^ vMk dan rasen sobot, nedelj *** in prssnlkov. uaaša d»iiy «*c*pk s»turd»*,» S«nd»y» ^ Holidajra. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnllai prostori; »667 South Lawndat« Avo. • Offico of Puhllcatlont 2057 South Lawndal« A v«. Taltphon«, Rockw«U 4904 j^VEAR XXXI. ^ On« lista Jo |«.00 . _, - matter January t«, IMS. at th« peat-otttee ■t CMcago. 11»—to. under th« Act of Cim«reee of March S. 1S7«. chicago, ill.( četrtek, u. julija (july u>, 1938 Subscrlptlon |6.00 Yesrly &TEV.—NUMBER 137 LojtlUti odbili naskoke na »vojc pozicije v gorovju UaITUNICILI I 580 LETAL Hendaye, Francija, 13. jul.— ,ke ljudske čete so odbile ;oke na svoje pozicije v es-_„|ngkem gorovju severno od rslencije in ustavili prodiranje pomikov proti mestom v vzhod-li Španiji. Po tridnevni ofenzivi 0 fašisti pod poveljstvom ge-itnla Valina dospeli v bližino igunte, kjer se križajo ceste, 1 spajajo to mesto s Castello-m in Valencijo in Teruel s Sredinskim morjem. Sagunto je daljen od Valencije 15 milj. Vladne Čete, katerim povelj u-i general Jose Miaja, imajo za rojim hrbtom skalnato gorov-i na severni strani trikota. Fa-itična poročila o umiku lojali-tov na tej fronti je barcelon-U vlada zanikala. Lojalisti so vedli najvišji hrib v espadan-kem gorovju in vse strategične Docije okrog tega hriba. Ob cesti Castellon-Valencija d fašisti pod poveljstvom gene-ila Miguela Arande, ki so po-rale po okupaciji Nulesa in DDcofara, obnovile vojne ope-rije. Težki topovi bombardira-ilojalistično obrambno črto pri hiichesu. Fašistični letalci so včeraj ukrat napadli z bombami iMstično mornariško bazo v vtageni. Bombe so ubile 45 ci-Bistov in 120 je bilo ranjenih. Uisti so bombardirali tudi meto Var de Uxo, zapadno od Nu-ia. in več drugih vasi severno i Valencije. Vest iz Madrida se glasi, da i miličniki z dinamitom pogna-»trak fašistični glavni stan v oaquerueli. To mesto leži 35 ulj severno od Teruela. Kim. 13. jul. — Mussolinije-»vlada je včeraj poročala, da »italijanski letalci, ki se bori-1M strani fašistov v španski "Ini vojni, razbili 580 špan-& letal, med temi dva zrako-Uradni komunike pravi, f» italijanske izgube znašale »M. 120 letalcev je bilo u-21 ujetih, devet pa jih po-Med ubitimi je bilo 56 "Mov in 64 podčastnikov. tootki teroristi P^ vračajo domov ■p*. (New York Times.) L ,r"K 80 hr^ških beguncev, »veličevih "vRtaiAv" <' taktiko pasivne resis- ..J*>meni' da je Pr°ti Sanghaj, 13. jul. — V japonskih letalskih napadih na Kanton, Wučang, Kiukiang in druga kitajska mesta je bilo čez 450 civilnih prebivalcev ubitih in ranjenih. Bombardiranje iz zraka se je pričelo v velikem obsegu po japonskem svarilu tujcem, naj Be umaknejo iz kitajskih mest. Osemnajst japonskih bojnih letal je vrglo čez sto bomb na Wučang. Nekatere so padle v bližini ameriških misijonskih postaj, toda noben Američan ni bil ranjen. Ena bomba je treščila na ameriško bolnišnico in jo delno razdejala. Japonske bombe so samo v Wučungy ubile in ranile čez 200 ljudi. Wu-čung je glavno mesto province Hupeh in leži ob reki Jangtse in na nasprotni strani Hankova, začasnega glavnega kitajskega mesta. Kanton, glavno mesto južne Kitajske, je bilo včeraj dvakrat napadeno iz zraka. Tarča japonskih bomb je bila glavna postaja Kanton - Hankov železnice. Bombe so porušile železniški most ter ubile in ranile 262 o-seb. ■mt Japonski letalci so obstreljevali tudi Kiukiang, mesto ob reki JangtBe, kjer Kitajci utrjujejo svojo obrambno črto, da ustavijo japonsko prodiranje po tej reki proti Hankovu. Japonske čete, ki so skušale prekoračiti prekop, ki spaja reko z jezerom Po-jang, so bile vržene nazaj. Večina civilnih prebivalcev se je že umaknila iz Kiukianga. Hankov, 13. jul. — Nelson T. Johnson, amerišfki poslanik v Hankovu, je včeraj ponovno izjavil, da ne more nihče prisiliti Američane, ki živijo na Kitajskem, na umik s teritorijev, katere so Japonci razglasili za vojne cone. Schuschnigg odgovoren za eksekucijo nacijev Dunaj, 18. jul. — Josef Ster tin, reprezentant minjstra nacij ske propagande, je izjavil pred poročevalci zunanjih listov, da --.., L Je Kurt Schuschnigg, bivši av k, u ^sam-mu sporazumu »trijski kancelar, še vedno pod wi*radom Med njegovimi policijskim nadzorstvom na Du-P^Jeniki ,,a j(. mnogo naju. Policija ga drži v hotelu ■ videli kakšen spora- Metropole, ker je v preiskavi u * vlado v prid v*aj delni ffotovlla, da je on soodgovoren l JN! ta Hrvate, aamo da » eksekucijo 13 nacijev. Ti so *liki/nkrat konec dolgega b,n ob«*«ni. ko je bn Schusch-1 u z Helmdom. nigg na krmilu avstrijske vlade. odgovorila _ ______ Roosevelt posreduje na <>meriiki protest v sporu med Bolii- injo in Paragvajem * c., n. jui. -^^Psrtment je dobil od-.^Mponske vlade na noto, ri ... " proti sa- | VVashington. D. C., 13. jul. — Predsednik Roosevelt je sprejel vlogo posredovalca v sporu m^l Bolivijo in Paragvajem, ki ga j« izzvalo vprašanj« kontrole nad pokrajino Chaeo. Pri pogajanjih ga bo reprezentiral Spruille Bra-den. ameriški poslanik v Colum-bij i. _ ____ Kapitalista obdolže-na davčnih sleparij Izmenjava vrednostnih papirjev goljufija Washington, D. C., 13. jul. — Federalni davčni odbor je ob dolžil industrijskega magnata P. S. Du Ponta in Johna J. Ras koba, da sta osleparila vlado za $1,500,000 l 1929 pri dohodninskem davku, ko sta izmenjala papirje v vrednosti $9,000,000. Du Pont je načelnik odbora d i rektorjev E. I. Du P««t ** Nemours A Co., municijske firme, Raskob r« J« newyorŠkl kapita-llat. Du Pont je prispeval veliko vsoto republikanski stranki v volilni kampanji I. 1936, Raskob pa je bil načelnik osrednjega odbora demokratske stranke. L. 1928 je bil vodja demokratske volilne kampanje, ko Je bil Alfred K. Smith predaedniški kandidat demokratske stranke. Odvetniki Raskoba In Du Ponta so argumentirali, da sta izmenjala vrednostne papirje, da pre. prečita paniko na newyorški borzi, federalni davčni odbor pa pravi, da je bila kupčija izvedena z namenom, da ae izogneta plačitvi dohodninskega davka. Raskob je na ta način osleparil vlado za milijon dolarjev, -|)u Pont pa u pol milijona. Načrt glede zaščite beguncev Ustanovitev permanentne organizacije Evian-Iiea-Balits. Francija, 13. jul. — Myron C. Taylor, načelnik ameriške delegacije na mednarodni konferenci, ki je bila sklicana, da razpravlja o zaščiti beguncev in političnih izgnancev iz Nemčije in drugih držav, je včeraj predlagal ustanovitev permanentne organizacije, ki naj bi nudila pomoč žrtvam per-sekucij. Glavni atan organizacije naj bi bil v Londonu. Taylorjev predlog je bil u-ključen v resolucijo, ki bo predložena konferenci v sprejetje. Dvaintrideaet evropskih in a-meriških držav je reprezentira-nih na tej konferenci, ki je bila sklicana na apel predsednika Roosevelta. Informirani krogi pravijo, da reaolucija ne omejuje aktivnoatl organizacije, katere sedež bo v Londonu, če bo predlog sprejet. Organizacija ne bo pomagala samo beguncem iz Nemčije, temveč tudi vsem narodnostnim manjšinam, katerih voditelji so persekutirani zaradi svojih radikalnih ali pa političnih nazorov. Domače vesti Obtoki Chicago. — Dragomir Stoja-dinovič iz Belgrada, Jugoslavija, brat ministrskega predsednika, in Dragutin Cvetkovič iz New Yorka sta v torek obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Ogledala Sta si vse urade in tiskamo in sf pohvalno izrazila o Jednotlnaifr podjetju. Boksar Adatolt v "trublu" Chicago. — Jimmy Adamič, slovenski rokoborec, ima te dni opraviti s konfliktom pred sodi ščem. Illinoiska državna atletska komisija mu je odvzela pravico rokoborstva v Illinolau za eno leto, dočim njegov manažer James W. Brady mora tu prenehati s svojim boksarskim busi-nessom za pet let. Oba sta obtožena, da sta 8. junija t. 1. uprl-zorila sleparsko rokoborbo z Jackom Trammellom v M lila sta-diumu. Adamič in njegov manažer zdaj tožita atletsko komisijo za razveljavljenje odloka in za izročitev vsote $1623.20, ki znaša prebitek omenjene borbe. V obtožnici dokazujeta, da je bila rokoborba dne 8. junija pristna, ne "fake bout." Mlnnesotnke novice Ely, Minn. — Po več mesecev trajajoči hudi bolezni je te dni umrla mladenka Angela Cerni vec, rojena ta. Tu zapušča očeta Johna Cernlvca, brata in sestro, v Chicagu pa sestro Mary in strica Jos. Cerni vea. — V bolniški postelji se že več tednov nahaja Jos. Mavetz, predsednik društva Prvi majnik Št. 268 SN PJ. Vsi mu želimo skorajšnjega okrevanja. Nesreča v Penni Johnstown, Pa. — Pred neka dnevi je Alojz Bizjak padel z verande tako ne*rečno, da si Je močno poškodoval hrbtenico. Bi je na oblaku pri svoji hčeri. Dva se ponearečila v gozdu New Vork. — Rojak Frank Obreza se Je vsekal v roko pr delu v gozdu v Vermontu, kjer je podiral drevesa. Odpeljali so ga v bolnišnico v Beningtonu, Vt. — Rojak Anton Primšar, doma od Cerknice, se Je tudi težko pobil pri sekanju dreves v gozdu fn zdaj se nahsjs v mestni bolnišnici v Weat Rtewatu, N. H. Poroka v I m ftallu U Halle, III. — Dne 9. julija' ae je tu poročila Slovenka Jen-ni* P. Princ s H*nryjem C. Bernardom. Obilo sreče f — V bolniški postelji ae nahajata MStf Molgar in Frances Kralj, čiarilri društvs št. 2 SNPJ. PROTEST PROTI POUCIJSKEMU TERORIZMU Veliko itevilo stavkarjev aretiranih ORGANIZATOR OBSOJEN V ZAPOR Hughes odletel TRUETNICAUSTA- protiNew Yorku N0VITVE DELAV- ■ SKEGA ODBORA New Orleana, U. — (FP) — Policijski terorizem proti šoferjem in voznikom tovornih avtov, članov unij CIO, ki so zavojeva-ni v atavki, se nadaljuje. Odvetniki unij so naznanili, da bodo vprašali za injunkcijo pri federalnem sodišču, če bo policija ponovno navalila na glavni stan unij. Policija je nedavno dvakrat udrla tudi v urud mornarske unije, ki podpira stavkarje. Cez sto delavcev je bilo že aretiranih v policijskih navalih. Policija je pridržala 49 stavkarjev v ječi, ostali pa so bili izpuščeni pod poroštvom. Fred Myers, organizator mornarski) unije, je bil tudi aretiran. Na sodišču je bil spoznan za krivega potepuštva in obsojen na 40 dni zapora in plačitev $50. Njegov zagovornik je naznanil, da bo zahteval novo o-bravnavo. Čeprav je policija zaplenila tiskovine v navalih na unljske urade, ao voditelji atavkarjev izjavili, da bodo še nadalje razpečevali tlakovine in vodili druge stavkovne aktivnosti. Doslej so stavkarjl razpečali 15,000 letakov, v katerih Je rečeno, da so za policijsko strahovlado odgovorne osebe, kl imajo viaoke politične pozicije v mestu in državi in so delničarji kompanij, ki hočejo uničiti unijsko gibanje v New Orleansu. Voditelji stavke opozorili policijo, da je odredba, ki prepoveduje razločevanje letakov, protiustavna. Opozorili so jo na nedavni odlok federalnega vrhovnega sodišča, da je razpečevanje letakov legalno. Policijski načelniki H. Reyer je ignoriral svarilo. "Policija ne bo odnehala v navalih na u-nljske urade, katere bom vodil sam, če bo treba," Je rekel Reyer. "Odredil som tudi, da policaji in detektivi Ukoj streljajo na vsakega, kl bi akušal ovirati voznike, ki se hočejo vrniti na delo." Trije unioniati so bili obstre-Ijenl, ko je policija navalila na unijski urad. Policaji ao pretepli stavkarje v napadih v različnih krajih meata. Razglas obsednega stanja v Palestini Jeruzalem, 13. jul. — Angl« , ške avtoritete so sinoči zapreti-le z oklicem obsednega stanja v Jlaifu In okolici, kjer Je bilo prejšnji dan v bitki med polici-{ jo in teroristi več oseb ubitih In1 ranjenih. Policiji In angleškim' četam pomagajo pri zatiranju izgredov med Židi in Arabci mor narji, kl so dospeli v Halfo na bojni ladji Repulse. Včeraj sta ae pripetili dve bombni eksploziji v bližini glavnega poštnega urada fn v trgovskem distrlktu. Dva Žida sta bila ranjena v eksploziji. Rooseveltov pristaš zmagal v Ohlahomi Oklahoma City, Okla., 13. jul. — Senator FJmer Thomas, podpornik Rooseveltove administracije, Je prodrl pri primarnih volitvah kot ponovni kandidat za aenatorja na listi demokrstske stranke. Nepopolno poročilo o volilnem Izidu se glasi, da je Thomas dobil 128,349 glasov, Njegova protikandidata sta bila Gomer Smlth In W E. Marland. Prvi Je dobil 9ft,74A glaaov, dru-gi pa Posekal je že Postov rekord za tri dni NEW YORK. 14. juh—Letalec Hughes se vrne v New York danea popoldne, ls Jakutaka v Alaako je prišel v 12 urah in takoj nato je poletel čez Kanado proti domu. Jakutak, Sibirija. 13. jul. — Howard Hughes, ameriški letalec, je s avojo posadko štirih mož ob sedmi url danes sjutraj (Čikaški čas) odletel iz Jakutska proti Fairbaivksu, Alaska. Letalci so se zamudili v Jakutsku aamo dve uri in 53 minut potem, ko ao preleteli razdaljo 2177 milj od Omaka, zapadna Sibirija, do tega mesta. Jakutsk je bila zadnja Hughe-sova postaja na ozemlju aovjet-ake Rusije. Pot od tu v Alasko drži čez severnozapadnl del Sibirije in Beringško morje. Ras-dalja med Jakutskom in Fair-banksom je 2456 milj. Polet ameriških letalcev iz New Yorka do Jakutska s pri-stankl vred je trajal 60 ur ln 41 minut. Izvršili ao že dve tretjini poleta okoli sveta ln prekosili re-kord, kl ga je dosegel pokojni a-merlškl letalec Wlley Poat. Post je Izvršil polet okoli sveta 1. 1933 v sedmih dnevih, 18 urah ln 49 minutah. Pogajanja o končanju stavke se razbila Avtoritete dovolile $10,000 za razbija, nje stavke No. Chicago, lil., 13. Jul. — Avtoritete okraja Lake so včeraj dovolile $10,000 za "zatiranje nemirov" v zveil a stavko livarjev pri Chicago Hardware Foundry Co., ko so se pogajanja glede končanja konflikta razbila. Okrajni odbor Je včeraj Izročil šerifu Lavvrencu A. Doollttlu $5000, da najame več deputljev v svrho izvajanja injunkcije, ki jo Je izdal sodnik Kalph J. Dady v prilog kompaniji. Ta prepoveduje oviranje delavcev, kl ae ho-če j o vrniti na delo, po plketlh. Doolittle Je dejal, da Je že mobiliziral sto deputljev. Kakor hitro so bili voditelji stavke Informirani o mobilizaciji, ao ojačili stavkovno stražo ob vhodih v tovarno. Pogajanja med unijo in kom-panljo so se razbila, ko je slednja vztrajala pri zahtevi, da morajo stavkarjl pristati na mezdno redukcijo 10 odstotkov, kar pa Je unija odklonila. Velejiorota, kl preiskuje stavkovne nemire, Je prekinila svo-; je zasedanje do pondeljka. Tu krožijo govorice, da bo veleporo-ta obtožila stavkarje izzivanja nemirov in zarote. Stavkarjl so! člani krajevne unije Amalgama- j ted Assn. of Steel, Iron 4 Tin VVorkers. Odbor podal pregled svojega dela \ - GLAVNI NAMENI DOSE2ENI Wa«hlngton, D. C. — (FP) — Ob trlletnicl ustanovitve Je federalni delavski odbor objavil dejatva in številke, da dokaže, da je dosegel glavne namene, katere je omenil predsednik Rooaevelt, ko je podpisal Wagnerjev zakon pred tremi leti. "Z garancijo, da imajo delavci pravico kolektivnega pogajanja in organiziranja, je bila u-trta pot aklepanju pogodb med delavci in delodajalci na sdravi )>odlagi," pravi delavaki odbor v avoj i izjavi. "Določba, kl govori o proceduri, da se odloči, kdo je upravičen zaatopati delavce pri kolektivnih pogajanjih, je odatranila enega Izmed glavnih vzrokov škodljive in potratne ekonomske borbe. Z odstranitvijo tendenc, kl ogražajo neodvisno delavsko akcijo, je bila dana delavcem proata Izbira svojih representantov." Delavski odbor pravi, da Je bilo s njegovim posredovanjem podpisanih 4596 pogodb med u-nljaml in delodajalci, ki krijejo čez 1,700,000 delavcev. Ts ne uključujejo rudarjev ln železničarjev, kl ao imeli še prej močne organizacije. Odbor je nadziral 1280 volitev, pri katerih so delavci glasovali o representaclji pri kolektivnih pogajanjih. V večini spornih alučajev so se delavci poslužlll volilne maftlnerije namesto stavke. Analiza odbora kaše, da ss Je polovica spornih slučajev, ki Je prišla pred odbor, tikala kršenja provizije VVagnerJevega zakona, kl prepoveduje zapostavljanje delavcev, kl so aktivni v unljskem gibanju. Rekord kaže, da so morali delodajalci ponovno u|Mislltl 98S2 delavcev, katere so vrgli na cesto zaradi unijskih aktivnosti. Poročilu delavskega odbora |H>svečajo posebno pozornost, ker so na delu močne sile, da v prihodnjem zasedanju kongresa Izsilijo amendlranje VVagnerJevega zakona v prilog Industrijskim korporacljam. Uradniki nacijev obsojeni Zapor in denarna kazen - Itlverhead. N. V.. 13, Jul. —! Seat uradnikov German-Amerl-can Hettlement lige, nacijske organizacije, je bilo spoznanih za krive kršenja državnega zakona civilnih pravic. Porotniki »o ae posvetovali samo dve mi-, noti in potom [Kidali avoj izrek. Obravnavo Je vodil sodnik 1* B. f lili. ki Je tudi Izrekel obeod-I jo. f lili je Izjavil, da bo zapis-nik o poteku obravnave izročil federalnim avtoritetam. Er-nest Mueiler, predsednik llfe, je' Francija bo odločno nastopila proti Nemčiji Pariz, L'k jul.—Premier Edou-ard Daladier Je sinoči Izjavil, da bo Francija odločno nastopila proti Nemčiji, če ns bo odnehala v svoji gonji proti Češkoslovaški. Premier Je tudi omenil, da Je skupna akcija Francije In An-gllje odvrnila Hitlerjevo Invazijo Češkoslovaške pred nekaj tedni, kl bl lahko Izzvala evropsko vojno. Policija prijela ugrabitelja dečka Taroma, VVash., 18. Jul. — Frank Olson, 32 let star! farmar, Je bil aretiran kot ugrabitelj in morilec desetletnega dečka Charlesa Mattsona. Deček Je bil ugrabljen 27. decembra I. 1936 is svojeva doma v Tacoml, petnajst dni |K>zneJe pa je bil najden mrtev v gozdu v bližini Eve-retta, VVash. Polielja pravi, da je Oliion že priznal, da Je ugrabil In umoril dečka. bil obsojen na leto zapora In plačitev $1000, drugi obtoženci pa na plačitev $500 vsak In eno leto zapora Nacijska organizacija Je bila tudi obsojena v plačitev denarne kazni |10t0QQ. . . _ prosveta TIH* ENLUiHTEJfMOfr ilaitlil im mjtmina »u>v roerosvs isphots HM M M«. MN taU. 1 _ rataa i for <«■•■■ HN — MMUto |Mt P** „ m, ku IM rt PROSVETA Dve krvavi obletnici Zadnji teden je preteklo teto dni, odkar japonski mllitaristični razbojniki razbijajo kiUj-ska mesta in ubijajo kitujsko ljudsko maao na debelo, ta teden pa potečeta dve leti, odkar je naduti španski general Franciaco Franko dobil migljaj iz Kima, da lahko začne vojaški puč proti nedavno in demokratično Izvoljeni vladi španske republike. Japonski mllitaristl so računali, da bodo s f i panjem bomb iz zraka dobili v svoje pesti vse glavne, centralne postojanke na Kitajakem v tridesetih dneh in potem diktirali "prijateljski" mir kitajskemu ljudstvu — dočim je naduti Franko računal, da strmoglavi demokratično izvoljeno vlado španske republike v šestih tednih. Kako so se urezali japonski mllitaristl in Apanski fašisti, je na dlani vsega sveta. Mikadovi militaristi so v enem letu okupirnli nekaj večjih kitajskih mest v bližini morja s težkimi žrtvami in v drugem letu se morda zari-jejo nadaljnjih sto milj v globočino Kitajske, ampak okupacija ne pomeni, da je kitajsko ljudstvo — premagano. Kitajsko ljudstvo ne bo nikdar premagano in prav lahko se zgodi, da japonski militarizem najde na Kitajskem svoj že davno zasluženi grob. Frankov! fašisti so v dveh letih s pomočjo 200,000 Italijanov, Nemcev in Maročanov, s pomočjo kolosalnega italljansko-nemškega mehaničnega vojnega aparata — in le s pomočjo tega aparata! — razbili z bombami iz zraka do malega vsa mesta in vasi v vzhodnem delu Španije ter prelil! morje krvi civilnega prebivalstva, ampak tega španskega prebivalstva, ki je zvesto svoji, na demokratičen način izvoljeni vladi, še daues niso — premagali. Špansko ljudstvo, delavec in kmet, ki že dve leti tako odločno brani svojo, na demokratičen način izvoljeno vlado — ne ho nikdar premagano brez ozira na to, koliko časa je potlačeno, poteptano, zatirano in ponižano. Frankovi fašisti, ki imajo na razpolago armado in najmodernejši klavni stroj Iz Italije in Nemčije ter vse blagoslove katoliške cerkve, lahko okupirajo vso Španijo, ampak demokratične ideje španskega ljudstva ne bodo nikdar premagali! Že dve leti se španski fašisti buhajo s svojimi "zmagami", toda prav te njihove "zmage" bodo enkrat njihov največji poraz. Finančni "misterij Glasovi iz tiaselbm O obisku VV illarda Chicago. — Prejtoij> soboto se nas je podalo več Cikatanov* članov SNPJ, v VVillard, Wis., med slovenske farmarje. Sli smo na domu, ker je Majk ponovno ugotovil, da smo žejni. Vzrok pa meada je Ml bolj v tam, kar se je Majk hotel izogniti mofcžrij) svojih 26 krav. "Bedo ie drugi siovensae mriimrj*:. on j - lil » I. il«<«l In tn proslavo 26-letnise tamkaji- ^ravil1' i* d*>*l'J jiiu-m. __— smo se malo pred sedmo vr- ^^i^u^ a m l^ Z ^ domov, so krave že zopet od-je vsšila 8. julija, in oeioma, os uašnik. •i ladedamo to slovito slovensko »mj^e iz me>« k<«u . • »«» S_ »Miilr/v bnl/illl Ul Majk je potem ie nenonao pu farmarsko kolonijo. ■ S Charlijem Pogoreksem in jo odrinemo boHsiral" in njegovo delo na farmi aa tisti dan je bilo končano njegovo soprogo jo oarmemo ^^ ^ jfna prjdno druiinor kmalu po sedmi uri zjutraj, Kred „ . ot.mJh smo jo po Vider s soprogo vljo Homčevo sinom ind VOdO - IZ **"J f m . „_ Ob koncu fiskalnega leta pred dvema tednoma so bili veliki ameriški dnevniki polni številk. Statistika o bilancah privatnih korpora-cij, statistika glede dolgov in deficitov federalne vlade — Htatistika za statistiko je kar deževala čitutelju v oči. iz ogromne mase teh številk se je moglo izluščiti nekaj jako interesantnih dajatev. Statistika glede slanja čikaških bank je zanimiva — in |H>rast "brezposelnima denarja" v teh bankah *|H>redno s porastjo številu brezposelnih delavcev je zelo zanimiva. Kakor je znano, je število brezposelnih delavcev v Chicagu kakor v ostalih industrijskih središčih Združenih držav stalno rastlo v prvih šestih mesecih tega leta. V istem času so rastle vloge v čikaAkih bankah. Naraatle so za 300 milijonov dolarjev! Ob zaključku fiskalnegs lets dne 30. junija t. t. So čikaške banke imele v "kupni vsoti tri milijarde in 205 milijonov dolarjev v vlogah — najvišjo vsoto v zgodovini Uh bank! lategs dne — kot so poročali listi — je bilo »kupno število brez|>oselnih delavcev v Združenih državah uajvišje od leta 1032! Kako gre to dvoje logično skupaj, bo razumel le oni, kateremu je znan pregovor: Cim bogatejši amo (na enem koncu), tem revnajii smo (na drugem koncu) . . . Se »den "miaterlj" amo o|iazili. Federalna vlad« ae je od 1. marca ISS* do HO. junija 1038 zadolžila za šestnajst In pol milijsrde dolarjev. To vaoto ai je vlada v glavnem ispoeodils v bankah in jo potrošila as relif vaeh vrst. V tem čsau so banke obogatile ns vlogah sa desst milijard dolarjev in na federalnih dolinicah za nedem milijard. Kaj to pomeni? Ali ne pomeni, da eo banke — dobile ves svoj denar nazaj, ampak vlad« Jim te vedno dolguje 17 milijard. In miater Kooaevalt Js fts vedno v očeh večine bankirjev il.kutor"! okolica Ghicsga pod vodo nekaterih krajev so morali prebivalci pred njo božati — so bila lepo obetajoča polja kmalu pod vodo in sem pa tam tudi centa, po kateri smo se počasi pomikali naprej. Po priblttno poldrugi uri take vožnje smo končno prišli iz deževne plasti. Dan e bil potem lep in vožnja pri-Jazna. Na Willard smo dospeli pozno popoldne in se nastanili za par dni pri Krulčevih — Mike je tajnik društva, dobrostoječ farmar n star delavski agitator. To je bil moj prvi obisk wil-ardske naselbine, o kateri sem prej že dosti slišal. Oddaljena je okrog 325 milj od OMeaga. Ko Amo blizu Fairchikla zavili z glavne ceste At. 12 na gramozno cesto proti Willardu in se mi-je vozili po samoti valovitega mladega gozda, sem bil bolj in bolj prepričan, da bomo prišli v puste farmarske kraje z jalovimi kmetijami. Toda ko smo prišli te gozdne samote, ki ae vleče blizu Jfrmilj, sem bil pri-etno iznenfaden. Pred nami so ae pričele pirati lepe, bogate farme, kamere so izklesale iz gozdne puščave večinoma pridne in izredno vztrajne slovenske roke večinoma roke bivših rudarjev ik Kansasa in Minneaote. Teh pionirjev in njih prijazne naselbine ne bom tukaj opiaa-val, ker mislim to storiti v Družinskem koledarju; rečem le, da se mi je ta farmarska naselbina izredno dopadla ln se vztrajnosti ter ogromnemu delu tamkajšnjih pionirjev kar nisem mogel načuditi. Iz surovega gozda napraviti krasne farme v razmeroma kratkem času, in to z golim roksmi in majhnimi sredstvi — neki rojak ml je povedal, da je prišel samo a tremi dolarji!| ni majhno delo. Stric Sam b moral vae Uke pionirje — resnične graditelj« detele — nagraditi. Z Majkom Krultzem smo se v nedeljo dopoldne podali v več milj oddaljeni Slovenski narodn dom v malo wlllardsko naselbino Tam že dobimo več članov društva. kl so za U dan pozabili na svoje farme ln pridno pripravljali dvorano za večerno proslavo. Seveda so "gostilno" v spo-dsnji dvorani hitro odprli in z Willsrdčani smo bili kmalu st* ri znanci. Ker amo ae bili prsj dogovorili, da bomo šli tega in tega pogledati — Charles je šel tja namreč največ z namenom, da poskrbi za raaširjenje Pro-letarca na Willardu — toda se a Majkom ni nikamor mu •lilo od prijetne družbe — je najin kolega ie prttfl postajati nestrpen. "Ali ne gremo nikamor M je vprašal Chitflle. "Seveda gremo, domov na kosilo. Mar ne vidiš, da je ie poldne," je bil Majkov odgovor. Charleja je potolažil, ko je rekel, da bosta imela ves teden Čas za agitacijo, ako je on pripravljen, tteved« Je bil. Kon čno smo se vseeno uatsvlti pri rojaku Zupančiču In pobrali tri slesndre za okrasitev dvorsne.l Dom s pri Krulčavih amo naili Vldrove. kl so ss bil prifursli malo pred poldnom Popoldne ps topet nssaj v dvorano, ker Jo Msjk ugotovil, da amo iajni. Po par ursh amo se končno odpravili na obisk Pa-kiževlh. Okrog petih, ko Je prihajal čas m o lin je. amo ae zopet odpravili proti dom« tada smo jo sopet ssvili k Narodnemu dfl ga je predsednik druAtva br ShuHz, ki je farmar in pol, kakor tudi večinoma vsi drugi rojaki. Na odru so bili Atirje ustanovitelji društva oziroma pet, katerim je predsednik pripel je-dnotkie znake kot priznanje za njih pionirstvo pri SNPJ. Po govoru gl. tajnika Freda Vidra so nastopili domači talenti s petem. Drug m drugim so prihaja-i na oder, odhajali po drugi straža kulisa ter se zopet vračali z drugo domačo pesmico. Najpr-vo so jo oni zažingali, potem smo jih pa še mi v dvorani pomagali. Ko jim je končno zmanjkalo pesmic, je predsednik naznanil, da je programa konec, mi pa naj se zabavamo še naprej v proslavo društvene 25-etnice. In tako smo tudi storili. Pevci smo se preselili v spodnjo dvorano, kjer se je koncert nadaljeval do treh zjutraj ob hreš-čanju P a k i ž e v e harmonike, mladina pa je rajala v gornji dvorani, ki je bila nabita plesalcev kot čebele v panju. Vtfek na-, iega koncerta spodaj je priSel, co so večinoma že vsi odšli domov razen skupine navdušnih pevcev — po drugi uri zjutraj. Zame in za Charlija je bil to ipas, ker svs zjutraj lahko poležala, toda Willardčanje so morali vstati že ob petih zjutraj, da pomolzejo krave ln odpeljejo mleko v mlekarno. INa Četrtega smo se po deseti uri zjutraj z Vidrovima poslovili od Krulčevih. Pobrali smo dekleta pri sosedu in Leona Vidra pustili v Charlijevem varstvu, ker sem ga v avtu jaz izpodrinil. Zvečer ob poldesetih smo prišli domov, kjer so nas pozdravile pokalice, drugi dan zjutraj pa na delo. Tako smo letošnje praznike ameriške neodvisnosti veselo in srečno pretolkli med slovenskimi farmarji na Willar du. Anton Garden. ke, da se nam pridružijo. Od časa do časa prinese Enakopravnost dopise G. Noča, kateri so zelo zanimiji in »podučlji-vi. Želim, da bi se tudi drugi, kateri so zmožni pisanja, oglasili in nam opisali in razlagali tehnokracijo. Po mojem mnenju je tehnokracija edina rešitev iz našega sedanjega sistema. Gospodu Levarju bi pa priporočila, da bi posetil sestanek tehnokratov, da bi . tudi on zvedel, kam jadramo. ŠkodovaVb mU ne bo, koristilo pa mnogo. A. Prime, 748. napolnjena. Stiskal sem se pri vratih ter stezal glavo, da sem videl ganljivi prizor. Po ustoličenju je tir. Cninloar spregovoril mladini, naj bo lojalni SNiRJ ter tnaj agitirajo za nove člane. Apeliral je tudi na starejše člane, naj gredo tej mladini lepo na roko, kajti če hočemo, da se bo naša mladina zainteresirala v n&e ustanove, Naravne sile v bodočnost Ce se ozremo na velike naravne giL l nam znane pod imenom težnosti, sv tfj ^ote, magnet,zna, elektrike, kernu-J ^ marn,h sil, se morajo vprašati i ® kakAae druge oblike enetvij, ki jih poznamo ,n ki bi mogle biti bodočemu S konstne. Fiziki tega vprašanja nadaljnjega zanikali, edino oni pa je. Vabimo vse zavedne Sloven- j0 m0ramo pri tem podpirati To in ono iz Collinwooda Cleveiand. O. — Prišel je zopet čas, ko se nam zbudi želja, da bi se vsedli pod košato jablano ali na verando s kako zanimivo knjigo. Da se vam ta želja izpolni, postanite član slo venske čitalnice v Slov. del. domu na VVaterloo Hd. Pred kratkim smo dobili lepo izblrko knjig, katere so vam na racpo-lago proti mali članarini lOc na mesec. Čitalnica je odprta vsako sredo zvečer. Ta dan je seveda namenjen samo za izposovs-nje knjig, časopisi so pa vaškemu ns rszpolago vsak dan. m O slavnosti v Sharonu Canonsburg, Pa. — Sredi meseca junija mi je John Podboj mlajši, prvi tiistrfktni podpredsednik SNIPJ, sporočil, da je prejel vabilo od uradnikov društva 262 SNPJ h Sharona, Pa., v katerem ga vabijo na slavnostno upeljavanje novo organiziranega angleško poslujočega društva v tamkajšnji naselbini. Povedal mi je, da bo šel na to prireditev z avtom ter iarazil željo, naj grem tudi jaz z njim. Z veseljem sem sprejel ponud bo, ker o tej naselbini veliko či tam v Prosveti. Tako smo dne 2. julija ob dveh popoldne zasedli avto moja malenkost, John Terčelj, glavni porotnik SNPJ, sobrata Andrej Posega in Rudolf K rule ter John Podboj ml. Ko smo šli skozi naselbino Burgettstown, smo ustavili ter pričeli študirati, po kateri cest naj vozimo, da ne bomo preveč tratrli časa. Odločili smo se za oesto 18, ki nas vodi prav blizu Farrella. Vožnja je prav prijetna med lepimi farmami, kjer zori pšenica ter se pospravlja seno. V Monacu prevozimo re co Ohio ter smo po kratki vožnji v velikem industrijskem mestu Beaver Falls. Vozimo se po trgovskem delu mosta, v katerem so ulice zelo razširjene, kar je nekaj izrednega za našo za-padno Penno. Tu se vidi vzorno gospodarstvo mestnih očetov. Avto drči skozi dva manjša mesta, New Brighton ter Bease-mer, in privozimo kmalu v predmestje New Castle, Pa. Tu se vidi veliko starih tovarn z razbitimi okni — znamenje, da ne bodo več obratovale. V Sharon smo doapeli nekako o polšesti uri zvečer ter smo imeli malo neprilik, ker nismo mogli takoj najditi Slovenskega doma. Ustavili smo se pred velikim poslopjem, na katerem smo čitali napis: "Slovenski narodni dom". Ko vstopimo, so nam povedali, da je to "Slovak Hali." Dali so nam pa infon macije, kje da bomo našli Slovenski dom. Po par blokih smo se ustavili na prijaznem hribč* ku pred Slovenskim domom ter se tam takoj spoznali z gostolju- gmotno in moralno. V aaselbi nab, kjer še ni mladinskih društev, je dolžnost starejših članov, da ga pomagajo ustanoviti. Ne pozabimo, da je bodočnost Slovenske narodne podporne jednote odvisna od naše mladine^ in sicer tembolj, ker je dotok novih priseljencev iz domovine ponehal. In če hočemo, da bo naša jednota napredovala in ra-stla, moramo spraviti mladino v njene vrste. Točno ob 8. uri zvečer se je pričel' slavnostni banket ali večerja v počast novo ustanovljenemu mladinskemu društvu. Velika vrhnja dvorana je bila vsa ozaljšana ter prirejena oku sna večerja za vse udeležence, katerih ni bilo malo. Bsčuna se, da se je te večerje udeležilo nad tristo oseb. Stoloravnatelj je bil mladi in energični Henri Ru-pert. ki je prav častno izvršil podrejeno mu nalogo. Sledili so kratki govori Vincenta Cainkar-ja, Trčelja, Podboja, predsednika društva 262 Josepha Garma, tajnika Franka Stambala, blagajnika Antona Valentinčiča, Franka Kramarja, tajnika Slovenskega doma, "očeta Prosvete" Antona Zidan&ka ter še več drugih iz mlajše generacije. Končno so bili predstavljeni tudi vsi Člani novega društva. I® srca želim, da bo ta mladina v Farrell-Sharonu. dober steber S. N. P. J. ter da se bo udejsftvova-la tudi na kulturnem in izobraževalnem polju. S tem jim bo jamčen uspeh v bodočnosti. O-stane naj duh dela starejših članov še naprej ter naj ga na-« dalj u je naša mlada kri. Ob pozni jutranji uri smo se poslovili od prijaznih sobratov in sester ter zasedli avto, ki nas je pripeljal domov ob šesti uri zjutraj 3. julija. Moje misli se še vedno sučejo okoli prijaznih in gostoljubnih rojakov v Sharonu. Upam, da se še vidimo. John Kokllch, 138. Ultimat vssm Jurcetom in Vid mar jem! Pueblo. Colo. — Br. Jurca iz Detroita je napisal v 124. števil ki Prosvete kar dve koloni in pol pod naslovom" "Demagogi zopet na delu." Nič ne bi zameril br. Jurci, če bi bil kakšen pobalin, ampak človeku, ki ima že »edem križev na svojem pukli, kot jih imam jaz, je težko čitati nesramne besede, ki jih je nametal br. Jurca: "demagogi, jezuiti" itd. To se vidi, da eni socijalisti ste pravi majstri v zmirjanju. Br. Jurca, ako je list Naprej pona tisnil tvoj dopis iz Prosvete, ti bi mu moral biti hvaležen. Kar pa je druzega napisano v tistih dveh kolonih in pol, ni nič druzega kakor laš, obrekovanje ali zavijanje. Ali ne ve br. Jur . Laaaro ( srdenas (levo), pias njegovih avetovalcev. bnimi sobrati in sestrami, Vin- ca, Vidmar in kompanija ln vsi centom Cainkarjem, glavnim Jurceti in Vidmari, ki pisarfte predsednikom SNPJ, ter "oče- iai| po Prosveti in delate nemir med členstvom, da so oni tri, katere vi napadate, členi SNPJ? AH ne poznate vi br. Jurca in Vidmar pravil SNPJ in ako znate pravila, zakaj jih ne obtožite, ako dokažete, da napadajo jednoto in Škodujejo isti? Zavoljo tega vas opominjam, da z dokazi ven. Clenstvo BNPJ Če videt dokaze! Imate 30 danov časa, da ohtoftite te tri člene in dokažete njih krivdo, ako pa tega ne storite, pridete sami pod obtožbo za obrekovanje členstvo in škodo SNPJ. Zdaj pa nekaj liesed br. Mole-ki. Ogromna večina členstvs se rsvna po sklepi konvencije in njih smimkrah. tako si že neštetokrat zapisal v Prosveti. Br. Molek. v resnici naj ti bo povedano, ds stoprocentna večina se ravna po sklepi konvencije in njih zmimicah, le ti in en par (Delte «« t. fttraaM pokazati poti, po katerih bi te Mote Zl iskali. Pri "utopičnih ravnih ^t^ dobro razlikovati, da-li bi ae dale izvajatiS šae ie obstoječe in znane aile, ali paT£ ko popolnoma na novo odkrili, tako kakor pri elektromagnetskih pojavih za nekai L nevtga. Fizik nam more le o prvih rT kaj določnejšega, drugih sicer ne more Z no zanikati, a vse, kar bi povedal 0 ni .končno ne imelo .nobenega večjega pomena go to kar povedo s fantazijo obdarjeni Z tehnokjgi v svojih dtopističnih romanih Pomudimo se predvsem pri tistem kar v tem pogiedu ie dosegli. Letalo z gibajočimi se '"perutmi" uporj sicer mehanične principe, ki so teoretiku davno znani, vendar pa pomeni prvo tehn ostvaritev stare utopije. Koliko »e bo praktično izkoristiti, danes še ne moremo vedati, toda zadnji letalako tehnični kona nam vsiljujejo spoznanje, da se je to k uvedlo že v tehnično prakso. Raketno le s katerim se havi toliko romanov in filmo\ doslej še ni prekosilo stopnje gole tehn ostvaritve in raketno vozilo, ki bi bilo v rei sposobno premagati težnostno območje aemlje, še ni uresničeno, čeprav se h tem blemom bavijo mnogi inženirji po vsem ss Baš raketno letalo nam proži primer, jno spoznavanje To ae z veseljem nied mladino ko ,Uir^iHimi. Ob Ukih 1 1 teta in I* ta. p Povedala, da j« bila ? ^ "«' hribu krovcev in u "Ali m." pra mi zdW do vrha luft," I Waukeganska stavka Waiikegan, 111. — Kljub temu, da so slabe razmere za delavca lin malega obrtnika, se svet še zmiraj vrti. Tukaj pri North Chicago Hardware Foundry Co. je stavka, ki se vleče že sedmi teden. Vzrok je, ker jim je družba hotela vzeti plačane počitnice, na kar bi delavci še pristali. Toda družbi to še ni bilo dosti, ona hoče tudi znižati plače za 10 odstotkov. To pa je bilo delavcem preveč, ker ao zaslužili le od $16 naprej na teden, tako da jim večini ni mogoče dostojno živeti in zdaj še »nižanje. Tedaj so si mislili, da je bolje ne delati in stradati kaikor pa delati in stradati. In tako so se odločili za stavko. Organizirani so v CIO. Lansko leto so imeli volitve v tovarni pod vodstvom delavskega odbora, pri katerih so se za unijo CIO odločili pet proti enemu. Dela jih do šest sto. Ko je bila oklicana stavka, so se odzvali vsi delavci. Ker je družba mislila, da ne bodo složni in tudi ne dolgo časa vzdržali, je tovarna stala zaprta. Upala je, da ae bodo delavci vrnili na delo bolj ponižni kakor so bili do sedaj, toda pri tem j« računala brez krčmarja. Zdaj jamra, kako veljke stroške ima, toda delavcem noče pustiti tistih bornih plač, ki so jih dobivali. Ona hoče svoj dobiček, pa naj tovarna obratuje dobro ali slabo; ako drugače ne gre, pa a trganjem plač. Kje pa naj delavec vtrga pri svojih izdatkih? Za *iv4, elektriko, stanarino, davke na h Me in za vodo bo moral plačati iste cene ko prej. To je sistem, ki ima svoje gnile korenine globoko, toda svltati ee je ie pričelo in bodočnost je naia. Kompanija je šla pred okrožnega sodnika Dadyja in dobila draatično injunkcijo proti stavkarjem. Injunkcija v efektu prepoveduje tudi mirno piketiranje, ki je dovoljeno po zakonu. Tukaj je zopet slučaj, ki pokazuje, kako potrebno je, da imajo delavci avoj« ljudi v vladnih pozicijah. ki pojmujejo, kaj je ftiv. »jenje in imajo sočutje do sočloveka, ne pa samo sase in za kapi tali« te. Dosti piAejo in se sklicujejo na Lincolna, toda posne- mati ga nočejo. O11 je dejal, da delavcu, ki producira in ustvar ja, pripada največji del dobrin. Stavka gre v zadnji štadij in upati je, da ho končala z zmago za delavce, Rer je javno mnenje na njih strani. Vsaj tako kažejo shodi. V začetku stavke je skrbela za red domača, northchica-ška policija pod vodstvom Jakoba Novaka ml., ki je pošteno nastopal napram stavkarjem, aa kar mu čast. Odkar pa je kompanija izposlovala injunkcijo, je policijska oblast prešla v področje okrajnega šerifa, ki do sedaj še ni nastopal tako nasilno kakor na primer v lanski stavki pri Fan Steel, toda ne ve se, kaj pride. Ako tega še ni storil, je vzrok v tem, ker so v jeseni volitve, pri katerih želi biti izvoljen za šerifa sedanji podšerif. • Slovenski narodni dom bo imel polletno delničarsko sejo v soboto ob osmi uri zvečer dne 16. julija. Vsi delničarji ste uljudno vabljeni, da se udeležite. Zdaj smo sredi sezone piknikov. Slovenska narodna čitalnica, odsek SND, bo imela svoj piknik prihodnjo nedeljo, 17. julija, na Chandlerjevi farmi v bližini Gurneeja. Na istem prosto- Vesti iz Jugoslavije DVE SMRTI Umrl je pmprtnkk in peanik Ka-divo j Peteri in-IMruika v Ka-mniku—V Ljubljani je amrl public »nt Andrej (iaberiček Pesnik in večni popotnik Kari i vo j Peterlin-PetruAka je že dalj časa bolehal, dive 21. junija poix>ldne pa je nenadoma, zadet od kapi, umrl kljub svojemu ahasverstvu v svojem rodnem kraju, v Kamniku. Petruška (to je bil njegov psevdonim) se je rodil v Kamniku leta 1870 in jc študiral v Ljubljani gimnazijo. Moral je k vojakom v Kotor ob Črni gori. Njegov paiislavizem ga je pognal iz avstrijskega Kotora; pobegnil je dvakrat v Orno goro na Ceti-njo. Prvi beg so mu "nagradili" z zaporom, drugič pa se je v Črni gori zavsel zanj sorodnik kneza Njegoša, dobil je črnogorski potni list in s tem odšel po svetu. Najprej v Italijo, nato v Grčijo, pa v Malo Azijo in v Rusijo, kjer je ostal dobrih 17 let. Preromal je širno Rusijo vsepo-ru bo imela svoj letni piknik v'vprek in se preživljal z delom nedeljo 31. julija tudi naša zadruga. — Frank Nagode. "Ribniška ohcet" v Kan.sa.su Jacksville, Kana. — V listih sem čital, da je bilo mnogo nesreč 4. julija. Tega dne sem tudi jaz imel "smolo," ampak ostal sem živ in zdrav. Iz Kansas Ci-tyja je namreč prišla brhka go spodična Mary Kozlevčar, bivša učiteljica in zdaj lepotičarka. Ko se mi je predstavila, je rekla, da zna modernizirati lase in ponudila ae je, da modernizira moje. S hvaležnostjo sem odklonil, ker teh svojih par sivih las, ki jih še imam, lahko aam denem v red. Nato se je gospodična lotila mojega sina, ki se je nahajal pri nas na oddihu. Prišel je namreč iz Detroita, kjer opravlja krojaški poklic. Moj sin Stani je pa z veseljem dovolil, da mu je Mary "sfiksala" lase. Svoj posel je izvršila tako mojstrsko, da se je moj sin celo njej dopadel. Pa je Mary sklenila, da mojega Staneta vzame za svoj "model". Kaj sem hotel. Privolil sem, vseh vrst: učitelj, zlatarski pomočnik, delavec na cesti, dija«* kon v pravoslavnih cerkvah in naposled kot bančni uradnik v Caricinu na Volgi, kjer ga je našla boljševiška revolucija. Leta 1919 pa se je vrnil v Jugoslavijo. Ves ta Čas je ohranil stike z Ljubljano, pisal in pošiljal je svoje popotne pesmi, ki so izšle v zbirki "Po cesti in stepi" nekaj let pred svetovno vojno pri Slovenski matici, fte iz Rusije je napravil ifclete v zapadno Evto> po. Tako je Petruška peš in s kolesom prehodil skoraj vso E-vropo in le škoda, da o teh popotovanjih ni napisal prav za prav nič. Na svojem romanju po Rusiji je prišel tudi v Jasno Poljano in govoril tu s pisateljem Tolstojem. Po vojni je svoje stare in nove pesmi zbral in izdal v zbirki "Znamenje". Sodeloval je pri mnogih slovenskih revijah. Tudi je prevajal iz ruske lirike in poljske. •Njegova smrt je prizadel« njegove Številne prijatelje, saj je bil Petruška po svojem značaju priljubljen pri vseh. Dobro- naj si ga vzame s pogojem, da se ■■ bo iz tega kaj dobrega rodilo za voljček dobrega srca, vsakega je noj _ mlurlinulri Oh« • nagovoril s "prijateljčkom" in z naš — mladinski oddelek. Oba sta namreč člana SNPJ. Potem se je vršilo domače slavje ob lepj družbi udeleiencev. Jože Bratko-viČ iz Yala nam je zapel nekaj humorističnih in nastopil je tudi slavni Martinškov orkester iz Milwaukeeja, Wis. Ta je res mojstrsko sviral, zlasti dve Mar-tinškovi hčeri sta pokazali, da sta umetnici v godbi. In ker sta bili na razpolago dve molzni kravi, smo zares imeli pravo ribniško ohcet; bilo je namreč sedem vrst mleka ... Mladi par si ustanovi svoj dom v Detroitu. Pozdrav čitate-ljem Prosvete—Jakob Haloh. Slabe razmere Southvie*, Pa. — Ko ravno poAiljam naročnino za Prosveto, naj napišem par vrstic iz naše naselbine, da boste vedeli, da še živimo in rinemo počasi naprej. Z delsvskimi razmerami se ne morem pohvaliti, ker so zelo slabe. Vealant majna je zaprta že štiri mesece. Prizadetih je dosti naših ljudi in članov 8NPJ, med njimi tudi moj mož. Ne vem, kaj bomo počeli, če se razmere ne izboljšajo. V okolici obratuje pat' majn, toda dela ni mogoče dobiti. — Franeea Vehar, 266. nagovoril s "prijateljčkom' vsakomer je rad popil kakšno mero vina, ki ga je ljubil in pobožno pil kakor tisti atarM iz narodne pesmi. Zc dalj časa so se njegovi znanci bali, da gre ž njim h koncu. Jeseni je odpotoval v Skoplje k nekemu prijatelju, tam ga jc napadla pljučnica in vso zimo je preležal v akoji-Ijanski bolnišnici. Vrnil se je v Ljubljano oslabel, obiskal še vse svoje prijatelje, prebil z njimi še nekaj večerov, nato pa se je pred dvema tednoma odpravil v rodni Kamnik, da se pri bratu popravi. Dne 21. junija popoldne se je obuval, postalo mu je slabo, sklonil se je in umrl. Pokopali so ga na pokopališču na Žalah, kjer počiva tudi pesnik Medved, na gričku nad Kamnikom. Dne 23. junija zvečer pa je umrl v Ljubljani znani publicist, nekdanji založnik v Gorici, ti-skarnar, urednik in politik, Andrej Gaberšek, star 74 let. Svojo starost je preživljal v Ljubljani, kjer ima brata in sina, Dne 23. junija je prišel kakor po navadi proti večeru na vrt kavarne Zvezde, da malo j»osedi med znanci In pregleda liste. Nenadoma mu je postalo slabo, zgrudil se je in preden so ga pre- peljali v bolnišnico, je |Htdlegopoldne preslabo vreme —zjutraj se je isto precej kislo držalo—se popeljemo do Honne-ville jezu, ki je oddaljen okrog 45 milj. Popoldne so se mogle razpršile in bil je kraselt (|nn, meni v veliko zadovoljstvo. Po kosilu se odpravimo. Midva greva z bratom Stružnikom, ki vzame s sabo tudi ženo in br. Mikolajaviah gre a avojo družino. Ta izlet je bil nad vse romantičen in naravnost fantastičen, ker pot vodi ob, veliki roki Columbiji, ob nevarnih propadih na eni strani ln na drugi ob ogromnih skalnatih gorah, kakršnih te vrste nisem opazil drugod in po katerih na več krajih je videti čarobne vodopade. Cesta se tod neprestano vije, gre navzdol in zoi»et navkreber, toda, ker Je br. Stružnik previsi odgovornost za našo varnost po teh ovinkih, sem imel vso priliko opazovati Čudesa, ki so tu ustvarjene od narave. Ustavimo se v "Crown Poln-tu," ki je kakor nalašč postavljen hrib ob reki Columbiji, nu katerem je lepo |>ostajali*če zu turiste z razglednim stolpom, v katerem prodajajo razne spominske predmete. Kako veličasten Je pogled iz tega stoliiu nu Imenovano reko ter okolico, bi delno mogel opisati kakšen romanopisec, kar pa jaz nisem, zu-to tudi tegu ne J>om poskušal. Rečem le toliko, du kdor se mudi v teh krujih, nuj ne znmudi prilike pogleduti to punorumo, Br. Stru2n!k nsduljuje pot proti jezu Bonneville, okrog ku-terega je Že bilo veliko turistov, ki so opazovali ri!>e, kutere so skakale po cementnih stopnicah, po katerih je driu voda, In Jemali so slike Jezu, kur sem storil tudi jaz. Ker je bila nedelja, mi ni bilo mogoče dobiti ožjih |»o-datkov glede tega jezu, zato morem omeniti le to, kur imam In sicer, tla jez še nI |M>polnoma dovršen, električne sile bodo proizvajali do 600,000 konjskih sil in stroški tega |x>dvzetja bodo zna-šali $51,000,000. Ogledali smo si tudi naprave "State fish hatehery," v katerih vidiš na tisoče rib raznih velikosti, ki jih goje za |>otoke, r«ke in jezera. Nazajgrede se ustavimo preti najvišjim vodopudom v državi Oregon, kateri se Imenuje "Multnomah" In čigar vo-da |«da nič manj kot 620 čevljev globoko. Visoko gori v hribu l>olog vodopad« Je nabavljen za publiko lep mostič, s katerega Je jako zanimiv pogled na vodojmd iu okolico, posebno to popoldne, ko gu je obsevalo rumeno solnce, ki se je bližulo svojemu zu-tonu. Ker me je tajnik društvu št. 46 Frank Zunikur povabil, du se pred sejo v Oregon Cityju ustu-vim pri njem, sem se odločil, du s spotoma ogledam tudi eno <»tl dveh tovarn v mestu, koder se delu papir. Pridem v pišimo in IMtvprnšum, če bi smel pogleduti v. tovarno, pu so mi odgovorili, dn bo najbrže težko kuj, ker sem posen Iti ob 4:30 prenehajo z delom. Gredo do predstojniku, ku-teremu poj us 11 i jo, da pridem iz Chicuga, pu je dul dovoljenje in vodniku, ki me je polju! v tovarno. Razkazal mi. je, kako tarejo les v kušo, kuko istegu mešujo v velikem kotlu, kjer primešajo razne snovi, ki držijo to kušo skupaj. Nato me odpelje v drugo nadstropje, kjer širok jermen nosi zmleto kašo pod številne valjarje, pod katerimi je velika vročinu. TI valjarji kušo stiskajo, jo posušijo in na koncu teh vuljurjev prihuja Izdelan |ui-pir. Vodnik je pojasnil, du so tam Izdeluje papir, ki se pošilju ne samo po Ameriki, pač pa tudi po drugih deželah. Povedal Je dalje, da Imajo v dotlčnem podjstju skoro j>olovlco manj uposlenih delavcev kot jih Je bilo svoje čase in da so industri-ulno dobro organizirani. Od tajniku Zutiikarja se |>elje-mo k njegovemu bratu, pri ku-terem se je imel vršiti zudevni sestanek. .Nu sejo so prišli odborniki vseh štirih društev, kakor tudi večje število člunov in Članic tako, da ml je bilo zanimanje članstvu tukaj res v veliko zadovoljstvo. Na sestanku je bilo poleg razprav o jednotinlh zadevah stavljenih tudi no-kuj vprašanj, na katera sem po možnosti pojasnil, čeravno težko, moral sem se končno posloviti od gostoljubnih člunov In članic, ker pot me je klicala nu-prej. Deluvske razmere sem našel skoro |K>vsod približno enake, to je pomunjkanje delu v splošnem. Vendar se pa posledice tega no občutijo povsod v enaki meri. Tukaj ima skoro sleherni delavec nekoliko vrta okrtg hiše iij ker Je isnlnebje milo, si prltlelu zelenjuve in mogoče še knkšnegu sadju, pu se |x>mnnjkunje tlela toliko ne občuti kakor tam, kjer moraš kupiti popolnoma vse. Hiše imujo tudi tukuj naši člani in rojaki prijazne in tudi ne živijo tuko stisnjeno kukor nu primer v Chicagu. Bratu Stružniku In njegovi ženi oziroma vsej družini Izrekam na tem mestu svojo iskreno zahvalo r.a postrežbo ter prijaznost, ravno lako br. Zanlkarju ter ženi in br. Mlkolavčichu. Dalje se |e|M) tahvalim za gostoljubnost vsem članom In članicam v Oregon Cltyju In Portlaridu, Ore-gon. Ostanete ml v prijaznem spominu! (Dalj* prihodnji«) Ali at« narečmi na dmrvnlk 'Mraaveto'? Podpirali« avoj Hat! —im t»» JIIZNE PIMM.K "Tw a«»»r ata« »t ta« I J Uiti t •'«'•«.» • ,...-4.«m«IIJI...| tu |M»tu«a •rMavna stavnih Mattja«*t>ifc (*«<•*•» Zu« mmij* |IvI*ni>» m p«*M*ti alt mMmou aa ». **» *»nik<» aiMia *«• aa waaa»t—n |M«t*»a»i)tt T vrtala« ta t#a*Hr« ra»r«*ta u»«4iM««l nm vm* »araifcMi »aai auSOu »attk« m.«4*r»w> battaa, Maala« <4a«lataa. lwMrS«a« «tf»ial#»'» *4—. ftaa Sraaa la »a—trata« i»»i«ttta VULCAN1A - SATURNIA ItlSSSTNO V jri.OHI A VI Jo m. jri ua - 11 AvuraTA ■ f. ttarrkmmsa it. anrrftmnna REX . C. DI SAVOIA - ROMA Pm4« UM NMi — M il I li A. II. ill.liA • . M ta VT. AVO, la m m11 M It mi •*•*«. k«a«a*« I m* Mt S. Ml* MM.Af« AVS. < NI« At.O Uslužbenci cirkuške firme Rinrflng naznanila redakcijo A tiarama A llalle>, ki eo •klicali atavkn, tu> je firma "Seveda ... jez bi rsd umrl za vae človeštvo. a zastrsn sramote je vse eno, naj izginejo naše imena. Vašega braU apoštujem !" "Jaz tudi r je zdajci kar nepričakovano kriknil iz množice tisti deček, ki je bil nekoč izjavil, da ve, kdo je ustanovil Trojo, in kakor takrat, je po svojem vzkriku tudi to pot nalik maku zardel do ušes. Aljoša je stopil v soboto. V sinji, z belo tančico okrašeni krsti je leial s sklenjenimi ročicami in zaprtimi očmi Iljuža. Črte njegovega shujšanega obraza se niso bile skoro nič izpre-menile, in čudno, od trupelca skoro ni dišalo. Izrsz lica je bil resnoben in neksm zamišljen. Posebno lepo je bilo videti ročice, ki ao leiale navzkriž kakpf i*Wesane iz marmorja. V roke so mu bili dali cvetlic, a tudi vss krsta je bils Že zunsj in znotraj okrašena s cvetlicami, ki jih je bila o prvem svitu poslala Liza Hohla-kova. Toda cvetlice so bile prišle tudi še od Katerine Ivanovne, in ko je Aljoža odprl vrata, je držal štabni kapetan šopek cvetlic v drhtečih rokah In z njim iznova obsipal svojega dragega malčka. Toliko da se je ozrl na AljoŽo, ki je stopil v sobo; a tudi nikogar drugega ni hotel pogledati, niti avoje plakajoče, umobolne Žene, avoje "mamice" ne, ki ae je venomer trudila, da bi ae apravila na bolne noge in od blizu pogledala svojega mrtvega dečka. Ni-nočko ao bili otroci vzignili z njenim atolom vred in jo pomaknili tik do krate. Sedela je z glavo pritianjeno k njej in menda takiato tiho plakala. Snjegirjovljev obraz je bil videti živahen, a nekam raztresen, obenem pa tudi ogorčen. V njegovih kretnjah in v besedah, ki ao se trgale iz njega, je bilo nekaj na pol blaznega. "Batjuška, mili batjuška!" je vzklikal vaak trenutek, gledaje na Iljušo. Ko je Iljuša še živel, je imel navado, da mu je laskaj e govoril: "Batjuška, mili batjužka!" "Papaček, daj tudi meni cvetličic, vzemi jih mu iz ročice, vidiš, tistole belo mi daj!" je hli-paje zaproaila umobolna "mamica". Bodi ai, da ji je mala bela roža, ki jo je držal Iljuša v rokah, Uko ugajala, ali da je hoUla dobiti aamo cvetko iz njegovih rok za spomin: kar vztre-peUla je, ko je iztegnila roke po cvetlici. "Nikomur ne dam, ničesar ne dam!" je ne-uamiljeno vzkliknil Snjegirjov. "Cvetličice ao njegove, ne tvoje. Vae je njegovo, tvojega ni nič!" "Papa. dajU mami cvetko!" Ninočka je zdajci vzdignila avoj solzni obraz. "Ničesar ne dsm. njej ps Še nsjmsnj I Ona ga ni imela rada. Takrat mu je vzela topič, Uda on ji ga je po-da-ril," je zdajci na glas za-ihul ŠUbni kapetan, spomnivši se, kako je Iljuža takrat prepustil svoj topič mami. Uboga blazna lena al je z rokami zakrila obraz in vsa kar uUnila v tihem joku. Ko so dečki naposled videli, da oče ne pusti krsU od sebe, Čeprav jf bilo že Čas, da jo odneso, so mahoma v tesni gruči obsUpill krsto Ur jo jeli vzdigo-vati. "Nočem gs pokopati na pokopališču!" je zdajci zsvpil Snjegirjov. "Pri kamnu ga po-kopljem. pri najinem kamenčku! Iljuša je tako rekel. Ne dsm gs odnesti!" 2e preje, vse U tri dni, je bil govoril, da ga pokoplje pri kamnu; toda Aljoša, Krasotkin, gospodinja, njena sestra in vsi dečki so se bili zavzeli, da ne. "Viš, kaj si je umislll, pri tisUm umazanem kamnu bi ga pokopal, kakor kakega utopljenca," se je strogo oglasila stara gospodinja. "Na pokopališču je zemlja blagoslovljena. Tam bodo molili zanj. Petje se sliši iz cerkve in dijakon ČlU Uko jasno ln razločno, da vselej vse prileti do njega, prav kakor bi mu nad grobkom čiUli." Štabni ka|>etan je naposled zamahal z rokami. češ: "Nesite ga kamor hočete!" Otroci so vzdignili krsto, a ko so ga nesli mimo maUre, so za trenutek ustavili pred njo, da bi se lahko poslovila od lljuše. Toda ko jc zdajci od blizu zagledala njegovo drago ličece, ki je vse tri dni le iz neke razdalje zrla nanj, je mahoma vsa vztrepetala in jela s svojo sivo glavo histerično trzati nad krsto sem Ur tja. "Mama, prekriUj ga, blagoslovi ga, poljubi ga," ji je viknila Ninočka. Toda ona je kakor avtomat neprestano trzala z glavo in se jela molče, i obrazom spačenlm ml skelečega gorja, zdajci tolči s pestjo po prsih. Krsto so odnesli dalje. Ninočka je poslednja pritisnila ustnice na usta pokojnega braU, ko so ga nesli mimo nje. Ko je stopil Aljoša iz hiše, se je hotel obrniti h gospodinji s prošnjo, naj kaj pogleda k ostalim, a U mu ni dala dogovoriti: "Saj vemo, pri njih bom. tudi mi smo kristjani." Ko je starka to rekla, je zajokala. Do cerkve ga nI bilo treba daleč nositi, tri sto korakov, ne delj. Dan je bil jasen in tih. zmrzo-valo je. a ne hudo. Zvon«*nje mašnega zvona se je še rstlegslo. Snjegirjov Je urno in zmedeno ukel zs krsto v svojem starem, prekratkem, skoro letnem površničku, s odkrito glavo in sUrim. širokokrsjnlm mehkim klobukom v rokah. Kilo je, kakor da ga vznemirja nekakšna neutolsžljlvs skrb; adaj je mahoma iateg-nil roko, da bi podprl aglavje krste, in samo na potoval nosilcem, adaj je skočil ob stran in iskal, kako bi se vsaj tu pridružil. Ko je pels cvetka na sneg. ena sama. jo Je kar planil pobirat, kakor da odloča Izguba le cvetke Rog si ga vedi v čem. 'A skorjico, skorjico amo pozabili," je zdajci vzkliknil v nekakšnem preplahu. Toda dečki so ga takoj ^pomnili, ds je ie preje vzel skorjico kruha in ds jo ima v žepu. Nsglo jo je potegnil iz žeps in se pomiril šele, ko se je prepričal. "Iljušečka mi je naročil. Iljušečka," je Ukoj pojasnil Aljoži. "Ležal je ponoči, jaz pa sem sedel zraven njega, in zdajci mi je velel: 'Papaček, kadar zasujejo moj grobek, položil nanj skorjico kruha, da bodo vrabički leUli k meni, slišal jih bom. da so prileUli, in bom vesel, da ne ležim sam'." 'To je zelo lepo," je rekel Aljoža, "treba mu bo večkrat kaj neati." "Vsak dan, vsak dan!" je zablebeUl ŠUbni kapetan, kakor da je mahoma ves oživel. Naposled so prišli v cerkev ln posUvili krsto sredi nje. Vsi dečki ao jo v krogu obatopili in aUli tako v redu ves čas, dokler je trajalo opelo. Cerkev je bila sUra in dokaj airomažna, mnogo ikon je sUlo brez vsakih okovov, tods v takih cerkvah je človeku nekam bolje moliti. Med alužbo se je Snjegirjov nekako unesel, čeprav je zdaj pa zdaj vendarle še izbruhnila v njem tisU nezavedna in kakor zmešana zaskrbljenost; zdaj je stopil h krati popravljat pokrov ali venček, zdaj, kadar je pala a veča iz podsvečnika, je mahoma priskočil, da jo po-sUvi nazaj, in se strašno dolgo ukvarjal z njo. Nato se je pomiril in vdano sUl ob zglavju, z obrazom polnim topa skrbi in nekakšnega dvoma. Po "apostolu" je mahoma šepnil Aljoši, ki je sUl zraven njega, da "apostola" niso prav čiUli, vendar pa svoje misli ni pojasnil. Pri kerubinski pesmi je poizkusil pomagati peti, a ni končal, ampak se je spustil na kolena, pritisnil čelo na kameniti cerkveni tlak in ležal Uko dokaj, dolgo. Naposled so jeli odpevati in razdelili sveče. Obrezumljeni oče se je iznova vznemiril in za-skrbel, toda ganljivo, pretresljivo mrtvaško petje mu je predramilo in omajalo dušo. Mahoma se je nekako ves naježil Ur jel na gosto in sunkoma ihteti, izprva s pridušenim glasom, proti koncu pa z glasnim hlipanjem. Ko so se jeli poslavljati in zapirati krsto, jo je objel z rokami, kakor da ne da pokriti avojega Iljuše-čke, ter jel obaipati usU svojega mrtvega dečka z neštetimi lakomnimi poljubi, kakor da se ne more odtrgati od njih. Naposled so ga pogovorili ln ga Že spravili s stopnice, ko je iz-nenada burno iztognil roko in zagrabil iz krstl-ce nekaj cvetlic. Zagledal se je vanje, in kakor da ga je mahoma obsenčila nova misel, je za trenuUk kar pozabil na glavno stvar. Po malem se je pogreznil v nekakšno zamišljenost; nič več se ni upiral, ko so vzdignili krsto in jo odnesli h grobku. Grobek je bil nedaleč, v ogradi, tik zraven cerkve, veliko je bil sUl; plačala je bila zanj KaUrina Ivanovna. Po običajnem obredu sU grobarja spustila krsto v jamo. Stiskaje svoje cvetličice v rokah, se je Snjegirjov tolikanj nagnil nad odprtim grobkom, da so ga dečki strahoma pograbili za suknjo in ga jeli vleči nazaj. Toda bilo je, kakor da že ne razume več dobro, kaj se godi. Ko so zasipali grob, je jel mahoma ves v skrbeh kazati na valečo se prst in celo začel nekaj govoriti, a nihče ni mogel razločiti, kaj, nazadnje pa je sam zdajci utihnil. Tedaj so ga spomnifi, da je treba zdrobiti skorjico. To ga je silno razburilo; vzel je skorjico iz žepa in jo začel šči-pati in razmeUvatl koščke po grobku: "Nate, priletlte, ptički, nate vrabički, le prlletlU!" — je mrmral v avojem nemiru. Nekdo izmed dečkov ga je opomnil, da mu je s cvetlicami v rokah nerodno Ščipati, češ, naj jih komu da, da mu jih podržl. Toda on jih ni dal, kar ustrašil se je mahoma za svoje cvetke, prav kakor da mu jih hočejo povsem vzeti, in ko se je ozrl na grobek in se uveril, da je že vse opravljeno in da so koščki skorje razdrobljeni, se je nenadoma in nekam čisto mirno obrnil ln odkolo-vratil proti domu. Toda njegovi koraki so posUjali čedalje bolj gosti in pospešeni, dvizal se je. toliko da ni tekel. Dečki In Aljoša mu niso dali, da bi jim ušel. "Mamici cvetličic. mamici cvetličic! Razža-1111 smo mamico!" je jel zdajci vzklikati. Nekdo mu je zakllcal. naj dene klobuk na glavo, ker je zdaj mraz, a ko je to čul, je kakor v jezi švrknil klobuk na sneg, ter jel ponavljati: "Nočem klobuka, nočem klobuka!" Deček Smurov ga je pobral In ponesel za njim. Vsi dečki do zadnjega so plakali, najbolj pa Kolja in tisti deček, ki je bil odkril Trojo, Smurov pa, daai je držal kapeUnov klobuk v rokah ln Ukisto strašno jokal, ko je skoro tekel s oeUlimi, je med tem vendsr še utegnil pobrstl kos opeke, kije rdel v snežni gazi. ter gs zslučll v jsto vrabcev, ki je naglo priletela mimo. Zadel jih seveda ni in jokaje je tekel dalje. Na pol poti se je Snjegirjov nenadoma usUvil In sUl kake pol minute, kakor da ga je nekaj oeupnllo. nato pa se je zdajci obrnil nazaj proti cerkvi in se spustil v dir proti zapuščenemu grobktr" Toda dečki so ga takoj dohiteli in se z vaeh strani obesili nanj. Tedaj se je kakor pobit v izne-mogloatl zrušil na sneg ter jel biti okoli sebe ter javkaje in hlipaje vzklikati: "Batjuška. Iljušečka. mili moj batjuška!" Aljoža in Kolja sla ga jela vadlgovati. prositi in tolažiti. .. „ . (Konec jnlrt) prosveta Deset tisoč funtov Udarila Je ravno deveU ura zjutraj, ko je miaUr Agleyth, direktor 8underlandake banke, pozval k sebi miatra Millnerja, bančnega blagajnika. Mr. Mill-ner je bil bled v obraz, ko je ato-pil v direktorjevo aobo, ko pa je šel pogledat v Agleythov obraz, se mu je zdelo, da je posivel do zadnjega črnega laau. Za hip se je zdelo, kakor da hoče nekaj povedati. Ustnice so se mu premikale, toda v grlu ga je stiskalo, da ni mogel spraviti iz sebe niti To priložnost je porabil misUr Agleyth, da je spregovoril: "Pred aodniki velja za olajševalno okolžčino, Če obtoženec prizna avoje dejanje. Jaz nisem noben aodnik, miaUr Millner, zato mi je vseeno, če priznate svojo krivdo ali pa jo skušate tajiti. Meni je dovolj, da poznam dejstva. Velik del nocojšnje noči sem porabil za pregled bančne blagajne. Hotel sem priti popolnoma na jasno, v kakšnem stanju je. 2e dolgo sem sumil, da jemljete iz nje denar in povedati vam moram tudi, da aem vas dal opazovati. Vaša plača zadostuje pač za vzdrževanje Betty Wirla tove, ne zadostuje pa za veaelja-čenje in zapravljanje v družbi Eleonore Calthya, Mary Darryt in Hilarije Sapier. Vi pa ate ve-seljačili z vsemi tremi in še zraven vzdrževali četrto. Nocojšnji pregled knjig in blagajne, mister Millner, me je poučil o tem, da ste v teku zadnjega leta pone verili natančno deaet tiaoč funtov. 'Povejte ml, ali je bil to slučaj, ali ate tako natančno izračunali ukradeni denar?" Millner je sUl pred šefom sključen brez odgovora. Zato je povzel besedo zopet mister Ag-leyth: "Dejstvo je torej, da manjka v blagajni deset tisoč funtov. Denarja ni več. Štiri dekleta, ki sem vam jih naštel, ao pognale vaš denar in vaa uničile. In kakšne so te štiri ženake? Vešče, ki jih pozna ves nočni London . Kradle so vam naravnost iz žepa, vi pa se niste zavedli, kaj se godi z vami. Kaj naj storim z vami? Naj vhs izročim policiji? Delničarji naše banke ne bodo dobili zaradi tega niti pennyja odškodnine: Dobili bi seveda lah ko moralno zadoščenje, ampak kaj jim to pomaga? Vas pa bi vrgli za nekaj let v dartmoorsko jetnišnico!" Millner je krčevito nagubal čelo. OČI so mu zaplesale v jamicah, a še vedno ni bil sposoben, da bi kaj rekel. Ko pa je zopet spregovoril direktor Agleyth, se mu je zdelo, da zveni njegov glas bolj prikupno, da, naravnost sočutno: "Ne bom vas pestil, mister Millner! Ni mi do maščevanja! Vem, kaj pomeni skušnjava, ki lahko zavede človeka. Zato sem si mislil, da bi bilo najboljše, če vam dam priliko, da se umaknete. Pobegnite 1° Millner se je globoko oddahnil. "Mister Millner, dobro vem, da niste v stanu pobegniti, tudi če bi vam dal dovoljenje za to, je nadaljeval mister Agleyth. "Pobegniti ne morete zaradi tega, ker nimate niti pennyja v žepu. Ali si niste bili nikoli na jasnem 0 tem, da se ne da poneverjeni denar nikdar priigrati, tudi ne dobiti z zasUvami? Kakor vidite, vem vse, prav vse o vas!" Mister Agleyth je potegnil listnico iz suknjiča, vzel iz nje nekaj bankovcev in se začel z njimi poigravati. Papir je šele-: stel med njegovimi prsti. 'Tukaj, vidite, imam dva tisoč funtov. Z dva tiaoč funti in lažnim potnim liatom, ki sU si ga preskrbeli, pa lahko pobegnete. | Recimo v Južno Ameriko. Tam lahko začneU novo Življenje, u-stanovite si dobro eksistenco. Lahko posUnete še ugleden dr-1 tavljan, kl ga bodo dobrodelna društva proslsvljsla kot pred-! sednlka. Nu. kako mislite o tem V "Mister Agleyth ..." je izda- 1 vil zdaj Millner. "Vaše sočutje z ' menoj, siromakom je brez pri-1 mere . . ." Agleyth Je napravil naglo kretnjo In rekel: "Nisem prav nič usmiljen, mi-j »ter Millner. Moja bolezen je samo ena. Ime ji je; kronična do- VRHNJA PLAST šču; dtf ce IV —Federated Plcturaa. "Oh, doktor, moj mož že zopet v spanju kriči, da bo reduciral plače." broU. Izročil vam bom torej teh dva tisoč funtov. Se prej pa vam bom narekoval pismo. Pišite, da ste poneverili deset tisoč funtov in potem pobegnili. Jaz sam bom potem oddal to pismo na moj naslov. Svet bo izvedel za stvar šele jutri. "Yorkshire" pa odrine že danes opoldne čez Ocean. Imate torej dovolj časa, da si kupite vozni listek!" Millner je a tresočimi rokami končaval pismo, ga zaprl v zalepko in napisal nanjo naslov direktorja Agleytha, ki je pripomnil: "Mister Millner, vi ne boste čiUli niti besedice o tem, kar ste storili . . . "Yorkahire" je tovorna ladja, ki nima brezžičnega br-zojava. Ko boste tam doli stopili na kopno, ne bo v listih natisnjena niti besedica o vašem dejanju. Tukaj imate dva tisoč funtov. In kar ae mene tiče, vedite, da ste mi rekli, da ste bolni. Dovolil sem vam, da se odstranite. Mister Millner, želim, da se tam doli poboljšate. Ne pozabite tega nikoli!" Mister Agleyth je videl, kako je Millner za seboj zaprl vrata. Prižgal si je cigaro, prečiUl bla-gajnikovo pismo še enkrat natančno od črke do črke ter pripisal številki 10 tisoč funtov še eno ničlo. Potem je segel v svojo listnico in skrbno preštel denar. Imel je v nji "devetdeset tisoč funtov, ki jih je ponoči vzel iz revidirane blagajne ... Par besedo nikotinu Nikotin je najbolj učinkovita sestavina za kajenje, noslanje in za žvečenje. Ime je dobil po francoskem poslaniku Nicotu, ki je leta 1560 poslal iz Portugalske v Pariz tobačno seme. V čistem svojatvu je nikotin rjavkasta, v vodi topeča se tekočina. Skoraj čisti nikotin se rabi v gospodarstvu za zatiranje mrčesa (krvave in listne uši, bolhe itd.). Enako je s tobačnim lugom. ki vsebuje okrog 14% nikotina. Z njo se obrizga-va drevje in grmičje, da se tsko pomore škodljivci. Pasi t i se mo- ra, da se ne polije tla, ker zemlji škoduje. Za človeka je smrtno nevaren že pri petnajstem delu enega grama, zato treba pr pokončevanju drevesnih škodA Ijivcem biti oprezen. Zeleno listje tobaka vsebuje 1.5 do 3% nikotina. V novejšem času se je posrečilo vzgojiti tobačno rastlino, ki vsebuje 16% nikotina. Rabijo jo za izdelovanje tobakovega luga. So pa tudi take tobačne rastline, ki so skoro brez nikotina. Cigare, ki slabo gore, zapuščajo v kadilcu več nikotina kot tiste, ki rade gore. Svetel tobak ima mnogokrat manj nikotina kakor pa temen. Pri zelo suhih cigarah, cigaretah in pri tobaku za pipe, presega temperatura pri žarišču za okroglo 600 do 700 stopinj nad normalo. Ker se tudi hitreje kadi, pride s tem tudi mnogo več nikotina v telo kadilca. Ker je torej že petnajsti del enega grama nikotina za človeka smrtnonevaren, bi človek mislil, da če kadilec pokadi eno cigaro ali nekaj cigaret, da ter ga ne bo preživel. Pa ni tako huda reč. Pri kajenju pride namreč v telo kadilčevo zelo malo nikotina, ker: prvič — velik del nikotina zgori že v žari- dT dimom v usta; tretjič kotin ki potuje * din** re. ostane v cigari v ^ - itak potem odvrže, in" nikotin — četrtič • i -i.. wruc, pn udj nju dima večjidel izdihne dilci, k. mhalirajo, dobe , okrog 6 do 8 krat več niki Um počasneje s* ^^T manj nikotina pride v teki ko gre, na primer, prj l kajenja 50 nikotina pri nem 30'/, in pri Mio ^ kajenju 0-4'x nikoti " usta. Odraslemu, zmernemu cu more nikotin komaj škodovati. Neprestana, na kaj a, ki se je kadilec re odvaditi, tudi ponoči zbudi, pa kaj rada povzroči nične katare: nosni, ustni grlu. Apetit je »lab, pojav bruhanje, utripanje srca, kost utripanja žil, omotici ko spanje, slabljenje vidi berkuloza, nervoznost itd. na Uk način polagoma nah telesu preveč nikotina, nastopi smrt prav nepriča no. Tako je na primer me< no vojak požrl 25 gramo garetnega tobaka. Po 12 je bil mrtev. Neki kadilec 24 urah pokadil 24 cigar cigaret, ne da bi kaj jedel, je. Konji in goveda pogine snedo 30(V-~500 gramov t nega listja. Zgodi se celo da če se s tobačnim lugon razredčenim, umiva žival, očisti mrčesa ali krast, da zboli in pogine. Tako je lo nekemu kmetu več krav ure potem, ko jih je umil i redčenim tobačnim lugom. topljen nikotin uhaja skozi kožne luknjice v U ga Uko zastruplja. Živa tudi instinktivno branijo t nega dima. Čebele, kakor1 preganjamo s tobačnim d iz pipe, ko jim jemljemo na VŠŽNO Zš VSAKO sadab peiUJete denar f (Url kn) kadab ate namenjeni f alari taji KADAR telite kača b itimi krm* KARTE za vte Potniki i naiim posredovan jre jejo asjccncje in tadoralji Denarne pošiljke Isrriojta« In zanesljivo po dsersrn ki v Jugoslavijo v it ali Za I 141... IM Din Za I I U ■ m«... sm " " iiji-m tj«... sm " " m.m - tl.ll... sm " • »T* l| - ss.m.. .l.mt " " utm - 41.m...l.m« " " ht* » Navedene cene aa pe**rieee *trtmmH je kara. PeJIIJaa» ta«l fcair W»t larrtajeme tapleiiU * iater* V Valeča laat nem Interno K 4* P| aa eeae In pojaenlle SLOVENIC PUBLISHING (Glas Naroda—Trsrel Bar« 21« West 18 st. N«» Y«ri V Jugoslavij SAMO 7 DNI «e potajet« aa ekspremih BREMEN • EUR0F Bral vlak ab Bremen In Earops f Br««*«'* sajassčl udobno potoraaje do Ljobijss« Ali potujte a priljubljenimi akprea. peralkli COtUMBUS HAN8A • DEUTSCHLAJ HAMBURG • MEWY0W /zborne ieletniike «vexe od Cherbourfs, Br«*» Hamburgs. ■ Strekovnjsiki nasveti glede visejev ss P" la obiskovalce. Za po Jaa a IU rpralajte lokalni ft 1S0 W. Rsndolph St. ' f f- HAMBURG-AMEHICASIIJ NOHTI 8BBMAN U®L Pogled na razbiti vlak Mil«ats*ke železnice, kl je treščil v potok ( noter « podrl most pod njim. V tej nesreči je izgubilo življenje 40 potnikov. M«*!*"-