TRST, sobota 12. oktobra 1957 Leto XIII. . Št. 243 (3778) PRIMORSKI DHEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. i, II. ud. — TELEFON I14M IN 34-S3S — PoStnt predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA K. M — Tel. «. 37-538 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico Ml.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 ln od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini I stolpca: trgovski 80. finanCno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mir, širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 • izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Odpor proti istočasnim volitvam Pred formalno aneksijo Trsta? V Rimu se govori, da bo med 13. in 15. t. m. Pella podal izjavo o «zadnji etapi aneksije »Trsta - Istočasne volitve poslancev in senatorjev ter izenačenje njihove mandatne dobe je povezano z demokristjansko željo po absolutni večini (Od našega dopisnika) 11. — Danes so se raznesle med političnimi opazovalci v Rimu zanimive vesti v zvezi z normalizacijo položaja tržaškega ozemlja in s tem z njegovo dokončno formalno vključitvijo v italijansko republiko. Predvsem se govori, da so anagrafski uradi jaških občin prejeli nalog, naj uredijo sezname vojaških obveznikov rojenih v letih 1926 do 1937, ki še opravili obvezne vojaške službe zaradi uprave uivse ZVIJ in sedanjega vladnega komisariata. Voja-in policijske oblasti pa tako se govori — so predle navodila za ukrepe, ki *?aJ jih začnejo izvajati v usločenem trenutku, ki bo verjetno med 13. in 15. ok-obrom letos, in sicer: ukinitev dopustov, prvi ukrepi zvezi s pripravnim sta-Jem in podobno. Nadalje se govori, da bo-0 v kratkem ukinjene vse usedanje doklade za urad-llce, ki so bili iz raznih mest republike dodeljeni na tun- V kar se povezuje “dl z nedavnim komisar jevim ukrepom za izenačenj^ cen tobaku in cigare- Končno pravijo, da bo P°upredsednik vlade in zunanji minister Pella verjetij? l4- t. m. podal v senatu Javo, ob zaključku debate Proračunu ministrstva za ^unanje zadeve o «zadnji fazi aneksije* tržaškega j**iročja k Italiji, nakar bi 1 v kratkem namesto se-anjega generalnega Vladku komisarja imenovan rn” za tržaško pokraji-ki bi bila sedemdeseta številu prebivalstva. ,.^Se to naj bi bilo v zve- , s tretjo obletnico vkora-kan; — 26 v bo ■Ja italijanskih čet, ki bo • t. m. Hkrati se trdi, da zvezi s tem verjetno ne nobenih posebnih složnosti, temveč da bo iz-an le poseben odlok, o av-otnatični razširitvi italijan-e zakonodaje na tržaško zemlje. Nekateri politični Pazovalci opozarjajo tudi ‘a izjavo, ki jo je v svojem poročilu dal včeraj so-aidemokratski voditelj v J^tu prof. Lonza, ki je ned drugim dejal, da «kro-jo govorice o bližnji for-Jrlni aneksiji tržaškega Remija k Italiji*. Slednjič ?nP°minjajo nekateri, da r bil morda s tem v zvezi uui obisk jugoslovanskega jSieposlanika v Rimu dr. arka černeja pri predsed-u vlade A. Zoliju pred uma dnevoma, ^mokristjanska senatorska la vprašanje reforme senata. Senatorji so se v razpravi strinjali v naslednjih točkah: 1. Vsaka dežela bo volila po enega senatorja na vsakih 150.000 prebivalcev ali pa za vsakih nadaljnjih 75.000, toda tako, da bo vsaka dežela imela najmanj devet senatorjev razen Doline Aoste, ki bo še nadalje zadržala enega senatorja, in tržaškega področja, kjer bodo volivci izvolili tri senatorje; 2. trajanje mandatne dobe senata se izenači z mandatno dobo poslanske zbornice. Samo dva senatorja sta glasovala proti prvi točki, proti drugi pa so glasovali proti trije senatorji, medtem ko sta se dva glasovanja vzdržala. _ Tudi danes je bilo vprašanje senatne reforme v ospredju in senatna komisija za notranje zadeve je razpravljala o omenjenem Gonellovem načrtu, toda razen demokristjanov, so člani vseh ostalih političnih skupin načrtu nasprotovali. Najbolj so nasprotovali predčasnemu razpustu senata, Ki ga načrt predvideva zato, da bi bile volitve v senat istočasno s poslanskimi volitvami prihodnje leto. Zaradi tega je Zoli predlagal na začetku seje spremembo vrstnega reda členov načrta. Prvi člen predvideva namreč zmanjšanje mandatne dobe od 6 na 5 let, ostali členi pa zadevajo znižanje števila senatorjev, ki jih imenuje predsednik republike. Zoli je takoj predlagal, naj se začne razprava o členu 2 in se hotel na ta način izogniti določbi, ki je naletela na splošno opozicijo, toda socialistični senator Lussu je takoj omenil časopisne vesti o namenu vlade, da zahteva od Gronchija predčasno razpustitev senata in izjavil, da hoče vlada ponoviti svojo protiustavno potezo, ki jo je že napravila pred štirimi leti. Neodvisni Nemški južnotirolski senator Raffeiner (neodvisen demokristjan) je prav tako nasprotoval Zolijevi spletki m dejal, da volitve senatorjev po volitvah poslancev prispevajo k stabilnosti demokratične ureditve Z obema se je strinjal tudi monarhist Nieo-la fflacucchi iz Barija, vendar pa je zagovarjal načrt svojega zakona, ki predvideva podaljšanje mandatne dobe poslancev na 6 let. Komunistični ba obeh delov parlamenta jamči ravnotežje v demokratičnem življenju in da bi izenačena petletna doba načela vprašanje sedemletne dobe, na katero je izvoljen predsednik republike. Zoli se je branil očitkov in dejal, da nikakor ni bil njegov namen okrniti ugled niti senata, niti pred-sedništva republike, vsekakor pa bo počakal, da pride do izraza »kolektivna volja» in bo šele potem podal svojo podrobnejšo obrazložitev. Senator Mole, ki pripada levi neodvisni demokratični skupini, je poudaril, da je ustava določila dva parlamentarna doma prav zaradi tega, da bi onemogočila v določenem trenutku nastanek kakršne koli ((diktatorske dobe«. Zato je tudi on proti istočasnim volitvam in je mnenja, da poglavar države lahko predčasno razpusti parlament samo izjemnem primeru, ko je ___________ senator Scocimarro je izjavil, P'na je že včeraj proučeva- da neenaka zakonodajna do- '"('■imiiiiiu,Hl,mllulllMllllt,,IIMiia,mnHinn,!!,,im,,i,in,im,iti,inimnniiniimHniiiiiii Nov Lloydov napad na sovjetsko politiko kongres konservativne stranke odobril vključitev Anglije v področje svobodne izmenjave z izključitvijo kmetijskih pridelkov BRIGHTON. 11. je anji minister Seiwyn Lloyd v*ti .danes na kongresu konser- jko1Vne. stranke obsojal sovjet-v-u P.°htiko zlasti na Srednjem V0,?au ter kritiziral negotc-zav stališča, ki ga je Bevan b6 Z7mal glede vodikove bom-Pori .?°varjal je tudi načrt za v Sr°cie svobodne izmenjave Evropi. «Ne n \vv Veriamem, je dejal Selške _ '.°yd, da možnost atom- sk;h v°ine, nadaljevanje jedrske P°izkusov in tudi arab-jo 'jzraeiaki spor piedstavlja-al tanes temeljno vprašanje 8an,nevarnost. Temeljno vpra-je de v mednarodnih odnosih Ra , manjkanje zaupanja, ki p0u„'Varja dejstvo, da se pre- Poliru°m.a zdi da se sov-ietskl st;, ka izenačuje s komuni- stičnim imperializmom.« je T^Vezi s Srednjim vzhodom ska d deial' da ie Sovjet-res ,zv^za sicer predložila OZN je 'Učije o nevmešavanju, da PadlV .zadnjih mesecih na-n0 * jordansko vlado, liba-°ske voditelje, Irak in Iran. de>}Vari se lahko menjajo, je .Jat minister. Onstran želez-ko taVese so težnje, ki bi lah-skij. Prerr}cnile politiko sovjet-biirni^^tteljev v politiko res treb* lne koeksistence. Pologi!* da napravimo vse ujam' tC tendence spou- B *.}'uda so nekateri, in gospod izj-ivr m°rda med temi. ki la „Haj0- da h' morala Angii-tftOrai -r,tl tretjo silo, da bi hied ihteti vlogo ravnotežja litjj. aPteriško in sovjetsko pokam zarnisel se mi zdi ne-PtUnf' vtliki borbi med Kohli 'zmom in zahodnimi siste-tii: thoremo ostati nevtral nemogoč kakršen koli drugi izhod. Razprava se bo nadaljevala v sredo. Senat je razpravljal tudi danes o notranji politiki. Demokristjanski manever povezujejo politični opazovalci z namenom večinske stranke, da doseže na prihodnjih volitvah absolutno večino in prav zato bi hotela, da se senat predčasno razpusti, da se volitve izvršijo istočasno v zbornico in senat in s tem omogoči vzpostavitev popolnega demokristjanskega gospostva. Zato je razumljivo, da je manever naletel na splošen odpor. Poslanci so danes nadaljevali razpravo o zunanji politiki. Govorili so; komunist Beltrame, monarhista Viola in Gre-co, fašist Gray, demokristjan Pintus, ostali pa se bodo zvrstili do torka, ko bo zadnji dan razprave in ko bo govoril Pella. Sedaj poskuša Antoine Pinay PARIZ, 11. — Predsednik republike Coty je danes poveril voditelju neodvisnih An-toinu Pinayu nalogo naj skuša sestaviti novo vlado. Po razgovoru s Cotyjem je Pi-nay izjavil, da je najprej predsednikovo vabilo zavrnil, toda spričo resnosti položaja, ki ga je predsednik republike obrazložil, je nalogo sprejel. Dejal je, da bo skušal sestaviti vlado, ki naj sprejme program ((ozdravljenja«. Temelji te vlade naj bi bili dovolj obsežni, da ji zagotovijo dolgo življenje in učinkovitost. «»---- Dullesov razgovor z egiptovskim poslanikom W ASHIN GTON, 11. — V razgovoru z egiptovskim poslanikom v Washingtonu je ameriški državni tajnik Dul-les izjavil, da bi bile ZDA zelo zadovoljne »najti podlago za izboljšanje egiptovsko-ameriških odnosov«. To je sporočil predstavnik državnega departmaja Parker, ki je dodal, da Dullesova izjava ne pomeni noben nov korak, ker je ponovitev tega. kar so ZDA Egiptu rekle že v preteklosti. Na vprašanje, ali se torej Dullesovi izjav; ne more pripisovati »noben poseben pomen«, je predstavnik odgovoril; ((Mislim reči prav to.» Moskva-New York v desetih minutah Umetni satelit oddaja Meteorski drobci bombardirajo satelit - Od 20. do 23. oktobra kritični dnei/i - V prihodnji satelit bodo postavili tudi psa - Eiseolioiverjeva posvetovanja - Zanimive podrobnosti s kongresa v Barceloni KOPENHAGEN, 11. — Med pristankom v Kopenhag-nu so sovjetski znanstveniki Blagonravov, Poloskov in Kasatkin, ki se vračajo v Moskvo s konference za geofizično leto v ZDA, izjavili, da bo čez nekaj let mogoče napraviti v raketi pot iz Moskve v New York v 10 minutah. Poloskov pa je tudi izja- vil: «Ni gotovo, da bo človek nekega dne uspel iti na Luno z raketo. V prvi vrsti bo čez pet let ali moi^ da pozneje izstreljena raketa, v kateri ne bo ljudi, proti Luni ter bo napravila popoln krog okoli nje, preden se bo vrnila na Zemljo. Ta raketa; bo dala podatke o tisti strani Lune, ki se z Zemlje ne more videti.)) Zatem je Poloskov potrdil, da imajo sovjetski znanstveniki namen postaviti psa v enega od prihodnjih satelitov, ter je dodal; »Tudi če se satelit ne bo vrnil na Zemljo, bodo instrumenti registrirali, kako se bo pes obnašal med kroženjem satelita«. Izjavil je na koncu, da sedaj ni v SZ na delu noben nemški strokovnjak na tem področju. streliti umetne satelite v vi- potovanje na Mars. Predvide- ■■NllllllllllllimHIUIIIIIHIIIIIHIUIIIIIIIHtllUlIimiMIIIIRIIIIHItnilllllllHIIHlIlllHIIIIIIIIMKHHHHIIlilllllllinilllHIIIIIUIIIIHIIIIIIlimimilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIlillllllllllllllillllin Zahodna resolucija o razorožitvi predložena včeraj skupščini OZN Resolucija vsebuje glavne misli dosedanjih zahodnih predlogov in tudi predlog za nadzorstvo nad izstrelki v vsemirje - Na Dunaju se nadaljuje razprava o miroljubni uporabi atomske energije Nevaren incident v atomskem centru v Angliji NEW YORK, 11. — Zahodna resolucija o razorožitvi je bila uradno položena danes popoldne v glavni skupščini OZN. Podpisalo jo je 21 držav, ki so: ZDA, Francija, Velika Britanija, Kanada, Argentina, Avstralija, Brazilija, Kolumbija, Kuba, Dominikanska republika. Ekvador, Honduras, Laos. Liberija, Holandska, Nikaragua, Panama, Paragvaj,' Peru, Tunizija in Italija. hal ni si mogoče misliti neV' Moja glavna naloga bitj ministra je spreme- augleško-amerisko zavez- Britanski ništvo v pravo združenje.« Zatem je Lloyd izrekel za dovoljstvo, ker je laburistični kongres zavrnil predlog, naj bi se Velika Britanija enostransko odpovedala izdelovanju jedrskih bomb. Glede razlike med zahodnimi in sovjetskim: predlogi o razorožitvi je Lloyd izjavil: «Mi želimo prekinitev poizkusov s primernim nadzorstvom, ki naj bo povezano s prekinitvijo izdelovanja bomb medtem ko Rusi ne povezujejo obeh vprašanj. Smešno je torej trditi, kakor je napravil Bevan, da prekinitev poizkusnih eksplozij nujno pomeni prekinitev izdelovanja bomb.« Na koncu je Lloyd zagovarjal britansko vključitev v pod ročje svobodne izmenjave in dejal: ((Britanska vlada mora izkoristiti vsako priložnost da okrepi položaj in vpliv Velike Britanije v svetu. Po govoru Lloyda je kongres skoraj soglasno odobril resolucijo, ki «ugodno sprejema Vključitev Združenega kraljestva v delno področje svobodne izmenjave v Evropi« in čestita vladi za njeno pobudo s tem v zvezi ter za njeno odločitev, da izključi iz področja kmetijske pridelke ter da obdrži vezi z državami Common-wealtha. Še prej pa je kongres zavrnil predlog »imperialističnega« krila stranke proti vstopu Anglije v to področje. S tem v zvezi je minister za trgovino David Eccle«_ izjavil, da so predstavniki držav Common-rvealtha na zadnjem sestanku v Kanadi odobrili vstop Veii-;ke Britanije v to področje. V zvezi s kmetijskimi pridelki je minister izjavil, da je Velika Britanija pripravljena proučiti zamisel nadzorovanega tržišča kmetijskih pridelkov v Evropi, če ta načrt ne bo oškodoval angleških poljedelcev, Resolucija zahteva, naj prizadete države, posebno pa tiste, ki so zastopane v razorožitvenem pododboru in odboru, dajo prednost sklenitvi sporazuma, ki bo ob svoji uveljavitvi vseboval sledeče ukrepe: 1. Takojšnjo prekinitev poizkusov z jedrskim orožjem in naglo ustanovitev učinkovitega mednarodnega nadzorstva, ki naj vsebuje primerne znanstvene instrumente razmeščene na ozemlju ZDA, SZ. Velike Britanije, področjih Tihega Oceana in na drugih krajih, če je potrebno. 2. Prenehanje pridobivanja atomskih snovi v vojaške namene. Bodoča proizvodnja teh snovi bi morala biti v celoti posvečena nevojaškim namenom pod učinkovitim nadzorstvom. 3. Zmanjšanje zalog jedrskega orožja na podlagi programa o spremenitvi zalog atomskih snovi iz vojaških namenov v nevojaške in to na pravični in vzajemni podlagi ter pod mednarodnim nadzorstvom. 4. Zmanjšanje oboroženih sil in oborožitve s sporazumi, ki naj vsebujejo jamstva. 5. Postopno uvedbo inšpekcij tako na kopnem kakor v zraku proti možnosti nenadnega napada. 6. Neprestano proučevanje sistema inšpekcij, ki naj zagotovi, da se bodo v vsemirje pošiljali predmeti samo v miroljubne in znanstvene namene. Glavna skupščina poziva pododbor, naj poroča razoro-žitvenemu odboru do 30. a-prila 1958 o doseženem napredku. V posebnem političnem odboru pa so razpravljali o sprejemu novih članov v OZN. Zahodne države so zagovarjale sprejem Južnega Vietnama in Južne Koreje. Češkoslovaški delegat pa je poudaril, da bi njiu sprejem onemogočil združitev teh dveh dežel Vodja jugoslovanske delegacije je priredil v New Yorku sprejem, katerega se je udeležilo nad 300 povabljencev. Sprejema so se mec drugim udeležili zunanji ministri Sovjetske zveze. Poljske. Egipta, Sirije, Mehike, Romunije, CSR, Madžarske, Bolgarije in Albanije. Razen njih pa še voditelji delegacij ZDA, Velike Britanije. Francije in večine drugih držav; nadalje u-gledni jugoslovanski izseljenci, člani jugoslovanskega zastopstva v New Yorku in inozemski novinarji, akreditirani pri OZN. Na Dunaju pa se nadaljuje splošna razprava na Konferenci mednarodne agencije za a-tomsko energijo. Francoski delegat je danes izjsv.l, da ima Francija mnogo izkušenj gle- nergije z atomskimi- centralami. S pomočjo SZ bodo zgradili v kratkem atomsko centralo z jakostjo 150 megavatov. Povabil je delegate, naj si po konferenci ogledajo v CSR poizkusni reaktor, ki je začel pred kratkim delovati. Govorili so še delegati Tunizije, Ukrajine, Norveške, Gua-temale in Bele Rusije. Predstavnik ameriške delegacije je izjavil, da je do sedaj 57 držav ratificiralo statut agencije, ki s ponudbami-ZDA, Sz in Portugalske že razpolaga s potrebnimi sredstvi, da začne izvajati svoj program. Ameriška vlada je razdelila tehnične biblioteke več ko 50 državam. Poleg tega so ZDA od leta 1953 do danes izučile več ko 600 tujih tehnikov na sektorju a-tomske energije in uporabe izotopov. Ameriška vlada je sklenila dogovore z 42 državami za razvoj miroljubne u-porabe atomske energije. Poudaril je. da miroljubna uporaba atomske energije prinaša nove metode v mednarodne odnose in manjša napetost. Angleški delegat' je izjavil, da se prepoved; orožja da praktično izvesti, samo če pri tem sodelujejo vse države. Glavno je, da se v bodoče atomske snovi uporabljajo samo v miroljubne namene. «Vsi mislimo na bodočo prepoved atomskega orožja, je nadaljeval go. vornik. Toda če moramg na e-ni strani- opustiti naše jedrsko orožje, se na drugi strani ne sme preprečiti izvedba praktičnih ukrepov za nadzorstvo nad izdelovanjem novega a-tomskega orožja. Mi smo mnenja, da je program, ki ga je pripravila pripravljalna komisija, popolnoma izvedljiv v bližnji prihodnosti. Agencija se mora posvetiti predvsem nezadostno razvitim državam. Imeti mora tudi funkcijo koordinacije, da se prepreči u-stanavljanje novih enakih organizacij, ker se preveč organizacij bavi z zdrav.-jven-imi ukrepi v zvezi z uporabo atomske energije«. Nato je angleški delegat govoril o angleškem programu za miroljubno uporabo atomske energije in poudaril, da je Anglija največja izvoznica radioizotopov, ki jih izvaža v 52 držav. Zadnji je govoril v imenu avstrijske delegacije profesor Thirring, ki je izjavil, da se mora konferenca baviti s tremi glavnimi vprašanji. 1. Organizacija agencije. 2. Priprava programa mednarodne a-tomske agencije za prihodnje leto. 3. Potrebni ukrepi za u-stoličenje te agencije na Dunaju. Na kvesturi ubil policijskega brigadirja RIM, 11. — Neki zločinec je nocoj z revolverjem ubil na rimski kvesturi brigadirja javne varnosti Camerina ter hudo ranil komisarja Troisija in dva agenta. Zločinca, 35-letnega Oreste-ja Gallone so aretirali okoli 21. ure in ga pripeljali na kvesturo, ne da bi ga prej preiskali. Takoj ko so ga pripeljali na vrata sobe komisarja Troisija, je zločinec začel streljati na navzoče ter izstrelil sedem strelov. Ubil je brigadirja Camerina ter ranil -komisarja Troisija in dva druga agenta. Ko so slišali strele, so pritekli drugi agenti, k-i so zločinca razorožili. Pri tem je bil zločinec nekoliko potolčen po glavi in so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga obvezali. Troisija pa so v bolnišnici takoj operirali in se zdi. da je izven nevarnosti. Ostala dva agenta pa sta bila laže ranjena. LONDON, 11. — V atomskem centru Windscale v Cumberlandu se je dogodil incident, ki bi lahko imel zelo nevarne posledice. Ker se je v nekem atomskem kotlu v tem centru, kjer -izdelujejo atomsko orožje, uran preveč segrel, je del urana oksidiral. Radioaktivni oksid, ki je začel uhajati, so v veliki meri zadržali filtri v dimniku tovarne, toda majhen del je ušel skozi dimnik ter se raztresel po tovarni in po bližnjem področju. Zaradi tega incidenta je tisoč 300 oseb, ki so tu zaposlene, dobilo ukaz, naj sprejmejo vse mogoče previdnostne ukrepe. Na bližnjem področju pa so začeli raziskovati, ali se ni morda radioaktivnost zvišala. Poročilo centra trdi, da do sedaj ni nobenega dokaza, da bi pre bivalstvo bilo v nevarnosti. V tem centru proizvajata dva atomska kotla plutonij, ki je namenjen izdelovanju atomskega orožja in podpro-duktov, ki jih uporabljajo v zdravilstvu. V uradu za atomsko energijo izjavljajo, da se tak incident lahko dogodi samo v kotlu z zračnim ohlajevanjem. Zato se ne bi mogel dogoditi v elektroatomskih centralah, ki so jih zgradili v Veliki Britaniji in kjer se -atomski kotli ohlajal jejo grafitom. Pozneje se je zvedelo, da so zaradi incidenta odredili delno izpraznitev atomskega centra. Tehniki in delavci, ki so ostali, so se oblekli v posebne obleke in si nadeli zaščitne maske. Trdijo, da prebivalstvo ni neposredno izpostavljeno nevarnosti, ker je najbližja vas oddaljena deset kilometrov. V intervjuju, ki ga je oddajala londonska BBC, je znanstveni dopisnik moskovske »Pravde« v Londonu Boris Belicki potrdil, da sovjetski- umetni satel.t oddaja znake v kodeksu sovjetskim znan. stvenikom. Dodal je, da so podatki, ki jih je te dni oddajal satelit, «zelo spodbujajoči«, ter je dejal, da kodeks, v katerem se oddajajo znaki, dajejo «nekatere občutljive celice, postavljene v satelitu, ki oddaja sporočila in menjuje frekvenco karakterističnega «Biip - Biip« na podlagi določenih pogojev«. Kar se tiče podatkov, ki so jih sovjetski znanstveniki dobili od satelita, je Belicki izjavil, da so višje plasti atmosfere manj goste, kakor se je predvidevalo in da je tam manj meteorjev, kakor se je mislilo. Dejal je, da je temperatura jonosfere «manjša, kakor se je mislilo, in da satelit ni trčil, z meteoriti. Načelnik službe za meteorje v sovjetskem odboru za mednarodno geofizično leto prof. Fedinski je izjavil, da je prvi umetni satelit imel srečo, da se je izognil eni največjih nevarnosti, t. j. u-darcu z velikimi meteorji. Izjavil je, da Zemlja srečuje na svoji poti v 24 urah milijone meteorskih drobcev, ki se razkrojijo, ko pridejo v razredčene pline višjih plasti atmosfere. Zato si bodo medplanetarne ladje morale odpirati pot skozi maso teh drobcev. Umetni satelit, ki sedaj plava po vsemirju, je podvržen bombardiranju majhnih meteoritov. Udarce teh me-teoritev bodo v bodoče registrirali s posebnimi mikrofoni. Profesor je dodal, da do sedaj ni sovjetskemu satelitu povzročilo občutne škode nobeno meteorsko telo. To pomeni, da do sedaj ni satelit zadel v noben večji meteorit. Zato je mogoče na tej podlagi računati verjetno razdaljo med velikimi meteorskimi telesi. S tega stališča bodo dnevi od 20. do 23. oktobra izredno zanimivi, ker bo tedaj Zemlja šla »kozi «meteorski dež« Oriona, ki je nastal po delni razkrojitvi kometa «Ga-lileo«. Sovjetski znanstvenik prof. Sternfeld pa je dopisniku vzhodnoberlinskega lista #Neu-es Deutschland« izjavil, da namerava Sovjetska zveza iz- •iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiii Zakonita vlada San Marina popustila pred silo KD Zolijevi karabinjerji so prevzeli danes ob 00,30 uri oblast v mali republiki šino 1500 do 2000 kilometrov od Zemlje, tako da bodo lahko več let krožili. Ti sateliti bodo imeli zelo zapletene znanstvene aparate, ki bodo lahko prispevali k raziskovanju o učinkih ultravioletnih žarkov in o kozmičnih žaree-njih na živeče organizme. Znanstvenik je izjavil, da bodo lahko kmalu poslali tudi satelite, v katerih bodo živali, medtem ko bo mnogo teže poslati ljudi v vsemirje ker gr«> za vprašanje, kako naj bi se vrnili v atmosfero, ne da bi trpeli, zaradi hudih učinkov vročine, ki nastaja ob trenju z razredčenim zrakom Dejstvo, da sedanji sovjetski satelit tehta osemkrat več kakor satelit, ki ga pripravljajo v ZDA, je dejal Sternfeld, pomeni, da bodo morali v ZDa izstreliti več satelitov, da pošljejo v vsemirje toliko znanstvenih instrumentov, kolikor jih ima sovjetski satelit. Dejstvo, da se merjenje z raznimi instrumenti lahko izvrši istočasno, je velike znanstvene važnosti; to se seveda ne more zgoditi z izstrelitvijo več satelitov namesto enega samega in večjega. Druga razlika je, da krožna pot sovjetskega satelita temu omogoča, da leti nad 95 odstotki zemeljske površine, medtem ko bo morala pot a-meriškega satelita opustiti obsežna ozemlja, med katerimi Severno Evropo in Severno Ameriko. Prof. Sternfeld je tudi izjavil, da so spremembe temperature, ki škodujejo znanstvenim instrumentom, mnogo mani občutne v notranjosti »Skutnika«, kakor bodo v a-meriškem satelitu, kajti prvi ima mnogo znatnejšo maso. Lahko se že sedaj z gotovostjo reče, bo dolgost življenja «Sputnika» ob enakih pogojih mnogo daljša kakor dolgost življenja ameriških satelitov, ker je njegova teža v odnosu do premera vsaj šestkrat večja kakor teža a-meriškega satelita, To pomeni, da je zguba hitrosti med kroženjem v višjih plasteh atmosfere mnogo manjša. Sovjetski fizik Dobronravov piše v listu »Trud«, a bodo ljudje lahko v bližnji prihodnosti potovali na Luno in da sovjetski znanstveniki že delajo zadevne načrte. Eden od teh načrtov predvideva, da bo vožnja trajala 24 ur. Vse-mirska ladja bo morala imeti hitrost enajst kilometrov na sekundo, t. j, tri kilometre več, kakor je hitrost sedanje, ga satelita. Pripravljajo tudi načrte za ................................... umi.umil« Z Draškoviceve tiskovne konference 0 političnem pomenu obiska maršala Žukova Včeraj je Žukov obiskal Opatijo - Ruski patriarh Aleksej na obisku pri srbskem patriarhu Vikentiju SAN MARINO, 12. ob 00,30 uri je prišio v San Marino 35 orožnikov s štirimi podčastniki, ki jih je sprejei poveljnik stotnik Ettore Soz-zi. To pomeni, da je morala zakonita vlada, ki so jo sestavljali socialisti in komunisti, popustiti pred demoknstjanskim nasiljem in orožjem, ki je prišlo izven meja in bilo razdeljeno skupini demokristjan-Skih pristašev, ki so jih podpirali tanki. Orožniki, ki so prevzeli oblast, so bivši italijanski karabinjerji. To pa še ne pomeni, da se je zakonita vlada odrekla vsem svojim pravi-de miroljubne uporabe atom- [ cam, temveč je popustila, ker ske energije ter jih bo dala se je hotela izogniti nevarno- skupno s svojimi strokovnjaki na razpolago tej mednarodni agenciji. Češkoslovaški delegat je izjavil, da je njegova država srečna, da lahko sodeluje pri tej agenciji. CSR je tako pospešila svoj atomski program, da bo leta 1970 lahko krila povečane potrebe električne e- sti, ki je grozila prebivalstvu male republike. Vse to se je zgodilo na podlagi sklepov, ki so bili doseženi včeraj dopoldne na pogajanjih med obema vladama v Riminiju. Novinarjem so razdelili po pogajanjih izjavo, v kateri je rečeno, da je zakonita vlada socialistov in Danes komunistov »zajamčila razpust svoje prostovoljne milice in pristala na izročitev orožja«. Nova vlada bo prevzela oblast v nedeljo 13. t. m. po 24. uri in je zajamčila, da bo razpustila tudi svojo prostovoljno milico. Poveljnik orožnikov Ettore Sozzi pa bo prevzel oblast danes ob 12. uri. Nova vlada je obljubila tudi, da ne bo dovolila nikakršnih maščevanj in da ne bo objavljala nobenih posebnih zakonov in nihče ne bo zaradi dejanj, ki jih je storil od 19. septembra do danes, kaznovan ali preganjan ali pa podvržen kakoršnim koli gospodarskim sankcijam. Včeraj popoldne je prišlo v glavno mesto republike nič manj kot 60 novinarjev in fotografov. Stotnik Sozzi je izjavil, da so prostovoljni miličniki izročili »vse orožje, in sicer: 60 pušk modela 1891, tri brzostrelke in 4 ročne bombe«. Izjavil je, da dekret o njegovem imenovanju n> si podpise štirih članov »začasne vlade«. Dejal je dalje, da je stara vlada že odšla iz palače, dokončno pa se bo izselila danes zjutraj. Odvetnik Morganti pa je izjavil, da demokristjani niso hoteli pristati na stanje pred 19. septembrom in zaradi tega komunisti in socialisti niso mogli popustiti na drugih vprašanjih, temveč so le sporočili, da se je vlada razpustila. Nikakor pa niso mogli pristati na diskriminacijo o ostavki 29 socialističnih in komunističnih svetovalcev, kajti nihče med kandidati ne bo pristal, da bi svetovalce, ki so odstopili, nadomestili. Nadomestne volitve za spopolni-tev praznih mest pa so po volilnem zakonu izključene, ker sta že potekli dve leti od zadnjih volitev, ki so bile 14. oktobra 1955. Prof. Biggi pa je izjavil, da dan za sklicanje prihodnjega zasedanja sveta še ni določen. (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 11. — «Bilo bi odveč poudariti, da ima obisk tako visoke osebnosti, kot ie maršal žukov politični pomen in da bo ta obisk vsekakor prispeval k poglobitvi odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo,« je izjavil na današnji tiskovni konferenci Branko Draškovič na vjirašanjc, kano komentira pisanje aeia zahodnega tiska da je obisk sovjetskega obrambnega ministra bolj političnega kot vojaškega pomena in da bo sovjetski minister ponudil Jugoslaviji sovjetsko orožje. Draškovič ie dodal, da obisk maršala Žukova poteka v prijateljskem in prisrčnem razpoloženju. «Vsako kopičenje čet, posebno pa v takih okolnostin kakršne so sedaj spričo položaja na Srednjem vzhodu, lahko samo še bolj zaplete in o-težkoča položaj na Srednjem vzhodu«, je poudaril dalje Dra-škovič v zvezi z incidenti na turško-sirski meji in ugotovil, da pismo sirske vlade Dagu Hammarskjoeldu izraza za skrbljenost sirske vlade. Načelnik oddelka za tisk ni hotel komentirati izjavo ameriških in sovjetskih zastopnikov v generalni skupščini OZN o vprašanju razorožitve Dodal pa je, da so dogodki zadnjih let in med zasedanjem v skupščini ustvarili takšno razpoloženje v svetu, da bi glavna skupščina razočarala javno mnenje, če ne bi doseg!" vsaj minimalnega soglasja o razorožitvi. Poljsko-češkoslova-škč pobude v OZN o prepovedi izdelave in držanja jedrskega orožja na ozemlju Poljske. Češkoslovaške ter Vzhodne in Zahodne Nemčije, ocenjuje jugoslovanska vlada ugodno. »Jugoslavija, je poudaril Draškovič, gleda na vsako pobudo, ki prispeva k rešitvi vprašanja razorožitve in ureditve mednarodnega položaja, pozitivno.« Draškovič je prav tako izjavil, da Jugoslavija, odkar je pristopila k OEEC, postopoma in stalno razširja svoje sodelovanje v njej. Jugoslavija je nedavno pristopila tudi k agenciji za produktivnost dela. Zastopnik državnega tajništva je končno izjavil, da nima ničesar dodati k znani izjavi o stališču Jugoslavije do Vzhodne Nemčije. To stališče je obrazložil na zadnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva, ko je izjavil, da je Jugoslavija de /aeto priznavala Vzhodno Nemčijo. Medtem je sovjetski obrambni minister maršal Zukov prispel nocoj v Opatijo. Na poti od Zagreba preko Gorskega Kotarja je maršal Zukov s svojim spremstvom obiskal enote JLA, Delnice in jezero hidrocentrale Vinodol. Na vsej poti je bil Zukov deležen prisrčnih pozdravov prebivalstva. Danes je prispela v Beo- grad s posebnim letalom delegacija ruske pravoslavne cerkve, ki ji načeluje mo- skovski in vse Rusije patriarh Aleksej. Na letališču so ga pozdravili: patriarh srbske pravoslavne cerkve Vikentije, številni drugi visoki cerkveni zastopniki, zastopniki zveznega izvršnega sveta, državnega tajništva za zunanje zadeve in sovjetskega veleposlaništva. V pozdravnem govoru je patriarh Vikentije poudaril, da je ta obisk še en dokaz obojestranskih želja za razvoj še tesnejših odnosov med obema cerkvama. Vikentije je nadalje dejal, da sta srbska in ruska cerkev in njeni narodi v preteklosti vodil) borbo proti skupnemu sovražniku in da po zadnji krvavi borbi, sledeč primeru svojih državnih voditeljev, iskreno delujejo na ohranitvi miru v svetu. V odgovoru na pozdrav ie patriarh Aleksej poudaril, da je namen obiska okrepitev odnosov med obema cerkvama in med narodi obeh držav. Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije je na današnji seji sklenil sklicati VII. kongres Ljudske mladine Jugoslavije za 27. januar 1958. leta v Beogradu. Na kongresu bodo sprejeli nov statut organizacije ter razpravljali o delu mladine in njeni udeležbi v organizacijah družbenega upravljanja. B. B. va se izstrelitev satelitske postaje, na kateri naj bi bilo prostora za deset medplanetarnih ladij, ki bi vsaka tehtala 1700 ton. Ladje bi prispele na Mars s pomočjo sončne . privlačnosti brez uporabljanja goriva. Potovanje bi trajalo 256 dni. Za vzpostavitev potrebnih stikov za povra-ek pa bi morali piloti in potniki čakati približno 440 dni, zaradi česar bi pot tja in nazaj trajala približno tri leta. Znanstvenik pa je dodal, da proučujejo možnost zmanjšanja tega časa, ter je izrešel prepričanje, da bodo načrt lahko uresničili proti koncu stoletja. Sovjetski satelit so danes zjutraj videli v Londonu in v Salzburgu. Njegove znake pa so slišali na raznih krajih Zemlje. Radioamater, rezervni poveljnik ameriške mornarice C, Scott, ki posluša znake satelita in ki je strokovnjak za kriptografijo, je izjavil, da sovjetski satelit oddaja štiri ali pet vrst različnih informacij. De-šifrirajo pa jih lahko samo tisti, ki poznajo ključ kodeksa. WASHINGTQN, 11. — Ameriški predsednik Eisenhovver se je danes dojgo razgovarjai z novim obrambnim tajnikom Mcelroyem in s podtajnikom Holadayem, ki so mu poverjena vprašanja izstrelkov. Pozneje je Eisenhower predsedoval seji vlade. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da ne bi bili presenečeni, če bi Sovjetska zveza izstrelila vsak trenutek še en satelit. Ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, ah ima državni departma informacije, da misli SZ v kratkem izstreliti še en satelit. Na vprašanje ali je namen te izjave predvsem omiliti propagandistični učinek morebitnega novega sovjetskega poizkusa, je predstavnik govoril, da bi bilo zgrešeno tolmačiti njegove izjave v tem smislu. Medtem je ravnatelj za načrt »Vanguard« prof. Hagen v Wa shingtonu izjavil, da nameravajo ZDA prihodnjo zimo izstreliti tri poizkusne satelite manjšega obsega, preden bodo marca 1958 izstrelili satelit, o-premljen z najbolj popolnimi inštrumenti. Poizkusne satelite so že pripravili in jih že petnajst dni preizkušajo v posebnem ambientu. Glede poti satelitov c koli Zemlje je Hagen izjavil da bo ta pot eliptična z največjo oddaljenostjo 2400 kilometrov in najmanjši 320 kilometrov. Opazovanja pa se oodo izvrševala v višini 480 kilometrov. Glede razlike v teži med »sputnikom« (184 funtov) in njegovim bodočim ameriškim bratrancem (20 funtov) je Hagen izjavil, da predvidevana poganska sila rakete ((Vanguard« ne dopušča večje teže in da ta teža zadostuje, da se v celoti dosežejo smotri, ki so jih ameriški znanstveniki postavili. Dodal je tudi. da so Rusi vsekakor uporabili raketo, ki ima neizmerno večjo pogonsko silo kakor ameriška raketa »Vanguard«. BARCELONA, 11. — Na kongresu v Barceloni ie danes voditelj astronavtske^ sekcije družbe «American Goodyear Aircraft Corporation« Farreil Romick, izjavil, da bodo v prihodnjih osmih ali desetih letih rakete z ljudmi prišle na Luno in se nato vrnile na Zemljo. «Sedaj imamo satelit, ki kroži okoli Zemlje, je izjavil ameriški znanstvenik, in za ustvaritev satelitov s človeško posadko bo potrebnih od pet do deset let. Ko bomo napravili take satelite, mislim, da bo potreben še čas cd enega do treh let, da ljudje lahko pridejo na Luno«. Dodal je, da je vprašanje povratka na Zemljo zelo težavno. Pripomnil pa je. da so sedaj že izstrelili balistične rakete, ki so dosegle višino 960 kilometrov in so se vrnile na Zemljo ter so oddajate avtomatične znake, dokler niso treščile ob tla. Mnogo preden bodo ljudje lahko prišli na Luno, pa bo mogoče pripraviti usmerjevane izstrelke, ki bodo leteli na Luno ter bodo s posebnimi instrumenti dajali vse potrebne podatke. Predsednik mednarodne federacije za astronavtiko za leto 1958 A. G. Haley pa je izrekel mnenje, da bi morali pravniki vseh držav brez odlašanji skušati postaviti nove temelje zakonika, ki ne bi bil več kodeks o zračnem pravu, ki je bil določen na konvenciji v Chicagu, pač pa kodeks o vse-mirskem pravu, ali «metapra-vu». Konvencija v Chicagu določa, da se jurisdikcija vsake države izvaja nad atmosferskimi področji, ki se razprostirajo nad njenim ozemljem do višine, ki jo lahko doseže neke letalo. Toda kakšna bo jutri ta višina? Kako prepovedati neki napravi, ki kroži v višini 900 kilometrov in s hitrostjo 28.000 kilometrov na uro, da bi letela nad tem ali onim področjem, globusa? Kako nadzorovati jo? Haley predlaga, naj se državna suverenost več ne uveljavlja od tiste višine dalje ko izgine sleherna aerodinamična nosilnost. V Barceloni pa so tudi mnenja, da bi morali juristi že sedaj določiti pravna načela, ki naj urejujejo odnose med človekom, ki bo odšel na oddaljeni planet, in živečimi oblikami, ki bi jih lahko tam srečal. Vreme včeraj- Najvišja temperatura 20, najnižja 13,9, ob 17. uri 18,8, zračni tlak 1021,1 stanoviten, veter zahodni k 3 km, vlaga 75 odst., nebo 3 desetine pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 18,6. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 12. oktobra Maksimilijan, Kocelj Sonce vzide ob 6.17 in zatone 17.26. Dolžina dneva 11.09. Luna vzide ob 19.23 in zatone ob 9.43. Jutri, NEDELJA, 13. oktobra Edvard, Rosica Zaostritev spora med delodajalci in delavci Od včeraj do ponedeljka v obratih CRDA in Tržaškem stavka arzenalu Stavko sta napovedala oba sindikata kovinarjev po sestanku njunih tajništev - Delavci so zapustili delovna mesta včeraj ob 16. uri Delavci vseh obratov CRDA v Trstu in Miljah in Tržaškega arzenala so zopet v stavki. Včeraj dopoldne sta se sestali vodstvi obeh sindikatov kovinarjev in sklenili, napovedati stavko od včeraj popoldne do ponedeljka zjutraj. V obratih CRDA so zapustili delavci delo ob 16. uri, v Tržaškem arzenalu pa ob 15.30. Danes se bosta vodstvi sindikatov ponovno sestali in razpravljali o nadaljnji akciji. Prav tako bo danes ob 10.30 v Ljudskem domu v Ul. Ma-donnina zborovanje delavcev, ki pa sklicuje FIOM. V ponedeljek ob 18.30 pa se bo sestalo vodstvo FIOM. Sindikati, ki izražajo voljo delavcev, so se torej odloč.li za zaostritev borbe. Na zadnjih skupščinah in zborovanjih so delavci, včlanjeni v obeh sindikatih, in tuči delavci, ki so .zven sindikatov, terjali odločnejšo akcijo, da se prisilijo delodajalci k popuščanju. Tržaški kovinarji so namreč zelo ogorčeni nad naravnost smešnimi ponudbam, delodajalcev na zadnjih pogajanjih. Spomnimo se le na predlog za liro poviška doklade za nezdrava čela! Delodajalci so ponudili predstavnikom delavcev ‘samo tri odstotke vsega tega, kar delavci zahtevajo k5r je v nasprotju s sleherno sindikalno prakso. Delavci predvsem ugotavljajo, da dobivajo za enako delo mnogo nižje prejemke, kakor delavci iste stroke v Genovi. Delavci so pa tudi zelo razburjeni, ker se že toliko let vleče vprašanje ureditve a-kordnih tarif in norm ter ure ditve stalnih nagrad tistim delavcem, ki ne dobivajo a-kordnih dodatkov. Pri tem tudi ugotavljajo, da je ravnanje ravnateljstva CRDA še toliko bolj neupravičeno, ker spa. dajo ladjedelnice pod IRI. k. bi moral opravljati napredno socialno funkcijo ter kazati več razumevanja za delavske zahteve. IRI bi se namreč moral do februarja 1958 odcepiti od Confindusti ie, tako da ne bi bil več pod njenim vplivom. Tudi ministrstvo za delo bi moralo aktivneje poseči v spor, ko je še prišlo med industrij- vodu INPS, o pokrajinskem ci in predstavniki dt^avcev do pogajanj na njegovem sedežu. Pri tem tudi ne drži izgovor, da so delavci s svojimi stavkami v soboto m ponedeljek omogočili nadaljnja pogajanja, saj ni nihče postavil takšnega pogoja. Vsekakor ne bo moglo ostati ministrstvo za delo brezbrižno spričo nadaljnje borbe okrog sedem tisoč delavcev CRDA in Tržaškega arzenala, ki sta pravi stržen vse tržaške industrije. Zaradi stavke ima veliko škodo tudi podjetje samo. Seveda industrijcem je tega malo mar, saj morajo kriti morebitne izgube vsi davkoplačevalci, ker ne gre za zasebna podjetja. Ob tej priliki je treba tudi poudariti strnjenost in enotnost delavstva ne glede na sindikalno pripadnost. Nad tem bi se moralo vodstvo CRDA vsekakor zamisliti in končno popustiti. Jutri zaključek kongresa PSDI Včeraj zvečer se je nadaljeval pokrajinski kongres socialnih demokratov. Začela se je razprava o političnem poročilu, ki ga je podal na predvčerajšnjem zasedanju tajnik federacije prof. Lonza. Drevi se bo razprava nadaljevala in bodo kongresisti izvolili novo pokrajinsko vodstvo in kongresu in drugih perečih vprašanjih. V Miljah pa bo jutri ob 10.30 zborovanje upokojencev, na katerem boco govorili o povišanju pokojnin. Zaradi važnosti naj se vsi upokojenci udeležijo zborovanja, ki bo na sindikalnem sedežu. Pojasnilo SNG Uprava in umetniško vodstvo Slovenskega narodnega gledališča v Trstu sta pripravila za konec septembra tržaškemu občinstvu novost trinajste sezone, ki naj bi bila uprizoritev izvirne drame profesorja Josipa Tavčarja ((Prihodnjo nedeljo«. Uprizoritev se je žal zelo zakasnila, ker je tržaški cenzurni urad poslal delo viijemu cenzurnemu uradu v Rimu v pregled in končno odobritev. Drama zasleduje zgolj umetniške in kulturne cilje in ne vsebuje po mnenju uprave nič takega, kar bi bilo v nasprotju s temi cilji. Zakasnitev, ki ni nastala po krivdi uprave, povzroča gledališču izdatno moralno in gmotno škodo. Želimo, da bi naše občinstvo blagohotno upoštevalo navedena dejstva. Uprava in umetniško vodstvo bosta skušala to zakasnitev nadoknaditi in bosta pohitela s pripravami za uprizarjanje naslednjih novih iger. Po intervenciji pri vladnem gen. komisarju Samostojna prva razreda na šolah v Barkovljah in v Ul. sv. Frančiška Včeraj sta bili ravnateljstvi obveščeni, da bosta doslej združena prvi in drugi razred spet ločena Včeraj smo poročali, da je vladni generalni komisar sprejel odposlanstvo tržaških Slovencev, ki je predložilo nekatera važna vprašanja s šolskega področja, med njimi tudi vprašanje skrčenja števila nekaterih razredov osnovnih šol. Vladni generalni komisar je delegaciji zagotovil, da bodo vsa vprašanja urejena po načelu enakega postopka za slovenske kakor za italijanske šole, kar je vsa tržaška javnost sprejela z zadoščenjem na znanje. Včeraj pa se je zvedelo, da sta bili ravnateljstvi slovenskih osnovnih šol v Barkovljah in v Ul. sv. Frančiška obveščeni, da sta bila vrnjena prva razreda, ki sta bila ob začetku šolskega leta ukinjena. Na teh šolah sta bila namreč prva razreda združena Uprava in umetniško vod-, z drugim razredom, kar je stvo SNG — Trst 1 seveda psihološko negativno iiiiiiiiiiiiiiitimiiimmiMiiMiimitiiiiiiiiiiiituiMfiimitiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiimiimitmimiiiniiMiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiniiiiiimtimiiiiiiHiiiiiii Vrenje med demokristjani in misini Nevarnost Krize preti tudi pokrajinski upravi Zdi se, da bo socialdemokratski predstavnik izstopil iz odbora - Prav lako naj bi podal ostavko predstavnik PSDI v upravni komisiji Acegala Imenovanje prefekturnega , Bertija. Kot je znano, je Ber- komisarja na občini in vsa ti zaposlen na občini in je polemika, ki je nastala med | bil za časa Bartolijevega žu-raznimi političnimi strankami panovanja njegova desna ro-pred razpustom občinskega ka. Poleg tega pa je Berti delegate za vsedržav- sveta in po njem, vse to je • baje še vedno član MSI. saj ni kongres PSDI, ki bo prihodnji teden v Milanu. Kongres se bo zaključil v nedeljo dopoldne z javnim zasedanjem na katerem bodo prečitali resolucije, ki jih bodo posamezne struje stranke predložile na kongresu v Milanu. «»------ Seja sindikata upokojencev Danes ob 16. uri bo v Ul. Zonta 2 seja glavnega odbora pokrajinskega sindikata u-pokojencev, ki bo razpravljal o povišku pokojnin pri Za- povzročilo v nekaterih stran- -, je eden stalnih sodelavcev re- llllllllll Ml IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIIII MIHIH I1IIIIIIIIIIMI IIHl IHIIIHIIIinUHIII Zborovanje brezdomcev v «Rossettiju» Sodne oblasti pripravljajo okrog tisoč novih izgonov Tajnik Združenja stanovanjskih upravičencev je poročal o intervencijah v Rimu kah, in zlasti med desničarskimi hude prepire in pravcati razkol. Svoj čas smo že pisali o razkolu, ki je nastal med fašisti MSI, da se bo v Trstu ustanovila nova fašistična stranke in podružnica Laurove monarhistične stranke. Vse te (ipobude« med najbolj reakcionarnimi in fašističnimi elementi v našem mestu dokazujejo, kako trhle so korenine teh poljtičnih gibanj, ki danes lahiko shajajo na našem o.zemlju samo , zgradi širokosrčnih denarnih podpor vije dAdriatico«, ki jo izdajajo misini. Kot torej vidimo, se je tudi v vrstah demokristjanov začelo bolj odkrito ((razčiščevanje«, Kaj hočemo, poslanska in senatorska mesta ter prihodnje občinske volitve imajo za določene osebe tako veliko važnost, da v borbi za dosego teh mest ne prizanesejo nikomur. Kriza, ki je zajela občinski svet. preti • sedaj tudi pokrajinskemu svetu in vsem drugim javnim ustanovam, kjer še vedno obstaja sodelovanje nekaterih italijanskih kapitali- štiristrankarske oziroma tr: stičnih krogov in politične po- [ strankarske koalicije. Pričaku- Sinoči je bilo v mali dvorani gledališča «R/»ssetti» zborovanje stanovanjskih izgnancev, na katerem je tajnik Združenja stanovanjskih upravičencev orisal delo posebnega odbora izgnancev, kateri je bil ustanovljen 3Q. avgusta. Tajnik D’Agosto je poročal, da je ta odbor opravil obširno delo m dosegel pristanek vseh tržaških strank in sindikalnih organizacij z izjemo demokristjanov, ki so izjavili, da bodo sami napravili vse potrebno. predstavniki odbora so nato odpotovali v Rim, kjer so dosegli podporo vseh političnih skupin, tako da je poslanec PHI La Malfa že predložil zakonski osnutek za odložitev stanovanjskih izgonov. Ta osnutek so podpisali poslanci PRI, KPI, PSI, radikali, PSDI, monarhisti in PLI ter bo o njem odločala odgovorna parlamentarna komisija. Poleg tega so se člani odbora razgovarjali tudi s predstavnikom notranjega ministrstva, ki je zagotovil, da bo prišel v Trst funkcionar tega ministrstva in da bo skupaj z vladnim generalnim komisarjem rešil vprašanje. Predstavniki tržaških brezdomcev so v Rimu naleteli na razumevanje in so ugotovili, da velika večina predstavnikov različnih strank ni bila niti dobro obveščena o dejanskem stanju v Trstu. Tako so med drugim dokazali, da Sre z® veliko število stanovanjskih izgonov, saj so na primer samo v oktobru izgnali 86 druž.n in so sedaj sodne oblasti pripravile okrog do sestali v torek s prefektur-nim komisarjem, ki sedaj u-pravlja tržaško občino. Predviden pa je tudi sestanek z vladnim generalnim komisarjem Palamaro. Na osnovi rezultatov teh razgovorov pa bodo, če bo potreba, začeli nove konkretne in odločne akcije. «»------- O Tržaški pokrajinski odsek Združenja za kulturne stike med Italijo in Sovjetsko zvezo izraža svoje zadovoljstvo in navdušenje ob velikem uspehu sovjetskih znanstvenikov, ki se jim je posrečilo spustiti v vsemirje prvi umetni satelit. Pri tem izraža svojo tuhe Krščanske demokracije. Kljub vsemu temu pa se je ta precej veliki demokristjan-ski ((satelit« zelo hitro raztreščil. Na prihodnjih občinskih volitvah se bodo pojaviti le njegovi posamezni deli, da se že enkrat najedo Laurovih im drugih «raakaronov». Tudi v vrstah KD brije za nekatere «mlade» voditelje precej močan in neprijeten piš. Katoliška akcija, okrog katere se zbira demokristjan-ska desnica, ne more požreti poraza, ki ga je skupno z Romanovo sredinsko skupino doživela preteklega maja, ko so Fanfanijevi olj siri 740primerov azijske gripe prijavljenih v Doslej je obolelo že 3.617 oseb, od katerih 1.699 stalnih prebivalcev Precvčerajšnjim smo v na-| Kot je znano, se azijska gri-šem mestu zabeležili 467 prh1 pa spozna^ P°^isok^ merov azijske gripe, včeraj pa že 740. Ta številka jasno tisoč izgonov, medtem ko je j oseb, med njimi govori, da azijska gripa narašča in da še ni pričakovati njenega pojemanja. Doslej je v Trstu obolelo skupno 3.647 l.i še za nadaljnjih tisoč pet sto razprava še v teku. Prav tako malo zadovoljivi so tuči načrti o gradnjah stanovanjskih hiš. Predstavniki odbora so tako ugotovili, da bodo do 1960. leta zgradili v Trstu o-krog tisoč stanovanj, medtem ko so vse ostale predvidene in mnogokrat napovedane gradnje samo na papirju. lo tudi velja za naselje v Zavijati, katerega obljubljajo že pet let, in za katerega so sedaj nakazali 1,8 mil.jarce lir. Vendar pa bo la denar služil najprej za izgradnjo vojašnice finančnih straž, za o-troški vrtec, ceste, cerkev itd. in šele, če bo kaj ostalo, za stanovanja. Resno je tudi vprašanje zavetišč za tiste družine, ki so jih vrgli na cesto. Prav včeraj se je tako primerilo, da občina ni imela kam dati e-najstčlansko družino, katero so vrgli dobesedno na cesto. Pripomniti je treba, da so včeraj skupno izgnali sedem družin. Na zasedanju niso sprejeli konkretnih sklepov, ker se bo- nov, 739 beguncev in 317 vojakov. Med primeri, ki so jih prijavili včeraj, je za azijsko gripo obolelo 436 meščanov, 195 beguncev, 17 vojakov in 92 oseb v razn.h internatih. Od beguncev jih je 106 zbolelo pri Sv. Soboti, 24 pri Sv. Andreju in 28 v Padričah. Te številke se seveda nanašajo samo na primere, ki so bili prijavljen: pokrajinskemu zdravstvenemu uradu, vendar lahko upravičeno sklepamo, da vsi bolniki niso zahtevali zdravniške pomoči in da je zatorej dejansko stanje povsem drugačno. Na vsak način se posledice obolenj za azijsko gripo že čutijo v raznih uradih, tovarnah in delovnih mestih sploh. Tako je na primer v ladjedelnici Felszegjr v Miljah trenutno odsotnih 140 delavcev, od katerih jih je dobršen del zbolelo za azijsko gripo. Manj zaskrbljujoč položaj je na šolah, toda če se bo bolezen širila tako kot v zadnjih dneh. lahko pričakujemo, da se bo1 to poznalo tuci v raz-, redih. turi. ki se polagoma znižuje, dokler bolnik povsem ne o-zdravi. Bolezen sama na sebi ni nevarna, vendar je vseeno potrebna zdravniška pomoč, predvsem zaradi nevarnosti komplikacij, ki so za posameznika lahko usodne. Številni smrtni primeri v I-taliji m drugod po svetu nedvoumno pričajo o tem. Zato je priporočljivo, da vsakdo ki meni, da se je okužil s to boleznijo, takoj pokliče zcrav nika. Da se bolezen ne bi razširila, je priporočljivo upoštevati najosnovnejša hig.enska pravila, pri čemer Je zlasti važno umivanje rok pred jedjo. K odpornosti mnogo pripomore vitamin C, ki ga je mnogo v sadju in zelenjavi ,11 je zatorej uživanje sadja priporočljivo. Paziti je treba vespo na trdih tleh. Tudi on je moral v bolnišnico, kjer so ga poslali na ortopedski oddelek. Okreval dneh. bo 30 je se, da bodo socialni demokrati odpovedali vsako sodelovanje s KD v kateri koli u-stanovi, To pomeni, da bodo upravni sveti raznih javnih ustanov ostali v rokah samo demokristjanov, ker je pričakovati, da bodo socialdemokratom sledili tudi republikanci. Toda največja nevarnost preti pokrajinski upravi, ki je do sedaj plavala v zelo mirnih vodah. Demokristjani, ki imajo relativno večino, so do sedaj na pokrajini vodili precej zmerno politiko, kar je treba priznati zlasti predsedniku prof. Gregorettiju Pokrajinski odbor je sestavljen ig demokristjanov in enega socialdemokrata. En republikanec pa podpira odbor od zunaj. Na ta način je imel odbor do sedaj vedno zagotovljeno večino 13 glasov od 24 svetovalcev pokrajinskega sveta. Ce socialdemokrat izstopi iz odbora in se pridruži opoziciji, je že skoraj gotovo, da bo prešel v opozicijo tudi republikanski svetovalec. To pomeni, da bo odbor sestavljen iz samih demokristjanov o-stal v manjšini, V tem primeru KD ne preostaja drugega, kot da poskusi upravljati pokrajino z manjšinskim odborom. ali pa da se poveže s fašisti in monarhisti. Iz tega sledi, da utegne priti tudi v pokrajinski upravi do enakega položaja, kot je prišlo v občinskem svetu pred njegovo krizo in naknadno razpustitvijo. Glede upravne komisije A-cegata pa je že skoraj gotovo, da bodo socialdemokrati umaknili svojega predstavnika ki ima sicer predsedniško mesto. Vse to pa mu nič ne pomaga, ker so demokristjani v večini in odločajo proti njegovi volji. —«»------ Na trgovinski zbornici Umestitev odbora za strokovni pouk Včeraj je predsednik tržaške trgovinske zbornice prof. Luz-zatto Fegiz svečano ustoličil nov koordinacijski odbor za tehnični in strokovni pouk v Trstu. Pri svečanosti so bili prisotni predstavniki šolskega nadzorstva, pokrajinskega konzorcija za strokovno izobrazbo, urada za čelo, EN AL, ENALC, ENAIP. ENAPI in gospodarskih kategor»j. n«------ Prometni nezgodi Na cesti Oreh • Mač^ovlje je včeraj zjutraj prišlo do Nezgodi na delu 20-letni Dominik Bizjak iz Velikega Repna je včeraj zjutraj med delom v kamnolomu v Repentabru začutil ostro boležino na nosu. Takoj nato je spoznal, da se mu je Železen drobec kladiva, s katerim je tolkel po skalovju, zapičil v nos. zakadi česar se je mcral z rešilnim avtom zateči v bolnišnico. Tu pa so mu samo rano izprali in ga odslovili s prognozo okrevanja v 4 ali 5 čneh. Mario Bunin iz Kraške u-lice na Opčinah pa si je med dviganjem vreče cementa tako pretegnil mišice, da mu ni preostalo drugega, kot zapustiti delo in se zateči po zdravniško pomoč. Sprejeli so ga na opazovalnem oddelku, kjer menijo, da bo zopet čil in zdrav v 4 ali najkasneje v 10 dneh. vplivalo tako na starše kot na učence, da ne govorimo o didaktično - pedagoški plati vprašanja. Starši so včeraj z zadovoljstvom sprejeli na znanje vest, da bosta prvi in drugi razred na omenjenih šolah spet ločena, kar bo nedvomno pripomoglo k boljšemu pouku. Očit-no je, da je vladni generalni komisar dr. Palamara gleče tega vprašanja izpolnil obljubo, ko je dejal, da bo to vprašanje rešeno po načelu e-nakega postopka za slovenske in italijanske šole ter mu moramo zato izraziti priznanje, da je vprašanje res hitro in zadovoljivo rešil. Upamo, da bodo tudi ostala vprašanja, ki jih je odposlanstvo v razgovoru nakazalo, prav tako u-godno rešena. «»------- Aretacija matere mrtve novorojenke Policija je včeraj s kratkim obvestilom potrdila, da je bila v teku preiskava, ki so jo uvedli po odkritju mrtve novorojenke. Ker je preiskava zaključena in ker so zdravniki ugotovili, ca je novoro-jenka umrla po rojstvu, so sedaj policijski organi prijavili 18-letno .porodnico France-sco Ustulin iz S. Canziana di Isonzo sodišču pod obtožbo detomora. Mlado mater so v bolnišnici, kjer je na porodniškem oddelku, zastražili. Novost pa je, da so isti organi prijavili sodni oblasti še tri osebe m sicer: 23-letnega Renata Balzana iz Ul. Moreri, ki je baje zaročenec Ustuli-nove, 5Q-letno Giustino Mach-nig vd. Bisiacchi in njeno 21-letno hčer Claudio por. Bal-zano iz Ul. Scala Santa 55. Claudia je svakinja Renata Balzana. Vsi ti so obtoženi sodelovanja pri detomoru. Kakor je znano, je Ustulinova rodila v stanovanju Machni-geve. _—«»------ Po stopnicah je padla Tudi Bianca Decarli, ravno tako iz Kraške ulice na Opčinah, je morala v bolnišn.co, kjer so jo pridržali na ortopedskem oddelku. Zenska, ki bo okrevala v 10 ali 20 dneh, je izjavila, da je nerodno padla po stopnicah stavbe št. 29 na Carduccijevi ulici, pri čemer si je izpahnila gleženj leve noge. Zdravniki so mnenja, da ima tudi kostne poškodbe, zaradi česar so jo poslali na Razprava proti ponarejevalcem potnih listov Javni tožilec zahteval stroge kazni Leto dni zapora priporniku, ki je žalil jetniškega paznika Včeraj so ponarejevalci pot- Maria Cancianija, naj mu pri i' i :.. • i lnA rrsj - V-.il in en nih listov in oni, ki so jih izročili ponarejevalcem, izvedeli kaj jih čaka, če bo sedišče sprejelo tožilčeve predloge. Tožilec je bil v svojem govoru zelo kratek. Obtožence, ki jih je 16, je razdelil v tri skupine: v prvo spadajo graver Deffar, dalje Corbatto in njegova žena. Sussan in Sanzin, ki sta odsotna. To je skupina ponarejevalcev. V drugo skupino spadajo Odone, Chinella-to in Luin in te bi lahko šteli kot pomagače ponarejevalcev. Tretjo skupino, najbolj številno, pa sestavljajo odjemalci, ki so izrabili poneverbe. Po trditvi, da je za krivdo vseh dovolj dokazov (razen za Fumisa in Cirilla, za katera je predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov) je prešel na zaključek, to je na predlog o obsodbi. Predlogi so naslednji; Corbatto — 6 let in dva meseca zapora, 4 mesece pripora in 30 tisoč lir globe; Deffar — 2 leti in 20 tisoč lir globe; Odone pietro — 2 leti in 12 tisog lir; Chinellato Francesco — 2 leti in 6 mesecev ter 16.000 lir; Luin Mario — 2 leti in 2 meseca ter 14 tisoč lir; Sussan Bruno — 2 leti in 8 mesecev zapora, 4 mesece pripora in 20,00 lir; Sanzin Giacomo — 2 leti in 2 meseca ter 16.000; Denipoti — 1 leto zapora, 4 mesece pripora in 10 tisoč lir globe; Demarchi Attilio — 1 leto in 2 meseca zapora ter 5 mesecev pripora; Bascar Albina por. Corbatto — 2 leti in 6 mesecev zapora ter 4 mesece pripora in 16.000 lir; Ca-lani Aristeo — 1 leto in 8 mesecev ter 12.000 lir; Galati Filippo — 1 leto in 1 mesec zapora, 9 mesecev pripora in 14.000 lir; Millo — 1 leto in 8 mesecev zapora, 4 mesece pripora ter 12.000 lir; Corbatto Gino — 2 leti zapora in 12 tisoč lir globe; Ierco Guidn — 2 leti m 2 meseca zapora ter 16.000 lir in končno Bruna Andreosso — 1 leto in 8 mesecev zapora ter 12 tisoč lir globe. Takoj po govoru tožilca so spregovorili odvetniki. Razsodbo pričakujejo za prihodnji teden. Pred s.; Corsi, tož.; Tavella, zapisn.; Urbani, obramba; odv. Morgera. Antonini, Poilucci, Amodeo, Kezich, Padovani, Jacuzzi, Moro, V. Bologna, Gi-rometta in Domini. * 4= * Girolamo Gizzarelli iz Scerni-ja pri Chieti se je nekega dne nepričakovano znašel v zaporu. Naravno je, da je bil jezen m tako je na lepem zahteval od jetniškega pazn-ka pregled specialistov. IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiminilllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlIlllIlllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Smrtni žrtvi nesreče pri trčenfu vespe z avtom Enega je vrglo čez avlo, drugi pa je obležal pod vespo - Druga huda nesreča tudi v Ul. Flavia Kaže, da z opozorili za previdnejšo vožnjo in pametno prehitevanje niso do sedaj dosegli nobenega uspeha. Sku-teristi se predajo hitrosti, a pri tem ne pomislijo na posledice, ki jih bodo morali sami nositi, če pride do nesreče. In nesreče na cestah nikoli ne počivajo, smrt pa preži na neprevidneže izza vsakega ovinka. Zal, včasih plačajo z življenjem osebe, ki se vozijo na drugem sedežu skuterjev, kot se je pripetilo včeraj zvečer v Miramarskem drevoredu 39-leitnemu Antonu Poldrugovacu iz Ul, Settefon-tane, ki za nesrečo nima nobene krivde. Poldrugovac se je peljal z vespo, ki jo je šofiral lastnic 20-letni Mario Nonino iz Ul. Media 8 Nonino je v bližini stranske Ul Boveto prehitel motorno kolo in to prav v trenutku , ko je iz nasprotne smeri prehiteval avto 59-letni Ric-curdo Pie id iz Ul. Combi, Ta je bil za volanom svojega fiata 600, poleg njega pa je sedela njegova 58-letna žena Tina Ziffer. Točno na sredi ceste je prišlo do strahovitega trčenja, zaradi katerega je Nonina vrglo s sedeža vespe čez avto na tla, kjer je obležal v mlaki krvi Vespa se je prevrnila in obstala s kolesi, ki so štrlela v zrak. pod njo pa je obležal Poldrugovac. Očividci so takoj priskočili vespistoma na pomoč in ju poslali z vozili, ki so tedaj privozila mimo, v bolnišnico. Z istimi prometnimi sredstvi sta se odpravila v bolnišnico tudi Pieri in njegova žena. Oba sta bila namreč ranjena in medtem ko so žensko po nudeni zdravniški pomoči odslovili. so njenega moža pridržali zaradi globoke rane na čelu in udarca na kolenih s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh na I. kirurškem oddelku Na istem oddelku so trčenja med tovorn.kom, ki ga | sprejeli tudi Nonina, le s to je šofiral Friderik Svab iz razliko, da so si zdravniki za- Kasneje so morali priti na teti neki avto, ki je v istem Doline in motornim trokole-som, s katerim je Teodoro O-done iz Vrdelce Skoljeta vozil proti mestu. Tovornik je po trčenju zašel s ceste, medtem Ko je O ! done zaradi hudega sunita z glavo prebil s,po prec seboj. Ker se je ranil po raznih delih obraza, so ga z rešilnim avtom utrudi, kajti prehuda utrujenost olajša virusu delo. Končno naj še omenimo, da se ni pametno predolgo zadrževati v prostorih, kjer se zbira večje število ljudi. Ce bi vsi upoštevali te o-snovne napotke, bi brez dvoma dosegli vsaj to. da se bn- pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh na II. kiruršktrn »ddtlku. N i nekem ovir ku ceste, k: veže Milje s Sv. Barbaro, je lezen ne bi širila s tnko na- 27-Ietni Annando Pregara u glico, kot se je zavela v zarl-j Milj zdrsnil in se trenutek njih dneh, Inato znašel skupno s svojo adi rane na glavi z verjetnim prebitjem lobanje in resnega stanja pridržali prognozo, Pozno v noči pa je umrl. Poldrugovaca pa so iz sprejemnega oddelka prenesli na ortopedskega, kjer so si zdravniki tudi pridržali prognozo. Specialisti se niso zmotili, kajti mož je uro po prevozu v bolnišnico podlegel poškodbam. Obe vozili sta utrpeli veliko škodo. Kasneje so gasilci odpeljali tako avto kot vespo z mehaničnim vozom Zaradi policijske preiskave je bil za pol ure prekinjen promet proti mestnemu središču. trenutku skušal prehiteti li-lobus. Zaradi tega se je Mejak' znašel na sredi ceste in treščil v blatnik ter nato v vrata Tassottojevega avta. Nekaj minut po 21. uri, to je po končani policijski preiskavi, zaradi katere je bil ves promet prekinjen, se je tudi Tassotto zglasil na sprejemnem oddelku bolnišnice, kjer mu je dežurni zdravnik izpral rano, sicer ne globoko, ker se mu bo zacelila že v 2 ali 4 dneh, na levi strani Obraza. Zaužila je preveč tablet Da bi se vsaj začasno rešila bolečin, ki jih povzroča njena bolezen, je 26-letna Nerina Gregori por. Fontanot iz Sprehajališča sv. Andreja zavžila 10 tablet «Dori-Dona», Ta doza pa je bila prevehka zaradi čefar je morala ženska z znaki lažjega zastrupljenja v bolnišnico. Pridržali so jo s prognozo okrevanja v 3 dneh na opazovalnem oddelku. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniii kraj nesreče tudi uslužbenci mestne čistoče, ki so očistili cesto krvi in številnih drobcev razbitih šip. Druga, ravno tako huda nesreča, pa se .je pripetila v Ul. Flavia, in sicer tik pred križiščem, kjer je zadnje postajališče filobusa št. 19. Okoli 20. ure je po cesti vozil z vespo v smeri doma 45-letni kmetovalec Ivan Mejak od Svt M.M. Sp, Ta se je na sredi ceste zaletel v naproti vozeči avto, last 60-letnega Luigija Tassottoja iz Ul. Ghega in obležal v krvi na asfaltu. Poleg njega se je zvrnila tudi vespa, ki je bila potolčena m je imela tudi zlomljeno krmilo. Mejaka so takoj odpeljali s policijskim avtom v bolnišnico, kjer so ga zaradi številnih ran na glavi in na desni roki sprejeli na I. kirurškem oddelku. Tudi zanj so si zdravniki pridržali prognozo. Za sedaj ni točna znano, kako je prišlo do nesreče. Menijo pa, da je Mejak hotel s svojim vozilom prehi- žge luč. Toda bilo je še svetlo in možu niso hoteli u-goditi. To ga je še bolj razgrelo, zaradi česar je večkrat grobo žalil čuvaja in tudi z berglami razbil šipo na stranišču. Sedaj se je moral zaradi svojega nepremišljenega dejanja zagovarjati pred sodnikom, ki verjetno ni hotel niti upoštevati izgovora, da mu je žal dejanja. Sicer mož tega ni direktno povedal, pač pa je nekaj čni po dogodku v zaporu zavžil drobce razbite žarnice, s katero se je tudi porezal po roki. Na vprašanje, zakaj je to storil, je Gizzarelli tedaj izjavil, da ga je do tega koraka privedel obup m kesanje zaradi izrečenih žalitev. Kljub temu da ima Gizzarelli le 30 let, je bil že obsojen najmanj 20-krat in ker mu sodnik ni mogel priznati nobenih olajševalnih okolno-sti, ga je obsodil na leto dni zapora. Sodnik — Fienga, Tož. — Santoro, zapisn. — Scelzo, obramba — odv. Padovani. * Hi >8 Pred istim socnikom se je moral zagovarjati tudi 26-let-ni Carmelo Franovich, katerega so bili obtožili poskusne tatvine koze in poltenih dejanj. V Franovichevo srečo pa je prva obtožba zaradi oprostitve odpadla, drugo pa je sodnik spremenil tako, da ga je obsodil le na 5 tisoč lir denarne kazni. poštarjev Danes zvečer ob 18.30 bo v Ul. Galatti skupščina, ki jo sklicuje sindikat poštnih in brzojavnih uslužbencev. Danes se v Štanjelu poročita MARCELO SIEGA in VIDA KOBAL Prijatelji in znanci želijo novoporočencema vse najboljše v nadaljnjem skupnem življenju SNG v TRSTU DANES 12. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani ((Albert Sirk« v Križu B. Nušič «ŽALUJOČI OSTALI». Komedija v treh dejanjih Igralska šola SNG Vpisovanje v Igralsko šolo SNG se nadaljuje samo še danes v Ul. S. Vito 17, tel. 38-236, od 9. do 13. in od 14. do 17. ure. UPRAVA SNG TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB uL. KOS1R* (Ul. Roma 15-11.) bo priredil DANES 12. t. m. od 18. do 20. ure m jutri. 13. t. m. od 9. do 12. ure RAZSTA člana kluba, katera bo obsegala razne zbirke — OZN, Cono B, SAAR. Rotary, XVI. olimpiado in tematiko skladateljev. Vabljeni! Vstop prost! sco: ((Umetni slavček«; igra)0 člani Radijskega odra; 18.00 Prokofjev: Simfonija op. 25 v U- duru; 18.15 Orkester Billy May, 18.30 Glasbeno potovanje po Evropi; 18.49 Lahki orkestri; 19.15 Sestanek s poslušalkami; Šport; 20.30 Mešani zbor Emil« Adamiča; 20.50 Valčki iz operet; 21.00 Teden v Italiji; 21.10 Melodije iz novejših filmvo;. 21.3JJ Adamič: Ljubljanski akvareli, 21.55 Večerne melodije; 22.20 orkester Norrie Paramor; 22.5« Dvorakovi Slovanski plesi. I K S 1 i. 18.00 Igra ciganski orkester. 18.15 Santiago Rusinol: «Sedem modrih žena«, slušna igra v • dej.; 21.30 Charles Berti,n: »Krištof Kolumb«, radijska drama. KOPER Poročila v Habjanič1^: J-" 12.30. 16.30. 17.30, 19.15, 23.00. Poročila v sloveničinh 13.30. 15.00. 5.00-6.15 Sporen iz Ljubija«*- 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.13 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 13.40 Kmetijska univerza. «Vzrejne bolezni telet in Pra"'; čev»; 13.50 Popevke in ritmi®® tu in tam; 14.30 Kulturna oddaja: «Ob tednu muzejev«; l’-w Za vsakogar nekaj; 15,10 Zabavna glasba; 15.25 Belokranjske popevke; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke, 17.25 Od melodije do melodije, 18.10 Igra na flavto Theo Taba-ka; 18.30 Jugoslovanski skladatelji; 19.00 Poje Doris Day; 19.3U- 22.15 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m 202.1 m. 212.4 m 5.00 Pisan glasbeni spored; 8.w Lepe melodije — znani napevi, 8.35 Kmečka godba vam igrJ’ 10.10 50 minut simfoničnih plesov; 11.15 Domače napeve izvjjr jajo mariborski ansambli; «»-rr Opoldanski operni spored; 12,«“ Kmetijski nasveti — Ing. Eri« EiseJt: Rudninska krmila v z®-ski prehrani živine; 12.40 Internacionalne koračnice; 12.55 Mal* melodija; 13.15 Non stop! (zat>j' ven glasbeni spored); 14.35 Nas poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 S knjižnega trga, 16.00 Glasbene uganke; 17.30 Vesele citre (Alfons Bauer); 1”’, Straussove polke; 18.00 Okno svet; 18.15 Slovenske in dalmatinske narodne pesmi; 18.45 JW" kovni pogovori; 20.00 Veseli večer; 21.00 Segave in vesele viz* za konec tedna. ■'ELEVIZI.IA 16.00 Športni popoldan; l"’3^ Spored za otroke; 21.00 Jane Ab-sten: »Ponos in predsodek«; 22.ir« Glasbeni varietč. KINO Excelsior. 15.30: «Cabiriine nočb, Giulietta Mašina, A. Nazzar, F. Perier. Fenke. 15.00: «Kralj v New >or' ku«, Charles Chaplin in DaW" Addams. Nazionale. 15.00: «Arianna», Gary Cooper, Audrey Hepburn, Chevalier. , Filodrammatico. 16.00: «Les M. Main. Arcobaleno. 15.00: ((Gospodov zakon«, G. Cooper, D. Mc Gu:rejvi Main. Astra Rojan. 16.30: «Car», K. N®" vak in T. Povver. Cinemascop*’ technicolor. Capitol. 16.00: ((Princesa Slssj*- Veliko odkritje leta: Schneider. Ljubezenska zgodb'' Cristallo. 16.00: ((Skoraj zasebn' tajnica«, S. Tracy, K. Hepburn. Alabarda. 16.00: «08/15 Kapd«»' O. E. Hasse, J. Fuchsberg*1' R. Evver-t. Ariston. 16.30 in 20.30: «V vrtincu« («Via col vento«), C. Gable, V. Leigh, O. De Havillan°> T. Mitehell. Armonia, 15.00: «Džungla na ringu«, T. Curtis, E. Borgnin* Aurora. 16.00: «Souvenir dTtali*’’ I Corey, Cifariello, Sordi. Garibaldi. 15.00: «Rdeči suknjič1■> G. Cooper, P. Goddard. Te®-nilcolor. Ideale. 16.00: «Gusa,r z Zelenel bloka«. Technicolor. B. Lane*-st er. ., Impero. 16.00: «Bengalski sul čarji«, Gary Cooper. Italia. 15.30: «Mali prijatelji«-Moderno. 16.00: «Saga Koman- čev», Dana Andrevvs, K. Sffl"”' San Marco. 16.00: «Suor Letizi**’ Anna Magnani. Savona. 16.00: «Moby Dick«, Gr gory Pečk, Orson Welles. , Viale. 16.00: «Serenada za 16 .P,„ volask«, Glaudio Villa, Billi Riva- „ In Viale. Jutri zjutraj ob 10.00 11.30: ((Carosello disneiano«, Disney. [od VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11 oktobra 1957 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 14 oseb. porok pa je bilo 32. POROČILI SO SE: električar Luigi Slobel in gospodinja Giu-sepplna Mantovan, natakar Um-berto P a 11 ud ml In gospodinja Ar-rnida Grlsonlch, zidar A-ndrea Altano in delavka Livia Schtlirb, mehanik Albino Legovich in gospodinja Maria Cociancich, strugar Vinieio Madrisani in uradnica Erna Feriani, mehanik Leonardo Sold a uo in uradnica Silvia Benet, trgovec Gnido Vernonl in uradnica Lilia-na Piussl, prodajalec Arduino Zorn in uradnica Marija Sulčič, elektromehanik Renato Rupin-i in gospodinja Tea Starc, delavec Angelo Giugliardi in delavka Maria Steffe, trgovec Italo Contento in uradnica Silvana Mecchia, radlotehnik Mau-rizio Antonini in študentka Silva Lah, težak Alberto Sardella in gospodinja Loredana Senica, u-radnik Giovanni Maria Molinari in gospodinja Dionigia Piščanec, knjigovodja Giorgk) Amaranto in bolničarka Licia Za-ccaria, kotlar Agostino Marcol-in in gospodinja Mana Sanzi, gasilec Giulio Pi-gnataro in šivilja Pasqua Denit tis, uradnik Tullio Raini |n uradnica Irene Pancrazi, delavec Giuseppe Martini in šivilja Ana Triglav, uradnik Luclano Bosso in gospodinja Lucia Bressanuttti, šofer Antonio Coslovich in natakarica Eugenia Elvira Glaviria, pleskar Mario Jenko ln gospo- dinja Gabrijela Krašček, mizar Alessandro Zocclii in gospodinja Ottavia Gelliici, pomorščak Dario Bernardi in gospodinja Maria Vascotto, delavec Arrigo Viez-zoii in prodajalka Lucilla Peros-son, vicebrig, karabinjerjev Giuseppe Di Domerni-co in učiteljica Enrichetta Russignaga, mehanik Pietro Lorenzutti in pletilja Maria Grazia Marcht, častnik CP Fausto Antonio Bassanese in u-ra-dnica Bdda Draghi, častnik vojske Alessandro Bufarini in uradnica Silvia Contin, šofer Dario Boss: in gospodinja Lucia Pe- tronio, kmet Angelo Fama in gospodinja Nerina Bemblč, uradnik Filippo Zuccarello in uradnica Ghiliana Frassinetit. UMRLI SO: 93-letna Francesca Ierschetz vd. Saitz, 67-letni Vit-torio Pascottlni, 77-letni Umberto Maranli, 71-letna Rosalla Leonardi vd. Spina, 80-letna Maria Konic vd. Vivan-t, 43-letni Giovanni Forlez, 7-letnl Diego Destro, 57-letni Carlo Giuseppe Prah, 70-letnl Giacomo Selle, 72-letni Gia-coino Di Lenardo, 89-letna Maria Tschuri vulgo Znellck v-d, Rub-bino, 88-letni Andrea Furlan, 78-letna Noemi Maria Niederkorn vd. Premuda, Giovanni Arlla star 15 minut. NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Davanzo, Ul. Bernini 4; Glusti, Strada del Friuli 7 (Greta); Mulo, Ul, Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7, I..II ILSKA ritONVKTA J Mladina prosvetnega društva Lonjer - Kati nat.i vljudno vadi na predstavo vesele vaške trodejanke (iPlohan, ki jo bo igrala danes 12. oktobra t. I. ob 20.30 v dvorani v Borštu. Slovenska prosvetna zveza v Trstu obvešča svoje člane, da bo deseti rednj letni občni zbor v nedeljo 20. oktobra t. I. ob 0.30 dopoldne v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Roma 15-11. z običajnim dnevnim redom. ( IZLETI ) Izlet v Riselce. SPDT priredi v nedeljo 13. t. m. izlet v Riselce. Odhod z avtobusne postaje ob 8.30 do Proseka. Zbiranje četrt ure prej. 'PAKOVI IN IMUNlMčVKl) SPDT daruje Dijaški Matici 1000 lir namesto cvetja na grob gospe Pavle Mašere. V počastitev spomina pokojnega Franca Ščuke daruje družina Tanče 2.500 lir za Dijaško Matico. Vitt. Veneto. 16.00: «Dogodivšfip, Misterja Coryja», T. Curtis, Hyer, K. Grant. Beivedere. 16.00: «V pekel in JJ*' zaj«. Technicolor. A. M-urplu' Marconi. 16.00; »Kriminalec J! asfaltu«, An-thony Steel, D® V ersois Masslrao. 16.00: »Nove PO510!?!! ščine Pa-perina in njegove dr Sčine«, W. Disney. Novo cine. 16.00: ((Nebesni * ' bri«, Jeff qhandler, D. Ma>0,n'J Odeon. 16.00: »Robin H«**0' me£>l- „i Radio. 16.00: ((Mešana kri«. C mascope, Technicolor. S. Gra ’ ger In Ava Gardner. „| Secolo Sv. Ivan. 16.00: *M,V, me, ne igraj se«, R. Mof'31’ R Brazzi. - Skedenj. 18.00; «Atena In I 5, ster«. Varietč: Marcelli -Rosč. . Teatro Nuovo. 21.00: «Dišava 8 spe Clinton« ter »Rdečel« gospa« It A D I O SOBOTA, 12. oktobra 1957 ITISI POSTAJA A 11.30 Zabavna glasba; 12.00 Življenja in usode: »Maria Me-neg luni Callas«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Domači motivi- 13.30 Slavne uverture; 14.00 Znani operni dueti, terceti in kvarteti; 14.45 Arma-ndo Sc-iascia s svojim ritmo-simifonlčnim orkestrom; 15.00 Slavni pianisti; 15.30 Folklorna glasba raznih narodov; 15.50 Svendsen; Norveška rapsodija; 16.00 Radijska univerza: Psihologija živali: «Clovekov svet«; 16.15 Ritmične popevke; 16.35 Kavarniški koncert — Igra orkester Pacchiori; 17.00 Oddaja za naj-nilatše. H. C, Andersen-Ugo Bo- MALI OGLASI MAGAZZ1N1 FELICE, Trst, ^ Carduccl 41 (nasproti pokr't“,-trga, telef. 90.513). ProdaJ»nV srajce, hlače, spodnje hlače, t kavice, bele jopiče za natakau in mesarje. Velika izbira nih oblek. Vse po nainižjlh cen« vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARN* Ul. sv. Frančiška •** telefon 37338 S PRITISKOM NA SIRIJO DOSEGLI porast arabske solidarnosti Kljub temu, da se v položaj 1 na Srednjem vzhodu ni v bistvu nič spremenilo, in konflik nasprotujoč;h si tendenc še nadalje obstaja, je treba vendarle priznati, da je najlolj kritična faza napetosti okrog Sirije že za nami in da ni večje nevarnosti za hujše zapletljaje v tem občutljivem delu sveta Do te spremembe v položaju je prišlo v razdobju, ko sta se vršili dve politični konferenci, ki sta si po ciljih in zaključkih druga drugi povsem nasprotn Gre za sestanek Bagdadskega pakta in za sirsko-saudsko-ira-ške razgovore v Damasku. Sestanek Bagdadskega pakta bi •noral pomeniti zaostritev pritiska proti Siriji. Zgodilo pa se ie le to, da so izdali ':e kratko Poročilo o načelnem soglasj 1. da se »razširi obrambni program dežei-članic«. Tak skromen rezultat je iskati tudi v okoliščini, da se je Egiptu, ki je edini brezpogojno podpiral Sirijo, pridružil tudi saudsk’-kralj Ibn Saud. Glede Saudovih stališč do razvoja dogodkov na Srednjem vzhodu je treba omeniti neko zanimivo dejstvo. V dobi nekaj poslednjih let ima Saudska Arabija v neki meri poseben položaj in pomen glede dogodkov na tem področju. Njena podpora Siriji in Egiptu v veliki meri utrjuje in vpliva na razvoj in krepitev politike neodvisnosti in arabske enotno-•ti, in obratno — njena rezer viranost ali oddaljevanje od te Politike lajša v nič manjši meri krepitev tujih vplivov in o-Aivljanje kolonialističnih tendenc. Ta položaj je toliko bolj Paradoksen, ker gre za arabsk i monarhijo, ki obstoja z držav-hopravnega stališča šele malo rasa in ker gre za deželo, ki je z nafto najbolj bogata, hkrat. Pa tudi nedvomno najbolj zaostala dežela na Arabskem po 'otoku. Dejstvo pa je. da je Saudska Arabija v bližnji preteklo •ti imela tudi zelo napredna stališča. Jasno je. da razlogov za taka stališča ne smemo iskali v neki napredni družbenopolitični vsebini Saudsae Ara kije (gre za deželo, kjer pr-vladuje fevdalni družbeni red), ampak predvsem v njeni dinastični rivaliteti med njo in iraškimi hašemiti in v versko poetičnih ambicijah njenega kra-ija. Saudska Arabija je na pri tber zelo pozitivno dejstvovaL v borbi proti Bagdadskemu Paktu in postala eden od nosi’-Cev politike arabske neodvisnosti in enotnosti. Za časa sueške krize in kasnejšega napada na Egipt ie bilo njeno staiisče nedvomno precejšnjega pomr na za obrambo Egipta. A po objavi Eisenhowerjeve doktrine J* začela Saudska Arabija ni-bati in odstopati od tesne g* sodelovanja z Egiptom in Sirilo- Kumovala je aprilskim dogodkom v Jordaniji, formalno s* je pomirila z iraškim dv 1-r°m in opozarjala na nevarno- sti od strani «prevratne dejavnosti«. Omanska kriza, dogodki v Jemenu in ameriška stališči o vprašanju Akabskega zaliva so privedli do novega nihanja Saudske Arabije, toda sedaj v nasprotni smeri. V vsem tem imamo sicer nekaj skupnega s taktiko in tendencami, s kakršnimi se javlja ameriška politika na Srednjem vzhodu, neka; več ali nekaj bolj določenega pa bi glede tega ne mogli trditi. Poslednja sprememba stališča Saudske Arabije je prišla do izraza v zvezi z dogodki o-krog Sirije. Tudi tu se ta sprememba vsaj časovno sklada z določeno ublažitvijo ameriških stališč do ie dežele. Najprej je saudski prestolonaslednik in minister zunanjih zadev, princ Feisal izjavil v Washingtonu, da Sirija in njena politika ne predstavljata nobene nevarnosti za sosedne dežeie. Nato je on razložil isto stališče v razgovoru s predsednikom Eiseu-howerjem. Končno pa je kralj Ibn Saud, po poslanici, ki jo je poslal Eisenhowerju, prekinil svoje zdravljenje v Evropi in odšel na krajši obisk v Damask. Izjava Ibn Sauda v Damasku, v kateri se izraža prepričanje v pravilnost sirske politike je spet v neki meri spremenila odnos sil na srednjevzhodnem področju, to pot v korist politike arabski neodvisnost. Ta izjava je bila neugodno sprejeta tako v Washingtonu. Kakor tudi od strani tistih arabskih politikov in, osebnosti, k. so v organizirani kampanji proti Siriji odšli najdlje. To še predvsem nanaša na jordanskega kralja Huseina, ki ie imej komaj dva dni prej neumerjen govor, hkrati pa tudi na sever nega soseda Sirije, ki je odkr:-to branil stališče, da je Sirija na poti, da pos.ane satelit m da na ta način »spravlja v nevarnost ves Srednji vzhod«. V izjavi Ibn Sauda pa se Vidi še nekaj drugega: saudska, vahabitska dinastija je namreč tudi poleg formalne pomiritve s hašemiti, ostala nasprotna starim hašemitskim načrtom o «deželi plodnega polmeseca«, ki so se začeli ponovno pojavljati v vzdušju povečanega pritiska na Sirijo. Ibn Saud je v svoji izjavi posredno povedal, da odločno nasprotuje vsak-spremembi »statusa quo». In ko je že nostalo jasno, da »e Saudska Arabija zoperstavlja ameriški politiki pritiska, je tudi Bagdad prenehal bili «zn iraška gesta tudi neko taktično primes. Odhoda Nurija Saida in prihoda na oblast novega ministrskega predsednika, kakor tudi določenih zunanjih znakov iraškega popuščanja nasproti Egiptu in Siriji, ne moremo jemali kot dokaz neke radikalne spremembe političnega usmerjenja IraKo. Toda ne glede na resnični značaj iraške vloge in razlogov ki so privedli iraškega ministrskega predsednika, da je obiskal Damask, kakor tudi ne glede na to, da se Irak s temi razgovori ni v ničemer vezai. ostaja dejstvo, da je tudi on, v tem položaju krepitve in uveljavljanja politike arabske neodvisnosti, smatral za potrebno, da se ji vsaj formalno pridruži. * Poslednji dogodki na Srednjem vzhodu so nedvomno o-krepili položaj Sirije in utrdiii splošne arabske težnje k popolni neodvisnosti in enotnosti. ‘•v—V-' DELA V KLETI JE NA PRETEK Kdaj bo mošt povrel? Eisenhower se je moral na svoji zadnji tiskovni konferenci opravičevat’ pred napadi ameriškega tiska, ker so ZDA zaostale za Sovjetsko zvezo. Na levi fotografiji vidimo lahno svetlo črto, ki predstavlja pot satelita čez Melbourne v Avstraliji. *Mošt že kuha (vre, kipi). Kdaj se bj pokuhal? Na to vprašanje je težko, oziroma nemogoče odgovorili, ker je to odvisno od več pogojev. Naj navedemo najvažnejše: sladkor, toploto in glivice. Mošt je po količini vsebovanega sladkorja različen, kar je odvisno predvsem od kakovosti grozdja (trtne sorte) in njegove zrelosti. Cim višji je odstotek sladkorja v moštu, tem več časa vre. Z vrenjem mošta iz sladkorja nastali alkohol namreč ovira delovanje glivic (vrenje), ki pjidejo — kot že svoječasno povedano — v mošt z grozdjem. Cim bolj se odstotek alkohola v moštu (deloma že v mladem vinu) viša, tem bolj vrenje ponehuje. Naš mošt ima letos povprečno 20 stopinj sladkorja, kar odgovarja vinu z okrog 12 stopinjami alkohola, Ce vrenje — kot dokazano — že pri .1 stopinjah alkohola zastaja, te- lllllllllllllllllltllllVIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIItllllllllllMIliaiMlllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllUliaHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMItllllllllinilllllllliaillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIItlllMIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllMIHIIIIIIIII KO JE ČLOVEK PRODRL VISOKO V ZRAK, HOČE TUDI V GLOBINO Mohorovičičeva je ponovno posta Celine med seboj niso tako trdno povezane, pač pa «plavajo» na vrhu druge zemeljske plasti «Sime» - Kaj bo povedala vrtina na Pacifiku? skrbljen« in je zavzel do Sirile j j. Človeku je doslej uspelo povzpeti se v višino 35.000 metrov, bil je to ameriški major Simons. Rusi so pognali v zrak rakete s psi do 80.000 metrov. 900 km visoko pa kroži satelit. Kot vidimo, je človeku ob velikih naporih vendarle uspelo prebiti »atmosferski zid«, kar je vsekakor zgodovinski dogodek Vse drugače pa je z njegovim poznavanjem Zemlje, na kateri živi. V globino je človek šel le malo in na samem morju mu je uspelo priti komaj kakih 3000 metrov globoko, Na kopnem i prav tako. Nekateri rudnik’ segajo tudi več tisoč metrov globoko, vrtalne naprave za črpanje nafte pa so — po ruskih podatkih — prišle najgloblje do 7000 metrov. Toda pomirijivejše in bolj dobrohotno stališče. To. kakor tudi prihod iraškega ministrskega predsednika Džnvdada El Aju-bija v Damask je vsekakor izraz teženj Iraka, da po spremembi stališča Saudske Arabije r« ostane ponovno osamljen. Hkrati pa je to tudi izraz njegove želje, da ohrani formalno pomiritev med obema dinastijama — tekmicama. Pri vsem tem pa ni izključeno, da nosi kaj je vse to v razmerju 6368 kilometrov, kolikor znaša polmer naše Zemlje? Zato temeljijo vse teorije o sestavi našega globusa le na posrednih dokazih ali celo domne vah in kaj čudno torej, če se znanstveniki s tako vnemo u-kvarjajo z vprašanjem, kako prodreti čim globlje v Zemljo, da bi otipljivo prikazali, kako je sestavljena Kako so znanstveniki posredno «videli», kako je se- """■iiimiiiiiiiiiiii,mm,nimunimi m innm »■ NEKOLIKO ZAPOZNELO DELO O HITLERJU Hitler je bil vojaški begunec po svoji babici pa baje tudi Jud V fcn jigi, ki sta j o napisala "heeler in Bennett, beremo, so bile prve besede, ki jih Hitler izustil takoj ko se 'e 20. julija 1944 ob atentatu ninj raztreščil peklenski stroj. sledeče: «Uboge moje hlače, pran včeraj sem nove oble-el.» Čeprav sta avtorja vse vere vredna, ne moremo po-Psem zatrdno reči, da je Hit-er zares rekel to, kar i,u pripisujejo, toda kako bi te-9® ne mogli verjeti, ko pa je ’’endar znano, da je bil Hiter psihopat in da se marsikateri nacistični zločin da pripisati edinole njegovi blazno-*tk Pred kratkim je na Du-P°ju pri založniškem podjet-■™ sEuropa-Verlags izšla fcnji-ca- ki nosi naslov «Hitler« Ju-9 en da, to se pravi Hitlerjeva jP adost. Avtor knjige je Hit-erjet) najožji rojak dr Franz Jetzinger, ki je bil nekaj ča-k°t socialist član avstrij-8 * vlade, seveda pred anšlu-*o m. Tudi ta knjiga je zero za-lrniva in f0 jz dveh doslej •PO znanih plati; nacionalso-Cyt }z.evn ie vso svojo moč te-te0*l na gmotni opori, ki niu t°. *e. wdil nemški velekapi-vsa zgodovina pravi, ® *o Hitlerja postavili na 0 'ost finančni mogotci Po-*llrja. Toda ko je bil enkrat ltler ie na oblasti, je svojo *odaljnjo usodo gradil na voj- V*n Nemčija je na eni stra-. * P°*tala nekaka velika vo-® n»ca, na drugi strani pa '°ucentrai ijsko taborišče. Da * vojaškega duha, ki ji ti-Pi en zq prnsef razširil med *e Nemce, je Hitler na vse 7,°goče načine poveličeval nemškega vojaškega duha J* Priznati je treba, da mu je. ‘ skoraj stoodstotno uspelo, kajti, žal, moramo priznati, i jecs. Hitler se je rodil v kra-da je potem, ko je z drastič-j ju ’ Doellerscheim pri Brau- ni mi zakoni in nečloveškim preganjanjem uničil vse nemške naprednejše, politične organizacije in njihove voditelje strpal v zapore in koncentracijska taborišča, bilo le malo Nemcev, ki niso bili ponosni, da smejo nositi kakršnokoli nemško uniformo. In glej, ta pobudnik stoodstotnega militarizma je bil — vojaški dezerter. Dr, Jetzinger to v svoji knjigi dokazuje takole: V decembru 1913 so avstrijske oblasti izdale zaporni nalog nad vojaškim obveznikom Adolfom Hitlerjem. Zakaj? Hitler bi sc bil moral javiti kot nabornik z ostalimi vojaškimi obvezniki svojega letnika jeseni 1909. Tega pr Hitler ni storil, pač pa sv je že v aprilu 1913 umakn.l preko meje in odpotoval v Muenclien. Da bi zakril svoje dezerterstvo, se je v Muen-chenu prijavil kot bi bil brez državljanstva. Toda januarja 1914, leta ga je nemška policija prijela in izročila avstrijskemu konzulatu v Muenchr-nu, kjer so mu pa «greh» odpustili in tako se je Hitler izognil strogi kazni zaradi svojega dezerterstva. Seveda je bil Hitler tedaj povsem neznana osebnost. Ko pa je postal «velik», se je zbal, da bi to ne prišlo na dan. Zato je skušal dobiti z Dunaja vse dokumente, ki govore o tem.. To na mu ni uspelo, ker so dokumenti «izpiniti», pa čeprav je tja poslal svoje zaupne ljudi. Se huje bi bilo, če bi btl dr. Franz Jetzinger prikazal še drugo Fuehrerjevo »napako«. Iz dokazov, ki jih je dr. Jetzinger uporabil pri sestavljanju svoje knjige, sledi, da Hitler ni bil ((čistokrven ari nau na meji med Avstrijo in Nemčijo, kjer se je rodil tudi dr, Franz Jetzinger. Danes bi zaman iskali na specialki ime tega kraja, ker ga dejansko ni. Ko je Hitler leta 193S a-nektiral Avstrijo, so avstrijski nacisti vse prebivalce te vasi razselili, naselje pa popolnoma porušili, ker da je bilo to potrebno v vojaške namene. Avstrija in Nemčija 'sta dovolj tieliki za morebitne vojaške utrdbe in vaje. Toda Hitler se je bal, da ne bi prišlo na dan, da je, vojaški dezerter in da se v njem pretaka tudi del judovske krvi. Kako? Hitlerjeva stara mah je kot dekla služila n Gradcu pri judovski družini Frankemberg. Tu se ji je — kot toliko drugim deklam ~ zgodila «nesreča», da je zanosila z enim izmed sinov svojega gospodarja Ker je bi! torej Frankemberg Jud in Hitlerjev oče Alojz, ki se je 1H37 rodil kot nezakonski sin Frankembergove služkinje in enega njegovih sinov, prav tako vsaj na pol Jud, je. jasno, da je tudi Hitler imel v sebi nekaj judovske krvi. Hitler se je tega zavedal, zato je. 1930. leta prosil tedanjega znanega pravnika in poznejšega nacističnega guvernerja na Poljskem Hansa Franka, kaj naj stori. Nacistični zločinec Frank mu ni mopei «po-magath drugače, kot da je to v svojih tedaj še neobjavljenih spominih potrdil. Frank je v svojih spominih podčrtal, da je bil Hitlerjev ded Jud in da je Hitlerja to tako bolelo in da se je iz tega rodila prava bolestna manija proti vsemu, kar je judovskega. sGrehs Hitlerjeve babice pu so plačali rjuliiom Judov, stavljena naša Zemlja? Svoje teorije so razvijali na temelju gravitacijskih zakonov in merjenj in sicer s pomočjo različnih specifičnih tež skal in elementov. Toda vse to se nanaša le na skorjo Zemlje in vse kar vemo o nižjih plasteh, se je razvilo na temelju domnev in hipotez ter na temelju dedukcije raznih gravitacijskih pojavov. Iz vsega toga so geologi razdelili Zemljo takole: osrednje jedro naše zemeljske oble ima po njihovih merilih premer 2600 kilometrov in ga sestavljajo predvsem železne (Fe) in nik-ljeve (Ni) spojine. Zato so mu dali ime «Nife». To jedro ovija druga plast, ki naj bi bila debela okoli 2220 kilometrov. Tej plasti so dali ime «Osol», kar nam pove, da vsebuje spojine kisika, žvepla in težkih kovin. «Osol» ovija druga plast, ki so ji dali ime »Sima« in ki jo sestavljajo silicijeve in magnezijeve skale. Plast naj bi bila 2800 kilometrov debela. Vse spodnje plasti pa ovija vrhnja plast, na kateri živimo in ki so ji dali ime »Sial«. Ta plast naj bi bila debela okoli 40 kilometrov in sestavljajo jo v pretežni večini spojine in sestavine silicija, aluminija in seveda številnih drugih prvin, vendar nam že samo ime «Sial» pravi, da gre v pretežni večini za silicij in aluminij. Debelost 40 kilometrov, kolikor naj bi bila debela vrhnja plast Zemlje ali tako imenovana zemeljska skorja, pa ni povsod enaka in to v nasprotju tudi z najnovejšimi trditvami nekaterih ameriških znanstvenikov, ki so še pred kratkim rekli, da znaša ta debelost od 30 do 40 kilometrov. V globinah Tihega oceana ie baje ta gornja plast — zemeljska skorja — tako tenka, da se praktično lahko reče, da leži ocean na površju prejšnje plasti, na površju »Rime«. Po teh trditvah kontinenti ne bi bili nič drugega kot velikanski otoki, ki da «plavajo» na vrhu »Sime«. Ker pa vemo, da spodnje plasti niso trde. ampak še vedno v več ali manj mehkem stanju, pomeni, da naše celine «plavajo» na mehki površini »Sime«. Te domneve vzbujajo veliko zanimanje med geodeti in zato bo naloga večjega števila najvišjih strokovnjakov te znanosti v sedanjem mednarodnem geofizikalnem letu vprav proučevanje tega, ah so celine med seboj trdno povezane ali pa se dejansko pomikajo, kot je zatrjeval nemški geolog Alfred Wegener. Seveda ne bodo mogli na to odgovoriti takoj, pač pa bomo na sedanja merjenja dobili odgovor šele čez kakih 20 let. Posamezni znanstvp’i:ki pa se ne zadovoljijo s tako počasnim raziskovanjem in bi radi čimprej odgovorili na vprašanja. Že pred davnim so skušali »prodreti« v globino s pomočjo proučevanja potresnih sunkov. Z merjenji valovanja zemeljske površine ob potresnih sunkih so skušali u-gotovits debelino zemeljske skorje in tudi nekatera »pravila« o sestavi Zemlje. Ko pa ie človeku uspelo izdelati atomsko bombo, so mislili, da bi se ta velikanska energija dala izkoristiti tudi v ta namen. Američan dr Bullei^ je že leta 1955 prosil «vo}ake», naj bi mu pravočasno najavih vsak nov atomski poskus. »Vojaki« mu seveda niso hoteli ugoditi in šele letos je dr. Bullenu bila uresničena želja, da so — pa čeprav v vojaške namene —« napravili tudi podzemski atomski poizkus. Bilo je to pred poldrn gim mesecem v ZDA, ko so v globini 600 metrov v gorovjih Nevade razstrelili atomsko bombo. Ta eksplozija pa je prinesla večje zadoščenje »vojakom« kot znanstvenikom, kajti seizmologi in drugi ((radovedneži« so bili razočarani. Potresni sunki so bili zelo močni v neposredni bližini eksplozije in' sicer na razdalji 4 kilometrov od središča eksplozije. V Tokiu pa so zabeležili sunke 30 sekund pozneje kot so računali. V Rimu pa se je razlika povečala celo na 37 minut. To pa je po-kolebalo številne domneve seizmologov in še posebno geologov in znanstveniki so rekli, da je bila bomba, ki je imela eksplozivno silo 3 kilo-tonov, mnogo prešibka Vse to pa je spravilo ponovno na dan teorijo hrvaškega seizmologa Mohorovičiča, ki je že leta 1910 na osnovi potresnih sunkov izdelal tako i-menovano teorijo «Mohorovi-čičeve diskontinuitete«, ki temelji na predpostavki, da je med zemeljsko skorjo in »Simo« neka plast neznanega metala, ki naj bi bil podoben tako imenovanemu «dunitu», ki so ga odkrili le na nekaterih vulkanskih otokih, Ta kovina ima zelo močno atomsko strukturo, kar dokazuje, da se je »porodila« pod izredno velikim pritiskom in pri izredno visoki temperaturi, že leta 1910 in v naslednjih letih so tej zadevi nadeli ime «mi-steriozen Moho« (po Mohoro-vičiču). Vse kaže, da bodo v kratkem tej «misterioz.nosti» vendarle našli odgovor. Američana Harry Hess in VValter Mun-k sta pred dnevi predložila mednarodnemu kongresu za geofiziko in geologijo v To- rontu drzen načrt, ki predvideva izkop zelo globokega jaška ali vrtine, ki naj bi segla vse do «Sime». V ta namen bi uporabili izpopolnjeno vrtalno napravo, kakršno uporabljajo pri vrtanju petrolejskih vrelcev. S to napravo bi mogli priti tudi 10.000 metrov globoko. Ker je ((Mohorovičiče- va diskontinuiteta« najbolj izrazita na področju pacifiških otokov, kjer je debelost zemeljske skorje, kot smo že prej videli, razmeroma neznatna. so si za poskus izbrali o-tok Eniwetok. Tu so že leta 1931 napravili 1200 metrov globoko vrtino, ki jo bodo sedaj izkoristili. daj je verjetno, da naš mošt v več primerih ne bo tako hitro povrel. Naše kleti so namreč pretežno neprimerne, ker so preveč na površju in izpostavljene toplotnim spremembam, v tem primeru mrazu (burji). V Kleti je premajhna toplota. Ce pa smo trgali v slabem vremenu (deževno, hladno), tem slabse, ker je takšno grozdje mrzlo m njegov mošt začne kipeti zelo pozno. (Zato pa se stalno priporoča trgatev v suhih in toplih dneh). Da vrenje pospešimo, moramo klet segj-eti in dvigniti toploto na 20 stop. C. Ce je mošt premrzel in noče kipeti, je lahko toplota do 25 st. C, ko pa zakipi, jo znižamo na 20 st. C. Tako naj bo v kleti, dokler je mošt (vino) še količkaj sladak. Zgodi »e lahko, da tekočina še kipi (pa čeprav komaj opazno) celo po več tednih. Segrevanja v tem primeru ne smemo opustiti, ker mora tekočina popolnoma pokipeti. Kot rečeno, igrajo pri kipenju odločilno vlogo tudi glivice-kvasnice, ki so na grozdju. Kakor hitro pridejo v tekočino, ki vsebuje sladkor, beljakovine in potrebno količino kisline, se ob primerni toploti razmnožijo in začno pretvarjati sladkor v alkohol I in druge tvarine (ogljikovo kislino, jantarovo kislino, glicerin i. dr.). Nekatere glivice pretvorijo iz enake količine sladkorja več, druge pa manj alkohola. Delovanje kvasnih a-li vrelnih glivic je torej različno, ker imamo glivice dobrih in slabih lastnosti; dobre glivice se odlikujejo po večji vrelni ali kipelni vrednosti. Ce torej mošt kljub zadostnemu odstotku sladkorja v moštu in primerni toploti v kleti le slabo kipi in je nevarnost, da ne bo pred zimo pokipel, je potrebno nabaviti si umetno vzgojene kvasnice, ki povzročijo močnejša kipa- nje. Ne smemo pozabiti, da so glivice (rastline) živa bitja (drobnoživke) in kot takšna potrebujejo zrak. Zato je po- Francoska avtomobilska industrija je Izdelala največji tovorni avtomobil na svetu: tehta 120 ton, motor razvija 600 HO, hkrati pa ima tudi sprejemno in oddajno radijsko postajo ter hladilnik. Ima 6 dva metra visokih koles, v bencinskem tanku pa goriva za 2000 km. Uporabili ga bodo za dolge vožnje po Saharski puščavi. — Na sliki: otroci občudujejo velikana trebno klet (ki jo navadno dobro zapremo in se v njej nabere mnogo ogljikove kisli ne) v času kipenja večkrat prezračiti. Da to ugodno učinkuje nanje, vidimo tudi po bolj živahnem kipenju, če je mošt v velikih lesenih sodih, kamor dohaja več zraka. Pri nas je navada pustiti grozdje nekaj dni v bedniu. Tako vino dobi rjavo barvo in je trpko. Takšno zmerna rjavo in ne močno trpko vino nam prija. Drugod pa ni tako in cenijo čista vina bel-kasto-zelenkaste barve brea trpkosti. Tako vino dobimo Če mošt takoj po trgatvi in inaščenju vlijemo v sod. kjer vre sam zase. ne da oi se bil kuhal na tropinah Nekaj drugega pa je s čr-nimi vini. Razlika med belim in črnim vinom je največ v barvi. Grozdni sok je pn vseh trtnih vrstah brezbarven, izvzemši nekaterih, kot na primer barvarico (ali-kante). Zato je treba pri čr-mm gledati, da se v grozdnih lupinah nahajajoče se barvilo raztopi. To je mogoče samo v moštu, ki vsebuje ie r-ekaj alkohola. V ta namen pustimo mošt na jagodnih tropinah Tako se v moštu raztopi tudi čreslovina v me-h’ :, pečkah in pecljih, ki da črnini značilni trpki okus. T* okus pa se razlikuje od okusa belega vina. ki se je kakor črno grozdje kuhalo na tropinah. V lupinah belega grozdja so neke tvarine, ki dajo vinu neprijeten okus, v črnem grozdju pa je teh zel«' malo ali jih sploh ni. Zato, da napravimo okusne ln stanovitno črno vino, na p-, teran z dovolj barve, * primerno količino alkohola m tanina, je treba upoštevati naslednja pravila. 1 Jagode povsem dozorelega grozdja se ločijo od pe> ljev irepkanje), da ne vre mošt na tropinah (hlastinah). 2. Iz mošta, ki vre samo na jagodah, dobimo milejše vino, ki je bolj priljubljeno. 3. Po repkanju moramo jagode r grozdnim mlinom zma- stiti ali jih pri repkanju z rokami nekoliko stisniti. 4. V dovolj topli kleti mošt pokipi in se navzame dovoij barve v 5 do 6 dneh, v mrzli kleti in če je bilo grozdie mrzlo, pa traja to 8 do 10 dni. Kdor želi bolj barvano vino, naj zadnje dni vrenja pokrov za hip privzdigne in tropine dobro premeša. J. F. Rekorden pridelek v KI V Maked-miji pričakujejo le-tos rekorden pridelek bombaža, ki so ga v južnih krajih za začeli obirati. Pridelek bo znašal kakih 6 milijonov kilogramov surovega bombaža. Lani so ga pridelali samo 3500 ton, čeprav je bilo zasajenih z njim samo 2000 ha manj kakor letos, ko so posejali bombaž na 14.000 ha. > ■ Največji donos so dosegli ni tekmovalnih površinah kmetijskih zadrug, kmetijskih posestev in kmetov, ki sodelujejo i zadrugami. V republiškem inštitutu za bombaž v Strumici so pridelali na povrsili 11 ha po 3000 Kg bombaža na hektar. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI^IHIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMUlllMllllllllllllllllllilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIMIIllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIlUlllIlllIliliiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuni,! FOTOGRAFSKI KOTIČEK | PROCES POVEČEVANJA ®®®®®s®s®®a i 1 ® ® i ® S Si® temna, zakrijemo za nekaj se-1 negativi, ker bi mehki negati-kund. Pri povečevanju upu- I vi s takim postopkom bili pre-rabljamo tudi posebne filtre, | mehki in brez najmanjšega S člankom, ki je bil objav- masko, ki je nekoliko manjša ljen v fotografskem kotičku preteklo soboto, se je naš fotoamater seznanil z, raznimi povečevalnimi aparati in prav gotovo se je odločil za nakup takega povečevalnika, ki je o-premlj^n z navadnim kondenzatorjem, kajti naš namen je. razviti osvetljeni film briljantno, toda ne trdo, uporabljati normalen papir namesto trdega in razviti tega z normalnim razvijalcem. Ce se bo usmeril fotoamater v to pot, bo le redkokdaj uporablja! mehki ali trdi papir, kajti do povečanja, ki mu ne manjka ”isbe ne v lučeh ne v sencah, bo prišel diletant le z normalnim filmom in z normalnim papirjem. Sedaj pa kar na delo; Nošo temnico smo oskrbel' z rdečo lučjo, ki naj ne ho pretemna, kajti papir, ki ga bomo uporabljali za kopiranje ali povečevanje, ni niti od daleč tako občutljiv kakor fotografska plošča. S tem pa ni rečeno, naj bo rdeči filter presvetel, kajti zgodilo bi se nam lahko, da bi nam pri razvijanju počrnela oziroma posivela tudi tista mesta na naši sliki, ki morajo ostati popolnoma bela. Izredno važna je namestitev plošče ali filma v povečeval-n.k. Ta mora biti opremljen z od formata negativne slike, kajti beli robovi negativa morajo biti vedno pokriti, ker bi sicer svetloba, ki prihaja skozi prozorna mesta roba, puščala na občutljivem papirju nepotrebno in škodljivo svetlobo Preden postavimo pod pove-čevalnik zaželeno velikost občutljivega papirja, si bomo pomagali z navadnim belim papirjem in bomo oddaljevali in približevali povečevalnik papirju in objektiv negativu, dokler bomo dobili namenjeno velikost. Ves ta posel bomo opravljali z največjo odprtino objektiva, da nam bo olajšana točna nastavitev, preden postavimo na mesto navadnega občutljivi papir, pa je potrebno, da zmanjšamo odprtino objektiva. S tem smo do. segli predvsem točno nastavitev, a smo se tudi izognili tisti nevarnosti, ki jo predstavlja kratka osvetlitev pri močno odprtem objektivu. V takem primeru gre namreč le za nekaj sekund osvetlitve in je vsaka sekunda pod normalno ali nad normalno osvetlitvijo škodljiva. Pri zaprtem objektivu moremo osvetliti .id petnajst do dvajset sekund in v tem primeru sekunda več ali manj ne škoduje. Mnogo ie diletantov, ki v začetku porabijo preveč papirja, preden najdejo pravo o-svetlitev. Tako razsipanje z dragim papirjem je popolnoma odveč, kajti za poskuse nam služijo lahko ozki odrezki, ki naj ne bodo nad 2 cm široki. Ko postavimo tak odrezek na mesto določenega formata, ga popolnoma pokrijemo z roko ali s črnim papirjem. Za postopno osvetlitev pomaknemo roko tako daleč, da ostane dober centimeter občutljivega papirja izpostavljen svetlobi, ki jo oddaja povečevalnik, Ko smo odšteli do 5 sekund, pomaknemo roko m drugi centimeter in štejemo do deset, pri tretjem centimetru štejemo do petnajst in tako dalje, dokler smo osvetlili ves odrezek Ce smo imeli na razpolago odrezek, ki je meril v širino dva centimetra, v dolžino pa deset, imamo na njem deset osvetlitev, od katerih najkrajša znaša pet, najdaljša pa 50 sekund. Prav gotovo bomo pri razvijanju dobili tudi tisti osvetljen košček, ki ustreza naši potrebi, da dosežemo sliko, ki nosi vse odtenke ne samo v lučeh, ampak tudi v sencah. Pri osvetlitvi imamo tudi možnost, da nekatera mesta, ki so na negativu presvetla in zaradi tega na pozitivu Pre- ki nam posebno pomagajo pri portretu, da dosežemo mehko in po potrebi tudi malo motno sliko, ki nam je večkrat dobrodošla tudi pri pokrajini. Diletant si lahko pomaga z navadno najlonsko nogavico, ki jo nategne na steklo ali lesen okvir. Pri 20-sekundni o-svetlitvi se natakne tak filter naravnost na objektiv za pet ali deset sekund, medtem ko se drugi del osvetlitve izvrši brez filtra. Za tako delo pa so potrebni močno briljantni kontrasta. Da dosežemo v vseh stopnjah lepo izdelan negativ, je potrebno razvijanje z razredčenim razvijalcem, pri kopiranju pa in povečanju pride v poštev bolj koncentriran razvijalec. S tem ni rečeno, da ne smemo uporabljati tudi razredčenega razvijalca, to ps v primerih, ko gre za trde negative kajti koncentriran ra’-vijalec bi nam uničil vse nežne odtenke v sencah, R. P. i ■ i m 111 ■< i«11111 < i ■ i < n n n m i > n ■1111 m m i , i m, , ■■■■ i mm, BREZ BESED Crorlško-tieneški dnevnik Delovanje doberdobske občinske uprave V Dolu pregledujejo kataster da bodo pravično odmerili davek Odpravili bodo nesmisel, da dvolastniki plačujejo za isto njivo davek italijanskim in jugoslovanskim oblastem Se nekaj dni »e mudi pri nas geometer goriškega katastra Lugnani, ki skupno z Marušičem, ki je prišel iz Jugoslavije, pregledujeta kataster in ga urejujeta, da se doseže pravično obdavčenje. Odkar je bila začrtana državna meja nad Dolom, se dogajajo namreč marsikatere nepravilnosti, ki so v veliko škodo kmetovalcev. Kmetovalci plačujejo davek od svojih njiv na podlagi katastra. Ker je v njem zapisano, da so lastniki na jugoslovanski strani, plačujejo zanje predpisani davek. Za to posest pa plačajo davek tudi jugoslovanskim oblastem. Isto velja za jugoslovanske dvolastnike, ki imajo njive na tej strani meje. Z meritvami, ki so v teku, bodo odpravili nesmisel, ki povzroča kmetovalcem gospodarsko škodo. Odslej dalje bodo za svoje posestvo plačevali samo enkratni davek. Delo hitro napreduje in bo v kakšnih 10 dneh pri kraju. Dolani so nadvse zadovoljni, da je demokratična občinska uprava, ki si je ureditev tega vprašanja postavila v svoj program, to obljubo tudi izpolnila. Prof. Andrej Makuc novi pokrajinski svetovalec Z demisijami pokrajinskega svetovalca odv. Avgusta Sfiligoja, ki hoče ostati samo občinski svetovalec, bo prišel na njegovo mesto prof, Andrej Makuc, ki je prejel največje število preferenčnih glasov. Prihodnji teden pričetek pouka Razširile so se govorice, da bodo oblasti zaradi azijske gripe podaljšale počitnice, vendar so brez vsake podlage. Šolski pouk se bo redno pričel v torek 15. oktobra zjutraj. Cinemascop v Novi Gorici Sistem cinemascop se je zelo naglo udomačil po svetu, najbolj od vseh podobnih novotarij, V Gorici je najboljši aparat za predvajanje filmov po tem sistemu v Corsu. Te dni pa so usposobili za predvajanje filmov cinemascop v kinematografski dvorani v Novi Gorici. Naprave so jih stale kakšne 3,5 milijona lir. Zaenkrat bodo predvajali filme po tem sistemu po enkrat na mesec, prihodnje leto pa pogosteje. Prejšnjo nedeljo so predvajali ameriški barvni film aCarmen Jonesi). Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostuje jutri, 13. oktobra v prosvetni dvorani v Gorici. Korzo Verdi 1 s komedijo v treh dejanjih Branislava Nuši-ča, ki jo je za Trst predelal Mikula Letič (ŽALUJOČI OSTALI» Predstavi bosta ob 16. in 20. Cena sedežem 250 in 150 lir, stojišče 100 lir. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. A-scoli in v kavarni Bratuš Tudi gledališče dobro deluje. Letos so ga postavili na amatersko podlago. Prejšnji teden se je predstavilo publiki' s prvo premiero v tej sezoni. Uprizorilo je dramo Johna Knittela «Via mala)), ki jo poznamo po istoimenskem romanu. Nameni novogoriškega gledališča obetajo plodno leto; šest premier klasičnih in sodobnih del domačih in inozemskih dramskih avtorjev. IZ SLOVENSKE BENEČIJE Vittorio Podrecca z lutkami v Čedadu V torek 8. in sredo 9. t, m. zvečer je gostoval v Čedadu, v svojem rojstnem mestu, Vittorio Podrecca s svojimi malimi junaki. Predstave z bogatim programom, ki so 5^e v starem gledališču Ristori, so navdušile prisotno občinstvo, ki je, posebno v sredo zvečer, prihitelo tudi iz Na-diških dolin, ua oi osebno spoznalo, ne samo Podrecco-ve «družine», ampak tudi njihovega «očeta», ki je po rodu sin beneškega Slovenca, slavnega Karla Podreke. Morda bo kdo trdil, da je lutkovna umetnost, lahko v zabavo samo otrokom, toda tisti, Ici je prisostvoval predstavam v Čedadu, se je lahko prepričal, da ta trditev ne drži. Dvorana v gledališču Ristori je bila natrpana mladih in starih. Podreccove lutke, v spretnih rokah dobro izvež-banih igralcev, zabavljajo mlade in stare po vseh kontinentih sveta, kakor je rekel tudi sam Podrecca v svojem pozdravnem govoru občinstvu na koncu predstave v sredo zvečer I. P. ■luiiiiiuiiiimiiimiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiimiiiiiiuuniiiiinmiiiiiiiiimiinmiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiii Vozni red avtobusov za mesto in podeželje Te dni je stopil v veljavo sledeči vozni red avtobusov, ki vzdržujejo promet po Gorici in z okoliškimi vasmi. PROGA št. 1: Glavna postaja - svetogorska postaja. Ob delavnikih odpelje izpred glavne postaje ob 5.25, 6., 6.20, 6.40, 6.55. 7.05, 7.15, 7.25, 7.33, (do 20.05 vsakih 8 minut), 20.05, 20.20, 20.30, 20.45, 21.05, 21.20, 21.35, 21.50, 22.25, 23.. Ob praznikih odpelje izpred glavne postaje ob 5.25, 6.. 6.20, 6.40, 7., 7.15, 7.30, 7.45, 8., 8.10, 8.15, 8.20, (do 21.05 vsakih 8 minut), 21.20. 21.35, 21 in 45, 22., 22.15, 22.30, 23., 23 in 30, 00.15. PROGa št. 2: Glavna postaja - bolnišnice. Ob delavnikih odpelje izpred glavne postaje ob 9.10. 14., 15.50, 17.35, izpreč. umobolnice ob 9.55, 15 in 15, 16.33. 17.55. Ob praznikih odpelje izpred glavne postaje ob 8.15, 9.10, 10.55, 14., 15.50, 17.35; izpred umobolnice; 8.40, 9.55, 11.13, 15 in 15, 16.35, 17.55. PROGA št. 5; Travnik - pokopališče - letališče. Ob delavnikih odpelje s Travnika ob 7.35, 9., 13.15, 14., 15., 1«*, 18.10. Odhodi izpred pokopališča ob 8., 9.50, 13.35, 14.40. 16., 17*, 18.25. Ob praznikih s Travnika ob 10., 14., 15., 16 in 20. Odhodi izpred pokopališča ob 11.15, 14.40, 16., 17.. * Ne vozi med 10. novembrom 1957 in 1. marcem 1958. PROGA št. 7; Glavna postaja . Podgora. Ob delavnikih odpelje izpreči glavne postaje ob 5.20, 7., 8., 9., 10., 11., 12.35, 13.25. 15., 17.40, 19., 20., 21.35. Odhodi z Majnice ob 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13., 14.10, 15.30, 18.10, 19.30. 20.30, 22.10. Qb praznikih izpred glavne postaje ob 9., 10., 12.40, 14., 15., 16., 17.35, 18.20, 19., 20., 21.35, 22.30, 23.30. Odhodi z Majnice ob 9.35, 10.25, 13.15, 14.30, 15.30, 16.30, 17.55, 18.40, 19.30, 20.30, 22., 23.. 00.15. PROGA Št. 8: Glavna postaja . Pevma - Oslavje. Ob praznikih izpred glavne postaje: ob 7., 8.*, 10., 12.40, 14.*, 17.35*. 20.*. Odhodi z Oslavja ob 7.30*, 8.50, 10.30, 13.15*, 14.50, 18., 20.50*. Ob praznikih odbud »pred glavne postaje ob 14.*, 15., 16., 17.35*, 18.45, 20.*. 21.. Odhodi z O-slavja ob 14.30, 15.30, 16.30, 18., 19.20*, 20.30*, 21.30. Stražice . Standrež - Sovodnje. Ob delavnikih s Korza Verdi ob 6.30, 7.05*, 7.40**, 8 in 5*, 8.40, 9.30, 10.25, 11.20*, 12.30, 13.20*, 15.10, 17., 18., 19.*, 21.. Odhodi iz Standreža ob 6.55, 7.30*, 8.15**, 8.50*, 10.. 10.50, 12.*,’ 12.55, 13.50*, 14.40, 16., 17.30, 18.30. 19.50*, 21.30. Ob praznikih s Korza Verdi ob 7., 7.40, 8.40. 10., 11.20, 12,15, 13.15, 15.*, 16.30, 17.30*, 18.30*, 19.30, 21.*.. Odhodi iz Standreža ob 7.20, 8.10, 9.10, 10.55, 11 in 45, 12.45, 14.*. 15.50*, 17., 18.*, 19.*, 19.55, 21.30*. ** Odpelje izpred glavne postaje in se ustavi pri glavni postaji. * Nadaljujejo vožnjo v Sovodnje. Opozorilo. Avtobusi odpeljejo izpred slaščičarne De' Roc-co v Standrež . Sovodnje po ulicah Cadoma, Leopardi čez Stražice in se vrnejo na Korzo Verdi. PRIZIVNA RAZPRAVA Delno znižana kazen pretorja Pred okrožnim sodiščem se je včeraj zagovarjala 32-let-na Anna Pippan, ki je bila pred leti začasino nastanjena v Gorici, sedaj pa stanuje v Ul, Stella v Trstu. Zenska je bila leta 1956 obsojena na go-riški preturi na osem mesecev zajjora, ker je pri gori-ški in tržaški hranilnici zastavila večje število blaga ter s tem povzročila zakasnitev stečaja in ker ni vodila takega računovodstva, kot ga predvideva zakon. Proti razsodbi preture je vložila priziv, ki se je zaključil z znižanjem kazni, vendar bo Pip-panova morala vseeno odsedeti štiri mesece in 20 dni, obenem bo plačala še procesne stroške. Pippanova je imela v Ra-štelu podjetje »Confezdoni A-riana» ki je bilo neke vrste naslednik podjetja INCAF, ki je zaradi stečaja prenehalo živeti leta 1953. Kmalu potem, ko je Pippanova prevzela podjetje, je bilo že »slabokrvno«. Čeprav je lastnica vložila vanj kakšnih 300.000 lir, kot je sama izjavila, je bilo to vse premalo, da bi lahko jamčilo dobre trgovske posle. Šivilja je kmalu ugotovila, da tako ne bo šlo dolgo naprej. Zato je začela blago nositi v zastavljalnico z namenom, da bi ohranila podjetje pri življenju. Obenem se je k temu pridružila še malomarnost pri vodenju knjigovodstva. Darovi za Dijaško Matico Za Dijaško Matico je darovala družina Mukluš iz Pev-me 2.000 lir, Jožef Marušič iz Ul. Gradirio pa 50 kg krompirja. VČERAJŠNJA TEMPERATURA Najvišja 23 stopinj ob 13. uri, najnižja 8 stopinj ob 7. zjutraj. - KINO - CORSO. 17.15; »Bleščeča ljubezen«, G. Grant, D. Kerr, v cinemascopu in v barvah. VERDI. 16.30: »Za ogledalom«, J. Masom, v cinemascopu in v barvah. CENTRALE. 17.15; «Veliki lov«, G. Andre in F. Tozzi, cinemascop in v barvah. VITTORIA. 17.15; «Cilj Pariz«, G. Kelly, v metroscopu. MODERNO. 17,00: «Sabaka, ognjeni demon«. Športni dnevnik Italijansko nogometno prvenstvo Napoli v A in Triestina v B od jutri prva Tržaška enajstorica brez Bellonija? Milan in Fiorentina - velikana v krizi V 6. kolu italijanskega nogo metnega prvenstva so na programu . aslednja srečanja: Atalanta-Lazio, Bologna-Samp-doria, Genoa - Fiorentina, In-ter - Alessandria, Vicenza -Spal, Napoli - Padova, Torino -Juventus, Udinese - Milan, Roma - Verona. Prednost igrišča, ki je preteklo nedeljo do skrajnosti poenostavila prognoze, to nedelio po vsej verjetnosti ne bo imela tako odločilnega vpliva, ker bi tudi sicer prvenstvo samo izgubilo ves pomen. Med ju- Atalanta-Lazio X 1 Bologna-Sampdoria 1 Genoa-Fiorentina X 1 2 Inter-Alessandria 1 X L. R. Vicenza-Spal X I Napoli-Padova 1 Torino-Juventus I 2 Udinese-Milan 1X2 Cagliari-Bari 1 Prato-Catania 1 Triestina-Marzotto I Biellese-Carbosarda 1 Legnano-Sarom Rav. 1 Taranto-Brescia 1 X Reggiana-Siena 1 trišnjimi kandidati, ki bodo skušali razbliniti mit domačega terena je gotovo najbolj kvalificiran Juventvs, ki se bo pomeril s svojim lokalnim rivalom — Torinom. Glede na svoje dosedanje uspehe in na visoko moralo, ki vlada v njegovem taboru, ima Juventus vse karte v redu za ponovno afirmacijo, toda dejstvo da gre za derby dopušča vsak rezultat vključno z zmago Torina, čeprav bi to že bilo presenečenje. Torino, ki je lani tako briljantno zaključil prvenstvo, je letos začel zelo nesrečno. Po petih koiih je še vedno brez zmage in šele preteklo nedeljo je njegovim napadalcem uspelo zabiti pivi gol. Kdo ve, če se mu ravno jutri ne bo odprlo iiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiituiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiin Razprava pred goriškim sodiščem Motociklist Ben zaradi pomanjkanja dokazov Novembra 1955 je na Svetogorski cesti povozil 73-letnega Gaggiolija Zaradi pomanjkanja dokazov so včeraj oprostili 28-let-nega Rudolfa Benso iz St. Mavra. Na zatožno klop so ga postavili zaradi tožbe, ki jo je proti njemu vložil 73-letni Silvano Gaggioli, rojen v Pi-stoi ter stanujoč v Ul, Fo-scolo 5 v Gorici. Vzroki, ki so Gaggiolija pripravili do tega, da se je predstavil sodišču kot civilna stranka, so sledeči; 28. novembra leta 1955 se je Gaggioli vračal v spremstvu nekega znanca po Svetogorski cesti proti Solkanu. Njegov znanec je hodil ob desnem robu cesta (v rokah je peljal tudi kolo). Gaggioli pa na njegovi levi strani. Ko sta prišla pred hišo štev, 24, je v isti smeri privozil na * Pelje po Ulici V. Venet.o | lambreti GO 3950 Rudolf Benin v Podturnu. I sa ki je peljal Giovannija Al- PROGa št. 6: Korzo Verdi - tinlerija na njegov dom v Svetogorsko cesto štev. 99. Motociklista sta se naenkrat znašla pred pešcema. Čeprav je bila noč (nesreča se je dogodila okoli polnoči), je Bensa takoj zapazil nevarnost in pritisnil na zavore. Pri tem je zarisal skoraj šest metrov dolgo črto. Vse to ni dosti pomagalo, kajti po vsem tem se je zaletel še v Gaggiolija in ga prevrnil. Medtem ko si motociklista nista napravila nič hudega, so pešca odpeljali v bolnišnico z več zlomi, zaradi katerih se je moral zdraviti 60 dni. Zaradi poškodb naj bi bil tudi 30-odstotni invalid To je bil tudi vzrok, ki je Gaggiolija pripravil do tožbe. Sodniki pa so Benso oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, ker je vozil po svoji desni strani, vendar pa niso mogli razumeti, zakaj se mo- tociklist ni ognil na levo stran ceste, čeprav je imel na razpolago še kakšnih šest metrov cestišča. «»-------- Huda nesreča mladega šolarja Podaljšane počitnice zaradi azijske gripe so vsem učencem v veliko zadoščenje. S kakšno žalostjo bi gledali skozi šolska okna na jesen, ki se pozdravlja od nas z nadvse toplimi pozdravi, če bi sedeli v šolskih klopeh. To pa ima tudi slabe strani. 11-letni Renato Koren iz Ul. Ponte del Torrione 6, se je včeraj dopoldne igral s prijatelji. Med tekanjem za žogo pa je tako nesrečno padel, da so morali poklicati rešilni avto Zelenega križa, ki je mladega šolarč-ka odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga pridržali na opazovanju. Naslednja dva kandidata za «dvojko» sta Fiorentina in Milan, čeprav je res, da bi bila oba tudi z delitvijo točk lahko več kot zadovoljna. Posebno težko srečanje čaka Milan na nevarnem videmskem igrišču proti Udinese, ki je že marsikaterega .velikega’ nasprotnika poslala domov brez točk. Milan se bo moral zato vse drugače potruditi kot v sredo na Dunaju, ker bo sicer lahko tista! tudi popolnoma praznih rok ob polni mreži. Fiorenli-na bi v normalnih okoliščinah imela v Genovi verjetno lažji posel kot Milan v Vidmu, v konkretnih okoliščinah, v katerih se trenutno nahaja moštvo iz Florence, pa zna biti ta posel zelo trd. Genoa se zaveda kritične faze svojega nasprotnika in bo to psihološko dejstvo skušala kar najbolj izkoristiti posebno še, ker se na skrajnem repu lestvice nič kaj dobro ne počuti. Z bolj prikritimi pretezami a s tem bolj močnim skritim upanjem se podajajo na tuje Lazio, Sampdoria, Alessandria in Spal, za katere bi pohleven «X» bil že višek dosegljivega. Se največ možnosti na polovičen uspeh pa imata po našem mnenju Lazio in še posebno Spal, ki je že proti Sampdorii uveljavil svojo verižno obrambo. Skoraj brezupna se zdi vsaj ■na prvi pogled pot Padove v Neapelj in Verone v Rim. Napoli je na vrhuncu svoje moči in 19 golov njegovih napadalcev v petih tekmah najbolje dokazuje njih plodovitost. Padova se jim kljub svoji znani tidi igri verjetno ne mogla uspešno upirati tembolj, ker Napolitanci praV nič ne prikrivajo svoje srčne želje, da bi sami prevzeli vodstvo na lestvici. V B ligi bo ključna tekma 5. kola v Trstu med trenutno vodečim Marzottom in Triesti-no kot najbolj kvalificiranim pretendentom za povratek v A ligo. Če Triestina zmaga, bo prevzela vodstvo po zaslugi svojega odličnega količnika v golih, njene možnosti za končni uspeh se pa bodo še povečale. Tega se Tržačani dobro zavedajo, zato je pričakovati, da bodo nadaljevali s serijo zmag in nihče ne bo zameril, če bo rezultat bolj tesen v njihovo korist kot V zadnjih dveh tekmah. Zal ni še gotovo če bo mogel v njihovih vrstah nastopiti Bellom, ki se je na treningu poškodoval, skoraj gotovo pa se bo v enajstorico po daljši odsotnosti vrnil Milani v skrajnem primeru pa je tu še Renosto, ki komaj čaka na priložnost, da se izkaže med ti-tularci. Druga zelo zanimiva srečanja bodo na Sardiniji med Cagliarijem m Barijem v Taran-tu med Tarantom in Brescio ter v Pratu med Pratom in Ca-tanio. Na vsak način je pričakovati znatnih sprememb v klasifikacijski lestvici, v kateri ima trenutno kar 8 enajstoric 5 točk. Z Juventino v Trstu V nedeljo se bo Juventina pomerila s tržaško enajstorico Edera. Ob tej priliki bodo navijači za domačo ekipo odpotovali z avtobusom ob 13.30 izpred Ribijeve avtobusne postaje in ob 13.45 s trga v Standrežu v Trst. Povratek zvečer Vožnja stane 300 lir. ma odigrana pred 1. novembrom. Vodstvo Rapida je baje predlagalo Monaco in Nueren-berg, vodstvo Milama pa Pariz, Madrid, Bruselj, Ženevo ali Zuerich. Do odločitve bo prišlo v prihodnjih dneh. KOLESARSTVO NOGOMET Kje bo tekma Milan - Rapid ? 5. in zadnja dirka UVI za neodvisne BUSTO ARSIZIO, 11. — Na 212 km dolgi progi s startom im ciljem v Busto Arsizio bo v nedeljo kolesarska dirka za pokal mesta Busta Aisizia, Ki bo veljala kot 5. in zadnja dirka za pokal UVI za neodvisne. Med prijavljenimi so Arman-do Pellegrini, ki je po dosedanjih štirih dirkah prvi v splošni klasifikaciji, njegov direktni rival Pippo Fallarini, Ciam-pi, Falasčhi, Bruni, Rossello, Negro, Ronchini, Tessari, Ba-rale Giuseppe, Crespi, Dante, Restelli in drugi. Najtežji del proge se začenja pri stotem kilometru, kjer so vrhovi Grantola, Viggiu m Marcolina. šjgggH Ssisii DU1LIO LOI, EVROPSKI PRVAK LAHKE KATEGORIJA, bo nocoj branil svoj naslov proti mlademu francoskemu boksarju Felixu Chiocci, ki je včeraj prispel v Milano skupno s svojim prokuratorjem Bretonelom. Chiocca je izjavil, da je v odlični lormi in da je za nocojšnji dvoboj optimist. Vse drugačnega mnenja pa je bil Bretonel, za katerega je Loi danes v Evropi nepremagljiv. •iiiiiiiiiiiiiuiiiifiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiMiiiuiiiiiniiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiimiiiim Najboljši evropski atleti na olimpijskem stadionu Danes prvi dan velikega atletskega mitinga v Rimu Azijska influenca razredčila vrste najboljših italijanskih tekmovalcev - Sprejem atletov pri rimskem županu RIM, 11. — Rimski župan Tu-pini je danes zvečer v Campi-dogliu sprejel atlete, ki se bodo jutri m v nedeljo udeležili mednarodnega mitinga na o-limpijskem stadionu. Italijane je na sprejemu zastopal predsednik FIDAL in drugi voditelji, inozemski atleti pa so bili osebno navzoči. V svojem kratkem govoru je župan poudaril moralni in politični pomen športnih tekmovanj in zaključil z željo, da vojne ne bi več motile olimpijskih iger. Pri tem je spomnil na dejstvo, da so v starih časih v času olimpijskih iger celo prekinjali vojne. Po sprejemu so si sovjetski, poljski, angieški, švedski, finski in norveški atleti ogledali muzej Capitolino. Medtem kc so v Rimu zbrane domala že vse najavljene atletske ekipe pa so prišle iz italijanskega atletskega tabora nič Kaj razveseljive novice. A-zijska influenca, ki razsaja po vsej Italiji, je namreč napadla tudi atlete, med katerimi so Meconi, Arnbu, Giacobo. Loi-do, Chiesa, Consolini in Musso, medtem ko bo državni rekorder v skoku v višino Roveraro odsoten zaradi študijev. Italijanska ekipa bo zaradi tega nastopila znatno oslabljena, čeprav je upravičeno upanje, da se bo kateremu od bolnikov zdravstveno stanje do nedelje še toliko izboljšalo, da bo lahko sodeloval na tej veliki mednarodni atletski prireditvi. Današnji program vključuje naslednje discipline: Ob 14.15: zbor sodnikov in tekmovalcev; ob 14,30: disk: od 14,40: 110 m oviro (izločilne skupine); ob 15.: skok v daljino; ob 15,10: 100 m moški (izločilne skupine); ob 15,20 : 400 m moški (izločilne skupine'; ob 15,30: skok v višino; ob 15,45: 200 m ženske (izločilne skupine); ob 16.: 110 m ovire (finale); ob 16,10* met krogle, ob 16.20: ’00 m moški jfmale); ob 16,30: 1500 m; ob 16,30: disk — ženske: ob 17.: 200 m žer,- DUNAJ, 11. — Milan in Rapid se še nista sporazumela za kraj tretjega medsebojnega | ske (finale); ob 17,15: 400 m srečanja za pokal evropskih moški (finale); ob 17,30: štafe-prvakov, čeprav mora biti tek-1 ta 4x100 m moški (finale). TENIS Prvenstvo juniorjev za pokal «Bossi» LIVORNO, 11. — Na igriščih Rosignano Solvay je bil danes prvi turnus italijanskega ju-niorskega teniškega prvenstva za pokal «Bossi». Rezultati: , Mei (Milano) - Čampi (Bologna) 6:8, 6:0, 6:2. Bodo (Milano) - Brendi (Bologna) 6:4, 6:0. Arlati (Milano) - Acchia (Bo logna) 4:6, 6:2. 6:3. Tacchini (Milano)-Setti (Bologna) 8:6, 7:5. Maccioni (Bologna) - Tosato (Vicenza) 6:3, 7:5. Legger (Bologna) - Bianchet-ti (Vicenza) 7:5. 6:3. Merlo (Vicenza) - Beili (Bologna) 6:0, 6:1. Guerra (Vicenza)-Cinti (Bologna) 6:1, 3:6, 6:3. Dvojice: Arlati, Tacchini (Milano) -Setti, Neppi (Bologna) 6:3, 6:4. Mei, Bodo (Milano) - Brondi, Acchia (B logna) 6:4, 3:6, 6:2. Maccioni. Legger (Bologna) Guerra, Bianehetti (Vicenza) 6:2, 6:4. Tosato. Merlo (Vicenza) Billi, Cinti (Bologna) 6:0, 6:2. * * * MEXICO CITTY, 11. — V če-trfinalu panameriškega teniškega turnirja je Avstr