S SEJE SKUPŠČINE SIS SOCIALNEGA SKRBSTVA
Vse več občanov potrebuje denarne pomoči
V preteklem mesecu so se skoraj po Ietu dni odmora sestale na svoji drugi seji nekatere samoupravnv inleresne skupnosti družbenih de-javnosti. Značilen za zdajšnje razmere je bil uvod v skupščino social-nega skrbslva naše občine, bila je 21. aprila, ko je delegat iz Most predlagal zvišanje prispevne stopnje za to dejavnost, pa je predsednik odgovoril, da se danes ne bo razpravljalo o denarju, marveč le o vse-bini dela, saj še ni odločeno, kako bo s prispevnimi stopnjami sisov. Tako so se delegati seznanili s poročilom o delu skupnosti sodalnega skrbstva v občini in v mestu v lanskem letu in poročili izvajalcev te dejavnosti — Centra za socialno delo in Doma starejših občanov v Stepanjskem naselju. Nekatere druge organizacije, kot denimo RK in ZPM, ki tudi delujejo v okviru te skupnosti, bodo o tem poročale na prihodnji seji.
Denarnim pomočem je bilo namenjeno okoli 57 odstotkov denarja, s katerim razpolaga skupnost socialnega skrbstva v Ljubljani. Vse več je izplačil en-kratnih denarnih pomoči, to je denarja, namenjenega nabavi kurjave, ozimnice in podobno,
kar kaže na to, da raste število ti-stih, ki živijo v težavnih razme-rah. V lanskem letu je tudi nara-slo število upravičencev do pla-čila in doplačila za bivanje v po-sebnih socialnih zavodih, in to predvsem zaradi večjih zmoglji-vosti delovnega centra v Šiški in
zavoda na Škofljici. Prav zaradi tega bi se skupnosti socialnega skrbstva lani domala znašle v za-gati, vendar jih je rešilo dejstvo, da so se zelo povečali tudi osebni dohodki in tako se je v njihovo blagajno nateklo več denarja kot so predvideli.
Delo obeh naših izvajalcev programa skupnosti socialnega skrbstva — Centra za socialno delo in Doma starejših občanov v Štepanjskem naselju, so delegati ocenili dobro. V Centru za so-cialno delo kaže kot novost ome-niti skupnostno socialno delo. ki so ga uvedli predvsem v KS Nove Fužine. Lani se je z odprtjem no-vega doma na Igu precej izbolj-šalo tudi varstvo duševno in tele-sno prizadetih otrok. V zvezi s
programom dela pa so predstav-niki Centra za socialno delo me-nili, da bi kazalo vanj vnesti tudi vprašanje vsebinskega razvoja mladinskih domov in pa že prej omenjeno skupnostno socialno delo.
V Domu starejših občanov so konec lanskega leta imeli 77 nereše-nih prošenj za sprejem, sredi aprila pa jih je bilo že 95. Precej prošenj jim pošljeta Klinični center in Center za socialno delo. Tako je zdaj okoli 80 odstotkov stanovalcev takih. da potrebuje posebno z Jravstveno nego in oskrbo. Drugi del težav, ki pesti večinoma vse domove te vrste, pa je ¦kadrovska zasedba. saj glede na to. koliko oskrbovancev potrebuje po-sebno nego, v domu nimajo dovolj negovalk in strežnic, obenem pa je med delavkami tudi veliko bolni-škega staleža.
D.J.