Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1.. 10. in 20. dnč vt,a»iga me>ca na feli |)oM. in velja po |>ošti za n lo lito cld.. /a pol li la I gld. «!0 ki . \ li-karniri sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol Jela 1 cM. 30 kr.. ako uui dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan popr.j. Tečaj XV. V Ljubljani tO. kimovca 1802. Lisi 20. Kozja previdnost. \ eselo pojejo Naj stvarce Bogu . Naj sercc odprejo Naj h valj o se mu. Saj vedno se letni Se časi verste, Nas hlapi prijetni Pihljaje hlade. Sc solnce vzhaja . Zapored nad nam'. Se luna sprciulaja *) Med neba zvezdam'. Pridelki imajo Svoj vir iz nebes. Nam živeža dajo S polj.ln in dreves. P-t«! drevjem še -»enca Me v trudu hladi. Prepeva "ii penca. Mi slavec žgoli. Povsod šc veselje V natori dobim. I'e spolnim povelje. Se greha zderžiro. Vse vidi po svetu Nebeško oko. Tud' v hudimu letu Prcživlo nas bo. Bog slona napase, K' je gori enak. On daje. kar rase. Kar vzdiga v zrak. Tud tebe clovcčc . Pozabil ne bo; Ga ljubi goreče. Mu služi lepo! P. P , Slaven na l.a-kim. Mz misijonskih naznanil cosp. misijonarja Pirra v der/.avi Mine/otn \ Ameriki. Lansko leto 1861 sim opravil dvoje rodovitno misijonsko popotvanje med Očipve-lndijani. Perviga spremljan od d veli pol-Indijanov iz Krnu NVinga (Vranje perutnice, VranskigaJ po Pijavčjim jezeru (Leech Lake) do Kudečiga jezera čez 36 jezer po vodi, iu čez ravno toliko kosov zemlje vmes peš po silo slabili gojzdnih potili in zarašenih močirjih. Vsi z bremeni obloženi smo od misijona do misijona s težavami, pa srečno popotvali. Pot nazaj je bila po reki Misisipi rez 600 milj dolga. To popotvanje po 6 indijanskih misijonih sim storil iz tega namena, de bi keršene katoličane oskerbel in z natfaljnim podučevanjem poterdil, kakor tudi de bi za vero voljne nevernike v njih sklepu poterdil: torej t« krat nisim posebno veliko novih spreobernjenj dosegel, le par tucatov odrašenih in liti otrok katoliških staršev sim s sv. kerstam pridružil k cedi Kristusovi, in 3 umirajoče otroke sim zoper voljo in vednost divjih staršev s skrivnim kerstam pripeljal na pot zveličanja;, kteri •) »Sprcmlajati (ali spremljajati?) sc" pomeni na Gorenskim. kake reči ne resnobno delati, igrati sc. in ima prav prijazen pomen. n. pr. delaj, delaj, kaj se spremlajaš ? Skorej enak. vender manj prijazen pomen ima malici t i sc, namreč krog kake reči štefnjati in se z njo igrati ali komu /. njo nagajati, namesti de bi delal. n. pr. na toporiše igraje naslanjati sc. ali z grabljami komu nagajati namesti sekati, grabiti, torej pomeni malici t i sc tudi nadležin biti. To ste gotovo dobri slovenski besedi in dobro bilo vediti, če ste tudi drugod in v kakim pomena navadne? Vred. zdaj že z angeli in čistimi dušami hvalite pesmi prepevajo Jagnjctu Božjiinu. .\ko ž<* ena sama za nebesa pridobljena duša v očeh Božjih ima veči vrednost kakor vse posvetne dobrote in bogastva, so mi pač vsi moji misijonski stroški in popotni trudi nad lavženlkrat povcriijeni, zavoljo tega že tudi nar manjši dušni dobiček obrodi vrč tolažbe ni veselja mojimu sercu, kakor d«* bi bil našel nar lepši zlato jamo ali naj drajši kamne, ker otete duše upam kdaj viditi v nebeškim prcsvilljcnji in večnim vesel ji. \isim pa bil po vsih svojih indijanskih misijonih z veseljem sprejemati le s.imo kakor oznanovavec sv. vire iu dušni pastir, ampak tudi kakor telesni zdravnik s svojimi dobrimi homeopatiškinii zdravi'i sim bil prav veselo in ljubo pozdravljali. Prctečeno leto je bilo namreč prav veliko Indijanov bolnih, in njih veči »lel sim s pomočjo ll.ižjo prav v kratkim času po lio-nicopatiško ozdravil. Ob Pijavčjiin jezeru sim z milvanjcm slišal, de jc poprejšnjo zimo umeri tukaj Eski. ki jc veljal za kralja vsiga Očipve-naroda. Prctečeno poletje sim ga bil zastaraniga kerča v želodcu čisto ozdravil, ravno ta bolezen pa ga je zopet napadla, iu umeri je. V bolezni je ljudem ukazal, de naj po-mc gredo, de naj ga kerstint in ozdravim. Odgovorili pa somu, dc ni mogoče v terdi zimi pripeljati duhovna iz daljave čez HM) milj. Nato si da naredili čemo obleko kakur duhovski talar, jo obleče in reče: Veliki Duh Kije Manito me bo vidil v dtihovski obleki in bo iz tega spoznal, de duhovna ljubim, in serčno želim od njega keršen biti. Obžaloval j«- z obilnimi solzami svoje grehe in je v ti obleki sp<»korno umeri iu pokopan bil. Ker j-* bil v veri že precej dobro podueen iu je bil njegov kerst zavolj nektenh nepov oljnih zaderžkov odložcn, torej menim, de je mož s svojim velikim obžalovanjem grehov iu s kerstam želja zveličanje dosegel. Drugo misijonsko popotvanje sim opravil preteklo jesen po Otertailskim (vidrorepjim) jezeru, Nft milj proti večeru od Krovv \Ving-a. Ondi sim našel 50 katoliških Kanadijanov francoskiga naroda, ki sini jih v dušni red spravil. Tudi par protestanških deržin se je prav spodbudno obnašalo pri naši službi lložji, ki upam, de jih bom o prihodnjim misijonskim ob-iskanji pridobil za našo sv. vero. Petnajst milj proti severu sim našel vasico precej olikanih pol-Indijanov, 65 katoličanov, o prijetnim jezeru. Silno so se veselili mojiga prihoda in v 10 dneh sim jih s ss. zakramenti 7. Bogatn spravil ter jih zavernil k Icpimu keršanskimu življenju. Unkraj jezera pa je mirno in pokojno stanovalo čez 300 ubozih Indijanov nevernikov, ki svojim belim sosedam šc nikoli niso kaj žaliga storili. Osem dni sin tem ljubim stvarem oznanoval sv. evangelij ter jih nar potrebniših verskih reči učil, in poslednjič sim jih vprašal, če so me umeli in kaj od tega mislijo, če so pr« volji mojo vero spreleti. Poglavar vstane, mi pomoli roko in reče: Ljubi oče. ustar.il siui se, in še nikoli nisim slišal duhovna učiti; še le zdaj spoznam, kolik razloči k je med dobrim kato-I >ktm kristjanam m ubogim nevernikam. Le pri nas • slani. ljubi «»ee! ji bom tvojo vero sprejel in se •.al kerstili. in men.m de vsi moji podložili bodo ravno tako siorili. Prijazno se ozr« ni po rujavoglaveih. ki ho kakor \oljne jagnjeta krog mene po tleli sedeli, ter prasam. ee so enih misel s svojim poglavarjem. Z » iiini glasam mi odgovore: K. e, Noše . Smo. smo, oce! Vsi ob enim vstanejo i:i vsak posamezno mi je prav pn :./.no podal roko kakor zanesljivo znani-nje. de so voijni sprejeti sv. vero. Obljubim jim. de prihodnjo spomlad !»>io zopet k njim prišel, ako bom se živel, ali j'o drozga eohnga duhovna preskerbcl, de bodo naiial,e poduc. ni ter postanejo dobri kristjanje s sv. ker^t.«iu. S kratkim nagov orani se poslo-v.vši zapustim uboge divjake in pridem zopet k belim kristjanam ob Olertailskim jezeru, kjer se je ludi svet sloni, kako potrebin bi bil tukaj stanoviten misijon. Od oniiod sim se vcmil v Krovv NVing. svoj zimski '. ii /.. ml kodar sim zapored obiskoval svoje misijone belili kalni eauov. Francozov. Nemcov in pol-ln-dijanov. Pa tiiiii lukaj me Indijani /. gorejniga Misisipa prav pog«»^io obiskujejo, ki hodijo k meni zdravil ali zive/.a pro«.i ali pa dušne potrebe opravljat. Alrirsi-ktere skerbne indijanske matere >o mi prinesle z Itn— dečiga jezera 10 dui hoda v nar hu.ši zimi svoje otroke kcrstil in bolne zdravit. Preteklo zimo je veliko IndijaMiv mraza zbolelo in umerlo. 1'ndan mi je praeil n« ki poglavar (chicf), de samo v indijanski srenji Leech Lake je skoz. zimo čez 100 otrok umerlo. ( kont-c naslr«!. ) Komarjem. ( li.ilj.- in konec.) Komarji pa naj se varujejo nc le samo prchlajeiija io merzl ga pitja v vročim stani, ampak tudi. kolikor le noč. v s a k e š k o d I j i v e j e d i i n p i j a c e. p osebno pa de vode ne pijejo na sirovo sadje. I Kisli romarjev si na poti nakupuje sadja, in ga še ua poti zavživa, de si s leni žejo gasi in vročino hladi: ali verh tega se tudi pri pervini studenci ali vodnjaki. !%i ga naleti, še vode napije. Pa voda na sirovo sadje jim dela marsiktere slabosti, n. pr., de n i poti pi s.ijo. de jim na počivalisih ali pa se v romarski cerkvi težave prihajajo. Romarji bi se mogli /.«• med sabo ua p«»ti zavolj lakih reci opominjati, in b - * I j zvedeni iti skiiscni odvračati svoje nevedne iu pi»pro^te tovarše od tacih razvad. Vseli dozdaj omenjenih škodljivost pa so si romarji večidel sami krivi iz nevidnosti, ali pa ker ne verjamejo. de prehlajenje, merzlo pitje o pregretji, ali na sirovo sadje, jc *iino škodjivo. in de od tega marsikteri dobi še gri/.o ali merzlico. — Se druga škoda pa žuga njih zdravju tudi od nezdravih jedi in pijač, ki jih le prepogosto dobe po romarskih kcrčmali. Sleparski kerčmarji (ne rečem. dc so vsi taki, in rad pustim zasluženo hvalo vsim poštenim: de pa sem ter Ije ludi sleparskih ne manjka, to skušnja uči), taki brezvestni kerčmarji prodajajo romarjem, kdo ve, kakšne godlje iu brodlje za zdrave jedi in pijače. Kaj je takim oderuham mar, če se toliko romarjev zboli ali pogine po njih bersi in vkrepeniui: de le oni tako blago spravijo v denar. Tacih škodljivih jedi in pijač se romarji na božjih potih še skoraj ne morejo ogniti, ako se lam terpe nepošteni kerčmarji. Tedaj je sveta dolžnost keršanske ljubezni do bližnjiga, de oskerbni-k i in n a d s i o j n i k i romarskih cerkva s k e r b e v e s t n o z a to, d e s e romarjem postreže les poštenimi, ii e s p r i d e n i ni i, z d r a v i m i j e d m i in pijačami, — pa tudi za to, de se jim za kolače. ..odpustke," ali kakoršne koli spominke ne prodaja nič š k o d I j i v i g a ne za telesu o n e z a d u š u o zdravje, ii. pr. pohujšljive podobe, vražarske bukve. zupeljivi spisi in lističi itd. Naj veči zaslugo za zdravje romarjev pa bi si oskerbniki romarskih cerkva na višavah lahko pridobili s prav lahkim pomočkam, za kteriga sicer nimajo pred svetam nobene dolžnosti, ki bi pa vender bil ravno tako velika dobrota za romarje, kakor očitno spričevanje naj blagši keršanske ljubezni do bližnjiga. Iu ta lahki pomočik bila bi vpeljava posebnih č u v a j e v z a z d r a v j e r o m a r j e v pri romarski ccr-kvi na hribi ali gori. Postavil naj bi se namreč tam. K jer pot ali steza prek gore pripelje ravno do konca blizo romarske cerkve, in če do te pelje več poti, na konci vsake en panietin in miroljubni mož, ki pri— liajoče romarje sprcjcmlje n. pr. s sledečimi prijaznimi opomini: ..Romarji, romariee ! dokler ste še vroči od hoje, nikar se ne vsedajte in ne vlegajte na tla za odpočilek, de r.e ne prehladile: še bolj pa se varujte .se vroči kaj merzliga piti: vse to bi bilo strup za vaše zdrav je. Pa tudi koj v cerkev ne hodite, dokler ste še vsi pregreti, ker tudi tam, naglo prenehavši od vpeh.ine hoje iu kleče na inerzlih tleli, prepilm-vani od liste sipe. ki vleče skozi odperte vrata a ta okna, se lahko prehladile. kar bi bilo v škodo Iju-bimu zdravju. Sprehajajte se nekoliko tod mimo cerkve. de se vam vgreta kri vb že in pol od jen ja. Ta čas se lahko še kaj pogovorite, ali pa še bolje, ce vsak za-se kaj molite na čast ccrkveniga patrona ali patrone, in za dosego gnad in odpustkov, kteri se tam dele.4* S takim prijaznim prigovarjanjem bi se od marsikterili romarjev in romaric, ki ne vedo, kako škodljivo je prehlajenje ali pa še pitje v pregretim stani, ta nevernost odvernila, in ljudje bi se spod-hudovali k vredni pripravi iu veči pobožnosti v romarski cerkvi. Se ve pa, de možje odbrani za tako čuvanje in prigovarjanje do romarjev morajo bili krotki, pohlevni, trezni in prijazni ljudje, lic pa ii c o lesa nci ali pa pijani roba vsi, ki hi romarje nepriljudno zmerjali, preganjali ali še celo s palico rogoviiiii. Taka divjačnost bi romarje le raz-kačila, de bi poleni v cerkvi še ne mogli pobožno moliti, ali bi bili celo hcgaui v prejemanj svetih zakramentov. Ko siui že naštel vse poglav itneje varnosti in p<>-mocke, kako naj romarji na božjih polih skerbe tudi za ohranjeuje svojiga zdravja, in kako lahko tudi oskerbniki romarskih cerkva odvernejo od prepripro-stili in neskerbnih romarjev vse dolične škodljivosti, ponovim še enkrat svoj začetni opomin: Romarji, r o m a r i c e! ne po z a b i t e pri skerbi za tele s n o zdravje na poglavitni namen božje poli. to je: skerbilc, de se z lepim keršanskim zavedenjem na vsi božji poti, pa tudi z gorečo pobožnost jo iti vrednim prejetjem svetih zakramentov v romarski cerkvi vdeležite vsih tistih milost in odpustkov, ki se tam dele. Gorje vam, rečem še enkrat, gorje vam! ako iz grešnih namenov kam romate, in na božji poti le priložnosti greha išete, ali pa, če z nevrednim prejemanjem svetih zakramentov lližjo pravico dražite. Kolikor «lelj Bog odlaša svojo šibo, toliko liuje bo vas zadela. Sama spoved z obhajila m ni zadosti za n d p o š e n j e grehov, če pa spovedniku niste vsih smertnih grehov razodeli, ali če ste kesanje (grevcngo) kazali le v hinavskih zdihljejih in solzah, rn poboljšanje obetali le z jezikam, pa ne tudi s sercam. S taeinii zvijačami preslepite le človeka, ki vam ne vidi v serce, ne pa Boga, kterimu so znane vse vaše zvijače in skrivnosti. Zapomnite si enkrat za vselej: odpušenja grehov n i brez opušenja grehov, pa tudi ne hrez povračila storjene škode in brez poprave daniga pohujšanja, kolikor in kakor koli je eno in drugo le sc mogoče. \c slepite tedaj sami sebe s praznim zanašanjem, de vam Bog grehe že zato odpusti, če jih le nesete — tako rekoč — strest v kako romarsko spovednico : brez opušenja ni odpušenja, in brez poprave škode in pohujšanja ni sprave z Bogam. \e odlašajte toraj pobnljšanja in pokore, dokler vam Bog za to še čas pusti: saj vrste, de smerti ne odidete: ne veste pa rse dneva ne ure, kdaj vas \sega-vedni sodnik pokliče prid tisto sodbo, kjer se določi za vas sreča ali nesreča — za celo neskončno večnost. D o s t a v e k. Tisto skerb in varnost pred prehlajenjcm, ki jo priporočam romarjem na božji poti in po romarskih cerkvah, priporočim vsacimu bravcu tudi drugod, kjerkoli bi se vtegnil prehladiti. Posebno pa naj se vsak >kerbno varuje tistiga prepiha, ki v zapertih prostorih, n. pr. v cerkvi, šoli, štacuni, delavnici, domači hiši leti skozi odprite nasprotne okna in vrata. Ta prepih ni nikoli brez več ali manj škodljivih nasledkov. ki se pre j ali pozne j gotovo razodevajo, t Id kod li, menite, izhaja to. de ljudmi v poletni vročini po romarskih in domačih cerkvah tolikrat težave gredo, de zdaj ta zdaj uni celo v omedlevico pade? - To izvira sicer večkrat od slabiga zraka ali pokvarjeniga želodca, vender pa uarvečkrat od tiste sape, ki pre-pihuje ljudi po cerkvi skozi nasprotne odpertije posebno v poletni vročini in soparici v gnječah. Ljudje pa so večidel tako priprosti, de menijo, de jim ta hladivua sapica šr dobro stori, ker jim vročino in pot odganja; na to pa še ne mislijo ne in tudi ne verjamejo, de ravno od tega prepiha jih glava boli, de se marsikterimii omotica dela, ali de še celo v omedlevico pade; toliko manj pa zapopadejo, de jim ta prepih, če tudi ze ne koj tam na mesti, pa pozneje prizadeva hudo terganje po glavi, po ušesih, zobeh in kosteh, in vse liste bolečine, ki se sploh terjanja (rev mat iz mi) imenujejo, in Ui marši kteriga terpinčijo po cele mesce in leta. Take holreinr in nadloge izvirajo iz slepe navade, dr si ljudje v vro-rini po svojih hišah, štacunah, delavnicah, šolali iu cerkvah odpirajo vse okna in vrata, dr hi veter skozi vlekel in jim vročino odnašal. Saj zoper vročino in soparico v zapertih prostorih si lahko pomagajo s tem, de odprejo vrata ali okna le ene same strani — ob ravno tisti steni. Skozi te sopariea tudi ven puliti, noter pa čista sapa prihaja, in ljudem manjša vročino -sicer le bolj počasi, pa saj brez škode za zdravje. Berž pa, ko se odprejo okna ali vrata različnih strani, to je, nasprotnih ali poprečnih sten, koj vleče skozi nje po ljudeh tisti škodljivi prepih, ki ni nikoli brez nadležnih in mnogokrat nadložnih nasledkov. Naj tedaj skerbe saj bolj previdne in umne glave za to. dr se v domači hiši, štacuni. delavnici, šoli, cerkvi nikdar ne derže odperte okna ali vrata različnih sten, pa tudi ne okna ene same strani in oh enim tudi vrata druge stene, temuč le odpertije ene same in ravno tiste stene, de ne bo zavolj prepiha sko/.i nasprotne ali poprečne terpela rela hiša, delavnica, šola, cerkev in srenja. — Kar .,Novice" oče o „prevr-trovanji hlevov4* (v IV4. listi), je sila trlitno tudi za človeške staniša in shodiša: prebirajte iu porabite to tudi v ohranjenje človeškiga zdravja. Prehia jrii terpin. Ur. Jjf/navij MAnah!eher. ( konec. ) V druzem listu, pisanim v Rimu 10. jamaija 1^41». opisuje Kuoblehcr svoje življenje, ko je bil /e mašnik prav zanimivo, kakor so sploh vse njegove pisma, ki se odlikujejo s kiasnoslovnim zlogom iu bistrimi mislimi. V tem pismu piše. da je bil naj pervo odločen za misijonaija v llindostan. /c je bil ves pripravljen ua pot. le nekoliko dni še. iu odrinil bi bil iz llima. - kar naenkrat se spremeni. Propaganda ga je odločila katoliški občini v Stok-holmu. ker jc prosila za duhovna, kteri govori fraueosko in nemško. Težko mu je bilo pri sercu . ker sc mu jc raz-dcrla naj inil>i nada. da bo delal med nevernimi, med nezuabožei; pa l<» spremembo jr imel za kaj posebnega. Mnenja njegove, kicrc lazodcvlje v tem pismu <• obeli omenjenih misijah, nam pričajo globoke, modre njegove misli, in navdušenje /.a sv. vero. V kratkem ic bil odločen za tri misije, znamenite in razne, namreč kakor sam piše: ,.za pervo misijo v Avstralii. za misijo v llindostanu in za misijo v Pcrzii. Iz pisma, v kterem opisuje tc tri misije, .sc razvidi, kako natanko je poznal svet iu okoljšeinc vseli treh misij. Nazadnje so ga odločili za Perzijo. Razlagal mu jc zdaj prijatelj kardinal Mezzofanti pcrzijansko slovnico, ktere sc jc kn.tldeher marljivo učil. I čil sc jc poznavati ludi šege iu navade piihodujega svojega delokroga. Ta čas je Ruobleher z devetimi tovarši vred misijonaril ua apenin>kih berdinah pod vodstvom oieta R>lla. Živo opisuje tadanji srečni svoj slan. ko sc je Kuoblehcr pripravljal za misijon. jc dobil neprevidama naznanilo, da ne pojde šc kmalo i/. Rima. ker je propaganda sklenila zaderžati ga v Rimu. \amerjali so namreč takrat, da bi vstauovili v Rimu gcrsko-iusiuski vstav z učenjem staroslovciiskega jezika v propagandi. To učenje jc imel prevzeti Kuoblehcr. in ob enem bi bil oali vodja novemu vstavu. Al ta ponudba, to odlikovanje in visoko priznanje njegove izvcrMnosti iu gorecnosii. -— vse to jc bilo za Knoblehcrja, kakor sam pravi. ..naj litija skušnja." Mnogo se je mogel borili sam syln». preden si je izbil i/, glave dolgo gojeno, naj :nilš«» uiisel in željo, da pojde za misijonarja; iu t«» vojsko iia/.uanuj«* -am v druz» »n pismu, ktero jc čisto zeiealo. v \terem -«• vidi njegova blaga iu s svetim ognjem v/.gaua duša. Nazaduje sklene prositi svoje poglavarje, ua; dajo njemu namenjeno «ast komu druzcoiu. njega pa naj po>lj« »o v kak milijon, kamorkoli. Neradi so ga u-lisali. pa vendar. Namenili -o ga v Indijo za agransko (Agra) vikarijo: toda tudi ta doloeha sc ni vresničila. llog ga je izvolil za vse kaj višjega. Cdjc v propagandini skupščini so določili v seji 2l'». dcc. 1845 Saharo z vso notranjo Afriko vred od Sciic-gambije do Abisinijc za prostran apostoljski vikarijat. Izbrali so za-nj apostoljskiga vikarja, kteri jc bil toliko kot škof. in poslali so tjekaj o. Ilvllo-ta in knobleherja. da sta pozvedila. kako bi sc dala misija vravnati. ..Tedaj je vendar — piše Kuoblehcr — konec mojega terpljenja in spre-minjevanja, za ktero sem obilo obdarovan." Drugo pismo Knobleherjcvo iz Rima 20. avg. 184» nam kaže, kaj je doživel, kar jc zapustil Rim. V Aleksandrii sc jc spoznal s konzulom vitezom l.avrinom. svojim rojakom, iu z znanim I)' Arnaud-om, kteri mu je mnogo zanimivega povedal o raznih zamurskih plemenih. 24. julija 1847 stopi društvo v barko ..Mahmudijo," ktera odjadra v Kairo. I ilje tega društva so bili: Milgsp. Casolani. o. Rvllo, dr. Knobleher. o. Pedemonte (prej vojaški častnik Napoleonov) iu Angelo Vinko. Živo opisuje Knobleher. kako so popiti vali. v pismu, ktero nam svedoči. kako bistro je pazil na vse. kar je bilo zanimivega zastran sveta in ljudi. V kairi je društvo ves mesec pripravljalo vsakoršnjih potreb za dal-no popntvanje. Ze tii so določili, da bo llar-iiim perva mi-ijon«».« postaja . io da i ta - i i ostane glavni slan z j mi-ijo v >redn;i Afriki. Podgoriški. Nektere misti o tedanji f/imnazijat-*ki osnori. (Baij*., Skozi i:i skozi potrebne vaje v pisanji, šolske in domače naloge. Urez ladiic vad«- nobene navade, brez lastnega poskušanja nobene skušnje, brez lastne delavnosti nobene zmožnosti i*i pripravnosti, nobene popolne in dover-šene olik«-. Sicer v«-'rva neua o-tmva pismene vaje veeidcl v vsih naukih, ali -ako se gode ' V gerškem in celo v latinskem jeziku s«» pismen«* vaje le prestave skozi v-e leta. še cel« za poslednjo zrelo skušnjo, kako neki to? Sej so nekdaj ze v V. in VI. šoli imeli proste, svobodne vaje v latinskem pi«anji. iu ueenci so se tudi »c,tn«» vtem dobro skazovali. — Sam sim čul na svoje uho. da si sedaj ne upajo t rniki svobodnih nalog učencem dajali, kir učenci irgj n:«» zmožni. Zakaj pa ne? — Iskal sini razloga, iu po moji mi^li je v tem. ker sc nc vadijo. Ha se pa ne vadijo. »r ;•.» s;.et dobiček za iiceuikc in za učence. Z i u«'-n..,« Nekdaj je bilo piost« zunaj ucdclje in zapovedanih praznikov v torek popoldan, cctertek celi dan. iu sicer navadna š,»la bila !«• po štiri uio ua dan. Dajale so sc naloge domače t z nedeljo, torek i i cctertek. in sol-ske vsak« sab«»to. Popravljal; st jiii te dni učeniki lahko s premislikoni. in se druge dni. ker ni-o imeli tolikanj šolskih ur v ledno. po |s in ali še ve v. kakor jih imajo uekteii >edar. Dii!i je bil močan iu voljan. Sami tega va-l«_*ni so lahk « tudi u. i-nee tak« vad.li. Ali sedaj je to «lru-gač. Ni i-j-a. ni moči. Učitelj mora gle«iati. d.» si «>!dluo delo zlaiša. \l ;tij n-i!og daje. in ker >e pri svobodnih spisov aujili v«-v ca-.» m «la.«a zalile v a. se Ic narekvajo. po la-lnih zgledih nar« •ene -pet po njih lože iu hitreje poplavlja i«. Na dom se le malokdaj dajo. kdo mi je porok. «la b'»«le ueenec -am prestavil. >« j se i rez spozaauja prepise! kak..r v pisanji, je imli \ djanji ali u«*l: ein učenji. Priljubljen« ••• t ». k a i duha m života ne tare tolikanj. i:i raz-lazai«« st- j i-uteimi na tanki« p»« slovničnih oblikah iu skuv-noslih. p-« pMsamiiih besedah, iu nerede - j • c t se drobe in sekljajo ;•«. vsih svojih deblih iu koreninicah. Pa je tudi doldeek /a učence. - Kje te cas. kje moč. / idu-tit ta'<<» iiiiiog.m i r: velikim zahtevam! \ ci ti mase — sed«- vetiil l po v-ili ia/re«lih po ur ua teden v s.»li. Nauki so i k o mnogoteri, ucitcljui tudi mnogoteri. Mi i. n.ar Midili. da »•» licenci večidel zatbivoljui. ako le -«»l-k»- naloge «loun« opravijo, slabe spriebe ne vjamejo in da ucenik»m vstiezejo? Se v pisanji ali govorjenji doma posehej vaditi, in razun šolskih reci kaj druzega koristnega prehitati. večidel ne utegneu,- Verh tega jc treba mnogim dru^e potlučevali. Sicer piavi sedanja sol-ka ueua osnova, da vprikoalnje imajo posebne domače podučevanja. tako imenovani inštruktorji ali korepetitorji jenjati. sola jih ima nadomestiti. čas pa. kteri ucencem ostane, določiti, koliko iu kacili nalo^ jim je na dom dajati. Ali ravno to se mi zdi naj veči napaka sedanje učne osnove. Ta misel jc iu ostane dobra misel. sp«dnila pa sc nikdar ne bo. Šola ne more •) Kako potrebne m >jninUstir vajo. v kteri >i bodi tvarini. ako ju riovrk h«»č«* nekuliko l»ai<-.i je. de v soli sc ni nolten učenec izverst->Uo k» izuril, temveč le tis>li je to dosegel. kdor t>e je sam uril ii vaJil. bral. pi*aiil in mislil. Tako je pri vsih tva-ria«t Vred. nikoli vsega storiti. Dokler pa učiteljni v šoli vsega ne morejo, kar se zlasti pri obilnem številu (30 -70) učencev ne da. kjer je treba veliko veliko spraševati, da «e prav spoznajo in presodijo iu se jim krivica ue stori, dotlej je domače podučevanje potrebno. In dokler bo slabih glav pa ubožnih učeneov po šolah, dotlej bodo tudi zunaj šole pod-učcvavcev iskali, da si une pomagajo v šoli, ti pa v živ-Ijeuji in v druzih potrebah. Brez lastne delavnosti je ui resnične višji olike in pri-pravc za kteri stan ali ktero službo koli. Lastne delavnosti pa sedanja učitev nič kaj ne pospešuje. Uči in dokazuje se vse preveč in premnogo, česar mladina pospraviti in povžiti ne more. Od tod tolikrat grajana različna, toda plitva vednost brez pravega terdnega znanja v). Le posebne glave s posebno pridnostjo in z dobrim telesnim zdravjem napredvajo sedaj res izverstno. Tacih ie pa v vsakem letu le malo. iu vendar bi sc učitev mogla ravnati po večini, kako jc to. da jih jc sem ter tje toliko slabih? S - ) Koliko se ljubi človeku četerto uro dopoldan ali šesto popoldan, zlasti vroče poletne dni? In kje so nenavadni nauki. p. risanje, slikanje, godba, petje, tuji jeziki itd., kteri poznej mnogim več koristijo, kakor navadni solski? — Iz vsega tega se spozna, da so redke domače naloge sedanje iu gole prestavljanja tudi učencem v prid iu dobiček. — Iii vendar kolika škoda! Za roke, ua povodcih sc vodijo po vsih šolah do konca, kuj čudo, da poznej sami delati, sami hoditi iu v latinskem svobodno se gibati nc znajo! Zgodcj — v IV., V., VI. razredu — bi mogli polagoma vajet pripušati in na zadnje popolnoma spustiti. Se ve da hi perve poskušnje bilo revne; ali to je naravno in povsod. Iu v svobodnih spisih »e duh pokaže svobodno, spozna mnogotero, iu učitelj ima priliko pomagati učencu k dosegi terdnega. bla/.cga značaja. — la pri vsem tem bi sc lahko čislala ozka vzajemnost med duhom iu telesom, iri gojila in krepčala bi se soglasno oba. iu ne bilo hi zalo-tnih nasledkov poznej, kteri se sem ter tje že glasijo in sc pred k«« ne še huje pokazali bodo vprlhodnje. Kes imajo telesne va e. ktere so v mnogem oziru kej dobre; toda uekleii ne utegnejo, nekteri ne uterpijo stroškov, iu nekteri bi časih radi iu so potrebni: pa trudili in lačiti pa skači iu se zviruj. če se li zdi. Da se dosežejo ledji na; redvauja v latinskem iu sploh jezikoslovnem pisanji, jc treba mnogih iu obsežnih, šolskih in domačih pi*meiiostni!i vaj. In ravno tako bi bilo prav, ko bi se razun pesništva tudi govorništvo bolje obdelovalo. .Mcuda se celo v nobeni šoli posebej nc uci iu le malokje gleda ua pravo zgovornost, ua dobro zglasovanje, ua telesno ponašo. Uče se nekteri veliko iz glave, pa povedati potlej ne znajo, iu kakor Slomšek v Drobtinicah obžaluje to prenaredbo po gimnazijah. tako se nam Slovencem sploh očita. da govoriti ne znamo- Kako prav bi bilo. ko bi sc zlasti v sredi — v IV.. V.. IV. razredu — ta nauk posebej gojil. ( Konec nasled. i Fraaee meti eif/aai. ( Dalje.) France zdaj pogleda kviško. ogenj je bil že zlo po-ga-nil. vidi. de eden spijočih vstane. k;ij več v lami ne •) (dej tudi Čupr. govor v del/, zboru in Stimiiicn aus Innir-ii-terrcih I. I Sli I. Pis. *•) lo* os i i la jc ni ljubljjnski giiunazii zmed ti!7 učencev. ki >o v letnem razpisniku natisnjeni. 1HS z dvojko. — v dveh razredih celo čez polovieo v vsakem. Pis. •*•) l)e smo bolj okorni mi Slovcnci v besedi, utegne vzrok precej ludi v tem biti, ker se nam ni privošilo v domači besedi se izuriti, v tujih pase le počasi in z velikim trudam do gibčnosti do/.rne Na/.gi Laha ali Nemca, dc naj ti po slovensko izurjeno govorita, boš vidil. koliko bo eden in drugi opravil, če jc tudi že 10 ali 12 Irt med nami. Kes pa je, de tudi takim pri-ter-nostim je Slovenec pri svoji bistri glavi in lahki izreki še nar bolj kos v ppoirri z ilrusinii. Vred. zloči; tudi niiua časa to bolj premisliti, kajti zagledal je, de nekdo z velikim uožem naravnost proti njemu gre. ..O moj Bog!" se zgine France, „kaj pa hoče z nožem? Oh umoril me bo." — Ta človeška podoba se mu pa počasi zmeraj bolj bliža, pa previdno, včasi mulo posloji in ua druge pogleduje, ki so ležali krog ognja, kakor de bi hotel zvediti, če še terdo spijo ali ne. Franceta smertnc britkosti čezdalje bolj obdajajo iu strahu že skorej ne more sopsli. Kar stoji cigan s povzdigujenim uožem pred njim! France ne vidi iu ne sliši več. iu že je skoraj v inedlevicah. Vzame mu cigari nožek in ga na tla verže. ..Ubogi deček! ue boj se me," mu pošepta. ,,uič žaliga ti ne bom storil, le rešiti te hočem." Na to pa urno iu z močjo prereže zveze, mu migne, de naj za njim gre. Kakih sto korakov dalječ prideta. kar obstoji cegan, rekši: ..Ubogi deček! sinil.š se mi. zato sim mislil, te rešiti. Moji lovaiši še terdo spe, tega sim se prepričal, in menim, de se ne bojo še tako naglo zbudili. Tvoj nožek, kateriga bojo gotovo našli, jih bo po-i eni i i v misli, de si se sam rešil, iu to bo zame prav. Zdaj pa teci, karkoli tvoje majhne noge premorejo, pa le te ozke steze se derži. iu preden bo beli »lan. boš že doli v dolini, iri menim de tudi v varnosti. • l*ii teh besedah se cegan oherue. in preden se France zgolj začudenja more zdramiti, ali se zahvaliti, zgine cegan za tamuim drevjem. — Zdaj pa popustimo Franceta pri njegovim vesel j i nad čudnim nepričakovanim rešenjem in oberninio se za nekoliko časa k njegovi ubogi materi. Kakor sc ljudem, kadar se na obnebji našiga življenja prikažejo ta umi oblaki, hoče dozdevati iu jih skušnjava moti, dc neskončno usmiljeni Bog ne bo mogel skoz vidili, dc jc svojo milo rešivuo roko dalječ od nas odtegnil: tako se je zd-lo ubogi Francetovi materi. Po smerti njeniga moža je b:l Francck. toliko gibčen, njeno edino veselje, zato je v>o svojo ljubezen in sketblji-vost le vanj obračala. Ta njena ljubezen in skcrbljivvst ste bile pa. kakor se le prerado zgodi, večkrat vzrtk, de jc Francetove pregreške vse za premajhne imela, pregledovala in ga ui strahovala, čc je bil tudi vredin. Kadar se spomni na zgubo svojiga moža, ali jo kaka druga brit-kost teži. sc pa /.misli Francka, dc ji bo on podpora v njeni starosti. Tako ji je on palica, na kteio se opera v svojim upanji. Zdaj pa močan vihar slabo drevo polomi iu osmuka njegov cvetni venec, kter ji jc imel ua večer življenja tolažilo in pa polajšanje napravljati. Njeno /.jupanje v Boga. nar boljšiga Očeta, jr bilo p.i >e na huji »kuštijo djano. tiguni. kteri so Franci ta odpeljali, so vec reei pokradli v neki veliki kmečki hiši. ktera je bila nar blizej kaj že Fraucetovc matere; dc bi se pa preganjanju picbi-vavcov te vasi odtegnili, so jo tudi zazgali. Ko so bili posestniki vsi prestrašeni in sosedje vsi zbegani, je v kratkim času vse pogorelo iu ttidi koia Francetove matere. Uboga vdova je tedaj ene ure po tem. kar Franceta ni več vidila. še tudi stanovanje zgubila ter v>e dtugo. kar ju bilo maliga premoženja pri hiši. Ko z nai veci tkerblji-vostjo popraševaje ne more nič od svoj.ga otroka zvediti. zapusti čez nekaj časa z nar hujši seičuo bolečino svoj nekdaj tako ljubi kraj. iu domačo vas. v kleti jo zgubila vse ljubo iu drago, ter sc poda v drugi kraj vec ur dalječ. dc bi pri svojih rodovincih dobila novo domovino. .Sorodniki jo ljubeznjivo sprejmejo iu dajo prijazno zavetje ubogi vdovi iu jo tolažijo, kakor vedo iu zuajo. Tako pri njih prebiva dvanajst let. Z usmiljenim sercam jo ve-drijo in išejo razveseliti. pa malokdaj kaj opravijo. Od tiste ure. kar je bil France iz njene kajze zginil, ui nar manjši reči več od njega slišala, in pri vsim prizadevanji nič nc more zvediti, kam jc listi popoldan prešel, in kaj se je pozueje ž njim zgodilo. To jc bila njena serčna rana, ki je tudi nar bolj usmiljena ljubezen rodoviiicov ni mogla čisto ozdraviti. Pomanjšala se je sicer ta bolečina in prenaša io s tiho vdanostjo v neizvedljive skle|e Božje; kadar koli pa zagleda kake srenjske dečke Fiancetove starosti prav urno poskakovati in .»e igraje prekucovati. >e kar naglo v nebo ozre. uteruete sc ji dve debeli solzi, ji ležete počasi po licih, iu zdihovati začne: ..O dobrotljivi Bog! nočem ne tožiti nad tem. kar si storil, tvoja s\cta volja je bila. — naj bo pa še moja. ti bolj veš. zakaj se je mogb« tako zgoditi, če tudi nc umem. saj si moj Ote, saj nobenima svojimu otroku ne nakladaš več. ta/.uu koliko« zamore prenašati. Naš Odrešenik je hodil pred nami po poti terpljenja. kaj nato jc druziga storiti, kakor z ljubeznijo in vdanostjo za njim hoditi?" S takti mislijo si vselej poživi zaupanje v Boga. ter si dela potrebno serenos'. ( Dalje nasled.) OfjteU po Slovenskim in dopisi* Iz Ljubljane. Mil. škof so mesca vel. serp. biimali v l.ašičah 101. v Soderšici 577. v Bibniei ."ii»l . v Ko-če\ji 1C07. v Banjaloki 132. ua Fari pri Kostelu 117. v koc. lički 224. v Morobici 7tJ. v Koprivniku 31!» vsih skupaj 34 17 otrok. Iz Ljubljane. Gospod Jan. Gogala. dr. bogosl.n -.siva. namestnik pit zakonski sondii iu gimn. katehet. ptide za vodja v Alojzjeviše. Iz Ljubljane. kirnovca iti naslednja dneva je bil v Ljublj ani pri Devici Marii » u-d oiostam kapits i «\r:iji:.e sv. križa pod predsedništvam prečast. go-p. O. S a le 7. ija Volčiča, bivšiga velikiga »lefinitorja. pri kletioi so -e zgodile po večini naslednje volitve in vstanovitve: Pro v i u c i j a I: Prečast. gosp. O. kalKt Outcje: k u-stosp. n. o. Jernej Večcrina: definitorji p. u. »o. Bcn-v čuti t ki obut. M. Bobek, Sigism. Jcraj. Nemca. Smokovič; prokurator zopet p. u. o. Krnil Stukclj; tajnik p. n. o. Rajm. Marentič. — Gv ai dijani p. n. gg.: v Ljubljani O. Salvator Pintar ob enim. tajni.. vTei-alu O. .lov. l etin, na Kostanjevici zopet O. Kvstahij Ozioiek. v Nov meitu O. Burg-bard Svingcr. v Kamniku O. Joahim Na«lrau. v Pazim O. Ilci-magora Roiua. v Samoboru O. Kiizogou Slikar. v Klanjcu O. Iliacint llcržctijak, v Nazaretu zopet O. Sofronij Merk. \ Karlov (-u O. Nemi /. Smokovič. v Brežieah O. Mansvct Šmajdck. v Jaški O. Sim. Ilostnjak. — Ki-aminatorji so: v Kostanjevici p. n. oo.: Veterina (pred-ed. . Ozimck. !■••«-— uigmau. Groeznik: v Ljubljani pa: predsednik preeasl. go-p. O. Kalist O meje s p. u. oo.: Ang. Gorcncam. Ilenv. Kro-batam in Salv. Piiitaijein. P. n. ck-am. v Tersatu O. Ilie-ronim Jaukovic. v Nov. mestu O. Bcinard Vovk. v Klanjen O. Mag. Bo-ek. v Kar lovcu O. Neme/.. Smokovič. Vi-kaiii iu pridigarji s« p. u. oo.: v Ljubljani vik. zop. Raimuud Marenčič; O. Konrad l.ogor.der jetuiški «skerb:..k. oo. Alfons Smolič in Albert Pintar pridigarja: oo. Verckun.l Glavan. Tadej Gregorie in Benjamin Fabijau namestniki itd. — V Tcrsatu vikari p. n. O. Ilietonim Jatikovič, na Kostanjevici O. Friderik lloeuigmau. v Nov. mestu zopet O. Bern. Vovk. v Kamniku O. Teodor Zaje. v Paznu zopet O. Beno Dclpiu. v Saiuoboru O. Ko/.ma l.evieai . v Klanje u O. Mag. Ilosek. v Nazaretu zopet O. Atauazii Krajnik. v Karloveu O. Pavel Bošnjak, v Brežieah O. Gavdcueij Pokoren. v .laski O. Kmerik Kostanjevec. Profesorji na gimnazii v Nov. mestu so p. n. gg. oo.: Bcinaid Vovk (vmlja), Burgh. švinger. Fulg. Arko. Grac. Ziegler. Regol. Stam-car. Ladislav llrovat. Kajetan Picigaz. Rafael Klcmenčič, Štefan Senica. GodclVid Hlebec. Ignaci Stavdaher (kal. iu ekshort.). Itiocencij Gnidovič. — Na karlovski gimnazii p. n. gg. oo : Pavel Bošnjak t vodja). Kerubiu llorvatič. Juii Novak (kat. in ekshort.); na pazenski gimnazii p. n. gg. oo.: Feliks Vrezic (vodja). Krizostom Pečar. Scrafui Prain-berger, Krncst Zentaz/.o (kal., prid., uč. lask. jez.). Julij Brunticr, Florijan Frank. — l.ektori bogosl. na Kostanjevici p. n. oo.: Jernej Večcrina. Bonaventura Sel. Pacifik Fister; gimn.: Kvstahij Ozimck. Frid. Ilocnigman, Krizol. liroez- ni k. Kornelij Arko, Adolf Kokalj. — Noviciata /.a klerike nta v Tersatu iu v Nazaretu pod učcnikam p. u. oo. Vil-helmam Rizoli-tam in Atanaz. Krajnik-am. V Kranj i. kakor smo undan vidili, sc prav pridno pripravlja za latinske šole nastopnima leta. Prostorno šolsko poslopje se je za več sob zdaljšalo; tako bota tudi 3. iu 4. razred, ki sc žc to leto pričneta, imela prostor. Poslopje za vse šole ic Ic eno samo; neogibljiva potreba ostane torej. de naj bi sc dekliške šole po uku in poslopji od deških čisto odločile. Duša pri teh z mnozimi teža\auii sklenjenih delih jc giiunazijalni učenik ter kat. in vodja glav. šol. v. e. gosp. .lan. Globočuik. kteriga gorečnost in neutrudeno prizadevanje za blagor mladosti je vsim prcbivavcant on-dotniga mesta dobro znano. Po vsih okolšinah soditi, bi utegnilo za mladost v nravnim in telesnim oziru v Kranji bolje biti. kakor pa po večjih mestih, kjer jc ..olika" zc toliko stopinjo dosegla, de se o zvnnenji nc moli, pred sv. Kešnjim Telesam nc poklekujc. duhovski stan slabo spoštuje, in >e »ploh rado več slabiga kot dobriga vidi in sliši. S kranjske gore. 30. vel. serpana. Miroslav Kr. — Oznani Slovencam. ljuba Danica. kako slovesno smo mi dolinci sveto leto obhajali, /.a kteriga so. kakor si žc razglasila. »v. oče Pij IX. popolnama odpustike podelili. — Zatelo se jc sveto leto v vnebovzetje prečiste Device Marije. Ob devetih zjutraj >c vzdignemo s farne cerkvc z banderi. ter v procesii gremo naproti Koreucam, Ratičanam in Fu-zincam. kteii so ptljani od svojih dušnih pastirjev tudi v proce.-ii piiromali. da bi počastili prečisto Devico. Sprejeli »o jih visokočastiti iu obče spoštovani naš gosp. fajmošter Simon Vilfan, ter memo gredoče verne z žegnano vodo kropili. Res. ginljiv je bil pogled! Daleč in daleč po cesti >e je vidila truma pobožnih, ki so sv. roženkrane ali pa la\retan>kc litanije zebrajc romali k materinski cerkvi, da bi >e tukaj odpustikov \dclcžili. Take slovesnosti še Dolina ni vidila! V očeh inarsikteriga starčka sc jc vesela solza lesketala, iu slišal sim inarsikteriga reči: Bog bodi zahvaljen. da sim ta dan doživel! V proccsii sc vsi vkup podamo v cerkev, kjer smo sv. Duha uu pomoč poklicali, nai bi On i.a>e serea pripravil, da bi sc zamogli vdeležiti s to slo-\esiiostjo skljenih milost. Med slovesno sv. mašo stopijo g. fajmošter ua lečo. Popisali so nam. kako so pred 500 leti razbojuiki in tolovaji v naši dolini razgrajali iu mirnim prcbivavcam mnogo težav delali, kako so pa potem, ko se je lu laia vstanovila. sčasama zginili. Povedali so. da jc bila dolina sicer tudi mnogokrat napadena od sovražnikov, pa preči-ta Devica, ktero so si dolinci. kakor vaihitijo /.volili. je vse veči nesreče odveruila. Tudi l.utrovo krivoverstvo ic bilo v ta kraj svoje oznanovavcc poslalo in bati sc je ImI >. da bi kmalo mnogo ljudstva zapeljali. Tode na Maiijno pi-šnjo je Bog tudi to nevarnost od vernil iu prcbivavcam «\elo vero oliianil. Posebno sc jc zoper krivoverstvo in za •diiambo prave vere v dolini boril v. č. g. Sinkovic. kteri e bil listi čas fajmošter v Kranjski gori. lu tako so gosp. •ipunštcr nam pokazali, koliko dobrot jc žc dolina prejela. »Ikar se ie tu fara vstanovila. in odkar so si prečisto Oe-»ie» /.a \ a i h i njo izvolili. Potem so na-< z gorečo besedo ••p«uiiitijali iu vabili. da bi .-c vredno pripravljali svetih od-;ii"t)ko\ se ideiezili. ktere zamoicmo tudi dušam v vicah \ prid oberniti. Morebiti jih je. so rekli, še mnogo naših piededuv in ti-tih. kteri so farno eeikev tukaj ustanovili, še \ vicah in jih ravno s tirni odpustki rešiti zamoremo. — Da kratko leetui. na> za blagor svojih ovčič tako vneti ^osp. fajmošter kar nič niso opustili nam povedati, kar bi utrgnilo nas zbuditi z dušnjiga spanja. Med sv. mašo jc I ilo darovanje za cerkev. Bila jc cerkev tako natlačena, kakor še nikoli popred ne. Popoldan so bile v čast Marije Device pete vcčernicc in potem pete litanije. Po lilanijab pa so bile že v*e spovcdnice obsute in skoz celo osmino i;i bilo uie. da bi ue bilo polno ljudi okoli njih. Iz vse doline so ljudje v farno cerkev vreli svete zakiamcnte prejemat. — Bog daj, da bi trud častitih naših gospodov obilno sadti rodil. V nedeljo pri deseti maši so visokočastiti gosp. Andrej Drcmel. ratiški fajmošter. pridigvali (er nas opominjali. posebno napuha se varovati. Skoz celo osmino zunaj nedelje in ponedeljka je bila ob petih zjutraj perva sv. maša z žegnama. druga sv. maša jc bila ob šestih in tretja ob sedmih. V ponedeljik pa, rojstni dau presvetliga našiga ccsarja. je bila perva maša ob šestih, druga ob sedmih iu tretja slovesna sv. maša z žegnama ob osmih. Vsaki večer ob pol osmih -o bile pele litanije. Vsi gg. fajmoštri iz cele doline so prišli s svojimi ovčicami v našo farno cerkev, kar jc tudi zelo povzdignilo slovesnost. Končali smo ta za našo dolino tako imenitni in ncpozabljivi čas osmi dan po prazniku vnebovzetja prečiste Device Marije, t. j., v petek 22. t. m. Popoldne ob treh so fužiuski g. fajmošter Jožef Vovk na lečo stopili Opomnili so nas, kolika čast, kolika dobrota in sreča je za nas, da imamo Jezusa kakor Boga in človeka v presvetim zakramentu v sredi med nami. iu kako si moramo prizadjati. da ga ne zgubimo! Potem so bile pete litanije in zahvalna pesem, lu tako smo dokončali sveto leto. Očitno se jc tu pokazalo, da sino mi Slovenci še katoličani. Kna sama beseda iz ust sv. Očeta je celo dolino zbudila, vsi so sc prizadjali odpustikc si pridobiti! — Iz Novega mesta 4. kim. (Izgledno svarilo žganje-pivcem.) l /.c veliko se je pisalo, kako škodljivo je žganje človeku, ki ga pije čez mero, iu kake nasledke ima pijanost; pa vendar je še mnogim gerda ta navada železna srajca, ki se jim sleči nc da. 20. vel. serp. se jc prigodila pri nas velika nesreča. Človek srednje starosti, star pijanec, ki se jc pa bil nekaj časa seui poboljšal, je hudo naletel. Poprcjšen večer sta ga dva tujca zelo napojila z žganjem. Obležal je na nekem gnoji. Žganje se v njem vname. Ni se več zavedal. ko so ga ljudje našli. Vsa pomoč je bila zamujena, in tako je revež po strašnih mukah kmali umeri brez svetih zakramentov. Žalostna ta prigodba pa naj bo v poduk tudi tistim nespametnim kcrčtnarjem in gospodarjem, ki ljudi silijo piti, če tudi vidijo, da jim je uzc dosti, ali celo preveč. Ne prinese je daleč, kdor misli po taki poti opomoči si. Zraven pa bi bilo treba posvariti tudi tiste posiljene dobrotnike, ki si v čast štejejo, ako koga upijauijo. misleči vstreči mu. pa mu tako silno škodujejo. Take napake, žalibog, niso redke, in treba je, da sc rujejo s korenino. — Velika zguba je zadela 3. kimovca novomeško gimnazi o. l"mrrl je učeni gospod o. France Samatorcau po doLi bolezni za pljučnico. Daroval je rajnki svojo učenost in bistroumnost le v blagor domovini, al Ic prekmali uže v mladih letih odperla mu je nemila smert vrata v temni grob. P -klical ga jc Gospod k sebi od dela, ko ga jc komaj pričel. Večna luč naj mu sveti! Dežeianov. Na giimiazii v Gorici je bilo konec letašnjiga šol-skiga leta 3S1 učeticov; 7 judov. drugi katoličani. Slovencov je bilo li)H. 100 Furlanov. 41 l.ahov, 33 Neiticov. Zastran šolske vravnavc sc berejo naredbe, ki ondotnimu učeništ\u čast delajo. V jezikovskim uku sc je storil napredek k obravnavi deželnih jezikov, ktera bi bila oudotnim jezičnim razmeram primerna in pripravna, vošila slehcrniga domačiga. svoj materin jezik ljubeciga Avstrijana vpokojiti. V obeh spodnjih odredih so bili učenci po narodnosti v vstrične razrede razdeljeni, in uk v deželnih jezikih, ki se jc dozdaj pričenjal v 2. razredu, sc je delil že v pervim. Učni jezik je v tej tvarini v vsih odredih deželna beseda, l.atin-šiua, naj težeji tvarina, jc bila zročena učenikam, ki so zmožni materniga jezika učeneov. (To jc pametno!) Ker jc tudi v normalnih šolah nemšini le nekoliko ur pušenih, iu sta deželna jezika v učni jezik povzdignjena , se vadijo gimuazijalci že zdaj skoz 8 let svojiga materniga jezika. Vravnava tega uka na gornji gimnazii se bo berž ko berž vstanovila. Tako letnik, v kterim je zraven nemškiga tudi slovenski pesnišk spis: ..Prekletstvo iu blagoslov ali inarra nad jeziki/* ki se je zglasoval pri končni slovesnosti, zdelal pa ga je učitelj Marušič. Tudi je zaznam-njano število prav čednih slovenskih nalog, ki sta jih dajala izverstna učenika Šolar in Marušič. Tako se počasi pot dela k ravnopravnosti. ki se bo takrat pričela, ko se poreče, toliko in te-le tvarine so se učile v uiaternini jeziku itd. V ljubljanski giiuuazii se je to leto le samo keršanski nauk v I. razredu druziga pol leta po domače učil (če ne morebiti kje tudi slov. slovnica) in nekaj malo se jc poskušalo v enim razredu z zemljepisam. Za nastopno leto je marljivi in za šole mnogo zasluženi gosp. Lesar tudi že dokončal eeikveni obrednik iu cerkvene zgodovine, ki upamo, de se bode oboje toliko zgodej jelo natiskati, de se bo moglo že v in odredu nasproti dobivati, ter ne bo treba učeneov po tako težkih, vse pre-abstraktuo izdelanih nemških bukvah terpinčiti. V Marliurgu 5. kim. Mil. knez iu škof birmujejo od do 10. I. rn. v Laški dekanii; potem ko so 1. t. ut. v -ent-Jurji poleg Celja bogosloven tretjega leta. kteri je zavolj pomanjkanja starosti le dva viši blagoslova prejel, mešnikovo posvečenje podelili. — Od 15. do 1!». t. m. sc hojo duh. vaje za duhovne naše škofije na Slatini obhajale, ktere bo vodil redovnik iz družbe Jezusove. — Oo dc-nešnega dneva je 13 noviucov v našo duhovnico sprejetih. — Griža v nekterih fara h tu okoli hudo razsaja; šc huje pa razsajajo po obletnici naše čitavnice nemškutarji nad Slovenci, ter kakor bi bili stekli, v .,Tagespošti" in našem ;,Korcšpondcntuu na»l Slovenci lajajo. Pa kakor smo za gotovo zvcdili. je že vradam samim neinškutarskega zabavljanja preveč, in dobila sta ..Tagespošta" in ..Kore-špondent" prepoved, da ne smeta zastran naše obletnice ue besedice več čerhniti. Tako zdravilo bo go-tovo naj boljše zoper stekle zobe. ki ue jenjajo svojih bratov grizti. Tiari i na Planinski gori. .Marija, k Teli' z»iihujem. Na »-ori t< j samotni . ko mic vihar ingotni Skušnjav končat prosi Marija, ljuba Mati ! Ozri se s troua name. Zatii peklenske zmame Ne ilaj omagat i!:i i Oh upam. t.i.loo upam. Marija f!.u)k:> - aiila ! I)a bodeš oit\irnila OJ me skušnjave vse : ker Ti me serčno ljubi-*. Ne bodeš dopustila. Oa Iti hudobna sila Pr« greh končt-la me Poglej. Marija mii.t. V nevarnosti ce znajdem. Ne pUf-ti me. da zajdem Od prave poti k«! *j. Presvitla Ti l)ani< i. I.e Ti me vodi zve«to. Nvitloba. pravo ro'11 >li Tvoja kaže naj ! /,iiorrija. Tebe vedno. Za Te sim uro slednjo Pripravljen tu1i!ii>tlji\a ! I .c dobro horeš iim iii . \ ljubezni preo«neni Mi milosti ilelis. l-'r. Silvester mišljev al. de bo vendar enkrat z Kimam obdelano. Vidi se pa tudi, kako je Bog rovarjem štreno zmešal, ker ravno kralj, kterimu je on več naropanih kron k nogam položil, ga zdaj pa kakor rovarja sodbi izročujc. Kaj pa je verglo Garibalda? Kavno njegov nesramni krič: O Koma o morte, K i 111 al pa smert! Ta klic se je razlegal po vsim Laškim, po vdm svetu, kakor gioai. Avstrija iti Spamja Napoleona vprašata, če misli Kim hraniti ali ne. sicer hočete one sv. Očetu v pomoč iti; celo Kusija in Prusija ste neki žugale piistopili k predlogu \v-strije in Španije; Napoleon sc zmaje, da povelje Km a n veli;, de naj Garibalda Ustavi. GaribaMi kriči kakor razljutcna hudoba tudi zoper Napoleona, loiiusko vlado itd. Jeziki se rovarjem zmešajo. Vojska sc pošlje zoper njega, in on laški malik. laški mesija cepi v kuruiku. To jc čast iz punta, čast iz greha, to je sad sleherniga. kdor jame butati v skalo sv. Petra. Časniki zdaj ugibajo iu pretresavajo, ce bo GaribaMi sojen od senata ali od vojtiiga sveta; eni terdijo, de bi ga mogla vojskina sodnija soditi, ker jc vjet z orožjem v roki. Neki časnik piše, de je iniuistcrslvo ze sklenilo. Garibalda pravdi podvreči. Mi za svojo stran menimo, smo si «clo svesti. de Garihaldi ne Ic nc bo obsojen, temveč se pravda mu ne bo natvczcua. pravi ..Armonia." Škofje in duhovni. de>iravno niso bili v ji ti z oro/.jcm v roki. su obsojevani v ječo. v pregnanstvo — brez p.avde. Na ua/.nauilo. »Ie dva seržanta, najdena med Garibaldovitn i pio>tov idjci. sta bila pri ti priči vstreljena. pristavlja Armonia: ..Zakaj nimata imena Garihaldi? Ako bi se bila zvala Garibaldi. ne »le hi bila pri ti priči vstreljena. hi >c jima hiti še Ic s kolačiki postreglo. — Debclosobasti aiiglikauizcm se togoti. ko mu je njegovo orodje t Garihaldi J spodhito: Napoleon III. se pa Lahaui v pest smeja. ki jim je poprej rekel: nikoli vam nc dam Kima, ako Garibalda ne Ustavite! zdaj bo pa drugo /.apel. meni Armonia: nikoli vam ne dam Kima. dokler ho vaše tiskarstvo tako v »letovalo. „Ako ne kričite, vam nič ne da, češ. zakaj uic ue kličete; ako kričite, vam nic ne »la. ker nadležnikam noče jenjati. Tako vam bo dal privoljenje iti v Kim o iic.svetim Nikoli '* Več niestlljfiliov V Itolonji je poslalo mili dar stiskanimu sv. Očetu in o (i priliki so piosili. naj jim pošljejo molitev za sedanje žalostne čase. Sv. Oče so jim lastiMimcuo pisali to-le molitvico: ..Gospod, vsigainocni Bog! ki hudo dopusas. dc bi dobro iz liudiga dosegel, usliši nase ponižno klicanje, ki Te prosimo, de hi med tolikimi sovražnimi napadi stanovitni ostali, zvesto prebili do smerti. Ilaj nam tudi moč po prošnji presvetc Marije l>evice. dc bo vselej Tvoja nar sve-lejši volja tudi naša volja." S t<» militvijo so sklenili 1"». rožii. 100 dui odpustkov, ki se po enkrat na dan dobijo, ako se pobožno oprav i. Razf/ferf po kersanskim srefn. (■arilialtla z njegovo trumo vred je tedaj res piemonški nadpolkovuik Paliav icini vjcl v gorah Aspromontc ob mestu lleg-^io. Imel jc mende 2000 roparičev seboj. Pallavieini pa 1800 vojakov. Pravijo tudi. de je bil ranjen, pa blezo ni hudiga. ludi Garibaldov sin je neki ranjen. Poprej so se zavolj Garibalda po Laškim pobijali, zdaj pa spet zavolj ujega. ker kar je prenapetih Lahov, ga čislajo kakor malika. V Milanu je moglo konjištvo vriš krotiti in nekdo je bil celo umorjen. Kopar jc želel, de bi ga prepeljali na Angleško, odpravili pa so ga v terdujavo Spezzia. Iz Ic dogodbe je očitno, de niso vsi Lahi Garibaldovi prijatli, kakor bi rovarski časniki radi. sicer bi bil imel več pomoči; naj očitniši pa je, de je Bogu zadosti njegoviga preklinjanja zoper duhovstvo. papeža in cerkev, in de tudi njemu ura odbija, čc mu ui že odbila. S tem udarcam jo je tudi potepinski angli-kanizem dobil po buči. ki se je — kdo ve — kako do- •MaOrlka in lesnika. Sklepi piaškiga okrajnima ccrkv eniga shoda o»l I. ISOo, po kardinalu Švarccnbcrgu sv. Očetu predloženi, so sprejeti z veliko pohvalo: kaucelijni vodja korar llron in nadškofov kaplan llragata sla izvoljena hišna prelala Njih svetosti, in vsi praški koratji so »lobili pravico nositi zlate verižice s križem. — ..Grossmajstcr— portugieškili jc ..grossmajstru** laških freiiuav rarjev pismo pisal iu srečo vošil laškim bratam zavolj lega. kar so ua Laškim »losegli. pa tudi rekel, dc bodo ondotni ..framasoni" pridno posnemali svoje laške brate. To so ti možaki od časa Pornbaloviga žc dosti ska-zali. pravi neki list. Zdaj pa bo mogel ..grossmajstcr" tudi verček freimavrarskih solz v Torin poslati. ko se je „ercmasonu" Garibaldu tolika nesreča primerila. — Pie-nionške sodnijc so škofa v Parmi oglobile za 2000 in vel. namestnika v Groseti za 050 lir. ker sla duhovne pastirje opominjala, ne cerkveno obhajati 1. rožnika. Duhovstvo parmezanske škofije jc napravilo zbirko, in kmali jc bilo skupaj 2000 lir za uboziga škofa, ki revnim da, kar ima. -- Francoski malar Pauli sc za r o čuj e v Parizu s hčerjo bogatiga dragokamnarja Kdmrnda llandle-ta. Nevesta bo imela 3 milijone frankov dote in ob dnevu poročenja b<» prestopila v katoliško Cerkev. — Neki sveten dopisnik v V o I k s f r c u n d - u pod napisani: ..K in richtigcs Cr-theil iiber die \Viencr .1 o u r n a I ist i k" prav moško zavrača liste dunajske časnike, kteri si s tem ljubi kruhek služijo, dc katoliško duhovstva obiraji in obrekujejo ter ..škandale * delajo po Dunaji iu kamor koli prihajajo, lz-raelit v Galicii in povsod se z nar večini spoštovanjem obnaša proti svojimu rabinarju. Valah z globokim poklonam pozdravlja svojiga popa na Scdinograškim in v Bukovini. reformanec in lutcrancc ne odrekujeta spodobniga čisla svojim duhoviiam: se bodo li katoličani dali vsim tem osramotili? Tode to je le žalostna predpravica. ktero si ravno dunajska žurnalistika. ali saj en del nje prilastuje. Glejte ii. pr. ogerske. česke .AVitzblatter nikoli ne bote v njih našli napada ua duhovstvo. Duhovski stan je povsod tako spoštovan, dc bi si v obličji ljudstva nihče ne prederznil ga zasmehovali ...: le ua Dunaji. je viditi, hoče neka stranka neča-kn i/.loček delati.. .*• Tako dopisnik obširno razkazuje. kako nepošten, ostuden in nesramen jc del dunajskima časništva. ter krivičin do katol. duhovstva in katol. Cerkve. — Maloklcra umetnija in opravilo je v toliki nevarnosti, služiti Bogu in Bclialu ob enim, kakor tiskarstvo in bti-kvarstvo. Toliko večiga spoštovanja pa je ravno zato vreden tiskar, kteri je pošten v svoji umetuii iu ne oskrunujc svojiga imena z natiskanjciu umazanih. sploh pregrešnih in Cerkvi sovražnih del. Pij l\. ki v viharji nar večih britkost nc pozabijo službe ali vgoduosti. ki se Cerkvi skaže. so tč dni tiskarju Petru Marietti v Torinu podelili red viteškiga kriza sv. Silvestra. Njegov ranjki oee lliacint .Marietti je svoje dolgo življenje daroval tiskanju in razširjanju zgolj bukev brez izločka dobrih, in njegov sin Peter je bil skoz 25 let njegov poglavitni pomočnik, ne le samo v umetuii in prodajavstvu. temveč še v verskih in čednih čutilih. ki morajo biti vodnica vsake keršanske tiskarije. Tudi njegov mlajši brat lliacint, ino/. enacih čutil, si je vstanovil tiska-rijo v drugim oddelku torinskiga mesla. Gotovo dober po-moček. poštenimu tiskarstvu na noge pomagati je ta, de se le takim dela naklanjajo. ki nikoli ne zaveržejo svojiga poštenja v to. de bi pobnjšljivc ali Cerkvi sovražne dela v natis jemali. Hotiiffef duhovne v<\fe * sveto ž i v c t i i u /.veli č a n o u m r c t i. ( Dalje.) R a z s v r t i i v na pot. Delaj dobro z vnemo! — Vih maj sc le za dobre reči. ali popravi svojo vncmavuost! Kdor pa hoče svojo vncmavuost poboljšati, mora popraviti -v ■;•» vmišljijo. Vnema sc namreč človek za to, kar si dobro misli. ali ud česar kar koli dobriga. vgodniga. prijetniga pri -i akuje. Ne daj. de bi le vlekli pri tvoji vnemi počutki. I la/.ne misli ali budi zgledi, kakor vleče dereča voda uiertvo truplo. Dobro prevdari. če je reč res vneme vredna, za ktero >e tvoje serce. tvoji počutki vnemajo. presodi nasledke . če ue. boš goljufan. Ako se ti serce za grešne reči vnema, spremeni mu m vneme, vnema pa naj se ua dobro reč zaverue. Si nagnjen k napuhu? Iši prave visokosti, in ako to prav >pu/uaš, boš celo še želel od ljudi zaničevan biti; poniževan e jc namreč pomoček. v milosti pri Bogu rasti, in vtem je bistvo prave visokosti. Si od natore plašljiv za dobro? Boj se listiga, ki je pravo hudo. in potem se še smerti bal ne b*š, ker je pomocek, ubežati nevarnosti greha. — greh pa jc edino bistno hudo. Čutiš strast k jezi ali grešni ljubezni? Ljubi rajši in tolikanj bolj Njega, ki je neskončna ljubezen, ki tc jc pred vsim drugim ljubil in te ima ljubiti, kadar te vse zapustilo bode: jezi pa se sam čez sebe. ako Ga tako ne ljubiš, kakor se spodibi. K na k o <|a odpraviti vnema ali prav za prav strast do skoposti in lakomnosti, nevošljivosti i. t. »J. Dobro tedaj glej, dc bo tvoja vnema obernjcua na d.dne, blage, zveličavne reči. in srečen boš. dosegel boš p».ivi mir, kakoršuiga vnetje za grešne reči nikoli iu nikjer nc more dati. Duhorske spremembe. V ljubljanski škofii. Naslednji čč. gg. so prestavljeni in vinesteni: Tom. Baše I, nov. posv, v Ipavo; Primož Peterim iz Ipave v Cirknico; Andrej Likar iz Cirknice v stari l.og na Koč : Mih. Kotnik iz stariga l.oga v Čatež; •lož. Ilazboršck, nov. posv.. v Brezuico; Juri Jarec iz Sele k sv. Križu pri Tcržiču; Jan. Teran z Gorij v Višnjo goro; Fr. Kome. sem. predposv.. v Gorje; Jan. Oblak iz škofje l.oke v stari Terg pri Ložu; Nace Kržen iz Teržiča v škofjo Loko za vodja iu kat ; Juri Dernovšek iz Poljan uad Loko v Terzič; Ant. Ponikvar. nov. posv., v Poljane; Jan. Pivk iz stariga Terga pri Ložu v Doljne; Ant. Surc otl ondod v Šentjernej; Mart. Korošic s Šentjerneja v Bloke; Drag. Prohaska iz Blok na Vače; Mat. Torkar z Vač na Kako; Jan. Puhar s Smlednika v Kamnik; Fr. Sajovic z bohinske Bistrice v Smlednik; Jan. Jerala. nov. posv.. v bob. Bistrico; Nace Mali z Noviga mesta v Smarijo; .Matija Ktihelj s Kočevja v Novomesto (vikarij); Gust. Molj od Fare pri Kostelu v Kočevje; Ant. Domicelj z Dragatuša k Fari pri Kostelu; Jan. Budtiar s star. Terga pri Poljanah v Moiavče; Janez Juvanec t lokalijrii oskerb.) z Gerčarice v st. Terg pri P.; Ant. Kerčon z Metlike k Fari pri škofji Loki; Ant. Golobič, sem. predposv.. v Metliko; Andrej Sare s spodnje Idrije v Ternovo (zgodnjik). Duhovnima pomočniku v Višnji gori č. g. Mart. Narobe-tu je Zapoška lokalija podeljena. Cmeri je č. g. Anton Mencinger, fajmošter v pokoji, 2. t. m. v Ljubljani. V lavaiitinski škofii. C. g. Franc Kalin, vodja glavnih šol v Cel ji, je izvoljen farmešter v Keibenbergi; Jožef Divjak pride za farnicštra k sv. Benediktu v SI. gor.; Anton Span za farm. v A rtiče; Simon Cernoša za farm. v Cresniče; Franc Slanic za namestnika k sv. Bolfanku pri Riši in Tcrnovcih ; Franc Janežič jc postavljen za namest-nega ravnatelja glavnih šol v Celji. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Franc Meglic* k sv. Antonu v Slov. gor.; Jak. Mastnak v Smartin pri Saleki: Jan. Trantpuš k sv. Barbari pri Vurmbergi; Matija Stoklas v Hoče; Franc Arnuš k sv. Tomažu pri Veliki nedelji; Vinko Bizjak v Koprivnico; Jož. Kolarič v Sent Peter pri Marburgi; Andr. t'rek v Smartin pri slov. Gradcu; Jan. Zorko v Gornji grad; Ant. Stajnko v Sent Jur pri Celji: Gregor Prckoršek k sv. Lorcncu na Dravskim polji; Jak. Košar v Kuše. — Novoposvečcni gg. pridejo za kaplane: Vinko Kolar v Kalobjc; Jan. N. Kunej v Marenbcrg; Janez Kerst. Kunej v slov. Bistrico; Jožef Kunej v Slivnico pri Celji; Jožef Masten v So.štan; Jožef Suc v Jarcnino. — Cmeri je č. g. Janez Lešnik, farmešter pri sv. Marksi poleg Ptuja. Dobrotni darovi. Za h v. Očeta: Hvaležin sin stiskanimu Očetu 3 gld. 3 kr. Za m i s. gosp. Olivieri-a: Elizabeta Pavlin 5 gld. Za Bolgare po gosp. Ant. Les. 1 gld. 50 kr. -f 1 gld. 50 kr. Za afrik. m is.: Marija Mozer 1 gld.