje in splošna revščina, ki jo je v nekaterih italijanskih pokrajinah še zmeraj zelo veliko. Povode za nezadovoljnost je letos dala tudi rimska vlada, ker je morala podražiti življenje, da se po tej poti ogne inflaciji, in ker ni mogla omejiti brezposelnosti.
Poleg nezadovoljnežev je komunistične kandidate volijo tudi nekaj levičarjev, ki so do sedaj glasovali z Nennijevimi socijalisti. Pozabiti pa ne smemo na letni prirastek na novih mladih volivcih, ki po tradiciji radi volijo kandidate, ki znajo rabiti udarna gesla in pretiravati z obljubami. Ker v Italiji ne bo zmanjkalo nezadovoljnežev in ker jih stranka zna pritegniti, bo število njenih volivcev zmeraj veliko, kar pa ne pomeni, da obenem raste tudi število stranki vdanih članov.
Tudi neuspeh Nennijevih socijalistov ni tak, kot ga kažejo številke. Kar je Nenni zgubil na glasovih, so vsi odšli v Nennijeve odpadnike. Nennijeva stranka je namreč mogla priti v vladno koalicija samo po krizi v lastnih vrstah. Levičarji v stranki se niso mogli sprijazniti, da bi zamenjal tovarišijo s komunisti za tovarišijo s krščanskimi demokrati, ki v njih še zmeraj vidijo “klerikalnega zmaja”. Osnovali so svojo stranko v prepričanju, da bodo ootegnili na svojo stran 30-50% vseh pristašev. So se pa urezali, z njimi je potegnilo nekaj pod 20%. Ni se jim torej posrečila volivna špekulacija, politična javnost jih smatra bolj kot odpadnike in manj kot razkolnike. Niso spravili koalicijske vlade v nevarnost, Nenni je pa lahko ostal steber koalicije, ne tako velik, kot je bil, pa vendarle steber. Kar je pa tudi važno: volivni rezultati niso prav nič vplivali na Nennijevo pozicijo v rimskem parlamentu. Tam ima za seboj ravno toliko poslancev in senatorjev, kot jih je imel pred volitvami.
Italijanski socijalisti so sedaj razbiti v tri skupine, najmočnejša med njimi je Nennijeva, za njo pride Saragato-va in šele potem Nennijevi odpadniki. Ali se bodo odpadniki mogli obdržati, se ne da prorokovati. Političen razvoj jih bo silil, da se nagnejo na komuniste. To ne pomeni zanje dobrih časov, kajti vsakdo ve, kakšni zavezniki so komunisti. V vladno koalicijo pa tudi ne morejo, ker bi Nenni takoj protestiral. So torej obsojeni na večno opozicijo, kar pomeni za majhne stranke počasno umiranje.
Premiki volivcev so bili tudi v drugih strankah, navadno njim v škodo. Največ so zgubili krščanski demokratje, večinoma radi notranjih sporov v njihovih lastnih vrstah.
Cleveland, Ohio. — Zadnjo nedeljo, 6. t. m., smo imeli pri Sv. Vidu miklavževanje. Pripravila ga je svetovidska Slovenska šola pod vodstvom svojega učiteljskega zbora in Odbora staršev. Miklavž je bil namenjen vsej slovenski mladini iz okoliša te šole, v prvi vrsti pa seveda tisti, ki jo obiskuje.
Miklavževanje je obstajalo iz dveh delov. V prvem smo videli pravljično igrico “Božična noč v Gorjancih,” ki jo je napisal rajnki slovenski mladinski odrski pisatelj Pavel Goba, doma iz Trebnjega na Dolenjskem, za naše tukajšnje razmere pa jo je priredila gdč. Zina Velikonja, ki poučuje na svetovidski Slovenski šoli in ki že leta z lepim uspehom organizira odrske nastope slovenske mladine pri Sv. Vidu. Drugi del pa je vseboval Miklavževo obdarovanje, t. j. tisto, česar se otroci, mladi in stari, najbolj vesele.
Igrico “Božično noč v Gorjancih” so mladi igralci podali s pravim otroškim, mladostnim veseljem, srečni, da lahko nastopijo in se postavijo pred svojimi domačimi, pred svojimi sošolci in sploh javno. In že v tem samem je bil velik del zagotovila za njihni uspeh. Prav vse mlade nedeljske igralce velja pohvaliti. Vsi so bili dobri. Imeli so dobro izreko, kar za nas zunaj ni majhnega pomena. Vsak od njih je lepo po svoje podal vlogo, ki jo je imel in je zahtevala od njega, da se čisto vživi v popolnoma drug, t. j. pravljični svet. In to je za mladino, to je njen svet. Posebej pa bi vsekakor rad še pohvalil očeta Hrasta (Milan Gorenšek), čarodej-ko Bukvo (Anica Žnidaršič), čarovnika Grča (Ludvik Šuman), meglico Krasotico (Marija Meglič), ponočnega nebesnega Meseca (Jože Žakelj) in Petrčka (Martin Likozar). Srčkani so bili tudi vsi palčki, ki so vzbudili ogromno navdušenja med morjem mladine v dvorani. Bili so to palček Rdečeglavček (Majda Rihtar), Slavček (Erika Kur-bos), Plavček (Breda Kolarič), Slavček (Pavel Jurkovič), Stra-hopetček (Dori Odar), Zlata Mi-
igralcev in igralk ustvaril čudovito odgovarjajočo masko. Hvala mu za ta veliki trud! — Da je bila tudi razsvetljava vedno ustrezajoča dejanjem na odru, za to sta skrbela gg. Miro Odar in Jože Likozar.
Prav na koncu še besedo o samem Miklavžu in njegovem spremstvu odn. o obdarovancih. Miklavžu, temu staremu nebeškemu svetcu, zavetniku naše mladine, se je poznalo, da je že star znanec in prijatelj Sveto-vidčanov in njihovega mladega zaroda. Veseli nas, da rad prihaja med nas in da najde vedno za vsakega, mladega ali starega, pravo besedo in nauk. Posebej nas veseli, da pride k nam vsako leto v večjem spremstvu, letos smo že našteli, da je bilo v njegovem spremstvu kar okrog 40 malih in velikih angelov. Tudi obdarovancev je vsako leto več. Kaj vse je premnogim od nas prihajalo na misel, ko smo gledali tako ogromno veliko vrsto mladine, ki je stopala pred nebeškega svojega zavetnika. Koliko imamo tu svoje mladine! Kaj moremo in moramo storiti, da jo ohranimo! Ni še prepozno! Vendar vsega, kar je treba, ne more storiti niti šola niti cerkev sama, marveč trdno povezani vsi slovenski starši s šolo in njenimi učitelji ter nikakor ne na zadnjem mestu vsi složni s svojo slovensko župnijo in vsemi njenimi duhovniki in župnijskim sestrskim učiteljskim zborom. To nam narekuje tudi veliki čas ekumenizma, v katerem živimo, in ki je dobil svoj izraz sedaj že tudi v naši Cerkvi z rabo tudi našega slovenskega jezika pri liturgiji. Ne daj Bog, da bi zamudili veliko priložnost! Je to Miklavžev dar, ki smo ga prejeli letos vsi in ki smo ga dolžni varovati vnaprej zase in za vse naše prihodnje rodove. Sam sv. Miklavž nas je prišel opozorit na to! Hvala mu za to! Danes in vsak dan imejmo to pred očmi!	J. S.
tovi tudi z “nedokočanimi zadevami”, bo prišel Santa, ki bo obdaril vse člane našega mladinskega oddelka. Santa nam je povedal, da bo ob 3.30 (pol štirih) že čakal v dvorani. Starše, ki imate svoje otroke v našem društvu, opozarjam, da jih pripeljete ob 3.30 v dvorano. Pridite ob času, da ne bo Santa čakal predolgo.
Torej seja ob ob pol dveh in božičnica pa ob pol štirih v družabni sobi nove dvorane sv. Vida.
V upanju, da se boste odzvali v res velikem številu in da boste pripeljali s seboj tudi kakšnega novega člana ali članico, vas vse bratsko pozdravljam in kličem — na veselo svidenje v nedeljo, 131 decembra, na letni seji.
Frank A. Turek, preds.
-------o-------
Vabilo v QollitiwoosS
Cleveland, O. — Te dni je sv. Miklavž silno zaposlen. Čez dan pazi na otroke doma, kako so poslušni, ob večerih pa posluša, če kaj molijo. Zato pride v Šolsko dvorano' k Mariji Vnebovze-ti šele v nedeljo, 13. decembra.
Prav lep sprejem pripravlja mladina Slovenske šole. Tedne in tedne hodi ta drobiž na vaje, kjer pojejo in plešejo za spevoigro “Miklavž prihaja”. Ob treh popolde bodo odgrnili zastor in mali angelčki se bodo vrteli in peli ob spremljavi orkestra. Tudi parkeljnov ne bo manjkalo, a jih bo otroški dobrotnik skrbno nadziral.
Matere otrok lepo prosimo za pecivo kot običajno.
Vas, dragi prijatelji mladine, pa vabimo: Pridite in se z otroci veselite tega praznika!
Matere
društvu mum
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobrc letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
Kako Vie! Cong presoja položaj v Vietnamu
Letna seja in božičnica dr. Sv. Vida št. 25 K3KJ
Cleveland, O. — Članstvu tem potom sporočam, da bo v nedeljo, 13. decembra, letna seja niča (Anica Kozjek) in še velika | Društva sv. Vida št. 25 KSKJ vrsta drugih.	j in po seji ipa bo božičnica za čla-
K močnemu odrskemu uspehu | ne in članice mladinskega od-mladih igralcev so veliko pripo-i delka našega društva. , mogla pravljična oblačila. Skrb | Vse člane v imenu cdbora za to je prevzela ga. Silva Sa- Prav prijazno vabim, da pridete vernik, za kar ji prisrčna zahva-1 vsal na letno sej°> ko rned le-la. Njen soprog g. Miodrag Sa-Aom v tako malenkostnem šte-vernik pa si je zamislil k igri! v^u prihajate k rednim meseč-prijetno glasbeno spremljavo ter n^m sejam. S sejo bomo pričeli
je z njo samo še poudaril igrsko pravljičnost. Pri snemanju glasbe na magnetofonski trak mu je ljubeznivo pomagal g. Leben.
Vse, ki smo s srcem in umom spremljali pravljično dogajanje na odru, je ugodno presenetila
točno ob 1.30 (pol dveh) popoldne. Upam, da nas boste letos presenetili in prišli k tej važni seji v velikem številu. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, ki jih moramo rešiti na letni seji in najvažnejša točka pa je gotovo volitev odbora za prihod-
skladna kulisna scenerija, ki jojnje poslovno leto. Po seji bomo je za to priložnost z vso zavz<?-jimeU, kot vsako leto, tudi tiste tostjo ustvaril g. Božo Pust. — “nedokončane” zadeve v obliki
klobas in ruj ne kapljice od vin-
Končno je treba omeniti še zelo odgovorno delo, ki ga ima ob ske trte!
te vrste odrskih nastopih mladi-) Kot sem že omenil, bomo s sene masker. G. dr. Milan Pavlyv-ijo pričeli točno ob 1.30 popol-čič je tudi tokrat tako rekoč j dne, d.a bomo ob času zgotovilii vsakemu od naših pravljičnih kajti takoj po seji, ko bomo go-1 so:
Župni upravitelj iz Dravelj pri Ljubljani piše
Dovoljujem si, da se kot upravitelj župnije v Dravi j ah-Lj ubij an a, obračam na vas — saj že slutite v kateri zadevi.
V Dravljah imamo tri leta novo župnijo. To je periferija Ljubljane. Ustanovitev župnije se je pripravljala že več kot trideset let, pa je bilo vedno odloženo iz različnih vzrokov. Do uresničenja pa je prišlo leta 1961 v začetku avgusta.
Seveda je bilo treba to cerkev sv. Roka temeljito popraviti. Bila je namreč v slabem stanju, ker je bila prej le podružnica, a za podružnico ni vedno dovolj smisla in Skrbi; vsak dušni pastir najprej skrbi za svojo župnijsko cerkev. Zato pa je bilo treba temeljito pljuniti v roke in začeti obnavljati.
Morda se boste tisti, ki ste slučajno tu doma, spomnili, kako je bilo v zvoniku: stopnice in vsi podesti so bili dotrajani. Smrtno nevarno je že bilo hoditi k zvonovom. Treba je bilo torej vse novo.
Ura v zvoniku je samo razjedala živce: včasih je bila, drugič pa sipet ne. Potrebno je bilo napraviti nekaj novih stvari, tako n. pr. nihalo, ker je prejšnje bilo čisto nerabno.
Obnoviti je bilo treba vso e-lektriko, ker ni bila več v skladu s predpisi. Treba je bilo urediti stranske oltarje, ki so bili po mnenju strokovnjakov le navadno mizarsko delo brez umetniške vrednosti. A namesto sta-lih smo morali urediti nove.
Orgle so bile razglašene, motor preveč bučen, nujno je bilo, da so popravljene.
Tabernakeljska vratca so zahtevala obnovo. In ko smo jih obnovili, smo morali obnoviti tudi sliko sv. Roka v velikem oltarju, prav tako tudi podobo Božje Matere.
Takrat šele se je videlo, kako je cerkev bolj podobna nekemu hlevu kakor pa Božji hiši.
Okna so tako zelo kričala, da bi skoraj vsi verniki rajši hodili k maši drugam kakor pa v domačo župnijsko cerkev. Tožili “Revmatizem me muči! Pi-
SINGAFORE, Mal. — Kaj mislijo vietnamski komunisti o položaju v Južnem Vietnamu, je mogoče zvedeti le v Hanoju, Kambodži in v Singaporu. Tja zaidejo od časa do časa vplivni vietnamski komunisti in vsaj nekaj povedo, kaj mislijo njihovi tovariši, ki vodijo rdeče gverilce proti sajgonski vladi. Seveda jih je mogoče srečati tudi v Vietnamu samem zunaj Saj-gona, toda to je zmeraj odvisno le od slučaja. Poročevalec londonskega Observer j a je imel srečo; srečal jih je na terenu pa tudi zunaj Vietnama. Iz njihovih izjav je sestavil poročilo, ki vsebuje sledeče glavne točke: Vietnamski komunisti so prepričani, da se jim zmaga ne izmakne. Da bi prišli do nje, imajo odprti dve poti: lahko bi poskusili, da s silo vržejo sedanji sajgonski režim, nakar bi Ame-rikanci morali sami prevzeti vodstvo državljanske vojne, pri čemur bi se morali bolj opirati na njihovih 21,000 vojakov kot na vietnamske protikomunistične sile. Amerikanci bi seveda kmalu omagali in se umaknili iz dežele. Druga pot bi pa bila pot kompromisne vlade v Saj gonu, ki bi v njej imeli komunisti začetkom samo precej besede, počasi pa vso. Komunisti s Severa, ki jih vodi HoChi-Minh, so bili v začetku samo za prvo pot, sedaj so se prijaznih tudi z mož-
nostjo druge poti, kar pa srna- govoriti s tujci.
trajo za veliko žrtev s svoje strani.
Za vietnamske komuniste sta pa zaenkrat odprti obe poti in nobene ne marajo zapreti. O poti do komppromisne vlade nočejo dosti govoriti, ker nočejo pokazati svojih kart, pač pa ne tajijo svojih misli o gverilski vojni proti sajgonski vladi. So prepričani, da imajo večino civilnega prebivalstva že na svoji strani, toda ta večina se še ne da tako strnjeno organizirati, kot želijo komunisti, še zmeraj jo razjedajo notranji spori, zato ta večina še ni popolnoma zanesljiva. Glavna skrb vietnamskih komunistov se sedaj obrača proti vladnim četam. Te hočejo ali pridobiti zase ali pa jih spraviti v nevtralnost. Pri vojakih in nižjih oficirjih imajo, tako trdijo, že dosti uspeha; ni dneva, da ne bi prešli manjši oddelki vladnih čet na njihovo stran. Težja je agitacija med starejšimi oficirji, ki med seboj ne poznajo nobene discipline. Ako se komunistični zaupnik pogovarja z enim, recimo generalom, ne ve nikoli, kateri general poleg tega še drži z njim. Tako morajo komunisti pridobivati generala za generalom posamezno, ne smejo pa nikomur povedati, s kom so se že dogovorili.
To sta dva razloga, zakaj še niso začeli boja proti vladi sredi Sajgona. Gotovo pa pri tem vpoštevajo tudi prisotnost ameriških čet, o čemur pa nočejo
ha! Od okna prihaja nenehno val hladnega zraka!” Tako smo bili prisiljeni, najprej temeljito pregledati stanje oken in se nato lotiti novih, ki so zdaj železna, in to dvojna. Upamo namreč, da bodo ta dlje trajala, če jih bodo pametno oskrbovali.
Treba je misliti na ureditev velikega oltarja. Temna zelena in rjava barva nikakor ni v slogu baroka, ki naj ves blešči v svetlobi. Cerkev je namreč zidana v baročnem slogu in arhitektonsko je dokaj lepa in pravilna. Treba je bilo kipe, ki so bili prebarvani z navadno belo barvo, spet restavrirati v prvotni zlato-srebrni. Misliti je bilo treba na ureditev ograje na koru. Staro je morala zamenjati nova. Prebeliti je bilo treba notranjost cerkve in nazadnje pristopiti k temu, da smo obnovili tudi zunanjost.
Če smo hoteli imeti tudi nekakšno stanovanje, smo morali preurediti tudi notranjost nekdanje mežnarije. Za silo smo se stisnili v vlažne in do nevarnosti nehigijenske prostore. Če namreč niso okna odprta ves dan, je v sobi zaradi vlage zatohlo: v takem pa biti bodisi podnevi zaradi pisarniških opravil bodisi ponoči zaradi počitka pomeni več ali manj nagristi zdravje.
A pred nami so še znatna dela: ostrešje cerkve se je ob lanskem prekrivanju pokazalo zelo dotrajano — kvečjemu še tri, štiri leta, kakor je omenil tesarski mojster. — Druga stvar, ki jo bomo morali urediti — saj to mora imeti vsaka župnijska cerkev — prostor pod zvonikom za krstilnico. — Obnoviti je treba križev pot: stari je bil rtam-
Že večkrat je bil popravljan, pa je zadnje popravilo preveč po* vršno in nestrokovno. — Treba je obnoviti tudi prižnico, ki je morala ostati v cerkvi zaradi tega, ker je zgodovinsko pomembna.
Obračam se torej na vas, katoliški Slovenci in Slflvenke v Ameriki. Ne, nočem izkoriščati, a prositi je dovoljeno. In res le* po prosim, da bi pomagali iz te cerkvice napraviti hišo, ki je bo Bog vesel. Dvojno vas torej prosim:	pomagajte mi poravnati
vse dolgove, ki so precej znatni. Kar verniki prispevajo, je sicer nekaj, vendar ne zdaleč tako, da bi mogli kriti vse dolgove. P° hišah pa tudi ne morem — saj boste to razumeli. Ne, ne misli' te, da me je sram pritiskati na kljuke od stanovanja do stanovanja. Toda v danih okoliščinah tega ne morem. Drugo pa, pri čemer vas prosim, da mi pomagate: če hočem pa še urediti, da bo ta cerkev postala župnijska cerkev z vsem, kar potrebuje, ne kaže drugega, kakor da se obrnem na vas in prosim, beračim.
Ne boste podpirali luksuza, marveč pomagali, da bo cerkev res Božja hiša in skupni dom farne družine.
Iskreno se torej priporočam za vašo naklonjenost.
Alojzij Strubelj, ž. upr-
Levci SCO metrov pod vodo
Sodelavci raziskovalne P°' staje McMurdo Sound na Ant-aktiki so dognali, da se tjulnji pri iskanju hrane potopijo do globine 500 metrov. Pritisk, bi ga mora vzdržati njihov orga'
nizem, je <46Mcrat večji kot pri-reč že v nevarnosti, da propade, lisk na morski površini.
AMEHISKA DOMOVINA,
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Predsednik Zveze DSPB
govoril borcem v Torontu
Društvo SPB v Torontu je '■ttelo svoj članski sestanek v Petek, 27. novembra. Borci so se 2brali na galeriji cerkvene dvojne na Manning Ave. Sestanek začel z molitvijo za padle bor-^ predsednik društva g. Jakob Kranjc. Udeležba je bila lepa, Več jih galerija skoraj ni mogla sPrejeti. Pokazalo se je, kako P°trebni so podobni sestanki in ^Oliko nepotrebnih nesporazum-^enj bi se na takih shodih dalo ^straniti. Sestanek je trajal do
Polnoči.
Predavatelj, predsednik Zveze SPB g. Karel Mauser je imel Slično predavanje. Govoril je 0 treh stebrih, na katerih naj bi slonelo vse naše delo za skupno streho. Predavanje je bilo tako lonieljito in pomembno in za današnji čas tako potrebno. Po jPedavanju je bil razgovor, v aterem je predavatelj še na Praktičnih primerih pojasnje--kar je povedal v predava-Sestanek je potekel v lepi sl°gi in v skupni želji, da bi na Podobne sestanke prišli še vsi lsti, ki so bili vabljeni.
duhovne vaje za može in fante
Slovenske duhovni j e v Toron-
tu
vsako leto pripravijo svojim
Ornikom možnost udeležiti se Phovni vaj. Dosedaj so jih °žje in fantje imeli vsako leto Manresi pri Pickeringu. Letos °do prvič na zahodni strani Toronta v Port Credit-u, v domu uhovnih vaj pri očetih obla-. • Po poročilih prirediteljev se lo letos priglasilo rekordno šte-do udeležencev za duhovne va-lo, več kot imajo očetje oblat j e Prostora. To je vsekakor razve-Soljivo dejstvo. Vsaj dva dni bo-0 naše misli vrtale po notranjosti in hitele v onostranstvo.
in Francki na pot
Gdč. Francka Kavčič in g. j Krek, iz Toronta in Cleve-k^da, sta v soboto, 28. novem-^ra, stopila ha skupno pot. Bog če sta se v tistih trenutkih pomnila na tisto, kar so kore-do^0- n‘*une mladosti srkale na j. IPd shojenih potih Slovenije, Jubljane, Beograda, Afrike, 'pOndona, Rima, Washingtona, °ronta in Clevelanda: vero in
^venstvo.
Zvestobo sta si obljubila pred ij^Pjom Kraljice Slovencev v °rontu vpričo staršev g. Ivana ist ge- Francke Kavčič, ki sta _ Ocasno praznovala srebrno ^ roko, in dr. Mihe in Malke rek ter obdana od številnih
prijateljev, ki so molili za njuno srečo. Poročno sv. mašo in obrede je imel č. g. Franc Sodja C.M., sosed Krekovih iz Bohinja. Za lepo petje sta skrbela ga. čekutova in g. Potočnik.
Zvečer istega dne se je pokazalo, koliko prijateljev imata Francka in Aleš, Krekovi in Kavčičevi. Velika dvorana pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo je bila premajhna. Sreča no-voporočencev je bila tako velika, da je napolnila vso dvorano in prevzela številne svate. Vse je bilo veselo in nasmejano in vsaj za en večer so izginile vse resnične in namišljene razlike. Na slavju se je zbrala Slovenija v malem: iz Clevelanda in Toronta, iz Chicaga in Montreala ter vmesnih krajev.
Poročno slavje je vodil ženinov prijatelj g. Jernej Ambrožič, ki je po okusni večerji dal besedo dr. Mihu Kreku, predsedniku NO za Slovenijo. Ta se je v toplih besedah zahvalil vsem, ki so pripravili tako lep večer in vsem, ki so se odzvali vabilu nanj. V imenu zbrane duhovščine je spregovoril č. g. Franc Sodja C.M., rojak Krekovih in sosed. Nazadnje je pa še ženin Aleš rekel svoj “Bog plačaj” vsem za udeležbo, Kavčičevim pa za Francko.
Francka in Aleš: Sok, ki so ga srkale vajine korenine v otroških letih, naj bo tudi hrana na vajinih potih v skupno bodočnost. Danes ni lahko biti Slovenec, še težje je biti veren Slovenec, najsibo v Kanadi, v Ameriki ali v Sloveniji. Kljub temu ali prav zato je pa lepo biti Slovenec in dvakrat lepo je biti veren Slovenec. To srečo vama. želimo iz Toronta!
P. M.
ki v cerkvi pa so bili še čč. gg. Andrej Prebil, župnik pri Mariji Pomočnici, Anton Zrnec, župnikov pomočnik v isti župniji, in Alojzij Ambrožič, profesor bogoslovja v nadškofijskem semenišču v Torontu.
Družice so bile Marija Demšar in Tončka, Marica in Ivanka Kavčič, male družice Martinka, Metka in Bernardka Kavčič, ženinovi drugi pa Andrew Welling, nevestin brat Ivan ter Janez in Jernej Ambrožič.
K veseli svatovski gostiji se
je zbralo v dvorani župnije Ma- vsi sedeli in zaenkrat še ne bo rije Brezmadežne na Brown’s tistega drenja kot je za polnoč-Line kakih 340 prijateljev obeh nico po drugih cerkvah, tudi v družin iz Kanade in Amerike, cerkvi Marije Pomagaj, zlasti iz Toronta in Clevelanda.	*
Nevesta Francka je dovršiM Odbor za Slovensko letovišče St. Michael’s Hospital Nursing bo v nedeljo, 13. dec., zvečer ob
School in v isti bolnici tudi delala kot diplomirana bolničarka. Ženin Aleš je graduiral kot Ba-
7. postavil na oder v dvorani Marije Pomagaj na 609 Manning Ave. Diegovo dramo: Pre-
chelor of Science na John Car- iskava. Letos spomladi je bila
igrana v dvorani Brezmadežne z velikim uspehom. Sedaj jo bo-
roll University v Clevelandu, Ohio, in je sedaj v službi mest
Neivtorontske novice
Eveiaa poreka v Toroalu
Marsikako lepo slovesnost smo že doživeli v cerkvi in v dvorani Brezmadežne s čudodelno svetinjo v teh dobrih 3 letih njunega obstoja. Poročna svatba g. Aleša Kreka in gdč. Francke Kavčič v soboto, 28. novembra, je bila spet nekaj posebnega. Poročnih svatb smo sicer imeli že v tej dvorani veliko, tudi z več gosti in z bolj okrašeno dvorano, a vendar tako prisrčne in s takim prijetnim razpoloženjem kot je bila ta, verjetno še ni bilo. Kajti istočasno sta g. Ivan Kavčič in njegova žena ga. Francka, rojena Martinčič, obhajala 25-letnico svoje poroke, ki sta jo sklenila 27. novembra 1939 v Lučnah nad Škofjo Loko. Francka je njuna naj starejša in prva hčerka, ki sta jo oddala dobremu ženinu Alešu Kreku, sinu znanega slovenskega javnega delavca in predsednika Narodnega odbora dr. Miha Kreka. Tudi on je bil s svojo blago ženo gospo Malko na svatbi in je imel med večerjo sicer kratek, a zelo prisrčen nagovor. Poročil je g. Aleša in gdč. Francko naš kaplan g. Franc Sodja, C.M., v cerkvi Marije Pomagaj. Med poročnim o-bredom je prebral novoporo-čencema in srebrnima jubilantoma tudi telegram, ki je prišel prav za to slovesnost iz Rima in je prinašal poseben papežev blagoslov tako novoiporočencema kot za srebrnoporočenca. Pri večerji pa je g. Sodja tudi razložil, zakaj je prav njega doletela ta čast, da je ta par poročil. Navajal je dva razloga: dr. Miha
finifPHA pgmjuuA
v Sbvemjo
* ladi° od Kanade, $329.25, tu-1 2u obisk Vaših sorodnikov.
es strokovna potniška pisar. a 2 najpopolnejšimi usluga-1 od fotografije za potni list ° vseh kart, najetja avtomo-^ °v itd. Za leto 1965 je treba ^ravRi rezervacije sedaj, v° želite dobra mesta!
Migracijske cene avion
Uubfjana . Toronto, Kanada, oO. — Za yas napravimo Jo^jo za vselitev, nabavimo :Uto ‘n predvsem Vas točno Ustimo Slede ure prihoda.
LO VENSKE GRAMOFON-PLOŠČE; preko 70 plošč a razpolago; pišite za seznam.
l°venske knjige, lepa
a. Božič.
WORLD TRAVEL SERVICE LTD.
258 College St.
-f>ronl0 2b	WA 3-4868
Ga. Francka Krek
Toronto, Ont. — V soboto, 28. novembra 1964, se je poročila Francka Kavčič, naj starejša hči Ivana in Francke Kavčič, 162 Clinton Street, Toronto, Ont., Kanada, z Alešem S. Krekom, sinom Mihe in Malke Krek, 3495 Woodridge Road, Cleveland, Ohio. Poroka je bila v cerkvi Marije Pomočnice na Manning Ave. v Torontu. Častiti gospod P’ranc Sodja, misijonar in kaplan v župniji Marije Brezmadežne, je daroval poročno sv. mašo in opravil cerkvene poročne obrede.
Pred okrašenim oltarjem sta poleg ženina in neveste klečala tudi nevestina mati in oče, ki sta istočasno praznovala 25-letnico svoje iporoke. V pridigi je častiti gospod Sodja tudi sporočil, da sv. oče pošilja obema paroma k sklenitvi sv. zakona in k slovesnosti srebrne poroke svoj poseben blagoslov. Sv. mašo in poročne obrede je na orglah spremljal organist Jurij Eržen, cerkvene pesmi sta pa prepevala solista ga. Milena Čekuta in g. Blaž Potočnik. V presbiteriju sta prisostvovala poroki predstojnik slovenskih misijonarjev sv. Vincencija Pavelskega, Janez Kopač in č. g. Jože Godina,
ka-Bohinjca in med obema dru žinama je že staro prijateljstvo. Kavčičevo družino ga pa ve-
in v sili. Oba: on kot ga. Franc-
ne uprave. Fotografijo je izde- do Pa ponovili še v dvorani Ma-lal Sesar Studio, Toronto, Ont. rije Pomagaj. Režija in glavna
vloga je v rokah g. Staneta Brunška. Nastopajo le 4 igralci, vendar je igra tako polna vsebine in notranjih napetosti, da bo vsak odšel od igre notranje obogaten. Čisti dobiček bo pa šel za vzdrževanje Slovenskega letovišča. Ker smo letos postavili nova stranišča in betonirali ve-
ji blagoslov naj ju spremlja na njuni skupni življenjski poti. Srebrnoporočencema tudi toplo čestitamo z željo, da bi dočakala še zlati jubilej, ko bosta medtem oddala še ostalih sedem hčera fantom, ki jih božja Previdnost že pripravlja pot, najprej pa seveda sina Janeza.
*
Zadnje tedne sem se lotil načrtnih dušnopastirskih obiskov, 35 družin sem že obiskal; med temi je več takih, ki so prišli v župnijo- na novo. Nekateri so pa kupili nove hiše in se preselili na nov naslov. Občudujem njihove lepe nove hiše in fin okus, kih jih vodi pri opremljanju. Tako so njihovi domovi tudi lepi za pogled. Nekateri goje tudi krasne rože. Nastajajo pa v župniji tudi novi dušnopastirski problemi, zlasti pri družinah, ki iz tega ali onega vzroka niso mogle poslati svojih otrok v katoliške šole.
«
Mislim, da je bil pokojni škof dr. Gregorij Rožman v večnosti najbolj vesel ob 5-letnici svoje smrti lepo uspelih duhovnih vaj za može in fante. V Clevelandu se je udeležila ob Zahvalnem dnevu 73 mož in fantov zaprtih duhovnih vaj, ki jih je vodil preč. g. Stanko Boljka, C.M. Doslej rekordno število za Cleveland. Za može in fante iz Toronta in njega okolice bodo pa zaprte duhovne vaje od 11. do 13. decembra, ki jih bo vodil isti misijonar. Že doslej se jih je prijavilo na duhovne vaje nad 65 mož in fantov. Mogli bi dose-
bolj zmernemu in tihemu, za katerega sem vedel, da je vča sih koga prenočil, sem se zatekel in ga povprašal, če bi me sprejel za nekaj časa pod svojo streho. Dejal je: Težko je s tako rečjo današnje čase, ko vse stene govorijo, ko ima vsako okno oko, vsaka stopnica uho. Pa bo že kako z božjo Pomočjo, V tole luknjo te bomo stisnili, bodi miren v njej in ne brigaj se za nobeno reč. Ne pozdravljaj nikogar in tudi na vprašanja odgovarjaj čim bolj kratko. Tak je danes položaj in tega se drži, drugače bova imela oba sitnosti... Denarja seveda nisem imel niti pare v žepu. Slučajno sem takoj drugo jutro srečal na ulici Franceta Severja. Potožil sem mu to in ga vprašal, kam naj se obrnem za kak božjak. Jaz sem bil v zaporu ni nisem prav nič vedel, kako zunaj stojijo reči. France mi je pa nasve-hoval, naj se obrnem do msgr. Šikerbca, ki ima v oskrbi neko dobrodelno blagajno, pa mi bo morda posodil nekaj denarja. In res, šel sem tja in prejel nekaj denarja. Obema, Severju in
liki plavani bazen in imeli še	-----,	_____
razne druge stroške, je bila' monsignorju sem bil zelo hva-kljub sorazmernemu dobremu
Krek in g. Sodja sta ožja roja- £i jst0 število kot v Clevelandu;
a ker je dom duhovnih vaj v Port Creditu, ki je nekako na sredi med Hamiltonom in To-
žejo zlasti vezi ljubezni v stiski rontom, more sprejeti naenkrat
le nekaj nad 60 udeležencev, se
ka Kavčič sta bila skupno v za- bo to pot prvič zgodilo, da se bo pcru. Ko je gospa odhajala po prijavilo več mož in fantov, kot
prestanem zaporu z vsemi otroci, tedaj je imela enega sina in štiri hčerke, k možu Ivanu v Kanado, je preč. g. Sodja, ki je bil tedaj misijonar v Beogradu, vodil go. Kavčič z vsemi otroki po beograjskih uradih in je uredil zanje vse potrebno za odhod v Kanado. Nevesta Francka je bila takrat še majhna deklica, a ostalo ji je živo v spominu misijonarjevo prizadevanje za odhod te vzorne družine k dobremu očetu Ivanu, ki je tista leta v Torontu garal kot malokdo drugi od Slovencev. Tako je družini oskrbel za njen prihod v Toronto lepo novo hišo in trden gospodarski položaj. In od tistega dne naprej, ko je gospa Francka prišla k možu Ivanu v
jih dom duhovnih vaj more sprejeti. Kako je to razveseljivo dejstvo! Rekord doslej je bil 50 mcž in fantov. Navadno pa se je sukalo število med 30 in 40. Pokojni škof Rožman je silno pospeševal med nami zaprte duhovne vaje in jih je tudi zelo rad vodil. V Torontu jih je skoraj vsako leto vodil on. Če bo med nami udeležba na duhovnih vajah vedno boljša, je to znamenje, da se versko življenje med nami boljša in da so verske organizacije apostolsko delavne. Čestitke vsem, ki so k lepemu uspehu pripomogli!
obisku na piknikih, to leto bilanca deficitna. Zato smo g. Brunšku še toliko bolj hvaležni, da bo to dramo s svojimi igralci ponovil. Ljubitelji kulturnih prireditve in ljubitelji Slovenskega letovišča torej na tej dra-matski predstavi ne smejo manjkati. Morda bo kmalu prišel čas, ko bomo poskrbeli tudi za zimski šport na Slovenskem letovišču. V poštev bi prišlo zlasti smučanje in drsanje na olede-nelem bazenu ter tudi hockey tekme. Bomo videli, koliko bo v mladini smisla za delo in za šport.
■------o-------
L. Ambrožič, st.:
BCako sesit doživljal doma kommtislično revohscijo
Kaj pa zdaj? Kam naj se de-nem ...? Prej v zaporu nisem prav nič mislil na to. Tam sem mislil le na konec zapora ... Kakšen bo? Ali me bodo obsodili na smrt...? Na takšno obtožbo, ki je morala bili zelo težka, kakor sem sodil po vsem delovanju in nehanju Italijanov z menoj, bi bilo kaj takega kar pričakovati. Morda me bodo pa samo na kak daljši zapor obsodili in me odpeljali kam v Italijo. Ali kaj? Da bom šel prost od tam, si nisem niti upal misliti. Zato sem bil sedaj takore-koč “na cesti”. Domov mi ni kazalo iti. Tam okoli so zopet vladali partizani. Nekaj dni po tistem pohodu Italijanov, ko so nas odpeljali, so še ostali tam, vse križem streljali, tudi s kanoni in zažigali gozdove, pa tudi nekatera poslopja so še požgali po našem odhodu. Ves čas so pa delali preiskave po hišah in odnašali razne dobrine in vrednote. Neki dan so pa zapustili razdejanje in odšli. Kakor so mi povedali, so se takoj naslednjo noč zopet na vsem prostoru pojavili partizani in iskali krivcev in izdajalcev, ki da so priklicali Italijane itd. Tako so bili ljudje v stalnem precepu. Meni ni kazalo iti v tako zmedo domov, kjer bi gotovo ne ostal dolgo živ. Žena mi je po ovinkih poslala svarilo in mi naroča
ležen in sem jima še sedaj. Seveda sem pozneje ta denar tej blagajni vrnil.
Kmalu sem tudi dobil nekaj zaposlitve. Bil sem namreč več let pri cestnem odboru. Svoje prostore je imel cestni odbor v Batovi palači. Ker smo prej v mirnem času mnogo delali skupaj in sem se v pisarnah često oglasil, sem tudi sedaj šel tja malo na obisk. Osobje je bilo še isto v pisarnah kot prej. Kar prijateljsko smo se pogovorili, čeravno so bili večina na strani ali somišljeniki partizanov ali vsaj OErovci. Saj kljubovati takrat komunizmu in okupatorju je bilo res že veliko junaštvo, katero je bilo itak prej ali slej kaznovano na ta ali oni način. Z zaporom, smrtjo, ali je pa žrtev zginila in nikdar se ni zvedelo kam. Oba, komunist in o-kupator sta bila edina v tem, da
Nevaren poklic
LONDON, Vel. Brit. — Posebna študija na Angleškem in v Walesu je pokazala, da je največ srčnih kapi med natakarji, nato med brivci. Na 3. mestu so zdravniki.
CLEVELAND, O,
Zenske dobijo delo
Delo za žensko
^ Iščemo žensko za splošno delo v gostilni podnevi, stara vsaj 28 let, mora govoriti angleško. Oglasite se med 1:30 in 3:30 na 13311 St. Clair Ave.
(239)
MALI OGLASI
Bungalow na Muskoka Ave.
Sprejemna soba, 2 spalnici, kuhinja, pomivalnik, spodaj uiad, vse zgotovljeno zgoraj, stranišče zgoraj; razvedrilna soba, garaža za 2 kare. Res vredno $21,800.
KNIFIC REALTY IV 1.998O
(240)
Lastnik prodaja
Enodružinska hiša, 6 sob, E. 145 in St. Clair Ave., 3 spalnice, blizu šol, cerkve, trgovin, transportacije. Nizki davki!
razno. $9,800. Kličite LI 1-l951-	—(237)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša in 2 ek-stra sobi za dohodek. Cena $11,900. Na Saranac Rd. in E. 160 St. Kličite 851-0517.
(237)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN
__________________(x)
Hemstitching
Izdelujem na domu vezeni-naste blazinske prevleke, namizne prte in drugo. Frances Kog. 20357 Goller Ave.
............—“ — v -a -o-	.rt.ve. IV 1-
je treba uničiti vse, kar pamet- 3486.	(237)
no in pozitivno misli. Vsi ti soj----------------z-----;-------------^
V najem
la, naj ne hodim domov. Baje Začeli smo s pripravo na lepe jih je strašno jezilo to, da sem
mašni bil pred sodiščem oproščen. Je-zbirati žilo, da me na tako obtožbo
obema nevarni.
Predno sem odšel, mi je bilo ponudeno neko delo. Na Studencu proti Dev. Mariji v Polju so nekaj cesto širili in so mi dejali, če hočem iti vsak dan tja in o-pravljati neka lažja dela. Za težko delo itak nisem bil dosti sposoben, ker sem prišel precej izčrpan iz zapora. Seveda sem z veseljem to delo sprejel. Tako sem potem v Ljubljani ostal nekaj mesecev. Vedno sem pa imel v mislih domače, zlasti ženo, ki je bila vsa bolehna tiste čase, kako trpi pred partizani, kako jo sekirajo radi mene. Saj mi je stalno poročala, da zahtevajo, naj pridem domov, zakaj se skrivam, zakaj se jih bojim, da delam proti njim itd. Obenem mi je naročala, naj nikakor ne pridem, ker me bodo gotovo u-bili, če me le dobijo v roke. Zato sem se trdno držal Ljubljane in se čim manj kazal.
Pa so prišle zopet nove skrbi. Zvedel sem, da so začeli Italijani 11. aprila 1943 ofenzivo čez Dobrovo in Horjul, čez Polhov gradeč, št. Jošt in črni vrh. Navalili so z ogromno množico vo-jasva in streljali vse vprek z lahkim in težkim orožjem in zažgali vasi in gozdove. V skrbi za domače mi ni bilo ostati mir-v mestu. Vzel sem seboj oba
Opremljeno stanovanje na E. 145 St., Blizu St. Clair Ave., 3 velike sobe, kopalnica, za dvojico, v fari sv. Jožefa. $70. EV 2-8039.	(238)
V najem na E. 77
4 lepo opremljene sobe zgoraj, 2 spalnice, udobnosti $80. Kličite po 6. uri p0p. ali v soboto ali nedeljo EN 1-2342.
____________________ (240)
Soba se odda
Spalna soba se odda meškemu. Oglasite se na 1027 E. 61 St-________________ (239)
V najem
Na Holmes Ave., blizu cerkve, 4 pripravne sobe, zgoraj; tudi garaža. Kličite po 7. uri MU 1-4629. Na ogled v soboto in nedeljo.	(240)
božične praznike. Naši strežniki so že začeli
Toronto, smo videli gospo z vse-	.	___ _____ _________
mi otroki vsak dan pri sv. maši s^amice-dnevna prem agovanja (zlagano cd začetka do konca) cerkvi Marije Pomagaj. Vse- fa *Iezusove jaslice. Te slamice niso obsodili in ustrelili. Ako bi
se jim prikazal domov, bi se me gotovo hoteli čimprej znebiti. Sporočil sem ženi, naj si ne dela
slamice
ga tega smo se spominjali tudi 130110 nesii pred polnočnico v na svatbi, na kateri je bilo nad Procesiji k jaslicam. Tudi pevski
300 svatov, a sami znani obrazi J z^or se ze vacE, da nam bo z le- ------ ox
Vse je bilo veselo; postrežba od- POTl Peijern pomagal doživljati skrbi zame. Da nameravam na lična. Svatba je tudi lepo pove- vso lePoto in neizrekljivo skriv-	~'Xi“	- T	•
zala obe slovenski župniji v eno nosi svete noči. Zato lahko pri-tako pri poročni maši v cerkvi čakujemo1, da bo tudi letos pol-Marije Pomagaj kakor na svatbi n°čnica v cerkvi Brezmadežne v dvorani Brezmadežne. Povsod nadvse lepo praznično doživet-1
so bili številno zastopani župlja- Ie' ^er se zuPnija veča in so'vala pri stricu, Lojze pa v fran ni obeh župnij in tudi nekaj kl°pi Že pri nedelJski službi (čiškanskem konviktu. Morda
svatov iz Clevelanda in celo iz	zasedene> bo ^tos ob pol- sem to že enkrat zapisal. Tako
——*“>	„	nocmci gotovo cerkev polna; a nisem bil prav sam v Ljubljani
ženinov veroučitelj v osnovnih Chicaga. Novoporocencema naše fe* bom& dali dodatne sedčže,' Imel sem pa v Ljubljani več razredih, med številnimi verni- iskrene čestitke in poseben bož-'smo prepričani, da bodo lahko' prijateljev. K enemu od teh,
vsalk način ostati v Ljubljani. Kako si bcm uredil, ji bom že kako sporočil. Bila sta pa tisti čas še tudi v Ljubljani starejša sin in hčerka. Helena je stano-
Mizarstvo
Popravila hiš — prenovitev stanovanj in vsakovrstno barvanje. Proračun brezplačen. Vsa dela zavarovana.
DOMINIK JANEZ 15625 School Ave.
Podnevi 541-7988 zv, po 6 uri 541-1553	(4,7,9,10 dec)
Soba v najem
Oddamo opremljeno sobo, vse udobnosti, s hrano ali brez. Kličite EN 1-5015.
— (239)
študenta in smo šli na Vič v župnišče prosit, naj nas spustijo na cerkveni zvonik, od koder se vidi proti naši domačiji. Dali so nam ključ in dvignili smo se po mnogih stopnicah do zvonov. 11 A pogled skozi line proti našemu koncu je bil vse prej kakor razveseljiv. Vsa dolina od Dobrove proti Polhovem gradcu je bila v dimu in ognju. Istotako tudi ona od Dobrove proti Hor-|' juhi. Kaj se godi po dolinah, se! ni meglo videti radi pregostega! dima. Višje gori je pa ogenj na neštetih krajih uničeval ljud-	v
sko premoženj^. S težkimi rpi-	^ ,	. naJem
slimi smo se vračali iz stolpa in 1 amo 5 sob na E- St., nazaj proti mestu. Kaj je z na- spodaj' $60-0Q I« 4 sobe na E. širni doma, kako se jim godi?	9podaJ> $50.00. Kličite
(Dalje Drihodnjl'"	4C 0-1024.	(241)
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
00<=^0<lZ>0(><CI>0(><ri>^^
Josip Jurčič:
DESETI BRAT
ROMAN
o<=^o<ir>oo<i^o<rz>oo<cz>oo<z>o(>
“Že dobro. Jaz sem tudi take nature. Ali tebe sem svarila le, da ne imej vedno takih otožnih, kakor sem poprej rekla, črnogledih domišljij o najini prihodnosti, čemu to? Samo zadovoljnost kale človeku, ne pomagajo mu pa nič. Da se nisi poboljšal, priča to, da si otodi spet začel govoriti o tem. Glej, danes je vesel dan, vse je vedro in svetlo, razvedri se še ti! Za jutri in za pozneje bo že Bog skrbel. Jaz vanj zaupam in ti moraš tudi. Ljudje so samo po podobi božji ustvarjeni in vendar so nekateri dobrega srca, koliko dober mora biti šele Bog! Torej dobrih ljudi ne bo zapustil. Jaz molim vsak dan za tvojo srečo in nikdar me ne obhajajo take misli, kakor trpinčijo tebe vuninvun.”
‘Moraš mi oprostiti, kar se ne da poboljšati.”
“To bi jaz hotela vprašati, če se res ne da. Shakespeare sicer nekje pravi, da sta zaljubljenost in modrost dve sestri, ki se zlasti pri moških nikdar ne ujemata, temveč sta v vednem razprtju, kjer je ena, druge ni. Ali čeravno priznavam tudi jaz, da je ta mož svet in človeka poznal, vendar nimam take vere vanj, da bi menila: vse, kar je on dejal, je gola resnica brez izimkov. človek ima srce, ima pa tudi um.”
“Ko bi bila ti na mojem mestu, ljuba moja, bi trdila, da je mož resnico govoril skozi in skozi. Spoznala bi, da se mora um le predostikrat vdati srcu, da človek želi takih reči, ki mu jih um postavlja pred oči kakor nemogoče.”
“Kakor ti govoriš, nisi vreden drugega, kakor da bi te malo ozmerjala. Jaz pa pravim, da blago srce v svojih željah manjkrat zaide, kakor oster razum. To tudi menda ni posebno prida, če človek vedno misli in misli. Razum, če predaleč zaide, in napačne poti najde, pripravi človeka ob vsako vero. Ne veruje na Boga, ne sam na sebe, niti na to, da so še dobri ljudje na svetu. In da ti naravnost povem, za tebe sem se tudi bala, da ne bi tako zaišel.”
“Prav vesel sem, da praviš: sem se bala, zakaj to dokazuje, da se zdaj več ne bojiš. Pa tudi prav govoriš. Ti si moj angel varuh. Kadar jaz ne bom molil, boš pa ti zame, in ko bi že vsemu svetu ne zaupal, ko bi mislil, da so sami sleparji, tatovi, lažnivci, da drug drugega pehari, kar je ljudi na svetu: vate bom imel zmerom vero.”
“Premalo mi obljubuješ. Pa ne govoriva več o tem. Nekaj
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
VICINITY Chicago & Ashland Must sell Grocery and Candy Store. Near schools. 4 rm. living quarters in rear. Good investment. Sacrifice $1,200. PH. 243-3796.	(289)
REAL ESTATE FOR SALE
ADDISON BY OWNER. 3 bedroom Ranch; 1% car garage. $18,900. House partly brick. Excellent condition. Call 279-7745 evenings.
drugega bi ti rada povedala. Ali je bil doli v vasi Mrtinek, deseti brat?”
“To se ve, da je bil! Zakaj pa to vprašaš?”
“Jaz sama ne vem. Nekaj čuden se mi ta človek zdi in jaz menim, da ni to, kar se na oči vidi. Jaz sem ga že videla, ko je bral; Vem, da razume tudi nemški jezik; vem, da hodi v Polesek in da se nekaj skrivnostno vede, kadar meni, da ga nihče ne vidi. Vse to pa on taji. Videla sem že, da se veliko briga za te. To mi pa, da ti po pravici povem, ni nič po volji, dasi ga imam sama rada, kadar pride v grad. Povem ti torej, da se ga ogiblji.”
“Sama svojim načelom nisi

izvesta. Veliš mi tu nekaj, ki ni vredno, da bi človek v misel jemal. Mar mi je berač! On Ije edini, ki ve, kar bi imela vedeti samo midva, najino ljubezen, predraga moja! Ne smem se mu torej zameriti, če nečem, da bi me ne izdal in bi te potem morda nikdar ne imel prilike tako gledati in poslušati ko zdaj. Samo enega človeka se mi je bati, in ta je Marijan !”
“Pozabil si že, kaj sva poprej govorila!”
Zdajci prileti glasno klicaje preko rebri Balček. Lovretov
V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE IZDIHNILA SVOJO PLEMENITO DUŠO NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MATI, STARA MATI IN SESTRA
Katherine Česen
Umrla je dne 8. decembra 1963.
Bog Ti večni pokoj daj, večna luč Ti sveti naj, v miru zdaj počivaj, sveti raj uživaj!
učenec prestriže ljubimcema pogovor. Z eno roko se obesi za komolec svojega učitelja, z drugo se prime sestre in vsi trije gredo s hribca dol proti domu.
Komaj odidejo izza grmovja, stopi Marijan na piano in sede tjakaj na klop. Bil je žalosten, kakor se mu je bralo na licu. šibovec, ki ga je bil odrezal menda kje v meji za kratek čas, mu pade iz rok, glavo podpre z dlanjo na kolena in se zjoka naglas. Ko bi ga Lovre tu videl, tako sedečega, kako je solza za solzo kapala z mladega, sicer zmerom veselega in jasnega lica, bi bil spoznal mladeniča še od druge strani.
‘Njega torej ljubi, ne mene!” tako je vzdihnil in še bolj so ga zalile solze.
“Zdaj šele sem ugenil zastavico! Kje sem imel oči! Ali ne bi bil tega lehko videl že, kar je ta pritepenec tukaj?
'Stoj, .-e ni izgubljeno! Jaz mu povem, kaj in kdo je in mu (pokažem pot. O, Manica, ko bi ti vedela!”
Nekaj zašumi, Marijan se ozre, deseti brat stoji za njim z nekim porednim smehom.
“Kaj gledaš nazaj s solznimi očmi, starega lisjaka sin, kakor svetega Roka pesek?” zavpije Mrtinek.
“Spravi se, ali ti posvetim!”
“O kaj še! Sam pojdem od tukaj! Bojim se te pa ne, še tisto uro se te ne bom bal, ko mi bo prinesel duhoven smrtno popotnico. Poizkusi se me s tistim šibovcem zdajle samo dotekniti, in tako gotovo, kakor te ne bom nikdar na posodo prosil, dobiš pri tej priči pol grunta pod ježo namesto svojega zadnjega bogastva. Pa kaj se to menim! Le povedati sem hotel, kako takemu i močnemu mlademu možu sla-j bo pristoji, če se po babje in (otročje joka zato, če se mu
Žalujoči:
soprog JOHN;
sinova JOHN in RICHARD; hči KATHLEEN; sestra MARY STIMAC; brata JANEZ in EDWARD KOVIC; PATTY, snaha; vr.uki in drugi sorodniki.
Cleveland, O., 8. decembra 1964.

COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION
Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena franko železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko
COSMOS mms EXPRESS eOSPORATMI
45 West 45th Street
Tel.: CI 5-7711
HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA
NEV/ YORK, N.Y. 10036
Pošljite naročila sedaj — pred božičem.
V	SLAG SPOJIH
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE
V	GOSPODU PREMINUL NAŠ PREDOBRI SOPROG, OČE, STARI
OČE, STRIC IN BRATRANEC
Anton Tomšič
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 8. decembra 1963.
Ura slovesa pred letom je bila; težke ločitve spomin se budi. Ljubezen do Tebe pa vedno je živa,
v vsem našem življenju kot lučka gori.
V miru božjem sladko snivaj, dragi, nepozabni nam; v nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
soproga ANA, roj. Blatnik; sin ANTHONY; snaha HELEN;
vnuki TOMY, KENNY in TONY-JOE; vnukinja KATHY; svakinja MARY BLATNIK; bratranec FRANK MERVAR z družino;
NEČAKI, NEČAKINJE in OSTALI SORODNIKI.
Cleveland, O., 8. decembra 1964.
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne do-: iva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, dk mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše. božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
KUPON ___________________j______
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime
cesta ..........................
mesto in država ..................
Za to darilo pošiljam znesek $....
Moje ime je ....................
Moj naslov je ..................
mesto in država ................
babnica skuja. Ne boš je imel te Manice, jokaj ali ne jokaj! Tvoja ne bo, ko bi bil tako bogat, da bi kupil nebeško kraljestvo, tako lep ko breskov cvet in tako prebrisan, da bi vedel, koliko je vernih duš v vicah, vseh tistih, kar jih na pratiki gole glave naprej tišči. He, he, he!”
“Povedal sem ti že, da te
težko vidim in da mi je najljubše, če se pobereš od mene. Klical te nisem!”
(Dalje prihodnje)
Največ je v Wisconsinu MILWAUKEE, Wis, — Jezero Winnebago je dolgo 30 milj in široko do 10 milj ter je največje jezero v notranjosti Wis-consina.
Muually Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street	KEnmore 1-9411
7(8 - LET - 79
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolvontni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
. kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do jj 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se m pristopi takoj — bolje danes, 'kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinois
L~.
7^)
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME: .....................
PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO
\
UJETNIKI V VIETNAMU — Vladne čete so zajele skupino rdečih gverilcev, oziroma osumljencev. Na tleh sedeč čakajo na zasliševanje, ko vojaki počivajo, predno bodo nadaljevali pohod.
“POHOD DESETIC” — Za letošnjo nabirko “pohod desetic” je bila izbrana za na pozive in oglase 4 leta stara žrtev telesnih hib od rojstva Mihaela Heinicke iz Denver-ja v Koloradu.