LETO XXIII. — številka 51 Ustanovitelji; obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka in Tržič. — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kran*. — Glavni urednik Igor Janhar —■ Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sreda, 8. VII. 1970 Cena 50 jiar List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltcdnik. Od 1. jani'arja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltcdnik, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Taborniki iz vse Jugoslavije na Bledu Slovesne otvoritve V. zleta tabornikov so se udeležili številni gostje. — Foto: A. Žalar Na planoti med Lescami in Bledom, kjer je bilo nekdaj golf igrišče, je minuli petek popoldne predsednik republiške skupščine in prvi predsednik zveze tabornikov Jugoslavije tovariš Sergej Kraigher slovesno odprl letošnjo največjo taborniško prireditev — peti zlet bratstva in enotnosti jugoslovanskih tabornikov. Slovesnosti, na kateri sta o delu taborniške organizacije med NOB in danes govorila predsednika slovenske in jugoslovanske taborniške organizacije Vojko Novak in Ratko Vujovič, so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz republike ter jeseniške in radovljiške občine; med njimi tudi predsednika obeh občinskih skupščin. Na petem zletu tabornikov, na katerem so tudi predstavniki sorodnih organizacij iz zamejstva, bodo do 12, julija taborniki slovesno z raznimi prireditvami in tekmovanji proslavili 25. obletnico osvoboditve in 20. obletnico delovanja svoje organizacije. Pokrovitelj letošnjega V. zleta je predsednik republike Josip Broz-Tito, ki je ob tej priliki odlikoval taborniško organizacijo z redom zaslug za bratstvo in enotnost z zlatimi žarki. To je največje odlikovanje, kar jih je do sedaj prejela neka organizacija. Na petkovi slovesnosti, čeprav jo je motil dež, so odlikovanje pritrdili na zastavo jugoslovanskih tabornikov. A. Ž. Solze sreče pod zelenimi kostanfi »Presneto, le zakaj se moramo vrniti? Tam, čez veliko lužo, vlada dolčas...« so godrnjali rojaki — obiskovalci XV. izseljenskega piknika na škofjeloškem gradu Sobota dopoldne je. Sredi razmočenega praznega grajskega dvorišča stoji mister Fred, plečat sedemdesetletnik. Obraz, zazrt v nizke, temne oblake, izžareva neprikrito razočaranje. Roki mu mlahavo visita ob telesu. Prsti desnice živčno mečkajo robove širokokrajnega slamnika, ki naj bi lastnika ščitil pred soncem. A sonca noče biti. Mrzle zavese vlage so ga potisnile nekam daleč v brezoblično neskončnost in organizatorjem XV. izseljenskega piknika prekrižale račune, »iz Montreala sem prišel,« se je hudoval sivolasi Fred in razburjeno opletal s fotoaparatom. »Hočem videti piknik, pa naj stane kar hoče. Kaj pravi radio? Bo jutri vreme lepo? Bomo lahko plesali?« »Brez skrbi. V kosteh čutim, da je izboljšanje blizu ... Ja, in Lubnik tudi že izgublja kapo,« sta dva po* tarna domačina hitela miriti hrupnega Kanadčana. mešanica kav Proti večeru je nebo res začelo kazati prve zaplate modrine. Nočne sape so jih potom še razširile in v nedeljo zjutraj ni bilo o dežju niti sluha več. Dvorišče, ujeto med orjaške zidove nekdanjega središča freisinške posesti, ter 'fceleni, terasasti vrt, posejan s kostainji, z neštetimi stojnicami, z dvoma odroma in mizami, razporejenimi krog in krog očarljive škoparjeve bajte, sta se jela polniti. Ob enajstih, ko so okrašene kočije izpred stavbe občinske skupščine pripeljale zadnjo skupino izseljencev, je prostor postal podoben človeske-mu mravljišču. Doli v mestu so si miličniki-študentje, utaborjeni na kri- žiščih, pošteno pretegnili ude, kajti gomazeča reka avtomobilov najrazličnejših registracij ni iin ni hotela usahniti. Stopal sem gor in dol po parku in prisluškoval razgovorom . Razpoloženje je naglo raslo. Poleg glavnega odra, sredi gruče radovednežev, sta stala moj sobotni .znanec', mister Fred, in sre-bnnolasa ženica, ter navdušeno fotografirala. Pravkar se je bil namreč pričel osrednji program. Rojake in ostale goste so najprej pozdravili predsednik Slovenske izseljenske matice Franc Pir-kovič, predsednik organizacijskega odbora piknika Ciril Jelovšek, župan Zdravko Krvina ter predstavnik pokrovitelja, Kreditne banke in hranilnice Ljubljana. Sledil je kulturni del prireditve, v katerem smo videli Ln slišali pihalni orkester iz Škofje Loke, Moški pevski zbor kulturno umetniškega društva Ivan Cankar Virmaše, Fante (Nadalj. na 24. str.) Nedeljski XV. izseljenski piknik Je na vrtu loškega gradu poleg rojakov lz zamejstva privabil tudi veliko število gostov od blizu in daleč. Mnogi so z zanimanjem sledili dopoldanskemu kulturnemu programu. Obsežne travnate police nad glavnim odrom bi skorajda postale premajhne. — Foto: F. Perdan Pouk obrambne vzgoje in zaščite Za delavsko in kmečko mladino ter za nekatere mladince vajeniških oziroma poklicnih šol iz prvih letnikov se je v soboto začel v Kranju pouk obrambne vzgoje in zaščite. Mladi fantje, ki v red- nem šolanju niso imeh pouka predvojaške vzgoje, se bodo tako sedaj seznanili s posameznimi vrstami orožja in drugo snovjo iz predvojaške vzgoje. Pouk za to mladino bo trajal 30 ur. A. Ž. Živahna družbenopolitična dejavnost v Tržiču Čeprav je že nastopil čas dopustov, pa se to v družbenopolitičnem življenju v Tržiču kar nič me pozna. Skoraj bi lahko trdili, da se je črta na tem grafikonu občutno dvignila. Predvsem dvoje pomembnih akcij je pred durmi: priprave na nadomestne volitve poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine in izvolitev delegatov na kongres samoupravljavcev v Sarajevu. Občinski sindikalna svet in izvršni odbor občinske konference SZDL sta pred kratkim sklicala razgovor o tem s predsedniki izvršnih odborov osnovnih sindikalnih podružnic in s predsedniki delavskh svetov. Tržič bo poslal na zborovanje samoupravljavcev .tri delegate: po enega iz obeh največjih delovnih organizacij — BPT in Peka, tretjega pa bodo izbrali delavci iz ostalih gospodarskih organizacij in družbenih služb. Prav tako poteka že akcija za evidentiranje kandidatov za poslanca gospodarskega zbora 27. volilne enote Kranj — Tržič. Živahno je tudi v zvezi komunistov. Komisija za idejma'vprašan ja in izobraže- vanje je sklicala posvet s predstavniki vseh delovnih organizacij in v dokaj konkretni razpravi ugotovila potrebe po dopolnilnem izobraževanju na vseh področjih, pa tudi o novih oblikah im vsebini le-tega. Temeljit razgovor je dal komisiji vrsto novih idej, da bo lahko pravočasno in oeloviito pripravila program izobraževanja za prihodnjo sezono, pri čemer pa ji bodo v precejšnji meri lahko priskočili na pomoč strokovnjaki z delavske univorze in iz delovnih organizacij. Prav tako &o na iniciativo izvršnega odbora SZDL in ostalih zainteresiranih pripravili tudi že predlog programa seminarja za prosvetne delavce, ki bo pred začetkom novega šolskega leta. V letošnjem letu bo poudarek toga seminarja predvsem na s am ou p ravi j arij u, i dej nii h vprašanjih v vzgoji in izobraževanju in temeljkejši informaciji o gospodarstvu v občini. Jutri pa se bo sestala konferenca zveze komunistov. Obravnavala bo statutarna in organizacijska vprašanja ter nekatere probleme, ki so V središču pozornosti v kraju. — ok Se tesnejše sodelovanje z vojaki Sodelovanje z Jugoslovansko ljudsko armado ima pomembno mesto v delavnem programu občinske konference Zveze mladine na Jesenicah. Mladinska organizacija meni, da morajo biti vse skupne akcije in sodelovanje idejno in organizacijsko programirane, ker se le tako dosežejo zaželeni rezultati. Uspehi niso izostali. Vodstvo občinske mladinske organizacije je organiziralo po okoliških karavlah predavanja o zgodovinskem razvoju in sedanjem položaju občine, posamezni aktivi pa so samostojno organizirali srečanja z vojaki. Posebno razveseljiva je bila letošnja udeležba fantov v uniformah pri praznovanju meseca mladosti. Vojaki so sodelovali v strelskem tekmovanju z zračno puško, v kegljanj«, v no- gometu in v pohodu na Pristavo na Javomiškem Rov tu. Posebno številna pa je bila udeležba vojakov pri štafeti mladosti, saj so pripadniki JLA sodelovali pri zvezni štafeti ter pri štafetah s Triglava in Jalovca. Jeseniški mladinci so posebno hvaležni tudi vojaškim starešinam, saj so aoii prav tako podprli takšno sodelovanje. Program sodelovanja jeseniške mladine z vojaki do konca leta je že izdelan. Posebno mesto ima 15. avgust, dan graničarjev, čuvarjev naših meja. Na ta dan bo jeseniška mladina obiskala o-koliške karavle in se z vojaki pogovarjala o njihovem življenju ter o sodelovanju mladine pri vseljudskem odporu. -j k Pouk obrambne vzgoje za delavsko in kmečko mladino bo trajal 30 ur. — Foto: A. 2. GORENJSKA KREDITNA BANKA BLED« JESENICE« KRANJ«RADOVLJICA* ŠKOFJA LOKA-TRŽIČ NAGRADNO ŽREBANJE Za vlagatelje, ki v času od 1. II. 1970 do 31. VII. 1970 vloie.na hranilno knjižico ali na devizni račun — Din 2000 - vezano nad eno leto — Din'1000 - vezano nad dve leto — Obnovijo v navedenem Času rok vezave Za vsak navedeni polog en ž'ebni listek Za večji polog več žrebnih listkov 19. 8.1970 na JESENICAH Hranilne vloge obrestujemo: — navadne 6% — vezane nad 1 leto 7/ — vezane nad 2 Jetl 7,51 Sredstva na deviznih računih obrestujemo: — navadna 5°/ v devizah V/ v dinarjih — vezana "nad 1 leto TI v devizah 0,51 v dinarjih 100 Mn:7ii» PRVA NAGRADA 1 osebni avto »750 Zastava « 5 pralnih strojev w Gorenje« 5 hladilnikov 170 »Gorenje« 5 koles Pony »Rog« 10 tranzistorjev »Bled« UKW 5 elektr. gramofonov »Iskra« 9 brivnikov »Iskra sixtant« 10 garnitur »Girmi - Iskra« 10 ur-potovalnih budilk 10 jušnih servisov 10 garnitur brisač 10 jedilnih priborov 10 el. likalnikov »Rovventa« iz* a š a n i e 3< • > d g ovo r i Nismo dosti pomišljali, kakšno vprašanje bi zastavili za današnjo številko. Minuli teden smo objavili zapis z akcije pod naslovom Kranjski sendviči. Zanimalo nas je, kakšen odmev je akcija naredila na bralce. Zato smo poiskali tri naročnike Glasa in jih poprašali, če so prebrali zapis in kaj menijo o tovrstnih akcijah? • ŠTEFKA SODNIK IZ ZALOGA: »Seveda sem prebrala tisto o sendvičih. Doma smo že lep čas naročeni na Glas in prav rada ga prebiram. Tisto o sendivičih pa me je še toliko bolj zanimalo, ker malce zadeva tudi mojo stroko. Od lanskega novembra sem namreč zaposlena v bifeju veletrgovine Živila v Cerkljah, pred tem pa sem bila dobri dve leti natakarica v Kamniku. Prav všeč mi je bilo, da ste se odločili za takšno akcijo in prav bi bilo, da bi se še za kakšno. Danes marsikje, če „znajo", lahko neupravičeno zaslužijo.« • ANTON VOVK, KOVAČ Z GRADA PRI CERKLJAH: »čeprav nisem preveč navdušen nad dolgimi članki, sem zapis o kranjskih sendvičih prebral. Prav všeč mi je bil. Sicer pa redno prebiram Glas in nimam kaj pripomniti čez Vsebino. Vesel sem, da jc tako domač časopis. Kar se pa akcije tiče, menim, da je prav, da bi jih imeli tudi v prihodnje. Danes je že tako, da ponekod eni več drugi pa manj upravičeno, pa tudi neupravičeno za-služjjo.« # IVAN POROVNE IZ PO-ŽENIKA: »Že več kot deset let sem naročen na Glas. O sendvičih sem seveda tudi prebral, saj Glas redno prebiram. Dobro je to, da se o tem piše. Pa tudi tisto o sadju in zelenjavi bo zanimivo. Saj človek včasih že ne ve, ali res ni moč dobiti boljšega sadja. Prav sedaj, ko so češnje, bi bila zanimiva takšna akcija. Prvič so sila drage, drugič pa slabe.« Podjetje VARNOST izpostava Kranj, Kamnik — Domžale in škof"ja Loka razglaša vcj prostih delovnih mest VRATARJEV — ČUVAJEV Pismene ponudbe s potrdilom o nekaznovanju je treba dostaviti izpostavi Kranj, Koroška 17; Mengeš, Kidričeva 30; Škofja Loka, Kopališka 7. Loška skupščina o izobraževanju kmetov in o pospeševalni službi Eden izmed ukrepov, ki naj bi pripomogel k hitrejšemu razvoju kmetijstva, k specializaciji in modernizaciji proizvodnje, je tudi izobraževanje kmetovalcev. Odborniki skupščine občime škofja Loka so že lani razpravljali o tej obliki usposabljanja poljedelcev in živinorejcev ter poudarili, da jo je treba kar se da razširiti in popestrili. Na zadnji seji obeh zborov jc bila zato na dnevnem redu tudi informacija o številu im zvrsti predavanj v minuli sezoni. Zvedeli smo, da je v preteklih mesecih skupina sedmih inženirjev ter veterinarjev imela 32 predavanj. Skupno jih je slišalo 1390 ljudi iz devetih vasi v okolici Škofje Loke, v Selški in Poljanski dolini. Teme so bile deloma splošine, deloma pa čisto strokovne. S tovrstnimi akcijami bodo prihodnjo sezono še nadaljevali, saj zanimanje zanje naglo raste. Druga oblika izobraževanja kmetov je štipendiranje njihovih otrok. V šolskem letu 1968/69 in 1969/70 so Kmetijska zadruga Škofja Loka, Kmetijsko gospodarstvo in Gozdno gospodarstvo podelili 27 štipendij za učence dvo- Koks iz uvoza! To smo med drugim slišali na torkovi 11. seji delavskega sveta jeseniške Železarne, na kateri so pregledali uresničevanje sklepov zadnje seje, poslušali poročilo o 5-mesečnem delu združenega podjetja, sc seznanili z analizo tovarniškega samoupravljanja in delom posameznih odborov ter prisostvovali volitvam delegatov za II. kongres samoupravljavcev in imenovanju novega direktorja kadrovskega in finančno računovodskega sektorja. Prav zaradi uvoza koksa železarski kolektiv v prihodnjih mesecih ne bo beležil bistvenega ostanka dohodka. Direktor podjetja jc tudi povedal, da so na seji upravnega odbora republiških rezerv gospodarskih organizacij sklenili, da kratkoročni kredit Železarni v višini 14 milijonov dinarjev iz leta 1968 podaljšajo v srednjeročnega. Višina obrestne mere je 6,25 dinarja, odplačevati pa ga bodo začeli 1972. leta. Prošnjo za dodelitev dodatnih 16 milijonov dinarjev sanacijskega kredita pa je upravni odbor odklonil, ker kredit trenutno bolj potrebujejo premogovniki zaradi preusmeritve proizvodnje. Ostajajo sicer možnosti, da bi del tega kredita dobili ob koncu leta. Zanimivo je bilo tudi poročilo o petmesečnem gospodarjenju združenega podjetja Slovenske železarne, primerjano z enakim lanskih ob- dobjem. Realizacija je porasla za 11 odstotkov, produktivnost se je povečala za 14 odstotkov (jeseniška Železarna 15 odstotkov), osebni dohodki so porasli za 10,6 odstotka (poprečje združenega podjetja 1251 dinarjev, na Jesenicah pa je poprečje 1250 dinarjev), obratna sredstva so v združenem podjetju slaba, zaloge pa so bistveno padle, največ na Jesenicah. In še podatek o produktivnosti na zaposlenega. V jeseniški Železarni pride na zaposlenega 21,1 tone proizvoda, na Ravnah 8,3, v Štorah pa 7.3. Prav ti podatki kažejo intenzivno ter prizadevno delo jeseniških žcle-zarjev. Ko so analizirali delo samo upravnih organov, so menili, da je treba čas za razne seje in sestanke bistveno skrajšati in polno izkoristiti. O delu samoupravnih organov bodo podrobneje razpravljali na eni od prihodnjih sej. Na koncu seje so sklenili, da se II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije udeležita Ludvik Kejžar in Franc Kobentar. Za novega direktorja kadrovskega sektorja so izbrali Tomaža Ertla, za direktorja finančno računovodskega sektorja pa Mitja Med-veščka. Dosedanja direktorja omenjenih sektorjev Lojze Pohar in Franc Bravher sta namreč odpovedala delovno razmerje. J. Košnjek Posebna skupina gospodarstvenikov pri feseniški skupščini? Občinski sindikalni svet na Jesenicah predlaga, da bi pri občinski skupščini na Jesenicah ustanovili posebno skupino gospodarstvenikov, ki se bo ukvarjala s položajem in razvojem posameznih gospodarskih panog v občini. Ta skupina bo morala prvič dobro poznSti in obvladovati gospodarska gibanja, drugič pa teža njenega dela ne bo smela biti na brezplodnem razmišljanju, temveč na strokovnem in utemeljenem predlaganju konkretnih rešitev. Po predlogu občinskega sindikalnega sveta naj bi bila naloga te skupine tudi izdelava razvojnega programa jeseniške občine. Posebno za,-to, ker se bo delal podoben program za celo gorenjsko območje. -jk letne poklicne šole. Vsak štipendist se je s podpisom pogodbe moral obvezati, da bo kasneje tudi zagotovo ostal na domačem posestvu. Vendar, kot ugotavljajo poklicani, zgolj šolanje ne zadovoljuje več vseh potreb po strokovnem znanju, zato so v naslednjem obdobju sklenili organizirati dodatno izobraževanje v krožkih, kjer naj bi obravnavali konkretne probleme posameznih območij. Posebno poglavje informacije skupščinskim odbornikom je govorilo o pospeševalni službi. Le-ta je trenutno šele v povojih, vendar ni dvoma, da bo sčasoma dobila mesto, ki ji pripada. Treba jo bo razširiti in, kakor predlaga občinski konferenci ZK ter SZDL, zanjo oddvojiti določen del sredstev iz občinskega proračuna. Trenutno sodi pod okrilje domače kmetijske zadruge. Naloga pospeševalne službe je pomagati kmetom s strokovnimi nasveti. Raziskuje vzorce tal na posameznih posestvih, svetuje, kako in s čim gnojiti določene obdelovalne površine, izbira najprimernejšo pasmo živine, ugotavlja, kakšne vrste mehanizacijo bi se posameziniiku (glede na razgibanost terena) splačalo nabaviti, skuša zasebne kmetijske proizvajalce navaditi osnovnih principov ekonomskega kalkul i ranja itd. Pospeševalna služba v svojih raziskavah za zdaj še ni zajela vseh območij komune, toda polagoma bo zagotovo postala eden najpomembnejših činiteljev pri intenzifikaciji ter specializaciji kmetijske proizvodnje. -Ig V vašem glasilu z dne 2. 7. 1970 št. 50 je bilo na strani 5 pod naslovom Kruh je bridka stvar med drugim objavljeno — povzeto iz članka: Potrošnik se res ne pritožuje, res pa je en sam gib (prerez štruce na pol) relativno najbolje plačano delo pri nas, saj velja 10 par — taka je namreč razlika med kruhom, če ga kupiš v enem kosu, in med dvema polovicama. Ker nas je ta ugotovitev vašega novinarja prizadela glede na to, da je pri nas cena belega kruha 2,20 din oz. 1,40 din za črni kruh in da raj imamo 0,50 kg kruha 1,10 din oz. 0,70 din in ne 0,10 din več kakor je napisano, vas prosimo, da omenjeno napako v naslednji številki Glasa popravite. žito Ljubljana, DE pekarna Tržič Praznik krajevne skupnosti Črna Prve dni julija 1942. leta so borci Kamniške čete v Črni pri Kamniku napadli nemški policijski avtomobil in pri tem ubili štiri gestapovce. Nemočni proti borcem, so se Nemci maščevali tako, da so 9. VII. 1942. leta pri rudniku kaolina ustrelili 51 domačinov. V spomin na ta dogodek slavi krajevna 6kupno«t Črna svoj praznik. Letošnje praznovanje so združili s praznikom Dneva borca in praznikom rudarjev. Osrednja proslava je bila v nedeljo popoldne pri gostilni Logar v Črni. Adolf Žagar, predsednik krajevne skupnosti Čma, je v govoru na proslavi med drugim dejal: »Vendar še tako hudi, strahotni im maščevalni ukrepi nemške soldateske niso mogli streti naprednih teženj in miselnosti našega prebivalstva.« V govoru je omenil tudi dosedanje uspehe kra-jevrnc skupnosti in nalogah, ki jih čakajo na tem področju. Zavzel se je za ponovno uvedbo samoprispevka kot vira sofinanciranja krajevnih potreb. Z lepimi pesmimi sta navzoče prijetno presenetila mladinski pevski zbor osnovne šole Stranje in pevski zbor DPD Svoboda črna. Pionirji osnovne šole Go/.d Pogovor s predsednikom krajevne skupnosti 9. julija slavi krajevna skupnost Črna pri Kamniku krajevni praznik v spomin na 51 talcev, domačinov, ki jih je okupator postrelili pred rudnikom kaolina. Ob tej priložnosti smo postavili Adolfu Žagarju, predsedniku krajevne skupnosti Črna naslednje vprašanje: Kakšni so dosedanji uspehi dela in načrti krajevne skupnosti? »Krajevna skupnost Črna je bila ustanovljena 1966. leta. Takrat smo si zadali nalogo, da komunalno uredimo bližnje in težje dostopne zaselke. 1968. leta smo zgradili nov gasilski dom. Elektrificirali smo gorsko vas Rakovo, tako da je sedaj na področju naše krajevne skupnosti samo še Pod krajnik brez elektrike. Predračun za elektrifikacijo vasi Rakovo je znašal 4,700.000 S din. Občani so s prostovoljnim delom in materialom toliko pomagali, da smo plačali le 1,600.000 S din. To so bila sredstva krajevne skupnosti in prostovoljni prispevki občanov. Uredili smo vodovodno napeljavo v Spodnji in Zgornji Črni, pomagali pa smo tudi zasebnim graditeljem vodnjakov. Z zneskom 7 milijonov S din smo sofinancirali asfaltiranje ceste do mostu pri jami črna. Skrbeli smo za vzdrževanje vaških poti in kolovozov. V načrtu je gradnja vodovoda v vasi Gozd. To je gorska vasica, ki ima 36 hiš. Izkopi za raziskavo vode so pokazali, da je vode dovolj. Gradnja bo precej težavna. Voda bo namreč tekla od spodaj navzgor in to pri višinski razliki 178 metrov. Motorko za črpanje vode smo že kupili. Načrti bodo izdelani do 1. avgusta letos, plačala pa jih bo občinska skupščina. Od glavnega vodovoda do vseh hiš bo 4 km cevi. Krajevna skupnost bo iz samoprispevka za gradnjo vodovoda prispevala 5 milijonov S din. V načrtu je napeljava telefona od šole v Smrečju in od tam napeljava lokalnega telefona do Gozda. Elektrificirati moramo Podkrajnika in zgraditi vodovod v Praprot-nem. Poleg gasilskega doma moramo zgraditi še gasilski stolp. Precej dela je tudi z vzdrževanjem občinskih in vaških poti. Naša želja je, da bi v bližnji prihodnosti našli sredstva za asfaltiranje ceste od Črne proti Gornjemu gradu na Štajerskem. Vendar to presega okvir dela krajevne skupnosti.« J. Vidie so s pesmijo in igro prikazali prizor Pionirji v svobodi, recitirali pa so Mirica Pan-čur, Toni Romšak, Darko Slapnik, Branko Kladnik, Marinka Sušnik, Mojca Kuhar, Dragica Sušnik, Brigita Gradišek in Breda Pavlin. Poleg številnega prebivalstva sta se proslave udeležila tudi predsednik občinske skupščine tovariš Gobec in republiški poslanec Svetelj. S proslave je delegacija odnesla vence k spomenikom NOB in to k Rudniku kaolina, k spomeniku v vas Kali-še in padlim borcem v vas ČemLvec. Na proslavi so gasilci slovesno izročili namenu novo motorko. J. Vidie 27. obletnica Pre šernove brigade Proslava bo 12. julija v Davči pri Marinkovcu V nedeljo, 12. julija, ob 10. uri dopoldne bo ob obletnici Prešernove brigade in 25. obletnici osvoboditve v Davči pri Marinkovcu, kjer je bila pred 27. leti ustanovljena Prešernova brigada, velika proslava. Tod se bodo srečali preživeli borci Prešernove brigade in pripadniki brigade JLA, ki je sedaj nosilec tradicij NOB po Prešernovi brigadi. Razen tega bodo na proslavi sodelovali pripadniki JLA, pevski zbor iz Železnikov, godba na pihala JLA in zabavni orkester jugoslovanske ljudske armade. Na svečanosti bo govoril nek- j danji komandant brigade ?e-neralpodpclkovnik Hribernik ' Rudolf-Svarun. Pripravljalni J odbor 7. slovenske narodno-, osvobodilne udarne brigade France Prešeren s sedežem v j Kranju vabi na svečanost vse 1 preživele borce brigade, akti-j viste NOB, občane in šc posebno prebivalce tistih krajev, kjer se je med narodnoosvobodilno borbo bojevala Prešernova brigada. Ob 27. obletnici ustanovitve Prešernove brigade pa bo že v petek, 10. julija, ob 19. uri v Gorenjskem muzeju v Kranju odprta razstava o Prešernovi brigadi. A. 2. Adolf Žagar Na gasilski slovesnosti je govoril tudi predsednik Vinko Gobec. — Foto: J. Vidie Nova gasilska motor V a V okviru proslave krajevnega praznika, dneva borca in praznika rudarjev so v nedeljo v vasi Črna pri Kamniku slovesno izročili namenu novo motorno brizgalno last gasilskega društva Gozd. Gasilsko društvo Gozd je 1936. leta ustanovil Franc Osolnik. Med vojno je bil uničen skoraj celotni arhiv društva. S pomočjo krajevne skupnosti so 1968. leta zgra- dili nov gasilski dom, ki pa je še brez stolpa. Na slovesni otvoritvi nove motorke sta govorila Vinko Gobec, predsednik občinske skupščine, ki je bil pokrovitelj proslave in Ludvik Pire, predsednik gasilskega društva Gozd. S steklenico šampanjca sta motorko krstila Franc in Francka šušter, kmetovalca z vasi Gozd. Za novo motorko so prispevali: Občinska gasilska zveza Kamnik 8000, Rudnik kaolina "1000, tovarna Titan 1000, Tovarna usnja 1000. tovarna »Menina« 250, GG Ljubljana, obrat Kamnik 2000 in prebivalci krajevne skupnosti Črna 5300 novih dinarjev. Po slovesni otvoritvi so mladi gasilci v kratki vaji takoj prikazali uspešno delovanje motorke. J. Vidie Utrditi KO SZDL Izvršni odbor občinske konference SZDL Kranj je konec minulega tedna na redni seji razpravljal o ;zvcdbi kandidacijskega postopka za nadomestne volitve poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine v volilni enoti Kranj — Tržič in o osnutku pravilnika za podeljevanje priznanj občinske konference SZDL. Ko so na seji govorili o izvedbi referenduma o samoprispevku občanov za gradnjo šol in vzgojno-varstvenih ustanov, pa so ugotovili, da je referendum pokazal tudi na nekatere druge naloge, ki bi jih bilo treba razrešiti. Osnovna ugotovitev je, da bi bilo na nekaterih področjih v občini treba kadrovsko in organizacijsko utrditi krajevne organizacije socialistične zveze. Področjem kot so Naklo, Duplje, Center, Huje, Planina itd. pa bf bilo nasploh treba posvetiti večjo pozornost. Na mnogih krajih v občini bi bilo treba izboljšati tudi različne oblike in- formiranja, pri čemer so predvsem poudarili razne pogovore poslancev in predstavnikov občine s prebivalci. Vsa ta vprašanja oziroma različne oblike bo zato izvršni odbor občinske konference vnesel v delovni program za letošnje drugo polletje. Posebej pa so na seji poudarili, da bo socialistična zveza skrbno spremljala potek akcije oziroma gradnjo šol in vrtcev v občini, predvsem tisti del, ki zadeva do-tekanjc in porabo sredstev. Izumitelji, kje ste? Kje tičijo vzroki, da smo po številu izumov in tehničnih izboljšav (kratko inovacij) na repu evropske lestvice in so nas prehitele mnoge po našem mnenju manj razvite dežele Investicije v kadre, modernizacijo in tehnologijo Pred kratkim so se v veliki sejni dvorani- občinske skupščine Tržič sestali direktorji in računovodje gospodarskih organizacij, zastopniki Gorenjske kreditne banke Kranj, Službe družbenega knjigovodstva in skupščine občine Tržič. Ta izredno pomemben posvet gospodarstvenikov in bančnikov je rezultat dosedanjega sodelovanja in razgovorov v delovnih organizacijah v Tržiču. V imenu sklicatelja ga je vodil podpredsednik občinske skupščine Milan Ogris. Analiza stanja v tržiškem gospodarstvu, ki sta jo pripravila analitik Rihard Jerebic in načelnik oddelka za gospodarstvo in finance Andrej Žepič, kaže, da se Tržič v gospodarskem pogledu ne razvija najbolj perspektivno, da, lahko bi govorili celo o stagnaciji. O tem pričajo zelo majhne investicije v letih 1968 in 1969, kot da bi bila podjetnost tržiških gospodarstvenikov odsotna. Objektivni razlogi menda narekujejo tržiš-kemu gospodarstvu, naj se ne spušča v ekspanzijo, zato gre investicijska politika v smer vlaganja v modernizacijo in tehnologijo. Le nekatera podjetja predvidevajo uvajanje novost i. Bilanca v gospodarskih organizacijah v letu 1969 je pokazala, da je 61 % vezanih v obratnih sredstvih, ker so osnovna sredstva iztrošena, da v zadnjem letu pada aktivnost kreditiranja kupcev in da jc zelo malo sredstev bančnih, saj leta predstavljajo ie 16,1 % (kratkoročna in dolgoročna skupaj!). Predvsem slednje, prevelika nasloniiev na lastna sredstva, pa predstavlja v bistvu že stagnacijo. Banka je bila v letu 1968 udeležena v Tržiču le s 3,44 milijona din, v lanskem pa s 3,37 milijona din kreditov. Toda še v teh sredstvih jc zajeta občinska skupščina s 140 tisoč dinarji v letu 1968 in z 1,04 milijona v naslednjem letu, tako da na gospodarstvo odpade še manj. šele v letu 1970 je dotok kreditov živahnejši, saj stanje s koncem maja pokaže 15,830.000 din kreditov, pri čemer je občinska skupščina udeležena s 4,97 milijona (gradnja šol). Gospodarstvo je dobilo torej nekaj nad staro milijardo, čeprav so potrebe še precej več- je. To je predvsem posledica zaostajanja s programiranjem, kamor bo potrebno zajeti potrebe v okviru srednjeročnega in dolgoročnega planiranja. V preteklih dveh letih je gospodarstvo financiralo iz lastne akumulacije 14 milijonov, to vsoto pa močno povečujejo naložbe podjetij izven Tržiča (Rog, Kartonažna tovarna, Mcrcator in Kompas). Za ilustracijo morda še tole: potrošniški krediti so konec marca 1970 znašali 5,47 milijona, od tega nekako polovico pri banki, polovico pa pri trgovskih podjetjih; le malenkost pri tem predstavljajo turistični krediti (72.000 din). Močno so narasle hranilne vloge (od 10,6 na 15 milijonov do konca marca 1970). Vlagateljev v občini je zdaj 6770. Razprava je pokazala, da gospodarske organizacije so zainteresirane za investicijska vlaganja, da pa jih splošna jugoslovanska nelikvidnost pri tem precej ovira. Pri tem se pojavlja poseben problem: pomanjkanje delovne sile. Stvar je že tako daleč, da so delno ogrožene celo izvozne obveznosti (tovarna kos). Mehanizacija pa prihaja prepočasi. Zastopniki Gorenjske kreditne banke so pojasnili svoja stališča in pokazali na možnosti. Vsekakor je zabolela ugotovitev, da so se do 31. maja 1970 povečali kratkoročni krediti v Tržiču za 50,4 %, medtem ko se kaže splošno gorenjska tendenca povečanja za 39,5 %, kajti kratkoročni krediti niso izhod. Poseben problem predstavljajo krediti za zasebne kmetovalce, kar je GKB začela sicer reševati, vendar teh sredstev tr/iški kmetje dobijo dokaj malo, zlasti še, ker so le-ta vezana na 25 °/o sokredi-tiranje Kmetijske zadruge, le-ta pa ne razpolaga z zadostnimi sredstvi. Banka je doslej odobrila le 120.000 din, želje po teh kreditih pa se povzpenjajo na 1,6 milijona. Predstavniki zadruge so dobili od bančnikov kaj lakonski nasvet: »Najdite način, da boste sredstva za lastno udeležbo nekako dobili!« Seveda pa je razumljivo, da banka gleda predvsem tudi na smo- trnost takih kreditov. Ker pa banka namerava kontinuirano kreditirati tudi kmečka gospodarstva, možnosti zanje niso propadle, le časovno razdobje se utegne neprijetno zavleči. Podobno je s kreditiranjem komunalnih investicij. Komunalno podjetje si s kratkoročnimi krediti ne more pomagati, banka pa za to nima ustreznih virov. Sicer pa so predstavniki Komunalnega podjetja dobili zagotovilo, da vsaj za kreditiranje vodovodne mreže obstajajo možnosti. Poiskati pa bo treba tudi možnosti, da bi se del sredstev iz stanovanjskega prispevka neposredno prelil v investicije v komunalne naprave, saj le-te predstavljajo do 30 % predračunske vrednosti samih objektov. Težko je potegniti dokončne zaključke iz te razprave. Čeprav plodna, je bila šele pravi uvod v razpravo o stanju tržiškega gospodarstva — tega mnenja so bili tudi vsi navzoči. Dejstva kažejo, pa naj jih gledamo skozi katerakoli očala, da je Tržič pod republiškim poprečjem in globoko pod poprečjem gorenjskih občin. Rak rana tržiškega gospodarstva je, da je le-to ! premalo povezano, da vsak j vleče svoj voz, kot se je plastično izrazil nekdo od razpravljavcev. Prevladalo jc mnenje, da so v tem gospo-spoda rs t vu n a j pomembne j še investicije v kadre, modern i-! zaci jo in tehnologijo, da je še vse premalo sredstev banke angažiranih v Tržiču in da, žal, zaradi vseh teh pomanjkljivosti Tržič slabo gospodari, da ustvarja slab dohodek, da so osebni dohodki pod poprečjem in da prav nizki osebni dohodki nosijo velik del bremena vsaj tistih investicij, kolikor jih je bilo. Izhod je viden: načrti razvoja, večja bančna sredstva, več smelosti (seveda realne!), ki naj jo pogoji sprememba tržiške mentalitete, da je najbolj varno in najceneje vlagati le tisto, kar imaš sam, pa čeprav imajo krediti eno hudo napako: da jih je treba namreč tudi vrniti! Gospodarstveniki so sklenili, da se bodo v kratkem v okviru svojega Kluba ponovno sešli na še konkretnejši posvet. —ok Vodovod v Kamniški Bistrici S prizadevanjem sveta in prebivalcev krajevne skupno-Jti Kamniška Bistrica ter občinske skupščine Kamnik so v Kamniški Bistrrci zgra-chlri prvo etapo gradnje vodovoda. Slovesmi otvoritvi novega vodnega zbiralnika sta poleg občinstva in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij prisostvovala tudi predsednik občinske skup- ščine Vurako Gobec in republiški poslanec Svetelj. V zbiralnik in glavni vod so vložili 60 milijonov S din. To so bila sredstva krajevne skupnosti, občanov in občinske skupščine. Poleg tega si občani pomagali s prostovoljnim dolom in materialom. Naravnost iz zbiralnika je v nedeljo 15 hiš dobilo vodo. V nadaljnji gradnji vodovoda Pa bodo iz tega vira dobili vodo še prebivalci vasi Straj-ne, Stahovica in Godič. Vir, ki se imenuje Bele vode, izvira pod kamniškim vrhom na višini prek 900 metrov. Laboratorijsko je dokazano, da je to najboljša voda v bližnji in daljni okolici. Ljudje vedo povedati, da vir, ki daje normalno 7 litrov vode v sekundi, nikdar ne usahne. J. Vidie »število izumov in tehno- ; loških novosti je merilo znan- I stvene, tehnične in ustvarjal- j ne zmožnosti gospodarstva. I Konkurenca rezultatov razu- j ma na tem področju je za j mesto narodnega gospodar- ' stva v mednarodni delitvi dela bistvena,« je med drugim zapisano v osnutku dokumenta o nadaljnji graditvi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ki ga jc sprejel IX. kongres ZKJ. Načelno stališče lahko podkrepimo s podatki. V svetu prijavijo letno 400.000 tehničnih izboljšav in izumov, od tega 60 odstot-kov v Sovjetski zvezi in Združenih državah. Sedanji avtor tehničnih izboljšav v svetu ni več genialni človek, kot sta bila Edison in Tesla, temveč se to v večini znanstveno oblikovani ljudje, ki delajo v sodobnih laboratorijih .r, delavnicah, v velikih podjetjih in znanstvenih ustanovah Razumljiv je porast poklicnih raziskovalcev, iskalcev in avtorjev tehničnih izboljšr.v. Pred šestimi leti je v Zahodni Evropi 2 odstotka zaposlenih delalo v raziskovalnih ustanovah, v obeh velesilah pa 4 odstotki. Današnje ugotovitve govore, da se bo t.r odstotek kmalu poveča! na deset, ob koncu stoletja pa na 20 do 50 odstotkov. Vendar avtorji tehničnih izboljšav in izumov oziroma inovacij niso le poklicni raziskovalci. Veliko tehničnih novosti se porodi v glavah delavcev za stroji, ki grade predvsem na večletnih izkušnjah. Zanimiva sta primera iz Švice. V vsakem večjem industrijskem obratu imajo posebne omarice, v katere delavci lahko spuščajo napisane predloge za tehnične izboljšave, in to v materinem jeziku. V Švici je namreč veliko tujih delavcev. Prav tako je zanimiv primer, ki se je v Švici pripetil našemu delavcu. Mojstru je mimogrede predlagal izboljšavo na svojem stroju. Že naslednji dan se je v obratu pojavila komisija in temeljito pretehtala njegov predlog. Zdel se ji je sprejemljiv. Predstavljajte si, kako vesel je bil naš državljan, ko je čez čas prejel 500 švicarskih frankov nagrade. Dokaz, kako umsko bogat ; in iznajdljiv je delovni človek. Posebno če ima razen znanja tudi prakso. Naša, jugoslovanska slika na področju tehničnih izboljšav in izumov je veliko dru- i gačna. Medlem ko nio do leta 1955 beležili stalno naraščanje izumov in izboljšav, se je 1956. leta začela doba zastoja. Od 1960. leta dalje pa beležimo stalno upadanje. 1965. leta jc prišlo v razvitih državah na milijon prebivalcev 200, 300 ali 400 tehničnih izboljšav ter prijav izumov (na Madžarskem 205), pri nas pa le 8,5! Pogosto se dogaja, da tehnične izboljšave raje uvažamo in jih drago plačujemo, kot da bi domačega izumitelja podprli in mu izplačali dostojno odškodnino. Mnogokrat smo mu celo nevoščljivi in mu zavidamo skromno nagrado. Na pobudo občinskih svetov Ljudske tehnike z Gorenjske so se pretekli teden zbrali v Kranju predstavniki gorenjskih organizacij Ljudske tehnike in zastopniki Društev izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav iz nekaterih delovnih organizacij. Udeležba je bila klavrna. Kljub temu smo spoznali, da je jeseniška železarna še vedno edina svetla točka na Go-'renjskem, saj ima njihovo društvo izumiteljev preko 400 članov in da jim tudi v Iskri in Savi ni vseeno, koliko tehničnih izboljšav in izumov bodo »pogruntali« njihovi delavci. V omenjenih kolektivih so se odškodnine za izboljšave zvišale in vsaj za silo stimulirajo in nagradijo avtorja. Na področju i/.umiteljstva bo treba nujno rešiti nasjedaj« sistemska vprašanja. % Primerno nagrajevati domače izumitelje. 0 Izumiteljstvo in avtorstvo tehničnih izboljšav mora postati del samoupravnega mehanizma. Takšno stališče že zagovarja republiški svet sindikatov. 0 Potrebne bodo spremembe v obstoječi zakonodaji, tako da bo avtor in njegov izum zavarovan pravno in materialno. Znano je, da se izumitelji večkrat neupravičeno zaradi nevoščl jivosti /najdejo pred sodiščem. 0 Akcijo oživljanja izumiteljske dejavnosti bodo morali podpreti oblastveni in politični organi. 0 Izumiteljstvo mora prodreti V sleherno podjetje, pravilniki o nagrajevar;;'.! izumi-teljev in avtorjev tehničnih izboljšav pa morajo posta »i del samoupravne zakonodaje podjetij. J. Košnjek % Odločila bo jutrišnja skupščina V ponedeljek popoldne so se v stavbi občinske skupščine v Kranju sestali predstavniki izvršilnih organov občinskih družbenopolitičnih organizacij skupaj s predstavniki delovnih organizacij, ki so v zadnjih mesecih na občinsko skupščino naslovile več vlog z zahtevami po spremembah maloprodajnih cen nekaterih osnovnih življenjskih artiklov in komunalnih storitev. Na kratko povedano, gre za predloge da se v kranjski občini povečajo cene kruhu, mleku, vodi in cene za uporabo kanalizacije. Predlagatelji v predlogih za povečanje cen izhajajo iz ekonom Sikih pokazateljev in utemeljujejo ter dokazujejo, da so jih dosedanje prilike oziroma podražitve ter dolgoročni oziroma srednjeročni programi pripeljali do tega, da so morali predlagati višje cene. Tako predlagajo, da bi se kilogram belega in črnega kruha podražil za 20 starih dinarjev, liter mleka za 10, kubični meter vode za 70 in cena za uporabo kanalizacije za 125 starih diinarjev pri kubičnem metru. Kot rečeno so predlogi ekonomsko in programsko utemeljeni in jim s tc plati ni moč oporekati. 10 starih din za mleko naj bi dobil proizvajalec (kmetovalec), z 20 starimi dinarji za kilogram kruha bi pokrili izgubo, ki sedaj nastaja zaradi nekaterih drugih podražitev (kurjava, elektrika itd.). Z višjo ceno za vodo in za uporabo kanalizacije pa bi bilo moč v prihodnjih petih letih uresničiti nujne investicije. Na razgovoru je bilo poudarjeno, da se izvršilni organi družbenopolitičnih organizacij niso sestali zato, da bi skušali zavirati razvoj posameznih delovnih organizacij. Do sestanka je prišlo, ker so menili, da zviševanje cen ni edina možnost za nadaljnje normalno poslovanje delovnih organizacij in za uresničitev programov. Utemeljenost za sklicanje takšnega sestanka pa se je pokazala tudi zato, ker so analize, ki jih je izdelal občinski sindikalni svet, pokazale, da bi omenjene predvidene podražitve v kranjski občini močno prizadele četrtino družin, ki že sedaj živijo v dokaj težkih socialnih prilikah oziroma bi lahko rekli, da so pod poprečjem v primerjavi z ostalimi. Podatki namreč kažejo, da v občini 204 družine dobivajo vsak mesec socialno podporo. Pri njih znaša mesečni dohodek na člana družine pod 25 tisoč starih dinarjev. Drugi takšen podatek je, da je v kranjski občini 4670 upravičencev za otroški dodatek. To pomeni, da v teh družinah znaša mesečni dohodek na posameznega člana do 55 tisoč starih dinarjev. Takšnih (socialno ogroženih družim) je v kranjski občimi okrog 4000, kar ni ravno majhna številka ob primerjavi, da je v občini okrog 17.000 družim. Tem ugotovitvam so potem naknadno sledile utemeljitve predstavnikov delovnih organizacij. Opozorili so, da je v Kranju nevannost, da bo čez čas zmanjikalo vode in da so zato predvidene investicije neodložljive. Podobno je tudi s kanalizacijo, ki jo je čimprej treba urediti na Planini, kjer bo v prihodnje zraslo novo stanovanjsko naselje. Zgodi se lahko, da bo močno upadla proizvodnja mleka in da bo pekarna ponovno zašla v težak položaj kot je bil pred leti im ne bo mogla zagotoviti zadostne im kvalitetne količine kruha. Upoštevajoč vse te utemeljitve bi lahko rekli, da je nastal tako rekoč brezizhoden položaj. Na eni strani je približno 4000 socialno ogroženih družin, ki bi zaradi teh podražitev morale na mesec odšteti okrog 5,5 do 6,5 starih tisočakov več. Na drugi stra- ni pa je težaven položaj podjetij oziroma komunalnih storitev. Na sestanku 9ta se prvotno izoblikovala najprej dva predloga: da bi izvršilni organi družbenopolitičnih organizacij predlagali skupščini, naj odloži razpravo o povečanih cenah, dokler se ne izdelajo podrobnejše analize o prizadetih družinah in ne najdejo ustrezne olajšave zanje, ali pa da skupščina razpravlja in sprejme določene podražitve, izvršilni or-gami pa bi ji predložili stališča in možnosti nekaterih olajšav. Nazadnje pa so se potem odločili, da bodo jutri skupščino obvestili o mnenjih na sestanku in o ugotovitvah, hkrati pa opozorili na odgovornost, ki bo zadela seveda tiste, ki bodo tako ali drugače odločili oziroma rešili obravnavane primere. Kljub vsemu pa se ob po nedeljkovi razpravi ne da izogniti občutku, da so omenjene podražitve le delček v mozaiku številnih dosedanjih podražitev, pri katerih pa občinske skupščine niso imele nobenih pristojnosti. Nehote se zastavlja vprašanje, kako so večino podražitev obravnavali tam, kjer so pristojni zanje. Nenazadnje je res, da so prav prvotne podražitve povzročile potrebo po tem, kar naj bi sedaj k mozaiku dodale še občinske skupščine. Prav to pa kaže na precejšnjo nemoč občinskih skupščin pri obravnavanju teh vprašanj. In če bi hoteli oceniti po-nedeljikov razgovor, potem moramo reči, da je bil vsekakor pozitiven. In kakor koli se bo že jutri odločila Občinska skupščina (priznat i je treba, da odborniki res ne bodo v ugodnem položaju) je nesporno, da bo v prihodnje moralo biti več takšnih razgovorov in predhodnih razprav; vendar pa ne samo na občinskih, marveč tudi na višjih nivojiih. A. ž. p|i«jMMWM(»;Nrrm. Domovi Ko se človek po desetletjih pešačenja skozi življenje ustavi in poči je nekje ob poti, nenadoma ugotovi, da je star. Spozna, da so mu mladi ušli naprej po novih njemu neznanih poteh in ga ne bodo čakali. Vendar starost ni bolezen, le počasnejši postanejo koraki, pot bolj premišljena, nazadnje pa ga vseeno prej ali slej pripelje v popolno osamljenost. Nekdaj je človek živel počasneje v krogu svoje družine in ko je ostarel je prevzel častno mesto kot poglavar družine, kot nosilec znanja ter modrosti. Danes patriarhalna družina izumira in nastaja enogeneracijska družina staršev in mladoletnih otrok, kjer za stare starše ni prostora, pa če so še tako ljubljeni. še leta 1953 je bila v Sloveniji povprečna življenjska doba pri moških 53 in pri ženskah 59 let. Ta doba se je do leta 1960 povečala na 66 let za moške in na 71 let za ženske. Čeprav je težko postaviti mejo, kdaj je človek star, je novejša literatura osvojila 60 let kot izhodišče pri teoretični obravnavi starostnih problemov. Leta 1964 je bilo v Sloveniji že 11,5 °/o prebivalstva starejšega od 60 let. Prav z večanjem števila starih ljudi in s spremenjenim načinom življenja pa se porajajo problemi, ki se največkrat dotikajo skrbi za stare, bodisi v okviru družinske skupnosti bodisi v okviru domov za stare. Izseljenci Iz Holandlje izstopajo Iz letala iljušin 18. — Foto: S. Hain Na Gorenjskem imamo tri domove za stare ljudi. Na Jesenicah nudi domsko varstvo ostarelih Socialni zavod dr. Franceta Berglja, ki je bil ustanovljen že leta 1940 pod nazivom Mestno zavetišče. Za tedanje razmere je bila stavba tako v gradbeno tehničnem, kakor tudi v funkcionalnem in lokacijskem pogledu na izredno visoki stopnji, danes pa so te njene funkcije zaradi prezasedenosti okrnjene. Kranjska občina pa je 1948. leta ustanovila v Preddvoru Dom oskrbovancev Albina Drolca, v Škof ji Loki pa je specialni zavod Zavod za rehabilitacijo in varstvo slepih, ki ima na skrbi slepe in ostarele ljudi iz občine. RAZMERE V VAŠEM ZAVODU? Pavle Dolar, namestnik direktorja Socialnega zavoda dr. Franca Berglja, Jesenice: Naš zavod zajema vso gornje-savsko regijo. Največ oskrbovancev je iz domače in radovljiške občine. Trenutno imamo v domu 128 oskrbovancev, imamo pa še več prošenj za sprejem, ki pa jim zaradi prezasedenosti doma ne moremo ugoditi. Glavni motivi za prihod v dom so v osamljenosti starih ljudi, ki so ostali brez pomoči, zelo veliko pa jih v domove pošljejo bolnišnice. To so bolniki, ki niso. več toliko bolni, da bi se nujno morali zdraviti v bolnišnici, pač pa so potrebni stalne nege. Tako postajamo nekakšen podaljšek bolnišnic in temu ustrezno je tudi zdravstveno stanje oskrbovancev. 31 jih je bolnih na srcu, 28 je obolelih na živcih, 17 jih ima razna telesna in revmatična obolenja, 13 je duševno prizadetih in bolnih, 8 je diabetikov, 10 pa jih ima razna druga obolenja, 20 oskrbovancev pretežno leži, 14 pa jih je popolnoma vezanih na posteljo. Naš zavod bi lahko nudil popolno oskrbo samo 100 oskrbovancem, v domu pa jih je 128. Ta prenapolnjenost močno ovira normalno delo in močno prizadene življenj- ske pogoje starih. To še tembolj, ker je med oskrbovanci precej takih, ki so psihično toliko prizadeti, da motijo odnose v ustanovi, saj zavod nima pogojev, da bi s prostorsko razdelitvijo te preprečevali. Samo s skrajnimi napori delavcev se lahko zagotavljajo znosni življenjski pogoji. Število oseb, ki žele stanovati v domu pa ne upada, temveč narašča. Zato jc nujno, da stanovanjske zmogljivosti povečamo. V gradnji je stanovanjski stolpič, s katerim bo zavod pridobil novih 48 postelj. Sobe bodo eno- in dvoposteljne in bo tako ustreženo zahtevnejšim upokojencem. Da bi imeli upokojenci poleg dobrih stanovanjskih pogojev tudi ustrezno oskrbo, je hkrati s preureditvijo predvidena tudi ustrezno opremljena kuhinja, z zmogljivostjo 160 — 180 obrokov dnevno. Uredili bomo tudi razne delavnice, kjer bi se lahko upokojenci po svojih močeh zaposlili.« Franc Bezovšek, direktor Doma oskrbovancev v Preddvoru: »Dom je v gradu Tur-nu, ki bo kmalu praznoval 400-letnico. Čeprav smo že veliko preuredili, napeljali smo centralno kurjavo, prezidalj sobe in drugo, še vedno ni tak kot bi si želeli. Spalnice so velike, kot dnevni prostor uporabljamo jedilnico in hodnike. Oskrbovalcev je največ iz kranjske in škofjeloške občine Zelo slabo je zdravstveno stanje starih, precej jih je stalno vezanih na posteljo, nekaj pa je tudi kroničnih alkoholikov. Že pred letom dni smo v domu zgradili dvigalo, ki jc nujno potrebno zaradi bolnikov in tudi drugih. Denar zanj smo zbirali dve leti, sedaj pa ga ne moremo upo rahljati, ker ima na našem območju električni tok prenizko napetost oziroma je ponekod tudi slaba napeljava. Že vse leto prosimo Elek-tro Kranj, da bi te pomanjkljivosti uredili, vendar nam zadnje čase niti ne odgovar- za stare jajo več. Dvigalo, v katerem so dveletne investicije doma, pa stoji! Letos bomo uredili kuhinjo. Sami smo zbrali polovico sredstev, to je 50.000 din, za drugo polovico pa smo prosili skupščino občine Kranj, vendar vse kaže, da bomo morali najeti posojilo. Nevarno se je nagnila streha in grozi, da se bo ob prvem večjem snegu sesula.« Ivan Bizant, direktor Zavoda za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije: »Centor daje domsko varstvo starejšim osebam in drugim, ki jih občine pošljejo v zavod. Domsko varstvo dobe tudi delavci, ki so zaposleni v invalidskih delavnicah. Zavod poklicno usposablja slepe in slabovidne za delo v proizvodnji, ter jim skuša omogočiti čim bolj samostojno preživljanje. Usposobljenim invalidom skuša najti tudi ustrezno zaposlitev. Dom oskrbovancev jc v skoraj 600 let starem gradu, kar je povezano z velikimi vzdrževalnimi stroški. Sobe so velike pa tudi razporeditev prostorov ne ustreza. Če bi hoteli stanje izboljšati, bi morali pre-zidati ves grad. Trenutno je v domu 118 oskrbovancev med njimi je 15 občinskih starostnikov, ostali pa so slepi ali slabovidni. Center s sedanjimi zmožnostmi ne ustreza več, zato že dve leti pti-pravljamo načrte za obnovo in preureditev centra. Dela smo razdelili v tri faze: Najprej bomo zgradili šolo za poklicno usposabljanje slepih, v drugi fazi bi preuredili sedanje prostore šole in delavnic v delavnice in prostore za upravo, v zadnji fazi pa bi preuredili grad. Vsa ta dela bodo predvidoma veljala 9,000.000 din. Ker zavod sam nima sredstev smo se obrnili na slovensko javnost. Posamezniki so prispevali 16.000 din, kar pa ni niti za načrte. ZAKAJ STE PRIŠLI V DOM? O. K., Stara 78 let: »V zavod na Jesenicah sem prišla skupaj z možem. Pred tem sva živela pri hčerki. Ko pa je moža zadela kap, naju jc poslala v dom. Z možem sva imela skupno sobo, tako da sem ga sama negovala. Pred leti je mož umrl in sedaj sc v domu počutim zelo osamljeno in bi zelo rada šla domov, toda hčerka me noče k sebi, čeprav ima hišo in sta z možem sama. Tudi obiščeta me ne. Imam tudi sina in še eno poročeno hčerko. Le-ta me je že večkrat povabila naj pridem k njej, vendar so njene socialne razmere zelo slabe.« P. M., star 81 let: «Ko je zbolela žena, jo je vzela k sebi ena od štirih hčera in v stanovanju sem ostal sam. Da bi šel z ženo, jc skoraj nemogoče, ker so se že zaradi nje morali dovolj stisniti. Ko se nisem mogel več sam oskrbovati, sem zaprosil za sprejem v dom. Čeprav mi tu pravzaprav ničesar ne maAj-ka, se ne počutim dobro. Zelo mi jc dolgčas, prenehal sem brati časopise, nobena stvar me ne zanima več. Shujšal sem za deset kilogramov. Ne morem se privaditi novemu okolju in novemu načinu življenja.« P. M., star 75 let: »Bil sem tesar, ko me je zadela kap in mi omrtvičila polovico telesa. Imam tri otroke, vendar nobeden nima toliko prostora, da bi me vzel k sebi, niti toliko časa, da bi me oskrboval. Ker potrebujem stalno nego, sem prišel v dom v Preddvor. Tu sem že 9 let in sem se domskega življenja že privadil in bi težko šel drugam. Otroci me redno obiskujejo in mi tudi marsikaj prinesejo. Zelo bi si pa želel, da bi v domu začelo delati dvigalo. Lahko bi šel na dvorišče in ne bi mi bilo treba biti vse dneve v sobi ali na hodniku.« JE REŠITEV PROBLEMOV STARIH V DOMSKEM * VARSTVU? O Pavle Dolar: »Rešitev je samo za tiste, ki so res potrebni tuje pomoči in najbolj nujnega zdravstvenega varstva. Dom mora biti v naselju, tako da se stari ljudje ne počutijo preveč izolirani. Jeseniški dom je v tem pogledu v idealnem okolju. Pri urbanizaciji pa vse preveč pozabljamo na stare in na stanovanja za stare, ki bi bila cenejša in ustrezno opremljena.« % Bezovšek Franc: »Pri nas so domovi nastajali v prvem povojnem obdobju, ko smo hoteli socialne probleme odstraniti. Prav v tem vidim vzrok odročnosti domov, čeprav mislim, da bodo podeželski domovi ostali, ker so oskrbovanci tudi iz vasi. Starim osebam jc potrebno omogočiti čimbolj nespremenjeno okolje,« 0 Ivan Bizant: »Čeprav je že bilo slišati, da je varstvo slepih v enem centru v prihodnje skoraj neprimerno in da bi jih vključili v druge domove za stare, mlajše pa bi ustrezno zaposlili, menim, da je to skoraj neizvedljivo, ker slepi zahtevajo posebno nego, težko pa se tudi vključijo v okolje, oziroma jih okolje težko sprejme. V škof-ji Loki pa so že postali del prebivalstva, del mesta*.« L. Bogataj Dom oskrbovancev Albina Drolca Je v skoraj 600 let starem gradu Turn. — Foto: F. Perdan Začeli so znova Alpinistični odsek Planinskega društva iz Kranja je bil na robu propada. Ko je prevzela krmilo odseka Ančka Gornikova, se je obrnilo na bolje. Začeli so z akcijo pridobivanja novih članov. V oglasno omarico pri trgovini Hrana v Kranju so pritrdili vabilo, s katerim so vabili k sodelovanju vse, ki jih veseli plezanje v domačih in tujih gorah. Akcija je uspela, saj so v alpinistične vrste pridobili precej mladih članov, za katere so nato organizirali alpinistično šolo. Vsak četrtek so izkušeni alpinisti "predavali novim članom o osnovah alpinizma: osnove in pomen alpinizma, vrvna tehnika, tehnika samoreševanja itd. Razen tega so se mladi člani seznanili tudi s prvo pomočjo, z nevarnostmi v gorah, z reševanjem in podobno. Predavanja so največkrat popestrili z barvnimi diapozitivi. Da bi ohranili potrebno vzdržljivost, so imeli vsako sredo telovadbo na osnovni šoli v Stražišču, po telovadbi pa plavanje v zimskem bazenu. Dva alpinista sta se udeležila tudi in-struktorskega tečaja v Ljubljani. Ko se je letošnje vreme otoplilo, so sc alpinisti preselili v »plezalni vrtec« v Novi vasi pri Preddvoru. Tu so pridobivali potrebno tehniko in pridobivali vzdržljivost. Kljub slabemu vremenu so kranjski alpinisti opravili turni smuk z Bogatinskega sedla na Krnsko jezero, Sedmera jezera z zaključkom ob Bohinj- skem jezeru. Dvak at so se udeležili tudi triglavskega turnega smuka. Mladi planinci so prav tako odšli na StoržiČ" in Grintavce, in sicer pozimi, opravili pa so še zimsko-lctni tečaj na Kališču združen z nošenjem hrane v planinsko postojanko. Ko se je skala otoplila, so mladi alpinisti že opravili prve smeri. Miro Krč in Ber-gant Stane sta preplezala prvenstveno smer v severozahodni steni Zvoha, ki je dolga 350 metrov, zelo krušljiva in ocenjena s 4. težavnostno stopnjo. Nejč Zaplotnik in Tone Perčič pa sta preplezala Rumeno zajedo v Koglu. To je ena najtežjih smeri v Kamniških Alpah. Zimska in spomladanska alpinistična šola je mlade plezalce naučila predvsem teori je. Za zaključek šole pa so organizirali skupno plezalno turo v Koglu. Tod so jih vodili že izkušeni alpinisti. Vadili so predvsem plezanje po suhi skali. Ker pa so svoje znanje hoteli preizkusiti tudi na snegu in ledu, so se pred kratkim povzpeli na Grossglockner, kjer so se razen s snegom in ledom srečali tudi z višino. Poleti bodo kranjski alpinisti plezali po domačih gorah, nekaj navez pa bo odšlo tudi v francoske centralne Alpe. Pod Matcrhorn bodo ob tej priliki odnesli spominsko ploščo Tomažu Bešto'u, njihovemu članu, ki se je lani v steni tega velikana smrtno ponesrečil. J. Košnjek Organizirane počitnice za otroke Po nedavni razpravi sekcije za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci SZDL v Kranju, kjer so razpravljali o organiziranem delu za predšolsko in šolsko mladino med poletnimi počitnicami, so se v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju že odločili za prvi poskus. Vsem staršem v krajevni skupnosti so pred dnevi poslali obvestila in jih seznanili o organiziranem varstvu. Vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah in praznikih, od 8. do 13. ure bi bili predšolski otroci pod strokovnim vodstvom na igriščih obeh vzgojno-varstvenih ustanov, šolska mladina pa v športnem parku. Prirejali bi tudi različne izlete. Krajevna skupnost bo sprejemala prijave do 10. julija. Za organizirano varstvo se bodo odločili, če bo dovolj prijav. Vodnike bo plačala krajevna skupnost. A. 2. Izseljenci na Brniku V četrtek popoldne je bilo na brniškem letališču izredno živahno, saj sta prispeli v domovino dve skupini izseljencev. Ob pol dveh je pristalo letalo znamke DC-8, last letalske družbe KLM (RoyaI Dutch Airlines), ki je pripeljalo 90 izseljencev iz Cleve-landa. Dobri dve uri kasneje pa je pristalo še drugo letalo z našimi izseljenci. Tokrat se je na brniško pristajalno stezo spustil iljušin 18 z 22 izseljenci iz Amsterdama. Obe skupini naših rojakov so razen številnih svojcev pozdravili predstavniki Izselje-niške matice iz Ljubljane ter narodne nose s harmonikarjem, kar da vsakemu takšnemu sprejemu poseben čar, izseljencem pa ostane v lepem spominu. -jk Kranjske šole po sprejemnih izpitih Pravkar so kranjske šole druge stopnje sprejemale novo generacijo v prve razrede. Zelo različno jc bilo zanimanje za posamezne šole. Nekatere šole 1'» bile prezasedene, drugod jim učencev še vedno manjka ... Za gimnazijo se jc letos odločilo izredno veliko število učencev, in to fantov in deklet, ki imajo dobre pogoje za uspešen študij na gimnaziji. Saj se je prijavilo 64 odličnih in 63 po uspehu prav dobrih dijakov. Le 12 učencev je kandidiralo z dobrim uspehom. Kot običajno je gimnazija razpisala 120 prostih mest. Vendar jc bilo glede na visoko število prijavljenih (139) in glede na uspehe pri sprejemnih izpitih sprejetih 130 učencev. Kot merilo za sprejem je bilo poleg uspeha na sprejemnem izpitu upoštevano tudi mnenje razrednikov o učencih, o njihovi prizadevnosti, nadarjenosti in mnenje psihologa o ustreznosti učenčevih sposobnosti za gimnazijo. Odlični učenci so bili oproščeni sprejemnega izpita. Kot minulo šolsko leto, ko jc bila struktura po spolu po mnogih letih prvič nagnjena v prid fantom, je tudi letos kandidiralo skoraj 50 % fantov izmed sprejetih. Ekonomska srednja šola se po svoji zahtevnosti in po potrebah kadrov v gospodarstvu uvršča v vrh kranjskih šol. Zanimanje za to šolo jc bilo letos neverjetno veliko. Čeprav je šola razpisala samo dva razreda, je kandidiralo kar 150 učencev, kar jc mnogo več kot minula leta. Ker je šola sprejemala odlične in prav dobre učence brez sprejemnega izpita, je opravljalo sprejemni izpit samo 41 učencev oziroma učenk. Od 150 kandidatov je bilo 19 odličnih in 75 prav dobrih. Sprejet je bil samo en učenec z zadostnim uspehom. Ker je kandidiralo toliko učencev z ustreznim uspehom, je šola preudarno sprejela 120 novih učencev, kar je 100 % več glede na razpis. Razpis upravno-administra-tivne šole je letos enak razpisu prejšnjih let — sprejetih je bilo en razred deklet, čeprav jih je kandidiralo 70. Vzrok za tako nizek sprejem so med drugim tudi premajhne prostorninske zmogljivosti šole. Na administrativno šolo (dvoletno) so lani sprejeli dva razreda učenk. Letos tudi samo en razred (32), čeprav je kandidiralo 48 deklet. Uspeh na obeh administrativnih šolah je sorazmerno nižji kot na ekonomski. Tekstilna tehnična šola je sprejemala, kot običajno, v pet različnih oddelkov: konfekcijskega, predilskega, ple-tilskega, tkalskega in kemijskega. Za vsak oddelek je bilo razpisanih 30 prostih mest. Največji odziv, kot že doslej, je bil za konfekcijski oddelek. Kandidiralo jc 55 deklet in fantov, sprejetih jc bilo 30. Iz konfekcijskega so nekatere preusmerili na kemijski oddelek. Vprašanje je, če je to ustrezna preusmeritev. Za kemijski oddelek je bilo prijavljenih 17 in za plc-tilski oddelek 26 učencev oziroma učenk. V predilskem in tkalskem so še 50 % možnosti vključitve. Predvsem so zaželeni fantje, saj imajo možnosti dobiti štipendijo, zlasti na tkalskem oddelku. Sprejemnih izpitov, razen na konfekcijskem oddelku, ni bilo. Merilo za sprejem je bil predvsem uspeh na sprejemnem izpitu iz slovenskega jezika in matematike pismeno. Čevljarska tehnična šola šele 2 leti vpisuje učence iz osnovne šole. Prej je bila samo šola za odrasle in v čevljarski stroki že kvalificirane delavce. Vendar je imel že letošnji vpis dokajšen odziv, saj je bilo 44 prijavljenih in od teh 30 sprejetih, kot je šola v razpisu tudi napovedala. Nekaj učencev se je na to šolo prijavilo tudi z jeseniškega kota, kjer Planika gradi svoj obrat v Brcznici. Pretežno so bili kandidati po uspehu dobri. Poklicna čevljarska šola, ki je pravzaprav izobraževalni center podjetij Planike in Peka, bo v šolskem letu, ki je pred nami, prakticirala prav tak način izobraževanja kot v preteklem letu. Enoleten učni program, katerega praktični del se odvija v samih tovarnah in teoretični na šoli, usposablja fante in dekleta za prirezovalce in prcšivalke. Razpis za to šolo je bil 60 učencev in učenk, vendar bi bile zmogljivosti tudi za 3 razrede. Učence re-krutirata podjetji Planika in Peko. Tudi spričevala veljajo za ti dve podjetji. Planika je od 15 prijavljenih sprejela 8 deklet za Kranj sprejeli pa bi še katero za brezniški obrat. Z jeseniškega področja bi se lahko za ta obrat vključilo do 30 fantov in deklet. Na razpolago je še dosti mest. Tovarna Peko ima prijavljenih 18 kandidatov za to šolo, sprejela je vse. Kranjski mlekarski Šolski center, edini svoje vrste v Jugoslaviji, vpisuje letos v tehnični in ne poklicni oddelek. Na tehnični pa sprejema učence, ki so že izučeni mlekarji in imajo poleg tega še dvoletno prakso v mlekarski stroki. Sprejemni izpiti bodo samo v obliki preizkusa znanja iz stroke, in to jeseni zaradi oddaljenosti večine učencev. Sola ima sorazmerno veliko kandidatov — 33. Od tega iz Slovenije 12, kar je dosti visoko število glede na izkušnje minulih let. Ljubljanske mlekarne pa še prosijo za sprejem svojih mlekarjev. Iz ostalih republik je najmočneje zastopana Hrvatska, saj je samo iz Zagreba prijavljenih 11. Ostali učenci so praktično iz vse Jugoslavije. Poklicna šola za pletilje, šivilje in krojačice pri Tekstilnem centru Kranj vpisuje »neomejeno« s pogodbami. Poleg tega pa je ta šola za novo šolsko leto uvedla dve novosti. Izobraževala bo poseben oddelek pletilj-šh/ilj oziroma šivilj pletenin za Almi-ro. Zlasti dekleta s področja Radovljice imajo za ta poklic, ki je nova specializacija v tekstilni stroki, dovolj možnosti. Obenem pa bo letos prvič vpisovala v poklicno šolo krojačice ženskih oblek brez učne pogodbe. To jc možnost za tista dekleta, ki bi se rada izučila poklica krojačice, pa ne najdejo mojstra, s katerim bi sklenile učno pogodbo. Zmogljivost — en razred še zdaleč ni dovolj, saj je doslej šele 12 prijav za ta oddelek. Poklicna gumarska šola Kranj ima letos premalo interesentov. Doslej je oddalo prošnje samo 9 fantov. Kandidatov bi moralo biti vsaj za en razred, da se bo pouk odvijal. Poklicna šola kovinarske in elektrostroke v Kranju je pogodbenega značaja. Učenci prihajajo v šolo za 4 mesece in pol na leto, sicer so v podjetju oziroma pri mojstru. Zmogljivosti šole so: 70 mest za elektrikarje in 50 mest za kovinarje, šola je za zdaj sklenila le kakih pet učnih pogodb. Poklicna šola za slikopleskar-sko in avtoličarsko stroko ima praktično neomejen vpis, ki ni nujno vezan na sklenjeno učno pogodbo. Iz letošnje generacije so sklenjene 4 učne pogodbe. Pač pa je 44 učnih pogodb, ki so se natekle od letošnjega januarja dalje, sklenjene pa so z učenci prejšnjih generacij. Na tej šoli sc vpis iz leta v leto rahlo dviga. šolski center za blagovni promet sprejema učence s sklenjenimi učnimi pogodbami med trgovskimi podjetji in učenci. Glede na veliko zanimanje deklet za trgovino in pomanjkanje fantov za to stroko, so sprejemala trgovska podjetja ene in druge pod različnimi pogoji. Fantje so dobrodošli takorekoč s kakršnimkoli uspehom, medtem ko je bil za dekleta mnogokrat dober uspeh pogoj za sprejem. Po selekciji samih podjetij je bilo na šolo sprejetih okrog 190 kandidatov. Od tega je bilo fantov dobrih 10 %. Povpraševanje po fantih je še aktualno. Šolski center ZP Iskra je sprejemal kot običajno na elektrotehnični oddelek (šibki in jaki tok), na strojni tehnični oddelek in v poklicno šolo. Največ prijav je bilo za elektrotehnični oddelek šibki tok — 61. Med njimi 2 odlič-njaka. Za clektro jaki tok je kandidiralo 24 učencev, eden med njimi je bil odličen. Za strojni oddelek je kandidiralo 5o učencev, 3 jnedi 2jim.«.«* bili odlični .po uspehu. V vsak oddelek so sprejeli le 30 kandidatov. Merilo za sprejem je bil poleg pozitivnega spričevala psihotest. s Poklicna šola je razpisala 120 prostih mest za poklice: strojni ključavničar, orodjar, rezkalec, strugar, finomclvv nik, telefonski mehanik, clek-tromehanik. Interesentov je bilo le 41. Izmed 50 učencev, ki niso bili sprejeti na tehničnih oddelkih, se jih je 21 odločilo za poklicno šolo. Ker zmogljivosti šole potemtakem še niso zasedene, je vpis še mogoč. A. Križaj Začetek IV.Groharjeve slikarske kolonije v Škof ji Loki Minuli ponedeljek, 6. julija, se je v škofji Loki začela IV. Groharjeva slikarska kolonija, tradicionalna prireditev, ki v mesto ob sotočju dveh Sor vsako poletje privabi kopico likovnih umetnikov. Letos sodeluje 12 oziroma 14 slikarjev. To so: Španec Bernardo Ylla, Škot John Mc-Lellan, Francozinja Suzanne Savrion, Italijan Lenci Sar-porelli ter slovenski mojstri čopiča Rudi Gorjup, Peter Adamič, Eugen Sajovic, Ljubo Ravnikar, Milan Bizovi-čar, Štefan Simonič, Melita Vovk in Božidar Grabnar. Organizatorji pričakujejo še dvojico Gruzincev, ki pa bosta bržkone precej zakasnila, saj jima oblasti niso pravočasno izdale vizo. Kolonija bo trajala do 20. julija. Udeleženci lahko prosto izbirajo motive. Na voljo jim je ce- lotno območje občine škofja Loka, znano po svoji razgibanosti in slikovitosti. Prejšnji teden so v galeriji Loškega muzeja odprli razstavo del lanskoletnih kolonistov. Sleherni likovnik je prispeval dve aH tri podobi, ki ostanejo trajna last orga-nlzatorjev, skupščine občine škofja Loka in Muzeja. (-1«) Detalj z razstave del III. Groharjeve slikarske kolonije: dve podobi likovnika Francija Novinca iz škofje Loke. — Foto: F. Perdan V galerij! kranjske Mestne hiše so prejšnji ponedeljek, 29. junija, odprli razstavo del slikarja Štefana Simoniča. Likovnik prikazuje zanimivo zbirko barvnih in črno-belih grafik. Razstava bo odprta do sobote, 11. julija. — Foto: F. Perdan ova grafika ef ana Simoniča Štefana Simoniča smo doslej poznali kot lesorezca preciznih in izredno razgibanih struktur, s katerimi je podajal sicer tematsko zaokrožen repertoar oblik v pestri različnosti čvrstih in samostojnih rešitev. Te je podajal v črno belih lesorezih v smislu tazdajanja svojih destiliranih, trepetavih najdenin v zvon- Obisk iz Gendrin-gena Ulftski slavčki, mladi pevci iz Gendringena na Nizozemskem, bodo ta teden prispeli * Kamnik. Z Gendringenom Imajo namreč Kamnlčani že več let prijateljske stike. Mla-*ft pevci bodo nastopili na koncertu v Kamniku in Domžalah. J. V. kih premenah belega in črnega. Svet njegovih črno-belih lesorezov sestavljajo oblike bioforme asoaciativnosti, ki so ostale deloma prisotne v slutnjah krajine, kjer je pravzaprav samo naslov prevzet iz narave, likovni smisel pa pritiran skoro do ornamen-talnega značaja (Plima, Oseka, Obala in drugi listi iz leta 1969). Povsem drugačne pa so barvne grafike iz letošnjega leta. že sama barva je presenetljivo nov element v dosedanjem Simoničevem delu, vse doslej tako izrazito usmerjenim v kontraste med črnim in belim grafičnim izrazom. Menjal je tudi snov in koncept, če smo prej govorili o asociacijskih izhodiščih, ki so temeljila na rastlinskem svetu, točneje v strukturi lesa; asociacije so nam vzbujali naslovi del, prevzeti po naravi. Sedaj je Simonič prevzel deduktivno metodo. Vizualno predstavo danega predmeta, tokrat so na primer to etnografski predmeti: nečke, preslice in drugo. Ob neposrednem stiku s predmetom povzame v smislu svoje izpovedi njegovo zunanjo podobo. Z abstrahira-njem vseh nepotrebnih detajlov ali pa v določenem trenutku prav s poudarjanjem, z veliko mero stilizaeje, s strogo kompozicijo uspe Si-moniču narediti enostavno in strogo likovno delo. To je podobno izvlečku iz vseh naštetih likovnih momentov s posredovanjem danega snovnega izhodišča. Vse to pa pomeni povsem nepričakovan preobrat v racionalno likovno govorico, ki jo postavlja proti prejšnji, čustveno razgibani. Ugotovimo torej lahko, da je prišel Simonič s poglabljanjem svojega dosedanjega iskanja med Scilo in Karibdo; obstal je pred hoteti in moči, razdvojil je svojo pot med čisto abstrakcijo in predmetnim doživljanjem realnosti. Razstava opozarja predvsem na to, da se je odločil za temeljito obnovo in preosnovo svojega grafičnega izražanja in da se je predstavil občinstvu takoj po odločitvi, brez odlašanja in pogumno. A. Pavlovec GORENJSKEM (13. nadaljevanje) Omenili smo že v našem zadnjem zapisu založniško podjetnost kranjskega tiskarja Ivana Primoža Lampreta. Sodimo, da ga je prav ta radoživa dejavnost — saj mož ni bil le tiskar, pač pa tudi pisatelj, publicist in politik — pritirala na rob gospodarskega propada. Stečaja ga jc najbrž rešila le hitra odprodaja tiskarskih in knjigovc-ških strojev ter res bogatega črkovnega materiala. »Tiskovno društvo v Kranju«, registrirana zadruga z omejeno zavezo, ki je kupila Lampretovo tiskarno, se. ne bi mogla tako hitro uveljaviti, če ne bi prevzela v službo tudi prejšnjega lastnika. Tudi izdajanje »Gorenjca« so novi lastniki tiskarne nadaljevali — seveda pod drugačno svetovno nazorsko zastavo — le nečesa niso prevzeli od Lampreta: njegove podjetnosti! čeprav je moderno opremljena tiskarnica — zaposlovala je 12 oseb — zmogla tudi zahtevnejše tiske, se je njeno delovanje omejevalo predvsem na nabožne tiskovine. Sicer pa je bilo delo tiskarne že po dveh letih in pol nasilno prekinjeno — zaradi izbruha prve svetovne vojne sredi poletja 1914: tiskarno »Tiskovnega društva« je zasegla avstrijska vojaška oblast — Tiskarno »Savo« (o kateri bo še stekla beseda) pa si je podredila nemška vojska, ohola zaveznica avstro-ogrskega cesarstva. Vojaštvo je v obeh kranjskih tiskarnah nadaljevalo tiskanje — seveda le za svoje potrebe. Zanimivo sporočilo starega Kranjčana: Avstrijci sp tiskarske stroje iz tiskarnice »Tiskovnega društva« že vozili na kranjsko železniško postajo, da bi jih prepeljali bliže k fronti na Piavi — a vojaški razsul na laškem bojišču je njihove namene v zadnjem hipu preprečil in stroji so ostali v Kranju! Zato je delo v tiskarni »Tiskovnega društva v Kranju« lahko po končani vojni spet steklo. Vodja tiskarne je postal Joško Hrovat, sin Urbana Hrovata, ravnatelja tiskarne J. Krajca v Novem mestu. V treh letih, treh mesecih in treh dneh ,— natanko toliko časa je Joško Hrovat vodil tiskarno — se je v to nekdanjo Lampretovo tiskarno, spet vselila založniška podjetnost. Sestavljavca bibliografije kranjskih tiskov bo gotovo presenetilo dejstvo, da sta prav v Kranju natisnjeni prvi dve knjigi Franceta Bevka (»Pastirčki pri kresu in plesu«, 1920, ilustriral France Kralj — »Pesmi« 1. 1921.) — V Kranju je bila v teh letih tiskana tudi znamenita študija dr. M. Slavi ca »Prekmur-je«, dalje tri enodejanke Stanka Majcna, ljudska igra v 4 dejanjih »Stari jn mladi« Antona Medveda in še vrsta knjig leposlovne, strokovne ali drugačne vsebine. — Do 1. 1923. imam za sedaj evidentiranih trinajst knjižnih tiskov iz tiskarne »Tiskovnega društva v Kranju«. Iz te dobe je tudi »Vzornik črk in vinjet«, ki jih je od Lampreta prevzela naslednica njegove tiskarne, čeravno gradivo, posebno okrasje, ne ustreza današnjemu okusu, moramo vendarle stari kranjski tiskarni priznati velik smisel za pestrost tiskovin., (Nadaljevanje sledi) Črtomir Zoreč TISKARNA IV. PR. LAMPRET V KRANJU Primerki vinjet iz Latnpretove tiskarske vzorčne knjige. Okraski so risani v slogu tedanje dobe — secesionistično Kino L. Jesenice RADIO 8. julija amer. film HLADNOKRVNI 9. julija franc. barv. CS film ANGELIKA IN KRALJ 10. julija amer. barv. film KRVAVI POKER Jesenice PLAVŽ 8. julija franc. barv. CS film ANGELIKA IN KRALJ 9. —10. julija amer. barv. film JEZDEC NA KONJU Dovje-Mojstrana 9. julija amer. barv. CS film UBOJ V BEVERLI HIL-SU Javornik DELAVSKI DOM 8. julija amer. barv. film JEZDEC BREZ MILOSTI Kranjska gora 9. julija amer. film HLADNOKRVNI Radovljica 8. julija grški film SIRTA-KI ob 18. in 20. uri 9. julija nemški barv film KAPETAN GROMOVNIK ob 20. uri 10. julija amer. barv. film SPREMLJEVALEC ZLATE POŠILJKE ob 20. uri Bled 8. julija amer. barv. film STREL V TEMI ob 18. in 20.30. 9. julija amer. barv. film JUNAK PROTI SVOJI VOLJI ob 18. in 20.30. 10. julija amer. barv. film JUNAK PROTI SVOJI VOLJI ob 18. in 20.30. Kamnik DUPLICA 8. julija amer. film MESTO BREZ MILOSTI ob 20. uri 9. julija amer. film MESTO BREZ MILOSTI ob 20. uri Škofja Loka SORA 8. julija amer. barv. VV film SPOMIN NEDOLŽNEGA MLADENIČA ob 18. in 20. uri 9. julija franc. barv. VV film ZBOGOM, PRIJATELJ ob 20. uri 10. julija franc. barv. VV film ZBOGOM, PRIJATELJ ob 18. in 20. uri Kranj CENTER 8. julija amer. barv. CS film ŠE ZA NEKAJ DOLARJEV ob 16., 18. in 20. uri 9. julija amer. barv. CS film ŠE ZA NEKAJ DOLARJEV ob 16., 18. in 20. uri 10. julija angl.-nem. CS film STRELI POD VEŠALI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ GOLDFINGER ob 18. in 20. 8. julija angl. barv. CS film uri 9. julija franc. barv. film NEKEGA VEČERA NEKI VLAK ob 16., 18. in 20. uri 10. julija amer. barv. CS film ŠE ZA NEKAJ DOLARJEV ob 18. in 20. uri Tržič 8. julija italij. barv. CS film IME MI JE PECOS ob 18. in 20. uri Šolski center za kovinsko in avtomehansko stroko Škofja Loka razpisuje v šolskem letu 1970/71 sprejem v naslednje oddelke za odrasle: 1. poklicna šola kovinske stroke pogoji: dokončana osemletka, dve leti prakse na delovnem mestu v kovinarski stroki 2. šola za poklicne voznike motornih vozil pogoji, opravljeni vozniški izpit vsaj za B kategorijo, dokončana osemletka Prijave za ooa oddelka sprejema uprava centra do 10. septembra 1970 na naslov: Šolski center za ko-,i o in avtomehansko stroko/Škofja Loka, Šolska 1, tel 85-447. Gorenjska oblačila Kranj sprejmejo ekonomskega tehnika — pripravnica :vi delo v knjigovodstvu Pogoj za sprejem je končana ekonomska ali upravno adm nistrativna šoia. Prijave sprejema kadrovski odbot do 15 julija 1970. 1. Lily v Lizboni V Lizboni je ob marčnih večerih že čutiti pomlad. Lily Sergejeva, mlada svetlolaska, je pravkar povečerjala v restavraciji na Avenida Palače. Nekaj minut je še posedela in poslušala južnoamerikanske melodije, ki jih je igral orkester, potem je vstala in odšla v svojo sobo, da bi uredila nekatere stvari. Bolj ko se je približeval čas za sestanek, bolj jo je minevala tesnobnost. Navsezadnje si je slekla dolgo črno obleko in se oblekla v krilo iz tvveeda in rjav pulover ter se počesala. Ob pol devetih si je oblekla plašč, odšla iz hotela in se pomešala med množico, ki se je sprehajala po Plazza Rossio. Brž ko je prišla na trg, je skočila na tramvaj in se odpeljala nazaj do hotela. Izstopila je in se z rokami, ki jih je tiščala v plaščnih žepih, počasi sprehajala po široki aveniji. V dveh vrstah palm je šu-štela topla sapa. Cvetele so tamariske in v zraku je bilo čutiti jasminov duh. Težko si je bilo predstavljati, da je bila v Angliji še zima. Prišla je na nerazsvetljeni Plaza Pombal. Ustavila se je pred kipom markiza de Pom-bala in pogledala na žarečo številčnico svoje ure. »Zveza« v Lisboni ji je bila napovedala zmenek ob devetih. Minuto čez devet je iz temne ulice pripeljal avto. Imel je zasenčene luči. Napravil je krog in se škripajoč z gumami in zavorami ustavil pred Lilv. Hkrati so ugasnile tudi zasenčene luči. Odprla so se zadnja vrata in Lily Scrgejevo je nekdo zgrabil za roko in potegnil v avto. Brž ko še je zvalila na sedež, je šofer naglo pognal, napravil krog in izginil v ulico, iz katere je bil -prišel. Sij uličnih svetilk je bil preslaboten, da bi lahko videla šoferjev obraz ali obraz človeka, ki je sedel poleg nje. Ko pa je voznik spregovoril, je takoj spoznala, da za volanom nr" pravzaprav zelo majhen in da so se odtlej časi močno spremenili. Bilo je nenavadno, da sta se srečala v Lizboni in da sta oba delala za nemško obveščevalno službo. Malo pozneje se je vzpenjala Lily po stopnišču hiše na' ulici Traversa Sao 23, ki je zaudarjalo po žarkem olju. V opremljenem stanovanju jo je pričakoval njen predstojnik, major Kliemann. Še vedno je bil tako okrogel kot nekdaj, še vedno je bil v obraz tako rdeč in še zmerom je bil lepo oblečen. Zavaljen je bil na divanu, sukljal si je brke in bil videti, kot da se smili samemu sebi. Dolgo sta strmela drug v drugega. »Hudo sem bil bolan,« je navsezadnje rekel. »Kaj pa vi? Pisali ste nam, da ste zboleli. Je sedaj kaj bolje?« »Kaže, da sem izgubljena. Zdravniki v Angliji mi zagotavljajo še šest mesecev življenja. Pohiteti moram in ta čas dobro izkoristiti.« »Bi hoteli nazaj v Francijo?« »Zakaj? Mar moje delo ni bilo uspešno?« »Bolj kot smo pričakovali. Prišli ste v Anglijo in iz Anglije in sedaj se boste spet lahko vrnili v Anglijo. Ali veste, da ste prvi, ki se mu je posrečilo takšno junaštvo? Lily, na vas sem zelo ponosen!« Seznanil ju je skupni prijatelj, berlinski časnikar. Lily je brez omahovanja pristala, da bo delala za nemško obveščevalno službo. Bila je dobra učenka, inteligentna in neverjetno iznajdljiva, o čemer so pričala tudi njena potovanja. Dve dolgi leti se je učila šifriranja, uporabljanja nevidnega črnila, gospodarskega in strateškega zemljepisa Velike Britanije, organizacije njene armade, razpoznavanja uniform, stopen in označb, obrisov britanskih tankov, letal in vojnih ladij. Na pomlad 1943 je bila pripravljena. Najprej so jo poslali v neokupirani del Francije, ki mu je vladal Petain, od koder jo je z diskretno pomočjo Nemcev mahnila v Španijo. Načrt je DUOBOJ uoHunou Perault bil Kliemann. Vprašal jo je, kako se ji je posrečilo priti iz Anglije. Ni mu hotela odgovoriti: to bi lahko zaupala le Kliemannu. Šofer ji je rekel, da jo bo odpeljal k njemu in je nehal siliti vanjo z vprašanji. Nato jo je mož, ki je sedel poleg nje, vprašal, ali ji Je ime Nina in ali se je rodila v Kijevu. »Ne,« mu je odgovorila. »čudno, nekoč sem srečal dekle, ki se je pisala tako kot vi. Bilo je veselo dekle. Iz Gdanska sem jo peljal v Rouen.« »Snemite klobuk.« Mož si je snel mehki klobuk, ki mu Je zakrival oči. »Zakaj naj bi to storil?« jo je presenečen vprašal. »Rada bi vedela, ali ste se kaj spremenili, kapitan Buking. Kaj se je zgodilo z ladjo Adel Traber?« Vzkliknil je ves osupel in ji vnemirjen stisnil obe roki. V naslednjih nekaj minutah sta obujala spomine na lepe, stare dni pred vojno in na potovanja z ladjo Adel Traber, na kateri je bil Buking kapitan. Llly, mlada, pustolovščin željna Francozinja je šla na obisk k stricu, ki je živel v Estoniji. Za vrnitev v Francijo ji je zmanjkalo denarja. Iz takšne zadrege si mlada dekleta navadno ne znajo pomagati, toda Lily Sergejeva je bila takim rečem vedno kos. Peš je že premerila pot od Pariza do Varšave, prekolesarila je skoraj vso Evropo; začetek vojne jo je zalotil v Bejrutu, ko je bila s kolesom na poti iz Pariza v Sai-gon. Ko je bila v Estoniji, je odšla k ladijski družbi VVorrns in prosila, ali bi se lahko zastonj peljala na eni izmed njihovih tovornih ladij. Kapitan Buking jo je spomnil morske bolezni, ki jo je mučila vse do ustja Selne. Ko si je od bolezni nekoliko opomogla, je med mornarji organizirala strašno bitko z blazinami; perje so pozneje našli celo v podkrovju. Buking in Lilv sta morala priznati, da je svet predvideval, naj bi šla v Madrid in tamkaj zaprosila za britansko vizo. V Angliji je imela sestrično, ki je pripadala višji angleški družbi in katere ime bi jih lahko rabilo kot priporočilo. Vse je šlo kot po maslu. Sestričnine zveze so ji omogočile, da je dobila službo v ministrstvu za informacije; delala je v uradu, ki ga je vodil neki Bernstein. »Sydney Bernstein vodi filmski oddelek,« Je rekla Kliemanu. »Poslal me je v Lizbono, da bi navezala stike s scenaristi in pisatelji, ki so pobegnili iz Francije. Britanci nameravajo posneti nekaj propagandnih filmov, ki naj bi jih po invaziji prikazovali v evropskih deželah. Bernstein bi rad prehitel Američane, ki so že pripravili vrsto takšnih filmov. Nekaj sem jih videla — grozni so, Francozi in Belgijci bi se jim krohotali . .. Bernstein bi rad zaprosil scenariste, ki živijo pod nemško okupacijo.« »Imenitno,« je vzkliknil Klicman. »če se bo to posrečilo, vam lahko pošljem scenaristov kolikor hočete. Kaj pa radijski oddajnik? Kako ga nameravate pretihotapiti v Anglijo?« Oddajnik je bil skrit v staromodnem, cenenem sprejemniku. Tehniki so skrili kristale v eno izmed elektronk.- Radio bi morali popolnoma razstaviti, da bi lahko odkrili ključ za oddajanje. Kliemann je pripotoval iz Pariza v Lizbono nalašč zato, da bi prinesel Llly Scrgejevi oddajnik. Poprej je uporabljala nevidno črnilo, da bi lahko v pismih sporočala svoje informacije. Pisma je pošiljala v Lizbono, od tam pa so jih pošiljali prek Madrida v Pariz. Ta pot pa je bila predolga. Lilv je delala v britanskem mL nistrstvu. Prek svoje sestrične se je prerinila v družbo, kjer so se sukali britanski in ameriški oficirji._ * Vsak oddajnik ima kristal, ki ga je moč vgraditi v radio in mu dati določeno valovno dolžino, na kateri oddajnik dela. (Op. prev.) Razcestja ._. ' __________:__:_ -_ MIHA KLIN AR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 112 Niso priznali tisočletne krivice, *i je bila storjena slovenskemu ljudstvu v na-r°dno-političnem in kulturnem pogledu. In ta zgodovinska krivica, ki je povzročila, da je ^°sposvetsko polje, pred tisoč leti središče karantenske Slovenije, že zdavnaj preplavilo nemško ^orje. Samo v drugi polovici prejšnjega stoletja, torej v času pospešene germanizacije in graditve nemškega mostu na Adrijo, se je s prisilno germanizacijo, gospodarskim pritiskom in drugimi *>redstvi, slovensko narodno ozemlje sleherno ^setletje zmanjšalo za povprečno dvesto kvadratnih kilometrov. In ta gospodarski pritisk Padajočega nemštva na Slovence je bii tudi letos eden glavnih činiteljev pritiska na posameznike zasega ljudstva, eksistenčno odvisne od dela in Kruha v nemških industrijskih in obrtnih podjetjih ali na veleposestvih nemških gospodarjev. T°- da, prav to je prebiscit v marsičem izkrivilo lz narodnega plebiscita v gospodarski plebiscit, torej v plebiscit za koristi nemškega gospodarja. *n ta gospodar je zmagal. In ta gospodar bo nadaljeval tudi v bodoče s svojim germanizator-skim pritiskom, slovenske narodne pravice pa |e bodo spremenile v ničvreden pogodbeni papir, žalostna je usoda majhnih narodov, ki jih veliki **e priznavajo za sebi enake. Bojim se, da bomo tudi pri nas prav tako slabo odrezali, kakor so ^a Koroškem.« »Bog nas varuj,« se zboji inženir Klaveda za Slovensko usodo v krajih, zadesenih z italijansko v°Jsko, a še bolj za svojo eksistenco, ki bi se ^u brez dvoma zamajala, saj bi italijanska °°last ne trpela v upravi rudnika človeka, ki je e<*en izmed stebrov idrijskih narodnjakov, še vedno zagrizeno zagnan v slovenski narodni boj kljub opozorilom in nasvetom, ki mu jih daje službeni kolega inženir Pollinger. Morda bi bilo res bolje odnehati in se potuhniti? Tako inženir vedno pogosteje razmišlja, obenem pa se zaveda, da je umik nemogoč. S svojtim nairodnijaštvom ni na nosu samo inženirju Polilingarju, pred katerim se je šopiril, da pred Italijani ne bo nikoli pokleknil in da bi v primeru, ko bi ostalo pri .status quo', zapustil Idrijo in se preselil v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. »Toda to se ne srne zgoditi! Ne sme!« si govori. »Beograd ne sme odnehata!« Tako si govori tudi danes v pisarni, ko ga zmoti inženir Polliinger s pikrim vprašanjem, če misli, da bodo rudarji spet posnemali tržaške delavce. »Tržaške delavce?« ga inženir Klaveda ne razume. »Staivkajo. Zopet stavkajo.« Toda idrijski rudarji tokrat ne nameravajo stavkati, saj jih k temu nihče ni pozval- Vseeno pa je v Idrija čutiti rudarsko ogorčenje, saj so tržaški skvadristi na dan stavke napadli prostore uredništev delavskih listov — italijanskega TI Lavo.ratore' in slovenskega lista 'Delo' in ju zažgali. »Mosconijeva policija bo seveda zopet zaman stikala za požigalci,« govorijo rudarji o novem fašističnem nasilju nad tržaškim delavstvom in o oblasti, ki gleda na to nasilje z odobravanjem, čeprav tega javno ne razglaša. O tem se menijo tudi zastopniki socialistov z Goriškega na svojem sestanku zadnjega oktobra. Od požiga uredništev delavskih listov v Trstu je poteklo že šestnajst dni. Vendar to ni osrednje vprašanje njihovega razpravljanja, marveč razpravljajo predvsem o 'boju za tendence', ki ga je pred nedavnim sprožila ustanovitev treh struj v Socialistični stranki Italije. Treba se je opredeliti, ker vodstvo stranke napoveduje nov kongres v Livornu v začetku prihodnjega leta. » »Mi smo se že opredelili,« vzklikajo zastopniki, saj so malodane vsi poročevalci ugotavljali, da so socialistične sekcije po slovenskih krajih Julijske Benečije 'strogo komunistične in da odklanjajo sleherni oportunizem refomistov pa tudi pretirana radilkalizem'. Tako je zaključke razprave opredelil sodrug dr. Turna. Po njegovo bi se morali socialisti zaradi posebnih razmer v Julijski Benečijii izogniti slehernemu, problematičnemu manevriranja!', ker so po Turno vem mnenju okoliščine za revolucionarni nastop v sedanjih razmerah vse prej kot ugodne. Osnova slovenskih komunistov tna Goriškem naj bi bilo predvsem pridobivanje vseh delavcev v strokovne organizacije, kmetov pa v socialistične gospodarske ustanove, tako da bi oba sloja — delavskega in kmečkega — povezovale kon-zumne zadruge. Utrditev teh organizmov bo po Tumovo pripeljalo do gospodarske revolucije, ki bo izpodjedla temelje kapitalizmu in ustvarila pogoje za politični prevrat. V Idiriji, kjer se večina članstva nagiba k 'čistemu komunizmu' astenziomistične struje, se s Tumovim mišljenjem ne strinjajo v celoti, saj Turna meni, da med slovenskima socialisti Julijske Benečije na 'reformizma, pa tudi ne ekstremizma, maksjmaMzma in boljševizma'. Strinjajo se z njegovim nasprotovanjem ,utina-ristični struji' italijanskih socialistov, ker nudi zavetje propadlim 'relomistom'. Kljub temu pa so na konferenci Tumu ploskali, ko je rekel, da je slovenski proletariat 'prav iskreno komunističen' in da, kdor deželo in ljudstvo pozna, sme trditi, da je 'slovenski proletariat' Julijske Benečije bolj komunistično vzgojen kakor laški v Italiji'. Slavko, ki mu je rudar Pahor prinesel iz Gorice mamine pozdrave in zavoj z dobrotami (oboje je sprejel brez posebne hvaležnosti), posluša že od praznika vseh svetnikov in vernih duš delavska razpravljanja o 'boju za tendence', kakor pravijo trenju med strujarni v italijanskem socialističnem gibanju, dokler ne razbije teh pogovorov nekega dne novica, da sta se kraljevini Italija in SHS v Rapallu pogodili o novih mejah med obema državama. Od lanu do platna (3) if&NsIjša postrežba za terice **ai* je v mladosti zelo nežna rastlina. Občutljiv je pred ple-VeIoin in vremenskimi neprilikami. Zrasel je pol do enega rae-tra visoko. Nepozaben je spomin na sinjemodro cvetoči lan, s'dar je valovil v rahlem vetru. Podoben je bil morju. In če je 05 modrem lanu valovila še njiva rumene pšenice, ob razorjih *' so tekali zdravi, rđečelični otroci, si kmet in kmetica pač ftista mogla želeti večje sreče. j. V nas v Vinharjih in oko-jr 1 smo porovali (poruvali) j n takrat, ko so bile bilke Po rumene in so semenske f v'te zarožljale, če smo šli s '°ko čeznje. Rovali (ruvali) J lo ga z desno roko, z levo le iSlTl0 b''^e poprijemali. Ko ioy i-'a pest p°ma>smo i° p°~ j,'1'1 na snop. Take pesti la-l . smo polagali vedno malo 'eni čez spodnjo pest v „ 1°1?u. da ga je bilo laže je-oatl stran, ko smo riflali. v(). ?v so Previdno naložili na in odpeljali domov na ]j * kjer je že bil pripravil .'\ rifalnik. To je na vrhu h 40 cm široka močna en« • v kateri so zabiti v Žeb]-rsti gosti dolgi zobje — p0vJl; Pri riflanju so s sno-nj. .Jemali pesti lanu in z foeh1 Udarjali in vlekIi čez Pari i ' so vse glavice P°-aQale proc> na pod, Tutli ori I lane pesti lanu so dajali malce križem na snop in povezali s slamo. Ko je bilo vse oriflano, so lan zapeljali na pokošen travnik, kjer smo ga pogrnili, da se je godil. Pri tem smo jemali s snopov posamezne pesti lanu in jih zelo natančno razgrnili v vrstah; začeli smo na vrhu parcele od leve proti desni. Če je bilo suho vreme, da se je lan godil samo ob ju tranji rosi, smo ga pustili tam tri tedne, če pa je vmes večkrat padel dež, smo ga pobrali že po dveh tednih, seveda le takrat, ko je bil suh. Ob slabem vremenu smo ga tudi obračali, da se je lepše godil in potem prej posušil. Pomembno je bilo ujeti pravi čas, zakaj če jc bil lan premalo goden, se ni dal treti, če pa je bil na tleh predolgo, je predivo začelo črneti in gniti. Tako predivo je bilo slabo in se je že pri trenju trgalo. Večkrat smo ga hodili preizkušat: ko se je bilka L lepo prelomila in se je predi-j vo rado ločilo z nje, pa če je • bilo močno in lepe svetlosive J barve, takrat je bil najbolj pravi čas. Dvigali smo ga z motikica-mi, ki so sicer rabile za ple-tev. Dvigati smo ga začeli spodaj' na travniku od desne proti levi. Napravili smo ogromne snope, jih povezali z brezovo trto in odpeljali pod streho v kozel (kozolec), kjer so počakali pozne jeseni, ko je bil čas za trenje. Omenim naj še ravnanje s semenom, ki je ostalo na podu potem, ko smo lan orifla-li in ga odpeljali na travnik. Semenske glavice, ki so pri riflanju odpadle, smo omlati-li (potolkli) s palicami (o teh palicah pozneje!), da so se izpraznile, nato pa smo dali seme na vevnik (velnik) in ga očistili luščin. Čisto seme smo dali potem na velike rjuhe in ga odnesla na sonce ali na ispo (na podstreho), da se je dobro posušilo. Med sušenjem smo ga večkrat premešali. Laneno seme namreč zelo rado plesni, zato se mora temeljito posušiti in spraviti na zračnem, suhem mestu. , Treire Trenje je bilo naporno delo, zato so si terice pošteno zaslužile najboljšo postrežbo. Trlica je popolnoma lesena priprava, dolga do 125 cm. Podobna je žepnemu nožu, le da ima »rezilo«, ki se premika, na koncu ročaj. Ko sem bila jaz mlada, ni bilo več starih, pokritih ta-rovnic, zato smo trli kar na dvorišču ali v kozlu (v kozolcu toplai-ju), V ta namen so na tem mestu vsako leto posebej zabili v tla določeno število kolov, na katere so pritrdili trlice. Blizu trlic je bil dolg stol, kamor smo odlašale otrto predivo. Jama za sušenje lanu je bila kakšne tri do pet metrov stran. Lan je navadno sušil gospodar ali domač sin. Pri snopu je od- j strani! trto in ga postavil po- j konci na mrežo na koncu ro- 1 va, do kamor je prihajala le toplota, ne pa tudi iskre ali ogenj, če je bil ta rov med kuriščem in prostorom, kamor se je postavil snop lanu, kratek, ali pa, če se je močno kurilo, se je lan lahko tudi vžgal. Zato ga je moral gospodar stalno nadzorovali in ga previdno obračati, da se je ves snop enakomerno presuši 1. Za sušenje lanu so morala biti zelo suha drva, da je bilo čim manj dima. Ko jc bil lan ves pregret in suh, da je bila slama zelo krhka, je prišla ponj terica z debelo platneno rjuho, ga skrbno zavila in odnesla na terišče. Medtem ko so terice trle prvi snop, se je posušil naslednji. Marija Frlic (Nadaljevanje) Gorenjski kraji ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA REŠUJE ŽIVLJENJA SVETOVNI DAN ZDRAVJA Kronika PD Radovljica 1895-1970 Resnica o raku Rak — bolezen, ki se je človeštvo boji danes kakor v nekdanjih dneh kuge ali tuberkuloze, bolezen, za katero so ljudje dandanes skorajda prepričani, da ni ozdravljiva in da po hudem trpljenju vodi v neizbežno smrt, ta bolezen je med vzroki smrti danes na drugem mestu, se pra vi, da niti ni najhujša morilka. Največ ljudi namreč umre danes zaradi bolezni srca in ožilja. In vendar se teh bolezni ne bojimo tako zelo kakor raka. Brez dvoma so korenine tega strahu pred rakom v nepoučenosti ljudi, ki še vedno mislijo, da o raku ničesar nc vemo, da ga nc moremo in tudi ne znamo zdraviti. Moramo pa priznati, da s tem, ko bolniku prikrivamo, da je zbolel za rakom, zdravniki tudi sami utrjujemo med njegovo okolico vtis, da gre za res hudo in neozdravljivo bolezen. Iz tega strahu in zaradi nepoučeno Sti se veliko bolnikov ne pri de zdravit o pravem času, se pravi takrat, ko opazijo prva znamenja bolezni, temveč šele potem, ko se je bolezen razširila že po vsem telesu. Res je, da uspehi zdravljenja še daleč niso tako dobri, kot npr. pri zdravljenju pljučnice, raznih drugih vnetnih obolenj in poškodb. Res je, da o raku še ne vemo vsega, res je pa tudi, da je vedno več bolnikov, ki jih lahko pozdravimo in smo jih tudi že pozdravili. V Sloveniji npr. živi 18.000 bolnikov, ki so zboleli za rakom od 1. 1950 dalje. Ravno ti bolniki so postali najboljši zdravnikovi zavezniki v boju proti raku. Pogumno in javno govorijo o tem, da so imeli raka, o tem, kakšni so uspehi zdravljenja, in lako r>r —anjajo tudi strah pred rakom. Vsem, ki utegnejo kdaj v bodoče biti žrtev te bolezni, želijo kar največ povedati o znamenjih raka, da bi ga lahko pravočasno spoznali. Tako pač jim hočejo vliti poguma in jim pomagati v boju za zdravje. V Ameriki sc takšni ozdravljeni bolniki združujejo v klube, ki prirejajo shode in v tem smislu poučujejo ljudi. Prav tako zasledimo v časopisju domala vseh dežel sestavke bolnikov, ki so tudi sami oboleli za rakom in sc zdravili, pa skušajo drugim pokazati, da rak le ni tako brezupna bolezen in da ga jt moč ozdraviti kakor druge bolezni. Število za rakom obolelih še neprestano narašča pri nas kakor tudi drugod po svetu. V Sloveniji npr. je 1. 1950 zbolelo za rakom 1767 prebivalcev, 1966. leta 3717 in 1967. leta 3801. Leta 1966 jc umrlo za rakom 2425 ljudi, leta 1967 pa 2599. Da ne bi število smrtnih primerov naraščalo vzporedno z rastočim številom rakavih bolnikov, je pač nujno potrebno, da se znebimo strahu pred rakom. (Se nadaljuje) Za večjo prometno varnost Promet vprežniti vozil in gonjenje živine Voznik vozi vprežno vozilo, če sedi na njem ali pa če vodi živino tako, da gre pred njo ali ob njej. Živino mora voditi pri prehodu čez cesto, ki je rezervirana za promet motornih vozil ali na prehodu ceste čez železniško progo brez zapornic ali z zapornicami. Voznik vprežnega vozila, ki pelje za drugim vprež-n:m vozilom, se mora premikati za tem vozilom v razdalji najmanj na 50 m, da omogoča prehitevanje hitrejšim vozilom. Posamezne živali, črede ali krdela sme po cesti voditi ali goniti le nekdo, ki jih lahko obvlada in ukrene, kar je treba, da prepreči nevarnost. Kadar goni ali vodi gonjač po cesti živino, je dolžan skrbeti, da je leva polovica vozišča prosta za promet, živino morajo gonjači goniti v ločenih skupinah, da omogočajo vozilom Varnejšo vožnjo mimo. Kadar se goni živina v čredi ali krdelu ponoči, mora biti na začetku in na koncu črede gonjač s prižgano lučjo vidno za druge udeležence v prometu. i i Dr. J. Prešern: Ponatis z dovoljenjem uredniškega odbora Planinskega vestnika. Prispevek je bil objavljen leta 1955 v PV. Kako je gradnja Vodnikove koče razjarila Nemce in kako so ji hoteli odvzeti njen pomen, je razvidno iz nadalnjega poteka dogodkov, ki pa se niso odigrali v tisku, pač pa na mestu samem. Kako so intrigirali okrog Aljaževega stolpa in Kredarice, je opisal že Mlakar. Tukaj pa kake »pravne« podlage le niso "mogli najti. Ker je vpis nemških gostov v spominski knjigi Vodnikove koče navzlic vsej nasprotni propagandi naraščal, so se izognili planini Velo polje, kjer je tedaj koča stala, zgradili više gori novo, zelo lepo izpeljano pot in jo imenovali Deutscher Weg. SPD je reagiralo na originalen način: Enostavno je preneslo kočo s planine više gor tik ob novo pot, kjer stoji še danes. To so jc zgodilo 1910. Prenos koče je organizalo in izvedlo vsekakor Osrednje društvo, v čigar upravo je koča prešla, ker sc v bilancah podružnice od tedaj več nc omenja. Pod kakimi pogoji in po kakšnem dogovoru se je to zgodilo, tudi v arhivu SPD ni najti vira. Tako stoji danes koča kot najstarejša koča SPD sploh — prej postavljena Orožno-va koča na Črni prsti je med okupacijo pogorela — ki je prestala vse vojne in naravne viharje kot živ dokaz, kako skromne so bile zahteve tedanjega našega planinca. Lepo, spoštljivo in s kulturnega stališča zelo umestno bi bilo, da se ohrani še naprej kot nekak muzejski komad tudi v primeru, če bi se gradila nova koča. Kot druga postojanka je bila najavljena koča na Rodici v Bohinju. Podružnica je najbrže predelala kako pastirsko kočo in uredila v njej prostor z 8 ležišči in prostorom za vodnike. Ve sc le, da je bila otvor-jena 1. VIII. 1899 in opuščena leta 1906. Leto 1899 je bik) zelo plodovi to, kajti PV poroča, da se »gradi v lepi dolini Planici kočica za sprejem turistov zaradi prizadevanja g. župnika Lavtižarja prav ob vznožju Ponce.« Lavtižar je seveda videl dejanje in nehaje soseda Aljaža, hotel je biti nekak njegov konkurent s svojo Planico, ki po njegovem mnenju ni zaostajala za Aljaževimi Vrati. Ampak Lavtižar ni bil rezo-lutni Aljaž in kot mehka duša velikim poslovnim zadevam ni bil kos, Bil je nekak slovenski globetrotter, saj je obhodil in popisal veliko sveta (knjige Pri južnih Slovanih, Pri severnih Slovanih, pisal je zgodovinske črtice in povesti). Pod njegovim vodstvom in ob sodelovanju rateške-ga gospodarskega odbora — rateške agrarne skupnosti je bilo zgrajeno zelo skromno in zelo majhno zavetišče P»d okriljem SPD, vidno tudi zunaj opremljeno z emblemom SPD in po podružnici slovesno izročeno prometu 3. IX. 1899. Lavtižar je bil dalje celo ustanovni član podružnice. — V Planico Ratečani tedanje čase sploh niso hodili pozimi. Ne ve se natančno, ali je vzel to tretjo postojanko plaz v zimi 1903 ali 1904, vsekakor pa najbrže v zimi 1903/1904. ker se spominska knjiga konča z letom 1903. O četrti postojanki poroča PV 1900 naslednje: »Gospa Terezija Soukup, rojena Tomz. je darovala zasebno svojo kočo, ki jo je zgradil njem oče Blasius Tomz na Poljski planini in kamor je zahajal rad vsako poletje do svoje smrti, Radovljiški podružnici SPD. Za ta dar izrekamo plemeniti gospe najprisrčnejšo zahvalo.« Blaž Tome je bil domačin iz Poljč pri Begunjah, po poklicu klobučar, ki si je kot izseljenec v ameriškem BaKimorejo pridobil nekaj premoženja, odprl potem delavnico in trgovino v Beljaku, kjer obstoji še danes trvdka Hubert Tomz ob mostu. Slovesna otvoritev koče je bila 28. VII. 1901. Po tedanjem običaju jo je blagoslovil zgodovinar Josip Gruden, slavnostni govor je imel Rob ek, domači pevski zbor pa je pod vodstvom učitelja Zavrla zapel tri pesmi. Navzoči so bili med drugimi prof. Prusik za Češko podružnico, za Zilj-sko. prof. Apih in Leon Knafeljc, begunjsko občino pa je zastopal župan Janez Jane. Če posežem nazaj v svoje spomine takrat trinajstletnega fantka, z licem zabuhlim od zobobola, ki je pravkar dokončal drugo gimnazijo, moram še danes reči, da je bilo »strašno« lepo. Udeležba okrog 100 ljudi. — Koča danes ne obstoji več. Ko se je pozneje zgradila višje gori na Bcgunjščici Vilfanova koča, jo je društvo odstopilo srenji Poljčc v zameno za svet za novo kočo. Pogorela je med okupacijo obenem s planinskimi stavbami vred. Nameravana jc bila gradnja nove koče na Konjščici, a iz neznanih vzrokov odložena. V članku Planina Konjščica v Bohinju je Al. Rihteršič lepo opisal »bajno ležečo« planino. V zameno za novo kočo je bila kot peta društvena postojanka popravljena in preurejena planšarska koča na tej planini, založena je bila z vsem potrebnim, s konservami, spominsko knjigo in pijačo. Oskrbovala jo je planšarica iz sosednje sirarne. Zgodilo se je to 1906. O nadaljnji usodi koče ni poročil. Kot šesta nova postojanka je bila zgrajena 1906 koča nad Babjim zobom, kajti poročilo dr. Vilfana na obč. zboru 1907 pravi: »Zgrajena je bila lepa planinska postojanka na vrhu Babjega zoba, ki je tudi že plačana; Vodnikova je dobro uspevala, obisk poskusne koče na Konjščici je bil zadovoljiv.« Ta koča na Rjavem vrhu nad Babjim zobom je že med L vojno ta ko propadla, da je podružnica ni hotela več vzdrževati tudi zato ne, ker obisk ni bil zadovoljiv. Izročila jo je privatniku pod nekimi pogoji, nekaj inventarja pa je bilo prepeljanega v Vilfanovo kočo. Tomčeva koča na Begunjščioi je počasi šla pot vsega minljivega. Tako je propadla, da je bilo treba nekaj ukreniti. Odbor se je odločil, da zgradi novo kočo više, tam kjer je stala prej ovčarska bajta. »Po za-siugi Valentina Sturma in vrlih Begunj-cev« je bila zgradba popolnoma zasigura-na. Res je bila slovesna otvoritev določena na 19. VIL 1907, zaradi dežja preložena na 2. VIII. ko je spet deževalo. Tako sc je slovesna otvoritev opravila šele 25. VIL 1908 z otvoritvenim govorom dr. Vilfana, dejansko pa je bila prometu izročena že prej. Stroški z vsem inventarjem vred so znašali 7000 K. Koča je pogorela med okupacijo 1943. S to sedmo planinsko postojanko pa društveno gradbeno delo ni bilo izčrpano. Po vzoru drugih planinskih društev je gradilo tudi pota, postavilo in odprlo 1. junija 1907 most čez Savo pod Kamno gorico z izdatno podporo deželnega odbora in privatnikov specialno za ta namen, 1912 novo brv čez Rudnico v Bohinju, popravilo tudi pot skozi Pokljuško luknjo. Za sv& je gradbeno delo je podružnica našla polno priznanje pri centrali, saj beremo v poročilu o delovanju SPD in njegovih podružnic za leto 1908 sledeče: »Radovljiške podružnice ozemlje je paČ najlepše sredi krasnih planin ... Minulo leto je podružnica sijajno pokazala, kaj se da doseči s požrtvovalnostjo in vztrajnim delom. Ima pa tudi može in za načelnika .... ki jim bije srce za naše planine in za naše društvo...« EDA — 8. JULIJA 1970 iLENCA - REKREACIJSKO SREDIŠČE ŽIROVNICE ' Žirovnici že dalj časa razmišljajo, da bi poleg novega »ovanjskega naselja na Breznici, ki leži na jasi nad Žirov-h uredili rekreacijski center. Prostor, domačini ga imenu-' Glcnca, je primeren. Na žirovniški krajevni skupnosti so 1 Povedali, da imajo že izdelan idejni načrt. V kotanji ° uredili športne naprave, razen tega pa tudi oder na *tem, tako da bodo lahko prirejali gledališke predstave, bregovih okrog kotanje ne bo težko urediti tribun. 'o izračunih bo tako urejen prostor lahko naenkrat sprejel H tisoč ljudi. Trditev je realna, saj je bilo pred leti, ko ul na tem prostoru čebelarski tabor, na Glencah več kot Jjudi. freditev Glenc bo finansirala krajevna skupnost Žirovnica. itna dela so že stekla. Čeprav napredujejo počasi, upajo, |°do imeli v Žirovnici na Glencah čez nekaj let lepo urejen *tor za množične kulturne prireditve ter velike možnosti kreacijo domačinov ter vse številnejših turistov. j. k. DOLINO ZAVRŠNICE BODO UREDILI |°lino Završnice obišče vsako leto veliko ljubiteljev na-!- ki v slikoviti soteski najraje postavljajo šotore, tabor-Pa so jo tudi že večkrat izkoristili za taborenja. ;avršnica na žalost ni urejena. Zato jc krajevna skupnost *°vnioi naročila izdelavo ureditvenega načrta doline Zajce. Težišče načrta jc ureditev okolice Završniškega jezera, vameravajo zgraditi športni park, ki bo dobil svojo pravo ivo z zgraditvijo novega hotela. Na krajevni skupnosti kovnici namreč računajo, da bodo te objekte lahko upo-■>ali športniki za treninge. Razen tega nudi samo jezero te možnosti za čolnarjenje in ribolov. Ureditveni načrt prav tako predvideva, da bi severno od ra uredili prostore za taborjenja, gornji konec doline pa 0 namenili graditeljem počitniških hiš. »ko urejena Završnica bo gotovo še bolj privabljala turi-tako v letni kakor zimski sezoni. Do Bleda je namreč le aJ kilometrov, pa tudi do najbližjega zimskega turistič-* središča na Zelenici ni daleč. Seveda bodo morali zato raviti cesto, ki je trenutno v slabem stanju. j. k. KANALIZACIJA V ZABREZNICI 'bčinska skupščina na Jesenicah se je odločila, da skupno raJevno skupnostjo v Žirovnici v nekaj letih dokončno vPfraianje kanalizacije v vseh vaseh žirovniške krajevne Pnosti, in sicer v Mostah, Žirovnici, Selu, Zabreznici, Brez-' D<>slovičah, Smokuču, 'Rodinah, Vrbi in na Bregu. Za omenjene vasi bodo zgradili osrednji kanalizacijski vod, katerega bodo postopoma priključevali drugotne kanali-]s*e vode iz teh vasi. -efos so že uredili kanalizacijo v Zabreznici, sedaj pa ^1° na vrsto še ostala naselja. Računajo, da se bodo rei lotili kanalizacije v Selu pri Žirovnici. j. k. , MOST, DOM IN GRAMOZNICE orebivalci Rionega že dolgo žele, da bi uredili most čez ' ker je starega odnesla voda. Pri skupščini občine Jese Predvidevajo, da ga bodo začeli graditi že letos, odprt .e° naslednje leto. Podjetje Kompas, ki je lastnik Izlet-' 8a doma, pa ima predvideno, da bo dom prihodnje leto Preurejati v hotel. Gramoznice bodo ostale, ker je tu dob er gradbeni material. B. B. t ŽE TO ZIMO ŽIČNICA V PLANICI? a d i311' *maJ° v načrtu gradnjo žičnice v Planici. Grad al a So poverili podjetju Kovinar z Jesenic. Dela bodo .^okrog 600.000 din. V ta namen so letos že zbrali 180.000 ka Ostalo vsoto pa bi najeli posojilo. Ker bo žičnica i naPriaobitev za kraj, pri turističnem društvu računajo Pomoč prebivalcev. B. B. ib NEDEJLJSKO IZLETNIŠTVO OB BOHINJKI ko Sj?j30tari m nedeljah se zaradi podrtega mostu v Ribnem : ]n _etmk°v pripelje pod zavetje smrekovih gostov Jelo-d, je.2uh valov Bohinjke, čeprav do tam ni dostopa čez t ribe etnikov celo več kot lansko leto. V glavnem hodijo [ ' 0t? Bodešč proti Lancovem je možna vožnja s ka-eriško 'n ^e'no s Čoln'. kJer Je voda globlja. Cesta je do Zcli-^ 8a niostu razmeroma dobra, od tam naprej pa je hiiŠk- rt*** ^rcceJ izletnikov zavije tudi na Talcž, kjer je Rj d T1- ^e'° dober dostop je do doma v Ribnem, saj 0 njega pelje široka asfaltna cesta. M. B. 80 let prostovoljnega gasilskega društva v Mengšu Prostovoljno gasilsko društvo v Mengšu jc bilo ustanovljeno leta 1890 na pobudo lastnika Ravbarjevega gradu inženirja Stareta. Ob ustanovitvi je društvo štelo 17 članov in so imeli le ročno bri-zgalno in nekaj najnujnejše opreme, danes pa ima 389 gasilcev na razpolago najmodernejše priprave za gašenje požarov. Na tekmovanjih gasilcev so dosegli že mnogo pomembnih uspehov o čemer pričajo številna priznanja in pohvale, med katerimi so naj bolj ponosni na red zasiuge za narod. Člani so bili lani na zveznem tekmovanju v Titovih Užicah prvi, na gasilski olimpiadi v Avstriji pa so dobili srebrno kolajno. Mladinci so na zveznem tekmovanju zasedli tretje mesto in bodo za nagrado letovali v Nemčiji. V počastitev 80-letnice društva je bila že prejšnjo nedeljo v Mengšu velika gasilska vaja, v kateri je sodelovala tudi gasilska brigada iz Ljubljane. Vajo si je ogledalo prek 1000 občanov. To nedeljo pa je bila v počastitev praznika mengeških gasilcev po mestu slavnostna parada Najprej so jahali konjeniki, za njimi se je vil sprevod narodnih noš, nato so korakali pionirji, za njimi pa domača gasilska četa in gasilci povabljenih gasilskih društev, nazadnje pa so skoz: mesto z odprtimi sirenami peljali gasilski avtomobili. I. Sivec V paradi so sodelovali narodne noše, pionirji in gasilci. — Foto: F. Perdan i Mengeške poletne prireditve V Mengšu ima amatersko igranje že dolgo tradicijo. Po vojni sta tu delovali celo dve amaterski skupini, ki sta se kasneje združili v delavsko prosvetno društvo Svoboda. Letos se bo društvo v okviru mengeških poletnih prireditev predstavilo z Levstik-Krefto-vo tragedijo Tugomer. Nekaj o delu društva nam je povedal predsednik Slavko Pišek. »Mengeške poletne prireditve smo si zamislili v mnogo širšem obsegu, kot nam jih je uspelo uresničiti. Poleg domačega društva bi se občinstvu predstavile še druge dramske skupine, folklorni jn zabavni ansambli itd. Tako je gostovalo pri nas Ljubljansko mestno gledališče, ki se je predstavilo s satiro 2x2 = 5, ki pa je naletela na zelo slab odziv gledalcev, zato smo taka gostovanja "opustili. Lam smo naštudirali Go-goljevo Ženitev, ki so jo gledalci zelo toplo sprejeli. Ženitev smo uprizorili tudi v Domžalah in v Sapu. Jeseni smo gostovali na Koroškem v Šentjakobu in v Škocjanu. Dvorane so bile povsod nabito polne, rojaki pa so nas nagradili z dolgimi aplavzi in nam vzklikali: Hvala, bratje, še pridite! Letos so nam vrnili obisk s predstavo Martina Krpana. Radi bi večkrat nastopili, pa je to skoraj nemogoče, ker so skoraj vsi igralci zaposleni. Največ je delavcev, precej je tudi obrtnikov, uslužbencev in dijakov. Letos smo prvič nastopili na republiški reviji amaterskih gledaliških skupin, ki jo organizira Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Pod vodstvom Maksa Furjana, ki že vrsto let režira naše prireditve, smo se predstavili z Gogolje-vo Ženitvijo. Gledalci so nas toplo sprejeli in tudi kritika je bila pohvalna. Letos imamo prvič še pred predstavami zagotovljena denarna sredstva, za kai se imamo zahvaliti svetu za pro-sveto in kulturo v Domžalah, pomagajo pa nam tudi bližnje tovarne. Igralci ne dobe posebne nagrade in je tudi.ne zahtevajo. Največja nagrada zanje je aplavz. Predstave Tugomerja bodo 11. in 12. julija zvečer v letnem gledališču, če bo lepo vreme, pričakujemo, da si bo ogledalo obe predstavi okrog 2000 ljudi. Pozneje bomo gostovali tudi v bližnjih krajih.« I. Sivec 40-letnica med voske godbe na pihala V nedeljo je bila v rekreacijskem centru v Medvodah slovesnost ob 40-letnici godbe na pihala. Dopoldne so godbe iz Kranja, Gorij pri Bledu, Domžal, Mengša in Litostroja pripravile samostojne koncerte, popoldne pa je sledila parada pihalnih ansamblov. Na slovesnosti sta občanom spregovorila predsednik: občinske skupščine Ljubi j a-na-šiška prof. Danilo Sbrizaj in predsednik krajevne skup. nosti Tone Plcšec, godbam pa so podelili spominske plakete. Ob koncu pa so sodelujoče godbe pripravile skupni koncert. F. Rozman m ur h a t E SCE EN KREDIT EN PREVOZ EN NAKUP gXTC_EJT4£ VELENJE VSE POD ENO STREHO Na Gorenjskem sejmu Zakaj je zmanjkalo kruha? Ker je v soboto, 4. julija, v Kranju zmanjkalo črnega in belega kruha (s podobnimi težavami pa so se srečevali tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih) smo o tem poprašali direktorja kranjske pekarne. Povedal nam je, da so v kranjski pekami v petek do 12. ure spekli 21.428 kilogramov črnega in belega kruha ter 306 kilogramom rianega. »To je približno 1000 kilogramov več, kot smo imeli naročil. Ker nam trgovine in gostinski lokali niso sporočili dodatnih potreb, količine kruha nismo povečali, čeprav bi jo lahko. Saj smo v petek pred praznikom še popoldne čakali, če bodo prišla morda dodatna naročila. Glede na prejšnje statistike, ko je bila poraba kruha v Kranju med prazniki okrog 7000 kilogramov na dan, smo menili, da bo tudi sedaj ta količina zadostovala. Kale pa, da je na večjo porabo vplivalo slabo vreme. Delikatesa v Kranju jc namreč še v soboto dobila dodatnih 2000 kilogramov kruha iz Škofje Loke, ki je tamkaj ostal zato, ker jc bil piknik preložen. V nedeljo pa smo iz loške pekarne dobili v Kranj 1200 kilogramov kruha. Vendar pa smo od te količine potem morali 200 kilogramov vrniti. V Kranju je torej znašala med prazničnimi dnevi potrošnja kruha prek 24 tisoč kilogramov. To je pa precej več kot med prejšnjimi prazniki. Vseeno pa lahko trdim, da kruha ne bi zmanjkalo, če bi naša pekarna pravočasno dobila dodatna naročila.« A. 2. Pred kratkim je bila na Jesenicah v Domu upokojencev majhna slovesnost. Srečali J upokojenci, ki so ali bodo v letošnjem letu izpolnili 80 in več let. Srečanja sc je ude! le 10 upokojencev, druge, ki zaradi bolchnosti in bctežnostl niso mogli priti, pa so pred nlkl društva upokojencev obiskali na domu in jim izročili skromna darila. Jubilant' pozdravili predstavniki društva upokojencev, železarne, sindikata in občine ter jim vso im j lepše v pozni jeseni življenja. Ob zakuski, ki je sledila, so jubilanti obujali sp°| na svoje delo, ko so delali po 12 ur dnevno brez vsake delovne zaščite In brez vs»' »urlavba«. Vsi so izrazili željo, da hi se srečali vsako leto. — Foto: I. Klančnik) Kranjski alpinisti v francoskih Alpah V petek, 3. Julija, je odšel iz Kranja na 10-dncv-ne kondicijske priprave v francoske Alpe del bo-doče alpinistične odprave v Pakistan, ki ga sestavljajo kranjski alpinisti Tomaž Jamnik, Stane Koder in Janez A/man. V mestu Courmaevur se jim bodo pridružili še vodja bodoče odprave v Pakistan dr. Ivo Valič, fotograf Joco Žnidaršič ter psiholog dr. Derganc. Pridružila se jim je tudi kranjska naveza Zaplot-nik-Markič ter Mojstrčan Brojan. Skupno bodo poskušali preplezati nekatere zahtevnejše smeri in se s tem čim bolje pripraviti na težke vzpone v Pakistanu. Čeprav so se omenjeni planinci podali na zahtevne in nevarne alpske vzpone, sta se v petek poslovila od njih le dva njihova tovariša! —Jk Iz Dvol v CerkI po asfalti? laicega zadovoljstva 1 oilo pred kratkim v /ah pri Cerkljah, ko i prli modernizirano ces* dolgo ni bilo. Bilo jc i praznično razpoloženj* krajšem progrannu jej izročil namenu od^ Kranjske občinske skiJjj Franc Korošec. Tov. Korošec je ob rit vi poudaril, da je kr skupnost Grad že dal. poskušala uresničiti žeji ščanov in asfaltirati to^ vendar za to ni bilo d^ Letos spoilriadi pa so s ločili, da bodo s skd močmi cesio le uredili-se je vseh 85 hiš i/ Dvd 12 iz Cerkelj lotilo s> akcije. Zbrali so kar 3. milijone in 400 tisoč I prostovoljnim dJom ty torialom pa so oprti] nad 2 miVjona starih jev vrednosti. Celotn3 sticija je veli:'.,:a okoli ' lijonov starih dinarjev' bližno polovico so prid občani, ostalo pa kJ* skupnosti Grad in Delo za nadzorovanj* vestno opraviilo Cestno jot je iz Kranja. Po otvoritvi je bilo & movanje s skrroji in in parada motornih v* Dvorjani so tokrat zali, kaj vse se da nap' če složno primejo za I Odbornika Franca Korošca so pionirji pozd ravill s šopkom cvetja. — Foto: V. Uranič ^KjiUA — a. julija iy/u GLAS * 19. STRAN ■ i XX. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem v Kranju od 7. do 18. avgusta PROTI ZIMI - PRIJATELJ ZA MRZLE DNI - VELENJSKI LIGNIT OZIMNICO SI PRIPRAVIMO JESEM, KURJAVO PA 2E ZDA}, DA SE DO ZIME OSUŠI IN PRIDOBI NA KVALITETI VELENJSKI LIGNIT BO NAPOLNIL VAŠ DOM S PRIJETNO IN ZDRAVO TOPLOTO NE POZABITE: ZA SONCEM GREJE NAJCENEJE VELENJSKI LIGNIT Rudnik lignita VELENJE IVIL.A KRANJ Teden pohištva od 4 - 11. julija 1970 v blagovnici v Cerklja*: °d 4.—6. julija razstava in prodaja tudi na razstavi cvetja v šoli 5*1. POPUST Dostava na dom in montaža - Obiščite nas ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti&porfiri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih iiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Scvero št. 30, telefon 76-4287 in 76-4286 ODDELEK ZA PRODAIO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi št. 26/3, telefon 93-787 Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka proda na javni dražbi 39 KRAV MOLZNIC 5 BREJIH TELIC 19 TELIC, težkih od 50 kg do 350 kg pasma črno bela, vrizijska Javna dražba bo 12. julija 1970 ob 7. uri zjutraj za družbeni sektor in ob 8. uri za zasebni sektor. Ogled v petek 10. julija 1970 od 7. do 20. ure. Dražba in ogled bosta na naslovu škofja Loka, Suha 1. Petrol Ljubljana razglaša prosta delovna mesta 1. poslovodje bencinskega servisa v Cerkljah pri Kranju 2. več prodajalcev za bencinski servis v Krat :i Pogoj: ad 1. VKV delavec v trgovini ali KV delavec v trgovini z daljšo prakso v trgovini; ad. 2, KV delavec v trgovini. Poskusno delo 6 mesecev. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Poslovna enota Ljubljanska poslovalnica Ljubljana, Prešernova 42. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOM E HAN I KOV podružnica Tržič organizira dvomesečni tečaj za inštruktorje B, C in D kategorije motornih vozil. Informacije in prijave sprejema do 15. julija tajnik Jože Goričan, Tržič, Ročevnica 35. SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenico, oves, ječmen, pšenični in koruzni zdrob Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah Društvo šoferjev in avtomehanikov na Jesenicah organizira tečaj za pridobitev strokovne izobrazbe (kvalifikacije) voznikov motornih vozil Kandidati morajo imeti končano osemletko ali njej ustrezno šolo ter najmanj eno leto vozniško dovoljenje C kategorije. Prijavite sc lahko v društveni pisarni Jesenice, Rogljeva 1 vsak torek, četrtek in petek od 16 do 18. ure, in to v mesecu juliju. Po tem roku prijav ne bomo več sprejemali. KAM TORISER KLAGENEURT — CELOVEC CEMENT za vsa gradbena dela dobavlja v vagonskih pošiljkah na vaš naslov oz. železniške postaje. Manjše količine dobite v skladišču podjetja TORISER BAUSTOFFE — GROSSHANDEL KLAGENFURT, LINDMANSKY-GASSE 8. telefon 85-4-92 Tovarna ALMIRA alpska modna industrija Radovljica proda dobro ohranjeno leseno gospodarsko poslopje velikosti 10,5X6 m kritina: cementna opeka Poslopje je na Ljubljanski cesti v Radovljici — pri upravi podjetja. Interesenti naj se zglasijo v tajništvu podjetja. Ogled je možen vsak dan. Cena po dogovoru. pri Gorenjski kreditni banki Kmetijsko živilski kombinat UR AN.I objavlja naslednja prosta delovna mesta: za obrat Oljarica: vzdrževalca strojev Pogoj: KV strojni ključavničar z najmanj 3-letno prakso. Poskusno delo. kurjača Pogoj: izpit za kurjača parnega kotla z mehaniziranim kurjenjem. Poskusno delo. Za obrat KZ Radovljica dveh traktoristov Pogoj: izpit za voznika motornih vozil F kategorije z nekajletno prakso. Poskusno delo. Samsko stanovanje zagotovljeno. dveh živinorejcev Pogoj: PK živinorejski delavec ah NK delavec z znanjem strojne molže. Poskusno delo. Stanovanje zagotovljeno. Za obrat Klavnica: dveh mesarjev Pogoj: KV mesar. Poskusno delo. Obrat Klavnica sprejme v uk: štiri mesarske vajence Pogoj: uspešno dokončana osnovna šola. Za skupne službe kombinata: knjigovodja za določen čas za nadomeščanje odsotne delavke. Pogoj: ekonomski tehnik ali priučeni knjigovodja z nekajletno prakso. čistilke pisarniških prostorov s 6-urnim delovnim časom Poskusno delo. Na vseh delovnih mestih je nastop dela možen takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z opisom doseda- j njih zaposlitev in dokazili o strokovnosti sprejema j uprava KŽK Kranj, Cesta JLA 2. Kadrovska komisija Tovarne obutve Peko Tržič razpisuje za šolsko leto 1970/71 naslednje štipendije dve na ekonomski fakulteti dve na srednji ekonomski Šoli dve na dvoletni administrativni šoli eno na centru za blagovni promet — aranžerska srednja šola Prosilci za štipendijo morajo poleg prošnje priložiti še: potrdilo o vpisu ali opravljenih izpitih z ocenami, spričevalo o dokončanem letniku oziroma spričevalo o zaključnem izpitu, izjavo, da drugje ne prejemajo štipendije in potrdilo o premoženjskem stanju. Prednost pn dodeljevanju štipendij imajo kandidati z boljšimi šolskimi uspehi in študentje višjih letnikov. Prošnje sprejema kadrovski oddelek Tovarne obutve Peko Tržič do vključno 25. julija 1970. pfiCDAM m POSODIM 100-litrsk.i MEŠALEC za beton in malto. Za!og 67, Cerklje 3007 Prodam 5 dvodelnih veza-n'h OKEN v velikosti 130 X ;< 120 cm. Podljubelj 18, Tr-z'č 3003 Prodam SENO (ena koš-j}i'a) na 85 arov površine. Sesek, Vojsko 1, Skaručna, v<>dice 3009 Prodam dobrQ ohranjeno KUHlNJSKO OPRAVO kar-Jpi. Ogled 9. 7. in 13. 7. od **■ do 19. ure. Naslov v oglasim oddelku 3010 Prodam ČEBELE oziroma °Je na novem satju. Penne rame, Lom 25, Tržič 3011 Prodam dve mladi KRAVI 6 teletom. Selo 32, Žirovnica 3012 Prodam KRAVO s teletom, d°br0 mlekarico in 8 CEVI za slamoreznJco tempo. Pod-brezje 31, Duplje 3013 Prodam dobro ohranjeno klasično KUHINJSKO OPRAVO, DIVAN in električni KUHALNIK na tri plošče s posebno podstavno mizico. Ogled vsak dan, razen sobote in nedelje, od 17. do 19. ure. Naslov v oglasnem oddelku 3020 Prodam KROMPIR igor. Suha 33, Kranj 3021 Enodnevne piščance — lahko tudi samo petelinč-ke — prodaja vsak torek valilnica Naklo Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Brnik 70, Cerklje , 3022 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Šinkovec, Kidričeva 2, Kranj 3023 Prodam dobro ohranjeno KOPALNO KAD, velikosti 1 m2. Oman Pavel, Kranj, Be-nediikova 16 3014 Ugodno lin poceni prodani novo »FREZO« za traktor pasquiali. Leše 38, p. Brezje 3015 Prodam novo ŽETVENO NAPRAVO za kosilnico reform. Studeneice 12, Lesce 3016 Prodam SENO (kosi se lahko s kosilnico), skorja •Loka, Poljanska 22 3017 Prodam dobro ohranjeno malo KOSILNICO irus. Košir Franc, Topol 26, Medvode 3018 Prodam betonsko ŽELEZO premera 8 mm in skoraj nov MOTOR jawa 90ccm. Zg. Bela 22, Preddvor 3019 Prodam OPEKO porolit 8 in pregradni blok. Juvan Franc, Staneta Žagarja 46, Kranj, telefon 22-587 3044 Kupim rabljen HIDROFOR. Pot na Jošta 26, Kranj 3024 MOTORNA VOZSb Kupim do 4 leta star AMI 6 ali AMI 8. Gmajnica 30 c, Komenda 3025 Zaradi bolezni prodam dobro ohranjen MOPED na dve prestavi. Zg Bitnje 117 3026 Kupim rabljen, dobro ohranjen VOLKSVVAGEN 1200. Jcvšek, Britof 35, Kranj 3027 MOPED T 12, prevoženih 3500 km, prodam za 2200 din. Štifter Zvonko, Medetova 12, Kranj, telefon 23-263 3028 Jajca nesposobna za va ljenje (neoplojena) — sveža po 0,20 din in eno leto stare kokoši po 20 din prodaja valilnica v Naklem vsak torek, sredo in soboto. Prodam karamboliran AVTO ZASTAVA 750, letnik 1961. Orehek, Zasavska 36 b, Kranj pri avtoličarju Drakslerju 3029 Prodam AVTO RENAULT DAUPHINE tudi na ček ali zamenjam za fiat 750. Vrhovnik Anton, Mlaka 49, Kranj 3030 Nujno prodam FIAT 750, cena 6300 din, tudi na ček. Dolenja Dobrava 13, Poljanska dolina 3031 Ugodno prodam FIAT 750, novi tip, izdelava 1970. Drak-sler Izidor, Zasavska 36 b, Kranj 3032 Poročena, z 2-letno hčerko, iščem večjo SOBO s posebnim vhodom. Plačam za eno leto naprej, lahko v devizah. Moličnik, šorlijeva 29, Kranj 303'i Iščem SOBO in KUHINJO v Kranju. Dam visoko nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 3034 Sprejmem dekle na STANOVANJE, ki bi se zaposlila, in ji pomagam dobiti zaposlitev. Kaplan, Ljubljana, Ga-ljevica 14 3035 Iščem opremljeno ali neopremljeno SOBO. Podgoršek Marija, Partizanska 7, Kranj 3036 ::v:•x:J^::^'::^:•::'x:x^:y¥:'::::^:■^»:■:fv POSESTi niiHiiMi iiii Prodam ZAZIDLJIVO P Alte CELO (sadovnjak). Cerklje 175 3037 ZAFOSUTV? Štiričlanska družina išče ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu nekaj ur dnevno. Pernuš, Moša Pijade 36, Kranj 3038 Sprejmem VAJENCA ali DELAVCA za avtoličarsko stroko. Draksler, Zasavska 36 b, Kranj 3039 Sprejmem VAJENCA. Ključavničarstvo, Jalen Anton, Huje 3, Kranj 2941» IZGUBLJENO Dne 6. 7. od 14.30 do 16. ure v centru Kranja izgubljeno žensko URO omikron, vrnite proti nagradi na upravo Glasa 3040 ČESTITKE Diplomiranemu inženirju strojništva PETRU INT1HAR-JU iz Lesc čestitajo k uspešno opravljeni diplomi sorodniki iz Kranja 3041 OSTAtO ■T fciJltfJItL'MIHI IJMIIIIIIHIIIIIIIMIHII Vzamem GOSTILNO v najem. Ponudbe oddati pod »tudi primeren prostor« 304? Iščem INŠTRUKTORJA za popravni izpit matematike za 6. razred osemletke. Ponudbe oddati pod »takoj« 3043 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860, uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov nc objavljamo Veletrgovina Živila Kranj Prodamo večje število lesenih čebrov in sodov 100 litrov — po zelo ugodni ceni. Interesenti naj se zglase vsak dan razen sobote od 8. do 18. ure v embalažnem skladišču veletrgovine Živila Kranj, Škofjeloška 17 (nasproti tovarne Sava Kranj, Laborc). Zahvala Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, hčerke in sestre Marije Bertoncelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovašča-nom, ki so počastili njen spomin, poklonili cvetje in vence, nam izrekli iskreno sožalje in jo spremili na njeno zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Černetu, ki ji je v dolgotrajni bolezni lajšal trpljenje. Nadalje se zahvaljujemo častitemu duhovniku za spremstvo na njeni zadnji poti, pevskemu zboru, bratom iz Kovorja. Naj topleje se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč v žalostnih urah. žalujoči: mož Pavel, hčerki Tatjana, Marinka z možem, sin Pavel z družino, mama Marija, sestre in Mošnje, 5. julija 1970 brat z družinami Požar v klavnici Včeraj dopoldne ob pol desetih je v sušilnici kranjske klavnice izbruhnil požar, ki je po prvih cenitvah poškodoval ali uničil okrog 800 klobas. Ogenj so pogasili poklicni gasilci iz Kranja. Vzroki požara še niso znami. Nesreča Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno in prezgodaj zapustil naš dobri mož, oče, brat in stric Franc Draksler Kopačev a ta iz Mavčič št. 44 Pogreb dragega''pokojnika bo v sredo ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Mavčičah. Žalujoči: žena Marija, sinovi Janez, Franci, Milan, Pavel, hčerka Marija ter drugo sorodstvo Mavčiče, 6. julija 1970 Stolu V bližini Prešernove koče na Stolu se je v nedeljo, 5. julija, ponesre.il 27-letni Lojze Pivk z Jesenic. V bližini koče je Pivk padel po skalah in se hudo ranil po glavi, po rokah in nogah. Prvo pomoč mu je nudil dr. Robič, ki je z gorskimi reševalci iz Tržiča prispel na Stol. Ranjenega Pivka so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše drage tete Antonije Osredkar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam z besedami in dejanji izrazili sočustvovanje, vsem ki ste po-kojnico spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sosedom, ki so ji pomagali v njenih zadnjih težkih trenutkih in vsem darovalcem vencev in cvetja ter najlepša hvala g. župniku. Žalujoči: Anica in Jožica, Mara, Meri, Jože, Tone, Francelj in Janez Kranj, t. julija 1970 Uboj v si Bobra n u Okrožno sodišče v Kranju je prejšnji teden obsodilo 40-letnega Ilidajeta Julkiča iz Raven v Bosni, sicer pa stanuje na Jesenicah, na 14 mesecev zapora. V začetku aprila letos je Julkič na Jesenicah s pištolo ubil 23-Iet-nega Štefana S'eincrja iz Beltincev. Uboj se je pripetil pred hotelom Korotan na Jesenicah. Julkič se je vračal po nakupovanju vinjen na svoje stanovanje. Pred hotelom se je srečal s skupino moških, ki so bili prav tako vinjeni. Srečanje je bilo povsem naključno. Prišlo je do prerivanja in zmerjanja. Ker ga niso pustili pri miru, je Julkič zagrozil, tla bo streljal. Skupina treh moških, med katerimi je bil tudi Steiner, ga ni pustila pri miru. Julkič je nekajkntt Ustrelil v zrak, vendar sc:' zasledovalci mislili, da ima le strašilno pištolo. Na parkirnem prostoru ob občinskem sodišču so ga spet dohiteli. Julkič je nameril orožje v Steinerja in ga prsi. najbližjega ustrelil v Nesreče v zadnjih dneh Na cesti tretjega reda v Hotavljah se je v petek, 3. julija pripetila hujša prometna nesreča. Voznik osebnega avlonio-bila Lovro Burnik, stanuje v žireh, je vozil iz Gorenje vasi proti žirem. Zaradi neprimerne hitrosti je v ovinku začelo vozilo zanašati. Pri tem je avtomobil trčil v škarpo ob cesti i° se prevrnil na streho. V nesreči sta bila huje ranjena sopotnika v avtomobilu Rudi Jereb in Franc Peternelj iz Star« vasi. Voznik je vozil brez vozniškega dovoljenja, škode o* avtomobilu je za 7000 din. Na cesti prvega reda na Belci se je v soboto nekaj po P0}' noči pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti-Voznik osebnega avtomobila Ivan šoberl je vozil proti Jesenicam. V blagem ovinku je vozilo na mokri cesti zaneslo, tak" da jc z levo bočno stranjo oplazil ograjo na mostu. Voznik in sopotnica Kristina Vehar ter Vladimir Gašperlin z Jesenic so bili v nesreči lažje ranjeni in so jih odpeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilu jc za 7000 din. V soboto okoli sedme ure zjutraj je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v desno osebni avtomobil nemške registracija voznik Gerhard Kirchtag. Vozilo je trčilo v smernik in nato še v odbojno železno ograjo. V nedeljo, 5. julija, popoldne je na cesti četrtega reda v vasi Rečevo pri Žireh z mopedom padel Janez Tavčar iz Do bračevega. Voznik je vozil vinjen. Pri padcu se je hudo ranil in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. V križišču Ljubljanske in Savske ceste v Kranju je v ponedeljek, 6. julija, nekaj po dvanajsti uri voznik motornega kolesa Radomir Ratkovič iz Kranja zapeljal na plinsko olje« Voznika je začelo zanašati, nato pa je padel in se hudo ranit Na Prešernovi cesti na Bledu je v ponedeljek popoldne voznik osebnega avtomobila holandske registracije Bicker PctruS nenadoma zapeljal v desno s ceste in se zaletel v drevo. * nesreči je bila huje ranjena sopotnica, ki so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilu je za 5000 din. V ponedeljek popoldne se je na Polici pri Kranju pripetil* hujša prometna nezgoda. Voznik avtomobila Teodor Krgovtf iz Kranja je na Polici začel prehitevati osebni avtomobil' KR 156-88. Pred tem avtomobilom pa je vozil tovornjak, ki Je z levim smernim kazalcem nakazoval, da namerava zavijati-Krgovič je potem, ko je prehitel osebni avtomobil, naglo z3' vil v desno in po desni skuša1 prehiteti tovarnjak, vendar m1* to zaradi prevelike hitrosti ni uspelo. S prednjim delom av' tomobila je trčil v železno ograjo vodnega propusta. V nesreči sta bila voznik Krgovič in sopotnik Stevan Runkovič 1* Kranja huje ranjena in so ju odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilu je za 6000 din. Zaradi neprimerne hitrosti je v ponedeljek na cesti drugeg3 reda v bližini železniške postaje Boh. Bela voznik osebnega avtomobila Bojan Fister izgubil oblast nad volanom. Avtom0" bil je začelo zanašati, pri tem pa je trčil v osebni avtomobi holamdske registracije, voznik Van Ee Gerrit, ki je pripeli3' iz nasprotne smeri. Holandskcga voznika je potisnilo cesto, kjer je avtomobil prelomil telefonski drog in nato obstal ob železniški progi. Voznik Fister pa je po trčenju obstal na cesti. V nesreči je bila lažje ranjena sopotnica v holandsken' avtomobilu. V petek nekaj po dvanajsti uri se je na cesti tretjega red* v Retečah pri škofji Loki odtrgala prikolica osebnemu avto* mobilu, ki ga je vozil Danilo Kosmačin iz Rateč. Prikolica J" zadela Branko Požarnik, staro 18 let in Merso Delič, staro 1' let iz škofje Loke. Dekleti sta na postajališču čakali avtobu* Prikolica ju je le laže ranila. L. M. V sodelovanju s potovalno agencijo Transturist je živila Kranj med prazniki pripravila '5 dnevni izlet za potrošnike. l\a prvenstvu najboljši Blejei Na letošnjem republiškem prvenstvu v veslanju, ki je bilo v nedeljo v Portorožu, so imeli diieč največ uspeha blejski veslači, saj so osvojili kar osem prvih mest. Zmagali so tudi v ekipni članski In mladinski konkurenci. Prvo mesto sb osvojili v naslednjih disciplinah: člani — četverec s krmarjem, dvojee brez krmarja, četverec brez krmarja, duble scoule, osmerec, mladinci — osmerec, četverec brez krmarja, duble scoule. Najboljša Radovljica Samo štiri ekipe se borijo za naslov letošnjega prvaka Gorenjske v konkurenci mladincev. Po prvem delu prvenstva so v vodstvu mladi košarkarji iz Radovljice. Rezultati: prvo kolo — J. Peternelj : Triglav II 77:62, Šenčur : Radovljica 79:70; drugo kolo — Triglav II : Radovljica 27:56, J. Peternelj : Šenčur 101:38; tretje kolo — Šenčur : Triglav II 33:44, Radovljica : J. Peternelj 75:68. Lestvica: 3 3 0 3 2 1 3 1 2 3 0 3 Radovljica J. Peternelj Triglav II Šenčur 201:144 246:175 133:166 120:215 P. Didič Basket zanesljivo vodi Prvi del v gorenjski košarkarski ligi je zaključen. Košarkarji Basketa iz Kranja so osvojili naslov spomladanskega prvaka brez izgubljene tekme. Derbi srečanje prvenstva Basket : Trhle veje je bil sicer zaključen v regularnem času z neodločenim izidom, v podaljšku pa so zmagali igralci Basketa. Prvenstvo se bo nadaljevalo 30. avgusta. Rezultati zadnjega spomladanskega kola: Radovljica : Tržič 44:46, Medvode : Kokrica 20:0, Basket : Trhle veje 60:58, Kladivar : Kropa 67:65. Lestvica: Basket 7 7 0 556:422 14 Trhle veje 7 5 2 472:367 10 Medvode 7 5 2 346:348 10 Kropa 7 4 3 43i:363 8 Kladivar 7 4 3 492:482 8 Kokrica 7 2 5 310:455 3 Tržič 7 1 6 333:428 2 Radovljica 7 0 7 335:419 —1 Najboljši strelci: Mavric (Basket) 138, Govekar (Kladivar) "t, Stružiuk (Trhle veje) 124, žnidar (Basket) 114, šmitek (Kropa) 104 itd P. Didič i;.. •„•-•,:".-■• • Prvaka: OS Simon Jenko en Pred dnevi se je končalo tekmovanje v obeh pionirskih kranjskih občinskih rokometnih ligah. Med pionirji je prvo mesto osvojila ekipa osnovne šole Simon Jenko iz Kranja. Enako število točk pa je zbrala tudi ekipa OS Preddvor. Mladi "reddvorčani, ki trenirajo pod vodstvom prof. Cudermana, so v drugem delu zaigrali odlično, saj so izgubili le eno točko. Največ zaslug za osvojeno prvo mesto med pionirkami ima na osnovni šoli v Predosljah prof. Crijcvič, ki sistematično vadi z obema ekipama. Njegova ekipa pionirk je v spomladanskem delu premagala vse ekipe doma in na tujem. Rezultati zadnjega kola — pionirji: OŠ Šenčur : Oš Simon Jenko 10:13, Oš Lucijan Selj:»k : Oš Preddvor 11:12, Oš F. prešeren : Oš Predoslje 12: i3; pionirke — Oš Šenčur : Oš Simon Jenko 4:2, Oš Lucijan Seljak : Oš Preddvor 0:3, OŠ Prešeren : Oš Predoslje 1:8. Lestvici: PIONIRJI OS Simon Jenko 10 8 1 1 128: 71 17 Oš Preddvor 16 8 1 1 160:120 17 Oš F. Prešeren 10 5 1 s 145:111 li) OS Predoslic 10 5 • 5 125:142 10 Oš L. Seljak 10 3 1 7 122:143 6 Oš Šenčur 10 0 1 10 84:179 1 PIONIRKE OŠ Predoslje 10 8 1 2 92:35 16 Oš Preddvor 10 7 1 2 56:40 15 Oš Luci |an Seljak 10 7 1 3 82:35 14 Oš Šenčur 10 3 t) 7 32:62 6 Oš Simon Jenko 10 2 1 7 90:70 5 Oš F. Prešeren 10 2 0 H 33:83 4 D. Humer Finale za rokometni pokal Gorenjske Križe : Duplje 12 : 13 KRI2E — Igrišče Partizana, gledalcev 250, sodnika: Boži-novič (Golnik) in Porenta (Kranj), finalna tekma rokometnega pokala SFRJ za področje Gorenjske. KRIŽE: M. Sitar, Hladnik, J. Jazbec 1, Dobre 1, J. Sitar 1, V. Ješe 7, F. Jazbec 1, J. Ješe L D. Jazbec. DUPLJE: M. Rakovec, Bon-celj, Marinšek 3, F. Rakovec 2, Konjar 1, F. Grašič, E. Rakovec 1, P. Grašič 2. Stara rivala iz conske lige sta v obojestranski, nervozni ter ostri igri prikazala dober rokomet. Sreča pa se je nasmehnila gostom iz Dupelj. Prvi del tekme je pripadal domačinom, ki so na odmor odšli z golom prednosti. Čeprav so gostje nastopih oslah-ljeni (brez Vrtača), jim je uspelo v nadaljevanju izenačiti in na koncu zmagali z razliko le enega gola. V ekipi Križ je bil najboljši Vinko Ješe, pri Dupljancih pa vratar Rakovec in Filip Grašič. D. Humer . KegEjaško tekmovanje v Fođbrezfah Kegljaška sekcija pri Partizanu v Podbrezjah je v nedeljo organizirala na enostez-nem kegljišču nad Bistrico tekmovanje posameznikov za prehodni pokal. V disciplini 50 lučajev je osvojil pokal Jože šparovec Rezultati: 1. J. šparovec I 173, 2. J. šparovec II 172, 3. Perko 169, 4. Drinovec 166, 5. Černivcc 163 itd. -dh Naš komentar Pričakovana poraza S prvim nedeljskim kolom se je na letnih kopališčih zveznih vaterpolskih Iigašev pričel ples za točke in za naslov letošnjega državnega prvaka. Prvič v zgodovini v prvi elitni skupini nastopa tudi mlada ekipa kranjskega Triglava. Že v prvih dveh kolih so morali Trigla-vani na gostovanje v Zagreb, kjer sta jih čakala dva težka nasprotnika: Medveščak ter eden od favoritov za prvo mesto Mladost. Bojazni vodstva kluba, trenerja in igralcev samih so se uresničile, čeprav sc kranjski vaterpolisti imeli odlične priprave za tekmovanje, pa so se vseeno upravičeno bali prvih nasprotnikov. Hladno, muhasto vreme jim Je preprečilo trening v letnem bazenu. Tako so na pot odšii brez ene resnejše trening tekme in že prva tekma v Zagrebu prof enakovrednemu nasprotniku je pokazala, da st Triglavani dobra, toda še premalo izkušena ekipa. Usodna za Kranjčane jc bila prva četr-t'.na tekme. Domačini so v tej četrtini izkoristili vse Štiri izključitve gostov rz Kranja. V ostalih treh četrtinah pa so bili enakovreden nasprotnik, toda prednosti domačinov iz prve četrtine kljub d ibri igri niso mogli nadoknaditi. Drugi nasprotnik na gostovanju v Zagrebu je bil lanskoletni državni prvak in trikratni evropski prvak ekipa Mladosti. Proti tako rutinirani in odlični ekipi so pokazali veliko boljšo igro, toda ni se dalo narediti več. Z lepo, odprto in športno igro so navdušili zagrebške gledalce. Tudi tretjo tekmo, jutri, v četrtek igrajo Kranjčani v gosteh v Beogradu. Tudi beograjski Partizan letos starta na prvo mesto. Poraz je pričakovan in upamo, da bodo Triglavani tudi v Beogradu pokazali solidno igro. D. Humer Rozman zmagovalec zaključnega turnirja Kranjski šahisti so zaključili sezono z nagradnim turnirjem, na katerem je sodelovalo 16 članov. Nepričakovano je osvojil prvo mesto Viktor Rozman (Planika), ki je zbral 10,5 točke. Sledijo mu: Bukovac, Murovec, Matjašič po 10, Valjavec in Djordjevič 9, Štagar 8,5 itd. F. Štagar Kegljači za dan borca Na četveroboju kegljačev v počastitev dneva borca je zmagal krožek kranjskega Borca. Njihovi kegljaei so po- drli 818 kegljev. Drugi je bil IBI 625, tretji podjetje Vino 566 in četrti Invalid Tržič 552 podrtih kegljev. F. Štagar Prvič v zgodovini je bil Kranj cilj in start ene izmed etap kolesarske dirke Po Jugoslaviji. Na posnetku start kolesarjev na predzadnji etapi Kranj—Vršič—Videm. Kolesarji so startali na Titovem trgu v Kranju. — Foto: F. Perdan (Nadalj. s 1. strani) s Praprotna, Ženski vokalni kvartet glasbene šole škofja Loka, ansambel bratov Arnol iz Železnikov, folklorno skupimo domačega kulturno umetniškega društva ter dramskega igralca Jožeta Logarja. Kot posebnost velja omeniti nastop zabavnega ansambla bratov Vadnal iz Clevelanda, ki je spričo svojevrstnega, povsem ameriškega načina interpretacije maših narodnih viž požel viharen aplavz. Popoldan, v zabavnem sporedu, so razposajene obiskovalce kratkočasili trio Mihe Dolžana, vokalni kvintet Gorenjci in pevka Ivanka Kra-ševec. Leseni plesišči sta ječali pod težo sto in sto parov neutrudnih nog. Med odmori je nekaj deset ,birtov' komaj zmoglo sproti ugoditi armadi žejnih veseljakov, ki se ni bala seči malo globlje v žepe. Manj .razboriti' so si ta čas ogledovali muzej in razstavo Groharjeve slikarske kolonije. Predsednik organizacijskega komiteja piknika Ciril Jelovšek pozdravlja zbrane izseljence. V ozadju vidimo predsednika občinske skupščine Zdravka Krvino, predsednika Slovenske izseljenske matice Franca Pirkoviča, predstavnike pokrovitelja, Kreditne banke in hranilnice Ljubljana ter ostale člane pripravljalnega odbora. — Foto: F. Perdan »Živio, Jugoslavija!« menda vzklikneta Adolf in Catharina Ru-tar iz Nizozemske, kadar prestopita našo mejo. — Foto: F. Perdan »Vam je všeč?« svat s fotoreporter jem v galeriji, polni likovnih del, ustavila starejšega neznanca. Beseda je dala besedo in kmalu smo prijetno kramljali. Adolf Ru-tar, kakor je možaku ime, in njegova soproga Catharina sta doma iz Eigelshovvena na Nizozemskem. Adolfovi starši (oče Tolminec, mati Cerkničanlta) so se izselili leta 1902., »Čeprav sem bil rojen v Nemčiji, ine je papa naučil dobro govoriti slovensko,« je pripovedoval osiveli šest-desetletnik, sicer upokojen rudar. »Znanje sem potem izpopolnjeval v našem klubu Zvon. Tudi Catharina, Bel-gi.jka po rodu, obvlada slovenščino. Pomislite, čisto sama se je jc navadila — v pičlih šestih mesecih!« »Veste, letos sva tu že desetič zapored,« je počasi, a popolnoma pravilno zategnila živahna soproga. »Rada pridem k vam. Ljudje so neverjetno prijazni, gosto- Solze sreče pod zelenimi kostanji »Slovenci so čudoviti ljudje, čisto drugačni od hladnih Američanov,« pravi Newyor-čanka Mary Turšič, sicer doma z Iga pri Ljubljani. — Foto: F. Perdan ljubni — in zmeraj bolje jim gre... Ko sva tokrat prestopila mejo, si nisem mogla kaj, da ne bi vzkliknila: živio, Jugoslavija!« Podobne besede, polne hvale, navdušenja in sreče, sem slišal še iz marsikaterih ust. Mary Turšiič iz New York Citvja, ki je na obisku v Igu, pri svoji 90-letni materi, mi je rekla, da preprosto ne more razumeti, kako smo v minulih petdesetih letih, odkar se je kot mlado dekle zaradi revščine preselila v ZDA, lahko toliko naredili. »Človek komaj verjame očem. Tretjič sem tukaj, toda vedno znova me presenetite. Napredek je skokovit. Prav nič slabše od Američanov ne živite, celo lepše vam mora biti. Kjerkoli se ustavim, povsod sem toplo sprejeta. Drugačni ste od prebivalcev novega kontinenta, kjer posameznik zaman išče pomoči ali prijateljske besede.« g Potem je dodala, da' loški piknik poznajo izseljenci širom po Združenih državah. O njem so brali v časopisu Prosveta, o njem govorijo v klubih AH American SLoveni-anis, kakršnih je onkraj velike luže nekaj sto . . . Marsikdo bi rad obiskal mestece ob Sori, a nima denarja za pot, ki velja celo premoženje. »Slake težko čakamo, Slake, čula sem, da pridejo septembra. Vsi jih bomo šil poslušat; hčerka, ki je leto« prvič v Jugoslaviji, pa sin hi snaha, Španka po rodu, ki ne more pozabiti lanskoletnih .slovenskih' počitnic .. «§ je navdušeno razlagala Matry. še ki še vtisov s piknika« ganljivih prizorov ter zapa-žanj se mi je nabralo v be-ležnici. Zal prostor vsega n« prenese. člani ansambla Freisimgi so namreč prav tja do treh ponoči zabavali najbolj vztrajne goste, ki jim utrujenost ni mogla do živega. A končajimo kot ponavadi, z neko splošno oceno: XV. izseljenski piknik je odlično uspel. Točnega števila obiskovalcev žal ne poznamo, vemo samo, da je kontrolorjem že ob 17. popoldan zmanjkalo vstopnic. Usipeh torej, kakršnega ni pričakoval nihče. I Guzelj Nastop ansambla bratov Vadnal iz Clevelanda, ki je letos prvič sodeloval na izseljenskem pikniku v škofji Loki, so poslušalci nagradili z burnim ploskanjem. — Foto: F. Perdan ZIVIL.A KRANJ