Politični ogled. Avstrijske dežele. Minister zuuanjih zadev, baron Hajnieile, je naglo umrl na Dnnaji. Kot nasleduik grof Andrasijev je zvezo napiavil Avstrije z Nemčijo, zoper Rusijo menje osoruo postopal, vendar tndi Italijanom kazai prijazno lice; v Serbiji je prouzročil odstop Rističev. Kdo bo njegov naslednik, to vse ugiba. — Državni zbor snide se 2. novembia. — Deželni zbori marljivo zborujejo: stajeiski je stroškov za Ijudskc šole deželi naložil 1,622.235 gl., nemški kouservativci so iz zbornice nevoljni pobeguoli, liberalci so potem uboge učitelje še v politično-nemške okove vkovali, češ : nobeden ne dobi službenskc doklade, če nima ,,entsprecbende iinssere Haltung". Profe8or Žolgar je ugovarjal: kmetijska šola v Grotenhofu slane 10.464 gl., vinorejska v Mariboru 17.240 gl. Za reguliianje Mure 1. 1882 ia 1883 se porabi 130.000 gl., za most črez Dravo pri Ormoži 6000 gl. Vlada je poslance vprašati dala, ali bi ne kazalo, sedanjo dvojno gosposko v eno združiti, n. pr. okrajne zastope in okrajua glavarstva, kei* je vse to prediago in preveč zamotauo. Libeialna večina je rekla, da neče dati odgovora in je odbila nasvet poslanca g. Hermana, ki je priporočal, naj bi vlsjda odpravila vse opovire, katere branijo , da dežela štajerska svojih potreboč in poslov aama nc opravlja, kajti potem je vprašaDJe o dvojni gosposki najbolje rešeno. Potem so se poslanci mariborskej trgovskej šoli navrgii 200 gl. podpoie in zborovanje bilo je za letos dokončano. — Koroški de/elni zbor je sklenol, Dravino strugo pri Kameičah za 28.000 gl. popravljati, kranjski pa staviti v Ljubljani deželui muzej za 200.000 gl. — Ljubljanska branilnica doloži 100.000 gl. — Tržaška trgovska zboruica doplača k velikej razstavi v Trsta 40.000 gl. — Višja deželna sodnija v Pragi je odločila, da ima vsaka sodnija na Ceskcm sprejemati neoiske iu česke vloge. — V Gališko gre iz Rusije vse polno Judov ; nek dr. Sapbir je nabral 5 milijonov, da podpira izseljence. — llrv.itski sabor je sprejel adreso do ccsarja in kralja, ter se zahvaIjujc v njej, da je vojaška granica npojenas Hr- vatsko. Ogerski dižavni zbor dobi na6rt nove postave, po katoiej se upelje na Ogerskein civiltai zakon za kristijane iu zidove. — Slavonci v Vinkovicah so prosnjo poslali miDisterstvu, naj bi se od Vukovara do Satnaca napravil kanal, Savina struga popravila in več železnic naredilo. — Železnico od Budimpešte nad Novisad-Zemun v Beligrad začeli so uže staviti. Vnanje države. V Bismarkovej Nemčiji imajo scdaj hudo volilno borba za državni zboi/. Mesto pomorsko Kil bočejo spremeniti v velikansko trdnjavo. Slišati je, da je ruski car nemškemu v Gdanskem privolil pograbiti Saksonsko. No, in kaj dobi potem saksonski kralj ? — Ruski car se ima baje z našim cesarjem sniti v Krašovicah, kiasnem gradu grofa Potockija v Gališkem. — Tuiškega sultana prijemljejo evropski upniki, pograbiti mu hočejo davke, da si pobotajo, kar jim je turška vlada dolžna. V Prizrenu so Turki užgali sibsko staroslavno in veliko cerkev, katero je pozidal bil car Dusan. — Greški kralj potuje po novib deželab, Grki so navdušeni. — Italijani se na vso moč orožajo. Papež menda le mislijo Ritu zapustiti, ker so dali vse imctje v Vatikanskej palači popisati in zapisnike poslaaikom evropskih velesil iziočiti; pravoč je, da pridejo bv. Oče v grad Miraiuar pri Trstu. — Fiancoski republikanec Gambetta je baje te dni obiskal Bismaika; knialu bo očitno, ali bo ta mož francoski uiinister, ali ne. Dobrega se cd ujcga ui nič nadejati. Tunis so fiancoski vojaki zasedli in kmalu siuenio reči, da je vsa dežela francoska. T« slutijo tudi Angleži in toraj strežejo vzeti Egipt; vendar Rusi, Italijaui, Turki, Nemci, menda tudi naši merodajai krogi, tega ue trpijo. Da bi dobili zaveznikov, ponujajo Angleži ceio Tnrčijo v razkosovanje; Avstriji obetajo vse tje doli do Soluna in Preveze. — Iz Aigentinske republike v južnej Araeriki došlo je 500 katoličanov romat k sv. Očetu ? Riru; donesli so 25.000 zlatovvdar!