ekonomsko ogledalo Y ■ A r\ ^ -i I _ j___• I \f\f\ /i i ^^ št. 4/2021 Jetnik XXVII Ekonomsko ogledalo št. 4, letnik XXVII, 2021 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: mag. Matevž Hribernik Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; Lejla Fajic; dr. Tina Golob Šušteršič; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih Izbrano temo je pripravila: Branka Tavčar (Plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji v mesecih epidemije covid-19) Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajic, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar Tehnično urejanje in prelom: Bibijana Cirman Naglič, Ema Bertina Kopitar Tisk: Collegium Graphicum d.o.o. Naklada: 130 izvodov Prvi natis Ljubljana, maj 2021 ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf) Publikacija je brezplačna. ©2021, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno 3 Tekoča gospodarska gibanja..............................................................................................................7 Mednarodno okolje.....................................................................................................................................9 Gospodarska gibanja v Sloveniji..........................................................................................................10 Trg dela .........................................................................................................................................................16 Cene...............................................................................................................................................................17 Finančni trgi.................................................................................................................................................18 Plačilna bilanca............................................................................................................................................19 Javne finance..............................................................................................................................................20 Izbrane teme.............................................................................................................................................23 Plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji v mesecih epidemije covid-19.......25 Statistična priloga..................................................................................................................................29 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 10. maja 2021. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, št. 4/2021 Aktualno 3 Aktualno Gospodarska aktivnost evrskega območja se je v prvem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej nekoliko skrčila; obeti so ugodni. Številne države evrskega območja so zaradi naraščanja okužb s COVID-19 na začetku leta podaljšale oziroma zaostrile ukrepe, ki so omejevali zlasti storitvene dejavnosti, vpliv na predelovalne dejavnosti in gradbeništvo pa je bil omejen. Med največjimi gospodarstvi evrskega območja in hkrati našimi pomembnejšimi trgovinskimi partnericami je bila aktivnost v prvem četrtletju najbolj prizadeta v Nemčiji (-1,7 %), kjer je bila zaradi strogih zajezitvenih ukrepov oslabljena zlasti zasebna potrošnja. Ob postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov v drugem četrtletju mednarodne institucije napovedujejo okrevanje aktivnosti v večini članic evrskega območja. Kazalniki gospodarske klime in zaupanja (ESI, PMI) so se aprila večinoma izboljšali na najvišje ravni po začetku epidemije in v nekaterih primerih zabeležili tudi rekordne vrednosti (npr. PMI za industrijo). Po daljšem obdobju so na rast aktivnosti nakazovali tudi kazalniki za storitveni sektor. V Sloveniji se je rast izvozno usmerjenih dejavnosti nadaljevala, začelo se je tudi okrevanje storitev. Razmeroma ugodna gibanja izvozno usmerjenega dela gospodarstva, ki je konec lanskega leta dosegel predkrizne ravni, so se nadaljevala tudi v prvem četrtletju letos. Izvoz blaga v države EU se je v primerjavi s četrtletjem prej še povečal, večja je bila tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti. S sproščanjem nekaterih zajezitvenih ukrepov se je februarja začelo okrevanje v storitvenih dejavnostih, kljub temu pa nekatere še naprej ostajajo močno prizadete. Prihodek se je februarja povečal v vseh tržnih storitvah, vključno z gostinstvom, ki pa ostaja na znatno nižji ravni kot pred epidemijo. Gradbena aktivnost se je po krepitvi v drugi polovici lanskega leta februarja znižala, predvsem v gradnji nestanovanjskih stavb. Zaostritev zajezitvenih ukrepov na začetku aprila je znova vplivala predvsem na storitvene dejavnosti, podatki o davčnem potrjevanju računov za drugo polovico meseca pa kažejo na ponovno povečanje prodaje in preseganje lanskih ravni. Izvozni del gospodarstva pa so, sodeč po tedenskih podatkih o porabi elektrike in prometu tovornih vozil, zajezitveni ukrepi tudi tokrat manj prizadeli. S postopnim sproščanjem zajezitvenih ukrepov se je trošenje gospodinjstev februarja in marca precej okrepilo. Ob odprtju večine prodajaln, odpravi omejitve gibanja med občinami in nadomeščanju zadržanih nakupov so se februarja in marca povečali predvsem izdatki gospodinjstev v trgovini na drobno z neživili in z živili ter v trgovini z motornimi vozili. Večje trošenje gospodinjstev je ob delnem sproščanju ukrepov vplivalo tudi na znižanje obsega vlog gospodinjstev v bankah, nekoliko pa se je tudi povečal obseg kreditov. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov pa se je v prvem četrtletju nadaljeval medletni upad prodaje v tistih storitvenih dejavnostih, ki so ostale pretežno zaprte (predvsem v nastanitvenih in gostinskih obratih ter kulturnih, športnih in razvedrilnih dejavnostih). Medletni upad se je sicer marca v primerjavi z januarjem in februarjem zaradi nizke lanske osnove in nekaterih dodatnih sprostitev zmanjšal, v nekaterih storitvah pa prevesil v rast. Razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, a se postopoma izboljšujejo. Število registriranih brezposelnih je aprila nadalje upadlo in je konec meseca znašalo 79.285 oseb, kar je 4,1 % manj kot konec marca in 10,6 % manj kot pred letom. Število delovno aktivnih, ki je bilo februarja medletno manjše za 1,4 %, se ohranja na podobni ravni od maja 2020. Najvišji medletni upad zaposlenosti je bil v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi najbolj prizadeli, največje zvišanje pa je zaradi povečanih potreb med epidemijo v zdravstvu in socialnem varstvu. Število delovno aktivnih je nižje kot v enakem obdobju pred epidemijo, število brezposelnih pa višje. Februarja se je nadaljevala visoka medletna rast plač, ki je povezana predvsem z izplačili kriznih dodatkov v javnem sektorju. Rast cen življenjskih potrebščin se je aprila drugi mesec zapored precej povečala. K temu so v največji meri prispevale medletno višje cene energentov, kar je predvsem posledica rekordno nizkih cen nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih lani aprila ter vladnih ukrepov, s katerimi je bil lani del odjemalcev začasno oproščen plačevanja prispevkov za porabo električne energije. Marca se je precej okrepila tudi medletna rast 4 Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 4/2021 cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev (na domačem in tujih trgih), višje so bile tudi uvozne cene. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je v prvem četrtletju letos močno povečal zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti in ukrepov za blažitev posledic epidemije, znašal je 1,3 mrd EUR. Glavnina primanjkljaja je izvirala iz močno povišanih odhodkov, večinoma zaradi PKP ukrepov za blažitev posledic epidemije (830,7 mio EUR), ki so omogočili predvsem višja sredstva za plače, transferje posameznikom in gospodinjstvom ter subvencije. Odhodki so bili medletno višji za 21,5 %, prihodki pa so presegli lansko raven za 3,3 %. Ob rasti plač, ki je bila okrepljena zlasti zaradi izplačil dodatkov v času epidemije, so bili medletno višji prihodki iz socialnih prispevkov in dohodnine, višji pa so bili tudi nedavčni prihodki. Zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti ter odlogov davčnih plačil in znižanih akontacij se je med davčnimi prihodki najbolj znižal davek na dodano vrednost. Ekonomsko ogledalo, št. 4/2021 Aktualno 5 Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je v prvem četrtletju nekoliko skrčila, obeti v predelovalnih dejavnostih in storitvah pa so na začetku drugega četrtletja ugodni Sestavljeni indeks (PMI) Predelovalne dejavnosti Storitve 62 58 54 50 46 42 38 34 30 26 22 18 14 10 oooooooooooo<-<-<-<- r\irNr\irNrNr\ir\ir\ir\ir\ir\ir\ir\irNr\irN —»m- £ rc c —» —> ^ w o —£ " Vir: Markit. Opomba: vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje. Aktivnost izvozno usmerjenega dela gospodarstva se je v prvem četrtletju nadalje povečala; s sproščanjem zajezitvenih ukrepov se je začelo tudi okrevanje storitvenih dejavnosti Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej. Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek (real.) 200 o 7 180 o ° 160 140 120 80 60 __ l'/Ví ^ Ä A Vir: SURS, preračuni UMAR. 100 40 Razpoložljivi kazalniki kažejo na povečanje trošenja gospodinjstev v prvem četrtletju Potrošnja gospodinjstev Real. prih. v trg. z neživih Real. prih. v trg. z živili Real. prih. v gostinstvu -Prodaja osebnih avtov fiz. osebam ii 120 Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatek za Q1 2021je pri gostinskem prihodku povprečna vrednost za januar in februar. K letno višjim cenam življenjskih potrebščin so največ prispevali dražji energenti a I Hrana I Ostalo ■ Goriva in energija SKUPAJ I Storitve 4 ~ 3 o > tš 2 1 £ 0 ? -1 -1 S c o A Vir: SURS, preračuni UMAR. Število registriranih brezposelnih je aprila nadalje upadlo 94 92 90 88 o 86 H 84 č 82 I 80 £ 78 > 76 a 74 Zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti in ukrepov za blaženje posledic epidemije se je v prvem četrtletju javnofinančni primanjkljaj močno povečal Javnofinančni saldo ■ Primarni saldo 2.000 1.000 0 j -1.000 -2.000 -3.000 -4.000 J Ji i- I ■ ■ ■ -1299,C -3542,2 CNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCNCN Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. 100 80 ^ 60 40 20 Vir: ZRSZ 4 0 tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Tekoča gospodarska gibanja 9 Mednarodno okolje f Slika 1: Četrtletna sprememba BDP v naših pomembnejših trgovinskih partnericah IQ2 20 Q3 20 IQ4 20 IQ1 21 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 -10 -12 -14 Gospodarska aktivnost v evrskem območju je v letošnjem prvem četrtletju ponovno nekoliko upadla. BDP je po močnem okrevanju v lanskem tretjem četrtletju zaradi vnovičnega razmaha epidemije in zaostritve zajezitvenih ukrepov v zadnjih dveh četrtletjih upadel. Gospodarska aktivnost se je po prvi oceni Eurostata v prvem četrtletju v primerjavi z lanskim zadnjim znižala za 0,6 % (v četrtem za 0,7 %), medletni upad pa je bil 1,8 % (v četrtem za 4,9 %). Med največjimi gospodarstvi evrskega območja in hkrati našimi pomembnejšimi trgovinskimi partnericami je bila aktivnost v prvem četrtletju najbolj prizadeta v Nemčiji (-1,7 %), kjer je bila zaradi strogih zajezitvenih ukrepov oslabljena zlasti zasebna potrošnja. Ob postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov mednarodne institucije v drugem četrtletju napovedujejo okrevanje aktivnosti v večini članic evrskega območja. Vir: Eurostat f Slika 2: Kazalnik gospodarske klime (ESI) za evrsko območje -Industrija -Potrošniki Gradbeništvo Storitve -Prodaja na drobno -ESI (desna os) Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je na prehodu v drugo četrtletje glede na razpoložljive kazalnike povečala. Gospodarska klima evrskega območja (ESI) se je aprila drugi mesec zapored močno izboljšala in se vrnila na predkrizno raven. Zaupanje se je izboljšalo v vseh dejavnostih in med potrošniki, najbolj v industriji, kjer je nekoliko presegel najvišjo izmerjeno vrednost do sedaj. Na izboljšanje gospodarskih razmer je aprila nakazoval tudi sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI). Kazalnik za predelovalne dejavnosti se je aprila povečal deseti mesec zapored in dosegel najvišjo vrednost v več kot dvajsetih letih. Prvič po lanskih poletnih mesecih je na rast aktivnosti nakazoval tudi kazalnik za storitveni sektor. Vir: EK f Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje sprememba, v %* 2020 III 21 IV 21 IV 21/III 21 IV 21/IV 20 I-IV 21/I-IV 20 Brent USD, na sod 41,83 65,41 64,81 -0,9 250,9 45,5 Brent EUR, na sod 36,57 54,97 51,52 -6,3 203,0 31,5 USD/EUR 1,142 1,190 1,198 0,7 10,3 9,6 3-mesečni EURIBOR, v % -0,427 -0,539 -0,538 0,3 26,3 -17,4 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR. Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. 10 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2021 Gospodarska gibanja v Sloveniji f Slika 3: Kratkoročni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji Izvoz blaga — Ind. proiz. predelovalnih dej. Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek (nom.) OOOOO«— t— t— t— t— t— t— t— t— «-^("NCN cccccccccccccc£££ fCfCfCfCfCfCfCfCfCfCfCfCfCfC .ii, .ii, .ii, Vir: SURS, preračuni UMAR. Rast izvozno usmerjenih dejavnosti se je nadaljevala, začelo se je tudi okrevanje storitev. Razmeroma ugodna gibanja izvozno usmerjenega dela gospodarstva, ki je konec lanskega leta dosegel predkrizne ravni, so se nadaljevala tudi v prvem četrtletju letos. Izvoz blaga v države EU se je še povečal, večja je bila tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti. S sproščanjem nekaterih zajezitvenih ukrepov se je februarja začelo okrevanje v storitvenih dejavnostih, kljub temu pa nekatere še naprej ostajajo močno prizadete. Prihodek se je februarja povečal v vseh tržnih storitvah, vključno z gostinstvom, ki pa ostaja na znatno nižji ravni kot pred epidemijo. Ob odprtju vseh neživilskih prodajaln se je močneje okrepila tudi prodaja v trgovini, rast se je po predhodnih podatkih nadaljevala tudi marca. Gradbena aktivnost pa se je po krepitvi v drugi polovici lanskega leta februarja znižala, predvsem v gradnji nestanovanjskih stavb. Zaustavitev javnega življenja na začetku aprila je znova vplivala predvsem na storitvene dejavnosti, podatki o davčnem potrjevanju računov za drugo polovico meseca pa kažejo na ponovno povečanje prodaje in preseganje lanskih ravni. Izvozni del gospodarstva pa so sodeč po tedenskih podatkih o porabi elektrike in prometu tovornih vozil zajezitveni ukrepi tudi tokrat manj prizadeli. f Slika 4: Poraba elektrike -Avstrija -Francija -Hrvaška O o o o O o o O O o d 10 S O > 0 C U 10 -Q F 5 Ol F 0 -5 -10 tu -15 "a S -20 -25 -30 eNeNrNeNrNrNrNeNrNrNeNCNCNCN Medletni upad industrijskega odjema elektrike se je februarja v primerjavi s prejšnjimi meseci drugega vala epidemije nekoliko poglobil, poslovnega pa zmanjšal. Industrijska poraba elektrike je bila februarja medletno nižja za 8,1 % (v zadnjih treh mesecih lanskega leta v povprečju za 3,7 %, januarja letos za 6,5 %). Medletni upad poslovnega odjema, kamor se pretežno uvrščajo storitvene dejavnosti in trgovina1, se je februarja ob delni sprostitvi zajezitvenih ukrepov nekoliko zmanjšal (12,1 %), potem ko je bil novembra in januarja ob zaprtih nenujnih storitvah in trgovinah okoli 14-odstoten.2 Gospodinjska poraba elektrike pa je bila februarja ob večjem ostajanju doma zaradi epidemije medletno višja (7,7 %), vendar manj kot na vrhuncu drugega vala epidemije. 1 V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta storitvene dejavnosti in trgovine, znotraj te odjemne skupine so tudi skladišča, kmetijska dejavnost ipd., lahko pa tudi večja, proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike priključne moči. 2 Decembra je bil medletni upad ob sprostitvi ukrepov okoli praznikov 9,4-odstoten. f Slika 6: Promet elektronsko cestninjenih vozil na slovenskih avtocestah -Elektronsko cestninjena vozila -Domača -Tuja ■S. .2 £ S- E .2. Vir: DARS (posredovana interna poročila), preračun UMAR. Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah3 je bil aprila medletno večji za 59 %, v primerjavi z aprilom leta 2019 pa za 2 %. Promet domačih vozil je bil medletno večji za 31 %, promet tujih pa za 85 %. Tako visoke medletne rasti beležimo zlasti zaradi učinka osnove, saj je bil promet lani aprila zaradi strogih zajezitvenih ukrepov ob prvem valu epidemije močno omejen. Ker se je takrat bolj znižal promet tujih vozil, zdaj medletno tudi močneje okreva. Delež prometa tujih vozil, ki se je v lanskem aprilu znižal za več kot 8 o. t., se je v nekaj mesecih vrnil na predkrizno raven okoli 60 %. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 je bil aprila 2021 promet domačih in tujih vozil malenkost večji, kar je relativno ugodno, saj je imel en delovni dan manj. 3 Merjeno v prevoženih kilometrih. Vir: SODO f Slika 7: Davčno potrjevanje računov Vir: FURS, preračuni UMAR. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja aprila medletno večja za 36 %, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 pa nižja za 9 %. Medletna rast, ki je bila predvsem posledica nizke osnove, se je še okrepila v drugi polovici meseca po ponovnem odprtju nenujnih trgovin in nekaterih storitev. Na rast je pozitivno vplivalo tudi nadaljnje sproščanje drugih ukrepov (ponovno dovoljen prehod med regijami, odprtje manjšega dela nastanitvenih obratov, strežba na terasah, ponekod pa tudi strežba v notranjosti lokalov). V nekaterih delih storitev, ki so se lani ponovno odprle že v zadnji tretjini aprila4, pa se je medletna rast umirila. Skupaj je prodaja aprila za 9 % zaostajala za prodajo iz leta 2019, na kar sta poleg letošnjega (delnega) zaprtja nekaterih trgovin in storitev vplivala tudi en deloven dan manj in drugačna razporeditev velikonočnih praznikov. 4 Gre predvsem za prodajo gradbenega materiala, pohištva, avtomobilov. 12 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2021 I Slika 8: Blagovna menjava - realno -Izvoz v države EU -Uvoz iz držav EU 160 150 140 130 120 110 100 90 80 70 Okrevanje blagovne menjave se je prvem četrtletju letos nadaljevalo. Realni izvoz blaga v države EU se je marca nadalje povečal in v prvem četrtletju presegel predkrizne ravni. Ocenjujemo, da je izvoz okreval v večini glavnih dejavnosti, zastalo pa je okrevanje izvoza vozil5. Še naprej so bila ugodna predvsem gibanja izvoza proizvodov za vmesno porabo. Izvozna pričakovanja, ki so se v zadnjih mesecih izboljševala, se aprila niso bistveno spremenila, podjetja pa so bila glede prihodnjega tujega povpraševanja bolj optimistična kot pred pričetkom epidemije. Nadalje je okreval tudi uvoz blaga, kar povezujemo predvsem z okrevanjem industrijskih dejavnosti in s tem povezanim višjim uvozom blaga za vmesno potrošnjo. Vir: SURS, preračuni UMAR. Podrobni podatki po klasifikaciji SMTK so na voljo do februarja 2021. 170 I Slika 9: Storitvena menjava - nominalno -Izvoz storitev -Uvoz storitev rs rs (C (C Vir: BS, preračuni UMAR. Storitvena menjava s tujino je bila v prvih dveh mesecih leta precej nižja kot v enakem obdobju lani. Izvoz storitev je bil v prvih dveh mesecih za okoli četrtino nižji kot pred letom, uvoz pa za petino. Ukrepi za zajezitev epidemije, še zlasti zaprtje gostinskih in nastanitvenih obratov ter omejitve pri prehodu meja, so še naprej močno vplivali na turizem, kjer so bili izvozni in uvozni prihodki v prvih dveh mesecih medletno nižji za okoli 85 %. Opazno nižja kot pred letom je bila tudi menjava IKT storitev. Gibanja v nekaterih drugih pomembnejših storitvenih dejavnostih (transport, ostale poslovne dejavnosti) so bila v drugem valu epidemije ugodnejša, kljub temu pa je bila zaradi visoke osnove v večini teh dejavnosti menjava nižja kot pred letom. Večja kot pred letom pa je bila menjava gradbenih storitev, izstopa tudi rast uvoza transportnih storitev.6 6 Rast je bila posledica lanske zelo nizke aktivnosti v pomorskem transportu in pretovoru blaga v Kopru zaradi začetka epidemije v Aziji ter precejšnega povečanja prevoznih stroškov v zadnjih mesecih. # Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2020 III 21/II 21 III 21/III 20 I-III 21/I-III 20 Izvoz blaga, realno1 -0,8 1,53 16,5 5,4 - v EU -7,7 1,93 22,8 4,3 Uvoz blaga, realno1 -2,7 3,53 15,8 2,1 - iz EU -8,5 0,03 18,4 3,2 Industrijska proizvodnja, realno -5,1 -0,93 8,5 3,0 - v predelovalnih dejavnostih -4,8 -1,43 9,2 3,4 v % 2020 II 21/I 21 II 21/II 20 I-II 21/I-II 20 Izvoz storitev, nominalno2 -19,6 6,03 -22,04 -24,8 Uvoz storitev, nominalno2 -15,2 4,33 -16,14 -20,4 Gradbeništvo - vrednost opravljenih gradbenih del, realno -0,7 -1,73 -9,3 -7,0 Trgovina - realni prihodek -7,2 11,33 1,94 -3,9 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek -11,1 7,43 -8,14 -10,5 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 plačilnobilančna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. Ekonomsko ogledalo, št. 4/2021 Tekoča gospodarska gibanja 13 f Slika 10: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih -Visoko teh. zahtevne -Sr. nizko teh. zahtevne -Pred. dejavnosti Sr. visoko teh. zahtevne Nizko teh. zahtevne i P '¡z on 220 200 180 160 140 80 Vir: SURS, preračuni UMAR. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v prvem četrtletju letos nadalje povečala, kljub nekoliko šibkejši aktivnosti marca. Po krepitvi v začetku leta se je aktivnost marca znižala, saj je prišlo do upada v visoko tehnološko zahtevnih panogah, v manjšem obsegu pa se je zmanjšala tudi proizvodnja v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah. Aktivnost se je v visoko tehnološko zahtevnih panogah zmanjšala tudi medčetrtletno v srednje visoko, srednje nizko in nizko tehnološko zahtevnih panogah pa se je povečala. Tudi v primerjavi z istim četrtletjem lani je bila aktivnost v visoko tehnološko zahtevnih panogah v prvem četrtletju letos nižja, po naši oceni predvsem zaradi slabšega rezultata farmacevtske industrije ter visoke lanske osnove. Do manjšega upada je v medletni primerjavi prišlo tudi v nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer je bil širše osnovan. V srednje visoko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah je bila aktivnost v prvem četrtletju medletno višja, pri čemer sta slabši rezultat zabeležili le avtomobilska industrija in proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov. 120 100 f Slika 11: Aktivnost v gradbeništvu -Desezonirani podatki -Trimesečne drseče sredine, desezonirano Gradbena aktivnost se je februarja nekoliko znižala. Vrednost opravljenih del se je znižala za 1,8 % in bila v prvih dveh mesecih za 7,0 % nižja kot pred letom. V primerjavi s predkriznima letoma 2018 in 2019 je bila gradbena aktivnost v zadnjih mesecih precej višja v gradnji stanovanjskih stavb, nekoliko višja v specializiranih gradbenih delih in gradnji inženirskih objektov, v gradnji nestanovanjskih stavb pa zaradi znižanja v februarju precej nižja. Podatki o zalogi pogodb in novih pogodbah v gradbeništvu ne kažejo enotne slike. Vrednost zaloge pogodb se je - po vrhu sredi leta 2020 - znižala, a ostaja znatno višja kot v predhodnih letih. Vrednost novih pogodb v zadnjih mesecih precej niha: po relativno dobrem zadnjem četrtletju je bila februarja znatno nižje kot istega meseca lani. Vir: SURS, preračuni UMAR. # Slika 12: Prihodek v trgovini -Skupaj -Trg. na debelo Trg. z mot. vozili -Trg. na drobno 180 160 140 120 / y HN Prodaja v trgovini se je februarja ob odprtju vseh neživilskih prodajaln precej okrepila; rast se je po predhodnih podatkih nadaljevala tudi marca. Ob ponovnem odprtju prodajaln in odpravi omejitve gibanja med občinami se je prihodek povečal v vseh treh glavnih panogah. Najbolj, skoraj za petino, v trgovini na drobno, kjer se je tudi zaradi nadomeščanja zadržanih nakupov gospodinjstev za več kot tretjino povečala prodaja neživil. Precej višji kot januarja je bil tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili, vendar je prodaja novih osebnih avtomobilov medletno še zaostajala za več kot desetino. Po predhodnih podatkih se je marca nadalje okrepila prodaja v vseh segmentih. 100 Vir: SURS, preračuni UMAR. ■ 14 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2021 I Slika 13: Prihodek v tržnih storitvah -Skupaj* -Info. in komunik. (J) Druge poslovne (N) Promet in sklad. (H) Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I) Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami. Prihodek se je februarja povečal v vseh tržnih storitvah. Po zmanjševanju od oktobra se je realni prihodek najbolj okrepil v gostinstvu, kar je bila tudi posledica dodatnih pojasnil glede možnosti poslovanja s pravnimi osebami. Močno se je povečal tudi v prometu in skladiščenju, zlasti v kopenskem potniškem in blagovnem prometu. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je rast pospešila predvsem kot posledica večjih prihodkov računalniških storitev na domačem trgu. Prihodek v strokovno-tehničnih dejavnostih se je ohranil na doseženi ravni preteklega meseca, prav tako kot v drugih poslovnih dejavnostih. Zaostanek za lansko ravnjo ostaja v gostinstvu ter potovalnih agencijah znaten, v prvih dveh mesecih preko 70 % oz. 80 %. V strokovno-tehničnih, informacijsko-komunikacijskih dejavnostih ter prometu pa je bila v tem obdobju lanska raven prihodka že presežena. f Slika 14: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev Potrošnja gospodinjstev -Real. prih. v trg. z neživili -Real. prih. v trg. z živili -Real. prih. v gostinstvu -Prodaja osebnih avtov fiz. osebam Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatek za Q1 2021 je pri gostinskem prihodku povprečna vrednost za januar in februar. Trošenje gospodinjstev se je februarja in marca precej okrepilo in bilo v nekaterih segmentih v prvem četrtletju medletno večje, tam, kjer so bile omejitve pri poslovanju še visoke, pa manjše. Ob odprtju večine prodajaln, odpravi omejitve gibanja med občinami in nadomeščanju zadržanih nakupov so se februarja in marca povečali predvsem izdatki gospodinjstev v trgovini na drobno z neživili in z živili ter v trgovini z motornimi vozili. Ob medletni februarski rasti, ki se je marca zaradi nizke osnove še izraziteje povečala, je bila prodaja v prvem četrtletju v trgovini na drobno z neživili za več kot desetino, v trgovini na drobno z živili pa za 6,0 % večja kot pred letom. Skoraj za desetino je bil večji tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili, kjer se je predvsem okrepila marčevska prodaja. Na drugi strani se je v prvem četrtletju7 nadaljeval medletni upad prodaje v tistih storitvenih dejavnostih, ki so ostale pretežno zaprte (predvsem v nastanitvenih in gostinskih obratih ter kulturnih, športnih in razvedrilnih dejavnostih). Medletni upad se je sicer marca v primerjavi z januarjem in februarjem zaradi nizke osnove in nekaterih dodatnih sprostitev zmanjšal, v nekaterih storitvah pa prevesil v rast. 7 Po podatkih o davčnem potrjevanju računov. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Tekoča gospodarska gibanja 15 I Slika 15: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa -Cestni -Cestni - po tujini Cestni - izvoz, uvoz in notranji -Železniški aaaaaaaaaaa Vir: SURS, preračuni UMAR. Obseg cestnega blagovnega prometa se je v zadnjem četrtletju 2020 nadalje močno povečal in dosegel raven s konca leta 2019. Slovenski cestni prevozniki velik del prevozov opravijo v drugih državah. Zaradi strogih zajezitvenih ukrepov v večini evropskih držav v prvi polovici lanskega leta se je obseg cestnih prevozov po tujini zelo zmanjšal. Ob rahljanju ukrepov se je ponovno povečal, a se v četrtem četrtletju okrevanje ni nadaljevalo in je ostal medletno za 12 % nižji. Obseg cestnih prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj) se je v prvem valu zmanjšal manj, potem najprej okreval počasneje, v četrtem četrtletju pa bolj in je bil medletno že višji za 13 %. Zajezitveni ukrepi so na obseg železniškega prevoza blaga, ki pa se je zniževal že nekaj četrtletij pred prvim valom epidemije, vplivali manj intenzivno in v daljšem obdobju (v četrtem četrtletju je bil medletno nižji za 9 %). f Slika 16: Gospodarska klima -Gospodarska klima -Predelovalne dej. Trg. na drobno — Storitvene dej. -Gradbeništvo - Potrošniki ccccccccccc (0(0(0(0(0(0(0(0(0(0(0 Vir: SURS, preračuni UMAR. Razpoloženje v gospodarstvu se je aprila še nekoliko izboljšalo. Z napovedanim sproščanjem nekaterih zajezitvenih ukrepov in ponovnim odpiranjem javnega življenja sredi meseca se je izboljšalo predvsem zaupanje v trgovini, deloma pa tudi v storitvenih dejavnostih. Že več mesecev se izboljšuje tudi zaupanje v gradbeništvu, ki je najvišje v zadnjih dveh letih. Zaupanje v izvoznem delu gospodarstva se aprila ni bistveno spremenilo in je ostalo na višjih ravneh kot pred epidemijo. Nadalje pa se je poslabšalo zaupanje potrošnikov, ki tudi ostaja zelo nizko. 16 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2021 Trg dela i Slika 17: Število delovno aktivnih in registriranih brezposelnih oseb I Delovno aktivni po SRDAP (leva os) -Registrirani brezposelni (desna os) fCfCfCfCfCfCfCfCfCfCfCfCfCfCfC Število registriranih brezposelnih je aprila nadalje upadlo. Po decembrskem in januarskem povečanju števila brezposelnih, ki ob ohranjanju interventnih ukrepov ni bistveno odstopalo od sezonskih povečanj v enakem obdobju preteklih let, je od februarja do prve polovice aprila število brezposelnih sezonsko upadlo. Konec aprila je bilo brezposelnih 79.285 oseb, kar je 4,1 % manj kot konec marca in 10,6 % manj kot pred letom. V primerjavi s koncem aprila leta 2019 pa je bilo za 7,2 % višje. Število delovno aktivnih je bilo februarja medletno manjše za 1,4 %, kar je podobno kot v predhodnih mesecih. Najvišji upad zaposlenosti je bil v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi najbolj prizadeli, najbolj pa se je povišala v zdravstvu in socialnem varstvu. Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. f Slika 18: Povprečna bruto plača na zaposlenega -Zasebni sektor -Javni sektor -Skupaj Vir: SURS, preračuni UMAR. Februarja se je nadaljevala medletna rast plač, na katero so še naprej pomembno vplivala predvsem izplačila kriznih dodatkov v javnem sektorju. Proti koncu lanskega leta in v prvih dveh mesecih letos se je s ponovnim izplačevanjem dodatkov (izredno izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi) znova povišala medletna rast plač v javnem sektorju, najbolj v socialni oskrbi in zdravstvu (februarja je znašala 35,5 %; v celotnem javnem sektorju 14,8 %). V zasebnem sektorju se rast v drugem valu epidemije ni zvišala.8 Izjema je le decembrsko povišanje (za 5,3 %), predvsem zaradi izplačil božičnic in 13. plač, februarja pa je bila rast plač kljub dvigu minimalne plače v začetku leta ponovno nekoliko nižja (3,9 %). 8 V drugem valu epidemije (oktober 2020 - februar 2021) je bila povprečna medletna rast plač 3,8 %, kar je manj kot v prvem valu epidemije in poletnih mesecih (oboje 4,5 %). f Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2020 II 21/I 21 II 21/II 20 I-II 21/I-II 20 Delovno aktivni2 -0,6 0,1' -1,4 -1,4 Povprečna nominalna bruto plača 5,8 0,3' 9,4 8,8 zasebni sektor 4,4 0,6] 3,7 3,8 javni sektor 7,8 -2,9] 18,4 16,6 v tem sektor država 9,9 -4,11 22,9 20,5 v tem javne družbe 1,9 0,4] 4,7 4,7 2020 II 20 I 20 II 21 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,7 7,5 8,7 8,6 v % 2020 IV 21/III 21 IV 21/IV 20 I-IV 21/I-IV 20 Registrirani brezposelni 14,6 -1,5 -10,6 5,4 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Tekoča gospodarska gibanja 17 Cene # Slika 19: Cene življenjskih potrebščin -Slovenija -Evrsko območje c 1 Vir: SURS, Eurostat. Rast cen življenjskih potrebščin se je aprila precej okrepila.9 K temu so v največji meri prispevale medletno višje cene energentov, karje predvsem posledica rekordno nizkih cen nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih lani aprila ter vladnih ukrepov, s katerim so bila lani gospodinjstva in določeni manjši poslovni odjemalci z odlokom začasno oproščeni plačevanja prispevkov za porabo električne energije. Po izrazitem znižanju v predhodnih dveh mesecih pa so bile aprila medletno višje (za 0,2 %) cene poltrajnega blaga, predvsem zaradi rasti cen v skupini obleka in obutev ob menjavi kolekcij, ki je bila letos zaradi dlje trajajočih omejitvenih ukrepov realizirana nekoliko kasneje kot v preteklih letih. Prvič po avgustu 2019 so bile medletno višje tudi cene trajnega blaga (za 1,2 %). Medletni padec cen storitev se je aprila še nekoliko poglobil (na 0,7 %), enak je bil tudi v skupini hrana in brezalkoholne pijače. 4 3 2 0 9 Zaradi dodatnih omejitvenih ukrepov so na SURS-u del drobnoprodajnih cen neživilskih izdelkov in storitev zbrali po telefonu in prek spletnih strani ponudnikov. Manjkajoče cene so nadomestili s cenami, pri katerih so upoštevali povprečno spremembo cen sorodnih izdelkov. Pri storitvah, za katere je velika verjetnost, da bodo njihove cene enake, ko bodo storitve ponovno na voljo, so upoštevali zadnjo znano ceno. Pri storitvah s sezonskim gibanjem cen (počitniški paketi, nekatere nastanitvene storitve) pa so upoštevali mesečno spremembo cen iz prejšnjega leta. Delež na tak način pridobljenih podatkov predstavlja 5,2 % indeksa cen življenjskih potrebščin. f Slika 20: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev Domači trg Tuji trg ccccccccccc füfüfüfüfüfüfüfüfüfüfü Vir: SURS. Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je marca ob višji rasti cen na domačem in tujih trgih ponovno okrepila in dosegla 2 %. Cene na domačem trgu še naprej poganja rast cen proizvodov iz skupine surovin in investicij, marca pa se je precej okrepila tudi rast cen energentov. Slednje je veliki meri posledica nižje osnove, ko je vlada ob prvem valu epidemije določenim manjšim poslovnim odjemalcem oprostila plačila prispevkov za električno energijo. Rast cen proizvodov za široko porabo ob skromnejšem trošenju gospodinjstev ostaja nizka. Na tujih trgih pa k rasti cen še naprej največ prispevajo višje cene proizvodov za investicije, marca so bile (po skoraj dveh letih zniževanja) medletno višje tudi cene v skupini surovin. f Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % XII 20/XII 19 V 20-IV 21/V 19-IV 20 IV 21/III 21 IV 21/IV 20 I-IV 21/I-IV 20 Skupaj -1,1 -0,3 1,0 2,1 0,1 Hrana 1,1 2,1 0,5 -0,5 -0,3 Goriva in energija -9,9 -7,1 0,9 19,8 2,0 Storitve 0,2 0,8 0,7 -0,7 -0,3 Ostalo1 -0,5 -0,4 1,5 0,8 0,1 Osnovna inflacija - brez hrane in energije -0,1 0,3 1,2 0,4 -0,1 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 -0,4 0,3 0,8 0,8 0,2 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju. 18 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2021 Finančni trgi f Slika 21: Krediti domačim nebančnim sektorjem Potrošniški Stanovanjski Podjetja in NFI Skupaj ccccccccccc fOfCfCfCfCfCfCfCfCfCfC Vir: BS. Medletni padec obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je marca ohranil pri 2,5 %. Kljub mesečni rasti kreditov podjetjem in NFI se je na medletni ravni njihov upad še okrepil (na -4,5 %). Po tem, ko je bil v prvih dveh mesecih letos obseg kreditov gospodinjstvom medletno nižji, je bil marca ponovno nekoliko višji. Ocenjujemo, da je to v veliki meri posledica večjega trošenja gospodinjstev ob delnem sproščanju ukrepov za zajezitev širjenja epidemije. Na mesečni ravni se je tako skoraj za 3 % povečal obseg ostalih posojil (negativna stanja na tekočih računih). Po skoraj letu in pol neprekinjenega zniževanja se je marca nekoliko okrepil obseg potrošniških kreditov, ki pa je še vedno za 7,5 % nižji kot v enakem mesecu lani. Večje trošenje je vplivalo tudi na znižanje obsega vlog gospodinjstev v bankah, a je medletna rast še vedno presegala 11 %. Delež nedonosnih terjatev, merjen z zamudami nad 90 dni, se je v prvih dveh mesecih leta ohranil okrog 1 %. f Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. III 20 31. XII 20 31. III 21 31. III 21/28. II 21 31. III 21/31. III 20 Krediti skupaj 23.620,0 22.860,9 23.050,0 0,7 -2,4 Krediti podjetjem in NFI 11.043,0 10.307,0 10.541,0 0,8 -4,5 Krediti državi 1.623,3 1.556,8 1.482,0 -1,0 -8,7 Krediti gospodinjstvom 10.953,8 10.997,0 11.027,0 0,8 0,7 Potrošniški 2.885,8 2.706,5 2.668,7 0,1 -7,5 Stanovanjski 6.643,1 6.862,1 6.928,6 0,7 4,3 Ostalo 1.424,8 1.428,4 1.429,6 2,8 0,3 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 21.071,0 22.915,7 23.528,9 0,0 11,7 Čez noč 16.718,9 18.975,7 19.726,7 0,2 18,0 Vezane 4.352,0 3.939,9 3.802,2 -1,3 -12,6 Bančne vloge centralne države skupaj 696,5 595,3 549,3 -4,7 -21,1 Vloge nefinančnih družb skupaj 7.117,6 8.053,5 8.552,5 7,7 20,2 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI - nedenarne finančne institucije. Tekoča gospodarska gibanja 19 Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Plačilna bilanca # Slika 22: Tekoči račun plačilne bilance ^■Sekundarni dohodki H Primarni dohodki ^■Blagovna menjava H Storitvena menjava -Tekoči račun 5000 fcfcfcfcfcfcfcfcfcfcfc Vir: BS, preračuni UMAR. Presežek tekočega računa plačilne bilance ostaja na visoki ravni in je zadnjih dvanajstih mesecih znašal 3,2 mrd EUR (6,6 % BDP). Ob nadaljnjem zniževanju presežka v menjavi storitev, ki jo je epidemija močno prizadela, je k medletno višjemu presežku tekočih transakcij prispeval predvsem višji blagovni presežek. Povečanje blagovnega presežka je bilo posledica večjega realnega padca uvoza blaga od izvoza in izboljšanja pogojev menjave. Presežek tekočega računa se je medletno okrepil tudi zaradi manjših neto odlivov primarnih dohodkov, zlasti manjših izplačil dobičkov gospodarskih družb v tuji lasti, kar je povezano z lanskim padcem gospodarske aktivnosti. Slovenija je prejela tudi več subvencij iz proračuna EU za skupno kmetijsko in ribiško politiko. Višje neto odlive sekundarnih dohodkov pa so zaznamovala višja plačila sredstev v proračun EU na osnovi DDV in bruto nacionalnega dohodka. Tabela 6: Plačilna bilanca I-II 2021, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-II 2020 Tekoči račun 6408,8 5924,7 484,2 571,7 Blago 5043,5 4590,1 453,4 391,2 Storitve 923,5 669,7 253,8 387,1 Primarni dohodki 316,2 369,0 -52,8 -56,4 Sekundarni dohodki 125,7 295,9 -170,3 -150,1 Kapitalski račun 342,5 329,2 13,3 -34,5 Finančni račun 2609,4 3514,5 905,1 589,1 Neposredne naložbe 333,7 146,7 -186,9 -69,5 Naložbe v vrednostne papirje 1007,4 366,7 -640,6 -1006,4 Ostale naložbe 1272,6 2988,5 1715,9 1605,1 Statistična napaka 407,6 0,0 407,6 51,8 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. 20 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2021 Javne finance i Slika 23: Prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja Davčni prihodki* Nedavčni prihodki ■ Ostalo ■ Prispevki za soc. varnost ■ Prejeta sredstva iz EU A SKUPAJ PRIHODKI (desna 21 0 16 '■K* 11 'I 6 n =5 1 D J -4 1 -9 aj o. -14 CL -19 os) 21 16 11 # 6 -K (O 1 E -4 =1 01 -9 =5 -14 -19 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 18 19 20 21 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Brez socialnih prispevkov. Ob visoki rasti odhodkov, ki je presegla rast prihodkov, je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja10 prvem četrtletju letos znašal 1,3 mrd EUR. Prihodki so v tem obdobju presegli lansko raven za 3,3 %. Ob rasti plač, ki je okrepljena zlasti zaradi izplačil dodatkov v času epidemije, so bili medletno višji prihodki iz socialnih prispevkov in dohodnine. Višja kot lani so bila tudi prejeta sredstva iz EU in drugi nedavčni prihodki. Zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti in odlogov davčnih plačil in znižanih akontacij v skladu z interventno zakonodajo pa so bili pod lansko ravnijo nekateri davčni prihodki, najbolj od davka na dodano vrednost (-9,6 %). Odhodki so bili v tem obdobju močno povišani (medletno za 21,5 %), na kar so vplivali ukrepi za blažitev posledic epidemije. Na podlagi PKP zakonov je bilo teh izplačil iz državnega proračuna v prvem četrtletju za 830,7 mio EUR,11 največ za dodatke zaposlenim v javnem sektorju (209,6 mio), delno povračilo nekritih fiksnih stroškov (196,0 mio), mesečni temeljni dohodek (103,5 mio), povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo (86,7 mio), krizni dodatek (60,0 mio) idr. To se kaže v okrepljeni rasti sredstev za plače v javnem sektorju, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter subvencij. Nekoliko so se okrepile tudi investicije. Po predhodnih podatkih državnega proračuna za april 2021 se je naraščanje primanjkljaja bistveno upočasnilo. 10 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku. 11 Vseh izplačanih ukrepov povezanih z obvladovanjem epidemije covid-19, torej tudi izdatkov izven PKP zakonov, je bilo po podatkih MF več, in sicer 926 mio EUR. f Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku Kategorija I-III 2020 I-III 2021 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 4.649,5 2,9 4.803,6 3,3 Davčni prihodki1 2.339,7 -2,2 2.326,2 -0,6 Dohodnina 669,8 2,4 740,0 10,5 Davek od dohod. pravnih oseb 212,8 8,4 201,9 -5,1 Davki na nepremičnine 17,5 35,2 19,5 11,1 Davek na dodano vrednost 891,8 -1,3 806,3 -9,6 Trošarine 314,0 -10,4 308,1 -1,9 Prispevki za soc. varnost 1.819,7 6,4 1.915,2 5,2 Nedavčni prihodki 249,7 44,6 284,2 13,8 Prejeta sredstva iz EU 200,9 -5,3 233,2 16,1 Ostalo 39,5 27,7 44,8 13,4 Kategorija I-III 2020 I-III 2021 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ ODHODKI 5.024,6 7,1 6.102,7 21,5 Plače in drugi stroški dela2 1.183,0 10,6 1.483,4 25,4 Izdatki za blago in storitve 686,8 14,4 724,7 5,5 Plačila obresti 442,4 9,5 386,9 -12,5 Rezerve 47,3 12,7 63,1 33,2 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 1.902,6 6,6 2.494,0 31,1 Ostali tekoči transferi 406,1 0,7 525,5 29,4 Izdatki za investicije 202,4 11,8 227,5 12,4 Plačila v proračun EU 154,0 -24,8 197,5 28,2 JAVNOFINANČNI SALDO -375,2 -1.299,0 PRIMARNI SALDO 64,6 -914,8 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opombi: 1 Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Tekoča gospodarska gibanja 21 I Slika 24: Odhodki konsolidirane bilance javnega financiranja Plače in drugi stroški dela* Izdatki za blago in storitve ■ Plačila obresti ■ Rezerve Tekoči transferi posam. in gospod. ■ Izdatki za investicije ■ Ostali tekoči transferi ■ Plačila v proračun EU i SKUPAJ ODHODKI (desna os) Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 18 19 20 21 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. Tekoči podatki blagajn javnega financiranja in projekcije Programa stabilnosti 2021 kažejo, da bo primanjkljaj sektorja država v letu 2021 ostal visok. V letu 2021 je za sektor država12 predviden primanjkljaj v višini 8,6 % BDP in bo ob predvidenem izboljšanju gospodarskih razmer, znižanju obsega ukrepov za blaženje posledic epidemije, vendar ob ekspanzivni javnofinančni politiki drugih izdatkov, višji kot lani (8,4 % BDP). Njegovo postopno zniževanje je načrtovano v prihodnjih letih, do leta 2024 na 2,8 %. S prvimi srednjeročnimi fiskalnimi projekcijami od začetka epidemije je povezana negotovost, zaradi nadaljnjega poteka epidemije in morebitnih novih ukrepov (davčne spremembe, zakon o dolgotrajni oskrbi ipd.). V celotnem obdobju projekcij MF predvideva nižjo rast prihodkov od nominalnega BDP kot posledico davčnih razbremenitev (trošarine na energente, davek na motorna vozila)13 in obračunskega vpliva odloženih in obročnih davčnih plačil14. Glede na zaključek Večletnega finančnega okvira 2014-2020 in sprejet Načrt za okrevanje in odpornost Program stabilnosti v celotnem obdobju predvideva visoko raven prihodkov sredstev EU. To vpliva tudi na visoko načrtovano raven izdatkov v celotnem obdobju (zlasti subvencij in investicij), poleg visoke ravni investicij iz nacionalnih virov15 ter nekaterih drugih ukrepov, ki povečujejo izdatke v tem obdobju (npr. spremembe na področju pokojnin, prehodno povečani izdatki povezani s predsedovanjem Svetu EU idr.). Obseg neposrednih ukrepov, povezanih z blaženjem posledic covid-19, pa se v projekcijah znižuje. Lani so po oceni MF ukrepi na prihodkih in izdatkih znašali 2,8 mrd EUR oz. 6,1 % BDP (od tega 5,3 % BDP ukrepi na strani izdatkov), v letu 2021 pa so predvideni v višini 1,3 mrd EUR oz. 2,6 % BDP (od tega na prihodkih le 22 mio EUR) ter v letu 2022 v višini 55 mio EUR. 12 Po metodologiji Evropskega sistema nacionalnih računov, ki temelji na obračunskem principu in poleg 4 blagajn javnega financiranja vključuje še druge enote sektorja država. 13 Novi predlogi davčnih razbremenitev pri dohodnini in uvedba socialne kapice v projekcijah niso upoštevani. 14 Po obračunu so bili nekateri davčni prihodki zaradi odlogov ali obročnih odplačil v letu 2020 višji kot po metodologiji denarnega toka, v letu 2021 pa zapadanje teh terjatev deluje v obratni smeri. 15 Investicije sektorja država so v celotnem obdobju projekcij načrtovane na visoki ravni okoli 3 mrd EUR, najvišja rast pa je predvidena v letošnjem letu (z 1,9 mrd v letu 2020). 22 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 2/2021 i Slika 25: Prejeta sredstva iz proračuna EU i Skupaj prejeta sredstva (januar-marec 2020) Pričakovana povračila v proračun 2021 i Skupaj prejeta sredstva (januar-marec 2021) Prejeta sred. za izvajanje centraliz. in drugih programov Ostala prejeta sredstva 0 Vir: MF. 100 200 300 400 500 600 700 800 VmioEUR Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvih treh mesecih pozitiven (34,3 mio EUR). Slovenija je iz EU proračuna prejela 231,8 mio EUR, v proračun EU pa je vplačala 197,5 mio EUR. Glavnino prihodkov so predstavljala sredstva EU za izvajanje Skupne kmetijske in ribiške politike (102,6 mio EUR -33,9 % v proračunu planiranih prihodkov), ki so vsako leto marca zelo visoka zaradi neposrednih plačil kmetom16. Iz strukturnih skladov je bilo v proračun RS prejetih 94,3 mio EUR (13,4 % planiranih prihodkov), iz Kohezijskega sklada pa 30,6 mio EUR (12,4 % planiranih prihodkov). 16 77,5 % prihodkov predstavljajo neposredna plačila kmetom, 22,5 % prestavljajo sredstva sklada za razvoj podeželja. izbrane teme Ekonomsko ogledalo, št. 4/2021 Izbrane teme 25 Plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji v mesecih1 epidemije covid-19 Ukrepi države so v letih 2020 in 2021 ublažili večje poslabšanje plačilne sposobnosti poslovnih subjektov, posledice epidemije covid-19 in zajezitvenih ukrepov pa še niso vidne v celoti. Številni ciljno usmerjeni intervencijski ukrepi države v tem obdobju so na področju plačilne sposobnosti podjetij pripomogli, da se insolventnost poslovnih subjektov v tem obdobju ni opazneje poslabšala. K temu so pripomogli tudi finančna stabilnost in dobri poslovni rezultati vseh poslovnih subjektov v letih pred epidemijo, zato kazalniki plačilne sposobnosti še ne prikazujejo vseh razsežnosti posledic epidemije. Kriza je do sedaj sicer najbolj prizadela storitveni sektor in samostojne podjetnike.2 S trajanjem epidemije in kljub podpornim ukrepom države pa se povečuje tveganje, da posledice pridejo z zamikom, zlasti pri najbolj izpostavljenih poslovnih subjektih. Del gospodarstva, ki mu bo obseg poslovanja toliko upadel, da tudi z likvidnostnimi injekcijami ne bo mogel nadaljevati z delom, bo moral težave reševati s prestrukturiranjem, tudi prek prisilnih poravnav z odpisi dela obveznosti, ki jih ne bodo zmogli vrniti. Zmanjšanje poslovanja ima negativen vpliv na kazalnike zadolženosti, posledično pa to vpliva na slabšo plačilno sposobnost in povečanje zapadlih obveznosti. Zaradi izgube dohodka je odplačevanje dolgov oteženo, kar lahko vodi do stečajev. Do marca 2021 število začetih postopkov zaradi insolventnosti3 pri vseh poslovnih subjektih ni bistveno odstopalo od leta 2019. V okviru interventnih ukrepov je bila sprejeta sprememba insolvenčne zakonodaje, ki je podjetjem omogočila moratorij na stečaje. Država je za čas epidemije, v skladu s PKP paketi, sprejela izdatno finančno pomoč gospodarstvu, med drugim tudi prevzela plačila socialnih prispevkov, plač zaposlenih na čakanju in odložila plačila davkov za obdobje do 24 mesecev idr. Poleg tega je bilo oteženo začeti postopke zaradi insolventnosti, saj v času razglasitve izrednih razmer sodišča niso delovala. # Slika 26: Število začetih postopov zaradi insolventnosti pri vseh poslovnih subjektih po mesecih leta 2019, 2020 in 2021 160 140 120 100 80 60 40 20 0 -Stečaji -Likvidacije* ___ Vy«. jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt > u ko on --—- 2019 2020 2021 Vir: AJPES, poslovni register Slovenije. Opomba: * prisilne in prostovoljne. Od aprila 2020 do marca 2021 je bilo iz Poslovnega registra izbrisanih 18.410 poslovnih subjektov, med njimi 12.626 samostojnih podjetnikov in 3.042 gospodarskih družb. V primerjavi z letom 2019 je to pri samostojnih podjetnikih za 3 % več, pri gospodarskih družbah pa za skoraj petino manj. Podatki kažejo, da je med epidemijo veliko oseb zaprlo svoje s. p.-je, saj zaradi prepovedi delovanja niso mogli pokrivati svojih obveznosti, ob umirjanju razmer pa so se na novo registrirali. Kljub nestabilnostim je bilo tako na novo vpisanih 15.094 s. p.-jev in 3.345 gospodarskih družb, kar je sicer za 8 % oz. 16 % manj kot v letu 2019. Število začetih stečajnih postopkov4 nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki je bilo od začetka epidemije v primerjavi z letom 2019, predvsem zaradi nedelovanja sodišč, manjše. Pri pravnih osebah je bilo 943 začetih stečajnih postopkov, kar je 16 % manj kot v letu 2019. Med njimi jih je bilo največ v dejavnosti trgovine, gradbeništva, gostinstva ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Pri samostojnih podjetnikih je bilo začetih 72 stečajnih postopkov, kar je 42 % manj kot v letu 2019. Največ jih je bilo v trgovini, gradbeništvu in gostinstvu. 1 Dvanajst mesecev, od aprila 2020 do marca 2021. Podatki so preračunani od aprila 2020, ko so bile posledice epidemije vidne. V Sloveniji je bil prvi val epidemije covid-19 razglašen 12. marca 2020. Trajal je 80 dni, do 31. maja 2020. Drugi val epidemije je bil razglašen 19. 10. 2020, sprva za 30 dni, potem pa se je nepretrgoma podaljševal. Zadnje podaljšanje velja do 16. maja 2021. 2 Predvsem podjetja in samostojne podjetnike, ki delujejo v tržnih storitvenih dejavnostih- gostinstvo, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. 3 Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben. 4 Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika na način, da se v okviru postopka, ki ga operativno vodi stečajni upravitelj ob nadzoru s strani sodišča, unovči celotno premoženje stečajnega dolžnika ter iz nje izoblikuje stečajna masa za plačilo terjatev upnikov. Po koncu stečajnega postopka se pravna oseba izbriše iz sodnega registra. 26 Izbrane teme Ekonomsko ogledalo, št. 4/2021 Zaradi stečaja je bilo v tem obdobju iz poslovnega registra izbrisanih 1.157 gospodarskih družb in 92 samostojnih podjetnikov, kar je za 8 % oz. 28 % manj kot v letu 2019. Po odpravi interventnih ukrepov države lahko pričakujemo, da se bo število stečajev ponovno povečalo. # Slika 27: Število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki po mesecih leta 2019, 2020 in 2021 150 120 90 _o I 60 'un 30 0 ■ Začeti stečajni postopki nad pravnimi osebami (l. os) -Začeti stečajni postopki nad s.p. (d. os) fililí 25 20 15 _o 10,J 5 0 2019 2020 Vir: AJPES, Poslovni register Slovenije. # Slika 28: Število pravnih oseb in samostojnih podjetnikov izbrisanih iz poslovnega registra zaradi stečaja, po mesecih leta 2019, 2020 in 2021 Izbrisi pravnih oseb iz poslovnega registra zaradi stečaja (l. os) -Izbrisi s.p. iz poslovnega registra zaradi stečaja (d. os) 180 150 120 = 90 60 30 20 15 10 ^ Vir: AJPES, Poslovni register Slovenije. Med epidemijo je bilo razglašenih manj osebnih stečajev5 kot v letu 2019. Od aprila 2020 do marca 2021 je bilo začetih 1.295, končanih pa 2.370 osebnih stečajev, kar je v primerjavi z letom 2019 za tretjino manj. Po podatkih Vrhovnega sodišča RS. Osebni stečaj je namenjen fizični osebi, ki ima stalno ali začasno bivališče v RS; potrošniku, ki nima stalnega ali začasnega bivališča v RS, če je v RS prejemal plačo ali druge prejemke ali ima v RS svoje premoženje; podjetniku ali zasebniku, ki nima stalnega ali začasnega bivališča v RS, če ima sedež v RS. Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi6 je bilo od začetka epidemije manjše kot v letu 2019. Povprečno mesečno število pravnih oseb (2.820) je bilo manjše za četrtino, povprečni dnevni neporavnani zneski pa za 41 %. Število neplačnikov se je zmanjšalo v vseh dejavnostih, najbolj v trgovini, gradbeništvu ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Povprečni dnevni neporavnani zneski so se najbolj zmanjšali v trgovini in gradbeništvu, ki skupaj predstavljata skoraj polovico vseh dnevnih neplačanih obveznosti. V primerjavi z letom 2019 so se za tretjino povečale kratkoročne neplačane obveznosti (do treh mesecev), skoraj za dve tretjini pa zmanjšale dolgoročne neplačane obveznosti (nad enim letom), ki pa še vedno predstavljajo 42 % neplačanih obveznosti. K temu je prispevala predvsem uveljavitev Zakona o interventnih ukrepih države kot pomoč gospodarstvu7. # Slika 29: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprečni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (l. os) -Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (d. os) 5.000 300 4.000 i? 3.000 (U 2.000 1.000 0 riTHTmTrir, 250 200 cc ZD LU 150 o B 100 > 50 0 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu. AJPES vodi evidence dospelih neporavnanih obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga. Te evidence ne vključujejo ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki. *Podatki za april in maj 2020 ter januar, februar in marec 2021 niso neposredno primerljivi s podatki drugih obdobij zaradi: 1.) uveljavitve Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) dne 11. 4. 2020, ki je do 31. 5. 2020 odložil izvrševanje sklepov o izvršbi v postopkih, ki tečejo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in zadržal izvrševanje v postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2; razen če gre za izvršbo zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal) in 2.) uveljavitve Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 (ZIUPOPDVE) dne 31. 12. 2020, ki je do 31. 1. 2021 zadržal izvrševanje sklepov v postopkih davčne izvršbe razen v nujnih zadevah. Objava v Uradnem listu RS št. 38/2021 z dne 16. 3. 2021- podaljšanje sklepa do 18. 4. 2021. Vir: AJPES 5 0 0 Ekonomsko ogledalo, št. 4/2021 Izbrane teme 27 # Slika 30: Povprečni dnevni znesek pravnih oseb po številu dni evidentiranih dospelih neporavnanih obveznosti Ido 30 dni od 91 do 365 dni ■ več kot 365 dni 300 250 200 150 100 50 0 is! ilt^liisl 2019 ¿o ra a. tí > 2020 2021 Medsebojna zadolženost poslovnih subjektov se je s poboti med epidemijo zmanjšala za 167 mio EUR, kar je za petino manj kot v letu 2019. V zadnjih dvanajstih mesecih je povprečno 2.442 dolžnikov na krog pobota prijavilo obveznosti v skupnem znesku 4,6 mrd EUR, pobotanih pa je bilo le 3,6 % prijavljenih obveznosti. V vseh krogih pobotov od začetka epidemije je bila več kot polovica vseh pobotanih obveznosti v dejavnosti trgovine (41 %) in predelovalnih dejavnostih (27 %). V enem krogu približno dve tretjini dolžnikov pobota vsaj del obveznosti. Med udeleženci pobota so gospodarske družbe in samostojni podjetniki. I Slika 32: Rezultati večstranskih pobotov medsebojnih obveznosti, po mesecih 2019, 2020 in 2021 Število samostojnih podjetnikov8 z dospelimi neporavnanimi obveznostmi se je od aprila 2020 do marca 2021 v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za tretjino, zmanjšali pa so se tudi zneski neplačil. V tem obdobju je bilo njihovo povprečno mesečno število (2.566) manjše za 1.170, povprečni dnevni zneski neplačil (27 mio EUR) pa so bili nižji za 40 %. Problem ostaja dolgotrajnost in skoncentriranost neplačil, saj več kot tretjina vseh neplačnikov skupaj dolguje čez 40 % vseh povprečnih dnevnih neplačanih zneskov nad eno leto. Večina neplačnikov se podobno kot predhodno leto uvršča v dejavnosti gradbeništva, trgovine, gostinstva ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. # Slika 31: Samostojni podjetniki z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprečni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti (d. os) -Število samostojnih podjetnikov z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (l. os) 4.500 4.000 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 iiiiiiiiiiiii firm m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiilirm E 2021 100 90 80 70 60 rr 50 -i LU O 40 F 30 > 20 10 0 ■ Skupni znesek prijavljenih obveznosti (l. os) -Povprečno število dolžnikov na krog pobota v obdobju 4.000 3.500 3.000 2.500 | 2.000 1.500 1.000 500 0 g to F2-^ j= ^ E-2019 Vir: AJPES. to ^ o c-o-Sj^ £ rc E—• 2020 -> 0 200 100 0 Kot pomoč gospodarstvu se pripravljajo nove rešitve v postopkih zaradi insolventnosti9. Ministrstvo za pravosodje pripravlja spremembe zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v katerem naj bi se upoštevalo več odločb ustavnega sodišča. Predvidena je uvedba novega postopka zaradi grozeče insolventnosti (sodno prestrukturiranje pred insolventnostjo), spremenjen naj bi bil postopek prisilne poravnave (za mikro družbe in podjetnike), v postopkih zaradi insolventnosti naj bi bila dovoljena revizija, obvezna pa bi bila tudi najava prodaje premoženja v teh postopkih na enem mestu in možnost spletnih javnih dražb. Kljub predlaganim spremembam pa Združenje stečajnih upnikov meni, da spremembe zakonodaje ne bodo rešile upnikov in preprečile večjega povečanja insolventnosti10. 8 Samostojni podjetniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti. 9 https://www.gov.si/novice/2020-04-21-13-redna-seja-vlade-republike-slovenije/ 0 IUS-INFO iusinfo@lexpera.si, 14. april 2021. Vir: AJPES Vir: AJPES statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Statistična priloga 31 Pomembnejši kazalci 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 | 2022 | 2023 Pomladanska napoved 2021 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2,2 3,2 4,8 4,4 3,2 -5,5 4,6 4,4 3,3 BDP v mio EUR (tekoče cene) 38.853 40.443 43.009 45.863 48.393 46.297 48.452 51.345 54.026 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 18.830 19.589 20.819 22.135 23.165 22.014 22.973 24.250 25.427 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.700 23.600 25.100 26.400 27.700 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 83 84 86 87 89 Stopnja brezposelnosti, registrirana 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 8,7 8,5 8,1 7,6 Stopnja brezposelnosti, anketna 9,0 8,0 6,6 5,1 4,5 5,0 5,0 4,8 4,5 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,9 1,3 1,8 1,2 0,7 -4,6 3,8 2,8 1,7 Inflacija2, povprečje leta -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,6 -0,1 0,8 1,2 1,7 Inflacija2, konec leta -0,4 0,5 1,7 1,4 1,8 -1,1 1,1 1,5 2,0 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4,7 6,2 11,1 6,3 4,1 -8,7 8,6 7,3 5,5 Izvoz proizvodov 5,3 5,7 11,1 5,9 4,3 -5,6 8,7 5,7 4,8 Izvoz storitev 2,4 8,0 11,2 7,5 3,3 -20,2 8,0 14,5 8,4 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4,3 6,3 10,7 7,2 4,4 -10,2 8,8 8,1 6,1 Uvoz proizvodov 5,1 6,6 10,8 7,7 4,7 -8,9 9,1 7,4 5,8 Uvoz storitev 0,1 4,7 10,6 4,8 3,3 -17,5 7,0 12,1 7,5 Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR 1.483 1.932 2.674 2.680 2.723 3.366 3.220 3.128 3.107 - delež v primerjavi z BDP, v % 3,8 4,8 6,2 5,8 5,6 7,3 6,6 6,1 5,8 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 46.171 44.325 43.231 42.148 43.796 48.252 50.197* - delež v primerjavi z BDP, v % 118,8 109,6 100,5 91,9 90,5 104,2 Razmerje USD za 1 EUR 1,110 1,107 1,129 1,181 1,120 1,141 1,208 1,208 1,208 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,0 4,4 1,9 3,6 4,8 -9,7 4,0 4,7 2,9 - delež v BDP, v % 54,0 54,0 52,6 52,1 52,4 49,2 49,2 49,1 48,9 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,3 2,4 0,4 3,0 1,7 1,8 2,4 1,7 1,4 - delež v BDP, v % 18,8 19,0 18,4 18,2 18,4 20,4 19,9 19,4 19,1 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -1,2 -3,6 10,2 9,6 5,8 -4,1 9,0 8,0 6,5 - delež v BDP, v % 18,7 17,4 18,3 19,2 19,6 19,9 21,1 21,9 22,7 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2021). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS); Eurostat 15.12.2020; 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 plačilno bilančna statistika; * konec februarja 2021. 32 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Proizvodnja 2018 2019 2020 2018 2019 2020 2019 Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 3 1 4 | 5 | 6 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % ndustrija B+C+D 5,1 3,1 -5,1 3,0 2,5 4,4 4,1 1,6 -1,4 -17,4 -2,8 1,6 0,8 11,7 3,8 -1,8 B Rudarstvo -0,9 -3,4 -2,1 0,5 8,5 -1,6 -10,9 -7,6 -13,7 -9,2 8,5 7,6 21,7 5,1 -1,0 -8,6 C Predelovalne dejavnosti 5,7 3,5 -4,8 3,9 2,5 4,5 4,9 2,3 0,0 -17,8 -2,6 1,8 1,1 12,6 3,8 -2,3 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -0,3 -0,8 -9,1 -5,8 0,2 3,6 -2,0 -4,7 -13,9 -13,1 -6,8 -2,1 -6,8 1,2 4,3 5,5 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 20,0 3,4 -0,7 12,7 20,9 8,4 -5,9 -2,2 1,9 -13,4 2,7 6,1 25,9 8,8 10,5 5,9 Stavbe 17,2 -0,1 -0,6 4,5 31,7 -17,5 0,1 -7,2 -26,3 -0,9 2,8 23,9 11,0 -19,7 -15,4 -17,5 Gradbeni inženirski objekti 17,6 4,4 2,7 15,2 23,3 8,8 -1,6 -2,6 5,8 -9,1 4,8 9,6 34,2 9,8 13,9 3,3 TRŽNE STORITVE, medletna nominalna rast v % Storitve skupaj 7,4 2,2 -11,1 7,4 4,4 2,6 3,2 -0,9 -5,4 -22,5 -6,7 -9,3 3,4 3,9 1,2 2,7 Promet in skladiščenje 7,0 3,2 -8,0 6,2 5,8 5,9 4,3 -2,8 -5,3 -21,2 -6,6 1,6 4,5 5,8 3,6 8,4 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 6,0 1,0 -0,4 6,8 1,8 2,8 -0,8 0,5 3,3 -7,1 2,4 0,1 -0,5 4,0 4,3 0,1 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 13,0 5,8 -3,0 14,4 8,6 1,4 11,3 3,2 -0,2 -11,3 -0,2 -0,5 9,1 5,4 -2,4 1,5 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 9,1 -5,9 -24,2 6,0 -3,9 -3,8 -6,9 -8,8 -17,1 -33,7 -23,2 -21,7 -2,8 -2,7 -3,0 -5,7 TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj 8,1 4,3 -7,2 11,7 10,1 5,2 4,5 -1,5 -4,1 -13,5 -3,0 -7,8 6,3 11,9 4,2 0,0 Trgovina na drobno 4,6 3,4 -8,9 11,9 9,1 6,7 4,1 -4,7 -5,3 -11,9 -6,3 -11,9 5,2 14,7 4,7 1,4 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 11,6 3,8 -13,9 3,3 9,0 2,7 0,0 3,6 -13,7 -25,9 3,8 -16,7 5,3 6,7 5,4 -4,0 Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 9,3 5,2 -3,4 14,6 11,2 5,1 6,5 -0,7 0,6 -9,6 -2,8 -1,7 7,4 12,0 3,3 0,7 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 10,5 0,5 -41,7 14,4 3,1 4,4 -0,1 -5,6 -24,0 -82,9 -13,5 -72,8 0,9 8,6 -4,4 8,5 Domači gostje, prenočitve -0,1 -2,5 32,8 2,4 4,4 -3,8 -5,1 -4,1 -23,9 -56,3 172,1 -42,8 6,9 -14,4 4,0 -1,6 Tuji gostje, prenočitve 15,4 1,7 -70,5 21,7 2,2 7,5 1,4 -6,3 -24,1 -92,1 -65,7 -88,4 -2,7 19,2 -7,2 12,5 Nominalni prihodek v gostinstvu 7,1 7,6 -37,1 6,7 10,1 7,5 6,8 6,7 -15,4 -59,4 -12,9 -62,7 10,0 7,7 4,4 10,2 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 524,8 553,7 537,7 151,0 118,4 127,0 145,6 162,6 120,2 123,6 145,6 148,3 42,0 42,9 42,8 41,3 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime 11,0 6,0 -11,8 10,2 9,0 6,4 5,4 3,3 1,8 -30,5 -8,9 -9,4 7,8 6,4 7,7 5,0 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 8 0 -9 7 4 0 0 -2 -3 -28 -4 0 2 1 3 -3 v gradbeništvu 22 11 -5 20 16 12 9 7 7 -23 -5 0 15 11 13 12 v storitvenih dejavnostih 24 21 -10 24 24 21 20 20 14 -35 -9 -10 22 22 20 21 v trgovini na drobno 14 19 1 13 22 20 20 13 18 -18 12 -8 25 15 27 18 potrošnikov -7 -10 -26 -9 -8 -9 -9 -14 -14 -35 -24 -31 -9 -10 -8 -8 Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS; . Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Statistična priloga 33 2019 2020 2021 7 8 9 | 10 11 12 1 2 3 4 5 6 | 7 8 9 10 11 12 1 2 1 3 4 8,2 -1,7 5,0 2,3 -1,1 4,1 -2,8 4,5 -5,4 -27,1 -18,9 -5,3 -5,7 -2,5 0,1 -1,3 2,3 4,3 -2,2 -2,6 - - -7,8 -15,1 -9,5 -10,2 -2,2 -9,6 -15,3 -15,8 -10,8 -12,2 -13,5 -1,1 3,3 -3,3 25,3 -4,6 26,3 4,5 -14,7 5,1 - - 9,0 -1,2 5,9 3,3 -0,4 4,5 -1,0 6,5 -5,0 -28,5 -19,2 -4,7 -5,5 -2,1 0,1 -1,2 2,3 5,1 -1,5 -2,8 - - 0,9 -3,8 -3,1 -7,3 -8,8 2,0 -17,6 -14,2 -9,3 -11,0 -15,6 -12,6 -9,8 -6,8 -3,8 -1,2 -1,0 -3,9 -7,5 -0,4 - - -3,8 -5,1 -8,6 -3,4 -6,0 4,9 5,2 1,7 -0,5 -9,1 -14,8 -15,9 -0,2 1,1 7,1 0,3 17,3 -0,8 -4,5 -9,3 - - -1,6 3,7 -1,8 -14,6 -8,9 4,8 11,9 -55,3 -15,5 3,7 5,6 -10,6 3,1 -7,8 13,4 14,7 41,1 18,6 11,8 54,9 - - 8,6 -11,1 -1,7 2,8 -10,5 2,5 12,0 17,9 -7,2 -1,0 -9,2 -15,7 -6,5 11,5 10,2 0,0 26,7 -1,0 0,8 -10,1 - - 6,7 1,2 1,8 -1,1 -2,2 0,5 -0,8 2,0 -16,0 -30,1 -24,6 -13,2 -7,8 -8,6 -3,7 -10,5 -8,0 -9,3 -14,5 -8,9 - - 11,9 2,2 -0,7 -2,0 -4,6 -1,9 -2,7 0,3 -12,7 -27,2 -23,6 -13,0 -11,2 -10,6 1,6 -6,6 4,0 8,7 -5,4 3,9 - - -1,4 0,1 -1,1 -3,1 -1,0 4,7 3,1 8,2 -0,6 -8,8 -10,6 -2,0 0,8 -1,7 7,8 3,7 0,3 -2,9 -3,5 6,3 - - 17,4 5,9 10,6 4,7 2,6 2,6 1,0 8,7 -8,5 -22,1 -11,3 -0,7 4,2 -2,5 -2,4 -4,3 0,4 2,0 3,6 1,6 - - -5,4 -9,0 -6,3 -9,2 -10,6 -6,5 -9,8 -11,1 -29,1 -38,2 -37,0 -25,8 -24,3 -21,2 -23,9 -25,5 -17,5 -22,0 -16,6 -15,4 - - 7,5 0,6 5,2 -1,1 -2,9 -0,4 0,0 2,3 -13,5 -27,4 -12,8 0,0 -1,6 -5,3 -2,4 -7,1 -9,4 -7,1 -11,7 -3,3 - - 7,5 2,9 1,8 -5,0 -3,8 -5,3 -1,7 0,6 -14,2 -22,3 -9,9 -3,2 -4,0 -8,1 -6,9 -10,5 -15,2 -10,3 -14,2 -1,2 - - 0,1 -10,4 10,7 3,9 0,9 6,4 2,9 0,5 -39,4 -59,8 -22,9 7,1 9,6 1,8 -0,7 -7,8 -19,7 -23,3 -18,6 -9,4 - - 10,6 2,5 6,1 0,1 -3,6 1,4 0,3 4,2 -2,2 -17,7 -10,4 -0,5 -3,7 -5,2 0,2 -4,5 -1,4 1,2 -7,1 -2,3 - - 0,9 1,2 -4,0 0,0 -7,8 -10,4 1,8 -2,5 -69,9 -98,8 -96,5 -63,3 -18,6 -14,3 -2,9 -49,4 -87,9 -91,1 -91,9 -89,4 -58,1 - -7,6 -2,7 -5,2 2,4 -7,4 -7,8 3,2 -9,0 -65,0 -99,6 -91,9 -4,0 154,4 163,8 217,7 24,6 -81,1 -86,1 -86,9 -87,7 -54,4 - 3,6 2,3 -3,7 -1,0 -8,0 -11,8 1,0 3,7 -73,2 -98,5 -98,3 -83,7 -66,3 -64,2 -67,8 -82,4 -92,0 -93,9 -94,7 -90,9 -61,4 - 6,2 7,2 6,8 9,7 5,7 4,5 7,9 6,7 -55,4 -85,4 -60,8 -36,6 -13,6 -12,7 -12,4 -43,8 -70,7 -75,3 -74,1 -69,1 - 52,3 42,1 51,3 56,9 50,0 55,7 40,4 37,8 42,0 41,2 41,3 41,1 50,5 41,8 51,2 56,1 47,7 44,4 38,0 37,2 - - 6,2 5,4 4,5 3,9 2,5 3,4 4,3 4,9 -3,9 -37,6 -31,2 -22,7 -16,8 -5,9 -3,9 -6,2 -12,8 -9,3 -6,8 -3,2 -0,9 -0,7 0 0 -1 -2 -3 -2 -1 1 -8 -38 -26 -20 -12 -1 1 1 -1 1 5 5 10 9 9 8 9 6 8 8 9 7 5 -28 -27 -13 -8 -5 -1 1 -4 2 4 9 14 16 21 19 20 20 20 19 19 17 7 -39 -38 -27 -23 -5 0 -3 -16 -12 -7 -2 -2 -1 18 24 18 17 4 18 14 33 8 -28 -22 -4 9 13 13 -1 -13 -11 -26 -14 -8 7 -7 -10 -11 -13 -14 -14 -11 -13 -17 -39 -35 -30 -27 -22 -24 -29 -34 -29 -29 -21 -23 -25 34 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Trg dela 2018 2019 2020 2018 2019 2020 2019 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 4 5 6 7 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 951,2 968,4 973,9 963,9 965,3 967,8 965,6 974,9 974,9 974,1 971,2 975,5 967,2 968,1 968,0 965,6 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 872,8 894,2 888,9 886,9 885,3 895,5 894,6 901,5 896,5 884,6 884,1 890,5 893,2 896,1 897,2 893,8 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 26,3 24,9 26,4 27,9 25,6 25,4 23,8 24,8 26,3 26,4 26,4 26,3 25,4 25,4 25,4 23,8 V industriji in gradbeništvu 280,9 291,7 288,5 287,1 287,5 292,7 292,7 294,0 291,2 288,0 286,0 288,9 292,0 292,9 293,2 292,9 - v predelovalnih dejavnostih 202,6 207,9 202,8 206,4 207,4 208,5 207,6 208,4 206,2 202,6 200,1 202,5 208,5 208,5 208,5 207,6 - v gradbeništvu 58,4 63,9 64,9 60,7 60,4 64,2 65,1 65,8 64,3 64,7 65,1 65,6 63,5 64,3 64,7 65,2 V storitvah 565,7 577,6 574,0 571,9 572,2 577,5 578,0 582,8 579,0 570,2 571,7 575,3 575,8 577,9 578,7 577,1 - v javni upravi 49,0 49,0 49,3 49,0 48,7 48,9 49,0 49,2 49,0 49,2 49,4 49,6 48,6 49,1 49,0 49,0 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 135,0 137,8 141,5 136,7 137,0 137,8 137,0 139,6 140,4 140,7 141,0 143,8 137,7 137,9 137,8 136,5 ZAPOSLENI (C)1 780,2 801,9 794,6 792,0 792,7 803,0 803,3 808,6 802,4 790,5 790,0 795,6 800,7 803,5 804,6 802,7 V podjetjih in organizacijah 729,3 749,2 744,8 740,3 741,6 749,7 750,0 755,5 751,3 741,3 739,9 746,7 747,8 750,3 751,2 749,4 Pri fizičnih osebah 50,9 52,7 49,8 51,7 51,1 53,2 53,4 53,2 51,1 49,2 50,1 48,9 53,0 53,3 53,4 53,4 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 92,6 92,3 94,3 94,9 92,6 92,6 91,2 92,9 94,1 94,0 94,1 94,9 92,5 92,6 92,6 91,0 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 78,5 74,2 85,0 77,0 80,0 72,2 71,1 73,4 78,4 89,5 87,1 85,0 74,0 72,0 70,7 71,9 Ženske 39,9 37,5 42,6 39,2 39,6 36,8 36,6 36,8 38,3 45,0 44,1 43,0 37,7 36,7 36,1 37,1 Mladi (15 do 29 let) 15,1 14,1 17,2 16,1 15,5 13,1 12,6 15,0 15,3 18,3 17,1 18,0 13,7 13,1 12,6 12,8 Starejši od 50 let 31,5 29,7 31,0 29,9 31,5 29,6 29,0 28,7 30,6 31,9 31,3 30,3 30,0 29,6 29,3 29,3 Osnovnošolska izobrazba ali manj 24,3 23,4 26,4 24,0 25,8 22,8 22,1 23,0 25,2 27,8 26,6 26,1 23,4 22,8 22,3 22,3 Brezposelni več kot 1 leto 40,6 38,1 38,0 39,1 39,2 38,3 37,9 37,2 37,3 37,5 38,1 38,9 38,4 38,4 38,0 38,0 Prejemniki nadomestil in pomoči 20,0 19,3 25,9 18,5 23,5 17,4 17,9 18,5 24,5 29,8 25,6 24,0 17,3 17,7 17,1 17,5 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 8,3 7,7 8,7 8,0 8,3 7,5 7,4 7,5 8,0 9,2 9,0 8,7 7,6 7,4 7,3 7,4 Moški 7,5 6,9 8,0 7,2 7,7 6,7 6,5 6,8 7,5 8,4 8,1 7,9 6,9 6,7 6,5 6,6 Ženske 9,2 8,5 9,6 8,9 9,0 8,4 8,4 8,3 8,6 10,2 10,0 9,7 8,6 8,4 8,2 8,5 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -6,5 -0,3 1,0 4,8 -0,7 -1,9 -0,3 1,8 0,9 3,8 -1,9 1,2 -2,6 -2,0 -1,3 1,1 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 11,4 0,8 0,8 5,6 0,6 0,4 0,6 1,6 0,6 0,5 0,6 1,5 0,4 0,4 0,4 0,4 Izgubili delo 65,1 5,4 7,4 17,4 6,5 4,1 4,8 6,2 7,5 9,5 6,0 6,4 4,5 4,1 3,8 5,8 Brezposelni dobili delo 61,5 4,7 5,4 12,4 6,2 4,8 3,9 3,9 5,5 4,8 6,5 4,6 5,9 4,7 3,8 3,3 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 21,6 1,8 1,8 5,8 1,7 1,7 1,8 2,1 1,7 1,3 2,0 2,2 1,6 1,7 1,6 1,8 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 24,0 33,1 37,6 27,0 29,6 32,3 34,2 35,7 35,6 34,9 37,7 38,1 31,6 32,3 32,9 33,5 Od vseh formalno aktivnih, v % 2,5 3,4 3,9 2,8 3,1 3,3 3,5 3,7 3,6 3,6 3,9 3,9 3,3 3,3 3,4 3,5 Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Statistična priloga 35 2019 2020 2021 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 964,7 966,6 973,7 974,1 976,8 975,2 975,7 973,8 974,2 974,3 973,6 972,2 970,3 971,0 974,2 973,9 978,5 973,3 973,9 893,2 896,8 901,3 901,7 901,5 895,4 898,3 896,0 885,5 883,9 884,3 882,8 882,1 887,2 890,5 889,8 891,2 881,8 885,8 23,8 23,8 24,8 24,8 24,7 26,3 26,3 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,4 26,2 26,2 25,6 25,6 292,4 292,9 293,8 293,7 294,4 290,5 291,2 291,9 289,1 288,0 286,9 286,3 285,3 286,3 287,4 288,4 290,9 286,1 288,3 207,4 207,7 208,3 208,1 208,8 206,2 206,3 205,9 203,8 202,6 201,3 200,1 199,7 200,4 201,1 202,3 204,1 201,7 202,7 65,0 65,1 65,6 65,8 65,9 63,6 64,2 65,2 64,5 64,6 64,8 65,4 64,8 65,1 65,4 65,3 66,1 64,0 65,1 577,0 580,0 582,7 583,2 582,4 578,6 580,8 577,7 570,1 569,5 570,9 570,1 570,4 574,5 576,7 575,1 574,1 570,1 571,9 49,0 49,1 49,2 49,2 49,1 48,9 49,0 49,1 49,1 49,2 49,3 49,3 49,3 49,5 49,5 49,5 49,6 49,1 49,3 136,3 138,2 139,1 139,8 139,9 139,4 140,6 141,0 140,6 140,6 140,9 140,2 140,3 142,5 143,5 144,0 143,9 143,4 144,5 802,0 805,3 808,4 808,9 808,7 801,2 804,0 801,9 791,5 789,8 790,3 788,9 788,1 792,9 795,8 794,8 796,2 787,4 791,2 748,7 751,9 754,7 755,4 756,3 749,9 752,5 751,6 742,8 740,7 740,5 738,9 738,1 742,6 745,9 745,9 748,3 740,8 744,3 53,3 53,5 53,7 53,5 52,4 51,4 51,5 50,3 48,7 49,1 49,7 50,0 49,9 50,3 49,9 49,0 47,9 46,6 46,8 91,2 91,4 92,9 92,9 92,9 94,1 94,2 94,1 94,0 94,1 94,0 94,0 94,1 94,3 94,8 94,9 95,0 94,4 94,7 71,5 69,8 72,4 72,4 75,3 79,8 77,5 77,9 88,6 90,4 89,4 89,4 88,2 83,8 83,7 84,1 87,3 91,5 88,1 82,6 79,3 37,1 35,7 36,9 36,8 36,9 38,6 37,8 38,5 44,4 45,6 45,1 45,3 44,7 42,2 42,3 43,0 43,8 45,7 44,2 42,3 40,8 12,6 12,4 15,1 14,8 15,2 15,6 15,1 15,3 18,2 18,6 18,1 17,8 17,2 16,2 17,9 17,7 18,3 18,9 17,8 16,4 15,3 29,1 28,6 28,4 28,4 29,3 31,2 30,4 30,1 31,8 32,0 31,8 31,8 31,5 30,6 30,1 30,1 30,9 32,6 31,7 30,4 29,6 22,1 22,1 22,4 22,5 24,2 25,9 25,1 24,7 27,6 28,0 27,6 27,3 26,8 25,8 25,4 25,6 27,3 28,9 27,8 25,9 24,9 37,8 37,9 37,6 37,2 36,8 37,8 37,3 36,8 37,1 37,6 37,8 38,0 38,1 38,2 38,5 38,7 39,4 41,3 41,3 41,9 42,3 18,4 17,9 18,2 18,7 18,5 25,6 24,1 23,7 28,0 31,2 30,0 27,4 26,2 23,2 23,1 23,5 25,2 28,0 25,4 22,0 7,4 7,2 7,4 7,4 7,7 8,2 7,9 8,0 9,1 9,3 9,2 9,2 9,1 8,6 8,6 8,6 8,9 9,4 9,0 6,5 6,5 6,7 6,7 7,2 7,7 7,5 7,4 8,3 8,4 8,4 8,3 8,2 7,9 7,8 7,8 8,1 8,7 8,3 8,5 8,1 8,3 8,3 8,4 8,7 8,5 8,7 10,0 10,3 10,2 10,2 10,1 9,5 9,5 9,7 9,9 10,3 10,0 -0,3 -1,7 2,6 0,0 2,9 4,5 -2,4 0,4 10,8 1,8 -1,0 0,0 -1,2 -4,4 -0,1 0,5 3,1 4,2 -3,4 -5,4 -3,4 0,3 1,0 3,6 0,8 0,5 0,7 0,6 0,5 0,5 0,4 0,6 0,5 0,4 1,0 3,4 0,7 0,5 0,5 0,4 0,5 0,3 3,9 4,8 5,9 5,3 7,4 10,6 4,6 7,4 13,9 7,5 7,0 7,7 4,9 5,5 5,5 6,6 7,2 9,9 4,3 4,0 3,5 2,9 5,4 4,6 3,9 3,2 4,7 5,8 6,0 2,4 5,0 7,0 6,5 4,9 8,1 6,4 4,6 2,9 4,6 6,7 8,0 5,6 1,6 2,0 2,3 2,1 1,8 2,0 1,7 1,4 1,3 1,1 1,6 1,7 1,6 2,8 2,6 2,3 1,7 1,7 1,6 2,0 1,6 34,1 35,0 35,7 36,3 36,6 37,2 36,6 37,0 37,5 37,5 37,6 37,6 37,9 37,5 37,7 38,2 38,4 38,4 38,8 39,1 3,5 3,6 3,7 3,7 3,7 3,8 3,7 3,8 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 4,0 36 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Plače v EUR 2018 2019 2020 2018 2019 2020 2020 | Q4 20 | feb. 21 Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.856 1.955 1.946 3,4 4,3 5,8 3,3 4,6 3,9 4,5 4,2 3,2 8,8 4,8 6,7 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.750 1.831 1.797 3,8 3,6 3,8 4,1 4,0 3,2 4,0 3,1 2,8 5,5 3,9 3,2 Dej. javnih storitev (OPQ) 2.187 2.340 2.393 2,4 6,5 10,5 1,3 6,4 6,1 6,0 7,6 4,2 15,8 6,3 16,0 ndustrija (B-E) 1.815 1.918 1.891 3,8 3,4 3,4 3,5 3,5 3,2 3,9 3,0 4,3 3,5 3,1 2,7 Trad. tržne stor. (GHI) 1.583 1.642 1.618 4,0 3,4 2,8 4,5 4,3 3,1 3,8 2,5 1,1 4,9 3,8 1,9 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.979 2.065 1.999 3,9 5,1 5,0 5,1 5,7 4,4 5,4 4,8 3,2 7,7 5,1 4,3 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.489 1.526 1.467 5,3 3,0 4,6 7,8 5,4 3,0 3,8 0,3 5,2 7,7 3,5 2,4 B Rudarstvo 2.360 2.425 2.204 7,6 0,3 5,1 9,1 -3,0 -1,8 2,6 3,8 4,3 9,8 2,8 3,7 C Predelovalne dejavnosti 1.772 1.875 1.870 3,9 3,5 3,2 3,5 3,6 3,5 3,9 2,9 4,2 2,8 3,0 2,7 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.734 2.891 2.537 2,9 4,3 4,0 2,2 4,6 2,4 4,7 5,6 6,4 5,3 3,2 1,5 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.739 1.831 1.718 3,0 2,7 4,2 4,5 3,7 2,0 3,9 1,6 2,9 7,7 3,6 3,0 : Gradbeništvo 1.390 1.439 1.408 4,2 2,2 5,5 3,9 2,0 1,6 2,8 2,3 2,0 9,4 5,2 5,7 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.676 1.753 1.703 4,2 3,9 4,2 4,4 4,9 3,2 4,5 3,2 2,3 6,1 4,8 3,9 H Promet in skladiščenje 1.565 1.604 1.561 3,3 1,6 -0,1 4,6 2,7 2,3 2,0 -0,2 0,3 1,1 1,0 -2,4 I Gostinstvo 1.180 1.143 1.200 4,9 4,8 -3,8 5,1 5,2 4,6 4,3 5,2 -3,0 -5,9 2,2 -9,5 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.480 2.594 2.536 4,1 5,7 4,5 6,3 6,8 5,9 4,6 5,4 4,0 6,5 4,1 3,6 K :inančne in zavarovalniške dejavnosti 2.658 2.750 2.533 4,8 4,6 2,5 4,8 6,0 2,8 5,3 4,3 2,7 4,1 2,3 0,8 _ Poslovanje z nepremičninami 1.676 1.723 1.687 0,9 5,2 4,2 2,3 3,7 5,8 5,4 5,5 3,6 7,9 4,5 1,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2.048 2.148 2.084 4,2 4,6 4,0 4,1 4,3 4,1 5,0 5,0 2,4 6,3 4,0 3,5 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.258 1.302 1.265 5,8 5,1 4,7 7,0 6,1 4,4 6,1 3,6 4,0 7,4 3,9 4,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.352 2.403 2.541 3,2 8,9 7,4 3,4 9,5 9,4 8,6 8,1 3,0 14,2 3,6 9,0 P Izobraževanje 1.951 2.003 2.005 0,9 6,1 6,2 0,8 5,3 5,4 5,3 8,1 3,8 6,4 8,3 6,5 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2.323 2.661 2.718 3,4 5,1 17,7 0,1 5,0 4,1 4,5 6,9 5,7 26,5 6,6 31,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.778 1.827 1.823 1,7 4,3 0,0 2,8 5,1 2,7 3,8 5,4 -1,1 -2,4 4,5 -1,1 S Druge dejavnosti 1.491 1.534 1.538 1,2 4,7 4,5 2,3 4,5 3,2 4,5 6,1 0,1 12,3 3,7 3,0 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proračunskih uporabnikih, so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprečne plače v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledično tudi povprečne plače v državi. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Statistična priloga 37 2019 2020 2021 6 7 8 1 9 | 10 11 12 1 2 3 4 5 6 1 7 8 9 10 11 12 1 1 2 3,9 5,2 3,4 4,9 3,9 4,7 4,1 4,5 5,0 0,3 11,9 9,5 5,5 4,3 5,0 5,1 4,6 6,8 8,9 9,4 8,1 2,9 5,0 2,7 4,4 2,9 3,5 2,9 4,5 5,5 -1,3 7,9 5,5 3,6 2,8 4,3 4,7 2,6 2,9 4,2 3,2 3,6 6,7 6,2 5,4 6,3 6,7 8,6 7,6 4,3 3,4 4,8 20,7 17,5 9,6 7,4 6,2 5,2 9,1 17,7 21,3 24,3 18,9 2,3 4,9 2,2 4,5 3,0 2,7 3,4 4,9 6,6 1,2 6,1 2,6 2,2 1,1 3,8 4,6 2,7 1,6 4,0 1,6 2,0 3,8 4,4 3,0 3,8 2,5 4,4 0,6 3,6 4,7 -4,9 7,4 6,0 2,1 3,7 3,5 4,1 1,5 1,6 3,1 2,4 4,0 4,0 6,8 3,9 5,7 3,9 4,9 5,5 5,6 5,4 -1,2 8,9 7,6 6,7 4,1 5,9 5,3 3,6 4,9 4,5 5,2 4,6 2,6 5,4 2,3 3,6 5,8 -4,8 0,3 4,1 6,6 5,0 9,0 8,2 6,0 1,9 3,7 5,0 -1,9 5,5 3,8 -1,5 2,4 -1,8 5,8 -2,5 4,6 3,8 4,8 2,8 1,2 8,2 3,7 14,4 9,2 6,0 -0,9 7,6 1,9 1,9 5,1 4,2 -2,3 -7,3 2,4 5,0 2,3 4,5 3,0 2,6 3,2 5,0 6,9 0,6 5,3 1,9 1,6 0,8 3,8 4,6 2,8 1,4 4,1 1,8 2,1 2,0 5,2 3,9 5,0 2,9 8,1 5,6 6,9 5,3 6,9 7,2 4,1 4,6 3,3 2,5 3,9 1,3 1,8 1,4 -2,3 0,0 2,9 5,2 2,2 4,3 3,0 -2,0 4,0 1,6 3,5 3,6 11,2 6,9 5,2 1,7 3,2 5,9 1,4 4,4 3,1 1,7 3,3 1,6 3,1 2,3 3,0 2,4 1,9 2,4 3,5 3,9 -1,4 11,5 11,1 6,0 4,8 4,2 6,7 3,9 6,5 6,6 4,7 6,7 4,1 4,4 3,9 5,1 3,3 3,6 2,7 4,6 5,5 -3,1 6,9 7,6 4,3 5,9 4,4 4,2 3,4 3,5 5,2 2,4 3,6 2,4 4,1 1,1 0,8 -0,2 5,3 -5,1 0,9 2,8 -2,9 3,3 1,6 -1,2 -1,1 0,5 3,8 0,1 -2,7 -4,4 -0,4 1,1 5,3 5,0 3,3 4,7 4,5 7,1 3,9 5,1 4,7 -18,8 -0,1 -8,9 -6,8 1,1 3,8 1,7 -8,5 -13,0 -5,6 -4,9 -2,9 5,9 4,3 3,3 6,4 2,9 6,9 6,4 5,9 5,1 1,2 6,7 5,8 6,9 4,1 4,3 3,8 4,1 4,3 2,6 0,5 4,9 1,8 5,9 3,5 6,7 2,0 4,4 6,4 5,6 7,7 -3,1 6,4 -0,4 6,5 0,9 3,6 2,4 2,3 0,5 0,0 4,0 0,7 6,2 5,3 5,6 5,4 5,8 6,7 3,9 5,5 4,6 0,7 7,9 10,6 5,3 5,1 4,8 3,7 3,2 1,4 -0,2 1,7 3,7 3,7 5,4 4,5 5,1 5,2 5,6 4,2 5,2 3,4 -1,5 5,9 7,8 5,4 3,1 4,2 4,8 1,6 3,1 5,7 4,6 5,1 3,7 11,1 3,2 4,1 4,0 1,4 5,4 4,8 5,9 1,2 9,3 9,0 4,1 1,8 5,3 4,6 2,3 9,2 0,9 6,3 1,2 9,6 10,3 7,4 8,0 8,0 8,9 7,5 4,4 2,1 2,6 11,8 18,1 12,8 2,7 4,4 3,9 6,2 7,0 13,7 17,2 15,5 5,4 5,1 5,0 5,8 6,0 9,4 8,9 4,5 4,1 2,8 8,9 4,9 5,6 10,2 7,2 7,4 7,5 3,9 8,4 13,4 6,2 5,6 3,8 4,4 5,4 6,3 7,6 6,6 4,1 4,0 9,0 38,4 30,6 11,3 9,0 6,9 4,0 13,6 40,2 39,8 41,9 35,5 4,6 3,8 3,7 3,7 3,0 9,2 4,0 2,7 3,0 -9,1 -0,9 -1,4 -4,2 4,4 3,9 5,3 2,4 -6,0 0,7 5,0 0,9 4,4 4,2 3,9 5,4 4,1 6,0 8,3 3,3 2,3 -5,0 17,8 15,1 5,1 3,5 4,1 3,4 1,2 1,8 6,2 5,9 6,8 38 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Cene in indikatorji konkurenčnosti 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 CPI, medletna rast v % 1,4 1,8 -1,1 1,3 1,6 2,0 1,5 1,5 -0,9 0,0 -0,7 -0,5 1,7 1,4 1,8 2,0 Hrana in brezalkoholne pijače 0,6 3,3 1,0 0,4 1,1 2,5 2,4 4,0 4,4 3,6 2,0 -0,3 0,5 0,7 2,2 2,9 Alkoholne pijače in tobak 0,4 1,9 3,2 0,4 0,4 1,6 1,6 1,7 1,3 0,3 3,5 3,5 0,2 -0,2 1,1 1,6 Obleka in obutev 0,3 0,5 -5,4 0,7 0,5 3,6 0,5 1,3 -3,8 -4,1 -4,5 -4,2 -0,2 0,1 1,5 3,2 Stanovanje 4,7 2,7 -0,6 4,2 5,3 4,5 2,6 0,7 -5,5 0,7 -0,3 1,7 5,1 5,6 5,2 4,8 Stanovanjska oprema 0,9 0,4 -0,4 0,9 1,0 1,9 0,9 1,0 -0,9 0,2 -0,2 -0,1 0,9 0,5 1,5 2,2 Zdravje 1,3 1,4 4,9 1,7 2,0 1,3 1,5 1,0 0,0 1,0 3,8 1,1 1,9 2,1 2,1 1,2 Prevoz -0,7 0,1 -5,9 -1,3 0,1 -1,3 -0,8 -0,2 -7,4 -6,6 -6,7 -2,6 0,8 0,3 -0,9 -1,3 Komunikacije 3,3 -0,4 0,6 3,0 0,0 -0,2 0,4 -1,5 0,0 1,0 0,9 0,3 1,7 -0,9 -0,7 -0,5 Rekreacija in kultura 1,9 0,6 -3,9 2,4 1,3 2,1 0,5 -0,1 0,2 0,3 -1,7 -3,0 2,0 0,7 1,3 2,0 zobraževanje 1,7 5,6 0,7 2,2 3,5 4,2 5,6 4,8 3,3 2,2 0,6 0,7 3,1 3,8 3,5 3,5 Gostinske in nastanitvene storitve 2,4 3,2 0,6 2,8 3,3 3,0 3,0 2,0 1,3 1,0 0,7 0,6 3,2 3,0 3,6 2,9 Raznovrstno blago in storitve 1,7 4,4 0,7 1,3 2,1 2,4 4,1 4,9 3,7 2,9 0,9 0,5 2,5 1,9 1,8 1,8 HICP 1,4 2,0 -1,2 1,4 1,8 2,0 1,6 1,7 -1,2 -0,6 -0,9 -0,6 1,8 1,6 1,9 2,0 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,2 1,6 -0,1 1,5 1,5 2,1 1,7 1,5 0,5 0,6 0,2 -0,2 1,7 1,2 1,7 1,9 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 1,4 0,6 -0,2 1,1 0,9 0,3 0,4 -0,1 -0,6 -0,3 -0,1 1,2 1,2 1,0 0,5 0,2 Domači trg 1,2 2,1 1,0 1,5 2,1 1,9 2,0 1,3 0,3 0,3 0,9 1,9 2,0 2,2 2,0 1,8 Tuji trg 1,6 -0,9 -1,4 0,9 -0,3 -1,4 -1,2 -1,4 -1,4 -0,8 -1,1 0,4 0,3 -0,3 -0,9 -1,3 Na evrskem območju 1,6 -0,7 -1,2 1,2 -0,3 -1,6 -1,2 -1,7 -1,5 -0,4 -0,8 1,3 0,3 -0,3 -0,9 -1,6 Izven evrskega območja 1,7 -1,2 -1,8 0,0 -0,3 -0,7 -1,1 -0,5 -1,3 -1,8 -1,9 -1,5 0,3 -0,4 -0,9 -0,5 ndeks uvoznih cen 1,7 -1,4 -2,6 1,4 0,2 -1,9 -1,9 -2,3 -4,7 -3,5 -3,4 1,3 1,2 0,5 -1,2 -1,3 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 0,8 -0,4 0,8 -0,6 -0,2 -0,4 -0,3 0,0 0,7 1,2 1,3 1,2 -0,7 0,0 0,1 -0,5 Realni (deflator HICP) 0,8 -0,3 -0,4 -0,8 -0,1 0,1 -0,3 -0,1 -1,3 -0,1 0,0 -0,5 -0,7 -0,1 0,4 -0,2 Realni (deflator ULC) 0,8 0,9 3,4 0,0 1,6 1,3 0,7 4,6 2,7 1,2 5,3 USD za EUR 1,1815 1,1196 1,1413 1,1357 1,1239 1,1116 1,1072 1,1023 1,1006 1,1695 1,1928 1,2056 1,1238 1,1185 1,1293 1,1218 Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 18 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Statistična priloga 39 2019 2020 2021 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 2,3 1,7 1,4 1,4 1,8 2,1 2,0 0,5 -1,2 -1,2 -0,3 0,3 -0,1 -0,3 -0,1 -0,9 -1,1 -0,7 -1,0 0,1 2,1 2,9 1,7 1,5 2,4 3,3 3,4 4,0 4,6 5,1 5,1 3,1 3,1 3,6 4,1 3,4 1,7 1,0 0,1 -0,2 -0,7 -0,4 1,7 1,6 1,4 1,6 1,9 1,4 1,7 2,0 1,7 1,8 0,4 0,1 0,3 0,4 3,8 3,6 3,2 3,8 3,4 3,3 3,6 5,2 2,3 0,6 0,5 0,5 1,4 1,8 0,7 -3,4 -4,2 -3,8 -1,8 -5,2 -5,3 -1,9 -6,1 -5,4 0,9 -4,8 -8,8 -0,1 4,9 3,9 2,9 2,1 2,7 4,1 3,4 -5,4 -7,8 -8,6 0,0 1,1 0,9 0,2 -0,3 -0,1 -0,6 -1,6 -1,1 7,7 11,2 2,7 0,7 1,3 1,0 0,4 0,8 0,6 1,6 -0,8 -0,8 -1,0 -0,1 -0,2 1,0 0,6 -0,8 -0,4 -0,3 0,2 -0,1 1,9 1,4 1,4 1,7 1,4 1,4 1,4 1,7 -0,1 0,1 0,1 -0,3 1,0 0,9 1,2 1,4 5,0 4,9 2,1 0,6 0,5 1,7 -0,7 -2,0 -0,9 -1,6 0,1 1,3 -0,3 -1,5 -7,6 -7,8 -6,7 -6,6 -7,1 -6,2 -6,8 -7,4 -5,9 -4,5 -2,6 -0,8 4,8 -1,2 1,1 0,5 1,2 -0,4 -0,1 -2,3 -2,0 -1,5 0,9 0,7 1,6 1,6 -0,1 1,5 0,6 0,6 1,0 0,5 -0,5 -2,0 2,1 2,2 0,8 0,2 0,6 -0,9 0,7 -0,2 -0,8 0,2 1,1 1,2 0,3 -0,6 -0,2 -1,1 -3,9 -2,9 -3,9 -2,3 -2,5 3,5 5,6 5,5 5,6 5,6 5,5 4,5 4,3 3,8 3,0 3,0 3,0 3,0 0,6 0,5 0,5 0,7 0,7 0,8 0,7 0,8 3,3 2,8 2,9 2,8 3,2 1,9 2,0 2,2 2,0 1,6 0,4 1,4 0,7 0,8 0,8 0,6 0,6 0,8 0,6 0,5 0,6 2,0 3,5 3,4 4,5 4,4 5,3 5,4 4,0 3,5 3,7 3,8 3,6 3,5 1,6 1,8 0,3 0,7 0,8 0,1 0,6 -0,2 2,4 1,7 1,5 1,4 2,0 2,3 2,0 0,7 -1,3 -1,4 -0,8 -0,3 -0,7 -0,7 -0,5 -1,1 -1,2 -0,9 -1,1 0,1 2,2 2,3 2,1 1,8 1,8 1,6 1,4 1,7 1,3 0,3 0,5 0,6 1,1 0,5 0,1 0,8 0,0 -0,1 0,6 -0,4 -0,8 0,4 0,2 0,4 0,2 0,5 0,6 0,3 0,1 -0,6 -0,4 -0,7 -0,6 -0,2 -0,3 -0,4 0,0 0,0 -0,2 0,5 1,0 2,0 1,9 2,1 1,9 2,0 2,1 1,9 1,5 0,4 0,3 -0,2 0,7 0,3 0,2 0,3 0,9 1,0 1,0 1,3 1,7 2,6 -1,5 -1,3 -1,5 -1,1 -0,9 -1,3 -1,2 -1,7 -1,2 -1,2 -1,9 -0,7 -0,8 -1,0 -0,9 -1,0 -1,4 -0,4 0,4 1,3 -1,8 -1,5 -1,7 -1,1 -0,7 -1,5 -1,7 -2,0 -1,2 -1,1 -2,1 -0,4 -0,3 -0,6 -0,5 -0,6 -1,2 0,4 1,4 2,2 -0,8 -0,8 -1,0 -1,0 -1,2 -0,6 0,0 -0,9 -1,1 -1,5 -1,3 -1,7 -1,8 -1,9 -2,1 -1,8 -1,8 -2,0 -1,8 -0,6 -2,2 -2,2 -2,4 -2,0 -1,4 -1,5 -1,7 -3,6 -4,9 -5,2 -4,1 -3,5 -3,4 -3,6 -4,1 -3,6 -2,6 -0,8 0,6 4,0 -0,1 -0,5 -0,4 -0,4 -0,3 -0,4 -0,4 0,8 0,8 0,5 0,8 1,1 1,1 1,4 1,3 1,2 1,5 1,6 1,5 0,5 0,6 0,7 -0,1 -0,2 -0,4 -0,2 -0,2 -0,3 0,0 -1,5 -1,4 -0,9 -0,2 -0,2 0,2 0,4 -0,3 0,0 -0,2 -0,5 -0,8 0,7 1,1126 1,1004 1,1053 1,1051 1,1113 1,1100 1,0905 1,1063 1,0862 1,0902 1,1255 1,1463 1,1828 1,1792 1,1775 1,1838 1,2170 1,2171 1,2098 1,1899 1,1979 40 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Plačilna bilanca 2018 2019 2020 2018 2019 2020 2019 Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 2 1 3 | 4 | 5 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 2.680 2.723 3.272 508 716 690 662 655 818 646 899 909 163 257 217 305 Blago 1.282 1.330 2.503 120 414 434 204 278 583 585 730 604 158 150 42 148 Izvoz 30.817 32.013 29.629 7.922 7.983 8.295 7.831 7.904 7.856 6.425 7.358 7.989 2.589 2.850 2.785 2.837 Uvoz 29.535 30.682 27.126 7.801 7.569 7.861 7.628 7.625 7.273 5.840 6.628 7.385 2.431 2.700 2.744 2.689 Storitve 2.625 2.787 1.985 692 534 691 831 732 512 398 536 538 149 186 286 203 Izvoz 8.104 8.548 6.871 2.148 1.794 2.097 2.431 2.227 1.773 1.448 1.796 1.854 575 650 735 660 Uvoz 5.478 5.762 4.887 1.456 1.260 1.406 1.600 1.495 1.261 1.050 1.260 1.316 426 463 449 457 Primarni dohodki -819 -853 -689 -230 -9 -329 -239 -276 -113 -191 -269 -116 -38 -34 -83 -18 Prejemki 1.578 1.701 1.621 411 418 481 355 445 456 375 334 455 93 123 123 214 Izdatki 2.397 2.554 2.310 641 428 810 594 722 569 567 603 572 131 158 207 233 Sekundarni dohodki -408 -541 -526 -75 -223 -106 -134 -78 -165 -146 -99 -117 -106 -44 -27 -28 Prejemki 793 805 852 242 185 188 204 229 198 198 190 266 67 59 71 60 Izdatki 1.201 1.346 1.378 317 407 294 338 307 362 345 289 382 172 103 99 89 Kapitalski račun -225 -187 -217 -120 -27 -11 -30 -120 -54 -18 -26 -119 -19 9 -9 15 Finančni račun 2.524 2.454 2.033 206 785 522 722 425 811 152 535 535 430 -160 187 377 Neposredne naložbe -934 -748 23 -229 -323 -193 -120 -112 -172 -111 -109 415 -393 28 -127 -27 Imetja 373 773 704 97 429 20 116 208 30 203 -77 548 176 177 -21 115 Obveznosti 1.307 1.521 681 327 753 213 236 320 202 314 32 132 569 149 106 142 Naložbe v vrednost. papirje 744 791 -1.775 -515 546 -88 -92 424 -1.940 -1.916 1.328 753 2.166 -113 175 41 Finančni derivativi -81 -163 27 -31 -184 20 -8 8 53 -32 5 2 -56 -66 8 3 Ostale naložbe 2.743 2.537 3.591 965 725 737 975 100 2.822 2.182 -715 -698 -1.254 -36 106 354 Imetja 2.039 3.424 4.898 1.216 696 1.484 1.055 189 3.399 2.030 -647 116 -1.307 234 221 771 Ostali lastniški kapital 68 84 61 -25 43 35 28 -22 13 19 14 14 36 4 12 12 Gotovina in vloge 1.493 2.836 4.699 1.544 -4 1.123 1.058 659 2.751 2.673 -791 67 -1.461 165 199 564 Posojila 215 412 245 74 49 324 57 -18 79 41 55 71 11 6 13 132 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme -7 13 3 -8 8 1 1 2 2 3 -1 0 3 3 0 0 Komercialni krediti in predujmi 303 42 -203 -318 571 -56 -142 -332 402 -545 75 -136 195 196 19 -27 Ostale terjatve -33 38 93 -50 29 56 52 -100 151 -160 2 100 -90 -140 -22 90 Obveznosti -704 887 1.307 251 -29 747 80 89 576 -151 69 813 -53 269 115 418 Ostali lastniški kapital 2 2 2 2 0 -1 0 2 0 0 0 2 0 0 -1 0 Gotovina in vloge -524 935 1.652 365 42 327 231 335 416 440 334 463 82 52 92 116 Posojila -482 -158 -407 -297 -107 146 53 -250 40 -256 -325 134 -185 70 53 70 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 20 27 65 -14 40 13 9 -35 40 18 6 0 13 13 4 4 Komercialni krediti in predujmi 331 62 -143 179 2 116 -140 84 -58 -393 20 288 151 137 -69 152 Ostale obveznosti -51 19 137 16 -5 144 -72 -48 138 39 33 -73 -114 -4 36 74 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja 52 37 166 16 21 44 -33 5 49 29 26 62 -33 27 25 7 Neto napake in izpustitve 69 -81 -1.022 -182 96 -157 90 -110 47 -476 -338 -255 286 -426 -22 57 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 3.556 3.841 3.546 980 926 949 953 1.013 852 808 899 986 310 328 310 324 Blaga za vmesno porabo 16.670 17.045 15.458 4.274 4.322 4.390 4.237 4.097 4.212 3.291 3.798 4.157 1.394 1.504 1.488 1.494 Blaga za široko porabo 10.632 12.661 13.889 2.701 3.008 3.253 3.113 3.288 3.789 3.162 3.420 3.518 967 1.055 1.028 1.147 Uvoz investicijskega blaga 4.237 4.391 3.979 1.171 1.045 1.103 1.054 1.188 935 848 955 1.240 322 386 369 372 Blaga za vmesno porabo 17.868 18.508 16.439 4.716 4.632 4.791 4.636 4.450 4.429 3.388 3.966 4.655 1.507 1.629 1.734 1.620 Blaga za široko porabo 8.601 11.183 11.606 2.340 2.423 2.816 2.712 3.232 3.009 2.572 2.854 3.171 769 848 1.064 852 Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Statistična priloga 41 2019 2020 2021 6 7 8 1 9 | 10 11 12 1 2 3 4 5 6 1 7 8 9 10 11 12 1 1 2 168 209 240 213 386 300 -30 236 335 246 213 127 306 397 128 374 460 265 185 310 174 244 139 42 22 214 137 -72 142 249 192 169 127 289 356 93 281 300 218 86 266 188 2.672 2.871 2.199 2.761 2.905 2.747 2.251 2.580 2.692 2.584 1.836 2.113 2.476 2.690 2.006 2.662 2.820 2.776 2.394 2.417 2.626 2.428 2.732 2.157 2.739 2.691 2.611 2.323 2.438 2.443 2.392 1.668 1.986 2.186 2.334 1.913 2.381 2.519 2.558 2.308 2.152 2.438 201 283 290 258 301 219 211 192 195 125 134 112 152 177 153 206 250 133 156 127 127 701 856 815 760 759 697 770 608 621 544 460 444 544 640 577 580 639 539 676 439 484 500 573 525 502 458 478 559 415 426 419 326 332 393 463 424 373 389 407 520 312 358 -227 -156 -50 -33 -78 -40 -159 -1 -55 -56 -49 -56 -87 -102 -90 -77 -66 -35 -15 -8 -45 143 122 106 127 130 144 172 187 139 130 137 134 105 114 109 111 118 155 182 174 142 371 278 157 159 207 184 331 188 194 186 186 190 191 216 199 188 185 190 197 182 187 -51 -57 -42 -34 -52 -16 -10 -97 -53 -14 -41 -57 -48 -34 -28 -37 -24 -51 -42 -75 -95 56 67 62 75 70 74 85 66 55 78 73 60 65 72 56 63 89 88 88 62 64 107 124 104 109 122 90 96 163 108 92 115 117 113 106 84 100 113 139 130 137 159 -18 -10 -10 -9 -9 29 -139 -17 -17 -19 -4 -3 -11 -16 2 -13 -15 0 -105 -17 30 -42 497 -213 438 429 182 -186 253 336 222 274 -106 -15 145 132 257 321 322 -108 241 664 -38 -45 -46 -29 107 -17 -201 -4 -65 -103 -285 -10 184 18 -170 43 -12 -36 464 -151 -35 -74 101 -91 106 161 59 -11 100 134 -204 -119 172 150 -207 -104 234 187 78 282 -49 196 -36 146 -44 134 54 76 190 104 199 -101 167 182 -34 -225 66 192 200 114 -182 103 231 -303 -282 -17 207 86 -48 386 -848 -158 -934 -1.575 -490 150 274 507 547 -412 521 645 -1.129 488 10 -1 -9 3 3 1 4 14 11 28 -17 -8 -7 4 0 1 -5 2 5 9 1 277 863 -152 264 221 260 -381 1.070 535 1.217 2.143 410 -371 -166 -206 -343 739 -179 -1.258 1.497 219 491 843 89 123 177 409 -396 886 795 1.718 1.850 371 -191 -245 -241 -161 1.188 292 -1.364 1.645 1.343 12 8 10 10 -8 -8 -7 5 4 5 4 6 9 5 5 4 5 5 4 5 5 360 904 196 -42 38 394 227 690 533 1.528 2.315 484 -127 -356 -132 -304 844 153 -930 1.330 1.002 179 -2 28 31 -25 11 -5 14 27 38 21 8 12 -35 46 44 69 49 -47 37 13 0 0 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 -47 -80 -178 117 184 -15 -500 53 251 98 -368 -163 -14 96 -125 104 230 92 -458 183 274 -12 12 33 7 -13 26 -113 124 -21 48 -122 34 -72 46 -35 -10 40 -7 67 91 50 214 -20 241 -141 -44 148 -15 -184 260 501 -293 -39 180 -79 -35 182 449 471 -107 148 1.124 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 119 45 187 -1 144 20 171 4 66 346 299 -48 188 169 88 77 221 132 109 253 181 24 152 172 -271 -239 32 -43 -2 112 -70 -93 -5 -158 -113 -74 -138 53 230 -149 2 793 4 3 3 3 -12 -12 -12 13 13 13 6 6 6 2 2 2 0 0 0 0 0 33 -173 -106 139 49 104 -68 -274 75 140 -502 -66 175 -122 -37 179 184 132 -28 -127 128 34 -46 -15 -11 15 4 -66 74 -7 72 -4 73 -31 -14 -13 61 -10 -24 -40 19 21 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 12 -37 11 -7 12 -15 7 22 13 14 9 -9 30 15 2 10 11 15 36 16 -8 -192 298 -442 234 52 -147 -16 34 18 -5 65 -230 -311 -236 2 -104 -124 57 -187 -52 460 315 340 261 352 336 344 333 252 316 284 230 277 301 325 239 335 336 329 321 264 n.p. 1.407 1.556 1.223 1.458 1.552 1.442 1.102 1.398 1.424 1.390 982 1.067 1.242 1.342 1.075 1.381 1.489 1.454 1.213 1.384 n.p. 1.077 1.128 828 1.157 1.204 1.165 920 1.329 1.175 1.286 863 1.087 1.212 1.275 901 1.244 1.334 1.195 988 1.241 n.p. 362 386 266 403 374 389 424 329 308 298 213 298 337 339 277 339 374 461 405 299 n.p. 1.437 1.656 1.313 1.667 1.591 1.546 1.312 1.495 1.462 1.473 1.000 1.155 1.233 1.404 1.154 1.408 1.509 1.769 1.377 1.354 n.p. 900 1.029 747 936 1.246 971 1.015 959 1.019 1.031 725 801 1.047 1.019 913 922 1.079 1.062 1.030 888 n.p. 42 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Denarna gibanja in obrestne mere 2018 2019 2020 2018 2019 11 j 12 11213141516171819 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 7.165 7.719 11.805 7.088 7.165 7.256 7.023 7.152 7.219 7.327 7.606 7.631 7.913 7.791 Centralna država (S.1311) 4.937 4.696 4.520 4.939 4.937 4.980 4.805 4.819 4.944 5.089 5.058 5.070 5.007 5.037 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 580 602 639 558 580 588 587 583 577 581 577 570 567 574 Gospodinjstva (S.14, 15) 10.370 10.981 10.997 10.339 10.370 10.397 10.426 10.507 10.570 10.628 10.642 10.703 10.781 10.833 Nefinančne družbe (s.11) 9.496 9.589 9.363 9.628 9.496 9.665 9.676 9.681 9.637 9.571 9.749 9.738 9.878 9.868 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.502 1.661 1.640 1.503 1.502 1.503 1.490 1.486 1.484 1.482 1.496 1.503 1.493 1.486 Denarni sektor (S.121, 122) 4.275 5.230 7.969 3.904 4.275 4.247 4.380 4.207 3.963 4.099 4.001 4.335 4.067 3.894 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 26.181 27.913 30.341 25.921 26.181 26.367 26.516 26.385 26.138 26.329 26.381 26.725 26.651 26.509 V tuji valuti 446 391 345 451 446 435 432 434 420 422 419 416 420 412 Vrednostni papirji skupaj 4.429 4.382 4.361 4.393 4.429 4.475 4.397 4.433 4.580 4.659 4.685 4.727 4.666 4.704 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 29.442 31.109 34.567 29.227 29.442 29.468 29.903 29.916 29.994 30.177 30.260 30.709 30.733 30.585 Čez noč 19.440 21.278 25.218 19.014 19.440 19.389 19.615 19.717 19.830 20.009 20.099 20.474 20.521 20.676 Vezane vloge - kratkoročne 3.261 3.478 3.381 3.299 3.261 3.212 3.353 3.320 3.316 3.343 3.342 3.408 3.423 3.340 Vezane vloge - dolgoročne 6.166 5.723 5.348 6.228 6.166 6.210 6.175 6.127 6.047 6.042 6.054 6.059 6.010 5.823 Kratkoročne vloge na odpoklic 575 630 620 686 575 657 760 752 801 783 765 768 779 746 Vloge v tuji valuti skupaj 651 634 723 644 651 625 634 645 643 674 686 681 686 685 Čez noč 581 577 675 570 581 552 564 575 575 606 621 616 622 620 Vezane vloge - kratkoročne 31 26 25 33 31 33 29 29 28 28 29 28 27 28 Vezane vloge - dolgoročne 39 31 23 41 39 40 41 41 40 40 36 37 37 37 Kratkoročne vloge na odpoklic 0 0 0 0 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 Vezane vloge do 1 leta 0,16 0,17 0,15 0,17 0,17 0,16 0,18 0,17 0,16 0,19 0,17 0,15 0,16 0,16 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 2,65 2,66 2,21 2,71 2,74 2,81 2,72 2,69 2,66 2,80 2,65 2,7 2,75 2,62 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EURIBOR 3-mesečni -0,322 -0,356 -0,425 -0,316 -0,312 -0,308 -0,308 -0,309 -0,311 -0,312 -0,329 -0,365 -0,408 -0,418 6-mesečni -0,266 -0,302 -0,364 -0,257 -0,241 -0,236 -0,232 -0,230 -0,231 -0,237 -0,279 -0,347 -0,405 -0,394 LIBOR za CHF 3-mesečni -0,735 -0,737 -0,708 -0,745 -0,735 -0,704 -0,713 -0,707 -0,715 -0,713 -0,717 -0,751 -0,817 -0,812 6-mesečni -0,653 -0,684 -0,659 -0,667 -0,659 -0,639 -0,652 -0,648 -0,650 -0,656 -0,673 -0,719 -0,802 -0,771 Vira: BS, EUROSTAT. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Statistična priloga 43 2019 2020 2021 10 1 11 1 12 1 2 3 4 5 6 | 7 8 9 10 11 12 1 2 3 7.819 7.817 7.719 7.624 7.744 7.399 7.662 8.307 9.007 9.766 10.011 10.438 11.012 11.421 11.805 11.771 11.863 12.264 4.959 4.928 4.696 4.410 4.455 4.753 4.859 4.838 4.884 4.962 4.872 4.705 4.701 4.640 4.520 4.339 4.549 4.656 573 577 602 613 616 613 614 612 602 601 608 602 598 607 639 638 643 638 10.950 10.978 10.981 10.982 11.005 10.954 10.882 10.890 10.828 10.884 10.926 10.970 11.025 11.007 10.997 10.937 10.940 11.027 9.869 9.882 9.589 9.794 9.871 10.070 9.971 9.808 9.711 9.668 9.597 9.562 9.552 9.548 9.364 9.505 9.519 9.629 1.479 1.481 1.661 1.674 1.674 1.675 1.663 1.657 1.656 1.667 1.666 1.656 1.653 1.642 1.640 1.633 1.647 1.619 4.011 4.531 5.230 5.403 5.138 5.461 5.889 6.555 7.206 7.389 7.390 7.096 7.266 7.729 7.969 8.595 8.104 8.568 26.728 27.331 27.913 27.860 27.687 28.145 28.388 28.896 29.354 29.514 29.499 29.630 29.858 30.299 30.342 30.993 30.521 31.150 398 392 391 389 390 389 390 387 388 374 368 354 352 343 345 337 330 324 4.642 4.581 4.382 4.554 4.608 4.910 5.015 4.994 5.062 5.204 5.116 4.528 4.499 4.447 4.361 4.235 4.468 4.577 30.678 30.838 31.121 31.237 31.171 31.785 32.271 32.605 33.068 33.267 33.345 33.420 33.639 34.003 34.567 34.947 35.161 35.665 20.611 20.911 21.278 21.243 21.291 22.144 22.628 23.002 23.539 23.712 23.862 23.904 24.092 24.573 25.218 25.641 25.916 26.521 3.448 3.369 3.478 3.442 3.511 3.473 3.540 3.557 3.376 3.405 3.333 3.356 3.387 3.352 3.381 3.334 3.280 3.214 5.806 5.770 5.735 5.792 5.677 5.506 5.420 5.374 5.593 5.566 5.535 5.520 5.482 5.435 5.348 5.323 5.309 5.309 813 788 630 760 692 662 683 672 560 584 615 640 678 643 620 649 656 621 646 658 634 632 647 677 670 691 718 691 699 728 706 711 723 721 740 786 585 598 577 573 588 622 617 631 652 627 638 672 655 662 675 671 696 739 26 25 26 27 29 26 25 33 40 39 37 32 28 26 25 28 24 26 35 35 31 32 30 29 28 27 26 25 24 24 23 23 23 22 20 21 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,00 0,00 0,00 0,16 0,17 0,18 0,1 0,04 0,15 0,21 0,2 0,18 0,17 0,17 0,14 0,15 0,15 0,13 0,11 0,14 0,12 2,51 2,50 2,5 2,43 2,33 2,34 2,47 2,32 2,28 2,19 2,05 2,06 2,00 2,05 2,00 1,86 1,89 1,79 2,32 1,65 0,85 0,97 1,31 1,35 - 2,19 1,28 1,50 1,11 1,00 1,16 1,38 0,32 1,82 1,56 0,78 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 -0,413 -0,401 -0,395 -0,391 -0,409 -0,417 -0,254 -0,270 -0,376 -0,441 -0,480 -0,491 -0,509 -0,521 -0,538 -0,547 -0,541 -0,539 -0,362 -0,337 -0,336 -0,330 -0,355 -0,365 -0,192 -0,142 -0,223 -0,346 -0,433 -0,463 -0,494 -0,509 -0,519 -0,529 -0,521 -0,516 -0,774 -0,712 -0,711 -0,679 -0,707 -0,761 -0,589 -0,619 -0,659 -0,692 -0,710 -0,751 -0,769 -0,771 -0,788 -0,765 -0,755 -0,753 -0,711 -0,650 -0,639 -0,624 -0,663 -0,703 -0,540 -0,575 -0,594 -0,647 -0,658 -0,707 -0,727 -0,729 -0,738 -0,725 -0,711 -0,707 44 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Javne finance 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 4 | 5 | 6 | 7 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 18.593,6 19.232,3 18.528,6 4.518,9 4.944,0 4.671,6 5.097,8 4.649,5 4.094,2 4.892,9 4.892,0 4.803,6 1.702,7 1.622,5 1.618,9 1.461,5 Tekoči prihodki 17.575,9 18.293,3 17.578,7 4.276,0 4.730,5 4.478,2 4.808,7 4.409,1 3.917,7 4.634,5 4.617,4 4.525,7 1.623,1 1.542,0 1.565,5 1.438,2 Davčni prihodki 16.225,3 17.179,1 16.460,4 4.103,3 4.350,6 4.169,7 4.555,6 4.159,4 3.578,0 4.343,3 4.379,8 4.241,4 1.545,1 1.400,4 1.405,1 1.308,2 Davki na dohodek in dobiček 3.296,4 3.614,0 3.261,8 850,4 1.058,4 717,7 987,4 879,9 692,0 764,7 925,2 941,8 426,4 300,1 332,0 126,7 Prispevki za socialno varnost 6.549,8 7.021,3 7.289,9 1.710,3 1.734,9 1.745,5 1.830,6 1.819,7 1.603,2 1.954,5 1.912,5 1.915,2 580,1 576,6 578,2 583,8 Davki na plačilno listo in delovno silo 21,6 23,2 21,6 5,3 5,9 5,4 6,6 5,9 4,0 5,6 6,1 5,0 1,9 1,8 2,1 2,1 Davki na premoženje 277,9 296,4 287,3 26,3 67,6 120,9 81,6 31,0 48,6 111,3 96,4 33,5 18,8 19,9 28,9 35,7 Domači davki na blago in storitve 5.989,3 6.126,7 5.493,3 1.427,8 1.490,3 1.565,7 1.643,0 1.376,4 1.069,0 1.565,1 1.482,7 1.268,6 541,8 492,5 456,0 564,8 Davki na medn. trgov. in transaksije 89,8 98,6 102,4 25,5 25,6 25,5 22,1 24,0 24,5 25,3 28,7 28,1 9,3 8,3 8,0 10,2 Drugi davki 0,5 -1,1 4,1 57,8 -32,0 -11,1 -15,8 22,5 136,7 -83,4 -71,7 49,2 -33,1 1,2 -0,1 -15,2 Nedavčni prihodki 1.350,6 1.114,2 1.118,2 172,6 380,0 308,5 253,1 249,7 339,7 291,3 237,6 284,2 78,0 141,6 160,4 130,0 Kapitalski prihodki 152,8 136,4 146,9 23,9 31,2 34,4 46,9 31,2 20,1 31,3 64,3 36,4 10,4 11,5 9,3 15,0 Prejete donacije 12,4 13,8 17,5 5,2 1,1 6,3 1,2 8,1 1,4 6,9 1,1 6,7 0,5 0,2 0,4 0,2 Transferni prihodki 55,6 58,3 54,8 1,8 3,1 50,3 3,1 0,2 21,7 30,6 2,3 1,7 1,5 0,0 1,6 0,0 Prejeta sredstva iz EU 796,9 730,5 730,7 212,1 178,0 102,4 238,0 200,9 133,3 189,6 206,9 233,2 67,2 68,7 42,1 8,1 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 18.068,0 18.968,8 22.070,6 4.689,9 4.506,0 4.705,7 5.067,2 5.024,6 5.703,7 5.250,2 6.092,2 6.102,7 1.491,8 1.454,3 1.559,9 1.700,8 Tekoči odhodki 7.966,5 8.228,3 9.127,8 2.116,1 2.010,6 2.007,6 2.094,0 2.359,6 2.074,0 2.201,0 2.493,2 2.658,2 700,9 605,5 704,2 691,1 Plače in drugi izdatki zaposlenim 4.167,9 4.470,5 4.965,3 1.069,5 1.178,3 1.101,6 1.121,2 1.183,0 1.318,3 1.242,2 1.221,7 1.483,4 355,8 363,1 459,4 375,1 Izdatki za blago in storitve 2.633,7 2.728,0 3.020,7 600,5 667,6 673,8 786,0 686,8 661,6 739,0 933,4 724,7 221,0 222,5 224,1 250,8 Plačila obresti 867,9 791,5 778,0 404,2 122,7 175,7 88,9 442,4 53,7 187,0 95,0 386,9 114,8 4,1 3,8 47,2 Sredstva, izločena v rezerve 296,9 238,4 363,8 42,0 42,1 56,4 97,9 47,3 40,5 32,8 243,2 63,1 9,3 15,8 17,0 18,0 Tekoči transferi 8.236,6 8.704,2 10.867,7 2.187,9 2.107,1 2.201,2 2.208,1 2.308,7 3.219,2 2.632,9 2.706,9 3.019,5 677,8 715,9 713,4 849,6 Subvencije 443,9 467,9 1.449,3 161,8 113,4 53,5 139,3 167,9 711,7 305,5 264,2 294,9 26,5 39,8 47,1 19,9 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.925,8 7.323,9 8.250,8 1.784,6 1.816,5 1.912,6 1.810,3 1.902,6 2.253,7 2.061,9 2.032,5 2.494,0 613,0 600,3 603,2 745,7 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 793,5 827,7 1.083,2 216,6 163,1 215,3 232,7 215,0 242,6 248,9 376,7 200,7 33,1 69,9 60,1 77,0 Tekoči transferi v tujino 73,4 84,7 84,4 25,0 14,1 19,8 25,9 23,2 11,2 16,6 33,4 29,9 5,1 6,0 3,0 6,9 Investicijski odhodki 1.159,9 1.252,9 1.230,6 156,1 240,3 315,4 541,2 172,8 232,7 263,2 561,9 194,0 67,0 88,2 85,2 102,0 Investicijski transferi 271,6 273,6 318,5 24,9 49,3 57,8 141,6 29,6 42,9 68,0 178,0 33,6 15,3 16,9 17,0 17,1 Plačila sredstev v proračun EU 433,4 509,7 526,0 204,8 98,8 123,8 82,3 154,0 134,7 85,1 152,2 197,5 30,9 27,7 40,1 41,0 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ 525,6 263,5 -3.542,1 -171,0 438,0 -34,2 30,6 -375,2 -1.609,5 -357,3 -1.200,1 -1.299,0 210,9 168,2 58,9 -239,3 Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, Ministrstvo za finance. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2021 Statistična priloga 45 2019 2020 2021 8 9 1 10 | 11 12 1 2 3 4 5 6 | 7 8 9 10 11 12 1 1 2 | 3 1.556,0 1.654,1 1.669,3 1.612,8 1.815,6 1.678,4 1.483,5 1.487,6 1.315,0 1.160,1 1.619,1 1.660,0 1.602,5 1.630,4 1.644,6 1.607,1 1.640,4 1.674,4 1.484,6 1.644,6 1.539,6 1.500,4 1.626,9 1.576,5 1.605,3 1.638,2 1.438,0 1.332,9 1.256,3 1.097,2 1.564,2 1.607,2 1.534,1 1.493,2 1.585,1 1.532,0 1.500,4 1.613,3 1.422,3 1.490,1 1.461,2 1.400,2 1.535,2 1.498,3 1.522,1 1.581,5 1.358,8 1.219,1 1.171,9 940,5 1.465,6 1.476,5 1.466,9 1.399,9 1.511,1 1.452,0 1.416,7 1.491,5 1.326,7 1.423,2 308,1 282,9 305,1 313,3 369,0 296,6 292,1 291,3 190,1 204,9 296,9 158,5 302,0 304,2 281,9 301,1 342,2 304,8 317,1 320,0 582,3 579,4 579,4 586,8 664,4 615,1 599,2 605,4 391,2 526,4 685,5 681,5 648,2 624,9 605,4 609,7 697,4 628,1 643,0 644,1 1,6 1,6 2,0 2,1 2,5 2,1 1,9 1,9 1,3 1,1 1,6 1,9 1,8 1,8 2,1 1,9 2,1 1,6 1,6 1,7 36,6 48,5 35,8 30,4 15,4 10,1 7,6 13,3 13,1 14,7 20,8 40,0 38,7 32,6 45,8 32,1 18,5 9,9 8,7 14,9 522,0 478,9 601,5 575,0 466,6 631,2 446,7 298,5 372,7 285,5 410,8 582,5 510,9 471,7 600,1 506,5 376,1 504,1 350,8 413,7 8,1 7,2 8,0 7,4 6,8 7,2 7,9 8,9 8,0 8,2 8,3 8,2 8,2 8,9 9,0 10,5 9,1 7,6 9,0 11,5 2,5 1,6 3,4 -16,6 -2,6 19,2 3,4 -0,1 195,5 -100,4 41,7 3,8 -42,9 -44,3 -33,1 -10,0 -28,7 35,4 -3,5 17,3 78,4 100,1 91,6 78,2 83,2 56,7 79,2 113,8 84,4 156,7 98,6 130,7 67,2 93,4 73,9 80,0 83,6 121,8 95,7 66,8 7,3 12,1 15,3 11,9 19,7 11,3 12,2 7,8 5,7 6,3 8,1 10,9 9,8 10,6 18,1 14,6 31,6 4,1 14,4 17,8 0,5 5,6 1,2 3,7 -3,8 1,0 5,4 1,8 1,1 0,2 0,1 0,5 0,4 6,0 0,3 0,1 0,7 1,0 5,6 0,2 0,2 50,1 0,0 -0,2 3,3 0,1 0,0 0,0 0,1 0,1 21,4 0,5 30,1 0,0 0,0 1,4 0,9 0,9 0,5 0,4 8,4 85,9 25,9 20,9 191,1 27,9 27,9 145,1 51,8 56,3 25,2 40,9 28,0 120,6 41,1 59,0 106,8 55,2 41,8 136,2 1.487,7 1.517,2 1.540,6 1.628,2 1.898,4 1.723,2 1.498,0 1.803,4 1.730,1 1.755,2 2.218,4 1.880,1 1.644,0 1.726,0 1.668,8 1.835,6 2.587,8 2.067,3 1.724,0 2.311,4 657,8 658,6 642,1 696,0 755,9 799,9 625,1 934,5 684,8 647,1 742,1 754,3 682,0 764,7 681,2 745,6 1.066,5 789,4 719,4 1.149,4 368,2 358,2 375,5 370,3 375,4 403,1 385,6 394,3 381,4 413,0 524,0 469,4 390,2 382,7 374,7 406,5 440,5 501,9 432,0 549,6 204,7 218,3 246,0 236,1 303,9 235,1 205,0 246,8 250,8 215,5 195,3 232,1 206,4 300,5 228,9 249,1 455,4 195,7 235,7 293,2 56,3 72,2 8,8 66,9 13,3 153,2 21,3 267,9 43,3 4,2 6,2 45,8 68,6 72,6 14,8 66,8 13,4 82,5 24,8 279,7 28,6 9,9 11,9 22,8 63,2 8,6 13,3 25,5 9,4 14,4 16,6 7,1 16,8 8,9 62,8 23,1 157,2 9,2 27,0 26,9 668,4 683,1 711,5 740,5 756,0 781,6 759,5 767,6 887,4 945,4 1.386,5 986,3 830,7 815,9 799,3 867,4 1.040,2 1.156,8 837,9 1.024,7 16,5 17,0 33,1 49,3 56,8 82,8 39,7 45,4 53,1 183,9 474,8 224,6 46,7 34,1 54,8 77,2 132,3 171,9 68,1 54,9 578,4 588,4 605,9 599,9 604,4 623,5 643,0 636,0 742,7 678,2 832,8 666,2 695,2 700,4 657,8 675,4 699,4 972,1 674,8 847,0 63,0 75,3 70,2 75,7 86,8 66,5 68,5 80,0 87,2 78,7 76,7 89,0 85,6 74,3 82,4 90,0 204,3 3,5 88,0 109,2 10,5 2,3 2,4 15,5 8,0 8,8 8,4 6,1 4,3 4,6 2,2 6,4 3,2 7,0 4,4 24,8 4,2 9,3 7,0 13,6 100,3 113,1 122,9 141,7 276,6 53,5 56,9 62,4 104,5 87,7 40,5 84,8 87,4 91,0 114,3 124,7 322,9 47,3 62,7 84,1 19,7 21,0 24,0 31,0 86,6 11,0 8,0 10,5 11,0 15,3 16,6 26,9 22,3 18,8 32,1 33,3 112,6 4,8 11,5 17,3 41,5 41,3 40,0 19,0 23,4 77,1 48,5 28,4 42,3 59,7 32,7 27,8 21,7 35,6 41,9 64,6 45,7 69,1 92,5 35,9 68,3 136,9 128,8 -15,3 -82,8 -44,8 -14,6 -315,8 -415,1 -595,1 -599,3 -220,1 -41,5 -95,6 -24,2 -228,5 -947,4 -392,9 -239,4 -666,8 46 Seznam kratic Ekonomsko ogledalo, št. 4/2021 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP - bruto domači proizvod, BND - bruto nacionalni dohodek, BS - Banka Slovenije, DARS - Družba za avtoceste v RS, DDV - davek na dodano vrednost, ECB - Evropska centralna banka, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska komisija, EMMI - European Money Markets Institute, ENTSO-E -European Network of Transmission System Operators for Electricity, ESI - Economic Sentiment Indicator, ESRR - Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS - Evropski socialni sklad, EU - Evropska unija, EUR - evro, EURIBOR - Euro Interbank Offer Rate, referenčna obrestna mera za dane kratkoročne medbančne depozite v evrih, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, FURS - Finančna uprava RS, IKT - informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, NEER - nominal effective exchange rate, NFI - nedenarne finančne institucije, PMI - Purchasing Managers' Index, REER - real effective exchange rate, RS - Republika Slovenija; SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, ZDA - Združene države Amerike, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, WEO - World Economic Outlook Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AU - Avstralija, AT - Avstrija, BA - Bosna in Hercegovina, BE - Belgija, BG - Bolgarija, BY - Belorusija, CA - Kanada, CH - Švica, CL - Čile, HR - Hrvaška, CZ - Češka, CY - Ciper, DK - Danska, DE - Nemčija, ES - Španija, EE - Estonija, GR - Grčija, FR - Francija, FI - Finska, HU - Madžarska, IE - Irska, IL - Izrael, IS - Islandija, IT - Italija, JP - Japonska, KR - Južna Koreja, LU - Luksemburg, LT - Litva, LV - Latvija, MT - Malta, MX - Mehika, NL - Nizozemska, NZ - Nova Zelandija, NO - Norveška, PL - Poljska, PT - Portugalska, RO - Romunija, RU - Rusija, RS - Srbija, SE - Švedska, SI - Slovenija, SK - Slovaška, TR - Turčija, UA - Ukrajina, UK - Velika Britanija, US - Združene države Amerike. REPUBLIKA SLOVENIJA VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE <| #OstaniZdrav ^ Imam izbiro. Ravnam Odgovo rnO. www.gov.si/ostanizdrav Razdalja 2 m Redno umivanje in razkuževanje rok Vključena aplikacija #OstaniZdrav Nošenje zaščitne maske ISSN 1318-3818 Naložite si #OstaniZdrav še danes. ekonomsko ogledalo št. 4/2021, letnik XXVII 9771318381808