/tiKfktiSkA Domovi ima ___________/_ AM€RICAN IN SPIRIT —. SLOV€NIAN FORCIGN IN LANGUAGC ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Spring«, «11 Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 6, 1980 NEPRIČAKOVAN PREOBRAT V IRANSKO-iRAŠKI VOJNI: MOŽNOST IRANSKE ZMAGE! Odnosi med delavci in vlado na Pojskem se zopet vidno slabšajo I VARŠAVA, Polj. — Enourni simbolični štrajk, ki so ga sklicali voditelji novih, j neodvisnih poljskih unij, je bil uspešen. Ne samo v Gdansku, marveč tudi v Varšavi in drugih mestih so delavci prekinili delo točno za eno uro, nato se pa vrnili na svo-1 ja delovna mesta. S tem štrajkom so hoteli delavci opozoriti vlado in komunistično partijo, da so silno nezadovoljni zaradi neiz-' polnjevanja dogovora med vlado in neodvisnim delavskim gibanjem, ki ga še vedno vodi Lech Walesa. j Delavci so tudi povedali, da T so pripravljeni na nov val štrajkov, ako bo to potrebno za končno dosego svojih zahtev. Nekateri že govorijo o možnosti splošnega štrajka. Vodilni predstavniki poljske vlade, kot npr. namestnik predsednika vlade Mieczyslaw Jagielski, so kritizirali štrajk in svetovali delavcem, naj se ga ne udeležijo. Takšna početja, je dejal Jagielski, vodijo v nevarno smer. Slične besede so spregovorile tudi druge vodilne osebe poljskega režima v časopisju, vepdar zaman. Štrajka se je udeležilo več sto tisoč delavcev. Prvič kaj takega! Po mnenju opazovalcev razmer v vzhodni, komunistični Evropi, je bilo to prvič v zgodovini teh držav, da je prišlo do tako množičnega, in skrbno organiziranega štrajka. Že to dejstvo kaže, kako nevarno je to ne samo za poljski režim, marveč tudi za druge države z istim sistemom, vključivši Sovjetsko zvezo. Kar je presenetilo mnoge Poljake in zahodne novinarje, je bilo poročanje o tem štrajku na televiziji in v tisku. Poljska televizija je poročala obširno o štrajku in prikazovala slike, kako so se začeli štrajki v raznih mestih. Poročilo je trajalo celih 10 minut. Med željami delavcev je bila zahteva, naj sredstva javnega obveščanja široko in nepristransko poročajo o poteku delovanja novih unij. Centralni komite poljske komunistične partije se je sestal v soboto in obravnaval položaj v državi. Govorniki ha tem zasedanju so poudari- 11 nevarnost pojava protisocialističnih sil ter o gospodarskih težavah, ki jih povzročajo delavci s svojimi štrajki in zahtevami po stalnem zviševanju svojih plač. Nekateri vplivni govorniki so zahtevali temeljito čistko v vrstah centralnega komiteja samega. Član politbiroja Stefan Olszowski je celo o-n^enil možnost sovjetskega vojaškega vdora. V tajništvu za zunanje zadeve v Wa-shingtonu, D.C. pa govorijo o zbiranju novih divizij v zahodnem delu Sovjetske zveze, blizu meje s Poljsko. Strpnost sovjetskih voditeljev do Poljakov menda upada, me-nijo v tajništvu. VREME Pretežno sončno danes z naj višjo temperaturo okoli F. Jutri spremenljivo oblačno in nekaj toplejše. Naj-višja temperatura okoli 62 F. V sredo bo še toplejši. Novi grobovi Rudolph A. Glivar Pretekli četrtek je v Kaiser bolnišnici v Parmi umrl 52 let stari Rudolph A. Glivar, mož Marilyn, roj. Cwick, oče Marka A., Brucea, Janerie Catanese, Thomasa C. in Amy, brat Johna, Williama, Edwarda, Christine Zemelka, Ann, Rose Pintarich, Henry ja Glivar in Michaela, Cerila in Josepha Zlate ter pok. Josepha, Franka, Andrewa, Mary in Charlesa Glivar, veteran druge svetovne vojne, po poklicu mesar. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Rvbicki & Son na 4640 Turney Road danes dopoldne, v cerkev sv. Monike na Rockside Road ob 10, nato na pokopališče Vseh svetnikov. Joseph J. Malovac Pretekli petek je na posledicah srčne kapi umrl v Euclid General bolnišnici 67 let stari Joseph J. Malovac z 24900 Devoe Ave. v Euclidu, rojen 20. sept. 1913 v Maynar-du, Ohio, od koder je prišel v Cleveland leta 1935, mož Marthe, roj. Shavv, oče Linde (Mrs. Dennis) Evans in Sandre (Mrs. Steve) Adams, 5-s krat stari oče, brat Rudolpha in pok. Louisa, zaposlen pri Eaton Corp. skozi 25 let, vse do svoje upokojitve leta 1.971, član SNPJ št. 566. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes dopoldne ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Ruth J. Bchrns Preteklo soboto je v Lake County Memorial West bolnišnici po kratki bolezni umrla 62 let stara Ruth J'. Behrns s 2799 Stark Drive na Willoughby Hillsu, rojena Fry v Clevelandu, vdova po leta 1971 umrlem možu Howardu, mati Diane (Mrs. William) Stuart in Beverly (Mrs. Michael) Bukovec, 2-krat stara mati, sestra Louise Kravick, Rite Fry (oba v Lakewoodu, O.), in Georgea (Mass.), zaposlena pri Cleveland Answering Service skozi 9 let, do svoje upokojitve leta 1978. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes popoldne ob 1. uri, nato na Brooklyn Hts. pokopališče na 4700 Broadview Rd., Brooklyn Hts., Ohio. -----o——— Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim! Ljudje godrnjajo — plače so zamrznjene, cene v nadrobni trgovini so v enem letu zrasle za 29%. Rokodelske usluge so se podražile celo za 48%, sadje in jajca za 410 , mleko in mlečni izdelki, kot tudi kulturni užitki za 350 . Od Titove bolezni se položnica cen vrti še hitreje — do 45%; računali so z le 19% v celem letu. Uvoz je še dalje porastel, izvoz znova upadel. Celo ob popolni umiritvi cen nafte se bo plačilni primanjkljaj zvišal namesto znižal za 3.6 milijarde, in še to pod pogojem, da bodo zdomci spet krepkd vplačevali in da turizem ne bo upadel. V jugoslovanskem splošnem obra- Vodilna vojaška junta v Argentini izbrala novega predsednika BUENOS AIRES, Ar. — Vojaška junta, ki je prevzela oblast v svoje roke z državnim udarom pred 4 leti, je izbrala naslednika dosedanjemu argentinskemu predsedniku, gen. Jorgeju R. Videli. Novi predsednik bo 55 let stari bivši poveljnik kopenske vojske Roberto E. Viola, ki je igral vodilno vlogo v državnem udaru. Člani vojaške junte bodo nadaljevali s svojim načrtom za gospodarsko in politično obnovo argentinske družbe. Med njihovimi cilji so pospeševanje vloge privatnega, kapitalističnega sistema, omejevanje vloge delavskih unij, ustanovitev močne konservativno u s m e r j ene politične stranke ter uzakonitev nadzorstva vojakov nad delovanjem bodočih civilnih vlad Argentine. Mandatna doba novega predsednika je omejena na tri leta in bo zaprisežen 29. marca. Čas novih volitev ni bil določen in junta namerava nadaljevati s svojim vodenjem države. Gustav Wagner, bivši Član nacistične SS, si vzel življenje SAG PAULO, Bra. — Gustav Franz Wagner, bivši član Hitlerjeve izbrane SS straže, ki je sodeloval v množičnih pokolih Zidov in Poljakov v koncentracijskem tabo rišču Sobibor v letih 1942 in 1943, si je vzel življenje. Wagner, ki je bil star 69 let, je rekel brazilijskim preiskovalcem, da je res vedel za početja v Sobiboru, da pa ni sodeloval sam in niti ni nikoli šel pogledat, kaj delajo drugi SS častniki. Gustav Wagner se je naselil v Braziliji leta 1950 in je kmetoval v gorskem naselju Atibala 28 let, dokler ga ni odkril znani preganjalec nacističnih vojnih zločincev Simon Wiesenthal pred dvemi leti. Zahodna Nemčija, Poljska, Izrael in Avstrija so kmalu nato vložile prošnje za izročitev Wagner j a in Brazilija je začela obravnavati te prošnje. To je bilo preveč za Wag-nerja, ki je bil obtožen sodelovanja pri umoru več kot 250,000 ljudi, večinoma Židov in Poljakov. čunu bo 1980 primanjkljaj zrastel na okrog 14.4 milijard mark. Celo jugoslovanska podjetja blago, ki bi ga lahko doma kupila, rajši uvažajo, ker je tujina cenejša. Pa tudi izvažajo tisto, kar bi druga jugoslovanska podjetja nujno potrebovala: vsaka republika kupčuje z ostalimi republikami le za devize. Po podatkih Hrvata Biliča gradijo v Jugoslaviji 30,000 novih industrijskih zgradb v sanjski vrednosti enega bilijona mark, za katerega ni kritja. Namesto, da bi naložbe krepko skrčili, kot so imeli v načrtu (s tveganjem, da se, število 14% brezposelnih podvoji), so ta žrastle za tret- Zadnje vesti • Juneau, Al. — Požar je uničil nizozemsko potniško ladjo, na kateri je bilo več kot 500 potnikov in članov posadke. Vsi potniki in člani posadke so srečno zapustili ladjo in ni bilo nobenih smrtnih žrtev,-Požar je nastal v strojnici ladje in se hitro razširil. • Bonn, Zah. Nem. — Na včerajšnjih z a hodnonemških parlamentarnih volitvah je zmagala koalicija, ki jo vodi kancler Helmut Schmidt. • Bejrut, Lih. — Sovjetski veleposlanik v Iranu, Vladimir Vinogradov, je menda povedal iranskemu predsedniku vlade Mohammedu Ali Radžaju, da je ZSSR pripravljena pošiljati Iranu vojaško pomoč. Doslej je bila ZSSR glavna dobaviteljica orožja Iraku. Ali Radžaj je baje zavrnil sovjetsko ponudbo. • Washington, D.C. — Ameriški tajnik za zunanje zadeve Edmund S. Muskie je menda silno nezadovoljen z vlogo in vplivom svetovalca za nacionalno varnost v Beli hiši Zbigniewa Bizezinskega pri predsedniku Carterju. Če bo Carter zmagal na novem-berskih volitvah, bo Muskie zahteval zmanjšano vlogo za Brzezinskega. • Lizbona, Port. — Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah na Portugalskem je zmagala zmerna konservativna koalicija, ki jo vodi ministrski predsednik vlade Francisco Sa Carneiro. Koalicija je prejela okrog 50Vi glasov, socialistična stranka okrog 27%, komunistična pa 15% odstotkov. • Bahrein. — Minister za nafto Saudske Arabije je izjavil, da bodo druge članice OPEČ povečale svoj izvoz nafte zaradi ustavitve izvoza te surovine od strani Iraka in Irana. • Najrobi, Ken. — Vlada Somalije, v kateri je okrog 750,000 beguncev, ki so zapustili sosednjo Etiopijo, bo kmalu v resnih škripcih zato, ker ne bo zmožna prevažati hrano in druge življenjske potrebščine tem beguncem. Somalija je namreč odvisna od Iraka glede nafte, Irak je pa docela ustavil izvoz te surovine zaradi vojne z Iranom. Brez dodatnih pošiljk hrane, pravijo dobrodelne organizacije, ki skrbijo za begunce, bodo le-ti začeli umirat množično že v dveh tednih. jino; sedaj so ob praznih blagajnah nalete te kot gradbene ruševine. Slovenija je že povedala, da ne more in noče dajati nobenega dodatega denarja za razvoj zaostalega juga. Turistično gospodarstvo na hrvaški obali se upira podpisati dogovor, po katerem bi mu vzeli velik del deviz. Previdno se spravljajo prvi kritiki nad Titovo najvažnejšo dediščino, nad samoupravljanje podjetij. Predsednik srbskega ustavnega sodišča Najdan Pačič ima misel o delavskem samoupravljanju za “sumljivo”, češ da prihaja do odločitev že zdavnaj prej v tovarniških središčih. Pozna direktorja nekega podjetja, ki TEHERAN, Iran; BAGDAD, Irak. — V zadnjih dneh so iranske vojaške enote menda zaustavile prodiranje iraških vojakov v notranjost Irana in so na več točkah vzdolž bojne črte celo prešle v ofenzivo. Iračani sicer trdijo, da so se sami odločili ustaviti svojo prodiranje in so celo napove-vali premirje, ki bi se moralo začeti že včeraj. Iranci pa tega “premirja” niso spoštovali in boji trajajo naprej. Kot doslej, obe strani objavljata nasprotujoča si poročila o vojnih dogodkih. Obe strani trdita namreč, da zmagujeta in da nasprotnik trpi ogromne izgube. Zaradi teh pogostokrat izmišljenih poročil je za novinarje in nepristranske analitike izredno težko priti do zanesljivih podatkov o resničnem stanju vojne. Na iranski strani, v krajih, kjer potekajo boji, ni zahodnih novinarjev. Iračani, ki so pričakovali skorajšnjo in popolno zmago, so pa dovolili novinarjem skoraj neoviran dostop do bojne črte. Ti novinarji sedaj pošiljajo poročila, v katerih pravijo, da navdušenost in bojevitost iraških vojakov in celo njihovih častnikov močno in vidno u-pada. Nadaljevanje in poglabljanje tega procesa lahko ima usodne posledice za iraškega samodržca Saddama Huse-* ina. Iraški častniki sploh niso pričakovali tako vztrajnega in nesebičnega odpora iranskih vojakov in tkzv. “revolucionarnih stražarjev”. Posebno slednji so pripravljeni žrtvovati svoja življenja v prid Homeinijevi muslimanski revoluciji. Na splošno povedano, iraški vojaki nimajo tako bojevite vojaške morale, kot jo imajo njihovi nasprotniki. Hudi boji Najsrditejši boji sedaj potekajo v mestu Khorram-šhahr, pristaniškem mestu blizu iraške meje. V Abada-nu, ki ga imajo Iračani obkoljenega, iransko topništvo u-ničuje veliko iraških tankov, vojaških vozil in skladišč od svojih delavcev zahteva, da po glasovanju ne spustijo rok: “Se nekaj moramo skleniti.” Kazimir Klarič, nekdaj sam direktor in sindikalni funkcionar, danes režimski pisatelj, je napisal o tej stvari televizijsko nadaljevanko “Pod polno paro”. Medtem ko je Tito umiral, se ji je vse Jugoslavija smejala: film je kazal samoupravno podjetje, v katerem tehnokrati delavce zatirajo, sindikat to blagoslavlja, partija pa molči. Peti del nadaljevanke je bil umaknjen. Na zahtevo novega vodstva ni družbene kritike dovoljeno več kazati. (Spiegel) streliva. Letalski napadi se nadaljujejo, čeprav je njihov obseg manjši kot v prvih dneh vojne. Prednost za Irak v tej vojni je dejstvo, da so iraške e-note zavzele nekatere dele glavnega naftovoda, po katerem se pretaka nafta iz Aba-dana do Teherana. Brez te nafte, ki so ga-Iranci predelovali v rafineriji v glavnem mestu, bo v naslednjih dneh primanjkovalo bencina za letala, druga vojaška vozila in seveda tudi za domačo, civilno porabo. Zahodni vojaški strokovnjaki menijo, da se iransko vodstvo zaveda te nevarnosti in da je prav zaradi tega odredilo tako silovito o-fenzivo proti Iraku. Vloga ZDA Predstavniki Carterjeve administracije trdijo, da so odločni nastopi predsednika Carterja preprečili nevarnost, da bi se iransko-iraška vojna razširila na druga območja Perzijskega zaliva. Irak je menda pripravljal napad na tri otoke blizu ožine Hormuz, ki jih imajo zasedene Iranci. ZDA so zvedele za ta načrt in svetovale Iraku in Omanu, državici, v kateri so se zbirali iraški vojaki, naj ne pride do tega napada. Predsednik Carter, kakor tudi skoraj vsi arabski in za-hodno-evropski državniki, se silno bojijo, da bi Iran začel z zračnimi napadi na naftno industrijo na območju Perzijskega zaliva. Iranske letalske sile so še vedno dovolj močne, menijo zahodni vojaški strokovnjaki, da bi mogle temeljito poškodovati to industrijo in s tem močno skrčiti izvoz nafte iz teh držav. Zunanji minister Saudske Arabije je izjavil v intervjuju za ameriško televizijo, da je njegova država pripravljena pomagati vsaki arabski državi, ki bi jo napadel Iran. -------------o------ Francoski teroristi ubili 4 osebe pred pariško sinagogo! PARIZ, Fr. t— Peklenski stroj, nastavljen pred sinagogo, v kateri je bilo okrog 300 ljudi, je eksplodiral in terjal življenje 4 oseb. V atentatu je bilo ranjenih 12 ljudi. Preiskovalci, ki so prihiteli na kraj atentata na Rue Co-pernic, so domnevali, da je peklenski s t r o j eksplodiral menda predčasno. Ako bi prišlo do eksplozije, ko bi Židje zapuščali sinagogo,, bi bilo veliko več žrtev. Atentat je bil šesti v zadnjih tednih v Parizu. Tarče neznanih atentatorjev, ki menda pripadajo neki fašistični skupini, so sinagoge in stavbe, ki jih lastujejo pariški Židje. Francoski notranji minister Christian Bonnet je prišel na kraj najnovejšega atentata in obljubil, da bo vlada podvze-la obsežne ukrepe proti tem fašistom in jih tudi za dedovala. Doslej ni kazal Bonnet Iz Clevelanda in okolice Uspelo kosilo— Včerajšnje kosilo Društva Najsv. Imena v farni dvorani pri Sv. Vidu je lepo uspelo. Servirano je bilo okrog 650 gostom. Ves prebitek je namenjen organizacijama “Birthright” in. “Womankind”, ki nudita duhovno in materialno pomoč nosečnicam v stiski. LILIJA ima sestanek— Nocoj ob 8. uri ima Dra-matsko društvo Lilija svoj redni mesečni sestanek v Slovenskem domu na Holmes Ave. Zadušnica— Sv. maša zadušnica za vse pokojne, ki so pomagaii slovenskim beguncem, da so se naselili v ZDA v letih po drugi svetovni vojni, se bo darovala v sredo, 8. oktobra, ob 7. uri zvečer v cerkvi sv. Vida, ob somaševanju za pok. Jožeta Stariča. DSPB lepo vabi k udeležbi. Preložena seja— Članice podružnice št. 25 SŽZ so opozorjene, da bo seja v sredo, f\ oktobra, ob 1.30 popoldne v društveni sobi svetovidskega avditorija. Pozdrav iz Slovenije— G. John in ga. Marija Brodnik pošiljata pozdrave iz Rogaške Slatine, Slovenije. Pravita, da pijeta naravno zdravilno vodo in uživata naravne lepote Slovenije. Seji— Podružnica št. 14 SŽZ ima svojo sejo jutri, v torek, ob 7. zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima svojo sejo v sredo, 3. oktobra, ob 7. zvečer v običajnem prostoru. Po seji zabava. Raznašalca iščemo— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za E. 220, 222, 223, 236, 237, 245 ceste, Arms, Beckfort, Ivan in Nicholas avenije. Oglasite osebno v naši pisarni ali pokličite tel. št. 431-0628! Raznašalca iščemo tudi za Naumann, Ivan, Arbor, Carol, Nicholas, Wilmore, Morris, Westport in Tracy avenije. Spominski dar— Ga. Mary Stražišar je darovala $10 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin svojega pok. moža Josepha ob 8. obletnici njegove smrti. Tiskovnemu skladu— G. Karl Bojc, Euclid, Ohio je daroval $10 tiskovnemu skladu Ameriške Domovine. G. Joe Kastelic, Toronto, Ont. je prav tako daroval $10 našemu slovenskemu listu. Obema darovalcema in vsem, ki darujejo manjše vsote, naša iskrena hvala! . . posebnega zanimanja za preprečevanje protižidovskih a-tentatov, po obisku na Rue Copernic je pa vzkliknil, da se počuti kot mlad francoski žid. Predsednik vlade Raymond Barre je prekinil obisk v mestu Lyon in se vrnil v Pariz ter se sestal z voditelji policijskih in v«rnostnih služb. Pomanjkanje deviz, zadolžitev v tujini, inflacija - v Jugoslaviji ii. Ameriška Domovina *—"■ M U idk *, 'ca« 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr, Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio N No. Ill Monday. Oct. 6, 1980 Oživljanje Helsinkov Ali je treba oživljati nekaj, kar krepko živi? Zdrava pamet pi'avi, da ne; oživlja se samo kaj takega, kar umira in je na tem, .da popolnoma ugasne, preneha živeti. To velja za celoto in za dele celote. Če v živem organizmu (recimo človeka) kak del telesa, kak ud o-hromi in začne odmirati, ga medicinska znanost začne obdelovati in ga s primerno terapijo obudi k novemu, dostikrat skoraj normalnemu delovanju. Dokler ni nekaj popolnoma mrtvo, je še vedno upravičeno upanje, da bo mogoče oživiti in ohranjati pri življenju. Velja tudi za politične akcije. Pred 5 leti, predzadnji dan julija 1975, so v glavnem mestu Finske, Helsinki, slovesno podpisali zaključno listino sporazuma, ki se imenuje “Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi’, najvišji predstavniki vseh evropskih držav z izjemo male Albanije, pa vključno Amerike in Kanade. Za ZDA je listino podpisal sam tedanji predsednik Gerald Ford. Večletna pogajanja za ta sporazum so se končala na najvišjem nivoju, svet je videl v tem slovesnem aktu mednarodne diplomacije začetek nove dobe zlasti za Evropo, pa , tudi za ostale dele naše oble. Previdnejši krogi pa so za zastorom lepih in spodbudnih besed že takrat — če ne videli, pa vsaj domnevali zmago Sovjetske zveze in svetovnega komunizma. Razlog za takšno gledanje na tedanji razvoj dogodkov so videli v močnem, vztraj-, nem pritisku Sovjetske zveze, ki je gnala konferenčne diplomate k sporazumu, čeravno Sovjetija od svojih prvotnih načrtov ni odstopila. Vdala se je le v toliko, da je končno pristala, naj se v listino vključi tudi zahteva svobodoljubnih držav o spoštovanju, pospeševanju in jamstvu človekovih pravic (human rights) na vsem ozemlju držav-podpisnic, torej tudi v Rusiji in i njenih satelitih. Kdor komunistično mentaliteto in prakso dodobra pozna, je bil že pred podpisom listine v Helsinkih v ve-: likih dvomih, ali bodo določila tako imenovane “tretje košare” o človekovih univerzalnih pravicah rodila pozitivne sadove. Slutil je past, v katero se bo svobodna Evropa z Ameriko vred ujela, ker ni prav nič verjel, ? da bodo Sovjeti in njihovi komunistični pribočniki z Jugoslavijo vred izpolnjevali določbe tretje košare. Med take skeptike je spadal tudi naš list in ta člankar. Teden dni po. podpisu listine je bil mnenja, in se je pri tem skliceval na svetovno vodilno časopisje kot je npr. ; The New York Times, da bi do helsinške listine sploh ne smelo priti! Zapisal je dobesedno: “To je zgodovinski poraz za svobodni‘svet in velika komunistična zmaga, ki ji enako komaj najdemo v zgodovini.” (A.D. št. 120, 7. avgusta 1975). O neznatnih sovjetskih koncesi-' jah je bil mnenja, da “kadarkoli komunisti na kaj pristanejo, imajo vedno na umu svojo lastno interpretacijo in ravnajo potem po svoje, kakor je ravnal njihov mojster in učitelj (Stalin) po Jalti I.” Celotnemu opisu je avtor dal naslov: Helsinki — Jalta II. Člankar je 1. 1975 imel prav. Ob pripravah za nadaljevanje Helsinške konference v Beogradu je v maju 1977 položaj tako ocenil: “(Helsinški dokument) sicer govori o pospeševanju političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih pravic, a kaj vsebujejo te pravice, ni ničesar rečenega. Tovariši jih zatorej kaj enostavno po svoje tolmačijo in časopisna poročila povedo, da je res tako.” Tov. Brežnjev je označil kot izvirne človekove pravice sledeče: pravica do dela, do zdravniške oskrbe, do varnosti pri delu, do proste izobrazbe in do preskrbe za starost in onemoglost. So to socialne pravice, ne pa politične in kulturne in verske, kakor so mišljene v helsinškem dokumentu. Vendar je bil pisec članka vsaj nekoliko optimističen: “Upati smemo, da vse komunistično izvijanje ne bo moglo skrhati ostrine zahtevka po človekovih temeljnih, naravnih pravicah — samo če se bodo svobodni narodi zavedali moči tega svojega orožja ter ga premišljeno in spretno sukali.” Po konferenci v Beogradu, kjer je bila razprava o tem, kako so države podpisnice izpolnjevale v Helsinkih prevzete obveznosti, je naš člankar v marcu 1978 (A.D. št. 47, marec 28, 1978) ob vsem razočaranju o bornih uspehih svobodnih držav vendarle ugotovil, da smo upravičeni gledati na kak važen svetovni problem Beseda iz naroda... Drobtinice, sladke in žaltave.., CLEVELAND, O. — Prav lepa, sončna nedelja je bila 28< septembra! Imel sem strah — vse bo drvelo ven v prosto naravo — velika šolska dvorana sv. Vida bo le redko zasedena in gostje iz Primorske pod imenom “Galebi” bodo svirali in prepevali le golim stenam. Vesel sem in mnogi z menoj, ker sem se na debelo zmotil! Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena, kakor že dolgo ne poprej in verjetno ne bo kmalu poslej. Slika v ozadju odra je prikazovala menda tržaško pristanišče, ko nad morjem frčijo galebi. Tam v bližini nekje so nastopajoča dekleta in še nedolžno mladi fantje doma. To pot, ko sem poslušal to mladež in gledal sliko nad njimi, se je v moji glavi posvetilo, zakaj si je ta ansambel nadel ime Galebi. Nič ne bi bilo zgrešeno, če bi se imenovali Kanalčki, fitingelci ah Cajzelci —- tako lepo so mla-, deniči “svirali” in dekleta deloma ob spremljavi, precej pa so tudi prosto lepo prepevale mile slovenske pesmice. Dejstvo, da živijo ti mladi izven matične dežele, se borijo za svoj narodni in verski obstoj — skoraj so rahlo oku- , pirani — se ! jim lahko k njihovemu uspehu le pestita, — z željo, da bi še in še kulturno bogateli lepo Primorsko. Poslušalci sami, brez taktirke, presodijo in dajo vedeti, kako so z nastopom zadovoljni. Mislim, da so Galebi-Mavrica v Clevelandu občutili, da. smo jih vzljubili glasbeno in čustveno. Ohranili bomo to bratsko srečanje primorskih Slovencev v lepem spominu. Po koncertu, ob glasbi Galebov so se številni pari v veselem razpoloženj u vrteli . tja v pozno noč. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k številni udeležbi — vsem, ki so vidno ali skrito pomagali, da je vse poteklo kakor po “olju” — lepa zahvala! * Gospoda urednika A.D. v svojem in v imenu mnogih z veselo hvaležnostjo pohvalim, ker je v št. 106 z dne 24. septembra brez natikavanja svilenih rokavic, brez tipanja po ovinkih, odločno povedal, kakšno stališče zavzema on in Ameriška Domovina. Povedal je kratko pa jasno, kaj pomeni narod in kaj je režim. V ponev, kjer pražim sladke in žaltave drobtinice (posoda je majhna), naj vržem samo četrti odstavek pisanja gospoda R. L -— pisanja, ki se nanaša na prepoved verouka v šoli pri šolski mladini. Prijatelj R. L pravi, da je bilo neugodno za tiste učence, ki niso marali verouka. Ko je prišel v šolo župnik, so morali bežati ven za eno uro. Končno so se sporazumeli, da je verouk izven šole v cerkvenih prostorih. Moja misel. Vse so tako pametno, po želji ljudstva uredili, zakaj niso še to, da bi po končanem obveznem šolskem, pouku ostali npr. eno uro ali dve tedensko v šoli tisti otro-* ci, katerih starši bi želeli, da bi se njihovi otroci učili verouka —- čemu da bi morali oni, ki krščanskega nauka ne bi želeli, sredi učnih ur za eno uro bežati ven? Tako bi lahko otroci, ki se vero-> uka ne uče, mirno odšli domov. R. I. je še zapisal: ...končno so se sporazumeli, da bo pouk/ izven šole v cerkvenih prostorih. Prepovedan (verouk) pa v 35 letih Titove vlade ni bil nikoli. Moje vprašanje. Kdaj, kje in s kom so se sporazumeli? Nikoli še nisem o tem sporazumu ne slišal in ne čital. Mar so bili starši vse Slovenije kdaj poklicani na tako zborovanje, ki bi po številu moralo biti kje v stadionu ali na Kongresnem trgu — ali so starši kdaj z glasovanjem na ta partijski predlog pristali? Tudi med vladajočimi samimi ni bilo treba iskati (kar se tiče verouka v šoli) sporazuma. In še — ker ni bil verouk v 35 letih komunističnega vladanja uradno v šoli nikoli dovoljen, — razumljivo, ga tudi ni treba prepovedati. Paragrafa, ki ne obstoja, se ne more razveljaviti. Je, ali ni tako? Slovenski narod je še da-neh veren narod. Ako bi se in ga ocenjevati z upa polnim očesom, “dokler ne zamrzne in oledeni”. Še zmeraj je upanje, da ga bo mogoče vsaj obravnavati, če že ne izboljšati ali celo uveljaviti. Spričo tega je imel za edini res pozitivni dosežek razgovorov v Beogradu končni sklep sestanka, da se bodo taki razgovori nadaljevali novembra 1980 V Madridu. Sicer pa je debata zašla na mrtvo točko, ko je vodja sovjetske delegacije Voroncov obtožil /zahodne države, da so s svojim naglašanjem človekovih pravic spremenili beograjsko konferenco v areno ideološke konfrontacije. Spet je Zahod klecnil pred sovjetsko predrznostjo, ki je celo preprečila, da bi bile v sklepni resoluciji človekove pravice sploh imenovane. Sporazumeli so se zgolj na sklep, da bodo države podpisnice izpolnjevale vse sklepe helsinškega dogovora. Kako izpolnjevale, to je pa drugo vprašanje za komunistični blok. Edina pozitivna rešitev v Beogradu je torej bila odločba, da se čez dve leti spet sestanejo v Madridu. In zadnje tedne so se tam začeli pripravljalni sestanki za-topnikov vseh držav podpisnic, da se dogovorijo o podrobnostih, vključno dnevni red in trajanje tretje konference. Iz časopisnih objav se je pokazalo, da so se že na pripravljalnem razpravljanju sprli zaradi nesporazuma o koncu konference. Zahodne države vztrajajo na predlogu, naj konferenca traja, dokler ne bo izčrpan dnevni red. Sovjeti pa hočejo fiksen datum za sklep konference iz enostavnega razloga, ker bi radi preprečili ostre debate in obtožbe glede nespoštovanja človekovih pravic in njih kršenje ter zatiranje. Z brezkončnimi govori o drugih zadevah hočejo doseči, da bi zmanjkalo časa za človekove pravice. V Beogradu se jim manever ni posrečil. Da-li se jim bo v Madridu, bomo videli v novembru. L. P. d dala prilika glasovanja, naj bo ali naj ne bo veroučna ura v šoli, bi zmagali starši — partija bi pogorela in zato do tega glasovanja pod to zvezdo nikoli ne bo prišlo. * “Dolenjski list” imam na mizi pred seboj, — gledam sliko modernega vlaka in berem pod naslovom: Z zelenim vlakom v Ljubljano. Z uvedbo “zelenega vlaka” bomo Novomeščani pridobili še en udoben prevoz. Zeleni vlak, ki je namenjen predvsem “poslovnim” ljudem, ki si želijo mirno, udobno in kulturnti potovanje. Zeleni vlak je opremljen z vsemi najmodernejšimi napravami (in članek našteva, kaj vse je v tem vlaku), za prijetno počutje pa bodo poskrbele “stewardese”... Vlak ne bo- vozil ob sobotah in nedeljah. Karta za ta zeleni vlak si mora vsak sam osebno kupiti (tukaj našteva kraje, kjer se karte dobe) in nihče ne more karte kupiti ali oddati nekomu drugemu. To se razume, da bodo te karte za zeleni vlak dobili le gotovi “poslovni” ljudje. Kje pa so sedaj tiste obljube: Po končani vojni bomo vsi enaki in bomo imeli vsi “glih”?! * Neka oseba, ki je bila tukaj na obisku, je pravila, da se doma v Sloveniji ne sme reči: Dinar je padel, ampak naj se reče: Tuje valute rastejo! Po zgornjem pravilu se sedaj tudi ne sme reči: Sosedov Polde, pijan kot čuha, se je prevrnil v obcestni jarek in se je v njem valjal kot svinja, — ampak naj se sedaj reče: Sosedov Polde, prav Židane volje, se je položil v obcestni jarek in se je v njem po občutkih potrebe lepo o-bračal na levo in desno. Vseeno je, če se je Polde položil ali če je padel v obcestni jarek, ko se je iz blata ven skopal ali če so ga drugi ven potegnili, zamazan je bil zadosti dobro. J. P. --------p ---- , .. 6 Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju MILWAUKEE, Wis. — Vro-. či poletni dnevi, z njimi pa tudi viharni in deževni; ki jih ni bilo malo, so zdaj ža nami. Prijetne počitnice, domačnost in veselje na naših piknikih, športne in balincar-ske tekme, dnevi obiskov in še toliko lepega, je šlo kakor veter, šlo mimo nas. Pri uživanju poletnih dobrin je bilo za nas upokojence nepravično, da smo ostali brez počitnic ... Prišla je jesen. Narava počasi odmira. Listje rumeni tn odpada. Sonce izgublja na svoji moči in dnevi se krajšajo. Šole so odprle vrata mladini in z njo je zaživelo vse meš-to’. Z-jesenjo človek začuti neko večjo spremembo v odmikajočih se dnevih življenja. Vendar je jesen lepa in dobra. Podobna je materi, ki vsa obložena z darovi zemlje prijazno prihaja, da napolni naše shrambe s kruhom in vinom, napolni z mnogoterimi dobrotami, ki jih človek potrebuje za življenje. Jesen je kakor dobra mati... Doma smo vsako jesen praznovali Zahvalno nedeljo. V cerkvi so bile posebne zahvalne molitve, doma pa je skrbna mati nanesla na miza vsega dobrega, da smo jemali od tega, kolikor smo hoteli. Lačen ni šel nihče od mize. Tukaj, v novi domovini pa praznujemo ZAHVALNI DAN, ki ga slavi vsa dežela že od leta 1863, kot veliki narodni praznik. Sam pri sebi se pa še posebej zahvalim dobremu Gospodu za mir in svobodo pa tudi za zdravje — kolikor ga še imam. (Rad bi ga imel malo več!) Zahvalim se prav tako za družino — moj ideal, za dobrotnike in vse dobre prijatelje! Zahvalim se za vse, kar imam — več ne potrebujem. * Društvo Triglav si je pred leti osvojilo lepo navado. Od takrat naprej vedno pripravi svojim članom na jesen dobro večerjo. To pa v priznanje za njihovo delo, ki ga nesebično opravljajo v korist skupnosti. Tokrat so bili pogoščeni v soboto, 20. septembra, v društvenem parku. Vreme je bilo lepo. Mene na žalost zaradi bolezni ni bilo pri družabnem, večeru, povedali pa so mi drugi, kako lepo da je bilo. Postregli so z na žaru pečeno jagnjetino, govedino jn odlično prikuho s solato. Ob dobri kapljici, ki jo je bilo dovolj pri roki, je zavladalo prijetno razpoložer nje in .veselje — saj so vse to mnogi tudi zelo zaslužili! Mesec oktober nas vabi na Vinsko trgatev. Ta zadnja prireditev v Parku bo, kakor smo že pisali, v nedeljo, 12. oktobra, opoldne s posebno dobrim kosilom, starim in novim vinom, pa tudi s sladko kavico. Za veselje in smeh bo skrbel Frank Sezon in njegov meh. Potem bo Park počival in spal zimsko spanje. Za njegovo 20-letnico ga bo prebudila spet topla in zelena pomlad ... * Z obiska v domovini so se srečno vrnili s svojimi ženami: Frank Menčak. Frank Mernik in Drago Mavko. Vsi dobrodošli doma! * V .Ameriški Domovini je vedno kaj novega, kar človeka še posebej zanima. Zadnjič, tega je že več tednov, sem bral članek o srebrni poroki g. dr. Jožeta in ge. dr. Marije Bernik. Dopisnik pravi, da se je zbralo v dr. Semetovi hiši lepo število prijateljev, kjer so slavljenca hoteli presenetiti. (Dr. Polde Šeme in dr. Jože Bernik sta namreč že od nekdaj dobra prijatelja.) K čestitkam se potom A-meriške Domovine pridružujem tudi podpisani z družino in kličem: Še na mnoga leta! (Malo pozno je že, a upam, da ne prepozno.) K našemu poznanstvu in prijateljstvu par vrstic iz spominov: Od meseca maja leta 1946 smo po posredovanju pok. dr. Kreka v Rimu dobili službo nekateri Slovenci (ki smo se izmuznili iz taborišča DPC) pri British General Field Hospital (angleški vojaški bolnici v Rimu. Tisti dan so nas preoblekli v angleške vojaške uniforme. Slekli smo taboriščne cunje in postali zopet novi ljudje. Nekaj časa smo se kar gledali drug drugega! Nova služba ni bila težka, hrana za pre-stradane begunce iz taborišča naravnost odlična • (imeli smo menzo skupaj z Angleži), k temu pa še primerna mesečna plača. Jože in Polde sta se pri tem med prostim časom pridno učila ter se kot akademika vpisala na rimsko univerzo. Kot slovenska skupina smo imeli vedno stike s Slovensko pisarno na Via De Colli. Od tam so nam posredovali tudi vstopnice za slovesnost beatifikacije v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Dne 7. julija 1946 smo bili navzoči pri slovesni kanonizaciji Francesce Gabri-ni, ameriške redovnice, po rodu Italijanke, dne 15. maja 1947 pa pri kanonizaciji (slovesno prištet j e svetnikom) Nikole de Flue, švicarskega svetniškega kandidata. Slovesnosti kanonizacije je vodil veliki papež Pij XII. Za nas je bil to velik in nepozaben dogodek. Še tale dogodek iz Rima: “Kako se slovenski fant v angleški uniformi znajde v loži rimske Opere.” — S Polde-tom Šemetom sva neki dan dobila iz pisarne vodstva bolnice, kjer sva bila v službi) dve karti za rimsko Opero. Ko prideva tja (seveda v angleški uniformi), nama reditelj vljudno odkaže dva sedeža v lepi loži. Malo sva se s Poldetom spogledala, dvignila malo svoja vratova in se dostojno kot “Angleža” usedla na odkazana mesta. Radovedno sva se začela o-zirati po gledališču, kamor je bil iz lože krasen razgled, in opazovani rimske dame, U so prihajale s svojimi kavalirji in zasedle svoja mesta-Naenkrat se nama je v loži pridružil eleganten oficir Anglež — ter se nama predstavil. Vzelo nama je sapo! Po angleško sva do tedaj znala ne dosti več kakor ‘yes’ in ‘n°' Iz zadrege naju je rešil d vid zastor j a in prekinil naš “razgovor” ... V Rimu smo doživeli še mnogo lepih reči, saj se ne , imenuj e zastonj “večne mesto”. ‘Nekako po dveh letih in P°* naše prijetne službe pri Angležih so to bolnico razpust' li, mi pa smo morali po svojih poteh — nazaj v taborišče' Vedel sem, da sta Jože in P°^ de po nekem posredovanj11 odšla v Španijo, da nadaljuj jeta študije. Zveza med nain1 pa se je pretrgala, dokler se nista oba vrnila in prišla ^ Chicago — oba doktorja . • • Lep pozdrav vsem F. Rozina -----o---- Naročniki pišejo Gilbert, Minn. — SpoštoV^ ni! Priložen je ček za P'1' kar je več, je dar za vedn0 večje stroške pri izdajanji Ameriške Domovine. Upa1110, da bo ta list še dolgo priF3 jal med nas in vam za to limo obilo dobre volje vztrajnosti pri tem delu. ^ po vas pozdravlja Anica Tushaf Že' in CenJe sd' Garfield Hts., O. no uredništvo! Tu vam P1 lagamo denarno nakaznice h'J ,teF za Ameriško Domovino, ker moja naročnina kmalu p°' la. Kar je več, pa naj bo tiskovni sklad lista. PraV ^ da berem članke v A.D., P 1 /j^ sebno pa prispevke ge. line Debevec in spomine č-5 Omana. Ga. Mary ShoF1" oŠto' Milwaukee, Wis. — Sp06 vani! Prejel sem vaš pozN obnovitev naročnine za Priloženo pošiljam ček za $2 sta pa prispevek v tisk _ list' ni sklad časopisa. Prej h1 lepe pozdrave! Dušan R. Svetlič jte 4: Waukegan, 111. — Cenje^ uredništvo! Najlepša za obvestilo o poteku n3r°;, nine lista Ameriške Dom0^ ne. Prilagam vam nakazi1 , za nadaljnje leto, kar je je pa dar listu. S spoštoV njem Bertha E. SmoF Svetost izraža narodovo duhovno moč “Kaj še manjka, da bo Slomšek postal svetnik?” Odgovor na vprašanje o Slomškovi beatifikaciji je v besedah njegovega prvega življenjepisca Franca Kosarja: “Slomšek živi, Slomšek raste in bo rastel, dokler ne zraste iz njega svetnik.” 1. SLOMŠEK ŽIVI. Čeprav mineva letos že 118 let, kar je umrl, moremo reči, da Slomšek med nami živi. Ne samo zato, ker je njegova svetniška duša neumrljiva in živi v “božji roki”, kakor pravi sveto pismo o pravičnih, ki so umrli, ampak živi med nami po svojem nauku, ki ga naš narod presaja iz roda v rod. Živi med nami po svojih velikih delih in pastoralnih potezah za mariborsko škofijo (prenos škofijskega sedeža, ureditev škofije in dekanij po pastoralnih področjih, veliko in malo semenišče, ureditev šolstva, pisateljsko delo, splošno kulturno in narodnostno prebujenje ljudstva). Slomšek živi tudi po svojih delih za takratno in sedanjo Cerkev na Slovenskem, ter za vesoljno Cerkev po svetu. O tem priča Mohorjeva družba, zlasti bratovščina sv. Cirila ih Metoda (sedaj apostolstvo sv. Cirila in Metoda), ki je Slomškovo ekumensko miselnost ponesla ne samo prek meja njegove škofije, temveč v vso srednjo Evropo. Številni seznami članov iz Slomškovega časa kažejo, da je njegova ideja o zedinjenju kristjanov našla odmev na jugu v Aleksandriji, na vzhodu v Moskvi, na zahodu pa skoraj v vseh evropskih deželah. | Tudi v narodnostnem pogledu * Slomšek živi, saj je prav s prenosom škofijskega sedeža zasadil na naši severni meji mejnike, ki jih nista mogli izruvati niti obe svetovni voj- I ni. Še bi lahko naštevali, toda dovolj je, da spoznamo res- , ničnost znane izjave univerzitetnega profesorja dr. Fr. Kidriča, ki je v Narodni enciklopediji zapisal o Slomšku, da “kot duhovnik in škof zavzema prvo mesto v slovenski zgodovini po Cirilu in Metodu.” Take osebnosti narod ne • more in ne šme pozabiti! 2. SLOMŠEK RASTE. Kako more rasti po smrti, po skoraj 120 letih? Njegova rast 1 je v tem, da se njegova osebnost pred narodom in pred vso katoliško’ Cerkvijo pojavlja v vedno trdnejšem in vztrajnejšem prepričanju sve- tosti. Splošno prepričanje o Slomškovi svetosti se je pojavilo že ob njegovi smrti, in to prepričanje nepretrgoma traja še danes. Že Kosar je v govoru na Slomškovi komemoraciji (26. 10. 1862) navedel splošno govorico med ljudstvom: “Dobili smo novega in zgovornega priprošnjika pri Bogu!” Ko so 24. junija 1878 odkrili Slomškov spomenik v mariborski stolnici, je isti govornik javno povedal, da gre od Slomškovega pogreba naprej od ust do ust svetopisemska beseda: “Njegov grob bo častitljiv!” Ob 30-letnici Slomškove smrti (1892) je dr. Anton Medved na spominski slovesnosti v govoru potrdil, da ljudstvo' venomer vprašuje: “Kdaj bo vendar Slomšek proglašen za svetnika?” Ob 50-letnici Slomškove smrti (1912) je lavantinski škof dr. Mihael Napotnik posvetil njegovemu spominu posebne dekanijske konference, na katerih so duhovniki razpravljali o Slomšku in njegovem delu. Že takrat bi se ža-čel škofijski proces, da ni bilo vojne. Kmalu po prvi svetovni vojni se je z odobren jem rimske kongregacije začel uradni škofijski postopek za beatifikacijo. Takrat je Slomšek dobil naslov “božji služabnik”. Leta 1936 so bili v Mariboru “Slomškovi dnevi”. Ob njegovem grobu na starem stol-niškem pokopališču se je teden dni zbirala vsa lavantinska škofija po stanovih. Ob tej priložnosti je takratni škof dr. Ivan Tomažič prejel nad 400,000 podpisov s prošnjo za beatifikacijo. Neutrudno delo škofijske komisije je kazalo, da bo škofijski proces kmalu končan, a je druga svetovna vojna posegla vmes. Vse Slomškove spise, rokopise in celotno gradivo škofijske komisije je bilo treba v naglici spraviti na varno. Na škofijskem hodniku so stali pripravljeni zaboji. Ni jih več bilo mogoče niti zabiti niti skriti. Nemci so bili že v škofijskem poslopju. Odpeljali so duhovnike v taborišča in pregnanstvo. Hoteli so odstraniti vse, kar je spominjalo na Slomška. Iskali so njegovo gradivo, hodili so mimo odprtih zabojev, toda kakor. da jih niso videli, se jih niso niti dotaknili. Preveč so bili izpostavljeni in nezavarovani. Vse je ostalo tako, kakor so pustili duhovniki v tisti naglici pred vojno. Moremo reči, da je bilo to delo božje previdnosti. Po drugi svetovni vojni se je delo nadaljevalo. Veččlanska komisija je neutrudno de-J lala pod vodstvom škofa dr. Maksimilijana Držečnika in menjajočih se postulatorjev ter Uspešno končala vse tri postopke škofijskega procesa. Za prvi škofijski postopek je bilo treba zbrati vse Slomškove spise in rokopise ter jih pripraviti za pregled na rimski kongregaciji. V drugem postopku je bilo dokazano, da je Slomšek res umrl v sluhu svetosti, da prepričanje o njegovi svetosti ni bilo nikoli prekinjeno, da je v svojem življenju izvrševal na izreden, junaški način krščanske kreposti. Komisija je morala tudi zaslišati vse tiste, ki so se Slomšku priporočili in bili tako rekoč čudežno uslišani. Naloga tretjega postopka je bila: dokazati, da se Slomšku ni izkazovalo bogoslužno če-ščenje kot svetniku; to bi bila namreč ovira. Leta 1963, na začetku dru- P gega vatikanskega cerkvenega zbora je škof Držečnik celotno gradivo škofijskega procesa z vsemi Slomškovimi spisi izročil rimski kongregaciji v pregled in presojo. S tem se je uradno končal škofijski proces. Naslednje ueto (1964) je škof Maksimilijan Držečnik razdelil vsem koncilskim očetom knjižico žepnega formata — kratek Slomškov življenjepis v treh jezikih. Vsem soudeležencem cerkvenega zbora je predstavil svetniškega kandidata kot velikega apostola cerkvene edinosti ter za vso Cerkev zaslužno in svetniško osebnost našega naroda. Skoraj vsi škofje in kardinali, ki so bili zbrani na koncilu, so podpisali Držečnikovo prošnjo za Slomškovo beatifikacijo. Prošnja je bila naslovljena preko pristojne kongregacije na svetega očeta. Novembra leta 1965 je kardinal Frings iz Kolna poslal kongregaciji lastno prošnjo za pospešitev Slomškove beatifikacije. Ves škofijski proces in vse Slomškove spise je kongregacija prepustila dvema bogoslovnima strokovnjakoma ali cenzorjema, ki sta neodvisno drug od drugega gradivo pregledala in ocenila. Njuno delo je trajalo skoraj 12 let. Prvi cenzor je delo kmalu opravil. Poročilo in oceno drugega cenzorja (250 tipkanih strani) je kongregacija prejela leta 1975. Ocene obeh cenzorjev so za Slomškov proces zelo ugodne. S tem je nastal v Slomško- ;. vem procesu pomenljiv tre- •******+*+••••***+*****•++*+*+*+++*+*+—*+*++*+*++++*+**+—**++*+*+*+2 * 4 * * * * * 10 KOLEDAR društvenih prireditev nutek — začel se je apostolski proces, za katerega pa sta potrebna vsaj dva čudeža na priprošnjo božjega služabnika. S tem namreč dobimo o Slomškovi svetosti najbolj zanesljive in otipljive dokaze, ki so potrebni, da bo pred vesoljno Cerkvijo prištet k zveličanim. V škofijskem postopku o “sluhu svetosti” so bile sicer zaslišane številne priče, ki so na Slomškovo priprošnjo dosegle izredna uslišanj a. Vendar ta uslišanja, o katerih so priče često prepričane, da so čudežna, dokazujejo, da je Slomšek res umrl v sluhu svetosti, ni pa jih mogoče preveriti z zanesljivimi dokazi, da so res čudežna. Za apostolski proces je treba tudi sestaviti zgodovinsko pozicijo, ki naj še enkrat z vso dokumentacijo preveri in pokaže življenje, delo in heroično stopnjo kreposti božjega služabnika. To dolgotrajno in v Slomškovem primeru zelo obsežno delo je v teku. Ko bomo izprosili vsaj dva . potrebna čudeža in ko bo zgodovinsko pozicijo pristojna kongregacija potrdila, bo na vrsti beatifikacija, to je razglasitev božjega služabnika za blaženega. To slovesno dejanje, opravi sam papež med božjo službo v cerkvi sv. Petra v Rimu. S tem bo prvi cilj apostolskega procesa dosežen. Blaženemu se sme izkazovati javno češčenje, pred njegovo ime se stavi vzdevek “blaženi”, posvečevati se mu smejo oltarji in cerkve ter njemu v čast se lahko opravlja sveta daritev. Zadnja stopnja apostolskega procesa je kanonizacija, ki je v tem, da papež na podlagi procesa in vsaj dveh nedvomno dokazanih čudežev razglasi; da je blaženi res med svetniki. Odlok prebere zopet sam papež med slovesrjo službo božjo, ki jo opravi že v čast novemu svetniku. Od takrat se stavi pred krstno ime naslov “sveti”. 3. “SLOMŠEK BO ZRA-STEL V SVETNIKA”. Leta 1978 je mariborska škofija obhajala 750-letnico obstoja. Res ni bilo velikih zunanjih slovesnosti, kajti to leto je Slomškovi škofiji spregovoril Gospodar življenja s smrtjo škofa Držečnika. Toda ob obeh dogodkih je verno ljudstvo zopet pokazalo svoje trdno prepričanje o Slomškovi svetosti. Na god rožnovenske Matere božje (7. 10. 1978) je bil v Mariboru prenos Slomškovih telesnih ostankov iz frančiškanske grobnice v grobnico pod prezbiterijem v stolnici. Množica vernikov je sprejela v stolnici krsto s telesnimi ostanki svetniškega škofa kot veliko svetinjo slovenskega naroda. Jubilej - mariborske škofije so slovesno proslavili tudi v Sloveniku v Rimu. Ob tej priložnosti je govoril kardinal Pavel Bertoli, ki je o Slomšku dejal, da ga “po pravici prištevamo med prenovitelje mariborske škofije in odlične osebnosti slovenskega naroda, kateremu je s svojim svetim življenjem, svojo prizadevno službo, krščanskim naukom in zgledom evangeljskih čednosti, pokazal pot k resničnemu človeškemu dostojanstvu in pravi veri' ter je dal nov polet zdravim izročilom ljud-. stva, ki mu je bilo zaupano.” Naj bo članek za vse še ena OKTOBER 11, — Klub slovenskih upokojencev za Newburg-Ma-ple Hts. priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. Večerjo Servirajo od 6. do 9. zvečer. 11. — Društvo S.P.B. Cleveland priredi prijateljsko srečanje ob 30-letnici prihoda v Ameriko z družabnim večerom v avditoriju sv. Vida. 11. — Odbor Slovenskega narpdnega doma na St. Clair. Ave. priredi “Jadransko noč” ž večerjo in plesom. ‘ ■' 18. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in ples v počastitev 50-letnice svoj ega obstoj a v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zvečer. 18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”. 23. — Slovenska filharmonija iz Ljubljane gostuje v koncertni dvorani Severance Hall. 25. — štajerski klub, Cleveland, O. priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 26. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 8. — Praznovanje 30-letnice društva Triglav, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring Rd. s svečanim sporedom. Pričetek ob 6. zvečer. 8. — Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slov. narodnem domu na St. Clairju. Igra orkester John Hutar “Just for You”. 9. — Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do 1.30 popoldne. 9. — Občni zbor Slovensko- ameriškega primorskega kluba v prostorih Tony’s Polka Village na E. 185 cesti. Začetek ob 3. uri popoldne. 29. —Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi večerjo, koncert in ples v SDD na Wateiioo Road. 23.—Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer. 30. — Pevski zbor “Dawn” Slovenske ženske zveze poda svoj letni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 4. uri popoldne. DECEMBER 7. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVZEVANJE v farni dvorani. Pričetek ob treh popoldne. ******++++++ s spodbuda za molitev, da bi Bog poveličal slovenske božje služabnike z očitnimi čudeži, ki so potrebni za apostolski proces. Priporočajmo se jim v svojih težavah, zlasti naj to store bolniki, da Bog po njihovi priprošnji potrdi Slomškovo, Baragovo in Gnidovče-vo svetost. Narod, ki poraja svetnike, je v svoji korenini zdrav, saj so v svetnikih na neki način poveličane tudi narodove vrline in njegova duhovna moč. Franc Kramberger (“Družina”, 15. VI. 1980.) 13. — Dr. sv. Marije Magdalene št.. 162 KSKJ priredi Miklavževanje za mladinsko članstvo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Začetek ob 2.30 popoldne. 14. — Dr. sv. Jožefa KSKJ št. 169 bo imelo svojo božičnico ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. 1981 FEBRUAR 22. — Slovenska šola pri Sv. Vidu ima kosilo v korist šole v farni dvorani. Servirajo od 11.30 do 1.30 popoldne. MAJ 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. ------o----- PREKMURSKI KOTIČEK NAŠI PIONIRJI Mrs. Verona (Zver) Gor-kos 83 let mlada nam pripoveduje sledeče: “Prišla sem iz družine, kjer smo imeli šest otrok, tri fante in tri deklice. Živeli smo na očetovoj domačiji v vasi Gomilice v Prekmurju. Imeli smo lepo posestvo in starši so lepo gospodarili. V meni je pa že v zgodnji ali otroški dobi rasla želja, da bi živela v visoki ali večnadstropni hiži. S 16tim letom sem si zaželela v Ameriko. Oče so bili zelo proti tej ideji. Imela sem pa dobrega svaka, ki so že Ameriko poznali in so me zato še bolj navduševali. Oni so mi tudi posodili denar za pot in poskrbeli, da sem šla z drugimi iz naše vasi. Mati so mi pa vse spekli za na pot in so mi dali svoj materinski blagoslov. Ko smo šli mimo domače kapelice, smo vsi pokleknili in smo molili za srečno pot. Vsi smo šli v neznano in nejsmo znali, kaj nas čaka. Moja prva postaja je bila Bridgeport, Connecticut. Prišla sem k našim ljudem. Oni so imeli polno hižo bortika-šov.\Gospodinji sem pomagala pospravlati, prati in pe-glati. Zato so mi dali prosto hrano in stanovanje. Kmalu sem dobila službo v fabriki, kjer so izdelovali “Šrajfe” za electrične priprave. Plača je bila 4 dolare na tj eden. Tri od teh sem prišparala. Dolgo mi je vzelo, predno sem vrnila denar za pot. Čutila sem domotožje. Po devetih mesecih sem prišla v Chicago k Mrs. Bari Rajtar. Oni so imeli pri sebi brata Joška, šteroga sem že doma poznala. Kadar smo pasli, me je večkrat namlatil in natepel. Leta 1914 sem se pa z njim poročila. On je delal v štali, pozneje pa v garaži. Otrok sva imela 4. Dva fanta in dve deklici. Vsi so še živi, zdravi in imam še štiri vnuke in 9 pravnukov. Mož je pozneje delal nad 30 let pri lig. Co. On je bil tudi mužikaš in je spadal več let k Fojsovi Bandi. Tudi oba sina sta mužikaša. Mlajši še danes hodi igrat. On igra v mehe (harmonike) starejši je pa igral v saxofon. On je to opustil in je sedaj v “Real Estate Business.” Jaz sem še vzgajala dvoje otrok, katerim sem bila botra pri krstu in so zgubili mater ob porodu drugega otroka. To so bili otroci od Joseph So-men. Še danes se počutim, da so moji in jih tudi tako ljubim. Pozneje sem še vzgajala v polni meri svoje vnuke. Oče je bil. v vojski, mati je pa šla za njim. Leta 1956 je umrl mož. S tem se je mnogo spremenilo v mojem življenju. Obiskala sem domovino in vse svoje doma. Potem pa še sestro v Braziliji. Njena hčerka s sinom je obiskala tudi mene in ravno tako hčerka od brata iz Kanade me je pred kratkim obiskala s svojimi. Še živim v visoki hiši pri sinu. Nama gospodinjim in sem zadovoljna. Otroci me vsi imajo radi in me radi obiskujejo. Bogu sem hvaležna za družino, za visoke hiže in za lepo dolgo življenje. Vse prijatelje in znance lepo pozdravljam in pogrešam. Bog Vas vse živi!” Draga Mrs. V. Gorkos, mnogo dobrega ste že v življenju opravili. Spadate tudi k društvom in radi podpirate dobre stvari. Vsi smo Vam hvaležni za to in Vam od srca želimo, da bi še nedalje bili zdravi, veseli in zadovoljni. Gizella Hozian FOR RENT 5 rooms un'urnished. Lake-wood area. Ai... It couple. No pets. — Call 221-5033. (108-111) Avtomobilski promet smo začeli omejevati WASHINGTON, D.C. — V naši deželi je bilo lani skupno v rabi okoli 154 milijonov osebnih avtomobilov, tovornjakov in avtobusov. Napravili so tekom vsega leta 1,525 bilijonov milj, 25 bilijonov milj manj kot v letu 1978. Rastoče cene gazolina so glavni vzrok za omejevanje voženj z avtomobili vseh vrst in velikosti, četudi smo imeli lansko pomlad in v zgodnjem poletju nekaj težav tudi pri redni oskrbi z gazolinom, posebej ob koncih tednov. FOR RENT 5 rooms up. Collinwood area. Call 451-7909 after 12 noon. (108-111) Apartment For Rent Parkgrove area. 3 rooms, 3rd floor, with garage. Stove, refrigerator and carpeted. Call 531-3229 (109-112) For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call C81-0683 anytime. Estimates free. (x) V NAJEM IN NAPRODAJ" 3-sobno stanovanje se odda zaposlenemu moškemu ali ženski, prednost Slovencu ali Hrvatu, začenši s 15: oktobrom. * * * Dva vinska soda naprodaj (15 in 10 galonov). Kličite 481-8584 NAPRODAJ Lep bungalow s 3 spalnicami, dnevno sobo,, jedilnico in kuhinjo. Razdeljen klet in lep, velik vrt. Kličite 486-1451 (111-118) V BLAG IN LJUBEČ SPOMIN Če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes! Prijatel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E, 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS. MALI OGLASI " EUCLID 6 room single, 1)4 bath, double attached garage, new drive, carpeting, kitchen. Completely redecorated. 731-0773 (110-113) INSIDE ^OUTSIDE WORK Redecorating, painting, repairs of all kinds including plumbing & roofing. Call 431-7240 (103rll3) JOŽETA STARIČA V večno življenje je odšel dne 6. oktobra 1977 ■A Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti. Globoko žaluj oči: Marija, žena Jožica, hčerka Mark, zet Frančiška Kališek, sestra Svak, svakinje, nečaki in nečakinje in ostali sorodniki. Cleveland, O., 6. okt. 1980. CICH0CKI LEGAL CLINIC ATTORNEYS-AT-LAW 6428 St. Clair Avenue 641-3942 “Legal Services at Reasonable Rates” SAVE NABIRALCE OGLASOV ISCEM0! TISKARNA AMERIŠKA DOMOVINA NUJNO IŠČE NABIRALCE OGLASOV. ODLIČNI ZASLUŽKI MOŽNI. KLIČITE 431-0628 MAKS SIMONČIČ: Spomini iz begunskega življenja Slovesu® praznovanje diamantnega jiiliileja cerkve sv. Olrlla lis ief®da5 Lorain, Oils XIII. I1 Nisem še zaključil- to naše malo taborišče. Med seboj smo imeli ljudi, kateri so v vsej svoji skromnosti in ljubezni do bližnjega storili veliko dobrega. Med te begunce spada naš bivši taboriščni kaplan č. g. Jože Mavsar. Sedaj v miru pastiruje kot župnik v Heleni, Montana, kjer sam zatrjuje, da je srečen med svojimi dobrimi farani. Veliko več ne vem o njegovem delu in napredku, slišal pa sem, da je postavil lep župnijski dom z vsemi pritiklinami, kar popreje v tej fari ni bilo. Gospod “Jnže” je izšel iz mučeniške cmfeine, katera je morala umreti za svoje in narodove ideale med revolucijo. Vsemogočni ga je vodil po svojih poteh in mu dal moči, da je junaško prenesel vse te tragične, žalostne dogodke. Bil je vzgled duhovnikov v taborišču, bolj miren in tih, kot zgovoren. Moral bi biti duhovnik na vidnem mestu, a zadovoljil se je v ozadju. Koliko ljubezni je imel do sočloveka, kaže dejanje, katero si je nadel na svoje rame in popolno odgovornost, urediti zanemarjeno pokopališče, na katerem je bilo pokopanih večje število naših rojakov in Jugoslovanov, žrtev druge svetovne vojne. Brez finančne opore je zmagal. Na dan Vseh vernih duš, ko je opravil na tej njivi mrtvih žalne obrede, smo videli bele krizanteme, katere so se blestele med prižganimi svečami v nanovo urejenih in očiščenih grobovih. Vsak grob je imel svoj novi križ, belo pleskan in na nje je umetnik narisal v črni barvi ime in priimek mrtvega. Po sredi tega kraja je bila široka cesta, posuta z belim peskom, kraj pa je bil ograjen z bodečo žico, katera je odganjala živino vstran s sosednjega pašnika. Pogrebnim svečanostim se je pridružilo večje število taboriščnikov,. Slovenci pa smo zapeli več žalostink. Še večje presenečenje pa je bilo, ko je srbsko odposlanstvo odhajalo iz tega kraja mrtvih, ne da bi vedela za to, da je vse bilo že brezplačno urejeno in se je slovenski duhovnik brigal prvi za to ureditev. Kaj ni to nekaj značilnega? Potem so le južni rojaki opisali to nesebično ljubezen in skrb v svojem časopisu. Gospod Jože je bil tudi preskrbel spdnzorja moji družini in nam omogočil naselitev v tej veliki zemlji. Morda o tem drugič, toda ne pozabite, da smo res imeli med nami ljudi, za katerih dela svet ne ve. Bivšim našim beguncem je malo znano ime gospoda župnika dr. Antona Kovačiča. Pred 33 leti je bil naš taboriščni kaplan v San Antonio. On je pripadal rimskemu cerkvenemu odboru za propagando, doma pa je iz zelenega Štajerskega. Spominjam se, ko sem ga prvič videl, kako se je vrtel s svojim kovčkom pri vhodnih vratih v taborišče. Pristopil sem, mu povedal svoje ime in ga vprašal, če je novi kaplan, katerega pričakujemo? Vesel, da je našel Slovenca, sem mu pokazal pisarno komande, kasneje pa smo ga odvedli na njegov novi stan. Bil je pravzaprav rojak — med nepoznanimi. Težko se je privajal novemu načinu življenja, pa vendar je šlo. S svojo spretnostjo in zgovornostjo si je kmalu osvojil naše zaupanje. “Gospod Anton” sem ga klical z njegovim privoljenjem. Ni odlašal, niti čakal s programom svoj ega dela. Kmalu smo videli slovenske knjige po taborišču, organiziral je za mladino okoliške izlete in tako je mladina zopet našla sebi vodnika, prijatelja in učitelja. Organiziral je tudi potovanja v večno mesto — Rim, katerega se je udeležilo več desetin naših in hrvaških rojakov. Peljal jih je v katedralo sv. Petra, ogledali so si o-stanke katakomb in važna zgodovinska mesta. Sam nisem mogel na to pot, ker je komanda zahtevala od mene, da ostanem doma in vodim redno svoje posle, od katerih je zaviselo pravo delovanje taborišča. Prav tako je bil g. Anton arhitekt velike božične prireditve z mešanim programom in petjem. Otroci so bili obdarc ani z igračami, katerih nakup je omogočil izkupiček iz naše kantine, dosegel pa je tudi preko pisarne “Pontificio Romano”, da so najbolj potrebne družine prejele denarno podporo, hrano in obleko. V naši domači kapelici smo imeli tudi polnočnico, pri kateri je prepeval naš mešani zbor, naše zavedne žene pa so notranjost o-krasile, kot se spodobi za take praznike. Sami lahko vidite, da smo se vedno “vrteli” okoli gospodov, kar je skoraj že naša stara slovenska navada izza časov preteklosti. Duhovnik je vedno človeku ne samo u-čitelj in svetovalec, pač pa tudi prijatelj. Zadnjič, ko sva bila skupaj pred par meseci, mi je potožil, da je edina materinska beseda naša Ameriška Domovina, katera prihaja k njemu v župnišče, kajti v državi Karolini, kjer je sedaj za župnika, Slovencev ni. (Dalje) Cerkvica vrh gore, cerkvica bela, naj te pozdravlja duša vesela. Lorain, Ohio — Lepo smo praznovali 75-letni jubilej naše farne cerkve sv. Cirila in Metoda, Lorain, Ohio. V nedeljo, 17. avgusta 1980, smo se ob 3. uri popoldne zbrali v polnem številu farani pri sv. maši, katero je daroval clevelandski škof prevzv. James A. Griffin ob somaševanju duhovnikov msgr. Louis B. Baznik, glavni duhovni svetovalec K.S.K.Jednote, Rev. Pavel Krajnik, župnik sv. Cirila in Metoda v Lorainu, Rev. Raphael Zbiri, duhovnik benediktinskega reda, naš domačin Rev. Joseph Yelenc ob navzočnosti več duhovnikov iz Loraina in Clevelanda. Za strežnika je bil Steve Pom-pai, ki je škofu mirno in ponosno držal mašno knjigo. Navzoče so bile tudi sestre reda Notre Dame, ki so jired leti poučevale našo mladino, posebno priljubljena je bila sestra Regina, ki je naše otroke učila tudi slovenščino. Navzoče so bile tudi naše domačinke sestra Mary Alaine Zgonc,, hčerka Mr. in Mrs. Zgonc in Mary Theresa Vovk, hčerka Mrs. Joann in pokojnega Franka Vovk. Cerkveno slavnost je povzdignilo lepo petje pod vodstvom organistke Miss Mimie Perusek, katera vodi cerkveno petje že 45 let. Na čelu procesije duhovnikov so pri-korali v cerkev 6 do 8 let stari otroci v slovenskih narodnih nošah pod vodstvom Angeline Vojtko in Mary Lou Kamnikar. Prevzv. škof James A. Griffin nam je podelil blagoslov in ■ čestital vsem mladim in starim faranom za ves trud in delo v teh mnogih letih do današnjega dneva. V pridigi nam je govoril o božjem poslanstvu bratov sv. Cirila in Metoda in kako prav je bilo, da so ustanovitelji fare njiju izbrali za patrona svoje cerkve. Ko je procesija odhajala iz cerkve, je stopil škof iz vrste in čestital Johnu in Vidi Kumše k njuni 69-letnici skupnega zakonskega življenja, kar je bilo za naju.veliko iznenadenje in čast. Hvala gospodu škofu za to izredno pozornost. Ob zaključku cerkvene slovesnosti, ko je procesija z duhovniki odhajala iz cerkve, smo se v zahvalo ljubemu Bogu za ra častni jubilej zahvalili, da smo skupno zapeli: “Hvala večnemu Bogu!” Ko smo se odpravljali v dvorano k 15 minut oddaljeni cerkvi sv. Mihaela, nam je malo nagajal dež, ki pa nas ni zddržal.' Napolnili smo obširno dvorano, ki je bila lepo okrašena s cvetjem. Razstavljena je bila tudi majhna replika naše dolgoletne cerkvice, za katero smo prejeli prvo nagrado na Mednarodnem slavju 29. junija v Lorainu. Na hodniku so bile lepo razvrščene cerkvene in šolske slike, spomini našega farnega življenja. Glavno omizje je bilo rezervirano za častne goste. Program je začela Joyce M. Ferlič, predsednica odbora za proslavo jubileja in vse navzoče pozdravila v slovenščini in angleščini. Stolofavnatelj Rev. Joseph Yelenc je najprej predstavil domačega župnika Rev. Pavla Krajnika, ki je potem začel program z molitvijo. Za poživitev vseh navzočih smo po stari slovenski navadi vzeli v roke kozarčke in veselo zapeli “Kol’kor kapljic, tol’ko let, Bog nam daj na svet’ živet!” Donelo je po vsej dvorani in želeli smo, da bi fara dočakala stoletni jubilej. Po izvrstnem kosilu, ki so ga pripravile naše sposobne kuharice, smo bili pripravljeni mirno poslušati govore častnih gostov. Glavni govornik je bil msgr. Louis B. Baznik, za njim nam je vsem čestital škof Griffin in nas vzpodbujal, da tudi v bodoče složno delujemo za faro. Nadalje so govorili Rev. Raphael Zbin, od mesta Lorain sta bila za- stopana Mr. Robert Salkovitz, Service Director, in Mr. John Koseko, predsednik mestnega odbora. Stoloravnatelj nas je spravil v dobro voljo z dovtipnimi šalami, da je družba bolj oživela. Predstavil je navzoče duhovnike, sestre Notre Dam-ke, dolgoletno voditeljico cerkvenega pevskega zbora Mimie Perusek in pevce. Ni pozabil 75-let faranov in starejših, predstavil je tudi Johna in Vido Kumše, ki obhajata 69-letnico poroke. Večerni program je prevzv. škof James A. Griffin zaključil z molitvijo. Pridni pomagači so dvorano hitro pospravili in pripravili za ples. Kmalu so se vneti plesalci sukali po dvorani po taktu veselih melodij Eddie Buehner orkestra iz Clevelanda, in za spremembo tudi po godbi Lorain Slovenian Button Accordionist Association. Ne smemo pozabiti se zahvaliti tudi tistim, ki so za,slovesnost diamantnega jubileja lepo okrasili in pobarvali našo staro cerkev, vsem gostom in vsem, ki so tako marljivo sodelovali pri pripravah za slovesno praznovanje diamantnega jubileja naše cerkve. Vida Kumse KANONIK J. J. OMAN: 25 let med clevelandskimi Slovenci Zdravje v stari letih Čim človek prekorači 50 let starosti, je pametno, da se glede prehrane ravna po primerni dieti za starejše ljudi. Posebno je to važno za stare ljudi, ki se po smrti zakonskega druga nenadoma znajdejo osamljeni — izven družinskega življenja, ki so ga bili vajeni. Težko se je navaditi sam pri mizi jesti in seveda še bolj sitno, če si mora moški sam za sebe kuhati. Takšne spremembe vplivajo na mnoge porazno, počutijo se zapuščene, so potrti in sploh nimajo več volje, da bi kaj jedli, še manj, da bi si sami kuhali. Toda stari ljudje v takšnem razpoloženju se navadno ne zavedajo, kako škodujejo svojemu zdravju, če se po svoji brezbrižnosti nepravilno hranijo. Stari ljudje potrebujejo sicer manj kalorij, toda stalna potreba po gotovih hranilnih Večeri ročnih de! Cleveland, Ohio — Kar prehitro je minilo poletje in dnevi so že občutno krajši. Opravke na cvetličnih in ze-lenjadnih gredicah že zamenjuje pospravljanje listja, ki ga jesen osiplje z dreves. Večeri postajajo hladnejši in daljši in spet prihajajo bolj do veljave: televizija, knjiga in ročno delo. Na to je mislil tudi odbor društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, Cleveland, O., in je na svoji zadnji seji v sredo 17. septembra sprejel predlog, da bo tudi za to sezono sponzoriral večere ročnega dela v Baragovem domu vsak drugi torek od 7 do 9 ure zvečer, kakor jih je preteklo zimo in pomlad. Lepo torej povabljene vse članice clevelandskih društev j KSKJ, tiste, ki ste že prihajale in tudi vse ostale, ki imate zanimanje za ročna dela, na te večere, ki se bodo po sklepu seje pričeli v torek, 14. oktobra ob 7 zvečer v Baragovem domu. Pridite v čim večjem številu. Na veselo svidenje! Mimi Mauser I NOVICE- 2 rcega svete NOVICE- ki IS pslretejefe NOVICE- ki jih debile ie sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- koliko? «pie originaine NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaia v Mio Ameriška ■ Domovina Povejte fo soseda, ki fs ni narcisa nanjo žrtvujmo se za svoj tisk, ( ohranimo n a S slovenski |) list Ameriško Domovino! " Na slovenskih tleh Ko je drugo jutro vlak privozil na slovenska tla, me je za hip prevzelo nepopisno ganotje. Najrajši bi bil izstopil in poljubil to lepo zemljo, ki mi je dala očeta in mater in mi izročila v skrb in varstvo nešteto svojih sinov in hčera. Kako prijetno je od vseh strani udarjala na uho slovenska govorica! Naša družba je bila kakor prerojena in nanovo pomlajena. Ozirali smo se venomer zdaj na levo, zdaj na desno in se kar nismo mogli nagledati te naravne lepote. Mimo nas so švigala Goriška brda, Notranjski Kras, Nanos in Čaven, Postojnska jama, Rakek in Ljubljansko barje. Ob pogledu na Preserje in tri krasne cerkvice, ki na treh prijaznih hribčkih obkrožajo presersko farno cerkev, je bil Mr. Anton Grdina tako ginjen, da; se mu je v očeh zalesketala solza hvaležnosti! Oj srečna, draga vas domača! Vendar pa moram resnici na ljubo tole povedati: Ko sem zapuščal Ameriko, se me je polaščala bojazen, da se bom morda v Sloveniji dolgočasil in da ne bom od dolgega časa vedel kaj početi. Odhajal sem pač v meni dotlej še popolnoma neznan svet. Pa sem se zelo, zelo motil! Zato sem bil tem prijetneje presenečen, ko sem videl, da se mi je življenje popolnoma drugače razvijalo, kot sem pričakoval. Že sem prišel k svoji dobri in skrbni materi, ki me je pričakovala in koprnela in hrepenela po meni, svojem vnuku. snoveh ostane. Slabo razpoloženje in osamljenost marsikomu jemlje apetit in tudi brigo za svoje zdravje. Toda dejstvo je, da tudi stari ljudje morajo imeti redno pravilno prehrano. Premalo sveže hrane in premalo beljakovin (protein) lahko povzroči v telesu pomanjkanje važnih vitaminov in mineralov, posebno železa. Pomanjkanje železa pa more povzročiti anemijo in ta povzroča še slabši apetit, pomanjkanje energije in več drugih zdravstvenih nevšečnosti. Za nekatere stare ljudi je zelo težko se pravilno hraniti. Invalidi težko hodijo, ne' morejo sami kupovati hrano in si kuhati; nekateri živijo v krajih, kjer ni varno hoditi iz hiše. Vendar je tudi za takšne življenjsko važno, da na nek način uredijo, da se bodo mogli redno pravilno hraniti. Če se jim zaradi slabe hrane poleg starostne oslabelosti še poslabša zdravje, bodo še večji siromaki. Za stare ljudi ni priporočljivo uživati sladkarij in mastne jedi, za njih zdravje pa je potrebno uživati osnovne yrste hrane kot mleko, meso, sadje in zelenjavo ter močnate jedi (kruh). Majhne južine med glavno jedjo kot sir, jogurt, paradižniki itd. tudi pomagajo k vsakdanji telesni potrebi vitaminov in minera-lij ter ne zahtevajo veliko truda za pripravljanje. Zdravje telesa pač pomaga, da človek preživi tudi drugih 50 let življenja kar pri dobri volji, nikomur v nadlego, zato je vredno se potruditi to ohranjati s primernim prehranjevanjem. Mlajši in zdravi pa bodo vršili človekoljubno delo, če starim, ki si ne morejo sami pomagati, storijo usluge v njih vsakdanjih potrebah. Zato je ta njena očitna in gorka ljubezen znova dvignila v meni narodni ponos, spet sem bil do dna duše uverjen, da je Slovenija ameriškim Slovencem v resnici dobra stara mati, da Slovenija še živi, da je zdrava, da nas ljubi, da skrbi za. nas, ki smo sinovi njenih sinov. Prvo, kar sem v Sloveniji hotel videti, ko smo otresli raz čevljev prah in raz obleke saje, s katerimi nas je poškropila lokomotiva, je bil Triglav. Priznam, da je imelo to moje hrepenenje neko c-troško barvo na sebi. Vendar ni to nič čudnega. Saj sem že od otroških let gojil srčno željo, videti kdaj ta čudoviti Triglav. Mati nam je neštetokrat pripovedovala o tem gorskem orjaku in nas s svojim mičnim pripovedovanjem kar zasanjala vanj. Zijaj e smo jo poslušali in skušali predstavljati si njegove visoke vrhove tam nekje pod oblaki. In ko sem odrastel, sem sredi minnesotske ravnine pogosto prepeval: “Oj Triglav, moj dom, kako si krasan!” Ko smo se torej tisto dopoldne peljali iz Ljubljane proti Gorenjski, me je precej opozoril na mogočno triglavsko skupino moj prijatelj i'1 zvesti spremljevalec profesor dr. Franc Trdan. Ob pogledu na sivo kapo tam daleč na obzorju me je obšel strah, na jezik pa so mi prihajale besede sv. pisma: “Tudi gore s svoji silno težo še niso stale...” Kakšna sil-1 na moč je morala delovati, da je iz ravnine ali iz morja dvignila to gigantsko težo in tako visoko! Kakšen mojster mora biti Stvarnik, da mu je narava tako pokorna! Bog je moral Slovence posebno 'ljubiti, ker jim je dal tako krasno zemljo. Vdahnil ji je toliko in tako raznovrstne naravne lepote, da vsakogar kakšna stvar še posebej vleče in vabi. Komur je ljub gozd, ga ima v Sloveniji na izbiro kakor na razstavi. Od mladega, redkega in mršavega pa do starega in gostega gozda se kar vrsti zelenje pred očmi. Glede gozdne uprave so bili in so še Evropejci modrejh kakor Amerikanci. Amerika je imela pred leti neizmerne gozdove. Toda prav ta obilica je bila vzrok, da so jih začeli naseljenci brezobzirno uničevati, najbrž so mislili, da gozda ne bo nikdar zmanjkalo. Ako prištejemo k temu počasnemu, a vztrajnemu uničevanju še neštete gozdne po' žare, ki so tedne in tedne divjali in žrli ta dragoceni božj’> dar, potem bomo šele znali ceniti ogromno škodo, ki jo je utrpela Amerika v svojin gozdovih. Vendar se ni spočetka nihče zganil ali zmenil, da mi omejil požare, zganili so se naseljenci le takrat, ko je bila njih lastnina v neposredni nevarnosti. ‘Zdaj pa, ko je gozd uničen in se je začela narava brezobzirno maščevati s tem, da nalivi orjejo polja in odnašajo rodovitno prst in da veter pretvarja polja in travnike v saharsko puščavo, se je zganila tudi javna oblast in pričela varovati ostanke; starih in saditi nove gozdove. (Dalje) Pokažite Ameriško Domovino prijateljem. Pošljamo jo brezplačno na ogled!