SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 34
Ljubljana, ponedeljek 19. novembra 1984	Cena 60 dinarjev	Leto XU
1605.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o graditvi objektov
Razglaša se zakon o graditvi objektov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. oktobra 1984 in na seji Zbora občin dne 24. oktobra 1984.
it. 0100-89/84
Ljubljana, dne 24. oktobra 1984.
Predsednik
France Popit 1. r.
ZAKON o graditvi objektov
I.	SPLOČNE DOLOČBE
1.	člen
Ta zakon ureja graditev in rekonstrukcijo vseh objektov. *
Graditev objektov obsega po tem zakonu: predhodna dela, izdelavo investicijskega programa, izdelavo tehnične dokumentacije, pripravljalna dela za gradnjo objektov in gradnjo objektov.
Določbe tega zakona ne veljajo za objekte in dela. ki se gradijo, oziroma izvedejo zaradi pretečih naravnih in drugih nesreč, oziroma drugih izrednih dogodkov ali med njimi, da se prepreči njihovo delovanje ali zagotovi zaščita, ter odpravljanje njihovih škodljivih posledic.
2.	člen
Objekt pd tem zakonu je sam gradbeni objekt ali gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami, napravami in opremo, ki služijo objektu, oziroma tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, ali samo napeljave, naprave in oprema, če predstavljajo tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in se lahko samostojno uporabljajo, oziroma če se vgrajujejo v gradbeni objekt.
3.	člen
Gradnja objekta po tem zakonu je Izvajanje gradbenih del, montaža in vgraditev napeljav, naprav in opreme ter izvajanje zaključnih del.
4.	člen
Predhodna dela po tem zakonu kot del strokovne podlage za investicijsko odločitev so:
— študije, raziskovanje tržišča, ekonomske analize in študije, ki utemeljujejo vrsto, potrebnost, smotrnost in koristnost investicije ter usklajenost s plan-
skimi akti, obseg proizvodnje za izvoz, pričakovani
devizni učinek in odvisnost proizvodnje od uvoza;
—	tehnološke raziskave in študije ter izdelava tehnološkega načrta, izbor ter pregled opreme s prikazom potrebnega uvoza;
—	idejne gradbene in druge študije ter rešitve;
—	geološke, geomehanske, seizmološke, vodnogospodarske, ekološke in druge raziskave;
—	prikaz lokacije objekta in njegove vključitve v prostor z analizo vplivov na okolje in predvidenimi ukrepi varstva okolja, upoštevaje obrambni in zaščitni vidik;
—	prikaz potrebnih investicijskih vlaganj.
Predhodna dela se lahko izdelajo v variantah.
5.	člen
Pripravljalna dela po tem zakonu so de4a in objekti začasnega značaja, ki jih je treba izvesti za zgraditev objekta, oziroma zgraditi pred začetkom gradnje ali med gradnjo objekta.
6.	člen
Rekonstrukcija objektov po tem zakonu je izvedba tistih del, s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi, naprave, napeljave ali oprema, ali izvajajo druga dela, ki lahko vplivajo na varnost objekta oziroma njegovih delov ali, ki vplivajo na spremembo onesnaženja zraka, vode, na spremembo jakosti hrupa ter izvedbo del, s katerimi se menjajo pogoji, ob katerih je na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajen objekt, ki se rekonstruira.
Za rekonstrukcijo objekta se ne štejejo dela na elektroenergetskih, vodnogospodarskih in komunalnih objektih in napravah železniškega, cestnega in PTT prometa, če so ta dela v posebnih predpisih določena kot vzdrževalna dela.
7.	člen
Z gradnjo, oziroma rekonstrukcijo objekta se lahko začne šele, ko izda pristojni organ zanjo gradbeno dovoljenje, če ni z zakonom določeno drugače.
8.	člen
Zgrajeni objekt se lahko začne uporabljati, oziroma s proizvodno-tehnološkim procesom se lahko začne šele, ko je zanj izdano uporabno dovoljenje.
H. INVESTICIJSKI PROGRAM
9.	člen
Predlagatelj investicijske odločitve mora zagotoviti izdelavo investicijskega programa, ki temelji na strokovni podlagi za investicijsko odločitev.
10.	člen
Poleg elementov za strokovno podlago iz 4. odstavka 21. člena zakona o razširjeni reprodukciji ta
' '<
minulem delu (Uradni list SFRJ, št. 21/82) obsega investicijski program še:
—	idejni projekt;
—	oceno ekološke obremenitve okolja in
—	oceno pomena investicijskega vlaganja z obrambnega in zaščitnega vidika.
Republiški upravni organ, pristojen za gradbeništvo, predpiše vsebino investicijskega programa.
11.	člen
Idejni projekt se izdela na podlagi predhodnih del in obsega:
—	tehnični opis gradbenega dela objekta;
—	tehnični opis tehnološkega dela z navedbo opreme in naprav z njihovimi osnovnimi karakteristikami;
—	tehnični opis tehnoloških in drugih ukrepov varstva okolja: zapiranje tehnoloških tokokrogov, koriščenje stranskih proizvodov in odpadkov v proizvodnem procesu in nadaljnji predelavi, omejevanje, nevtralizacijo in razstrupljanje plinastih, tekočih in trdnih onesnaževalcev; prikaz nadzorovanega odlaganja, predelave in sežiganja neuporabnih odpadkov; ukrepe varstva okolja pred hrupom; ukrepe racionalizacije energije in koriščenja odpadne energije;
—	karakteristične gradbene načrte in situacije z osnovnimi gabariti,
—	prikaz usklajenosti projektne rešitve z lokacijskimi pogoji,
—	zasnovo končne ekološke ureditve okolja;
—	osnovne izračune, ki dokazujejo pravilnost idejnih rešitev;
—	predizmere in specifikacije opreme in naprav;
—	tehnološko shemo in dispozicijski načrt opreme z vpisanimi osnovnimi podatki;
—- oceno vrednosti naložbe;
—	obrambne in zaščitne ukrepe ter potrebe;
—	oceno vpliva idejnih rešitev na ekonomičnost in donosnost.
Idejni projekt se lahko izdela v variantah.
12.	člen
Investicijski program izdela organizacija združenega dela, ki je registrirana za izdelavo tehnične dokumentacije, oziroma organizacija združenega dela, ki je registrirana za svetovalni inženiring.
Investicijski program lahko izdela tudi investitor sam, če izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti delavcev predpisane za organizacije združenega dela, ki izdelujejo tehnično dokumentacijo.
Organizacija združenega dela, kateri je poverjena izdelava investicijskega programa, lahko naroči izdelavo posameznih delov tega programa pri drugi specializirani organizaciji samo v soglasju in pod pogoji, ki jih določi investitor.
" O izdelavi investicijskega programa se sklene pismena pogodba.
11.	člen
Organizacija združenega dela za izdelavo tehnične dokumentacije, oziroma svetovalni inženiring, lahko izdeluje investicijske programe za tiste vrste objektov, za katere je registrirana in ima v delovnem razmerju najmanj dva diplomirana ekonomista z najmanj tremi leti delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom.
14.	člen
Za opravljanje dejavnosti svetovalnega inženiringa se lahko registrira organizacija združenega dela, če izpolnjuje pogoje za vpis dejavnosti izdelave tehnične dokumentacije in ima v delovnem razmerju najmanj dva diplomirana ekonomista in enega diplomiranega pravnika z najmanj tremi leti delovnih izkušenj s področja priprave investicij in opravljenim strokovnim izpitom.
Gospodarska zbornica Slovenije vodi seznam organizacij združenega dela, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti svetovalnega Inženiringa.
Organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost svetovalnega inženiringa, pošlje vsaj enkrat letno podatke o spremembah Gospodarski zbornici Slovenije.
15.	člen
Delavci, ki izdelujejo investicijski program, morajo imeti strokovni izpit.
Republiški upravni organ, pristojen za gradbeništvo, predpiše program in način opravljanja strokovnega izpita.
16.	člen
Investitor mora zagotoviti strokovno vodstvo pri:
—	izdelavi investicijskega programa:
—	izdelavi projektne naloge,1
—	kontroli nadeSzdelavo tehnične dokumentacije;
—	nadzorstvu med gradnjo objekta;
—	koordinaciji dela vseh udeležencev pri graditvi objekta;
—	pravočasnem izpolnjevanju medsebojnih obvez;
—	kontroli realizacije sprejetega investicijskega programa v vseh fazah graditve in poskusnem obratovanju.
Investitor lahko opravlja strokovno vodstvo iz prejšnjega odstavka sam. če ima v delovnem razmerju najmanj enega delavca z visokošolsko izobrazbo ustrezne stroke z najmanj tremi leti delovnih izkušenj v stroki in opravljenim strokovnim izpitom, sicer poveri ta dela drugim organizacijam združenega dela, ki so registrirane za opravljanje teh del.
III.	TEHNIČNA DOKUMENTACIJA
17.	člen
Tehnična dokumentacija obsega:
—	projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja;
—	projekt za razpis; projekt za izvedbo;
—	projekt izvedenih del;
—	projekt za etažne lastnike.
18.	člen
Tehnična dokumentacija mora biti izdelana v skladu s pogoji lokacijske odločbe ter z zdravstvenimi, vodnogospodarskimi, prometnimi, energetskimi pogoji, pogoji za varstvo okolja, z obrambnimi, zaščitnimi ter drugimi pogoji, ki so predpisani z zakonom ali s predpisom, izdanim na njegovi podlagi.
Tehnične rešitve v projektih morajo biti v skladu š tehničnimi predpisi, normativi in standardi, predpisi o varnosti pri delu ter z izsledki znanosti in tehnologije, raziskav in drugih študij ter v skladu s pogoji iz iadanih soglasij prizadetih organov in organizacij.
19.	člen
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je tehnična dokumentacija, ki glede na vrsto objekta obsega enega ali več projektov oziroma delov; projekt gradbenega dela objekta, projekt napeljav, naprav in opreme in rekapitulacijo vseh stroškov izgradnje objekta.
20.	člen
Projekt za razpis Vsebuje načrte, detajle, opise del in ponudbene ter izvedbene pogoje, ki so potrebni za.izdelavo ponudbe.
21.	člen
Projekt za Izvedbo je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjen s podrobnimi načrti, na podlagi katerih se gradi objekt.
22.	člen
Projekt izvedenih del, ki ga mora investitor predložiti ob tehničnem pregledu, je projekt, ki obsega prikaz vseh morebitnih sprememb v vseh delih projekta za izvedbo.
23.	člen
Projekt za etažne lastnike je izvleček iz pro-•jek.a izvedenih del za posamezne dele stavbe.
24.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za gradbeništvo, predpiše podrobnejšo vsebino posameznih projektov.
25.	člen
Tehnično dokumentacijo za graditev objektov izdelujejo organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so registrirane za to dejavnost (v nadaljnjem besedilu: projektivne o:.car'zavije).
Pogodba o izdelavi tehnične dokumentacije, ki jo skleneta investitor in projektivna organizacija, mora biti pismena.
26.	člen
Projektivna organizacija se lahko registrira za izdelavo tehnične dokumentacije:
—	če je v njenem statutu določeno, za katere vrste objektov bo izdelovala tehnično dokumentacijo, kako: tudi katere vrste te dokumentacije bo izdelovala;
—	če ima za vsako vrsto tehnične dokumentacije, ki jo bo izdelovala, v delovnem razmerju najmanj dva diplomirana inženirja ustrezne stroke oziroma smeri z najmanj tremi leti delovnih izkušenj pri izdelavi te vrste tehnične dokumentacije in opravljenim strokovnim izpitom.
Gospodarska zbornica Slovenije vodi seznam projektivnih organizacij s priporočili in ocenami (referenca) ter s podatki o delavcih iz druge alinee prejšnjega odstavka.
Projektivne organizacije pošljejo vsaj enkrat letno podatke o spremembah Gospodarski zbornici Slovenije.
27.	člen
Vrste tehnične dokumentacije so:
—	arhitektonski načrt za stanovanjske, upravne in javne zgradbe;
—	arhitektonski načrt za industrijske zgradbe;
—	načrti gradbenih konstrukcij — visoke gradnje;
—	načrti gradbenih konstrukcij — nizke gradnje;
—	načrti gradbenih konstrukcij — jeklene konstrukcije;
—	načrti hidrotehničnih objektov;
—	načrti hidroenergetskih objektov;
—	načrti cevnih instalacij;
—	načrti električnih instalacij;
—	načrti telekomunikacij;
—	načrti prezračevanja in klimatskih naprav;
—	načrti tehnologije;
—	načrti objektov in naprav za varstvo okolja;
—	načrti za proizvodnjo opreme in naprav;
—	načrti zunanje ureditve in drugi načrti.
28.	člen
Za tehnično razčlenitev, kakovost obdelave, usklajenost posameznih delov projekta, popolnost projekta in za roke izdelave tehnične dokumentacije skrbi odgovorni vodja projekta.
Odgovorni vodja projekta mora imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne stroke z najmanj petimi leti delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit.
Pogoje glede strokovne izobrazbe in usposobljenosti odgovornih projektantov, ki izdelujejo posamezno vrsto tehnične dokumentacije, podrobneje uredi projektivna organizacija s samoupravnim splošnim aktom.
29.	člen
Delavci, ki izdelujejo tehnično dokumentacijo, oziroma izvršujejo kontrolo nad njo ter odgovorni vodje del in nadzorni organ nad deli pri graditvi objektov morajo imeti opravljen strokovni izpit.
Republiški upravni organ, pristojen za gradbeništvo, predpiše program in način opravljanja strokovnih izpitov.
30.	člen
Projektivna organizacija, projektant iz 79. člena in občan iz 83. člena tega zakona, morajo pri izdelavi tehnične dokumentacije upoštevati:
1.	določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdane predpise, pogoje investicijskega programa, oziroma projektne .naloge, zahteve, določene z lokacijskim dovoljenjem, pogoje iz izdanih soglasij prizadetih organov in organizacij, tehnične normative, predpise in standarde predpisane za posamezne gradbene objekte, napeljave, naprave in opremo ter druge predpise, ki se nanašajo na graditev objektov;
2.	ukrepe za varstvo zdravja, varstvo ljudi in premoženja, varstvo pri delu, varstvo pred požarom in hrupom, varstvo zraka in vode pred onesnaženjem, naravnimi in drugimi nesrečami ter vojnim dejstvo • vanjem, kakor tudi ukrepe za odpravo arhitektonskih ovir, ki telesno prizadetim in funkcionalno oviranim občanom omejujejo ali preprečujejo dostop do objektov in njihovo uporabo;
3.	smotrne ekonomske in tehnične rešitve, skladne z dosežki znanosti in tehnologije;
4.	realne stroške za material, gradnjo, obrtniška in instalacijska dela ter tehnološke postopke pri izdelavi popisov del in predračuna;
5.	ukrepe za varstvo objekta, ki bo. zgrajen na potresnem ali poplavnem območju ali na zemljišču, ki je nagnjeno k drsenju;
6.	ukrepe, ki imajo pomen za obrambo in zaščito ter druge potrebne ukrepe za zaščito in reševa" :e.
Za ukrepe iz prejšnjega odstavka izdajo pristojni organi izvršilne predpise.
31.	člen
Projektivna organizacija mora poskrbeti za kontrolo brezhibnosti tehničnih rešitev, računske pravil-
nosti in popolnosti tehnične dokumentacije in kontrolo, ali je celotna dokumentacija v skladu z zahtevami iz prejšnjega člena. Projektivna organizacija lahko poveri to kontrolo drugi, za to usposobljeni organizaciji.
Na tehnični dokumentaciji mora biti potrdilo, da je bila opravljena kontrola v smislu prejšnjega odstavka.
Kontrolo lahko opravljajo delavci v projektivni organizaciji, ki izdeluje tehnično dokumentacijo in imajo visokošolsko izobrazbo ustrezne stroke oziroma smeri z najmanj tremi leti delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom.
O izvršeni kontroli mora organizacija združenega dela voditi evidenco in hraniti ustrezno dokumentacijo.
Način in postopek opravljanja kontrole ter evidenco in dokumentacijo o tej kontroli uredi s samoupravnim splošnim aktom projektivna organizacija, ki opravlja kontrolo.
32.	člen
Tehnična dokumentacija, na podlagi katere je zgrajen objekt, se lahko uporabi za gradnjo drugih objektov, če s tem soglaša investitor in projektivna organizacija, ki jo je izdelala.
IV.	GRADBENO DOVOLJENJE
33.	člen
Objekt se lahko začne graditi na podlagi gradbenega dovoljenja.
34.	člen
Gradbeno dovoljenje se daje za graditev celotnega objekta ali pa le za njegov del, ki pomeni, ekonom-sko-tehnično celoto in se da tak samostojno uporabljati, če se objekt gradi po delih.
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko da gradbeno dovoljenje tudi za del objekta oziroma za izvedbo posameznih del:
—	če pomeni tak del objekta, oziroma če pomenijo taka dela po predloženi tehnični dokumentaciji tudi sama tehnično celoto;
—	če gre za graditev objekta, ki objektivno terja večletno graditev;
—	če dinamika graditve celotnega objekta tako zahteva.
35.	člen
Gradbeno dovoljenje izda občinski upravni organ, pristojen za gradbeništvo.
Republiški upravni organ, pristojen za gradbeništvo izda gradbeno dovoljenje za tele objekte:
—	za- železniške proge, industrijske železnice, proge drugih železnic in industrijske tire, za avtoceste, magistralne in regionalne ceste, za žičnice, pomorske luke in notranja pristanišča, letališča s pripadajočimi objekti, za magistralne telegrafsko-telefonske kable in naprave ter za objekte in naprave oddajniškega in prenosnega sistema radio televizije;
—	za objekte in naprave za proizvodnjo in uporabo nuklearne energije, hidroelektrarne z močjo nad 1 M V A, termoelektrarne in toplarne, daljnovode za napetost nad 20 kV in transformatorske postaje na takih daljnovodih, za magistralne plinovode in naftovode;
—	za regulacije, s katerimi se menja tok in režim vode na rekah Dravi, Muri, Savi, Savinji, Soči, Krki, Sotli, Kolpi in Ljubljanici ter za melioracijska dela na površinah nad 1000 hektarov;
—	za vse objekte, ki se gradijo z udeležbo kreditov po mednarodnih pogodbah;
—	za druge objekte, za katere izda lokacijsko dovoljenje republiški upravni organ.
36.	člen
Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor predložiti:
—	dokaz o pravici razpolaganja z zemljiščem, oziroma dokaz o pravici razpolaganja z objektom, ka- -terega namerava rekonstruirati;
—	pravnomočno lokacijsko dovoljenje;
—	projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja;
—	dokaz, da so' zagotovljena finančna sredstva po posebnih predpisih;
—	soglasja prizadetih organov in organizacij, če tako določajo posebni predpisi.
37.	člen
Če se gradi objekt tako, da se vanj vgrajujejo standardizirani ali tipski elementi ali deli, ni potrebno, da bi dokumentacija iz 3. alinee prejšnjega člena vsebovala tisti del tehnične dokumentacije, na podlagi katere so bili izdelani ti elementi oziroma deli.
Če se gradi več objektov po isti tehnični dokumentaciji, velja za tehnično dokumentacijo zanje ta dokumentacija, dopolnjena s tehnično dokumentacijo, s katero se taki objekti prilagodijo njihovim lokacijam.
Če gre samo za vgraditev in montažo naprav ali opreme, velja za tehnično dokumentacijo tista dokumentacija, v kateri je določen način vgraditve in montaže naprav in opreme.
38.	člen
Če se zahteva izdaja gradbenega dovoljenja za graditev objekta po tehnični dokumentaciji, ki je bila izdelana v tujini, mora biti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja predložen dokaz, da je bila nad to dokumentacijo izvršena kontrola v smislu prvega odstavka 31. člena tega zakona.
Kontrolo iz prejšnjega odstavka opravljajo projektivne organizacije, registrirane za izdelovanje ustrezne vrste tehnične dokumentacije.
39.	člen
Če zahteva gradnja objekta odstranitev obstoječega objekta ali njegovega dela, mora investitor predložiti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja tudi načrt odstranjevalnih del z njihovim opisom.
40.	člen
Pripravljalna dela za gradnjo objekta se izvajajo po gradbenem dovoljenju za ta objekt ali po gradbenem dovoljenju samo za ta dela.
Gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela se izda, če njihov obseg zahteva, da se začno izvajati preden dobi investitor gradbeno dovoljenje za objekt ali za njihov del.
Gradbeno dovoljenje je treba dobiti tudi za gradnjo objektov, ki se štejejo po tem zakonu za pripravljalna dela, če bi gradnja ali uporaba takih objektov lahko povzročila nevarnost za življenje ali zdravje

ljudi ali za promet, sosednje objekte ali okolico, ali če se smejo taki objekti graditi le po določenih urbanističnih, tehničnih in drugih predpisanih pogojih.
41.	člen
Preden izda pristojni organ gradbeno dovoljenje, preveri:
—	ali je bila opravljena kontrola projekta po 31. členu tega zakona;
—	ali ima projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja sestavne dele po 19. členu tega zakona;
—	ali je projekt izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja.
42.	člen
Gradbeno dovoljenje neha veljati, če se graditev objekta ne začne v roku, ki je v njem določen.
Rok iz prejšnjega odstavka ne more biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let.
Organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, lahko na zahtevo investitorja podaljša veljavnost gradbenega dovoljenja, vendar skupaj največ za dve leti.
43.	člen
Objekti iz tretjega odstavka 1. člena tega zakona lahko ostanejo kot stalni objekti potem, ko prenehajo okoliščine, zaradi katerih so bili zgrajeni, če si investitor v šestih mesecih po prenehanju okoliščin priskrbi gradbeno dovoljenje in po tehničnem pregledu tudi uporabno dovoljenje.
44.	člen
Investitor, oziroma organ ali organizacija, na katero je prenesena pravica uporabe objektov, mora ves čas trajanja objekta hraniti tehnično dokumentacijo z vsemi spremembami in dopolnitvami, po kateri je bil zgrajen objekt.
Organ, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, mora hraniti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, vsaj deset let po izdaji tega dovoljenja.
45.	člen
Ce se po izdaji gradbenega dovoljenja, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja tako spremeni, da pomeni to za objekt, ki se gradi spremembo elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, na varnost objekta, na večjo porabo energije ali povzročajo večjo imisijo, mora investitor spremembo tehnične dokumentacije predložiti organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje.
Sprememba te dokumentacije mora biti opremljena s potrdilom projektivne organizacije, ki jo je izdelala, da je bila opravljena kontrola po določbah 31. člena tega zakona. Organ, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, izda na podlagi predložene dokumentacije ustrezno odločbo.
Če investitor, ki mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje, zemljišče proda in odstopi od graditve objekta, se sme na zahtevo novega lastnika ali razpolagalna zemljišča oziroma nedograjenega objekta, gradbeno dovoljenje spremeniti, če drugi investitor izkaže, da je pridobil lastninsko pravico ali pravico razpolaganja glede prizadetega zemljišča, oziroma glede nedograjenega objekta in če predloži oceno vrednosti nedograjenega objekta oziroma investicije z dokazom o zagotovljenih sredstvih potrebnih za dograditev ob-
jekta, razen za objekte občanov in civilnih pravnih oseb.
46.	člen
Za objekte, za katere ni predpisano lokacijsko do- • voljenje ter za dela, ki se ne štejejo ža rekonstrukcijo objektov, napeljav in opreme po tem zakonu, gradbeno dovoljenje ni potrebno, temveč zadostuje priglasitev organu, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja.
Priglasitvi po prejšnjem odstavku je potrebno priložiti kratko poročilo o tem, na katerem objektu namerava investitor izvajati dela, opis teh del in njihov namen.
Če pristojni organ ugotovi, da vložena priglasitev po veljavnih predpisih ne zadostuje, prepove graditev z odločbo, ki jo mora vročiti investitorju v roku 15 dni po vložitvi priglasitve. Če investitor v tem roku ne dobi odločbe ali zahteve za dopolnitev priglasitve, lahko začne z deli.
Za vgraditev naprav in opreme za proizvodnjo električne energije moči do 100 kV A v obstoječe vodnogospodarske objekte zadostuje priglasitev občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za gradbeništvo. Občinski upravni organ mora o priglasitvi obvestiti republiško energetsko skupnost. V primeru, da bo taka elektrarna priključena na distribucijsko omrežje, mora investitor k priglasitvi priložiti energetsko soglasje pristojne organizacije združenega dela za distribucijo električne energije.
Za razširitev avtomatsko telefonskih central, visoko frekvenčnih naprav, avtomatsko telegrafskih central, napajalnih naprav, vlečenje kabla v že zgrajeno kablovsko kanalizacijo, ter ponapetja samonosilnega kabla na že postavljene telefonsko telegrafske linije, zadostuje priglasitev.
47.	člen
Investitor mora s priglašenimi deli pričeti najpozneje v šestih mesecih po vloženi priglasitvi, sicer priglasitev preneha veljati.
48.	člen
Zakoličba je prenos potrjenega projekta za izdajo gradbenega dovoljenja na teren; izvede se po izdaji gradbenega dovoljenja in pred pričetkom del.
V.	GRADNJA OBJEKTOV
49.	člen
Gradnja objekta se sme oddati organizaciji združenega dela, registrirani za dejavnost v katero graditev spada.
Gradnja objekta se lahko odda tudi pogodbenim organizacijam združenega dela in obrtnim zadrugam, če izpolnjujejo pogoje za gradnjo določenih vrst objektov in če so za to registrirane.
Posamezna dela na objektu smejo izvajati tudi samostojni obrtniki, ki imajo za ta dela obrtno dovoljenje.
50.	člen
Organizacija združenega dela se lahko registrira za gradnjo objektov (v nadaljnjem besedilu: izvajalska organizacija):
— če je v statutu organizacije združenega dela določeno, katere vrste objektov bo gradila, oziroma katere vrste del bo izvajala na teh objektih;
—	če ima v delovnem razmerju najmanj dva diplomirana inženirja in dva inženirja ali dva delavca s končano štiriletno srednjo šolo ustrezne smeri z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj pri gradnji teh objektov;
—	če ima organizacija združenega dela za izvajanje zaključnih del sklenjeno delovno razmerje z najmanj enim inženirjem in enim delavcem s končano štiriletno srednjo šolo ustrezne smeri, z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj pri izvajanju teh del.
Gospodarska zbornica Slovenije vodi seznam izvajalskih organizacij s priporočili in ocenami (referenca) ter s podatki o delavcih iz tega člena. Izvajalska organizacija pošlje vsaj enkrat letno podatke o spremembah Gospodarski zbornici Slovenije.
81.	člen
Izvajalska organizacija, ki gradi objekt ali izvaja posamezna dela, mora imenovati odgovornega vodjo del.
Odgovorni vodja del je lahko diplomirani inženir ali inženir ustrezne stroke z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj pri gradnji objektov ter pooblastilom izvajalske organizacije za vodenje del.
Odgovorni vodja del pri gradnji hidro in termoenergetskih objektov, pri gradnji pristanišč, letališč, avtocest, mostov Z razpetino nad 15 m ter pri zahtevnih industrijskih objektih, je lahko diplomirani inženir ustrezne stroke oziroma smeri z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnji objektov ter pooblastilom izvajalske organizacije za vodenje del.
Odgovorni vodja del za izvajanje posameznih del na objektu, je lahko delavec s končano štiriletno srednjo šolo ustrezne smeri, z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj ter pooblastilom izvajalske organizacije za izvajanje teh del.
Pogoje glede strokovne izobrazbe, usposobljenosti, pooblastila ter morebitne posebne pogoje odgovornih vodij del, podrobneje uredijo izvajalske organizacije s samoupravnimi splošnimi akti.
52.	člen
Investitor in izvajalska organizacija morata o gradnji objekta skleniti pismeno pogodbo.
53.	člen
Investitor odda gradnjo objekta v celoti ali posamezna dela:
—	z javnim razpisom;
—	z zbiranjem ponudb na podlagi poprej razpisanega natečaja o primernosti,
—	z neposredno pogodbo.
Republiški upravni organ, pristojen za gradbeništvo, predpiše način in postopek oddaje graditve objektov.
54.	člen
Izvajalska organizacija lahko proizvaja stanovanjske In spremljajoče objekte v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti in planom družbenopolitične skupnosti. Izvajalska organizacija pridobi v tem primeru gradbeno dovoljenje.
55.	člen
Investitor lahko odda dela v zvezi z gradnjo objekta, oziroma izvajanjem del organizaciji združenega dela, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti inženiringa.
Inženiring po tem zakonu obsega izdelavo tehnične dokumentacije, gradnjo objekta, izdelavo, nakup in montažo naprav in opreme, izročitev zgrajenega objekta v obratovanje, usposobitev delavcev, ki so potrebni za proizvodnjo, oziroma izkoriščanje objekta, zagotovitev drugih * potreb z zvezi s proizvodnjo in izkoriščanjem objekta ter organiziranje, vodenje ali koordinacijo teh del.
Za opravljanje inženiringa se lahko registrira organizacija združenega dela, če ima za vsako vrsto del, ki jih opravlja, v delovnem razmerju najmanj dva delavca z visoko izobrazbo ustrezne stroke oziroma smeri, z najmanj tremi leti delovnih izkušeni in opravljenim strokovnim izpitom.
56.	člen
Izvajalska organizacija mora sporočiti organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje in organom pristojnih inšpekcij dan, ko namerava začeti z gradnjo objekta in sicer najmanj osem dni pred začetkom del.
57.	člen
Izvajalska organizacija mora voditi dnevnik o izvajanju del. Če so cene v pogodbi določene za mersko enoto posameznih vrst del, mora voditi tudi knjigo obračunskih izmer.
Republiški upravni organ, pristojen za gradbeništvo, predpiše vsebino in način vodenja dnevnika o izvajanju del in knjige obračunskih izmer, vrste dokumentacije, ki jo mora imeti izvajalska organizacija na gradbišču ter način označitve gradbišča in objekta.
58.	člen
Izvajalska organizacija, ki gradi objekt ali izvaja dela mora:
—	pravočasno ukreniti, kar je treba za varnost delavcev, mimoidočih, prometa in sosednjih objektov ter za varnost samega objekta in del, napeljav, opreme ter materiala;
—	ravnati se po dokumentaciji, na podlagi katere sta bili dani lokacijsko dovoljenje in gradbeno dovoljenje;
—	izvajati dela po projektu za izvedbo, po tehničnih predpisih, standardih in normativih, ki veljajo za graditev take vrste objektov;
—	vgrajevati material, napeljave, naprave in opremo, katerih kvaliteta je dokumentirana z atesti ali certifikati kvalitete;
—	s kontrolo zagotoviti, da se dela izvajajo v skladu s prejšnjimi alineami.
Način in postopek opravljanja kontrole iz pete ali-nee prejšnjega odstavka uredi izvajalska organizacija s svojim samoupravnim splošnim aktom.
59.	člen
Za vgraditev oziroma montažo materialov, konstrukcij, napeljav, naprav in opreme, ki se uvažajo ali se na novo uvajajo in za katere ni ustreznih jugoslovanskih standardov, je treba pridobiti potrdilo, oziroma strokovno oceno pooblaščene organizacije in pogoje ter način uporabe materialov, konstrukcij, napeljav, naprav in opreme.
-	60. člen
Ce izvajalska organizacija opazi pomanjkljivosti v tehnični dokumentaciji po kateri gradi objekt, mora nanje nemudoma opozorili investitorja in projektivno organizacijo
Ce investitor, oziroma projektivna organizacija brez odlašanja ne odpravita pomankljivosti, na katere sta bila opozorjena, mora izvajalska organizacija sporočiti to organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje in pristojnemu inšpekicjskemu organu, kadar gre za pomanjkljivosti, ki nasprotujejo veljavnim predpisom. Če pomanjkljivosti ogrožajo življenje in zdravje ljudi, varnost objekta, promet ali sosednje objekte, mora tudi ustaviti nadaljnja dela in storiti, kar je treba, da se pomanjkljivosti odpravijo.
VI.	STROKOVNO NADZORSTVO NAD GRADNJO OBJEKTOV
61.	člen
Investitor more zagotoviti strokovno nadzorstvo nad gradnjo objekta 'oziroma nad izvajanjem del.
Strokovno nadzorstvo nad proizvodnjo stanovanjskih in spremljajočih objektov v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, mora zagotoviti samoupravna stanovanjska skupnost.
Strokovno nadzorstvo obsega predvsem nadzor:
—	nad kvaliteto izvedenih del;
—	nad uporabo predpisov, standardov, normativov in norm kvalitete;
—	nad vgrajenimi materiali, napeljavami, napravami in opremo;
—	nad izvajanjem predpisov, ki zahtevajo dokazano kontrolo po pooblaščeni organizaciji združenega deda o kvaliteti vgrajenih materialov;
—	ali se gradnja izvaja po tehnični dokumentaciji,
na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje; ,	— nad uporabo sredstev;
—	nad izvajanjem dogovorjenih rokov izgradnje.
Oseba, ki izvaja strokovno nadzorstvo, mora pravočasno obveščati investitorja o vseh pomanjkljivostih, ki jih ugotovi med gradnjo.
62.	člen
Investitor lahko strokovno nadzorstvo nad gradnjo objekta opravlja sam ali ga poveri drugi organizaciji združenega dela, ki je registrirana za opravljanje te dejavnosti.
63.	člen
Strokovno nadzorstvo nad gradnjo objekta lahko opravljajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane za odgovornega vodjo del po 51. členu tega zakona.
VII.	TEHNIČNI PREGLED OBJEKTOV'
IN UPORABNO DOVOLJENJE
64.	člen
Tehnični pregled zgrajenega objekta opravi organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje.
Po opravljenem tehničnem pregledu izda organ iz prejšnjega odstavka odločbo o tem, ali se sme zgrajeni objekt uporabljati in ali se smejo vgrajene napeljave, naprave in oprema, ki ne služijo objektu, temveč tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, dati v
obratovanje (v nadaljnjem besedilu: uporabno dovoljenje).
65.	člen
Zahtevo za tehnični pregled mora investitor vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila izvajalske organizacije, da je objekt zgrajen ali da je zgra-je njegov del, ki pomeni ekonomsko tehnično celoto.
Ce investitor ne vloži zahteve po prejšnjem odstavku, jo lahko vloži izvajalska organizacija, ki je zgradila objekt.
66.	člen
Zahteva za tehnični pregled mora vsebovati: ime in vrsto objekta, kraj graditve, številko in datum lokacijskega in gradbenega dovoljenja z označbo organa, ki ju je izdal, izvajalsko organizacijo, ki je objekt gradila, oziroma vgradila napeljave, ali dobavila opremo in naprave in ime organizacije združenega dela, ki je izdelala tehnično dokumentacijo.
V zahtevi morajo biti navedeni dokazi, potrdila, ocene, certifikati, atesti, komisijski zapisniki in druga dokazila o kvaliteti vgrajenih napeljav, naprav, opreme in materiala, o opravljenih preiskavah konstrukcijskih elementov, o pregledu in merjenjih vodovodnih, ogrevalnih, električnih in drugih napeljav, o preizkusu pravilnega delovanja naprav in opreme, o upoštevanju predpisov sanitarne varnosti, varstva pri delu in varstva pred požarom ter dokazi o izpolnitvi drugih pogojev, ki so bili predpisani na podlagi tega zakona.
67.	člen
Organ iz 64. člena tega zakona imenuje komisijo za tehnični pregled.
«V komisiji morajo biti predstavniki pristojnih inšpekcijskih organov in strokovni delavci organov in organizacij, ki so določili pogoje ali dali soglasje za gradnjo objekta
Ce je potrebno zaradi tehnične ali druge specifičnosti objekta, se lahko v komisijo imenujejo še drugi strokovnjaki.
Odločbo o imenovanju komisije za tehnični pregled je treba poslati investitorju; ta mora pravočasno obvestiti vse projektivne in izvajalske organizacije ter dobavitelje glavne opreme, ki so sodelovali pri graditvi objekta ter predstavnike organov in organizacij, ki so izdali soglasje.
68.	člen
Investitor in izvajalska organizacija, ki je zgradila objekt, morata na dan tehničnega preglega predložiti komisiji vso potrebno dokumentacijo, zlasti pa:
—	gradbeno dovoljenje;
—	tehnično dokumentacijo iz 22. člena tega zakona z vsemi spremembami in dopolnitvami, na katere podlagi je bil objekt zgrajen;
—	dokaz o prijavi novogradnje pri občinskem geodetskem organu;
—	pogodbo o gradnji;
—	dnevnik o izvajanju del;
—	vsa dokazila iz drugega odstavka 66. člena tega zakona.
69.	člen
Pri tehničnem pregledu sodelujejo s pismenim pooblastilom predstavniki investitorja, nadzornega organa, izvajalskih in projektivnih organizacij ter dobaviteljev glavne opreme, ki so sodelovali pri graditvi objekta.
70.	člen
S tehničnim pregledom se ugotovi:
________ ali je objekt izveden v skladu s tehnično dokumentacijo o stabilnosti objekta in njegovi varnosti glede požara, naravnih in drugih nesreč ter vojnih dej-stvovanj, življenja in zdravja ljudi, prometa in sosednjih objektov, ali je izveden v skladu s predpisi, normativi in standardi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste in s pogoji, določenimi za gradnjo objekta na zemljišču;
—	ali so bili storjeni predpisani ukrepi, s katerimi bo preprečena oziroma na najmanjšo mero omejena šKoda, ki jo utegne povzročiti objekt sam po sebi, oziroma z uporabo v svoji okolici;
—	ali so napeljave, naprave in oprema kvalitetno vgrajene in ali izpolnjujejo projektno predvidene parametre, upoštevajoč tehnološki proces ter varstvo pri delu in varstvo okolja;
—	ali so izdelana navodila za obratovanje.
71.	člen
Po opravljenem tehničnem pregledu in predlogu komisije izda organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, odločbo, s katero izda uporabno dovoljenje, ali odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, ali pa odredi, da je treba objekt podreti oziroma odstraniti, če gre za takšne pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, ogrožajo pa varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet ali sosednje objekte.
72.	člen
Zoper odločbo iz prejšnjega člena se poleg investitorja lahko pritožijo tudi udeleženci pri graditvi objekta.
Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, s katero je organ prve stopnje odredil, da je treba podreti oziroma odstraniti objekt ali njegove posamezne dele, če je bila odločba izdana zato, ker* so bili ogroženi varnost objekta, življenje ali zdravje ljudi, promet ali sosednji objekti, če se nevarnost ne da drugače odvrniti in če je v odločbi določeno, da pritožba ne zadrži izvr-čitve odločbe.
73.	člen
Če se z odločbo odredi odprava ugotovljenih pomanjkljivosti, mora investitor potem, ko jih je odpravil, zahtevati, da se opravi ponovno tehnični pregled.
Po ponovnem tehničnem pregledu, ki ga lahko opravi tudi posamezni član komisije, se pregledajo le tista dela, ki jih je bilo treba popraviti, ali naknadno opraviti. Na podlagi poročila komisije za ponovni tehnični pregled, izda organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, ustrezno odločbo.
■ 74. člen
Zgrajeni objekt ali njegov del, ki pomeni ekonomsko tehnično celoto in se da tak samostojno uporabljati, ter objekti pripravljalnih del, zgrajenih s posebnim gradbenim dovoljenjem, se smejo uporabljati, oziroma pustiti v obratovanje šele, ko je izdano uporabno dovoljenje.
Uporabno dovoljenje se ne izda v primeru, ko po določbah tega zakona ni potrebno gradbeno dovoljenje.
Organ, ki izda uporabno dovoljenje, lahko njegovo izdajo veže na pogoj, da se prej odstranijo objekti, ki
so bili zgrajeni kot pripravljalna dela za zgraditev objekta.
75.	člen
Pri objektu, ki ima vgrajene napeljave, naprave in opremo, ki ne služijo objektu, temveč tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, sme investitor po zaključeni montaži napeljav, naprav in opreme, ki služijo tehnološkemu procesu, pričeti s poskusnim obratovanjem, po opravljenem tehničnem pregledu.
S poskusnim obratovanjem se preizkuša delovanje vgrajenih napeljav, naprav in opreme ter ugotavlja kvaliteta opravljenih del in vgrajenega materiala ter doseženi parametri tehnološkega procesa in ali doseženi parametri tehnološkega procesa zagotavljajo varne delovne razmere in s projektom predvideni vpliv na okolje.
Investitor mora najmanj osem dni pred pričetkom poskusnega obratovanja sporočiti pristojnim inšpekcijam, da namerava pričeti s poskusnim obratovanjem.
Potrebnost, pogoji in trajanje poskusnega obratovanja morajo biti določeni v tehnični dokumentaciji. Poskusno obratovanje sme trajati največ eno leto.
Po opravljenem poskusnem obratovanju se na podlagi ugotovitev iz drugega odstavka tega člena izda uporabno dovoljenje.
VIII.	IZROČITEV ZGRAJENEGA OBJEKTA
76.	člen
Investitor in izvajalska organizacija, ki je objekt zgradila, oziroma na njem izvajala kakšna dela, morata v 60 dneh od dneva, ko prejmeta odločbo, da se sme objekt uporabljati, opraviti prevzem in dokončen obračun objekta oziroma del, če ni v pogodbi drugače določeno.
IX.	GRADITEV OBJEKTOV OBČANOV IN CIVILNIH PRAVNIH OSEB
77.	člen
Za graditev objektov občanov in civilnih pravnih oseb je potrebno gradbeno dovoljenje, razen v primerih, ko ni predpisano lokacijsko dovoljenje.
Gradbeno dovoljenje iz prejšnjega odstavka daje občinski upravni organ, pristojen za gradbeništvo.
78.	člen
Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za objekte občanov in civilnih pravnih oseb mora investitor predložiti: projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja-, pravnomočno lokacijsko dovoljenje, dokazilo o lastništvu, oziroma pravici uporabe stavbnega zemljišča in soglasja organov in organizacij, ki se zahtevajo po posebnih predpisih.
79.	člen
Tehnično dokumentacijo za potrebe gradnje občanov lahko izdeluje delovni človek, ki s samostojnim osebnim delom kot poklic opravlja dejavnost projektiranja (v nadaljnjem besedilu: projektant), ki poleg pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti po obrtnem zakonu izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima najmanj končano štiriletno srednjo šolo ustrezne smeri za izdelavo tehnične dokumentacije.
— da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit.	f
Dovoljenje za projektiranje izda občinski upravni organ, pristojen za gradbeništvo občine, na območju katere ima projektant svoj sedež.
80.	člen
Projektant mora pri izdelavi tehnične dokumentacije upoštevati določbe 30. člena tega zakona, ter odgovarja za pravilnost tehnične dokumentacije v smislu 31. člena tega zakona.
Projektant mora voditi evidenco izdelane tehnične dokumentacije in evidenco o opravljeni kontroli.
81.	člen
Projektanti lahko združijo svoje delo in ustanavljajo občasne ali trajne delovne skupnosti za izdelovanje več vrst tehnične dokumentacije.
82.	člen
Za vpis projektantov v register, spremembo sedeža, prenehanje pravice opravljanja dejavnosti projektiranja in izdajo dovoljenja zn uporabo dopolnilnega dela drugega delavca se smiselno uporabljajo določbe obrtnega zakona.
83.	člen
Tehnično dokumentacijo za objekt, ki ga namerava uporabljati sam za svoje potrebe, lahko izdela občan, lu ima najmanj končano štiriletno srednjo šolo ustrezne smeri in opravljeni strokovni izpit.	,
84.	člen
Občan in civilne pravne osebe lahko v svoji režiji gradijo objekte, ki jih potrebujejo same in izvajajo vsa dela v zvezi z graditvijo, če površina objektoV oziroma del rife presega 250 m2 koristne površine, in če je zagotovljeno strokovno vodstvo osebe z najmanj končano štiriletno srednjo šolo ustrezne smeri in opravljenim strokovnim izpitom.
Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za kmetijske gospodarske objekte.
85.	člen
Obrtna zadruga se lahko registrira za gradnjo objektov občanov, če ima v delovnem razmerju najmanj enega inženirja in enega delavca 's končano štiriletno srednjo šolo ustrezne smeri, ki imata najmanj tri leta delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit.
86.	člen
Oseba, ki opravlja strokovno vodstvo, nadzoruje gradnjo predvsem, da se objekt gradi po tehnični dokumentaciji, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, po pogojih lokacijskega dovoljenja, soglasij prizadetih organov in organizacij in v skladu s tehničnimi predpisi, normativi in standardi.
87.	člen
Za izdajo gradbenega dovoljenja, priglasitve, za tehnični pregled in izdajo uporabnega dovoljenja za objekte občanov in civilnih pravnih oseb se primerno uporabljajo določbe 33., 39., 41., 42., 45., 46., 47., 48. ter 64. do 74. členov tega zakona.
X.	INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
88.	člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega in drugih zakonov s področja gradbeništva, predpispv, izdanih na njihovi podlagi ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov na tem področju, opravljajo organi občinske in republiške gradbene inšpekcije.
89.	člen
Organi občinske gradbene inšpekcije nadzorujejo, kako organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter posamezniki pri svojem delu upoštevajo določbe tega zakona ter na njegovi podlagi izdane predpise ter tehnične normative in standarde pri projektiranju in graditvi objektov ter pri proizvodnji gradbenih materialov.
90.	člen
Organ republiške gradbene inšpekcije:
• — nadzoruje graditev proizvodnih elektroenergetskih objektov nad 20 MVA, transformatorskih postaj in daljnovodov prenosne zmogljivosti nad 40 MVA in drugih energetskih objektov za proizvodnjo, prenos in transformacijo energije do moči 20 MW in mostov z razponom nad 30 m;
—	nadzoruje delo organov občinske gradbene inšpekcije, jim daje navodila in nudi potrebno strokovno pomoč,
—	zbira in proučuje poročila gradbene inšpekcije in predlaga pristojnim občinskim in republiškim organom ustrezne ukrepe;
—	opravlja druge naloge po posebnih predpisih.
91.	člen
Gradbeni inšpektor ima pravico z odločbo:
1.	odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi;
2.	odrediti, da se ustavi nadaljnja gradnja ali izdelava, oziroma uporaba materiala:
—	če investitor nima gradbenega dovoljenja,
—	če se objekti ne gradijo oziroma materiali ne izdelujejo po vnaprej izdelani tehnični dokumentaciji in utegne to spraviti v nevarnost stabilnost in obstoj objektov, življenje in zdravje ljudi, prometa in sosednjih objektov,
—	če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil inšpektor;
3.	odrediti, da je treba objekt ali njegov del podreti ali odstraniti, če se ugotovijo take pomanjkljivosti ali nepravilnosti, da pomeni to nevarnost za stabilnost objekta, za varnost objekta pred požarom in za varnost življenja ali zdravja ljudi, prometa, sosednjih objektov ali okolice, pa teh pomanjkljivosti in nepravilnosti ni mogoče odpraviti;
4.	prepovedati nadaljnjo proizvodnjo gradbenih proizvodov oziroma nadaljnje izvajanje takih del, ki ne ustrezajo predpisanim standardom oziroma predpisom o kakovosti proizvodov in zaradi tega obstoji nevarnost, da utegne nastati večja materialna škoda.
92.	člen
Ce obstoji neposredna nevarnost za življenje sti zdravje ljudi, za promet, za sosednje objekte ali za okolico, lahko določi gradbeni inšpektor s svojo od-
ločbo, s katero odredi ukrepe iz prejšnjega člena, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, kar mora v odločbi posebej utemeljiti.
93.	člen
Za občinskega gradbenega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima visoko šolsko izobrazbo ustrezne stroke, najmanj tri leta delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit po drugem odstavku 29. člena tega zakona.
Za republiškega gradbenega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima visoko šolsko izbrazbo ustrezne stroke, najmanj pet let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit po drugem odstavku 29. člena tega zakona.
XI.	KAZENSKE DOLOČBE
94.	člen
Z denarno kaznijo od 100.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki po določbah tega zakona nastopa kot investitor:
1.	če poveri izdelavo investicijskega programa organizaciji združenega dela, ki ni registrirana za izdelavo investicijske dokumentacije ali z*a svetovalni inženiring (13. člen),
2.	če poveri opravljanje strokovnega vodstva organizaciji združenega dela. ki ni registrirana za opravljanje teh del (IG. člen) ali. če sam opravlja strokovno vodstvo, pa ne izpohijuje pogojev, navedenih v drugem odstavku 16. člena tega zakona,
3.	če izdelavo tehnične dokumentacije poveri organizaciji združenega dela, ki ni registrirana za izdelavo tehnične dokumentacije ustrezne vrste (25. člen),
4.	če odda gradnjo objekta v celoti ali posamezna dela v nasprotju z določilom 53. člena tega zakona,
5 če gradnjo objekta ali dela objekta odda organizaciji združenega dela. ki ni registrirana za to dejavnost (49. člen),
6.	če izroči s pogodbo izvajanje posameznih del na objektu ah delu objekta samostojnemu obrtniku, ki nima obrtnega dovoljenja za ta dela (tretji odstavek 49. člena),
7.	če poveri ali prevzema graditev objekta ali izvajanje posameznih del v nasprotju z določbo 55. člena,
8.	če ne zagotovi strokovnega nadzorstva nad gradnjo objekta oziroma nad izvajanjem del skladno z določbami 61. člena,
9.	če ne hrani kompletnega izvoda tehnične dokumentacije, po kateri je bil objekt zgrajen, z vsemi njenimi spremembami in dopolnitvami (44. člen),
10.	če uporablja oziroma pusti v obratovanje zgrajeni objekt ali njegov del, ki pomeni ekonomsko tehnološko celoto in se da tak samostojno uporabljati ter objekte pripravljalnih del, zgrajenih s posebnim gradbenim dovoljenjem, preden je izdano uporabno dovoljenje (prvi odstavek 74. člena).
Z denarno kaznijo od 15.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
95.	člen
Z denarno kaznijo od 100.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek projektivna organizacija ali delovna skupnost, če
1.	izdeluje tehnično dokumentacijo, za katero ni registrirana (25. člen),
.	2. se pri izdelavi tehnične dokumentacije ne ravna
po 30. ali 31. členu tega zakona.
Z denarno kaznijo od 15.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba v projektivni organizaciji in delovni skupnosti, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
-	96. člen
Z denarno kaznijo od 100.000 do 1,000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek izvajalska organizacija ali druga pravna oseba, ki gradi objekt, če:
1.	gradi objekt brez gradbenega dovoljenja (33. člen),
2.	gradi objekt,- pa ni registrirana za zadevno vrsto gradnje (49. člen),
3.	pri gradnji objekta ne postopa po 58. členu tega zakona,
4.	ne vodi knjig o gradnji objekta, iz katerih se dajo ugotoviti postopek m način gradnje objekta ter posameznih faz njegove graditve (prvi odstavek 57. člena),
5.	poveri vodstvo gradnje posameznih vrst objektov oziroma izvajanje posameznih vrst del na teh objektih komu, ki nima predpisane strokovne izobrazbe in prakse (51. člen).
Z denarno kaznijo od 15.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
97.	člen
Z denarno kaznijo od 100.000 do 1,000.000 dinarjev se. kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba, če strokovnega nadzora ne opravlja v smislu 61. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 15.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge družbeno pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
98.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekfsek projektivna organizacija ali druga pravna oseba:
1.	če ne pošlje Gospodarski zbornici Slovenije podatkov, potrebnih za vodenje seznama (tretji odstavek 26. člena),
2.	če ni izpolnila pogojev kontrole v smislu 31. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 5.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba projektivne organizacije ali druge pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
99.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek izvajalska organizacija ali druga pravna oseba, ki nastopa kot izvajalec če:
1.	ne pošlje Gospodarski zbornici Slovenije podatkov, potrebnih za vodenje seznama (drugi odstavek 50. člena),
2.	organu pristojne inšpekcije ne naznani najmanj osem dni pred začetkom del dneva, ko bo začela graditi
objekt (56. člen),
3.	na gradbišču nima predpisane dokumentacije (57. člen).
Z denarno kaznijo od 5.000 do 20 000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba izvajalske organizacije ali druge pravne osebe, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
100.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik, če stori kakšno dejanje iz 96. člena tega zakona.
101.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek občan ali civilna pravna oseba:
1.	če gradi objekt brez gradbenega dovoljenja (77. člen), ali brez priglasitve (46. člen),
2.	če ne zagotovi strokovnega vodstva pri delih, ki jih izvaja v lastni režiji (84. člen),
3.	če upor.&blja zgrajeni objekt, preden dobi uporabno dovoljenje (74 člen).
Z denarno kaznijo od 3.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki opravlja strokovno vodstvo v nasprotju z določbo 86: člena.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
102.	člen
Investitorji, projektivne organizacije, izvajalska organizacije ter organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnost inženiringa in svetovalnega inženiringa, morajo svojo organizacijo in način dela uskladiti z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.
103.	člen
Postopki za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja, ki do uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, se končajo po dosedanjih predpisih.
104.	člen
Odgovorni vodje del, ki ne izpolnjujejo pogojev Iz drugega odstavka 51. člena tega zakona, lahko opravljajo ta dela in naloge do konca leta 1995.
105.	člen
Dokler ne bo urejeno v drugih predpisih, sme projektant iz 79. člena tega zakona zaposliti enega delavca.
106.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za gradbeništvo, izda v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona izvršilne predpise, ki jih določa ta zakon,
107.	člen
Do sprejetja novih predpisov se uporabljajo:
1.	pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in knjige obračunskih izmer (Uradni list SRS, št. 32/69),
2.	pravilnik o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ, št. 29/67),
3.	minimalna metodologija za izdelavo investicijskih programov (Uradni list SRS, št. 9/77, 9/82),
4,	pravilnik c minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanj (Uradni list SFRJ, št. 45/67).
108.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati: '
—	zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73, 8/75 in 39/81),
—	zakon o investicijski dokumentaciji (Uradni list SRS, št. 7/76),
—	zakon c tehničnih inšpekcijah na področju industrije in gradbeništva (Uradni list SRS, št. 12/70).
Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, se do sprejema posebnega predpisa, ki bo urejal presojo družbene in ekonomske upravičenosti investicijskih vlaganj in posebnega predpisa, ki bo urejal zagotavljanje sredstev za financiranje gradnje objektov uporabljajo določbe členov 69.a do 69.j zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št 42/73, 8/75 in 39/81).
109.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-16/84
Ljubljana, dne 24. oktobra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1606.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč
Razglaša se zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. oktobra 1984 in na seji Zbora občin dne 24. oktobra 1984.
6t. 0100-90/84
Ljubljana, dne 24. oktobra 1984.
Predsednik France Popit 1. r.
ZAKON
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost obsega: pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljevanjem in oddajanje prostorov za grobove v najem.
Urejanje pokopališč obsega: vzdrževanje, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekop grobov in opustitev pokopališč.
2.	člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena.
3.	člen
Pokopališko in pogrebno dejavnost opravljajo in pokopališča urejajo komunalne organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu: komunalne organizacije) oziroma krajevne skupnosti.
4.	člen
Komunalne organizacije oziroma krajevne skupnosti opravljajo pokopališko in pogrebno dejavnost in urejajo pokopališča na krajevno običajen način, z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.
II.	POGREBNE STORITVE IN STORITVE , V ZVEZI Z UPEPELJEVANJEM
5.	člen
Umrli se praviloma čuva v mrliški veži, izjemoma pa doma. Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
Umrli, za katerega obstaja sum, da ni umrl naravne smrti, se sme prenesti s kraja smrti samo na podlagi dovoljenja organa, ki je pristojen za začetek in vodenje kazenskega postopka.
Umrli, za katerega obstaja sum. da je umrl zaradi nalezljive bolezni, se sme prenesti 's kraja smrti samo na podlagi dovoljenja in v skladu z navodili za zdravstvene zadeve pristojnega občinskega upravnega organa.
6.	člen
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva, oziroma na kraj upepelitve je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili komunalne organizacije oziroma krajevne skupnosti.,
V težko dostopnih krajih in v neugodnih vremenskih razmerah se sme umrli prenesti tudi na drug krajevno običajen način.
Izvršni svet občinske skupščine lahko ob naravnih ih drugih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah ter v drugih izjemnih okoliščinah pooblasti za prevoz umrlih tudi drugega prevoznika, ki lahko zagotovo spoštljiv in higiensko ustrezen prevoz.
7.	člen
Umrli se po prevozu na pokopališče položi v mrliško vežo ali hrani v hladilni komori.
Če pokop in pogrebne svečanosti organizirajo družbenopolitične skupnosti ali družbenopolitične organizacije, se umrli pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom izjemoma položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
8.	člen
Prevoz umrlega iz enega v drug kraj v SR Sloveniji se opravi v skladu s predpisom o pogojih in .načinu izkopavanja in prevoza umrlih, ki ga izda za zadeve zdravstvenega varstva pristojni republiški upravni organ.
Za prevoz umrlega preko meje SR Slovenije se uporabljajo zvezni predpisi o pogojih in načinu izkopavanja ter prevozu umrlih.
9.	člen
Na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo za to interes, se lahko umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču in sicer po poprejšnjem soglasju najemnika groba in z dovoljenjem za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega občinskega upravnega organa. Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.
10.	člen
Pokop umrlega prijavi upravljalcu pokopališča njegov družinski član ali oseba, ki je z njim stalno živela oziroma ga je po predpisih morala vzdrževati in zanj skrbeti. Če takih oseb ni, prijavi pokop organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost, v kateri je bil umrli v delovnem razmerju, krajevna skupnost, organ socialnega skrbstva, uprava bolnišnice oziroma druga zdravstvena ali socialna ustanova ali hišni svet.
Prijavi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti listino o prijavi smrti. Kadar smrti ni bilo mogoče prijaviti, se prijavi pokopa priloži druga listina, predpisana s posebnim zakonom.
11.	plen
Pokop oziroma upepelitev se opravi na podlagi listine o prijavi smrti matičarju in po preveritvi njenega dejanskega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi.
Pokop oziroma upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti. Ob večjih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah, ko se opravi skupen pokop, lahko za zadeve zdravstvenega varstva pristojni občinski upravni organ ta rok skrajša.
Pred pokopom oziroma upepelitvijo opravi pooblaščena oseba upravljalca pokopališča kontrolni mrliški pregled.
12.	člen
Pogrebne svečanosti se opravijo v skladu s pokopališkim redom.
13.	člen
Pokop se opravi na pokopališču.
Zunaj pokopališča je dovoljen pokop le v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega* občinskega upravnega organa po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega upravnega organa občine, kjer se tak pokop opravi.
Na podlagi dovoljenja za notranje zadeve krajevno pristojnega občinskega upravnega organa se lahko pepel iz žare raztrosi na določenem kraju zunaj pokopališča.
14.	člen
Občan oziroma svojci umrlega lahko izberejo pokopališče, kjer naj bi bil umrli pokopan.
15.	člen
Pokop v smislu tega zakona so pokop posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov umrlega ter druga dela, ki jih je potrebno opraviti v zvezi s pokopom.
Način pokopa in potrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim. Pri tem imajo prednost zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z umrlim ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, polnoletni otroci in posvojenci, starši umrlega in drugi svojci, ki so stalno živeli z umrlim oziroma najbližji sorodnik umrlega.
Če ni svojcev, odloča o načinu pokopa za zadeve socialnega skrbstva pristojni upravni organ občine, v kateri je oseba umrla ali je bila najdena.
16.	člen
Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali še raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma izjemoma zunaj pokopališča.
17.	člen
Za upepelitev umrlih, ki niso umrli naravne smrti ali obstaja takšen sum, in tistih, ki so umrli zaradi nalezljive bolezni ali obstaja takšen sum, je potrebno dovoljenje organa iz drugega oziroma tretjega odstavka 5. člena tega zakona.
18.	člen
Po volji umrlega ali na zahtevo osebe iz drugega odstavka 15. člena tega zakona oziroma osebe, ki je poravnala stroške pokopa, je lahko umrli pokopan v ožjem družinskem krogu.
19.	člen
Po volji umrlega se opravi anonimen pokop.
Anonimen pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej do-' ločenem prostoru brez označbe imena umrlega.
20.	člen
Če ni drugače dogovorjeno, morajo stroške pokopa poravnati dediči umrlega.
Če ni dedičev ali če ti niso sposobni poravnati stroškov pokopa, jih poravna občina, v kateri je imel umrli stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti občine stalnega prebivališča, poravna stroške pokopa občina, v kateri je oseba umrla, oziroma občina, v kateri je bila najdena.
Občina ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
III.	ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
21.	člen
Komunalne organizacije oziroma krajevne skupnosti, ki urejajo pokopališča, dajejo prostor za grobove v najem.
Pogoji najema se določijo s pogodbo med najemnikom in komunalno organizacijo oziroma krajevno skupnostjo v skladu s splošnim aktom komunalne skupnosti oziroma krajevne 1 skupnosti (26. člen).
22.	člen
Pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pokopa. To pravico je mogoče prenesti na drugega samo pismeno, obnoviti ali podaljšati pa jo je mogoče pod. pogoji, ki jih določi komunalna skupnost oziroma krajevna skupnost. Pravice do najema vrstnega groba ni mogoče obnoviti ali podaljšati.
23.	člen
Komunalna organizacija oziroma krajevna skupnost mora voditi evidenco o umrlih, ki so pokopani na pokopališču, evidenco najemnikov grobov ter kataster komunalnih naprav na pokopališču.
IV.	UREJANJE POKOPALIŠČ
24.	člen
Občinska skupščina v svojih planskih aktih določi zadostne površine za pokopavanje umrlih za najmanj 30 let. Pri tem upošteva potrebe po večjem številu pokopov ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah.
Pokopališče se zgradi ali razširi na območju, ki je določeno z dolgoročnim planom občine, na podlagi ureditvenega načrta.
25.	člen
Občinska skupščina s pokopališkim redom predpiše način in čas pokopa, zvrsti grobov, okvirne tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču, postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov ali obnovo grobnic in vsak drug poseg v prostor na pokopališču, določa pokopališča, ki morajo imeti mrliške veže, določa mirovalno dobo za grobove in druga podobna vprašanja.
S pokopališkim redom se uredi tudi čuvanje umrlih v krajih, kjer na pokopališčih ni predpisana mrliška veža.
26.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani v komunalni organizaciji oziroma v krajevni skupnosti v zvezi z urejanjem pokopališč določijo zlasti:
—	merila za oddajanje, pripravo in vzdrževanje grobov;
—	merila za oblikovanje cen za uporabo pokopaliških objektov in naprav ter opravljanje drugih storitev v zvezi z opravljanjem pokopališke in pogrebne dejavnosti.
Pravice in obveznosti komunalne organizacije v zvezi z urejanjem pokopališč določajo delavci, drugi delovni ljudje in občani v komunalni skupnosti.
27.	člen
Za pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer meteorne oziroma podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodno-rekreacijske površine in podobno.
Novo pokopališče mora biti primerno ograjeno in praviloma odmaknjeno od drugih objektov.
28.	člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove.
Z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove se lanko določijo posebni prostori za vrstne grobove, grobišča, žarne grobove in prostori za anonimne pokope ter za raztrositev pepela.
Na pokopališču ali zunaj njega mora biti zagotovljen prostor za pokope ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah.
29.	člen
Na pokopališčih so naslednje zvrsti grobov:
—	enojni grobovi, dvojni grobovi, otroški grobovi in grobnice (klasični grobovi),
—	vrstni grobovi,
—	grobišča,
—	žarni grobovi,
—	prostor za anonimne pokope,
—	prostor za raztrositev pepela.
Graditev novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena.
30.	člen
Površino, kraj in obliko različnih zvrsti grobov določa načrt razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove.
Za pokop v klasične grobove se uporabljata krsta ali žara.
31.	člen
Vrstni grobovi so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih. Oddajajo se samo za določeno dobo, ki ni krajša od 25 let.
32.	člen
Grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah ter skupna grobišča.
V	skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna doba, in iz vrstnih grobov, po preteku določene dobe.
33.	člen
V	žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih.
V	en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar v skladu z načrtom razdelitve pokopališča na pokopališčne oddelke in grobove.
34.	člen
Pokopališče v mestu, naselju mestnega značaja ali v turističnem kraju mora imeti prostore, ki so namenjeni za čuvanje umrlih do njihovega pokopa oziroma prevoza v kraj pokopa (mrliška veža).
V	krajih, kjer je na pokopališčih predpisana mrliška veža, ni dovoljeno čuvanje umrlih doma.
35.	člen
Na pokopališčih ni dovoljeno postavljanje znakov, napisov, slik ali simbolov, ki označujejo pripadnost umrlih sovražnim gibanjem, usmerjenih proti NOV
Jugoslavije oziroma njihovo sovražno dejavnost proti družbeni ureditvi SFRJ.
36.	člen
Ce upravljalec pokopališča ugotovi, da se na pokopališču izvajajo dela v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena in 35. člena tega zakona, mora o tem obvestiti za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ.
37.	člen
Pokopališče se opusti na podlagi odločitve za komunalne zadeve pristojnega upravnega organa občine.
Pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča morata dati svoje mnenje pristojni organ sanitarne inšpekcije in pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V odločitvi mora biti določeno:
—	kdo upravlja opuščeno pokopališče,
—	pogoji in roki za prenos posmrtnih ostankov in spomenikov,
—	pogoji in roki za odstranitev pokopališčnih objektov,
—	plačilo stroškov preureditve in prenosa.
Na predlog pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pristojni organ občine odloči, kam se prenesejo posamezni spomeniki, grobnice in obeležja z opuščenega pokopališča ter kdo bo skrbel zanje.
Za opustitev pokopališča, posameznih oddelkov na pokopališču in grobov, ki jih ureja poseben predpis, mora občinski organ pred izdajo odločitve pridobiti dovoljenje za varstvo okolja in urejanje prostora pristojnega republiškega upravnega organa.
38.	člen
Opuščeno pokopališče se sme po 10 letih od zadnjega pokopa uporabiti za ureditev parkov, za druge namene pa šele po 30 letih od zadnjega pokopa.
Preden se opuščeno pokopališče uporabi za druge namene, ga je treba prekopati, posmrtne ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi.
39.	člen
Prekop groba in pokop umrlega na isto mesto v grobu, kjer je bjl kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
Pred pretekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le v primeru iz 9. člena tega zakona, sicer pa le z dovoljenjem organa, ki je pristojen za začetek in vodenje kazenskega postopka.
Grob se sme prekopati le v prisotnosti sanitarnega' inšpektorja.
Določbe prejšnjih odstavkov ne veljajo za žarne grobove.
40.	člen
Uresničevanje tega zakona nadzoruje za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
41.	člen
Z denarno kaznijo od 20.000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek komunalna organizacija:
— Če opravi pokop oziroma upepelitev brez listine o, prijavi smrti ali preveritve dejanskega nastopa smrti po pooblaščeni osebi (prvi odstavek 11. člena);
—	če opravi pokop zunaj pokopališča, ki je v uporabi, brez posebnega dovoljenja (drugi odstavek
13.	člen);
—	če ne obvesti za komunalne zadeve pristojnega občinskega upravnega organa o kršitvi določb 35. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo o’d 1.000 do 5.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba komunalne organizacije, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
42.	člen
Z.denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek občan, če pokoplje umrlega zunaj pokopališča, ki je v uporabi (drugi odstavek 13. člena).
Z denarno kaznijo od 3.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek občan, če izvede dela ali naroči izvajanje del v nasprotju s 35. členom tega zakona.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43.	člen
Predpis iz prvega odstavka 8. člena tega zakona izda za zadeve zdravstvenega varstva pristojni republiški upravni organ v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Do izdaje predpisa iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe pravilnika o pogojih in načinu izkopavanja in prevoza mrličev (Uradni list SFRJ, št. 11/76 in 8/80).
44.	člen
Občinske skupščine morajp v dveh letih od uveljavitve tega zakona uskladiti svoje predpise o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč s tem zakonom.
45.	člen
V osmih letih od uveljavitve tega zakona je treba zagotoviti mrliške veže na pokopališčih v mestih in naseljih mestnega značaja ter v turističnih krajih, razen na pokopališčih, predvidenih za opustitev.
46.	člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati zakon o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55) in pravilnik za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26/56).
• 47. člen
Ta zakon prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-18/84	,
Ljubljana, dne 24. oktobra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1607.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena, drugega odstavka 143. člena, prve alinee prvega odstavka 175. člena, tretjega odstavka 254. člena ter 365. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju člana Komisije Skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose in o razrešitvi člana Komisije Skupščine SR Slovenije za
pravosodje
V	Komisiji Skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose se razreši:
dr. Borut B o h t e , dolžnosti člana Komisije izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev,
za člana Komisije se imenuje:
dr. Danilo Turk, predstojnik Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose Pravne fakultete Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani.
V	Komisiji Skupščine SR Slovenije za pravosodje se razreši:
Boris Š e t i n a , dolžnosti člana Komisije.
Žt. 0201-1/84
Ljubljana, dne 24. oktobra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1608.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 54. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/77) je SkupSčina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju člana Sveta Narodne banke Slovenije
Razreši se:
Miloš Op resni k, dolžnosti člana sveta Narodne banke Slovenije;
imenuje se:
Rudi Vračko, za člana Sveta Narodne banke Slovenije.
St. 111-106/84
Ljubljana, dne 24. oktobra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1609.
Na podlagi 28. alinee 335. člena, 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena in prve točke 75. člena in 76. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77, 4/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Višjega sodišča v Kopru
Razreši se:
Cvetko Špindler, dolžnosti sodnika Višjega sodišča v Kopru z 31. oktobrom 1984.
Št. 111-138/84
Ljubljana, dne 24. oktobra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1610.
Na podlagi 14. alinee I. razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254. člena in prvega odstavka 322. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in tretjega odstavka 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 24. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o soglasju k statutoma visokošolskih organizacij Združenega dela
Skupščina SR Slovenije daje soglasje k statutoma:
— Višje porporske šole v Piranu in — Višje tehniške varnostne šole v Ljubljani, ki sta ju navedeni visokošolski organizaciji združenega dela predložili Skupščini SR Sloveniji v soglasje.
Št. 022-38/84, 022-224/84 Ljubljana, dne 24. oktobra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1611.
Na podlagi 14. alinee I. razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254. člena in prvega odstavka 322. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter tretjega odstavka 124. člena zakona o usmerjenem izobraževanju, je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 24. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o soglasju k spremembi imena Visoke tehniške šole Univerze v Mariboru v Tehniško fakulteto Univerze v Mariboru
Na predlog Visoke tehniške šole Univerze v Mariboru daje Skupščina SR Slovenije soglasje k spremembi imena visokošolske delovne organizacije Visoke tehniške šole Univerze v Mariboru v Tehniško fakulteto Univerze v Mariboru.
Št. 022-104/84
Ljubljana, dne 24. oktobra 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
-	Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
1612.
Na podlagi 161. člena in prvega odstavka 165. člena zakona o davkih občanov (Uradni list ^SRS, št. 44/82), 19. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 18/80 in 23/83) in 26. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80 in 23'83) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembi odloka o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke
1.	člen
V 1. členu odloka o obrestni meri zamudnih obresti za davke in. prispevke (Uradni list SRS, št. 30'83) se odstotek »-35 "/o« nadomesti z odstotkom »62 °/o«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 440-02/83-12/2
Ljubljana, dne 8. novembra 1984.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Dušan Šinigoj 1. r.
1613.
Na podlagi 13. člena zakona o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Uradni list SRS, št. 42-329/72) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
PRAVILNIK
o dokumentaciji za nostrifikacijo v tujini pridobljenih šolskih spričeval
1.	člen
S tem pravilnikom se ureja dokumentacija za nostrifikacijo, vsebina klavzule o nostrifikaciji, čuvanje dokumentacije in vodenje evidence nostrifici-ranih spričeval.
2.	člen
Postopek za nostrifikacijo se začne na podlagi vloge za nostrifikacijo v tujini pridobljenega šolskega spričevala. V vlogi za nostrifikacijo mora biti navedeno, katero v tujini končano izobraževanje prosilec želi, da se mu prizna, in drugi podatki, pomembni za presojo vloge za nostrifikacijo.
Vlogi za nostrifikacijo v tujini pridobljenega šolskega spričevala je treba priložiti spričevalo (diplomo) o končani šoli oziroma listino, s katero se izkazuje doktorat (v nadaljnjem besedilu: spričevalo) v izvirniku; namesto izvirnika se lahko priloži njegov dvojnik oziroma drug nadaljnji izvod, ki v skladu z zakoni države, v kateri je bila šola končana oziroma doktorat pridobljen, nadomestuje izvirno spričevalo; priložiti je treba še tri overjene prevode izvirnika, dvojnika oziroma drugega nadaljnjega izvoda. Za vzgojo in izobraževanje pristojen republiški upravni organ (v nadaljnjem besedilu: upravni organ), visokošolska organizacija oziroma univerza (v nadaljnjem besedilu: visokošolska organizacija), ki nostrificira spričevalo, lahko zahteva še druge dokaze v izvirniku in overjenem prevodu, ki so potrebni za presojo vloge za nostrifikacijo.
3.	člen
Po končanem postopku nostrifikacije se na drugo stran v tujini pridobljenega šolskega spričevala zapiše klavzula o nostrifikaciji.
Če je v tujini »pridobljeno šolsko spričevalo izdano v taki obliki, da na njegovo drugo stran ni mogoče zapisati klavzule o nostrifikaciji, se klavzula vpiše na drugi strani overjenega prevoda izvirnega spričevala in prosilcu izda posebna odločba o nostrifikaciji, ki se šteje za sestavni del izvirnega spričevala.
Posebna odločba o nostrifikaciji se izda prosilcu tudi v primeru, ko se nostrificira več v tujini pridobljenih spričeval in se jim prizna enakopravnost z enim samim spričevalom, oziroma v primeru, ko je moral prosilec za nostrifikacijo opraviti nostrifikacij ske izpite.
4.	člen
Klavzula oziroma odločba o nostrifikaciji mora vsebovati:
1.	ime upravnega organa ali visokošolske organizacije, ki nostrificira spričevalo;
2.	oznako, številko in datum spričevala, ki se nostrificira;
3.	ime šole zavoda ali organa, ki je izdal spričevalo;
4.	ugotovitev, da se spričevalo »nostrificira«;
5.	ugotovitev, kateremu spričevalu, pridobljenemu v naši državi, je nostrificirano spričevalo enakopravno, oziroma v primeru nostrifikacije po 6. členu zakona o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Uradni list SRS, št. 42/72), ugotovitev o stopnji in vrsti pridobljene izobrazbe;
6.	številko in datum nostrifikacije;
7.	žig upravnega organa ali visokošolske organizacije, ki je nostrificirala spričevalo;
8.	funkcijo, ime in podpis odgovorne osebe upravnega organa ali visokošolske organizacije, ki je nostrificirala spričevalo.
5.	člen
Upravni organ ali visokošolska organizacija, ki je nostrificirala v tujini pridobljeno spričevalo, izroči izvirno spričevalo in. en izvod overjenega prevoda prosilcu, dva izvoda pa obdrži; visokošolska organizacija pošlje tretji izvod overjenega prevoda z vpisano klavzulo o nostrifikaciji, oziroma tretji izvod odločbe upravnemu organu.
Visokošolske organizacije obveščajo upravni organ tudi o negativno rešenih zahtevah za nostrifikacijo v tujini pridobljenih šolskih spričeval.
6.	člen
Upravni organ ali visokošolska organizacija, ki nostrificira v tujini pridobljena šolska spričevala, hrani ustrezno dokumentacijo, ki obsega:
—	vlogo prosilca,
—	overjen prevod izvirnega spričevala s klavzulo o nostrifikaciji, če se na overjen prevod vpiše klavzula,
—	izvod odločbe, če se izda odločba o nostrifikaciji,
—	izvod odločbe o nostrifikacijskih izpitih, če se
izda taka odločba,	,
—	drugp dokumente in podatke o pogojih in poteku šolanja v tuji državi ter dokazila o opravljenih nostrifikacijskih izpitih,
7.	člen
Razvid vlog za nostrifikacijo v tujini pridobljenih šolskih spričeval, ki ga vodi upravni organ ali visokošolske organizacije, obsega:
1.	tekočo številko;
2.	datum prejema vloge Za nostrifikacijo;
3.	priimek, ime in rojstne podatke prosilca;
4.	oznako, številko in datum spričevala;
5.	ime šole oziroma zavoda ali organa, ki je izdal spričevalo, ter ime države, v kateri je bilo spričevalo izdano:
6.	številko in datum klavzule oziroma odločbe o nostrifikaciji;
7.	izrek klavzule oziroma odločbe o nostrifikaciji;
8.	opombe.
Visokošolska organizacija, ki pošlje en izvod nostrificiranega spričevala upravnemu organu zaradi vpisa v razvid spričeval, zabeleži to v svojem razvidu v rubriki »opomba«.
8.	člen
Razvid spričeval, ki so jih nostrificirale visokošolske organizacije in ga vodi upravni organ, obsega:
1.	tekočo številko;
2.	ime visokošolske organizacije, ki je nostrificirala spričevalo;
3.	številko in datum klavzule oziroma odločbe o nostrifikaciji;
4.	ime države, v kateri je bilo spričevalo izdano, in ime šole oziroma zavoda ali organa, ki je izdal spričevalo;
5.	oznako, številko in datum spričevala;
6.	priimek in ime 'osebe, katere spričevalo je nostrificirano;
7.	izrek klavzule oziroma odločbe o nostrifikaciji;
8.	opombe.
9.	člen
Upravni organ obvešča pristojne republiške upravne organe drugih republik in pokrajin SFRJ o negativno rešenih zahtevah za nostrifikacijo v tujini pridobljenih šolskih spričeval.
10.	člen
Če se dvomi v izvirnost v tujini pridobljenega šolskega spričevala, ki je predloženo v nostrifikacijo, je organ, pristojen za nostrifikacijo, dolžan izvirnost ugotoviti pri izdajatelju spričevala.
11.	člen
Določbe tega pravilnika se primerno uporabljajo tudi za priznavanje posameznih v tujini končanih razredov v osnovnih in srednjih šolah oziroma letnikov, semestrov, izpitov in podobno, končanih na višjih in visokih šolah v tujini.
12.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o dokumentaciji k prošnji za nostrifikacijo, o vsebini klavzule c nostrifikaciji, o čuvanju dokumentacije in o vodenju evidence nostrificiranih spričeval (Uradni list SRS, št. 8/73).
13.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 612-1/84
Ljubljana, dne 25. septembra 1984.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Pvedsednik
tlr. Tine Zorič 1. r.
1614.
Na podlagi 17. in 19. člena odloka o načinu vrednotenja in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost (Uradni list SRS, št. 8-378/83 in 42-1713/83) ter 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) izdaja direktor Republiške uprave za družbene prihodke ODREDBO
o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi delovnimi
sredstvi opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost
1.	člen
Delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost ter se obdavčujejo po dejanskem dohodku in vodijo evidenco osnovnih sredstev v poslovnih knjigah, opravijo po stanju 31. 12. 1983 revalorizacijo osnovnih sredstev in ugotovijo novo tržno vrednost po naslednjih skupinah osnovnih sredstev in indeksih revalorizacije:
Skupina
osnovnih	Vrsta osnovnih sredstev
sredstev
Indeks
leto pridobitve do 31.12.
1982	1933
1
2
1,06
1,07
2,01
2.04
2.05
2,06
Stavbe iz trdega materiala — armiranega betona, betona, kamna in opeke
Stavbe in druge zgradbe iz kovinskih, lesenih in plastičnih materialov
Vodnogospodarski stroji, in naprave: turbine, vodni kotli, hidrogeneratorji, transformatorji, električni čr-palni in drugi agregati za vodo
Stroji za obdelovanje nekovinskih rudnin (mletje In gnetenje, drobilniki, sita, centrifuge, filtri in drugo) Stroji za obdelovanje kovin (stružnice, brusilniki, vrtalniki, skobeljniki, dolbniki, rezkalniki, stroji za rezanje kovin, za prebiranje, stiskalnice, za kovanje, oblikovanje, valjanje, vlačenje, agregati za varen je, oprema livarn in kovačnic)
Stroji in naprave za proizvodnjo, kemičnih, gumarskih in usnjenih izdelkov ter izdelkov iz plastičnih mas:
.">) za proizvodnjo, elektro, akumulatorjev in baterij ' za proizvodnjo gumijevih izdelkov in Izdelkov iz astičnih mas
c) za proizvodnjo obutve, usnjene in gumijaste galanterije
3
125
125
128	100
127	100
136	100
131	•hO
Vi	0
131	100
4
100
100
1
2
2.07
2.08
2.09
2.10
2,11
2,12
2,14
2,15
2,20
2,21
Stroji in naprave za proizvodnjo gradbenega materiala: oprema za izdelovanje opeke, blokov in strešne opeke, oprema za izdelovanje azbestno cementnih izdelkov, oprema za proizvodnjo drugega gradbenega materiala Stroji za rezanje in obdelovanje lesa: stroji za rezanje hlodov; stroji in naprave za obdelavo lesa ter za izdelovanje pohištva, stavbnih in drugih izdelkov Stroji in naprave za predelavo tekstila: za barvanje preje in drugih surovin tekstilne industrije ter za izdelovanje konfekcije (šivalni stroji, naprave in pripomočki pri krojenju ter druge naprave za dodelavo) Stroji in naprave za predelavo živil: stroji in naprave v mlinih, v pekarnah, za proizvodnjo, kruha, peciva in testenin, za proizvodnjo slaščičarskih izdelkov, za predelavo sadja, grozdja ter zelenjave ter za predelavo in konzerviranje mesa
Stroji in naprave za grafično dejavnost: knjigoveški stroji in drugi tiskarski stroji, naprave za sitotisk za izdelovanje etiket in nalepk ter druge naprave Stroji in naprave na področju kmetijstva, gozdarstva in gradbeništva:
a)	Oprema za poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in za kmetijske storitve (dvoosni in enoosni traktorji, plugi, brane, podrivači, valjarji in ravnalni-ki, freze, škropilniki, atomizerji, trosilniki za umetna gnojila, trosilniki za hlevski gnoj, sejalniki, sadilniki. prekoffelniki in kultivatorji, kombajni in trgalniki. žetveni stroji, izkopalniki, mlatilnice, kosilnikl, zgrab-Ijalniki, obračalniki za seno, stiskalnice in elevatorji, strojne naprave za čiščenje in sortiranje, luščilniki, robkalniki, stroji za pakiranje, močilniki in aspiratorji, krmovezniki in drobilniki, mešalniki in transporterji krme, krmilniki in napajalniki ter druga oprema)
b)	Oprema za živinorejo: (molzni stroji, cisterne za mleko, črpalke in hladilniki za mleko, stroji in naprave za odstranjevanje gnoja v hlevih, varilniki in grelniki, stroji za striženje ovac, stroji za ceditev medu, ventilatorji ter druga oprema za živinorejo)
c)	Oprema za gojitev in lov rib
d)	Stroji in naprave na področju gradbeništva: (bagri, buldožerji, stroji za nakladanje, drobilniki, mlini, sita, mešalniki za beton in malto, separatorji, transporterji, oprema za brušenje teraca, brusilni stroji za parket, druge naprave in orodja v gradbeništvu)
Vozila, ki se uporabljajo za cestni promet: (tovornjaki, priklopniki tovornjakov, vlačilci, osebna tovorna vozila, osebni avtomobili, motorna kolesa, mopedi, kolesa, druga (neomenjena) oprema za cestni prevoz) Sredstva in naprave plovbe
Pisarniški stroji, aparati in potrebščine (pisalni stroji, računski stroji, registrske blagajne, knjigovodski stroji, oprema za snemanje in razmnoževanje pisanega^ tipkanega, tiskanega ali risanega materiala, elektronski računalniki in druga oprema za avtomatsko obdelavo podatkov)
Pohištvo ter stroji, priprave in aparati za splošne in posebne namene:
a) pohištvo pisarniško in drugo; stroji, naprave, aparati in štedilniki za pripravo hrane, peči za ogrevanje; strežna posoda iz kristala in drugega plemenitega materiala: stroji in naprave za kemično čiščenje tekstilnih izdelkov za pranje in sušenje perila, sesalniki za prah, loščilci, infra kremenove svetilke, glasbeni
3	4
124	100
130	100
135	100
127	100
153	100
122 100
122	100
122	100
122 100
131	100
133	100
128 100
1	2	3	4
avtomati, prodajni avtomati, hladilne naprave in hladilni aparati ter druga nenašteta oprema	128	100
b) oprema za opravljanje obrtniških storitev: za izdelavo obrtniških kovinskih predmetov in za popravilo kovinskih predmetov in za popravilo kovinskih izdelkov, za izdelavo in popravilo elektrotehničnih izdelkov, za izdelavo in popravilo lesenih predmetov, za izdelavo in popravilo tekstilnih usnjenih in gumenih izdelkov, za izdelavo živil, za opravljanje brivskih, frizerskih in drugih osebnih storitev ter storitev v gospodinjstvu ter druga oprema za opravljanje obrtniških storitev	128	100
2.	člen
Revalorizacijo sredstev opravijo občani najkasneje de 31. 12. 1984, poročilo o opravljeni revalorizaciji osnovnih sredstev predložijo občinski upravi za družbene prihodke najkasneje do 31. 1. 1985.
Pravice in obveznosti iz rezultata revalorizacije tečejo od 1. 1. 1984.
3.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Ufadnem listu SRS.
Št. 428-4/83
Ljubljana, dne 2. novembra 1984.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1615.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 — prečiščeno besedilo) drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/74), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE
IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnih dohodkov, stopenj prispevkov iz osebnih dohodkov in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za II. polletje 1984 (Uradni list SRS. št. 18/84, 19/84, 21/84, 23/84, 24/84, 26'84, 28/84, 29/84, 30/84, 31/84, 32/84, 33/84)
I.	V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 4 občina Cerknica:
— v stolpcu 9 stopnja 1,13 nadomesti s stopnjo 1,03
	— V	stolpcu	10	stopnja	0,60	nadomesti	S	stop-
njo 0,37								
	— v	stolpcu	11	stopnja	5,40	nadomesti	s	stop-
njo 4,90								
	— v	stolpcu	13	stopnja	0,31	nadomesti	s	stop-
njo	0,28							
	— v	stolpcu	14	stopnja	0,22	nadomesti	s	stop-
njo	0,20							
	— v	stolpcu	15	stopnja	1,12	nadomesti	s	stop-
njo	1,02							
	— v	stolpcu	16	se stopnja 0,56 črta				
	— v	stolpcu	18	stopnja	10,91	nadomesti	s	stop-
njo	10,16							
	— v	stolpcu	19	stopnja	14,46	nadomesti	s	stop-
njo	13,67							
	— v	stolpcu	20	stopnja	10,56	nadomesti	s	stop-
njo	9,81.							
	2. Pri	i zaporedni		številki	5 občina Črnomelj:			
	— v	stolpcu	9 se stopnja		1,00	črta		
	— v	stolpcu	11	stopnja	5,73	nadomesti	s	stop-
njo	6,88							
	— v	stolpcu	15	stopnja	1,15	nadomesti	s	stop-
njo	1,00							
	3. Pri	i zaporedni		številki	11 občina Idrija:			
	— v	stolpcu	5	stopnja	0,50	nadomesti	s	stop-
njo	0,35							
	— v	stolpcu	6 vnese stopnja			0,15		
	— v	stolpcu	9	stopnja	1,25	nadomesti	s	stop-
njo	1,47							
	— v	stolpcu	10	se stopnja 0,22 črta				
	— v	stolpcu	18	stopnja	13,46	nadomesti	s	stop-
njo	13,68							
	— v	stolpcu	19	stopnja	14,29	nadomesti	s	stop-
njo	14,07							
	— v	stolpcu	20	stopnja	12,96	nadomesti	s	štop-
njo	13,33.							
	4. Pri	i zaporedni		številki	13 občina Izola			
	— v	stolpcu	9	stopnja	0,80	nadomesti	s	stop-
njo	1,00							
	— v	stolpcu	11	stopnja	3,50	nadomesti	s	stop-
njo	3,65							
	— v	stolpcu	15	stopnja	1,20	nadomesti-*- s		stop-
njo	0,85.							
	5. Pri	zaporedni		številki	14 občina Jesenice			
	— v	stolpcu	13	stopnja	0,38	nadomesti	s	stop-
njo	0,40							
	— v	stolpcu	14	stopnja	0,51	nadomesti	s	stop-
njo	0,49							
6. Pri zaporedni		številki	30 občina Logatec:			
— v stolpcu	13	stopnja	0,30	nadomesti	S	stop-
njo 0,46						
— v stolpcu	14	stopnja	0,26	nadomesti	s	stop-
njo 0,40						
— v stolpcu	15	stopnja	0,83	nadomesti	s	stop-
njo 0,53.						
7. Pri zaporedni		številki	35 občina Nova		Gorica:	
— v stolpcu 9		stopnja	1,50	nadomesti	S	stop-
njo 1,92						
— v stolpcu	11	stopnja	5,73	nadomesti	s	stop-
njo 6,09				t		
— v stolpcu	13	stopnja	1,08	nadomesti	s	stop-
njo 1,64						
— v stolpcu	15	stopnja	0,98	nadomesti	s	stop-
njo 0,17						
— v stolpcu :	16 se stopnja 0,53 črta					
— v stolpcu	18	stopnja,^ 12,41		nadomesti	s	stop-
njo 12,94						
— v stolpcu	19	stopnja	14,54	nadomesti	s	stop-
njo 14,01						
— v stolpcu	20	stopnja	12,06	nadomesti	s	stop-
njo 12,59.						
8. Pri zaporedni		številki	42 občina Radovljica:			
— v stolpcu	9	stopnja	1,10	nadomesti	s	stop-
njo 1,78						
— v stolpcu	10 :	se stopnja 0,69 črta				
— v stolpcu	11	stopnja	6,25	nadomesti	s	stop-
njo 5,65						
— v stolpcu	13	stopnja	0,33	nadomesti	s	stop-
njo 0,42						
— v stolpcu	14	stopnja	0,45	nadomesti	s	stop-
njo 0,51						
— v stolpcu	15	stopnja	0,87	nadomesti	s	stop-
njo 0,72						
— v stolpcu	16	stopnja	0,70	nadomesti	s	stop-
njo 1,00						
— v stolpcu	18	stopnja	11,10	nadomesti	s	stop-
njo 11,18						
— v stolpcu	19	stopnja	14,69	nadomesti	s	stop-
njo 14,30						
— v stolpcu	20	stopnja	11,10	nadomesti	s	stop-
njo 11,18.						
9. Pri zaporedni		številki	45 občina Sevnica			
— v stolpcu	9	stopnja	1,30	nadomesti	s	stop-
njo 1,93						
— v stolpcu	11	stopnja	5,24	nadomesti	s	stop-
njo 5,92						
— v stolpcu	13	stopnja	0,58	nadomesti	s	stop-
njo 0,53						
— v stolpcu	14	stopnja	0,47	nadomesti	s	stop-
njo 0,42						
— v 'stolpcu	15	stopnja	1,22	nadomesti	s	stop-
njo 1,59						
— v stolpcu	18	stopnja	11,21	nadomesti	s	stop-
njo 12,79						
— v stolpcu	20	stopnja	10,86	nadomesti	s	stop-
n.io 12,44.
10. Pri zaporedni številki 49 obema Slovenske • Konjice:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,18 nadomesti s stopnjo 0,77
—	v stolpcu 11 stopnja 7,00 nadomesti s stopnjo 6,74
—	v	stolpcu	13	stopnja	0,35	nadomesti	s	stop-
njo 0,44
—	v	stolpcu	14	stopnja	0,37	nadomesti	s	stop-
njo 0,42
—	v	stolpcu	15	stopnja	1,08	nadomesti	s	stop-
njo 0,92
—	v stolpcu 16 se stopnja 0,42 črta
—	v stolpcu 18 se stopnja 12,38 nadomesti s stopnjo 11,69
—	v	stolpcu	19	stopnja	15,13	nadomesti	s	stop-
njo 14,71
—	v stolpcu 20 stopnja 12,03 nadomesti s stopnjo 11,34.
11. Pri zaporedni številki 38 občina Piran:
	— v stolpcu	9	stopnja	1,56	nadomesti	s stop-
njo	1,43					
	— v ' stolpcu	10	stopnja	1,10	nadomesti	s stop-
njo 1,16						
	— v stolpcu	11	stopnja	4,00	nadomesti	s stop-
njo 5,27						
	— v stolpcu	13	stopnja	0,72	nadomesti	s stop-
njo	0,87					
	— v stolpcu	14	stopnja	0,35	nadomesti	s stop-
njo	0,41					
	— v stolpcu	15	stopnja	1,22	nadomesti	s stop-
njo	1,03					
	— v stolpcu	16	stopnja	0,92	nadomesti	s stop-
njo	1,92					
	— v stolpcu	18	stopnja	10,15	nadomesti	s stop-
njo	11,31					
	— v stolpcu	19	stopnja	15,32	nadomesti	s stop-
njo	16,38					
	— v stolpcu	20	stopnja	10,15	nadomesti	s stop-
njo	11,31.					
	II. V tabeli !	11. pod A a), b),			in c) »Prispevkov	
iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se:						
	1. Pri zaporedni		številki	4 občina Cerknica:		
	— v stolpcu	3	stopnja	12,36	nadomesti	s stop-
njo	12,92					
	— v stolpcu	4	stopnja	0,28	nadomesti	s stop-
njo	0,25					
	— v stolpcu	6	stopnja	14,14	nadomesti	s stop-
njo	14,67.					
	2. Pri zaporedni		številki	7 občina Dravograd:		
	— v stolpcu	3	stopnja	8,53	nadomesti	s stop-
njo	9,73					
	— v stolpcu ,6		stopnja	10,29	nadomesti	s stop-
njo 11,49.						
	3. Pri zaporedni		številki	9 občina Grosuplje:		
	— v stolpcu	3	stopnja	10,37	nadomesti	s stop-
njo	16,17					
	— v stolpcu	4	stopnja	0,22	nadomesti	s stop-
njo	0,45					
	—r V Stolpcu	6	stopnja	12,09	nadomesti	s stop-
njo	18,12.					
	4. Pri zaporedni		i številki	13 občina Izola:		
	— v stolpcu	3	stopnja	10,55	nadomesti	s stop-
njo	12,55					
	— v stolpcu	6	stopnja	12,43	nadomesti	s stop-
njo 14,43.
5.	Pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica:
—	v	stolpcu	3	stopnja	10,05	nadomesti	s	stop-
njo 14,20
—	v	stolpcu	6	stopnja	11,78	nadomesti	s	stop-
njo 15,93.
6.	Pri zaporedni številki 42 občina Radovljica:
— V	stolpcu	3	stopnja	8,50	nadomesti	s	stop-
njo 14,15
—	v	stolpcu	4	stopnja	0,29	nadomesti	s	stop-
njo 0,35
—	v	Stolpcu	6	stopnja	10,29	nadomesti	s	stop-
njo 16,00.
7.	Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica:
—	v	stolpcu	3	stopnja	12,70	nadomesti	s	stop-
njo 15,00
—	v	stolpcu	4	stopnja	0,37	nadomesti	s	stop-
njo 0,42
—	v	stolpcu	6	stopnja	14,57	nadomesti	s	stop-
njo 16,92.
8.	Pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice:
—	v	stolpcu	3	stopnja	12,55	nadomesti	s	stop-
njo 6,55
—	v	stolpcu	4	stopnja	0,26	nadomesti	s	stop-
njo 0,50
—	v	stolpcu	6	stopnja	14,31	nadomesti	s	stop-
njo 8,55.
9.	Pri zaporedni številki 38 občina Piran:
—	v	stolpcu	4	stopnja	0,28	nadomesti	s	stop-
njo 0,24
—	v	stolpcu	6	stopnja	10,94	nadomesti	s	stop-
njo 10,90.
III.	V tabeli pod B c) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 7 občina Dravograd:
—	v stolpcu 5 se stopnja črta
—	v	stolpcu	6	stopnja	0,55	nadomesti	s	stop-
njo 0,50.
2.	Pri zaporedni številki 13 občina Izola:
—	v	stolpcu	5	stopnja	0,03	nadomesti	s	stop-
njo 0,025
—	v	stolpcu	6	stopnja	0,53	nadomesti	s	stop-
njo 0,525.
IV.	Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-16/83
Ljubljana, dne 9. novembra 1984.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov, L r.
1616.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 33. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka
in za delitev sredstev za osebne dohodke v delovni organizaciji Agrokombinat Maribor, po javni glavni obravnavi dne 22. 10. 1984
odločilo :
Razveljavijo se določbe 33. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v delovni organizaciji Agrokombinat Maribor z dne 23. 1. 1978.
( Obrazložitev
Sodišče združenega dela SR Slovenije je s predlogom začelo postopek za oceno zakonitosti določb 33, člena v izreku te odločbe navedenega samoupravnega sporazuma, s katerimi je določeno, da pripada delavcu, ki gre v redni ali invalidski pokoj zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti, solidarnostno doplačilo zadnjih 12 mesecev pred upokojitvijo in da so v primeru delavčeve smrti do tega doplačila upravičeni njegovi svojci. Po mnenju predlagatelja so tg določbe v nasprotju s 126. členom zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76 in 57/83) in s 73. členom zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Uradni list SFRJ, št. 21/82).
Ustavno sodišče je v postopku ugotovilo:
Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarno"'!' delavcev v združenem delu osebni dohodek, ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije. Delavci v temelj ni organizaciji določajo osnove in merila za delitev sredstev, namenjenih za njihove osebne dohodke (22. in 23. člen ustave SR Slovenije, 126.—129 č'en zakona o združenem delu). Del osebnega dohodka na podlagi minulega dela uveljavlja v.temeljni organizaciji vsak delavec, ki je s svojim delom in upravljanjem prispeval k rezultatom gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Pri določanju osnov in meril za ugotavljanje prispevka k rezultatom gospodarjenja z družbenimi sredstvi morajo delavci v temeljni organizaciji vrednotiti prispevek delavca, čigar zmožnost za delo je med trajanjem delovnega razmerja opešala zaradi povečane intenzivnosti dela ali zaradi drugih delovnih pogojev (70. in 73. člen zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu).
Z izpodbijanimi določbami 33. člena samoupravnega sporazuma je bil na podlagi domnevane zmanjšane delovne zmožnosti delavca, ki gre v redni ali invalidski pokoj, uveden solidarnostni dodatek za določen čas pred njegovo upokojitvijo, v višini, ki je bila vnaprej določena in odvisna samo od dolžine delavčeve delovne dobe. Takšno zviševanje osebnega dohodka delavca v točno določenem času pred njegovo upokojitvijo in ne da bi bil predhodno po osnovah in merilih, določenih v temeljni organizaciji, ugotovljen delavčev zmanjšani oziroma manjši delovni prispevek od pričakovanega, ne pomeni uresničevanja načela solidarnosti v smislu 73. člena zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu.
V	svojih samoupravnih splošnih aktih uporabijo delavci pri urejanju področja nagrajevanja načelo
solidarnosti tako, da posebej vrednotijo prispevek delavca, čigar zmožnost za delo je med trajanjem delovnega razmerja opešala zaradi povečane intenzivnosti dela ali zaradi drugih delovnih pogojev, upoštevajoč seveda kriterije, ki jih določa zakon, ter merila, določena z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom. Pri tem pa delavci teh razmerij ne morejo urediti tako, da se vsem delavcem v temeljni organizaciji združenega dela, v določenem obdobju pred njihovo upokojitvijo in ne glede na to, ali je njihova zmožnost za delo zmanjšana ali ne in ali dosegajo pričakovane rezultate ali ne, osebni dohodek poveča zgolj zaradi upokojitve, za v naprej določeno število točk. Takšna ureditev je v nasprotju z zakonom.
Ob navedenih ugotovitvah je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave Socialistične republike Slovenije in prvega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/70) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
Št. U I 3/84-20
Ljubljana, dne 22. oktobra 1984.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
1647.
Ustavno sodišče SR Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine mesta Ljubljane o sprejetju urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica, na seji dne 25. 10. 1984
odločilo:
Razveljavi se odlok Skupščine mesta Ljubljane o sprejetju ' urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica (Uradni list SRS, št. 12/78, 28/83 in 18/84). .
Obrazložitev
Občani iz Tacna so vložili pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica. Menili so, da odlok ni v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, ker občina ni sprejela prostorskega plana ter določila zemljišča za kmetijske namene.
Ustavno sodišče je s sklepom z dne 12. 11. 1981 pobudo sprejelo in začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenega odloka.
Ustava SR Slovenije v 102. členu določa, da so zemljišča dobrine splošnega pomena pod posebnim varstvom in se u po nabijajo pod pogoji in na način, kot to določa zakon. Po 103. členu ustave je treba vsako zemljišče izkoriščati v skladu s splošnimi, v za-
konu določenimi pogoji, s katerimi se zagotavlja njihovo smotrno izkoriščanje in drugi splošni interesi.
Po ugotovitvi, da Skupščina občine Ljubljana Siska ni sprejela prostorskega plana po 10. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list ‘SRS, št. 20/73), ki je bil v veljavi v času sprejemanja odloka, niti ni k urbanističnemu načrtu dala soglasje kmetijska zemljiška skupnost po določbi 113. člena navedenega zakona, je ustavno sodišče s sklepom z dne
24.	12. 1981 določilo Skupščini mesta Ljubljane rok do 30. 6. 1982, v katerem naj bi sama uskladila odlok z zakonom. O zadevi je bila opravljena javna razprava dne i 23. 1. 1984. Po javni razpravi je bil na predlog skupščine mesta ponovno določen rok za uskladitev odloka z zakonom. Ta rok je potekel 30. 7. 1984.
Med tem časom, ko pri ustavnem sodišču teče postopek za uskladitev odloka z zakonom, so 'bile uveljavljene spremembe in dopolnitve zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81). Po 141. členu tega zakona ni bila dopustna sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča do sprejema prostorskega dela družbenega plana občine o razvrstitvi zemljišč za potrebe kmetijstva in gozdarstva. Skupščina občine Ljubljana Šiška je sicer sprejela družbeni plan, vendar ima v karti »Gozdna in kmetijska zemljišča ter urbanistična dokumentacija« na območju obravnavanega urbanističnega načrta označene površine, na katerih je še potrebno usklajevati interese, ker so na istih površinah območja interesov samoupravne stanovanjske skupnosti, komunalne skupnosti in kmetijske zemljiške skupnosti.
Z uveljavitvijo zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82) je prenehala veljati navedena določba 141. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. Zakon je predpisal da zaradi varovanja kmetijskih zemljišč, ni dovoljena sprememba namembnosti zemljišč do sprejetja družbenih planov občin, vključno s prostorskim delom, usklajenih z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in s tem zakonom (1 člen). Občinska skupščina izdela oziroma uskladi družbeni plan, vključno s prostorskim delom, z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slbvenije in s tem zakonom ter obvesti o tem Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. V občini, kjer je že sprejet družbeni plan, vključno s prostorskim delom, se ta plan ne sme izvajati, dokler ga občinska skupščina ne uskladi po določbah tega zakona in o tem obvesti Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (7. člen), ki oceni usklajenost družbenega plana (8. člen).
Skupščina občine Ljubljana Šiška je na sejah zborov dne 31. 5. 1983 sprejela sklep o uskladitvi družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1981—1985 z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 23/83); Izdelan je tudi družbeni plan občine Ljubljana Šiška, vendar je Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovil, da prostorske sestavine družbenega plana občine Ljubljana šiška niso usklajene z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti ter družbeni plan vrnil občini v spremembe in dopolnitve.
Glede veljavnosti urbanističnih načrtov7, ki so bili sprejeti po zakonu o urbanističnem planiranju, je v
tretjem odstavku 54. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) določeno, da se lahko uporabljajo do sprejetja prostorskih izvedbenih aktov po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, vendar najdalj do 30. 12. 1990, tiste sestavine urbanističnih načrtov, ki se nanašajo na 4., 5. in 6. točko drugega odstavka 7. člena zakona o urbanističnem planiranju, kolikor niso v nasprotju s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine, sprejetega v skladu s tem zakonom. Navedene sestavine urbanističnih načrtov so: načrt osnovnega propietnega omrežja, načrt osnovnega omrežja komunalnih objektov in naprav ter načrt osnovnih rešitev vodnogospodarskih ureditev.
Skupščina mesta Ljubljane je sprejela odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica (Uradni list SRS, 28/83), s katerim je iz urbanističnega načrta izločila območja naselij Vikrče in Zavrh ter ju priključila urbanističnemu načrtu Medvod. Z odlokom o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne in Rašica (Uradni list SRS, št. 18/84) je skupščina mesta v urbanističnem načrtu vključila površine za rekreacijo.
Na podlagi vsega navedenega ustavno sodišče ugotavlja, da odlok o sprejetju urbanističnega načrta za območje naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica ni bil sprejet v skladu s tedaj veljavnim zakonom o kmetijskih zemljiščih. Kljub temu, da rok zš uskladitev odloka z zakonom teče že od 24. 12. 1981, neustavnost in nezakonitost še. ni odpravljena. Občina Ljubljana Šiška ni sprejela prostorskega dela družbenega piana občine po določbi 141. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, s katerim bi bili usklajeni interesi izrabe prostora za območje obravnavanega urbanističnega načrta. Sprejet tudi še ni družbeni plan, vključno s prostorskim delom, skladno z določbami zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Za urbanistične načrte, ki so bili sprejeti na podlagi zakona o urbanističnem planiranju, pa velja navedena določba 54. člena zakona o urejanju prostora.
Na podlagi navedenih ugotovitev je ustavno sodišče po 413. členu ustave SR Slovenije in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 37/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki: dr. Mara Bester, Tone Bole, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
Št. Ul 9/81-61
Ljubljana, dne 25. oktobra 1984.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
1618.
Na podlagi 27. člena statuta Skupnosti pokojninskega in ' invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 9. novembra 1984 sprejela
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah sklepa o najnižji in najvišji pokojninski osnovi
I
Drugi odstavek I. točke sklepa o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 10 84) se spremeni tako, da se znesek »56.602,30 din« nadomesti z zneskom »63.906,50 din«.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
št. 01000-15
Ljubljana, dne 9. novembra 1984.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Rudi Bregar 1 r.
1619.
Na podlagi drugega odstavka 30 člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ. št. 23/82 in 77/82) v zvezi s 1. točko 205. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 9. novembra 1984 sprejela
SKLEP
o akontativni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1983
I
V	skladu z drugim odstavkom 30. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalid-■kega zavarovanja se od 1. januarja 1985 dalje akon-tativno uskladijo starostne, invalidske in družinske pokojnine tako, da se povečajo za 15 %>.
Upoštevaje izvedene uskladitve pokojnin med letom in uskladitev pokojnin v višini, določeni v prvem odstavku te točke, znaša skupno povečanje pokojnin glede na porast nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih na območju republike v 1984. letu 42,04892 %> od 1. januarja 1985 dalje.
II
Uskladijo se vse pokojnine, razen pokojnin, pri katerih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja iz leta 1984 ter pokojnin, pri katerih so se osebni do-
hodki oziroma osnove zavarovanja, pri izračunu pokojninske osnove valorizirale na leto 1983, ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine.
III
Po prvem odstavku I. točke tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene po 29. členu statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o spremembi in dopolnitvi sklepa o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 17/84) ne glede na to, kateri osebni dohodek ali osnova zavarovanja je bila kot zadnja upoštevana za izračun dejanske pokojninske osnove teh pokojnin ter ne glede na leto, na katero so se valorizirali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu dejanske pokojninske osnove.
Po prvem odstavku I. točke tega sklepa se uskla- -dijo tudi pokojnine, odmerjene v skladu z drugim odstavkom 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) od polovice zneska najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o spremembi in dopolnitvi sklepa o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 17/84) ne glede na to, kateri osebni dohodek ali osnova zavarovanja je bila kot zadnja upoštevana za izračun dejanske pokojninske osnove teh pokojnin ter ne glede na leto, na katero so se valorizirali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu dejanske pokojninske osnove.
IV
Za odstotek povečan,ja iz prvega odstavka I. točke tega sklepa se uskladijo v skladu s 102. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi vse pokojnine borcev NOV pred 9. 9 1943 oziroma do 13. 10. 1943, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove.
V
Pokojnine kmetov borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943. ki so se upokojili kot zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člena zakona o ^pokojninskem in invalidskem, zavarovanju (Uradni list SRS. št. 27/83) znašajo od 1. januarja 1985 najmanj 15.561,98 din, torej toliko, kot najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo po vseh uskladitvah pokojnin glede na gibanja nominalnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev v letu 1984.
Znesek pokojnine, določen v prvem odstavku te točke, pripada od 1. januarja 1985 v skladu s tretjim odstavkom 150. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi uživalcem pravic, uveljavljenih do 31. decembra 1983 po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82) — borcem NOV pred 9.9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in njihovim zakoncem.
VI
Pokojnine z varstvenim dodatkom se uskladijo tako, da se za odstotek povečanja iz prvega odstavka I. točke tega sklepa poveča znesek pokojnine, varstveni dodatek pa na novo odmeri od osnove, določene ob upoštevanju najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, določene v sklepu o spremembah in dopolnitvah sklepa o najnižji pokojnini za polno
pokojninsko dobo (Uradni list SRS, št. 17/84), povečane za skupni odstotek povečanja pokojnin, ugotovljen v drugem odstavku I. točke tega sklepa.
Na način iz prvega odstavka te točke se uskladijo tudi pokojnine z varstvenim dodatkom, odmerjene po 29. členu statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o • spremembi in dopolnitvi sklepa o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 17/84).
Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri katerih je bil za izračun pokojninske osnove upoštevan osebni dohodek oziroma zavarovalne osnove iz leta 1984 oziroma so bili osebni dohodki oziroma zavarovalne osnove pri izračunu pokojninske osnove valorizirani na leto 1983, ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine, se ne uskladijo, temveč se varstveni dodatek na novo odmeri od osnove, določene ob upoštevanju najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, določene v sklepu o spremembah in dopolnitvah sklepa o najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list SRS, št. 17/84), povečane za skupen odstotek povečanja pokojnin, ugotovljen v drugem odstavku I. točke tega sklepa.
VII
Po prvem odstavku I. točke tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti. *
VIII
Uskladijo se zneski pokojnin, ki gredo upokojencem za mesec december 1984.
Uskladitev pokojnin se opravi po uradni dolžnosti.
IX
Odstotek povečanja pokojnin po prvem odstavku I. točke tega sklepa se upošteva pri dokončni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1985, ki bo izvedena v prvem četrtletju leta 1985 na podlagi uradnih podatkov o gibanju nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji v letu 1984.
X	\
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 01000-15
Ljubljana, dne 9. novembra 1984.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Rudi Bregar 1. r.
1620.
Na podlagi prvega odstavka 30. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82 in 77/82), 26. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83) in 113. člena v zvezi s 1. točko 205. člena statuta Skupnosti pokojnin-
skega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 9. novembra 1984 sprejela
SKLEP
o ponovni uskladitvi pokojnin med letom
I
V skladu s prvim odstavkom 30. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 26. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in 113. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji se od 1. januarja 1984 dalje ponovno Uskladijo starostne, invalidske in družinske pokojnine tako, da se povečajo še za 4 %>.
Upoštevaje uskladitev pokojnin med letom po sklepu o uskladitvi pokojnin med letom (Uradni Ust SRS, št. 17/84) in sklepom o ponovni uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list SRS, št. 30/84), znaša skupno povečanje pokojnin med letom 23,5208%) od
1.	januarja 1984 dalje.
II
Uskladijo se vse pokojnine, razen pokojnin, pri Katerih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja iz leta 1984 ter pokojnin, pri katerih so se osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu pokojninske osnove valorizirale na leto 1983,' ne glede na to, katero obdobje je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine.
III
Po prvem odstavku I. točke tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene po 29. členu statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o spremembi in dopolnitvi sklepa o najnižji in najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 17/84) ne■ glede na to. kateri osebni dohodek ali osnova zavarovanja je bila kot' zadnjg upoštevana za izračun dejanske pokojninske osnove teh pokojnin ter ne glede na leto, na katero so se valorizirali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu dejanske pokojninske osnove.
Po prvem odstavku I. točke tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v skladu z drugim odstavkom 116. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS. št. 27/83) od polovice zneska najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o spremembi in dopblnitvl sklepa o najnižji In najvišji pokojninski osnovi (Uradni list SRS, št. 17/84) ne glede na to, kateri osebni dohodek ali osnova zavarovanja je bila kot zadnja upoštevana za izračun dejanske pokojninske osnove teh pokojnin ter ne glede na leto, na katero so se valorizirali osebni dohodki oziroma osnove zavarovanja pri izračunu dejanske pokojninske osnove.
IV
Za odstotek povečanja iz prvega odstavka I. točke tega sklepa se uskladijo v skladu s 102. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi vse pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do
13. 10. 1943, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove.
V
Pokojnine kmetov borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, ki so se, upokojili kot zavarovanci iz tretjega odstavka 10. člena in 11. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št 27/83) znašajo od 1. januarja 1984 najmanj 13.532,16 din, torej toliko, kot najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo po treh' uskladitvah pokojnin med letom.
Znesek pokojnine, določen v prvem odstavku te točke, pripada od 1. januarja 1984 v skladu s tretjim odstavkom 150. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi uživalcem pravic, uveljavljenih do 31. decembra 1983 po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 in 1/82) — borcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in njihovim zakoncem.
VI
Pokojnine z varstvenim dodatkom se uskladijo tako, da se za odstotek povečanja iz prvega odstavka
I.	točke tega sklepa poveča znesek pokojnine, varstveni dodatek pa na novo odmeri od osnove, določene ob upoštevanju najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. določene v sklepu o spremembah in dopolnilvah sklepa o najnižii pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list SRS, št. 17 84), povečane za skupni odstotek povečanja pokojnin med letom, ugptovljen v drugem odstavku I. točke tega sklepa.
Na način iz prvega odstavka te točke se uskladijo tudi pokojnine z varstvenim dodatkom odmerjene po 29. členu statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji od najnižje pokojninske osnove, določene v sklepu o spremembi in dopolnil vi sklepa o nninižii in nn j višji pokojninski osnovi tUradni list SRS. št. 17 84).
Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri katerih je bil za izračun pokojninske osnove upoštevan osebni dohodek oziroma zavarovalne osnove iz leta 1934 oziroma so bili osebni dohodki oziroma zavarovalne osnove pri izračunu pokojninske osnove valorizirani na leto 1983. ne glede na to. katero obdobje je b!lo podlaga za izračun pokojninske osnove in odmero pokojnine, se ne uskladijo, temveč se varstveni dodatek na novo odmeri od osnove, določene ob upoštevanju najnižje pokojnine z.a polno pokojninsko dobo, določene v sklepu o spremembah in dopolnitvah sklepa o najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo (Uradni list SRS, Št. 17/84), povečane za skupen odstotek povečanja pokojnin med letom, ugotovljen v drugem odstavku I. točke tega sklepa.
VII
Po prvem odstavku I. točke tega sklepa se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po določbali mednarodnih sporazumov o socialni varnosti.
VIII
Uskladijo se zneski pokojnin, ki so upokojencem pripadali za mesec januar 1984, povečani za odstotek povečanja pokojnin po sklepu o uskladitvi pokojnin med letom (Uradni list SRS, št. 17/34) in sklepu o ponovni uskladitvi pokojnin med letom
(Uradni list SRS, št. 30/84). Uskladitev se opravi po
uradni dolžnosti, razlika za nazaj pa se obračuna z izplačilom pokojnin za mesec december 1984.
IX
Odstotek povečanja pokojnin po tem sklepu se upošteva pri dokončni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1935.
X
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01000-15
Ljubljana, dne 9. novembra 1984.
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega • zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Rudi Bregar 1. r.
1621.
Na podlagi prvega odstavka- 8. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št; 53/76) in 21. člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 193! —1985 (Uradni list SRS, št. 5 81) skleneta Skupnost otroškega varstva Slovenije in Zadružna zveza Slovenije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spretnem bali samoupr .vncga spcražlinn o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta
1.	člen
V	samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 7/82, 17/82 in 1/83) se v 1. členu črta besedilo:. »minimalni življenjski strošek na delavca, ki ga dvakrat na leto, v maju in septembru objavi z odredbo Zavod SR Slovenije za statistiko«, in nadomesti z besedilom -najnižji znesek, ki na podlagi zakona zagotavlja materialno in socialno varnost delavca«.
2.	člen
V	2. členu se črta besedilo »minimalni življenjski strošek na delavca, ki ga dvakrat na leto, v maju in septembru, objavi z odredbo Zavod SR Slovenije za statistiko«, in nadomesti z besedilom »najnižji znesek, ki na podlagi zakona zagotavlja materialno in socialno varnost delavca«.
3.	člen
Ta samoupravni sporazum prične veljati z dnem, ko je objavljen v Uradnem listu SRS.
St. 19-1-02-34-4
Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije
Nada Mikič-Bulc 1. r.
Predsednik upravnega odbora
Zadružne zveze Slovenije Leon Frelih 1. r.
ORGANI S N ORGANIZACIJE V OBČINI
BRKZiCE
1622.
Na podlagi določila prvega odstavka 601. člena zakona o združenem delu, 14, člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8 82) tet 6. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti Brežice za obdobje 1981 —1985 je skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti Brežice na 24. seji 30. oktobra 1984 sprejela
SKLEP
o znižanju stopnje prispevka za komunalno dejavnost na ravni Samoupravne komunalne interesne skupnosti Brežice od 1. 11. 1984 do 31. 12. 1984
I
Prvi odstavek 1. točke ugotovljenega sklepa o uvedbi in stopnji komunalnega prispevka v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti Brežice (Uradni list SRS, št. 16/81) se. spremeni tako, da se glasi:
»Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih ■ plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti Brežice, bodo združevali v Samoupravno interesno skupnost za komunalno In <’°stno dejavnost Brežice
namenska sredstva v višini 0,90 % na bruto osebne dohodke«.
II
Stopnja prispevka za komunalno dejavnost na ravni Samoupravne 'komunalne interesne skupnosti Brežice velja za obdobje od 1. 11. 1984 do 31. 12. 1984.
III
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Brežice, dne 30, oktobra 1984.
Predsednik
skupščine SKIS Brežice
Stanko Klemenčič 1. r.
CELJE
1623.
Skupščina občine Celje je po 43. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) na seji zbora združenega dela, seji zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora dne 30. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o uporabi sredstev rezerve občine Celje
1. člen
Iz sredstev rezerve občine Celje se uporabi 3,000.000 dinarjev za delno povrnitev škode na poljščinah, ki jo je povzročila toča dne 19. 7. 1984 in 23. 7. 1984.
Izvršni svet Skupščine občine Celje se pooblašča, da določi merila za uporabo sredstev iz prvega odstavka tega člena.
•	2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št.: 402-16/84
Celje, dne 30. oktobra 1984.
<	Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
1624.
Skupščina občine Celje je po 13. členu zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. septembra 1984 sprejela
ODLOČBO
o opustitvi Slovenskega pokopališča v Celju
1.	člen
Opusti se Slovensko pokopališče v Celju (na Golovcu) iz higiensko-tehničnih razlogov.
2.	člen
Zadnji zemeljski pokop na Slovenskem pokopališču je bil 26. marca 1951, v grobnici pa 22. marca 1983.
3.	člen
Občani, ki želijo posmrtne ostanke iz zemeljskih grobov in grobnic prenesti na drugo pokopališče, lahko to storijo' na svoje stroške do 31. decembra 1985, v skladu s 27. členom odloka o pokopališkem redu (Uradni vestnik Celje, št. 13/76).
Zaradi pomanjkanja prostora na mestnem pokopališču Mirna pot je možno na tem pokopališču pridobiti samo žarni grob.
4.	člen
Prekopi, prevozi in pokopi se opravijo v skladu s predpisi, opravi pa jih Komunala Celje — TOZD Pokopališka služba.
5.	člen
Po spremembi namembnosti pokopališča bodo posebej zaščitene grobnice, ki predstavljajo kulturno, zgodovinsko in umetniško vrednost.
O teh grobnicah vodi posebno evidenco Zavod za spomeniško varstvo v. Celju v sodelovanju z Zgo-
dovinskim arhivom in Zgodovinskim društvom v Celju.
6.	člen
Grobnice, ki bodo ostale zaradi vrednot, navedenih v- prejšnjem členu, mora pregledati gradbenik — statik glede pohodnosti in predpisati pogoje sanacije.
t	7. člen
Grobnice, ki ne bodo ohranjene na podlagi 6. člena te odločbe in občani ne bodo prenesli posmrtnih ostankov v skladu s 4. členom te odločbe, bo strokovno pooblaščena organizacija zasula v skladu s sanitarno-tehničnimi predpisi.
8. člen
Odločba se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 352-45/83
Celje, dne 27. septembra 1984.
Predsednik
& Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
1625.
Na podlagi drugega odstavka 65. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih ’ (Uradni list SRS. št. 24/79, 12/82) in 80. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) sklenejo Skupščine občin: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah. Velenje in Žalec
SPORAZUM
o ustanovitvi medobčinske inšpekcije parnih kotlov
1.	člen
Ustanovi se medobčinska inšpekcija parnih kotlov za občine: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec.
2.	člen
Medobčinska inšpekcija parnih kotlov je organizacijsko v sestavu občinskega inšpektorata občine Celje, v Celju.
3.	člen
V medobčinski inšpekciji parnih kotlov so siste: mizirana dela in naloge za 1,5 delavcev — inšpektorjev.
4.	člen
Medobčinska inšpekcija parnih kotlov nadzoruje, kako organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in posamezniki pri svojem delu upoštevajo zakone, standarde, tehnične normative, norme kakovosti proizvodov in storitev ter druge predpise, družbene dogovore in samoupravne sporazume in druge samoupravne splošne akte, ki veljajo za področje termoenergetike, naftnih in plinovodnih omrežij in tlačnih posod pri projektiranju, izgradnji in
uporabi ter racionalnem ravnanju s toplotno energijo, ki niso v pristojnosti republiške inšpekcije parnih kotlov.
5.	člen
Medobčinska inšpekcija parnih kotlov opravlja naloge s svojega delovnega področja na območju posamezne občine kot inšpekcija te občine.
6.	člen
Medobčinska inšpekcija je odgovorna vsaki skupščini občine, ki jo je ustanovila, in njenemu izvršnemu svetu za opravljanje nalog.
7.	člen
Sredstva za delo medobčinske inšpekcije parnih kotlov zagotovijo podpisnice sporazuma v svojih proračunih in jih trimesečno nakazujejo, po izdanih računih, v korist računa »dohodki občinskih upravnih organov občine Celje«.
Višina potrebnih sredstev za delo medobčinske inšpekcije parnih kotlov bo določena za vsako leto posebej ob upoštevanju:
—	bruto osebnega dohodka medobčinskih inšpektorjev,
—	prispevkov in davkov iz dohodka (osnova bruto OD),
—	20% prispevka za materialne stroške (osnova bruto OD),
—: sredstev za sklad skupne porabe (regres za prehrano, regres za letni dopust in druge namene) v višini, ki jo dovoljuje dogovor.
8.	člen
Delež posamezne občine za delo medobčinske inšpekcije parnih kotlov je sorazmeren številu postrojev in naprav ter drugih v področje spadajočih pogonskih in delovnih sredstev na območju občine. Dokler ne bo drugih podatkov o številu postrojev in naprav ter drugih v področje spadajočih pogonskih in delovnih sredstev za posamezno občino, bodo podpisnice sporazuma upoštevale podatke republiškega inšpektorata oarnih kotlov SRS, ki so razvidni iz pregleda ob-:&ktov in naprav št. 314-01/83-28 z dne 21. 12. 1983.
Podpisnice tega sporazuma zagotavljajo, za delovanje medobčinske inšpekcije parnih kotlov, finančna sredstva v naslednjih deležih (odstotkih) letno dogovorjenih sredstev:
Občina	•/.
Celje	36,68
Laško	6,66
Mozirje	3.33
Slovenske Konjice	6,66
Šentjur - pri Celju	3,33
Šmarje pri Jelšah	13,34
Velenje	20,00
Žalec	10,00
To razmerje, obveznosti financiranja delovanja medobčinske inšpekcije parnih kotlov za občine celjskega območja, se sporazumno med podpisnicami spremeni v primeru, ko podpisnice ugotove, da se je povečala oziroma zmanjšala obveznost opravljanja inšpekcijskega nadzora, v posamezni občini. Pobudo za
postopek spremembe oziroma dopolnitve razmerja, obveznosti zagotavljanja višine finančnih sredstev po občinah, poda svetu občin celjskega območja podpisnica tega sporazuma ali medobčinska inšpekcija parnih kotlov.
Zahtevek za višino potrebnih sredstev za delo medobčinske inšpekcije parnih kotlov se predloži pristojnim upravnim organom za proračun občine do 1. 12. za naslednje leto.
9.	člen
Potne stroške (stroške za prevoz, dnevnice, stroški za nočitev) izplačuje delavcu medobčinske inšpekcije parnih kotlov občina, za katero je službeno potovanje opravljeno. Pri tem je upoštevati, da je delež medobčinske inšpekcije parnih kotlov v občinskem inšpektoratu občine Celje, v Celju.
10.	člen
Administrativno tehnična opravila za medobčinsko inšpekcijo parnih kotlov opravljajo:
—	občinski inšpektorat občine Celje
—	upravni orga"ni za inšpekcijske zadeve drugih podpisnic sporazuma, kadar to narekuje opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo v posamezni občini.
11.	člen
Medobčinska inšpekcija parnih kotlov začne z delom po sprejetju delavcev — inšpektorjev v delovno razmerje.
12.	člen
Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas.
13.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejema po enakem postopku kot sporazum.
»	14. člen
Sporazum začne veljati z dnem, ko ga sprejmejo vse skupščine občin. Sklep o sprejetju tega sporazuma se v izvodu dostavi svetu občin celjskega območja.
15.	člen
Sporazum o ustanovitvi medobčinske inšpekcije parnih kotlov za občine celjskega območja se po sklenitvi objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
16.	člen
Ta sporazum* so sprejele skupščine občin celjskega območja:
Dne 7. junija 1984.
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
Dne 24. marca 1984.
Predsednik Skupščine občine Laško
*	Franc Lipoglavšek 1. r.
Dne 22. maja 1984.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
Dne 24. maja 1984.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
Dne 16. februarja 1984.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Peter Knez 1. r.
Dne, 17. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek 1. r.
Dne 24. aprila in 10. maja 1984.
Predsednik Skupščine občine ' Velenje
Janez Basle 1. r.
Dne 26. marca 1984.
'	Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
1626.
Na podlagi 82. člena zakona o*stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 13/81) in 43. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje (Uradni list SRS, št. 23/82) je sprejela skupščina te skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 23. oktobra 1984
SPREMEMBO STATUTA Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje
1. člen
Spremeni se 41. člen. statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje tako, da glasi:
»•Pri odboru za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini deluje komisija za poslovne prostore, ki šteje osem članov.
V komisijo imenuje odbor po enega člana iz OK svetov potrošnikov, iz OK zp urejanje prostora in varstvo okolje, iz OK za družbenoekonomski razvoj, iz Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje — D S G, iz zavoda za planiranje in izgradnjo, iz poslovne skupnosti za gostinstvo in turizem, iz poslovnega združenja Formator Celje in iz Obrtnega združenja.
Naloge in pristojnosti komisije za poslovne prostore so naslednje:
—	oblikuje politiko oddajanja in najemanja poslovnih prostorov v družbeni lastnini,
—	odloča o namembnosti poslovnih prostorov v družbeni lastnini pred njihovo oddajo in najemom,
—	pripravlja osnove in merila za usmerjene javne natečaje za oddajo poslovnih prostorov v družbeni lastnini,
—	daje mnenja o namembnosti poslovnih prostorov na začasnih lokacijah, v montažnih in premičnih objektih,
—	izvaja in nadzira politiko oddajanja in najemanja poslovnih prostorov v družbeni lastnini.
Podrobneje bodo naloge in pristojnosti komisije za poslovne prostore določene s posebnim samoupravnim splošnim aktom stanovanjske skupnosti«.
2.	člen
Sprememba statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednica
skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje
Jožica Kovačič 1. r.
1627.
Na podlagi 12. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje je zbor uporabnikov skupščine te skupnosti sprejel na seji dne 23. oktobra 1984
PRAVJUN I K
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje
1.	člen
Besedilo pete alinee 5. člena pravilnika o osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje (Uradni list SRS. št. 5/83. v nadaljnjem besedilu: pravilnik) se črta in se nadomesti z novim besedilom:
»—. občanom, ki ne delajo v organizacijah združenega dela in zato ne morejo uveljavljati pravico do družbenega stanovanja kot pravico iz dela,
— mladim družinam«.
2.	člen
Besedilo 5. člena pravilnika postane prvi odstavek tega člena in se mu doda nov drugi odstavek z naslednjim besedilom:
»Za mlade družine se štejejo tiste družine, v katerih nihče od zakoncev ni starejši od 30 let, ki imajo najmanj enega otroka, v katerih je vsaj en zakonec zaposlen in pri katerih skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, dosežen v preteklem letu, ne presega 70 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlehega v SR Sloveniji v preteklem letu«.
3.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objgvi v Uradnem listu SRS.
Predsednik zbora uporabnikov skupščine Samoupravne ■ stanovanjske skupnosti občine Celje
Franc Gaberšek 1. r.
DOMŽALE
182S.
Na podlagi 238. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79, 7. 80, 4/82, 2/83 in 16/83) je Skupščina občine Domžale na 28..zasedanju zbora združenega dela ob obravnavi predloga za prenehanje ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Avtoservis Domžale pred potekom' določenega roka s poročilom začasnega organa, sprejela
SKLEPE
1.	Skupščina občine Domžale sprejema sklepno poročilo o izvajanju družbenega varstva v delovni organizaciji Avtoservis Domžale.
2.	Skupščina občine Domžale ocenjuje, da so bi'e naloge, ki jih je delovni organizaciji Avtoservis In začasnemu organu naložila Skupščina občine Domžale s sklepom o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva, izvršene in motnje v poslovanju odpravljene.
3.	Ukrep družbenega varstva v delovni organizaciji Avtoservis preneha pred potekom za to določenega roka in sicer naslednji dan po objavi sklepa Skupščine občine Domžale v Uradnem listu SRS.
St. 023-4/83-11
Domžale, dne 8. novembra 1984.
Predsednik
zbora združene?.;! dela Skupščine občine Domžale
Franc Gnidovec 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Domžale Karel Kušar 1. r.
IDRIJA
1629.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS. št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Idrija za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Idrija na seji dne 8. novembra 1934 sprejela
SKLEP
o povečanju višine denarne pomoči otrokom v občini Idrija
1
Denarna pomoč otrokom delavcev, drugih delovnih ljudi in upokojencev se poveča za:
—	500 din	mesečno	in	je	2400 din	mesečno	na
otroka, ki je	upravičen	do	denarne pomoči po prvi
alinei 1. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 13/84),
—	500 din	mesečno	in	je	1600 din	mesečno	na
otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po drugi alinei 1. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984,
—	300 din	mesečno	in	je	900 din	mesečno	za
otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po tretji alinei 1. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984.
2
Denarna pomoč otrokom kmečkih in drugih družin« se poveča za 300 din mesečno in je 900 din mesečno za otroka iz kmečke ali druge družine, ki je upravičen do denarne pomoči po 3. točki sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984.
3
Povečana denarna pomoč otrokom se poveča za:
—	300 din mesečno in je 700 din mesečno za otroka edinega hranilca, ki je upravičen do povečane denarne pomoči po drugi alinei 4. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984,
—	300 din mesečno in je 900 din mesečno za težje telesno ali duševno prizadetega otroka, ki je upravičen do povečane denarne pomoči po prvi alinei 4. sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984.
4
Povečanje denarne pomoči po 1., 2. in 3. točki tega sklepa velja tudi za otroke delavcev in delovnih ljudi ter kmečkih in drugih družin, ki prejemajo denarno pomoč in povečano denarno pomoč po sklepu komisije za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči skupščine občinske skupnosti otroškega varstva, ne glede na dohodkovne pogoje, ker je ugotovljeno, da živi otrok v težjih socialnih razmerah.
Znesek denarne pomoči otrokom, upravičencem iz prejšnjega odstavka se poveča za 300 din mesečno in je 900 din mesečno.
5
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1984 dalje.
St. 193-1/84
Idrija, dne 24. oktobra 1984.
Predsednik
skupščine Skupnosti
otroškega varstva Idrija
Stane Jereb 1. r.
KAMNIK
1630.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 134. člena in 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na sejah družbenopolitičnega zbora dne 23. oktobra 1984, zbora združenega dela dne 29. oktobra 1984 in zbora krajevnih skupnosti dne 30. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1984
1.	člen
2. člen odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 11/84) se dopolni tako, da se v drugem odstavku istega člena doda točka 4 kot sledi:
4.	z rebalansom proračuna za leto 1984 prerazporejena sredstva znašajo 23,900.000 din.
Pregled prihodkov občinskega proračuna fn njihova prerazporeditev po rebalansu sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-34/84
Kamnik, dne 30. oktobra 1984.
Splošni razpored prihodkov		
St.*	Vrsta prihodkov in namen porabe	Znesek
01	Dejavnost organov DPS	111,840.800
02	Dejavnost ljudske obrambe	9.477.000
03	Dejavnost DPO in društev	10,121.000
04	Negospodarske investicije	4.840.528
08	Socialno skrbstvo	7,432.300
09	Zdravstveno varstvo	167.000
10	Komunalna dejavnost	5,250.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	6,407.000
16	Intervencije v gospodarstvu	3,444.400
17	Tekoča proračunska rezerva	12,395.972
18	Rezervni sklad	1,724.000
	Skupaj razpored prihodkov	173,100.000
1631.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5'80), 13. člena pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) ter 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS. št. 9/82), na seji zbora združenega dela, dne 29. oktobra 1984 in seji zbora krajevnih skupnosti, dne 30. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o imenovanju ulice v krajevni skupnosti Novi trg in ceste v krajevni skupnosti Podgorje
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov občine Kamnik za leto 1984
Prihodki
St.	Vrsta prihodkov in namen porabe	Znesek
0'	Sredstva prenesena iz preteklega leta	11,052.550
1	Davek od osebnega dohodka in dohodka	88,650.000
2	Davek od premoženja in od dohodkov iz premoženja	5,150.000
2	Prometni davek	45,250.000
3	Takse	4,320.000
5	Prihodki po posebnih predpisih	9,190.000
6	Prihodki upravnih organov in drugi prihodki	9,477.450
7	Prispevki drugih DPS	10.000
	Skupaj prihodki	173,100.000
1
Na novo se imenuje:
—	v krajevni skupnosti Novi trg: Perkovo ulico, ki poteka od obvoznice v novo naselje na Perovem,
—	v krajevni skupnosti Podgorje: Korenovo cesto, ki poteka od ceste Kamnik—Moste do prehoda z železniško progo Ljubljana—Kamnik pred Duplico.
2
Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik izvede spremembe po tem odloku v vseh predpisanih prostorskih evidencah.
3
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-36/84
Kamnik, dne 30. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Anton Ipavic 1. r
1632.	KOČEVJE
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Kamni}* za obdobje 1981—1985, je skupščina na sejah obeh zborov dne 29. oktobra 1984 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o obračunavanju in Plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje
*
Spremeni in dopolni se sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 25/84 kot sledi:
1.	člen
2. člen sklepa se spremeni tako, da se glasi:
»Združeni kmetje in drugi kmetje plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev:
a)	od katastrskega dohodka negozdnih površin v višini 5,5 °/o,
b)	pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo letno 2.200 din.
Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovani kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njihovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. Prispevek za zdravstveno varstvo Po prvem odstavku tega člena plačujejo tudi lastniki kmetijskih zemljišč, ki prejemajo starostno kmečko Pokojnino.«
2.	člen
Za 2. členom se doda nov 2. a člen, ki se glasi:
»Če se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti "zagotovil tudi pravice do socialne varnosti, plačuje prispevek za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto znesek, pri čemer pa ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
3.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1984 dalje.
Št. 8/2-06-22/84-6
Kamnik, dne 29. oktobra 1984.
Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik
Cvetka Cvek, dipl. psih. 1. r.
1633.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) ter v skladu s 5. členom družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 22/84), je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1984
1.	člen
V odloku o proračunu občine 1984 (Uradni list SRS, št. 11/84) se člena spremeni tako, da se glasi:
Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1984 znašajo:
in se razporedijo:
—	za razporeditev po posebnem delu proračuna
—	za tekočo proračunsko rezervo
—	za izločitev sredstev na posebno partijo proračuna
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-7/84-5/1
Kočevje, dne 10. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine
	Kočevje	
	Jože Novak 1.	r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kočevje za leto 1984		
	Vrsta prihodkov	Znesek
0	Prenešena sredstva	15,287.814,50
1	Davek iz osebnih dohodkov	55,011.000,00
2	Prometni davek	31,742.000,00
3	Davek na dohodek od premoženja	4,220.000,00
4	Takse	6,682.000,00
5	Prihodki po posebnih predpisih	1,924.000,00
6	Prihodki upravnih organov	4,600.000,00
7	Prihodki od drugih DPS	782.000,00
	Skupaj prihodki:	120,248.814,50
Kočevje za leto prvi odstavek 2.
din
120,248.814,50
111,722.649,00
1,000.992,50
7,525.173,00
01
02
03
04
07
08
09
10 16
17
18
Splošni razpored prihodkov
Znesek
Dejavnost organov DPS Dejavnost ljudske obrambe Dejavnost DPO in društev Negospodarske investicije Dejavnost krajevnih skupnosti Socialno varstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Intervencije v gospodarstvu
74,607.000,00
8.370.000.	00
7.003.000.	00
1.026.991.00
2.507.000.	00
8.146.000.	00 60.000,00
220.000,00
4.743.438.00
Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	8,526.165,50
Krediti, vezana in izločena sredstva 5,039.220,00
Skupaj odhodki:
120,248.814,50
1634.
Na podlagi 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) in 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane (Uradni list SRS, št. 3/82 in 26/83). je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih 'skupnosti dne
10.	oktobra 1984 sprejela
1635.
Skupščina občine Kočevje je na podlagi 185. člena ustave SRS ter na podlagi 195. člena in 283. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) na seji zbora združenega dela dne 10. oktobra 1984, zbora krajevnih skupnosti dne 6. julija 1984 in družbenopolitičnega zbora dne 5. julija 1984 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA občine Kočevje
1 člen
Besedilo 6. točke IV. poglavja statuta občine Kočevje se spremeni in dopolni tako, da glasi:
"6. Ljudska obramba in družbena samozaščita
117.	člen
Občina v skladu z ustavo, zakoni in temelji sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ureja in organizira na svojem območju ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, milico, narodno zaščito, civilno zaščito, službo za opazovanje in obveščanje, zveze in kriptozaščito ter druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
V skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni in varnostni načrt.
118.	člen
ODLOK
o spremembi odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Kočevje
1.	člen
V7 odloku o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Kočevje (Uradni list SRS. št. 22/82), se 4. člen odloka spremeni tako, da se glasi:
»Za izvedbo predhodno navedenih razvojnih ciljev, se v občini Kočevje uvede poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev in občanov, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske in negospodarske nejavnosti. Plačuje se po stopnji 0.60 %>. Plačuje in obračuna se. kot je določeno z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-5/82-3/1
Kpčevje, dne 11. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
Delovni ljudje in občani v občini oblikujejo in uresničujejo politiko ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost v skladu z zakonom, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in drugih organizacijah, vojaških enotah in zavodih, civilni zaščiti, narodni zaščiti, po delegacijah in delegatih pa v zborih občinske skupščine.
Delovni ljudje in občani neposredno sodelujejo pri oblikovanju politike splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, preko svojih delegatov in delegacij, pa tudi v organih samoupravljanja navedenih organizacij in v širših družbenopolitičnih skupnostih.
119.	člen
Zveza komunistov kot vodilna organizirana idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je s svojim usmerjevalnim delom glavni pobudnik in nosilec politične in druge dejavnosti delovnih ljudi in občanov pri varstvu, zavarovanju in obrambi, neodvisnosti, suverenosti, teritorialni neokrnjenosti samoupravne socialistične družbene ureditve naše države pred sleherno agresijo in agresivnimi pritiski.
SZDL, ZS ZZB NOV, ZSMS ZRVS in druge družbene organizacije v občini zagotavljajo uspešno in usklajeno delovanje vseh družbenih dejavnikov v sistemu splošne ljudske obrambe v občini, skrbijo za podružbljanje obrambe in zaščite, za politično informativno dejavnost in za nadaljnji razvoj sistema splošnega ljudskega odpora ter izvajajo priprave za svoje delovanje v vojnih in izrednih razmerah.
120.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite izvršujejo v mejah svoje pristojnosti določene z zakonom:
—	občinska skupščina,
—	komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	izvršni svet,
—	upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi,
—	občinski štab za teritorialno obrambo,
—	občinski štab za civilno zaščito.
Kadar se med vojno občinska skupščina ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti, zlasti za neposredno organiziranje in vodenje splošne ljudske obrambe, predsedstvo občinske skupščine v sestavu, ki ga določa občinski odlok.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini takoj, ko se la sestane.
V primeru, da se tudi predsedstvo občinske skupščine zaradi vojnih razmer ne more sestati, sprejema ukrepa iz njegove pristojnosti predsednik predsedstva občinske skupščine. Te ukrepe mora predložiti v potrditev predsedstvu občinske skupščine takoj, ko se ta lahko sestane.
121.	člen
Občinska skupščina določa politiko o temeljnih vprašanjih, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini ter ureja organizacijske, materialne in druge pogoje za izvajanje obrambnih priprav in samozaščitnih aktivnosti, ki so skupnega pomena.
Občinska skupščina, sprejema načrt organizacije in razvoja teritorialne obrambe ter ustanavlja občinski štab in enote teritorialne obrambe, določa organizacijo civilne zaščite in predpisuje izvrševanje ukrepov civilne zaščite.	1
Med vojno občinska skupščina lahko z odloki po- -oblasti krajevno skupnost za izvrševanje določenih nalog, zlasti za preskrbo oboroženih sil z nabornimi sredstvi ter za preskrbo, nastanitev in zaščito prebivalstva.
12.2. člen
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine usklajuje, usmerja in povezuje obrambne priprave v občini. Sestav, naloge in način dela sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določi v skladu z zakonom občinska skupščina z odlokom.
123.	člen
Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito spremlja in ocenjuje politično varnostne in obrambne razmere na območju občine, usmerja obrambne priprave in družbenopolitične aktivnosti, usmerja razvoj oboroževanj^ in opremljanja oboroženih struktur, spodbuja in usklajuje ukrepe in akcije vseh dejavnikov družbenopolitičnega in samoupravnega sistema, usmerja obrantbno in družbeno samozaščitno usposabljanje vseh struktur v obči-
ni. V izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni pa vodi splošni ljudski odpor.
Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje občinska* skupščina na predlog predsedstva občinskega komiteja ZKS.
124.	člen
Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega organa za LO in drugih upravnih organov na področju SLO in DS določi v skladu z zakonom in tem statutom občinska skupščina s svojimi predpisi.
125.	člen
Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom občine, v krajevnih skupnostih in temeljnih ter drugih organizacijah združenega dela enote teritorialne obrambe, ki zagotavljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščito objektov s stalno množično borbeno pripravljenostjo.
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za teritorialno obrambo. Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, naloge, ki mu jih naloži nadrejeni štab za teritorialno obrambo oziroma komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
123. člen
Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov v enotah civilne zaščite ter za odrejanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah. ob naravnih in drugih nesrečah in v izrednih razmerah se ustanovijo v občini, KS, temeljnih in drugih OZD in drugih organizacijah in skupnostih, štabi za civilno zaščito.
Občinski štab za civilno zaščito imenuje Izvršni svet občinske skupščine.
Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi, določenimi z zakonom in je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu občinske skupščine.
127.	člen
Za odkrivanje in spremljanje vseh vrst nevarnosti vojnih akcij, naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer in drugih nevarnosti, ki lahko ogrožajo prebivalstvo, oborožene sile, materialne in druge dobrine ter za obveščanje o teh nesrečah in nevarnostih prebivalstva, OZD, KS, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organov družbenopolitičnih skupnosti se ustanovi služba za opazovanje in obveščanje.
128.	člen
V krajevnih skupnostih se delovni ljudje in občani organizirajo in pripravljajo na opravljanje nalog in aktivnosti družbene samozaščite, za oborožen boj in druge oblike odpora, za osebno in vzajemno zaščito in reševanje ogroženega prebivalstva, materialnih in drugih dobrin, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter opravljanje drugih’ nalog, ki so določene z obrambnim in varnostnim načrtom.
Delovni ljudje in občani uresničujejo v KS ob navedenih in drugih nesrečah ukrepe za zaščito In
reševanje ljudi, materialnih in drugih dobrin, v primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti izvajajo ukrepe in aktivnosti za njihovo opravljanje, v vojni pa organizirajo in vodijo splošni ljudski odpor v skladu s svojimi obrambnimi načrti, ukrepi občine in določitvami organov krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti v vojni sprejema ukrepe za neposredno vodenje splošnega ljudskega odpora, če se skupščina krajevne skupnosti zaradi vojnih razmer ne more sestati. Ce se svet KS ne more sestati, sprejema neodložljive ukrepe organov predsednik, ki mora te ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
Organizacija in naloge sveta KS, komiteja za SLO in DS ter drugih organov in organizacij v KS na področju SLO in DS se odločijo v skladu z zakonom, s statutom KS.
129.	člen
Delavci v temeljnih in drugih OZD organizirajo in izvajajo kot sestavni del redne dejavnosti priprave za obrambo in za delo v vojni, za zaščito in reševanje delovnih ljudi, materialnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah in v izrednih razmerah ter opravljajo naloge in aktivnosti družbene samozaščite v skladu s svojimi obrambnimi in varnostnimi načrti ter načrti KS in občinske skupščine.
130.	člen
Delovni ljudje in občani v SIS na podlagi samoupravnega sporazumevanja organizirajo, pripravljajo, usklajujejo in usmerjajo uresničevanje nalog in interesov SLO in DS v okviru temeljnih dejavnosti, za katere so SIS ustanovljene. Naloge in interese SLO in DS v SIS neposredno opravljajo in uresničujejo zlasti delavci v OZD, ki proizvajajo ali izvajajo določene storitve za občane ter delavci delovnih skupnosti, ki opravljajo administrativna, strokovna, pomožna in temu podobna dela za skupnosti.
V SIS se v skladu z. njihovimi obrambnimi in varnostnimi načrti ter načrti DPS zagotavlja izvajanje njihovih temeljnih dejavnosti ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah in za primer vojne.
130. a člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih OZD, KS in v delovnih skupnostih samoupravnih organizacij in skupnosti, organih družbenopolitične skupnosti, DPO in družbenih organizacijah' ter društvih organizirajo narodno zaščito kot najširšo obliko samozaščitnega in samoobrambnega delovanja za varovanje z ustavo določenega družbenega reda, pogojev dela, družbenega in zasebnega premoženja, objektov skupnega pomena in javnega reda, zagotavljanje mirnega in varnega življenja in opravljanje drugih določenih nalog DS ter za najširše vključevanje delovnih ljudi in občanov v oborožen boj in druge oblike splošnega ljudskega odpora.
.	130. b člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani omogočajo, da se ustvarijo ugodni pogoji za varnost cestnega prometa v občini,
organizirajo in izvajajo prometno preventivno dejavnost, skrbijo, da promet poteka varno in da se preprečijo prometne nezgode in druge nevarnosti.
Uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v,cestnem prometu v občini organizira in spremlja svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Sestavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določi v skladu z zakonom občinska skupščina z odlokom.
130. c člen
Delavci, delovni ljudje in občani v občini imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom družbeno premoženje in premoženje občanov.
V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani svoje in družbene potrebe po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami ter pospešujejo razvoj družbene samozaščite na tem področju.«
2.	člen
Besedilo 216. člena statuta se spremeni in dopolni tako, da glasi:
216. člen
"Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko tehničnih nalog v zvezi z delom občinske skupščine, njenih zborov in teles, izvršnega sveta in njegovih organov ter kadrovske službe pri občinski skupščini ima občinska skupščina sekretariat občinske skupščine in izvršnega sveta.
Za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti je odgovoren sekretar občinske skupščine, ki je hkrati tudi sekretar izvršnega sveta ter vodi delo sekretariata. Sekretarja imenuje občinska skupščina za štiri leta. Za sekretarja občinske skupščine je lahko ista oseba imenovana največ dvakrat zaporedoma. Sekretar je za svoje delo odgovoren občinski skupščini in izvršnemu svetu.«
3.	člen
Besedilo sedmega odstavka 227. člena se spremeni in glasi:
»Predsednika, dva podpredsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta.«
4.	člen
Besedilo zadnjega odstavka 228. člena se spremeni in glasi:
"Če je predsednik izvršnega sveta odsoten, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih eden izmed podpredsednikov izvršnega sveta ali član izvršnega sveta, ki ga določi izvršni svet«
5.	člen »
Izraz »tuprava javne varnosti« se v naslovu ter 161. in 162. členu nadomesti z izrazom »Uprava za notranje zadeve Ljubljana okolica.«
6.	člen
Te spremembe in dopolnitve statuta občine Kočevje začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-1/79-1/2
Kočevje, dne 10. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
1836.
Na podlagi 8. člena družbenega dogovora o družbenih svetih v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 12/80) in 195. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 10. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi družbenega sveta za kadrovska vprašanja občine Kočevje
1.	člen
S tem odlokom se ustanovi družbeni svet za kadrovska vprašanja občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet), določa njegovo delovno področje, sestav, način dela in druga vprašanja v zvezi z njegovim delom.
2.	člen
Družbeni svet daje pobude in obravnava načelna vprašanja v zvezi z določanjem kadrovske politike, podružbljanjem kadrovske politike, srednjeročnimi in dolgoročnimi plani kadrov, pripravljanjem družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o kadrovski politiki, dograjevanjem samoupravnih splošnih aktov, priprava odlokov in drugih predpisov s področja kadrovske politike ter obravnava druga načelna -vprašanja v zvezi s kadrovsko politiko in izvajanjem zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov s tega področja.
3 člen'
Pri delu družbenega sveta sodelujejo:
občinska skupščina, izvršni svet občinske skupščine, občinski komite ZKS, občinska konferenca SZDL,: občinski svet ZS, občinski odbor ZZB NOV, občinska konferenca ZSMS, Skupnost za zaposlovanje občine Kočevje, Izobraževalna skupnost občine Kočevje, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, odbor podpisnikov družbenega dogovora o kadrovski politiki in odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju.
Pri delu družbenega sveta sodelujejo v skladu s programom njegovega dela tudi posamezne organizacije združenega dela, druge samoupravne interesne skupnosti, znanstvene in strokovne organizacije ter znanstveniki, strokovni in drugi javni delavci kot posamezniki.
4.	člen
Udeleženci pri delu družbenega sveta določajo za delo v svetu delegate glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje sveta in način, določen v njihovih aktih.
Posamezne znanstvene in strokovne organizacije ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter znanstvene, strokovne in druge javne delavce, ki naj sodelujejo pri delu družbenega sveta, določa družbeni svet glede na program svojega dela.
5.	člen
Družbeni svet ima predsednika.
Predsednika družbenega sveta izvoli družbeni svet na podlagi dogovora udeležencev pri delu družbenega sveta. Čas trajanja funkcije predsednika se določi s sklepom o izvolitvi.
Predsednik družbenega sveta sklicuje seje sveta in jih vodi, predlaga dnevne rede sej, skrbi za izvrševanje sklepov sej sveta in opravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo udeleženci pri delu sveta.
6.	člen
Družbeni svet ima koordinacijski odbor v stalni sestavi, ki ga vodi predsednik družbenega sveta. Člane koordinacijskega odbora imenujejo udeleženci pri delu družbenega sveta na podlagi medsebojnega dogovora.
Koordinacijski odbor zagotavlja na podlagi programa dela družbenega sveta redno dogovarjanje1 med udeleženci pri delu družbenega sveta o pripravi sej sveta in opravlja druge organizacijske naloge za družbeni svet.
7.	člen
Družbeni svet dela na sejah.
Družbeni svet lahko zaupa proučevanje posameznih vprašanj iz svojega področja strokovnim oziroma znanstveno-raziskovalnim organizacijam, lahko pa tudi posameznim strokovnjakom oziroma znanstvenim delavcem.
8.	člen
Družbeni svet sprejema poslovnik o svojem delu, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela, način obveščanja javnosti o svojem delu in druga vprašanja, pomembna za delo družbenega sveta.
9.	člen
Izvršni svet občinske skupščine, upravni organi ter drugi pooblaščeni predlagatelji so dolžni pri pripravi odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov in pri njihovem izvajanju obravnavati mnenja in predloge družbenega sveta.
Če izvršni svet, upravni organi ali drugi udeleženci pri delu družbenega sveta pri pripravi odloka, drugega predpisa ali splošnega akta ali pri njihovem izvajanju ne sprejmejo mnenja ali predloga družbenega sveta, je izvršni svet x> tem dolžan obvestiti občinsko skupščino in druge udeležence pri delu družbenega sveta.
10.	člen
Sekretariat občinske skupščine in izvršnega sveta ter strokovne službe udeležencev pri delu družbenega
sveta so dolžni opravljati strokovna opravila za delo sveta in mu zagotoviti dokumentacijo, ustrezne podatke in druge informacije.
Administrativno-tehnična in strokovna opravila za družbeni svet opravlja sekretariat občinske skupščine in izvršnega sveta.
11.	člen
Sredstva za delo družbenega sveta se zagotavlja s proračunom občine Kočevje.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 020-17/84-1/2
Kočevje, dne 10. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
'	1637.
Na podlagi 6. in 11. <člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) ter 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 13/83, 1/84 in 11/84) se tretji odstavek 15 člena 'spremeni tako, da se glasi:
Zavezancem za davek iz kmetijske dejavnosti, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo obveznosti setvenih planov in oddajajo tržne viške živine, mleka, žita, krompirja, vrtnin in sena, se odmerjeni davek zniža in sicer:
Živina
Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev
do 20.000
20.000—	50.000
50.000—	100.000 nad 100 000
Znaša znižanje davka
0,5—1
1	—1,5 1,5—2
2	—3
30 "/o
Za oddano količino v tonah
1	-1,5 1,5—2
2	—3
3	—4
40»/»
1,5—2
2	—2,5
3	—4 .4 -5
50 »/»
nad 2 nad 2,5 nad 4 nad 5
60 Vo
Mleko
Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev
Za oddano količino v 1000 litrih
do 20 000	2— 4	4—10	10—15	nad 15
20.000— 50.000	4— 8	8—15	15—20	nad 20
50.000—100.000	8—12	12—20	20—30	nad 30
nad 100.000	12—20	20—30	30—40	nad 40
Znaša znižanje davka	30 «/»	40 °/o	50 %>	60 »/e
Žito				
Če znaša katastrski		Za oddano količino v kg		
dohodek negozdnih zemljišč dinarjev				
do 20.000	400— 500	500—1000	1000—1500	nad 1,5
20.000— 50,000	500—1000	1000—1500	1500—2000	nad 2
50,000—100.000	1000—1500	1500—2000	2000—3000	nad 3
nad 100.000	1500—2000	2000—3000	3000—4000	nad 4
Znaša znižanje davka	20«/«	30«/«	40«/c	50 e/o
Krompir Ce znaša katastrski dohodek negeednlh zemljišč dinarjev		Za oddane količino v tonnh		
do 20.000	3— 5	5— 8	8—12	nad 12
20.000— 50.000	5— 8	8—12	12—16	aad 16
Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev			Za oddano količino v tonah		
50.000—100.000	8—12		12—20	20—25	nad 25
nad 100.000	12—16		16—25	25—30	nad 30
Znaša znižanje davka	20%		30%	40%	50%
Vrtnine					
Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev			Za oddano. količino v tonah		
do 20.000	2— 3		3— 6	6—10	nad 10
20.000— 50.000	3— 6		6—10	10—15	nad 15
50.D00—100.000 .	6—10		10—15	15—20	nad 20
nad 100.000	10—15		15—20	20—25	nad 25
Znaša znižanje davka	20%		30%	40%	50 %
Seno					
Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev		•	Za oddano količino v tonah	-	
do 20.000		3— 5	5—10		nad 10
20.000— 50 000		5—10	10—15		nad 15
50.000—100.000		10—15	15—20		nad 20
nad 100 000		15—20	20—25		nad 25
Znaša znižanje davka		10%	20%		30 %
Za IV. davčni okoliš veljajo le 50 °/o normativi				2. člen	
tržnosti pri posameznih	pridelkih.		V 16. členu se znesek 18.000		dinarjev nadomesti
Navedene olajšave :	se priznavajo ob	letni odmeri	z zneskom 75.000 dinarjev.		
davka iz kmetijske dejavnosti na podlagi podatkov				3. člen	
o realizaciji sklenjenih	pogodb.				
Podatke za priznavanje olajšav predložijo občinski upravi za družbene prihodke do 15. februarja pristojne delovne organizacije.
Navedena olajšava lahko znaša največ do 70 %> odmerjenega davka. Olajšava velja le za tiste zavezance, ki oddajo vse tržne viške.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. St. 420-2/83-4/1
Kočevje, dne 10. oktobra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
1638.
Na podlagi 195. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) ter na podlagi družbenega dogovora o družbenih svetih občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 12/80) sprejema zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na seji dne 10. oktobra 1984
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA DOGOVORA o družbenih svetih v občini Kočevje
1.	Dopolni se 2. člen tako, da se na koncu doda:
3.	družbeni svet za kadrovska vprašanja.
2. Doda se 5. a člen, ki glasi:
»V delu družbenega sveta za kadrovska vprašanja sodelujejo udeleženci tega dogovora, skupnost za zaposlovanje občine Kočevje in samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izobraževanje občine Kočevje.
V delu družbenega sveta za kadrovska vprašanja sodelujejo v skladu s programom njegovega dela tudi organizacije združenega dela, znanstvene in strokovne organizacije ter strokovni in drugi javni delavci kot posamezniki.-«
Te spremembe in dopolnitve se objavi v Uradnem listu SRS.
Podpisniki:
it. 020-6/80-1/2
Kočevje, dne 10. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
St. 020-6/80-2/1
Kočevje, dne 23. avgusta 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje
Stane Letonja 1. r.
St. 67-25/203-84
Kočevje, dne 31. oktobra 1984.
Sekretar
Občinske konference ZKS Kočevje
Rudi Orel 1. r.
St.. 630/84-4
Kočevje, dne 17. oktobra 1984.
Predsednik OK SZDL Kočevje Alojz Petek 1. r.
St. 223/84
Kočevje, dne 31. oktobra 1984.
Predsednik
Občinskega sveta ZSS Kočevje
Borut Kopitar 1. r.
Št. .317/84
Kočevje, dne 31. oktobra 1984.
Predsednik
Občinskega odbora ZZB NOV Kočevje
Nace Karničnik 1. r.
St. 93/84
Kočevje, dne 26. oktobra 1984.
Predsednik
Občinske konference ZSMS Kočevje
Darko Bohanee 1. r.
LAŠKO
1639.
Skupščina občine Laško je na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 4/79 in 11/81) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
1.	člen
S tem odlokom je 'predpisana odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (dalje: odškodnina) in določena merila za določitev funkcionalnega zemljišča k objektu.
2.	člen
Osnova za določitev odškodnine za kvadratni meter kmetijskega zemljišča ali gozda (dalje: zemljišče) je vsakokratni veljavni najnižji znesek odškodnine, ki ga za kvadratni meter zemljišča določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih in se ga s tem odlokom upošteva kot osnovni vrednostni faktor za odmero odškodnine za kvadratni meter zemljišča (vrednostni faktor 1,00).
3.	člen
Zemljiščem, razvrščenih v katastrske razrede in gozdovom razvrščenim v skupine rastičnih faktorjev, so določeni sledeči vrednostni faktorji za izračun odškodnine za kvadratni meter:
1. Kmetijska zemljišča:
Vrednostni faktor
— I. katastrskega razreda .	5,00
— II. katastrskega razreda	4,00
*	— III. katastrskega razreda	3,00
— IV. katastrskega razreda	2,00
— V. in VI. katastrskega razreda	1,50
— VII. in VIII. katastrskega	razreda	1,00
2.	Gozdovi:
— I. skupina — rastični faktor 1 do 9	1,00
— II. skupina — rastični faktor 10 do 17	1,50
4.	člen
Katastrski razred za kmetijska zemljišča se ugotavlja po uradni evidenci geodetske uprave, rastični faktor za gozd pa po uradni evidenci območne gozdnogospodarske organizacije.
Dokazilo o razvrstitvi kmetijskega zemljišča v katastrski razred oziroma gozda v rastični faktor, je dolžna priskrbeti stranka, razen v primerih, ko se odmerni postopek prične po uradni dolžnosti.
5.	člen
Če se odškodnina ne da odmeriti po tretjem odstavku 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, se površina zemljišča za gradnjo objekta in zemljišča za redno rabo objekta (funkcionalno zemljišče) določi tako, da se tlorisna površina objekta pomnoži s sledečim faktorjem:
Faktor
—	do 6	ms tlorisne površine	2,67
—	nad	6 do 12 m2 tlorisne površine	2,17
—	nad	12 do 18 m2 tlorisne površine	1,94
—	nad	18 do 24 m2 tlorisne površine	1,79
—	nad	24 m2 tlorisne površine	1,73
Za postavitev elektro in drugih vodov skozi gozd, se plača odškodnina od površine koridorja na kateri se izvede sečnja gozda na golo.
Za postavitev drogov in stolpov na kmetijskih zemljiščih se plača za vsako stojno točko odškodnina za sledeče površine':
—	za visokonapetostne elektrovodne stolpe, opazovalne stolpe in TV antenske stolpe — 25 kvadratnih metrov,
—	za »A« drogove, nizkonapetostne kovinske drogove in sidrane drogove — 10 kvadratnih metrov,
—	za samostoječe drogove — 5 kvadratnih metrov.
6.	člen
Odločbo o odmeri odškodnine prejme zavezanec plačila odškodnine in občinska kmetijska zemljiška skupnost.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 33/79, 1/80 in 25/80).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v /radnem listu SRS.
Št. 320-20/84
Laško, dne 27. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine Laško
Franc Lipoglavšek 1. r.
LENART
1640.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št: 35/79) in 17. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Lenart je skupščina Ob-
činske skupnosti otroškega varstva Lenart sprejela dne 22. oktobra 1984
SKLEP
o spremembi sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984
...» a. id
1.	člen
V	sklepu o dohodkovnih pogojih in o vtittei denarne pomoči otrokom v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 17/84) se v 1. členu v prvi alineji znesek »1.900din«; nadomesti z zneskom ”-2.400 din«;
V	drugi alineji se znesek »1.100 din«; nadomesti z zneskom »1.600 din«;
V	tretji alinei se znesek »600 din«; nadomesti z
zneskom »900 din«.
2.	člen
V	3. členu se v prvem odstavku znesek »600 din«, nadomesti z zneskom »900 din«.
3.	člen
V	4. členu se v prvi alinei znesek »600 din«; nadomesti z zneskom »900 din«;
V	drugi alinei se znesek »400 din«; nadomesti z zneskom »700 din.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1984 dalje.
Lenart, dne 22. oktobra 1984.
Predsednica
skupščine OSOV Lenart Emilija Šuman 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1641.
Na podlagi 18. člena zakona o nabavni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in na podlagi 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve za kul-turno-zgodovinske spomenike
1. člen
Za kulturno-zgodovinske spomenike v občini Ljubljana Moste-Polje se razglasijo spomeniki delavskega gibanja, NOV in socialistične izgradnje:
rc £
II
e =
fjst
m
HI
iti
£S
C>'
|
d
E
o
8
D.
O
h
•2; o. 23
&4Ž
<y	<L	S
§	|	c
^	^	c
o	c	c
$ 5 g_ o i 3
1^1 N
^ c ^
c ra '5?
•II
3 o *§
ra
CX)
•S 71 S -tž i
'■1'E.aili
* -3 » ^ *
<u
D.
£
C
o; s
§ c
w g o c
4	="
5	tu
51 g s °
^ ra 0 i- U D.
.24
o
	L- I	šič va 31 občine Vloste-Pi
3 ^	ra	> ^	<v •-	>	
ra ra „ < 'E 'E 3 £ $ £ C0 CQ	C CN -S E S u - E	u (D	^ o iE ra ra ° G -S g r
T3 c q,<^ < 03 O	§|i h E-i CU	Albe Goce Skup Ljub
		.24 a
C i	g g ■■z, g	1 f!r
£	e j3	£ oje a >
	.a	Uri mat 773
Javor 354/2	Volavl 2067/2 2069	
s,.; gr s ! ? ^ ^ S-2 S £ ^
S
O
E '5 a is
3 j5 E .N c
E Mt; n “ “k c. ffl
11 ^ si
?:II
C 3	. o
- s-bI
S S .24 § S ^
II
o. « -24 -S 5 m
w ^ O W C
g
5i
O
m
'o
'g
s
C
o
E ra
Q> C
E ra
1II

5. C S
- -F c
2 ra £
< S
S Ž
ra c
I!
ra
P
►D xr
• TD co
2 c S
o ^ •—"
ra
> n: £
"‘.Epi
lis-1
f p3 g
Q J2-E
g I ra | I
9 H M C
°I cp
sl s IS
ra w m n; 2'
ra > ra
'S > g
"~o-u -o 2 -o
£ | -g
ra' ^ .5
_ u o <u
Ed-S-S s_.~	<
m E g ”7
▻ . ^ 2 .E o
t E ”
Oj O oj
b
Kj	~
S	^
ra £ o c t- ?' 2 a
i IM >s
N - ra £ ra ^ E ra ra
ESIH
^ Pi H
0) >S
‘O xo >01 •—
šl
-O to
C
5
^ ra ra
g
2 S £
1	§ §
£ ■* .5 S 2 5 :§
Ksiž
> ^ o. ra
2	ce
T) -M CO ►-O
O w cn n.
>W
ra
>
O
Z
ra
d i g § | a M S g
O C C
^ -c 6
. IS
£ s -s 5
!lP
lili
I 3 I S 3 2 ° s' g °
511511
Sifslt
ra
a
<u
D. <M ra cm
w ^
tl) 'O c c o —'
0
1
“ '2
p
■5 ra 'E
ra g co ra
'Ept C M J. .1 SgE!
£ S
I s
g E
.24
o
Si g£
|p|
A
0)
-D S P ^
ra ra ro ra ;§ ra J ra
“S -	-
a jo a 43
S .2 5-a
W tJ W >J
ra	ra
£	1
'c	'c
"c
II
SB
e
Tt<
co
co
S >5
U4 £
>^3 S ~ 2 S _ 2 o
5 2 5 O
•P
O
s
C »42
115
0 m
U m ^ 4d
▻
'O
rt
N
jv C S
-5 E
<U O 4> 3
(2
4)
(2
0)
<2
(2
5 <u
o
c S c S c 2 c Š c 2	5 v m
oS ogog oS oS~ g-o
C3ca5nc'!nsratora(o:2o'ri'5’'j cccccccccc^7 src
iortiocaloa^ns^cdctic0'”
>tn ^7 .m z? «n r? >w >M 72 'St $ 7d QjCS'n3-Xl0.73D.r!S?i G 2
- 72 C-jD D- XI a -O 0..0 Jj S 333333 3.3D3n>:^^ "2 r2 -tr -C — -T 'T i. 3 O P
E E
as««
>
>

1
2
e
1
-£ >S > ' 2
>
Oj
o
'O
S)


S < 52
O co co
(/}*-<»-<

.i £ o °
s ^
I cs <u c c
Ejhs
I a 21 a
i!
8 g c E
.2 ' IB
11
č 4
P
E :si
5 iS 3 ‘I E 1!« >P
IIH
O > .E
8 o >
i c o ^
'o ^
6 S ^ u
a|	I	g	«j	-g
M	01	c.	.E,	c	°
2	> > .5
2	£	'S	O	_
c	«	^	z
piti
s S
.2 <u -o
1II|S3
a 2 2 -S > .2
5 ,5
o g
-P
5-8 £ - E S
s a.§
a 2 £ = P
o-^ap"2 s ^ °
.S 5“ £ £ N t:
•> dl u< )V0
lp“ll„
N “ n s > o- C
O ^ " c O § ž1
S s ^	” 2 5
'-J3 O C9 ^	5
C <U J3 C ^ ^ <y -j? ca o ^ 00 m
> o r-<	• CJD
< E S 2 .5 S 2
•2
c
P
II
1 'co ca c
ca
cc
.2 8 £ 5
= ail 3
- c 2 3 ti O c
2£2-o y
5 .p >!
E I S I
.E □ — ‘S
11$: = is|h
I
3d
g
o -a ‘Š £ « m
g ” >N
TJ
ca
N
•V
ca
N
>
tD
ca
N
ca
<u <a g E g, '?
2 t S
o c £
> ■£ ra	o	i- c	3	^ ■™	S	„•	a g £ CD iu O 3 «3		2	'3	
3 4) "S a 3 77 7=: g ^(2 ^ s g p E' s i =§ =	/an Virant odlipoglav kupščina o jubljana P	E ?	S Zadvor S T. T. T. urist. društ advor O ZSMS om. pod j. OZD Kom. •adnje	4i
o S O S"	►-. 0, C/] M	5 §	»OHNo^ha	&:
		P		° 3
spominska pot	hiša, sadov. stavba	ca 'D ‘o7 . 3 > ca £;§■ £ E	gozd	.2 o 5	> s a o o ro 6 > o V3 C
• 2 4)
S|
O >
ca
o
a
D
5-S
S £ ži
i!I
Hi
« g ▻ .5
S S
L. O
ra
>3 4)
° 'C '3 c S^-•5 -n i
>S|
.la s
£ ca cti
&S S Pl
(2 3 5
"S o
§ A g, o. 5 .m
115 -! I i
IsoSfsii
3 ra »n 2
lil!
c/2 H oj c/}
S
S-i -#-) Ofl 1-1 N >
co
J> o) <u 5 o
ti nn -r-.	>
! ti
3is
e _ S ® m
ušig
'Sil o 5 S
m ™ b S « ro o 0	""" M
0 = ^ 2 g 0
S g eu g c
5 ▻ ro —■ =-
l-”! =
" ° ° > D 3
O 'G s 'S O I
'D a 2 > E S
A
E ca G r5
1
a;
S Si s =
D ||
1S1
3 s 5
(/) VI V)
1
2
1 o
n2
E s §
lis
|
tsi
-Sfi o c
M 0)
-a ^ I
o <u >
^3
.0 „
S 5 -2 2 o 3
S Š °
O c p,
2.	člen
Pri spomenikih, za katere je po prejšnjem členu določen varstveni režim I. stopnje, morajo ostati ohranjene (ali neokrnjene) oziroma izvirne vse spomeniške lastnosti in kulturne vrednosti spomenika ter osnov, ki je z njimi povezana.
Pri spomenikih, za katere je po prejšnjem členu določen varstveni režim II. stopnje, morajo ostati ohranjene (ali neokrnjene) oziroma izvirne pomembnejše spomeniške lastnosti in kulturne vrednosti ter snov, ki je z njimi povezana.
Pri spomenikih, za katere je določen varstveni režim I. in II. stopnje, so prepovedani kakršnikoli posegi, ki bi zmanjšali (okrnili) njihovo zgodovinsko, kulturno, znanstveno ali estetsko vrednost. Izjemoma so po poprejšnjem strokovnem mnenju in ob nadzorstvu Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine dovoljeni posegi v zvezi z vzdrževanjem oziroma ohranjanjem substance spomenika, njegove podobe in položaja v okolici.
3.	člen
Strokovne naloge v zvezi z varstvom nepremičnih spomenikov opravlja za območje občine Ljubljana Moste-Polje Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, v zvezi z varstvom premičnih delov spomenika pa Mestni muzej Ljubljana.
4. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Mestna uprava inšpekcijskih ^služb.
Strokovne naloge varstva kulturno-zgodovinskih spomenikov v skladu z zakonom pa opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
5.	člen
Vplivno območje spomenika se opredeli v planskih aktih občine na podlagi strokovnega gradiva Ljubljanskega regionalnega zavoda za yarstvo naravne in kulturne dediščine.
6.	člen
Občinski sekretariat za urbanizem, gradbene za-dave in varstvo okolja Ljubljana .Moste-Polje poda v dveh mesecih po sprejetju odloka predlog za vpis v zemljiško knjigo, na podlagi kriterijev Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
i	i,
	O ,®
05	JO 0
S	f-S
N	N M
2*	CO
8t. 010-11/84-01
Ljubljana, dne 30. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukež 1. r.
LOGATEC
1642.
Zbora skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Logatec sta na svoji 14. redni seji dne 6. novembra 1984, v zvezi z določili samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, o prenosu zagotavljanja pravic in obveznosti delavcev v zvezi s poškodbami na delu in poklicnimi boleznimi sprejela naslednji
SKLEP
1
Stroške zdravstvenega varstva, ki zadevajo nesreče pri delu in poklicne bolezni bo do nadaljnjega poravnala Občinska zdravstvena skupnost Logatec.
2
Izvajanje prenosa nadomestil za čas bolniškega staleža ostane nespremenjeno, torej v bresne TOZD.
3
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. 4. 1984 dalje.
St. 06-10/82
Logatec, dne 6. novembra 1984.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Logatec
Alojz Sajovec 1. r.
1643.
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Logatec je na seji obeh zborov dne 6. novembra 1984 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov k stroškom za zdravstveno varstvo za leto 1984
Spremeni se sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1-. januarja 1984 dalje objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14/84 s popravkom v št. 27/84.
1.	člen
Črta se prvi odstavek 9 člena sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevka za zdravstveno varstvo.
2.	člen
Spremeni se prvi odstavek 10. člena sklepa, tako da glasi:
Združeni kmetje in' drugi kmetje plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev
a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 6 %>
b) pavšal za kmetijsko gospodarstvo 1300 din.
1	3. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati prvi odstavek 9. člena sklepa objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14/84 in prvi odstavek 10. člena objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14/84 s popravkom v Uradnem listu SRS, št. 27/84.
Čt. 06-10/82
Logatec, dne 6. novembra 1984.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Logatec
Alojz Sajovec 1. r.
SEVNICA
1644.
Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82) in 204. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 282. člena statuta občine Sevnica je občinska skupščina na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. oktobra 1984, zbora krajevnih skupnosti dne 26. oktobra 1984 in zbora združenega dela dne 26. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov ter financiranje, upravljanje in vzdrževanje, uporaba, oddajanje v najem ter nadzor nad zaklonišči.
2.	člen
Za zaščito pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami se prebivalstvo, materialne in druge dobrine zaklanjajo v zakloniščih, zaklonilnikih in drugih zaščitnih objektih.
3.	člen
Zaklonišče je zaprt prostor, ki mora po svoji funkcionalni rešitvi,' konstrukciji, obliki in opremi izpolnjevali pogoje, ki so določeni s predpisanimi tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev.
Glede na stopnjo odpornosti se zaklonišča delijo na zaklonišča močnejše, osnovne in dopolnilne zaščite.
Javno zaklonišče je namenjeno za zaklan jan je občanov, ki so v času nevarnosti na javnih mestih v bližini zaklonišča.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so namenjena zlasti za zaklan j anje stanovalcev, delavcev in drugih občanov, ki stanujejo, delajo ali se zadržujejo v teh stavbah.
Skupna zaklonišča so namenjena zlasti za zakla-njanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov v določenih stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so sestavni del teh stavb oziroma skup'ni prostori v teh stavbah.
Zaklonišča se gradijo predvsem v miru.
4.	člen
Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so kleti in drugi prostori v obstoječih objektih, komunalni in naravni objekti ter rovni zaklonilniki, ki se preuredijo oziroma gradijo po posebnem odloku občinske skupščine ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
5.	člen
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, uporabo, vzdrževanjem, oddajanjem v najem zaklonišč ter graditev zaklonilnikov in drugih zakloniščnih objektov za zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo, če posamezne zadeve z zakonom, tem odlokom ali drugim predpisom niso dane v pristojnost drugemu organu.
II.	GRADITEV ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV
6.	člen
Za graditev javnih zaklonišč skrbi Skupščina občine Sevnica
Za graditev zaklonišč v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah ter drugih zaščitnih objektov skrbijo družbeni investitorji in zasebni graditelji (v nadaljnjem besedilu: investitorji), imetniki pravice uporabe in lastniki teh stavb.
7.	člen
Zaklonišča se gradijo na obfnočjih in v objektih, v skladu s tem odlokom ter načrtom graditve zaklonišč, ki je sestavni del aktov o urejanju prostora (planskih in izvedbenih aktov).
Načrt za graditev zaklonišč v občini se izdela na podlagi ocene ogroženosti območja občine v vojni ter načrta za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin.
Oceno ogroženosti območja občine v vojni določa svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi stališč in usmeritev Predsedstva SR Slovenije. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine na tej podlagi določi območja in naselja obvezne graditve zaklonišč ter stopnjo odpornosti zaklonišč.
Organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, urejanjem prostora ter projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbenotehnične dokumentacije na območju občine upoštevati območja, naselja in objekte, v katerih se obvezno gradijo zaklonišča in druge pogoje za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin.
8.	člen
Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo v mestu Sevnica, naselju Šmarje, v naselju Krmelj. V naselju Boštanj se gradijo zaklonišča dopolnilne zaščite.
Območja, naselja in objekti, kjer je obvezna graditev zaklonišč ter stopnja odpornosti zaklonišč so prikazane na karti v merilu 1 : 5000, ki je sestavni del tega odloka.
9.	člen
Zaklonišča se obvezno gradijo v šolah, vzgojno-varstvenih in zdravstvenih organizacijah, domovih za ostarele, železniških postajah in večjih organizacijah združenega dela tudi izven območij in naselij obvezne graditve zaklonišč, določenih v 8. členu tega odloka.
Svet za splošno ljudsko obrambo’ in družbeno samozaščito občinske skupščine lahko izjemoma v posameznem primeru iz prejšnjega odstavka določi, da se zaklonišče ne gradi, če so zagotovljeni naravni ali drugi pogoji za zaščito občanov ali delavcev v takšnih objektih ali če je ogroženost objekta majhna.
10.	člen
Investitorji morajo na območjih, v■ naseljih in v objektih, ki so določeni v prilogi iz 8. in 9. člena tega odloka, pri graditvi, prizidavi, nadzidavi in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb s svojimi sredstvi graditi zaklonišča v objektu ali v njegovi neposredni bližini v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi.
Za stavbe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo manjši objekti, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje (garaže, razen garažnih hiš, kioski, čebelnjaki ipd.).
Investitorji lahko gradijo skupna zaklonišča le, če je to v skladu s tehničnimi normativi in z akti o urejanju prostora.
V stanovanjskih stavbah, ki jih gradijo zasebni graditelji, se gradijo zaklonišča dopolnilne zaščite do zmogljivosti sedem zakloniščnih mest.
11.	člen
Upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, lahko izda tako dovoljenje za objekte na območju ali v naseljih obvezne graditve zaklonišč in za druge objekte, v katerih se morajo graditi zaklonišča pa tem odloku, le s poprejšnjim soglasjem upravnega organa za ljudsko obrambo.
12.	člen
Zaklonišča na območju občine se morajo graditi tako, da jih je v miru mogoče uporabljati za druge namene, vendar to ne sme vplivati na njihovo uporabnost in pripravljenost za zaščito.
13.	člen
Investitor komunalnih in drugih objektov pod površino tal je na zahtevo upravnega organa za ljudsko obrambo, po predhodnem mnenju sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine, dolžan prilagoditi te objekte za javna zaklonišča. Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve objekta za zaščito, bremenijo sredstva za graditev javnih zaklonišč.
14.	člen
Investitor, ki gradi ali adaptira stavbo na območju ali v naselju, kjer je obvezna graditev zaklonišč, ali če gradi objekt, v katerem se mora graditi zaklonišče, je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini določene s predpisanimi tehničnimi normativi že zadostne zaklonišč-ne zmogljivosti, ali če graditev zaklonišča ni možna zaradi geoloških, hidroloških ali konstrukcijskih pogojev.
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča po prejšnjem odstavku, mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja plačati prispevek za zaklonišča, razen, če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče, ali če je bil prispevek za zaklonišče že plačan pri njeni gradnji, oziroma če je investitor z lastnimi sredstvi že zagotovil potrebne zakloniščne zmogljivosti.
Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča in o plačilu prispevka po tem členu izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo na podlagi zakona.
15.	člen
Potrebni zakloniščni prostor se določa ha podlagi navodila o urbansitičnih pogojih za graditev zaklonišč.
16.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samoupravne stanovanjske skupnosti morajo v svojih razvojnih programih zagotoviti, da se v obstoječih objektih na območjih in naseljih obvezne graditve zaklonišč ter v objektih, v katerih se morajo graditi zaklonišča za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin, zgradijo s svojimi sredstvi ustrezna zaklonišča oziroma, da se v ta namen v roku, ki ga določa zakon, prilagodijo in uporabijo ustrezni kletni prostori in drugi gradbeni, ali naravni objekti tako da bo dosežena odpornost zaklonišča dopolnilne zaščite.
III.	UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ
17.	člen
Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje Skupščina občine Sevnica oziroma organizacija, ki jo za upravljanje in vzdrževanje pooblasti Skupščina občine Sevnica.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah upravljajo in vzdržujejo lastniki, imetniki stanovanjske pravice uporabe oziroma upravljale! teh stavb.
18.	člen
Zaklonišča je treba redno vzdrževati v brezhibnem stanju.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov, ter bremenijo lastnika, uporabnika, oziroma organizacijo, ki upravlja stavbe.
19.	člen
Zakloniščni red- in nav "lilo o vzdrževanju in Uporabi zaklonišča predpiše občinski upravni organ za' ljudsko obrambo.
IV.	UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU
20.	člen
Zaklonišča se lahko v miru uporabljajo za druge namene pod naslednjimi pogoji:
—■ da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, ki bi zmanjšale odpornost, poslabšale higienske razmere in okrnile osnovni namen zaklonišča;
— da se redno vzdržujejo in jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni izprazniti in usposobiti za zaščito najpozneje v 12 urah.
21.	člen
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni prenehajo veljati vse najemne pogodbe za zaklonišče.
22.	člen
Sredstva, pridobljena z najemnino zaklonišč, se lahko uporabljajo samo za graditev in vzdrževanje zaklonišč.
V.	FINANCIRANJE ZAKLČINlSC IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV
23.	člen
Investitorji, lastniki, imetniki pravice uporabe in upravljale! financirajo graditev, vzdrževanje in opremljanje zaklonišča in drugih zaščitnih objektov, s svojimi sredstvi.
24.	člen
Graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč financira skupščina občine iz sredstev za javna zaklonišča. Sredstva za javna zaklonišča se zbirajo na posebnem računu iz prispevkov za zaklonišča, iz najemnin za javna zaklonišča in drugih virov.
Sredstva za javna zaklonišča razporeja in o njihovi uporabi odloča svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Za zbiranje sredstev za graditev javnih zaklonišč je pristojna uprava za družbene prihodke.
25.	člen
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča mora plačati na podlagi 14. člena tega odloka prispevek za zaklonišča v višini 2 % skupne gradbene cene objekta oziroma adaptacije.
Za gradbeni del stavbe iz prejšnjega odstavka se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami brez opreme in pohištva ter ureditev prostora okoli objekta.
Gradbena cena objekta se ugotovi na podlagi predračuna, ki je sestavni del gradbenotehnične dokumentacije, ki ga je izdelala pristojna projektantska organizacija. Predračun ne sme biti starejši od enega leta. Za čas med izdajo gradbenega dovoljenja in plačilom prispevka se upošteva valorizacija cen.
Na podlagi prvega odstavka tega člena odmerjeni prispevek za zaklonišča pri graditvi garažnih hiš, skladišč in drugih podobnih objektov, v katerih bo manjše število delavcev, ne sme presegati višine stroškov, ki bi za investitorja nastali, če bi lahko sam gradil zaklonišče. Stroški, ki bi nastali za investitorja, če bi lahko sam gradil zaklonišče, se ugotovijo tako.
da se po predpisih tehničnih normativov določijo potrebne zakloniščne zmogljivosti ter upošteva povprečna cena zakloniščnega mesta v javnih zakloniščih, dosežena v zadnjem letu na območju občine.
Poprečno ceno zakloniščnega mesta po prejšnjem odstavku ugotavlja Samoupravna stanovanjska skupnost Sevnica.
26.	člen
Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območjih,
v naseljih in v objektih, v katerih je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 •/• letne stanarine oziroma najemnine. Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od stanarin in najemnin skrbijo organizacije in skupnosti za upravljanje stanovanjskih in poslovnih prostorov ter stanovanjskih in poslovnih delov stavb.
Prispevek za zaklonišča po prejšnjem odstavku se plačuje mesečno in sicer do konca meseca za pretekli mesec.
27.	Člen
Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb na območjih, v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za graditev zaklonišč' v višini 0,06 °/o od vrednosti stavb, prostorov oziroma delov stavb.
Prispevek za zaklonišča po prejšnjem odstavku se plačuje za tekoče leto pri davku od premoženja v enakih trimesečnih oziroma polletnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju oziroma polletju, plačan pa mora biti v petinštiridesetih dneh po zapadlosti.	/
Glede odmere, pobiranja in izterjave prispevka veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje in izterjavo davkov občanov.
28.	člen
Imetniki pravice uporabe stanovanjskih stavb (samski domovi in podobni objekti), poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb, ki jih sami upravljajo, na območjih in v naseljih, v katerih je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek v višini 0,051 •/» od osnove za obračun amortizacije oziroma nabavno vrednost stavbe, prostora ali dela stavbe.
Prispevek se plačuje enkrat letno do 31. decembra za tekoče leto. Zavezanci iz tega člena sami skrbijo za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča.
29.	člen
Prispevek iz 26., 27. in 28. člena tega odloka se ne plačuje, če so v stavbi že zagotovljene zakloniščne zmogljivosti, ali če je bil pri gradnji objekta plačan prispevek iz 25. člena tega odloka.
VI.	NADZOR NAD ZAKLONIŠČI
30.	člen
Inšpekcijo med projektiranjem, graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč izvajajo organi, določeni -s splošnimi predpisi za opravljanje inšpekcije v občini ter upravni organ za ljudsko obrambo.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
31.	člen
Za neizpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom veljajo kazenske določbe zveznega in republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
V primeru, da investitor ne gradi zaklonišča, upravni organ za ljudsko obrambo po ugotovitvi dejanskega stanja na terenu zaveže investitorja plačila prispevka v skladu s 25. členom tega odloka. Vrednost objekta kot osnova za izračun prispevka se izračuna na osnovi s projektom predvidenih stanovanjskih površin in z odlokom oziroma sklepom določene poprečne cene m2 stanovanjske površine.
33.	člen
Vso temeljno in izvedbeno urbanistično dokumentacijo, kot tudi uskladitev načrtov za graditev zaklonišč, je potrebno uskladiti z določili tega odloka v enem letu po sprejetju.
34 člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 19/77).
35. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se začne 1. januarja 1985.
Št. 8-1/84-1
Sevnica, dne 26. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Jože Bavec 1. r.
Šentjur pri celju
1645.
Na podlagi 6., 15. in 17. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti, dne 15. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji
1. člen
Za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov za delovanje tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta, plačujejo delavci v TOZD prispevke in sicer:
—	delavci v TOZD, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti po stopnji 0,79% od dohodka doseženega v posameznem letu
—	delavci v TOZD, ki so registrirane za predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi proizvodi po stopnji 0,40% od dohodka doseženega v posameznem letu. .
2.	člen
Prispevek določen v 1. členu tega odloka plačujejo zavezanci v tistih TOZD, v katerih niso podpisali samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne Skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije.
3.	člen
Osnovo za plačilo prispevka po stopnjah določenih v 1. členu tega odloka predstavlja doseženi dohodek v preteklem letu.
4.	člen
Prispevke iz 2. člena tega odloka pobira in odmerja Služba družbenega knjigovodstva.
5.	člen
Prispevek iz 2. člena so zavezanci dolžni za leto 1984 poravnati najkasneje do 31. decembra 1984; od 1. januarja 1985 dalje pa po trimesečjih.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 492-53/83-1
Šentjur pri Celju, dne 15. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r.
1646.
Skupščing občine Šentjur pri Celju je na podlagi 16. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 15. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
e spremembi odloka o določitvi prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji
'	1. člen
Spremeni se 2. člen in se glasi:
»Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek po stopnji 0,85 % od katastrskega dohodka negozdnih površin.« 2
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-53/83-1
Šentjur pri Celju, dne 15. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Peter Knez 1. r.
1647.
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti, dne 15. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe
namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda
1,	člen
V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda (Uradni list SRS, št. 32/80) se spremeni prvi odstavek 2. člena odloka in glasi:
»Odškodnina za kvadratni meter kmetijskega obdelovalnega zemljišča znaša:
—	po 400 din od I. bonitetnega razreda
—	po 360 din od II. bonitetnega razreda
—	po 320 din od III. bonitetnega razreda
—	po 120 din od IV. bonitetnega razreda
—	po 60 din od V. in VI. bonitetnega razreda ter pašnika I. razreda
—	po 40 din od VII. in VIII. bonitetnega razreda ter II. in III. razreda pašnika ter gozda.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi r
Uradnem listu SRS.
Št. 420-15/84-1
Šentjur pri Celju, dne 15. oktobra 1984.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez L r.
VELENJE
1648.
Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) so pristojni organi Raziskovalne skupnosti občine Velenje sprejeli
SKLEP
o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka raziskovalni skupnosti Velenje za obdobje januar—september 1984
Podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih
plana Občinske raziskovalne skupnosti Velenje za obdobje 1981—1985 so dolžni plačati razliko nastalo med obračunano obveznostjo po predpisani prispevni stopnji iz dohodka zavezancev in vplačano akontacijsko vrednostjo za obdobje januar—september 1984.
Predsednik skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Velenje
Venčeslav Svuljšak 1. r.
VRHNIKA
1649.
Na podlagi petega odstavka 14. člena in prvega odstavka 17. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81), 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79), odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 25/79 in 38/81) ter odloka Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o valorizaciji najmanjšega zneska odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter dela odškodnine, ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 27/84) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnosti dne 25. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o odškodnini zaradi
spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda
1 člen
V	2. členu se prvotno besedilo dopolni z besedo »prašičev« in se na novo glasi:
»Gradnja objektov za rejo govedi, konj. prašičev in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov ter gradnja rastlinjakov se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda«.
2.	člen
V	1 členu odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda se Spremenijo zneski za odškodnino za kvadratni meter zemljišča in sicer:
—	240 din za m2 kmetijskega obdelovalnega zemljišča I. katastrskega razreda,
—	192 din za m2 kmetijskega obdelovalnega zemljišča II. katastrskega razreda,
—	144 din za m2 kmetijskega obdelovalnega zemljišča Iti katastrskega razreda,
—	80 din za m2 kmetijskega obdelovalnega zemljišča IV. katastrskega razreda,
— GO din za m2 kmetijskega obdelovalnega zemljišča V. in VI.. katastrskega razreda,
—	40 din za m2 kmetijskega obdelovalnega zemljišča VII. in VIII. katastrskega razreda.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 3/3-010/09-79
Vrhnika, dne 29. oktobra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
ŽALEC
1650.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji dne 30. oktobra 1984 sprejel
ODREDBO
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta ga-spodarske cone Minerva - Ložnica
I
Osnutek zazidalnega načrta gospodarske cone Minerva - Ložnica se razgrinja na vpogled javnosti za en mesec od dneva objave v Uradnem listu SRS.
II
Osnutek zazidalnega načrta gospodarske cone Minerva - Ložnica bo v času razgrnitve na vpogled v prostorih občinskega sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo Žalec in v prostorih krajevne skupnosti Žalec.
III
V času razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega načrta gospodarske cone Minerva - Ložnica poda pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija ali skupnost.
IV	,
Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevne skupnosti Žalec.
St. 350-7/84-6
Žalec, dne 30. oktobra 1984.
Predsednik
• Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Ervin Janežič, dipl. oec. 1. r.
POPRAVEK
V	odločbi Ustavnega sodišča SRS, št. UI 31/84-9 z dne 18. 10. 1984, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 33-1581/84 z dne 31. X. 1984 je tiskovna napaka, tako da se
— v 1. vrsti zadnjega odstavka obrazložitve odločbe namesto Socialistične federativne republike Slovenije pravilno glasi... Socialistične republike Slovenije.
Uredništvo
POPRAVEK
V	odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov Skupščine občine Kamnik, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 31-1490/84 z dne 11. X. 1984 se v petem odstavku 5. člena odloka beseda »proračun« pravilno glasi »poračun«.
Uredništvo
POPRAVEK
V	odloku o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka na območju občine Lenart, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 33-1588/84 z dne 31. X. 1984 se v 1. členu, v drugi vrsti beseda ali popravi v besedo in.
Uredništvo
POPRAVEK
V	sklepu o razpisu referenduma, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 33-1590/84 z dne 31. X. 1984 se točka I. pravilno glasi:
»Za območje Krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž (v nadaljnjem besedilu: krajevna skupnost) se razpiše referendum za priključitev območja občine Ljubljana Moste-Polje, ki ga omejuje na severovzhodu Clevelandska ulica in meja z občino Ljubljana Bežigrad, na severozahodu Jarška cesta in meja z občino Ljubljana Bežigrad, na jugozahodu meja s krajevno skupnostjo Jože Moškrič-Ciril ter intervencijska pot, na jugovzhodu pa dosedanja meja s krajevno skupnostjo Dušan Kveder-Tomaž, h krajevni skupnosti Dušan Kveder-Tomaž.-*
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž Danilo Sirnik 1. r.
POPRAVEK
Stran
1610. Odlok o soglasju k statutoma visokošolskih organizacij združenega dela	1880
1611 Odlok o soglasju k spremembi imena Visoke tehniške šole Univerze v Mariboru v Tehniško fakulteto Univerze v Mariboru	1880
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1612.	Odlok o spremembi odloka o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke	1880
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1613.	Pravilnik u dokumentaciji za nostrifikacijo v tujini
pridobljenih šolskih spričeval	1880
1614.	Odredba o revalorizaciji osnovnih sredstev delov-
nih ljudi, ki s samostojnim osebnim delom in z lastninil delovnimi sredstvi opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost	1882
1615. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti	1881
USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE
1616.	Odločba o razveljavitvi 33 člena samoupravnega
sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in zu deiiiev Cuau^ za osebne dohodke v delovm organizaciji Agrokombinat Maribor	1886
1617.	Ouluvba u razveljavitvi odloka Skupščine mesta
Ljubljane o sprejetju urbanističnega načrta za ob-luvvjv naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, ViKice, Zavrh hi Rašica	1887
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1618.	SKiep o spiemembah in dopolnitvah sklepu o naj-
nizji m najvišji pokojninski	osnovi	1888
1619.	s .viep o akontativni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1985	1888
1620.	Sklep o ponovni uskladitvi	pokojnin med letom	1889
1621 Lamu tip* a vui spotazum o spremembah samoupravnega spor;'/.uma o pravicah in obveznostih združeni.* kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta	1891
V sklepu Občinske raziskovalne skupnosti Ljutomer objavljenem v Uradnem listu SRS št. 32-1564 84 z dne 26. X. 1934 se besedilo sklepa spremeni tako, da pravilno glasi:
SKLEP
o začasni ustavitvi obveznosti plačevanja
prispevka za Občinsko raziskovalno skupnost Ljutomer
Od 1. 11. 1934 do 31. 12. 1984 se začasno ustavi obveznost plačevanja prispevka za Občinsko raziskovalno skupnost Ljutomer.
Št.,41/84-8-3/2
Ljutomer, dne 11. novembra 1984.
Predsednik skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Ljutomer Stane Soster, 1. r.
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
1605	Zakon o graditvi objektov	1865
1606	zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o
urejanju pokopališč	1875
1607. Odlok o razrešitvi in imenovanju člana Komisije Skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose In o razrešitvi člana Komisije Skupščine SR Slovenije za pravosodje	1879
1608 Od’ok o razrešitvi in imenovanju člana Sveta Narodne banke Slovenije	1879
1609. Odlok o razrešitvi sodnika Višjega sodišča v Kopru 1880
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OB C) NI
1G22. Sklep o znižanju stopenj prispevka za komunalno dejavnost na ravni samoupravne komunalne interesne skupnosti Brežice	isni
3623. Odlok o uporabi sredstev rezerve občine Celje mi
1624.	Odločba u opustitvi Slovenskega pokopališča v
Celju	i892
1625.	si*v. azuru o ustanovitvi medobčinske inšpekcije
parnih kotlov (Celje)	1832
1626.	Sprememba statuta Samoupravne stanovanjske
skupn.isti občine Celje	1894
1627.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika
o osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ceije	1891
1628.	Sklep o poročilu izvajanja družbenega varstva v
delovm organizaciji Avtoservis Domžale	1895
3629. Sklep o oovečanju višine denarne pomoči otrokom
v občini Idrija	1895
1630.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1984	1896
1631.	Odlok o imenovanju ulice v krajevni skupnosti
Novi trg in ceste v krajevni skupnosti Podgorje (Kamnik)	1896
1632.	Sklep o rpremembi In dopolnitvi sklepa o obraču-
navanju in plačevanju prispevkov z* adravstveno varstve od i. januarja 1984 dalje (Kamnik)	i8J»T
1633.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine
Kočevje za leto 1984	1897
1634.	Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi samo-
upravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občine Kočevje	1898
1635.	Spremembe In dopolnitve statuta občine Kočevje 1898
1636 Odlok o ustanovitvi družbenega sveta za kadrovska
vprašanja občine Kočevje	1901
1637.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Kočevje)	1902
1638.	Spremembe In dopolnitve družbenega dogovora o
družbenih svetih v občini Kočevje	1903
1639.	Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda	(Laško)	1904
1640.	Sklep o spremembi sklepa o dohodkovnih pogojih
in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984 (Lenart)	1905
1641.	Odlok o razglasitvi spomenikov delavskega giba-
nja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične g*S-
Stran
ditve za kulturno-zgodovinske spomenike (Ljubljana Moste-Polje)	1905
1642.	Sklep Občinske zdravstvene skupnosti Logatec	1909
1643.	Sklep o spremembi sklepa o obračunavanju in pla-
čevanju prispevkov k stroškom za zdravstveno varstvo za leto 1984 (Logatec)	1909
1644.	Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih
(Sevnica)	1909
1645.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje
sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Šentjur pri Celju)	1912
1646.	Odlok o spremembi odloka o določitvi prispevka za
izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji (Šentjur pri Celju)	1913
1647.	Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi
spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda (Šentjur pri Celju)	1913
1648.	Sklep o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka Raziskoval-
Stran
ni skupnosti Velenje za obdobje januar-septem-ber 1984	1913
1649.	Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi
spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda (Vrhnika)	1914
1650.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega
načrta gospodarske	cone	Minerva—Ložnica (Žalec) 1*14
—	Popravek odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije,
Št. Ul 31/84-9	1914
—	Popravek ; odloka o spremembah in dopolnitvah
odloka o davkih občanov Skupščine občine Kamnik	1»4
—	Popravek odloka o razpisu referenduma o uvedbi
samoprispevka na območju občine Lenart ^	1915
—	Popravek sklepa o razpisu referenduma KS Dušan
Kveder-Tomaž (Ljubljana	Moste-Polje)	1915
—	Popravek sklepa Občinske raziskovalne skupnosti
Ljutomer	191$
Izšlo je dolgo pričakovano delo dr. Stojana Cigoja
Komentar oiiigacijskih razmerij (1904)
—	veliki komentar k zakonu o obligacijskih razmerjih, I. in II. knjiga (1984)
To je pravzaprav močno razširjena izdaja knjige »Obligacijska razmerja«
—	komentar k zakon,u o obligacijskih razmerjih iz leta 1984. V novem velikem komentarju so sedaj vsebinsko združene poprej tri samostojne publikacije (Obligacijska razmerja iz 1. 1978, Obligacije iz 1. 1976 in Kontrakti in reparacije iz 1. 1973) in tako obdelan celotni razvoj teorije in judikature, kolikor ha njiju temelji tudi novi zakon o obligacijskih razmerjih. V tem novem komentarju je avtor prof. dr. Stojan Cigoj predvsem želel dati prerez današnjega stanja jugoslovanskega obligacijsko-pravnega sistema, kakor tudi prikazati nadaljnji razvoj in današnje stanje primerjalnega prava. Vsaka pomembnejša obligacijskopravna institucija je prikazana tudi glede na posebnosti, ki se kažejo v primerjalnem pravu, in tudi posebnosti našega pravnega sistema v primerjavi z drugimi, ki se kažejo na mejnih področjih, kjer se stikata pravo obligacijskih razmerij in pravo združenega dela.
V velikem komentarju je avtor najprej skušal osvetliti smisel vsakega pravila, ki je bilo sprejeto v našem zakonu, nato sledi takoj prikaz misli pravila z razlago, ki jo dajeta domača in tuja teorija, s prikazom predvsem domače judikature, skratka čimbolj jasen pogled v teorijo doma in po svetu ter kako še razvija domača in primerjalna sodna praksa.
Komentar je razdeljen na štiri knjige, prve dve obsegata splošni del zakona, nadaljnji dve pa posebni del zakona. Stvarno kazalo bo za vse knjige na koncu četrte knjige. Tamkaj bo tudi popis literature. Za lažjo orientacijo pa ima vsaka knjiga vsebinsko kazalo tiste snovi, ki se obravnava v njej.
Prvi dve knjigi, ki obsegata nad 1.300 strani, sta izšli v novembru, naslednji pa 1. 1985. Knjigi sta trdo vezani.
Cena je za sedaj določena le za prvi knjigi in kolikor ju boste naročili, vas bomo uvrstili med naročnike celotne izdaje.
Cena v prednaročilu (do 30. novembra 1984) je:
—	prva knjiga: 2,250 din	(012173)
—	druga knjiga: 1.980 din	(«12181)
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1564 556 din, inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana. Kardeljeva 11 — Poštni predal 179/vn — Teleton direktor uredništvo, sekretar. šef računovodstva 224 323. prodaja Z24 337, računovodstvo naročnine 211 814 — Zlro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72