855A- A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRhiiuKiSECi DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p OAA I* Abb. poslale 1 grupo. Lidia ZUU lir Leto XXXIV. Št. 77 (9989) TRST, sobola, 1. aprila 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v taskanu (.Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ..Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi MEDTEM KO POLITIČNE STRANKE ZAVRAČAJO VSAKO POPUŠČANJE TERORISTOM NEURADNE VESTI 0 DOMNEVNEM POSREDOVANJU Raymondu Barru poverjen mandat za sestavo vlade VATIKANA V POGAJANJIH ZA IZPUSTITEV MORA ki bo morala upoštevati novi politični položaj V skupščini trenja o imenovanju predsednika in o vstopu opozicije v parlamentarne komisije Pravijo, da je notranje ministrstvo prejelo Morovo pismo in letak rdečih brigad uro ali dve pred tiskom - V torek parlamentarna razprava o dogodkih po ugrabitvi predsednika KD RIM — Tajništva političnih strank in posamezni parlamentarci so tudi včeraj vztrajno molčali. Položaj je vse preveč delikaten, da bi kdorkoli tvegal neprevidne in neutemeljene domneve. Vlada bo komaj v torek — za sedaj še ne ve, če Andreotti ali Cossiga —1 odgovarjala na interpelacije in vprašanja, ki so jih člani poslanske zbornice postavili po ugrabitvi predsednika KD Mora. Razprava bo skrčena na minimum, tako kot je bilo pred časom, ko so izglasovali zaupnico sedanji Andreottijevi vladi in ko je za vsako skupino posegel en sam predstavnik in so tudi posamezni posegi bili časovno omejeni. • Vendar se nekaj le premika. Dej- stvo, da vsi odločno in enotno zavračajo možnost pogajanj s samozvanimi rdečimi brigadami, še ne pomeni, da so obupali in sklenili žrtvovati Morovo življenje. Če ne more priti do političnih pogajanj med ustavnimi organi in terorističnimi organizacijami, ni še rečeno, da ne obstajajo druge poti, po katerih bi lahko preprečili teroristom, da bi umorili še eno osebo. Del krščanske demokracije zagovarja to stališče in kaže, da se sklieujejo na nekaj bolj konkretnega, kot je popoln vakuum, do katerega je pripeljala dvotedenska preiskava. Sedaj je že gotovo, da je Morovo last- noročno pismo, pa naj je bil na kakršen koli način prisiljen ga napisati, tokrat je prišlo prej na ministrstvo za notranje zadeve in komaj potem na dnevnike. Posredovalec naj bi bila visoka vatikanska osebnost, katere ime je neznano, ki pa naj bi skupaj s petimi listi Mo-rovega pisma, katerega vsebino poznajo že vsi, izročil tudi nekaj drugega, Pismo naj bi šlo tolmačiti na poseben način, vsebovalo pa bi smernice za pogajanja, tako da ne bi prizadeli ugleda državnih ustanov, še več, Morovo pismo naj bi bilo nerazumljivo, če ga ne bi razlagali z lUiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiMHiiiiiMMiiiii MORO PISAL TUDI DRUŽINI? Povod za domnevo je bil dolg in strogo zaupen sestanek med načelnikom javnega tožilstva in bratom predsednika KD RIM — Ali je predsednik krščanske demokracije poleg pisma notranjemu ministru Cossigi, ki je dalo povod za številne domneve in za več ali manj osnovano ugibanje, poslal pismo tudi družini? To vprašanje, na katero, kot na večino vprašanj v zvezi s primerom Moro je nemogoče izčrpno odgovoriti. so si zastavili kronisti včeraj po dolgem in strogo zaupnem raz govoru med načelnikom rimskega .javnega tožilstva dr. De Matteom in bratom ugrabljenega |xislanca Carlom Alfredom Morom. ki predseduje sodišču za mladoletnike. Načelnik javnega tožilstva, na katerega so se novinarji obrnili, je bil v svojem odgovoru zadi-žan kot običajno in k že tradicionalne mu «Ne vem ničesar* je pritaknil prav tako dvoumno ugotovitev: ..Razgovor z Alfredom Morom lahko poveže z bogve kolikšnimi stvarmi*, če pa’ prisluhnemo govoricam, ki se širijo v Rimu. naj bi predsednik KD res poslal bratu kratko pismo, s katerim naj bi obveščal njega in ostale svojce o lastnem zdravstvenem stanju. Dokajšnje zanimanje je vzbudilo tudi pismo, ki ga nemški list <• Bild Zeitung* objavlja v svoji današnji Številki in ki naj bi mu ga poslal ♦gospodarski odsek rdečih brigad*. V sestavku, o avtentičnosti katerega se izvedenci še niso izjasnili, Pisci med drugim (»udarjajo, da je bila razsodba (beri obsodba) proti Aldu Mora že izrečena na osnovi «proletarske pravice*. Predsednika KD naj bi nadalje ugra bili, da bi preprečili «ponovitev farse ob izvolitvi Giovannija Leo Peja za predsednika republike, ki SP stale italijanski narod več milijard lir*. Pisci nadalje ponavljajo svoje obtožbe krščanski demokraciji in KPI z očitnim poskusom razbivanja programske večine. Izvedenci kot rečeno se še niso izjasnili glede avtentičnosti pisma, ki je napisano v neobičajnem žar gonu. če pa je avtentično, je dokaz, da BR nadaljujejo s «politič ho akcijo*, ki so jo začele s svojim drugim sporočilom in katere c>lj je spodkopati temelje programskemu sporazumu med strankami ustavnega loka in si pridobita večjo ljudsko osnovo zlasti med pripad-hiki skrajne in izvenparlamentar-Oe levice. Nobenih vidnih novosti pa ni v Preiskavi. Policija in karabinjerji so Še vedno mnenja, da bi «genovska sled* lahko bila obetavna, dasi doslej ni obrodila pričakovanih plodov. Zato vztrajno nadaljujejo z i-skanjem «kurirja» teroristov, ki naj bi ga neka priča opazila, ko je v sredo oddal tretje sporočilo s priloženim Morovim pismom. Končno naj omenimo še, da so v Rimu, Milanu in številnih drugih i-tahjanskih mestih našli včeraj na desetine letakov, s katerimi so si rdeče brigade prilastile odgovornost za umor turinskega policijskega podčastnika Rosaria Berardija in za ugrabitev Mora. Obenem z letaki so uašli tudi obsežnejšo brošuro, ki naj bi bila sestavljena novembra lani ln ki napoveduje vse ostrejši na-Pad proti krščanski demokraciji, kot bi brigadisti hoteli skorajda dokazati, da so že dalj časa skrbno pripravljali napad na predsednika KD. R° mnenju preiskovalcev naj bi te-hdristi s širjenjem letakov ne za- sledovali drugih ciljev kot dokaz svoje stalne prisotnosti v vsej italijanski stvarnosti, (vt) Podražitev cigaret za 15 do 20 odstotkov RIM — Z današnjim dnem se bodo italijanske in tuje cigarete podražile za okrog 15 do 20 odstotkov. . Iz novega cenika, ki bo danes objavljen v uradnem listu, naj kot primer navedemo, da bodo po novem cigarete «MS» stale 600 lir na zavojček, «dia na* 650 lir, «marlboro» pa 800 lir. DUNAJ — V avstrijskem glavnem mestu je včeraj po krajšem premoru spet zasedala konferenca za zmanj. sanje števila oboroženih sil v srednji Evropi. Na plenarni seji je govoril češkoslovaški predstavnik Emil Kebfu-sek, ki je v glavnem zavrnil predloge držav čianic pakta NATO. nekaterimi stiki, do katerih naj bi že prišlo med ugrabitelji in sveto stolico. Kakorkoli že, za sedaj je gotovo samo to, da ni nobene razlage, zakaj so Mora prisilili, da napiše omenjeno pismo. Nasilje rdečih brigad je zelo prisebno, vse prej kot slepo. Zelo dobro se zavedajo, da država ne bo nikoli privolila v kakršno koli zamenjavo. Kakšen interes bj imeli od tega, da so pismo izsilili in ga potem objavili? Propad Morove politične kariere nikakor ne more biti zadosten razlog. Najbrž gre pismo in vzroke, zaradi katerih je bilo napisano, povezati z dragim gotovim dejstvom, ki je prišlo na dan v zadnjih urah. Vatikan, kot suverena država, naj bi čakal, da bi zvedel o čem se je treba pravzaprav pogajati, saj se pogajati ne more italijanska republika, temveč je treba zato najti nevtralno državo. Tako naj bi postali jasni Morovi namigi na pogajanja med Brežnjevom in Pinochetom in na druga pogajanja, v katera so bile vpletene razne države. Gre za domneve, ki jih je treba u-poštevati z dokajšnjo mero previdnosti, saj je ves položaj izredno napet in bi se utegnil v vsakem trenutku spremeniti v tragedijo. Nikakor pa n gre za golo domišljijo. Potrjuje jih tudi kurziv, ki ga danes objavlja na zadnji strani vatikansko glasilo «Osservatore roma-no». Gre za dvajset vrstic, ki pa so jih sestavili na posebni seji državnega tajništva. V članku je rečeno. da sveta stolica «ne mire O-stati neobčutljiva do zahteve po koraku, ki naj bi olajšal rešitev tragičnega primera predsednika Mo ra*. To je v bistvu potrditev, da je Vatikan pripravljen na pogajanja in na to. da prevzame vlogo posrednika. Članek nadalje navaja «vse konkretne pobude, kj sodijo v možnosti Vatikana*, ter omenja, da je bilo r socialistične stranke na tretje vprašanje. Prvo je gotovo vprašanje alternative, ki je s Craxijevim poročilom zvodenela in se razblinila ob vprašanju zavezništev, potrebnih za njeno zmago, pq čeprav v oddaljeni in nejasni bodočnosti Delegati s težavo razumejo, kako je nujgoče opredeliti sedanjo politiko PSI ob nejasni povezavi med nujnostno na-rgdno enotnostjo za premostitev krize in postopnega ustvarjanja pogojev za zmago levičarske večine v Italiji. Neizrečena bojazen nekaterih je, da vodi Craiijev predlog, kateremu ploska Mancini, k novim oblikam tesnejšega zbliževanja s KD, kateremu naj bi v imenu avtonomije socialistične stranke in odgovornosti v okviru levice dala svoj blagoslov tudi komunistična partija. Od tod tudi drugo vpraša nje, ki buri duhove na kongresu: odnosi med socialisti in komunisti. Ni mogoče zamolčati dejstva, da delegati in publika pogostoma z burnim ploskanjem in odobravanjem pozdravljajo vsako polemično ostrino do KPI, predvsem pa poudarjanje različnosti in skPceranje na avtonomijo stranke. Slednje je povsem razumljivo in pravilno, to- da vprašati, se je treba, kot so na to opozorili nekateri delegati in sam Lombardi, ali ni prav od prijateljskega sodelovanja med KPI in PSI odvisna perspektiva alternative in zmaga specifičnih oblik socializma v Italiji, čemu torej zaostrovanje odnosov in sklicevanje na nezaupanje in srd, ki marsikdaj kalit praktične odnose med strankama? Pa smo že pri tretjem vprašanju, ki zadeva notranje odnose v stranki in predvsem oblikovanje trdile notranje večine, preko katere naj pride do izraza trnova politika* Nekateri voditelji se zavedajo. da bodo pri delegatih želi odobravanje, če bodo zaostrili po- lemiko do komunistov in to spretno izkoriščajo Morda še največ Manca, ki je vedel, da so mu v predkongresni razpravi mnogi oči tali, da je v vodstvu stranke prevečkrat mehanično ponavljal politična gesla komunistov in vn njihovih sledeh opredeljeval svojo tak tiko. Da bi se roprah teh očitkov, je Manca predvčerajšnjim vključil v svoj poseg več polemičnih trdi tev. tako je na primer dejal, da je dialog med komunisti in socialisti v bistvu ipogovor gluhih», da ne gre za sodelovanje, pač pa za tdobro sosedstvo» med KPI in PSI St. S. Devet let po milanskem pokolu, dodaja Signori, je samo nedolžni Pi-nelli plačal' g svojini življenjem, njegovo ženo pa sodstvo preganja. Vse to dokazuje, da je prvi izjemni ukrep v boju proti terorizmu globoka reforma države, policije, sodstva, tajnih služb. Francesco De Martino je ob vprašanju, kaj storiti o predlogh za pogajanje z ugrabitelji Alda Mora bil razumljivo' zadržan. Sam je doživel nekaj podobnega, ko so v Neaplju ugrabili njegovega sina Guida, zato je poudaril predvsem, da «drža-va mora ravnati odločno, pri tem ca mora storiti vse, kar je mogoče, da reši življenje talca*. Ugrabitev Mora in teroristično izsiljevanje sta pahnila Italijo v hudo nevarnost, kakršne nihče ne pomni, posebno še, ker lahko preplavi demokratično napetost naraščajoče vzdušje brezbrižnosti in nezaupanja zaradi nesposobnosti državnih organov, ki tavajo v temi. V teh hudih časih morajo v PSI utihniti tudi nepotrebne polemike. Stranka mora dokazati, je dejal De Martino, da je strnjena in da je njenim voditeljem bolj za usodo republike, kot za osebno plat tega ali onega. Kongres PSI mora dokazati javnosti, da hočejo socialisti utrditi dosežene sporazume z ostalimi demokratičnimi silami in se bo še naprej borila proti vsakemu poskusu ločevanja ljudskih sil. Zato mora Italija takoj premostiti prvotno zme do in apatijo: vlada in parlament morata delati s polno paro in se lotiti perečih družbenih in gospo darskih problemov sedanjosti. De Martino je svoj poziv k enot nosti v stranki («Mi smo pripravljeni na sodelovanje*, je zaključil svoj govor) okrepil z zgodovinsko analizo razkolov in notranjih sporov, ki so ošibili PSI in ji odvzeli del njenega tradicionalnega mane vrskega prostora. De Martino je zaključil z mislijo, da mora socialistična stranka postopoma, kot bo napredovala politika utrjevanja demokratične enotnosti, razvijati svojo specifično politiko, ki teži k oblikovanju širokega j vezništva ljudskih slojev za napredno alternativo. «Ideologi» socialistične stranke Coen, Covatta in dragi pa so razvili misel, da pojavi nasilja izhajajo iz družbenega odrivanja, ki potiska ob rob dogajanja čedalje večje množice mladih in šibkejših. Temu je kriva tudi politika razrednega zbliževanja in premirja, tako pravijo, ki se odvija samo med zaposlenimi in zajamčenimi. Zato bo problem nasilja mogoče rešiti samo s premostitvijo najhujših družbenih protislovij kapitalizma v sedanji raz-v oj rti fazi krize. Od tod nujnost socialistične alternative, ki ni mogoča STOJAN SPETIČ PARIZ — Francoski predsednik Giscard je sinoči ponovno poveril Raymondu Bairu mandat za sestavo nove vlade. Le nekaj ur prej je Barre izročil predsedniku republike formalni odstop vlade. Uresničila so se torej prevideva-nja večine francoskih dnevnikov. Že po odstopu je bilo takoj jasno, da bo Barru zaupan mandat, saj je Giscard vsestransko pohvalil in podprl dosedanie vladno delovanje. Barre je napovedal, da bo sestavil svojo vlado šele v torek, po objavi mandata v uradnem listu. Na svečani otvoritvi novega parlamenta v ponedeljek popoldne bo torej Barre sam v vladnih klopeh. Po vsej verjetnosti hočeta Giscard in Barre pred imenovanjem razčistiti položaj v parlamentu. Med degolisti so namreč trenja o izbiri predsednika skupščine, prav tako vlada napetost glede možnosti, da bi imenovali predstavnike opozicije v predsedstva nekaterih parlamentarnih komisij. O obeh problemih so včeraj razpravljali načelniki parlamentarnih skupin degolistov in ostalih večinskih strank. Sklenili so, da bodo navezali stike z načelnikoma komunistične in socialistične skupine narodne skupščine, ki naj bi s* izrazila o morebitnem vstopu opozicije v parlamentarne komisije. Glede predsednika skupščine pa niso dosegli sporazuma. Degolisti zagovarjajo načelo enotnosti, in sicer enotno glasovanje večine za kandidata, ki bi v prvem krogu dosegel najvišje število glasov. Načelnik centralistične večinske koalicije (UDF) pa se ni razjasnil in je prenesel odločitev na otvoritveno zasedanje skupščine. Giscard in Barre hočeta torej predhodno razčistiti položaj in šele nato bo - mandatar imenoval svoje ministre. Vsekakor bo morala biti vlada izraz nadaljevanja dosedanja Barrove politike gospodarskega u-trjevanja, obenem bo predstavljala novost, ki izvira iz dosedanjih Gis-cardovih posvetovanj z opozicijo in Saindikaiti. Zagotoviti bo marala namreč najvišjo zaposlitev, in jamčiti kupno moč manj plačanemu delavstvu. (Nadaljevanje na zadnji strani) Kitajska delegacija končala obisk v SFIIJ BEOGRAD — Po daljšem obisku r Jugoslaviji je včeraj odpotovala ii Beograda študijska delegacija kitajske komunistične partije, ki jo je vodil namestnik načelnika oddelka za mednarodne stike CK KP Kitajske Li I-mang. Zastopniki kitajskih komunistov so se med daljšim bivanjem v Jugoslaviji nadrobneje seznanili * njenim družbenopolitičnim sistemom socialističnega samoupravljanja ter z vlogo i° delovanjem zveze komunistov v jugoslovanski družbi. Poleg drugih partijskih predstavnikov je kitajsko delegacijo sprejel in se z njo pogovarjal tudi tajnik partijskega izvršnega komiteja Stane Dolanc. KOPENHAGEN — Grški ministrski predsednik Karamanlis je ob zaključku pogovorov s predsednikom danske vlade Jdrgensenom izrazil optimizem glede uspešnega zaključka pogajanj za vstop Grčije v Evropsko gospodarsko skupnost. .. Mili ■IIIIMIIIIIIIMII ■ I ■ IM ■ lili 111M ■■ II11 Vedno več mladih v ZKS (Nadaljevanje na zadnji strani) V ponedeljek dopoldne se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začel 8. kongres Zveze komunistov Slovenije, ki bo prvi ‘republiški kongres ZK pred kongresom Zveze komunistov Jugoslavije. Poleg delegatov iz vse republike in številnih gostov, se ga bodo udeležili tudi gostje iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin ter predstavniki Centralnega komiteja ZK Jugoslavije. Povabljeni so bili tudi ffostje iz sosednih dežel in sicer predstavniki Slovenske kulturno - gospodarske zveze, Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Narodnega sveta koroških Slovencev, delegacija deželnega komiteja KPI za Furlanijo - Julijsko krajino ter Piemont, delegacija KP Avstrije za Koroško in štajersko ter delegacija iz železne županije na Madžarskem. Kongres bo trajal tri dni. Začetek jj namenjen plenarni seji, na kateri bo predsednik CK ZKS Franc Popit prebral osrednji referat. Že prvi dan kongresa se bodo delegati popoldne sešli v komisijah, ki bodo obravnavale različna področja. Doslej se je prijavilo izredno veliko število govornikov. Iz nekaterih občin je svoje posege najavilo kar 80 odstotkov delegatov, tako da bo de1 lo komisij trajalo drugi dan ves dan. Tretji dan. 5. aprila, bo kongres na plenarnem zasedanju sprejel dokumente, med katerimi so najpomembnejša resolucija, ki vse- buje oceno delovanja in neposredne naloge ter spremembe in dopolnitve statuta. V zadnjih dveh številkah našega dnevnika smo navedli nekatere zanimive podatke, povzete iz «Statističnega pregleda gibanja in strukture članov ZKS med 7. in 8. kongresom*, zlasti kar zadeva gibanje članstva, njegovo starost, narodnostno sestavo, socialni izvor, šolsko izobrazbo, poklic itd. Danes si oglejmo še nekaj podatkov najprej o strukturi novospre-jetih članov med obema kongresoma t.j. med letoma 1974 in 1977. V tem razdobju je bilo v ZKS sprejetih 36.211 novih članov, kar pomeni, da je danes kar 34,4 od sto članov v ZKS, ki so bili sprejeti v zadnjih štirih letih. Od teh jih je bilo do starosti 27 let sprejetih 22.730 ali 62,8 odst. (med temi je 8.592 ali 37,8 odst. žensk). Od starosti 28 do 35 let jih je bito sprejetih 8339 (2722 žensk), od starosti 36 - 45 let 3983 (1194 žensk) in v starosti nad 46 let 1159 (285 žensk). Po socialni kategoriji je med novosprejetimi člani daleč največ delavcev in nato administrativnih delavcev, dijakov, inženirjev, tehnikov. ekonomistov in pravnikov, j pa prosvetnih delavcev, študentov, učencev v gospodarstvu, najmanj i pa zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Vendar pa delež delavcev med vsemi novosprejetimi postopno unada od 39.6 odst. v letu 1974 na 39.8 rrdst. v letu 1977. Zanimivi so tudi podatki o se stavi vodstev osnovnih organizacij ZKS po starosti in spolu, ker dokazujejo, da so vodstva osnovnih organizacij v poprečju dokaj mlada, saj je vodilnih članov o-snovnih organizacij v starosti do 27 let 18 odstotkov, v starosti od 28 do 35 let 24,1 odst., v starosti 36 do 40 let pa 13.5 odstotka. Starih nad 56 let je samo še 6.9 odst. Po socialnih kategorijah je med člani vodstev osnovnih organizacij 31,2 delavcev, 17,6 administrativnih delavcev, 9,7 odst. prosvetnih delavcev, 11,1 odst. inženirjev. tehnikov, ekonomistov in pravnikov, 8,4 upokojencev in invalidov. 8,0 v v Velikem Repnu osmi občni zbor pokrajinskega združenja rejcev. Poleg številnega članstva je bil prisoten pokrajinski veterinar dr. Costanzo Tomatis in izvedenec za živinorejo deželnega odborništva za kmetijstvo - pokrajinsko nadzorni-štvo Tagliaferro. Predsednik Miro Križmančič je prebral poročilo glavnega odbora, v katerem je poudaril, da lansko leto ni prinesio bistvenih sprememb, kar sc tiče živinoreje. Prepogosto se pozablja na važnost, ki ga ima kmetijstvo v državni e-konomiji in mnogi ga imajo še vedno za obrobni sektor ter ga obravnavajo skozi prizmo folklore in tra dicije. Tudi politiki in zakonodajalci nimajo za kmetijstvo posebnega posluha. saj zakonski osnutki napredujejo prepočasi in tudi njihovo izvajanje je nedosledno. To se dogaja, ker manjka resno prepričanje o real r' vlogi, ki oripada kmetijstvu. S takimi predpogoji se ne mora zah te vati. da bodo mladi delali in se žrtvovali, saj brez gotovosti ni prihodnosti. Takemu nerazumevanju v državi samj je treba dodati še ostro ofenzivo s strani drugih držav gospo dr.rske skupnosti. Če era v nnša deže Ir podpira pobude združenja, se do- AMATKRSKI ODER PROSEK - KONTOVEL Jutri, 2. aprila, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu JAKA STOKA TRIJE TIČKI Veseloigra v dveh dejanjih Režija: STANE RAZTRESEN —.................................. VESTI S KOPRSKEGA PRIMORSKA MLADINA NA DELOVNIH AKCIJAH Akcije bodo v Posočju, v Brkinih, v Kožbani in na obali Okrog 800 primorskih mladincev in mladink se bo letos vključilo v 13 mladinskih brigad, ki bodo so delovale na raznih delovnih akcijah v Sloveniji in v drugih republikah. Gre za sodelovanje pri gradnji ceste Bratstvo in enotnost in proge Šamac Sarajevo ter na raznih republiških akcijah v manj razvitih področjih. Na Primorskem bodo delovne akcije v Posočju, v Brkinih, v Kožbani ter na obali. Teh akcij se bo udeležila tudi mladina iz raznih krajev Slovenije in iz drugih republik. Tako bo sodelovalo v delovnih akcijah na Goriškem in v Brkinih skupaj 1700 mladincev, pri gradnji višinskega vodovoda na obali pa okrog 500 mia dincev. USPEŠNA ZIMSKA TURISTIČNA SEZONA V združenem podjetju portoroških hotelov so z uspehom sklenili zim •sko turistično sezono. Ustvarili so 35 tisoč nočnin, kar je za okrog 10 odstotkov več kot lani v enakem razdobju. Kaže torej, da se je povsem uveljavila zamisel privabljanja gostov z nudenjem posebnih u godhosti med novembrom in marcem (brezplačne zdravstvene uslu-8» v toplicah, pokušnje nacional- nih jedi, ogled turističnih filmov in podobno).- gaja, da krajevne oblasti skoraj ne vedo, ali nočejo vedeti, da ima tudi naša pokrajina svoje kmetijstvo. Na pašnike in travnike se spomnijo le pri variantah k urbanističnemu na Črtu. V našem kmetu vidijo le še folkloristično zanimivost, v naših va seh pa dediščina, ki jo je treba o-hraniti ne, da bi upoštevali resnične potrebe vaščana in kmeta. Kras sc i : reši z be^ednjačenjem, ampak z delom, lako da se končno dogradi zadružni Triov v Praprotu in izgradi zadružna mlekarna. združenje je vzdrževalo rodovniške knjige goveda rjave pasme in podatki nedvomno potrjujejo, da je stanje ostalo v bistvu nespremenje no. Krav pod nadzorstvom je bilo 1976. leta 703, lani pa 712. Skupnega goveda je bilo 1976. leta 997, lani ' n 1.005. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se je število vpisanih telic znižalo od prejšnjih 125 na 115. Poprečna proizvodnja mleka je dosegla 39 stotov, kar je nadvse razveseljivo in tudi odstotek tolšče je do segel zadovoljivo vrednost 3,8 odst. Za nadaljnji razvoj živinoreje je izredne važnosti, da se čimprej pre topi določen odstotek krvi brawn-svviss pasme, kar bo nedvomno iz boljšalo kvaliteto vimena in tudi hitrejši prirast naše rjave pasme bo zagotovljen. Pomoč s strani deželnih in držav nih organov je nadvse potrebna, saj prav omenjene finančne poino či delno krijejo stroške, ki jih živinorejec srečuje. Posebno, kar se ti e veterinarskih uslug, ki naj bi bi le za določena zdravljenja brezplačna, morajo biti še bolj konkretna in izvedljiva. V nadaljnjem poteku občnega zbo ra je dr. Gregorič podal finančno stanje in odgovarjal na različna vprašanja glede tega kočljivega problema. Izdatkov je bilo približno 73 miliionov. dohodkov pa 71 milijonov. Razlika znaša 1.900.000 lir. Ta primanjkljaj je bil krit iz blagajniškega sklada, tako da aktiva znaša približno 3.500.000 lir. Po odobravi obra čuna za leto 1977 in izglasovanju oror-č' na za leto 1978. ki bo znašal 94.200.000 lir se razvila živhna diskusija. ’ -oblemi subkliničnega vnetja vimena in preventive ter zatiranja je bila točka različnih posegov. Poleg tega je diskvsUa tekla še o odku pu mleka, afriški svinjski kugi. zmanjšani plodnosti in o živinoreji sploh. (b. š.) JUGOSLOVANSKI FILMI NA FESTIVALU V AVELLINU Kulturna redakcija programa v i-talijanščini Radia Koper je sprožila zanimivo ;K>budo, predstaviti ne katere novejše dosežke jugoslovanske filmske proizvodnje v sosednji Italiji. Tako bodo na bližnjem festi valu neoreaiističnega in avantgard nega filma v Avellinu predstavili tri filme, od tega dva v glavnem pro gramu in enega v sporedu otroških filmov. Gre za Babičeve »Nore dneve*, za Ližičev film »Ne nagibaj se ven* in za mladinski film Marjana Arhaniča »Ptice velikega neba*. PRIZNANJE TOMOSU IN MEHANOTEHNIKI Koprski Tom,s in izolska Meiiano-tehnika sta prejela mednarodno priznanje za najbolj uspešen izvoz v minulem letu. Priznanje podeljuje vsako leto madridska agencija E ditorial Office'evropskim proizvajal cem, ki s kvaliteto svojih proizvo dov osvajajo tuja tržišča ter s tem pospešujejo mednarodno menjavo blaga. §®fS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TBBT - Ut ICA » PIL2I 1Q - ji? BI ddB Poročilo odbornika za finance G. Cuffarina - Omejitve ne smejo ovirati razvoja, ki ga nakazuje izvajanje osimskih sporazumov Goriški občinski svet se je včeraj zvečer i lotil razprave o proračunu za leto 1978. Proračun je občinski odbor vključil v dnevni red zamudo (to se dogaja tudi dru gim občinskim svetom), ker se je moral prilagoditi omejitvenim finan čilim ukrepom ministra Stammatija. V odsotnosti župana Pasquala De Si moneja, ki je kot član mešane ita lijansko jugoslovanske komisije za izvajanje osimskega sporazuma na zasedanju komisije na Bledu, je sejo vodil podžupan Lanfranco Zucalli. Odbornik za finance Gianni Cuffa rin je uvodoma seznanil svetovalce z omejitvami, ki sta jih v krajevno financo vnesla zakonska dekreta od 29. decembra lani ter 27. februarja letos, s katerima se je spremenila struktura proračunov ter njihov programski smisel. In ker je proračun dokument, ki odraža politično usmeritev občinske uprave, je po trebilo nanj gledati prvenstveno iz političnega zornega kota. O proračunu za leto 1978 dajemo ugodno mnenje, je rekel Cuffarin v svojem poročilu. Njegovih značilnosti ne moremo ločevati od splošnega gospodarskega okvira Italije in od višine stroškov, ki so bili določeni za krajevne ustanove. To je bil način, s pomočjo katerega so se krajevne uprave izognile stalni finančni negotovosti, ki je trajala toliko časa. dokler osrednja komisija za krajevne finance proračuna ni odobrila. Cuffarin je dejal, da gre za začasni ukrep, ki urejuje krajevno financo do konca 1978. leta. Ostala pa bodo merila, in v tem je veljavnost novih določil, ki jih bodo vključili v globalno reformo o krajevnih financah. Cuffarin je nato nanizal omejitvene ukrepe, ki omejujejo tekoče stroške (izvzeti so osebje, posojila ter izgube prevoznih podjetij), obvezno določajo, da mora biti proračun uraVnovešen, prepovedano je najemanje posojil za neinvesticijskc posege, omejena je višina posojil ter prepovedano zaposlovanje osebia. tako da mora biti njegovo število v letu 1978 enako številu v letu 1976. Z dekretom so nadalje zvišane pristojbine za reklamo, za leplenje letakov, taksa na pse ter na zased bo javnega prostora. Uvedli so nadalje načelo, da se mora smetarska služba sama vzdrževati. Ko ixido uvedene omejitve pri prihodih in izdatkih, bo za prora čunsko ravnovesje poskrbela drža va, ki bo izplačevala prispevke preko notranjega ,ministrstva. Potem ko je poudaril, da se pro račun oslanja na načela dobrega gospodarja, je odbornik za finance Cuffarin poudaril nekatere posege javnega značaja, katerim se v pro računu ne bodo mogli izogniti. Orne nil je poosimsko razdobje in obveznosti. ki jih prinaša sporazum, ter spremembo splošnega urbanistične ga načrta. Gre za izvajanje medna rodne vloge Gorice kot obmejnega mesta ter mora proračun prispeva ti k uresničevanju tega cilja. Jutri, 2. aprila, bo na koprskem radiu v okviru oddaje »Dogodki in odmevi*, ki obravnava dejavnosti glavnih organizacij in ustanov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, razgovor s tajnikom Slovenske prosvetne zveze za Goriško Markom 'vValtrilschem. Govor bo o zgodovini zveze, ki deluje na Goriškem že nad 15 let in vključuje vrsto pisjsvetnih društev in skupin. Posebej bo oddaja, ki se bo pričela ob 11. uri, obravnavala odnose in stike SPZ s sorodnimi organizacijami v Sloveniji in Jugoslaviji ter z italijansko narodnostno skupnostjo iz Istre in z Reke. Odbornik je nadalje izjavil, da so proračun sestavljali na podlagi predhodnih posvetovanj z rajonskimi skupščinami. Marsikateri pre dlog rajonskih skupščin (ureditev Ul. Trivigiano ter popravilo osnovne šole v Pevmi) je bil že vključen v proračun. Nekateri drugi predlogi (nogometno igrišče v Štandrežu iz gradnja cest itd.) pa so povezani s spremembami urbanističnega na črta. V sklepnem delu svojega izvajanja je odbornik Cuffarin poudaril mož nosti, ki jih Gorici ponujajo osimski sporazumi in delovni stik ter izmenjava izkušenj z drugimi narodi, ki se hočejo srečevati in sporazume vati z nami. Pri izvajanju te naloge čutimo vso težo sodelovanja dežele, ki se je z Osimom in obnovo Furlanije znašla v izredni fazi obnove vse svoje politične navzočnosti in uveljavitve gospodarske vizije. Lotevamo se večjih izbir, kot smo jim kos, er gledamo v prihodnost vseh središč goriške pokrajine, razen tega tudi ženske, ki sicer niso včlanjene v UDI - ZŽ1, a se zave dajo resnosti navedenih problemov in potrebe, da se o njih razvije šir ša razprava. Zasedanje kovinarjev Na pobudo federacije CGIL CI SL -' UIL je bilo včeraj v Tržiču zasedanje približno stoterice delega tov kovinarskega sindikata FLM. na katerem je bil govor med drugim o delavskem statutu in mladinskem zaposlovanju oziroma ustreznih zahtevah sindikatov. Osrednje poroči lo je imela prof. Cecilia Assanti s tržaške univerze. Sledila je splošna razprava, med katero so prišli do izraza specifični problemi prizadetih. skrbjo za obrambo demokracije, je zr ključih Sindikati odločno proti višjim avtobusnim tarifam Kakor je bilo napovedano, se danes povišajo tarife za avtobusne prevoze med posameznimi pokrajinskimi središči, češ da po zakonu ne smejo biti nižje od tarif, ki veljajo za železniške prevoze na ustreznih razdaljah. Dejstvo pa je, da se vozovnice podražijo poprečno kar za 35 od sto, kar pač ni malo. Ne samo, julija letos naj b: se avtobusni listki ponovno podražili. Deželna federacija CGIL - CISL -UIL je ostro kritizirala poviške in zahtevala nujno srečanje s predstavniki demokratičnih strank na deželni ravni: tudi zato. ker se bliža deželna konferenca o javnih prevozih. Če pristojne oblasti ne bodo preklicale podražitev ali jih vsaj omilile, bo sindikalna federacija v kratkem oklicala splošno stavko v vsej Furla niji Julijski krajini. Deželna uprava pripravlja nove ukrepe, da z njimi finančno podpre nekatere gledališke in druge kul turne ustanove v Furlaniji Julijski krajini, tako tržaško, operno gledali šče Verdi, deželno stalno gledališče prav tako iz Trsta. Stalno slovensko gledališče in pa goriško ustanovo za umetniške in kulturne prireditve EMAC. Dejansko bo dežela dajala navede nim ustanovam jamstva, na podlagi katerih bodo lahko najele skupno za slabi dve milijardi lir posojil. tllllllllllllllltllllllimiltllllllMlHIIMHIIIiniltlMIIIIIIIIHtllllllllllllllllllHIIIIimimilllllltlllllllllllllMIIIIMItM X. konferenca o letalskih prevozih v treh Beneeijah V veliki dvorani pordenonskega študijskega centra se začne v ponedeljek. 3: aprila, 6b Tl. Uri "X. konferenca o letalskih prevozili na območju treh Benečij (Furlanije Julijske krajine, Veneta in Tridentin skega - Gornjega Poadižja). Priredi jo konzorcij za razvoj zračnega prometa nad omenjenimi ozemlji v sodelovanju s pordenonsko trgovinsko zl oraico. Ob napovedi konference so orga nizatorji ugotovili, da se je lansko leto letalski promet tako kakovostno kakor količinsko okrepil v nasprotju s hudimi težavami, ki so v nreišniih treh letih občutno priza dele delovanje civilnega letalstva v vsedržavnem okviru. Prvi pokrajinski kongres UD1-ZŽI V prostorih goriškega zavoda «0. Lenassi* v Ul. V. Veneto se prične jutri, 2. aprila, ob 9. uri I. pokrajinski kongres UDI ZŽI na temo: «ženska zavest v velikem organiziranem gibanju za spremembo našega življenja*. Pet delovnih skupin bo obravnava 10 ves dan najbolj kočljive proble me. ki tarejo od dneva do dneva žensko od splava do tjazmer na de lovišču, od spolnosti in neenakosti med moškim in žensko do pomanjkanja socialnih storitev. Pri pripravi kongresa so sodelova 11 krožki Združenja žene Italije iz OB 11. URI NA VIDEMSKEM RAZSTAVIŠČU C0RM0R PREDSEDNIK (OMELU ODPRE DANES SPOMLADANSKI SEJEM Na ogledu vino. destilati, jestvine, stroji za kletarstvo in oprema za šotorjenje ■ Na sporedu tudi strokovni sestanki TEČAJI VALUI V MILANU DNE 31. 3. 1978 Ameriški dolar 852— funt šterling 1.600— švicarski fiank 450.— Francoski frank 185.— Belgijski frank 26.50 Nemška marka 416.— Avstrijski šiling 58.— Kanadski dolar 730.— Holandski florint 388— Danska krona 147— švedska krona 180— Norveška krona 154— Drahma 22— Dinar 42,50 MENJALNICA vseh tujih valut Na videmskem razstavišču Cor-mor odprejo danes ob 11. uri spo mladanski sejem. Iti bo združeval 3. deželno razstavo vin in desti-• latov in 2. razstavo prehrane iri strojev ter opreme za vinogradništvo oziroma kletarstvo. Obrobno bodo na ogledu še vsakovrstni pri pomočki in sredstva za taborjenje in preganjanje prostega časa sploh. Deželno upravo bo uradno zastopal predsednik deželnega odbora odv. Antonio Comelli. Na sejmu, ki bo trajal do 9. aprila, bo sodelovalo okrog 100 razstavljavcev. Glavni poudarek bo dan seveda vinu in kletarstvu, kakor sploh kmetijskim pridelkom in prehramlx>nim artiklom od izvrstnega pršuta in drugih mesnih delikates do raznih mlečnih izdelkov, v prvi vrsti sira. Kmetijstvo je pač že od nekdaj temelj -gospodarstva v Furlaniji. Z omenjenimi razstavami skušajo prireditelji spodbujati tako kmetovalce kakor predelovalce k večjemu zagonu teh dejavnosti, a spodbuda velja tudi seveda za izdelovalce strojev in opreme. Ti naj bi se neprestano seznanjali z novimi tehnološkimi procesi ter »e v ta namen udeleževali podobnih prireditev in strokovnih srečanj v tujini. Med videmskim sejmom bo na sporedu več zasedanj in se Stankov, poskrbljeno pa bo tudi za zabavni program. Skupna razstav na površina znaša 6.000 kv m. Ogled sejma bo mogoč ob delav nikih od 16. do 23.. obe soboti in nedelji pa od 10. do 23. ure nepretrgoma. Vstopnina 1X00, znižana pa 500 lir po osebi. • Čez kakšnih 20 dni se začne proces proti bivšemu predsedniku konzorcija za tako imenovano julijsko letališče. dejansko torej predsedniku de želnega letališča v Ronkah Giovanni-ju Augelliju. Na zatožno klop mora. šer se je izdajal za inženirja, čeprav m. pa še zaradi temu podobnih prekrškov. Toplo ge zahvaljujem dr. Klavori, dr. Subiču in dr. Kruhu ter pomožnemu osebju kirurškega oddelka šempetrske bolnišnice za skrbno opravljeno operacijo in nego pri okrevanju. Kare Velušček - Gorica Deželni ukrepi v prid kulturnim ustanovam ŠE VEDNO NERAZČIŠČENA VPRAŠANJA Počasno urejevanje položaja v vrtcih bivše ustanove 0NAIRC Težave z izrednimi dopusti učiteljstva na slovenskih osnovnih šolah |V zadnjem času si sledijo tiskov na poročila raznih sindikatov o položaju v osnovnih šolah in v otroških vrtcih. Gre za težave z zame njavo obolelega osebja, za uredi tev staleža osebja vrtcev bivše ‘u stanove ONAIRC in za ureditev si nočejo naprtiti takega finančnega bremena in trdijo, da jima tega niti ne dopuščajo sedanji omejevalni predpisi v trošenju javnega denarja. Zaradi tega se je zgodilo, to tudi v slovenskih vrtcih, da so za-riidi bolezni kuharice morali preki- vprašanja prostih dni za vse učno I niti pouk ob 12.30. razen če ni. v osebje. Pozanimali smo se kako | nekaterih primer Ji, priskočila pro- smo se stoje stvari na slovenskih šolah. V vrtcih se stvari urejajo. Vrtna rice, ki so že bile v službi pri ustanovi ONAIRC, prejemajo od držav ne uprave isto plačo kot so jo prejemale prej. Treba pa bo urediti njihov položaj in šolska uprava se je pozanimala pri ONAIRC. da bi dobila vso ustrezno dokumentacijo. Šele pred kakim tednom je iz. Tren ta prišla dokumentacija. Zaradi te ga bo šele sedaj moč- pregledati delovno dobo omenjenih otroških vrtnaric in sestaviti nove lestvice, upoštevajoč državna plačilna določila. Te vrtnarice bodo po novem dobile višjo plačo. Tako višjo plačo pa že dobivajo vrtnarice, ki so bile vzete v službo, odkar so vrtci pre šli v državno upravo. Ker niso stal ne. imajo plačo, ki gre po pravilih, začasnemu osebju. Enako je tudi z. asistentkami, ki so jih v slovenskih vrtcih vzeli v službo šele v letošnjem šolskem le i tu. Čisto svojstven pa je položaj1 pomožnega osebja, ki ga dosedanja j pravila državne šolske uprave sploh niso predvidela. Pomožno osebje v vseli osnovnih šolah je občinsko. V primeru vrtcev bivše ustanove ONA IRC pa se je državna uprava znašla pred nujo vzeti v službo tudi to osebje in sedaj pripravljajo ustrezni stalež. Hudo postaja v trenutku, ko to osebje zboli, šolska oblast nima pravice nadomestiti ga. to naj bi napravile občinske uprave. Ta pa stovoljno na pomoč kakšna mati, ki je sama pripravila kosilo za o-troke v vrtcu. V slovenskih šolali so tudi težave iti-i C' __ z dnevi, ki so določeni izrednemu d>< pustu učiteljs va. To ima namreč' pravico do nekaj dni v letu. Če jih ne izkoristi, mu šolska uprava izplača odškodnino 8.500 lir za vsak neizkoriščen dan. Ker nimajo na slovenskih osnovnih šolah letos na' razpolago učiteljev, ki bi kolege nadomeščali v podobnih prilikah, bodo po vsej verjetnosti učiteljstvu izplačali zgoraj omenjene odškodnine. Gledališča Piiuicisko dramsko »liualisce iz nore Gorice bo gostovalo danes. L aprila, ob 19.30 v Kanalu s Kadila Hadžiča »Centralo* v režiji S. Ferrari te. Koncerti V VSEH STIRIII POKRAJINAH STROKOVNA PREDAVANJA ZA ZDRAVNIKE NAŠE DEŽELE V Gorici no na uporni u še štiri predavanja Pod vodstvom deželnega odborni štva za higieno in zdravstvo, pokrajinskih zdravniških zbornic in pokrajinskih zdravnikov so se v teh dneh v štirih splošnih bolnišnicah v Gorici, Trstu, Vidmu in Pordenonu nadaljevali tečaji za zdravnike sploš ne prakse in občinske zdravnike. Na predavanjih obravnavajo vsa zdrav ijška področja, strokovna poročila pa imajo primariji jn. profesorji, ki so zaposleni v teh zdravstvenih u stanovah. V veliki dvorani zavoda za po klicne bolničarje v Gorici je v četrtek zvečer primarij pediatrične bolnišnice v Gorici prof. Ferrari o-koli 30 udeležencem govoril o medicini matere in novorojenčka. Govoril je zlasti o preventivni medicini ter o pravočasnem odkrivanju me taboličnih bolezni. Spregovoril je nadalje o zdravniškem varstvu pred porodom in po njem ter se zadržal pri teorijah in najnovejših spoznanjih o varstvu zdravja matere in otroka. V goriškj pokrajini bodo imeli v tem ciklusu skupno osem predavanj; štiri so priredili v prvih treh mesecih letos, ostala štiri pa bodo organizirali v naslednjih dveh mesecih. 13. amila bo prof. Cominardi govoril o patološki diagnozi raka na želod cu, 27. aprila bodo prof. Comonardi. Bancheri in Plancher spregovorili o raku na dojkah in ženskih rodilih, 18. maja bo o omejenih učinkih v dolgotrajnem uporabljanju zdravil spregovoril prof. Cazzola. na zad njem predavanju, namenjenem specializiranim zdravnikom, pa bo Caz. zola (1. junija) spregovoril še o diagnozi, komplikacijah in terapijah sladkorne bolezni. umetnost na univerzi v Tucumanu. Od leta 1944 dalje je priredil več razstav v raznih argentinskih mestih. Njegova dela hranijo tako v zasebnih zbirkah kot v muzeji te južnoameriške države. Razstava bo odprta do 15. aprila. Razstavljena bodo dela z južnoameriško tematiko. Sele 13. maja v Krminu « Veronik a Desaniška» Zaradi programskih težav za da nes napovedane slovenske gleda liske predstave v mestnem gledališču v Krminu ne bo. »Veroniko De seniško* pa bo Stalno slovensko gledališče pokazalo še v tej sezoni v Krminu. Dokončni datum za to predstavo je sobota, 13. maj. » in,.m ^iu.s„,i.tii Metanj, ki ji,i prireja goriška občinska uprava s sodelovanjem tržaškega tiskovnega krožka, bo danes, 1. aprila, ob 26.30 v Avditoriju (Ul. Roma) koncert italijanskih, japonskih, ameriških ter vzhodnoevropskih pianistov. Gre za najboljše talente, ki so se v Trstu udeležili klavirskega tečaja ped vodstvom Carla Zecchija. Ob tej priliki bodo prejeli tudi posebna priznanja. Razna obvestila \ soboto, H. aprila, ob 20. uri bo v prosvetni dvorani »Jezero* v Doberdobu sestanek o pripravah na proslavitev praznikov 50-letnikov. Vabljeni vsi domačini, ki so se rodili leta 1928. SKAD vabi danes, 1. aprila, na predvajanje predzadnjega filma iz ciklusa Oblast in čustva v sodobni družbi. Naslov filma je »Seduto rila sua destra*, zrežiral ga je V. Zurlini. Posušim združenje diabetikov sporoča. da je bil običajni mesečni sestanek odložen na soboto, 8. aprila, ob 15.30. Odvijal se bo v sejni dvorani goriškega Zelenega križa v Ul. Crisp' 7-B. Kino Natečaj za dodelitev ljudskih stanovanj Avtonomna ustanova za ljudske hiše je objavila včeraj natečaj za dodelitev vrste ljudskih stanovanj, ki naj bi jih zgradili oziroma b; bila razpoložljiva v sledečih obči nah: Koprivno, Dolenje, Moraro. Muš, Rotnans ob Soči. šlovrenc. Sovodnje in Turjak. Prošnjo za udeležbo pri natečaju morajo interesenti sestaviti na posebnem obrazcu, ki ga orejrne.jo na goriškem sedežu ustanove IAČP ali na tajništvu ustrezne občinske uprave, predložiti pa jo je treba najpozneje do vključno 29. maja neposredno omenjeni ustanovi v Ul. Pitteri 4. Gorica. Za nadaljnja pojasnila i-aj se prizadeti obrnejo na tajništvo stanovanjske komisije pri IACP vsak delavnik med 10. in 12.30 (razen ob sobotah). B Goriška skupina za hitro hojo se udeleži v nedeljo, 2. aprila, dveh tekmovanj, sicer v Vallenoncellu v pordenonski pokrajini (na 10. 2.5 in 40 km z odhodom med 8. in 8.30) in v Terenzanu. Cargnaccu na Videmskem (13 km, odhod ob 9. uri). Zbirališče pred telovadnico CONI na Rojcah od 6.30 do 7.30. Športnikom se lahko pridružijo tudi drugi ljubitelji narave. Danes odprtje razstave Luisa Lusnicha V galeriji Pro Loco bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarja Luisa Lusnicha. Rodil se je leta 1911 v Ločniku, v začetku tridesetih let se je Lselil v Argentino, kjer je študiral na umetnostni akademiji. Petnajst let je poučeval risanje in Prosveta Htvsvtinu društvo «.-iaiuli ež» uprizori jutri, 2. aprila, ob 19. uri v mladinskem domu v Doberdobu igro v treh delih Marjana Marinca »Komedija v komediji*, ki jo je z.režicala Mira Štrukelj. Gostovanje bo na pobudo kulturno - prosvetnega društva »Hrast*. V prosvetni dvorani v Pevmi bo jutri ob 17. uri na pobudo domačega prosvetnega društva »Naš prapor*, koncert mešanega zbora «Bojan» iz Dornberka, ki ga vodi Zorko Harej. Dijaki trgovskega zavoda v Gorici priredijo drevi ob 20.30 dalje PLES v dvorani »Zlati pajek* v Gorici. Gorica VERDI 17.15—22.00 Rudolf Nureyev * »Valentino*. Les!y Carol, v barvah, film za vse. CORSO 17.15— 22.00 La tigre c a nem * viva — «Sandokan alla riscossa*, Kabir Bedi in Terese Ann Savoy, scopecolor. MODERNISTI.MO 17.15-22.00 Crom-vvell*. Richard Harris in Alec Gui-ness. v barvah CENTRALE 17.15- 22.00 »Duello al sole*. Gregory Pečk in Jenmfer Jones. eolorscope. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 »Holocaust 2000.» EXCELSIOR Iti.30 - 22.00 »In una notte piena di pioggia*. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor* iz Doberdobu ter dekliški zbor z I rini Na velikonočni ponedeljek je slovensko katoliško društvo «Hrast» iz Doberdoba priredilo tradiciona1 ni praznik pomladi, ki .je orivabil. kot vsako leto, če je vreme na klonjeno kot je bilo letos, veliko obiskovalcev s Krasa in tudi iz nižinskih krajev. Letošnjega pra znovanja, ki so ga priredili na letnem prostoru ob župnijski dvoiani, so se udeležili tudi predstavniki deželnega vodstva Slovenske skup nosti. Na prireditvi sta nastopila dva pevska zbora. Domači mešeni pevski zbor. ki ga vodi Karlo Lavren čič. je ubrano zapel večje število narodnih in ponarodelih pesm: in sicer »Naša mlada leta*, »Prišel ljubi je pod okno*, »Kolo* »Teče mi vodica*. »Poljske rože*. »Pesem mladine* in »Mladosti ’ni». Dekliški pevski zbor z Vrha pa je pod vodstvom Magde Ferfolja Devetak na zelo občuten način zapel štiri pesmi. Pristno veselje je med udeležence vnesel ansambel Taims z Opčin. ki je na svoja glasbila zaigral vrsto priljubljenih viž, ki jih igrajo znani slovenski ansambli zabavne glasbe kot so »Avseniki*, »Sla ki», »Miha Dovžan* in drugi. Tisti ansambel je zvečer igral poskočne skladbe, ob katerih so se številni plesalci vrteli pozno v noč. Nastopajoče ansamble in pos, me-zne točke sta napovedovala Franka Jarc in Jordan Ferletič. Prireditelji so sc potrudili in poskrbeli, da obiskovalci zabave niso bili ne lačni in ne žejni. Pripravili so jim piščance na žaru ter jim postregli z domačo kapljico. Razstave V goriŠM un,i'lm>Mni dvomili <11 lor-chio* v Ul. Mamcli 8 odprejo danes. 1. aprila, razstavo del slikarjev Tomislava Reneja Copija in Janija Kemperja. Prvi bo imel na ogledu stvaritve na steklu in papirju (gre za naivca), drugi pa olja. Razstava bo odprta do 7. aprila. ODDAMO v najem gostilno s stanovanjem v Sovodnjah. Informacije na tel. 2295 ali 2105 v Gorici. S PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO EGIPTU (5) V prastari, slavni prestolnici Tebe in pri Tutankamonu v Dolini kraljev Impozanten pogled na svetiščni kompleks v Karnaku pri Luksorju z ogromnimi stebrišči, kipi in zidovjem - Slikovito ob «lučeh in zvokih» ■ . . '■ ■ ' . ■ ■' ■. SiB iiliillliilil Milili V dopoldanskih urah se nam je predstavil arabski vodič Ga-sem Ahmed v značilnem belem kaftanu, močno temne polti in razjedenega obraza. Takoj se je v kar dobri italijanščini pohvalil, da je star 72 let in da je že 58 let vodič, da pozna iz prakse zgodovino kot kateri koli egiptolog, da je bil turistični vodič že njegov oče in pred njim stari oče in da je vodič tudi eden od njegovih sinov. Mož se pozneje v resnici ni izkazal samo za res dobrega poznavalca zgodovine svoje dežele, marveč tudi za originala ir. duhoviteža. ki mu je življenje, poleg Alaha, dalo zdra- prejšnjega stoletja. Stebri in stene templja so še danes poslikane z originalnimi risbami in simboli, zanimivo pa je, da je Tut-mozis III. potem, ko je po smrti svoje osovražene tekmice Ha-čepsut zavladal sam, dal iz ljubosumnosti odstraniti vse, kar je kakorkoli spominjalo nanjo. Tako so na stenah še vidni obrisi njenih izklesanih podob in znamenj. Seveda je bila tudi to priložnost za Ahmedovo duhovičenje. Od Deir el-Baharija, kot se imenuje kraj Hačepsutinovega svetišča, ni daleč do «Doline kraljev* na drugi strani gore, do katere vodi skozi skalnato so- Otroci pri obrtniški delavnici alabast rovih kipcev z izletnico prve skupine vo in kritično filozofijo. Poleg italijanščine je obvladal tudi španščino, angleščino, francoščino in nemščino, seveda vse med seboj malo pomešano. Pod njegovim vodstvom smo se podali najprej na ogled kompleksa »Doline kraljev* na zahodni, libijski strani Nila. S trajektom smo se prepeljali na drugi breg široke roke, kjer nas je že čakal avtobus. Že po nekaj kilometrih vožnje med žitnimi polji sta se nam kot dva mogočna stražarja pokazala Memnonova kolosa, 16 m visoka kamnita kipa, izklesana iz monolitnega bloka, ki predstavljata faraona Ameno-fisa III. O njiju oziroma o enem od njiju živi pripoved, da je oddajal ob sončnem vzhodu nenavaden zvok. Ko je imperator Severij kipa restavriral in so pri tem zamašili razpoke, skozi katere je pihal veter, je tudi zvok izumit. Vrnili smo se po isti cesti in nato zavili proti »Dolini kraljev* oziroma najprej k slovitemu svetišču kraljice Hačepsut iz 18. dinastije (1552 1306 pred n.š.), katere pravi ustanovitelj je bil Tutmozis I. iz Teb. Z njim se je začelo razdobje egipčanskega prizadevanja po svetovni moči. Tebe (današnji Luksor) so kmalu postale blesteče glavno mesto nove države. V tem času je na zahodnem bregu Nila nastalo v samotni skalnati dolini pod značilno piramidasto goro kraljevsko pokopališče s skalnimi grobovi — »Dolina kraljev*. Krajevni tebanski bog Amon se je združil s sončnim bogom Rejem in postal vrhovni bog v državi. Po smrti Tutmozisa H. je prevzela oblast njegova sestra in žena Hačepsut kot kronana faraonka in »hči Amona - Reja*. Vse to in še marsikaj o kraljici Hačepsut, najbolj bleščeči ih modri med vsemi egipčanskimi kraljicami, nam je s simpatično duhovitostjo pripovedoval Ahmed, ko smo stopali po edinstvenem grobišču-templju, ki se v treh med seboj povezanih raz-sežnih terasah stiska pod hrib iz katerega objema so ga izkopali raziskovalci v desetletjih tesko izpeljana asfaltna cesta. Grobnice v tej dolini so vse iz obdobja 18., 19. in 20. dinastije. Do poslednje dvorane, v kateri je bil ah je še hranjen sarkofag z mumijo kralja-faraona, vodi vedno dokaj strmo spuščajoče se stopnišče več deset metrov, v ne-katerih primerih tudi več kot 100 m globoko, stene stopnišč in dvoran, katerih je včasih tudi po več, pa so vse porisane in popisane s prizori iz faraonovega življenja, iz gradnje grobnice same ali pa so posvečene likom bogov. Čeprav ni največ.ja. pa je nedvomno najimenitnejša grobnica faraona Tutankamona, katero je šele leta 1922 po naključju odkril Anglež Hovvard Carter nedotaknjeno z vsem bajnim zakladom, ki ga danes hrani Egiptovski narodni muzej v Kairu. V grobnici so pustili samo sarkofag s Tutankamnovo mumijo Ko stojiš ob njej na tem kraju, tri tisočletja zakopanem pod puščavskim peskom, te objame srh ob pomisli na antično slavo Egiota in na njegovo današnjo realnost. Ogledali smo si še grobnici Ramsesa I. in Ramsesa VI., ki naredita na obiskovalca v nekem smislu zaradi svoje globine še večji vtis, čeprav veš, da je doba Ramsesa VI. bila že doba propadanja kraljeve moči, toda v zavesti ti vendarle ostaja Tutankamon in pa dognano dejstvo, da hranijo nedrja gore in globine kamnitih tal še nekaj grobnic, v katerih bi utegnilo biti, kolikor jih niso izropali že pred tisočletji, tudi še neprecenljivi zakladi. Tudi naš Ahmed je prepričan v to, kakor je z upravičeno o-gorčenostjo in z vidnim zaničevanjem dejal, s prstom kaza.ioč na moderno gostišče tik ob ali celo nad grobnicami, da znamo danes graditi templje le za Co-ca-colo. Ko smo se vračali iz »Doline kraljev* in še preden nas je trajekt oziroma rečni parnik prepeljal na drugo stran Nila v Luksor, smo se ustavili še v obrtniški delavnici okraskov iz ala-bastra tik ob cesti. Našo vodičko Miro so domači sprejeli pri- srčno kot svojca z objemi in poljubi, znak ne le Mirine prilju bljenosti med temi ljudmi, pač pa nedvomno tudi hvaležnosti, da jim od Časa do časa pripelje turiste, ki jim seveda prinašajo zaslužek. V družini, to snio videli na lastne oči, delajo vsi moški člani Vsakdo, tudi naj-mlajši, star morda 3 ali 4 leta, nekaj brusi, pili in izrezuje. Domače dekle lepega obraza in svetlih črnih oči je takoj postreglo s toplim karkadejem, medtem pa je v tesni prodajalni na vso paro teklo barantanje za alabastrove kipce sfing, piramid, vaz in drugih izdelkov. Res je. da stanejo taki predmeti v bazarjih in raznih trgovinah trikrat več. res pa je, da si lahko zbil tudi tukaj ceno za trikrat in še večkrat, če si le malce vztrajal. Prav gotovo živi ta obrtniška družina na višjem standardu od milijonov drugih Egipčanov, toda če si pokukal v njihovo domovanje, si videl, da živijo osliček. koza in dojenček vsi v istem prostoru. Obogateni z novimi nakupi, predvsem pa z neizbrisnimi spomini na «Dolino kraljev*, smo se končno le vrnili v hotel onstran Nila na kosilo in kratek počitek, da smo lahko popoldne nadaljevali naš turistični pohod po zgodovinskih tleh nekdaj mogočne faraonske prestolnice — Teb. * * # Po kosilu smo se z razmajanimi kočijami odpeljali v 3 km oddaljeni Kamak na ogled velikega Amonovega templja. Temelje so mu začeli postavljati vladarji 12. dinastije, gradili pa so ga še vladarji 18., 19. in 20. dinastije, Tutmozis I., Hačepsut, Tutmozis III., Amenofis III., Ramzes I., Seti I., Ramzes H., Seti II., Ramzes III. in drugi vse do Ptolomeja. Zaradi tega celotni kompleks ne odraža enovitega sloga, marveč je zaporedje egiptovske umetnosti v različnih dobah, ki zajemajo čas okrog enega tisočletja. In vendar naredi na obiskovalca mogočen, nepozaben vtis veličastna stavbarska dejavnost zlasti za časa najslavnejšega predstavnika 19. dinastije, Ramzesa II., pa naj že bo to pravi drevored manjših sfing ob vhodu, veliko dvorišče z osrednjim Amonovim templjem, Hačepsutin obelisk, veliki pokriti hodniki na stebrih (hipostile), zlasti največji med njimi s svojimi 134 mogočnimi kolonami v 16 vrstah, ki so že v najstarejših časih veljale za eno od sedL mih čudes sveta, dalje 23 m visoki obelisk Tutmozisa I. v središčnem dvorišču pa mogočni granitni kipi Ramzesa in Nefer-tari in kdo bi še mogel našteti vse čudovite mojstrovine takratnega stavbarstva, delno dobro ohranjene, delno obnovljene ali v ruševinah, pa orjaško zidovje, ki je obdajalo celoten kompleks in ki še danes zgovorno priča o graditeljevski sposobnosti in predvsem o kultu božanstev. Dobro uro potrebuješ, da se samo sprehodiš skozi stebrišča, dvorišča in svetišča od vhoda pa do »svetega jezera*, kjer se sprehod konča, kjer malo posediš na tisočletja starih blokih in položiš roko na spominski kamen, kar ti zagotavlja, da se boš vsaj enkrat v življenju povrnil na ta kraj. S pravo profesorsko vnemo je Ahmed še enkrat preizkusil naše znanje oziroma to, kar smo si od njegovega pripovedovanja zapomnili in vsakokrat, ko je bil odgovor pravilen, pohvalno izrekel svoj »bravo*. Pri tem na seveda kot spreten in izvežban vodič, ki je že računal na končni bakšiš, ni pozabil vsaj nekajkrat povedati, zlasti ko smo se pomikali mimo že omenjenih kolon — enega od sedmih čudes sveta, da je osmo čudo naša »Mira grup*, deveto pa seveda on — Ahmed Gasem. Ko smo si takoj nato ogledali še veliki tempelj v samem Luksorju v neposredni bližini našega hotela, ki ga je Amenofis I. zgradil v čast bogu Amonu, njegovi ženi Mut in njunemu sinu Khonsu — bogu Lune, nam .je Ahmed v samem templju pokazal kraj, kjer je stala rojstna hiša njegovega deda. if ki so jo državne oblasti za kar precej zlatih egiptovskih lir skupno z drugimi odkupile, ko so začeli raziskovati celotno področje današnjega svetišča, ki je bilo dotlej skoraj v celoti pod zemljo. Prav tam, pri rojstni hiši njegovega deda, smo se poslovili od zgovornega in po svoje simpatičnega Ahmeda, ki je kljub svojim letom kazal izredno modeme nazore. Kar smo si ogledovali čez dan v Karnaku, smo si nekateri o-gledali še enkrat zvečer med predstavo »Luči in zvoki*. V igri svetlobnih učinkov, glasbeni spremljavi in ob umetniški besedi, pa čeprav v arabščini, so orjaške konture in nočne sence svetišča zadobivale še boli sugestivne oblike in tisočletna zgodovina je še bolj plastično stopala pred naše oči. škoda le, da smo bili vsi skupaj ves čas predstave in zlasti v njeni zaključni fazi ob »svetem jezeru*, psiho- Memnonova kolosa z našimi izletniki vznožju loško obremenjeni zaradi skrbi, če se bomo pravočasno prebili skozi večtisočglavo množico do naših precej oddaljenih prevoznih sredstev in do hotela, ker je bil za 10. uro že na programu naš povratek v Kairo. Končno se .je vse dobro izteklo, vsi smo se pravočasno zbrali (Slo- venec se očitno ne izgubi) pri avtomobilih in tudi vlak je iz Luksorja odpeljal po urniku. Na našo smolo pa ni pripeljal po urniku v Kairo, kar nam je dodobra zmešalo program zadnjega dne našega bivanja v Egiptu. O tej zadnji etapi pa še jutri. JOŽE KOREN fliiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiaiiiiiuiiiiiiiiiiiu 11111111111111111 im im mi mi miiiiiim iiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiii PO EKOLOŠKI KATASTROFI TANKERJA «AM0C0-CADIZ» Očka, kakšna bo Bretanja ko bom jaz star dvajset let ?» Kljub onesnaženju, ki se ponavlja iz leta v leto, še vedno neuspešna sredstva za zaščito morja »Očka, kakšna bo Bretanja, ko bom jaz star 20 let? Mali deček, ki ga je oče posadil visoko na ramena, opazuje prizor, ki se mu nudi: »Amoco-Cadiz* veliki tanker Amoco Transport Company iz Chicaga, ki je plul pod liberijsko zastavo, leži prelomljen na dva dela nekaj sto metrov proč od o-bale. Med otrokom in pošastjo z 233.000 tonami nosilnosti je črnikasta tekočina preplavila desetine kilometrov obale. Pomorila je ribe, obtežila do onemoglosti ptiče, onesnažila bregove, ki so bili posuti z belim peskom, ter prodrla1’ do ostrižnih gojišč. To je že četrta petrolejska katastrofa v 11 letih na skoraj istem področju. In najhujša od vseh: 80.000 ton nafte se je že izlilo iz rezervoarjev, 150.000 pa je na tem, da se zlije v morje pri najmanjšem premiku (v zadnjih dneh, potem ko je bil članek že objavljen, se je izteklo v morje še več nafte — op. ur.). Bretanja godrnja. Ribolov je prizadet za vrsto tednov, če ne mesecev. Zemljišča, ki so predstavlja pravo bogastvo malega pristanišča Porisali, se bodo težko prodajala. Ostrižna gojišča se bodo le s težavo ubranila pred napadi črnikastega valovja. Bodoči pridelek morske trave je izgubljen. Ogrožena je tudi turistična sezona. Tudi, če se bo posrečilo izčrpati razlito nafto, bo potrebnih več tednov, da bi se očistile plaže... Enajst let po katastrofi «Torrey Canyona» pa zgledajo sredstva za boj proti onesnaženju še vedno zelo smešna, še vedno se uporabljajo isti postopki z istimi nevšečnostmi. Detergenti: tako učinkoviti, da spravijo v nevarnost floro in favno. Zapore, ki se napihnejo: ščitijo slabo majhne zalive ob plimi in ko je morje malo razburkano. črpanje: težko je namestiti naprave, tudi zaradi njihove velike razstresenosti in sploh so neuporabne, če je morje razburkano. Kaj e bilo storjenega v 11 letih? Nič, ali skoraj nič, pravijo Bretonci. «Vsakikrat se je treba povrniti k vedru in h grabljici*. U-radno sporočilo, ki je bilo sedaj objavljeno, je že samo po sebi izpovedovanje počasnosti: Preučujejo se druge snovi za razpr-ševamje, odbijanje, upiranje: preučujejo se snovi, ki utegnejo zamrzniti tekočino: preučujejo se posebne vrste ladij, k j bi na najbolj primeren način lahko čistile Načrt Polmar je bil spremenjen. Sedaj je naloga za vodstvo in ko-ordiranje operacij za boj proti o-nesnaženju poverjena obmorskemu prefektu in ne več ministrskemu predsedniku. Na ta način bi se u-tegnilo pridobiti na dragocenem času. Toda le pod pogojem, da bi nova oblast razpolagala s hitrimi intervencijskimi sredstvi. Philippe Cottereau, od odbora Paui-Emile Victor, pa meni, da se v tem primeru to ne dogaja. Omenjeni odbor je na tem, da izdela evropski sistem hitrega posega. V kratkem času bi lahko poslali na mesto katastrofe nekaj komandosov (vsak s petimi člani — potapljači in padalci). Več zasebnih podjetij in celo javnih (sam »Aerospatiale* bi posodil helikopterje) je že menda pripravljenih, da da na razpolago material tem intervencijskim skupinam. Treba pa je še prepričati oblasti. Alain Bombard pravi, da te ne kažejo preveč zanimanja. Treba je zdraviti, toda predvsem je potrebna preventiva. Po prvih podatkih preiskave je Amoco Cadiz plul v predpisani razdalji od obale v trenutku, ko je prišlo do katastrofe. «Rail», nekakšna nevidna avtocesta, ki jo morajo prepluti vse ladje, ki prihajajo z juga in so namenjene v pristanišča Rokavskega preliva ter Severnega morja, se vije ob obali nekaj več kot 18 km. to se pravi v notranjosti francoskih teritorialnih voda. Preveč bližu? Da, priznavajo strokovnjaki: v tej razdalji je težje omejiti posledice kake nesreče. Lani je Francija dosegla od Pomorske medvladne organizacije, ki dela v okviru OZN, da bi plovno pot nekoliko oddaljili od obale. Toda sporazum še ni začel veljati. Ko gre za neko med-narodro konvencijo, se vse zavleče — je priznal generalni tajnik trgovske mornarice Chapon. Ali je treba delavi vse hitreje ter enostransko prepovedati plovbe v naših teritorialnih vodah? Chapon tako odgovarja: »To bi nas spravilo v nevarnost, da bi naleteli na omejitve pri obmorskih državah*. Če bi Francija in Velika Britanija prepovedali vsako plovbo na področju 13 milj od svojih obal, bi to pomenilo neizogibno katastrofo v tej ozki ulici kot je Rokavski preliv. Na drugi strani bi vse to lahko privedlo do nove oblike «raketa». Nekatere države, ki imajo svoje zelo važne teritorialne vode v mejah 150 milj. bi bam alj vladam, ki bj bile pripravljene, da pristanejo... To je res. Težko je pa razumeti, zakaj nekateri ovinki, ki so dolgi nekaj milj, povzročajo toliko težav. Vsi vedo, da so bretonske obale nevarne. Ne da bi hoteli prisiliti tankerje, da bi pluli okoli britanskih otokov, da bi prišli do Antverpna, Rotterdam in Hamburga, bi lahko prisilili najbolj nevarne ladje, da bi plule daleč od bretonskih obal. Ne manjkajo pa tudi predpisi, glede signalizacije tožjiv^ katere zaidejo ladje. Poveljnik »Amoco Cadiza* pa je čakal več kot 12 ur preden je izstrelil alarmne rakete. Tedaj je bilo že prepozno. V trenutku, ko je ugotovil napako pri smeri, se je omejil na to, da se poveže z zahodnonem-škim vlačilcem «Pacific» in s svojim brodarjem. Več ur je bil ta trikotni dialog (tudi z radijskim telefonom) neznan pomorskim oblasten,. No potem so se drug za drugim izjalovili vsi poskusi, da bi odvlekli tanker, a morje se je razbesnelo. Ali imajo morda prav bretonski pomorščaki, ki pravijo, da gre za zelo dobičkonosne posle. Prejšnjo nedeljo so po kavarnah v Brestu govorili: «Poveljnik vlačilca se je obnašal kot da ne bi hotel izpustiti iz svojih rok plena, ali pa ga deliti s kom drugim*. Ne more sr razumeti, zakaj ni danes pomorska plovba podrejena istim pravilom kot zračna. To se pravi istemu «sledite radarju*, ki bi pri približevanju obali omogočil oblastem, da intervenirajo, če je to potrebno. S pristankom, ali tudi brez, poveljnika ladje, ali brodarja. (Po «L’Expressu») ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Check-up 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Molan: TENIS Mednarodni turnir indoor 17.00 Ob petih z GIULIANOM CANEVACCIJEM 17.05 in 18.40 Odpri se sobota 18.35 Izžrebanje loterije 19.05 Nabožna oddaja 19.20 Izgubljeni otoki VIHAR, TV film 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 MA CHE SERA, glasbena oddaja z Raffaello Carra 21.50 Raziskava o parapsihologiji Ob koncu DNEVNIK, Vremenska slika Drugi kanal 12.30 ZAKLAD GRADU BREZ IMENA, TV film 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Dnevnik 2 - Lepa Italija 14.00 Odprta šola 14.30 Evropski dnevi 17.00 Za začetek... Stari Egipčani 18.00 Sobota dva 18.35 Dnevnik 2 - ŠPORT 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Dober večer z: NANNIJEM LOYEM Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 Carlo Goldoni: I DUE GE- MELLI VENEZIANI 22.45 V evroviziji iz Pariza - Nogomet: FRANCIJA — BRAZILIJA Ob koncu Dnevnik - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.05 Zgodbe iz Kalevale 8.15 S. Makarovič: Kosovir.ja na leteči žlici 8.30 Tehtnica za natančno tehtanje 9.00 Mali svet 9.30 Po sledeh napredka 10.00 študij na univerzi: Fizika 10.30 Iz src rasto v srca mostovi, dok. 10.30 G. Durieux: PAUL GAUGUIN, nadalj. 15.25 Nogomet: SLOBODA — PARTIZAN 17.35 OBZORNIK 17.45 SMRT MUHE. mlad film 19.30 DNEVNIK 20.00 A. Newman: šopek z bodečo žico 21.05 Lahko noč. Trubadurji 21.25 BORSALINO, film 23.25 DNEVNIK Koper 15.25 Nogomet: SLOBODA — PARTIZAN 19.30 Otroški kotiček 20.15 Odprti prostor Kronika obmejnega področja Slovenije in dežele Furlanije - Julijske krajine. Danes med drugim: Obisk delegacije Narodnega sveta koroških Slovencev pri SSk, prekupčevanje z dinarji v Trstu in osmice na Krasu. 20.30 DNEVNIK 20.45 JENNIE, TV nadalj. 21.40 Francoska ljudska fronta, dok 22.25 LJUBEZEN ENE NOČI Film. Igrajo: Marie Lafo-ret, Pierre Brice. Pascal Ro berts. Režija: Roger Bouis sinot. Zagreb 17.45 Simpozij o prirodi, zdravju in lepoti 18.45 Gledališče v hiši 19.30 DNEVNIK 20.00 SMRT V BENETKAH, film 22.10 Najpomembnejša je ljubezen - zabavno glasbena oddaja ŠVICA 18.05 Glasbena oddaja 18.30 Sedem dni 19.45 Risani filmi 20.30 DNEVNIK 20.45 DVIGALO ZA NEKI ROP, film TRST A 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Pregovori tedna; 9.45 Glasbena medigra; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturno pismo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš, slovenske ljudske pesmi; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Gremo v kino; 15.00 Tekmujte s Petrom; 16.30 Svet okoli nas; 17.05 Mi in glasba; 18.05 V vrtincu, radijska igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 6.30, 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-fi magazine; 9.15 Poje Ditka Haberl; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o narečjih; 14.51 Orkester Borghesi; 14.33 Najpopularnejše popevke; 15.00 Pesmi in plesi iz vsega sveta: 15.40 Plošče; 16.00 Pismo iz..; 16.05 Folk glasba; 16.40 Glasbeni notes: 16.45 Jugoton: 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih 100 kW; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni weekend; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 10.35 To ni resna stvar; 10.55 Beethoven v Italiji; 11.25 Ena dežela na enkrat: Benečija; 12.05 Show down; 13.35 Glasbena oddaja: 14.32 Europa Crossing; 15.05 Velika u- panja; 15.40 Rockoco; 16.20 Glasba in besede; 17.10 Kitara in...; 17.45 Obdobje zlata; 18.35 Pogovor o politiki; 19.30 Nabožna oddaja; ,19.35 Jazz ’78; 20.10 Oddaja o medicini; 20.30 Italijanska folk glasba; 21.05 Globetrotter; 21.50 Glasba in dogodki Latinske Amerike. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Za dobro jutro; 8.45 Spomini in lepa glasba; 9.32 Senilita, radijska igra; 10.12 Oddaja z Ginom Bra-miierijem; 11.00 Popevke za vsakogar; 12.45 Ne, ni BBC!; 13.40 Oddaja s Pinom Carusom; 15.00 Glasba v zrcalu; 16.37 Opereta včeraj in danes; 17.55 Gran varie-tA; 19.50 Za dobro razpoloženje; 21.00 Ljudska simfonična sezona 1978. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.0, 18.00. 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o-troci!; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki; 11.03 Mi pojemo; 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.40 Orkester George Hermann; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12,40 Veseli domači napevi; 13.20 Zabavna glas ba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Gremo v kino; 14.45 S pevcem Arsenom Dedičetn: 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 «Vrtiljak»; 17.03 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Milan Ferlež; 20.00 Koncert iz naših krajev; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 in 0.05 Popularnih dvajset I. del. m im iiiii iii iiiiii iiuiiii ii n hi im n n iiiii min iiiii mi n ii minil i ii iiiiiimiiihhi m iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,*i,i,i,,iin,i,i,,i,,iiia,iii,iiiiiiiui n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiil Iz umetnostnih galerij Adriano Burgher v «Lo Squero» pristanišča. Preučuje se in preu- utegnile prepovedati plovbo skozi čuje... I ožine ter jo dovoliti samo druž- »»HMiiiiiulimmiiiiimiiiiiiMiiiiHMiiiiiiiiMiimiHiiiimiiMMMiiiMUiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiHiiiMHiiiiimiiiiiii Horoskop Vodič Ahmed • skupino naših Izletnikov » »Dolini kraljev* OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Težave prehodnega značaja. Zanesite se na osebe, ki so vam blizu. Z zdravjem nekaj ne bo v redu. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Znašli se boste v novem okolju in ne bo vam prijetno. Neko staro prijateljstvo se bo obnovilo. DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.) Opravite svoje delo natančno, da vam ga ne bo treba popravljati. Vaši upi se bodo uresničili. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Čemu se razburjate, ko pa bo vendar šlo vse prav. Tudi v družini se bo vzdušje popravilo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne prenaglite se, ker nisti izbrali prave poti. Pazite se pred neiskrenimi ljudmi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Neki načrt boste morali odložiti. V čustvenih zadevah bo potrebno veliko potrpljenja. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10) S svojo drznostjo se boste krepko prerinil; dalje. Razčistili boste tudi neko domačo zadevo. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Vaši poslovni tekmeci bodo morali popustiti. Ne delajte obljub, ki jih bi ne mogli izpolniti. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pri nakupih in stroških nasploh bodite zmerni. Ne iščite zadoščenja niti med bližnjimi. , KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Danes boste imeli vestransko srečo. Glede čustvenih zadev ne bodite preveč zahtevni. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) S sodelavci bodite bolj previdni. Neki načrti glede potovanja se bodo izjalovili. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Na račun tuje pomoči se boste postavili na noge. Vest iz tujine, ki ste jo dolgo pričakovali. Vzporedno z naraščanjem števila grafikov v poslednjem obdobju tržaške likovne umetnosti opažamo tudi porast akvarelistov. Akvarel pa je bil že pred tem najljubše ustvarjanje Adriana Burgher-ja, ki ima veliko razstavo v Miljah v galeriji Lo Squero», kjer prikazuje svoje najnovejše akvarele, a tudi nekaj slik iz starejše dobe: nekak majhen antološki prikaz svojega slikarstva, predvsem zato, da dokaže svoje mnogoslran-sko nadarjenost. To pa ni le podajanje pokrajine in mestnih razgledov, kajti mogel bi biti tudi dober portretist, kot to pričajo mali portreti njegovih lastnih o-trok. Vendar pa, kot oboževalec zemlje svojih prednikov, najraje slika njih kraje v ozadju tržaške okolice, Krasa in še dlje. Tako sedaj v akvarelu dokazuje izredno pozorno strokovno obdelavo pokrajinskih motivov v izrazitih razpoloženjskih slikovitostih primorskega podnebja in narave. Če je v prednjem prostoru kak starejši akvarel jadrmc v pristanu Sac-chetta, ali slikovitost s trga pri Rdečem mostu, pa vise v veliki dvorani listi enotnih mer 10 x 70 cm, v katerih, menimo, Burgher dosega višek svoje umetnosti po neposrednosti obdelave v odličnem, zelo sproščenem akvarelira-nju na različnih vrstah papirja, hrapavega ali gladkega, kot pač to zahteva prikazovanje značilnosti krajine ob danem letnem času. Prevladujejo pa na razstavi pokrajine v bolj deževnih ali vetrov- nih razmerah dneva. To nam postane razumljivo, če pomislimo na slikarjev zelo temperamentno razgiban značaj, ki ga sili k hitremu slikanju s širokimi čopiči in pri tem večkrat uporablja še vlažno gobo, da združuje prelive barv v zabrisano jasnost oblik gledanih skozi deževnate koprenl. ozračja. Sicer pa Burgher v splošnem zasleduje izločevanje podrobnosti, ki bi mogle zavirali neposrednost totalnega razgleda krajin. Kako mojstrsko te rešuje, je kazno tudi v zelo širokih razgledih na Trst in luko ter na Milje, s katerimi stopa že k samemu vrhu tržaške akvarelne likovnosti. Giulia Noliani v krožku «11 Carso* Čeprav se v kulturnem krožku *ll Carso» Giulia Noliani Pacor prvič predstavlja z obširnejšim prilcazom svojih slik, va je že dobro znana po sodelovanju na skupnih razstavah in ex tempore slikarskih tekmovanjih, kjer je bila večkrat nagrajena. Ne glede na to, da je na slednjih ohranjala še nekako monumentalno izstopanje pokrajinskih značilnosti svoje ekspresionistične izraznosti, kakršna je opazna v oljih skupin vaških hiš. ki vise v predsobi, pa Pacorjeva ni zaostajala v prilagojevanju svoje likovnosti naprednejšim strujam, vendar vedno vnašajoč vanje prefinjeno barvno občutje in lepoto oblik, čeprav ustvarja razgibano abstraktno na obrobju novega fatu-rizma. ki ji po barvni pestrosti najbolj prija in kjer stalno zasledimo odmeve iz priročnega sveta Brez teh ni tu niti odlično olje *Poleth, ki sp mu nedavno prisodili v palačt, Costanzi zlato kolajno Llopda Adriatica. V tej sliki utripa v nabito zgoščeni barvitosti in popolnosti dinamično izrisanih obliic ptic svežina zračnih višin in veselje do življenja. Slednje pa pronica v vseh ostalih podobah, posebno v velikem triptihu na temo kaljenja semena. Ta tema tajinstvenosti rastlinskega mzplojevanja se opaža tudi v raznih drugih slikah, prekipevajočih opojne barvitosti in očarujoče igre abstraktizirajoče oblikovnosti in že omenjene življenjske radosti, pa čeprav se slikarka loteva tudi bolj geolo-gično navdahnjenih prerezov kra-ške pokrajine v njeni kameni-tosti. MILKO BAMBIČ BERITE REVIJO am IZBOR IZ DELA Rane dolge vojne V Vietnamu čutijo hude posledice treh desetletij osvobodilnih bojev — Pomanjkanje hrane — Obisk v komuni POSEBEN TANJUGOV DOPIS HANOI, 28. marca — Ne da bi količka.) ovinkarili, so nain vietnamski domačini prikazali podatke o gospodarskem položaju, v kakršnem je država tri leta po osvoboditvi. Povedali so nam, da trenutno, po dveh katastrofalno slabih riževih žetvah, komajda še zagotavljajo nekakšno enakost pri tudi sicer velikem pomanjkanju hrane. Lakote resda ni, toda živeti je treba z določeno količino riža, mesa in sladkorja na mesec. Vsak prebivalec dobi na leto štiri do pet metrov tankega blaga za obleko. Zagotovljeno je brezplačno šolanje, knjige je mogoče kupiti po izredno nizkih cenah, v Hanoju in drugih velikih mestih so redno na sporedu cirkuške in kino predstave. Vstopnice so poceni. Skratka, še vedno so prisotne in opazne posledice hudega vojnega pustošenja. To tudi ni nič čudnega, če vemo, da je dežela cela tri desetletja krvavela v osvobodilnih bojih. Ti podatki, ki so jih poslali tudi svetovni organizaciji, kažejo, da je lani lahko država nudila vsakemu prebivalcu samo 13 kilogramov riža, ter minimalne količine mesa Ta povprečja pa se razlikujejo od pokrajine do pokrajine, odvisno pač od tega, kako širna riževa polja ima in kako so se znašle državne zadruge pri pridelovanju poljščin. Dvajset kilometrov stran od Hanoja, v komuni Geang Bien, nam je sekretar partijskega komiteja kar naravnost povedal, da odraslim članom njihove zadruge ob mesecu ne pripada sladkor, ker na svojih poljih ne pridelujejo surovin. Za svojih 30 dongov, kolikor jih dobijo, ko predajo obvezni kontinent riža. mesa in drugih kmetijskih pridelkov državi, imajo pravico do 15 do 18 kilogramov riža, če je bila žetev dobra, otroci pa dobijo od 3 do 7 kilogramov, odvisno pač od , starosti. Glede mesa je tukaj malo bolje, kajti kmetje sami pridelujejo na svojih vrtovih sadje in zelenjavo oziroma krmilne rastline, ki jih lahko pokladajo govedu, redijo pa tudi prašiče. V zadružnem ribniku lahko lovijo ribe, tako da je tukajšnja poraba mesa na prebivalca znatno večja od povprečja, če seštejemo .vse skupaj. Hiše, v katerih prebiva 3000 članov zadruge čisto blizu glavnega mesta, so zgrajene trdno, v vasi je elektrika, 12 Ni več problem? Kritika avstrijskega poročila komiteju OZN za boj proti diskriminaciji OD NAŠEGA NEWYORŠKEGA DOPISNIKA NSW YORK, 27. marca — Avstrija se po oceni predstavnika Jugoslavije ni potrudila, da bi v svojem tretjem poročilu odboru OZN za boj proti rasni diskriminacij povedala, kaj je naredila v prid slovenske in hrvatske manjšine. Odkar je bil komite ustanovljen (leta 1969), mu morajo države, ki so pristopile h konvenciji o preprečevanju vseh vrst rasne diskriminacije, predlagati periodična poročila. .Tako sta bili prvo in drugo poročilo Avstrije v minulih letih deležni kritike zaradi avstrijske manjšinske politike. Sedanje tretje poročilo, pa manjšine sploh ne omenja. Spričo tega je jugoslovanski delegat Silvo Devetak, ki je sicer izrekel Avstriji priznanje za ukrepe na drugih področjih boja zoper rasno diskriminacijo, zastavil vrsto vprašanj o odnosu do Slovencev in Hrvatov v Avstriji, oziroma o obravnavanju organizacij, ki diskriminacijo zagovarjajo, npr. koroški Hei-matdienst. Povod za vprašanje so bili tudi procesi, sproženi proti koroškim Slovencem, pa tudi dejstvo, da je delovanje v manjšinskih organizacijah razlog za zapostavljanje (Devetak je navedel primer gradiščanske učiteljice, ki zaradi tega ni biia imenovana za ratiiatfefjico gimnazije). Avstrijski delegat dr.,.Klaus Berchtold je o&govoril, da sd bila vsa pojasnila dana že pred dvema letoma in da nima kaj dodajati. Na vprašanje Devetaka, kako naj bi dve leti stara pojasnila veljala za poznejše stanje, je avstrijski delegat obljubil v prihodnjem poročilu izčrpnejše podatke. Dodati je treba, da komite ne odloča, nekateri delegati pa tudi mso voljni, da bi se poglabljali v posamezne zadeve ali pa so o njih sploh premalo informirani. Senegalski delegat je npr. dejal, da se mu zdi stanje stvari v Avstriji zadovoljivo, češ da je v tej dežeji »sam lahko videl in obiskal afriške muzeje.« DRAGISA BOŠKOVIC televizorjev imajo, v vsako hišo pa je napeljan tudi zvočnik, po katerem lahko sprejemajo oddaje radia Hanoi. Kakih sto družin ima tudi tranzistorske in radijske sprejemnike. Komuna Geang Bien je ena od poskusnih novih oblik proizvodnje, kamor pogosto prihajajo tudi gostje. Domačini so nam povedali, da so nekatere boljše, druge slabše, odvisno pač od tega, kako velika so njihova polja ter kakšne posledice so utrpela v komaj končani vojni. V sami zadrugi je nekaj hiš, ki so boljše od povprečnih, ker imajo stanovalci več delovnih dni, marljivo obdelujejo svoje približno 700 kvadratnih metrov velike vrtove ali pa so zaposleni v proizvodnji preprog, kjer prejemajo mesečno po 60 dongov (en dong je 7 dinarjev). Sekretar komiteja nam je povedal, da ima 70 odstotkov družin kolesa. Vietnamska kolesa so bolj slavna od evropskih taksijev, saj so pripomogla k zmagi, danes pa služijo miru. Tukaj so najpogostejše prevozno sredstvo in najbolj hvaležen človekov prijatelj. Na njih prevažajo vse mogoče, spredaj, zadaj ter ob straneh. Danes je kolo v Vietnamu zelo drago, ker domači obrtniki in edina Peugeotova tovarna na jugu države ne morejo zadovoljiti povpraševa-vanja. Razen tega je treba na dobavo čakati zelo dolgo, če kupiš kolo v državni trgovini. Obrtniška ročna izdelava koles je v severnih vietnamskih mestih brez dvoma najbolj razširjena industrija. Razvila se je cela mreža »ser. visov« za popravilo tega vozila. -došča že zračna tlačilka in malo orodja, in že je tu delavnica pod milim nebom, kar na pločniku, saj breme, ki ga kolesa prevažajo, terja maksimalno in pogosto polnjenje zračnic. V mestih so kolesa najbolj množično prevozno sredstvo, na vasi pa jih uporabljajo predvsem za prevažanje tovora. SLAVKO STANIČ Sveže sledi »velikih agresij" Kampučijska pričevanja o vietnamskih napadih — Porušene hiše in podrta drevesa POSEBEN TANJUGOV DOPIS PHNOM PENH, 27. marca — Zgodilo se je, da smo bili sredi marca priče ostankov »velikih agresij«, ki so se po besedah domačinov začele 14. decembra 1977 in so trajale vse do 2. januarja. Da Jtii nam to dokazali, so izbrali cesto, ki pelje od južne pokrajine Ta Keo proti goram Kiri Vonga, na sami vietnam-sko-kampučljski meji. In ko smo se 6. marca približevali meji, so nam domačini povedali, da sta v tem napado sodebnali 4. in 9. vietnamska divizija s približno 400 tanki ter da so pri tem hudem napadu Vietnamci menda vdrli 16 kilometrov na kampučijsko ozemlje. Eden od obmejnih komandantov nam je pokazal sled tanka, ki je bujno rastlinje sredi riževega polja še ni prekrilo. Fonekod je kot sled agresije ležal bivol, ki so ga menda ubili Vietnamci, šli smo mimo treh ali štirih porušenih rovov, mimo porušenih hiš in podrtih kokosovih dreves, nekje je ležala celo granata iz mino-metalca, ki ji ni mogoče določiti starosti. Glede uničenih vietnamskih tankov, o katerih je mogoče brati v »raportu«, so nam dejali, da se iz teh krajev ni vrnilo 16 teh vietnamskih jeklenih pošasti, domačini pa so vedeli povedati, da so njihove ostanke, ker jim je primanjkovalo jekla, prelili v pluge in rala ter razno posodje. Kot dokaz, da so tod uničevali tanke, so nam nekje prinesli pokazat del motorja. Ko smo se približevali meji, smo spotoma videvali kmete, ki so delali na polju. Hkrati so nas domačini prepričevali, da so samo kratek čas pred našim prihodom zavrnili nov vietnamski napad, ki se je začel približno ob enajstih in se končal nekako okoli treh, torej samo nekaj deset minut pred našim prihodom. Naslednji dan smo krenili proti jugu, proti pristanišču Kam-pongson, kjer smo ob mraku, bili smo ravno pri večerji, zaslišali strele. Bilo je prvič, odkar smo stopili na kampučijska tla. Domačini so nam povedali, da so to rafali protiletalskega topništva, namenjeni sovražnemu iz-vidnlškemu letalu, ki je kršilo kampučijski zračni prostor. Kar smo videli na kraju samem, nam ni bilo tuje, saj smo vsak dan lahko brali v biltenih radia Phnom Penil članke o »novih vetnamskih napadih na kampučijsko ozemlje« ali pa izjave o »prijetih vohunih« in »pripadnikih vietnamskih enot«. V biltenu z dne 2. marca je radijsko poročilo pripovedovalo o napadu Vietnamcev na Dak Damo v pokrajini Mondul Kir. Osmega marca je radio Phnom Penh poročal o novem vietnamskem napadu na območju ceste 19 pri Ratan Kariju, dva dni pozneje pa še o drugem napadu na isto območje. O tem so navedli mnogo podrobnosti in podatkov. In tako gre iz dneva v dan. Kadar ni bilo poročil o napadih, so se na straneh biltena radia Phnom Penh pojavljali komentarji o »premišljeni agresivni nameri Vietnama, da pogoltne demokratično Kampučijo, da jo priključi indokitajski federaciji, v kateri bi maloštevilni kampučijski narod kaj kmalu postal narodnostna manjšina«. Ce sodimo po teh komentarjih in vsakodnevnih poročilih, potem lahko sklepamo, da se tukaj bolj posvečajo ozadju tega spora, ideološkim nesoglasjem, kot pa nerešenim obmejnim problemom. To Je skoraj obvezen dodatek vsakemu sporočilu s fronte oziroma z vietnamske meje. SLAVKO STANIČ Kmetijske tegobe Prehrana prebivalstva med pomembnimi nalogami poljske partije in vlade - Slabe letine, nizka produktivnost Na seji so vsestransko in kritično ocenili izvajanje Davčna lestvica za pse Pravda za dragocenega skopljenca afganistanske pasme - Gospodarji se znebijo živali na drugem bregu reke BUDIMPEŠTA, marca — Na Madžarskem, zlasti v Budim- [nje pred javnostjo — listi so pešti, je čedalje več ljubiteljev psov, hkrati pa tudi vedno več razprav, ali je sploh smotrno imeti to zvesto žival, ne da bi se človek izpostavljal zavisti in pripombam okolice, še posebej pa zaradi naraščajočih vzdrževalnih stroškov. Po statistiki je v vsej deželi nekaj nad poldrugi milijon psov, od tega' v Budimpešti okoli 150.000. Največ razprav je prav o budimpeštanskih kužkih. Na podeželju je skupno seveda več psov kot v glavnem mestu, vendar svojim gospo darjem ne delajo toliko preglavic, razen tega pa so tam bliže svoji naravni nalogi: ljudje Jih imajo predvsem za čuvaje. Zato je posebna uredba tem psom prizanesla z davki. ki ne presegajo 60 forintov letno. Za tiste pse, ki niso čuvaji, pa je treba plačati do 800 forintov davka, kar ni malo, zlasti če imajo take četve ronožne prijatelje stari, osamljeni ljudje, ki jim je pokojnina edini dohodek. Tisti, ki imajo avto, plačajo za luk-susnega psa prav toliko davka kot za vozilo. Strogi ukrep je vnesel pre-ceJ nemira in nezadovoljstva v družine, ki imajo takšne Pse. Pri tem se je pokazalo, da ljubezen do živali niti ni Posebno velika, saj se Je pojavilo v Budimpešti precej zapuščenih psov. Mnogi so vodili svoje živali iz Pešte v Budim in obratno, Donava pa Je dovolj široka, da taka izgubljena žival ne najde poti čeznjo in domov. Mrtvega Psa so našli privezanega k drevesu v parku. Gospodar ga je privezal in mu ukazal, naj počaka, potem pa se ni več vrnil. Zvesta žival ni nikogar pustila k sebi, nazadnje je v pričakovanju gospodarja poginila od lakote. Budimpeštansko sodišče je obravnavalo zadevo, ki je zbudila pozornost javnosti zato, ker se je človek — v tem primeru zdravnica — hudo pregrešila nad živaljo in nad človeškimi pravili. Gre za afga-nistanca, dragega psa na visokih nogah in z rdečkasto dlako, ki ga lastnik ni mogel vzdrževati in ga je sklenil prodati. Oglasila sta se dvL: zdravnica, ki je samo obljubila, da bo vzela psa, in je to tudi storila, ter pravi kupec, ki psa ni dobil, čeprav ga je plačal bivšemu lastniku. Spor, ki se je vlekel, se je končal s tem, da je zdravnica po posredo-vanju kinološkega društva privolila v vrnitev psa. Samo — ko je pes Abi prišel v roke pravemu lastniku, je ta opazil na njem brazgotino od operacije. Ni se dalo ugotoviti, iz kakšnega razloga je zdravnica Abija skopila, da ni več ploden. Vmes je poseglo sodišče. Zdravnica je doživela poniža- pisali o tej zadevi — razen tega pa mora plačati novemu lastniku nad 42.000 forintov (2.200 dolarjev po tečaju), kar je denarno nadomestilo za 24 kužkov, ki bi jih Abi lahko imel z ustreznimi psičkami. V drugem primeru je pisal list »Nepszabadsag«. Šlo je za funkcionarja, ki je v svoji skrbi za pse kršil družbene norme. V vili, ki jo ima v donavskem kolenu kakih 50 kilometrov severno od Budimpešte, ni bilo zunaj sezone nikogar razen njegovih psov. Službeni avto Je trikrat dnevno vozil iz Budimpešte do vikenda in nazaj, zjutraj in proti večeru je mož s šoferjem vozil hrano psom, opoldne pa je to opravil šofer sam. Kakor je zapisal list, so se ljudje spotikali in se vpraševali, kaj je to. Najtežje je bilo političnemu vodstvu v tistem kraju. Dolgo so se pomišljali, nazadnje se je eden odpeljal v Budimpešto in prijavil zadevo. Kasneje je list pojasnil radovednemu bralcu, da je tisti voditelj spfejel vse posledice takšnega ravnanja, in dodal upanje, da so se tudi nekateri drugi spoznali v opisanem primeru. Tako se torej lahko zgodi, da se pasja problematika razbohoti in zavzame mnogo večje razsežnosti, kot bi jih pričakovali ob vzdrževanju psov, pa naj gre za nujo, konjička ali luksus. MILOŠ COROVIC POSEBEJ ZA DELO VARŠAVA, 27. marca — Posledice več nerodovitnih let zapored je občutiti ne le v preskrbi poljskega prebivalstva z mesom in drugimi živili, temveč tudi pri splošni hilanci gospodarskega razvoja države. Poljska Je bila prisiljena kupiti v tujini večji del za konvertibilno valuto približno 7 do 8 milijonov ton žitaric in živinske krme na leto, omejiti je morala uvoz blaga za široko potrošnjo ter surovin in reprodukcijskega materiala, kar je povzročilo nove nevšečnosti na tržišču ter v nekaterih industrijskih proizvodnih panogah. Zaradi tega je tudi razumljivo, da so na nedavni 11. plenarni seji CK poljske združene delavske partije razglasili nadaljnji intenzivni razvoj prehrambenega gospodarstva za eno od poglavitnih nalog, če ne celo za glavni cilj pri izvajanju tako imenovanega »gospodarskega manevra«. sklepov 15. plenuma CK PZDP, ki je oktobra 1974 sprejel kompleksen program razvoja celotnega živilskega gospodarstva do leta 1990. To 3,5-letno obdobje ni bilo ravno najbolj srečno izbrano za preverjanje takrat Sprejetih zahtev, vendar pa pri tem poudarjajo, da bi bile brez tega pravočasno sprejetega programa posledice slabih vremenskih razmer še mnogo hujše. Oh koncu plenarne seje je prvi sekretar CK PZDP Ed-ward Giarek v sklepnem govoru naštel najpomembnejše naloge. Te so boljše in smotrnejše izkoriščanje zemlje in agrotehničnih sredstev, hitrejši dvig proizvodnje živilske krme ter hitrejši razvoj zmogljivosti za predelavo kmetijskih pridelkov. Vzroki za premajhno produktivnost in ekstenzivnost kmetijske proizvodnjfe so v glavne« : v razdrobljenosti posestev. Na večjem delu od treh milijonov zasebnih gospodarstev malo uporabljajo agrotehnična sredstva ali pa sploh nič, tako da so tudi pridelki tam med najbolj skromnimi v tem delu Evro pe. Med najpomembnejše naloge spada reševanje vsaj miliijon hektarov obdelovalne zemlje, ki se postopoma spreminja v jalovino, saj so jo lastniki zapustili ali pa jo v zadnjih sedmih letih slabo obdelujejo. V zadnjih sedmih letih se je znatno okrepil družbeni kmetijski sektor. V tem obdobju je prevzelo državno kmetijstvo približno 800,000 hektarov. Poleg tega so ustanovili z združevanjem zasebnih proizvajalcev več kot 900 zadrug. Tempo socializacije poljske vasi ne more biti hitrejši, saj materialni pogoji, predvsem tehnična opremljenost družbenih gospodarstev, ne dovoljujejo ra. dikalnejšega zmanjšanja zasebnega sektorja. Nasprotno, zasebni proizvajalci želijo razširiti svoja posestva tudi na desetine hektarov, vendar s pogojem, da bi se specializirali za pridelovanje določenih kultur. Sodelovanje v kooperaciji in kontraktadji spada med osnovne pogoje za pridobivanje dobre pokoj nine po novem, pred nedavnim sprejetem sistemu pokojninskega zavarovanja za zasebne kmetovalce in njihove družine. Domnevajo tudi, da bodo na zasebne proizvajalce, ki so vložili precejšnja sredstva v opremo specializiranih posestev, manj vplivale spre membe konjunkture na tržt-šču ter da se v prihodnje ne bo več ponovil »pokol« prašičev, kakršnega so zabeležili leta 1973, oosledic pa tudi do leta 1980 ne bodo mogli odpraviti. Na plenarni seji je bilo slišati precej pikrih na rovaš znanstvenih inštitutov in načrtovalcev, ki so si premalo prizadevali, da bi spremenili strukturo proizvodnje in dvignili pridelek. Ce hoče Poljska zmanjšati, v prihodnosti pa tudi odpraviti uvoz živinske krme, potem bo morala znatno več površin zasaditi z žitaricami. Letos |im bo namenila približno 8 milijonov hektarov. Posebno pozornost so posvetili koruzi in pa pridelovanju tistih sort, ki se lahko prilagodijo ostremu poljskemu podnebju. Več pozornosti bo treba nameniti tudi »kralju gomoljev«, krompirju. Čeprav spada Poljska glede tega, med svetovne velesile, se vendarle ne more pohvaliti z visokimi pridelki, saj dosegajo kvečjemu 180 do 200 stotov na hektar. Tudi pri pospeševanju proizvodnje industrijskih ra stlin, predvsem sladkorne pese in raznih krmil, pričakujejo večjo pomoč znanosti. Lansko jesen so poplave v mnogih vojvodstvih uničile posevke (škodo bodo delno ublažili s pomladno setvijo Jarih sort). Kljub temu so letos načrtovali, da se bo proizvodnja dvignila za več kot 6,1 odstotka (leta 1977 se je samo za 0,8 odstotka), kar se jim zdi realno, če bodo pravilno izkoristili vsa sredstva, za katera se je zav-zel CK PZDP. Za boljšo preskrbo prebivalstva bo treba odpreti na desetine novih objektov živilske industrije, za njihovo moderno opremo pa so že izločili velika materialna sredstva. ILIJA MARINKOVIČ Stavka v zahodnonemški tiskarski in kovinski industriji do skrajnosti zaostrila nasprotja med kapitalom in delom — Posledice tehničnega napredka OD NASE BONSKE DOPISNICE BONN, 29. marca — Dolgoročne posledice tehničnega napredka v kapitalistični »družbi obilja« so najprej s stavko v zahodnonemški tiskarski industriji, zdaj pa v ogorčenem konfliktu v kovinski, preniknile v prvo vrsto razvojnih vprašanj dežele. Čeprav je zdaj vprašanje racionalizacij proizvodnih postopkov še omejeno na pogovore med avtonomnimi partnerji — delodajalci in sindikati v kovinski panogi — se je teža obravnavani') vprašanj že prevesila na raven iskanja celovitih rešitev. Izidi stavke, ki jo spremljajo obsežni nasprotni ukrepi delodajalcev v zvezni deželi Baden-VViirttemberg, bodo zato verjetno pokazali pravo razmerje moči v delavskem boju. toda tudi okvire skladnega razvoja celotnega gospodarstva. Bistvo spopada med delodajalci in delavci je v lahko ugotovljivih posledicah racionalizacij v kovinski industriji, ki je z razvojem elektronske revolucije, v bistvenem spremenila položaj v njej zaposlenega delavstva. Z uvajanjem elektronskih sestavnih elementov, ki so postajali vse manjši in vse cenejši in s katerimi so delodajalci zamenjavali elektromehanične funkcije, so postopoma odpadala delovna mesta, opaziti pa je bilo tudi povečanje deleža visoko strokovnega dela na račun kvalificiranega. Miniaturiziranje elektronskih elementov in integracija ti-sočev funkcij v mikroproce-sih je kot stranski proizvod osvajanja vesolja pomenila tehnični proboj tudi v industriji za široko porabo. Kar je posebej pomembno, revolucija se nadaljuje: medtem ko je imel leta 1965 elektron ski sestavni del povprečno 100 funkcij, jih ima danes že 100 tisoč in jih bo imel sredi prihodnjega desetletja milijon. pomena kvalificiranega delavstva. Prvi so zato ponujali določeno povišanje dohodkov sedaj zaposlenim delavcem, toda brez zagotovil, da jih kdaj v prihodnje ne bodo zamenjali z mikroprocesorji vodeni stroji, ali da ne bodo premeščeni na slabše plača na delovna mesta tistih, ki samo služijo vedno popolnejšim strojem. Sindikat je, narobe ugotovil, da kapitalu ne gre zgolj za tehnični napredek, ampak za višje zaslužke, ki bi nastali z izključevanjem deleža dela v celotnem proizvodu, in zahteval s tem v zvezi odgovorno obnašanje: tehnični napredek torej ne bi smel škodovati širokim delom prebivalstva, in bi na določen način v njem morali sodelovati vsi. Predlog: delodajalci naj zagotovijo zaposlenost in enake osebne dohodke delavcem, ki bi jih racionalizacije prizadele. Dolgotrajna pogajanja, ki jih predstavniki obeh strani vodijo ves čas stavke, pričajo o veliki stopnji konfliktnosti začetnih izhodišč in o težavnosti kompromisa, ki bi dol-I goročno zajel obe plasti vprašanja. Stavkovni spopad, ki ga doslej ZR Nemčija v taki ostrini ni poznala, pa je sprožil še vrsto drugih posledic. Vse 1 doslej je bilo sorazmerno lah- ko priznavati delavstvu pravico do stavke, dokler le-te niso ogrozile večjih sektorjev gospodarstva. Z najno-vejšund izkušnjami iz tiskarske in sedanje kovinske stavke pa je razmerje med kapitalom in delom zaostreno do skrajnih meja. Napetost se deloma izraža v dejstvu, da se nacionalni politiki oglašajo z interpretacijami dovoljenosti stavkovnega gibanja (... dokler ne škoduje nacionalnemu gospodarstvu,... dekler ne uniči enega izmed partnerjev), posebej pa v tem, da je kapital odgovoril na stavko kovinskih delavcev s pravim ogrožanjem eksistence delavcev, oziroma njihovega sindikata. Medtem ko je na primer stavka kovinskih delavcev zajela 69 podjetij in 146 tisoč delavcev, so v povračilo delodajalci zaprli 78 podjetij in 146 tisoč delavcev. S tem so hoteli zmanjšati pripravljenost sindikatov na boj. MOJCA DRCAR-MURKO Sporni,, leninizem" Živahne razprave med Špan skimi komunisti o petnajsti kongresni temi — Za in pr oti odstranitvi »leninizma« FOSEBEN TANJUGOV DOPIS MADRID, 30. marca — Na predkongresnih srečanjih španskih komunistov, ki so te dni po vsej Španiji, razpravljajo praktično o eni sami stvari, o predlagani petnajsti tezi za kongres, s katero bodo iz naslova partije odstranili termin »leninizem«, tako da ho definirana samo kot »marksistična, revolucionarna in demokratska partija«. Z razvojem so padali stro ški in medtem ko je bila ena funkcija leta 1965 vredna kakih deset dinarjev, se je 1975 pocenila na deset par. Proizvodnjo finomehaničnih izdelkov je omenjena revolucija že zajela, v mnogih drugih (industriji gospodinjskih strojev, ogrevalnih naprav, avtomobilski in telefonski) pa je na vratih. Velike možnosti se ji odpirajo v strojni panogi, kjer z uvajanjem laže vodljivih postopkov proizvodnja sredstev za delo še z dru. ge strani ogroža dosedanja delovna mesta in politiko za poslovanja. V razmerah stabilnega gospodarstva 1 majhne stopnje inflacije, z dohodki uravnoteženih izdatkov za socialno varstvo) so nacionalni gospodarstveniki ria začetku leta ugotovili« da je milijon nezaposlenih verjetno kritična meja trdnosti in da je torej z mnogovrstnimi ukrepi treba število nezaposlenih zmanjšati. Elektronska revolucija, ki na eni strani krepi tehnološke prednosti zahodnonemškega gospodarstva, se je torej na drugi strani izkazala kot uničevalka delovnih mest in torej dvorezni meč v pojmovanju napredka. • Dve strani, ki sta se spopadli v stavki, sta se postavili na nasprotujoči stališči: delodajalci so govorili o nujnosti tehničnega napredka na splošno, posebej pa še o tem, da je delavstvo z njim izboljšalo svoj položaj, sindikati pa so izpostavili bližiyjo perspektivo vse večje nezaposlenosti in zmanjševanja Svoj recept za visoko sta rost je dal Sirali Muslimov, ki je pred nekaj leti umrl v starosti 167 let: »Nikoli se mi ni mudilo. V življenju ne smeš hiteti, to je najpomemb. nejše. Seveda so potrebni redni in zmerni dnevni obroki. In končno: fizično sem delal 150 let.« Muslimov, ki je živel v vasi Barsavu v nadmorski višini skoraj 2.900 metrov, je tudi zraku pripisoval velik pomen. Na gerontološkem inštitutu v Kijevu, kjer spričo splošnega pomanjkanja delovne sile razmišljamo o možnosti, kako bi podaljševali aktivpi del človeškega življenja, potrjujejo recepte kavkaških metuzalemov. Vsi stari in prastari ljudje v SZ, tako ti. sti na Kavkazu kakor v drugih delih dežele, na primer v Jakutiji in okrog Poltave v Ukrajini, so vse življenje uži. vali preprosto, nemastno hrano, se izogibali cigaret in žganja, ne pa tudi vina, razen tega pa so do visoke sta. rosti fizično delali na prostem. V odprti debati o teh tezah je precej komunistov izrazilo bojazen pred tako naglim opuščanjem termina »leninizem«. V posameznih primerih ta bojazen in previdnost že skorajda preraščata v odpor proti »petnajsti tezi«. Prizadevajo si, da bi termin »leninizem« do nadaljnjega še ostal. Pravzaprav je odpor proti »petnajsti tezi« dvojen. Eni, teh je več, menijo, da tako pomembnega vprašanja ni mogoče rešiti na hitro, ter zaradi tega zahtevajo, da bd ga obravnavali na izrednem kotigresu partije. Drugi, teh Je manj,' težijo‘k temu, da bi »leninizem« v naslovu partije ostal. Takšno razpoloženje, dileme in odpor je bilo opaziti tudi na predkongresni konferenci madridske partijske organizacije, ene najmočnejših v državi. V odkriti in demokratični razpravi, v kateri so se mnenja močno razhajala, se je celo sam Carrillo večkrat zapored oglasil, da bi razložil in branil predlagano petnajsto tezo o opustitvi termina »leninizem«. Na tej liniji je sodelovala v razpravi tudi La Pasionaria, ki drugače v zadnjem času bolj poredko nastopa v javnosti. Razmeroma močna smer se Azerbajdžan ima največ stoletnikov, na 100.000 prebivalcev jih pride v tej republiki 84. Sveža zelenjava, ovčji sir in drugi mlečni izdelki, čaj kot pijača in meso v zmernih količinah — to so pogla vitne sestavine azerbajdžan-skega jedilnika — po oceni gerontbloškega inštituta v Ba kuju veliko prispevajo k temu svetovnemu rekordu. To. bak, kavo in alkohol čez mero odklanjajo, ker te snovi vnašajo motnje v življenjski ritem. Inštitut je pripravil za stoletnike posebne recepte za gibanje, priporoča pa tudi glasbo. V okolju modeme industrijske družbe se tudi v Sovjetski zvezi zmanjšujejo možnosti za rekordno starost, čenrav se povprečna življenjska doba nenehno daljša. Ob popisu leta 1959 je bilo 21.708 ljudi starih vsaj sto let, enaist let kasneje (1970) pa 19.304, čeprav se j« nasploh zvišalo število prebivalstva. Nizka starost za pokojnino očitno ne vpliva ugodno na dolgoživost. Ob prehodu od dela v pokoj po- i gosto nastane fizično stanje, I je na tej konferenci zavzemala, da bi vprašanje opustitve termina »leninizem« preložili na izredni kongres partije. Pri tem so bili delegati različnih mnenj. Predlog je bil s 334 glasovi proti in 228 za zavrnjen. O vprašanju so razpravljali dva dni. Posebno pozor - SANTIAGO CARRILLO: Obramba petnajste teze nost je vzbudil govor Simona Sancheza Montera, člana izvršnega komiteja CK KP Španije in novega sekretarja madridske organizacije, ki je med drugim dejal: »Mi ni- Bakuju potrjujejo - Zrak in gibanje ki ga zdravniki opisujejo kot »upokojensko bolezen«, za vse sovjetske stoletnike pa je značilno, da so pri 10 ali 12 letih začeli delati na prostem kot pastirji, vrtnarji, čebelar. Ji ali tesarji in da so se spričo čilosti šele pri 120 letih umaknili v pokoj. Po mnenju sovjetskih izvedencev je človeško življenje biološko začrtano na 100 do 110 let, večina ljudi torej umre 30 do 50 let prezgodaj. Čeprav je življenje laže skrajšati kakor podaljševati, so raziskovalci zbrali nekaj novih spoznanj. Na inštitutu za splošno genetiko so podaljšali življenje navadnih muh od 86 na 130 dni, s tem da so jih krmili z magnetizi. ranim sladkorjem. Miši, ki so na biokemičnem inštitutu dobivale vitamin, podoben vita minu B, so dosegle starost 10 mesecev nad povprečjem Na dvome- o dejanski starosti teh azerbaidžanskih očakov, če5 da ni zanesljivih listin, odgovarjajo gerontologi, da so ljudje že davno vpisovali rojstne datume v družinski koran ali jih vrezovali v bakrene posode in da so to hkrati s preverjanjem sporni, na na dogodke v preteklosti kar uporabni dokazi. Raziskovalci zamižijo na eno oko. če jubilant navala svojo starost, v luninih letih, kt imajo le 355 dni. saj ta razlika nanese v stoletju približno tri leta :n ne več. česar ne opuščamo, ničemur se ne odrekamo. Ne mi, temveč zgodovina, družbenogospodarski in politična razvoj, življenje samo je pustilo zadaj vrsto osnovnih Leninovih tez. S tem, da nismo več označeni kot leninistična partija,« je dejal, »v bistvu v naši politiki n.smo ničesar spremenili. Teoretična in revolucionarna načela partije ostajajo.« Ob koncu razprave je madridska delegacija s 443 glasovi za in 115 proti tezo sprejela. Podobno so razpravljali v Andaluziji- in Asturiji, kjer so tudi precej polemizirali zaradi petnajste teze, vendar ne toliko zaradi opustitve termina »leninizem«, kolikor zaradi naglice, da bi to storili. V Andaluziji so na glasovanju v pokrajinski konferen-oi sprejeli tezo s 332 glasovi, 51 delegatov pa je nasprotovalo. To sporno petnajsto tezo za 9. kongres KP Španije, ki bo od 19. do 22. aprila v Madridu, bodo verjetno potrdili tudi na drugih partijskih srečanjih v bazi, saj si je že pridobila prepričljivo večino celo v organizacijah, kjer je bilo pričakovati največ odpora, kot na primer v madridski. Lahko pa bi dejali, da vodstvo takšnega odpora ni pričakovalo. Hkrati se poraja vtis, da tudi odprte razprave in demokratičnega odločanja pri tem vprašanju ni hotelo preprečiti. Odpor proti tezi, ki se Je pojavil v bazi, prinaja z dveh strani: od starejših in bolj radikalnih kadrov, ki menijo, da termina »leninizem« ne bi smeli opustiti, ter od tistih, ki menijo, da tako pomembne poteze ne bi smeli delati v naglici temveč da bi bilo bolje, če bi razpravljali o njej na izrednem kongresu. Kakorkoli že, v zadnjem letu in pol se je KP Španije povečala in se spremenila, tako da danes prevladujejo v njej nove in mlajše sile, ki so. v celoti vzeto, glavna opora Carrillovi evrokomuni-stični Uniji. Komaj pred letom dni in pol je štela partija nekaj več kot 100.000 članov, danes pa jih že ima skoraj 300.000. To petnajsto tezo so sprejeli na plenumu CK KP Španije januarja letos. Z njo je partija na novo definirana, saj je odpadel termin »leninizem« kot preživel za razmere canašnje Španije. V tej tezi je poudarjeno, da se partija še nadalje opira na »tista Leninova določila, ki še lahko veljajo, da pa izhaja iz tega da leninizem ne more bit’ marksizem sedanjega časa«. »KP Španije,« je rečeno v tem dokumentu, »sprejema oktobrsko revolucijo kot svojo, hkrati pa zavrača pojave birokratizma in stalinizma kot nekaj marksizmu tujega« Ko je Carrillo razlagal to tezo, je poudaril, da so mnoge postavke preživele. Takšne so na primer preraščanje imperialističnih vojn v državljanske, termin strukture proletariata, proletarski in-temacionalizem, partija dokazanih kadrov in še nekatere druge. Vsekakor mora obstajati tudi odpor in bojazen, ugotavljajo v vodstvu KP Španije in pri tem namigujejo na polemične tone, k: jih je ta teza izzvala v bazi. BORISLAV LALIC RAZISKOVALCI DOLGEGA ŽIVLJENJA Glasba poživlja starost Sodelavci gerontološkega inštituta v življenjske recepte kavkaških očakov MOSKVA, 30. marca — Medžid Agajev uživa štiri leta zasluženi pokoj. Pred nekaj tedni je praznoval 143. rojstni dan, zdravniki pravijo, da je najstarcjšl prebivalec SZ trdnega zdravja Medžid-aga, kakor ga kličejo v azerbaj-džanski hribovski vasi Tikjabad, je še vedno član vaškega sovjeta, njegova rodbina šteje 150 članov, očak ima 123 vnukov, pravnukov in še mlajših potomcev. Sto dvajset lot je na konju in peš varoval ovce, leta 1904 je prvič ovdovel, iijegovi sedanji ženi je bilo ob letošnjem rojstnem dnevu 98 let. Gradbišče izkušenj Gradbince v Krškem zamenjujejo montažerji — Osemmesečna zamuda — Veliko znanja in tudi iznajdljivosti KRŠKO, 28 marca — Gradbena dela za prvo jedrsko elektrarno pri nas gredo h koncu, zato bo struktura zaposlenih — na gradbišču jih je ta čas 2(8)0 — kmalu spremenjena. Namesto gradbincev bodo poprijeli predvsem montažerji, to pa sta v glavnem Hidromontaža Mariboi ter Djuro Bja-kovič s svojimi proizvajalci. Prav te, dni je stekla montaža najtežjih delov, med njimi tudi tovorov, ki so zaradi načina prevoza vzbujali tolikšno zanimanje, pa tudi kopico najrazličnejših komentarjev. Danes je mogoče reči, da je večjna težke opreme že na gradbišču v Krškem, na Reki pa tudi 320-tonski stator generatorja, ki ga bodo po cesti pripeljali prihodnji mesec. Prevrnjeni 320 tonski parni generator so medtem že dvignili v zaščitni hram, saj so ameriški strokovnjaki poprej ugotovili, da ni poškodovan Skupna zamuda — to je I sedaj že uraden podatek — | pa znaša 8 mesecev, kar pomeni, da bo s poskusn.m obratovanjem mogoče pričeli šele decembra 1979. Te dni so na gradbišču naše prve jedrske elektrarne pričeli z dvigovanjem več sto-tonske opreme, pogoj za to delo pa so v minulih dveh mesecih izpolnili delavci mariborske Hidromcntaže. Njihove ekipe so bile na grad bišču cid začetka, za kvalitet no in v roku opravljeno delo jim je VVtsiinghouse izrekel posebno puznanje, nato pa so pod sam vrh zaščitnega hrama postavili 290-tonski polami žerjav, delo Litostroja iz Ljubljane Spremljajočih težav je bilo veliko, vse od pomanjkljive tehnične dokumentacije do prostorske utesnjenosti in le veliki strokovnosti zaposlenih gre zasluga, da so delo opravili. Samo primer: tudi 80 ton težke elemente so morali dvigovati s priročnimi sredstvi, zato pa do 5 milimetrov na tančno in v prostoru, ki ima vsega 32 metrov premera. Polami žerjay je medtem preizkušen in prevzet, v naslednjih dneh pa ga bodo uporabili za postavitev obeh parnih generatorjev, reaktorske posode in druge opreme v sVoja ležišča. Po besedah vod je montaže Cveta Viranta so delavci pri dosedanjih opravilih, ki so bila izredno zahtevna, natančna, pa tudi nevarna, pokazali veliko mero iznajdljivosti in znanja. Hidromontaža Maribor je kot glavni izvajalec montaže za primarni del jedrske elektrarne že doslej vgradila tudi vse vbetonirane dele, drenaž-ne cevi in najrazličnejše cevovode procesnega sistema ter opravila prevoz težkih tovorov Za vse to so seveda morali dokupiti najrazličnejše naprave. Samo jeklenih delov je preko 2.000 ton, varjenje je terjalo 11.000 delov nih ur, vgradili so še 1.000 ton cevovodov in obešal ter podpor, samo drobnih cevovodov je za 33 kilometrov. Mimo tega so že opravili 80 odstotkov elektromontažer-skih dol, v celoti vzeto pa je za njimi vendarle šele tretjina naloge, ki so jo sprejeli. Delavci Hidromontaže, v Krškem jih je danes skoraj 700. bodo zato na gradbišču ostali vse do konca gradnje, njihov delež pri prvi jugoslovanski »nuklearki« pa bo nadvse pomemben. VLADO PODGORŠEK »NUKLEARKA« RASTE — Gradbena dela v jedrski elektrarni Krško gredo h koncu, zdaj je na vrsti mon. taža velikih in težkih delov Zahtevne in natančne na loge so velika šola za vse delavce na gradbišču bodoče elektrarne. Foto: Miško Kranjec Denar na kolesih LJUBLJANA, 30. marca (Tanjug) — Ce je trg merilo uspeha, bo slovenska avtomobilska industrija, sodeč po .njeni ekspanziji, kmalu prehitela svoje veliko bolj znane konkurente. Pionir avtomobilske industrije v Sloveniji, Tovarna avtomobilov Maribor (TAM), ena prvih avtomobilskih tovarn na Balkanu in v tem delu Evrope, ima danes 12.000 delavcev. TAM izdeluje gospodarska in terenska vozila, kombije, minibuse in avtobuse, ki vozijo po cestah vseh petih celin. V mariborski tovarni izdelujejo tudi posebna vozila, namenjena različnim gospodarskim panogam, v zadnjem času pa tudi tirniška vozila. Z večjo produktivnostjo in boljšo organizacijo dela se je celotni prihodek povečal s 3,9 milijarde dinarjev, kolikor je znašal v letu 1974, na skoraj devet milijard dinarjev konec leta 1977. Vrednost izvoza, ki je leta 1974 znašala 11 milijonov dolarjev, se je do letos skoraj trikrat povečala. Okoli 6000 zaposlenih v drugi slovenski tovarni avtomobilov, Industriji motornih vozil iz Novega met.! (IMV) izdeluje gospodarska, komercialna in posebna vozila, potniške avtomobile in počitniške prikolice. IMV proizvaja tudi servisno opremo za nadzor, vzdrževanje in popravila vozil in drugo mehanizacijo. Program proizvodnje potniških avtomobilov, ki ga IMV izvaja na osnovi dolgoročne industrijske kooperacije s francosko firmo Renault zajema modele R4 TL special, R 12 in R 16, kmalu pa bodo začeli proizvajati še dva druga Renaultova modela. Od leta 1974 je kolektiv IMV v svoji poslovni politi, ki namenil posebno pozornost posodobitvi proizvodnje in uvajanju tehnoloških inovacij. Tovarna je danes v zaključni fazi gradnje in opremljanja, leta 1980 bo s tekočega traku prišlo 100.000 potniških in 10.000 gospodarskih vozil ter 50.000 prikolic. Celotni dohodek je leta 1974 znašal okoli dve milijardi, letos pa ga je dvakrat več. Tudi vrednost izvoza se je povečala za okoli dvakrat in je lani znašala 36 milijonov dolarjev. Slovenska tovarna avtomobilov Cimos iz Kopra na podlagi Citroenove tehnologije in opreme izdeluje potniške avtomobile, posebna vozila, tehnično opremo zanje in avtomobilske dele. Po citroenih GS, dyane 6 in citroenih CX ter posameznih vrstah posebnih vozil na domačem trgu vlada tolikšno povpraševanje, da tovarna trenutno lahko pokrije le manjši del potreb domačih kupcev. Celotni prihodek je bil v letu 1974 sedem milijonov, do letos pa se je povečal na 14 milijonov dinarjev. Spričo izrednega zanimanja domačih kupcev za vozila, ki jih izdeluje Cimos je izvoz rahlo stagniral. Pričakujejo pa, da se bo izvoz v prihodnjih letih občutno povečal, kar jim bo omogočilo, da bodo čedalje bolj neodvisni od matične tovarne. Najpomembnejše naloge slovenske avtomobilske industrije v prihodnjih letih so usmerjene k tesnejšemu medsebojnemu povezovanju. Temelj tehnične kulture Zveza radioklubov Slovenije se vse bolj opira na lastne sile, posodablja svoje naprave in težišče svojega dela prenaša v klube - Pestro, raznoliko delo KRŠKO, 27. marca — Murska Sobota, Domžale, Kranj, Ljubljana, Triglav, Radomlje, Krško, Slovenska Bistrica — to so imena najaktivnejših slovenskih radioklubov, ki skupaj z ostalimi sedemdesetimi tvorijo močno bazo tehnične kulture, v kateri ne iščejo posamezniki zgolj osebnega zadovoljstva, marveč so pripravljeni in usposobljeni priskočiti na pomoč v primeru naravnih nesreč in ob drugih izjemnih dogodkih. Na nedavni VI. konferenci Zveze radioklubov Slovenije, ti jo je vzorno pripravil trski klub Rotocel, so delega :i dovolj enotno ugotavljali, la se njihova organizacija vse aolj opira na lastne sile, posodablja svoje naprave in te-iišče dela prenaša v klube. V anskem letu so podpisali tudi samoupravni sporazum z ■epubl.škim štabom teritori-line obrambe, sekretariatom notranje zadeve In sekre-.anatom za ljudsko obram uo ter s tem dobili potrditev, da' sodijo med naše pomembnejše organizacije. Vsega s ;em seveda še niso rešili, kaj t.i odnos družbe se do teh lične kulture le počasi iz ooljšuje. Kako naj bi sicer razumeli, da v mnogih ob 5inah še niso rešili financiranja radioklubov - ponekod so stalne vire našli pri kul-;urni, drugod spet pri izobraževalni ali tri telesnokultur ni ■ skupnosti — ali da se predstavniki ZSMS ne od šivajo na vabila Zveze radioamaterjev Slovenije, čeprav je v njihovih vrstah 80 odst mladih in podobno. »Morda smo za tak odnos krivi tudi klubi sami, saj se ne znamo uveljaviti v lastnem okoliu ki nam .je pogosto bolj da leč kot Amerika in druge oddaljene dežele, s katerimi več-krat dnevno vzpostavljamo zveze,« je deial v razpravi eaen od delegatov. Od Velenja do Šoštanja bo jezero ŠOŠTANJ, 28. marca - V domu kulture v Šoštanju je skupščina občine Velenje raz stavila deset večjih panojev z načrti o izkoriščanju premoga na območju Družrnirja, Gabrk, Šoštanja. Metleč in Topolšice, v naslednjih nekajletnih obdobjih. Deset dokaj preglednih panojev, kakor tudi grafični prikaz pro. siorskega razvoja občine Velenje, so izdelali na Zavodu za urbanizem v Velenju. Občane najbolj vznemirja zarisano okrog 8 km dolgo jezero, ki se bo raztezalo od Velenja preko Družrnirja, Gabrk in dela Šoštanja ter Met-leč skoraj do sredine Topol fcice. V. K. No. delo prizadevnih amaterjev je kljub temu pestro in raznoliko: poleg osnovne dejavnosti skrbe za tehnično vzgojo, izobraževanje in usposabljanje članov, tekmujejo, grade svoje domove in bivake, v Ptuju so od nedav nih volitvah vzpostavili 35 zvez in imeli pri delu 70 operaterjev, v Domžalah veliko delajo z miadimi, pov sod širijd konstrukcijsko de javnost ter sodelujejo s svojim laboratorijem v Ljubljani. skratka, znanost se napa ja ob praktičnem delu. »Te m druge aktvnosti so našle mesto tudi v našem letošnjem delovnem programu Zvrstila se bo vrsta strokovnih seminarjev, mladim bo mo približali področje elek tronike poskrbeli bomo za učila, pripomočke in litera turo, oživili bomo tekmovanje »lov na lisico«, ki nudi možnost za množično rekreativno dejavnost članov, klu bom bodo omogočili nabavo aparatur in se v večji meri odprli navzven. K temu bo prispevalo naše sodelovanje na srečanju slovenskih vezistov in kurirjev 10. januar ja na Lisci ler na zveznem zboru radioamaterjev Jugoslavije ob B, irskem jezeru pa seveda tesnejši stiki z JLA Razmišljamo o postavitvi sprejemno-oddajnih naprav na deloviščih mladinskih brigad in ob drugih podob nih manifestacijah,« razlaga predsednik Zveze radioamaterjev Slovenije. Glasovi slovenskih radio- amaterjev se bodo prek moč nejših kratkovalovnih in ultrakratkih radijskih postaj še pogosteje oglašali po vsem svetu in mu sporočali resnico o naši deželi, posamezniki pa spletali vezi prijateljstva ter s svojim komuniciranjem ohranjali usposobljenost za sodelovanje v našem splošnem ljudskem odporu. • Zveza radioamaterjev Slovenije povezuje ta čas 78 klubov, le v štirih občinah še nimajo razvite te dejav nosti. Med 8.000 aktivnimi člani imajo 1.650 usposobljenih operaterjev, ki ravnajo s sodobnimi napravami tn vzdržujejo stalne stike s vse mi deželami sveta. Samo lani je zveza omogočila kili bom nakup 151 močnejših radijskih postaj. Novi predpisi o delu amaterskih radijskih postaj dajejo lepe možnosti udejstvovanja vsem, ki se za nimajo za ta del tehnične kulture. VLADO PODGORŠEK V tujino tudi z našimi projekti Z združitvijo gradbincev in projektantov do prve inženiring DO LJUBLJANA, 30. marca — Z uspelim referendumom se je danes kolektiv »Projekt-niz-ke zgradbe« opredelil za pridružitev k »Slovenija ceste«, ki ima v 8 tozdih več kot 3 tisoč zaposlenih, tako da bo »Projekt — nizke zgradbe« že deveti tozd »Slovenija-ceste«. Z novo integracijo, ki povezuje projektante in gradbince,, smo dobili v Sloveniji prvo inženiring organizacijo na področju nizkih gradenj, ki lahko nudi doma in v tujino kompleksne storitve — od idejnih študij in raziskav vse do gradnje najrazličnejših objektov na področju niz-kih gradenj. Doslej so se »Sloveniia-ceste« že uveljavile kot gradbinci marsikje v tujini, poslej se odpirajo realne perspektive za prodor na tuje tudi projektantom. V no. vem projektantskem tozdu bo delalo okrog 120 strokovnjakov za nizke gradnje. Tujina terja več Poklic učitelja dopolnilnega pouka v slovenščini zahteva veliko mero vživetosti v razne otrokove probleme PORTOROŽ 27. marca — Suho jim pravimo učitelji dopolnilnega pouka v slovenskem jeziku zn otroka tistih, ki so na začasnem delu v tujini. Živijo ujete med otroškimi željami, skrbmi in vedoželjnostmi, ki jih nenehno lovijo v tenke mreže svojega lastnega čustvovanja, ki ima na tujem vse drugačno moč in barvo kot doma. NajlepSe barve mu daje materinščina. Vsako leto se zberejo na seminarju, ki jim ga pripravijo, izobraževalna skupnost, zavod za šolstvo in zve za kulturnih organizacij. Pri dejo iz ZR Nemčije, Švice Belgije, Avstrije in Švedske le za tiste iz Kanade in Av stralije je pot predolga. Pri dejo tudi iz Slovenije; tisti, ki se pripravljajo na to, da bodo odšli v tujino. Milena Skrtova, doma iz Kopra je od vseh enaindvaj setih, kolikor jih je na leroš njem seminarju, najdlje na tujem. Dve leti v Berlinu in štiri leta v Stuttgartu, »čez kakšno leto se bom vrnila in postala upokojenka«. Ra zen poklica, ki se je pri njej poistovetil z idealizmom, tako pravi sama, in pa z ži vahnost.jo, ki jo opazijo dru gi, jo v tujem kraju zadr- žuje tako- dolgo tudi hči, ki tam živi. »Bolj kot vse dfugo si želim povratnih informacij,« pravi učiteljica Skrtova. »Vsakemu učencu, ki se vrne do mov, dam pismo za učite tja v njem ga prosim, naj mi ob semestru sporoči, kako kaj otrok napreduje. A doslej mi ni odgovoril še nihče, le za dva svoja učenca, ki sem ju zadnjič slučajno srečala, sem izvedela, da ji ma gre učenje tudi doma lepo od rok, da sta prav dobra.« To, da se vsak dan pre važa iz enega kraja v dru gega, »je še najmanj«, in je še zdaleč tako ne utruja, kot ji kalijo razpoloženje takšni njeni kolegi, kot je bil tisti, ki ji je po deklici, ki se je ponovno vrnila v Stuttgart poslal pisanje, v katerem ji »naroča«, naj kar zadeva slovenščino, otroke nauči naj važnejšega, kaj je samostai nik in kaj pridevnik ... Učiteljica Skrtova ima po leg tako imenovanega dopo) nilnega pouka še eno delo ki pa ga tudi ne označuje kot, delo, ampak kot del svo jega življenja: pri Triglavu društvu prijateljev mladine vodi dramski krožek »Novo letna predstava se nam je kar posrečila, čeprav nam je de dek tik pred polnočjo zbo lel in je namesto njega na stopila babica, se pravi jaz, in upam, da mi avtor ne bo zameril, ko mu povem, da sem mu igro njalce priredila.« še isti dan je imela priložnost povedati mu, saj je, prav zaradi nje in njenih kolegic, prišel v Portorož tudi on »Morda bom na za ključnem večeru povedala kakšno Zupančičevo pesem, ne vem. odvisno od tega, ali mi bo v žilah kaj zaigralo ali ne...« V Stuttgartu je namreč priredila Zupančičev večer. »S tremi recitatorkam, v dolgih črnih oblekah, pa petnajstimi ljudmi, ki so nas prišli poslušat, a večer je vseeno stoodstotno uspel.« Helena Deisinger, doma iz Celja, je ena najmlajših. V Reutlingenu, kraju blizu Stuttgarta, je »komaj« leto dni Tam so z njo tudi njen mož, socialni delavec in hčeri, stari osem in deset let. »Starejša ima zelo razumno očiteljico, v začetku je ni ocenjevala, zdaj pa ji učenje kat lepo gre,« pravi njena mati, ki je na seminarju nekajkrat povedala, kako zelo pomembno se ji zdi, da je slovenska učiteljica, ki uči otroke na tujem, nanje predvsem čustveno navezana.. »Pa MILENA SKRT: Najdlje med slovenskimi učenci v tujini ne samo ona tudi naši kolegi, ki dobijo te otroke, kadar se spet vrnejo domov, bi morali mistiti na to, da je šel njiliov socialni in psihični razvoj drugačno pot, kakr šne so sicer pri otrocih va jeni . .« Tako se ne bi smelo niko i!iiiiimiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiMmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim — == I IZOISKA LADJEDELNICA 1 '-S+S*- Dok prinaša i ^ ^ i miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimi Končno večji upi? V Sloveniji morda že pred poletjem turistična poslovna skupnost — Drugi so »prepisali« naša izhodišča LJUBLJANA, 30. marca — Na seji Iniciativnega odbora za ustanovitev turistične poslovne skupnosti na ravni naše republike so se dogovorili, da bi morali najpozneje do konca letošnjega junija pripraviti vse potrebno za ustanovno skupščino, kjer bi s podpisovanjem samoupravnega sporazuma ustanovili te vrste skupnost v Sloveniji. Ce bo ta sklep uresničen, potem lahko rečemo, da se slovenskemu turizmu vendarle odpirajo nekoliko svetlejše perspektive in upanje, da bomo v turizmu v prihodnosti poželi boljše sadove kot doslej. Program Graškega sejma Veliko razstavljalcev iz SFRJ — 4. maja bo jugoslovanski dan MARIBOR, 30. marca — Sinoči je zastopnik Graškega sejma dr. Franz Kager seznanil novinarje s programom spomladanskega Graškega sejma, k) bo. odprt od 29. aprila do 7. maja. Na njem sodeluje 2133 podjetij iz 40 držav. Jugoslavija je z 82 podjetji na tretjem mestu po številu raz-stavljalcev. V okviru Sejma bo 4. maja jugoslovanski dan, ko bodo Turistične zveze Slovenija, Hrvatske in BiH organizirale tiskovno konferenco o letošnji jugoslovanski turistični ponudbi. Zvečer bo v kongresni dvorani tradicionalni sprejem, ki ga bosta priredili Gospodarski zbornici Slovenije in1 Hrvatske v sodelovanju z jugoslovanskim generalnim konzulatom v Gradcu. V okviru sejma bodo organizirali vrsto specializiranih razstav in prireditev. M. K. V slovenskem turizmu zadnja tri leta ne moremo biti ravno zadovoljni s poslovnimi rezultati, zlasti nazadujemo pri tujskih prenočitvah in deviznem dotoku, kjer smo med republikami skoraj najmanj uspešni. Slabim dosežkom v zadnjih letih botruje v Sloveniji vsekakor velika razdrobljenost in slaba poslovna povezanost številnih organizacij, ki nudijo turistične storitve. Doslej smo v naši republiki ustanovili štiri regionalne turistične poslovne skupnosti (pomurska, obalno-krška, celjska in zdraviliška), v kratkem jo bomo dobili še v Ljubljani in baje tudi na Bledu. V razpravi so opozorili, da bi morali v osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi republiške turistične poslovne skupnosti jasneje opredeliti nekatere poslovne naloge in to ne samo za eno: letno obdobje, marveč vsaj do leta 1980. Menili so tudi, du pri obravnavanju sporazumov, ki jih bo treba v tozdih dati v javno razpravo, ne bi smeli pretirano dlakocepiti, saj končno niso poglavitne samo smernice in sklepi na papirju, marveč tu- i di vsebina dela. Marsikaj bo I še treba dopolniti s prakso, Opozorili so tudi, da o takih skupnostih v Sloveniji razpravljamo že dve leti, vendar smo pri uresničevanju stališč precej neučinkoviti, medtem ko so lani slovenska stališča »skoraj prepisali« v BiH in Vojvodini, kjer že imajo na ravni republike oz, pokrajine takšni skupnosti, pripravljajo pa jo tudi v Hrvaški. Opozorili so, da ustanavljanje teh skupnosti ne sme prispevati k bohotenju uredniškega oz. adnrnistrativnega aparata. Vsekakor se bodo morali v tozdih opredeliti za skupno reševanje tistih poslovnih nalog, ki bodo pri vseh podpisnicah sporazuma čim prej dajale ugodne finančne rezultate. Katere pa so prednostne skupne naloge v turizmu in gostinstvu, pa se morajo seveda konkretno odločiti v bazi združenega dela. IGOR PREŠERN li več zgoditi, da bi »učitelj vrgel otroku v obraz, šli ste gor zaradi denarja, prišli ste naza.j polni mark, zakaj se ne vrnete, od koder ste prišli .. « Deisengerjeva poučuje otroke od - prvega do osmega razreda. Razdeljeni so v tri skupine, ki jih hkrati zapo sli tako, da dvema skupina ma naloži tiho delo. Tudi prvošolčke ima razdeljene v dve skupini, kajti eni so se v nemškem razredu začeli učiti tiskanih črk, drugi pa pisanih. »Vsake na glas izražene misli sem vesela, pa HELENA DEISINGER: Razvoj otrok zdomcev ubi. ra posebna pota naj jo otrok še tako nerodno izoblikuje! Naši kriteriji ocenjevanja so prav gotovo čisto drugačni kot' tisti, ki srtjo jih imeli doma, saj vemo, da je veliko otrok v tujini, ki jim je dopolnilni pouk edi na možnost, da govorijo slo vensko. Starši so skoraj , vsi po ves dan- v službi, v šoli govorijo nemško . .. Vzklika »ne znaš« jaz nikoli ne uporabim.« Marija Horvat-Kerec uči-teljuje v Kozjem in je še »v pripravi«. Doma je iz Prekmurja, s tistega dela Slo venije, ki ima največ zdom cev »Dolga ;eta sem »prisluškovala« otrokom, ki so se vrnili iz tujine, za enega od njih sem redno - pisala 'dnevnik. bil je bister, ukažejen, a povsod so ga čakale ovire, dolgo se ni mogel vključiti. Imam občutek, da je z otrokom ki ga odpelješ v tu MARIJA HORVAT-KEREC: Po vrnitvi v domovino čaka otroka vrsta ovir ijino, tako, kot če ga posta viš na drug planet«. Zato ji je toliko do tega, da spozna tudi ta »drug planet«, ker bč potem, ko se bo vrnila z njega, govorila isti jezik kot otroci — zdomci In njena popotnica bo kar bogata. VESNA MARINČIČ En dan za 21.100 Ion lignita VELENJE, 30. marca — Kolektiv Rudnika lignita Velenje je te dni izpolnil nalogo, ki jo je prevzel na pobudo komunistov in sindikata v delovni organizaciji. S tremi delovnimi zmagami — rekordnim izkopom pre. moga v enem mesecu, najvišjo povprečno dnevno proiz. vodnjo in največjim dnevnim izkopom doslej sploh, so izpolnili svoje obljube. Potem ko so lani velenjski rudarji prvič po dolgih letih obtičali pod letnim planom — za 100 tisoč ton ali za 2,3 odstotka — so letos planirana predvidevanja začeli presegati že v februarju. Delovni načrt so tedaj presegli za 28 tisoč .ton in si s tem zagotovili dober Start tudi, za marec, ki ga upravičeno imenujejo rekordni mesec. Najprej so potolkli dva rekorda najvišjih dnevnih izkopov — ko so osmega marca nakopali 20.300 ton in dobrih štirinajst dni za tem, 24. marca, že 21.1000 ton lignita. To je seveda občutno vplivalo na mesečno proizvodnjo, ki bo za 45 tisoč ton višja od načrtovane, in je sploh najvišja mesečna proizvodnja Rudnika lignita Velenje doslej. S tem so rekordno povečali tudi povprečni dnevni izkop, ki se je povzpel že na 18.700 ton. »Vsi ti rezultati seveda niso naključni, temveč so plod Velikega prizadevanja vseh članov našega kolektiva,« pravi te dni inž. Slavko Janežič, predsednik kolegijskega poslovodnega organa v Rudniku lignita Velenje. Vse smo dosegli v rednem delovnem času, vendar ob intenzivnem izkoriščanju mehanizacije in veliki disciplini vseh delavcev pri izpolnjevanju delovnih obveznosti.« Dobri proizvodni rezultati v mesecu "marcu bodo velenjskim rudarjem olajšali tudi izpolnitev letnega načrta. Ta je sicer le za 100 tisoč ton višji od lanskega, vendar ga morajo uresničiti v 265 delovnih dneh, oziroma v delovnem letu, ki bo kar za 17 dni krajše od minule, ga. IVICA BURNIK KOLESARSTVO TROFEJA PANTALICA MLADI C. SARONNI PONOVNO ZMAGAL Njegovi uspehi kažejo, da se razvija v odličnega tekmovalca, čeprav je profesionalec šele leto dni FERLA — Mladi Giuseppe Saron-ni je profesionalec komaj leto dno, toda s svojimi nastopi je potrdil, da dobiva italijanski kolesarski šport z njim tekmovalca, na katerega bo moral resno računati. V zelo kratkem obdobju si je priboril vrsto uspehov in to že kar v slogu pravega veterana. Včeraj je Saronni osvojil tudi mednarodno kolesarsko dirko za «Trofejo Pantalica». Manjkala sta sicer Moser in De Vlaeminck, kar mu je nedvomno olajšalo delo, kljub temu pa je zmagal povsem zasluženo. Zaradi De Vlaeminckove in Moserjeve odsotnosti ni bilo namreč tekmovanje prav nič osiromašeno, ampak nasprotno, izredno razgibano, pa tudi naporno. To potrjuje tudi podatek,' da je od 118 tekmovalcev, ki so startali, prišlo do cilja le 33, med onimi, ki so odstopili, pa so bili tudi Gimondi, Basso, Barone in drugi. Dirka se je v bistvu odločila v zadnjem naletu, v katerem je sodelovalo deset kolesarjev, sedemsto metrov pred ciljem se je začel končni sprint peterice, 50 metrov pred belo črto pa je bilo ime zmagoval- ca že znano: Saronni je imel tedaj že dovolj prednosti za osvojitev 1. mesta. Lestvica: 1. Saronni, ki je prevozil 210 km dolgo progo v 5.50’ s p.h. 36 km na uro. V njegovem času so sledili še: 2. Panizza 3. Knudsen 4. Beccia 5. Bitossi 6. Baronchelli po 02” 7. Antoni ni 08” 8. Visentini 13” 9. Perletto 20” 10. Lualdi 27” 11. Gavazzi 45” 12. Casiraghi 13. Chinetti 14. Conti 15. Donadello po 50” NOGOMET BUENOS AIRES - Danes bo v Limi mednarodno prijateljsko nogometno srečanje med Perujem in Bolgarijo. Včeraj je Bolgarijo premagala Argentina s 3:1. v KOŠARKA RAZNA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM Borovci danes s prvim na lestvici V Dolini bodo igrali proti De Bortoliju - V prvenstvu «propaganda» slovenski derbi v Nabrežini - V 1. moški diviziji naši favoriti Tudi velikonočni prazniki so za nami. Naše košarkarske ekipe bodo danes in jutri nadaljevale s prvenstvenimi nastopi. Medtem pa sta se končali dve ligi, v katerih sta i-grali, kot edina slovenska zastopnika na Tržaškem, Kontovelovi peterki. Za nami je torej mladinski finalni turnir, v katerem je Kontovel povsem zadovoljil, in za nami je tudi prvenstvo dečkov, v katerem pa so, žal, Kontovelci ostali na zadnjem mestu praznih rok. PROMOCIJSKO PRVENSTVO V četrtem povratnem kolu te lige bodo borovci že danes igrali proti vodečemu na lestvici, proti ekipi De Bortoli, «Plavi» bodo danes seveda pred izredno težko nalogo. V Gorici so proti temu nasprotniku seveda izgubili. De Bortoli namreč uvršča več košarkarjev, ki so igrali v višjih italijanskih ligah in med vsemi izstopa Kristiancich, ki je celo igral v prvi italijanski ligi. Proti taki peterki bodo seveda borovci skušali dati vse od sebe. Po slabem startu v tem prvenstvu so namreč nanizali vrsto pomembnih zmag in trenutno so pri samem vrhu lestvice. ViMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiuiiiiimiiriiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiuifiimmiitiiiiiiiiiii ODBOJKA V RAZNIH LIGAH Po velikonočnih praznikih zopet živahno na igriščih Kras in Olympia bosta v 1. MD v tem kolu igrala na tujem Po velikonočnih praznikih se bodo odbojkarska prvenstva spet nadaljevala. Ker bodo jutri v Rimu volili novega predsednika FIPAV so bile nekatere tekme preložene. Tako bosta naši dve šesterki v ženski C ligi počivali. 1. MOŠKA DIVIZIJA Vodeči Kras bo drevi igral v Turjaku. Domači Libertas spada med slabše, zastopnike v tej konkurenci. Igralci tega društva pa delajo največ preglavic tekmovalni komisiji, ki mora ukrepati po vsaki odigrani tekmi zaradi nešportnega 'Vib-' našanja. Ne glede na te okoliščine Kras ne (>o imel težkega dela, da bi pospravil deseti par’točli. 'Domačini so bili doslej samo petkrat u-spešni in poleg tega bodo morali stopiti na igrišče okrnjeni. V gosteh bo igral tudi naš drugi zastopnik v tej ligi — goriška O-lympia. Ne glede na to imajo Špacapan in tovariši lepe možnosti, da dosedanji izkupiček povečajo še za dve točki, šesterka PAV Despar je bila doslej samo dvakrat uspešna in bo tako slej ko prej potegnila še desetič krajši konec. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na pot se bodo morale podati tudi odbojkarice Kontovela, in sicer v Mariano. Slovenske igralke imajo z Intrepido odprt račun, saj jih je v prvem delu prvenstva zlahka prežgala na Proseku. Na lestvici je Kontovel z dvema točkama več na osmem mestu, njegove drevišnje nasprotnice pa so na predzadnjem. Srečanje samo bo priv gotovo izredno izenačeno. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Drugi neposredni obračun med e-kipo ACLI in Hrastom v Ronkah bo tudi izredno izenačen. V Gorici so slavile gostje s 3:1. Vsekakor pa moramo omeniti, da je igral Hrast na začetku prvenstva slabše kot v zadnjih nastopih. Tudi lestvica po- trjuje našo napoved, da je med tema dvema nasprotnikoma minimalna razlika (samo dve točki). 3. MOŠKA DIVIZIJA Odbojkarji Bora bodo odigrali letošnjo tretjo prvenstveno tekmo v ponedeljek zvečer. To pot bodo imeli v občinski telovadnici v Dolini na drugi strani mreže ARCCS, ki je bil (prav tako kot naši fantje) enkrat uspešen. Kljub temu, da i-grajo v gosteh, imajo slovenski zastopniki lepo možnost za uspeh. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Mlade odbojkarice Sloge bodo danes popoldne, pdigrale, letošnjo tretjo prvenstveno tekmo. Po dveh porazih se jim obenem ponuja tudi lepa priložnost za prvi uspeh. Ekipa UISP je igrala samo enkrat s Sokolom in tudi izgubila. Po dveh uspešnih nastopih se ponuja Sokolu lepa priložnost, da zmagovito pot še nadaljuje, ker S. Luigi ne bi smel predstavljati nepremagljive o-vire, kljub temu, da igra doma. V skupini B bo igral samo Breg, ker sta Kontovel in Bor odigrala medsebojno srečanje 3. kola že pred prazniki. Mlade Brežanke se bodo morale spoprijeti jutri dopoldne z Fiorentina - Atalanta 1 Inter - Verona 1 Juvcntus - Torino 1 LR Vicenza - Foggia 1 Napoli - Lazio X Perugia - Milan X Pescara - Genoa 2 Roma - Bologna 1 Avellino - Ternana 1 Bari - Lecce 1 Sampdoria - Cagliari 1 Grosseto - Livorno X Spal - Rcggiana 1 X 2 Borbenosti pod koši se je treba naučiti že v rani mladosti vodečo OMA, ki je v prvih dveh nastopih slavila prepričljivo zmago. Slovenske odbojkarice čaka dokaj težka naloga. G. F. NOGOMET Za mesto predsednika FIFA Brazilec Havelange edini kandidat ZtlRICH ^ ^razilec Joao Havelange bo gotovo predsednik mednarodne nogometne zveze (FIFA) še za nadaljnja štiri leta. Na letošnjem zasedanju te''organizacije, ki se bo začelo 30. maja v Buenos Airesu, ne bo imel namreč nobenega konkurenta, glede na to, da je 61-letni Havelange edini kandidat za to funkcijo. Rok za predložitev kandidatur je zapadel včeraj, dotlej pa je prispela le Havelangeova kandidatura. 1. MOŠKA DIVIZIJA V zadnjem kodu prvega dela tega prvenstva so vsi trije naši zastopniki na Tržaškem favoriti za zmago. SKUPINA B Jadran bo jutri igral proti peterki San Sergio, ki je v zadnjem trenutku zamenjala ekipo SABA, ki je iz lige izstopila. Naši košarkarji so na vrhu lestvice brez poraza in tudi v jutrišnjem srečanju bi morali pospraviti nov prvenstveni par točk. SKUPINA C Kontovel bo drevi jurišal na drugo prvenstveno zmago. Kontovelci bodo namreč drevi igrali proti Don Boscu. Vsekakor pa ne gre podcenjevati tega nasprotnika, saj so košarkarji Don Bosca v minulem kolu poskrbeli za veliko presenečenje, s tem da so premagali kar v gosteh vodeči Juventus. Tudi poletovci bi morali brez težav odpraviti ekipo Grandi Motori. Tavčarjevi varovanci so trenutno prvi na lestvici in bodo seveda hoteli to mesto tudi obdržati. KADETI Brežani bodo danes doma igrali s Ferroviariom B. Doslej so naši fantje ostali praznih rok in bodo danes poskušali srečo proti drugi postavi Ferroviaria. Italijanska peterka pa je doslej igrala izredno zanesljivo, tako da bodo naši fantje pred zelo težko nalogo. Borovci bodo jutri gostovali v Skednju. »Plavi* so doslej slavili le v enem srečanju, v slovenskem derbiju proti Bregu. To je res premalo 7,a to ekipo, ki je pred prvenstvom obetala mnogo več. NARAŠČAJNIKI Od treh naših zastopnikov v tem prvenstvu so favoriti v tem kolu za zmago le Kontovelci, ki bodo jutri igrali v gosteh proti Itolsidru. Borovci se bodo drevi spoprijeli s premočnim Ferroviaiom, poletovci pa bodo igrali z Ricreatorijem v gosteh. SPDT vabi vse člane, smučarje in simpatizerje na NAGRAJEVANJE 12. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER ki bo danes, 1. 4., ob 18, uri v mali dvorani Kulturnega doma Nagrajeni bodo najboljši posamezniki v ženski in moški konkurenci, najboljše ekipe ter vsi, ki so tekmovali v kategoriji baby - sprint. Po nagrajevanju bo na sporedu film o smučarskem tečaju SPDT v Ravasclettu in na Zoncolanu ter o 12. ZŠI. iimiiimiiitiMtiiiMiiiiiiiiiilHiiiiiiiiiiiiimiimiiuiiiiiiiiiiifiiHiiiHiiiiiiiitiimiiiiiiHiiHiiiiiiiimiiiimiintiit TELOVADBA PO IZREDNIH USPEHIH DOKONČNO SLOVO OLGE KORBUTOVE Več let je bila nedosegljiva na raznih telovadnih orodjih MOSKVA — Vest, da se namerava Olga Korbut, slovita sovjetska telovadka, umakniti iz tekmovalnega športa, je svet pričakoval že več časa. Telovadba, posebno ženska, je pač danes šport, v katerem mlade tekmovalke »izgore* že zgodaj, glede na to, da tudi svoj kakovostni vrh dosegajo nenavadno ra^o. In tako je tudi za Korbutovo, malo sovjetsko telovadko z miinchenskih o-limpijskih iger, kjer je s svojo drznostjo, spretnostjo in veščino fascinirala občinstvo, prišel čas, da reče tekmovanjem «adijo». »Kraljevanje* Korbutove je trajalo štiri leta. Kot meteor je zablestela v Munchnu, ko je imela komaj 15 let (vendar jih je dejansko kazala še manj). Po teh igrah je bila deležna izrednih športnih priznanj, pred njo so bile turneje po vsem svetu in povsod je žela nedeljeno priznanje za svoje vaje. Toda leta 1976 je njene sposobnosti v Montrealu zasenčila druga vzhodnoevropska najstnica, drobna Romunka Nadia Comaneci, katere izvajanje je bilo tehnično skoraj poroluo. Kor-Dutovo je presegla prav s svojo tehniko, v kateri Sovjetinja m nikoli dosegla popolnosti. Pa ne le Romunka, tudi njeni rojakinji Ljudmila Turiščeva in Neli Kirn sta pokazali vaje, s katerimi sta bili vsaj enakovredni svoji sloviti vrstnici. Korbutova je v Montrealu nasto pila v telo že povsem spremenjena: to ni bila več deklica, ampak že kar ženska, ki je svoja izvajanja tehnično sicer nekoliko popravila, toda njene vaje niso več imele tistega čara, kot v Munchnu. Tako se je začelo njeno nazadovanje, na tekmovanjih je izgledala vse bolj utrujena in pred dvema mesecema je padla končna odločitev: poročila se je z Leonidom Bortkevičem, enim najbolj znanih sovjetskih pevcev rocka. Sprejela je mesto trenerke v Minsku, v Belorusiji, kjer trenutno živi. Njeno slovo od tekmovanj so pripravili v Sovjetski zvezi v izrednem slogu. Čeprav ni bila nikoli z voditelj’ sovjetskega telovadnega športa v dobrih odnosih, so za to priložnost pozabah na vse in celo agen- cija TASS je zapisala, da se »poslavlja telovadka, ki je s svojimi fantastičnimi, čarobnimi in iskrivimi izvajanji očarala ves sveU. Korbutova, ki je stara zdaj 22 let, je na dveh olimpijskih igrah osvojila štiri zlate kolajne, za nekaj let pa tudi srca milijonov ljubiteljev telovadnega šnorta. «PROPAGANDA» V nadaljevanju te lige bo danes v Nabrežini slovenski derbi med Sokolom in Borom. V prvem srečanju so nepričakovano slavili Nabrežine! in danes se bodo seveda borovci hoteli oddolžiti za ta spodrsljaj. Košarkarji Sokola pa so v zadnjih tekmah pokazali lep napredek in je zato danes pričakovati dokaj zagrizen boj. Brežani bodo v gosteh igrali proti premočnim Ferroviariom, poletovci pa bodo igrali z Ricreatorijem v gosteh. TENIS MILAN — V četrtfinalu moških posameznikov so na mednarodnem teniškem turnirju «WCT» v Milanu dosegli te izide: Mayer (ZDA) . Lutz (ZDA) 2:0 Gerulaitis (ZDA) - Higueras (Šp.) 2:1 Smith (ZDA) - Ocleppo (It.) 2:0 DVOJICE Fibak (Pol.) in Ramirez (Meh.) -Leonard in Machette (ZDA) 2:0 Smith in Lutz (ZDA) - Bali in VVonvick (ZDA) 2:0 Peter Starc (Jadran) v napadu pod nasprotnikovim košem Hlinil lili.. NOGOMET V 1. AMATERSKI LICI Jutri se obeta zanimivo srečanje med Primorjem in Manzanesejem Juventina ima v 2. AL enkratno priložnost za osvojitev celotnega izkupička Po dvotedenskem premoru (zaradi nogometnega turnirja amaterskih reprezentanc) se bodo jutri amaterska nogometna prvenstva nadaljevala v 1. in 2. ligi s pari desetega povratnega kola. V 3. AL pa bodo i-grali pare osmega povratnega kola. Naj omenimo še, da se bodo z jutrišnjim zavrtljajem tekme pričele pol ure pozneje, in sicer ob 15.30. 1. AMATERSKA LIGA PRIMORJE - MANZANESE Prosečani sprejemajo v goste vo-'‘ititeljff lestvice' * Manzartese*-,,+b' je posebno v povratnem delu prvenca, dokazal, da si to mesto popolnoma* zasluži. Jutrišnji - nasprotnik Primorja je v devetih tekmah povratnega dela prvenstva osvojil kar 15 točk. Predstavniki Manzaneseja so namreč v tem delu prvenstva doživeli en sam poraz (v Ogleju), na to pa so še prepustili točko ekipi Corna. Vse ostale tekme pa so o-svojili. Če pomislimo, da je Primorje v povratnem delu prvenstva zbralo le sedem točk imamo jasno sliko razlike moči ekip. Zato je povsem razumljivo, da se bodo morali jutri Prosečani pošteno potruditi, kajti Manzanese bo prišel na Prosek s trdnim namenom, da osvoji ves izkupiček. Nogometaš: Primorja (čeprav se zavedajo premeči nasprotnika) ne marajo zapustiti poraženi igrišča, saj bi se v tem primeru lahko že itak kritičen položaj pro-seške ekipe še poslabšal. Zato se obeta jutri na Proseku res zanimiv dvoboj, kjer bo borba za točke precej ostra. Seveda, pri tem ne moremo mimo raznih govoric, ki se zadnje čase precej širijo po Proseku. Sodeč po teh se Primorje nahaja v hudi krizi v samem vodstvu. Sam predsednik Cibic je podal ostavko, katero je nato (izgloda) preklical, isto je storil trener Giovannini in tudi nekateri odborniki so najavili odstop. •iitiiiifimiiifiiiHiiiitiiiiiiiiimtiiiiitiimiiiitiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiinHiiiiti KOŠARKA v naraSCajniski ligi POLET JE PODLEGEL PETERKI SGT Kljub porazu pa so Openci s svojo igro povsem zadovoljili SGT - Polet 94:66 (40:30) POLET: Hrovatin, (k) 5 (1:3), Vremec 20 (2:4), Pisani 16 (2:6), Taučer 2, Kralj 2, Kalc 21 (1:3). SODNIKA: Fornasari in Boscolo iz Trsta. Poletovi naraščajniki so v zaostali tekmi naraščajniškega prvenstva izgubili proti drugouvrščeni ekipi Gin-nastice Triestine, vendar so, kut že večkrat v nekaj zadnjih tekmah, povsem zadovoljili. Dobro so krili v obrambi proti višjim in izredno točnim nasprotnikom ter se požrtvovalno in , jasnimi pojmi borili v napadu ter zadevali z nadvse zadovoljivo točnostjo. Moramo še enkrat povedati, da so poletovci (z izjemo enega igralca) vsi za leto mlajši, zato lahko pripišemo visoko končno razliko v tej tekmi v glavnem veliki telesni premoči nasprotnikov, ki se upravičeno borijo za prvo mesto v letošnjem prvenstvu. Od poletovcev bi še enkrat pohvalili požrtvovalno igro Marka Pisani-ja, kj je bil tokrat točnejši tudi v napadu, poleg njega pa sta še zadovoljila točna strelca Vremec in Kalc. Sergij Tavčar KADETI PRIJATELJSKA TEKMA KK Postojna - Polet 60:87 (30:45) POLET: Berdon 10, Benčina 12 (4:12), Sosič (k) 16 (0:4), Vitez 35 (7:13), Kerpan 9 (1.3), Volpi, Bratož 4, Kalc, Ambrožič 1 (1:3). V prijateljski košarkarski tekmi so na velikonočni ponedeljek Poletovi kadeti v Postojni visoko premagali enako ekipo KK Postojna. Postojnčani so komaj osnovali to moštvo, ki ga zato sestavljajo 'v glavnem mladi in še neizkušeni, čeprav obetajoči igralci, zato je bila naloga poletovcev v tem srečanju precej lahko. Nasprotniki očitno niso poznali realizatorskih sposobnosti Borisa Viteza, ki je (predvsem v prvih minutah) zadeval nasprotnikov koš z izredno lahkoto, tako da je Polet kaj kmalu dosegel veliko prednost, kj jo je potem, predvsem po zaslugi kapetana Valterja Sosiča, le še večal. Od poletovcev bi se pohvalili zelo dobro igro Andreja Berdona (predvsem v napadu) in centra Davida Benčine pod obema košema. Sergij Tavčar Skratka, mnogo govoric, ki precej vplivajo na razpoloženje ekipe. O vsem tem pa vodstvo Primorja do sedaj ni dalo nobenega uradnega obvestila in zato je tudi težko presoditi, kaj se dogaja v odboru. U-pamo, da se bo stanje kmalu normaliziralo, kajti to bi lahko bilo za ekipo, ki se bori za obstanek v ligi, usodno. 2. AMATERSKA LIGA AUR1SINA — GAJA Odbornik Gaje Darko Grgič meni, da za nedeljsko srečanje Gaja ne bi smela imeti.^q#v,J/ JJJatjreži-no gremo z namenom, da odhesemo točko, s katero bi se spravili še bolj na varno.-.^vgijamo se, (te je Aurisina solidna ekipa. Vendar Na-brežinci nimajo težav z lestvico in prav zaradi tega mislim, da bo Gaji uspelo odnesti točko, zlasti ker bo trener Kozina lahko razpolagal z vsemi nogometaši. PRIMOREC - ZAULE Za jutrišnji nastop Primorca smo vprašali mnenje odbornika treben-ske ekipe Srečka Križmančiča: «če ne bo prišlo do presenečenj v zadnjem trenutku, mislim, da bo lahko trener Kralj postavil na igrišče moštvo v najboljši postavi. Zato s to {»-stavili še eno kocko na nago piramido, to je obstanek v ligi.* B. R. JUVENTINA - PRO FIUMICELLO Juventina ima v nedeljo enkratno priložnost za osvojitev celotnega izkupička na domačem terenu; igrala bo namreč proti solidni enajsterici Pro Fiumicella, v ekipo pa se bosta vrnila napadalec Radikon in pa branilec Mikluž. Ekipa je trenutno v dobri formi in je v zadnjih tekmah pokazala lep napredek, saj se je dokončno rešila z kritičnega položaja itvsfrpribližuj& srsdini lestvice. Kakor smo že prej omenili bo lahko trener Gianni Marson računal t, yso ekipo, z.ato ji ne bi smel zbežati vsaj remi. F. G. 3. AMATERSKA LIGA Od naših ekip bo jutri igral le Kras, ki gre v goste k ekipi Afi-Siat, medtem ko bo Vesna počivala. Predstavniki Krasa jutri ne bi smeli razočarati, saj so v zadnjih nastopih dokazali, da če se potrudijo, znajo tudi dobro zaigrati in dobra igra prinese pozitiven izid. Na tega seveda tudi računajo navijači Krasa, saj bi lahko s pozitivnim izidom sem optimist in mislim, da imamo ekipa Krasa znatno popravila svoj vsaj točko zagotovljeno. Zavedam dober položaj na lestvici. nn pnti/w4n rln on 7