poštnina platen« v gotovini.
Leto XVI., štev. 3
Ljubljana, petek 4* januarja 1935
Cena l Din
upravuosivo ujuDijana Kn&fljeva ulica ^ — letet od 11. 3122 3123, 3124. 312&. 8126 oaerauii joaeieK; ujuoijana. Selen-DurgOTB lil 4 - rei 3492 2492. t oaruztuca Man bor Josposfca ulica
4t 11 - TeieioD «t 24ft& Podružnica .'eije K. ocen o va ulica fit.
2. - Telefon «t 190 Flaftuni pn poŠt Cen zavodih: Ljubljana 8t 11 842 Praga ftlfllo 78-180, 4t in* 241
Naročnina mate mentec Din 25.— Za mocemstv« Din 40.—
Uredniatvo-LJu bi Jana (Cnalijeva ulica 6 reieton 8122 si 28. s124 3125. 8126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon ti 2440. Celje. Str-ssmayerjeva ulica At. L Telefon «t 66
Rokopisi aa ne vračajo. — Oglasi po tartfu
laracija vlade gosp. Bogoljuba Jevtiča
Državno in narodno edinstvo je najvišji zakon in neomajna zaobljuba za vsa naša pokolenja
V zunanji politiki stremljenje po dobrih odnošajih z vsemi sosedi, v notranji politiki popolna konsolidacija in " poenostavljenje uprave v smeri dekoncentracije in pravičnejše razdelitve javnih bremen
Pred polno dvorano Narodne skupščine in prenapolnjenimi galerijami, na katerih je bilo tudi mnogo zastopnikov tujih držav, je danes nova vlada g. Boška Jevtiča dala svojo programatično deklaracijo. Ako je bilo dosedaj z neinformi-rane ali zlonamerne strani kakih dvomov, današnja načelna izjava jih je do kr-aja razpršila. Ze po znani resoluciji ožjega glavnega odbora JNS, ki je podčrtal odločno voljo stranke, čuvati za vsako ceno osnovno linijo jugoslovenske politike, je bilo za vsakega politično treznega človeka jasno, da je s tem sklepom pogodena tudi državno politična linija predsednika vlade g. Boška Jevtiča in njegovih tovarišev v vladi, ki so po veliki večini tudi člani in vodilni funkcionarji JNS. Današnja slovesna izjava novega ministrskega predsednika o politiki, ki jo hoče voditi s svojo vlado, je izzvala zaradi tega v Narodni skupščini in senatu navdušeno odobravanje in bo preko Narodnega predstavništva v vsem narodu dvignila voljo za nadaljevanje dela v službi prave nacionalne konsolidacije naše države. V besedah, ki izključujejo vsako zavijanje, je g. Boško Jevtič označil kot osnovno izhodišče vsega svojega političnega delovanja edinstvo jugoslovenske nacionalne in državne celine ter je podčrtal, da ima jugoslovenska nacionalna misel v ustavi od 3. septembra 1931 svoj polni izraz in vsa potrebna jamstva za njeno oživotvorjenje. Svečana forms, s katero je nredsednik vlade idejo narodnega in državnega edinstva označil kot največji zakon za vse in za vsakogar in kot neodstopno zaobljubo vsega našega pokolenja za vso bodočnost, ter poudarek, da je to sveta oporoka kralja-mučenika, so dale predsednikovim besedam še poseben značaj. Predsednik vlade je upravičeno pozval vse ljudi dobre volje na sodelovanje pri velikem konsolidacijskem delu brez ozira na bivšo strankarsko pripadnost, toda ni pustil nikogar v dvomu, pod katerimi pogoji in s katerim jasnim ciljem je sodelovanje mogoče. S tem je najbolj avtentično podano tolmačenje onih razgovorov, ki jih je vodil tedanji mandatar krone g. Boško Jevtič in ki so od političnih špekulacij spretno izrabljene, za trenutek vznemirile nacionalne vrste.
Z največjo pozam ostjo in s polnim odobravanjem je Narodno predstavništvo sprejelo in odobrilo tudi trezno, mimo, a istočasno tudi odločno izjavo predsednika vlade o naši zunanji politi-ki. Jugoslavija bo tudi v bodoče vodila politiko miru, sporazuma in mednarodnega sodelovanja, in v tem duhu ustvarjala in vzdrževala tudi svoje odnošaje do svojih sosedov, ali brez vsakega popuščanja bo naša nacionalna država zahtevala od naših sosedov enako korektnost in lojalnost. Nikomur ni ostalo dvomljivo, na koga so naslovljene Jev-tičeve besede, da terorističnih akcij in koospiracij proti naši državi ne bomo več trpeli. V globoki hvaležnosti sta se skupščina in senat s Slava!-klici poklonila blagopokojnemu kralju Uedinitelju, ko je predsednik vlade v svojem govori omenil marsejsko tragedijo in ženevski proces. G. Jevtič je podčrtal, da je obsodba sveta Društva narodov jasna 'n da ne dopušča dvostranskega tolmačenja. Ob odločnem pritrjevanju Narodnega predstavništva je izjavil, da je uspešna in lojalna izvršitev ženevskih odločitev predpogoj za očuvanje miru in dobrih odnošajev med narodi m da morajo ugotovljene odgovornosti dobiti svoje sankcije.
Delovni program, ki ga je vlada očr-tala v svoji deklaraciji, ni izpolnil senzacionalnih napovedi, ki so se nekaj časa razširjale. Vlada je upravičeno ostala na terenu onega, kar se danes pri obstoječih gospodarskih in socialnih prilikah da izvršiti brez pretresijajev. Ona se izrecno priznava k principu realnega gledanja na prilike in možnosti in ne stresa obljub iz rokavov. Ker se tiče državne organizacije same, napoveduje kraljevska vlada na eni strani ooeno-stavljenje državne uprave, na drugi strani pa izgraditev banovinskih samouprav v smeri popolne dekoncentracije Tudi zakonitost se ponovno podčrtava. Kot vodilno načelo vladne gospodarske politike je proglašeno delovanje za po-vzdigo narodnih produktivnih sil na vseh poljih ekonomskega delovanja, pri čemer se br posvečala posebna pozornost povzdigi naše vasi in podpiranju zadružništva v interesu najvažnejšega
Beograd, 3. januarja. AA. Na današnji seji Narodnega predstavništva je predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev g. Bogoljub Jevtič prečital naslednjo deklaracijo kraljevske vlade:
Gospodje poslanci! Kraljevska vlada ima čast predstaviti se Narodnemu predstavništvu s tole deklaracijo:
Z ustavo kraljevine Jugoslavije, ki jo je 3. septembra 1931 dal naš veliki vladar, blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Uedinitelj, je dobila jugoslovenska nacionalna misel popoln izraz in potrebno jamstvo za svoje popolno oživljen je v organizirani nacionalni celoti. Čuvajte Jugoslavijo! Čuvajte edinstvo naroda iin državno celoto! to je najvišji zakon za vse iD za vsakogar, to je neomajna zaobljuba za vse naše pokolenje in za vso bodočnost. Kraljevina Jugoslavija je teritorialno, politično in moralno pridobitev mnogoštevilnih rodov. To je sveto poslanstvo kralja - mučeni-ka, ki ga moramo čuvati in samo okrepljeno izročiti bodočim rodovom sedanje, po vojnah in stiskah prizadete generaci-
je. Navdahnjena s tem duhom in pod vplivam teh zapovedi, ima kraljevska
vlada, ki stoji pred vami. tako v zunanji kakor v notranji politiki jasno določeno nalogo.
Temeljne smernice
zunanje politike
Politika miru, sporazuma in mednarodnega sodelovanja — Temeljito razčiščenje marsefskega zločina
Da bo v polni meri izpolnila to .svojo nalogo v zunanji politiki in da bo trajno ohranila in zagotovila na zunaj mir, red in napredek ter moč Jugoslavije, bo kraljevska vlada z neumorno delavnostjo nadaljevala isto zunanjo politiko, ki vam je znana in ki je pod modrim vodstvom pokojnega kralja visoko dvignila ugled naše države na vsem svetu in nam pridobila zanesljive prijatelje in zvesto zaveznike.
Pri vodstvu te politike miru in sporazuma ter mednarodnega sodelovanja se bo kraljevska vlada vedno trudila, da zlasti s svojimi sosedi ustvari in ohrani takšne odnošaje, ki bodo najbo'je ustrezali interesom miru in napredka mednarodne skupnosti. O njeni iskreni volji ne bo imel razloga nihče dvomili, a po drugi strani bo kraljevska vlada zahtevala od svojih sosedov prav tako neomajno korektnost in lojalnost. Terorizem in zarotniške akcije ne smejo v nobenem primeru biti sredstvo politike v mednarodnih odnošajih. Jugoslavija je zaradi takšnih nedovoljenih akcij prestala najtežje žrtve v interesu miru.
Nihče ji ne sme zameriti, če jih v bodoče ne bo hotela več prenašati. Gnusni zločin v Marseilleu, naperjen proti kraljevini Jugoslaviji, naperjen proti mednarodnemu miru, je zadel naš narod v vzvišeni osebi njegovega najbolj priljubljenega in največjega vladarja. V svesti si svoje mednarodne dolžnosti in v želji, da ohrani mir, je kraljevina Jugoslavija vse storila in se obrnila na svet Društva narodov z dokumentirano tožbo, da se dožene odgovornost in dobe sankcije za ta mednarodni zločin. S pomočjo zaveznikov in prijateljev, ki so neomajno stali za njo in po zaslugi vesti članov Društva narodov in iz dolžnosti do miru in mednarodne morale, je Jugoslavija dobila od sveta Društva narodov sklep in obsodbo, ki je jasna in določna in ne dopušča dvoličnega tolmačenja. Učinkovita rn lojalna izvedba tega sklepa je pogoj za ohranitev miru in dobrih odncšajev med narodi. Marsej-ski zločin se mora popolnoma razčistiti, dognane odgovornosti morajo dobiti sankcije. Kraljevska vlada bo v to smer naravnala vse svoje napore.
Potreba notranje
konsolidacije države
Sodelovanje z vsemi, ki jih vodijo ideje in duh pokojnega Viteškega kralja Uedinitelfa
Gospodje poslanci! Iz spoštovanja resnice in trezno opaženih dejstev gleda kraljevska vlada brez samoprevare na stanje naših splošnih razmer in na potrebo notranje konsolidacije države.
Prepričana, da slone temelji vsake dobre državne uprave na brezpogojni vdanosti, blaginji in napredku domovine, uverjena o potrebi neomejene in resnične službe kralju in narodu, bo kraljev-
ska vlada v tem ozira prednjačila in bo gotovo deležna razumevanja in podpore vseh svojih sodržavljanov. V tej 6lužbi splošnim interesom bo kraljevska vlada, stopajoč odločno in neomajno po poti naše nacionalne in državne politike, izražene z velikim delom kralja - mučenika. in začrtane z ustavo leta 1931. — sprejela sodelovanje vseh. ki jih bo vodil isti duh, ne glede na to, na kateri strani so bili v naših prejšnjih političnih razprtijah.
Ustava kraljevine Jugoslavije daje potrebno možnost za čvrst razvoj nacionalnega in socialnega življenja našega naroda. Lojalno izvajanje in spoštovanje ustave bo omogočilo normalen političen razvoj v državi. Upoštevaje obstoječe zakone in pri najvestnejšem njihovem izvajanju bo kraljevska vlada posebno stremela po tem, da ne opusti ničesar, kar bi moglo olajšati in pospešiti narodno življenje v vseh njegovih oblikah.
Bekoncentracija
Ena izmed prvih nalog kraljevske vlade bo reorganizacija državne uprave, popolna organizacija banovin kot upravnih in samoupravnih edinic z izvedbo popolne dekoncentracije oblasti. Uprava mora biti cenena, enotna in napram narodu neposredna. V veri, da more samo popolna in od vseh spoštovana zakonitost biti edino merilo v občevanju med državljani in predstavniki oblasti, bo posvetila kialievska vlada največjo pozornost na strogo izvajanje zakonov napram vsem in vsakomur v popolni enakosti vseh državljanov in bo skrbela, da postane zakonitost ena izmed glavnih »rrlin naše notranje politike. Kršitev zakonov ne bo trpela v nobenem primeru, pa najsi pride s katerekoli strani.
Odnošaji in sodelovanje med državo in priznanimi veroizpovedmi ob medsebojnem spoštovanju in podpiranju naj ohranjajo nacionalno edinstvo v smeri moralne okrepitve in duševne izpopolnitve najširših slojev našega naroda.
Konkordat s sv. stolico
Kraljevska vlada je prešinjena z najboljšo voljo, da odnošaje in iskreno sodelovanje med državo in katoliško cerkvijo z uspehom in trajno zagotovi s sklenitvijo konkordata s sveto stolico.
Gospodarski program
Gospodje poslanci! Posebno skrb je kraljevska vlada posvetila gospodarsko-finančnim vprašanjem. Potrebe narodnega življenja spravljajo ta vprašanja v prvo vrsto. Pri tem delu se bo kraljevska vlada ravnala po tehle načelih:
Podpiranje produktivnih sil prebivalstva na vseh področjih gospodarskega delovanja, tako v kmetijstvu, kakor v Industriji, trgovini in obrti.
Največjo pozornost bo posvetila kmetijstvu kot najštevilnejšemu in najvažnejšemu delu prebivalstva. Mi moramo povzdigniti našo vas, pomagati zadružništvu kot gospodarsko socialnim organizacijam in /sem zadružnim oblikam, kar bo eden i zmed ciljev gospodarske politike kraljevske vlade. Upoštevaje, da izhaja gospodarska kriza pri nas v prvi vrsti iz krize kmetijstva, bo kra-
našega stanu — kmečkega stanu. Vlada se zaveda, da je od napredka našega poljedelstva odvisen tudi razvoj ostalih gospodarskih panog, katerim istotako obljublja pomoč v svrho izboljšanja njihovega gospodarskega položaja.
Z enodušnim pritrjevanjem je Narodno predstavništvo odobrilo tudi načela vladne finančne politike: čuvanje stabilnosti našega denarja, ravnotežje proračuna, podpiranje in kontrola privatne iniciative, katere važnost se posebej podčrtava. Priznanje, da je davčna obremenitev dosegla svoj maksimum, da je treba izvršiti bolj pravično razdelitev javnih dajatev in davčno obremenitev dovesti v sklad z davčno sposobnostjo državljanov, predvsem pa preprečiti fiskalno pretiran ost, to so načela, ki morajo dati tem več dobrih rezultatov čim hitreje bodo uvedena v praksi. Naši gospodarski krogi, ki stalno zahtevajo ustanovitev Gospodarske ga sveta, so dobili zagotovilo, da bo vlada pri predlaganju ekonomskih in finančnih ukrepov vselej sodelovala z obstoječimi gospodarskimi onrsnfoaciiami, trgovskimi zbornicami, združenji in za-
družnimi zvezami.
Z zadovoljstvom bodo nacionaini krogi pozdravili tudi odločnost, s katero se vlada priznava k sokolski ideji, ki vrši v Sokolu kraljevine Jugoslavije veliko nacionalno delo skladne vzgoje duha in telesa zlasti našega narodnega naraščaja k eain&tvu jugoslovenske volje. Iz srca tudi želimo, da s sistematično in dosledno šolsko in prosvetno politiko postanejo naše šole od najnižje do najvišje ne samo sredstvo formalne, praktične in znanstvene omike, temveč tudi izvor ljubezni do združene velike domovine in pravih idealov človečanstva.
Enodušno je Narodno predstavništvo sprejelo tudi lepe besede predsednika vlade o dolžnosti naroda in države, storiti vse, da se do popolnosti razvije naša junaška vojska, ki je najboljši čuvar miru in polne sigurnosti naše domovine, najzanesljivejša zaščitnica naše narodne časti, nsfbolišp garancija za spoštovani* mednarodnih pogodb
V delovnem programu vlade g. Boška Jevtiča se nahaja tudi napoved konkor-data s Sv. stolico. Pri tej priliki je predsednik vlade izpregovoril važne in vse
pozornosti vredne besede. Toplo se je zavzel za princip medsebojnega spoštovanja in podpiranja cerkve in države, a je pri tem označil tudi ciij tega sodelovanja. Cerkev in država naj zedinita svoje sile ne samo v pravcu moralnega jačenja in duhovnega zbližanja naroda, temveč tudi v čuvanju nacionalnega edinstva. Mi vsekakor samo želimo, da te besede ne ostanejo neopažene zlasti pri onih, ki bi — ne iz verskih, temveč iz povsem drugih motivov — tako radi vedno izkonstruirali neke diference med cerkvijo in državo, zlasti v gledanju na naša nacionalna vprašanja.
Vlada je na koncu naglasila svojo odločno voljo, nasloniti se na Narodno predstavništvo, s čigar sodelovanjem upa uspešno izvršiti svojo nalogo in pripomoči k napredku naše države. Topla atmosfera, v kateri sta jo danes sprejela tako senat kakor Narodna skupščina. jf dokaz iskrene ln dobre volje Narodnega predstavništva, s tem pa tudi jamstvo da se bo mogla vlada neovirano in s popolnim elanom posvetiti izvršitvi svojega programa.
ljevska vlada prisfcoclla na pomoč predvsem kmetu in njegovemu gospodarstvu. Napredek, kmetovalcev je pogoj za ohranitev in razvoi ostalih gospodarskih slojev: industrijcev, delavcev, trgovcev in obrtnikov, ki bo zanje kraljevska vlada poskrbela vse, kar bo moglo izboljšati njihovo gospodarsko stanje.
V finančni politiki bo kr. vlada skrbela: 1. da bodo izdatki v ravnotežju z dohodki, in 2. da ohrani stabilno vrednost narodnega denarja.
Prepričana, da napredek javnih financ zavisi od napredka zasebnih financ, se bo kr. vlada prizadevala, da s svojim delom samo podpre in nadzira zasebno podjetnost, prepuščajoč širok delokrog vsem gospodarskim slojem prebivalstva.
Davčna obremenitev je dosegla svoj višek. Kr. vlada bo upoštevala to dejstvo in se pri tem trudila, da prepreči preveliko davčno obremenjenost s pravično razdelitvijo javnih dajatev in s tem, da spravi davčno obremenitev v sklad z davčnimi možnostmi državljanov. V dosego tega cilja na gospodarsko - finančnem polju bo kr. vlada iskala sodelovanja samih gospodarskih organizacij, zbornic, zvez in zadružnih ustanov, tako da bodo ukrepi, ki jih bo treba storiti, z vseh strani proučeni, in bodo kar najbolje dosegli svoj namen. V tem primeru bo imelo prebivalstvo občutek, da je ono, kar se v teh vprašanjih stori, v resnici najboljše in kar moči smotreno.
Prosvetna politika
Gospodje poslanci! Kr. vlada se ho trudila, da bodo vzlic skromnam sredstvom šole vseh vrst in vse prosvetne in druge kulturne ustanove ustrezale svojemu namenu narodnega prosvetljevalca in da bodo prešinjene z veliko ljubeznijo do zedinjene velike domovine in do resničnih idealov človeštva
Kr. vlada je prepričana, da bodo njena prizadevanja na vseh poljih narodne prosvete in pospeševanja etičnih vrednot v človeku pripomogle k ublažitvi gmotne in duhovne stiske današnje družbe.
Telesna vzgoja mladine
Da bi v popolnem sklad ju duha in telesa mladina dobila kar moči izpopolnjeno voljo, ki je že v Sokolu kraljevine Jugoslavije našla svoj popolni izraz, bo vlada obrnila posebno pozornost telesni vzgoji naših naraščajev. Treba je ohraniti vrline borbenosti in samozatajeva-nja, da bi velika zgodovinska inspiracija, ki je ustvarila Jugoslavijo, postala duhovna podžiga vse mladine vsega naroda.
Naša armada
nas varuh
Kraljevska vlada smatra za svojo dolžnost še dalje vršiti delo Viteškega kralja Aleksandra L Uedimtelja za razvoj obrambnih sil kraljevine Jugoslavije. Naše vojaške sile bodo predmet stalne skrbi in brige vlade, ker nam bo ta, okrepljena in razvita v popolni meri služila za najboljšega varuha miru in ustvarila največjo varnost • naše domovine. V službi našega mini bo naša vojaška sila, primerno močna in dobro opremljena, hkratu tudi najboljša zaščita narodne časti in zanesljivo poroštvo za spoštovanje mednarodnih pogodb.
Kraljevska vlada, ki uživa visoko zaupanje kraljevskega namestništva in ki se opira na Narodno predstavništvo, je globoko prepričana, da bo mogla izvršiti naloge, ki si jih je zadala v splošno korist naroda, za napredek in blagostanje države in za mir in veličino Jugoslavije.	___
Novi pomočnik prometnega ministra
Beograd, 3. januarja AA. Za pomočnika prometnega ministra za železniško službo je imenovan inž. 2ivojin Ilič. generalni ravnatelj. po potrebi službe. Za vršilca dolžnosti generalnega ravnatelja državnih železnic je imenovan inž Milan Jojič, pomočnik generalnega ravnatelja.
Novi it^Ffancki konml v Snlitu
Split. 3 januarja, č Z italijanskim par-tiikom »Moro«ini« se je prineliai danes v Split novi italijanski konzul Giovanni Uneo.
s
ZGODOVINSKI DNEVI V RIMU
Laval ]e snoci odpotoval v Rim, da odstrani Se zadnje ovire za sporazum med Francijo in Italijo in za konsolidacijo Srednje Evrope
Rim, 3. januarja, b. Francoski zunanji minister Laval prispe v Rim v petek zvečer ob 19.50 Na postaji Teimin. mu bodo priredili svečan sprejem. Naslednje dopoldne se bo poklonil spomeniku Neznanega vojaka in v Pantheonu, kjer so pokopani umrli člani savojske dinastije. Nato bi itnel prvi razgovor z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijtm. V soboto popoldne in v nedeljo se bodo razgovori z Mus-solinijem nadaljevali.
V ponedeljek se bo Laval odpeljal v Vatikan in posetil državnega tajnika kardinala Paccellija, nato ga bo papež sprejel v posebni avdijenci. V torek opoldne bo Laval s svojim spremstvom zapustil Rim in se vrnil v Pariz.
Odstranitev zadnje ovire
Rim, 3. januarja, d. Kakor poroča »United Press«, se je Mussolini izjavil pripravljenega za miroljuben korak napram Jugoslaviji. Malo prej, preden se je Laval odločil za odhod v Rim, je prejel od italijanskega ministrskega predsednika brzojavko naslednje vsebine:
Italija bo podvzela miroljuben korak napram Jugoslaviji. Vesel je, da more to storiti. čeprav šele po podpisa pogodbe.
V poučenih političnih krogih so mnenja, da ie Mussolini na ta način omogočil Lava-lu pot v Rim in da je bila s tem odstranjena zadnja ovira. Po mnenju poučenih krogov je sedaj protokolarna ugotovitev francosko - italijanske zveze zagotovljena.
Laval optimist
Pariz, 3. jan. g. Pred svojim odhodom v Rim je zunanji minister Laval podal novinarjem naslednjo izjavo:
Pogajanja med Rimom In Parizom «o bila zelo kočljivega značaja, vedno pa so se vodila z največjo prisrčnostjo. Naloge, ki sva jih prevzela Mussolini in jaz, niso samo za obe sosedni državi, temveč za vso Evropo največje važnosti, ker zasledujejo izredno dalekosežne cilje. V Rimu ne bo šlo samo za to, da se ustvari solidna podlaga za trajno prijateljstvo med Italijo In Francijo, temveč tudi za to, da se postavi to priiatelistvo v službo miru. Mussolini bo branil interese I tali le. kakor bom jaz zastopal interese Francije; ker pa imava oba Isto razumevanje za velike evropske težkoče. bova skupno sledila Interesom miru. Moja stalna skrb je bila. da v pogajanjih ne storim ničesar, kar ae ne bi moglo soravitl v sklad z našimi prliateHstvt. S posebnim zadovoljstvom moram ugotoviti. d* sem pri vseh vladah, ki prihalajo v poštev. našel isto razumevanje za niiho-vo odgovornost. Oni. ki so mi poverili svoje zano^nie, ne bodo razočarani. Dobil s^m prenrlč^nie. da bo delo, ki sva ga započela Mussolini In far. dovedlo do sporazuma vseh. čiilh sNtofovanle le neobhodno potrebno za va»«nost evropskega mira.
Izjava naSe^a pariSkega poslanika
Pariz, S. jan. g. V razgovora s poročevalcem »L* Oeuvra« Je jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Spalajkovič izrazil obžalovanje, ker do potovanja francoskega zunanjega ministra ni prišlo že v času zna-n'h osebnih pogajanj kralja Aleksandra lani meseca septembra. Cilji ln namere, ki jih je zasledoval kralj Aleksander so bili isti, knkor jih ima Laval. Kar posebno zanima Jueoslavijo, Je staliSče, Id ga bodo gotove države zavzele glede na vpraSanje mednarodnega terorizma. Kakor poroča list nadalje. Je po zadnjih Informaciiab \Tu«solini pripravljen o prilllrJ sprejema Lavala Izjaviti v toastu aH govora, da je inteeralnoet Jugoelavij« podlaga evropskega mira.
Sporazum še ni popoln
1'ariz, 3. januarja, d. Kakor zatrjujejo v političnih in diplomatskih krogih, še ni izdelano končnoveljavno besedilo sporazuma med Italijo in Francijo. Tako v kolonialnih, kakor v srednje-evropskih vprašanjih je treba urediti še nekatere, čeprav ne povsem načelne zadeve. Podrobnosti okvirnega dogovora bosta Laval in Mussolini ugotovila šele na svojih konferencah v Rimu. Pričakujejo seveda, da po uspešni ureditvi načelnih vprašanj ne bo prišlo do novih ovir pri rimskih razgovorih. Francoska diplomacija je z uspehom pogajanj zadovoljna. Po vesteh iz Rima se mora sklepati, da je tudi Mussolini zadovoljen i uspehom, ki ji bil dosežen v pogajanjih po raznih tež-kočah. Domneva se, da bo prišlo v razgovorih Mussolinija in Lavala poleg srednjeevropskih in kolonijalnih vprašanj tudi do sporazuma v razorožitvenem problemu.
Bistvo dogovorov
Pariz, 3. januarja, AA. Listi so sprejeli Lavalov sklep, da ob'šče Mussolinija, z navdušenjem Vsi računajo s tem, da bo obisk rodil koristne sadove Po mnenju »Petit Pansiena« bodo sporazumi obstojali v temle:
Bistvene točke pogajanj preidejo v pro tokol, ki bo poudarjal soglasno potrebo po sklenitvi konvencije med državami srednje Evrope. To pogodbo naj bi podpisale razen Švice vse sosedne države Avstrije. Pogodbo bi podpisale tudi Francija, Rumunija in Poljska. Anglija bi jo podpisala kot članica Društva narodov ki jamči za neodvisnost Avstrije. Razen tega bi si države, ki so sosede Avstrije, jamčile med seboj svojo politično neodvisnost v smislu čl 10 pakta o Društvu narodov Na ta način bi neodvisnost Avstiije prišla v območje zelo splošnega sporazuma pod pokroviteljstvom Ženeve. Za sedaj še ni znane stališče Nemčije in Madžarske. Franci ia in Italija bi se razen tega. podprti od Velike Britanije, zavezali, da se medsebojno posvetujeta, če bt bila neodvisnost Avstrije ogrožena. Ta načrt o skupnih posvetih bi se lahko razširil na vse države.
Drug« sporazumi so pridržani samo za Francijo in Italijo. Tu je konvencija o statutu Italijanov v Tunisu. Francija pristaja dalje na izpremembo meje v Ti bes tihi in na obali Somalile. Te sporazume, ki sta jih sklenila zunsnla urada Italije in Francije, bosta Mussolini in Laval izpopolnila v Rimu.
»Petit Journal« pa poudarja, da sta oba
bratska naroda s tem dokazala svojo voljo do sodelovanja.
Rimski tisk o Lavalovem obiska
Rim, 3. januarja, w Rimski večerniki še ne objavljajo lastnih komentarjev o potovanju Lavala, prinašajo pa obširna poročila iz Pariza, ki se bavijo oredvsem z osebnostjo Lavala in ki poudarjajo zlasti njegov praktični smisel in njegovo železno energijo.
■Lavoro fascista« Izjavlja, da Laval ne prihaja v Rim, da bi podpisal že izgotov-Ijene protokole, temveč se mora še doseči sporazum o gotovih točkah. Evropska vprašanja ne bodo več povzročala velikih težkoč, njihova rešitev je že izdelana v velikih obrisih, pač pa se morajo urediti še podrobnosti v afriških vprašanjih. Kljub temu se more pričakovati sporazum, ker obstoji na obeh straneh trdna volja za to. Laval se zaveda važnosti prijateljstva t Italijo in zaradi tega zasluži najbolj simpatičen. topel in zaupljiv sprejem od strani italijanskega naroda.
Splošno zadovoljstvo
Lavalovo potovanje tolmačijo kot dokaz izpremembe Mussolinijevega stališča proti Jugoslaviji
London, 3. januarja, č. Pogajanja med Francijo in Italijo, ki eo bila* preliminarno očividno zaključena, so imela v prvi vrsti namen, kakor to poudarjajo tukajšnji politični krogi, da se doseže multilateralni pakt, g katerim naj bi se zajamčila avstrijska neodvisnost. Poleg tega so se obravnavala tudi še razna druga vprašanja, kakor afriški kolonialni problemi ter sodelovanje srednje-evropskih držav na kopnem in na morju. Včerajšnja nenadna vest. da se je Laval odločil m potovanje v Rim, je bila v vseh tukajšnjih političnih krosih sprejeta s posebnrm zadovoljstvom ter splošno ugotavljajo. da le bil sporazum nedvomno dosežen vsaj o vprašan lih. ki se neposredno tičejo Francije in Italije. Prav za ta sporazum pa se ie Anglija v prvi vrsti zanimala.
Posebno pozornost je izmed komentarjev londonskih listov o včerajšnjem komunikeju francoskega zunanjega ministrstva, zbudil zlasti komentar lista »Morning Post«, ki je še včeraj presojal situacijo z naravnost nedoumljivim pesimizmom. Danes ugotavlja, da je potovanje Lavala v Rim evropski dogodek. ki bo nedvomno silno mnogo prispeval k tesnejšemu in bolj odkritemu sodelovanju med obema narodoma.
»Times« pravijo v svojem komentarju med drugim: Naj bo predmet bližnjih rimskih razgovorov kakršenkoli, vendar je treba poudariti, da je že samo dejstvo, ker potuje Laval v Rim, dokaz b;stvene Izpre-membe stališča, ki ga je doslej zavzemal italijanski ministrski predsednik Mussolini. Se pred kratkim je bil položaj tako napet, da je bilo sa Francijo kot zaveznico Jugo-slarite naravnost nemojjofe razpravljati • problemih, ki jHh bodo seda i v Rim« morali vsekakor načeti. List nao<«veduie n«'lepše perspektive glede rezultatov Lavalovib pogajanj z Mussolinijem.
Diamantna preizkušnja
Praga. 3. januarja, č. Praški listi v splošnem pozdravljajo potovanje francoskega zunanjega ministra v Rim in si obetajo od njegovih razgovorov z Mussolinijem izredno mnogo uspehov. »Lidove Noviny» poudarjajo, da ie Lavalova končna odločitev zelo prijetno tenenadila vso evropsko javnost. Že samo okoliščina, da bo prišlo do tesa sestanka. je napravila v vseh evropskih političnih krosih povolien vtis. dasi Se nihče ne more napovedovati končnih rezultatov rimskih razgovorov. Vsekakor bo poiikus. da s« nstvari franrosko-itali»an«k« antanta, diamantna preizkušnja možnoati. da se razvijejo r«*ni prijaMiski od noš* ?i med obema narodoma. »Narodni Politika« sklep«, da sta Chambrun in Laval v svolih reigo-
vorih e Suvichem in Pignattijem vsekakor morala doseči preliminarni sporazum vsaj v glavnih vprašanjih, ker bi drugafe nedvomno ne prišlo do Lavaiovega potovanja v Rim. Ce bodo rimski razgovori uspeli, bo mogoče ustvariti novo lalaugo proti agresivni politiki gotovih mednaroduo-politifnih elementov. List obažaluje. ker Angl ja ne sodeluje neposredno pri teh pocajanjih. vendar pa pripominja, da je Simon ostal v ozadju zgolj zaradi angleških notranjih političnih razmer in da ie treba dejansko presojati eventualne rimske rezultate kot sklepe treh velesil, katerih sodelovanje za evropski mir bo vsekakor onemogočilo sleherno vojno nevarnost.
Zanimanje v Španiji
Madrid, 3. januarja. Č. Tudi ves španski ti«k se intenzivno bavi s francosko • italijanskimi pogajanji in Lavalovim potovanjem v Rim. »Sol« poudarja, da se bo prvič zgodilo, da bo francoski aktivni minister posetil Mussolinija zaradi sodelovanja obeh držav v svrho okrepitve evropskega miru. Zanimiv uvodnik o dosedanjih pogajanjih med Rimom in Parizom je objavila tudi »Orac
Ugoden odmev na pariški borzi
Pari«. 3. januarja, t. Zaradi službenega potrdila, da odpotuje francoski zunanji minister Laval v Rim, so na pariški borzi znatno Dorasli vsi vrednostni papirji. Tudi obči promet na borzi ie bil danes zelo aktiven.
Flandinov in Lavalov obisk v Londonu
Parit, 3. januarja, k. Zunanje ministrstvo je objavilo naslednji komunike:
Razgovori o evropski situaciji, ki M se vršili v Parizu lani 22. decembra med sirom Johnom Simonom in ministrskin. predsednikom Flandinoin ter zunanjim ministrom Lavalom. so angleškega zunanjega ministra pripravili do tega, da je izrazil željo, naj bi se razgovori v kratkem nadaljevali v Londonu. Francoska ministra naj bi odpotovala v London takoj po Lavalovem obisku v Rimu, toda zaradi bližnjega zasedanja sveta Društva narodov v Ženevi, ki se ga mora udeležiti francoski zunanji minister, je bilo treba odgoditi Flandinov in Lavalov obisk v Londonu. Ministrski predsednik in zunanji minister bosta odpotovala v London takoj po zasedanju sveta Društva narodov.
Karambol pamikov
v newyorški laki
Švedski parnik je razklal parnik „Lexington" na dvoje Pet mo2 posadke pogrešajo, 50 ljudi ranjenih
New York, 3. Jan. AA. V newyorSkem pristanišču je trčila neka švedska ladja v parnik »Lexington«, ki vozi med New Torkom in Rhode-Islandom. »Lexjngton« se je v 10 minutah potopil. 50 mož posadke so rešili, 5 jih pogrešajo, 20 je ranjenih.
Švedski parnik je zadel ob »Lezington« s tolikšno silo, da ga je malone preklal na dvoje Po pripovedovanju potnikov je v prvem hipu nastala strahovita panika, poveljnik parnlka, njegovi oficirji ln posadka pa so kmalu potnike pomirili. Temu je pripisati, da je katastrofa zahtevala razmeroma malo žrtev Foveltnlk je pozval godbo, da je začela igrati. Zaradi hudega mra-
za so na obali v bližini kraja, kjer se Je dogodila nesreča, organizirati ambulanto. Ponesrečeni parnik leži v globini 15 metrov. Njegovi drimnlki fttrle iznad vode. Nesreča se Je pripetila v bližini kraja, kjer se je junija 1904 ponesrečil parnik »General Clockham« in kjer je našlo tedaj smrt 1021 oseb.
New York, 3. Jan. AA. Poveljnik ponesrečenega parnika »Lezingtona« je pri prvem zaslišanju Izjavil, da se po njegovem mnenju nI ponesrečil niti e^en Izmed potnikov aH posadke. Na parnikn je bilo 139 potnikov In ne 1F0, kfkor nrvotno poročali.
Upokojitve v prometni službi
Beograd, 3- jan. AA. V imenu Nj. Vel. Kralja Petra IL so z ukazom kraljevega na-
mestuištva na predlog predsednika ministrskega sveta upokojeni: inž. Peter Se-njanovič, pomočnik prometnega ministra, inž. Bori vo je Djuričič, pomočnik prometnega ministra za železniško službo, inž. Dimitrije Kneževtč, pomočnik generalnega ravnatelja državnih železnic, dr. Dragomir Markovič, načelnik komercialnega oddelka inž. Božidar Jovanovič, načelnik gradbenega oddelka Gojko Mudrinič, načelnik splošnega oddelka uprave pomorstva in rečnega prometa, dr. Pran Bončina, referent prometnega ministrstva, inž. MIlan Jovanovič, upravnik pomorstva in rečnega prometa. Inž. Tihomir Djurdjevič, pomočnik ravnatelja rečne plovbe.
Nov uspeh Para^vajcev
Asuncion. 3. januarja. AA. Paragvajske čete so v odseku Capirende uničite pehotni nolk Bolivijcev In zavzele postojanko L« pacho. Pri tem so zajele mnogo ujetnikov in zaplenile mnogo vojnega materiala
Potres v Tibetu
Kalkuta. 3. januarja. w. Potresna postaja v Ali poru Je danes oh 7.20 zabeležila močan potres, čigar epicenter leži najbrž v ! južnem Tibetu, približno 200 milj severno j od M<*n» Everesta.
Intervencija posl. Prekorska pri finančnem ministra
Beograd, 3. januarja p. V vprašanju pospešitve regulacije Savinje in zaradi zaposlitve ogromnega števila nezaposlenih delavcev v celjskem okrožju in danes pri finančnem ministru dr. Stojadinoviču interveniral narodni poslanec g. Ivan Pre-koršek. G finančni minister je obljubil, da bo njegovo intervencijo upošteval.
Napredovanje profesorjev
Beograd, 3. januarja p. S kraljevim ukazom so napredovali v višjo skupino naslednji profesorji: dr. Lovro Sušnik na II realni gimnaziji v Ljubljani dr Viktor Pe-terlin na III. realni gimnaziji v Ljubljani, Josip Ovsenek na I. realni gimnaziji v Ljubljani, Fran Čemažar na III realni gimnaziji v Ljubljani, Pavel Sušnik na II realni gimnaziji v Ljubljani. Bogomir Stu-pan na realni gimnaziji v Mariboru. Vladimir Bakič na II realni gimnaziji v Ljubljani, dr. Josip lic na I. realni gimnaziji v Ljubljani in dr. Fran Zgeč na realni gimnaziji v Celju.
Pilsudski nevarno bolan
London, 3. januarja k. Iz Varšave poročajo. da je marša' Pilsudski obolel za pljučnico Okrog njega zbrani zdravniki so resno v skrbeh za njegovo življenje. O maršalovi bolezni doslej niso bili objavljeni še nikaki buletini.
Seja Narodne skupščine
Včeraj popoldne je ministrski predsednik g. Je vtič prečital v Narodni skupščini in senatu vladno de-
klaracijo
Beograd, S. januarja p. Seja Narod nt skupščine Je bila sklicana za 4. popoldne 2e mnogo prej pa so se napolnile vse galerije, za katere so bile te včeraj oddane vse vstopnice. Seji so prisostvovali malone vsi narodni poslanci, pa tudi mnogi senatorji. Predsedoval Je g. dr. Kumanudi. V diplomatski loži so se zbrali člani diplomat 6kega zbora, med njimi francoski poslanik ln poslaniki držav Male antante in Balkanske zveze. Novinarska loža je bila nabito polna.
Kmalu po 4. je vstopila v dvorano vlada z ministrskim predsednikom g. Jevtičem na čelu Ko so ministri zavzeli svoja mesta, je predsednik dT. Kumanudi takoj otvoril sejo Po prečitanju in odobritvi zapisnika zadnje seje je bil prečitan ukaz o ostavki Uzunovičeve vlade tn imenovanju vlade g. Jevtiča. Ministrskemu predsedniku in vojnemu ministru so poslanci priredili tople ovacije Ob 4.22 Je nato stopil na govorniški oder ministrski predsednik g Jevtič ter prečital vladno deklaracijo Narodni poslanci so spremljali čitanje deklaracije z največjo pozornostjo. Kadarkoli je omenil pokojnega kralja, so poslanci vstali ln klicali »Slava mu!« Prav tako pa so s ploskanjem spremljali vse one dele deklaracije, ki govore o narodnem in državnem edin«tvu. nadaljevanju Jugosloven-■ke nacionalne politike ln odločnosti Jugoslavije. da zavrne v bodeče vsak napad na njeno ča«t In integriteto. Z ovacilam' vojski so poslanci sprejeli tudi Izjavo ministrskega predsednika, da bo vlada vedno posvečala naši narodni vojski vso potrebno pozornost, da bo vsikdar pripravljena bra niti našo čast in naše pravice.
Po prečitanju vladne deklaracije je Mla seia zaključena in pnihodnia napovedana za uro pozneje.
Druga seja
Druga seja. Iti se je pričela ob pol 6-, Je bila docela poslovnega značaja. Po odobritvi zapisnika prejšnje seje je predsednik dT. Kumanudi najprvo sporočil, da je narodni poslanec Vitomir Vidakovič podal ostavko na svoj poslanski mandat, smrt pa je iztrgala iz skupščinske srede narodnega poslanca Arandjela Nlkodijeviča, kateremu je predsednik posvetil topel govor Nar. skupščina Je počastila njegov spomin s trikratnim »Slava!« V nadaljnem svojem poročilu je predsednik omenil, da Je podpredsednik dr. Hasanbegovlč zaradi vstopa v vlado podal ostavko na podpredsedniško mesto.
Finančni minister Je predložil Narodni skupščini proračun s finančnim zakonom za leto 1935-36, ki bo takoj izročen finanč nemu odbora v nadaljnje postopanje. Na rodni sknoščlnl ao nadalje predloženi v odobritev konvencija z Grčijo o vzajemni borbi zoper nalezljive bolezni, trgovinski sporazum z Grčijo, predlog zakona o konverziji kmečkih dolgov, ki ga le vložil narodni poslanec Joaklm Kunjaftič, predloe resolucije narodnega poslanca dr. Gjure Ostoliča za zgraditev proge Resnlk-Tor>ol* ter uredbe ministrskega sveta, izdane n» podlagi pooblastil zakona o zaščiti kmetov me>d njimi uredba o zaščiti denarnih zavo dov in njihovih upnikov, uredba o zniža nju režijskih stroSkov lndu«tri»«k'h pod Je tlj In denarnih zavodov pod zaščito.
Glede predloga o konverziji kmečkih dol
gov je v Imenu vlade minister Svetlslav Popovlč izjavil, da smau-a tudi vlada to vprašanje za nujno in ga omenja tudJ ▼ svoji deklaraciji. Zato prosi predlagatelja, da umakite avoj predlog. Poslanec Kunja-šič Je z izjavo, da zaupa vladi, ugodil tej želji. Na predlog resolucije glede zgraditve železniške proge Resnik-Topola bo izvoljen poseben odbor, prav tako pa bo predložene uredbe ministrskega sveta prouCil poseben odbor.
Po objavljenju konstituiranja stalnih skupščinskih odborov in odobrivev poročila administrativnega odbora Narodne skupščine je sledilo čitanje raznih interpelacij, nakar je skupščina prešla na dnevni red in izvolila namestnike predsednika in podpredsednikov Narodne skupščine v državni volilni odbor v smislu zakona o volitvah narodnih poslancev. Izvoljeni so dr. Grga Andjelinovič, dr. Stane Rape, dr. Dimitrij Popovič in šukrija Kurtovič. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja bo pkKca-na pismenim potom po pravoslavnih božičnih praznikih
Interpelacija poslanca Riste Djokica
Beograd. 6. januarja, p. Narodni poslanee Ruta Diokič ie danes vložil nujno interpelacijo. naperjeno proti ministru n. r. in generalnemu tajniku JNS g. dr. Kraiaeriu, črtfe da ščiti inž. Ivana Kralja, goriškega rojaka. direktorja državne železarne v Var«*-šu in državne železolivarne v Zenici, ki je leta 1931. žalil sreskega starešino izpostava v Visokem in bil zaradi tega kaznovan na *>n dni zapora, a je dr. Krauier izposlo-val. da mu je bila kazen pretvorjena v denarno globo. Nadalje obtožuje Rieta Djokič dr. Kramerja. da je interveniral kot generalni tainik JNS za učiteljico Marijo Rei-ber. katere odpust iz službe je on zahteval, kar pa je dr. Kramer preprečil. V interpolaciji se na kraju navaja, da se dr. Kramer havi z zaščito ostankov Avstro - Ogrske in zahteva od vlade, da desavuira dr. Kramer-ja in ga prisili, da vrši svoje dolžnosti v skladu s politiko JNS. Interpelacija je izzvala v skupščini mnogo smeha in dobre volje. V imenu vlade jo je odklonil minister za šume in rudnike dr. Svetislav Popovič z motivacijo, da ima vlada mnogo bolj pametnega posla, kakor odgovarjati na slične interpelaciie.
Dr. Maček se umakne iz političnega življenja?
Trst, 3. januarja k. »Popolo di Trieste« poroča: Bivši vodja hrvatske seljačke stranke dr Maček je novinarjem izjavil, da se namerava definitivno umakniti iz političnega življenja.
Ssnat
Beograd, 3. jan. p Takoj po seji Narodne skupščine se je sestal tudi senat, da 6liši deklaracijo vlade. Seji je predsedoval dr. Ljuba Toma&ič. Po odobritvi zapisnika je bil prečitan ukaz o ostavki Uzunovičeve in imenovanju Jevtičeve vlade, nakar Je ministrski predsednik Jevtič prečital deklaracijo vlade Seja je bila nato zaključena. Prihodnja bo sklicana pismeno v svt-ho določitve dnevnega reda.
Ljubljana zvezana z Velenjem
Tok 6000 voltov struji od včeraj po dveh kablih
LJubljana, 3. januarja.
V smislu pogodbe med Kranjskimi deželnimi elektrarnami in mestno občino ljubljansko, ki Jo je pred letom odobril tudi mestni občinski svet, so v zadnjem času dogradili kabelsko zvezo s transformatorsko postajo na Črnučah, kjer se končuje velenjski daljnovod, ln pa Ljubljano. Danes so se ustavile turbine mestne električne centrale ln vso preskrbo Ljubljane z električno energijo si bosta poslej delila Tacen tn Velenje. Ljubljanska električna centrala bo poslej delovala samo še kot rezerva za primer, če pride v daljnovodu do kakAnih motenj, obenem pa bo lahko služila tudi kot rezerva za velenjsko. 2e prej je bila tacenska centrala zvezana z Ljubljano po daljnovodu, od katerega bodo zdaj napravili še odcepek na Kleče, tako da se bodo elektrificirale tudi črpalke mestnega vodovoda.
Pred božičnimi prazniki »o preizkusili kabla, položena od mesta do Cmuč m pa I
do Tacna. V črnuAkem so se pokazali nekateri nedostatki, ki pa so jih te dni odpravili, in danes že struji po obeh tok 6000 voltov. Ko »e zdaj za trajno rešeno vprašanje preskrbe Ljubljane z elektriko, pa se obenem odpira cela vrsta drugih nujnih tehničnih vprašanj. V zvezi z elektrifikacijo mesta je tudi vprašanje gradnje hidro-centrale in zapornice na Ljubljanici pri cu-krarni. Pri teh nalogah se sicer interesi mestne občine in banovine na prvi pogled razhajajo a ker bi bil dobiček hidrocen-trale namenjen popravilu Gruberjevega kanala, bi bilo vendar treba najti sporazum, da se zgradita zapornica in centrala. Zgraditev hidrocentrale bi bila potrebna tudi zavoljo tega. ker je Ljubljana poslej obvezana, da bo v primeru potrebe oddajala tok banovinskim elektrarnam. Dovolj bi bilo, da bi v ta namen obratovala hidro-centrala. ki dela mnogo ceneje kakor kalorična. Vsekakor pomeni nova ureditev preskrbe z elektriko pomemben napredek.
Francoski Solunci so panjeni zapustili našo mejo
*' Rakek, 3. januarja. Obmejni Rakek je sprejel francoske goste z največjim veseljem in navdušenjem. Na peronu se je zbralo vse občinstvo z županom Tavčarjem in godbo na čelu. Zal ni dopuščal čas da bi se prebivalstvo lahko še bolj gostoljub-no izkazalo. Francozi so bili nad prijaznim, res Iskrenim sprejemom in potem slovesom izredno vzradoščeni pa tudi vidno ganjeni in so glasno dajali duška zadovoljstvu. Na vsej poti je spremljal francoske goste ravnatelj »Putnika« iz Beograda g Perše. ki so mu Francozi izrekli iskreno priznanje ter toplo zahvalo za izvrstno organizacijo vsega potovanja. O Ljubljani so rekli, da tako res iskrenega, spontanega in neprisiljenega dokaza medsebojne ljubezni niso pričakovali Obliubili so. da se bodo v še večjem številu odzvali ponovnemu izletu francoskih bojevnikov v Jugoslavijo o Veliki noči. ko priredi »Putnik« dve taki
ekskurziji.	. . „, .
Z Rakeka so francoski bojevniki odposlali več brzoiavk. med niimi predsedniku vlade g. Jevtiču naslednjo. »Poilus d'Ori-ent. poslavljajoči se od Jugoslavije, prosimo Vašo ekscelenco. da sprejme izraze našega spoštovanja in najgloblje zahvale.«
Obenem so bile poslane pozdravne In zahvalne brzojavke Liubl «tefannviču. predsedniku iugoslovenske sekcije FlDACa tn predsedniku odbor« za sprejem, predsed niku Invalidov Božidarju Nediču in generalu Gaiiču komisarju Udruženis rezervnih oficirjev kakor tudi slepemu polkovniku Luiu Lovriču kot predsedniku voinib dobro vol icev.
A francoske dame. ki so spremljale svoje može v poklonitveni deputacljl na 0"le-nac, so oddale naslednjo brzojavko Nj.
Vel. kraljici-materi Mariji:
»Francoske žene. ki so spremljale bojevnike v poklonitveni deputaciji na Op!e-nac. pošiljajo v trenutku, ko zapuščajo ju-goslovenska tla, Nj Vel. kraljici Mariji, njeni vladi in njenemu narodu izraze globoke zahvale za prisrčen sprejem, ki so ga bile deležne. Prosimo, naj Nj. Vel. kraljica sprejme najgloblje izraze simpatij in vdanosti.«
(Glej poročilo tudi na S. strani!)
Dva politična umora na Primorskem
Trst, 3 januarja k. Vso idrijsko kotlino je dva dni po božičnih praznikih pretresla strašna vest. da so finančni stražniki na Vojskcm umorili mladega študenta Srečka Likarja Srečko Likar je 27 de-cembra zvečer stal na pragu domače hiše, ko sta ga nenadoma dva finančna stražnika ustrelila s streli iz pušk
Iz Materije poročajo, da je občinski sluga Josip liabuder. ki je znan priganjač tamkajšnjih fašistov, sredi vasi ustrelil Franca Fabjančiča. starega 32 let, očeta štirih otrok, ker mu je pogosto očital niegovo narodno izdajstvo.
Sneg v Bosni
Sarajevo, 3. januarja č. V Sarajevu in zlasti po okoliških hribih je pričelo danes znova snežiti. Gore so že vse bele
Vremenska napoved
Novosadska vremenska napoved za petek: Znatno ohlajenje. možnost uneženja razen v Primorcu
Dnnafska vremenska napoved >a petek: Temooralura bo še padla, na jugu še precej jasno.
kuhts	zahtbvajtb
ZOBNO KREMO in USTNO VODO
tetni materijal za srbski Rdeči križ. Njegov tovariš, že pokojni zdravnik dr. Ora-žen, mu je še posebno pomagal in ga pri človekoljubnem delu izdatno podpiraL Dr. Gregorič je dobil za svoje plemenito delo pohvalo in lepo izdelano diplomo od takratnega srbskega metropolita Dimitrija.
Od pokojne Avstrije je bil potem v svetovni vojni takoj označen za »p. v.« Dasi pod stalno kontrolo, je storil našim vojakom mnogo dobrega kot sanitetni oficir v Ilirski Bistrici. Kot novomeški sreski referent in okrožni zdravnik se je zlasti mnogo trudil za omejitev in zator epidemij. Vedno živahnega in delavnega smo videli t vseh naših narodnih društvih. L"božci so imeli v njem dobrotnika, kakršnih je med nami ▼ teh časih le malo. Vsako leto jih je pogostil, jim dal brano, obleko in še denar.
Znano priljubljeno letovišče Smarjetne Toplice je tako preuredil, da so sedaj pravi raj. V letu 1923. je bil imenovan za gerenta Novega mesta in je upravljal to funkcijo več let Mnogo je storil v teh letih za svojo občino, obenem je pa tudi vedno skrbel za povzdigo Dolenjske v tuj-sko-prometnem pogledu in je za to mnogo sam žrtvoval. Njegovo ime bo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini Novega mesta. Iz političnega življenja ga je poklicala bolezen in zadnja leta se j« posvetil izključno svoji ljubljeni družinici. Njegova smrt ne pomeni bridke izgube samo za globoko užaloščeno soprogo gospo Berto, hčerkico Pikico m sestro Alojzijo, temveč za vso našo javnost Pogreb blagega pokojnika bo v petek ob 15. izpred hiše žalosti na novomeško pokopališče.
Časten mu spomin, bridko prizadetim •vojcem naše iskreno sožalje!
DOVRŠENI GENTLEMAN
uporablja za umivanje samo Lavender Soap ParaceLsus, odlično milo karakterističnega vonja, ki se dobro peni in varuje koto. Za britje pa uporablja samo Paracelsus val j-často milo za britje (Shaving Stick), najboljše blago, antiseptično milo, ki omehča brado in prepreča kožne infekcije.
Kaj se je godilo s Petrom Pircem?
Policija Je skeptična, vendar pa preiskuje in bo čimprej dognala resnico
Ljubljana, 3. januarja
Zagonetna sfera bivšega knjigovodje kemične tovarne Petra Pirca, ki so ga našli snoči ▼ jarku ob železniški progi ob voglu Subičeve in Levstikove ulice, doslej Se ni povsem pojasnjena. Policija je takoj uvedla podrobno preiskavo. Peter Pire vpleta v svojo zgodbo nekega neznanca, s katerim sta se našla pred pošto, potem pila v Daj-Damu in se nazadnje odpravila proti stanovanju ravnatelja kemične tovarne g. Vs-lenčaka, pa ga je neznanec nazadnje na lepem lopnil po glavi. O vsom tem je policija precej skeptična.
Kakor je poročal podnadzornik Prešeren, ki je bil s stražniki prvi na licu mesta, policijski upravi. Pire sploh ni bil zvezan r pravem pomenu besede, temveč je imel roke in noge povite z motvozom, prav tako je robec samo z zobmi držal ▼ ustih. Tudi dežurni zdravnik ▼ bolnišnici, kamor •o ga takoj prepeljali z reševalnim avtomobilom, ni našel na njem nobenih znakov nasilja Pirca so danes aprejeLi ▼ bolniško oskrbo in kakor zatrjuje sam, ga boli desna ključnica in od udarca mu neprestano brni po glavi.
Peter Pire je bil svoj 6as od kemične tovarne odpuščen zaradi nekih službenih nerodnosti, pozneje pa je dobil mesto dnevničarja pri socialno političnem oddelku mestne občine. Ali gre res za maščevanje ali pa samo za neroden pustolovski domislek, bo vsekakor ▼ kratkem pokazala preiskava
Maši kraji in ljudje
Manifestacija bratstva ob slovesa
Francoski Solunci so na povratku z Oplenca doživeli velik in navdušen sprejem
Francoski bojevniki korakajo skozi mesto k Napoleonovemu spomeniku
Ljubljana, 3. januarja
Zavita v težko, skoraj neprodirno meglo je Ljubljana danes drugič, oficielno pozdravila v svoji sredi francoske bojevnike s solunske fronte. Prihod posebnega vlaka je bil napovedan za 14.27. Kmalu popoldne se je na kolodvoru zbrala velika množica ljudi. Na peronu je stala častna straša naše vojske, na kolodvoru samem in po vsem prostornem trgu pred njim se je zbralo občinstvo. Toda zaradi številnih pozdravov in sprejemov, ki so jih bili francoski gostje deležni na potovanju po državi, se jc njihov vlak zamudil za okroglo uro. Kljub hladnemu, pustemu vremenu je občinstvo vzdržalo do 15.14, ko so se bojevniki pripeljali.
V imenu naših dobrovoljcev se je peljal francoskim gostom do Zidanega mosta nasproti prof. Jeras. Na vožnji do Ljubljane je vsem francoskim bojevnikom razdelil fotografije Napoleonovega spomenika v Ljubljani, opremljene tudi z znamenitimi Zupančičevimi teksti v francoskem prevodu, ki ga je prav tako oskrbel prof. Jeras, ki pa francosko majhno antologijo Ivana Cankarja »Pages choisis«.
Ves kolodvor je odmeval od navdušenega pozdravljanja, ko je predsednik mestne občine dr. Puc segel v roko predsed-
niku Poilus d' Orient g. Marcu Herautu. Sprejema na postaji se je udeležil tudi konzul francoske republike Remerand, generalni konzul ČSR inž. Ševčik in pa komandant mesta brigadni general Pekič s številnimi zastopniki divizijskega častniškega zbora. Godba 40. pešpolka je francoske bojevnike pozdravila z marsejezo in državno himno.
Pred spomenik Ilirije
Pred kolodvorom so se francoski gostje zbrali v strumen sprevod, ki je z dvema praporoma na čelu krenil po Masarvkovi in Tyrševi cesti, Šelenburgovi ulici. Kongresnem trgu in Vegovi ulici k spomeniku neznanega francoskega vojaka na Napoleonovem trgu. V sprevodu so francoski bojevniki nosili sto svojih društvenih zastav, za gosti pa so se razvrstili naši čet-niki, dobrovoljci, bojevniki, rezervni oficirji in skupine drugih nacionalnih društev. Po vseh ulicah, koder se je pomikal sprevod, je občinstvo pozdravljalo slavne solunske soborce jugoslovenskih borcev za svobodo. V sprevodu je korakal tudi francoski konzul Remerand, ki je bil sam med francoskimi borci na Solunu.
Na Napoleonovem trgu in po vseh sosednih ulicah, zlasti po Vegovi in vse tja
1'ogled na trg za časa poklonitve. Na desni bojevnik z vencem, ki so ga položili
pred spomenik
Pred spomenikom med nagovorom župana dr. Dinka Pnca. Od leve na desno so: francoski konzul g. Remerand, lektor Lacroix, predsednik g. Marc Herant (X ), divizijski general Vladimir Cukavac, slepi dobro vol jec polkovnik Lujo Lovrič in drugi zastopniki naših oblastev in društev.
doK Kongresnega trga se je zbralo za celo
morje ljudi. Mimo številnih domačih predstavnikov je bil navzoč tudi generalni konzul ČSR inž. Sevčik. Desni del trga pred spomenikom je zavzel oddelek naše vojake z godbo in oficirskim zborom na čelu. Slavnosti je prisostvoval tudi divizijski general Cukavac. Ko so gostje prikorakali na trg, je ves prostor odmeval od navdušenih vzklikov: Vive la France! Vive la Yougo-6lavie! Francoski bojevniki ao se razvrstili v kareju pred spomenikom in okrog nje-ga, nato pa je gospod Heraut položil V spomin neznanemu francoskemu ilirskemu vojaku lep venec iz svežega zelenja in roi. Rdeči nageljni, bele vrtnice in modre vijolice so spletale trikoloro, kakršna krasi naš in francoski nacionalni emblem. Na poziv predsednika Poilus d' Orient so francoski bojevniki in z njimi tudi vsa množica našega občinstva počastili spomin Napoleonovega vojaka z enominutno tišino, obenem pa se je cel gozd praporov poklonil pred spomenikom.
Dobrodošlica
Potem ko je oddelek vojske oddal častno salvo, je stopil na oder predsednik mestne občine dr. Puc in izpregovoril najprej v slovenščini, nato pa v francoščini toplo dobrodošlico bojevnikom bratskega naroda: Ljubljana si šteje v čast da lahko pozdravlja v svoji sredi vas in vaše a slavo ovenčane prapore, s katerimi ste se ramo ob rami borili za našo svobodo. Ta plemenita gesta, da so se francoski borci s solunske fronte prišli poklonit na grob našega Viteškega kralja, je nam vsem t teh težkih dneh v veliko tolažbo, ker vemo, da je za vami vsa Francija, katere prijateljstvo je dane« bolj dragoceno kakor kdajkoli prej. Francoski narod naj ve, da znamo ceniti velike žrtve, ki jih je daroval za našo svobodo, ves svet pa naj tudi ve, da so nerazdružne vezi, ki so oba naša dva naroda zvezale v zgodovini. Z vzklikom: Vivent les Poilus d'Orient! Vive 1'armee fran^aise! Vive la France! je g. župan zaključil svoj govor, godba pa je vnovič zaigrala marseljezo.
Zahvala M. Herauta
Zupanu se je za tople besede v kratkem govoru zahvalil predsednik Poilus d'Orient g. Heraut Poudaril je, da je ves jugo-slovenski narod pravilno razumel smisel poslanstva, s katerim so prišli francoski bojevniki na grob Viteškega kralja in v Jugoslavijo. Pokojni Viteški ln-alj je padel kot žrtev borbe za pravico in za mir med narodi. Za te ideje so se francoski bojevniki borili z ramo ob rami z jugoslo-venskimi vojaki v svetovni vojni in za te idejo »o tudi danes pripravljeni za boj. Tu
v	Ljubljani, tu pred spomenikom neznanega Napoleonovega vojaka pa navdajajo Francoze še posebno veseli spomini na čas, ko je maišal Marmont s svojimi vojaki že v davni zgodovini s krvjo krstil zvezo med francoskim in jugoslovenskim narodom. In glejte, tudi nebo samo se veseli te naše dame, slavne zveze. Ko so francoski bojevniki na kolodvoru stopili na tla, je bilo vse nebo pregrnjeno s težkimi oblaki in gosta megla je ovijala mesto. Zdaj, za počastitev tega slavnega in znamenitega apomina so se za trenutek razgrnili oblaki in sonce je posijalo, kakor da hoče blagosloviti in potrditi to staro zvezo med Francijo m Jugoslavijo. Govor g. Herauta je občinstvo vnovič sprejelo x navdušenimi vzkliki
Slovo
Slavnost pred spomenikom, ki je trajala samo nekaj minut je ljubljanski radio prenašal tudi vsemu vnanjemu svetu. Naglo se je nato vnovič formiral sprevod In francoski bojevniki ao z gozdom svojih praporov odkorakali po Gosposki, Wolfo-
vi	ulici, Marijinem trgu in Miklošičevi cesti nazaj na kolodvor. Pred slovesom so jim zastopniki mestne občine izročili še skromno brašno za na pot nato pa so se ob 16.35 s posebnim vlakom odpeljali proti meji. Na Rakeku se je garnitura njihovih voz priključila rednemu brzovlaku. Do meje sta drage goste spremila še gg. Lovrič in Perše kot zastopnika vojnih dobrovoljcev in pa dva člana osrednjega odbora invalidske organizacije.
Prvo darilo jim je poklonila za spomin na Ljubljano banska uprava, ki jo je pri slavnosti zastopal inšpektor dr. Ratej, drugo pa mestna občina. Vso slavnost so vzorno organizirali naši dobrovoljci z gg. Žagarjem in Prinčičem na čelu. (Poročilo o slovesu na Rakeku je na 2. strani.)
KULTURNI PREGLED
Iz češkoslovaške kulture
Po boju v češki literaturi
Mogoče je, da je tudi v inozemski tisk prodrla vest o pisateljskih manifestih in polemikah, ki so v zadnjih tednih 1. 1934. razburkali gladino češke kulturne javnosti; iahko da je o tem pisal tudi kak slovenski list. (Op ured Samo »Jutro« v številki z dne 7 decembra) če ne, bi to ne bila posebna nesreča. Toda češki literarni svet ima za seboj vojno, ki je bila tako ostra in razsežna. da že dolgo ni bilo pri nas nič podobnega. Nesmiselno bi bilo tajiti, da ni imela tudi političnega ozadja.
Izpodbuda za njo je ležala nekje v zraku, v sami atmosferi sedanjega časa. Gotovo je to. da mladina, ki po neki naravni nuji vedno gre za tistimi, ki s svojimi izjavami ali s svojim literarnim delom oznanjajo kakšne nove in prebojne ideje, ta mladina, katero so doslej v glavnem slepile socialistične in komunistične ideje, prihaja sedaj k izrazitejšemu narodnemu miSljenJu. Nacionalno gibanje je najprej prevladovalo v dijaških društvih Dijaštvo je priredilo v »Osvobojenemu gledališču« demonstracije »oper smešenje nacionalizma, organiziralo
je ob priliki vseučrliškega spora zaradi in-signij velike dijaške manifestacije po praških ulicah. Socialistični in komunistični listi skušajo zmanjšati moč in pomen rastočega nacionalnega gibanja z očitnim obrekovanjem, češ, da je to fašistični po-kret, toda stvari ostajajo take, kakršne so.
Spričo tega položaja je tisti del pisateljev, ki so usmerjeni socialistično-komuni-stično, in ki je dosihmal odločeval o javnem mnenju v literaturi, iz umljivih razlogov občutil nevarnost, da Izgubi tla pod nogami Pričel se Je bati, da pojde mladina po drugih poteh in da bo njihovo literarno ustvarjanje, ki ima v vsem in povsod prednost podvrženo kritičnejšim merilom, nego je bilo doslej. Odtod tolika nervoznost
Signal k bojeviti kampanji je dal tednik »Pfitemnoet« s proslulim člankom, v katerem se je književnost po političnih merilih parcelirala na »desno« in »levo«. Tam si lahko čltal nekako takole, da resnične literarne vrednote ustvarja samo »levica«, med tem ko so na desnici sami literarni veterank Tako nekako je izveoel nesrečni
članek, proti kateremu se je na mah oglasilo več odločnih protestov; omenjamo samo članek Rudolfa Medka v »Nar. Listih«, Jaroslava Hilberta v »Venkovu« i. dr. Tudi žurnahstika »desničarskih« listov je zagnala zaradi tega precejšen hrup. Tedaj se pojavijo demonstracije v »Osvobojenem gledališču«, m glej, »levica«, ki Je zaseja-la veter in žela nevihto, je odkrila v tem »nastop kulturne reakcije«. Pisatelji »levice« ali vsaj blizu »levici« so se organizirali v »Občino češkoslovaških pisateljev«. Marija Majerova je v bojevitem in nekem preveč eksaltlranem članku v časopisu »čin« pisala o ločitvi duhov m svoj članek patetično končala z vzklikom »Levica! Levica!«
»Občini češkoslovaških pisateljev« se Je nudila prilika za prvi manifest v trenutku, ko so na praških ulicah demonstrirali češki dijaki zoper provokantni nastop nemških vseučiliških krogov v Pragi (demonstraciji so se tu m tam pridružili tudi ne-dijaški, porotižidovski elementi). Na hitro roko so sestavil' pisateljski manifest. Tu obsojajo dogodke, ki so se godili na praških ulicah, kakor tudi nasilna dejanja proti sodržavljanom drugega jezika, verskega in političnega prepričanja Kličejo na obrambo proti organiziranemu napadu fašistov na svobodo duha. Nato pa le prav skopo omenjajo tudi krivdo nemških nacl-onalcev pri veeutiliSklh eparih. Manifest
Veleugledni Novomeščan ae je rodil 4. aprila 1869. Ko je dovršil gimnazijo z odličnim uspehom, ga je želja po nadaljnjem studiu vodila v Gradec na medicinsko fakulteto. Prvo službeno mesto je imel v Ribnici, nato je pa bil zdravnik še v Sevnici, Sežani, Senožečah in Ilirski Bistrici, pred prihodom v Novo mesto pa še v Rogaški Slatini. Kot zavednega Jugoslovena ga je že leta 1912 ob priliki balkanske vojne prežela bratska zavest da je treba pomagati bratom Srbom. Zbiral ie sani-
se je končal s pozivom, naj se vsa demo* kratična in protifašistična javnost z vsemi sredstvi odločno bori zoper kulturno, politično m socialno nevarnost organiziranih reakcionarnih napadov.
Podpise so lovili kar telefonično ln Jih nabrali izprva 65, pozneje pa okrog dve sto. Podpisali so med drugim Beneševa, čapek, Fischer, Gčtz, Herben, Hora, Kopta, Langer, M ah en. Majerova, Nejedly, Neumann, Nezval, olbracht, Peroutka, Pi-ša, Salda, šramek, Tilschova, Toman, Vančura i. dr. Niso pa podpisali n. pr. Bezruč, Hilbert, Arne Novak, M. Rutte, tudi ne katoliški pisatelji (n. pr. Jaroslav Durych) in pesniki zemlje (razen čarka). Manifest, ki je Izzval razne reakcije tudi v dijaških vrstah (tako je Zveza češkoslovaškega dijaštva podala izjavo, v kateri pravi, da pisatelji nriso razumeli dijaštva), je vzbudil v listih silne polemike. Od dne, ko je izšel (28. novembra) so Imeli listi dovolj izdatnega polemičnega gradiva izmed prijateljev je skušal osmešiti manifest Medek, zaradi česar so ga iz vrst »levice« nezaslišno napadali. Spregovorilo je tudi več drugih prijateljev, ki so opozarjali na to m ono stran manifesta, zlasti na groteskno dejstvo, da so manifest ki kliče po večji demokraciji, podpisali tudi komunistični pisatelji: ali je potemtakem neiskren njihov komunizem, ali pa je neiskren njihov bol » demokracijo?! is dco-
Pri zaprtosti In hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« grenčica večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Jo-sefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
gega tabora so odgovarjali čapek, Hora, Plša in drugi. Toda predvsem so se polemik zastran manifesta oprijeli popoldanski listi, zato ni čuda, če je boj dobival že kar buljvaren značaj.
Nato Je dne 8. decembra nastopila s svojim manifestom druga skupina čeških pisateljev, ki Je naposled tudi zbrala kakih dve sto podpisov. (Lahko si mislimo, koliko prisklednikov se Je bilo zbralo ob prvem m drugem manifestu, ljudi, ki Jih doslej nihče ni štel med pisatelje. Potemtakem šteje češka literatura vsaj štiri sto književnikov, a cela vrsta res pomembnih posateljev m podpisala ne tega ne onega manifesta). Drugi manifest vabi, naj ne pozabimo tradicij, naglaša potrebo zvestobe narodnemu duhu, odklanja delitev literature po političnih vidikih na levo In desno (zakaj merilo bodi samo umetnostna in moralna vrednost). Manifest pozdravlja dejstvo, da se v mladini zopet prebuja narodna zavest. Gotovo Je zanimivo, da so ta minifest ki prav za prav prinaša pozdrave dijaški mladini, podpisali po večini starejši pisatelji. Med drugimi Borecky, Dykova, ign&t Herrmann, Horty, Jelinek. Jesenska Klašteraky, Krupička. Machar. Preissova, F. S- Proch&zka, Svoboda, Renata TyrSova, Adolf Veeely L dr.
Ta manifest Je b« v splošnem sprejet dokaj mirno. Morda so se že ob prvem mrtfsnfr strasti govetj izbruhale. Deaoi-
Dvorni svetnik Fran Vedernjak f
Ljubljana, 3. Januarja V čeatiti starosti 80 let je nocoj umri dvorni svetnik g. Fran Vedernjak. Vele-uglednega moža smo ae spominjali lani sredi avgusta, ko je praznoval redko slavje, zlato poroko s svojo zvesto življenjsko družico go. Floro, rojeno Hohlovo. Temu zlatemu dogodku sta bila pridružena Se dva: istočasno je praznovala hči gospa El-za srebrno poroko z dr. Henrikom Stesko, o vnukinja se je poročila z geometrom g. Tonkom Mikičem-Bojkanovskim. Pri izredni čilosti g. dvornega svetnika pač nismo pričakovali, da se bo tako naglo poslovil od nas.
Po rodu je bil g. Vedernjak iz Ptuja. Vedno naroden in napreden je kot sodnik pokazal svojo neupogljivost posebno v procesu zaradi septembrskih dogodkov 1906. v Ljubljani. Kot sodni predstojnik je bil precej časa tudi v Idrij.i od 1899. pa Je bival v Ljubljani, kjer mu je šele po prevratu dala zadoščenja narodna vlada, ki ga je imenovala za dvornega svetnika Po upokojitvi je prevzel predsedstvo naše najvažnejše socialne institucije, Pokojninskega zavoda, ki ga je vodil celih sedem let na splošno zadovoljstvo vse interesirane javnosti in oblastev. Ena najbridkejših izgub, ki jo je utrpel v življenju, je bila smrt ljubljenega sina, ki je umrl pred nekaj leti kot ravnatelj kmetijske šole v Bi-tolju.
Svojo zadnjo pot bo g. dvorni svetnik Vedernjak nastopil jutri ob 16. iz bolnišnične mrtvašnice. Časten mu bodi spomin, uglednim družinam izrekamo iskreno sožalje I
Dr. Viktor Gregorič na mrtvaškem odru
Novo mesto, 3. januarja Ob otožni pesmi zvonov se je dolenjska metropola odela v tiho žalost saj je »noči objel smrtni angel priljubljenega, popularnega zdravnika dr. Viktorja G r e -goriča. 2e v letu 1933. so se bali zanj, ravno tako v preteklih božičnih praznikih, potem pa smo ga videli še v zadnjih dneh, ko je vodil, kakor vedno, sam svoj voz in v njem vprežena dva krasna konjiča A zdaj je končano. Smrt je prišla nenadno.
Domače vesti
• Nj. kr. Via. knez-namestnlk Pavi« Je bil povišan v čin konjeniškega polkovnika. Ukas o povišanju objavlja prva letošnja številka »Službenega vojnega lista*. V br: gadne generale so povišanj polkovniki: Dragiia Pandurovič, Borisav Golubovič, Mllenko Varjačič, OJorgje Bulič, Antoni; Stošič. Miljutin 2upanjevac In Dušan Božič. V kapetane fregate: Josip Patrarka. Antoon Gatin. HHacint Mundorfer in Vlad ko Najrlič V kapetana I. stopnje Marjau Žmavec pri topništvu, prt pešadij! pa Pe-celj Drapo, Ferdo Muslovlč, Jakob Zerer. Vladlslav Sobek. pri topništvu Oskar Be •tal. pri konjenici Vladimir Gradnik, pri tnženjerlji Branko Suster in {vo Bnfcič. pri letalstvu Pavle Sič, Anton Snh. Branka Fanedl. Franjo Rebernlk, v eaniteti dr. Viktor Fon ln dr. Pavel Loboda, pri »odurni Drasotin Vari, pri orožnlštvu Adolf Seldl, v strojništvu Ivan Vsrljen. Josip Pižmaht in Adolf džmek, pr'. -dravst.vu v mornarici dr. Anton Stor, napredoval je tudi Anton Sparovec Kapetana n. stopnje sta postala: pri pešadiji Feliks Predan ln Josip Majer, poročnika bolnega broda pa Pavle župan In Franjo Rauš
10% POPUST
pri nakupu smuči in opreme, dokler ne zapade sneg! Stane Derganc, družba i o. l, Ljubljana, Gosposvetska 2, Pred škofijo 20,
telefon 3134 in 2804.	954
•	V spomin na viteškega kralja Aleksandra bo kiunski meščani sklenili, da zgrade gimnazijsko poslopje, ki bo nosilo njegovo ime Odbor je zbral doslej 28.000 Din ter se zbiralna akcija nadaljuje. Knin bo na ta način prišel do gimnazijskega poslopja ter bo ponovno zahteval, da se v njem zopet otvori nižja gimnazija.
« Filmska ekspediclja v Dalmaciji. Iz Trsta je prispela v Split filmska ekspedi-eija »Ufe«, ki odpotuje dalje v Dubrovnik in Trebinje v svrho snemanja velikega filma »Cigan baron«. Snemali bodo v okolici Troglra, Trebinja in Dubrovnika Ekspediclja ostane v Trebinju 35 dni in šteje 270 oseb.
♦	železniške legitimacije podaljšane. Ravnateljstvo državnih železnic t Ljubljani •poroča: Z odlokom prometnega ministra od 3. t- m. se podaljša veljavnost legitimacij aktivnih državnih nameščencev, ki Jim Je potekel rok veljavnosti 31. decembra 1934, do zamenjave z novimi legitimacijami najdalje do 31. marca t. 1. Po istem odloku veljajo v leta 1934. Izdane legitimacije za poklicne novinarje do 1. februarja 1935.
♦	Za napredovanje turizma. Ministrstvo
ta kmetijstvo je odobrilo potrebne kredite za z^raiibo večjega števila planinskih ko£ v Zetski banovini v sTrrho pospeševanja turizma in tujskega prometa. V ostalih banovinah bo zgrajenih vei takih koč, ki so potrebne zlasti v planinskih naseljenih krajih.
•	Dve novi postajališči bosta otvorjenl sa potndškd promet v nedeljo 6. L m., in sicer: Tezno in Vrhnika-trg. Obe postajališči sta opremljeni za odpravljanje potnikov, prtljaga se prevzema za prevoz le proti doplačila. Prva potniška vlaka se bosta ustavila v nedeljo na Teznu ob 9.0« proti Mariboru ln ob 9.45 prot.l Zidanem«: mostu. Na Vrhniko-trg pa bo prvi vlak priložil ob 14.35, odpeljal pa bo ob 17.24. H kartam Vrbnika-trg se bo pobiralo do nadaljnjega 1 Din dodatka v korist vrhndaae občin«
Pri boleznih želodca, Črevesja in pre-enavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olaj-&a tok hranilnim snovem, ki preidejo v kri.
BKiMSMSiiSiiisaiaiissiiasii^ssMMissa
♦	Letalsko zvezo z Egiptom bomo imeli cd letošnjega poletja dalje. Lufthansa otvori s trimotornimi aparati tipa Junkers 62 redno poštno in potniško linijo od Berlina preko Dunaja in Zemuna čez Solun ln Atene v Kairo. Vsako letalo bo lahko poneslo 18 potnikov ln 2000 kg robe in pošte Ptot od Berlina do Kaira bo trajala 16 do 17 ot efektivnega letenja. Zveza bo dvakrat ▼ tednu.
•	Prvi kataster privatnih zgradb v Bosanski krajini. Po vseh krajih vrbaske banovine so začeli te dni sestavljati kataster privatnih poslopij, ki ga doslej še ni bilo v teh krajih. Popisovanje poslopij In sestavo katastra so poverili strokovnjakom.
JAVNA SODNA DRAŽBA
•e vrši do 6. januarja 1935 dnevno od 9. do 12. in od %15. do 18. v trgovini »Jugo-flport«, prej A. Rasberger, Miklošičeva cesta 34. Gramofoni, plošče, radijski aparati, zvočniki, radijske potrebščine, veliki gramofoni za kavarne, koncertne dvorane itd.
I IIIIMI i I|1 L« M ■ ■■ ■ n i ■ inruar
Carski listi so ga kajpak pozdravljali, levičarski tisk pa se je v tem primeru zadržal taktno: ali je šel molče preko njega, ali pa ga je sprejel rezervirano. Očitno tudi zaradi tega, ker položaj sam sitt »levico«, da se nagiblje k češtvu in prerojenemu nacionalizmu, prav za prav je to edina korist, ki jo imamo od manifestov (drugače popolnoma nepotrebnih, kajti potrebnejše ln trajnejše od vseh manifestov so resnične, močne, vodilne umetniške stvaritve).
Na mah so se pojavila prava tetkmorva-nja za nacionalizem. Kdor pozna češke literarne razmere, se mu mora ta pojav zdeti nezaslišan, kar revolucionaren: prvič govori »levica« brez despekta o nacionalizmu! V tej smeri se je torej pričela umikati!	Dr. Josef K nap (Praga).
Iz kronike
»Slovanski Bevue«. Izšel je drugi snopič nove slovanske revije, ki jo izdaja A. K n-št s lova v Pragi v glavni redakciji prof dr B. V y d r e Knkor prvi zvezek, priča tudi ta o širokopoteznoatl izdaiateliev io urednikov, o njih trdnem stremljenju. d» ustvarijo slovanski misli res reprezentatlv ao glasilo Sotrudniki se oglašalo iz vseh slovanskih dežel Prostor nam ne dopušča, da bi podrobno navedli vsebino tega ob •ržsegs zrezka, omenjamo samo Jugoslavijo: Tu Imaš kritično poročilo o autoloeij)
» U druženje geometrov in geodetov kraljevine Jugoslavijo, sekcija Ljubljana, vabi vse svoje Člane, da se udeleže rednega letnega občnega zbora, ki bo dne 6 Januarja 1935. ob 10. uri dopoldne v prostorih katastrske oprave v LJubljani.
•	Pojasnilo. V svoji isjavi, katero Je priobčilo »Jutro« v štev. dne 1. L m. pod naslovom »Nov izpad SUZORja proti nameščencem«, sem dejal med drugim, de uživajo člani bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva vsaj primernejšo zdravniško oskrbo, kakor Je pri okrožnih uradih. Ker bi mogla ta navedba vzbuditi v Javnosti vtis, da je zdravniška oskrba pri okrožnih uradih neprimerna za njihove zavarovance, Izjavljam, da nisem hotel s tem dati izraza temu očitku, ker sem prepričan, da je sedaj ureditev zdrav niške službe pri okrožnih uradih za njih" ve zavarovance zadovoljiva in odgovarjajo ča v skrajnih možnih mejah razvoja. S svojo izjavo o »primernejši zdravniški služ bi pri bolniški blaeajnf TBPD« sem hote* poudariti stare težnje privatnega name ščenstva. ki želi lastno od delavstva loč* no zdravniško oskrbo z višjimi dajatvami. — Dr. Janko Koestl.
•	Prešeljevanje bolnikov hr beograjske umobolnice. Ker so oddelki beograjske umobolnice spet prenapolnjeni, bodo v pr' hodnjih dneb poslali še 120 bolnikov v no vo urejeno umobolnico v Moslavlni Tja so že spomladi poslali 280 bolnikov Iz beo grajske umobolnice Po drugI preselitvi br v beograjski umobolnici ostalo še vedno 500 bolnikov.
•	Od tobaka ilvl pri nas 200.000 ljudi V zadnjem času, ko je monopolska uprava preuredila nekatere vrste ciearet 1n napo sled Izdala tudi denikotlnlzirane cigarete »Vardar«, so bile potrebne tudi razne pre ureditve v največji tobačni tovarn' v N' šn. Ta tovarna spada med največje obrs te svoje stroke v vsej Evropi Tudi nek« tere druge naše tobačne tovarne so velik« podjetja, zanimivo pa le to, da živi pri nas od tobaka preko 200.000 ljudi Med nje
spadajo poleg produeentov ter osebja v tobačnih tovarnah in skladiščih tudi prodajalo!. Samo malo-prodajalcev Je preko 40.000. Od osmih naših tobačnih tovarn, jih izdeluje cigarete: v Nišu, Sarajevu, LJubljani, Travniku, Mostarju in Banji Luki. Prt vsaki tovarni so velika skladišča gotovih Izdelkov, poleg tega pa so še velika monopolska skladišča v Beogradu, Zagreba, Novem Sadu, Smederevu, Bosanskem Brodu. Baru, Sušako ln Skoplju Cigarete, ki ležijo v skladiščih preko pol leta, ee morajo vrniti tobačnim tovarnam v predelavo in se tobak teh cigaret uporablja potem za cigarete nižjih vrst.
♦	Na Jadranu Imajo pravcato pomlad. Tudi najstarejši prebivalci glbenika ne pomnijo tako lepega vremena okrog Novega leta. Nihče ne nosi zimske suknje. Nekatera drevesa so se razcvetela in če n« nastopi prehud mraz, bodo plodovi dozoreli. Izkušeni ljudje pa pravijo, da po taki dolgotrajni vedrini rado v februarju in marca nastopi slabo vreme.
♦	Italijani ribarijo v naših vodah. 2e star Je pri naših ribičih na Jadranu pregovor: Kamor enkrat pridejo Italijanski ribiči, tam niti dna ne oajdeš več. Nedavno so prišle tri velike laške motorke v bližino Kornatsklh otokov in neverjetno pridno ugrabljale ribe. čim pa so Italijani opazili naše ribiče, so hitro dvignili mreže in pobegnili proti Jakinn. Kolikor so mogli naši ribiči videti, so Italijani odnesli zelo bogat plen.
♦	Kolesar je povozil mladenko. Na SU-vestrovo zvečer se je pripetila na cesti is Lesc na Bled huda nezgoda. Okrog 19. Je šla hči upokojenega železničarja Pogačnika iz Lesc s tvojo prijateljico Mlkčevo na Bled k večerni kinematografski predstav«, ko je zdajci pridrevil izza prvega ovinka pri Lescah po strmem klancu neki kolesar, se zaletel z vso silo v mladenki ter ju podrl na tla. Mikčeva Je kmalu vstala, a Po-gačnikova je obležala nezavestna. Kolesar Jo je odkuril kar dalje proti Bledu, ne da bi se zmenil za ponesrečenko. Pustil pa je na kraju nesreče škatlo, v katerem sta bi-
Danes ob 7. in 9.15 uri zvečer nadvse zabavna komedija:
MALA TRAFIKA
Hčeri njene ekselence
Katica Nagy, Willy Fritach, Adela Sandrock, Hansi Niesse. Hans Moser
ZVOČNI KINO IDEAL Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.—
U uv* z; v h goloba, ilikctva, ki m bila po škodovana, je ustavila gostilničarja g. Iv Hajnnherja s Kontnega, ki t>e je tedaj pe ljaJ po cesti z vozom proti domu. G. Hajn-riher Je naložil Pogačnikovo na voz ln jo peljal domov v Lesce Iz Radovljice poklicani zdravnik Je ugotovil več ran NI Izključeno, da ima ponesrečenka bude ootra-nje poškodbe. Neprevidnemu kolesarju so ie na sledu
•	Pri plesanju kola je ustrelil lepotico-V Jasenovcu so po večernicah plesali kolo Podnarednik Stjepan Dragič, ki je prišel na dopust, Je na pobudo drugih fantov začel streljati iz samokresa Po nesreči Je zadel lepotico Kato Matjaševičevo v grudi in se Je na mestu zgrudila mrtva
•	Silovit napad ranjenega neresca. V planini Vitošu onkraj Sarajeva je lovec Hasan Kreko obstrelil velikeea neresca Ranjena zver je tedaj začela napadati Ha-sana. ga podrla in mu odtrgala več kosov mesa s telesa, slednjič pa nezavestneea zavlekla streljaj daleč v gozd. Pravočasno so ranjenca še rešili tovariši in ga spravili v bolnišnico.
•	Družinska drama v Sarajevu. Sarajevski trgovec Selmo Dervlševič je srečal na ulici svojo 181etno ženo Sejmdjo. ki ga Je bila pred nekaj dnevi zapustila Pozval Jo ie s seboj Ker ga n! uboeala. Ji je zasadil nož v prsi in jo ranil še dvakrat na roki Nezavestno in močno krvavečo so Sejmljo v brezupnem stan.In prepeljali v bolnišnico. moža pa so spravili na policijo
•	Iz kriminalne statistike Zagreba. Lan' Zaereb nI b'l področje velikih krvavih zločinov In tvorijo največji del kriminalitete tatvine vlomi, poneverbe »n sleparlle
Tatovi in vlomilci so odnesli lam v Zagrebu težke milijone. Veliko večino povzročiteljev zločinov je policija spravila na varno, brez uspeha pa še vedno zasleduje nekaj najdrznejših vlomilcev. V splošnem Je kriminalna statistika lanskega leta dokaz znatnega napredka javne varnosti.
♦	64 prestopkov mladega pesnika, bivšega arhivarja. V Beranah Je bil lani odpuščen lz službe sodni arhivar Radovan La zarevič znan tudi v širšem krogu kot pesnik. Preiskava Je spravila na dan, da se Je 54 krat pregrešil pri pobiranju taks. Bil je silno reven in je moral vzdrževati mater in sestro. Preteklo sredo je stal pred malim senatom, sodba pa bo izrečena danes.
♦	Spet konja s kolesljem. Iz Mirne peč! na Dolenjskem nam javljajo, da Je v Silve strovi noči neznan moški odpeljal Izpred neke hiše konja s kolesljem Ukraden^ kon1 je rdečkaste barve, koleselj pa je ple-skan temnozeleno. Okradeni gospodar trpi 3500 Din škode. Podjetnega neznanca oajbrž ne bo težko izslediti, ker je razen tega, da Je opis plena že JavlJen vsem orožnišklm postajam ln policijskim oblas'-vom v banovini, tudi o nJem toliko znano, da Je bil oblečen v rjav usnjat suknjič.
♦	Prijazen popotnik iz Bosne Na Silve-strovo popoldne Je stražnik na 6t. Jakob-skem trgu nstavil mladeea Bosanca, ki Je vlekel s seboj težak kovčeg Na policiji se Je Izkazalo, da Je aretlranec eden tistih bosanskih romarjev, ki Jih vsak dan sre-
2 url smeha
vzbujata slavni komik VVallace Beery in Marija Dresaler
v filmu polnem smeha, zabave, veselja
JUNAK — SLAPA
Mauren O' Sulllvan in Robert Young Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer
ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Vstopnina Din 4.50 in 6.50
čmjemo po naših cestah ta stopniščih, in sicer 29 letni Salko Dizdarovič is Tuši«.
Po kratkem oklevanju Je Salko prišel s vso reenioo ua dan Kakšna dv« mesecu pohaja po Sloveniji ln prosa milih darov Na tem romanju Je v ponedeljek popoldne okrog 3. stopil v neko nezaklenjeno sta no vanje na Starem trgu Nikogar n) bilo doma, na stolu v sobi pa je 6tal kovčeg ka kor nalašč pripravljen zanj Vzel ga Je s seboj. A 6e predno je utegnil pogledati, kakšno bogastvo krije v sebi. ga Je nstavil stražnik na mostu Oškodovanka, služkinja Marija Guzeljeva je kovčeg medtem sicer pogrešila, a je mislila, da ga je najbrž kam spravila njega gospa in se ni dalje zanimala za stvar šele ko so jJ s policijsko upra ve Javili vso zgodbo, Je presenečeni sprevidela. da bi bila kmalu oetala brez oblek»-in perila.
• Tovarna JOS. REICH sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
Iz Ljubljane
u— Pravoslavni cerkveni božični obredi.
Ob priliki pravoslavnih božičnih praznikov se bodo vršili cerkveni obredi v pravoslav ni kapeli po nastopnem redu: v soboto 5. t m na Tucin dan ob 18. bdenije v kapeli; v nedeljo 6. t. m. na badnji dan ob 9.30 sv. liturgija v Kranju in na Golniku, ob 17 večerna molitev v ljubljanski kapeli; v ponedeljek 7. L m. na prvi dan božiča ob 5. jutrenja, ob 10. sv liturgija, ob 17. večerna molitev; v torek 8. L m. na drugi dan božiča ob 7. jutrenja, ob 10. sv liturgija. ob 18 Menije; v sredo 9. t m. ob 9. bla-godarenije za NJ. Vel. kraljico mater, ob 10. sv liturgija.
u— NI pravega božiča brez slovenske božične pesmi Posebno toplo je človeku pri srcu. kadar začuje naše stare božične Oirll-Metodov pevski zbor pri Sv Krištofu bo v novi cerkvi sv Cirila in Metoda odpel v soboto 5 t. m ob 10 nrl petnajst starih slovenskih božičnih pesmi Vse Izbrane pesmi so umetniško neoporečne, dasi pre proste, večji del tudi že docels pozabljene Zato bo koncert tem zanimivejši Vabimo občinstvo b temu koncertu Spored Je čisto drug od onega, ki ga je ta zbor Izvajal ns noveea leta dan v Itnhllanskem radiu.
u— velik muslimanski praznik. V pone deljek 7. t. m. se začne veliki letni praznik muslimanskih vernikov Ramazan-Bajram. ki bo trajal tri dni. Zasebni državni na meščenci muslimani v tem času ne bodo delali. Bajramske molitve bo opravil v ponedeljek zjutraj ob 7.30 za vojake ln me ščane muslimanske vere vojaški Imam g. Abmetaševič. in sicer v posebno urejenem prostoru vojašnice vojvode MlšiCa, Metelkova ulica. Muslimani se vabijo, da prisostvujejo molitvam.
u— Umrl Je na Vidovdanski oestl 9. Mv-šJ krojaški mojster g Jakob Slovnik v 72. letu K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 16 Blag mu spomin, žalujo ftim naše Iskreno sožalje!
u— Sestra namesto brata tri leta v kadetnici v Dunajskem Novem mestu! In zopet se boste lahko nasmejali do solz, kajti »Ljubavni regiment« najboljši, najzabavnejši in najveselejŠi film Vsak. kdor je ta film že videL, nima besed, da bi mogel dovolj pohvaliti vsebino, igralce, muziko. šlagerje. zabavne dovtipe itd itd. Opereta z najboljšimi šlagerji in očarljivo muziko najpopularnejšega komponista Roberta Stolza. V glavnih vlogah znani ljubimci Dolly Haas. Gustav Frolich, Tibor v. Halmav Vstopnina je pa najnižja Din 3.50, 4.50, 5.50, 6.50, tako da je ogled tega filma vsakomur mogoč! Torej danes in jutri ob 14.15 popoldne vsi k ZKD filmski predstavi v prostorih Elitnega kina Matice.
u— Kraljica robčkov se bo volila v soboto 5. Januarja v veliki dvorani Kazine na 11. Obrtniškem plesu.
u— Dve Marlčkt, pravljično Igro • petjem, godbo ln plesi v 6 dejanjih bo uprizorilo društvo »Tabor« v nedeljo 6. L m. ob 10.30 dopoldne v dvorani »Delavske zbor niče« Vstopnina neznatna. Predprodaj« vstopnic eno uro pred pričetkom Igra je zelo lepa Starši, privedli« svojo deco!
u— Posebnost svoje vrste bodo robčki z obrtniškimi grbi, ki Jih je pripravilo Obrt niško društvo v Ljubljani za udeležence 11 Obrtni»*ega plesa, ki bo v soboto 6. Januarja v veliki dvorani Kanine.
pri nas znane in v splošnem dokaj lepe >Jahrl)Ucher< nemških založništev, kakor so S. Fischer. »Insel« in druga. Tudi letošnji »Almanach K mene« je vzlic suhim letom obilen (4U0 strani) in opremljen skeroda bibliofilsko, kar je pravo čudo ob nizki ceni te vzorno natisnjene in ilustrirane knjige. Vsekakor ie »Almanasb K mene« priku-
£en in zvest vodnik po najnovejši ieški njižni produkciji, obenem pa najlepša in najkulturnejša propaganda, kar so si jo mogli napraviti v >Kmenu< organizirani založniki. — Iz vsebinsko mnogovrstnega almanaha bi navedli predvsem štiri članke o knjigi v sodobnem žviljenju. ki so jih prispevali Durvch. K. Capek, Josef Hora in VI. Vančura K. Capek je tudi v tem vprašanju zadel v črno: .Nismo na pravi poti, če mislimo samo na to. kar lahko ta ali ona knjiga pove današnji dobi, prej je treba temeljito pogledati, kaj ta knjiga sploh pove...« Pri Čitanju ne iščimo »so dohnega Človeka, marveč sploh človeka, ne stikajmo za dnevnimi senzacijami. marv<*č iščimo lepoto, v kateri se izraža kakšen tra len in splošen zakon.« — Tei ankeli sledi dolga Vrsta kratkih, bistro napisanih član kov iz peres prvovrstnih pisateljev in kri tikov; vsi poročajo o novih izvirnih knji izah ali o važnejših prevodih Dostojen pro stoi zavzemaio tudi primeri dobre lirike: članke spremliaio številne karikatur«, ob koncu je serija Ilustriranih prilog Škrat ka- priložnostna publikacija, ki presega krog enega leta: propaganda za knjigo, ki je knjiga v najresnejSem pomenu besedel
Smučanje prijetnejše s SETA vložki v čevljih.
Iz Celja
e— Drž. krajevna zaščita dece In mladine Je naklonila vsem štirim celjskim na rodnim šolam za prireditev božičnic podporo v znesku 12.000 Din in ne 20.000 Din kakor Je bilo včeraj objavljeno
•— Brezposelnost Dne 31. decembra Je ostalo v Celju v evidenci 588 brezposelnih '553 moških in 35 se.nsk) napraui 545 (509 moškim in 36 ženskam) dne 20 decembra e— Lastniki psov naj čimprej nabavijo pri mestnem računovodstvu pasje znamke sa 1. 1935, ker bi morabi pozneje plačati dvojno pristojbino.
e— Kino Union. Danes ob 145.30 ln 90.30 «vočni velefiilm »Zvoki mladosti« in zvočni tednik
Iz Maribora
a— Slovenska starokatoliška cerkev.
Cerkvena občina bo imela v nedeljo 6. L m. po službi božji ob pol 11. v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru letni občni zbor t običajnim dnevna m redom Clsm vabljeni!
a— Mariborski slikarji razstavljajo.
Po zaključeni mariborski razstavi se pripravljajo marborski slikarja in kiparji, organizirani v tukajšnji »Brazdi«, na razstavo, ki bo v drugi polovica L m. v Murski Soboti. V načrtu so razstave tudi v drugih večjih krajih našega podeželja.
a— V navalu sej. Finančni odsek občinskega odbora ter ravnateljstvo in upravni svet Mestnih podjetij so pričeli po Novem letu s temeljitim obravnavanjem novega proračunskega osnutka mestnega zaklada in Mestnih podjetij. Seje se vrtijo večer za večerom in Je razpravljanje « strani naših komunalnih politikov temeljito ln živahno.
a— 156 : 176. V preteklem leto J« mestno poglavarstvo Izdalo za Maribor IM novih obrtnih ln trgovskih dovoljenj, l»-brisalo pa 176. Številke pravijo, da Je bilo v preteklem letu izdanih najv«č obrtnih pravic za trgovinske obrat« in sicer 67, takoj z« tem so obrtne pravioe za rokodelske obrte (51), 33 obrtnih pravic J« btlo izdanih za obrte, ki se izvršujejo na podlagi dovolila. 5 obrtnih pravic pa za Industrijski obrt. Izbrisanih pa Je bilo 21 obrtnih pravic za obrte. ki Be izvršujejo n» podetavi dovolila, 28 obrtnih pravic za rokodelske obrte, 83 obrtnih pravic sa rokodelske obrte ter 44 obrtnih pravic za trgovinske ln ostale obrte. Kakor kažeta) številke Je pri tem najhujše prizadeto rokodelstvo. 22, rokodelskih obratov Je uzas-ailo...
a_ Ustreženo. Prebivalci Fochove aH-
ce so se delj časa pritoževali zara/H pomanjkljive razsvetljave. Na svoji pr^IvCe-rajšnjl seji Je ravnateljstvo Mestnih podjetij sklenilo, da se v omenjeni ulici na križišču Beograjske ln Dalmatinske ulice napelje električna razsevtljava. Ker bo istočasno poveljstvo $2. topniškega polka poskrbelo za boljšo ureditev dosedanje razsvetljave, bo e tem željam stanovalcev dokončno ustreženo.
a— Pavlca, sraka, kobila, lev, medved Itd. v teatru. Za krstno predstavo Goioo-hovega odrskega dela »Od zore do mraka« se vršijo v gledališču temeljite priprave. Zasedba posameznih vlog bo: pavIcA Starčeva, lisica Kraljeva, kobila ZakraJ-škova, sraka Gorinškova, slnica Barbdče-va. Jerebica Savinova. lev Grom, medved Gorinšek, slavec Nakrst, osel P Kovlč. konj Furijan, jastreb Skrbinšek. kalin Blaž. Krstna predstava bo v kratkem.
a— Januarske muhe: hrošči In vljo« lice. Ključavničar Anton Skrinjar s Po-brežja Je ujel rjavega hrošča, k! Je učakal Novo leto, ln ga prinesel pokazat v naše uredništvo Učenka meščanske šole Ljudmila Kovačič pa je na nekem travniku v St. Petru natrgala šopek prijetno duhte-člh vijolic ln ga prinesla pokazat v na5e uredništvo.
a— Vse koče prazne. LetodnJ« mila zima ne gre v račun pohorskega tujskega prometa In turizma Tako slabe prekonimske frekvence kakor je letošnja, naše pohorsk« postojanke že dolgo ne pomnijo. Izguba Je precejšnja
a— V bedi In pomanjkanju se Je zrt»-šila na Kralja Petra trgu 211etna brezposelna natakarica Gabrlela Nemčeva. Nezavestno so Jo prepeljali v splošno bolnišnico.
a— Vojska bo... Z novim letom Je mestna obCina uvedla za posamezne bencinske črpalke mesečno najemnino 1000 Din Tudi se pripravlja nov, sodoben pravilnik. ki bo urejeval vse potrebno glede postavljanja bencinskih CrpakL kakor se Je s posebnim pravilnikom urediilo
»Salduv fšpisnik«. osebna revija sloveče-ea kritika F X Salde, ki smo jo že pouov no obravnavali na tem mestu in o kateri obširneje poroča tudi najnovejši »Ljubljan ski Zvon«, je priobčila v decembrskem z vez-ku Saldove misli k najnovejšim dogodkom, ki o njib danes razpravlja dr Josef Knap: .Stat a ulice«. Gre za stališče nasproti demonstracijam. ki 60 dale neposredni povod za pisateljski manifest V članku »Pismo Boh. Mathesiiu« polemizira Salda e svojim kritikom glede individualizina v književnosti. Zanimivo je predavanje »Najnovejša češka lepa proza«, ki skuša v omejenem obsegu kritično pretresli, karakterizirati in vrednotiti češko prozo od Jir&ska do najnovejših pojavov Članek o mladem pisatelju Capu, dve pesmi in dve beležki zaključu-lejo novi zvezek te pomembne revije.
Dr. Karel Hoch. AloU ttašin. V zbirki Stopami dejin« (Po sledovih zgodovine), v kateri so izšli med drugim vojni spomini T G. Masaryka. E Beneša. H W. Steeda. gen Brusilova. Jana Hajšmana spomini ns Mafiio. je založba »Orhis« pravkar izdala obsežno Studi tc o Aloisu Rašinu Znani ški publicist dr Karel Hoeb ie na več ko 400 straueb podrobno obdelal življenje, delo in dobo genialnega češkeea finančnika, velikega politika in državnika dr Alois>a Rašina Dr Horhova monografija o Rašinu ni toliko življenjepis, kolikor natančna Studila o političnem okolju v katerem se |e gibal dr. RaSin o njegovih političnih idejah. državniških sposobnostih ter narodno gospod are kila načrtih in delovanju. Tako i<>
»Hrvatska moderna lirika«, prevod Bonifa-čičeve »Ode dedu«, beležko o stoletnici zagrebškega gledališča, pregled političnih dogodkov v Jugoslaviji, članek dr. Vajsa o Zvoni mi rovi spominski plošči v Baški na Krku, poročilo Nikole Žice o kongresu slovanskih stenografov, beležko o šestdesetih niči Ksavera Meška itd. _ Posebno zanimivi so v tem zvezku članki iz kulture Poljakov, Ukrajincev in Lužičanov, prevodi iz pesnitev Kirila ilristova, gospodarski članek o polarnih krajih »Morje belih madežev«, Ed. Mullerja premotrivanje jugoslov.-češkoslov gospodarskih odnosov itd. Skratka. »Slovanska Revue« je informativno zelo pestra in živahna, lepo opremljena obil no ilustrirana in je vredna priporočila vsem, ki lih zanima življenje slovanskih narodov. Želeti je samo, da bi ostala na sedanji višini.
Češka knjiga s poljski literaturi. Kot 21. zvezek svoje zbirke »Politirkš knihovna« je (zdala praška založba »Orbis« skoraj 400 strani obsega točo knjigo češkegs polonist*. univ prof dr Karla Krejčega »Polskš literatura ve vlrech revoluee« Uvod tej knjigi je napisal v poljskem jeziku Marjan Szyjkowski. ki poudarja jiomen češke polonistike in posebej še dela dr Krejčiga Pisec si je Izbral za predmet znanstven« analize I 1905 in je raziskal, kako se je revolurijsko leto odražalo v poli ski književnosti Naloga ni bila lahka, a re eultat je obsežen in «ila zanimiv Dr Krejči je v svojem spisu podal nekak prerez no-vejSe poljske literatura vsa i v kolikor gro
za njena velika itnena. Podrobno je raziskal revolucijske prvine v spisih Boleslava Pru-sa, Šwietochowskega, Weyssenhoffa, Przy-byszewskega, Tetmajerja, Zapiske, Rey-monta, Berenta, Zeromskega (ki mu je a* (or posvetil obsežno poglavje s podrobno analizo njegovih »revolucijskih spisov«), St Brzowskega in drugih članov druge ge racije varšavskega »Glosa«. Navsezadnio obravnava spise revolurijsko - socialističnih pisateljev (A. Nieinojewskega, G. Pa-nilowskega, W Sieroszewskega, A. Struga. E. Slonskega, Z. Nalkovske in Jul. Kade-na Bandro^skega). Spis dr Krejčega je de lo temeljitega poznavalca poljskega slovstva. literarno - znanstveno odličnega .ne todika, ki je tako prodoren v analizi, kakor je zanesljiv v sintezi Kdor bo hotel spo znati duha novejše poljske proze, bo s pri dom segel po tej knijigi Užitek bo tem večji, ker je vzlic znanstvenemu značaju in namenu spisana kar pripovedno lahko in jasno: zopet vzor. kakšne naj bi bile knji ge, ki razpravljajo o literaturi — V času ko so se brez stvarne upravičenosti zamra čili poljsko češkoslovaški odnosi, je ta žlahtni plod češke polonistike dokaz, da duh še nadalje vztrajno gradi mostove
•Almanah Kmene 1034-35«. Skupina čeških založnikov, ki si je nadela organizacij sko ime »K m e h« zdnižuje v svojih vrstah najpromlnentnejša imena s češkoslovaškega knjižnega trga. n pr Borovv. • Dražitev nI prfce«. Lalrhter. vMelantrlch«. .Orbis«. TopiČ In dr »Kmen« Izda vsako leto svoj - fimanali, ki oo vsebini io opremi prekaša
DANES PREMIERA ZA JUGOSLAVIJO
MONUMENTALNEGA FILMSKEGA VELEDELA
MUZEJ
Slavni svetovni režiser Mlchael Kertez nam je ustvaril umotvor, ki ga mora vsak videti!
Danes ob 4t 7*15 in 9*15 uri Zini™	ELITNI KINO MATICA
V NARAVNIH BARVAH
KAKRŠNEGA LJUBLJANA SE NI VIDELA
ŽIVIH LUTK
vprašanje taofKov. Doslej so lastnikd bencinskih črpalk plačevali mesečno po 100 Din. V vrstah laauufcov bencinskih črpalk j« nastalo vznemirjenje zaradi povišanja najemnine, ki jo je pa mestna občana do-ločila po merilu bencinskega odjema Vojska po ne bo huoa: plačati bo treba.
a— V legel se Je v posteljo in 6akal na smrt. &2ieuM brezposelni mizarski pomočnik Josip Bogatin iz Brežndce prt Poljča nab je prižel v Maribor iekat dela. Zaman. ... Najel si je sobo v Vohovi gostilna ua Koro&ki cesti, prinesel s seboj 2 kg oglja, ki ga je naloženega v umivalnika zanetil s papirjem. V postelji Je potem čakal na smrt. Okoli polnoči pa je go-stilničarka začutila strupen ogljikov plin, ki je uhajal iz Bogatinove sobe S silo eo odprli vrata in našli Bogatina nezavestnega. V bolnišnici se bori s smrtjo.
a— Nevarna pjjača je ocetna kislina Po njej je segel delavec Rudolf R iz Zr-kovske ceste na Pobrežju in se onesvestil. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico te tri dni pred tem je okoli pripovedoval, da si b<j vzel življenje.
a— Konec 60 let stare opice. Kdo v Mariboru ni poznal Scherbaumove opice, ki so jo Mariborčani vseh etarostl in poklicev bodli!! na dvorišče gledat in krmit? Včeraj zjutraj je poginila. Gačitelj Zierin-s^r bo opravil svojo dolžnost.
a— Dvonožne podstrešne podgane so v zadnjem časa živahno na delu. Kra-dljivci in svedrovci. Včeraj so vdrli v podstrešje hiše pokojnega sreskega načelnika ivana Forčešlna v Maistrovi ulici, s «ilo so odtrgali žabice na vratih ter odnesli raznega penila v vrednosti nad 1000 Din Potem so ukradli učiteljici Ani Aimanovi, glasbenemu učitelja Ubaldu Vrabcu in poštni nradndoi Elzl Novakovi razne obleke io perilo. Dakttloskop Grobin je izvršil posnetje prstnih odtisov.
a— Na dnu mariborskega življenja... Včeraj smo prinesli nekaj številk o mariborskem kriminala, ob katerih je bilo razvidno veliko delo, ki ga vrši kriminalni oddelek prav posebno obsežno in veliko pa je delo, ki spada v delokro* moderno urejenega diktiloskopskega oddelka. Izvršenih je bilo 3154 slik raznih političnih in kriminalnih zločincev ter prstnih odtiskov sumljivih ljudi. Daktiloekopi-ranib je bilo 439 oseb. Z daktiloskopski-ml in fotografskimi pripomočki se je izvršil ogled na krajih »ločina v 53 primerih. S poMcijskim psom Je bilo zasledovanih 21 zločincev, identiffikacila na podlagi prstnih odtisov se je izvršila pri enajstih osebah, od tega je bilo pet oseb, ki so bile navedle krivo ime.
a— Z naših planin. Seniorjev dom: ob 7. zjutraj —3 C, 20 cm novega prSiča na staro podil a go 10 cm. Peca: ob 7. zjutraj —t C, vreme mirno, 80 cm pršiča, smuka ugodna do 1300 m.
Iz Kratila
r— Parastos za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem v Kranju. V nedeljo 6. t. m. bo imel pravoslavni paroh iz Ljubljane ob 9.30 dopoldne v Narodnem domu službo božjo (sv litur-gijo) za pravoslavne vernike, ob 10.30 pa svečani parastos za blagopokojnim kraljem. Uprava parohije prosi svoje pravoslavne vernike, da se tega prvega pravoslavnega obreda v Kranju polnoštevilno udeleže Vabi se radi ostalo občinstvo, posebno k svečanemu para^tbsu za blagopokojnim kraljem.
Z Jesenic
s— Otvoritev novih kavarniških in restavracijskih prostorov. Podjetni tvorničar pletenin g. Janko Novak iz Radovljice je na novega leta dan otvoril novo kavarno, vinotoč in restavracijo na Jesenicah. Vsi lokali so razkošno in praktično opremljeni Prostrana in svetla kavarniška dvorana »e ogreva s centralno kurjavo, ki je zavarovana z zloženimi marmornatimi kamini. V dvorani in na balkonu je nameščenih okrog 80 miz. Vse stene so obložene z najfinejšim lesom iz orehovih korenin. Tla so povsod parketna, krasno so urejena stopnišča. posebno pozornost pa vzbuja med nami posetniki električna napeljava in •svetlobna telesa, kakršne najdeš le v modemih lokalih velikih mest. Vse je prvovrstno in praktično urejeno po dobrem okusu lastnika in vešči roki arhitekta in stavbenika. Pod kavarno so vinotoč. ma-nufakturna trgovina in pekarna, V gornjih nadstropjih in v dependansi je več lično in komfortno opremljenih sob za tujce. Vsa stavba je zgrajena v modernem slogu, nje pročelje pa krasi kip sv. Janeza Krstnika v nadnaravni velikosti, delo našega kiparja Toneta Kralja. Zelo okusno so narejene v pritličju velike trgovske izložbe. Zelo učinkovita je dalje svetlobna reklama. S pročelja mogočne in moderne stavbe žari ponoči v bajni rdeči električni luči, ki je vidna daleč na okrog. Na dan otvoritve ie HI naval meščanov v kavarno izredno velik. Jesenice so s tem modernim poslopjem na 7unaj mnogo pridobile.
s— Sokolski oder na Jesenicah ponovi v nedeljo 6. januarja ob 14.30 zadnjič Spl-carjevo narodno opereto v 4 dejanjih »Spominsko ploščo«. Zveza z vlaki na vse strani zelo ugodna.
BDrTCCIB
nastala knjiga, ki nas ne poučuje samo n Rašinu, marveč tudi o zadnjih desetletjih češke in avstrijske politike tja do Rašinove tragične smrti. Iz knjige dobivamo jasn-4 obrise dr Rašinove izredne osebnosti in obenem mnogo zanimivega gradiva o češki politiki od devetdesetih let do 1 1923.. zlasti pa o Rašinovi finančni politiki. Dr. Ra-Sin sodi med največje češkoslovaške osebnosti novejšega časa, v častno vrsto narodnih voditeljev, kakor so Masarvk, Beneš, Kramar, Štefanik Študije o njihovem življenju in delu niso nekritični slavospevi plačanih piscev marveč znanstvene in kritične analize njih dela in po svoji tehtnosti prepričevalni dokazi njih veličine. Cehom jo treba zavidati dvoje: da so imeli take mo-žf in da se o njih lahko pišejo take monografij. kakor jih že imajo o Masarvku, o FVnešu in zdaj o Rašinu. Z njimi se najlepše plačuje moralni dolg. ki ga ima narod do svojih voditeljev, a prihajajočim rodovom se kaže vzor in izročajo stari ideali tri tradicije Bilo hi želeti da bi dr Hocho va knjiga o Rašinu ležala tudi v knjižnicah vseh •slovanskih narodov kot eden izmed pripomočkov za spoznavanje čeSkega na rodnega karakterja in češke politike v zgo <lovin«ki dobi osvobojenja ko je bil dr Ra-pna izmed osrednjih osebnosti Hroliiž Karel Čapek je z romanom »Obi čemv život« (Navadno življenje) zaključil trilogijo ki io ie začel ? romanom »Hordu-t>aW in nadaljeval a »Povetronom« (Iznod-n«bnikom) - Opaža «e oživljeno zanimanje za spise Fr. Werfla, ki je že ponovno
Iz Trilča
Č— Poklonitev na Opiencu. Tudi Tršča-ni ae nameravamo pokloniti na grobu Viteškega kralja. Potovanje bi se vršilo predvidoma v mesecu aprilu ali maju. Dovoljena je znižana vožnja in bi veljala z avtobusom vred tja in nazaj približno 200 dinarjev. Ta vsota se pa lahko plačuje tudi v obrokih. Vodstvo izleta bo imel poslanec g. Lončar Ivan. Prijave sprejema g. De-stovnik na sodišču.
č— Strelska družina je v decembru polagala svoje račune. Udeležba je bila zelo pičla, iz česar se da sklepati, kako malo zanimanja je za ta viteški pokret. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da se je odbor stalno trudil povzdigniti zanimanje za družino in pritegniti čim več ljudi k sodelovanju. Toda vse zaman. Vse delo je bilo na ramah odbora, ki je opravljal poverjeno delo vestno in točno in dobil ob koncu popolno razrešnico. Predsedstvo je prevzel g. Vidic Franc, komandir. Sklenjeno je bilo tudi članarino znižati na 15 Din letno. Pod novim vodstvom želimo družini največ uspeha.
č— Kolo jugoslovenskih sester je za bo-žičnico spet obdarilo večje število otrok z oblačili. Predvsem je to zasluga dolgoletne predsednice ge. Polakove. Vsem darovalcem najiskrenejša hvala, saj so s svojim darom pripomogli marsikomu do toplega oblačila. — Tudi kr banska uprava je poslala letos za božičnico večjo količino daril, s katerimi so bili obdarjeni najpotrebnejši na meščanski šoli.
č— Gasilska Četa Tržič deluje že nad 50 let nadvse vestno in vzorno. Nešteto požarov, ki jih je uspešno gasila, ima za seboj. V četi deluje aktivno še par članov-usta-novnikov društva. Točno se udeležujejo vaj in sodelujejo tudi pri požarih. Najpotrebnejši med temi očanci so bili za njihovo priznanje denarno nagrajeni od gasilske zveze. Ginjeni nad tako veliko pozornostjo so ob prilike obdaritve z velikim zadovoljstvom pripovedovali o prvih početkih gasilstva v Tržiču, o pripravah za gašenja in drugo. Marsikatera anekdota na tedanjo gašenje je zabelila nadvse zanimiva pred-našanja očancev od 76 do 84 let. Današnjim potrebam ne bi mogla četa biti kos s svojimi starimi gasilskimi pripravami. Treba je bilo misliti na modernejša sredstva. In tako je četa vsako leto priredila razne prireditve, katerih čisti dohodek je bil namenjen nabavi modernih pripomočkov. Sezona 1934/35 bo zaradi žalovanja ostala brez vseh prireditev. Gasilska četa se obrača na tržiško prebivalstvo s prošnjo, da po svojih močeh pripomore četi nabavo najpotrebnejšega.
Iz Ptuja
j— Kino bo predavajal v soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. »Srečo v hiši«. Dodatek kulturni film in Foxov tednik.
Gospodarstvo
Stanje Narodne banke ob koncu leta
Manjši odpisi dubloz in povečanja državnega deleža na dobičku
Muzej živih totk
Pilm za ljudi močnih živcev! Tako pravi reklama, ki to pot ni pretirana. Za film si je družba Warner Bros izbrala fabulo, ki drži gledalca od vsega početka do konca v atmosferi skrajne napetosti in ki se stopnjuje od dejanja do dejanja. Krasen, a pasiven muzej voščenih lutk zažge eden izmed solastnikov, da pride na ta način do zavarovalnine v višini 10.000 funtov. V gorečem muzeju obleži tudi mojster, ki je oblikoval lutke, vendar vsega opečenega rešijo. Obe roki mu morajo amputirati, njegov obraz j« strašno izmaličen. Zato obljubi človeštvu osveto.
V naslednjih letih izgine v Newyorku na skrivnosten način več uglednih meščanov in lepih deklet, a iz krematorijev in mrtvašnic celo mrliči. Policija je brez moči proti zločincem. V lovu *a senzacijami poseže v akcijo tudi mlada in podjetna reporter-ka velikega newyorškega dnevnika, lepa plavolaska Glenda Farrellova. ki ii ie tre ča mila. V novo ustanovljenem muzeju voščenih lutk odkrije po naključju gnezdo zločinov, ki so razburjali ves Newyork. V teku 12 let si je mojster, ki je postal žrtev požara, a živi pod spretno prikroieno krinko, uredil nov muzej voščenih lutk. ki jih ustvarja iz živih ljudi. Kdor sliči kaki zgodovinski osebi, je zapade! pogubi: blazni mojster ga s pomočjo pomagača. ki ie popolnoma pod njegovim vplivom, spravi v svoje podzemne laboratorije, nato živega poliva in prevleče z voskom Vprav ko hoče svojo zadnjo žrtev, lepo rdečelasko Fay Wrayevo upodobiti za Marijo Anto-aneto in jo ima že na mizi, nad katero se razliva vosek, priklenjeno, vdere policija ter reši nesrečno dekle in njenega zaročenca. blaznega mojstra pa v boiu ubiie. da sam pade v vreli tekoči vosek.
Film je tehnično dovršen in Domeni velik korak naprej v moderni filmski umetnosti: ves je namreč koloriran na poseben način in mnogo bolje kakor smo bili to vajeni doslej. Gledalca prav nič ne bole oči. ko zapusti kinematograf. Ta film bo v Ljubljani predvajal od danes naprej Elitni kino Matica. Opozarjamo: samo za močne živce!
potrdil svoje stare simpatije do Čehov in nedavno izjavil, da mnogo dolguje češki kulturi. Po prevodu Werflovega armenske ga romana »Štirideset dni -Mojzesove gore« je založba »Sfinx« pravkar izdala prevod romana »Geschwister von Neapel«. — Med novimi romani vzbuja posebno pozornost Vladislava Vančure »Konec starih časov«. Vančura je znan pri nas po romanu »Beg v Budim«. — Pri Borovem so izšli spomini enega izmed starejših pesnikov Antonina Klošterskega. _ Originalno pisateljsko usodo doživlja mladi moravski pripovednik T Svatopluk Njegov roman »Botostroj«, ki ga je izdala založba »Sfinx« (B. Jan d al v Pragi in ki je obetal senzacijo na knjižnem trgu, je bil takoj po izidu zaplenjen na tožbo lastnikov tvrdke Bat*a, ker baje neugodno opisuje razmere v Zlinu. Sedaj je spisal drugi roman »Angeli uspeha«, a na tožbo iste tvrdke je bil zaplenjen letak, na katerem je založnik vabil na naročbo. ker je obenem napovedal novo. popravljeno izdajo »Botostrnja«. — Češka akademiia. ki je lani v decembru praznovala 150letnico. }e izdala nov material za proučevanje Dohrov-okega. o katerem je pisni tudi naš prof. Kidrič. dr J Volfa spis: »Pfispevkv k životu a dihi Joopfa Dobrnv«k^ho«. — Znana češka literarna reviia *Lumir« je nedavno dovršila šestdeseti letnik	—o.
Čitaitf ted*n*ho r«)Ho „ŽIVLJENJE iN SVET"
Narodna banka je pravkar objavila «voJ
izkaz za 31- december 1934, ki zaznamuje znatnejše spremembe. Podlaga v zlatu in dev.zah se je v zadnji četrtini decembra zmanjšala za 36.7 uiiliona Din in je znašala podlaga ob koncu leta 19055 milijona Lin. Devize, ki «?e ne vštejejo v podlago, pa so se zmanjšale za 67 ua 104.4 milijona Din. Zmanjšanje podlage, ki jo beleži zadnji izkaz za preteklo ieto, gotovo ni posledica morebitnega pomanjkanja deviz na trgu, temveč mjra biti v zvezi s kakim večjim plačilom obveznosti v inozemstvu ali odplačilom deviznega dolga naše Narodne banke v inozemstvu To bi se dalo sklepati ludi iz znatnejših sprpmemb drugih postavk izkaza V zadnjih letih je zna&fla podlaga Narodne banke skupaj « devizami izven podlage v milijonih Din:
koner leta
1931 1932 1933 1934 podlaga	1968.1 1906.2 1905-5
devize izv. podi- 8*5 2-0 54.5 104 4
skupaj	218S.3 1970*1 1960 7 2009.9
Skupna vsota zlate in devizne podlaj>e ter deviz izven podlage je bila torej v letu 1934. večja nego v prejšnjem letu in je zopet prekoiafila vsot« 2 milijard- To povečanje pa gre predvsem na račun povečanja deviz izven podlage. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru je kakor običajno ob koncu meseca nazadovala, in sicer za 361 milijona Din, tako da je znašala ob koncu leta 206.1 milijona Din nasproti 240 milijonom ob koncu prejšnjega leta- Iz tega sledi, da je bilo oh koncil preteklega leta » obtoka za 994 mili ionov Din kovanega denarja v niklju in srebrn nasproti 960 milijonom ob koncu leta 1938
Posojila na menice in lombard so se v zadnji Četrtini decembra zmanjšala za 33-2 milijona Din. tako da so znašala ob koncu leta 1764 milijonov Din. Ker so v teh številkah že upoštevani odpisi dubioznih terjatev. je verjptno. da f?re pretežni del te?a zmanjšanja posojil Da račun odpisov. Točna številka odpisov iz izkaza še ni razvidna, vendar se da sklenati. da odpisi sumljivih terjatev letos ni»o bili tak0 znatni kakor v leta 1933. in 1932. in maša jo morda kakih 30 milijonov Din, dočim so znašali v leta 1933 «3.1 milijona Din. v letu 1932. 50.8 nrltfona Din in v leto 1931. 6.1 milijona Din. Kakor znano, so ogromni odpiei v lanski in predlanski bilanci imeli za posledico, da je bil delež države na dob:čku Narodne banke minimalen. V bilanci za leto 1933 je znašal delež države na dobička le 4.9 milijona Din, v bilanci za leto 1932- pa le 4.2 milijona Din, dočim je znašala udeležba države na dobičku leta 1931 56.4 milijona Din. vsa prejšnja lete pa se |e gibala na višini okrog 40 milijonov. Leto« bo državi prvikrat zopet pripadel večji delež na dobičku, kar ie razvidno že iz izkaza za 31. december 1904- V tem izkazu je namreč postavka starega državnega dolga pri Narodni banki zmanjšana za 34-7 na 1686.6 milijona. Ker ae ta postavka običalno na teden le neznatno spremeni (za 100.000 do 150.000 Din. kolikor znnSaio obresti za izdane blagajniške bone Narodne banke, ki bremenijo to postavko), lahko r preeeišnio sigurnost'o sklepamo, da maša ne bilanci za leto 1934. »Mej države na dobičku Narodne banke okrog 34-8 mili Iona Din. Po pogodbi med državo in Narodno banko se vsa ta vota porabi za odpis starega dr žavnecra dolga pri Narodni banki-
Gibanje postavke meničnih in lombard-n>h posojil ter postavke starega državnega dolga pri Narodni banki je bilo v zadnjih letih naslednje (v milijonih Din):
noso';ia stari dr* dolg 2253	1799
2457 1809 2102	1716
1764	1687
Kakor nam kaže gornja primerjava, so menična in lombar.dna posojila v teku lanskega leta nazadovala za 338 milijonov Din-V primeri i napojim stanjem posojil, ki je bilo zabeleženo 22. oktobra 1932. ob Času viška kreditne krize (2558 milijonov), pa maša nazadovanje ie skoro 800 mili ionov Din in je vso to ogromno vsoto odplačalo naše gospodarstvo Narodni banki v 2 letih in 2 mesecih. Ostale postavke med akMvami ne kažejo večjih sprememb. Začasni dolg države je že drugo leto na nespremenjeni višini 600 milijonov. Postavka nepremičnin Narodne banke, ki ae je v zvezi s končno opremo zavoda za izdelavo novčanic povečala v teku lanskega leta od 153 T na 159.7 milijona Din, je v poslednjem izkazu zmanjšana za 6.1 milijona Din, kar je posledica odpisov. Razna aktiva kažejo v najnovejšem izkazu zmanjšanje za 66.7 na 246.4 milijone Din. Istočasno pa beleži na pasivni etrani postavka raznih pasiv zmanjšanje za 97-9 na 316.4 milijona Din.
Pri nespremenjen i delniški glavnici 180 milijonov Din se je rezervni fond v zadnji četrtini decembra povečal za 4.4 milijona Din in znaša sedaj 112-4 milijona Din nasproti 84.3 milijona Din ob koncu leta 1933-, 73.8 mili iona Din ob koncu leta 1932. in 82 8 milijona Din ob koncu leta 1931 Vrednost ostalih fondor pa se je povečala za 5.3 na 20.5 milijona Din nasproti 13-8 milijona Din ob koncu leta 1933., 8.7 milijona Din ob koncu leta 1932. m 4 3 milijona Din ob konru leta 1931. Kakor vidimo, so fondi v preteklem letu precej narasli, kar je deloma v zvezi z dvigom tečajev državnih papirjev. ki tvorijo te fonde.
Kakor ooičajno ob koncu leta, ko «o denarno potrebe večje, zaznamuje tudi poslednji izkaz za lpto 1934. znatnejše povečanje obtoka bankovcev, in eicer za 146-0 milijona Din (lani Je v poslednji četrtini decembra znašalo povečanje 150 milijonov), tako da je znašal ob koncu leta obtok bankovce r 4384 milijonov Din naeproti 4327 milijonom ob koncu prejšnjega leta, 4773 milijonov ob koncu leta 1932. in 5173 milijonom ob koncu leta 1931. V primeri z letom 1931 je bil torej lani ob koncu let« naš obtok bankovcev za 788 milijonov nin manjši, nasrroti koncu leta 1932. znaša zmanišanje obtoka 388 milijonov, v primeri z obtokom <>b koncu leta 1933 na beležimo mi'«nkostno novefanie ra 57 mili ionov.
Prav značMne so spremembe poslevke »obveznosti na pokaz«. ki Je v najnovejšem izkazu zmanjšana za nI? manj kakor 349 7 milijona Din na 865 8 milijona Din Obveznost' na ookar *o ae fe v izkazu od 22 de^embr« r.mon^nlp za 799 m't!|nn" Din. tako in zna'* «kiinno zmnniSanje o srede dpr^mbrn 430 m'l:;nnnv v pr«1 šnjem izkazu smo omenili, da se nanaša
konec leta 1931. konec leta 1932, konec leta 1933. konec leta 1934.
to zmanjšanje predvsem na postavko »obveznosti na pokaz po raznih računih«, kjer se. kakor znano, knjižijo klirinški in vezani dinarji. OČividno je Narodna banka izvedla ob koncu lela prenos klirinških dinarjev na druge postavke (predvsem na obveznosti t rokom), kar je docela v redu, ker vplačila na meddržavne klirinške račune nikakor ne spadajo med obveznosti na pokaz, ki takoj zapadejo-
ie leta 1933. smo na tem mestu postavili zahtevo, da je treba vse klirinške in vezane dinarje izločiti iz postavke obveznosti na pokaz ter prenesli na druge postavke (glej »Jutro« od 12 aprila 19:i3), in sicer ne samo glede na enako prakso v drugih državah. temveč ludi zaradi tega, ker nikakor ni potrebno za te zne%ke držati zlato in devizno kritje Znkon zahteva kritje le za obveznosti na pokaz, med katere pa ne moremo prištevati zneske, ki so vplačani na klirinške račune s posameznimi državami, kjer se saldo vedno le počasi spreminja
Vprašanje, ali se naj za te dinarske zneske zahteva »Uito in devizno kritje ali no. tudi ne more hiti odvisno zgolj od tega, da te račune pri nas slučajno vodi novčanič-na banka, medtem ko jih v drugih državah (Italija. Češkoslovaška. Franrija in v zadnjem času tudi Nemčija) vodijo druge denarne institucije. Pozdraviti je torej, da se je sedaj tudi naša Narodna banka odločila, te zneske izločiti iz obveznosti na pokaz. V zvezi s temi spremembami so seveda morale narasti druge postavke med pasivaml. Predvsem je narasla postavka »obveznosti z rokom«, ki se je že v izkazu za 15. de cember povečala za 31 milijonov., v izkaza od 22. decembra za 57 milijonov in v poslednjem izkazu za preteklo leto za 76 mi lijonov, skupaj torej v zadnjih treh izkazih za 164 milijonov. Dejanski prepis na to postavko pa je gotovo Se večji, vendar se eliminira z zmanjšanjem ostalih računov v skupni postavki »obveznosti na pokaz«.
V zvezi s temi transakcijami se je povečal odstotek kritja, tako da znaSa ob koncu leta kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah 36.29*/« (v prejšnjem izkazu 35.61*/«), v samem zlatu pa 33.99 •/• (32.78*/«).
Gospodarske vesti
= Notiranje dinarja v inozemstva. Iz Beograda poročajo, da je finančni minister izdal odobrenje, da se smejo svobodno objavljati tečaji dinarja na inozemskih borzah, kakor tudi tečaji naših državnih papirjev v inozemstvu, smatrajoč, da ni razloga za kako prikrivanje finančne in ekonomske stvarnosti. — Deviza Beograd no-tira v Curihu že dolgo vrsto mesecev skoro nespremenjeno na višini okrog 7 švicarskih frankov za 100 Din. Včeraj je bil zabeležen tečaj 7.02; po tem tečaju znaša pariteta 1 švicarski frank enako 14.2450, kar docela ustreza oficielnemu tečaju devize Curih na naših borzah, ki znaša (srednji tečaj) imeeo in s pribitkom premije (28.5 •/•) 14.2455.
- Konferenca privatnodruitvenih bolniških blagajn. V Beogradu se danes sestane-jo predstavniki vseh treh privalnodruštve-nih bolniških blagajn in društev (Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, zagrebškega »Merkurja« in beograjske »Trgovačke Omladine«), da zavzamejo svoje stališče glede predloga ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (SUZOK) v Zagrebu, po katerem naj bi se te društvene blagajne ukinile in namesto njih ustanovile kot krajevni organi SUZORja posebne blagajne za zavarovanje privainih nameščencev (o tem predlogu je »Jutro«, že poročalo 1. t. m.). Iz predrazgovorov med prizadetimi tremi dru Štvenimi blagajnami je razvidno, da se bodo vsa tri društva energično borila proti izvedbi tega predloga.
= Gospodarski svet Balkanske zvezo. Včeraj dopoldne je bilo otvorjeno v Atenah zasedanje gospodarskega sveta Balkanske zveze. Ze v sredo so dospele v Atene delegacije Jugoslavije, Rumunije in Turčije. Ju-goslovensko delegacijo vodi načelnik zunanjega ministrstva Stanoje Pelivankovič.
= Izvoz perutnine v Avstrijo. Z Dunaja poročajo, da v prvem četrtlelju letošnjega leta jugoslovenfki izvoz zaklane perutnine v Avstrijo v okviru ugodnostnega kontingenta ni več vezan na avstrijsko zvezno dovoljenje. Kontrola glede izkoriščanja ugodnostnega kontingenta je prepuščena jugoslovenskim oblastem in se bo v Avstriji carinska odprava po znižani carini 15 zlatih kron za 100 kg izvršila na podlagi kontingentnih izvoznic, izstavljenih v Jugoslaviji. Razdelitev letnega kontingenta na posamezna četrtletja pa bo v bodoče prepuščena glavni zvezi avstrijskih trgovcev.
= Povečanje pomorskega prometa. Preko naših pomorskih luk je znašal v prvih 9 mesecih t. I. uvoz blaga 2,009.000 kvin-talov (lani v istem razdobju 2,784 000), izvoz pa 12,170.000 kvintalov (9,409.000), skupaj torej 15,OSO.OOO kvintalov (12,192.000).
= Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. t m. ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materijala. do 7. t m. glede dobave 11.000 pol knjižnega in ovojnega pa-
pirja, do 8. t. m. pa glede dobave 16.000 pol konceptnega papirja. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 50 plošč železne pk>
čevine. Direkcija državnega rudnika K.a-kanj sprejema do 10. t. m. ponudbe giede dobave 10.000 m železne žice, do 17. t. m. glede dobave 100 kg sode. 200 kg karboia. 100 kg solne kisM:.«. 100 steklenic sredstva za čiščenje kovin, 500 kg gline, 200 kg sa dre, 50 kg kleja. 2000 kom. opeke, 100 kg kita, 50 kg motvoza za zastore, razne konjake opreme, 50 kom. meril, 1 diamanta za rezanje stekla, 150 m* ladijskega poda, 1500 kg žebljev in 25 zavitkov p<Klkovnih žeb-Ijev.
Borze
S. januarja.
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza Newyork je nadalje popuščala. V za grebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.15, angleški funti po 223.50, španske pezete pa po 5.45, dočim so notirali grški boni 30.tJ5 do 31.15.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi prijazna in je bil za kaso zabeležen promet po 337 in 330 (v Beogradu po 340j, za februar pa po 3S0 (▼ Beogradu po 342 in 341). Tudi dolarski papirji so bili čvrsti in je prišlo do prometa v 7°/« Blairovem posojilu po 56.50 (v Beogradu po 56.75), dočim 8"/» Blairovega posojila ni bilo izpod 60 (v Beogradu promet po 67).
Devti*
Ljubljana. Amsterdam 2307.96 — 2319.32, Beriin I3b€.b0 — 13<4.40, Bruselj 7— 802.93. Curih 1105.85 — 1111.35, London 167.31 — 168.91, Newyork 3367.27—3395.53, Pari* 225.23—226.35. Praga 142.4$—143.32. Trst 291.58 — 293.98 (premija 28.5 odst.). Avstrijski fciMng v privatnem kliringu 8.10 do 8.20.
Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.3475. London 15.13. Newyork 306.0250, Bruselj 72.20, Milan 26.41, Madrid 42.20, Amsterdam 208.70. Berlin 128.96, Dunaj 57.50, Stock-holro 78. Oslo 76, Kobenhavn 67.50, Praga 128650. Varšava 56.30. Alene 2.90. Bukarešta 3 05
Dunaj. (Tečaji v pri v. kliringu.) Beograd 12.29, London 26.47, Milan 46.02, Newyork 534.76, Pariz 35.58, Praga 21.86, Curih 174.48, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 337 — 399, 7*/« investicijsko 70 _ 71, 8»/« Blalr 65 — 06, 7*/« Blair 55.50 _ 56.50. 7»/« Drž. hipotekar-
na banka 65 den., 4° o agrarne 41 _ 42.
6*/« begluške 56 — 58.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda
338	— 340, za februar 330 — 340, za marc
339	denn 7*/« investicijsko 70 — 71.50, 4°/« agrarne 41 den., 7*/« Blair 56.50 — 56.75, 8°/« Blair 65 25 — 69, 7•/• Drž. hipotekama banka 65-50 — 68, 6°/« begluške 56.75 — 58; delnice: Narodna banka 4600 den., PriviL agtarna banka 2S4 _ 227. Trbovlje 103 do 107.
Beograd. Vojna škoda 339.50 — 340.50 (340), za februar 342.50 — 343 (342, 341), 7*/t investicijsko 71.25 — 72.50 (71.75), 4»/• agrarne 41.75 — 42.50 (42), G"/« begluške 58.50 _ 59 (58.75, 57.25), 8*/t Blair 67 bi. (67), 7*/« Blair 56.75 — 57.50 (56.75), 7*'» Dri hipotekama banka 67 — 70, Narodna banka 4750 — 4850 (475;)), Priv. agrarna banka 226 — 228 (228, 227).
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.95, Državne železnice 18.90, Trboveljska 13.75. Alpi-ne-Montan. 10.30
Blagovna triiSča
21 TO.
+ Chieago, 3. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 98.75, za julij 92.6250; ko-ru*a: za maj 88.625, za julij 84.75
Winnipeg. 3. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 83.25, za julij 83.50.
4 Ljubljanska borza (3. L m.) Tendenca za žito je bila mirna. — Nudi se (vse fco nakladalna postaja): pšenica: baška, 79 kg. gornjebanatska, 77/78 kg ln arem-ska, 78/79 kg 100 _ 111; dolnjebanaUka, 77/78 kg 107 - 109, slavonska, 76/77 kg 115 — 117. potiska 78/79 kg 117—119: ko-rusa: baška 60—62, sušena 68—70; banat-ska 58 — 60 sušena 65 — 67; moka: baška ali banatska »0« brez prometnega davka 175 _ 195; baška >2« 160 — 175: »5« 140 do 155
4- Novosadska blagovna borza (3. t. m.)
Teudenca je bila mirna. Promet slab Pšenica: bašk«, okolica Novi Sad Somboi, srednjebaška in gornjebaška, sremska in gotnjebanat. 105— 107; baška ladja Tisa 114—116. ladja Begej 113-115: slavonska 112—114. južnoban. 104-106. Oves: baški m arem. 76—78. slavon 81—83, baški ladja 84 — 86. - Bi. baška 105 _ 107. _ Ječmen: baški. sremski. 65/66 kg 105 — 107.*0-jari. 67'68 kg 125 - 127.50. - Koruza: baška in sremska 57—59: za januar 59—60; sušena 63—64. banatska 54—55. sušena 60 do 62. srem.. ladja 72—73 Moka: baška in banat (v oklepajih srem., slavon.) >0g< in »Oog« 170 - 190 (167.50 _ t77-50); .2« 150 — 170 (147.50 - 157.50); >5« 130-150 (127.50 - 137.50); >6« 112.50 - 122.50 (110 - 120). »7« 100 _ 105 (100 _ 105); .8« 90 - 96 (90 - 95) - Otrebi: b^Vi sremski 68 — 70; banatski 67 — 69; baški, ladja 78 — 80. — Fižol: baški. sremski. beli 127.50 — 130.
4- Budimpeštanska terminska borsa (3. t. m.) Tendenca slaba, promet srednji. Pšenica: za mare 16.23 — 16.25, za maj 16.65 do 16.67; korusa: za maj 11.45 — 11.46
t
V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni, izredno skrbni in srčnodobrl soprog, oče, tast, stari oče, praded, svak in stric, gospod
Franc Vedernjak
dvornoeodni svetnih v p., bivši predsednik pokojninskega zavoda aa
nameščence
po kratkem trpljenju v 80. letu svoje starosti dne 3. januarja 1935 mirno v Bogu preminil.
K večnemu počitku ga položimo v soboto, dne 5. januarja 1935 Jb 4. uri popoldne iz mrtvašnice ljubljanske bolnice.
Ljubljana, dne 3. januarja 1935.
Rodbine t Vedernjak, dr. Steska in dr, Kiss.
Gorsko podnebje doma
Potovanje okolu sveta ne da bi se človek ganil z mesta — Važen izum poljskega državnega predsednika Mosčickega
Pariški zdravniški list yLa presse medi-calec poroča podrobneje o zelo zanimivem in važnem izumu poljskega državnega predsednika Ignacija Mošciskega, ki je, kakor znano, znamenit tehnik in kemik.
Bistvo tega izuma Je v preobrnitvi pro-slulega islamskega stavka o gori in preroku: če ne pride gora k preroku, gre prerok h gori. V novi verziji bi se ta stavek glasil narobe. Novi izum, ki prestavlja gore k ljudem, tem omogoča, da si sredi velemesta, v nižini privoščijo vse okolnosti, ki delajo gorsko klimo človeku tako prijetno in zdravo Obstoji iz posebne, hermetlčno zaprte kabine in cele vrste aparatur, ki proizvajajo vse bistvene elemente gorskega podnebja.
Eden najbolj važnih med temi elementi so pač ultravioletni žarki, ki jih naše oko
sicer ne vidi in naše telo v nižini tudi nič posebno ne čuti, ker jih srkajo zračne plasti nad nami, a jih tem odločiineje čuti v visokih gorah. V kabini Moscickega je zato nameščena znana kremenčeva žarnica, ki prične na pritisk gumba obsevati gorskega letoviščarja sredi najbolj puste nižine z ultravioletnimi žarki. Povedati še kaj o tem, bi bilo odveč.
Toda ultravioletni žarki so le eden izmed zdravilnih činiteljev gorskega podnebja, Nič manj važen ni razredčeni zrak, ki daje našemu organizmu s svojim manjšim tlakom občutek breztežnosti, nam dela dihanje lažje in nam širi pljuča ter po-množuje število rdečih krvnih telesc. Kabina je zato v zvezi s črpalko, ki prične z enostavnim pritiskom vzvoda redčiti zrak m ga v poljubnem času napravi tako redkega kakor na Triglavu ali Mont Blancu,
Novoletni sprejem diplomatov pri Lebrunu
na Everestu ali če hočeš ▼ Piccardovlh stratoefernih višinah.
Natančne meritve so pokazale, da je tudi električni naboj v planinah drugačen nego v dolinah. Za to skrbi spet druga naprava, nekakšen ventilator, ki veje električno nabiti zrak na naše telo in sicer po želji s pozitivnimi ali negativnimi prostimi Joni, ki nam v gorah dajejo občutiti vso svežino in sproščenost narave.
A to še ni vse. Bistroumen mehanizem spreminja tudi temperaturo v kabini, da se sklada z vsakokratno »višinsko« situacijo, in potem Je tu še drug mehanizem, ki daje zraku potrebno vlago, ln tretji, ki ga napolni z vonjavo gorske flore.
Ali bi si želeli še kaj? Namesto v gore bi se n. pr preselili k morju ali t puščavo, v tropska ozemlja ali v Arktido. Ni treba drugega, nego da izrazite svojo željo in čudežni mehanizmi vas v nekoliko trenutkih preložijo sem ali tja, s preprostim dviganjem in potiskanjem vzvodov. V nekoliko minutah lahko okusite vsa podnebja in napravite tako rekoč pot okoli sveta, ne- da bi se niti za trenutek premaknili iz kabine. O čem takšnem ni sanjala nikoli niti razgreta domišljija kakšnega julesa Vernea.
Zima v snegu
Trt mlade športnice ▼ zasneženi pokrajini. Kaj bi dali prt nas, ko M se že mogli po bahati, da smo tako »beli« v tem časa, ko je •neg nekaj samo ob sebi umevnega, kar spada k zimski dobi!
Senzacija Hauptmannove obrambe - Lindbergh in njegova žena v sodni dvorani
Od brezposelnega do milijonarja
Eden izmed pionirjev angleškega zračnega prometa
Na Silvestrovo minulega leta je umrl y Angliji eden izmed pionirjev britskega zračnega prometa, Edvard Hillmann. Mož je učakal starost samo 45 let in je bil do nedivno v angleški javnosti popolnoma neznan.
Najprej je služil kot podčastnik v angleški vojski, potem se je udejstvoval v raznih poklicih. L. 1929 si je kupil star avtobus in z njim poskusil srečo. Uspel je. Že leto dni po tej kupčiji je imel nad 200 velikih potniških avtobusov, ki so pomnože-vali njegovo premoženje. Svoje prometno omrežje je razširil po vsej Angliji.
L. 1932 se je Hillmann posvetil tudi zračnemu prometu. Nabavil si je v začetku sta-
ro letalo, ki ga je spremenil t zračni taksi
Pozneje je dokupil še več starih letal in jih uvrstil v zračni promet. Tudi tukaj j« imel srečo. Ko je videl, da nesejo ne le avtobusi, ampak tudi letala, si je nabavil slednjič več tucatov. Ni dolgo trajalo, pa je postal nadvse uspešen konkurent slovite družbe Empirial Airway na progi London—Pariz. Konec lanskega leta je zgradil v okolici Londona lastno letališče, za kar je izdal ogromne vsote.
Hillmann, ki je bil še pred petimi leti brez kruha, se je večkrt hvalil s tem. da ni nikoli obiskoval nobene šole, umrl je pa kot večkratni milijonar.
Letos za novo leto je predsednik francoske republike g. Albert Lebrnn sprejel diplomatski zbor pri francoski vladi v pariškem Elizeju. Kakor kaže ta slika, je bila družba
diplomatov v kaj pisanih nošah
četrt milijona ton apnenca zgrmelo v morje
Na angleški strani Rokavskega preliva je med Dvorom ln Dealom kakšnih 80 m visoka stena iz belega apnenca. Iz te stene se je odluščil te dni ogromen sklad v teži kakšnih 250 000 ton in treščil v morje, ki je dobilo zaradi tega mlečno belo barvo.
Na mestu tega sklada je sedaj 45 m široka ln 12 m globoka luknja.
S skladom je zgrmel v morje tudi del poti, ki gre po vrhu stene. Človeških žrtev nI bilo, pač pa je skalovje potegnilo s seboj na stotine galebov ln galebjih gnezd, ki je z njimi bila pokrita stena. Se dolge ure po dogodku so krožile goste jate teh ptic razburjeno nad grobom svojih tov ari-šle.
Skrivnostna ženska priča v ameriškem procesu
časten jubilej „Fausta"
Steklo — poseben luksus
Neki avstralski raziskovalec, ki se je vrnil pred kratkim iz notranjosti Papue (Nove Gvinele) pripoveduje o čudnih menjalnih kupčiiah, ki jih je napravil med t.amošn1imi divjaškimi rodovi. Prišel je med druerim do rodu ki mu je bilo steklo fle oopolnoma neznano Tu 1e dobil za navaden kozarec cel stot orehov In preden se je vrnil je doživel Se presenečenje, da «o si divlnkl nekega svoieera možakarja, ki je bil srečni lastnik treh steklenic, izvolili za — kralja
Proces, ki se je začel 2. januarja proti domnevnemu ugrabitelju Lindberghovega sinčka Brunu Rihardu Hauptmannu, drži v napetosti vso Ameriko. Največjo radovednost povzroča napoved Hauptmannovega branitelja. da se bo pred poroto v Fle-mingtonu pojavila ženska priča, ki bo popolnoma razbremenila obtoženca. Ta ženska, ki jo doslej še ni videl nihče na razpravi, je po rodu Nemka in se piše Vera von Alt. Doslej ni bila zaslišana niti od preiskovalnega sodnika, niti od državnega tožilca. Branitelj Hauptmanna jo je iztak-nil šele potem, ko je izvedel za sklep državnega tožilca, da bo uvedeno proti njegovemu klijentu postopanje ne le zaradi ugrabljenja, ampak tudi zaradi umora.
Branitelj Hauptmanna izjavlja, da bo Vera von Altova najvažnejša priča v tem procesu. Izpovedala bo namreč pod prisego, da je videla obtoženega Hauptmanna v New Yorku ob tisti uri, ko je bil Lind-berghov prvorojenec ugrabljen iz vile staršev v Hopewellu. Toda proti Hauptmannu imajo tudi priče, ki bodo izjavile ravno nasprotno. Zato postaja zanimanje za razpravo vedno večje.
Državni tožilec, ki je sestavil obtožnico proti Hauptmannu, je povabil k razpravi nad 40 obremenilnih prič. Med njimi sta tudi zakonca Lindberghova, ki se bosta pojavila prvič pred sodniki in porotniki, na-
Prastaro jajce
Neka ekspedicija s Harvardskega vseučilišča je odkrila v Teksasu jajce, ki mu starost cenijo na okroglo 225 milijonov let, torej na dvakratno starost znamenitih dinozavrovih jajc, ki jih je Andrews svoj čas odkril v puščavi Gobi
Odkritje so napravili na kraju, kjer je veliko permskib skladov. 2e 60 let so iskali tam okamenin. a šele sedaj so naleteli na tako važno najdbo Skoraj gotovo je, da je ležalo jajce spočetka ob bregu pradavnega morja in da ga je kmalu pokril blatni pesek Kakšni živali bi pripadlo jajce. še ni ugotovljeno, doumevajo pa, da rsl je izlegla samica ofiakodona. 2 m velike, kuščarju podobne dvoživke. Okostja teh dvoživk so našli v neposredni bližini jajca.
Nag kapelnik v avtomobilu
Te dni je naiel neki moški v Budimpešti avto in ie naročil šoferiu nai ga vozi po me^n Hokler mti n? bo dal znamenja, da ie rtovnli vo?n?e Vnrač ie ubogal Ko je dirial no me^n dve uri in ni dobil prv hene^a znanienia. pa «se ie ozrl n«7ai. da vMi kai	Ic15i<»nt Unotovil ie.
da se ie mn? «1*>Va1 do »»oleoa 7a»o le krenil t>rr»fi polici fslrenvi ravnate'Utvu. kier so mo?tcA»ta ?Tvat?onira'i in ugotovili, da ie nesrečnik blazen kapelnik Marton. Izročili <<n v blaznieo.
Pilota YV a 11 e r ln Frasehomme sta preletela progo od Leopold vilea, prestolnice Konga, do Bruslja v ti urah ln 6 minutah. V Bruslju ao zmagovalca sprejeli a veli-
Senca Staviskega zopet straši
Otroka velesleparja še danes ne vesta resnice o očetu
in materi
Umor najboljšega
londonskega detektiva
Scotland Yard v Londonu je imel enega najuspešnejših detektivov v osebi Johna Sklydeja, moškega, ki je hodil prej sam po zločinskih potih ter se je na koncu pogodil s policijo ▼ tem smislu, da stopi ▼ njeno službo. Sklyde je namreč užival v zločinskem sveto Londona neomejeno zaupanje. Dolgo niso vedeli banditi londonskega podzemlja, kdo jih izdaja, slednjič pa so prišli na to. Cim so ugotovili, da je izdaji-ca njih bivši tovariš, so sklenili, da ga spravijo s poti. Tako se je tudi zgodilo. Te dni so našli Sklydeja mrtvega. Okrog vratu je imel obešeno tablico z napisom »Izdajalec«, ki pojasnjuje vse.
Poroka v snegu
V Chamberyju na Savojskem se je dal neki par poročiti na planinskem vršacu ▼ snegu, ženin in nevesta sta navdušena športnika in sta sklenila zavezo v višini 1600 m. Poročil ju je sam škof iz Cham-beryja, za priče pa so bili visoki aristokra-ti. pc poroki je par odkorakal v snežnih čevljih is kapelice in se podal v toplejšo dali no	___
Ženska policija v Parizu
Pariški mestni svet je sklenil uvesti tudi žensko policijo. Ta policija bo delovala samo v nravstvenem področju. Zaenkrat delajo poskuse. Ce se bodo obnesli, postane ženska policija stalna tnattturija.
V tz urah iz Konga v Bruselj
Poročali smo ie, da je dobila vdova sleparja Staviskega, Arletta Staviska, za božične praznike dovoljenje, da sme videti svoje otroke. V ta namen so jo prepeljali iz zapora v neki sanatorij. kjer so otroci obiskali mater. Hči in sin namreč še nič ne vesta o pravi materini usodi. Doslej so jima prikrivali, da je mati v preiskavi in celo pod ključem.
Kmalu po tem svidenju pa je udarila v Parizu na dan nova senzacija. Izginil je Henri Poulner, mož, ki je »iz hvaležnosti« do pokojnega sleparja skrbel za otroke Ar-lette Staviske, odkar je njen mož mrtev, ona pa v ječi. 2e prej so imele oblasti Poul-nerja na sumu, da je bil zaupnik mafije Staviskega. On pa je pripovedoval, da skrbi za otroke sleparjeve vdove zategadelj, ker je Staviski nekaj časa podpiral njegovega očeta. Ta Poulner je plačeval ves čas, odkar je Staviska v zaporu, najemnino za njeno stanovanje. Zdaj pa se je nenadoma pokazalo, da je tudi Poulner navaden sle-
Avto izginil pod ledom
Na jezeru Hattsjonu na severnem švedskem se je 1. januarja primerila težka avtomobilska nesreča. Neki avtomobilist, ki je vozil tri osebe, je hotel prevoziti jezero Stresljaji vozila med vožnjo pa so bili tako hudi, da se je led na nekem mestu zamajal in udri. Vozilo se je pogreznilo ter izginilo pod ledom. Potniki niso imeli nobene možnosti, da bi odprli avtomobilska vrata in se niso mogli rešiti. Utonili so z avtomobilom vred kljub temu, da so ljudje napeli vse sile, da bi jim pomagali. Vozača so pred vožnjo svarili, naj se ne podaja v nevarnost te vožnje. Nekaj oseb, ki jih je svarilo prevzelo, je izstopilo iz vozila ter si tako rešilo življenje.
par. Odkrili so namreč, da je ukr.idel neke belgjiske vrednostne papirje, poleg tega pa je bil vodja falsifikatorske centrale v Neuillvju pri Parizu. Tudi Poulner je imel svojega slamnatega moža, ki je pomagal kriti njegove strehe. To je bil neki Popp.
Kakor kaže preiskava, ki so jo uvedle francoske oblasti, je vzdrževal Poulner zveze na več strani. Njegova najboljša so-trudnika sta bila bankir Charles Alexis Pelissier in neki Padowitz. Ko je tolpa spoznala, da se ne bo več mogla dolgo skrivati, je prvi pobegnil Pelissier. Ubral jo je proti Alžiru in so ga prijeli v Casablanci. V Parizu pa so prijeli Poppa, medtem ko sta Padowitz in Poulner še vedno v svobodi.
Dejstvo, da je izdana za Poulnerjem tiralica, je tem bolj žalostno, ker so zdaj otroci pokojnega sleparja brez zaščitnika. Slej ko prej namreč otroka živita v veri, da se mudi njun oče v Ameriki, dočim negujejo mater zaradi bolezni na kliniki. Kdo se bo našel, ki se bo zavzel za nju, trenutno še ni prav nič znano.
Henri Poulner
A N E K
Slikarja Whistlerja neka dama: »Mislite, ljiv?< — »Ne morem dejal Whistler, »nebo tomca.«
O T A
je vprašala nekoč
da je genij poded-vam odgovoriti,« je mi ni naklonilo po-
dalje otrokova pestunja Batsy Gow, ki se je pripeljala nalašč zaradi procesa iz Anglije v Zedinjene države. V procesu sodeluje tudi okolu 2000 detektivov, ki so bili v Ameriki na poslu, ko se je zbiral obto-žilni material.
Flemington, ki je majhno mestece ter ima komaj 3000 prebivalcev, je zaradi procesa proti Hauptmannu silno oživelo. Zadnje tedne se je pripeljalo s posebnimi vlaki na tisoče radovednežev, ki hočejo prisostvovati razpravi. Proces se vrši v veliki mestni posvetovalnici, ki pa ima prostora kvečjemu za 230 oseb. Da bi omogočili pii-sostvovanje procesu tudi ljudem izven sodne dvorane, so dali sodniki vgraditi v dvorano več mikrofonov. Proces se torej prenaša, toda samo za mesto Flemington, ki bo ob tej priliki napravilo dobro tuj-sko-prometno kupčijo.
Novinarjev, ki poročajo svojim listom o procesu, se je zbralo v Flemingtonu kakšnih 400. Oblasti so jim šle zelo na roko in so zanje zgradile posebno dvorano za telefoniranje. V tej dvorani so celice z nad 100 telefonskimi aparati in 75 pisalnimi stroji. Najbolj se pa zanimajo za potek procesa šoferji, pestunje in kriminalni uradniki, kar je popolnoma razumljivo, saj imajo osebe teh poklicev v zadevi ugrabitve Lindberghovega prvorojenca največjo vlogo.
Odstavljeni potteisti
Reuterjeva agencija poroča iz Saare-bruecka, da je vrhovni poveljnik posaarske policije, major Hennesy, odstavil šest policistov, ki niso umeli preprečiti nekega neljubega incidenta, izzvanega od provokater-jev. Baje je doletela policiste kazen zato. ker so pretepali aretirance na stražnici.
NI ji ušel
Ameriškega multimdJijonarja Andrusa, enega izmed zadnjih amer.Skih multimill-jonarjev, je te dni pobrala smrt v starosti 93 !et. Premoženje pokojnika cenijo na 300 milijonov dolarjev.
V Pariza so te dni imeli 2000. predstavo Gounodovega »Fausta«, katere se je udeležil državni predsednik s člani vlade in diplomatskega zbora. Ta karikatura nam predstavlja stvaritelja priljubljene opere C h a r-lesa Oounoda kakor ga je narisal karikaturist Moloch
Afera bigamista Poderžaja
Pred nedavnim časom je newyorška policija zahtevala od policijskih oblasti na Dunaju izročitev bigamista Ivana Poderžaja. Zahteva po izročitvi je tedaj temeljila v trditvi, da je Poderžaj kriv izginotja odvetnice Tufversonove. Ker pa ni dokazano, da bi bil Poderžaj Tufversonovo umoril, je dunajsko policijsko ravnateljstvo odklonilo zahtevo.
Zdaj so ameriške oblasti obnovile zahtevo po izročitvi, in sicer na podlagi obdol-žitve dvoženstva, ki je Poderžaju dokazano. Tej zahtevi bodo na Dunaju predvidoma ugodili. Na Dunaj se je napotil tudi poseben odposlanec newyorške policijske brigade, poročnik Wiesenstein, ki si je pred odhodom iz Amerike preskrbel dokumente o Poderžajevem dvoženstvu.
VSAK DAN ENA
»Moja prababica je stara sto let.« »To ni še nič! Ce bi moja prababica še živela, U ji bilo sdaj sto in dvajset let.«
\
Delo glavnega odbora JUU
Komunike glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženfa o seji 28., 29. in 30« decembra
LJubljana, 3. januarja.
Da bi se izvršil pregled dosedanjega poslovanja in dal večji zamah stanovskemu, prosvetnemu in kulturnemu delu. je v dneh 28., 29. in 30. decembra posloval glavni odbor JUU in o svojem delu izdal naslednje poročilo:
Minister prosvete g. Štefan Cirifi Je sprejel celokupen glavni odbor, zaslišal željo učiteljstva po njegovih predstavnikih in obljubil popolno moralno pomoč delavcem za slogo, za stanovski in Šolski napredek.
O svojem delu je izdal glani odbor naslednji komunike: Glavni odbor JUU je na svoji seji dne 28., 29 in 30. decembra 1934 pred poročili in referati, ki so bili na dnevnem redu, počastil spomin blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. Ko je predsednik Izvršnega odbora poročal o vsem, kar se je povodom tragičnega dogodka izvršilo, je glavni odbor ugotovil, da je ta dogodek bolno pretresel vse naše organizacijske edinice in da je izvršni odbor znal tolmačiti žalostna čuvstva, ki so vladala v srcih vsega jugoslovenskega učiteljstva.
Po prehodu na dnevni red: 1. Glavni odbor je z zadovoljstvom sprejel poročilo predsednika JUU glede prosvetnih. Šolsko političnih in stanovskih vprašanj. Nato je pixlrobno obravnavni in v celoti sprejel predložena načela v pogledu prosvetne, Šolske in stanovske politike, po katerih bo v bodoče delal centralni odbor, kakor tudi vse organizačne edinice in posamezni člani.
Na podlagi referatov ostalih poročevalcev se je ugotovilo; 2. Da se je mnogo storilo in dosegli uspehi v pogledu dviganja
učiteljskega ugleda, učiteljske etike v splošnem in pri utrjevanju stanovske solidarnosti v organizaciji. Posebno se podčrtava kot pohvalna zamisel izdaje spominske knjige, ki bo vsebovala izražene misli velikih ljudi o uspehih jugoslovenskega učiteljstva v kulturni in nacionalni borbi.
3.	Da je v pogledu moralne tn pravne zaščite članstva ukrenil izvršni odbor vse, kar je bilo v njegovi moči, posebno v pogledu odprave vseh kvarnih vplivov na pravilen razvoj organizacije, kakor tudi na prosvetna, šolska in personalna vprašanja.
4.	Izvršni odbor je povsem pogodil željo članstva s tem, da je na seji glavnega odbora iznesel predlog glede novih pravil in poslovnika, ki pride na dnevni red prihodnje skupščine
5.	Glavni odbor z neprikritim zadovolj-
stvom konstatira, da Je v pogledu prosvetno Šolskih vprašanj: Šolskega nadzorstva, upraviteljstva Sol, šolskih knjig, učnega načrta, učiteljskih praktičnih izpitov L dr., ukrenil izvršni odbor vse potrebno za čim boljšo rešitev teh vprašanj.
6.	Glavni odbor ugotavlja, da Je stanovski ln strokovni tisk na dostojni višini. Interes učiteljstva za lasten tisk je razviden iz povišanja števila čitateljev in zvišanja dohodkov od listov.
Ravno tako pohvalna je akcija Izvršnega odbora: a) za razširjenje duhovnega obzorja članstva potom izdajanja novih pedagoških in književnih edicij; b) z izdajanjem izbrane mladinske literature in c) z izdajanjem lista, ki bo ustvaril čim tesnejše zvezo doma s šolo.
V zvezi s tem delom je treba prav posebno podčrtati Idejo izvršnega odbora o osnovanju jugoslovenske pedagoške matice, ki bi združevala vsa jugoslovenska pedagoška društva lu ustanove.
7.	Reorganizacija uprave listov centrale, kakor tudi storjeni koraki v gospodarsko gmotnem pogledu dajejo Jamstvo, da se bodo vsa dela vršila ekspeditivno in v zadovoljstvo članstva.
8.	Glavni odbor pozdravlja ustanovitev »Socialnega fond« viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja«. apelira na vsa »reška društva tn posameznike, da v mejah najvišje možnosti prispevajo, da bo mogel fond uspešno služiti svojemu namenu. Izvršni odbor je vzel v svoj delovni program zidanje novih in asanacijo obstoječih učiteljskih domov, kakor tudi snovanje učiteljskih ustanov za samopomoč.
9.	Glavni odbor je uvidel potrebo, da Juefoslovensko učiteljsko udruženje Se nadalje sodeluje v Internacionalni zvezi učiteljskih organizacij ln da to ustanovo podpira v njenih stremljenjih. Ravno tako smatra za potrebno, da stopi JUU v čim tesnejšo zvezo z vsemi bratskimi slovanskimi učiteliskimi organizacijami V to svrho bo naša organizacija sodelovala pri snovanju slovanskih učiteljskih lig, ki bi podpirale vseslovansko učiteljsko zajedni-co.
Ob zaključku svojega dela apelira glavni odbor ponovno na vse jugoslovensko učiteljstvo, da v duhu letošnje resolucije, kakor tudi iz nacionalnih potreb sedanjosti Se krepkeje podpira izvršni in glavni odbor v stremljenju popolne realizacije sloge in edinstva v naših vrstah za kralja, narod, državo, šolo, prosveto tn učiteljstvo.
Predsednik JUU: Ivan Dimnik, s. r.
Tajnik: Miiinko Lazič, s. r.
ženitbeni predpisi m oficirje In podoSicirje
Poročiti se smejo le v činu poročnika, odnosno narednika — Do čina kapetana II. klase je potrebna kavcija
Beograd, 3. januarja. AA- V prvi številki službenega Vojnega lista za leto 1935 je objavljena n< »a uredba o ženitvah častnikov in drugih vojaških oseb. Uredba vsebuje te-le glavne nove določbe:
ZA ČASTNIKE
1. Pogoji za odobritev ženitve se izpre-mene v toliko, da mora biti ženin vsaj v činu poročnika, in sicer je moral služiti v tem činu najmanj leto dni, tako da ima tudi prejemke poročnika. Dalje mora biti star vsaj 26 let-
2- Uvedejo se kavcije, obvezno materialno zavarovanje za častnike poročniškega čina in čina kapetana II. stopnje, in sicer za poročnike 80000 Din, za kapetane II- stopnje pa 50 000 Din. Kavcije je treba položiti bodisi v gotovini, ali v državnih papirjih ali v nepremičninah, ki nosijo vsaj to-I ko obresti kakor gotovina, naložena v državni Hipotekami banki.
Zavarovanje sme biti tudi mešano, deloma v gotovini, deloma v državnih papir jih ali pa v nepremičninah. Posebno zavarovan ie ni potrebno, če ima častnikova iz-volienka javno službo, ki nosi vsaj dvakrat toliko, kakor je gotovine predpisano v denarju.
Dokumenti o zavarovanju (vložna knjižica, vrednostni papirji itd.) se lahko glase ali na enega zakonca ali na drugega ali pa na oba. kakor se pač dogovorita.
Če aktivni častniki, upokoieni častniki ali vr»ia5]ci uradniki poroce svojo hčer s častnikom, je potrebno samo polovično zavarovanje, za drugo polovico je pa zadostna
pismena obveza staršev, da bodo mlademu paru dajali mesečno 300 Din. če je mož poročnik, in 200 Din če ie kapetan II. stop vse dotlej, dokler traja obveznost zavarovanja.
Glavnica se ne sme načeti. razen v primerih izredne potrebe, kakor za operacijo, nevarno bolezen, smrt itd Toda tudi v tem primeru se sme porabiti največ 30•/• glavnice.
Pri napredovanju v čin kapetana IT. stop.
postane svoboden in razpolaga prebitek sa-varovanja. predviden za ta čin. a pri na-predovaniu v čin kanetana T- stopnje postane vs* kavči ?a svobodna.
3.	Kakor doslei. se bo tudi v bodoče pazilo. da bo častn'kova izvolienka neoporečnega vedenja izobražena tn dobra vzgoiene in njena roditelja spodobna človeka Povell-nik polka, ki Izda ženUno dovoljenje, se za-unnn sam informira o tem V' na treba ve? Izkazil nb?;nskih ne presVh oblasti.
4.	častnikov* izvolienkn ne mora ostati po nomki v službi razen če ima fnlniltetno izobrazbo in ie na podlagi nle dobHa državno ali samoupravno službo. ali ako 8 tsk-
o izob^rbo vr5i »amostolpn in ugleden poklic, kakor n rrr zdravniškega Tst*» veli« tudi za izvolienke. k? imalo Izobrazbo kak-Sne stmVovne Šole in vršp vzgoiiteffiki aH temu *1<čen poklic kakor n. pr nč'Miice
5.	TTradba navaia tudi nrimere. kjer se
Častniku *oti'(9» n« orno o^ohr»ti
ZA VOJAŠKE URADNIKE veljaio podobne določbe kakor za častnike, i 6amo da ni predpisano gmotno zavarovanje,
Ureditev občin v lendavskem srezu
Lendava, 29. decembra.
Pred novim zakonom o občinah je bila v Prekmurfu vsaka vas tudi občina za sebe. Tako je bilo v lendavskem srezu kar 48 občin. ki so bile s prvo komasacijo občin pred enim letom združene v 12 upravnih občin. Toda tudi te niso odgovarjale v vsakem ozi-rj predpisom zakona, pa tudi ne potrebam občin in prebivalstva, ker so bile nekatere še vedno premajhne in prešibke. Zato se je pokazala potreba po ponovni združitvi, kar 6e ie zgodilo spomladi. Iz 12 občin 'e bilo ustvarjenih 10 Nihče ne more trditi, da bi bila ta združitev kar naiboli idealna, vendar gotovo naibolj odgovarja vsem zahtevam sreza kot celote, pa tudi splošnim državnim interpsom
Proti te i drugI združitvi »o se pritožile nekatere občine na Državni svet. ki fp pritožbam i- formalnih razlogov ugodil S tem je zdr-ižitev občin b'la razveljavljena v kolikor se nan*£a na občine, ki so se pritožile Kipr prito^bp n' b'lo. ostane stanip. kakor ga ie ustvarila druga združitev Tako bo s t januarjem nastal v srezu dokaj zamotan položaj in prpcfišnia zmeda v izvaianiu odo-bi-pnih proračunov To stanie nikakor ne bo moMo 'rajat' riolfro ?n bo moral« nra< ali slej !rit; nova uredba o združitvi občin v srezu. ki ho morala to vnrnSnnie dokončno rpSit1
Vprašan ie *druž;tve občin v lendavskem T07.11 n» tako lahka stvar V nrv' vrsti dela ,pžavp narodnostna raznolikost prebivalstva ki no*»tav!ia ? osprad'p nacionalni moment-Vendar pa se nnc;onaln'm zahtevam ugodi lahko t vp|ik» m«ri. ako že n» mogoče v cs-loti Kaka oTk^r^nost in prevneto ra«TOvar hinip tpr nnoS»pv»f«o interesov posameTnp-ea kraia vasi ali oh*;ne ni na mestu Kadar s* reSuip t*Vo važno vprašani?, kakor le Hnižitev občin, se mora reševati R pogledi
v bodočnost in v prvi vrsti z vidikov solo§-nih interesov obmejne pokrajine. Minimalna je pač zahteva, da morajo biti v srezu v pretežni večini 6lovenske občine. Nikakor ne gre. da bi skoraj polovica občin nosila na-narodno obeležie. Izogniti se je tudi združitvam po starih madžarskih notarjošijab, da bi moralo slovensko prebivalstvo zahajati v občinske urade, kler b' bMo izpostavljeno tujim kvarnim vplivom. Občina naj ne bo samo urad za reševanje uradnih spisov in za nalaganje bremen občinam, ampak občina bodi poleg šole prvi in najvažnejši nacionalni či-nitelj ln vzgojitelji
Težave pri združitvi občin delajo tudi terenske prilike. Srez ima trikotno obliko, ki se zožuje proti vzhodu, kjer biva prebivalstvo obeh narodnosti. Dočim so v zgornjem delu sreza, kjer ni težav nacionalnega značaja tudi terenske prilike ugodne, je lo v spodnjem delu ravno narobe. Kaj lahko je ustvariti lepe. močne občine tako po številu prebivalstva, kakor po gospodarski moči, kakor so n- pr. Beltinci in Črensovci, kjer so razvrščene vasi kar v krogu okrog svojih naravnih in upravnih središč. Isto velja v glavnem tudi 7a Odrance in Turnišče, drugače pa je z ostalimi kraji.
Vasi v »podniem delu sreza so se zmefltile ob obeh cestah, ki peljeta iz Lendave v Soboto Območji teh cest. ki sta druga od dru-trp Zpjo o^-iaifpnl. loči potok Lendava s širokim zamočvirjenim terenom In cesti nista rvezanl z nobeno prečno cesto Zaradi tega sta tu podani dve možnost! združ;tve teb vasi Prva ie ta. d* se odredi sradiSfp v vas: k! 'e*l v *red;n» cestne pro^e kakor ob prv cest' Ohprlp ob dmgl na Opnterov ci. kakor le bilo to narpieno s Prvo Voma-sacilo In katpro stanje bo nastopilo sedal s 1. januarjem. Druga pa je ta, da se ustvari
obfina Lendava-okolica, r kateri se sdrufl-jo vasi ob obeh cestah, ki grativirajo na Lendavo, ostale pa se priklopijo na eni strani k Hotizi ali Polani, na drugi strani pa k Dobrovniku in Turnišču.
Kdor se bo oziral tudi na nacionalne interese in tukajšnje razmere dobro pozna, se bo odločil za drugo rešitev. V tem slučaju se nekaj obrobnih mešanih vasi pridruži močnim slovenskim občinam in bi tako imeli v srezu le dve občini s pretežno drugorodnim prebivalstvom.
Za ta način združitve naših občin pa govore še drugi, zlasti tudi gospodarski razlogi. Občina Genterovci. ki je bila sedaj zopet poklicana v življenje, ima le okrog 1500 prebivalcev, da o njeni gospodarski in davčni moči sploh ne govorimo. Ta občina ni sposobna lastnega življenja in je le v interesu prebivalstva samega, da ne obstoja. Zato ie edino pravilno, da se njeno ozemlje porazdeli med občine Lendavo-okolico, Dobrovnik in Turnišče. Isto je z občino Polana, kj jo sestavljajo vasi Velika in Mala Polana in Brezovica Tudi ta občina Ima manj ko 2000 prebivalcev in je tudi gospodarsko šibka. Tu gre samo za to. ali naj bo sedež velike občine Hotlza, kakor je bila sedaj, ali pa na i se določi za sedež Polana. O tem se lahko razpravlja, da pa le treba v tem delu sreza ustvariti močno občino, h kateri naj se pritegnejo bližnje vasi z narodnostno mešanim prebivalstvom, ie za vsakega poznavalca razmer izven razprave.
Končno je treba omeniti, da ima sresko središče, naša Lendava, vsekakor mestni značaj. K njej prikloniti sosednjo Dolgo vas pač ni najboljša rešitev In je Lendavi le v škodo- Lendava ima mnogo večii interes na tem. da se ustvari močna okoliška občina, katere sedež bo v Lendavi. Na drugi strani pa ie Dolga vas važnega pomena za okoliSko občino
Pritožbe neknterib občin proti uredbi z dne 30. marca 1934, s katero ie bila v srezu izvršena nova združitev občin, ter položaj, ki ie nastal zaradi ugoditve tej pritožbi s sirarn Državnega sveta, so nam dale povod, da se zopet bavimo 1 vprašanjem združitve občin v srezu. ki se bo moralo na novo reSitl-Ako stvarno premotrimo tu iznešena dejstva. pridemo do zaključka, da ie mogoče * srezu iz 48 vasi ustvariti 10 občin, ki bodo v največji meri odgovarjale zahtevam zakona tako po številu prebivalstva, kakor po svoji gospodarski moči in ki bodo odgovarjale tudi nacionalnim Interesom. V srezu naj bi bile te-le občine: Beltinci. Bogoiina. Črenšovci, Dobrovnik. Hotiza. Lendava. Len-dava-okolica Odranci Orešie in Turnišče.
Nova uredba, ki naj dokončno reši vprašanje združitve občin, pa bo morala priti kmalu v interesu občin in prebivalstva. Cim prej bomo imeli svoje, gospodarsko močne občine, ki bodo odgovarjale tudi vsem pogojem za dviganje splošne narodne prosvete ln razmah narodnega duha. tem prej lahko pristopimo k ureditvi teh občin v blagor prebivalstva in v splošno korist naše narodne države.
REPERTOAR
DRAMA.
Začetek ob 20.
■•r
Petek. 4.: Gugalnica. A. Sobota. 5.: Orlič. b.
OPERA.
Začetek ob 20. Petek, 4.: Zaprta
Sobota, 6.: Dežela smehljaja. Opereta. Gostovanje tenorista Ada Dariana. Izven. •
Danes b« predstava 0. Seheinpflngove
»Gngalnieec, nadvse zabavne češke komedije, ki slika nestalno srečo za Časa defla-cije. Igra žanje povsod največji uspeh, ker je humorna in zelo posrečena. Igrajo dame: Polonca Juvanova, Medvedova. Mira Danilova. Gabrijelčičeva, Fratnikova ter gospodje: Zeleznik, Jan in Lipah. Režiser M. Skrbinšek.
Gostovanje tenorista Ada Dariana v De-ieli smehljaja«. Jutri zvečer nastopi stalni gost hamburškega gledališča g. Ado Darian kot princ Suchong. v Zagrebu, kjer je gostoval preteklo sezono, je imel izvrstne kritike. »Novosti« so pisale: »da je inteligenten, muzikalen ln kulturen pevec. Njegov mehki organ liričnega značaja se odlikuje po prav prijetnem, plemenito koloriranem timbru in razvija v visokih legah potreben sijaj ln moč. Posebno lepa s ta pri njem mezzavoce in piano, kar pevec dobro čuti in se ju obilno poslužuje. Razen brezhibne dikcije ga odlikuje njegov a pravim glasbenim občutjem razviti način fraziranja, a iz vsega njegovega petja prihaja mnogo toplote ta prisrčnosti. Je eleganten ta prikupen po manjosti, a kretnje so mu vedno disciplinirane, zato je mogel ob posrečeni maski prepričevalno realizirati lik kitajskega princa. Občinstvo je novega gosta, ki bi bil tudi v operi, če bi mu dali primerno vlogo, dostojno zavzel svoje mesto, sprejelo prav toplo ta prisrčno.« Občinstvo opozarjamo na to enkratno gostovanje g. Dariana. Opereta je na novo naštudirana in obeta postati ena Izmed privlačnih točk v naši operi.
8ENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.15 Sobota, 5.: Hčerki njene ekscelence. Nedelja, 6. ob 16.: Siroti Zorica in Marko, Pod božičnim drevesom. — Ob 20.15:
Hčerki njene ekscelence. Zadnjič *
»Hčerki njene ekscelence« je zelo zabavna in duhovita veseloigra, ki je dosegla pri vseh uprizoritvah lep uspeh. Sodeluje vea ansambl odra Kdor se hoče nasmejati in noče oditi brez vstopnice, naj jih kupi U> prej, od sobote dalje. _ Posetite v 'nedeljo tudi mladinski igrici Milana Skrbinška »Siroti Zorica in Marko« in »Pod božičnim drevesom«
MABIB0RSK0 GLEDALIŠČU.
Začetek ob 2A
Petek, 4.: Zaprto. Sobota. 5.: Izgubljeni valček. C. Nedelja, 6. ob 15.: Jurček. Otroška predstava. Znižane cene. _ Ob 20.: Štam-
bulska roža. Znižane cene.
•
Is gledališča Abonenti reda C prejmejo v soboto Stolzovo izredno uspelo opereto »Izgubljeni valček«, ki se je mariborskemu občinstvu takoj prikupila in obeta postati naiprivlačnejša letošnja operetna predstava. — Golieva pravljična igra »Jurček« nudi ded izredno zabavne prizore, tako da ima otrok vsega v izobilju. - »Stambulska roža«. Izvrstna Fallova opereta, vedno znova privlačuje, je zelo popularna, s krasno glasbo. Godi se po večini v turškem haremu.
S P O R T
Prvenstvo jugoslovenskih
univerz 1935
Jugoslovenska akademska smučarska organizacija bo priredila ob ugodnih snežnih razmerah prvenstvo jugoslov. univerz v dneh 11„ 12. in 13. januarja 1935. Tekmovalo se bo v teku na 18 km, v teku na 8 km (novo uvedena disciplina samo za akademike, neizrazite tekmovalce), nadalje v slalomu ter v skokih. Tekme v tekih in slalomu se bodo vršile predvidoma v okolici Ljubljane, tekme v skokih pa v Kamniku. Ker so te tekme obenem izbirne za St. Mo-ritz, kjer se bo v februarju vršilo svetovno akademsko prvenstvo, vlada za omenjene tekme med akademiki ogromno zanimanje.
Kakor le redko kje, prednjačijo pri nas v smuškem športu baš akademiki. Imena kakor Heim Hubert (vseslovanski prvak v slalomu), Dečman Tone, naša letošnja nada za kombinacijo, Palme Franc, najboljši ju-goslovenski skakač, Mušič (bivši državni prvak v smuku in prvoplasirani Jugosloven v Zakopanih v tej disciplini, nadalje Ber-var, Sramel, Novak, Šubic, Baebler, Jenko, Močnik, Dovjak itd., so znana ne samo naši športni javnosti, ampak tudi izven naših meja. Vsi ti športniki so akademiki.
Važnost smučanja tako v gospodarskem kakor zlasti v narodno-obrambnem oziru je splošno znana; zlasti pa je važno smučanje za akademike, bodoče smuške učitelje in vojaške inštruktorje. Ponovno opozarjamo na to naše merodajne krogel Ker vidimo razumevanje, ki ga srečava smučanje v inozemstvu pri vseh krogih in ker menimo, da to razumevanje tudi pri naa ne manjka, smo poslali okrog 200 okrožnic vsem ugled-nejšim tvrdkam v Jugoslaviji, da bi nam naklonile primerna nagradna darila (smuči, maže. palice, ure, fotoaparate, kristalne izdelke, plakete, oblačila, čevlje itd.).
Pričakujemo s strani teh cenjenih tvrdk razumevanja za naše delo in smo prepričani, da bodo naši prošnji ustregle. Objavili bomo po vrstnem redu imena darovalcev ter izpostavili na primernem mestu darovane predmete.
Darila, ki bi jih morda naklonile privatne osebe, prosimo nasloviti na JASO Ljubljana — univerza. Vse, ki se zanimajo sa ta lepi šport, vabimo k našim tekmam.
Z ozirom na našo okrožnico nam je naklonila tvrdka Dragotin Hribar, prva kranjska meh.-avtomatična tvorn. pletenin v Ljubljani 12 parov prvovrstnih smučarskih obujk. Cenjeni tvraki, ki kaže tako visoko razumevanje za naše težnje, se iskreno zahvaljujemo. Odbor.
Krasen trspeh naših teniških igračev
Jugoslavija : Indija 5 : 0.
Kakor znano, se nahaja naša teniška re-
Srezentanca, v kateri so Franjo Punčec, osip Pallada, Franjo Schaffer in Fran Ku-kuljevič pod vodstvom dr. Iva Paveliča, na veliki turneji.
Ze prve vesti, ki ao prispele o nastopu naše reprezentance, morajo razveseliti vsakega Jugoslovena. Na novega leta dan je jugoslovenska reprezentanca v meddržavni tekmi v Kalkuti porazila indijsko reprezentanco s 5 : 0. Tekma se je vršila v sistemu za Davisov pokal. Mednarodni turnir, ki se je vršil od 21. do 30. decembra v Kalkuti, je prinesel našim igračem indijsko prvenstvo v singleu in v doubleu.
Po prvotnem načrtu bi morala naša reprezentanca ostati v Indiji do konca februarja. S svojimi uspehi pa si je pridobila tak ugled in toliko simpatij, da bo morala z ozirom na razna povabila podaljšati svojo turnejo do konca marca.
Nogometni turnir SK Ilirije
Zaradi mile zime Imamo letos zelo podaljšano nogometno sezono. Igrišča ao v dovolj dobrem stanju ta klubi živahno izrabljajo nedelje za trening svojih moštev ta za preizkušnjo novih moči. Po nekaterih manjših lokalnih turnirjih organizira sedaj SK Ilirija velik turnir ljubljanskih klubov, ki se bo pričel v nedeljo 6. t. m. Sodelovalo bo 6 do 8 klubov, poleg prireditelja Hermes, jesenski prvak n. razreda Sloga, Jadran, Slovan, Grafika, Reka, Slavi j a. primorje se glede udeležbe Se ni odločilo. Tekme i kola se bodo odigrale, kakor rečeno, prihodnjo nedeljo, ta sicer istočasno na raznih igriščih, predfinalni tekmi sta določeni za 13. t. m. ta finale za 20. t. m.
Zmagovalcu je namenila Ilirija lep pokal, ni pa izključeno, da bo trofeja tega. turnirja prehodni zimski pokal SK Her-mesa, ki ga je lansko zimo priborilo Pri-morje. O tem ta o izžrebanih nasprotnikih za I. kolo bomo Se poročali.
LZSP (Službeno). Seja upravnega odbora
danes ob 20. v damski sobi kavarne Emone. Polnoštevilna udeležba. Tečaj JZSS za smuk o slalom se vrši od 6. januarja na Krvavmi. Vsi udeleženci, ki so se prijavili, naj bodo 6. januarja ob 7.30 na kolodvoru, da se skupaj odpeljejo- Izpiti za sodnike za smuške skoke bodo danes ob 18.30 v Sa-vezn» pisarni v palači Kreditne banke.
OZDS (službeno). Delegirajo se za nede-lio 8. t. m. ob 10. igrišče Mladike: Mladika: Grafika g. Pfundner: Igrišče Slovana ob 14.15 Slovan : Mars g. Ramovš. Tainik IT.
Liubljanski športni klnb sporoča svojim članom, da se vrši redni občni zbor v petek 18. t. m. ob 20. v posebni sobi gostilne Činkole.
S. K. Ilirija, ženske gimnasttSne vate za smučarke in hazenaSice odpadejo danes-Redne vate nrlčneio sa navedene v torek 8. t. m. ob 18 30 v teWadn«ci na Grabnu- — I>abkoatlet«ka seke.Ua. Z rednimi gimna-stičnimi vaiami pričnemo ropet prihodnji teden. Vaie bodo odslei v«nk ponedeljek in četrtek ob 10. in ne ve? ob torkih In petkih kakor doslej. — Smučarska sekrifa. Smučarii ima io od prihodnjega tedna dalle •»imnastične vaie »knnno t lahkoalMsko sekcijo vsak ponedeHek In Četrtek ob 19. — Voenmpfna seVriia. Seia rračelstva drevl ob 18 v Evropi Zaradi vsfnega dnevnega reda (»fjoip?ha vseh o<H»orrvVov obvezna.
Telcme za rimski pokat. 2. S. K. Hermes odredi tudi letos nogometne tekme ta zimski nokal Pronor'"'? bodo 5e oblavllene. Pri »are ie poslati na naslov Z- S. K. Her-Ll"h'sana 7 Prva »p bo sklicana.
Slalom Hnb 34. ObvpS?«mo članstvo tn orifatelle kb»h*. da is smuSk' dom Slalom V'uh» 31 nn MoSentaVl planini flflis m) od »nhotp 5 •snuarfn naprel	oskrbovan
Dostop iz findovljice preko Kamne gorlcc je dobro iu zadostno markiran- Snega je 50
cm, temperatura stalno pod ničlo, tako da je sneg suh in prav dober za smuko. S planine so izleti na Visoki vrh, Kotlič, Javorov vrh. Nemški rovt in Ratitovec. V soboto je skupni odhod iz Ljubljane ob 12. z Gorenjcem. Podrobne informacije glede doma dobite v klubovem lokalu.
S. K. Grafika. Drevi ob 19- važen sestanek L moštva, kakor tudi rezerve. Vsi točno in sigurno- Kdor ima klubovo opremo doma naj isto prinese na sestanek.
2. S. K. Hermes (Uprava igrišča). Danca ob 19.30 seja odbora pri Beliču-
S. T. K. Moste. V soboto ob 20. obvezen članski sestanek nogometne sekcije-
S. K- Mars. Danes ob 20. strogo obvezen sestanek I. in rez. moštva. Vabijo se gg. Petelin. Kaleari in Novak Iv. Kdor ima kaj opreme, naj jo prinese in zaradi kontrole preda gospodarju.
SK Sloga (Nogomet, sekcija). Dane« strogo obvezen sestanek igralcev prve skupine v klubski sobi v Nabavljalni zadrugi. Igralci na i bodo točno ob 19. v lokalu, da se pogovorimo o nedeljski tekmi. Posebno važno za Ninkoviča. Srebotniaka in Levarta.
R K. Svoboda, Ljubljana. Danes od 14-naprej obvezen trening na igrišču. Ob 19. članski sestanek v Delavski zbornici, po sestanku seia odbora. V torek ob 19. predavanje »Delavstvo in spori«. Predava g. prof Teoly iz Maribora.
Vremensko poročilo • Kofe od S- t m-Temperatura —3, 150 m nad kočo 25 cm snega, smuka prav dobra-
Orna v Mežiški dolini. Ker ao vremenske prilike še vedno neugodne, je Olepševalno in tuisko prometno društvo v Črni odgodilo smuško tekmo Smrekove—Črna na dan 2. februarja.
Iz življenja na deželi
KOČEVJE. Na rednem občnem zboru JAD v Kočevju je bil izvoljen naslednji
novi odbor: predsednik Ecker Burghard, cand iur.; podpredsednik Rajšter Franjo, stud techn.; tajnik L Vetrovec Josip, cand. iur.; tajnik II. Raukel Josipina, stud. phil.: blagajnik Vovko Vladimir, stud. iur.; knjižničar Horvat Vanda, stud phil.; gospodar Sajovic Ivo, stud pharm. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Kužnik Henrik, Še-ško Josip in Benulič Marjan, v razsodišče pa: Trost Miroslav, Stolfa Verusa in Sar-tory Marjan.
LITIJA Drevl ob 30. bo v sokol s ki čitalnici sestanek za ustanovitev ljudske univerze pod okriljem ljubljanske ZKD. Vabljena so vsa litijska ln okoliška društva, kakor tudJ vsi, ki so pripravljeni predava«.
ŠOŠTANJ. V soboto se Je vršil v Šoštanju v Cerovškovi gostilni dobro obiskan sestanek občinske organizacije JNS, na katerem Je poročal narodni poslanec in minister v pokoju g. dr. Bogumil Vošnjak o položaju v naši državi. Ob pol 21. je otvoril sestanek predsednik JNS g. dr. Terčifi Pran, pozdravil našega poslanca in se spominjal v vznesenih besedah smrti našega mnčenika. Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Nato je dal besedo poslancu g. dT. Vošnjaku, ki Je razlagal pomen zakona o zaščiti kmetov, denarnih zavodih, Izenačenju cen ln o kartelih, pri čemer se je dotaknil vseh panog gospodarstva v državi. Kakšen vpliv v inozemstvu Je Imela nova vlada. Je najbolj razvidno iz toga, da Je naš dinar v gvid poskoči! od 5 na 9. Omenil Je našo opozicijo, ki ni v stanu, da bi se med seboj sporazumela. Ce hoče ona sodelovati, naj se združi z našim konstruktivnim delom, ne pa da bi se ml z njo združili ali stopili v kakršnakoli brezplodna pogajanja. Tudi sestoji današnja vlada iz ogromne večine pristašev JNS, kar je najlepšii dokaz, da smo na pravi poti ln da imamo pričakovati napredka na vsakem poprišču. Iz zadnjega komunikeja glavnega odbora JNS v Beogradu Je razvidno, da ni nobenega na-sprotstva med JNS in današnjo vlado. Po-greSen Je naš uvoz. ko se uvaža v našo državo poleg luksuznih predmetov tudi razna svila In celo ovčja volna, kakor da bi v naši državi ne imeli nobenih ovc. Zunanja politika Je v dobrih rokah. Kar sm<> dosegli v ženevi, je uspeh našega zunanjega ministra in sedanjesra ministrskega predsednika g. Jevtiča. Mnogo je vprašanj, ki Jih Je še treba rešiti, posebno pa minimalne delavske mezde. Prlel bo čas, ko se bodo morale gospodarske prilike, posebno za šibke sloje, korenito izboljšati. Novi vladi laEko popolnoma zaupamo, ker nam že njena sestava lz samo mlajših ln sposobnih ljudi Jamči, da gledamo boljši bodočnosti nasproti.
SEJRDICA. Na nedolžnih otročdčev dan se Je v Soli vršila božičnica, na kateri je Ulo obdarovanih 160 siromašnih otrok. K božičnid so prispevali banska uprava, C-ril Metodova družba, Sokol lz Rogaevcev, krajevni Šolski odbor in trgovec g. Kolbl. Vsem plemenitim darovalcem Izreka naj-iskrenejšo zahvalo šolsko upraviteljstvo.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih. 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin. — Temperatura: prve Številke pomenijo,
najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
3. Januarja Ljubljana 7, 768.3, —0.8, »5, 0, megla, iz megle 0.1; Ljubljana 13, 767.8, 0.6, 87, 0. 10, —-, —; Maribor 7, 766.5, 1.0, 80, NE3, 7. —, —; Zagreb 7, 766.7, 5.0, 70, N4, 10, —, —; Beograd 7, 765.1, 2.0, 90, NW1, 10, dež, 0.3; Sarajevo 7, 766.9, 1.0, 90, 0, 10, dež, 1.3; Skoplje 7, 768.9, —1.0, 90, NI, 10, —, —-; Kumbor 7, 762.9, 10.0, 50, ENE5, 6, —, —; Split 7, 764.5, 7.0, 60, NE2, 2, —, —; Rab 7, 766.8, 6.0, 6.0, 60, N5, 4, —, —; Rogaška Slatina 7, —, 1.0, 95, NWl, 10, dež, 0.3.
Temperatura: Ljubljana 1.2, —-1.5; Maribor 8.0, 1.0; Zagreb 9.0, 4.0; Beograd 4.0, 1.0; Sarajevo 2.0„ 0.0; Skoplje 6.0, —3.0 Kumbor —, 9.0; Split 11.0, 7.0; Rab —, 5.0; Rogaška Slatina 7.0, 1.0.
Vremensko stanje 3. t. m.: Visok pritisk nad vso Evropo, le nad Severnim morjem In U^-Mlno slaba depresija. Oblačno v srednji Evropi. Močnejše ohlaje-nje na severu, najnižja temperatura Arh-angelsk —34. — V Jugoslaviji je btlo oblačno razen v Pri morju, ponekod v severnih krajih det s negom Lahko ohlaje-nje na severu, porast temperature v sredi I države Minimum Carlbrod —7, maksimum Eroegnori 13.
lUreell« Ttaajrei	101
Upornica
Roman
Cas, ko eta malomeščanstvo in celo imenitno meščanstvo kazali do pisateljev in posebno še do pisateljic nekakšno omalovaževanje in nezaupanje, je zdavnaj minil. Odkar so si nekateri tega stanu pridobili bogastva, je književnost spoštovana kot dobičkanosen poklic. In gospa Grancherjeva, ki je bila brala nekatere izmed Jozaninih člankov, je bila nemalo ponosna na to, da je poznala pisateljico, in je samozadovoljno pripovedovala o velikih zaslugah, ki jih je bila svoje dni 6torila ubogi gospe Valentinovi, imenitni ženi, ki jo je svojim gostom spet in spet obetala, ki pa ni nikoli prišla.
Jozana je v besedah in priliznjenih vabidih te gospe kaj dobro čutila to protodučno opičarstvo in to hlepenje po razkazovanju Zato 6e je vsakikrat vljudno in hladno opravičila. A zdajci se je gospa Grancherjeva zaljubila v Claudea in ga povabila, naj 6e pride neko popoldne igrat z njenimi vnuki. Jozana se je spet zahvalila.
V teku januarja je storila gospa Grancherjeva nov korak: za veako ceno je hotela pripraviti Jozano, da bi prišla z njeno hčerjo, gospodom Malivoisem in nekaterimi dobrimi prijatelji k njej na večerjo. Menila je, da bo gospo Valentinovo gotovo veselilo videti svojo bivšo učenko in bivšega šefa svojega moža ter pokram-ljati z njima o starih časih... Ne, gospe Valentinove ni prav nič mikalo govoriti o minulih dneh.. Ponovila je, da nikamor ne hodi, posebno zdaj ne, ko ji povzroča sinkovo zdravstveno stanje precej skrbi.
>Kaj pa J« arčknf AH Je bolan T«
>Bojxm se, da bodo ošpice ali hripa...«
Drugi dan je gospa Grancherjeva poslala Claudeu sladkarij.
»Grancherka je že kar prenadiežna,< je rekla Jozana Noelu. »Kakšen klop!... Sama ne vem, kako naj se je iznebim.«
>Ne sprejmi njenega obiska.«
»Zasledovala bi me prav do Foucarta, vihteč svoje potrdilo o plačani naročnini kakor zmagovalno zastavo, ln pri ,Ženskem svetu' je naročnica osebnost, ki je ne smeš kar tako zameriti. Napisala bom gospe Grancherjevi nekaj vrstic in ji namignila, da nimam časa za vljudnostne obiske in dopisovanje. Če zaviha nos... tem bolje!...«
Kmalu potem — o gospe Grancherjevi nista več govorila — je bila generalna izkušnja »Neizbrisnega madeža«, drame v dveh dejanjih izpod peresa Adolfa Popinela. Zagrinjalo je padlo na koncu dokaj vsakdanje ietorije: zakonski mož, žrtev svojega ljubosumja na minule dogodke, in žena, žrtev slabe vesti in spominov, sta oba spoznala, da je njuno skupno življenje nemogoče, ter sklenila umreti v lepoti... Močno dišeče hijacinte in tuberoze so bile v zakonski spalnici nadomestilo za žerjavnico tovarniških delavk ali nasipno peč ma/Lih uradnikov. Preden sta zlezla na smrtno po steljo, sta zakonca izrekla, da odpuščanje ni pozabljenje, da je moč minulosti nepremagljiva in da je ženska v dnu svojega srca in svojih čutov last tistega moža, ki jo je prvi imel. Ti, ne baš novi utrinki duha so bili ganili gledalke do solz — ne izvzemši niti mladih osebic, ki krasijo vse generalne izkušnje in ki zna »ves Pariz« vse njihove ljubčke na pamet... Sedanji ljubimci teh nežnih bitij so kislo gledali, a oženjeni gospodje so komaj skrivali zadovoljno muzanje; zakaj vsak izmed njih je bil pri svoji ženi >prvi«
_ če ni bil, je pa vsaj mislil, da je Gledalcem se je sicer zdelo,
da sta se samomorilca nekoliko prenaglila v svojem obupu, ali po
drogi strani je prav to dokazovalo ljubosumno moč njune strasti in
precudno nežnost njunih duš.
Noel je zapustil svoj sedež v parketu. Vsi znani obrazi z generalnih izkušenj so mu bili domači, kritiki, časnikarji, pisatelji in gledališki ljudje, tudi tisti, ki jih povsod vidiš in ki nihče ne pozna njihovih imen, prijatelji pisateljevih prijateljev, bratranci ložnih vrataric in nečaki gledaliških strojnikov... Veseloigra, ki so jo nato igrali, mu ni posebno ugajala, takisto malo kakor dvo-dejanka ,ki ju je moral najprej poslušati — iz vljudnosti do starega sošolca, vrlega fanta, ki je bil zagrešil to dramsko grozodejstvo
Noel je stisnil nekaj rok, pozdravil gospo Foucartovo v njeni proscenijski loži, se ognil nekega blebetača, prišel na hodnik in nepričakovano srečal Floryjevko ...
»Nikar se ne opravičujte, prosim!« je vzkliknila drobna ose-bica, ki je skoraj poskočila od veselja. >Držim vas in vas ne izpustim!... Pojdite z menoj v mojo ložo!... Manette je tam, moja prijateljica Manette od .Velike mode'... Ves čas joče, mi drugi se pa zvijamo od smeha!... Tak pojdite že, odljudnež!«
Bela, plava, v pregloboko izrezani črni obleki. Njene višnjeve, nagonsko izzivalne in obetajoče oči, ki jih je zdaj še poživljala trohica zlobe in radovednosti, so ga nežno in koketno gledale. Mladi mož je slonel ob steni in zrl na dražestno bitje, ki so se ljudj zadevali obenj in ki so ga malone tikali... >Dober večer, Floryjevka ... Kako je, Floryjevka? ...« Ali je Floryjevka čutila slabo prikrito nesramnost, ki je bila v zaupnem vodenju njenih tovarišev?... Ali se je zavedala, da so jo ti »tovariši« postavi i»» v isto vrsto kakor gledališke igralke drguega reda, nenadarjeni* amazonke na Pegazu in pisateljujoče zastopnice polsveta, ki oblegajo predsobja urednikov in gledaliških ravnateljev? Ali je čutila, da ni Floryjevka nič drugega in ne bo nikoli nič drugega kakor osebica, s kakršnimi se človek zabava?
Vse pristojbine za male oglase le plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali Da po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana.
CENE MALIM OGLASOM
Po so pa/ za besedo. Din i.— davka sa vsaH oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Slfro ali dajanje naslovov plaCajo oni, Id i&čejo služb. Najmanjši zneaek za enkratno objavo oglaaa Oln 12*—». Dopisi ln tenttve zaračunajo po Oln t.— za vsako beseda Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši enesek za enkratno objavo oglatta Din 20.— Vsi ostali oglasi ne zaračunajo po Din L— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din S.— za Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši znesel« za enkratno objave nfflaaa Oln 17.—
MaUvglasi
Ponudbam na filtre ne Drflaealte znamk! Le. če zahtevate oo
Oglasnega oddelka »Jutra« fllfl l m »
odtrnvnr priložite UlIJ	V inamKaiL
Službo dobi
Beseda 1 Dio. davek 2 Din. ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši meseit 17 Oin.
Iščemo tehničnega strokovnjaka s prakso, za ureditev mehanizma, oiir. opreme, manjše, toda strogo moderne tvornice ta pridelavo
flrneža in
ricinus olja
Kaslov v vseh poslovalnicah »Jntra«.	381-1
Postrežnico
čisto ln pošteno, iščem za pnpoldan«ke ure. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 20? Ji
Gospodične
sprejmem v ve?ji salon ta Šivanje. — Pojasnila daje gospodična Ada Hanswirth v Celju. Cankarjeva cesta It. ST.	30B-1
Prvovrstno
kuharico
*a restavracijo, sprejmem takoj ali s 15. januarjem. Hotel »Novi svet«, Mari bor, Jurčičeva 7. 203-1
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Šifro ali dajanie aaslova 5 Dio NaimanjSl tnesek 17 Dio.
Zastopstvo
Čokolade in keksov — »a Ljubljano in okolico oddam agilnemu gospodo. — 3'otrebna kavcija za zalogo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Dober r.aslnžek«.	t7?-5
rt
Beseda i Din davek 2 Din ta Šifro aH dajanje aaslova 5 Dio Nalmanišl znesek 17 Din. Dijak1 12 Dio
lnstrulram
niXJe*olce v vseh predmetih. Najraje iz m. državne gimnazije. Cena nizka! Nastopim lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«.	218-4
UL
Beseda 1 Din. davek 2 Din
ta Šifro ali dajanie aaslov; 5 Din NaimanjSl znesek 17 Oln.
Pumparice
OOTrfn'ki. obleke, perilo 'td oajceneje pri tvrdkl Presker. Sv Petra c. M
Zložljivo posteljo
šelezno, z zimnico — ter
2 otroški suknfi
za dečka od 10—.'12 let. lepo ohranjeni, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«.	106-6
Površnike
obleke, perilo itd., dobre ln cenene knpite najbolje
pri Presker jo Ljnbljana. Sv Petra c. 14
91A
Kupitn
Beseda 1 Oln. davek 2 Dio ta Šifro al) dajanie aaslova S Dio. NaimanjSl znesek 17 Oln.
»Kvečo«
(stiskalnico) rabljeno a do bro ohranjeno kupim Na slov « vseh poslovalnicah
»Jntra«
107 7
Beseda • Oin davek 2 Din ta Slfro ali dajanje aaslova 5 Din NajmanjSi zoesek 17 Din.
Bančne vi. knj!žice
kupujemo, prodajamo, lom bardiramo oajkulantneje. — Izplačamo takaj v gotovini Poslovni savod d. (L Za greb. PraSka ni S/TI Tet int 38-38 Za odgovor prt ložiti S Dio v znamkah. Gen zastopstvo ta Ljub Ijano in dravsko banovin« »Menjalnica« - Ljnbljana. TvrSev* fDunajska* cesta M 31	K-M
Bančne vložne knjižice
vrednostne papirje kupujemo, prodajamo, — jemljemo v zalogo naj. povoljneje. — Ban kovno Komercljalnl zavod »Fl-nancler«, Zagreb, Illca 9. Tel. 44-09	4-16
Uložitice
sv?fu banka
kupnja, prodaja, zalog I sre vrsti zajmova kulant-
no i pouzdano:
»Fmancler«, Zagreb
llica 9 — telefon Int. 44-04
Naloži iz provincije izvr-šavajn se odmab. 4-16
Zamenjam
vloge: Hrvatske štedione (30.000), Zadružne gospodarske (33.000) in Mestne v Mariboru (30.000) ta Mestno v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »33.000«.
314-1«
Hranilno knjižico
rSO.OOO) kupim na 4 obroke za polno vrednost. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv«.
310-16
Lokali
Beseda 1 Din, davek 2 Din. Sa Šifro ali dajanje aaslova 5 Oin. NajmanjSi tnesek 17 Din.
Lokal
t galerijo in izlolbo, v centru mesta poceni oddam takoj ali s 1. februarjem. Naslov ▼ vseb poslovalni cah »Jutra«.	201-1»
Beseda 1 Oin, davek 2 Oin ta Šifro aH dajaaje aaslova 5 Oin Naimaajšl tnesek 17 Din.
Hišo s 3 sobam!
kuhinjo, elektriko, vodovodom, velikim vrtom in kletjo za šolo v Vodmatn oddam s 1. februarjem v najem ali v zakup. Poizve se v trgovini Amhrožič — nasproti tramvajske postaje Kosovo polje. 183-30
V najem
Beseda 1 Oin. davek 2 Dio ta Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši zoesek 17 Oin
3 lepe prostore
z balkonom, v I. nadstr. hiše na Gosposvetski cesti St. 4 oddamo v najem s J. februarjem za stanovanje, pisarno, zdravniško ordinacijo ali slično. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrom mesta«.
133-17
Gostilno
v Mariboru oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 204-17
Beseda 1 Oln, davek 2 Din. ta Šifro ali dajanje aaslova 5 Oin. Najmanjši tnesek 17 Din.
StročS fižol
v slanici po 3 Din nudi Sever & Komp., Ljubljana
Gosposvetska cesta št. 5.
103-33
Dijakih* aobe
Beseda I Oin. davek 2 Oin. za Slfro ali dajanje naslova J Oin. NajmanjSi inesek 17 01*
Nižješolca (ko)
sprejmem v prav dobro popolno oskrbo t stanovanjem in nadzorstvom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutrac.	196-22
tanoianja
Beseda 1 Din, davek 2 Oln. ta Šifro al) dajanj* naslov«
i Din. NajmaojSI toesek 17 Din.
Nemška družina
išče v Celja opremljeno stanovanje sobe in kuhinje s tremi posteljami — po možnosti najraje v bližini kolodvora. Pojasnila daje Franc K r a j o c, brivec v Celju, Glavni trg St. 18.
300-31/a
Stanovanje
od a a
Beseda I Din, davek 2 Dio ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Stanovanje
oddam s 1. februarjem ▼
Zeleni jami, Koroščeva 2.
176-21
Dvosob. stanovanje
v mansardi takoj oddam v hiši na Tyrševi cesti 62. Poitve se pri hišnici.
17V-91
Komfortno
stanovanje
3 sobe, 2 kabineta in pri-tikline, najidealnejSi del mesta, oddam s 1. februarjem solidni stranki. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«	101-31
Sobe išče
8eseda M para. davek 1 Oln. ta šifro tli dajanj* aaslova S Din Najmanjši inesek ti Oln
Prazno sobo
« strogo separiranim vhodom, ne daleč od eentra išče s IS. januarjem samostojen gospod. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Za stalno«.
terr-23/a
Sobo odda
Beseda I Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjši tnetek 17 Din.
Prazno sobo
parketirano, prostorno, vi-sokopritlično, t elektriko in vodovodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	1017-23
Sobo
s posebnim vhodom in kopalnico. v centra mesta oddam gospodoma. 811-23
Prazno sobo
s štedilnikom
takoj oddam — najraje aa
delavnico. Mara Acdlovie, Kolodvorska ulica Stev. lil 188-33
Oddam sobo
dvema osebama po ISO Din
mesečno. Zelo tračno; posteljnina žimnata. Pojasnila daje natakarica ▼ go stilni ▼ Hrenovi nlici 34.
1/75-23
Sobo
lepo opremljeno, a S posteljama in posebnim vhodom oddam. Vprašanja na ogfos. oddelek »Jutra« pod šifro »Strogo aeparirano«.
100-33
Mesečno sobo
parketirano — • posebnim
vhodom in električno raz (vetljavo oddam po zmerni eenl blizu glavnega kolodvora. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
lm-ss
Opremljeno sobico
t vbodom it veže takoj oddam ▼ Rožni ulici 19.
190-23
mri/i
Beseda I Din, davek S Din. ta šifro ali dajanje aaslova S Din. NajmanjSi tnesek 17 Din.
AJredafeterrlera
par meaeeev starega psa, t rodovnikom, kupim. Najnižje ponudbe pod značko »Airedale« na oglasni oddelek »Jutra«.	100-27 __
Airedalterier, rjava • travm hrbtom, valovite dlake, te je izgubila. Proti nagradi jo je oddati Podobnika v Koseskega ul. št. 22.	185-37
Pisalni stroj
Ondenrood, prav malo rab
Ijeo, ta polovično ceno proda J. Matelit, Gradišče št 8b/m.	30-20
V večno ln boljše življenje j« bil poklican naS dobri oče, stari oče, brat in stric, gospod
Jakob Slovnik
bivši krofaški mojster
dne 2. januarja ob %8. ari zvečer v 72. letu starosti, previden s sv. zakramenti.
Pogreb dragega pokojnika bo t petek, dne 4. Januarja ob 4. url popoldne lz mrtvašnice Vldovdanska cesta 9 na pokopališče k Sv. Križu.
V LJubljani, dne 3. januarja 1935.
950
2aln)oči ostali.
Obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znance, da Je Vsemogočni v sredo ob 22.30 rešil trpljenja našega ljubljenega, dobrega in nepozabnega soproga, očeta, brata in strica, gospoda
dr. Viktorja Gregorfča
višjega sanitetnega svetnika in sreskega sanitetnega
referenta
ter ga v 65. letu starosti, previdenega s tolažili sv. vere, odpoklical v večnost K večnemu počitku ga položimo v petek 4. januarja ob 15. url Maša zadušnica bo darovana v soboto 5. januarja ob 8.30 v cerkvi očetov
frančiškanov v Novem mestu.
Novo mesto, dne 3. januarja 1935.
2aln)oči ostali«
Iz Zagorja
z— Lep pogreb. V nedeljo popoldne so pokopali komaj 37 letnega g. Jožka Koširja, mesarja iz Toplic. Na zadnji poti ga je spremljalo številno občinstvo. Pogreba, ki ga je aranžiralo obrtno društvo, se je poleg domačih obrtnikov udeležilo tudi mnogo zunanjih iz Litije in Trbovelj. V sprevodu so bila zastopana razna društva, ki jim je bil g. Košir podpornik, in rudniška godba je igrala žalostinke. Bodi pokojniku lahka žemljica!
z— Vlom. V nedeljo ponoči je nekdo vlomil v shrombo krojača g. Josipa Re-povža in ukradel dva lonca masti in košaro suhih mesenih klobas. Orožništvo, ki je bilo o vlomu obveščeno, je našlo ob potoku Mediji prazno košaro. Sodijo, da tat ni bil od daleč. Za Repovža, ki je brez dela in premoženja, je to občutna škoda.
Iz Prekmnrja
pm— Samomor. S starim letom se je poslovil od sveta 36 letni brusač Vili iz Trnja Obupno dejanje je izvršil najbrže zaradi družinskih prepirov. Obesil se je na akaciji ob svoji njivici.
Zahvala
Prisrčno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, posebno še komandantu dravske divizije, komandantu mesta in gg. oficirjem, tovarišem pokojnega, ki so nas tolažili ob smrti
Pavla A. Lenarčiča
advokat, kand. in rez. peft. kapeta na
in ga spremljali v častnem Številu na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo brala ob 8. uri 7. t. m. v cerkvi sv. Cirila in Metoda v LJubljani. LJubljana, 8. januarja 1935.
955
Žalujoči ostali.
Obrt
Britje 2 Din
striženje 4 Din
Obiščite najcenejšo, pre ouvljeoo. tisto bnvnico >Rapid« oa Sv. Petra e. št 25.	M860-3P
Črno rokavico
glase-tamet, a belimi pikami, sem itgubila v sredo. Oddati jo je v oglasnem oddelku »Jutra«. TO-28
V oglasnem oddelku »Jutra*
). dvigniti sledeč« šifre:
Boliš lifctt. Bodočnost, Ce ne, Dober plačoik. Dobro plačam. Deoar, Delovna in zaupna, D. Lj. T. 3, Do bičkanosno, Eksistenca ta sigurana. Hiter, Fabrika d d.. Gotovina 182, Gotovina vloga. Hišnica. Jelka, Ide al. Idealnost, Ideal 36, J. K .1005. Iturjena, Kavcije zmoien in npeljan, Knjiži ca omara. Kavcija 8-1. Ljubljana vila. Lep dom. Lep lokal. Mir 1035. Ma ser. Hoj dom, Marta. Mil dom, Mesečno odplačilo. Ne ta senzacijo — le ta povečanje. Nepremičnina. Okut. Prijatelj. Prometna točka. Proti gotovini, Pla čam v gotovini. Prikupna. Prijazna, Prvovrsten mi tar. Pohištvo. Plača pro vizija. Preproga. Polovica Resnost. Solidna. Sigurno «reča Sijajna prilika Sim i>atlja Solne. Srečna 193" Siguren plačnik. Samec 8i vilja. Takoj ali pozneje rreovee 90. Točnost Udob to Učiteljišče. Vinsko ta •toprtvo Vsake jamstvo Vaienka Zarea 7mn*n» Značajni Dnnajčan. Zanef Ijiva 13%. 1000. ***». 19»
Razno
Beseda t Din, davek 2 Oln. za šifro ali dajanje aaslova i Oln. Najmanjši tnesek 17 Oln.
Telefon 2059
Premog mT m. varbopakete jC drva ln koks nudi
POGAČNIK
Knhorineva ulica 5.
Radio
Petek. 4. jannarja.
IJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 1250: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Krvavi bogovi Mehike in kultura Aztekov (Fran« Terseglav). — 18.20: Radio - orkester. — 18.40: Literarna ura: Portret iz novejše slovenske književnosti: Edvard Kocbek (prof. F. Vodnik). — 19: Radio - orkester.
—	19.25: Cas, jedilni list, program za soboto. — 19.30: Nacionalna ura: Valentin Vodnik (dr. Ivo Lah — prenos v Zagreb in
Beograd). — 20: Prenos iz Zagreba- _ 2
Čas, poročila. — 22.15: Radio - orkester.
BEOGRAD 16: Orkester. — 18.46: Plo-fiče. _ 20: Operne arije. — 20.30: Preno« iz Zagreba. — 22.20: Potovanje po etru. -ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni trio. — 20.30: Koncert orkestra in solistov
—	PRAGA 19.10: J. Rijavec poje arije in pesmi. — 19.30: Ples. — 20: Godalni kvartet — 20.30: »Stari in mladi«. — 21: Orkestralen koncert _ 22.15: Plošče. — BRNO 19.30: Prenos iz Prage. — 20: Pester program. — 20.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 19.30: Lahka glasba. _ 20.15: Simfoničen koncert. — 22.40: Lahka in plesna muzika. _ DUNAJ 12: Plošče. — 15.4o: Ples. _ 17.20. Sodobni ameriški skladatelji. — 20.05: Simfoničen koncert — 22.20 Lahka godba orkestra. — 24: M«šan program. - BERLIN 20.10: Slušna iera —. 21: Orkestralen ln klavirski koncert KONIGSBERG 20.10: Mozartova »Figarova svatba«. _ 2.30: Orkestralen koncert --STUTTGART 19: Lahka glasba. - 20.15: Živali v literaturi in elasbi. — 22.90: Plošče. _ 23: Lahka godba orkestra — Simfoničen koncert — RIM 16: Skladbe za
klarinet. _ 20.45: Simfoničen koncert.
—————— i i i ■ ■ ■ ———
Trgovski
POTNIK
za galanterijo in papirno stroko »e išče. Ponudbe pod »Poštenost« na oglas. odd.
»Jutra«.	931
STAREJSIM LJUDEM ZAGRENJLJE-JO STAKE DNI REVMATIČNE BOLEČINE.
Vsem, ki trpite na revmatizmu, kostnih bolečinah, zbadanju, ishiasu, zobobolu, glavoboltij priporočamo masažo. Za masažo je »Alga«. Masaža z »Algo« vas krepi in osvežuje.
»ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica
Din 14.—.	222
Reg. S. br J.8117-32.
ZAHVALA
Srčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so naSega dobrega očeta, starega očeta itd., gospoda
IVANA RADEJA
posestnika In gostilničarja na Bregu pri Celju
v času njegove bolezni obiskovali ga tolažili in spremili iia njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini župne cerkve in samostanov oo. lazaristom. oo. kapucinom, nadalje zdravniku g. dr. Dragu Hočevarju. ki mu je lajšal trpljenje in vsem prijateljem in znaneem, ki so v tako obilnem številu izkazali pokojniku poslednjo čast.
Celje, dne 2. januarja 1935.
051
Žalujoči ostali.
Urepge Davorin Ravljen. - Izdaja ea konzorcij »Jutra« Adoll Ribnika*. - Za Narodno tiskarno d. d. kot ttakarnarja Prano Jezeršek. - Za teatralni del Je odgovoren Alojs Novak. - Vsi f Ljubljani