PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ i > Abb. pitale I OTpp, Cena 150 lir_Leto XXX. St. 243 (8949) TRST, četrtek, 17. oktobra 1974 DNEVNIK Je ^čel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» __^cupn orenji irebusi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VODSTVO KD JE SOGLASNO ODOBRILO POROČILO MANDATARJA NOV POSKUS ENOSTRANSKE REVIZIJE AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE Danes bo Fanfani začel pogajanja za obnovitev levosredinske vlade Na sporedu dvostranska srečanja z vsemi štirimi strankami levega centra - Sestanek De Martino-La Malfa - Seja vodstva KPI Načelen sporazum med avstrijskimi strankami o preštevanju slovenske manjšine leta 1976 Dogovor dokazuje, da nameravajo v Avstriji nadaljevati s politiko ukrepanja v zvezi z manjšinskim vprašanjem mimo manjšine in proti njeni volji ■ Možnost internacionalizacije vprašanja v pogovoru med Kreiskym in jugoslovanskim veleposlanikom Vlahovom ni postavila tega problema: postavljanje drugačnih hipotez v tem trenutku bi namreč po njegovem oši-bilo obvezo, ki jo je KD sprejela RIM, 16. — Mandatar za sestavo nove vlade, tajnik KD Fanfani, Je na današnjem zasedanju vodstva stranke poročal o razvoju političnega položaja po odprtju vladne krize in o razgovorih, ki jih je imel s predstavniki vseh strank po prejemu mandata, poleg tega pa je začrtal politično platformo za pogajanja z ostalimi strankami leve sredine. Demokrščansko vodstvo je soglasno odobrilo njegovo poročilo in politično platformo, isto pa sta zvečer storili tudi parlamentarni skupini KD. S podporo vse stranke bo torej Fanfani že jutri začel dvostranske pogovore z delegacijami levosredinskih strank z naslednjim urnikom: ob 10. uri bo sprejel delegacijo PSI, ob 12. PSDI, ob 17. PRI in ob 18.30 KD. Če se bo ta faza pogajanj ugodno zaključila (v tej zvezi vlada vsaj v demokrščanskih krogih precejšen optimizem) bi lahko že v petek utegnilo biti na sporedu prvo plenarno srečanje z udeležbo vseh štirih levosredinskih strank. O poročilu Fanfanija, ki je govoril bodisi kot mandatar, bodisi kot politični tajnik, ni uradnih vesti, saj bo sam Fanfani seznanil predstavnike ostalih strank z njegovo vsebino. Ob koncu seje de-mokrščanskega vodstva so objavili samo kratko poročilo, v katerem je rečeno, da so po izčrpni razpravi zaželeli mandatarju, da bi žel popoln uspeh v opravljanju mandata, ter da so bile odobrene politične in programske linije, ki jih je Fanfani predlagal. Uradno poročilo dodaja tudi, da so v razpravo posegli Rumor, Gonella, Bo-drato, Marcora, Donat Cattin, Anto-niozzi, Salizzoni in Piccoli ter nato našteva imena udeležencev zasedanja. V pričakovanju jutrišnjih razgovorov z mandatarjem Fanfanijem sta se danes sestala tajnika PSI De Martino in PRI La Malta. Kot se je zvedelo, sta politična predstavnika izmenjala misli o političnem in gospodarskem položaju v zvezi z reševanjem vladne krize. V socialističnih krogih so to srečanje označili kot «koristno in zanimivo». O političnem položaju in o vladni krizi je danes razpravljalo tudi vodstvo KPI, ki je poslušalo poročilo predsednika poslanske skupine Natte in nato odobrilo stališča, ki sta .)ih v prejšnjih dneh izrazila politični urad in tajništvo stranke. Vodstvo KPI je tudi preučilo besedilo poročila o pripravah za 14. kongres partije, ki ga bo generalni tajnik Berlinguer imel na prihodnjem zasedanju centralnega komiteja in osrednje nadzorne komisije. Danes moramo beležiti tudi nekatere intervjuje in izjave, ki nekoliko pojasnjujejo stališča KD do c° '.anjega političnega položaja. Namestnik tajnika KD Ruffini se je v intervjuju nekemu milanskemu popoldnevniku odločno izrekel proti možnosti sklicanja predčasnih volitev, češ da taka rešitev ne more biti predmet politične izbire. Še posebno v tem trenutku pa bi predčasne volitve povečale zmedo, ki že obstaja v deželi. Prav zaradi tega, je dejal Ruffini, se je KD izrekla za resno obvezo za obnovitev štiristranske levosredinske koalicije. Na vprašanje, kaj misli KD storiti, ko bi ne uspel poskus obnovitve sedanje koalicije, je Ruffini dejal, da si njegova stranka za obnovitev levega centra. Predstavnik demokrščanske levičarske struje «base» Granelli pa je v članku za neki milanski tednik napisal, da pomeni mandat Fanfa-niju pozitiven korak, kajti hude težave sedanje krize terjajo direktno obvezo najbolj reprezentativnih voditeljev in ker bi drugačna izbira pomenila beg pred odgovornostjo. Uspeh poskusa obnovitve leve sredine pa je odvisen od avtokritične sposobnosti vseh štirih strank koalicije, da ažurnirajo politične programe in strategije glede na sedanji težavni položaj. Na gospodarskem področju se je Granelli zavzel predvsem za strogo obvezo proti razsipavanju, za politiko varčevanja, ki bi prizadela predvsem parazitske sektorje, za u-temeljeno znižanje življenjske ravni in za dejansko spremembo oblike gospodarskega razvoja. Glavni problem, ki ga je treba rešiti za u-stvarjanje novega levega centra je po mnenju Granellija revizija gospodarske politike. Granelli se je dotaknil tudi vprašanja odnosov s sindikati in z opozicijo ter se zavzel za dialektičen in konstruktiven odnos, ki je bistvenega pomena za zaščito demokratične države pred manevri fašističnega prevrata ter je neobhodno potreben tudi zato, da bi energični napori za izhod iz gospodarske krize uživali čim širšo ljudsko podporo. (Poseben dopis) CELOVEC, 16. — Koroške Slovence bi naj preštevali leta 1976. U-strezna oblika pa naj bi bilo tako imenovano «majhno ljudsko štetje», ki bi ga izvedli med obema rednima ljudskima štetjema, sicer v celi Avstriji, samo na Koroškem, Štajerskem in na Gradiščanskem pa bi spraševali tudi po narodnostni pripadnosti. O tem so se načelno sporazumeli predstavniki vseh treh v avstrijskem parlamentu zastopanih strank, se pravi socialistične, ki jo je zastopal predsednik in avstrijski zvezni kancler dr. Kreisky, ljudske, ki jo je zastopal predsednik Schleizer in svobodnjaške, ki jo je v imenu fliiiiiiiiiiiiiiiimim>iiMiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DANES ''š'. Danes se bodo začela pogajanja za sestavo nove vlade: mandatar Fanfani, ki je včeraj poročal vodstvu svoje stranke o političnem položaju in o konkretnih predlogih za rešitev vladne krize, bo ločeno sprejel predstavnike vseh strank leve sredine. V demokrščanskih krogih so prepričani, da bo kmalu nato, morda že jutri, mogoče sklicati prvo plenarno srečanje. V znamenju protesta proti stališču Confindustrie o vprašanju izenačenja vrednosti točke draginjske doklade in v obrambo ravni zaposlitve, bo danes vsedržavna 4-urna splošna stavka, med katero bodo v tovarnah skupščine in sindikalni shodi. Predstavniki vseh treh v av-strujskem parlamentu zastopanih strank, se pravi socialistične, ljudske in svobodnjaške, so se načelno sporazumeli o tem, da bi bilo tako imenovano majhno ljudsko štetje, med katerim bi ugotovili številčnost slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Štajerskem in na Gradiščanskem, leta 1976. To pomeni, kot ugotavljajo predstavniki slovenske manjšine, samovoljno in enostransko revizijo s strani Avstrije avstr.jske državne pogodbe, kajti le-ta določa v členu 7, da je treba izvesti pkrepe za zaščito manjšin na celotnem ozemlju s slovenskim, hrvaškim, oziroma mešanim prebivalstvom, ne glede na številčno stanje manjšine. V zvezi s sklepom treh avstrijskih strank o preštevanju posebne vrste so na skupni seji vseh zborov skupščine SR Slovenije sprejeli resolucijo, v kateri ostro obsojajo enostransko stališče avstrijske vlade. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« V VSEH TOVARNAH BODO SINDIKALNI SHODI IN SKUPŠČINE Vsedržavna 4-urna splošna stavka v obrambo delovnega mesta in plač Negativno stališče Confindustrie do vprašanja izenačenja vrednosti točke draginjske doklade neposredni povod stavkovnega gibanja - Ponovno srečanje med vodstvom Alfa Romeo in zvezo kovinarjev RIM, 16. — V vsej državi bo ju- . predlagalo sindikalnim organizaci-tri 4-urna splošna stavka v zna- Ijam, kot rešitev iz sedanjega kri-menje protesta proti prvemu nega- ----------—’ “■■■ J—J livnemu srečanju med predstavniki sindikalnih organizacij in Confin-dustrio v okviru pogajanj o izenačenju vrednosti točke draginjske doklade na najvišji ravni in ovrednotenju že dozorelih točk ter v ,o-brambo delovnega thesta1 V tovarnah in na drugih delovnih mestih so predvideli v okviru dneva borbe številne skupščine in sindikalne shode. Generalni tajnik CGIL Lama bo govoril v Livornu, v Trstu bo govoril Vignola, v Milanu Tren-tin, v Bologni Vanni, v Turinu Car-niti in Bentivoglio. V zvezi z jutrišnjo stavko je zveza časnikarje FNSI objavila sporočilo, v katerem izraža solidarnost s cilji, ki si jih je zastavila sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL, se pravi obrambo plač in delovnega mesta. FNSI poziva časnikarje, naj podprejo pobudo sindikalne federacije, ki ima v sedanjem hudem političnem trenutku pomen,’ ki gre preko samih gospodarskih razlogov, na katerih temelji sklep delavcev ter poziva uredniške odbore, naj organizirajo skupščine, na katerih naj razpravljajo o vprašanjih, ki so predmet boja. V okviru pogajanj za izenačenje vrednosti točk draginjske doklade, sta se danes nekaj po 15.30 na sedežu Confindustrie v Rimu sestali delegaciji industrijcev in sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Delodajalce je vodil generalni direktor Confindustrie Mattei, medtem ko so sindikalno delegacijo vodili generalni tajniki Lama, Storti in Vanni. Po treh urah pogajanj so sejo prekinili, da bi omogočili sindikalnim predstavnikom treh organizacij, da ocenijo potek pogajanj ter zahtevo delodajalcev po odložitvi srečanja. Lama, Storti in Vanni so se sestali na ožji seji z vodjo delegacije industrijcev Mattei-jem. Po koncu srečanja so sindikalni predstavniki izrazili negativno oceno o poteku pogajanj in obtožili Confindustrio, da se skuša izmikati in zavlačevati sklepe o zahtevah, ki so jih predstavile sindikalne organizacije. Kljub temu sprejemajo predstavniki sindikatov odložitev pogajanj na 26. in 27. oktober, ko bo prišio do odločilnega sestanka, na katerem bo morala Confindustria dati jasne in točne odgovore na sindikalne zahteve. V sedanjih pogojih se je pokazala potreba po močnem pritisku in je zato sindikalna delegacija sklenila proglasiti primerno število ur stavke, ki naj bi bile v prihodnjih dneh. V Milanu so se sestali predstavniki vsedržavnega sindikalnega koordinacijskega odbora skupine Alfa Romeo in vsedržavnega tajništva zveze kovinarskih delavcev, da bi proučili položaj na področju zaposlitve v tovarnah Alfa Romeo. Popolne je bil na sedežu milanskega Intersinda sestanek med vodstvom avtomobilske tovarne Alfa Romeo in tajništvom zveze kovinarskih delavcev. Gre za drugo tovrstno srečanje, po tistem, ki je bilo v ponedeljek v Rimu in na katerem je vodstvo podjetja orisalo vprašanja in težave tovarne tudi kar zadeva perspektive bodočega razvoja. Vodstvo tovarne je zastopal predsednik Cortesi, medtem ko so za vsedržavno tajništvo zveze kovinarskih delavcev bila prisotna, poleg drugih, tajnika Mattina in Lettieri. Vodstvo milanskega podjetja je ličnega položaja, skrčenje proizvodnje v obratih Alfa Romeo na severu za 21 tisoč avtov v dobi štirih mesecev. Skrčenje proizvodnje ustreza izgubi 40 delovnih dni za 13 tisoč delavcev. Vodstvo podjetja je tudi objavilo predvidevanja prodaje v letih 1974 in 1975. Za le-' tošnje leto naj bi Alfa Romeo prodala 51.500 avtov, prihodnje leto pa 55 tisoč. Gre, po mnenju vodstva, za pozitiven razvoj spričo dejstva, da so druge avtomobilske tovarne predvidele skrčenje proizvodnje v letu 1975 za 20 od sto. Predsednik Alfa Romeo Cortesi je tudi sporočil, da je v Italiji in v tujini za 120 milijard lir neprodanih avtov alfa romeo, od katerih zadeva 90 milijard proizvodnjo na severu in 30 milijard proizvodnjo na jugu, se pravi model alfasud. Po mnenju vodstva milanske tovarne je položaj še zlasti resen na področju Milana, medtem ko je v drugih obratih nekoliko boljši. Predstavniki sindikalnih organizacij so izjavili, da se s številkami, ki jih je objavilo vodstvo, ne strinjajo in da nikakor ne sme priti do tega, da bi samo delavci pla- čali za položaj, ki je nastal v notranjosti skupine Alfa Romeo. Vprašanja ni mogoče rešiti, pravi vsedržavno tajništvo zveze kovinarskih delavcev, s skrčenjem zaposlitve in delovnega urnika. Predlogi vodstva tovarne lahko samo trenutno omilijo položaj, iste težave pa se bodo v bližnji bodočnosti kaj kmalu snet odstotkov. pojavile. Zato je treba razpravljati o perspektivah razvoja in v tem okviru tudi o morebitnem skrčenju delovnega urnika. Ob koncu je bil dosežen sporazum, da uslužbenci Alfa Romeo ne bodo delali 5., 6., 7. in 8. novembra, ne da bi jih vpisali v dopolnilno blagajno in pod pogojem, da izkoristijo nekaj medtedenskih praznikov. Obe delegaciji sta se domenili, da se bosta ponovno sestali 24. t.m. Sl. januarjem zvišanje pokojnin INPS za 13<7° RIM, 16. — Pokojnine INPS se bodo s 1. januarjem 1975 zvišale za 13 odstotkov. Ministrstvo za delo, ki je izdalo odlok v tej zvezi, _ je pojasnilo, da predvideno zvi- j lijonov. šanje ustreza zvišanju poprečnega indeksa življenjskih stroškov, ki ga je ugotovil osrednji urad za statistiko (ISTAT) ob primerjanju obdobja od julija 1973 do junija 1974 z obdobjem med julijem 1972 in junijem 1973. Po računih ISTAT se je indeks namreč zvišal za 13 Gre za avtomatično uskladitev pokojnin z naraščanjem življenjskih stroškov, kot določa zakon iz aprila 1969. Nove minimalne pokojnine IN PS se bodo torej s 1. januarjem zvišale za odvisne delavce od 42.950 lir na 48.550 lir, za avtonomne delavce od 34.800 na 39.300 lir, socialne pokojnine pa od sedanjih 25.850 na 29.200 lir. BUENOS AIRES, 16. - Češkoslovaški zunanji minister Chnoupek je prispel v Buenos Aires, kjer je izjavil, da je namen njegovega obiska okrepitev odnosov med Češko-1 slovaško in Argentino. odsotnega predsednika Petra predstavljal poslanec dr. Scrinzi. Sestanka pa so se udeležili tudi predsedniki koroških deželnih vodstev teh strank, Wagner, Wacher, Huber. Kot je znano, je bil sklep o preštevanju sprejet že približno pred enim mesecem, ko so se predstavniki istih strank zedinili, da je treba kot podlago za reševanje nerešenih manjšinskih vprašanj iz avstrijske državne pogodbe najprej ugotoviti številčno stanje manjšine ter se pogovarjati o konkretnih pravicah manjšine šele na podlagi ugotovljenega številčnega stanja. To pa v bistvu pomeni s strani Avstrije samovoljno in enostransko revizijo avstrijske državne pogodbe, kajti le-ta nedvoumno določa v členu 7, da je treba izvesti ukrepe za zaščito slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji na celotnem o-zemlju s slovenskim, hrvaškim oziroma mešanim prebivalstvom. Sestavljavci državne pogodbe so se zavestno odpovedali tudi tako imenovanemu načelu o «pomembnem številu», ki ga je predlagala Velika Britanija. Zato določila državne pogodbe veljajo, ne glede na številčno stanje manjšine, tudi ob najmanjšem številu njenih pripadnikov. Sklep o tako imenovanem «ljudskem štetju posebne vrste» je že takrat navrgel vrsto spornih vprašanj predvsem kar zadeva datum štetja. Svobodnjaška stranka pa je pristala na «ljudsko štetje posebne vrste» samo pod pogojem, če bo izvedeno po priznavalnem načelu in če se bodo o obveznem datumu štetja dogovorili še pred deželnimi volitvami na Koroškem, ki bodo spomladi prihodnjega leta. Na drugi strani pa je sklep o preštevanju manjšine povzročil med manjšino veliko ogorčenje. Na nedavnem zboru odbornikov in krajevnih zaupnikov slovenske narodnostne skupnosti na Kortškem ■ s«*, kakršno koli obliko preštevanja najodločneje odklonili, v sedanjih pogojih pa so tudi sklenili prekiniti sodelovanje v kontaktnem komiteju. O tem sta obe srednji organizaciji koroških Slovencev tudi uradno obvestili avstrijskega zveznega kanclerja Krei-skega. Za sedaj je sicer še povsem nejasno ali bo do takšnega ljudskega štetja prišlo leta 1976 ali šele 1981, ko je predvideno v Avstriji redno ljudsko štetje. V tej zvezi se nam reč pojavlja vrsta neznank tehnične in pravne narave, ki jih mora naj-iprej preštudirati in dati o njih m ............. ,r ------------------------------- — - -- - „ svoje mnenje centralni avstrijski u-TOKIO, 16. — Prvič od februarja tad. Za samo izvedbo takšnega lani se je japonska plačilna bilanca štetja pa bo moral avstrijski par- v mesecu septembru zaključila s pribitkom 100 milijonov dolarjev. V avgustu je imela primanjkljaj 513 mi- lament prej še sprejeti ustrezne zakone. Na drugi strani pa dejstvo, da avstrijske stranke trmasto vztraja- Posvetovanje evropskih KP v Varšavi Na dnevnem redu vprašanje sklicanja vseevropske konference komunističnih partij - Poseg predstavnika KPI Pajette VARŠAVA, 16. — Predstavniki 28 komunističnih partij vzhodne in zahodne Evrope so se na pobudo KPI in poljske združene delavske partije sestali na posvetovalnem srečanju v Varšavi, da bi razpravljali o morebitnem sklicanju vseevropske konference komunističnih partij. Udeležence zasedanja je pozdravil prvi sekretar poljske partije Edward Gierek, ki je v svojem govoru poudaril predvsem pomen politike popuščanja napetosti med Zahodom in Vzhodom in miroljubnega sožitja med državami z drugačno družbeno ureditvijo. Gierek je tudi omenil pozitivne perspektive, ki jih odpira konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi ter poudaril potrebo po krepitvi procesa pomiritve z spodbujanjem gospodarskega, kulturnega in znanstveno - tehničnega sodelovanja med državami vzhodne in zahodne Evrope. V razpravo so danes posegli voditelji delegacij KP Italije, Belgije, Sovjetske zveze in Finske. Italijanski predstavnik Giancarlo Pa-jetta, za poseg katerega je vladalo veliko pričakovanje, je poudaril, da bi morala nameravana konferenca, ki naj bi jo sklicali kmalu po za ključku evropske konference o vr nosti in sodelovanju, «nakazati vsem narodom Evrope in demokratičnim političnim silam njihovo funkcijo za dosego novih ciljev na poti pomiritve, omejitve oboroževanja, izgradnje čedalje širšega sistema varnosti in sodelovanja ter za začetek procesa, ki naj privede k premostitvi obstoječih blokov». Glede položaja v zahodnih državah pa je Pajetta dejal, da mora zahodna Evropa za izhod iz hude krize poiskati na avtonomen način nove t ' ? " r ■ rsf-«»'^s' «n» r- f ?rr' ' l možnosti sodelovanja ter postaviti na nove temelje odnose bodisi z ZDA bodisi s socialističnimi in ne-uvr''enimi državami ter z država-v razvoju. Predstavnik KPI je na kratko omenil tudi položaj v Italiji ter potrebo po srečanju med temeljnimi ideološkimi in političnimi strujami v tej državi, namreč komunistično, socialistično in katoliško, dodal pa je, da je ta politična hipoteza tesno povezana z nadaljnjim razvojem procesa pomiritve v Evropi in z afirmacijo politike, v okviru katere naj bi našli rešitev vprašanja odnosov med razvitimi državami in državami v razvoju. Glede vprašanj, ki naj pridejo na dnevni red nameravane konference evropske KP, je Pajetta dejal, da mora dati priložnost za svobodno, iskreno In poglobljeno primerjanje stališč med raznimi strankami na enakopravni osnovi o problemih, ki so dejansko skupni vsem partijam. Predstavnik KPI je dodal, da prav tako ne bi smela konferenca dajati ocen o partijah, ki bi ne bile prisotne, z očitnim namigom na Kitajsko. Šef sovjetske delegacije Ponomar-jov je podprl Pajettov predlog o sklicanju komunističnega zasedanja po zaključku evropske konference o varnosti in sodelovanju ter je soglašal, da bi morali zagotoviti vsaki partiji pravico in možnost, da obrazloži svoje stališče. Predstavnik KP SZ je govoril tudi o procesu pomiritve v Evropi ter poudaril potrebo, da se hkrati s politično pomiritvijo sproži tudi proces dejanske vojaške pomiritve. Ponomarjov je namreč opozoril, da se oboroževalna tekma nadaljuje kljub vsem političnim poskusom, da bi jo zavirali ter da je že dosegla zelo zaskrbljujočo raven. (Na sliki: delegacije evropskih KP med pozdravnim govorom Edward» Giereka.) jo pri ugotavljanju manjšine, kljub njegovemu očitnemu nasprotju z avstrijsko državno pogodbo in nasprotovanju manjšine, samo dokazuje, da nameravajo v Avstriji nadaljevati politiko ukrepanja v zvezi z manjšinskim vprašanjem mimo manjšine in proti njeni volji. To velja ne le za slovensko manjšino na Koroškem, ampak tudi za hrvaško na Gradiščanskem, ki je prav tako odločno odklonila kakršnokoli preštevanje. Je pa bil na sestanku treh strank z avstrijskim kanclerjem Kreiskym govor tudi o možnosti morebitne internacionalizacije koroškega vprašanja in v zvezi s tem o nedavnem razgovoru kanclerja Kreiskega z jugoslovanskim veleposlanikom na Dunaju Gustavom Vlahovom. Vendar podrobnosti ni bilo mogoče izvedeti. Rečeno je bilo samo, da so pri srečanju Kreisky-Vlahov igrali aspekti internacionalizacije pomembno vlogo. ZVONE ZORKO MOSKVA, 16. — Glavni tajnik komunistične partije Bolgarije Todor Živkov je prispel v Sovjetsko zvezo na čelu delegacije, ki se bo u-deležila odprtja razstave ob 30. obletnici LR Bolgarije. Živkova je na letališču sprejel generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev v spremstvu ministrskega predsednika Kosigina. RESOLUCIJA VSEH ZBOROV SKUPŠČINE Skupščina SR Slovenije obsodila protislovensko gonjo na Koroškem SFRJ je že večkrat opozorila, da je Avstrija dolžna zagotoviti zaščito za narodnostne manjšine ne glede na njihovo številčnost (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 16. — Danes so v Ljubljani zasedali vsi zbori slovenske skupščine. Celotno zasedanje je namenjeno razpravi o gospodarskem položaju v republiki. Obširno poročilo z oceno gospodarskih gibanj ter o ukrepih za ustalitev gospodarskih tokov je podal član izvršnega sveta Miran Goslar. Vsi delegati so na skupnem zasedanju sprejeli tudi naslednjo izjavo o nasilju zoper slovensko narodno skupnost v Avstriji. V avstrijskem parlamentu in koroškem deželnem zboru zastopane socialistična, ljudska in svobodnjaška stranka so sklenile mimo volje Slovencev v Avstriji, da bodo izvedli, kot predpogoj za uresničitev še odprtih manjšinskih vprašanj, preštevanje prebivalstva posebne vrste. Delegati vseh treh zborov skupščine SR Slovenije ugotavljajo, da se je s tem poslabšal položaj slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. Po skoraj 20 letih od podpisa državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije še niso uresničena določila, ki se nanašajo na pravice in zaščito slovenske in hrvatske narodnostne manjšine v Avstriji, slovenska narodnostna skupnost je še vedno izpostavljena raznarodovalnemu pritisku in brutalni gonji velikonem-ških, šovinističnih in neonacističnih sil. Nedvomno je izraz takšnega stanja dogovor treh vodilnih avstrijskih političnih strank o preštevanju posebne vrste, ki ni le novo nasilje nad Slovenci v Avstriji, ampak tudi poskus revizije določil avstrijske državne pogodbe. Jugoslavija kot podpisnica državne pogodbe je že večkrat preko zveznega sekretariata za zunanje zadeve opozorila, da je Avstrija dolžna na osnovi te pogodbe zagotoviti posebno zaščito slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem, ne glede na številčnost manjšine. U-resničitev zahtev po preštevanju slovenskega prebivalstva je nadaljnja spodbuda šovinističnim, revan-šističnim in nacionalističnim silam, ki so zainteresirane za vzdušje nacionalne nestrpnosti in ki so sovražno razpoložene do narodnih manjšin in Jugoslavije. Te sile izkoriščajo zahtevo po preštevanju posebne vrste za najbolj grobo o-bliko pritiska na manjšine. Nedopustno je, da so osnovne človeške pravice predmet in sredstvo medstrankarskega manipuliranja avstrijskih strank, ki so kot dokazuje njihov dogovor o preštevanju, pripravljene kapitulirati pred nemškimi nacionalističnimi in šovinističnimi silami, kar ne more ostati brez posledic za demokratični razvoj avstrijske družbe. Delegati vseh treh zborov opozarjajo, da je prišlo do odločitve glede zahteve o posebnem preštevanju, kljub odločilnemu nasprotovanju slovenske narodnostne manjšine, ki je izključena iz odločanja in reševanja vprašanj, ki življenjsko zadevajo njen obstoj in usodo. Še posebej zaskrbljuje dejstvo, da se pri tem javno in nemoteno odvija teror šovinističnih in pronaci-stičnih sil, pri čemer zlasti prednjači Kartner Heimatdienst, ki deluje, ne samo za to, da bi odvzeli slovenski narodnostni skupnosti tistih nekaj pravic, ki si jih je izborila, ampak, da bi Slovenci v Avstriji kot narodnost izginili. Avstrijska vlada dopušča takšno početje, čeprav bi morali obstoj in tako delovanje organizacij, ki so dediščina nacistične preteklosti, prepovedati, saj državna pogodba kot sestavni del avstrijske ustave izrecno prepoveduje dejavnost organizacij, ki težijo za tem, da se hrvaškemu in slovenskemu prebivalstvu odvzame njihov manjšinski značaj ali manjšinske pravice. Takšna politika avstrijske vlade ter političnih strank, ki so zastopane v avstrijskem parlamentu, je v nasprotju z njihovimi izjavami o željah za dobrososedskimi odnosi in po širšem sodelovanju z Jugoslavijo. SFR Jugoslavija je svoj interes za razvoj vsestranskega sodelovanja z Avstrijo že dokazala. Delegati prav zaradi tega opozarjajo, da uresničitev dogovora o preštevanju koroških Slovencev ne bo v prid poglabljanju zaupanja med jugoslovanskimi narodi in avstrijskim narodom, niti v prid razvoju jugoslovansko - avstrijskih odnosov in da je nasprotna duhu evropskega prizadevanja za mir in medsebojno sodelovanje in sožitje med narodi. Delegati zbrani na skupni seji zborov skupščine SR Slovenije, izražajo zaradi odločitve avstrijskih strank o preštevanju posebne vrste globoko zaskrbljenost in podporo pravičnemu boju Slovencem v Avstriji ter demokratičnim silam v tej državi, ki se zavzemajo za uresničitev pravic slovenske in hrvaške narodnostne manjšine. DRAGO KOŠMRLJ Slovenski dijaki v Celovcu zoper natolcevanje Heimatdiensta CELOVEC, 16. - Vzgojitelji in dijaki slovenske gimnazije v Celovcu so se zbrali včeraj popoldne na protestno zborovanje, da bi protestirali proti natolcevanju in lažnim obdolžitvam koroškega Heimatdiensta proti slovenski gimnaziji, ki so prišle do izraza na nedavnem heimatdienstovskem zborovanju v Celovcu v obliki parol kot «slovenska gimnazija največji strup» in drugih. V resoluciji, ki so jo sprejeli in poslali deželnemu šolskemu svetu ter ministrstvu za šolstvo, poudarjajo. da vzgojitelji in dijaki slovenske gimnazije takšnih trditev koroškega Heimatdiensta, ki pomenijo nevarno obrekovanje, ne morejo več trpeti. Vzgojitelji slovenske gimnazije v Celovcu poučujejo dijake po učnih načrtih, ki so veljavni in obvezni tudi za druge šole v Avstriji ter si prizadevajo, kot je rečeno v resoluciji, vzgojiti jih v lojalne avstrijske državljane in zveste sinove slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Takšni in podobni napadi koroškega Heimatdiensta na slovensko gimnazijo v Celovcu pomenijo nezaslišano podtikanje in javno obrekovanje. Zato profesorji in dijaki zahtevajo oa pristojnih oblasti na eni strani preiskavo o tem, ali sta pouk in delovanje na slovenski gimnaziji v Celovcu zares Avstriji sovražna, kot to trdi s svojimi parolami Heimatdienst, na drugi strani pa najostrejše ukrepe proti obrekovalcem. Z. Z. TRŽAŠKI DNEVNIK RESENA KRIZA TRŽAŠKIH KRAJEVNIH URRÀ V NA SESTANKU VODILNIH ZASTOPNIKOV SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI Tretji in zadnji koncert Le malo konkretnih obvez glede slovenskih vprašanj Januarska resolucija, jamščina za SSC, dvojezični napisi in kraška naselja so specifično omenjeni v sporazumu - V petek bo občinski svet razpravljal o političnih odnosih Včeraj dopoldne so pokrajinski tajniki in načelniki skupin na tržaški občini podpisali nov sporazum, l katerim se rešuje kriza krajevnih uprav. Nekaj kasneje pa so se na sestanku načelnikov skupin vseh strank zastopanih v tržaškem občinskem svetu dogovorili o programu občinskih sej, ki že upošteva določila sporazuma. Prva seja bo v petek in bodo na njej prečitali skupno politično resolucijo petih strank, s katero se obnavlja levosredinski sporazum in ki vsebuje tudi seznam vprašanj, za katera so se dogovorili o rešitvi. V tem seznamu je panovljena januarska obveza za globalno reševanje vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in konkretizacija te obveze, zagotovilo za jamščino za Stalno slovensko gledališče in končno so glede specifičnih slovenskih vprašanj navedeni še dvojezični napisi. V sporazumu je govora tudi o raziskavi kraških naselij, kar pomeni, da se bo za ponoven korak premaknilo vprašanje podrobnega regulacijskega načrta kraških vasi v tržaški občini. V petek bo seveda govor samo o splošnih političnih vprašanjih. Naslednja seja bo v torek, 22. oktobra, in na njej bodo razpravljali o SIOT, petrolejskem pristanišču in o resoluciji, ki naj podpre prizadevanja, da bodo prejeli volilno pravico 18-letniki. V petek, 25. oktobra pa bodo na dnevnem redu zelo številna imenovanja, in to predsednikov 18 ustanov, članov upravnih svetov itd., tako da gre skupno za okrog 35 imenovanj, ki seveda niso vsa v pristojnosti občine. Na isti seji bodo razpravljali tudi o Teatro Stabile in o jamščini Stalnemu slovenskemu gledališču. Za sedaj še ni določen dnevni red naslednje seje, ki bo 30. oktobra, o čemer pa se bodo dogovorili načelniki skupin 23. oktobra. Med zelo številnimi imenovanji, za katera so se dogovorili tajniki strank leve sredine, so tudi nekatera slovenska imena, vendar pa je bistveno, da se bo sedaj položaj glede zastopstva Slovencev občutno poslabšal, saj je «Delavskim zadrugam» do sedaj predsedoval vidnejši slovenski socialist, odslej pa ne bo nobenega slovenskega predsednika važnejše krajevne ustanove. Ta prvi negativni splošni vtis velja tudi gle.’.e drugih vprašanj, tako da lahko rečemo, da je tudi sedanje kratkotrajno preverjanje v bistvu pomenilo korak nazaj glede rešitve konkretnih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Na dnevnem redu so nato še razna druga pereča vprašanja, kot so Acegat in njegov deficit, revizija programa javnih del, podrobni urbanistični načrt o zgodovinskem središču, zdravstveni konzorcij, prometni konzorcij, proračun za leto 1975 in resolucija o pomorstvu. Danes se bo nadaljevalo zasedanje pokrajinskega vodstva KD v očitno zelo vročem ozračju notranjih sporov in različnih stališč glede ne- katerih osnovnih vprašanj politične Izvršni odbor Slovenske skupnosti na-usmeritve. Razpravo je — kot je znano — že v ponedeljek zaostril predsednik pokrajine Zanetti, ki je vodstvu stranke predložil svoj mandat. Po raznih vesteh pri tem ne gre za osamljeno stališče in je zato še zlasti zanimivo, kaj bodo povedali nekateri vidnejši predstavniki stranke, ki bodo govorili danes in kakšna bo zaključna resolucija, ter končno kakšen bo izid glasovanja na zasedanju pokrajinskega vodstva de-mokristjanske stranke. Še zlasti obstaja upravičeno zanimanje za stališče člana vsedržavnega vodstva posl. Belcija, ki je v intervjuju tedniku «Epoca» izjavil: «Ne čutim več elana, kot sem ga v preteklih letih. V takih primerih pa je treba imeti pogum in se je treba znati odpovedati. Tudi zame bo to zadnja zakonodajna doba v parlamentu». Tudi Belci se je torej, kot nekateri drugi vidni demokristjani, izrekel, da ne misli več kandidirati, da pa se namerava še nadalje ukvarjati s politiko v krajevnem okviru. Izvršni odbor Slovenske skupnosti je ob zaključku preverjanja s sredinsko levičarskimi strankami ugotovil, da je socialno - politični položaj v našem mestu dokaj zamotan in da zahteva posebno spričo delikatne vsedržavne situacije zelo stvarne ukrepe. dalje ugotavlja, da je načelno stališče sredinskolevičarskih strank do slovenske problematike dokaj hladno, čeprav je bila prav pri zadnjem preverjanju potrjena obveza, da se finančno podpre slovensko gledališče in da se poleg dvojezičnih napisov nekaterih kraških naselij končno u-resmči resolucija občinskega sveta z dne 14. februarja, ki obvezuje občinski odbor, da se na pristojnih mestih zavzame za globalno zaščito slovenske narodne skupnosti. Končno je izvršni odbor Slovenske skupnosti sklenil. da bo stalno in pozorno sledil izvajanju obveznosti, ki so jih krajevne ustanove zavzele do slovenske narodne skupnosti. Deželni tajnik KD Tonutti je pred dnevi govoril članom vodstva stranke, katerim je obrazložil položaj v zvezi z ostavko predsednika deželnega odbora Comellija. Ton njegovega izvajanja je bil umerjenejši, kot so bile zadnje resolucije, ki jih je sprejelo deželno vodstvo KD, podčrtal pa je, da položaj zahteva čim hitrejšo rešitev sedanje krize, zaradi česar je nujno srečanje štirih strank leve sredine na deželni ravni. Tonutti je govoril o nujnosti posvetovanj s sindikati na vseh in torej tudi na deželni ravni in o odprti razpravi v deželnem svetu ter končno o vsebini programa novega odbora. Delno zmanjšani poviški tarif • Za upokojence brezplačne vožnje Na sedežu deželne vlade v Trstu je bilo včeraj srečanje sindikalnih in deželnih zastopnikov o vprašanjih javnih prevozov — v prvi vrsti o tarifah in o reformi prevozništva. Srečanje deželnih zastopnikov s predsednikom odbora Comellijem na čelu in zastopnikov sindikatov CGIL, CISL in UIL, ki jih je vodil deželni tajnik sindikalne federacije Calabria, je privedlo do pomembnega sporazuma. Deželni odbor se je namreč obvezal, da bo najpozneje do 30. novembra izdelal načrt za prometne bazene. Do ustanovitve bazenov pa bo dežela finančno podprla že obstoječe javne prevozne družbe in konzorcije, poleg tega pa bo tudi v kratkem izdelala načrt za modernizacijo avtobusnega parka. Izrednega pomena je dosežen sporazum, po katerem se je deželni odbor obvezal, da bo zmanjšal že odobrene poviške tarif. Poviški, ki so v veljavi od 1. oktobra in ki so sprožili velik odpor zlasti pri delavcih in študentih, se bodo znižali za ti dve kategoriji za 30 odst. pri prevozih pod 20 km in za 25 odst. pri prevozih nad 20 km. Zelo pomembno je tudi, da se je deželni odbor sporazumel s sindikalnimi zastopniki za vrsto popolnih oprostitev plačanja cene prevozov: brezplačno se bodo vozili vsi upokojenci, ki prejemajo socialno ali minimalno pokojnino INPS ali pa pokojnine iz blagajn avtonomnih delavcev ter delavci-študentje. Dogovorili so se tudi, da bodo določili ceno abonmajev za delavce in študente na podlagi resničnega števi- la voženj, ki se jih abonent poslužuje. Deželni dobor se je nadalje še obvezal, da bo čimprej ustanovil deželni odbor za koordinacijo prevozov, do tedaj pa bo delovala skupina, ki jo bodo takoj ustanovili in ki jo bodo sestavljali deželni in sindikalni zastopniki. Ta komisija bo sproti reševala probleme in skrbela, da se deželni zakon o prevozništvu res izvaja. Deželni odbor se je končno obvezal, da bo v kratkem uvedel spremembe k deželnemu zakonu o prevozništvu štev. 47, predvsem v zvezi s programi, ki se jih poslužujejo predvsem abonenti ter z meddeželnimi avtobusnimi programi. Na koncu sta tako Comelli kot Calabria izrazila zadovoljstvo za u-spešen in ploden sestanek, ki po eni strani uvaja reformo javnih prevozov, po drugi pa daje tudi zgled sporazumevanja med zastopniki dežele in sindikalnega gibanja. Zato, sta dejala oba zastopnika, je treba, da se dežela in sindikati sestanejo in pogovorijo še o drugih perečih vprašanjih, ki zadevajo družbeni in gospodarski razvoj deželne skupnosti. NA POZIV SINDIKALNE FEDERACIJE CCIL, CISL IN UIL Za zajezitev vala inflacije danes 4-urna splošna stavka Od 15. do 15.30 ne bodo vozili avtobusi ACEGAT - Poziv federacije K Pl Kot po vsej državi, bodo tudi pri nas delavci danes stavkali štiri ure, ker zahtevajo novo ureditev dra-ginjske doklade, ki naj vsaj nekoliko omili razlike v plačah, do katerih je prišlo zaradi hude draginje, in ker se bore za zagotovitev delovnih mest. Sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL je izdala proglas, v katerem poziva k enotni stavki, da delavci zavrnejo napad delodajalcev, obranijo sindikalne dosežke in dosežejo novo gospodarsko ter socialno politiko. Sindikalna federacija je poleg tega pojasnila, da bodo delavci stavkali popoldne ob zaključku zadnje izmene. Delavci, ki so v raznih izmenah, pa bodo stavkali ob zaključku izmene. Stavke so oproščeni delavci, ki skrbe za varnost naprav in za službo prve pomoči. Zaposleni v trgovinah, bodo zapustili delo 4 ure pred koncem normalnega delovnega urnika, v hotelih in drugih javnih obratih pa 4 ure pred zaključkom običajne izmene, kar ve- lja tudi za pristaniščnike. Uslužbenci oddelkov za vodo in plin Acegat bodo stavkali po pol ure, uslužbenci prevozne službe pa od 15. do 15.30, kar tudi pomeni, da takrat ne bodo vozili mestni avtobusi. Uslužbenci RAI bodo stavkali po 2 uri. Pokrajinska federacija je že včeraj priredila več enotnih zborovanj, danes pa bodo zborovanja v vseh večjih industrijskih kompleksih in bodo na njih govorili člani vsedržavnega tajništva federacije Vigno-la za FIM, Del Turco za krajevne ustanove in Pappuccia za podjetja z državno udeležbo. Ob današnji skupni splošni stavki je tržaška federacija KPI izdala proglas, v katerem obravnavajo težavni gospodarski in socialni položaj ter vladno krizo. V proglasu poudarjajo, da so komunisti proti predčasnim volitvam, da pa se zavzemajo za vlado, ki bo reševala štiri osnovna vprašanja: 1. zagotovila avtonomijo in neodvisnost Ita- STATISTIČNI PODATKI ZA ŠOLSKO LETO 1974-75 Na vseh slovenskih šolah na Tržaškem skupno 3476 vpisanih (93 več kot lani) V otroških vrtcih 811 otrok (11 več kot lani) - V prvi razred osnovne šole vpisanih 248 otrok (7 manj kot lani) Te dni smo dobili dokončne po-atke o številu vpisanih v Slovenke otroške vrtce, osnovne, srednje n višje srednje šole na Tržaškem a šolsko leto 1974 - 75. Nastale bo-o nekatere malenkostne spremembe ri nekaterih višjih srednjih šolah, e pa v celotnem številu vpisanih a vseh šolah, ker se pripravlja ecaj za otroške vrtnarice in so natale spremembe na poklicni indu-trijski šoli, kjer je bil ukinjen irvi razred za šivilje, v katerega e je bilo vpisalo 8 deklet, ki so e potem prepisale na druge šole. 4a vse šole je vpisanih skupno :.476 učencev in dijakov, to je 93 reč kot v lanskem šolskem letu, n sicer 811 v otroške vrtce (+11), .336 v osnovne sole (+23), v irednje šole 731 (+28), v višje irednje šole 543 (+20), v industrij-;ko poklicno šolo pa je bilo vpisa-lih skupno 55 dijakov ( + 11). V prvi razred osnovne šole je etos vpisanih 248 otrok, to je 7 nanj kot v lanskem letu. Kot smo :e poročali, imamo letos 12 razre-lov več kot lani na osnovnih šo-ah, dva pa na srednjih in višjih srednjih šolah. Objavljamo podrobne podatke o /piših na osnovnih šolah, med o-depaji je število vpisanih v I. r£izr6c) • Osnovna šola pri Sv. Jakobu: skupno vpisanih 48 učencev (9), Ul. sv. Frančiška 38 (6), Ul. Donadoni >6 (8). Sv. Ivan 84 (15), Barkovlje H (6), Sv. Ana 29 (3), Skedenj 24 (6) , Katinara 35 (8), Rojan 57 (9), Opčine 104 (19). Bazovica 41 (7), Gropada 33 (6). Trebče 40 (10), Prosek 97 (17). Križ 53 (10), Re-pentabor 32 (6), Nabrežina 71 (21), gtivan H (—)• Medja vas 3 (—). Devin 13 (1), Sesljan 24 (3), Cerovi je 6 (2), Mavhinje 19 (5), Slivno 13 (1), Šempolaj 42 (9), Salež 19 (12), Zgonik 44 (—). Gabrovec 5 (3), Briščiki 2 (—), Dolina 51 (7) , Mačkolje 39 (12), Domjo 26 (12), Ricmanje 33 (-), Boršt 28 (4), Bol junec 50 (5), Pesek 7 (2), Žavlje 12 (2), Korošci 6 (—). V Zgoniku in v Ricmanjih delujeta šoli s celodnevno zaposlitvijo, in sicer za Zgonik in Salež ter Ricmanje in Domjo, v Saležu sta dva prva razreda, kakor tudi pri Domju, zaradi česar ni označeno število vpisanih otrok v prvi razred za Ricmanje in Zgonik, ker tamkajšnji otroci obiskujejo prvi razred pri Domju, oziroma v Saležu. Vse kaže, da je ministrstvo za šolstvo odobrilo ustanovitev šole s celodnevno zaposlitvijo tudi pri Korošcih in v Žavljah, tako za slovenske kot za italijanske učence, uradno sporočilo pa ni še dospelo. V otroški vrtec pri Sv. Jakobu je vpisanih 36 otrok. Sv. Ana 17, Skedenj 20, Ul. Donadoni 32, Sv. Ivan 45, Barkovlje 21, Lonjer 30, Greta-Rojan 40, Opčine 72, Bazovica 28, Gropada 18, Trebče 27, Prosek 66, Križ 25, Repentabor 31, Nabrežina 38, Devin 23, Sesljan 25, Mavhinje 19, Šempolaj 27, Zgonik 24, Gabrovec 16, Dolina 22, Mačkolje 19, Domjo 22, Ricmanje 12, Boršt 23, Boljunec 33. Novi otroški vrtec v Dijaškem domu bo začel delovati verjetno prihodnji teden, v gornjem seznamu pa ni omenjen, ker so bili otroci vpisani v Ul. Donadoni in pri Sv. Ivanu. Na tečaj za otroške vrtnarice se je do sedaj vpisalo približno 10 dijakinj, v dopolnilni tečaj namesto 5. letnika na učiteljišču pa 14 letošnjih maturantov. Ravnatelj u-čiteljišča je že odposlal na ministrstvo za šolstvo prošnjo za avtorizacijo in je upati, da se bo začel tečaj v novembru. Glede osnovnih šol moramo omeniti, da je začasni didaktični ravnatelj pri Sv. Ivanu Evgen Dobrila podai ostavko in zdaj vodi to ravnateljstvo didaktični ravnatelj pri Sv. Jakobu Velrmir Pavletič. Tudi letos, kot vsa preišnja leta, se ponavljajo ob začetku šolskega leta lije, 2. moralizirala javno življenje, 3. se odločno uprla črnim zarotniškim mrežam in 4. izvedla novo gospodarsko politiko. Zastoj pri gradnji bolnišnice na Katinari Pred kratkim so gradbeni delavci, zaposleni pri podjetju ABC, ki je opravilo dosedanja dela pri gradnji bolnišnice na Katinari, razobesili na ograje gradbišča več transparentov v protest proti bolnišniški upravi in drugim javnim organom. Gradnja bolnišnice, ki je krvavo potrebna za naše mesto, je namreč zašla v slepo ulico, iz katere se bo težko izvlekla: gradbeno podjetje ABC bo v roku enega meseca zaključilo dela, ki so mu bila dodeljena na licitaciji, nakar bo gradnja zastala. Številni delavci si bodo morali zaradi tega poiskati novo delovno mesto. Kar pa je najhuje pri vsej tej zadevi, je to, da pomeni prekinitev dela zastoj za naj-mani dve leti. Kdo je kriv aa ta zastoj? Kar zadeva nadaljnja dela, moramo opozoriti, da bolnišniška uprava še danes ni napovedala ustreznih licitacij in da se licitacijski postopki ponavadi zavlečejo tudi mesece in mesece. Jasno je torej, da bolnišnica ne bo nared leta 1976, kakor je bilo obljubljeno. Gradbeni delavci — na Katinari dela v teh dneh približno 25 delavcev — so prepričani, da bi se dela za dograditev bolnišnice zavlekla do leta 1980 tudi ko bi sploh ne prišlo do zastoja. Tako pa res ni pričakovati, da bo bolnišnica dograjena v doglednem času. Za zastoj je kriva tudi država, ki stalno zamuja s finansiranjem del. Medtem pa so delavci podjetja ABC napovedali za prihodnji teden poldnevno stavko, s katero hočejo doseči sklic posebnih sestankov s predstavniki občine, dežele in bol-nišniške uprave. Za dograditev in opremo je potrebno še ogromno delo in če bi bolniška uprava že danes dodelila kakemu podjetju nadaljnjo gradnjo, bi lahko na Katinari zaposlili nad 100 delavcev in to ne samo z gradbenega področja, temveč tudi iz drugih strok. Zastoj pa bo velik korak nazaj — med drugim bo namreč težko najti tudi ustrezno delovno silo. ZA PRAVICO DO ŠOLANJA težave s šolskimi knjigami. Tako so učenci IV. in V. razreda še vedno brez pomožne učne knjige. • Na pobudo svetoivanske komuni stične sekcije «Vostok» bo jutri ob 19.30 na sedežu v Ul. S. Cilino 40 javno zborovanje na temo «Sedanja kriza v vladi, v deželi in v javnih ustanovah in stališča komunistov». Govoril bo deželni tajnik komunistične stranke ing. Antonino Cuffaro. Prispevajta za DIJAŠKO MATICO Na Opčinah predavanje o potovanju na Kubo V openskem Prosvetnem domu je torek zvečer Bruno Križman prikazal dolgo serijo barvnih diapozitivov s svojega potovanja na Kubo. Predavanje je bilo zanimivo, čeprav morda nekoliko predolgo. Ob priliki je bilo razstavljenih tudi kakih 20 kubanskih plakatov s politično, gospodarsko, kulturno in športno tematiko. Predavatelj je v strnjeni obliki orisal značilnosti današnje socialistične Kube s posebnim poudarkom na šolskem in zdravstvenem sistemu. Med diapozitivi so bili posebno zanimivi tisti o karnevalu v Havani, o krokodilih ter portreti otrok in pouličnih motivov. se je zaključil kratki jesenski ciklus simfoničnih koncertov orkestra gledališča Verdi. Pod vodstvom mladega dirigenta Gian Paola San-zogna je orkester izvajal v prvem delu uverturo h Glinkovi operi «Ru-sijan in Ljudmila», Kussevitzkega Koncert za kontrabas in orkester ter Petrassijev Koncert za orkester št. 6, v drugem delu pa Straussovo simfonično poemo op. 20 «Don Giovanni» in Brittnom «Sinfonia da requiem» op. 20. Skladbe Kussevitzkega, Petrassija in Brittna so bile v Trstu prvič izvajane. Medtem ko je orkester vdahnil Glinkovi operni uverturi dovolj ruske barvitosti in so zlasti trobila prišla učinkovito do izraza, je skladba Kussevitzkega predstavljala zanimivo novost ne samo zaradi kontrabasa, ki je kot solistični inštrument zelo redko na sporedih, temveč tudi zaradi kompozicije same, ki je sicer vseskozi umirjena, ki pa že nakazuje kasnejši slog Stra-ivinskega. Solist Mario Ricciuti, sicer stalni član Verdijevega orkestra, se je uveljavil kot tehnično in muzikalično polnokrven glasbenik. Iz godala je izvabljal mehke in čiste tone. Petrassijev Koncert št. 6 je kljub svoji polifonski strogosti učinkoval po zaslugi skladateljevega navdiha primerno sproščeno, čustveno nemirno v prvem in v zadnjem ter lirično v srednjem delu. Višek večera po izvedbeni plati je bil prav gotovo Straussov «Don Giovanni». Orkester ga je izvedel v vsej njegovi poemski razsežnosti in poetični navdahnjenosti. Prav tako dobro je orkester izvedel tudi Brittnovo Sinfonia da requiem, zlasti drugi stavek «Dies irae», v katerem je znal dirigent zvočno gmoto učinkovito razgibati. Dirigent Sanzogno je celotni program vodil z zanesljivo roko in znatno sugestivnostjo. Maloštevilno občinstvo ni štedilo z aplavzi. Petrarcova razstava v ljudski knjižnici Na pobudo mestne knjižnice so v dvorani ljudske knjižnice v Ul. Teatro romano priredili razstavo knjig italijanskega pesnika Francesca Pe-trarce. Razstavo, ki jo je uredila občina, je že obiskalo številno občinstvo, saj so razstavljene izredno dragocene knjige, ki jih je pustil v dediščino občini baron Revoltella. Med drugimi je razstavljena tudi prva tiskana knjiga Petrarcovih poezij iz leta 1470. DREVI V MILJAH Počastitev 30-letnice smrti dveh antifašistov Tržaška avtonomna federacija KPI priredi drevi ob 20. uri v kinu «Verdi» v Miljah slavnostno počastitev 30. obletnice herojske smrti dveh antifašistov, Luigija Frausina in Nataleja Kolaricha, ki so ju ubili fašisti leta 1944. Ob tej priložnosti bo o njinu govoril sen. Vittorio Vi-dali, v slovenščini pa bo spregovoril Peter Viola. • ‘ ' SsubB BANÓA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FIL2I 10 - && 61*À«?6 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 669,20 Funt šterling 1561,— Švicarski frank 230,30 Francoski frank 140,70 Nemška marka 259,40 Avstrijski šiling 36,20 Dinar: debeli 38,— drobni 38,— MENJALNICA vseh tujih valut • V prostorih Ljudskega doma v Naselju sv. Sergija v UL di Peco 7 bo jutri ob 17. uri na pobudo komunistične sekcije «Di Vittorio» zborovanje, na katerem bo govoril Giorgio Canciani. ki bo razpravljal o sedanjem političnem in gospodarskem položaju ter o vladni krizi. iiiiiiiiiiiiiutaiiiiiiiiiiiiuiinnmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii*iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiunnnMmn,limill,,m11 PRED JUTRIŠNJIM POSVETOM NA UNIVERZI Za dvojezično poslovanje tudi v zemijeknjižnih uradih v Deželni svetovalec Stoka ponovno vložil ustrezni zakonski predlog DANES STAVKA DIJAKOV NA VSEH SREDNJIH ŠOLAH Udeležbo so na včerajšnji skupščini potrdili tudi slovenski dijaki slovenski dijaki poleg neštetih problemov, ki tarejo sedanje šolstvo, pretresali tudi splošen političen in gospodarski položaj v državi in ugotovili, da gre za najhujši razredni spopad zadnjih let. Posebej so obravnavali tudi vprašanje delegiranih zakonov, ki jih bodo začeli v kratkem izvajati. Glede tega so slovenski dijaki sklenili, da bodo za poglobitev tega vprašanja sklicali prihodnji teden novo skupščino. Stavke s_ bodo udeležili tudi dijaki ostalih slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem. Večje zborovanje tržaških dijakov je bilo včeraj v prostorih univerze. Dijaki so ostro obsodili splošen napad na pravico do študija, ki se izvaja v raznih oblikah Iz splošne ugotovitve študirajoče mladine, da je sedanji položaj italijanske šole v čedalje večjem nasprotju s tistimi pričakovanji, ki so usmerjena v splošen demokratičen razvoj šolstva, je izšel sklep o današnji stavki. Sklep so včeraj potrdile številne študentske skupščine, med temi skupščina na slovenskem znanstvenem in klasičnem liceju «France Prešeren». Po drugi šolski uri so se študentje zbrali ter soglasno izrazili pripravljenost. da se udeležijo današnje stavke ki so jo oklicale itali jan-s’ j študentske organizacije. Sloven ski dijaki so včeraj razdeljevali tudi letake s pozivom na stavko z razlogi in zahtevami, ki so jo pogojile. Na včerajšnji skupščini so GLASBENA MATICA - TRST KONCERTNA SEZONA Abonma 1974-75 Kulturni dom v Trstu 25. 10. 1974: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solist Branimir Slokar - pozavna — 10. 11. 1974: SIMFONIČNI ORKESTER IN ZBOR RTV ZAGREB, dirigent Igor Ku-Ijerič, solisti: Mira Kirinčič - sopran, Mitja Gregorač - tenor, Ljerka Pleslič-Bielinski - klavir — 29. 11. 1974: VLADIMIR KRPAN, klavirski recital — 12. 12. 1974: SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent Marko Munih, solist Jože Falout - rog — 17. 1. 1975: TRŽAŠKA KOMORNA SKUPINA — 25. 2. 1975: Ansambel «SLAVKO OSTERC» iz Ljubljane, dirigent Ivo Petrič — 10. 3. 1975: ORKESTER GLASBENE MATICE, solist Žarko Hrvatič - violina — 4. 4. 1975: Tenorist ANTON DERMOTA, recital slovenskih samospevov, pri klavirju Hilda Dermota —- 18. 4. 1975: Akademski pevski zbor «TONE TOMŠIČ» iz Ljubljane, dirigent Marko Munih. Balkon redni 7.000 lir Balkon znižani 5.000 " CENE ABONMAJEV Parter redni 9.000 lir Parter znižani 7.000 " Mladinski in invalidski 2.000 " Vpis abonmajev od danes dalje v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418-605) in od 17. oktobra dalje tudi v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 61-792) od 15.30 do 19 ure. Prosimo lanske abonente, do potrdijo abonma še danes. Kakor smo že poročali, se bo jutri pričelo na tržaški univerzi dvodnevno mednarodno posvetovanje o problemih zemljiške knjige, ki ga prireja deželna uprava. Številni strokovnjaki iz Italije in iz tujine bodo obravnavali pravno temo, ki je nedvomno precejšnjega pomena za vse prebivalstvo. Obenem je to problem, ki pobiiže zadeva tudi našo narodnostno skupnost, saj je dobršen del zemljišč, tako v tržaški kakor tudi v goriški in videmski pokrajini, last pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. S tem v zvezi je svetovalec Slovenske skupnosti v deželnem svetu dr. Štoka predstavil že 9. avgusta letos predlog za spremembo deželnega zakona št. 56 z dne 30. novembra 1972, ki urejuje poslovanje zemijeknjižnih uradov. Osnovna zahteva Stokovega predloga je ta, da se zagotovi dvojezično poslovanje v knjižnih uradih. V pričakovanju, da bo osrednja vlada, ki si pridržuje pravico odločanja glede reševanja pravic manjšine, zakonsko zagotovila splošno dvojezično poslovanje, naj torej dežela poskrbi, da bo v zemljiških uradih zaposleno tudi osebje z znanjem slovenskega jezika. Na ta način bo mogoče preprečiti težave, ki nastajajo večkrat v teh uradih, ko je treba reševati zemljiške probleme kakega pripadnika slovenske manjšine, ki ima po drugi strani pravico, da se poslužuje svojega materinega jezika, tudi na podlagi 6. člena državne ustave ter na podlagi deželnega statuta (člen 3). Na jutrišnjem posvetovanju bo nedvomno tekla beseda tudi o tem vprašanju. Kot rečeno, je za razpravo napovedalo poseg več desetin strokovnjakov. Prisoten bo tudi predstavnik pravosodnega ministrstva dr. Messina. Otvoritvena slovesnost bo ob 15.30. Posvetovanje bo odprl deželni odbornik za finance Coloni ,ki bo na kratko orisal namen in cilje tega zasedanja. Spregovorili bodo tudi predstavnik akademskega senata prof. Udina, predsednik prizivnega sodišča dr. Ren- zi ter predstavniki nekaterih dru gih ustanov. Med gosti bodo strokovnjaki iz Jugoslavije. Švice, Španije, Argentine, Belgije in Bavarske. Zasedanje bo začelo s svojim delom ob 16.30 s širšim poročilom docenta na tržaški univerzi prof. Ga-briellija. ki ga bo dopolnila razprava. Sobotni del zasedanja pa se bo začel ob 9. uri s poročilom prof. Bartoleja, docenta za ustavno pravo na tržaški univerzi. Tema njegovega poročila je pristojnost dežele pri urejevanju zemljiških knjig. Tudi za dopolnitev in poglobitev te teme se je prijavilo k razpravi več strokovnjakov. Med zasedanjem bo delovala služba za simultano prevajanje v šti rih jezikih. Poleg italijanščine, francoščine in nemščine bo mogoče poslušati posamezna izvajanja strokov njakov tudi v slovenščini. • Jutri bo na sedežu sindikata UIL zborovanje osebja ustanove ONAIRC o ukrepih, ki jih bo sindikat sprejel glede odloka o dopolnilnih prejemkih. Izleti SPDT priredi v nedeljo, 20. t.m. izlet z osebnimi avtomobili na Vremščico. Zbirališče ob 8.30 na Trgu O-berdan. V primeru slabega vremena izlet odpade. Mali oglasi STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU VAS tudi letos vljudno in prijateljsko vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1974 - 75 VPISOVANJE ABONENTOV PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 8. DO 14. URE. Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trst Kulturni dom Otvoritvena predstava sezone 1974 - 75 IVAN CANKAR ZA NARODOV BLAGOR Komedija v štirih dejanjih Scena Kostumi Režija DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAU MARIO URŠIČ Jutri, 18. oktobra, ob 20.30 (Abonma mladinski v četrtek — Red E) KULTURNI DOM STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Otvontvena predstava sezone 1974-1975: Ivan Cankar - ZA NARODOV BLAGOR, komedija v štirih dejanjih. Jutri, 18. t. m., ob 20.30 (Abonma mladinski v četrtek — Red E). V soboto, 19. t.m., ob 20.30 izven abonmaja. Abonmaji in vstopnice so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 8. do 14. are ter eno uro pred začetkom predstav. KONCERTNA SEZONA GLASBENE MATICE V pisarni Glasbene matice, telefon 41-86-05 in v Tržaški knjigami od 15.30 do 19. ure sprejemajo abonente za koncertno sezono. Lanski abonenti lahko svoja mesta potrdijo še danes. VERDI Pri gledališki blagajni (tel. 31-948) sprejemajo nove abonmaje za operno sezono gledališča Verdi 1974-75. Lanski abonenti lahko--svdjjft mdSta po-1'1 trdijo najkasneje do 24. t.m. Po tem roku bodo abonmaje oddali drugim. STALNO GLEDALIŠČE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE Teatro stabile del Friuli - Venezia Giulia Abonmaji v sezoni 1974-75, 8 predstav v abonmaju: 1) «Avstrija je bila urejena dežela» (L’Austria era un paese ordinato) ; 2) «Sovražnik ljudstva» (Nemico del popolo): 3) «Dolga pot v noč» (Lungo giorno di viaggio nella notte); 4) «Absurdna razvada» (Il vizio assurdo): 5) «Topilnik» (Il crogiolo); 6) «Jezus» (Gesù): 7) «Proces» (Il processo): 8) «Renzo in Anna». Rezervacije in informacije pri: Biglietteria Centrale v Pasaži Pretti, tei. 36-372 — 38-547. ROD MODREGA VALA TRST — GORICA Taborniki obveščajo, da bo v nedeljo, 20. oktobra v Dijaškem domu v Trstu ob 9.30 REDNI OBČNI ZBOR Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 17. oktobra MIRA Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 17.17 — Dolžina dneva 10.53 — Luna vzide ob 8.41 in zatone ob 18.11. Jutri, PETEK, 18. oktobra LUKA Vreme včeraj: na j višja temperatura 9,4 stopinje, najnižja 7,2, ob 19. uri 7,4, zračni pritisk 1015,9 narašča, veter 5 km jugovzhodnik, vlaga 65-odstotna, dežja je padlo 8 mm, nebo 5 desetink pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 17,2 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 16. oktobra 1974 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 52-letni Luigi Diodà, 67- letni Silverio Cotterli, 88-letni Antonio Fabbretti, 57-letni Rodolfo Lubi-ni. 77-letna Ida Staraz vd. Coverlizza, 68- letna Emma Samokec, 62-letni Narciso Fonda, 82-letna Antonia Amendo-lara vd. Cammarota, 80-letna Cesi-ra Toffanello. 101 leto stara Anna Petronio vd. Tamaro in 74-letna Antonia Cok vd. Frezza. KUPIM kraško hišo z malim vrtom. Ponudbe na telefon 41-30-00. TRGOVINA pohištva Rozman - Ul. Castaldi 3, tel. 76-29-66 išče vajenko prodajalko za takojšnjo zaposlitev. TAKOJŠNJA DOBAVA 128. 127: 12« 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cotogna 7 — Autosalone Trle ste. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Alabarda. Istrska ulica 7: de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AHTgea, UL Ginnastica 6; Chiari — Grotti. UL Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165). Opčine (tel. 211-001), Pro- sek (tel. 225-141). Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121). Sesljan (tel. 209-197), Žavlje (tel. 213-137), Milje (tel 271-124). Ariston I.N.C. 16.00 «Non basta più pregare». Barvni film režiserja Alda Francia. Igra Marcello Romo in drugi. Nazionale 16.00 «Vivono tutti felici e contenti». Barvni film o živalih. Excelsior 16.00 «Noi due senza domani». Nastopata Romy Schneider in Jean-Louis Trintignant. Barvni film. Grattacielo 16.00 «Il domestico». V glavni vlogi Landò Buzzanca. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.00 - 16.40 18.30 - 20 20 - 22.20 «Il giustiziere della notte». Charles Bronson. Eden 16.00 18.00 - 20.00 22.15 «Le faro da padre...» Igrajo Luigi Proietti. Irene Papas in Teresa Ann Savoy. Barvni film. Prepovedano .mladini jxxl 18. letom. RRz 'tàff - 17.45 20.00 ■ 22.15 «Sta- visky il grande truffatore». V glav m vlogi igra Jean Paul Beimondo Barvni film. Aurora 16.00 «Per amare Ofelia» Barvni film. Prepovedan mladin pod 14 letom Capitol 16.30 «Farfalon» Igrata Fran co Franchi in Ciccio Ingrassia Barvni film. Cristallo 16.30 «Professore venga ac conipagnato con i suoi genitori» Barvni film. impero 16.30 «Ricca, la sposo e l'ammazzo». Barvni zabavni film za vse. Filcdranimatico 16.30—22 00 «Che me lo dai un passaggio?» Barvni fi rn. Prepovedano mladini pod IH. letem. Moderno 16.30 «Simona». Barvni film, v katerem igrata Laura AntoneUi in Raf Vallone Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16 00 «Le tombe dei resuscitati ciechi» Barvni film. Igrata John Bumer in Helen Harn. Prepovedano mladini pod 14. letom Vittorio Veneto 16.30 «L'ultima ne'e di primavera». Igrata Bekim Feh-miu in Agostina Belli. Barvni film. Abbazia 16.00 «La guerra dei mondi». Barvni znanstvenofantastični film. I-grata G. Pai in B. Haskìn. Astra 16.30 «Trappola per un lupo». Barvni film. Igrata Jean Paul Beimondo in Laura AntoneUi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Radio 16.00 «Mani d'acciaio: Furia cinese» Barvni film za vse. Mignon 16 00—22.00 «Cittadina dello spazio». Barvni znanstvenofantastični film. Volta ■ Milje 17.00 «Sei iellato amico, hai incontrato Sacramento». Igrajo Christina Hay. Jenny Atkins in Giacomo Rossi Stuart. Western. Razstave V galeriji «La Lanterna» v Ul. Sv. Nikolaja štev. 6 razstava del DeEs Schwertbergerja. Razstava bo trajala do 8. novembra. Razna obvestila Baletna šola škedenjskega Doma vabi baletke 2., 3. in ostalih letnikov na sestanek, ki bo v Domu v sredo, 23. oktobra, ob 15.45. Smučarski klub Devin priredi v soboto, 19. t.m., ob 16. uri v sesljan-ski slovenski osnovni šoli predavanje o smučarstvu. Dolgoletni jugoslovanski zvezni smučar trener Janez Pavčič bo praktično in teoretično ponazoril vadbo smučarjev. Vabljeni! Prispevki V pomoč invalidu Brunu Vidma; darujejo Peter Milič (Repnič št. I 5.000 lir, družini Mahnič in Sgul 10.000 Ur in J. B. 3.000 Ur. SOŽALJE Tržaški partizanski pevski zbor in PD «Lipa» iz Bazovice izrekata svojemu članu Antonu Kalen in družini sožalje ob izgubi brata Vinkota. GORIŠKI DNEVNIK VESTI IZ ZGOmŠKE OBČINE RAZKOL V DEMOKRISTJANŠKI STRUJI «FORZE NUOVE» S PRIHODOM HLADNIH MESECEV Sestanek posvetovalne komisije za šolo s celodnevno zaposlitvijo V šolskem letu 1973-74 je občina izdala v ta namen nad 4 milijone lir - Letos redni zdravniški pregledi otrok V sredo, 9. trn., se je sestala na občinskem sedežu v Zgoniku občinska posvetovalna komisija za šolo s celodnevnim poukom. Sestanku sta prisostvovala še predstavnica odbora staršev in predstavnik občine pri šolskem patronatu v Zgoniku. Sejo je otvoril predsednik komisije, župan Josip Guštin, ki je poudaril skrb občine za šolo s celodnevnim poukom v Zgoniku in Saležu. Komisija je bila ustanovljena v smislu deželnega zakona št 42 in je že lansko leto delovala. Župan je najprej prebral obračun za šolsko leto 1973/74, iz katerega je razvidno, da je občinska uprava potrošila naslednje vsote: PREVOZ: 3.669.268 lir 2,065.200 « — deželni prispevek 1,604.068 « — občina Stroški za šolsko kuhinjo: 4,890.430 lir 2,744.040 « — deželni prispevek 2,146.390 « — občina Didaktične potrebščine: 1,019.080 lir 900.000 « — deželni prispevek 119.080 « — občina Korektivna telovadba: 441.000 lir — občina Skupno je občinska uprava porabila za šolo s celodnevnim poukom 4,310.538 lir. Za šolsko leto 1974/75 je občina naslovila na deželno odbomištvo za šolstvo prošnje za prispevke za prevoz dijakov, za šolsko kuhinjo za didaktične potrebščine in za posebne pobude. Nekatere prošnje so že bile odobrene in tako že obratuje šolska kuhinja in je preskrbljen prevoz vseh učencev. Nadalje je komisija razpravljala o uvedbi novih predmetov v smislu deželnega zakona št. 42, ki jo za to izrecno pooblašča. Za te nove predmete je občinska uprava že lansko leto storila potrebne korake, a so ji šolske oblasti to odsvetovale (razen korektivne telovadbe), ker je bilo šolsko leto že na polovici. Ti predmeti naj bi bili korektivna telovadba, glasba in spoznavanje okolja. Vsi prisotni so se strinjali z uvedbo novih predmetov, s katerimi bi učenci veliko pridobili. Da je korektivna telovadba potrebna tudi za otroke, ki bivajo na podeželju, jasno dokazuje zdravniški pregled, ki ga je opravil v lanskem šolskem letu poseben pediater in ugotovil zelo visok odstotek obolelih otrok za skoliozo in podobne kostne bolezni. Pregled je opravil po vseh osnovnih šolah v občini in tudi otroških vrtcih, kjer ni bil odstotek nič manjši. Predvsem pa je važna uvedba predmeta «spoznavanje okolja», ki go bo vodil priznan agronom. Ta bo otrokom prikazal vse značilnosti in zanimivosti Krasa in kmečkega dela ter skušal vzbuditi v njih veselje in ljubezen do narave in do njihovega rodnega kraja. Poleg zgoraj navedenih predmetov, se v šoli že učijo obrtništva. Deklice se pod spretnim vodstvom učijo šiviljstva in gospodinjstva, medtem ko bo za Občinski odbor devinsko - nabre-žinske občine bo priredil vrsto posvetovanj s prebivalci Medjevasi, štivana, Cerovelj, Mavhinj, Shvnega, Prečnika, šempolaja, Praprota in Trnovce, na katerih bodo obrazložili urbanistični načrt in izpremembe, ki jih pripravljajo. Občinski odbor je bil tudi mnenja, da mora pri važnih urbanističnih vprašanjih sodelovati neposredno prizadeto prebivalstvo. Posvetovanja bodo po naslednjem vrstnem redu: V petek 18. oktobra ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Medjevasi za prebivalce Medjevasi in Šti vana. V ponedeljek, 21. oktobra ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Mavhinjah za prebivalce Mavhinj in Cerovelj. V sredo, 23. oktobra ob 20. uri v prostorih osnovne šole v šempo- miniiiiinmiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiii fante poskrbljeno da se bodo učili mizarstva in drugih obrti. Nato je bil še govor o zdravniški službi, župan je sporočil, da je občinska uprava poverila za šolsko leto 1974/75 skrb za to službo občinskemu in šolskemu zdravniku dr Ivanu Hrovatinu. Ta bo otroke pregledal večkrat letno in bo nadaljeval stike, ki jih je že lansko leto uvedla občinska uprava z upravo tržaške občine, edine, ki razpolaga s prevozno zobozdrav-niško oskrbo, da pregleda tudi u-čence iz zgoniške občine. Na koncu je župan opozoril prisotne, da je naloga vseh občanov da skrbijo za izobraževanje najmlajših, ki so gotov porok za bodočnost. Komisija se bo v kratkem zopet sestala, da prouči morebitna vprašanja, predvsem kar se tiče uvedbe novih predmetov. laju za prebivalce Šempolaja, Praprota. Ternovce, Prečnika in Sliv-nega. Kot smo že večkrat podrobneje poročah, izdelujejo sedai nov regulacijski načrt za devinsko - na-brežinsko občino saj je bii stari preveč ohlapen in ni več ustrezal potrebam. Pri tem pa je zelo važno, kako bodo rešili vrsto perečih vprašanj, ki so združena z načeli, da je treba ohraniti sedanjo urba nistično podobo in slovenski značaj vasi devinsko - nabrežinske obči ne, da pa je treba omogočiti vaškim skupnostim naravni in tudi urbanistični razvoj. Okrog tega in seveda tudi okrog drugih zaple tenih in važnih vprašanj, ki zade vajo urbanistični načrti, se je že razvnela širša razprava in je med drugim leva opozicija zahtevala javna posvetovanja s prebivalci va si. Zato je pobuda občinskega od bora še zlasti zanimiva in po trebna. SKLEP DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA ODBORA Posvetovanja z vaščani o urbanističnem načrtu Posvetovanja z vaščani bodo v petek, ponedeljek in sredo POD OKRILJEM ODSEKA ZA ZGODOVINO NŠK PRED SREČANJEM NEKDANJIH AKTIVISTOV TRŽAŠKEGA OKROŽJA Kako je bilo naše ozemlje upravno razdeljeno pred tridesetimi leti Članek, s katerim smo v nedeljski številki «Primorskega dnevnika» napovedali, da se aktivisti Tržaškega okrožja zberejo v soboto, 26. t. m. na tovariško srečanje, je povzročil nekoliko nejasnosti. To pa zato, ker so po pomoti iz tržaških nastali kraški aktivisti. Četudi je bilo iz vsebine članka jasno razvidno za kaj gre, smo smatrali za potrebno, da vprašamo pri Odseku za zgodovino naše Narodne in študijske knjižnice, pod katerega pokroviteljstvom se bo srečanje vršilo, za u strežna pojasnila. Tam so nam povedali sledeče: manjša skupina bivših aktivistov Tržaškega okrožja je dala pobudo, da se spričo tolikih tovariških srečanj sestanejo tudi o-ni. Ko so iskali primerno «streho», so se zatekli po pokroviteljstvo na naš odsek. Da njihovi želji nikakor nismo mogli odreči, je razumljivo, saj ima odsek v programu tudi preučevanje zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Trstu in okolici, katere dejavniki so bili tudi aktivisti Sicer pa, tudi če ne bi posegel vmes tiskarski škrat, bi bilo potrebno, da se ljudem po tridesetih letih osveži spomin na takratne spremembe upravne razdelitve našega ozemlja. Medtem ko so bile spočetka v mestu in spodnji okolici organizacij ske strukture zaradi potrebne konspiracije v ilegal razdrobljene v manjše enote, se je sredi avgusta 1944 osnovalo enotno Tržaško okrožje, ki je bilo razdeljeno na štiri o-kraje, katerih meje so zaradi koordinacije sovpadale z mejami štirih sektorjev, na katere je bilo mesto v vojaškem oziru razdeljeno po u stanovitvi komande mesta Trst v istem času. Prvi okraj, oziroma sektor je obsegal Barkovlje, Greto in Rojan, drugi sektor (okraj) je obsegal ozek pas od Lonjerja preko Sv. Ivana in skozi mesto vse do morja. Sv. Jakob, predel ladjedelnice z okolico in Rocol so pripadali tretjemu okraju (sektorju), medtem ko so četrti okraj sestavljali Skedenj, Sv. Ana, Rovte in Kolonkovec vse tja do Dom ja. Takrat je bila zgornja tržaška okolica razdeljena na dve okrn' . Od Opčin preko Kon-tovela in Proseka pa vse do Tržiča z vsem Krasom v ozadju se je raztezalo srednjeprimorsko okrožje. Trebče, Padriče. Bazovica, vse vasi v Bregu so pripadale južnoprimor-skemu okrožju. Ta razdelitev je veljala od avgusta 1944 pa do osvoboditve v maju 1945: Nato pa je nastala velika sprememba, ki utegne še danes zavesti koga v negotovost. Na ozemlju, okupiranem po zavezni ški vojaški upravi, sta nastali Tržaško in Goriško okrožje. Velik del Prispevajte za DIJAŠKO MATICO nekdanjega srednjeprimorskega in južnoprimorskega okrožja je tedaj pripadel novemu Tržaškemu okrožju z okrožnimi izvršnimi odbori, medtem ko je bil Trst, skupno z vsemi vasmi tržaške občine (torej tudi zgornja okolica) upravna enota zase, z mestnim osvobodilnim odborom (MOS) na čelu. Po vsem tem je jasno, da je tovariško srečanje medvojnih aktivistov namenjeno tistim, ki ro sodelovali v ilegalni borbi v medvojnem obsegu Tržaškega okrožja. Menimo pa, da bi morali pobudi tržaških aktivistov slediti še sestanki aktivistov, ki so med vojno delovali v srednjem in južnoprimorskem o-krožju. Prilik za taka srečanja bo sedaj, ko stopamo v dobo tridesetletnice osvobojenja, še več. Zasedanje vodstva ustanove EZIT Pod predsedstvom odv. Sacerdo-tija se je sestal izvršni odbor Ustanove za industrijsko cono, EZIT. ki je razpravljal o proračunu za leto 1975. Med drugim predvidevajo za prihodnje leto drugi del ureditve področja pri Orehu in ob Ospu, kot tudi ureditev dveh področij za industrijske objekte na Pantalejmunu. Infrastrukture bodo uredili tudi na podočju za male industrije in obrtniška podjetja pri Domju. Na vsem področju industrijske cone bodo izboljšali razsvetljavo in uredili boljšo železniško povezavo. Kot so zahtevali delavski sindikati, so dodelili precejšnjo vsoto tudi za ureditev socialnega središča za delavce industrijske cone, v katerem bodo menza, postaja za prvo pomoč, otroški vrtec in drugo. Za to in za druga vprašanja socialnega razvoja v industrijski coni se bo ustanova povezala z občinskimi upravami Trsta, Doline in Milj, s sindikati, delavskimi zadrugami in Acegatom. ........................................... IZLET KMEČKE ZVEZE V PREKMURJE Kmečka zveza obvešča člane, ki so se prijavili za izlet, da bo odhod v soboto, 19. t.m., zjutraj po naslednjem razporedu. Poleg imena je navedena številka sedeža za vsakega izletnika. 6.00 ŠTIVAN (avtobusna postaja) 6.55 BORŠT (pokrajinska cesta) Pahor Franc 1 čemeka Albin 35 Legiša Ivan 2 Zobec Mirko 33 6.15 KRIŽ 7.00 RICMANJE (gostilna pri Veren!) Gardelli Liliana 25 Košuta Kamil 49 Gardelli Josip 26 Košuta Miloš 45 Fabris Peter 29 Košuta Oskar “S 7.05 KLJUČ Švab Marjo 47 Tence Albin Gombač Emil 30 Tence Zmagoslav Rebula Franc 43 6.30 TRST Rebula Ana 44 (sodišče) 7.10 BAZOVICA Albrecht Giacomo 4 (pri cerkvi) Debeliš Alojz 3 Renčelj Anton 37 Trobbi Mario j; Gregori Ivan 11 Šuligoj Pavel Gregori Marija 12 Šuligoj Pierina V1 Marc Frančiška 20 Čok Emil J® Pečar Miroslav 39 Polšak Mirko Renčelj Mario 40 Polšak Bruna Valentinčič Karel Bevilacqua Andrej "J Crissani Srečko 38 15 Valentinčič Alojza j" Crissani Roza 16 Rodella Rudolf “? Marc Ivan 41 Rodella Marija 21 7.15 PADRIČE 6.45 DOLINA (avtobusna postala (Zadružna gostilna) „„ Čufar Mirko 34 Tul Anton 36 Lauriha Josip 31 7.20 OPČINE Lauriha Karolina 32 Kraljič Angel 8 Pečar Josip 6 Canziani Mario 19 Pečar Rozalija 5 Posebej opozarjamo vse izletnike, da se prepričajo, da imajo dokumente v redu, to se pravi veljavne potne liste ali osebne izkaznice (za tiste, ki so vpisani na kolektivnem potnem listu). Tajništvo KZ Nekdaj vodilni človek v RD, dr. Rolando Cian hudo plačuje svoj javni NE na referendumu Hrbet mu je obrnila večina pripadnikov njegove struje v Gorici - Kako bo minister Toros pomiril svoje sprle somišljenike Sedanja kriza . eni izmed struj v demokristjanski stranki, v struji «forze nuove», se je pričela z referendumom, na katerem se je njen voditelj dr. Rolando Cian, nekdanji pokrajinski tajnik stranke, odprt politik in goreč pripadnik dialektike, opredelil po vesti in se na referendumu javno zavzel za NE. Njegov nastop je sila razburil demokri-stjanske voditelje ter so ga za ka- n hoteli pognati iz staje kot garjavo ovco. Opredelili so se za sankcije proti njegovemu «krivoverstvu». Inkvizicija je odločila, da ga postavi pred razsodišče. Do sem nič hudega, ker so mu stregli po življenju (po političnem življenju, seveda) pripadniki drugih struj v stranki, ki so, kakor vsi vemo, stranke v stranki ter si v medsebojnih odnosih čestokrat prav malo prizanašajo, le kadar se obrnejo navzven, takrat so si enotni kot en mož, kajti oblast je vendarle samo ena in še sladka novrhu. Hudo se je torej začelo takrat, ko je Cianov predstavnik v pokrajinskem vodstvu KD Mario Saracino glasoval z ostalimi skupinami v vodstvu KD za sankcije proti dr. Cianu, za njegovo postavitev pred razsodišče, ker se je na referendumu pregrešil s svojim javnim NE. S Cianove strani je sledil protinapad. Četverica pripadnikov iz njegove struje je prejšnji dan pismeno povabila druge člane struje na sestanek, na katerem naj bi Maria Saracina izključili iz struje. Tega sestanka sicer niso nikoli sklicali, zadostoval pa je poziv nanj, da se je večji del pripadnikov «forze nuove» odločil za objavo programskega dokumenta (izšel je pred nekaj dnevi), v katerem so napovedali ustanovitev nove struje, ki so ji dali ime «Gruppo di Forze Nuove del-l’Isontino». Ta politični manifest so podpisali goriški občinski odbornik Mario Brancati, sindikalist Colella, pokrajinski svetovalec Desenibus, Vincenzo Cisilin, Achille Colautti, Mario Saracino. Emidio Tasca, Aldo Orazietti, Clemente Borando in Renzo Fagotto. Z razkolom v struji se je proti načelniku skupine Cianu postavilo 80 odstotkov njegovih v Gorici, medtem ko so mu izkazali zvestobo somišljeniki v pokrajinski upravi in na območju Tržiča. Kaj očitajo Cianu njegovi nekdanji pripadniki? Predvsem to, da se že več kot eno leto niso sestali in j Marin, predsednik mestnih podjetij, zato niso mogli izdelati političnega ! S tem povezujejo tudi vlogo mi- stališča, s katerim bi se organizirano in uspešno pojavljali v svoji stranki ter se soočali tudi z ostalimi. Odpadniki nadalje izražajo pripombe na račun demokratičnega odločanja, ki je odstopilo mesto volji ene osebe, ter se zavzemajo za sodelovanje s socialisti, vendar pripominjajo, da PSJ ne prevzema odgovornosti, ki izhajajo iz dejstva, da sodeluje v oblasti. Posebno trdi so Cianovi odpadniki, ko očitajo socialistom, da so si «s povečanim apetitom prisvajali mesta in položaje, na grd način, ki gotovo ni neznan niti v KD.» Politični opazovalci so ugotovili, da se nista še opredelila dva pomembna pripadnika struje «forze nuove», pokrajinski zdravnik dr. Bruno Gregorig, ki je prvi neizvoljeni kandidat za deželnega svetovalca na listi KD, ter dr. Marino nistra Mario Torosa, najvišjega predstavnika «forze nuove» v naši deželi. Ko se bo vrnil s svojega potovanja po Sovjetski zvezi, ga čaka v Gorici dosti dela. Malo je verjetno, da bo pomiril duhove v svoje struji. Če bo uspel, bo to dosegel za ceno hudega kompromisa ali pa z odpisom Ciana, ki je v zadnjem razdobju, po involuciji v goriški KD, izgubil sleherni vpliv. MLADINSKI KROŽEK GORICA Konec izletniške dejavnosti Slovenskega planinskega društva Odslej bo SRD Gorica prirejalo številna predavanja Prejšnjo nedeljo je Slovensko planinsko društvo Gorica zaključilo svojo letošnjo izletniško sezono. Sedaj, v šolskem času, bo delovanje društva predvsem usmerjeno na predavanja in poučne večere. V zgodnjih nedeljskih jutranjih u-rah je avtobus odpeljal izletnike po Soški dolini, skozi Kobarid, ki je bil ob tej priložnosti obdan z zasneženimi vrhovi, v Bovec. Pot je nadaljeval do Kluž, kjer so si izletniki ogledali staro avstrijsko trdnjavo za časa avstrijsko - francoskih bojev (1809). Tu so lahko videli znameniti most, ki je sezidan 45 m visoko nad reko Koritnico. Avtobus je vozil nato skozi Strmec, vas, ki so ji dali ime «vas črnih rut», ker so leta 1943 Nemci postrelili vse mo ške ter vas požgali, tako da so osta le samo ženske. Po dolini Koritnice se je izletnikom odprl krasen razgled na mogočne zasnežene alpske vrhove, Jalovec, Jerebico in predelsko glavo Mangarta. V tem kraju stoji predor, skozi katerega se vozijo domači rudarji, da bi šli na delo v Rabelj, kjer so si Goričani REZULTATI ANKETE MED DIJAKI Jasneje hočejo opredeliti vlogo Gorice tudi na področju univerzitetnega študija Razni predlogi za rešitev vprašanj visokošolcev slovenske narodnostne skupnosti - Zelo umestna zahteva po priznanju diplom jugoslovanskih univerz Pokrajinska uprava v Gorici je s prispevkom goriške občine in Mestne hranilnice pred časom razpisala akcijo za proučitev univerzitetnega študija v naši deželi, s posebnim ozirom na težnje in potrebe visokošolskega študija na Goriškem. S tem v zvezi je pokrajinska uprava poverila Zavodu za mednarodno sociologijo v Gorici nalogo za izvedbo take ankete. Pred dnevi je ravnatelj ISIG dr. Raimondo Strassoldo na posebni konferenci v dvorani pokrajinskega sveta predstavil rezultate tega proučevanja. V precej obsežnem poročilu je podal podrobno poročilo o opravljenem delu, ki nosi naslov «Vloga Gorice v razvoju univerzitetnih študijev v deželi Furlaniji - Julijski krajini» in ki vsebuje tudi številne statistične podatke in razpredelnice o razvoju univerzitetnega študija na Gorškem in o njegovi bodočnosti. Uvodno poročilo je podal predsednik pokrajinske uprave dr. Chienta-roli, ki je že na samem začetku izjavil, da za sedaj ni mogoče misliti na kako posebno sekcijo tržaške univerze v Gorici, kakor obstaja že v Vidnu. Pač pa bo treba misliti na ureditev posebnih pred- in po-univerzitetnih tečajev, ki naj bi dopolnjevali njeno mednarodno vlogo trgovskega in kulturnega posrednika z Vzhodom. Zahvalil se je za sodelovanje in pomoč tudi vsem tistim, ki so sodelovali pri izvedbi ankete. Dr. Strassoldo in za njim njegova llllllll•lll•IMIIIt•llllllllllllllllllt|lllllll|lltlll|||||||||||||||||||||||||l|II|||||||||||||||||||||||||||||||||||||y|||||||||||||||||T||Ilnn||U»tlllllllllll|lll|||l|||||||||||||||||||||||||||||■| V Rupi pred «Štefkinim domom» bršljanov slavolok novoporočencema ogledali razne zanimivosti in spomenik. Le-ta je bil postavljen na kraju, kjer je nekoč stala bolnišnica, ki se je zaradi plazu pogreznila z vsem osebjem in bolniki. Glavno postajališče je bilo na Nevejskem sedlu, kjer se je skupina ljudi z žičnico odpeljala do planinske postojanke «Gilberti». V popoldanskih urah je bil povratek po dolini Reklanice, mimo Kluž in Karnije do Venzona, kjer so si udeleženci ogledali znani muzej mumij. Tako je potekel zadnji letošnji izlet SPD, na katerem smo z veseljem ugotovili, da se ga je udeležilo zlasti veliko mladih iz Sovodenj. J. S. Tudi po naših vaseh na Goriškem so z zanimanjem sledili kraški ohce-ti. ki je bila prejšnjo nedeljo na Re-pentabru. Ob podobnih priložnostih nanesejo pogovori starejših ljudi na poročne obrede še iz prejšnjega stoletja. Na križišču, v trgovini ali v. gostilni. kjerkoli se srečajo, obujajo spomine na tiste čase, ko so na predvečer ohceti plesali «pouštertanc» v sosedovem skednju, ali ko so na dan poroke «šeškali» na velikem i-mečkem seniku. Včasih se tudi mladina rada oddolži starim običajem in čez noč naredi pred hišo poročence» slavolok ali kot mu pravimo po navadi «kolona». Za takšno pobudo je potrebna skupina mladih fantov, ki morajo ponoči nasekati v gozdu debla in nabrati dobršno mero bršljana, rožmarina in druge zelenjadi. da okrasijo slavolok. Običajno fantje na slavolok pritrdijo tudi napis, s katerim novo-poiočenemu pau zažele vsega dobrega. Seveda mora za tako opravljeno delo tudi ženin seči v žep ter plačati fantom vino in prigrizek Pred nekaj dnevi so taksen slavolok postavili fantje pred štefkinim domom v Rupi, kjer je bila ohcet. (Na sliki je slavolok iz Rupe). Prireditev v Sovodnjah bo v soboto ob 19. uri V teh dneh spopolnjujejo program obiska profesorjev in dijakov glas- bene šole šiška - Bežigrad iz Ljubljane, ki ga bodo v soboto opravili v Gorici kot gostje naše Glasbene šole. Osrednji del obiska je posvečen nastopu gojencev v Kulturnem dom j v Sovodnjah, ki se bo pričel ob 19. uri. V nedeljo občni zbor tabornikov RMV Vodstvo tabornikov RMV za Goriško vabi vse tabornike, naj se udeležijo občnega zbora te organizacije, ki bo v nedeljo, 20. oktobra, ob 9.30 v Dijaškem domu v Trstu. Predsednik ANPI Boldrini v bolnišnici «Franja» Po srečanju, ki ga je imel predsednik vsedržavne partizanske zveze ANPI poslanec Arrigo Boldrini v Vidnu, se je v spremstvu deželnega tajnika ANPI Federica Vincentija ter članov Videnške ANPI Gobba in Marjana Konta odpeljal čez Robič v Jugoslavijo na ogled partizanske bolnišnice Franje pri Cerknem. Sprejeli in vodili so jih predstavniki borčevske organizacije iz Tolmina in Nove Gorice. Poslanec Boldrini in njegova soproga sta si z velikim zanimanjem ogledala dobro ohranjene zgradbe nekdanje partizanske bolnišnice in se poklonila padlim partizanom, ki so jim postavili spomenik, ter k njemu položila šop rož. Od tam so ju domačini spremljali v šolo - spomenik padlim v osvobodilnem boju v Cerknem, kjer sta se zanimala za sodobno urejen pouk v tej šoli, saj je v tem kompleksu športna hala, predmetna učilnica in učilnica za poučevanje tujih jezikov, ki je opremljena z najsodobnejšimi aparaturami. V teh prostorih so nato predvajali film o slovenskih partizanskih bolnišnicah, ki ga je izdelal filmski amater Ivo Gabrijelčič. Na večernem srečanju slovenskih in italijanskih partizanov so si izmenjali mnenja o sedanjem političnem položaju. Sindikalna tiskovna konferenca o položaju v tovarni LACERO Odločitev lastnika kartonažne tovarne LACEGO v Rubijah, da s 1. septembrom vpiše vse svoje delavce in delavke v dopolnilno blagajno in skrči njihov delovni čas, in zato tudi prejemke, na samo 24 delovnih ur na teden, je hudo prizadela vse zaposlene delavce v tem obratu. Posledice tega ukrepa so toliko hujše, ker so ga lastniki o-brata sprejeli v času, ko cene naraščajo in se kupna moč mezd in denarja sploh neprestano zmanjšuje. Še posebno hudo je ta ukrep prizadel tiste družine, kjer sta kar oba člana zaposlena v tem obratu in se je njun zaslužek občutno zmanjšal. Zato je povsem naravno, da se o posledicah vpisa v dopolnilno blagajno pogostoma govori v Sovodnjah, Doberdobu, Gorici in tudi po furlanskih občinah, kjer stanujejo delavci zaposleni v papirnici. V težavah so se znašli tudi o-troci iz teh družin, saj je zmanjkal zaslužek t v v začetku šolskega leta, ko je treba nabaviti knjige, plačati vozovnice, nakupiti obleko itd. Nič čudnega torej, če je odmevnost tega dogodka mogoče opaziti tudi v šoli, med poukom, v pogovorih med dijaki in profesorji. Zaskrbljena nad takšnim stanjem je pokrajinska federacija CGIL, CISL, UIL sklicala za soboto ob 10.30 v pokrajinski sejni dvorani, ki jo je uprava za to priložnost dala na voljo, tiskovno konferenco, na katero je povabila izvoljene predstavnike, župarc prizadetih občin ter predstavnike strank ustavnega loka. Na sestanku bo izrazila svojo bojazen spričo namiga ravnateljstva, da bodo celo prenehali s proizvodnjo in vpisali delavce v bolniško blagajno z «nič urami», kar z drugimi besedami pomeni, da bodo prejemali samo podporo iz dopolnilne blagajne. sotrudnica A. M. Boileau pa sta nato podrobneje osvetlila posamezna poglavja anketnega poročila. Med drugim je v njem navedeno, da naša dežela daleč zaostaja za drugimi razvitejšimi univerzitetnimi področji, predvsem v primerjavi z inozemstvom. Italija n.pr. zajema z univerzitetnim študijem 15 odstotkov mladine, kar je daleč za ZDA, ki je zajema kar 50 odst. Tudi bo treba urediti problem zaposlitve absolventov, saj imamo kljub takemu stanju univerzitetnega šolanja precejšnje število brezposelnih diplomantov. To je v poročilu podkrepljeno tudi s statističnimi podatki. V njem je nadalje govor o problemu manjšinskega univerzitetnega šolstva v deželi in na Goriškem. V tem oziru se omenja možnost posebne slovenske univerze v Trstu ali kje drugje v naši deželi. Vendar realizacije te možnosti večina anketirancev ne predvideva kot praktično izvedljivo razen v primeru, da bi dali taki univerzi širši mednarodni značaj ter pritegnili vanjo tudi mladino iz inozemstva. Pač pa se predvideva možnost in praktično izvedljivost drugega načrta. Gre za študiranje naše visokošolske mladine na univerzah v Ljubljani ali v Zagrebu, katerih diplome naj bi priznali in nostrificirali tudi v Italiji. Da je kaj takega izvedljivo, nam daje primer rešitve tega problema za visokošolce Gornjega Poadižja, katerim so tudi v Italiji priznane in nostrificirane diplome z univerz v Avstriji. Rezultati te ankete so vsekakor zanimivi in bodo lahko služili kot osnova za vsa nadaljnja in še podrobnejša raziskovanja šolskega problema, ki tudi v naši deželi čaka na radikalno rešitev v zvezi s splošno šolsko reformo v Italiji. V tem sklopu bo treba seveda ustrezno rešiti tudi problem slovenskih visokošolcev v zamejstvu z upoštevanjem njihovih potreb in v okviru koristi splošnega napredka tudi v mednarodnem merilu in razvoju. Omenimo naj še, da je ISIG ob tej anketi razdelila med maturante na Goriškem tudi posebno vprašalno polo, na katero je večina anketirancev tudi odgovorila. Zlasti s slovenskega klasičnega liceja in učiteljišča v Gorici so dijaki odgovorili stoodstotno ter so se v svojih odgovorih povečini izrekli za nadaljevanje visokošolskega študija. I. M. S pridržano prognozo so v torek zvečer sprejeli v goriško bolnišnico 49-letnega upokojenca Celesta Belletta iz Ul. Brigata Cuneo 48. Zdravniki so mu ugotovili hud pretres možganov in verjeten zlom lobanjske kosti. Do nesreče je prišlo okoli 17.30, ko je Bellotto pomagal na polju Urošu Hobanu iz Ul. Ticino 2 nakladati seno na voz. Ponesrečenec je stal na vrhu voza. Verjetno je slabo stopil, izgubil ravnotežje ter padel s treh metrov višine. Sam Hoban mu je priskočil na pomoč ter poklical re-šilec, ki ga je nemudoma odpeljal v bolnišnico. V bolnišnici so včeraj popoldne sprejeli 8-letnega učenca Aleša Ceja, Drevored 20. septembra 77, kjer so ga le obvezali zaradi lažjih poškodb. Dečka je v Ul. Mighetti podrl avtomobilist. Ozdravel bo v petih dneh. Okrajni urad za neposredne davke v Krminu bo 1. januarja 1975 prenehal poslovati. Ta dan bodo namreč pristojnosti v zvezi z ugotavljanjem in izterjevanjem neposrednih davkov v občinah, ki spadajo h krminskemu davčnemu okraju, prešle na urad za STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu Vas tudi letos vljudno in prijateljsko vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1974-75. Vpisovanje pri Jožici Smet, Ul. Malta 2, Tel. 2495, vsak dan od 10. do 12. ure. Izleti Vodstvo ANPI sporoča umike odhodov avtobusov v soboto. 19. oktobra, v Metliko na partizansko slavje ob 30-Ietnici ustanovitve garibaldinske brigade «Fontanot». Avtobus bo iz Pod-gore (izpred Zadruge) odpeljal ob 6. uri, iz števerjana (Dvor) ob 6.10, z Oslavja (pred Pepijevo gostilno), ob 6.15, iz Pevme (pred spomenikom NOB) ob 6.20, iz Gorice (pred Primo-žičevo gostilno v Drevoredu 20. septembra) ob 6.25, s Travnika ob 6.27, iz štandreža (na glavnem trgu) ob 6.30, iz Sovodenj (pred cerkvijo) ob 6.35, s Peči (pri plošči) ob 6.40, iz Gabrij ob 6.45, iz Dola (pred gostilno Devetak) ob 6.50, ter z Vrha (pred gostilno Devetak) ob 6.55. Razna obvestila Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da se je že pričela telovadba za predšolske otroke, ki je v Prosvetni dvorani, Verdijev kor-zo 13. Učila bo, kot običajno, g. če-ščdtova. Dvorana bo ogrevana. Goriška občina razpisuje javni natečaj za mesto ravnatelja mestnih trgov. Interesenti lahko pošljejo prošnjo na urad za osebje na županstvu najkasneje do 10. decembra letos. Kino Gorica VERDI 16.30-22.00 «Il fiore delle mille e una notte». Barvni film režiserja Pier Paola Pasolinija. CORSO 17.15-22.00 «Un tipo che mi piace». J. P. Beimondo in A. Gi-rardot. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Pane e cioccolata». N. Manfredi in J. Do-relli. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Arancia meccanica». M. McDowell in P. Maa-ge. Barvni film Prepovedano mladini ood 18. letom. CENTRALE 17.00-21.30 «La brigata del diavolo». W. Holden in C. Robertson. Barvni film. Tržič AZZURRO 17.30-22.00 «La ragazza dell'autostrada» Barvni film. EXCELSIOR 17.30-22.00 «Champagne per due dopo il funerale». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Sfida all’O.K. Corrai». Barvni western. Nota Gorica SOČA «Chatova dežela», ameriški film v barvah ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Tarzan in sirene», ameriški film ob 18.00 in 20.00 DESKLE «87. policijska postaja», a-meriški barvni film ob 19.30. RENČE «Skrivnostni vikend», italijanski barvni film ob 20.00. PRVAČINA Prosto neposredne davke v Gorici. Ustrezni ministrski odlok (z dne 24. septembra) je bil objavljen v Uradnem vestniku štev. 268 z dne 14. oktobra 1974. Mali oglasi IŠČEMO novo sodelavko, poslovno u-radnico. Opravljanje te funkcije zahteva naslednje pogoje: višjo srednjo trgovsko šolo. znanje slovenskega in italijanskega jezika (po možnosti tudi srbohrvaškega) ter dobro obvladanje poslovno - administrativni del. Ponudbe za razpis pošljite na naslov: MEBLO ITALIANA SpA, Ul. Trieste 138 — Gorica. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel 72-341. ■llfllllllilznttt 11111111111111 iilllllllllllitiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiuilllllllllllll 1111111111111 llilllliliillllllll VEST! IZ BOLNIŠNICE Pri nakladanju sena upokojenec padel z voza Avtomobilist podrl 8-letnega učenta POROČILO DR. K. ŠIŠKOVIČA NA SEJI GLAVNEGA ODBORA SKGZ 14. T. M. Tržaška konferenca o manjšinah je podlaga za boljše utemeljevanje zahtev Slovencev Konkretni rezultati konference so predvsem odvisni od politične volje vodilnih italijanskih krogov Mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu je za nami. Po treh mesecih je moč potegniti nekatere zaključke, predvsem iz zornega kota Slovencev v Italiji. Priprave na konferenco so potekale po več tirih. Slovenci v Italiji so se pripravljali sami brez vsakršne pomoči tehničnih služb pri-pravljalnega odbora. Slovenci v Italiji so se na konferenco resno pripravili. V teku priprav in na sami konferenci pa je bilo opaziti, da ni bilo med različnimi skupinami globlje koordinacije, kljub nekaterim poskusom v tej smeri. Globlja koordinacija bi bila prav gotovo preprečila nekatere dvojnike, ponavljanja in rahle navzkrižne nastope. Edino le med beneškimi Slovenci je koordinacija v dobršni meri uspela. Kot vsi vemo, je bila konferenca dvakrat odložena. Obakrat, so bili razlogi odložitve navzlic formalnemu videzu zgolj politični, saj so prišli do izraza nekateri politični pritiski, zlasti v zvezi s poslabšanjem jugoslovansko - italijanskih odnosov. Vsekakor je zelo umestna domneva, da bi bila odsotnost jugoslovanskih strokovnjakov povzročila od ložitev konference za nedoločen čas, ker so bile krajevne politične sile skrajno zainteresirane za jugoslovansko prisotnost. Udeležba na konferenci je bila zelo visoka: preko 700 prijav za udeležbo, približno 1200 izročenih ali poslanih poročil, preko 300 razpravljalcev. Nadvse visoka je bila tudi udeležba Slovencev v Italiji: v petih dneh se je je u-deležilo preko 200 Slovencev iz Furlanije - Julijske krajine, čeprav je bil sestavljen seznam približno 400 slovenskih povabljencev. Po uvodnem dnevu je delo konference potekalo v treh delovnih skupinah. Čeprav se je v I. delovni skupini zvrstilo največje število razpravljalcev, se je glavna politična bitka vodila v IH. komisiji, medtem ko je bilo delo II. komisije skoraj v celoti pogojeno od slovenske prisotnosti. Zato je H. komisija verjetno zaorala najgloblje, ker se je ba-vila z vprašanji, ki so bila do nedavnega v ozadju nacionalnih preučevanj. Slovenci v Italiji so v treh komisijah nastopili s 35 pričevanji in posegi, ki jih je pripravilo 41 oseb. Od teh je SKGZ vnaprej pripravila in razdelila med udeležence 15 pričevanj v slovenščini in italijanščini. Organizacijski odbor konference je bil skoraj odsoten pri razmnoževanju ostalih slovenskih pričevanj in posegov, kar predstavlja veliko škodo. Slovenci v Italiji so v svojih posegih in pričevanjih nastopili 2 naslednjimi temami: v I. delovni skupini: sredstva množičnega obveščanja, šolsko vprašanje, slovenska kultura in prosvetna dejavnost, popis prebivalstva, slovenska glasba, psihološki aspekti manjšinskega statusa, jezikovna vprašanja Slovencev in posebej Beneške Slovenije, mladinska problematika, verska in cerkvena vprašanja; v II. delovni skupini: razlaščanje slovenske zemlje na Tržaškem, značaj in potrebe kmetijstva ter zadružništva, zgodovina gospodarske dejavnosti Slovencev in konkretne zahteve po enakopravnosti na gospodarskem področju, gospodarski aspekti manjšinskega vprašanja, družbena slika Slovencev na Tržaškem, podrejenost slovenskega človeka na gospodarskem področju, vloga Trsta v slovenskem gospodarstvu, problemi prisotnosti Slovencev v središčih gospoda iške dejavnosti, perspektive tržaškega kmetijtsva; v HI. delovni skupini: pravna analiza položaja Slovencev in izhodišča za njegovo pozitivno reševanje, položaj Slovencev v Italiji iz vidika mednarodnih obveznosti Italije, zahteve Slovencev na zakonodajnem področju, globalnost in postopnost ter pobtična zgodovina Slovencev v Italiji, priznanje statusa manjšine Benečanom, deželna zakonodaja, krajevne uprave, stališče države do Slovencev. Slovenci v Italiji so s svojimi prispevki razgrnili pred konferenco bistvena vprašanja, so se dotaknili vseh aspektov lastnega življenja v času, v prostoru in na raznih področjih družbenega udejstvovanja. Ni dvoma, da so bili najbolj izvirni na družbeno gospodarskem področju. Za vse o-stale komisije so se dobro, podrobno in resno pripravili in se v večini primerov niso prepustili slučajnosti. V glavnem so svoje materiale pripravili, čeprav — to treba ponoviti — ni bilo ustreznejše koordinacije. Da bi bila nji- nega materiala: knjigo «Pravne poti do rešitve problemov Slovencev v Italiji» v slovenščini in ita tijanščini; knpgo «Slovenci včeraj in danes» v slovenščini, italijanščini in angleščini, italijanski prevod dela L. Čermelja «Slovenci in Hrvati pod Italijo», zem’jevid z označenimi slovenskimi organizacijami in ustanovami fvse to v imenu Slovenskega raziskovalne ga inštituta). Poleg tega je beneški študijski center «Nediža» izdal brošuro o Benečiji v slovenščini in italijanščini, izšel je zemljevid slovenskega narodnega ozemlja v Italiji z dvojezičnimi o-znakami, prof. S. Pahor je pripravil zemljevid o narodnih maniši-nav v Italiji in zemljevid o narodnih manjšinah v Evropi. «Bollettino degli Sloveni» je izdal posebno dokumentacijsko številko in je skozi pet dni vsakodnevno izhajal. Jugoslovanski del strokovnjakov je nastopil zelo solidno, razvejano in konstruktivno. Zaradi tega je bil njegov nastop najbolj občuten in konkreten. To dejstvo je posredno in neposredno odločilno pomagalo k soočanju z nekaterimi težnjami avstrijskih in Italijan skih strokovnjakov, ki so skušali zmanjšati ali izenačiti težo slovenskih manjšinskih zastopnikov. To soočanje, ki ga je bilo čutiti že v uvodnih poročilih Capo-tortija in Jončiča, se je raztegnilo na delo treh delovnih skupin. V tem okviru je prišlo do neposrednega in intenzivnega soočanja med zastopniki zamejskih Slovencev in italijanskimi ter avstrij-sRimi strokovnjaki in politiki. Če izhajajo iz zornega kota Slovencev v Italiji, moramo razlikovati med delom treh delovnih skupin. V prvi delovni skupini ni bilo preodkritega soočanja, ker je bilo težko pričakovati, da bi kdor koli jasno in javno pobijal teze o pravici do uporabe jezika, do šolstva, do tiska, do sredstev javnega obveščanja. Spor se je tam vodil okrog Benečije, o kateri so italijanski politiki in strokovnjaki določili mejo, ki jo je bilo težko prekoračiti: italijanska tako imenovana znanost in delno politika nočeta priznati beneškim Slovencem pravic na jezikovno - šolsko - kulturnem področju, ker v bistvu nočeta priznati Slovencev v obliki zavestne narodnostne sile, še najmanj pa objektivnega stanja narodne latentnosti. V drugi delovni skupini so Slovenci prevladovali. Razgrnili so sliko lastnih potreb na družbenem in gospodarskem področju v teritorialnem in neteritorialnem smislu. Tam je le neki vidni italijanski strokovnjak branil italijanska stališča o tako imenovanem «objektivnem stanju» in «objektivnih razmerah» v okviru sedanje stvarnosti. Vendar so Slovenci dali komisiji veliko materiala za premislek o objektivnih vzrokih asimilacije in o manjšinskih vprašanjih v zvezi s strukturno dinamiko. Glavno soočanje se je odvijalo v tretji delovni komisiji, kjer so i-talijanske uradne in poluradne sile koncentrirale najboljše «možgane» na univerzitetni in politični ravni. Prevladoval je vtis, da so italijanski strokovnjaki in politiki le odgovarjali na teze Slovencev, kar pomeni, da so se znašli na o-brambnih pozicijah. Slovenci so namreč postavili vprašanje odgovornosti v zvezi s preteklostjo, s pomanjkanjem političnih in pravnih rešitev, z neenakopravnim ravnanjem med manjšinami v Italiji in med samimi Slovenci, vprašanja individualnih in kolektivnih pravic, mednarodnih obveznosti, pravnih poti, globalne rešitve v najkrajšem času. Odgovori tako imenovanih večinskih političnih in strokovnih zastopnikov so bili: Slovenci uživajo veliko pravic, vzdušje se je izboljšalo, Italija mora najprej postati to, kar veleva u-stava, kar pomeni, da se morajo Slovenci prvenstveno zavzemati za demokratizacijo in decentralizacijo, šele v tem okviru bodo dobili vse svoje pravice. Vsi ti odgovori pa so skušali prepričati, da je postopna rešitev najboljša, da bi bila posebna globalna zaščita južnotirolskega tipa škodljiva, ker so specifične razmere Slovencev drugačne in različne po teritorialnem in zgodovinskem načelu. Pri vseh teh odgovorih se je čutila razlika med najbolj naprednimi italijanskimi političnimi silami ter med ostalimi demokratičnimi silami. Najbolj čudno je bilo stališče nekaterih vidnih italijanskih strokovnjakov, ki so se iz svoje znanstvene višine spustili v najbolj vsakdanjo politiko, da bi podirali slovenske teze. Na splošno pa je treba poudarit*, da so se vse italijanske politične sile izrekle proti globalni zaščiti Slovencev po južnotirolskem vzoru, kar postaja najmanj razumljivo. O Beneški Sloveniji so se italijanski strokovnjaki in politiki, razen zastopnikov delavskih strank, zelo jasno izrekli: sedanja uradna Italija stoji še vedno na stališču, da se Slovenci v videnski pokrajini ne zavedajo svoje narodne pripadnosti in da je zaradi tega nemogoče govoriti o kakršni koli narodni manjšini, dokler se ne bodo tamkajšnji ljudje «zavestno samo-opredelili». V treh delovnih skupinah, zlasti v tretji, so bili zaključki v glavnem enaki: fio venci so postavili svoje tehtne in dobro preučene zahteve, «večinski» zastopniki pa so povedali, da se s temi zahtevami ne stinjajo, ponudili so postopnost in rešitev nekaterih žgočih vprašanj v Trstu in Gorici, nič pa za Benečijo, ki naj bi se prej osvestila, ne da bi vsaj .priznali, da bi bilo treba ustvariti ugodne pogoje za osveščenje. V okvir teh odgovorov je spraviti tudi pismo tržaških strank u-stavnega loka. Zahteva po globalni rešitvi, ki jo pismo vsebuje, se zdi polemična s posegi nekaterih zastopnikov uradne Italije na konferenci. Konferenca je bila za Slovence v Italiji toliko pozitivna, kolikor so njihovi vidnejši predstavniki nastopili enotno z enotno govorico. Ta enotnost je prišla tudi do izraza v skupnem pismu predsedniku M. Zanettiju. Bila je pozitivna, kes so se Slovenci dobro in argumentirano pripravili, so se je množično udeležili, so s svojimi nastopi in publikacijami obvestili mednarodno in italijansko javnost o svojih problemih. Dejansko so internacionalizirali svoje zahteve in so bili v središču dogajanja konference. Prav tako je bilo pozitivno, da so s svojo aktivnostjo izsilili jasno in javno stališče italijanskih sobesednikov in posredno tudi italijanske države. Slovenci v Italiji si niso pričakovali konkretnejših rezultatov, ker je bila konferenca organizirana tako. da je bilo nemogoče pričakovati kaj več. Stališča so sedaj mnogo bolj jasna in se bo morala na tej podlagi nadaljevati politična ak cija. Konferenca v svojem poteku je bila negativna v tem, da italijanski sobesedniki niso storili niti koraka naprej, glede Benečije pa so šli celo za korak nazaj, da je bilo vodstvo konference trdno v ro- kah ljudi, ki niso mogli ali hoteli soupravljati konferenco skupno s Slovenci, čeprav so jim pustili popolno svobodo govora in razpravljanja, da se je na njej do zadnjega dne čutila roka države v tem, da so italijanski strokovnjaki v svoji veliki večini enotno in koordinirano nastopali proti glavnim zahtevam Slovencev. Konferenca ne bo mogla dolgo ostati brez rezultatov, čeprav se danes čutijo nekateri koraki nazaj, ki so prišli do izraza v odgovoru zunanjega ministra A. Mora predsedniku pokrajine M. Zanettiju. Vendar konkretni rezultati so predvsem odvisni od politične volje vodilnih italijanskih krogov, kakor bi bilo tudi pomembno institucionaliziran je pripravljalnega odbora na deželni ravni. Konferenca bi se morala na podlagi obilice materiala, ki ga imamo na razpolago. nadaljevati v vsakdanji akciji, ker sme v nekaterih komentarjih in stališčih pred konferenco predvidevali, da bodo morali konferenčni materiali služiti političnim in drugim silam, da konkretneje postavijo na pogajalno mizo v vseh instancah oblasti zahteve Slovencev, ki čakajo na rešitev. Trst, 14. oktobra 1974 Za in proti graditvam jadrskih central Na Švedskem so začasno pre-nahali z izgradnjo atomskih central. Med drugimi so se v kampanjo proti njihovi graditvi vključile tudi mnoge akademije znanosti. Njihovi predstavniki namreč postavljajo zahtevo po največji mogoči varnosti za življenje ljudi, kjer ti žive. Mednarodni strokovnjaki menijo, da jedrskih central se ne sme graditi na razdalji manj kot 20 km od večjih naselij. Na švedskem so zdaj odkrili, da jih bo v bodočnosti moč graditi tudi na razdalji manj kot 5 km od milijonskih mest. Obenem zatrjujejo, da bi v primeru okvare jedrske centrale zaradi tega ne izgubil življenja nihče, ki bi se znašel v krogu premera 2 do 3 kilometrov. To predstavlja važen dokument, na osnovi katerega se bo švedska morda odločila, da nadaljuje s programom gradnje jedrskih central. Ustrezna vladna komisija je tudi predložila, da se ogrevanje velikih mest zagotovi prav z graditvijo atomskih central. V obrazložitvi je rečeno, da je nevarnost pred radioaktivnim žar-čenjem zelo majhna. To tveganje pa bi nadoknadilo manjše onesnaževanje zraka z žveplom, do katerega prihaja pri ogrevanju z nafto. Vrhu tega bi tako bolj varčevali z nafto, s čimer bi bila povečana neodvisnost dežele v primeru novih energetskih kriz. Pa tudi stroški vzdrževanja jedrskih energetskih objektov so. kot zatrjujejo, manjši. PRED SKORAJŠNJIM ZBOROVANJEM POMORŠČAKOV V PIRANU Priprave slovenskih pomorščakov za osvobajanje slovenske obale Odlomek iz knjige kontraadmirala Janeza Tomšiča: «Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki» - Poglavje: Obveščevalci mornariške grupe na Krasu in v Trstu :J* • -- Komandna ladja Kvarnerskega pomorskega sestava «NB-3» — «Jadran» pluje na čelu sestava 6. maja 1945 v tržaško pristanišče (Nadaljevanje in konec) Vodstvo mornariške grupe je določilo za vodjo centra Maria Segolina in mu dodelilo štiri mornarje. Dne 19. januarja 1945 je zbrani oddelek obveščevalcev odpotoval v spremstvu Ivana Lesjaka iz Gorenje Trebuše čez Mrzlo rupo in Predmejo v Rubije pri Komnu. V tej vasici je bil pripravljen pri nekem kmetu prvi bunker Mornariškega informativnega centra. Od tu se je začela razvijati mornariška obveščevalna in informativna mreža. Sčasoma se je oddelek mornarjev preselil iz Rubij v škofe, kraško vasico sredi njiv in vinogradov, ko maj 4 km oddaljeno od Komna. Vodja tega oddelka je po vojni 1967. leta zapisal o tem informativnem centru na Krasu tole: «Dne 20. novembra s -m prišel iz Idrijskega vojnega pouročja v mornariško grupo. Bil sem postavljen za komandirja 1. voda 1. čete. Četa je bila v Srednji Trebuši, (26) gori ob cesti proti čepovanu. Druga četa pa je bila spodaj blizu vode. V četah so bili zbrani tovariši, ki so bili prej i svojih enotah skoraj vsi komandirji ali politični komisarji čet, pa tudi komandanti bataljonov so bili med njimi. Zelo malo je bilo tistih, ki so bili samo vódniki ali borci. V začetku smo se seznanjali s stanjem v Trstu ter z našimi bodsUmi nalogami, s katerimi bi se lahko srečali v bojih za Trst, za luko in ladjevje v pristanišču. Lahko pa še omenimo resno in temeljito politično delo v četah, kjer smo poleg političnih ur organizirali sami neke vrste lučaje dialektičnega materializma. Sredi januarja sem dobil nalogo, da na Krasu v okolici Trsta, organiziram informativni center, ki naj bi imel tri informativne točke: Trst, Tržič in Brkini. Vodja mornariške grupe mi je v večkratnih razgovorih pojasnil odnose med mornariško grupo, štabom 9. korpusa in štabom mornarice. Dobil sem tudi potrebne podatke o organizaciji mornarice, poseb.j o organizaciii 1. POS. Prav tako sem zvedel za Mornariški odred Koper na Koprskem, o situaciji v samem Trstu in o tem, da se tam nahaja neki Katko, s katerim bi naš center moral imeti stalno zvezo. Dali so mi proste roke, naj v dveh dneh zberem najprikladnejše. dobre in spretne tovariše, ki so po možnosti doma iz teh krajev in ki dobro po- znajo teren. Tako nas je šest odpotovalo 19. januarja na Kras. Trije tovariši so bili nredvideni za informativne ti ..e mornarice, eden "a za kurirja med Mornariškim centrom na -Krasu in mornariško grupo. (27) Šesti član pa je bil obveščevalni referent moi ariške grupe, ki je začasno bil z nami. ^o prihodu na Kras sem se v začetku zadrževal v Rubijah, potem pa največ v Škofih, kjer je bil pripravljen bunker pod stanovanjsko hišo in pod hlevom. Da bi skrajšal poti tovarišem na ter nu, sem se vačkrat zadrževal v okolici Brestovice, Sv. Križa, Repna in Proseka. Naš informativni center je u-s-ešno deloval. Nekatere naloge *e rešil hitro in temeljito. Veliko zaslugo za to je imelo predvsem slo vensko ljudstvo na Krasu, od mla- dine do stare.v in žena, ki so pomagali vedno in povsod, kljub stalnim močnim sovražnikovim patruljam, ki so se premikale po celem Krasu, kjer je bilo tudi mnogo stalnih postojank. Zaradi tega smo imeli težavne pogoje za delo. Bilo je mnogo žrtev, posebno med kurirji in obveščevalci, čeprav je mornariška mreža dobro delala in zbrala koristne podatke, je prišlo do naše mornariške grupe pri kor pusu le malo materiala, ki smo ga tja poslali. To sem zvedel šele no vojni. Razmere na Krasu in v Vipavski dolini so bile v začetku le ta 1945 zelo težke, ob pomikanju britanske fronte na sever in nase na zahod pa so postajale iz dneva v dan težje. Kurirji so se namreč le redkokdaj srečno prebili čez Vipavsko dolino. Od začetka aprila do 29. istega meseca nisem imel nobene zveze s korpusom ali mornariško grupo. Šele tega dne je prišel kurir, ki je odnesel mnogo obveščevalnega materiala v mornariško grupo, ven dar tudi on se ni javil v grupi, ker se ni mogel prebiti v Trnovski gozd čez Vipavsko dolino Dne 30. aprila se je oglasil drug kuril z ukazom, naj se takoj javim v šta bu grupe. Po datumih se mj ie zdelo, da je ta poziv že star, morda še iz časov, ko se je Ratko Pečovnik po begu iz Trsta priklju čil našemu informativnemu "en'ru, od koder je v začetku aprila odšel v mornariško grupo. Takoj sem od šel s kurirjem na not. Težko sva se prebijala skozi Vipavsko dolino. Dne 1. maja sva se le pridružila v bližini Mrzle rune mornariški "ru pi, ki se je tedaj premikala na jug.» (26) Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana 1968, 1. kniiga, str. 402, piše v zvezi z Gorenjo Trebušo. «Za prvih 20 hišnih številk je še živ izraz Srednja Trebuša.» (27) Od teh borcev sta se dva imenovala Nino m Džidio, za druga dva pa ni bilo mogoče potrditi imen ali priimkov. iiiiMiiiiiiiiiiiiinitiiHiiiiiiiiiimiiiiKiiiiiiinui ....unum.........................................................ml Slovenske pravljice v novi izdaji Horoskop hova vloga učinkovitejša, so za konferenco pripravili nekaj tiska- .............................................................................................................»..... novosti, ne da bi s tem nasprotovali predstojnikom. Prijeten obisk. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Izpolniti morate delikaten program, zato bodite oprezni. Ne prepuščajte se pesimizmu. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ohranite svojo neodvisnost, od katere imate največ zadoščenja. Odločno spregovorite o neki čustveni zadevi. VODNAR (od 21.1. do 192.) Med obiskom nekega tujca se vam bo nudila izredna priložnost. Ne kritizirajte svojih najbližjih. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite v svojem delu bolj vztrajni. Ne zapravljajte časa za nepotrebne stvari. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nastopil bo trenutek, ko boste potrebni pomoči. Prejeli jo boste od prijatelja. Ugodnejše vzdušje v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne oklanjajte podpore, ki vam jo nudi prijatelj. Deležni boste prijetnih drobnih pozornosti. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dan bo napet za vse, ki zavzemajo vodilne položaje. Odločite se za neko potovanje RAK (od 22.6. do 22.7.) Čeprav vam je sreča naklonjena, ne bodite preveč drzni. Posvetite večer dobremu čtivu. LEV (od 23.7. do 22.8.) V zvezi z neko pogodbo so potrebna jasna zagotovila. Razvoj nekega čustvenega razmerja bo odvisen od vas. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sklenili boste neko zavezništvo. Naj se kažejo še tako ugodne priložnosti, previdnosti se le ne odpovejte. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne bojte se gledati na stvari z večjo objektivnostjo. Zadoščenje za one, ki se ukvarjajo z umetnostjo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Vnesli boste v svoje delo nekatere V zbirki Zlata ptica, zbirki pravljic iz svetovne književnosti, je že pred leti izšla zbirka slovenskih pravljic, ki jih je izbral in uredil v knjigo Alojzij Bolhar. Ta njegova zbirka, lepo opremljena in urejena, je zdaj ponovno prišla na knjižni trg v izdaji Mladinske knjige. Če poudarimo, da je to že sedmi natis te knjige, potem smo s tem povedali dovolj o priljubljenosti in kvaliteti te izdaje, ki bo najbrž, tako kot prejšnje, našla hitro pot do prijateljev ljudske pripovedne umetnosti. Novi izdaji zbirke slovenskih pravljic je napisal uvod znani proučevalec narodnega blaga, zlasti ljudskega pesništva in pripovedništva, Milko Matičetov. V svoji uvodni besedi poudarja pomen pravljic in ugotavlja, da pravljica pritegne tako otroka, kot tudi odraslega človeka. Poslušanje pravljic ni samo kratkočasje temveč tudi umetniško doživetje. Zal Slovenci nismo imeli takih zbiralcev pravljic kot je bil na primer Vuk Karadžič. To se še danes močno pozna. Slovenska ljudska proza zato v 19. stoletju ni mogla prodreti kot samostojna literarna zvrst, botrovala pa je nastanku slovenske umetniške proze. Vsekakor pa je zanimanje za slovensko ljudsko pripovedništvo staro komaj dobrih sto let in je mnogo prekratko. Ko analizira pričujočo zbirko ljudskih pravljic Alojzija Bolhar-ja, ugotavlja Milko Matičetov, da kaže zbirka prerez slovenske ljudske pravljice. Samo manjši del zgodb je vzet iz samostojnih knjižnih izdaj pravljic, medtem ko o-stale potekajo iz najrazličnejših samostojnih periodičnih publikacij. V pokrajinskem ponledu je predstavljena vsa Slovenija, saj je nekaj besedil tudi iz zamejskih krajev Koroške in Beneške Slovenije. V oblikovnem pogledu ;; opaziti razlike med stili posameznih avtorjev, vsebinsko pa je zbirka tako pestra da bo vsak odrasel in mlad bralec našel v njej nekaj tisteaa. kar mu bo še posebej pri srcu. Kdor torej ljubi pravljice bo našel v tej kniim. ki znova prihaja na slovenski knjižni trg, dosti hvalež-neaa beriva. Da so bile prejšnje izdaje te zbirke toplo s' ejete na dokazuje že samo število ponatisov. Oprema Bronua S’mčičo zasluži še posebno priznanje-M. Uu. Četrta knjiga Molièrovega dela Prijatelje Molièra, komedije in gledališča sploh opozarjamo na izid četrte knjige ’olièrovih del. Ta knjiga prinaša šest odrskih tekstov Molièra, med katerimi c j bolj nzane Skapinove zvijače, Namišljeni bolnik. Učene ženske, Žlahtni meščan in dva manj znana teksta — vsaj pri nas: Gospod Prasetnik in Sijajna ljubimca. Vsa dela v sedanji četrti knjigi je prevedel Jns:-' Vid mar, sicer pa je knjigo uredil Jože Javoršek, ki je prispeval tudi nekaj prav kratkih opomb k tekstom. Oprema je delo Uroša Vagaje in Matjaža Vidica. Tako imamo seda; že splošno znana in nekatera pri nas doslej nežna na Molièrova dela v slovenščini v štirih levil- in žlahtnih kn;i' h katerim bo morda Državna založba dodala še katero. O M olièra in njegovem pomenu ter značaju posameznih del pa v tem o-pozorilu na novo knjigo ne bi govorili. ČETRTEK, 17. OKTOBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost 12.55 Sever kliče Jug, Jug kliče Sever 13.25 Vremenska napoved 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino POTOVANJA Dežele, narodi in noše sveta 18.45 Poljudna znanost: Knjiga «Srce» Edmonda De Amicisa in njeni bralci «Cuore» (Srce), knjiga, ki jo je napisal Edmondo De Amicis je bila morda med Italijani najbolj čitana knjiga vseh generacij, od konca prejšnjega stoletja do danes. To, da je na programu, dokazuje zanimanje, ki je vse do danes veljalo tej knjigi, vendar skuša oddaja upoštevati tudi kritična stališča, ki jih morebiti do dela imajo nove generacije. Bili so povabljeni, da ponovno razmislijo o straneh te knjige ter o njih podajo svoje mnenje, upoštevajoč zgodovinski časovni presledek, u-čenci in dijaki osnovnih in srednjih šol ter univerzitetni študenti. Zlasti je šlo za to, da se ugotovi njena življenjska moč, kakor tudi njene zmanjšane sposobnosti vplivanja v današnjem času. Mnenja, ki so prišla do izraza so najrazličnejša, nekatera se s knjigo strinjajo, kakršna je, druga so do nje zelo kritična. Zanimivo je, da knjigo povsem sprejemajo učenci osnovnih šol, bolj kot pa se dviga lestvica šolske izobrazbe, ostrejše so kritike do njene vsebine, vtem ko jo mnogi v svojih stališčih celo označujejo za škodljivo, češ da temelji edinole na škodljivi sentimentalnosti in zmanjšuje kritični duh otrok 19.15 Italijanske kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 BREZ IZHODA Preiskava v hiši Kluger Po delu Enrica Roda Drugo nadaljevanje Paolo Beltrami je obsojen na osemnajst let zapora zaradi u-mora bolničarke Anne Zanotti. Vtem ko se njegov branilec, odvetnik Quercioli, pripravlja na drugostopno razpravo, pride do nekaterih novih dogodkov. Iz Nairobi ja dopotuje oseba, ki stopi v stik s profesorjem Bertolettijem, sodno - medicinskim izvedencem na procesu, in Marianno Kluger, materjo Paolove pokojne žene. Po drugi plati pa je mati le-tega. Letizia Beltrame, odposlala pred svojo smrtjo sodniku Fontani pismo, kjer za umor obtožuje sebe in obenem trdi, da je ano nimna pisma, ki so «primer» povzročila, odposlala sama. Je morda to resnica? Mimo vseh juridičnih dejstev, jo bo sodnik Fontana odkril edinole v teku dramatične diskusije s člani družine Kluger v salonu njihove vile 21.45 VITTORIO DE SICA Režiser, igralec in človek 22.45 DNEVNIK DRUGI KANAL 18.15 Protestantizem 18.30 Tedenska oddaja judovskega kulturnega izživljanja 18.45 ŠPORTNI DNEVNIK 19.00 ŽOGA JE OKROGLA Drugo nadaljevanje oddaje o najbolj popularni igri na svetu 20.00 Portret avtorja: O umetnosti Giorgia Morandija 20.30 DNEVNIK 21.00 OSEM STRANI 21.20 ORKESTER PRIPOVEDUJE 22.15 DEŽELA MOJA: Človek, ozemlje, okolje: Jezik moderne arhitekture JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10 in 14.10 TV V ŠOLI: Kal življenja. Turizem, Istra, Nemščina. TV vrtec 9.35 in 15.35 Francoščina 17.25 «SLIKA» Zadnja zgodba iz serije BISTROOKI bo predstavila sliko, fotografijo in risbo. Otroci bodo spoznali različne tehnike slikanja in materiale, s katerimi lahko slikamo: vodene barvice, oljnate barve, tuše itd. Tudi Pink-Ponk in Zdraha bodo preizkušali svoje slikarske talente in videli bomo, kdo se bo bolj izkazal. V goste so tokrat povabili slovenskega pesnika Nika Grafenauerja 18.00 OBZORNIK 18.20 «Svet v vojnh, serijski dokumentarni film Današnja epizoda prikazuje ofenzivo zavezniških bombnikov nad Nemčijo in govori o njenem vplivu na razvoj vojne 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.05 S. Lenz: URA NEMŠČINE Nadaljevanje in konec 21.20 Kam in kako na oddih 21.20 Četrtkovi razgledi 21.50 NARODNI BALET S KUBE Nacionalni balet s Kube, ki se je predstavil tudi na šestem baletnem bienalu v Ljubljani in ga je leta 1948 osnovala znana plesalka Alicia Alonso se nam tokrat predstavlja z dvemi deli: «RITMICAS» na glasbo Amadea Rolanda in v koreografiji Ivana Tenorica ter «GRAND PAS DE QUARTE» na glasbo Cesare Pugnia in v koreografiji Alicie Alonso 22.05 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček: risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 «Prikazni v Rimu» Celovečerni film, v katerem igrajo M. Mastroianni, B. Lee. S. Milo in V. Gassman. Režija Antonio Pietrangeli 22.00 Stekla Antona Motike TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Skladatelji naše dežele: 19.10 Italijansko gleda- lišče v Ljubljani: 19.25 Program za najmlajše: 20.00 šport; 20.35 Amaryllis, drama; 21.50 Relax v glasbi. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba: 9.00 Glasbena galerija; 10.10 Literarna oddaja; 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 Orkester Baiardi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistični napotki; 14.15 Ital. zbori; 15.00 Popevke; 16.45 Poje Josipa Lisac; 17.00 Mladinski klub: 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.30 Male skladbe velikih mojstrov; 19.00 Prenos RL; 19.30 Večer v glasbi; 20.45 Rock party; 21.00 Radijska priredba; 22.00 Ritmi; 22.35 Violinist Rok Klopčič. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00, Poročila; 7.25 Jutranja glasba: 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 12.10 Četrti program; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.10 Komorna, operna in simfonična glasba; 17.40 Program za mladino; 19.30 Jazz; 20.20 Program z Marcellom Marchesijem; 21.15 Srbska narodna glasba; 22.15 Pianist Pier Luigi Camicia. Il PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Popevke; 21.20 Dva komika. III. PROGRAM 8.30 Koncert za začetek; 10.30 Rimski - Korsakov; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Na sporedu sta Bach in Penderecki; 17.10 Koncert; 18.00 Francoske popevke; 18.45 Odprta stran; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Amadis, opera. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 15.00, 19.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Med lovci in gozdarji v sibirski tajgi; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 Po Ta- Ijinih poteh; 11.00 Turistični na- potki za naše goste iz tujine; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.10 Poje zbor RTV Skopje; 14.40 Mehurčki; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Jezikovni pogovori - prof. Viktor Majdič; 17.20 Iz našega domačega opernega arhiva; 18.05 Kulturna kronika; 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana; 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer - Petroni j : Gostija pri Trimalhionu; 21.40 Lepe melodije; 22.20 Recital pianistke de Larrocha; 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah: 23.30 Oto Pestner naš nocojšnji gost. SPORT SPORT SPORT 17. oktobra 1974 ODBOJKA SVETOVNO PRVENSTVO V MEHIKI Kuba premagala NDR s 3:0 Italija vložila protest Italijansko vodstvo razburjeno zaradi «nešportnega vedenja» Kubancev in vzhodnih Nemcev MEHIKA, 16. — Prvi del svetovnega odbojkarskega prvenstva v Mehiki je pri koncu. Včeraj so o-digrali še ostalih 23 tekem, ki pa niso odločale za kvalifikacijo v polfinalni del, saj je bilo stanje že po drugem kolu, in to v vseh skupinah, odločeno. Favoriti v raznih skupinah so se kvalificirali. Presenečenj torej ni bilo. Vseeno pa je prišlo v B skupini, kjer je igrala tudi Italija, do velikega presenečenja, ki je razburilo italijansko vodstvo. Kuba je namreč odpravila svetovne prvake Vzh. Nemčijo s 3:0. Kaže, da so vzhodni Nemci namenoma izgubili, da bi ne spremenili sedeža, kjer so doslej igrali. Italijansko vodstvo je zaradi tega vložilo priziv, češ da sta se reprezentanci Kube in Vzh. Nemčije «nešportno vedli». Kaj se bo iz vsega tega izcimilo? Mislimo, da je odgovor enostaven: kdo bo lahko dokazal, da so odbojkarji NDR namerno izgubili? In če bi slučajno namerno izgubili, seveda niso nikomur škodovali, kajti tako Kuba kot NDR sta premagali neposredna nasprotnika: Italijo in Venezuelo. Italija bo zato igrala v tolažilni skupini od 13. mesta skupno z Južno Korejo, Panamo in Egiptom. Ta skupina bo igrala v Tijuani. Naj omenimo, da se tega SP u-deležuje 24 moških in 23 ženskih reprezentanc za skupnih 29 držav. KOLESARSTVO VELIKA NAGRADA LUGANA - Dvoboj Gimondi-Ritter? LUGANO, 16. — Po enoletnem premoru bodo profesionalni kolesarji v nedeljo spet nastopali na kolesarski dirki na kronometer za veliko nagrado Lugana v Švici. Za nastop na 77,500 km dolgi progi se je kot zadnji vpisal tudi Felice Gi-mondi, ki je tako postal eden glav nih favoritov za zmago. Ta italijanski kolesar je že zmagal leta 1967 in 1970, tokrat pa bo imel proti sebi še Ritterja (zmagovalca leta 1970), ki se med drugim pripravlja za naskok na Merckxov svetovni do na dirki nastopali (po vrstnem redu na startu) : Bitter, Sahn, Maertens, Paolini, Thevenet, Pet-tersson, Gimondi, Rodriguez, Moser in De Vlaeminck. SMUČANJE Zoncolan stopa letos v ospredje Tehnični komisar italijanske smučarske reprezentance (alpskih disciplin) Mario Cotelli si je ogledal zimskošportni center Zoncolan v dolini Valcalda (videmska pokrajina), da bi se osebno prepričal o možnostih, ki jih ima to področje za pri- rejanje tudi večjih, mednarodnih smučarskih tekmovanj. Celotno področje Zoncolana bo postalo prav gotovo eno najbolje opremljenih zimskošportnih središč v Furlaniji - Julijski krajini, ko bodo dokončali gradnjo vseh kabinskih žičnic, sedežnic in vlečnic, ki jih še postavljajo. OLIMPIJSKE IGRE TEHERAN, 16. — Iranski tajnik za šport in mladino general Ali Hodjat-Kachani je izjavil, da bo Iran postavil kandidaturo za organizacijo o-limpijskih iger leta 1984. Sedež teh iger naj bi bil v Teheranu. DANES NA DUNAJU ZAČETEK KONGRESA CIO Na dnevnem redu tudi razprava o členu 26 statusa amaterjev Kongres bo moral odločati o dodelitvi letnih 01 1980 - Bo zmagala Moskva ali Los Angeles? DUNAJ, 16. — Jutri se bo na Dunaju pričel kongres mednarodnega olimpijskega odbora CIO, ki se bo zaključil v avstrijski prestolnici 25. oktobra. Na kongresu ne bodo sodelovali le voditelji državnih olimpijskih odborov, pač pa tudi najvišji predstavniki raznih športnih federacij. Uradno se bodo dela pričela po slovesni otvoritvi, na kateri bo prisoten tudi predsednik avstrijske republike. V prvih dneh bodo na vrsti razna srečanja in posveti v komisijah, na katerih bodo sprejeli le malo važnih sklepov. Glavne točke kongresa so vsekakor revizija člena 26 o amaterstvu, o katerem se je že na dolgo in široko razpravljalo ter dodelitev let- ........................................................luminila V NEDEUO PRIČETEK KOŠARKARSKE B LIGE Patriarca: osvojiti prvenstvo in se spet uvrstiti v drugo skupino A lige Ekipa bo letos nastopala brez Pietica ■ Veliko odgovornost bodo nosili mladi igralci ganizatorji iz Innsbrucka in Montreala, katerim so bile dodeljene zimske, oziroma letne igre 1976, o-risali opravljena dela in tista, ki jih morajo v teh dveh letih še o-praviti. Montrealsko delegacijo bo vodil župan Jean Drapeu, ki bo na kongresu CIO razstavil velike makete stadionov ter raznih drugih športnih objektov, ki jih kanadsko mesto gradi za olimpiado. Organizacijo iger pa bodo Kanadčani finansirali z veliko loterijo ter prodajo znamk in olimpijskega denarja. Predvideva se, da se bodo kongresa CIO udeležili predstavniki 67 delegacij olimpijskih komitejev in predstavniki 45 mednarodnih športnih federacij. ODBOJKA Jugoslovani pred EP V jugoslovanskih odbojkarskih krogih je ponovno prišlo do nepričakovanih zapletov. Vse je kazalo, da bo končno le napravljen red, glede na to, da bo prihodnje leto evropsko odbojkarsko prvenstvo v Jugoslaviji. Vse je bilo podrejeno temu cilju (tudi državno prvenstvo). Program priprav izbrane vrste je bil izredno dobro zasnovan. To «premirje» pa je trajalo le malo časa. Že pred pričetkom državnega prvenstva so dva odbojkarja in eno igralko suspendirali, vsi trije pa so nepogrešljivi reprezentanti. Kot smo že pisali je Rečanka Na- Prejšnjo nedeljo se je pričelo košarkarsko prvenstvo A lige (prva skupina), ki je pokazalo predvsem to, da se vse ekipe naslanjajo preveč na igro tujega igralca (v tem primeru gre vedno za Američana), ki po predpisih košarkarske federacije lahko igra v A ligi. Tako smo bili v prvem kolu priča zmagam nekaterih ekip, ki so imele boljšega (in tudi dražjega) Američana. V nedeljo pa se bo pričelo prvenstvo B lige, kjer ne bodo igrali tujci. V tej skupini je tudi goriška Patriarca, katero je federacija nezaslišano izključila iz druge skupine A lige. Rekli smo nezaslišano, kajti zdi se nam, da je goriška e-kipa bila eden prvih kandidatov za prestop v to skupino. Po tej odločitvi so bili voditelji ekipe in tudi igralci sami precej razburjeni. Sedaj so se duhovi pomirili in glav-rekord v enourni vožnji. Skupno bo-na skrb je, zmagati v letošnjem pr- venstvu. Kaj je novega v letošnji ekipi? Vsekakor pomeni odhod odličnega Pierica, ki igra v Vidmu s Snai-derom, hud udarec za goriški napad. Ta igralec je namreč bil v zadnjih treh letih eden najboljših med strelci vsega prvenstva in njegovi zadetki so večkrat odločali o zmagi. Letos bosta tega močnega igralca nadomestila dva igralca, ki sta nastopala do prejšnjega prvenstva v Vidmu. To sta Savio in Fortunato, dva mlada igralca, ki veliko obetata. Poleg «starejših» i-gralcev sestavljajo letos ekipo še trije mladi igralci, in sicer Marušič, Ferri, Gregorat. Patriarco pa so letos zapustili Del Ben, Mauri, Ugo Devetag in dessi. Imena vseh igralcev, ki bodo nastopali v tem prvenstvu so naslednja (v oklepaju navajamo še starost in višino v centimetrih): Rino Bruni (25, 193), Alberto Are- Branko Perič, član ene od dveh jugoslovanskih ekip, ki se udeležujeta letošnje avtomobilske dirke po Evropi, pozdravlja svoje navijače ob prihodu na kontrolno točko v Beogradu dessi (23, 194), Fabio Spezzamonte (22, 200), Lino Furlan (20, 195), Jordan Marušič (17, 200), Nereo Gregorat (17, 192), Otello Savio (21, 184), Claudio Soro (19, 195), Gianfranco Ferri (19, 180), Desio Fle-bus (22, 197), Fabrizio Fabris (20, 201), Mauro Fortunato (19, 202). Patriarca je letos zamenjala tudi trenerja. Ekipo bo namreč vodil znani Riccardo Sales. P. R. Korčnoj in Karpov sta sinoči 13. partijo finala izzivalcev prekinila v 44. potezi. iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiUDp obvestila SPDT obvešča člane tekmovalne ekipe, da bo v petek, 18. t.m. ob 19.15 namesto telovadnega treninga na stadionu «1. maj», redni sestanek v Ul. Geppa 9. Na sporedu bo teoretična lekcija o predsmučarski pripravi ter prikaz filmov. Umik telovadnega treninga bo objavljen v nedeljo pod to rubriko. • * * SPDT obvešča, da je vpisovanje tečajnikov za predsmučarsko telovadbo, ......... . .ji — na Proseku, v športni trgovini Starc; — na Opčinah, v cvetličarni Ana (Proseška 35); , — v Križu, tel. št. 220-215 od 16.00 do 18.00. — za mesto, v Ul. Geppa 9. • • • SPDT priredi za odrasle in otroke plezalni tečaj, ki je namenjen v prvi vrsti vadbi pravilne hoje in spoznavanju nevarnosti v gorah. Zbor bo v nedeljo, 20. t.m. ob 9.00 pri telefonski kabini na Proseku. Vpisovanje do sobote, 19. t.m. * • • SPDT prosi prijavljence za zimo-vanje na Krvavcu, naj takoj poravnajo vpisnino. V nasprotnem primem ne bodo vključeni v seznam zimovalcev. Prosti sta še dve mesti. • * • ŠD Sokol iz Nabrežine sporoča, da bo telovadni tečaj za osnovnošolske otroke ob ponedeljkih in petkih v občinski telovadnici. Začel se bo v petek, 18. oktobra: 1. skupina (1. in 2. razred) naj se zglasi ob 14.30, 2. skupina (3., 4. in 5. razred) pa ob 15.15. Tečaj rekreacijske in predsmu-čarske telovadbe zo odrasle se bo začel v sredo, 23. oktobra, ob 21. url. ŠD Sokol vabi mladinke (letnik 1961/64), ki bi rade začele igrati odbojko, naj se javijo v soboto, 19. oktobra, ob 15. uri v občinski telovadnici v Nabrežini. nih in zimskih olimpijskih iger leta 1980. Člen 26 Izgleda, da bo prišlo do bolj realne formulacije tega člena. V prvi vrsti bi morale pasti časovne omejitve o trajanju treningov raznih športnikov. Predvideva se tudi, da bodo na kongresu našli opravičilo tudi za dnevnice in razne denarne odškodnine tekmovalcem, ne da bi ti zapadli v «profesionalizem». Precej ugodna pa so tudi mnenja, da bi spremenili pravila o položaju športnikov, ki potem, ko so bili profesionalci v neki športni panogi, ne morejo nastopati kot amaterji v neki drugi. Primer: avstrijski smučar Othmar Schneider, ki je prešel med profesionalce po u-spehih, ki jih je imel kot amater, je že nekaj let eden najboljših strelcev s pištolo, vendar ne more nastopati na olimpijskih igrah v tej disciplini. Zimske oiimpij'ske igre leta 1980 V teh dneh se je Quebecu (Kanada) pridružila še kandidatura mesta Lake Placid v ZDA. Quebec je predstavil svojo kandidaturo tudi za organizacijo svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah leta 1978. Za dodelitev OI temu mestu se bo na Dunaju zavzemal o sebno župan Quebeca, Gilles La-montangne. Letne olimpijske igre 1980 Za organizacijo se zavzemata Los Angeles in Moskva. Sovjeti, ki so se že potegovali za prireditev OI leta 1976, trdijo, da imajo neko «moralno pravico» do organizacije, saj niso bile doslej olimpijske igre še nikdar v neki socialistični državi. Poleg tega po so sovjetski predstavniki predočili še, da niso bile po «olimpijski tradiciji» igre nikdar dvakrat zaporedoma na i-stem kontinentu (saj bi Los Angeles prišel na vrsto takoj po Montrealu 1976). Sovjetski delegati hočejo dokazati, da ima Moskva vse športne priprave, ki so potrebne za organizacijo tako zahtevne manifestacije. Poleg stadiona Lenin razpolagajo še z 69 manjšimi stadioni, 200 telovadnicami, številnimi bazeni itd. Kandidature za organizacijo iger leta 1980 bodo morali delegati predstaviti in orisati popoldne 22. oktobra, tako da bo končna odločitev znana šele drugega dne. Olmpijske igre 1976 Dne 22. oktobra zjutraj bodo or- «iiiiiiiiiiiitinmaiiiniHiiirmMniiiiiiiiiiiiifiniHitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiKtHiiiifiiiilfiiitiiiiiiuiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiuiii Suspenzi ogrožajo deio reprezentance Zaradi nerednosti pri prestopih so kaznovali tri ključne reprezentante da Zrilič zapustila svoj matični klub Partizan z Reke takoj potem, ko je prišlo do združitve med Partizanom in Kvarnerjem (sedaj imajo člani in članice isto ime Rijeka). Zriličeva je izkoristila možnost, da posameznik lahko zahteva izpisnico, ko pride do združitve in lahko pristopi k drugemu klubu. Polovico lanskega prvenstva ni igrala in sedaj je izrazila željo, da hoče zapustiti novi klub Crveno zvezdo in se vrniti na Reko. Pri Crveni zvezdi so reagirali tako, da so jo suspendirali. Odlični tolkač Živojin Vračarič, ki je nekoč igral za Kvarner se je kasneje preselil v Staro Pazovo in dokaj uspešno igral za domačo šesterko Jedinstvo. Letos je zapustil Jedinstvo in se preselil k Crveni zvezdi. Od matičnega društva ni dobil izpisnice in se je moral tako vrniti v Staro Pazovo. Beograjčani so tudi v tem primeru postopali enako kot z Zriličevo. Tretja «črna ovca» pa je Laslo Lukač, ki se je iz osebnih razlogov preselil iz Sarajeva v Zrenia-nin. Matični klub Bosna mu ni dal izpisnice, toda ne glede na to je pred nekaj dnevi igral za GIK Banat in je bil tudi on suspendiran. S predpisi je določeno, da igralec, ki prestopi k novemu klubu in ne dobi izpisnice, nima pravice do igranja nič manj kot 18 mesecev. V teh treh primerih ni več vprašanje posameznika ali društva, temveč reprezentance in jugoslovanske odbojke nasploh. To so trije dokaj težki primeri, ki lahko uničijo popolnoma vse, kar je bilo doslej napravljenega, da bi se jugoslovanska odbojka ponovno povzpela na tista mesta v mednarodni areni, ki jih je že imela v preteklosti. G. F. Danec Ritter, specialist v vožnji na kronometer, se pripravlja za naskok na Merckxov svetovni rekord v enourni dirkališčni vožnji (49,431 km) NOGOMET VČERAJ V [JURIJANI Ljubljanska Olimpija izločena iz tekmovanja za pokal SFRJ Ljubljančani so izpadli šele po podaljšku igr« in streljanju enajstmetrovk Ljubljanska Olimpija je izločena nogometnega tekmovanja za jugoslovanski pokal. Včeraj je v Ljubljani v četrtfinalnem srečanju tega tekmovanja podlegla banjaluškemu Borcu v tekmi, ki se je ob regu larnem zaključku končala z 1:1, z goloma Gruberja (O) v 25. min. in Laziča (B) v 30. min. p. p., po podaljšku pa z 2:2 z goloma Pajoviča (O) v 107. min. in Brunjca v 111. min. Ker je bil tako izid neodločen, so morali po določilih pravilnika tega tekmovanja streljati enajstmetrovke. Obe moštvi sta streljali tako, da je bilo pred odločitvijo stanje neodločeno 6:6. Nato pa je za Olimpijo prišel na vrsto Pejovič, ki je svoj strel poslal proti vratom tako nesrečno, da ga je nasprotni vratar prestregel in s tem svoji ekipi zagotovil zmago. V ostalih tekmah tega tekmovanja so včeraj dosegli še ta izida: Hajduk — Beograd 3:0 in Vardar — Dinamo 2:0. V polfinale so se torej že uvrstili Borac, Vardar (Skopje) in Hajduk, četrti polfinalist pa bo znan danes, ko bodo odigrali še zadnjo četrtfinalno tekmo med med Železničarjem in Veležem. KOŠARKA DANES NA LASTNIH IGRIŠČIH Borovci z naraščajniki in kadeti Danes bodo Borovi košarkarji zaposleni v dveh tekmah. Naraščajniki bodo ob 16. uri igrali prijateljsko tekmo proti Interju 1904 v okviru priprav za bližnje naraščaj- niško prvenstvo. Za varovance Renata štoklja bo to zahtevna preizkušnja, saj sodi Inter 1904 že vrsto let med najboljše ekipe naraščajnikov. Borovci pa medtem pridno trenirajo in današnje srečanje bo že pokazalo trenutno formo naših košarkarjev. Ob 18.30 pa bo na stadionu «Prvi maj» tekma kadetov med Borom in Italsidrom za turnir prijateljstva, ki ga prireja Servolana. V prvem povratnem kolu so borovci premagali Don Bosco in so tako skupno z ekipo Saba ohranili prvo mesto na lestvici. PAIJSRMO, 16. — Na 50. italijanskem teniškem prvenstvu v Palermu so danes dosegli naslednje izide: MOŠKI Panatta - Marzano 6:4, 6:3, 6:1 Di Matteo - Gasparini 2:6, 6:1, 8:6 Di Domenico - Castigliano 6:8, 7:5 3:6, 6:2, 6:2 Barazzutti - Orecchio 6:2, 6:3, 6:0 Lombardi - Borea 3:6, 6:4. 6:3, 6:3 MOŠKE DVOJICE Aracri, Cirillo - Consolini, Palmieri 6:3, 6:4, 6:3 Tinè, Gilardelli - Meneschincheri. Mer-lone 6:2, 6:3, 6:3 Sinočnji iridi 1. italijanske lige: Innocenti — Brili 78:77 Mobilquattro — Snaidero 87:86 Forst — Sapori 91:03 Brina — Duco 78:71 Ignis — Canon 84:61 AIco - IBP 79:70 Sinudyne — Partenope 84:70 TENIS Zaradi vedno večje osamitve Obetajoče vesti iz Južne Afrike Vodstvo indijskega tenisa je izrazilo mnenje, da bi lahko kljub vsemu le prišlo do finalnega srečanja za Davisov pokal med Indijo in Južno A) riko. če bi v južnoafriškem športu nekoliko omilili «apar theid». Indijci so do zdaj zavračali vsako možnost, da bi prišlo do tega finalnega srečanja, toda v ponedeljek se Jb južnoafriški minister za šport Piel Koornhof izrekel za sprostitev (rasističnih) norm, ki urejajo šport v Južni Afriki. Predsednik indijske teniške zveze Khanna je izjavil, da je prejel dolgo brzojavko od predsednika južnoafriške teniške zveze Blena Franklina, v ka teri je potrdil, da bo prišlo do ukrepov, o katerih je govoril Koornhof. V brzojavki je tudi izražena želja, naj bi In dija preklicala svoj sklep o neigranju finalne tekme za Da visov pokal z Južno Afriko. «Proučujemo zagotovila, ki smo jih prejeli in upamo, da bomo lahko zavzeli dokončno stališče v nekaj dneh» je dejal Khanna. Janko Parat UMIRAJOČI ČAS Odprl sem stran in začel brati. V tihem šepetu vetra se je zdelo, da slišim glasove, prihajajoče z drugega sveta, nekega drugega časa, drugega življenja. Mimo mrtvih časov daljav mi je šepetala: November 1943 Tako siv je ta dan. Oblaki snegonosed so že prekrili Ka-ilške planine. Snežilo bo. Prišla bo zima in še povečala težave ših borcev. A nikjer še ni videti konca . . . Toda ali je prav, jih imenujem «naše borce»? 2e jutri se utegne zgoditi, da rejo k nam Nemci, ali še slabše — domobranci, in ti bodo >rda brali te vrstice. Kaj potem? ... Ali res nikomur, niti evniku, ki zvesto sprejema moje misli in edini molči, ne sme-} več zaupati? Ne! Dnevnik bom skrila, toda zaupala mu bom resnico, je živemu človeku ne morem povedati. Ampak saj nimam iveka že dolgo ga nimam. Morda bo moj otrok postal človek, vlikokrat se zdrznem, ko v svojem otroku vidim njegove pose In gibe, njegov pogled. Toda saj Desa ne bo taka. Ne sme ti podobna njemu, saj je vendar moj otrok. Gorje, če bi bili idje taki! _ , , A tudi meni ne sme biti podobna. Preveč sem naivna. Kljub em razočaranjem se še vedno trudim, da bi mu verjela, da mu zaupala in našla v njem vsaj malo človeške opore, vsaj >hico človeka. y ^ Ljubljana se prazni. Znanih obrazov srečaš vedno manj. Posebno od septembra sèm jih vsako noč nekaj izgine. Vsi vemo, kam so šli. Želimo jim srečo, trepetamo zanje, hkrati pa smo nanje ponosni, ker jih še ni zlomilo, čeprav še nikjer ni videti konca te vojne. Tudi jaz bi šla z njimi. Tako rada bi šla! Toda čutim, vem, da ne smem. Ne zato, ker organizacija pravi, da sem jim potrebna tu, v mestu. Tudi zaradi Dese, ki je ne morem pustiti same. In pa zaradi tiste bolečine v meni, ki se še ni zacelila. To bolečino je povzročil on, Boris, ker me je prisilil, da sem iz sebe pustila iztrgati komaj spočeto življenje. Njega seveda to ne boli. Nič mu ni mar. Kaj mu je sploh mar? Mene pa še vedno boli. A Vkljub vsemu sem še verjela vanj. Mislila sem, da bo vsaj zdaj, ko odhajajo še zadnji, poslednji, ki so obranili ljubezen do domovine in spoštovanje do samega sebe, odšel tudi on. To sem sklepala iz tega, ker je hodil okrog ves zamišljen in nd skoraj nič govoril. Nisem mogla motiti njegovega molka. Sam v sebi mora zbrati potrebne moči. Upala sem, da zbira moči za dokončno odločitev. Potihoma, ne da bi on vedel, sem mu pripravila toplo perilo, ki naj bi ga vzel s seboj, da bi ga pozimi ne zeblo. Potem sem mu začela plesti volnene nogavice. Pri vsaki pentlji sem upala, da mu bo dala moč in da mi bo tedaj, ko bom nogavice spletla do konca, povedal o svoji veliki odločitvi. Takrat mu jih bom izročila s solzami v očeh. Neumnica! Eno nogavico sem bila že spletla. Drugo sem pletla bolj zlagoma, da bd mu dala več časa. Spletla sem jo že do prstov in čakala. Prišli so in minili lepi oktobrski dnevi, potem pa je prišlo novembrsko deževje in megla. On pa je bil še vedno zamišljen in tih. Predvčerajšnjim pa je prišel domov nekoliko prej in tudi boljše volje kot ponavadi. Zato sem se opogumila, in ko sva bila sama, sem ga vprašala, kaj misli. «O čem?» «No, o tem, kaj boš zdaj . . . Toliko jih je že odšlo. Ali ne vidiš?» Opazila sem, kako so mu oči potemnele v jeai. «Rada bi se me znebila, kaj'?» «Ne bodi vendar tako krivičen!» sem zavpila in zbežala iz sobe. Oči so mi zalile solze. Hitela sem k Desi, kot že neštetokrat, kadar me je tako žalil. Potem je prišel za menoj. Morda je čutil potrebo, da bi se mi opravičil. Toda samo še bolj se je razgalil. «Zakaj bežiš? Ničesar ne razumeš, še vedno si ista, romantična šestnajstletnica. Povem ti, zakaj še ne grem v hosto. Prezgodaj je še in prenevarno. Vojna bo še dolgo trajala. Nikar ne misli, da se ne zavedam, da bo Nemčija propadla. Zmagali bodo zavezniki ali — partizani, če ti tako bolj ugaja. Toda Nemec je zdaj še dovolj močan, jaz pa se tu ne čutim ogroženega. Nemci me celo potrebujejo, ne da bi zaradi tega moral biti izdajalec. Počakal bom, da bomo bliže koncu. Tedaj se bodo tudi partizani pripravljali za mir, za povojno ureditev. In tedaj se jim bom priključil. Takšnih strokovnjakov, kot sem jaz, pa takrat ne bodo pošiljali na fronto, nad nemške bunkerje, ampak jih bodo upora-bild za priprave, za organizacijo in prevzem oblasti. Videla boš, konec vojne bom tudi jaz dočakal kot partizan. Bodočnost bo najina. To, da ml zdaj varuješ hrbet, ker si povezana v organizaciji, se ti bo bogato poplačalo. Pomisli, kaj bd bilo s teboj, če bi šel v to zimo, ki se šele začenja, v boje, kakršnih bo še mnogo! In kaj, če bi padel? Kaj bi bilo z najino Desanko?» Samo hlipala sem, otrok pa me je z rokicama grabil za lase. Kakor vsakokrat mu je uspelo vzbuditi v meni občutek, da ga silim v nesrečo. Zopet sem bila v sebi razcepljena. Mar sem res poklicana, da ga zaradi nekih višjih, občečloveških ciljev silim v nesrečo? Ampak: ali bi bila nesreča, če se pridruži partizanom? In kaj bo z nami, če se nam po vojni taki Borisi povzpne- jo na hrbet? Kaj bodo rekli tisti borci, ki se danes zares bojujejo za pravičnejši jutrišnji dan? Morda pa je sreča v tem, da ne vedo za tiste, ki se že danes pripravljajo, kako bi kovali dobičke na račun njihovega trpljenja. Pravi, da bom po vojni dama. Toda mene bi bilo sram biti taka dama! Raje bi bila žena junaka. Najbrž sem res še vedno romantična in še egoistična povrhu. Ali ne mislim predvsem nase, na uresničitev svojih sanj? Ne znam si odgovoriti. Tako razdvojena sem. Danes ni megle. Oblaki obetajo sneg Nogavice sem dokončala. Skupaj s toplim perilom, ki sem ga namenila njemu, jih bom poslala v hribe — neznanemu borcu. Več kot dvajset let je minilo odtlej! Lahko bi se bilo zgodilo včeraj. Ali sta se najini usodi že tedaj zapletali? Zdi se, da naše življenje urejajo samo nakjučja. Naše bivapje je navidez podobno morju slučajnosti Kaj bi bilo drugače danes, če bi ne bil tedaj, pred dvajsetimi leti, ubil tistega Nemca, če bi ne bil videl umirati Lambertièra, če . . .Kdo ve, ali bi prav tako končal svoje življenje v Domu onemoglih? Danes vem bolj kot kdajkoli, da sta se bili najini poti že tedaj obrnili v isto smer Najini usodi sta se prepletli morda tisti trenutek, ko je končala plesti nogavice, tasti trenutek, ko sem prerezal vrat Nemcu, ki je stražil most na pritoku Sangra. Vse, kar bi bila naredila, bi ne moglo spremeniti toka dogodkov. Vsa dejanja v sedanjosti imajo namreč svoje vzroke v preteklosti. Le eno je bilo napak: najina ljubezen je bila globlja, kot je potrebno za srečo, V najinih sanjah o izgubljenih obzorjih sva bdla pač slepa. Ko bi bila znala jemati življenje in ljubezen manj globoko, bi bila morda srečnejša. Toda, ali je to mogoče? Mar ni samo v ljubezni, samo v uresničevanju ljubezni edini, resnični vir sreče? (Nadaljevanje sledi) Urednižtvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 150 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Str 311 6 17. oktobra 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT - Trst IZJAVA PALESTINSKEGA LEflDERJfl JASERJA ARAFATA Medel uspeh Kissingerjevega potovanja po Bližnjem vzhodu Arabski svet reagira odločno na ameriški pritisk • 4. novembra Palestinci v New Yorku ALŽIR, 16. — Leader organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat je sinoči odpotoval iz Alžira, potem ko se je pogovarjal z alžirskim predsednikom Bumedienom glede vabila, ki ga je OZN naslovila na organizacijo za osvoboditev Palestine, da bi se ta udeležila debate o palestinskem vprašanju. Po srečanju je Arafat izjavil, da je bila zmaga, ki jo je palestinska revolucija dosegla na generalni skupščini OZN, sad desetletnega boja. Pristavil pa je: «Ta zmaga je samo prvi korak, ker vemo, da resolucije OZN ne morejo odrešiti naše domovine.» Ko so ga vprašali, kako ocenjuje-zadnje potovanje po Bližnjem vzhodu ameriškega državnega tajnika Kis-singerja, je Arafat izjavil, da je prepričan, da se je Kissinger bolj ukvarjal s petrolejskimi zadevami, kot pa z arabskim vprašanjem ter s palestinskimi zahtevami. Ta izjava je zelo pomembna ter precej dobro osvetljuje ameriško politiko na Bližnjem vzhodu. Ne smemo pozabiti, da sta pred časom predsednik Ford in ameriški zunanji minister ostro nastopila proti arabskim državam v zvezi s petrolejsko krizo. Grozila sta celo, da bodo utegnile ZDA sprejeti zelo ostre ukrepe, ki bi pravzaprav mejili na vojno, če ne bi bile arabske države pripravljene, da popustijo glede svojih zahtev, že tedaj je postalo jasno, da Amerikan-ce zanima predvsem nizka cena petroleja. Prav tedaj se je tudi izvedelo, da je odvisnost ZDA od uvoza naftnih proizvodov dosti večja kot se je domnevalo. Arabske države so odgovorile na ameriški pritisk precej enotno. Pravzaprav ni bilo občutiti, da bi katerakoli od njih popuščala. Res je, da je Saudska Arabija skušala prepričati druge države proizvajalke petroleja, da bi prišlo do znižanja cen te surovine. Saudski predlogi niso bili sprejeti, toda tudi prizadeti državniki niso šli na pot razbijanja arabske fronte. Prav sedaj pa se je zvedelo, da bo kralj Feisal obiskal v februarju Venezuelo, kamor ga je povabil tamkajšnji predsednik Carlos Perez. Že prihodnji mesec pa bo prispel v Caracas saudski minister za petrolejske zadeve Jamani. Oba se bosta pogovarjala z venezuelskimi oblastmi glede vprašanja izvoza petroleja. Na kraju je še treba omeniti, da je saudski notranji minister princ A-ziz izjavil, da bi se utegnilo zgoditi, da bodo arabske države ponovno u-vedle embargo za petrolej, če bodo za to obstajali tehtni razlogi, če se bo to zgodilo, potem bo spet šlo za ponoven ukrep arabskega bloka proti zahodnim državam z uporabo petroleja kot orožja. Če gledamo na vsa ta vprašanja s tega zornega kota, potem lahko rečemo, da je bila Kissingerjeva pot DUNAJ, 16. — Dunajski seizmološki inštitut je sporočil, da so ob ,5.45 davi po srednjeevropskem času po Bližnjem vzhodu dokaj neuspešna. Medtem sporočajo, da bo delegacija organizacije za osvoboditev Palestine prispela v New York 4. novembra. Ne ve se še, če bo navzoč tudi Jaser Arafat. Izraelska skupnost v New Yorku pripravlja za ta dan veliko manifestacijo protipalestinske-ga značaja. Ukradeno truplo gen. Aramburuja BUENOS AIRES, 16. — Skupina gverilcev, ki verjetno priprada organizaciji «Montoneros» (peronistič-na levica) je včeraj ponoči odnesla s pokopališča truplo bivšega argentinskega predsednika generala Pedra Aramburuja. Kot je znano je bil general Aramburu ugrabljen 29. maja 1970. leta in potem ubit. Pri včerajšnji akciji na buenosai-reškem pokopališču je sodelovalo kakih 20 ljudi. Gverilci «Montoneros» obtožujejo pokojnega generala Aramburuja. da je leta 1955 aktivno sodeloval pri puču, ki je pregnal z oblasti predsednika Perona. zabeležili hud potres, katerega epicenter, naj bi bil v Iranu. Moč potresa naj bi bila okoli 6,8 stopnje po Richterjevi lestvici. Na drugi strani pa so mikrosei-zmografi geofizičnega observatorija Bendandi v Faenzi pri Raveni zabeležili katastrofalen potres v oddaljenosti kakih 4.000 km od Faenze proti vzhodu. Sporočilo inštituta Bendandi trdi, da je bil epicenter potresa nekje na meji med južno SZ in Iranom. Po mnenju faenških znanstvenikov, naj bi imel potres katastrofalne posledice. Skupina Pirelli in avtomobilska kriza RIM, 16. — V intervjuju, ki bo objavljen v italijanskem tedniku «L’Espresso» predsednik skupine «Pirelli» Leopoldo Pirelli trdi, da se ta skupina ne bo morala zateči k integracijski blagajni vsaj do konca tega leta. Po Pirellijevem mnenju bo imela kriza v avtomobilski industriji precejšen vpliv na italijansko gospodarstvo spričo visoke stopnje odvisnosti med raznimi. industrijskimi sektorji (železarski, kovinarski, kemija in kavčuk), ter avtomobilskim sektorjem. Zaprti aktivisti Irske republikanske armade so v množičnem uporu skoraj v celoti uničili taborišče Maže, pri Long Keshu, v Ulstru. V taborišču je nad 1400 ljudi, v glavnem članov IRA, ki zahtevajo ukinitev tega «največjega koncentracijskega taborišča v Evropi». Da bi upornikom preprečila beg, je angleška vojska obkolila taborišče. V zaporu v Armaghu pa so se uprle irske jetnice. S seboj imajo nekaj talcev. V znak solidarnosti z upornimi jetniki so irski katoličani manifestirali po ulicah Belfasta in drugih ulstrskih mestih POGREB PODČASTNIKA BO POJUTRIŠNJEM V GENOVI Podeljena zlata kolajna v spomin ubitega karabinjerja Maritano v Se vedno brez imena ranjeni in aretirani «brigadist» RIM, 16. — Na predlog notranjega ministra Tavianija je predsednik republike podelil zlato kolajno v spomin karabinjerskega podčastnika Felice ja Maritana, ubitega v milanskem predmestju v spopadu z enim izmed članov teroristične celice samozvanih «rdečih brigad». Minister Taviani je v utemeljitev podelitvi zlate kolajne poudaril, da je karabinjerski podčastnik «junaško padel v spopadu, po katerem so aretirali tri člane nevarnih rdečih brigad». V Genovi, kjer so Maritana poznali in cenili, predvsem v delavski četrti Rivarolo, kjer je dolgo časa bil na čelu tamkajšnje karabinjerske postaje, je vest o podelitvi zlate kolajne karabinjerju u-godno odjeknila. Tu niso pozabili. iiiiiiiiiiiitrnimiitiiiimiiHiiiiiiummiiiiiiiiiiiiiiiinmuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii Sava prestopila bregove Množično cepljenje prebivalstva BEOGRAD, 16. — Po poplavah v srednjem toku Save, kjer so bili že pred dnevi izvedeni obrambni u-krepi za preprečitev večjih poplav, je danes proglašena redna obramba pred poplavo tudi v spodnjem toku Save na področju Sremske Mitroviče in Žabca. Na področju Bosanskega Broda, kjer je poplavljenih 7 vasi in Bosanskega Samca, kjer je poplavljenih 3000 hektarov zemlje je uvedena izredna o-bramba. Ogroženo področje in nekatere dele Bosanskega Broda so danes pričele ogrožati tudi podtalne vode. Na teren so bile poslane zdravstvene skupine, da bi cepile ljudstvo proti nalezljivim boleznim. I- stočasno veterinarska služba skrbi za živino, ki je v mnogih poplavljenih krajih ostala brez krme. Na sliki: Bosanska Gradiška pod vodo. B- B. MOSKVA, 16. — Ameriški zaklad ni minister William Simon je davi odpotoval iz Moskve v Washington potem ko se je dva dni mudil v sovjetskem glavnem mestu. Simon se je pogovarjal s sovjetskimi državniki o dobavi ameriškega žita da je Maritano bil protifašist in da .je zaradi tega svojega ideala po kapitulaciji Italije bil postavljen pred izbiro: ali v odred salojskih fašistov ali v nemško koncentracijsko taborišče. Maritano je tedaj zavrnil suknjo fašistične milice in bil deportiran v Nemčijo, od koder se je vrnil šele po osvoboditvi Genove. Pogreb ubitega karabinjerskega častnika bo v soboto v genovskem centru. Njegovo truplo so že prepeljali v ligursko glavno mesto, kjer je izpostavljeno v cerkvi sv. Ambroža, v Rivarolu, kakih petdeset metrov od hiše, v kateri je stanoval z ženo in trojico že odraslih sinov. Sožalje ob smrti Feliceja Maritana je njegovi družini — poleg tajnika PSI De Martina — izrazil, preko genovskega kardinala Sirija, tudi sam papež Pavel VI. Medtem se nadaljujejo policijske akcije, ki jih je sprožil «verižni» sistem preiskav. V stanovanju «bri-gadistov» pri Milanu so namreč karabinjerji odkrili dokumente, v žepih aretiranih članov «brigad» pa zanimive zapiske. Na osnovi teh zapiskov (med drugim so odkrili, da je med dokumenti tudi beležnica ugrabljenega genovskega sodnika Sossija) so odkrili v Piacenzi novo stanovanje, kjer so se zbirali «brigadisti». Tudi tu so odkrili več beležk, ki jih bodo preiskovalci zagotovo izkoristili za nadaljnje korake. V Pavii pa so na ukaz sodnikov dr. Casellija in dr. Caccia, iz Turina, preiskali stanovanje sicer odsotnega Giuseppa Gallotti-ja. Mož je star 48 let in je bil med vojno vključen v odporniško gibanje. Tudi na njegovem domu so našli več beležk, za katere trdita sodnika, da so «zanimive». Še vedno je brez imena tretji «brigadist», ki je s strelom iz svojega samokresa ubil podčastnika Maritana in pri spopadu bil tudi sam laže ranjen. Mladenič noče spregovoriti in vztrajno zatrhije, kot ostala dva «brigadista» (Ber-tolazzi in Bassi), da zahteva, naj z njim ravnajo po «ženevski konvenciji», češ da je «vojni ujetnik». Zvečer so neznanega brigadista po posvetovanju z zdravniki klinike «San Donato», kjer so ga prepeljali po aretaciji, premestili v zapor San Vittore. Zdravil se bo v jetniški ambulanti. Karabinjerji so medtem priznali, da je med zaplenjenim materialom, ki so ga našli v skrivališču samozvanih «brigadistov», bila tudi torba z zapiski genovskega sodnika Sossija. Ni izključeno, da bodo Sossija poklicali iz Genove za soočenje z aretiranci, ki bi lahko bili tudi člani tolpe, ki ga je ugrabila. Dogodki v Robbianu ter umor ka-rabinjerskeva častnika Maritana so, seveda, dali možnost nekaterim političnim silam za ponovno pogrevanje teorije o «dveh nasprotuiočih si skrajnostih», levi in desni. Tako to teorijo prikazujejo liberalci kot «bolečo stvarnost», medtem ko so celo socialdemokrati sedaj bolj previdni Poslanec Antonio Cariglia ie parrreč nanisal notranjemu ministru Tavianiju vprašanje, v ka-teram ea sprašuje za informacije n dopodku. Pri tem želi vedeti, kaj ie sedaj znanega o «samozvanih Sodniki zaslišali kapetana La Bruno RIM, 16. — V okviru preiskav o poskusu državnega udara, ki ga je pozimi leta 1970 pripravljal «črni princ» Borghese so sodniki zaslišali kapetana SID La Bruno, ki je posnel na trak prijateljski razgovor, v katerem mu je Borghesejev sodelavec Orlandini obrazložil podrobnosti načrta o državnem udaru. GOVORIL BO PRED SKUPŠČINO OZN Portugalski predsednik odpotoval v New York V Madridu ustanovljena «vlada v izgnanstvu» portugalske «molčeče večine» - Aretacije v Barceloni LIZBONA, 16. — Predsednik portugalske republike, gen. Costa Gomez, je v spremstvu zunanjega ministra Soaresa odpotoval v New York, kjer bo spregovoril pred generalno skupščino OZN. Za njegov govor vlada splošno pričakovanje, saj bo gotovo obravnaval nova stališča Portugalske do vprašanj kolonij v Afriki in odnosov do «tretjega sveta». V petek se bosta Costa Gomez in Soares srečala v Washingtonu s predsednikom ZDA Fordom in državnim tajnikom Kissingerjem. Medtem so iz Madrida sporočili, da so pobegli pristaši Salazarjeve-ga fašističnega režima sklenili u-stanoviti v Španiji, z neprikrito podporo «falange», «vlado v izgnanstvu», ki se sklicuje na stališča po- ražene molčeče večine. V «vladi» so časnikarji in funkcionarji bivšega režima, v čigar imenu se «vlada» namerava boriti «proti sovjetskim in komunističnim krempljem, ki se stegujejo nad Portugalsko». V Barceloni je medtem španska policija aretirala voditelja in dva pripadnika ilegalne skupine OLA (Organizacija za oborožen boj), kateri pripisujejo nekaj atentatov. PARIZ, 16. — Slovita filmska igralka Brigitte Bardot je začela pisati svoje spomine. Baje vsak dan napiše nekaj strani. Časopisi so že pripravili naslov za knjigo: «Jaz in oni». V svoji knjigi, če bo objavljena, bo Brigitte Bardot izpričala vso resnico o odnosih s svojimi bivšimi partnerji v filmih in v zasebnem življenju. Zanimive novosti na škofovski sinodi Nadškof Camara: Smo še vedno «opij za ljudstvo» Med drugimi novostmi, ki jih je vpeljal zadnji vatikanski koncil, je bila tudi ustanovitev posebnega posvetovalnega organa, vatikanske škofovske sinode, ki naj jo sestavljajo predstavniki krajevnih cerkva po vsem svetu. Zamišljena je bila kot nekakšen mali koncil, ki naj se shaja vsaka tri ali štiri leta in ki naj nadaljuje delo vatikansKega zbora v smislu cerkvene obnovitve in postopne decentralizacije. Posamezne sinode naj bi tudi obdelale zlasti tiste pereče probleme, ki so bistveni v razvoju katoliške Cerkve in v življenju kristjanov. Šibka točka tega novega vatikanskega organa pa je v tem, da je izključno posvetovalnega značaja in da svoje sklepe le predloži papežu, ki jih po svoji preudarnosti upošteva ali tudi ne. Zato se je lahko pri prvih treh sinodah primerilo, da na razne zanimive predloge ni bilo posebnega odziva s strani vatikanskih krogov. Nasprotno, vse je kazalo, da skuša Vatikan zavreti delo sinode in omiliti nekatere problematične zahteve škofov. Zgledalo je, da bi se nekateri želeli vrniti na predkoncilske pozicije. In morda je bil to resnično namen nekaterih konservativnih in desničarskih krogov, ki vidijo v sedanjih cerkvenih spremembah resno nevarnost za tradicionalno vatikansko strukturo. Toda če je Vatikan s svojo avtoritarno roko še lahko vplival na potek in zaključke tretje sinode leta 1971 (ki je obravnavala vprašanje duhovništva in pravičnosti v svetu), zgleda, da so se škofje in kardinali na sedanjem sinodalnem zasedanju znali že veliko bolj o-samosvojiti. že tema sedanjega srečanja, evangelizacija v sedanjem svetu, nudi marsikomu možnost, da pri govorniškem odru iznese vrsto problemov, pomislekov, kritik in zlasti predlogov iz svojega krajevnega področja. Prav zato so deležni tolikega zanimanja prav cerkveni predstavniki iz novih držav, iz Afrike, iz Azije in iz Latinske Amerike, saj predstavljajo neko novost v dosedanji močno' centralistični politiki Vatikana. Poleg zanimanja pa so govori teh cerkvenih predstavnikov vzbudili tudi začudenje in celo nezadovoljstvo Medtem ko je papež Pavel VI. v svojem uvodnem nagovoru obravnaval pretežno versko plat evangelizacije. so že takoj naslednjega dne škofje močno posegli nd področje družbene prakse, socializacije in celo političnih in revolucionarnih izbir. Ozračje pa se je še posebno ogrelo, ko so se sinodali razdelili v posamezne delovne komisije o specifičnih problemih. Med vsemi je najbolj razgibal vode znani brazilski nadškof Helder Camara ki je lani prejel na švedskem mladinsko proti - Nobelovo priznanje za mir. Če pogledamo na svet — pravi Camara — ugotovimo, da se tista IIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllIiiiiilliililiiilliinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIItlllllllllllllimtllllllR Priznanje za mednarodno dejavnost «Iskre» Sovjetski zvezi ter o trgovinskih od _ nosih med obema državama. Med | rdečih brigadah» in če notranji mi drugim se je Simon sestal z gene-1 nister meni, da vodijo vsa tero ralnim sekretarjem KP SZ Leoni-1 ristična dogajania k «enotnemu predora Brežnjevom. * vratniškemu načrtu». Mednarodni inštitu! za napredek in ugled iz Švice je podelil združeni Iskri letošnje priznanje na področju industrijske dejavnosti. Iskra ga je prejela za svoje uspešno dolgoletno sodelovanje s tujino in mednarodni poslovni ugled. Slika iz ljubljanske festivalne dvorane: bivši francoski zunanji minister g. Maurice Schuman izroča ob prisotnosti predsednice inštituta ge. Gisele Rutman priznanje predsedniku skupščine združene Iskre tov. Vladimiru Logarju neznatna manjšina ljudi, ki ima V svojih rokah večino bogastva, i-mensko, če ne celo dejansko prišteva h kristjanom. V Latinski Ameriki pa tako imenovani krščanski svet nudi enega najslabših kolonialističnih škandalov. In sredi vsega tega neznosnega nereda, si v Cerkvi prizadevamo le za ohranitev avtoritete in ustaljenega družbenega reda. S tem nudimo odrinjenim in zatiranim iluzijo, da bodo v verski praksi in v pripravljanju na večno življenje našli svojo resnično osvoboditev. Tako dejansko potrjujemo staro Marxovo tezo, da je vera opij za ljudi. Taka vera tudi resnično zavaja človeka. Ne — nadaljuje Camara — mi se ne smemo zanimati samo za duše. Res je, da moramo skrbeti zanje, toda skrbeti moramo tudi za telesa. In večnost! Seveda, toda začenja se danes in tukaj! Res je, da morajo za družbo skrbeti sociologi in znanstveniki ter za politične probleme politiki, toda Cerkev ima do vsega človeštva velik dolg, ker je dopustila, da se je skozi srednji vek neznatna skupina ljudi polastila zemeljskega bogastva. Naloga Cerkve je zato predvsem v tem, da se zavzame za zatirane, trpeče, zaprte, mučene, pregnane, da stopi na njihovo stran v boju za pravičnost in človenčanske pravice. Pred temi težkimi problemi ni mogoče ostati nevtralen. Tisti škofje in duhovniki, ki se izmikajo soočanju s tako resničnostjo, dejansko podpirajo ohranitev zlaganega socialnega reda, ki v resnici tlači večino človeštva. Proti takšni Cerkvi, ki podpira režime, ki tlačijo človeka, se je zavzel tajnik ekonomskega sveta iz Ženeve Philip Potter. Res je, da morajo prihodnost načrtovati tehniki in znanstveniki, toda upoštevati morajo tudi etične in duhovne potrebe človeka. Te pa prihajajo do izraza v skupnem naporu kristjanov in nekristjanov za pravičnost in mir v svetu. Naj nam bo za zgled mladina v teh zadnjih desetih letih. Sedanja sinoda v Vatikanu je zanimiva predvsem zato, ker se je poleg znanih in naprednih cerkvenih predstavnikov zavzela za podobne teze še vrsta škofov iz tretjega sveta, ki so iz raznih zornih kotov obsodili verski in politični kolonializem Evropejcev in ki so se konkretno lotili najbolj perečih problemov v sedanji Cerkvi. Gre za vprašanje duhovniškega celibata, možnost enakopravnega odnosa do ženske, problem politične izbire kristjanov, odnos do novih teoloških smeri, kot so teologija osvoboditve, politična teologija in celo teologija revolucije. Prav tako je tudi več posegov o odnosu do marksizma in do marksistov. Med drugimi je oče Lecuyer opozoril na dejstvo, da je večina ateistov prej protiklerikalno kot protiversko usmerjenih. Dialog je vsekakor možen, celo nujen in sicer na področju človeških vrednot. Seveda obstaja nevarnost — nadaljuje oče Lecuyer — da se bo Cerkev premočno vezala na zemske probleme in družbene težave, toda ta nevarnost je obstajala tudi takrat, ko je Cerkev podpirala in pomagala utrjevati razne državne in politične strukture. Delo četrte škofovske sinode gre počasi h koncu, zaključiti bi se morala 26. oktobra, škofje so brez pomislekov prinesli v Vatikan veliko bogastvo lastnih izkušenj in zahtev iz praktičnega življenja. Od vodilnih cerkvenih organov in še posebno od papeža je odvisno, kako bodo hoteli te nasvete razumeti. In od tega v veliki meri odvisi prihodnji razvoj in vpliv Cerkve v svetu. Ne glede na sklepe Vatikana pa je že danes jasno, da se proces demokratizacije in odprtosti kristjanov do sveta odločno razvija po predlogih Janeza XXII/. in zadnjega koncila. Igor Tuta Požar na švedskem tankerju DŽAKARTA, 16. — Švedski tanker «Palma» z 51.000 tonami nosilnosti se je v ponedeljek zvečer vnel v pristanišču Pangkalan Susu v severnem delu otoka Sumatre, kakih 650 km severozahodno od Singapu-ra. Vest je sporočil glasnik švedskega veleposlaništva v Džakarti, ki je pristavil, da je pri požaru ladje izgubilo življenje poleg kapitana vsaj 12 drugih ljudi, škoda na tankerju je ogromna. Po sporočilu glasnika veleposlaništva so bili med člani posadke (ki je skunno štela 41 mož), ki so izgubili življenje, trije Švedi, en Finec, ostali pa so bili iz vzhodnih držav. Doslej so našli štiri trupla. HONGKONG, 14. — Kanadski časnikarji, ki so se pred nedavnim vrnili z obiska na Kitajskem so sporočili, da jim je ministrski predsednik Teng Hsiao-ping osebno sporočil, da premier Ču En-laj ne bo okreval v kratkem, časnikarji so dodali, da je njihov osebni vtis da je ču En-lajeva bolezen kroničnega značaja in morda gre celo za raka. Londonski list «Daily Telegraph» pa sporoča, da je predsednika kitajske KP Maocetunga pred kratkim zadela možganska kap in da je obsojen na smrt. Za nasledstvo kitajskega voditelja naj bi se borila njegova žena Čang čing in predsednik vlade Ču En-laj.