SlBV. 220.	V LIOllIIaBl, V sreflo Ilae 30. septembra 1925. Posamezna Mfca sta VSO m Leto Lin.
Naročnina	J^^ WB flV M Mk M M ^flb	Cene inserttlom:
za drŽavo	V ■■ ■ ■ ■■ M M BH flH	o£i
M mosec......Din 20	^ H J^H ^H ^ B| ^ BV ^	Din oglasi
M leta..........HH Hh ^H Hfl	mm višine po Din
u celo leto .... .34»	^^^ ^M |H ■■ m JV ^■■Hi HT^^fl —MgKS^fl BHI	PO Din in
^^^	■■ ^ W	oglasi v uredniškem delu
za inozemstvo:	^fl^ ^H ^ |H HR V^H ^B H H Hj j||	vrstica po Din
mesečno..............^ H |||H HI BH ^B w9 H9 ■ ^	večjem naročilu
Sobotna izdala:	MV ftJ| U W MlIlJ M H BmI M^Š	^JE?
celoletno	^^BP^ ^B^ W ^Mfc H •^^■BP ^^^^	prazniku ob uri
IlSSSSJtir^^S	S tedensko prilogo „ Ilustrirani Slovenec"	PoštninaDlaCanavgolovlnh
Uredništvo j« v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.		P	oiitičen list za slovenski narod	■	Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Stališče Slovenske ljudske stranke v sedanjem položaju.
Dne 27. septembra je zborovala SLS v Smarjeti na Dravskem polju. Mnogoštevilnemu občinstvu sta govorila gg. poslanec dr. Korošec in prof. Vesenjak. Načelnik SLS dr. Korošec jo med drugim izvajal:
GOVOR DR. KOROŠCA.
Stara politika se nadaljuje.
Sedanjo vlado sestavljata srbska radikalna in hrvatska kmetska stranka. Ko sta se sporazumeli za vlado, je hrvatska kmetska stranka izjavila, da sprejme od /voje zaveznice državnopravni program, to se pravi, da prizna birokratičen centralizem, a radikalna stranka, da sprejme gospodarski program hrvatske kmetske stranke. Političen pravec v novi vladi naj bi torej na podlagi pogodbe dajala radikalna stranka, gospodarski pravec kmetska stranka. Temu odgovarja tudi, da je radikalna stranka obdržala zase vsa politična ministrstva, a kmetska stranka je dobila vsa gospodarska ministrstva, razven dveh najvažnejših, finančnega in kar je še bolj čudno, poljedelskega ministrstva. Naravno bi bilo, da bi vsaj poljedelsko ministrstvo imela kmetska stranka v svojih rokah. Spodobilo bi se, da bi tudi ministrstvo za socialno politiko zasedla kmetska stranka.
Sedaj bo tretji mesec, da nam vlada nova vlada". Imela je priložnost, da v parlamentu pokaže svojo zakonodajno sposobnost, a v dobi brez parlamenta, da v upravljanju uveljavlja svoje praktične zmožnosti. Priznati moramo, da se radikalna stranka zvesto drži svojega starega političnega programa: zapostavljanje Slovencev in Hrvatov ter strankarstvo nad vse, tudi nad državne koristi. Hrvatska kmetska ali seljačka stranica pa ni uvedla drugega pravca v našo gospodarsko politiko. Nadaljnje se dosedanja, stara gospodarska politika radikalne stranke. Hrvatska seljačka stranka je torej tudi v gospodarskem oziru kapitulirala pred radikali in bolj primerno se nam zdi, ako te stranke ne nazivamo po kmet-skem stanu, ampak po njenem voditelju, ra-dičevsko stranko.
Kriza slovenskega kmetskega stanu.
Kmetski stan se nahaja danes v težki gospodarski krizi. Posebno velja to za slovenski kmetski stan. S tem, da smo Hrvati in Slovenci prišli iz prejšnje Avstro-Ogrske pod novo državo, je bilo že samoposebi umevno, da bo morala državna politika ustvariti nove gospodarske smernice za kmetski stan, primerne novim mejam in novim notranje-držav-nim razmeram. Za to preorientacijo pa se ni poskrbelo, in posledica je, da se nahaja kmetski stan med Slovenci in Hrvati na celi črti v veliki gospodarski krizi. Naši glavni kmetski produkti so živina, vino, les. Za živino smo izgubili prejšnje, stare trge, a v državi, ki je povečini agrarna, si nismo mogli pridobiti novih, preko državnih mej pa nismo mogli zaradi vedno se menjajoče carine, že-leznične tarifne politike in nestalne domače valute. Zato je trgovina z živino in njenimi pridelki ali počivala ali pa bila v rokah grdih Špekulantov. Kmet je imel v vsakem slučaju škodo. Vinska trgovina je bila podvržena istim neugodnostim: v notranjosti so jo ubijali železnični tarifi, v inozemstvo ni mogla radi carine. Lesna trgovina je trpela pa vsled ne-stalnosti domače in tuje valute, a v notranjosti zaradi visokih železničnih tarifov. Za sadje in kmetske pridelke, v kolikor smo jih imeli odveč za trgovino, je veljalo Isto. Vse poglabljanje in razširjevanje kmetske produkcije pa je stalno zadrževala naša strašna davčna politika, ki jo posebno zadnje čase dospela do neznosnosti. Pod vsemi temi vplivi je prišla na slovenskega kmeta ista gospodarska mizerija, kakor jo črne bukve kmetskega stanu zabeležil jejo okoli leta 1870. Kmetski stan propada, umira, smrtno pesem mu poje eksekutor.
Ne rečeni, da bi se bilo vse to že lahko predvidelo in uravnalo prva leta po polomu, a sedaj smo že sedmo leto skupaj Slovenci, Hrvati in Srbi, a kmetska gospodarska politika je še vedno taka, neurejena in zanemar-
jena, kakor prva leta po vojski. Politične stranke, ki so sedele z majhnimi presledki dosedaj na vladi, radikalna, demokratska in samostojna, sicer neprestano govorijo o številčni moči kmetskega stanu, da znaša čez 80 odstotkov vsega prebivalstva, ga slavijo, da je temelj države, a istotako kakor so ga neprestano hvalile, so ga tudi neprestano zanemarjale. Svoji vladni politiki niso znale dati kmetskega kolorila, ker niso s srcem temeljile v kmetskem ljudstvu, in niso mogle, ker so imele preveč posla s svojimi strankarskimi posli in preganjanjem političnih nasprotnikov. Ako pregledamo sedemletno politično zgodovino naših glavnih vladnih strank, tedaj nam vsak list govori samo o tem, kako so živele od države, a ne za državo, kako so utrjevale svoje strankarske pozicije, a pozabljale na stanove in državo. In ker je kmet v kri^i, je v krizi tudi ves kmetsko-delavski stan, ker živi s kmetom v delovni in socialni skupnosti ter je njih usoda vezana druga na drugo. Kriza kmetskega stanu pa vtaravno upliva tudi na vse druge stanove, kajti država je organizem, živo telo, ki čuti vsako bolečino, kjerkoli se na njem pojavi.
Protikmetska politika Radičeve stranke.
Radičevska stranka je vse druge progra-matične točke vrgla v blato ter r-amo z vi-hrajočo kmetsko zastavo krenila v vladni tabor. Mi jo vidimo sedaj na delu! A kakšno je to delo? Potrdila jo stare davko, naklonila nam nove, sprejela za kmeta neugodni novi carinski tarif, sklenila istotako neugodne trgovinske pogodbe z Italijo in Avstrijo. Na vladi je pozabila na svoj kmetski program. Tudi agrarno reformo je spravila v popolnoma nov tir, da namreč prepusti siromaka samemu sebi, ako si hoče kupiti veleposestniko-vo zemljo. Toda v resnici siromaka, ki si kupuje zemljo, ne prepušča samemu sebi, ampak bančnemu kapitalu, ker je pač samoumevno, da si pri sedanjem stanju kuietskib razmer noben nemanič ne more kupiti posestva, nabaviti vsega inventarja ter pričeti gospodariti. Saj še stari posestniki ne morejo izhajati, tem manj je mogoče, da bi siromak-začelnik mogel izhajati brez izdatne pomoči od strani države. Tako se nikjer ne izvršuje agrarna reforma in tudi pri nas na ta način ne bo pomnožila in okrep.la kmetskega s-ta-nu. Na ta način se samo popeSuje upliv kapitalizma na kmetske vrjte. Tudi kmetski program radičevske stranke je že omadeževan.
Kakšna »seljačka demokracija,« vlada pri nas.
Kljub temu hodi Radič po celem svetu ln prepeva pred celim svetom svojo staro pesem o seljački demokraciji, tako da in'ra biti vsak inostranec prepričan, du pri nas kmetu cedi samo med in mleko. Radič pravi, da pri nas vlada sedaj seljačka, kmetska demokracija. Seljačka demokracija pomeni v slovenskem jeziku ljudovlado kmetskega frtanu. Kje za božjo voljo pa je ta seljačka demokracija? K nam na Slovensko še ni prišla! Mi o vladi kmetskega stanu na Slovenskem še ničesar ne čutimo, in mi znamo, da tudi na Hrvatskem in Srbskem kmetje o taki vladi ; nič ue vedo. To je zopet zavajanje inostran-ske in domače javnosti na kriva pota, Težko je kje najti državo, v kateri bi se kmetski stan našel v večji krizi kakor pri nas J Demokracije, to je ljudovlade, v naši državi sploh ni. Pri nas ni seljačke, ni delavske, ne kake druge demokracije! Ali je morda to demokratično, kakor so se izvršile zadnje volitve v narodno skupščino? Ali je morda ljudo-vlada, da Pašič igra vlogo diktatorja v radikalni, a Radič v svoji stranki? Ali je morda to ljudovlada, da morajo stranke slepo glasovati za to, kar jim vlada predloži, ne da bi jih prej vprašala za svet in mišljenje? Ali je morda to ljudovlada, da se narodom odrekajo njihove pravice do samoupravne svobode?
Pri nas ne vlada ljudstvo, ne kmetsko, ne drugo, pri nas ne vlada narod, mi nimamo ljudovlade ampak vlado nekaternikov! Ti ne-katerniki ne spoštujejo kmeta, ampak ga potiskajo ob stran, ga omalovažujejo.
Priznati pa moramo, da kakor je parlament danes sestavljen, iz političnih strank, tudi ni zmožen in sposoben, da bi mogel do-voljno, pravično in vsestransko ustrezati vsem gospodarskim stanovom. Zato naša stranka zahteva, da se poleg politično-kulturnega parlamenta še ustanovi tudi socialno-političen, gospodarski parlament. Tega bi naj ne sestavljale politične stranke, ampak stanovi. Samo tako bi bilo mogoče, da bi kmetski stan prišel do svoje veljave. Tako pa bi bilo omogočeno, da bi tudi vsi drugi stanovi prišli, primerno svoji moči, do besede, kadar se gre za njihove življenske gospodarske interese. Tak parlament, sestavljen iz vseh stanov, bi predstavljal socialno zgradbo naših narodov in cele države. Bil bi potrebno dopolnilo sedanjemu parlamentu, v narodnogospodarskih in socialnih stvareh pa bi bil vodilen, bi stal na prvem mestu.
Govori se sicer, in to že dolgo časa, da se tudi v srbskih krajih misli na ustvaritev drugega parlamenta. Toda, kolikor čujemo hoče to biti kopija fevdalnih senatov ali gosposkih zbornic z imenovanimi člani in od-ličnjaki. V nefevdalni državi ustvarjati fevdalne parlamente, že to je velik nezmisel. Nevarnost pa je, ako se stanovom glede njihovih gospodarskih in socialnih potreb ne da zakonodajno torišče in prilika, da si svobodno po lastni uvidevnosti krojijo svojo usodo. To bi ne bilo ne v smislu seljačke demokracije, a tudi ne v smislu delavske iu druge stanovske demokracije.
Šolska politika.
Da pri nas ne vlacla ljudstvo in da se ne vlada po želji ljudstva, to vidimo tudi v tem, kako se postopa s šolo, od ljudske do visoke šole. Izkušeni šolniki nam zatrjujejo, da novi učni načrti višino naših dosedanjih šol zelo ponižujejo. Naše ljudstvo pa nima želje, da nazaduje v omiki, da leze nazaj v analfabeti-zem. V srednjih šolah so se začele v Sloveniji odpravljati paralelke, da je v prenapolnjenih razredih vsak večji uspeh nemogoč. Kaj se dela z veronaukom, kaj s kateheti in kako se v materialnem oziru ravna z duhovniki, tega danes nočem ponavljati. Vse to ni seljačka demokracija, kajti ljudstvo si želi verske in dobre šole.
Naša borba je borba za pravo demokracijo.
Tudi ni demokracija, ako se en cel narod, kakor n. pr. naš slovenski izključuje od vlade. Pravijo: opustite svojo slovensko avtonomijo in svoj slovenski jezik, pa lahko greste v vlado. To je zopet samovolja nekaternikov! Mi vsi dobro znamo, da srbski narod ni nestrpen in odkonilen nasproti slovenskim zahtevam, da je srbskemu kmetu vseeno, ali imajo Slovenci avtonomijo ali dve oblasti, ini dobro znamo, da ves hrvatski narod želi isto samoupravo kakor mi. Toda, ne! Ne volja celih narodov, ampak samovolja in trmoglavost nekaternikov se mora zgoditi. Tako daleč smo pri nas z ljudovlado!
Mi pa ne obupamo, iu mi smo bolj kot kdaj odločeni, da nadaljujemo veliko borbo za sporazum med narodi in za pravo demokracijo, ljudovlado vseh stanov. Četudi so nas hrvatski zaupniki zapustili, nas to ui omalo-dušilo, nasprotno, mi smo prepričani, da je nadaljevati boj za svobodo in sporazum in demokracijo sedaj še večja dolžnost za nas. Iu mi bomo to dolžnost vršili ter zbirali okoli sebe vse, ki hočejo dobro slovenskemu narodu, slovenskemu lonetu in delavcu.
Enotna slovenska Irontn.
Ker zbiramo vse okoli nas, ki imajo s slovenskim narodom poštene namene, zalo je SLS na shodu štajerskih zaupnikov v Mariboru tudi izdala poziv za enotno slovensko fronto, ki bi se po uašeni mišljenju mogla ustvariti vsaj z ozirom na najnujnejše gospodarske zadeve. Glasila SDS se seveda niso odzvala, ker menda smatrajo za separatizem in pregrešek proti -»narodnemu jedinstvu«, ako branimo Slovence kot Slovenci pred najhujšimi centralističnimi udarci. Glasilo tiskarne »Merkur«, »Narodni dnevnik«, ki hoče svojo objektivnost dokazati s tem, da eu dan napade nas, drugi dan SDS, je seveda po navodilih svojih gospodarjev dosledno dosedanjemu stališču udarilo po nas, a vendar sprejelo predlog. Pucljeva stranka se je javila s posebnim pismom, a nekatere druge stranke so se odzvale usliueao. Čujemo nadalje, da sc jo
celo že začela dirka za strankarsko prvenstvo in da je v znamenju enotne slovenske fronte, a brez znanja naše stranke že bil sklican prvi sestanek. Po naši zamisli mora služiti enotna slovenska fronta samo in edino dobrobiti slovenskega naroda, sicer je no bo. Ona ne bo služila za strankarsko dirkanje, še manj pa, da bi majhne stranke ob tej priliki lezle po našem hrbtu kvišku in v ospredje ali celo za našim hrbtom v kalnem ribarile in tako našo idealno in nesebično zamisel zlorabile.
Naša stranka ne potrebuje enotne slovenske frotne za se, nego mi smo z njo hoteli opozoriti tudi naše majhne slovenske stranke na njihovo narodno dolžnost in jim pomagati do pravega pravca. Mi smo tudi sami dovolj budni, da vemo, kdaj je čas, da se nam je treba oglasiti v javnosti. Tako je SLS zaradi davkov protestirala že na dveh velikih shodih v Ljubljani in Mariboru in dela to že na vseli krajevnih shodih. Znamo pa nasprotno tudi, da imajo v Ljubljani samostojneži, bivši republikanci, radikali in davidovičevci že nekaj časa neko vrste medstrankarske svete, s čemer so grešili proti enotni slovenski fronti in kjer niso znali najti potov in hrabrosti, v javnosti pokazati na rane, ki se sekajo gospodarskemu telesu slovenskega naroda. Ta opu-stljivost je v toliko razumljiva, ker se v tem svetu nahajata tudi dve vladni stranki, Pucljeva in Prepeluhova, ki sta glasovali v Belgradu za davke, proti katerim bi trebalo sedaj doma protestirati. Na te dve stranki bo posebno treba paziti, da ne liosta uganjali pod streho kake enotne slovensko fronte dvolične politike, eno doma navidezno za narod, a drugo v Belgradu efektivno za Pašiča in Radiča. Isto velja kajpada tudi za slovenske pristaše radikalne stranke, čeprav jim je odločena v stranki vloga zanemarjene pepeluše.
Smer bližnje slovenske politike mora biti ta, da se vse slovenske stranke odločno postavijo na slovensko stališče, da se osvobodijo vsake odvisnosti od neslovenskih strank, da zavrnejo njih varuško nadskrb in vso svojo skrb posvetijo edinole bodočnosti slovenskega naroda.
Mi se ne ponujamo.
Na vesti, da se ponujamo vladi, nam pat! ni treba odgovarjati. Te vesti niso samo pogrebne, nego vedonia in namenoma izmišljene. Vsake stranke zadnji taktični cilj je, da pride do vlade, ne da večno živi v opoziciji. A v vlado se gre zaradi uresničenja programa, ne pa zaradi tega, da se tam lahko uganja naj-grša korupcija zase, za prijatelje, za svoje liste in za svojo stranko. Kadar bo nam mogoče, uveljaviti z drugimi svoj program, takrat se bomo silili in ponujali v vlado, in se ne bomo nič sramovali, da to tudi javno priznamo. Dokler je to nemogoče, znamo, kje je naše mesto. Klevetnikom pa je svobodno, da govorijo, kar hočejo. Njim bo težko dajati odgovor pred slovenskim narodom, nam bo to lahko. Mi bomo vztrajali pri pošteni politiki! > ■ > j
Govoru načelnika SLS so volivci navdušeno pritrjevali.
* * *
Posl. Vesenjak je nato obravnaval pred vsem razua politična in gospodarska vprašanja ptujskega okraja ter z nekaterimi zgledi osvetil škodljivost upravnega in zakonodajnega ceutralizma. Govoril je tudi o šolstvu in vzgoji.
Zborovalci so glasno odobravali izvajanja obeh svojih zastopnikov ter sprejeli soglasno resolucijo, ki jo je predlagal predsednik shoda gospod župan Fr. Raufl. V njej izražajo dr. Korošcu in Vesenjaku ter klubu zahvalo in zaupanje ter pozivajo vse Slovence v okrilje SLS v zaščito slovenskih gospodarskih interesov in kulturnih dobrin.
Krojaški atelje
K. Pučnik
Tavčarjeva ul. 3
najboljše angleško blago
prvovrstno delo
Pred važnimi flagoflkl v notranji politiki.
ItR-VLADA NIMA PRAVEGA DELOVNEGA PROGRAMA. _ VELIKO NERAZPOLOZE-NJE PROTI RADIČEVCEM. - PRIČAKOVATI JE OSTREGA NASTOPA OPOZICIJE. -RAZLIČNI KOMENTARJI GLEDE NEPRIČAKOVANEGA KRALJEVEGA POVRATKA.
Belgrad, 29. sept. (Izv.) V Belgrnd se je ■/rnila večina ministrov razen tistih štirih, ki jje nahajajo s kraljem na potovanju. Sedaj je v Belgradu zadosti ministrov za reševanje mnogih vprašanj, ki so vsled potovanja raznih ministrov zaostala. Vendar ni pričakovati mnogo važnih odlokov, ker se ničesar ne sklene v vladi brez Pašičeve odobritve. Verjetno je, da se bodo pred Pašičevim prihodom rešila vsaj nekatera resorna vprašanja. Sodeč po dosedanjem delu, vlada ne bo izdelala razen obljubljenih važnih vprašanj, katera bo predložila skupščini v prihodnjem zasedanju, ničesar drugega.
Ako so resnične vse verzije o razpoloženju mnogih radičevskih poslancev proti radi-čevskim ministrom, potem bi se mogle pričakovati občutljive spremembe v razmerju med R in R člani vlade. To tem preje, ker se opaža nerazpoloženje radikalnih poslancev proti Radiču, posebno radi njegovega zadržanja v Ženevi. Tudi se opaža med radikalnimi poslanci nezadovoljstvo proti posameznim mini-srtrom radičevcem radi njihovega delovanja v resoru in pa radi njihovega postopanja z urad-ništvom v notranjosti države.
Sestanek narodne skupščine se radi tega pričakuje z veliko nervoznostjo.
Nadalje se pričakuje, da bo opozicija po vsej verjetnosti nastopila zelo ostro proti vladi, ker je ogorčenje radi delovanja vladnih organov, posebno v notranjosti države, zelo veliko.
Današnji belgrajski listi priobčujejo vest, da bo kralj prekinil potovanje po Dalmaciji
' in se iz Splita takoj vrnil v Belgrad. Ta vest
je izzvala v političnih krogih zelo različne komentarje. V pojasnitev razloga tega sklepa krožijo razne verzije. Nekateri so mnenja, da bo kralj radi izmučenosti od potovanja po Južni Srbiji in Črnigori opustil nadaljno potovanje. Drugi spravljajo prekinitev kraljevega potovanja v zvezo z zunanjim političnim položajem, ki zahteva, da se kralj takoj vrne v Belgrud. Nadalje radi reševanja mnogih vprašanj, posebno kolikor se nanašajo na dogodke v Albaniji. Po drugi verziji je pospešen kraljevi povratek v zvezi z notranjepolitičnimi dogodki in s potrebo, da se v tem pogledu čimpreje predložijo sklepi.
Iz uradnih krogov se odločno dementira-jo vse vesti o tem, da bi imela prekinitev kraljevega potovanja kakršenkoli političen značaj. Naglaša se, da kralj prekinja potovanje samo radi tega, ker se čuti izmučenega in utrujenega od dosedanjega potovanja. Naglaša se, da se v početku ni računalo s tem, da se bo kralj s tem potovanjem toliko utrudil. Zato mora prenehati z nadaljnim potovanjem. Zatrjuje se, da bo kralj prihodnjo pomlad ali najkasneje poletje obiskal tiste kraje, katerih sedaj ni obiskal. To so razna mesta v notranjosti Dalmacije in na otokih.
Kralj je obiskal razen Dubrovnika Kor-čulo in Hvar. Iz Splita se bo preko Zagreba, kjer se ne bo nič ustavil, vrnil v Belgrad. Spomladi ali poleti bo kralj razen sedaj ne-obiskanih mest obiskal tudi severno Dalmacijo in tudi hrvaško Primorje.
Kralj in kraljica
sa dalmatinskih otokih.
Belgrad, 29. sept. (Izv.) Kralj in kraljica sta z ladjo Karadjordje obiskala KorčuLo, kjer sta bila navdušeno sprejeta. Kraljevi ladji so prišle nasproti mnogoštevilne ladije in lepo okrašeni čolni. Na Korčulo je kraljevski par prispel ob 10. Ogromne množice so kralja navdušeno pozdravljale. Katoliški opat Rudarič je kralja pozdravil. Kralj se je udeležil božje službe v cerkvi. Prihod ladje Karadjordje na Hvar so naznanili topovski streli. Pristanišče je bilo slovesno okrašeno s cvetjem. Kralja je pričakovalo ljudstvo in vojaška godba. Splitski veliki župan Perovič je imel slovesen pozdravni govor. Kraljevski par je obiskal cerkev sv. Stjepana. kjer jih je pozdravil župnik. V cerkvi je bila nato opravljena kratka molitev. Kralj si je ogledal razne znamenitosti, med drugim tudi frančiškanski samostan.
Politični shodi v Bosni.
Bjelina, 29. sept (Izv.) NRS je imela velik shod, kateremu je prisostvoval narodni poslanec Marič. Vodja muslimanov v tem mestu je z 200 pristaši prešel v NRS. Istotako je v Bjelini zborovala JMO. Narodni poslanec JMO Ku-lenovid je v svojem govoru pozdravil Demokratsko stranko in sporazum, ki bi se imel skleniti z JDS. Izjavil je, da tega sporazuma zaenkrat še ni. Izrazil pa je prepričanje, da bodo fuzijo obeh strank, kadar bo prišlo do nje, vsi volivci odobrili.
Nova albanska vlada.
Tirana, 29. sept. (Izv.) Ahmed beg Zogu Je sestavil novo vlado. Zunanje ministrstvo ad
Jos. Mantuani:
Razstava portretov.
(Beležke.)
Društvo »Narodna galerija« je priredila drugo zgodovinsko razstavo, tokrat se je omejila na portret. To omejevanje je bila dobra misel, ker v Ljubljani pogrešamo primernega prostora za razstave. A tudi specializacija ni mogla uspeti tako, kakor je bila zamišljena; imamo namreč vse preveč gradiva in treba je bilo ožje izbere. Načela, ki so vodila prireditelje so brez dvoma dobra in pravilna, četudi morebiti ne še popolna po številu; pa to ne de nič, ker so izhajali in morali izhajati z uporabljenimi principi v danem tesnem prostoru. Veliko hvalo smo dolžni »Nar. galeriji« na tej prireditvi tudi že zato, ker nam je pomnožila poznavanje pri nas delujočih umetnikov in izpopolnila vrzel v umevanju umetniških odnošajev v prošlih dobah. Nekateri mojstri so bili nam vsem prava razodenja, kakor n. pr. Dan. Savoye.
Pred nami se menjava kulturna scene-rija 332 let: od viteza v oklepu pa do moderno oblečene dame defilirajo pred namd rojaki in ž njimi kultura njhovih razdobij: peš, jež in na vo/.ovih, v privatnem življenju, pri delu, razvedrilu in v boju; vedrih in resnih, zanimivih in dolgočasnih, duhovitih in topih, naravnih in pozi ranih obrazov se prikazujejo in izginevajo v ozadje.
Vse to nam v popisu hrani za bodočnost reprezentativen katalog. Zlvrano gradivo se bo raz treslo po razstavi zojget v svetišča mi-
! interim: Tutulani, finančni minister Sulejman Staroa, notranje ministrstvo in ministrstvo za javne zgradbe ad interim Musa Ljuka. Tutulani je bil preje minister za pravosodje v Ahmed beg Zogovi vladi. Musa Ljuka pa je bil skaderski župan. Vsi portfelji niso zasedeni in bo Ahmed beg Zogu kabinet naknadno izpopolnil.
Fr^ konferenco ministrov za zunanje zadeve.
1'ariz. 29. sept. (Tzv.) Po izročitvi n m .-ke note, v kateri nemška vlada pristaja na udeležbo pri konferenci ministrov za zunanje zadeve, se je nemški poslanik von Hoesch dalje časa pogovarjal z ravnateljem političnega oddelka v francoskem ministrstvu za zunanje zadeve g. Berthelotom in mu ustmeno pojasnil nekaj želja nemške vlade, ki bi jih ta rada videla izpolnjene še pred ministrsko konferenco. Nemške želje se dajo izraziti v treh točkah: 1. Nemčija želi, da bi bilo rešeno še pred nameravano konferenco vprašanje izpraznitve Kolna, 2. pred konferenco naj se reši vprašanje vojaške kontrole nad Nemčijo in 3. Nemčija zahteva, da ne pripozna znova one določbe verzajskega miru, ki ugotavlja krivdo Nemčije na svetovni vojni.
Slične izjave je podal tudi nemški poslanik v Londonu Sthamer pri izročitvi nemške note ministrstvu za zunanje zadeve Chamber-laiuu, ki se je takoj nato dolgo posvetoval s francoskim poslanikom v Londonu. Prevladuje pa splošno mnenje, da nemške zahteve konference ne bodo onemogočile.
Pariz, 29. sept. (Izv.) Povabilo zaveznikov h konferenci ministrov za zunnnje zadeve je jako kratko in temelji v glavnem na poročilu
vatniih stanovanj in bo težko dostopno, dočim bo hranil katalog za spomin vse te poteze, ki jih je »ličila in oblikovala umetnikova roka ob izvirniku; ta seznam je velike vrednosti, ne le med razstavo, kot vodnik in tolmač, ampak še bolj po razstavi, kot opora za znanstveno proučevanje in raziskavanje umetniške zgodovine v naših slovenskih krajih. Ako ga primerjamo s seznamom zgodovinske razstave 1. 1922 moramo ugotoviti napredek v vsakem pogledu; na zunaj že obliko, papir, tisk itd. Pri konfrontaciji kat-ol. >kih opisov z izvirniki pa opažamo tupatam inkongruence, ki jih je prouzročilo poleg drugega tudi različno pojmovanje. O tem priobčujem nekaj beležk; morebiti pripomore ta ali ona do temel.jitejega preiskovanja.
Št. 1. Votivna slika barona Jurja Khisel-na. Spričo redkosti sli enih zaobljubnih slik zasluži razstavljena, da se priobči besedilo napisa popolnoma. V nastopnih vrsticah podajam izločeni del napisa in diplomatično izpopolnitev v katalog sprejetega dela. Radi točnosti omenjam, da Khiselnu ne sodi naslov grofa, ampak barona.
Prvi del napisa (v trikotnem ščitu okvirja se glasi, kakor sledi (odluščene dole označujem med voglatimi oklepaji z malimi pi-smenkami):
>ICH WAIS DAS / MEIN ERLOSSER LE-BET / VND ER WIERT MICH HERNA- / CH AVS DER ERDEN AVFWECKHEN / [vnd w] ERDE DARNACH MIT DISER / M [einr H] AVT VMBGEBEN WERDEN, VND / WER-DEN [in Ml EINEM FLEISCH, GOT SEC1IEN DEN ! SELBNN WERD ICH SELBF.R SE H EN VND MELNE AVG / EN WEIIDEN IHN SCHA-
pravniških izvedencev. Pogodbeniki se zavezujejo, da sedanjih mej na zapadu ne bodo izpreminjali, ampak jih ščitili. Indirektno pogodbeniki — Anglija in Italija — bodo pomagali brez mandata Društva narodov napadeni državi v slučaju, če sosed prekorači mejo t oboroženo silo, ali pa če bi zbiral čete v demilitarizirani coni v Porenju z namenom, da svojega soseda napade. V vseh drugih spornih vprašanjih odločuje Društvo narodov.
VAŽNOST JAMSTVENE POGODBE ZA NEMČIJO.
Berlin, 29. sept. (Tzv.) Ogromno važnost varstvene pogodbe za Nemčijo naglaša ves nemški tisk. Listi poudarjajo, da pomeni jamstvena pogodba za varnost nemških mej nd zapadu konec velike antante in konec vnanje-politične osamljenosti Nemčije, ki bo kot enakopravna članica Društva narodov lfhko zamenjala svoje pasivno politično vlogo z aktivnim nastopanjem. Novo stališče Nemčije bo omogočilo tudi priključitev Avstrije k Nemčiji. Posebno važno pa bo novo politično stališče Nemčije za nemške narodne manjšine v drugih državah, ker jih bo ščitila Nemčija kot enakopravna članica Društva narodov. Za nemške gospodarske kroge pa je važna okol-nost, da utegne Nemčija dobiti mandat Društva narodov za pokroviteljstvo nad vsemi ali vsaj nekaterimi nekdanjimi nemškimi kolonijami.
čičerin v Varšavi.
Varšava, 29. sept. (Izv.) Varšavsko časopisje pozdravlja obisk Čičerina in upa, da bo obisk mnogo pripomogel do prijateljskega razmerja med obema državama.
Praga, 29. sept. (Izv.) Češki nacionolisti toplo pozdravljajo obisk čičerinov v Varšavi in upajo, da pomeni njegov obisk v poljskem glavnem mestu pričetek nove vseslovanske politike. Zato ne odobravajo dosedanje politike dr. Beneša. »Narodni Politika« pa pravi, da bo čičerinov obisk v Varšavi Rusijo osvobodil nemškega vpliva in Nemčijo prisilil, da podpiše varnostno pogodbo za zapadne meje.
Varšava, 29. sept. (Izv.) Včeraj popoldne je Čičerin sprejel zastopnike časopisja in jim povedal sledeče:
»Moj obisk v Varšavi ima namen utreti pot za prijateljsko zbližanje med Poljsko in Rusijo. Do foimalne pogodbe sedaj sicer še ne bo prišlo, ker je moj čas skromno odmerjen, vendar pa smo se pogovorili o nekaterih zelo važnih vprašanjih, ki se tičejo izvedbe v Rigi sklenjenega miru in pa trgovske pogodbe.«
Z ozirom na pogajanja Nemčije z zapad-nimi državami o varnostni pogodbi je rekel čičerin: »Iz dokumentov, ki so jih priobčili ameriški listi, je razvidno, da Anglija forsira pogajanja v svrho ločitve Nemčije od Rusije, da bi bila sovjetska Rusija obkrožena od vseh sirani od nasprotnikov. Ni pa v računih Rusije, da bi na Nemčijo pritiskala. Tudi Rusija ue bo Nemčiji branila pristopiti k Društvu narodov. Res pa je. da Rusijo tako in pot'»bne vesti vznemirjajo. Mi ne vemo, če ne bo Nemčija prisiljena od Društva narodov, da nastopi eventuelne tudi proti Rusiji.«
»Sicer pa upamo,« je rekel čičerin dalje, "da Nemčija ne bo videla v mojem obisku v Varšavi afronta pioti sebi. Nemčija ni nikdar zahtevala od ua=. naj živimo s Poljsko v sovraštvu.«
Varšava., 20. sept. (Izv.) Na večer pred odhodom Čičerina je priredil minister Skryn-ski čajanko, na kateri sta oba državnika izrekla napitnice, ki napominjate skorajšen pričetek prijateljskega razmerja med obema državama.
{ Josip Roiina - ijuMiana


i v Maroku.
Pariz, 29. sept. (Izv.) »Newyork Herald« poroča iz Londona, da so Španci zasedli glavno mesto Abd-el-Krima, Ajdir. Špansko poslaništvo v Londonu pa poroča le, da so se španske čete v Alhucemasu izkrcale in da napredujejo. »Journal« pa poroča, da Španci Ajdir obstre-ljujejo, ne omenja pa, da bi ga bili zasedli.
London, 29. sept. (Izv.) Dopisniku »Daily Expro.;sa«, se je posrečilo po štiridnevnem potovanju skozi španske in marokanske bojno črte prodreti do glavnega stana Abd-el-Krima. Dopisnik poroča, da ni opazil pri Marokancih nikake potrtosti ali malodušnosti. Tehnično so Abd-el-Krimove čete izvrstno opremljene.
Pari«, 29. sept. (Izv.) Ministrski svet je sprejel demisijo maršala Liantheya.
Nemiri v Teheranu.
Moskva, 29. sept. (Izv.) Po poročilih iz Teherana trajajo nemiri tamkaj še vedno. Nekaj ljudi, ki so nemire povročili, je pribežalo v poslopje ruskega poslaništva, da najdejo tam zaščito. Ti ljudje zahtevajo povratek šaha in odstop sedanje vlade. »Izvestija« pišejo, da so nemiri v Teheranu plod angleškega hujskanja, kajti samo Angleži imajo interes na tem, da se šah zopet vrne, da bi mogli priti na krmilo zopet fevdalni, Angliji naklonjeni krogi. Sovjetska vlada pa simpatizira z nacionalnimi krogi v Perziji.
BOJI V SIRIJI.
Pariz, 29. sept. (fzv.) Iz Bajruta poročajo da so Francozi Sueido zopet zapustili. Druži so namreč pri svojem umiku zasuli vse vodnjake, da je preskrba z vodo nemogoča. Francoske čet* tabore v okolici Messifreya.
CAILLAUX V AMERIKI.
Wa.shiiiKt<>n, 29. sept. (Izv.) Caillaux je danes predložil ameriški finančni komisiji noto, v kateri j«, razložena plačilna zmožnost Franrije. Ame.ikanski delegati so se takoj lotili proučevanja note.
LEON BURGEOTS UMRL.
Parii, 29. sept. (Izv.) Leon Burgeois je umrl.
RUSKE VOJNE LADJE V ITALIJI.
Neapel, 29 sept. (Izv.) V neapelskem pristanišču sta pristali dve ruski vojni ladji, da vrneta Italiji obisk italijanskega brodovja v ruskih vodah. Ruske mornarje so pozdravili zastopniki vojaških in civilnih oblasti.
KONEC ŠTRAJK A V ŠANGIIAJU.
Šanghaj, 29. sept. (Tzv.) Štrajk pred>lnt-šl ih delavcev v angleških tvornicah je končan.
VELIK VLOM NA DUNAJU.
Dunaj, 29. sept. (Izv.) V blagajniške prostore družbe »Patria« so udrli neznani zli-kovci in odnesli velike vsote raznega denarja, m°d tem tudi znesek 500 000 dinarjev.
kupite najbolje in najcenešje pri tvrdki palača »Ljubljanske kre-■ "faff B TJw *Č	banke« in Gospo-
svctsl a cesta 14. Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalogi!

VEN VND KIIAIN ANDERER, I0B. A M XIX,,/«
Na pravokotniiku pod ščitom: »DER IST, DER NACH MIR KOMEN WIERT WELLICHER VOH, MIHR GEWE- / SEN, IST, DES ICH NIT, WERTH BIN, DAS. ICH SEI-NE SCIiVECHRIMEN, AVFLOS, IOHANES AM, I,t
Pod sliko sloji — v popravljeni obliki — nastopno:
»HIE LIGEN BEGRABEN, HANS CHRTSTOF, VND, CHRISTOF, W1LHELBM, GEORGEN, KHISLS, FREIHEKRN. LANDS, VER- / WE-SER VND LANDTS, VERWALTERS, AVCH ERBIAGERMAISTER, IN, CRAIN, VND, DER, WINDISCHEN. MAR- / CH AEI : FR : LAN VERORDNETEN, DASELBST, DER FVR : DVR : & RATHS, VND FRAVEN, KATIIA-RINA, GEB- / ORNER, FREI : ZV KHOL-NITZ, SEINER EHELICHEN, GEMAHL, SON-LAIN, DEREN, DAS, ERSTE, 8, TA G, NACH, DER, VN- / SCJIVLDIGEN, KHINDLAIN, TAO, DES, 15.93. DAS, ANDER, DEN, 17, AVGVSTI, AVCH, IM, 15.93. IN, GOD, ENT-SCHLAFEN, DE- / NEN, IREN, ELTEHEN, VND SWESTERN, AVCH ALEN, KRTST-GLAVBIGEN, DER, GVETIGE GOT, ATN FRELICHE, AVFERSTECH- / VNG, VER-LEIHEN, WELE, AMEN.«
Gorenji del sliko je dostavljen proti koncu 17. stoletja; to svedoči zamisel, slog, risba, tipi obrazov, frizura los, nastroj barv, njihove lestvice in ton, oblika glasbenih inštrumentov (chitarrome!) ter pesmarice (oblika avezkov in ughvle glaske).
Ne smatram za absolutno not robno, da ee
označuje kretnja portretirana; a ker ju je katalog uvedel, tedaj pa naj lx> dosledna.
Št. 2. Cesar Maks II., 'A prof. n. 1. — V pripisu se pač zdi, da znači rimska številka IX za besedo PRVDENS b 'o njegovega vladanja in bi torej bilo staviti portret v 1. 1573. — O pristnosti sliKe pa nisem prepričan.
Št. 3. Podevinova slika predstavlja — ako je tradicija točna, da je to b r i ž i n s k i škof — brez vsakega dvoma Ivana Frana E c k e r j a von K a e p f i n g , ki je škofoval v Freisingu od 1695 do 1727. — Bolje bi bilo označiti upodobljenčevo lasuljo kot »temno«-, ne črno.
St. 4. predstavlja nekega barona A p -fnltrerna, ok. 1730—liMO; dosedaj se mi ni še posrečilo, da doženem natančno pred-imek in življenjske podatke o tem možu; domnevani, da je bil posestnik na Grmnčah. Obrnjen je v 'i prof. w. d. Rudeči plašč je pozneje prislikan.
št. 5. Napis pod podobo Ane K. pl. Schel-lenburgove se glasi tako: QVAE TIBI CJVAM CEKNIS PRAEFIGITVR: /EXTIMA NOBIS INTIMA FVNDATR1X: / RED D IT V R ATQVE PARENS : I FRANC1S-CVS CLAVSTIUJM PER TE : / VIRGO Vlt-SULA SEDEM POSSIDET. I VNDE TVAS NACTA REPONIS OPES II AT QVQ F0EN0. RE A IS : PRO VNO CENTENO / PRL11EN-DES SIC INOPES DITO VT I DITIOR 1NDE LITEM : PERGE INOPVM / ESSE PAKENS. ETTVNC DIFFIDITO / 80RTI CVM DOMINI DEXTRAE. MAX / IMA DEFVERIT. - Portret je pendnnt št. 7; to bi bilo dobro, dn se ornem v razstavnem katalogu.
(Duiit sledi.)
Dnevne novice.
Vabilo na naročilo.
S 1. oktobrom se pričenja novo in zadnje Četrtletje t. 1. Tem povodom vabimo cenjene naročnike, ki jim s tem dnem poteče naročnina, da jo obnove najkasneje do 15. oktobra. S pravočasno obnovitvijo se izognejo neljubim posledicam ustavljanja.
Obenem prosimo vse cenjene somišljenike širom Slovenije, da opozore na naš dnevnik svoje prijatelje in znance, ki radi poletnega dela niso utegnili čitati vsakdanje izdaje. Še bolj ustregli pa bodo naši prijatelji, ce mesto njih kar sami naroče »Slovenca« ali pa nam vsaj pošljejo njih naslove, da jim pričnemo pošiljati časopis na ogled. Potrebne nabiralne pole ter poštne položnice dopošlje-mo vsakomur na zahtevo.
»Slovencc« z nedeljsko prilogo »Ilustri-rani Slovencc« velja za vse kraje v državi za «n mesec . Din 20.— za četrtletje . . Din 60,—
ka izdaja volja četrtletno 15 Din.
Uprava »Slovcnca«. ♦ * *
Časnikarski kongres v Skoplju je v pondeljek končal svoje delo. Ob 11 se je vršila v Prosvetnem domu seja. Predsednik Kovačič je predlagal, da se izvoli odsek časnikarjev, ki naj poleži vence na grob francoskih, srbskih in angleških vojakov v Skoplju. Nato so se vršile volitve. Za predsednika je izvoljen Kreši-mir Kovačič. Prvi podpredsednik Miloje Sokič, drugi Stanko Virant, I. tajnik Gjoka Vildovič, drugi Krznarič, blagajnik Momčilo Ivanič, odborniki Stepo Kobasica, Podvarski in Smodej. Nato je govoril Milkovič, ki je poročal o tiskovnem zakonu. Zahteval je pomilostitev obsojenih in kaznovanih časnikarjev. O tem vprašanju so bile sprejete resolucije, v katerih se zahteva od vlade, da mesto sedanjega tiskovnega zakona sklene nov zakon, ki bo odgovarjal duhu modernega časa in da pri njem sodelujejo tudi časnikarji. Nato je poročal o zavarovanju časnikarjev. Minister Srskič je izjavil, da se bo v najkrajšem času sklicala anketa o tem vprašanju. Končno je Sokič poročal o časnikarski pokojnini in o pravilniku, ki je že izdelan. Po tem pravilniku bi se moral vsak Časnikar zavarovati za 50.000 Din, katera vsota bi se mu po 30 letih izplačala. Za slučaj smrti pred 30 leti bi se vsota izplačala vdovi in otrokom.
Rominiscenca. Prejeli smo: Ko so mi preteklo nedeljo samostojneži poslali »Kmetski list«, sem se spomnil, kako je g. Pucelj pred časom govoril na shodu o nekem kaplanu, ki je potegnil denar in šel v gostilno ter tam ponujal samostojnežem za pijačo. Ti se pa menda niso veliko zanj menili. Sedaj se je pa zaobrnilo. Sedaj pa mi kaplani nimamo denar-ia, pa samosiojueži za nami tiščijo.
Kaplan.
Črmošnjice na Dol. Dne 8. septembra 1.1. se je pri nas vršila velika slovesnost. Gospod prošt K. Čerin iz Novega mesta je ta dan blagoslovil prenovljen veliki oltar, kateri je sedaj res kras in dika stari črmošnjiški farni cerkvi. Preslikanje oltarjev in kipov je delo kiparskega mojstra g. Vodnika iz Novega mesta, katero ni samo na zunaj lepo, umetniško, ampak tudi temeljito in solidno. Popoldne na praznik je g. prošt v izredno veselje Marijinih hčera sprejel 10 novih članic v Mar. družbo. — Bliža se že trgatev. A zaradi dolgotrajnega deževja zlasti v začetku septembra bo treba počakati še nekaj dni. — Prejšnji kaplan g. Lunder Al. je odšel na svoje novo službeno mesto za kaplana v Črnomelj. Na njegovo mesto pa je prišel novi kaplan g. Janko Oražem.
Izjava. V uvodnem članku »Kdo so narodni izdajalci« v našem listu od 4. februarja t L je bil proti g. Antonu E k a r j u, časnikarju v Trstu, izrečen očitek, da je prejel neko vsoto v svrho organizacije časnikarske kampanje proti Jadranski banki v Trstu. Uve-rili smo se, da je bil ta očitek neosnovan in da je temeljil na napačni informaciji, kar s tem radevolje popravljamo. Istotako resnici na ljubo ugotavljamo, da trditev v dopisu iz Trbovelj v našem listu od 26. marca t. 1., da se je nekega pretepa v Goropevškovi gostilni udeležil tudi g. gerent, ne odgovarja destvom. Dotični pretep se sploh ni vršil v Goropevškovi, ampak v neki drugi gostilni. Netočna |e tudi opomba v istem dopisu, da je g. Go-ropevšek pri njem zaplenjeno orožje pro-lajal.
Popisovanje invalidov. Po odredbi ministrstva za socialno politiko v Belgradu se vrše po celi Sloveniji popisovanja vojnih invalidov. Baje se vrši popisovanje v svrho statističnih podatkov za bodoči invalidski zakon. Opozarjamo vse vojne invalide, da se pravočasno prijavijo. Ponekod vrše popisovanje občine, po večini pa okrajna glavarstva, v avtonomnih mestih pa magistrat. Ker je v nekaterih krajih zelo slabo objavljeno, naj invalidi opozore drug drugega, da kdo vsled nevednosti ne izostane. V nekaterih krajih se pojavlja razburjenje, ker oblasti pobirajo invalidske dokumente. Opozarjamo, da morajo invalidi svoje dokumente samo pokazati, nihče pa jih ne sme vzeti, posebno invalidskih uverenj ne. — Izvrševalni odbor.
»Otroka kapitana Granta« je zelo zanimiv roman »Slovenčovega« podlistka. V" njem beremo, s kakšnim naporom so potovali škotski junaki preko širnih argentinskih uanip.
Kako vse drugače bi jim Slo, da so imeli — Fordov avtomobil! Seveda ga takrat ni bilo tako lahko dobiti kot danes, ko ga dobiš za 10 Din, če kupiš srečno srečko »Dijaškega podpor, društva«. Za drugih 10 Din pa lahko na isti način dobiš konja, ki je za las podoben Tavki, iskremu in neprekosljivemu konjiču indijanca Talkava. Poizkusil
Maturantom gimnarij in realk it 1. 1900! Samoobsebi umljivo so tovariši iz bivše Štajerske, Koroške, Primorskega, Istre, Hrvatske, Dalmacije, Bosne, Hercegovine in kraljevine Srbije, s katerimi smo se leta 1900 prvič sestali v Zagrebu, dobrodošli pri slavljenju 25 letnice naše mature dne 6. oktobra 1925 na Bledu. Radi naročila skupnega kosila za vsakega posameznika vabim, da se vsaj do 3. oktobra z dopisnico prijavi na naslov Lju-devit Klobčič, okrajni glavar v Ljubljani.
Vpisovanje na zagrebški univerzi je od 1. do 9. oktobra Prošnje za oba doma so že rešene, menza se odpre 15. oktobra.
Glavni odbor Z. S. V. javlja svojim članom: Vojni tovariši! Kadarkoli zapoje pri Go-spej sveti zvon, tedaj se dvigne na tisočerih nevidnih krilih glas in gre preko Korotana, gre ter toži, moli, prosi, upa: »Najdov bi jo še mamico mojo, — pa b' spevlov spet: haji, hajo!« — Tovariši! Moli akord druge kitice te znane pesmi: »vse drugače je, ni več mamice« se mora prej ali slej spremeniti v radostni sozvok gosposvetskih zvonov, ki naj javijo ne poslednje ure, marveč uro vstajenja našemu Korotanu. »Najdov bi jo še« le z našo pomočjo bratje! Zato na plan! Jugoslovanska Matica Vas kliče! Kjerkoli bo prirejala Koroški dan, tovariši iz vojne, radevolje sodelujte, pomagajte. Prvikrat Vam Vaš centralni odbor naravnost veleva: če drugače ne, vsaj udeležite se vsi do zadnjega moža vsepovsod prireditve koroškega dne 10. oktobra in dejansko pomagajte, da čimpreje najde Korotan mamico svojo: skupno Jugoslavijo, milo nam Slovenijo!
Rezervni častniki, ki so bili letos na vajah ter so že ali pa še bodo vložili na pristojna vojaška oblastva prošnje glede ureditve gmotnih vprašanj, naj nemudoma pošljejo prepis prošnje na podpisani naslov. Nadalje se vsi ti rezervni častniki naprošajo, da pred-lože pododboru kratek opis vseh neskladnosti, v kolikor so se dogajale ob prilikah, ki so z vajo v zvezi. Uprava pododbora bo vse te podatke uredila ter ž njimi podprla svojo akcijo za izvedbo resolucij, ki so bile sprejete na izrednem zboru dne 15. septembra 19-!5.
—	Udruženje rezervnih oficira i ratnika, pododbor Ljubljana (poštni predal).
Otvoritev telefonskega prometa Rogatec— Gradec—Dunaj. Po razpisu poštnega ministrstva št. 45.719 z dne 11. avgusta t. 1. je bil v sporazumu z avstrijsko upravo dne 16. avgusta t. 1. otvorjen telefonski promet Rogatec— Gradec—Dunaj. Promet se vrši čez Maribor in ni omejen. — Pristojbine za navadno govorilno enoto v prometu Rogatec—Gradec— je 2 zlata franka ali SO dinarjev, v prometu Rogatec—Dunaj pa 2.50 zl. fr. ali 37.50 Din. Pristojbina za navadno pozivnico je na obe strani 1 zlat frank ali 15 Din. Za nujne pogovore in pozivnice se zviša pristojbina, ki se mora plačati za enoto navadnega pogovora ali za navadno pozivnico, na trikratni znesek.
Čekovna vplačila na položnice inozemskih imetnikov računa niso več omejena. — Ravnateljstvo podružnice poštne hranilnice v Ljubljani naznanja, da je finančno ministrstvo z odredbo št. 21.310 z dne 25. avgusta 1925 preklicalo dosedanje omejitve vplačil na čekovne položnice inozemskih imetnikov računa. Odsihmal sprejemajo pošte vplačila na položnice inozemskih imetnikov računa brez vsakršne omejitve zneska.
Izkušnje in napredovanje poštnih pripravnikov II. kat. Ministrstvo za pošto in br-zojav je izdalo odlok št. 30.184 z dne 2. julija 1925. Odlok se glasi: Na poročilo št. 16.680 z dne 11. maja t. 1. o napredovanju pripravnikov II. kategorije iz 5. v 4. skupino naznanja ministrstvo poštnemu ravnateljstvu, da ne more glede na določbo čl. 54 zakona o uradnikih nobenega pripravnika brez državne strokovne izkušnje pomakniti v skupino, za katero je laka izkušnja po zakonu predpisana.
Drobiž pri železniških blagajnah. Minister za promet je izdal odlok, v katerem omenja, da je zvedel, da nekateri blagajniki in blagajničarke na železniških postajah potnikom ne vračajo polnih zneskov, kakor bi jih morali, ampak da majhne zneske radi pridržujejo z izgovorom, da nimajo drobiža. Z ozirom na ta nedostatek ukazuje minister, da morajo imeti vse blagajne vedno dovolj drobiža na razpolago za menjavanje. Potniki, ki bi se jim godila krivica, naj se pritožijo pri postajenačelniku ali pa pri železniškem ravnateljstvu. Krivci bodo strogo kaznovani.
Za vojne invalide. Kmečki zakonski par, če mogoče brez otrok, dobi zaposlenje na graščini proti primernemu plačilu v gotovini in deputatu. Zaposlenje je trajno, reflektira se le na ljudi neomadeževane preteklosti in trezne. Ponudbe invalidov je do konca tega mesca poslati na Udruženje vojnih invalidov.
—	Izvrševalni odbor v Ljubljani.
»Rubikopf« na deželi. V mestih nadaljuje moda »bubikopfa« svojo zmagoslavno pot in dela hudo konkurenco 1 meter 60 centimetrov dolgim ženskim lasem, ki zrastejo baje
po uporabi znane Csillagove pomade. Na deželi so pa ljudje bolj starokopitni, a vendar se že tudi na deželi pokaže ponekod kakšna ostrižena ženska glava. V nekem kraju so pa ljudje prišli na prav izvirno misel, da bi odvrnili ženske od nove mode. Naprosili so neko staro revo, ki se je preživljala z vrtenjem lajne, naj si da postriči lase a la »bubikopfa. Ostanek so ji lepo skravžljali in ji privezali preko čela in kratkih las pisan trak in taka je morala iti proti dobri nagradi z lajno od vasi do vasi. Pravijo, da si vsled raznih krepkih opazk o novi modi v tistem kraju nobena kmečka ženska ni dala več popačiti svoje glave z modo »bubikopf«.
»Katica«, pravi gospa služkinji, danes imamo veliko perila, da mi ne rabiš drugega mila kot »Gazela«.
— Bluze najnovejše priporoča tvrdka Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg. 1447
.Voiko' goranilra
da so njeni čevlji brez papirja! — »VOIKA« Ljubljana (naspr. Mestnega doma.	6610
Iz Ljubljane.
Fran Vedrnjak — sedemdesetletnik. V
krogu svoje rodbine obhaja dane3 svojo 70-letnico dvorni svetnik g. Fran Vedernjak, predsednik pokojninskega zavoda za nameščence v Sloveniji in v Dalmaciji. Rodom je iz Ptuja. Po končanih študijah je stopil v sod-nijsko službo in je služboval najprej v Ljutomeru, pozneje pa v Idriji in v Ljubljani, kjer je postal leta 1920 dvorni svetnik pri deželnem sodišču. V svoji službi je bil vedno strogo pravičen in objektiven, v narodnem oziru pa vedno neupogljiv in zaveden Slovenec, kar mu je bivša avstrijska vlada hudo zamerila zlasti v znanem procesu zaradi septembrskih dogodkov v Ljubljani. V vseh krogih, kjer ga poznajo, pa uživa slavljenec visoko spoštovanje in iskrene simpatije. Naj preživi v krogu svoje rodbine še mnogo srečnih in zadovoljnih let!
Rop v šentpeterski cerkvi. Včeraj zjutraj se je raznesla po šentpeterski fari in kmalu po celem mestu novica, da se je izvršil v šentpeterski cerkvi predrzen cerkveni rop. Vlomljeno je bilo namreč v tabernakelj. Tat je odnesel iz tabernaklja monštranco in ciborij. Monštranca je bila medena in pozlačena, lu-nula zlata, ciborij pa srebrn. Oboje cenijo na 6000 Din. Vlomilec je s silo potrgal naboje pri vratcih tabernaklja in jih je na ta način skoro popolnoma snel. Hostije, ki so bile v ciboriju, in tudi veliko hostijo iz monštrance, je ropar raztresel po tabernaklju. Kako je bil rop izvršen, ni do sedaj še prav nič pojasnjeno. Najbolj verjetno je. da se je ropar že zvečer skril v cerkvi in pustil, da ga je cerkve-nik zaprl. Ponoči je imel ropar dovolj časa, da je izvršil vlom in počakal dneva, ko so se zopet vrata odprla. Cerkovnik, ki je tatvino prvi opazil in je bil tudi takoj zaslišan, je izpovedal, da je vsa cerkvena vrata kot običajno vsak večer tudi tisti dan ob določenem času v redu zaklenil. Ko je prišel zjutraj okoli pete ure zopet v cerkev, je našel vsa vrata popolnoma v redu zaklenjena in ni niti najmanj mislil na kak zločin. Pozvonil je kot običajno dan, nato pa je šel k oltarju, kjer je takoj opazil vlomljena vrata v tabernakelj in pa tatvino monštrance in ciborija. Kakih drugih sledi o tatvini niso našli.
Učne tečaje priredi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani tudi letos. Pričetek začetkom oktobra. Poučevalo se bo: srbohrvaščina, nemščina, italijanščina, knjigovodstvo, ev. stenografija. Knjigovodstvo se namerava poučevati posebej za začetnike — trgovske pomočnike in prodajalke. Prijave vsak dan od 6 do 7 zvečer v pisarni Gradišče 17, I. nadstr. — Odbor.
Hitro je pomagalo. Zadnjič rmo opozorili, da so izložbena okna prodajalne mestne elektrarne v bivši Galetovi hiši v večernih urah nerazsvetljena. Danes pa z zadovoljstvom ugotavljamo, da so naše besede zalegle, kajti bajna razsvetljava ožarja lične razstavljene predmete ne samo v izložbenih oknih, temveč tudi v notranjščini prodajalne.
Podružnica vojnih invalidov, vdov in sirot priredi v soboto 3. oktobra ob pol 8 zvečer vinsko trgatev v restavraciji g. Mikliča v Kolodvorski ulici. Opozarjamo, da se bo trgalo pristno dalmatinsko grozdje, došlo iz Splita. Obeta se lepa in prijetna zabava.
Umrli so: Marija Zaletel, posestnikova novorojenka. poldrugo uro. — Fran Caharija, kamnosekov sin, 5 let. — Marija Tavčar, ko-larjeva žena, 63 let. — Anton Zaletel, posestnikov novorojenec, 15 ur.
Tatvina briljanta. Zasebnemu uradniku Ivanu Kovaču je bil ukraden iz pisarne podjetja »Material« na Dunajski cesti iz obeska verižice na žepni uri 2000 Din vreden bri-ljant. Briljant je brušen v velikosti 4 mm v premeru.
Neprevidna voznka. Anton Bizjal«, posestnik iz Bizovika, je tako naglo in neprevidno vozil po Poljanski cesti, da je povozil 6 letno dekletce Angelo Rojšek in jo poškodoval. — Na Frančiškanskem mostu je pa trgovski sluga Josip Perne podrl z vozom kolesarja Antona Friškovca, ki je pri padcu zadobil lažje poškodbe.
Nekdanja Škofova vin*1'« klet loči pristen dalmatinski mošt.
Iz štajerske.
Izvor vina v Avstrijo se je Že pričel Kupci, ki se izkažejo z uvoznim dovoljen jen: štajerske namestnije ter graške trgovske le obrtne zbornice, lahko uvažajo vino iz Slovenije v Avstrijo. V trgovinski pogodbi je določeno, da se sme uvažati vino v Avstrvj^ samo iz Slovenije (besedilo pravi »Depart<y ment Maribor in Ljubljana«).
Požari v mariborski okolici. V Kamnid pri Mariboru se od lani naprej ponavljajo požari drug za drugim. V takozvani Kamniški grabi, ki vodi iz Kammice proti Sv. Križu, so bili tekom enega leta po požaru prizadeti že domalega vsi posestniki. Sumi se, da zažiga hudobna roka. V noči od 27. na 28. septembra je zopet izbruhnil v tej dolinici blizu kamniške župne cerkve velik požar in sicer pri posestniku Pelclu. Ogenj se je strahovito hiitro razširil. Cela hiša je bila mahoma v ognju. Rešiti se ni dalo skoro nič. Zgorela je vsa krma in ves živež razun koruze in fižola. Tudi perutnina in svinje so postale žrtev plamena. Na lice mesta so sticer dokaj hitro prihitele požarne brambe iz Kamnice, Maribora in Studencev, a goreče biše niso mogli rešiti, škoda znaša nad 100.000 dinarjev, a zavarovan je Ml Pelcl samo za 5000 K. Požigalec, ki je zažgal Pelclu, je gotovo imel svojo hudobno roko tudi pri požaru posestnikov Moškon in Poldinek. Orožništvo skrbno zasleduje storilca in upamo, da bo ta hudobnež prejalislej padel pravici v roke.
Proti odebelosti deluje s kolosalnim vspehom
samo Vilfanov čaj, Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb,lllca 204
IZ MARIBORA.
Mariborska jesen ...
(Premišljevanje s pretekle nedelje.)
V jesenskih dneh, deževnih, dolgoča«« nih ... zakaj ne bi vzel tudd jaz :sJutro« v roke, zlasti ko je ta nedelja tipdčen uvod v globino oktobrskih in novembrskih dni? Od sprehoda nisem profitiral drugega kot blato na čevljih in roso na obleki, od »Jutra« pa, in v tem ozi.ru mu gre vsa čast in slava!
Kot kulturnega delavca me je prevzela novost, nov način liberalne kritike ob čitanju »Jutrovec ocene Zbašnikovih »Žrtev«. Prepričan o tem, da se Zbašnik zaveda, da mu je tudi pri pobijanju »klerikalizma« osebna svoboda po ustavi zajamčena in o hvali »Jutra« za to njegovo delo, »ki je dobro zadelo vse bistvo, vso nemoralnost klerikalizma«, sem pustil brez interesa delo in oceno. Novosti sem se naučil šele iz konca, da je delo vzvišeno nad vsako strankarijo, le da je opredeljeno bolj »napredno« — Tako torej! Je in ni! Zavzel sem se sedaj za delo in oceno in neizmerna škoda bo, če se oboje ne da v čitanke današnjih depolitiziranih šol.
Mene zanimajo tudi društva kot vsakega Slovenca v Mariboru; se vsaj lahko prekljaš, katerih je več, lahko z užitkom prebiraš koš dopisov, katera vrla dama in gospodična (pardon: sestra se je pri narodno-napredni prireditvi izkazala najbolj, še slajši užitek pa imam, če mi dajo priliko poslušati, kako ofi-ci,jelen organ sam govori, zlasti če se pripravlja na nov pohod proti »klerikalizmu« in to strogo na »nadstrankarskii« podlagi — Zvezi kulturnih društev —, katero bodo rodili v nekaj dneh, ko napoči nedelja, prva v mesecu oktobru. In če jim poveš, kar sami pravijo, da je to šola za razširjevalce svobodomisel-stva med ljudstvom, je ta skromna, resnična konstatacija »pavšalna in zlobna kritika!« Torej zopet novost! Kaj ste torej, gospodje: »Klerikalci« ali ne — svobodomiselci ali ne? Naprednjaki — nazadnjaki — v listih in drugače? »Eklaret uns. die Herren der Professur, diesen Zvviespalt demokratiseher Natur!«
Pa da ne zapustimo še kulturnega polja! »Jutro« post festum — razdelitve podpor društvom od strani mestne občine — krepko konstntira: tu je igrala glavno vlogo politika! Zakaj? Razlog ima takoj: ker so dobila podporo tudi »klerikalna« društva! Eto: Člen 9. poslovnika za postopanje zastopnikom narodnega bloka, sprejet od vseh zastopnikov, pravi ludi >Jutru«: koalirane stranke se bodo glede svojih nepolitičnih društev in organizacij v občini medsebojno podpirale. Ne samo to! Pri glasovanju glede teh podpor raznim društvom so gg. demokratje-občinski očetje odšli iz dvorane, tako da so »klerikalci« in ostali del bloka sami izglasovali podpore tudi demokratskim društvom! še več! Skupno z njihovo »Ljudsko knjižnico« so dobili še več podpore kot nvi! Zdaj pa razumi, če moreš, >da je tu igrala glavno vlogo politika!«
Ker je jesenska nedelja, me je slednjič zanimalo tudi nedeljsko »Jutro«. In tu me je presenetila bistroet dokazov, s katerimi se kvalificirajo mariborske glave pri prosvetni upravi. Novi nadzornik za srednje in strokovne šole g. Pečovnik kratkomalo nitna kvalifikacije za lo mesto! In če se oziraš po premi-sah, ki naj bi utemeljile ta drzen sklep, jih najdeš v prejšnjih stavkih. G. nadzornik Pečovnik je kandidiral na Davidovičevi listi, razdvojil je uradništvo, da je bil izvoljen samo dr. Pivko, ki ima sam preveč dela, če bi bila izvoljena pa dva, bi ga imel manj! Iz uvodnih lamentacij pa še posnamemo, da ja vzrok tudi ta, ker je moral oditi nazaj v Celje g. profesor Mravljak, »dasi je imel v Mariboru
samo eno sobo in se preživljal ob gostilniški branik Tu torej ne pride v poštev, da je gospod profesor PeČovnik znan kot eden najboljših profesorjev Slovenije, bil kandidat za profesorsko mesto fizika na ljublj. vseučilišču, če bi bil dobil dopust v svrho študiranja v inozemstvu, kar mu ob pomanjkanju profesorjev tedaj ni bilo mogoče — nič tega, ampak le to je merodajno za kvalifikacijo, da je kandidiral na drugi listi kot SDS — in da je moral oditi g. Mravljak, »čeprav je imel v Mariboru le eno sobo in se preživljal ob gostilniški hrani —«
Lepšega obraza nam o njihovi kulturno-šolski politiki ni podalo še nobeno njihovo ogledalo, niti ni bil bolj odkrit njihov pristaš, ko je v njihovem glasilu pisal, ko je njegova stranka zletela iz vlade, da je prišel čas, da se uradništvo ne preganja! Erklaret...
Strankaretva torej ni — odnosno so ga začeli pobijati pri nas naši demokratje. Zaupljivo torej gledamo v novo marčno dobo leta 1848, ko bomo skupno s »Celjskimi Slovenskimi Novinami« povedali zadovoljno »Kranjcem«:
Kak srečni smo nti brati, In schoner Steiermark! Nam hudga ni se bati, Die Einheit macht uns stark!
—ar.
V Belgrad je odpotoval dne 29. sept. z oeputaaijo železničarjev in upokojencev narodni poslanec Fr. Žebot. Deputacija bo v finančnem, prometnem in nekaterih drugih ministrstvih izročila posebne spomenice v protest proti krivicam, ki se godijo posameznim vrstam železničarjev in upokojencev.
CRITZNER in FENIKS KOLESA
ti Šivalni stroji edino elegantni, najtrpežnejši, zato
tudi najcenejši samo pri
JOS. PETELINC-U,
poleg Prešernovega spomenika, Ljubljana.
IZ TRBOVELJ. Rudarski upokojenci.
2e pred vojno je dobil rudar pri polnih službenih letih tako malenkostno pokojnino, cia ob njej ni mogel živeti. In ti upokojenci so primorani še danes živeti z isto penzijo avstrijske denarne vrednosti. Dobi razun te penzije ki se mesečno suče od osem do trideset kron, še pokojninsko doklado od pokojninskega sklada iz Ljubljane, šeststo kron, če nima mesečnih dohodkov, dvestopetdeset dinarjev.
Vse prošnje so bile do danes zaman. Nihče se ne briga za te uboge rudarje-upoko-jence. Starčki v visokih letih so primorani hoditi dnevno na svoja jim odkazana mesta, da se prežive in dobe svoj premog.
Veliko upanja so imeli ti upokojenci, ko so čuli, da se hoče novi pravilnik bratovskih skladnic urediti tudi na ta način, da bode rudarjem, upokojenim pred 1. januarjem t. 1., pomagano. Sklenjeno je bilo meseca aprila na rudarskem glavarstvu v Ljubljani, da se pen-zija poviša od vsake krone po sedemnajst dinarjev. Pozneje se je stvar zasukala, da dobi stari upokojenec samo dve tretjini od vsote, ki pripada novemu upokojencu.
Pravtihlik, ki bi moral biti, kakor se je upokojence tolažilo, potrjen že do 1. julija, še do danes leži bojda na ministrstvu za šume in rude. Rudarji, ki 60 upokojeni po 1. januarju t. 1., vže dobivajo penzijo po novem pravilniku, le slabotni starčki morajo še čakati.
Gospodje pri rudarskem glavarstvu, pri pokojninskem skladu, vprašamo vas, ali ni tu mogoče od pomagati? Ali ni mogoče, dokleT se ne potrdi pravilnik bratovske skladnice, da se diferenca med starim in novim pravilnikom izplača iz pokojninskega sklada v Ljubljani? Vsaj čujemo, da je blagajna močna 12 miljonov dinarjev in ta denar itak pripade po potrditvi pravilnika bratovskim sklad-nicam.
Tu je treba nujne pomoči. Prepričani smo, da bodo merodajna mesta pokazala toliko socialnega čuta, da se odpomore bedi staro-upokojencev.	Rudar.
Ljubite!ji fotografije!
Prva slovenska učna knjiga
»KAKO SE NAUČIŠ FOTOGRAFIRATI«
3T JE PRAVKAR IZŠLA I -»C
V	vsaki knjigarni.	Cena 9 Din.
Iz ostale Jugoslavije.
Protestno zborovanje zaradi ukinitve ženskega samostanskega učiteljišča v Sarajevu.
V	veliko dvorano »Trebevič« so sklicali predvčerajšnjim protestni shod proti ukinitvi samostanskega ženskega učiteljišča pri Sv. Jožefu. Protestno zborovanje je sklicalo društvo »Hrvatska žena«. Na shod pa niso prišle samo žene, ampak tudi veliko število mož, zlasti intelektualcev. Glavna govornica je bila gospa Trubelka, ki je povedala med drugim, da je ta zavod vzgojil doslej že nad 1400 sposobnih učiteljie in da zavod še nikdar ni prekršil nobenega zakonskega predpisa. Šolo je obiskovalo tudi veliko število nekatoliških de-
klet, zlasti muslimank, ld so zavodu Se danes hvaležne za svojo vzgojo. Govorili so še dr. Ivo Pavičič in odvetnik dr. Stipančič, nakar je upokojeni gimnazijski ravnatelj Mijo Poljak prečital protestno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
Zagrebško pevsko društvo »Kolo« v Curihu. Pevci društva »Kolo« so srečno prišli v Curih. Na kolodvoru jih je pozdravil naš generalni konzul g. Schwarz, ki je rodom iz Zagreba. V imenu curiškega »M&nnergesangs-vereina« je zagrebške pevce pozdravil prof. Foerster. Takoj po svojem prihodu so pevci odšli na oddajno radio-postajo, kjer so dali svoj prvi koncert. Koncert so slišali tudi v Zagrebu na sprejemnih radio-postajah okoli 8.20 zvečer. Sodeloval je tudi curiški orkester, ki je proizvajal venec hrvatskih narodnih pesmi. »Kolaši« so zapeli najprej pesmico »Ja ne vidim plavu«, nato »Što nam radi onaj dido stari« in končno »Pod pendžeri«. Po vsaki pesmi se je slišalo burno ploskanje.
Za ustanovitev posebne »oblasti« se potegujejo v Požegi. Novo okrožje bi štelo 300 tisoč prebivalcev. Mestni zastop v Požegi bo to vprašanje sprožil na svoji prvi prihodnji seji.
Dve kavarni t Zagrebu zaprti. Mestna tržna oblast v Zagrebu je zaprla kavarno »Cor-so« na Ilici in »Veliko kavarno« na Jelači-čevem trgu, ker se lastniki niso hoteli držati uradno določenih cen. Policija je kavarniške prostore zapečatila, lastnikom pa je tržno nadzorstvo odvzelo koncesije.
Težka eksplozija ▼ Zagrebu. Za mestno klavnico v Zagrebu se razprostira velik prostor, kamor že leta in leta odkladajo razne smeti in odpadke. Po teh kupih odpadkov stikajo jako radi revni otroci, da staknejo kakšno še uporabno stvar. Predvčerajšnjim sta brskala po raznih kupih tudi ljudskošolska učenca Stjepan Petrinec in Stjepan Žnidarič. Mali Petrinec je našel na kupu smeti staro francosko ročno granato. Poklical je svojega tovariša k sebi in oba sta šla v kot dvorišča, kjer je Petrinec pokrov granate odvil in potegnil usodno žico iz granate. Tako i*> bila granata tempirana na 20 sekund in se je po 20 sekundah tudi razpočila. Učinek je bil strahovit. Malega Petrinca je razmesarilo, da ga skoro ni bilo več mogoče spoznati, njegov tovariš pa je težko ranjen na rokah, nogah in na glavi. Silen pok je privabil na lice mesta mnogo ljudi, ki pa niso mogli več pomagati, ker nesreča je bila že tu. Zdravniška komisija je pri Petrincu ugotovila smrt Znida-riča pa so prepeljali v bolnico, a je le malo upanja, da bi okreval.
Samomor v jetnišnici. V kleti jetnišnice v Osjeku se je obesil tast jetniškega paznika Wagnerja, 60 letni Dane Drakulid. Vzrok samomora je težka bolezen, na kateri je trpel Drakulid že mnogo let.
Streha se je udrla na veliki lopi, v kateri so nameravali prirediti v Osjeku lokalno razstavo. Streho so deloma pokrili z opeko, tramovje pa je bilo prešibko in tako se je vse skupaj sesulo.
Občutna carinska kazen. Carinska vrhovna oblast v Belgradu je potrdila kazen, ki jo je naložila novosadska carinarnica tvrdki Adaros v Subotici zaradi napačne carinske deklaracije. Globa znaša 1,375.000 Din.
Prijeti razbojniki. V Mostar je pripeljala močna orožniška patrulja zopet pet tovarišev znanega odmetnika Maje Vujoviča. Vsi so iz vasi Bovča, okraj Gačko. Sumijo, da so are-tiranci glavni junaki Vujovičeve čete.
Okraden samostan. Nadzornik proge med glavnim kolodvorom v Zagrebu in postajo Savo je opazil na progi stati dva fanta, poleg njih pa je ležala velika cula. Nadzorniku sta se fanta zdela sumljiva in poklical je policijo. Pri preiskavi so našli v culi 20 kil kruha, 15 kil masti, novo uro budilko in mnogo vilic, žlic in nožev. Fanta sta priznala, da sta vlomila v samostan usmiljenih sester in ker nista nar!a robenih dragocenosti, sta pač pobrala, kar sta mogla doseči.
Prijet defravdant. V Skoplju so prijeli organi železniške policije Vojislava Saviča, uradnika brodarskega društva iz Belgrada, ki je društvu poneveril 220.000 Din. Izročili so ga belgrajski policiji.
OSTANKE
češkega in angleškega sukna za moške obleke, damske kostume in plašče po 2-50 do 3'20 m dobite po neverjetno nizki ceni, in sicer od 250 dinarjev naprej v razpošiljalnici
JOSIP IVANČIČ — LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 4 (naspr. frančiškanske cerkve). Oglejte si izložbe I	Prepričajte se I
s seljaškimi teorijami. Resničnost pa je drugačna. Tudi seljaški svet mora dobiti stvarno poročilo o dejanskih seljaških razmerah v Sloveniji, da vidi, kako se njegovi interesi ne dajo ščititi z donečimi frazami, nego s stvarnim, praktičnim delom za vsesplošni napredek. čimveč stvarnega dela, čimveč zanimanja bo med nami za razna javna vprašanja, tembolj bo razpadala strankarska demagogija. V politiki bo treba delati in ustvarjati, na podlagi spoznanja sodobne politične znanosti, na neizpremenljivi podlagi nacijonalne in socialne solidarnosti stanov. Stvarno delo pa se bo moralo prešiniti z napredno in nacijonal-no idejo, z željo po modernem napredku! Tudi tu vidimo torej, da brez naprednosti in stvarnosti ni razvoja, ni napredka in ni vsestranske bodočnosti. — Domnevamo, da je »Slov. Narod« gornjo razlago napisal za gospode v njegovem taboru, ki so se morda začeli zanimati za socialna vprašanja. Komu sicer naj bi bil to napisal? Saj je to vendar abeceda, poznana vsakomur, ki je le količkaj kdaj poduhal v sociologijo. Ali pa si je res »Slov. Narod« še-le na 30. septembra 1925 pridobil najprimitivnejših pojmov o socialnih pojavih, kakor jih je ostali svet že pred 100 leti imel, In za stvarno socialno delo se začenja »SI. Narod« navduševati danes, ko je med tem preteklo že 30 let tolikega stvarnega socialnega dela dr. Kreka in drugod povsod po Sloveniji! Najimenitnejša pa je »Narodova« ta, da »mora tudi seljaški svet dobiti stvarno poročilo o dejanskih seljaških razmerah v Sloveniji«. Upamo, da bo »Slov. Narod« tisti, ki bo seljaškemu svetu to stvarno poročilo podal, in da bo to stvarno poročilo dejanske seljaške razmere v Sloveniji temeljiteje osvetlilo nego jih osvetljujejo vse sedanje davčne eksekucije; da mi pričakujemo celo, da se bodo s pomočjo tega stvarne-
ga poročila težke razmere slovenskega kmeti takoj na bolje obrnile. Naš kmet pa bo izpre videl ,da ni dovolj, če on svoje dejanske raz, mere sam najbolje pozna in občuti, ampak d« mu je potrebno k temu še stvarno poročila donečih fraz »Narodovih« člankov. Res, in-teresanten in vsekakor napreden list ta »SI. Narod« in mi se čudimo, kako se morejo najti ljudje, ki trdijo nasprotno.
Učiteljski vestnik.
Prestavljena je gospa Lipovec-Rupret B Unca k Sv. Vidu nad Cerknico. Na njeno mesto pa je prišla Gabrijela Treo, ki je mlajša po službenih letih. Ne vemo, če je prav, da se zakonski ljudje čimdalje narazen prestavljajo in da učiteljica, ki ima več kot 10 službenih let, pride v kraj, ki je od železnice oddaljen 4 ure, učiteljica z dvema službenima letoma pa na mesto ob železnici. Mogoče pa je bila službena potreba.
Občni zbor je imel »Učiteljski konvikt« preteklo nedeljo. Za podeželsko učiteljstvo je važno in razveseljivo to, da je konvikt dobil nov odbor. L. J. in njegovi najbližji somišljeniki niso več izvoljeni. To se tudi nam vidi, da mestni učitelji, ki imajo otroke pri sebi, ne občutijo potrebe konvikta v taki meri kot podeželski učitelji-očetje. Največ zaslug, da je prišlo do te potrebne spremembe v konviktu. ima g. šol. upravitelj Lapajne iz Cerkelj na Gorenjskem. Čestitamo na uspehu!
Namestilni komisiji. Kakor beremo v »Učit. Tovarišu«, smo dobili dve namestilni komisiji, v katero so imenovani L. Jelene in I. Malnarič za osnovne šole, A. Novak za meščanske; sami samostojni demokrati. Učiteljstvo je splošno zoper to, da je bil gospod Jelene, ki je upokojen ravnatelj meščanske šole, imenovan v komisijo za osnovne šole.
las širnega sveta.
Beležke.
O socialnih vprašanjih in stvarnem socialnem delu se je začelo nekaj svitati >Slov. Narodu«, pa piše, da so socialni pojavi kolektivni pojavi, kjer gre za zaposlenost, za produkcijo, za regulacijo življenskih in delovnih razmer itd. Gospodarski proces treba izpopolnjevati ne glede na to, kdo je momentano lastnik in kdo zaposlen delavec ali uradnik. | Tudi v socialnem vprašanju velja beseda o i -zlati sredi«, ki jo treba v borbi različnih stališč vedno in vedno odkrivati, ker ljudem ni dana »objektivna resnica«. Kar velja za delavstvo, bo v kratkem spoznalo tudi naše seljaštvo. Danes se zanj, kakor pred leti za delavstvo, tepejo seljaški demagogi, ki mu obljubljajo nebesa na zemlji in ki ga hranijo
Berlin—Vladivostok v 50 urah.
Načrti za zračno zvezo med Nemčijo in Japonsko so že zelo dozoreli, izdelane so vse podrobnosti in računijo s tem, da bodo s prometom lahko že drugo leto začeli. Čas vožnje med Berlinom in Vladivostokom bo znašal 50 ur; mogoče bo to le z vzpostavitvijo nočnih poletov. Organizacijo tega velikega podjetja vodi nemški Aero-Lloyd in njegova nemško-ru-ska podružnica, ki oskrbuje že obstoječi promet med Berlinom in Moskvo. To črto so dali tudi v bodoče načrte zraven. Glavni opirali-šči zveze Moskva—Vladivostok bosta mesti Omsk in Irkutsk. Načrt gre pa še naprej in je v voznem redu tudi že nadaljevanje iz Vladi-vostoka v Tokio na Japonskem. Pozno zvečer boš odšel iz Berlina, boš v Konigsbergu prestopil, nato v Moskvi in nato v Omsku. V 36 urah boš že v Omsku. Odtod v Irkutsk, središče sibirske trgovine v žitu, zlatu in ko-žuhovini, od tam pa na eno stran v Peking, na drugo pa v Vladivostok in Tokio. Na sibirski progi bodo med omenjenima glavnima točkama uredili še deset drugih aeroplanskih pristanišč, da premostijo velikanske razdalje med Moskvo— Omskom—Irkutskom—Vladivostokom, da dajo zračnemu prometu večjo ren-tabiliteto in da odprejo Sibirijo v večji izmeri svetovnemu gospodarstvu. Šele transsibirska zračna zveza bo omogočila priklopitev Sibirije na gospodarstvo sveta. Sibirija je izredno bogata na zlatu, platini, dragih kamnih, dragoceni kožuhovini, velikanski so ondotni gozdi, neizmerne so množine žita, a za svetovno gospodarstvo je Sibirija danes povečini še terra ineognita. Šele zračna zveza bo evropske trgovce v najkrajšem času pripeljala tja. Zato bodo pa poleg osebnega prometa vpeljali tudi kurirski in blagovni promet, za transport prav dragega blaga, zlasti platine, zlata in dragih kamnov. Podnebni pogoji v Sibiriji so zračnemu prometu prav ugodni; pravijo, da ne bosta niti zima niti noč delala nobenih posebnih ovir. Na črti Konigsberg— Moskva bodo dobila letala snežne sanice. Vsi stroji bodo imeli brezžični brzojav, torej stalno zvezo s pristanišči in orientacijo glede vremena. V letalih bodo kurjene kabine, kurjava bo zračna, toploto bo dajal motor. Naprava bo tako delovala, da bo pri zunanji temperaturi desetih stopenj pod ničlo v kabini 17 stopinj toplote.
Treba bo pa še založiti dosti kapitala, preden se bo zračni promet zares splačal. Dosedaj se še ne in se tudi ne more, dokler ne gre na prav velike razdalje in nam v nasprotju z železniško zvezo ne prihrani prav veliko časa. Na Nemškem na primer živi ves zračni promet še od podpor; četrtino da država, tri četrtine pa dajo mesta, občine in gospodarski krogi, ki jim je veliko na hitrih zvezah. Splačal se bo zračni promet takrat, ko bo postal zares svetoven, in vse delo gre danes v tej smeri.
* • *
Angleški kralj in Mae Donald. Kakor poročajo iz Londona, je angleški kralj nedavno povabil prejšnjega ministrskega predsednika in voditelja Delavske stranke Mac Donalda na odmor koncem tedna (»weckend«) na svoj grad Balmoral na Škotskem. Pri tej priliki je kralj podaril delavskemu voditelju krasno vezan izvod zgodovine gradu BalmoraL
Šestdesettisoč romarjev v Lourtlcs. Na Malega šmarna dan je prišlo v Lourdes 60.000 božjepotnikov. To je najvišje letos doseženo število. Ves la ogromni promet so ie izvršil «
pomočjo 27 ogromnih posebnih vlakov. Največ božjepotnikov, Iii so obiskali Lourdes na ta veliki Marijini praznik, je bilo s Francoskega; prišlo je pa tudi veliko Italijanov, Portugalcev, Angležev in Švicarjev.
Pomanjkanje zemlje v Rusiji. Prebivalstvo severozahodne Rusije se je od časov revolucije sem zelo pomnožilo; zlasti pa še od časov lakote, ko je ljudstvo iz krajev gladu začelo prihajati na severozahod. Sedaj pa ni nobenega prostora več, zlasti ne v gubemiji Pskov. Samo v tej guberniji je prišlo na oblasti 95.000 prošenj za dodelitev zemlje v okrajih ob Volgi, v Sibiriji ali pa na Daljnjem Vzhodu. Zemlje je tam sicer dosti, a vlada nima denarja za organiziranje velepoteznega izseljevanja.
Stoletnica sveče. Pred par dnevi je pre teklo sto let, odkar je Francoz Chevrenil napravil prvo lojevo svečo. Čeprav danes sveč ne rabimo dosti več, lojevih pa že celo ne, so v pariškem okraju Montparnasse stoletnico vseeno slovesno praznovali. Več slikarjev je priredilo svečanost, ki je sijajno potekla. Velik sprevod galavoz se je pomikal po ulicah, za njimi pa množica kostumiranih ljudi. Videl si med njimi nočnega čuvaja in pa Diogena, ki z laterno v roki išče poštenega človeka.
Posnetek raja. Družba ameriških bogatašev je kupila majhen otoček v skupini Havaji in hoče napraviti na njem popoln posnetek raja, kakor ga nam opisuje sveto pismo. Dostop bo vsakomur prost. Najprvo so naprosili vse odlične osebnosti v deželah okoli Velikega oceana, da podarijo značilna drevesa, ki rastejo v njih deželah. Brat siamskega kralja je osebno na otoku zasadil drevo iz siamske džungle, ki ga doslej znanost še ni klasificirala.
Kralj tatov utonil. Kralja tatov so imenovali v Neapolu 61 letnega Agrippina Cordilla. Imel je na vesti čez 2000 tatvin in je užival med občinstvom nekak junaški sloves. Pri zadnji tatvini je pa v nekem mlinu padel v mla-kužo in je utonil, za »kralja tatov« jako neslavna smrt
Ogromen spomenik Ljeninu bodo postavili v Vladivostoku na nekem hribu v okolici mesta. Ladje, ki plovejo mimo Vladivostoka, bodo videle spomenik že mnogo kilometrov daleč.
Cepljenje proti revmatizmu. Dr. G. Paul, ravnatelj državnega zavoda za cepljenje na Dimaiu, je izročil medicinski družbi referat, v katerem izvaja, da se da revmatizem s cepljenjem ozdraviti. Navaja 600 slučajev, ko je on sam cepil. Cepitev je tudi profilaktična. Zadostujejo tri do štiri injekcije, pa si rev-matizma rešen. Medicinska družba je izročila referat z vsemi prilogami posebnemu odboru, ki mora v kratkem podati tozadevno poročilo.
Deset tisoč godcev je igralo v soboto zvečer v londonski kristalni palači. Praznovali so 25 letnico narodnega praznika godbenikov.
440 tatov naenkrat pred sodiščem. V Hamburgu se je pričel velik proces proti 440 tatovom, ki so od leta 1924 pa do leta 1925 pokradli v hamluirškem pristanišču veliko Število poštnih zabojev, namenjenih v inozemstvo.
Moderni promet. V New Yorku stisne v zadnjem času vsakemu pešcu, ki se ne ravna po prometnih predpisih, policist belo vizitko v roko. Zdi se, kot bi bila to kakšna kazen; a ni, temveč le svarilo varnostne družbe, ki opominja pešce, da je bilo v prvi letošnji polovici samo v New Yorku 900 ljudi od avtomobila do smrti povoženih.
Gosp o darstvo.
Konkurzi v Sloveniji.
V	iTgustu 1925 razglašenih 12 konkurzov. —
V	prvih 8 mesecih t. 1. 61, v privh 8 mesecih
lani suiuo 13.
Ko smo začeli voditi statistiko konkuraov, smo napisali, da je število konkurzov značilno za vsakokratno gospodarsko stanje. Kljub dejstvu, da v ostalih pokrajinah države nimajo te statistike, je vendarle statistika za samo Slovenijo izredno poučna. Vpoštevati je treba, da šteje Slovenija samo nekaj nad milijon prebivalcev. Tako dobe te številke navzlic dejstvu, da so malenkostne, velik pomen.
Po naši statistiki je bilo v prvi polovici t. 1. otvorjenih v Sloveniji 42 konkurzov, od česar jih odpade samo na mesec maj 1925 10.
V	mesecu juliju 1925 je znašalo število konkurzov 7 napram 3 v mesecu juliju lanskega leta. V avgustu t. 1. je število konkurzov naraslo na rekordno višino 12 (v avgustu lani samo 1).
Skupno je bilo v prvih 8 mescih t. 1. razglašenih 61 konkurzov, medtem ko je bilo njih število v istem razdobju lanskega leta samo 19.
Iz tega je razvidno, da je letos število konkurzov trikrat večje kakor lani.
Če upoštevam« dejstvo, da je bilo s prvim aprilom t. 1. v proračunskih dvanajstinah odpravljeno poravnalno postopanje in da je marsikdaj lani namesto konkurza bilo otvorjeno poravnalno postopanje, je ugotoviti v prvih 8 mesecih letos 113 insolvenc (61 konkurzov ter 52 poravnalnih postopanj do 1. aprila t. 1.), v istem času lanskega leta pa samo 17 (19 konkurzov in 52 poravnalnih postopanj).
Ta stal i stika kaže, da so se razmere v Sloveniji od leta 1924 sem znatno poslabšale.
Obtok bankovcev. Od 15. do 22. t. m. se }e zmanjšal obtok bankovcev za 36 in pol milijonov dinarjev, tako da je znašal dne 22. . m. 6.088.2 milijona dinarjev.
Kaj prinaša novi železniški tarif? Iz Zagrebških listov posnemamo, da novi železniški tarif, ki stopi v valjavo dne 1. oktubra t. 1. povišuje prevoznino za žitarice, itazlika je od 100 do 300 dinarjev. »Jutarnji list« poroča, da se pripravljajo gospodarski krogi iz Zagreba in Ljubljane na energično protestno akcijo, ker povišanje prevoznine nikakor ni na mestu. Slovenija bo morala žito torej še dražje plačevati kakor dosedaj.
Elin, d. d. ia električno industrijo. Z Dunaja poročajo, da namerava Elin. d. d. za električno industrijo spremeniti formo svojih v Dubrovniku ležečih električnih naprav v delniško družbo. Tozadevna pogajrnja še niso zaključena, ker še ni ugotovljena višina udeležbe jugoslovanskih interesentov.
Avstrijski pror čun za oktober 1925. Avstrijski prorr un za mesec oktober 1925 določa izdatkov 59 milijonov šilingov, dohodkov pa 61 milijonov šilingov. Upoštevaje vse postavke (investicije itd.) v posebnem proračunu izkazuje celokupen proračun primanjkljaj 6 milijonov šilingov.
Obtok bankovcev v Avstriji. Po izkazu avstrijske Narodne banke z dne 23. septembra t. 1. je znašal obtok bankovcev v Avstriji 756 milijonov šilingov, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu z dne 15. septombra znižanje za 24 milijonov šilingov.
Ogrsko državne, železnice. Proračun ogrskih državnih železnic izkazuje za leto 1925-26 dohodke v višini 3471 mil;jonov Km, izdatkov pa 8399 milijonov Km, tako da je računati na prebitek 72 milijonov papirnatih Km.
Češkoslovaška bo plačala svoje dolgove v
Ameriki. Iz VVashingtona poročajo, da se bodo dne 5. oktobra 11. začela pogajanja glede konsolidacije češkoslovaških vojnih in povojnih dolgov v severnoameriških Združenih državah. Ko bodo pogajanja zaključena, bo Češkoslovaška dobila posojilo 50 milijonov dolarjev, ki bo pokril tretjino češkoslovaških obveznosti napram Ameriki. Poleg tega bodo Čehi porabili posojilo za vzdržavanje stabilizacije češkoslovaške krone. Dne 1. januarja letos začne poslovati tudi češkoslovaška Narodna banka.
Borze.
DENAR.
Dne 29. septembra.
Zn.-rpb. Berlin 18.ft67-lS.467, Budimpešta 7.86—7.96, Itilija 227.36-229.76 (230), London 272.29—274.29 (273.50), Newyork 56.05-56.65 (56.825), Pariz 265—269 (268), Praga 166.25— 168.25 (167.25), Dunaj 7.9025-7.8025 (7.955), Curih 10.85-10.95 (10.89), Amsterdam 22.56-22.76, Bukarešta 28- 29, dolarji 55.30-55.90.
Curih. Belgrad 9.20 (9.20), T>erlin 128.35, Budimpešta 72.60 (72.60), Italija 21 (2112), London 25.1025 (25.10), Newyork 518.05 (518.10), Pariz 24.485 (24.50), Praga 15.35 (15.35\ Dunaj 78 (73), Bruselj 22.60 (22.65), Bukarešta 2.50 (2.52), Sofija 3.75 (3.75), Amsterdam 208.35 (208), Atene 7.475.
Dunaj. Belgrad 12.5425, Kodanj 169.05, London 34.235, Milan 28.64, Newyork 706.75, Pariz 38.42, Varšava 115.75. Valute: Dolarji 710.50, francoski frank 33.40, lira 28,57, dinar 12,52, češkoslovaška krona 20,915.
Praga. Lira 137.50, Zagreb 60.175, Pariz 159.625, London 163.50, Newyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana 7 odst. inv. posojilo 85- 95, vojna odškodnina 378-390, zasla-ni listi 20—25, kom. zadolžnice 20-25, Celjska 201—202, Ljubljanska kreditna 220-210, Merkantilna 100-104, Praštediona 1020--10 tO, Kreditni zavod 175-185, Strojne 122 (den.), Trbovlje 800- 370, Vevče 130 (den.), Nihag 38-40, Stalvbua 165—180.
Zagreb. 7 odst. inv. posojilo 84, vojna odškodnina 380—384, za oktober 388, za november 392, za december 391, Hrv. eskomptna 184—180, Kreditna 136, Hipobanka 72—74, Jugobanka 111 — 112.50, Praštediona 1000—1010, Ljubi ianska kreditna 225, Slavenska 50 - 55, Narodna 5000, Sečerana 540 554, Nihag 38-42, Gutmann 450—46o, Sla-vex 140, Slavonija 53-55, Trbovlje 360—365 Vevče 125.
Dunaj. Donavsko-savsko- jadranska 62.4, Al-
pine 28.39, Kranjska industrijska 37.2, Trbovlje
44.7.	Hrvatska eskomptna 17.1, Leyk,;in 17.1, Jugo-bai.ka 13.6, Hipobanka 8.9, Gutmann 60.7, Mundus
91.8,	Slavonija 6.42.
BLAGO.
Ljubijo na. Les: Bukovi plohi. 35—45—55— 70 mm, od 2.2ij 1.50, fco meja trans. 550 (den.); hrastovi hlodi, od 30 cm naprej, I. in II. vrsta, fco nakladalr i postaja 480 (bi.); bukovo oglje, praška, fco Ljubljana 2 vag., zaklj. 19; bukova drva suha ,1 m dolžine fco nakladalna postaja, tri vag.. zaklj. 17.50. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 265 (d.); koruza sremska, par. Ljubljana 216 (bi.); koruza v storžih, par slov. p taja 75 (bi ); fižol prepe-ličar, fcu Ljubljana 340 (den.); fižol ribničan fco Ljui. >na 300 (den.); fižol aiandolon, fco Ljubljana 260 (den.).
Fr;m Erjavec:

'^no politične
(Dalje.)
Krajevne zaščite so sestavljene iz treh delegatov občinskega odbora, po enega poverjenika vsake vasi (mestnega okraja), učitelja in zastopnika krajevnih humanitarnih društev, njih upravne stroške pa krije dotična občina (§ 13). Krajevne naprave se vzdržujejo s prispevki samoupravnih cdinic, prostovoljnimi prispevki zasebnikov in če treba tudi d.žave (§ IL). Več krajevnih zaščit se lahko združi v 3vrho izvršit e večje zaščitne
■kolje (§ 14). Delovanje pri krajevnih napravah se opira v prvi vrsti na zasebno inicijati-vo ob sodelovanju države in samoupravnih edinic (§ 16), njih ustanavljanje je dolžnost krajevnih zaščit (§ 17), toda stvarja in ukinja jih pokrajinska zaščit« (§ 18). Po možnosti naj deluje v vsakem kraju dečja postaja, ki naj ima te-le naprave (§ 19):
1.	Zavetišče s potrebnimi posteljami za prehajajočo deco in za one, ki jo je treba iz kakršnihkoli razlogov začasno sprejeti;
2.	zavetišče za matere, v katerem se zdravniško pregleduje deca, se dajejo navodila za gojitev dece, prirejajo tečaji itd.;
3.	dečje kopališče in aparat za desinfek-cijo, kjer se uvede po možnosti brezplačno, obvezno in redno kopanje ter desinfekcija stvari;
4.	dečje dnevno zavetišče za otroke, katerih roditelji so na delu. To naj bo združeno z zabaviščem in kuhinjo;
5.	dečje igrališče s pripravami za igranje in telovadbo in ki naj bo pod strokovnim nadzorstvom ;
6.	dečja kuhinja za siromašno deco.
Zakonodajalec želi (§ 22), da se pusti
otroka po možnosti pri lastni rodbini ali vsaj pri sorodnikih, če je to nemogoče, pa vsaj pri kaki drugi pošteni rodbini, zlasti taki brez lastne dece, po možnosti v istem kraju. Pokrajinske in krajevne zaščite naj vodijo sezname takih rodbin (§§ 27 in 35), izročitev in odvzem otroka pa odreja pokrajinska zaščita (§§ 29 in 37), ki sklene v to svrho z rodbino potrebno pismeno pogodbo (§§ 32 in 36). Če ovirajo izpolnitev teh načel gmotni oziri rodbine, jo je treba dem rno podpreti, če pa oni, ki so po državljanskem zakoniku dolžni skrbeti za otroka, a te dolžnosti nočejo izvrševati, jih je treba prisiliti k temu sodr.'; (§ 23). Vsi zaščiteni morajo brezpogojno dovršiti osnovno šolo ter se izučiti v praktičnem poljedelstvu, obrtu ali industrijskem poslu, posebno nadarjeni se pa smejo dajati tudi na višje nauke (§ 33), ne sme se jih pa zaposlovati pri delili, ki bi bila škodljiva fizičnemu ali moralnemu zdravju. Pomoč za deco je redna in izredna ter se daje v denarju in v blagu; i/. državnih sredstev jo odreja pokrajinska zaščita, krajjvna pa le iz svojih sredstev, o obojih pa vodita obe seznamke (§§ 38—49). Vse prošnje glede pomoči, kakor tudi vsa potrdila, dokumenti itd , ki so tičejo zaščite, so oproščeni vseh taks (§ -44).
Kakor vidimo že iz lega kratkega pregleda,' ustvarja ta zakon (izvzemši nekaterih naivnih določb) na videz še dokaj lepo javno mladinsko skrbstvo, le žal, da je ostalo doslej še celo v največji slovenski občini, to je v Ljubljani, da kmečkih občin niti ne omenim ne, zgolj na papirju in kdor pozna naše notranje politične ter upravne razmere v sedanjih okoliščinah tudi za bližnjo prihodn. st ne more pričakovati prav nobenega izboljšanja, kajti nikjer ni nikogar, ki bi se le količkaj brigal tudi za izvrševale zakona. Samostojen in strr.go cent. lis učen mladi sko-skrbstveni aparat, ki ga ta zakon ustvarja, bi oviral v naših razmerah celo pri najl beral-nejšem tolmačenju svobodno kretanje in. udejstvovanje, toda izvršilne naredbe in pravilniki,5 nezadostne dotacije ter nerazumevanje in poslovanje osrednjih vodHnili čini-
4 Razen te-a akona se nanašajo na zaščito mater in dece še nekateri členi (17—29) zakona o zaščiti delavcev z dne 22. II. 1922.
s Doslej sta izšla le mirvstrr.ka odločba z dne 15. VI. 1923, ki priključuje mladinski oddelek pro-tivuo duhu in črkam zakona invalidskemu oddelku ter oravilnik o državnih dečjih domovih z dne 17. III. 1924, ki je za vse tipe tfch lomov enak, kar je popolnoma pogrešeno in določa v § 64 gojence plačevanje, kar se seveda protivi smislu vse zaščito.
teljev onemogoča sploh vsako smotreno skrbstveno delo, zaradi česar je ono danes pri naa dejansko le pesek v oči in naravnost kriči po popolni preureditvi. Zakon so delali, brez najmanjšega ozira na dejanske potrebo in raj* mere posameznih pokrajin, zaradi 6ftsar tudi nima prav nobene zveze z ostalimi »orodnimi zakoni ter prav nič ne loči velikih nient in veleindustrijskih krajev od malih hribovskih občin s pai sto dušami. Skratka: ves zakon visi popolnoma v zraku ter glasno dokazuje vso mizerijo naše zakonodaje in diletantsko nesposobnost naše uprave.
Če hočemo izboljšati te nevzdržne razmere, je temeljita revizija zakona neizbežna in ] sicer v tem smislu, da se nasloni vsa zaščita dece in mladine na občine, za kar dajeta tej melje že domovinski in ubožni zakon, ki sta pri nas še v veljavi, kjer je pa občina premajhna in gospodarsko prešibka, bi se morale ustvariti zveze večih sosednih občin, dočim bi za večje akcije (graditev in vzdrževan nje različnih domov, sirotišnic itd.) prihajali v poštev okraji, glavni nadzorstveni organ, ki bi dajal tudi inicijative ter po potrebi tudi de-jansko pomoč, bi bila pa pokrajina in šele v poslednji vrsti država (ministrstvo za socialno politiko), ki bi se morala razbremeniti prav vseh izvršujočih poslov na polju zaščite, ker jih je pi" naših razmerah nesposobna vršiti ter zato pri sedanji centralistični ureditvi zaščite ubija tudi delo nižjih organov.
(Dalje.)
Narodno tjlecfafšsče v Ljubljani.
D'AlI»ert: Mrtve oči. Siže te opere, ki se vprizori jutri, v četrtek, prvikrat na našem odru, je legendaričen in simboličen ter ga skladatelj obdelava na isti način, kakor ga je vpeljal s svojimi deli v glasbo skladtelj liihard Straus. Opera je pisana v modernem duhu ter je posebno v intonanS-nem oziru zelo težka. Glavna iu najlepša vloga je vloga Mirtokle, soproge rimskega poslanika Arce-zija. Mirtoklo poje gospa Vika Čaleta, Arcezija, ld j jo druga glavna vloga, pa Pavel Ilolodkov. Obe ! vlogi sta izredno težki in visoko dramatični. Na-j deli v glasoo skladatelj Kihard Straus. Opera je pi-| štud'ral kapelnik Niko Štritof, režira višji režiser Osip Šest. Deloma novo opremo sta izvršila gosp. Skrušny in gledališka krojačniea
Dnevna blagajna Narodnega gledališča v Ljubljani je odprla od danes dalje vsak dan od 10 do pol 1 in od 3 do 5 popoldne. Uprava prosi, da si kupi p. n. občinstvo vstopnice za predstave že pri dnevni blagajni tur se s tem :zo^ne navalu pri večerni blagajni, ki postaja v operi od 7 zvečer ia v drami od pol 8 Vstopnice za opero »Mrtve offl«, ki se poje jutri, so od danes naprej v predprodaji pri dnevni blagajni.
Orlovski vestnik.
Vsfm odsekom ljubljanskega okrožja. Lahko«
atletski trening v metanju diska, kopja in skok ob palici ter suvanje krogle se vrši ob ugodnem vremenu v nedeljo 4. oktobra od 9 do 12 dopoldne na Medijatovein dvorišču. Ker bodo na razpolago dobri trenerji, vabim vse brate, ki imajo veselje do uavedenih lalikoatletskih panog, da se čim što-vilneje i; '	Bog živi! — Načelnik.
Naznanila.
Flrali. .i konferenca pri Sv Petru v Ljubljani ima v četrtek 1. oktobra ob 6 zvečer sejo v društvenih prostorih.
Zadruga krojačev, krojačic in sorodnih obrtoi v Ljubljani razglaša, dr je zadružni damski odsek v uporabi zakona o zaščiti delavcev, ki določa d d" 10 urni delovni čas po naravi in teži posla skl& nil, da se v njenem področju delovni čas za dam-..ko krojaško stroko izza dne 1. oktobra 1926 po daljša od 8 na 9 lir dnevno.
Ne pozabite na obsežno vinsko trgatev, ki jo priredi ljubljansko gasilno društvo v nedeljo 4 olo tobra v Mestnem don: . Kdor ie poselil lansko virv sko trgatev tega društva, jo gotovo obiTče tudi letos ter pripelje tudi Svoje znance s seboj.
Vsem premotnim in administrativnim urad« mkom III. kategorije (bivšim prometnikom) dri čolezni" v Sloveniji! Izšel je skrajno nesocialen < mutu. nove pragmatike, katera sc nam hoče usi-liti. Sveta dolžnost vsakega posameznika in nas
Otroka kapitana Granta.
86
(Potovanje okoli sveta.)
FjcancosH spisal Jules Verne. —« Poslovenil A. B.
>0 morje, morje 1 je vzklikal Paganel, to je polje, ki se na njem najuspešnejše udejstvujejo človeške sile, in ladja je pravi nosilec civilizacije! Pomislite, prijatelji. Če bi bila zemeljska kroglja sama suha zemlja, bi v našem stoletju še ne poznali niti tisočine sveta. Glejte kaj je z notranjščino velikih dežel. V sibirskih stepah, na ravninah srednje Azije, v afriških pu-ščavan, v ameriški prerijah, v obširnih avstralskih zemljah, v ledenih tečajnih samotah, ali si upa tja človeška noga? Najdrznejši se jih strašijo, najpogum-nejši poginejo. Ni in ni mogoče. Naša prometna sredstva še ne zadostujejo. Vročina, mraz, bolezni, divjaki, vse to so zaenkrat še nepremagljive ovire. Dvajset milj puščave loči človeka bolj kakor petsto milj vode. Ljudje na eni in na drugi obali so si sosedje, pa tujci, če jih loči le večji gozd. Anglija je soseda Avstraliji, nasprotno pa se zdi, da je Egipt na milijone milj oddaljen od Senegala, da je Peking na na drugi strani sveta kot Petrograd. Dandanes prevoziš morje stokrat laže kot najmanjšo Saharo. Kako lepo je dejal tisti ameriški učenjak, da je morje pobratilo vse dele sveta !<*
'' Za dobo, ko je živel pisatelj našega romana, «o veljale te besede broz pridržka. Nekoliko drugače pn je dandanes, ko se vozijo r avtomobili po puščavi Sahari ln z letni! po ledonlh tečajnih pokrajinah!
Paganel je govoril s takim navdušenjem, da celo vedno nagajivi major ni mogel oporekati tej hvali neizmernega morja. Hi«, če bi bilo treba iskati Har-i-jrin Granta po sedemintridesetem vzporedniku se-**r< i« iTrine, kjer je s k - raj sama celinn, b! ne mogli ii«varuo£a iskanja nib mačeti. Tako im k urauašalo
morje iskalce od eue celine do druge. Dne S. decembra, ob prvem svitu, je vstala iz naročja vatov nova gora.
Bil je otok Amsterdam, ki leži pri 37° 47' južne širine in 77° 24' vzhodne dolžine. Visoki vrh najvišje gore na otoku je v lepem vremenu videti petdeset milj na okoli. Ob osmih zjutraj je bil otok še precej nejasen in zelo podoben otoku Teneriffi.
>In ker je podoben Tenerifi, je pristavil Glenarvan, je podoben tudi Tristanu.
—	Čisto pravilno, je odgovoril Paganel, po tistem znanem pravilu, da sta si dva otoka, podobna tretjemu, podobna tudi med sabo. Pristavim naj še, da je tudi na Amsterdamskih otokih veliko morskih psov in da so bili tudi tu številni Robinzoni.
—	Kaj so povsod Robinzoni? je vprašala gospa Helena.
—	I kako pak,- gospa, je odgovori! Paganel, le malo otokov mi je znanih, ki niso imeli tokih in enakih gostov. Usoda je že zdavnaj pred vašim Danijelom de Foe, ki bo v 'svojem delu živel večno, napisala zgodbo o Robinzonu.
—	Gospod Paganel, je zaprosila Mary Grantova, ali vam smem staviti vprašanje?
—	Dvoje, če hočete, ljuba gospodična, in prav rod vam bom odgovarjal.
—	Ali bi se kaj zelo prestrašili ob misli, da se znajdete luko na lepem čisto sami ua neobljudenem otoku?
—	Jaz, pa prestrašil! je vzkliknil Paganel.
—	O seveda, prijatelj, je dejal major, recite rajo, da je to vaša najprisrčnejša želja!
—	Tega sicer ne boui dejal, je odgovoril zemlje-pisec, vendar pa bi mi bila stvar končno le po godu. Kmalu bi se navadil u« novo življenje. Lovil bi, ribaril, Izbral in uredil udobno zimsko ležišče, za zimo v votlini, poleti na drevesu. Za pridelke bi si naredili shrambo. Skratka, obdelava! bi avui utak.
—	čisto sami?
—	Čisto sam, če bi bilo treba. Sicer pa, kdaj smo sami na sve+>i? Ali si ne moreš dobiti prijateljev med živalmi, udomačiti mladega divjega kozlička, zgovorno papigo, ljubko opico. In če vam usoda pošlje še zvestega tovariša, kakor je poslala Robinzonu 1'etka, kaj vam je treba še več, da ste srečni? Dvoje prijateljev na eni skali, to je že sreča! Recimo na primer major in jaz ...
—	Prisrčna hvala, se je priklonil major, take robinzonske vloge mi kar nič ne prijajo, igral bi jih presneto slabo.
—	Dra^i gospod Paganel, se je vmešala gospa Plelena, vaša domišljija vas je že zopet zanesla na svojih lahkih krilih v deveto deželo. Jaz pa mislim, da je življenje pač vse nekaj drugega kakor pa sanje. Vi mislite samo na tiste izmišljene Robinzone, ki jih je pisatelj udobno posadil na lepo zbran otok, ki narava ž njimi ravna kot z raz.vajenim otrokom. Povsod vidite le svetlo lice stvari.
—	Kako gospn? Ali res mislite, da človek ne bi mogel biti srečen na zapuščenem otoku?
—	Ne verjamem. Človek je ustvarjen za družbo, ne pa za samoto. Samota ne more roditi drugega kot obup. Vprašanje je samo, kdaj. Na začetku najde nesrečnik morda še razvedrila, ko ga tarejo skrbi za vsakdanji kruhek, ko se še spominja, da je komaj rešil dragoceno življenje, ko mu sedanjo skrbi no dajo misliti na prihodnjest. Na začetku mogoče, pravim. Kaj pa potem, ko so zave, da je sam, daleč od s«*bi enakih, brez upanja, da ugleda Se kdaj rodui krov iu svoje drage? K/iko ^a t.je bolest? Njegoš atočii, io je zanj ves svoL Vse človeštvo j« oti sam. in ko se mu približa smrt, straSna smrt v samoti, ali ni to tako kakor smrt zadnjega človeka ob aodnjem dnevu? Verjemite mi, gosuod Paganel. bolie ie ne biti Jiobiiuvnk
iiieihs
=IIIEIil
S S.g
?c S O
a M
eo ^
<n
O	ti
S	®
e	js
~	2
o	c bi s
?	-3 ^
^	3 ^

-00-3
d> oo r\
r— »—4
3
Z 'S
»o

s i t
O rl
-9 a
a > >«
M J* g <»>
® N > —
M <U
■S Š ;= J3
D	®
J «S < tf
a .a x £
o > *
cl fcS
g a
C 3 5 111 * 3 -:
A ► s
!ll=M/= 5IU£III
vseh Je, da odločno protestiramo proti temu osnutku in za vsako ceno preprečimo njega uveljavlje-njo. Na željo in zahtevo velikega števila tovarišev sklicujem v petek, dne 2. oktobra protestno zborovanje ob 13 v salonu restavracije Miklič, nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani. Pozivljem tem potom vse tovariše ne glede na to, ali so in kje da so organizirani, da se tega protestnega zborovanja udeleže. Kar smo s težavo in velikim trudom priborili, to se nam hoče zopet odvzeti. Zatorej, tovariši, vsi, ki ste službe prosti, dne 2. oktobra v Ljubljano, da javno protestiramo proti skrajno nazadnjaškemu osnutku nove prag-matike. Za »Udruženje prometnikov«, Rud. Pompe.
Turistika in šport.
Občni zbor belokranjske podružnice SPD se
fe vršil 20 septembra. Predsednik pripravljalnega odbora g. Zagažen Ivan je otvoril občni zbor in pozdravil vse navzoče, posebno pa g. dr. Tominška iz Ljubljane. Ugotovil je, da je podružnici do sedaj pristopilo njemu naznanjenih 30 članov, vsled
česar se po pravilih podružnica sme osnovati. Navzoči člani soglasno izvolijo za predsednika ustanovnega občnega zbora g. Zagažna, za zapisnikarja pa g. Šiško. G. Zagažen sprejme predsedstvo iu preide na dnevni red. Kot predsednik pripravljalnega odbora poda izčrpno poročilo o vseh dosedanjih delih za novo planinsko kočo na Mirni gori. Ko govori o raznih sporih, ki so nastali, preide na gradbo Doma in finančno stanje. Dohodki znašajo blizu 30.000 Din, stroški pa veliko prekašajo dohodke in znašajo približno 100.000 Din. Del te vsote bi se pa že lahko kril, ako bi ne nastopila štirimesečna doba brezdelja pri gradbi Doma. Sej pripravljalnega odbora je bilo okoli 15. Vse te reči, izjavlja predsednik, da bo pojasnil v posebni brošuri, ki je v tisku. Nato se preide na drugo točko dnevnega reda: volitev stalnega odbora. Voljeni so bili enoglasno sledeči gg.: Zagažen Ivan, šolski upravitelj na Planini, predsednik; Anton Battelino, poslovodja v Metliki, tajnik; Andrej Brinskole, posestnik na Planini, blagajnik; Ivan Lah, posestnik v Semiču, Ivan Rozman, posestnik na Rožič vrhu, dr. Ivan Sirko, sodni svetnik v Metliki, dr. Božidar Kiissel, okrajni zdravnik v Čr-
nomlju, odborniki; namestnika odbornikov: Ivan Schmuck, župan na Planini, Avgust Stangel, sin posestnika na Planini; preglednika računov: Mihael Srakar, postajenačelnik v Semiču, Josip Frank, posestnik v Črnomlju. Predsednik g. Zagažen se zahvali za izvolitev ter prosi ostale odbornike, naj mu gredo na roko v vsakem oziru v dobrobit in napredek lepe Belokrajine. Dalje prosi vse navzoče in nenavzoče upnike, naj potrpijo po možnosti za plačilo. V tem smislu govori tudi g. dr. Tominšek. Razlaga pomen podružnice in nove planinske koče, opisuje lepo naravo Belokrajine ter želi mnogo uspeha novemu odboru. Ob 16 zaključi predsednik zborovanje.
Izpred sodišča.
Hud konjski mešetar. — Drago zabavljanje.
Neki konjski mešetar iz, Ljubljane je prišel z veselo družbo precej glasan iz Novakove gostilne. Ker je bilo že pozno zvečer, je opozoril veselo družbo policijski stražnik Josip Colarič, da naj se zadrže nekoliko mirneje. To pa je trgovca tako
razjezilo, da je pozabil, d«, ima opraviti i javno stražo in je stražnika pošteno aahnnil. Med drugim mu je rekol tudi: Kaj pa imate vi nas a opozarjati, mi smo domačini, vi pa ne, pritepanci. Vi nas nimate nič za opozarjati, saj še ce veste, kje ste doma. — To je ponev J še, ko ga j® sir«t-nik opozoril, da ni nobon priiepeace in da je v službi. Sodišče je obsodilo obtoženca na 800 Din globe, tako da bo vštevši šo precejšnje stroSke, to zabavljanje tudi za konjskoga mešetarja pn&cej drago.
Poizvedovanja.
Našla se je listnica z malo vsoto denarja »
justični palači. Zgubitelj jo dobi v sprejemni pisarni jetnišnice dež. sodišča.
Najdena vijolina. Pred 10 dnevi se Je ob železniškem tiru proti Jezici našla skoro nova vijolina, katero je morda kak dijak izgubil s vlaka, ali pa je bila tja kot ukradeno blago položena. Dobi se pri župnem uradu na Jezici pri Ljubljani.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1'50 ali vsaka beseda SO par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.	Za odgovor znamko 1
Damski klobuki Ema DjllhflUOVlC O* Plodili salon Popravila
P<» najnižjih cenah _ ,	,	Prekroievanle snatri
Lep baržunast klobuček
S*. Petra cesta štev. 21 (Polen Hotela Tratnik)	oblike. - Nujna po.
naprej potrebščine za modlstlnle z znatnim popustom	pravna v šest. h urah
že od Din 150-
Iščem službe sluge v trgovini, skladišču ali kaj sličnega. Na željo položim kavcijo. Ponudbe pod »Vesten« St. 6596 na upravo.	SOSTANOVALEC se sprejme z zajtrkom in večerjo. -Naslov v upravi pod št. 6597.
	Iščem v najem primeren prostor, lokal ali posestvo, kjer bi se lahko vodila mala trgovina. - Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Prostor« štev. 6595.
Prodajalka izučena v manulakt. in galanterijski stroki, želi mesta ter gre tudi drugam. - Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Ljudmila«. 6593	
	POZOR! POZOR! Najvišje plačujem stare moške obleke, čevlje, in pohištvo. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. - DRAME Martin, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 29. 6592
OBRATOVODJA (mizarski mojster) dobra in zanesljiva moč, vešč montiranja obratnih strojev, Specialist za pohištvo, išče pri kakšnem podjetju prim. službe. - Ponudbe pod »Pomoč« Stev. 6599 na upravo lista.	
	HlinilTI amer'Sko pisalno l\Upllll mizo in ameriško pisarniško omaro. - Ponudbe je poslati na poštni predal št. 85 v Ljubljani. 6600 KUPIM ŽAGO z vsemi poslopji in stroji, v ceni do vsote 2,000.000 Din. Ponudbe na: »DELTA-STAN«, Zagreb, Ilica 22.
Prvovrstni zobni TEHNIK, perfekten v zlatu (vlivanju) in kavčuku, se išče za skorajšnji nastop. J Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki plače naj se pošiljajo na Dr. G. JELLI-NEK, Zagreb, Ilica 11.	
	PRODA SE nova hrastova SPALNICA za 3500 Din. - Naslov pove uprava lista pod štev. 6476.
PRAKTIKANTINJA z mešč. šolo, trg. tečajem, izurjena v strojepisju in ste-nograliji, vešča slovenščine in nemščine, želi vstopiti v kako pisarno ali trg. podjetje v začetku event. brezplačno. - Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Prakti-kantinja« štev. 6605.	
	Realileina pisarna Franc Schante! Ljubljana, Mestni trg 18/1, se priporoča za nakup in prodajo različnih posestev (hiš, vil itd.). 6611
Išče se šofer vajen tovornega avla na oglje. Zglasiti se je Cesta na Kodeljevo ši. 8 - (Povšetova cesla).	
	žimnice modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in drug< tapetniške izdelke — dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku — Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma). 6551
	Rabljeni, a dobro ohranjeni vozovi (dlre 5n kasoni) se prodajo. - Kje, pove uprava št. 6550.
Pošten mož 3i JS službe v skladišču ali pa v trgovini kot DELAVEC, — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Delavec«.	
	LEPO POSESTVO je naprodaj, Vi ure od trga Litije, obsegajoče 56 oralov njiv, travnikov, lepega sad. vrta in doraščenega bukovega, hrastovega in kostanjevega gozda. Posestvo lepo obdelano, gospodar, poslopje v dobrem stanu in se lahko redi 6—8 glav živine; hiša je nova, zidana. Cena 100.000 Din. Več pove lastnik Iv. Koprivnikar, Vel. vrh Stev. 3 — Litija. 6557
Učenec poštenih staršev se sprejme v trgovino z meš. blagom. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 6459.	
?:?tski filc klobuki kakor tudi v vseh modernih barvah v zalogi po nizkih ccnih pri Minki HORVAT, modistka, Ljublj., Stari trg 21.	
Poročiti se žeii
orožniški stražmojster, vpo-kojen 39 let star, z gospodično aH vdovo z dežele, katera ima lastno posestvo ali drugo premoženje. Cenj. ne anonimne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Odkritosrčna« štev. 6612.
P^ARKJA"V"SŠS
dobro vpeljana, popolnoma opremljena, se s hišo vred proda. - Ponudbe: V. LE-SKOVŠEK, Ce'je - Cankarjeva ulica 5.
Sprejme se starejša
prodajalka
z dobrimi spričevali, v trgovino z mešan, blagom na deželi. - Istotam se sprejme tudi UČENEC poštenih kmečkih staršev, z dobrim šolskim spričevalom. — Ponudbe pod »5000« St. 6471 na upravo lista.
Prevzamem v nakup in komisijsko razprodajo vsakovrsten rezan, okrogel, tesan, i trdi in mehki les, drva proti 2% provizije ter oskrbujem najboljše inozemske kupce ter dobre plačnike. Obvezne ponudbe z navedbo cene, nalag. postaje ter konsigna-, cije se naj pošljejo na naslov D. Korošec, Rečica ob Paki.
Lesni trgovci pozor 1 I Ra7nk Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Kočevju
I UdC-piO. razpisuje službo URADNIKA s trgov, aka! demijo oziroma primerno strokovno izobrazbo in prakso, zlasti v knjigovodstvu, bilanci in vsem hranilničnem poslovanju. Nastavitev je začasno provizorna s pogodbeno plačo, po zadovoljivem službovanju definitivna. Prošnje z dokazili o dosedanji službi, državljanstvu, neoporeče-nosti, jezikovni zmožnosti, strojepisju itd. z naznanilom plače do 15. okt. t. I. pri hranilničnem ravnateljstvu.
NalDOveiso iznalia!
Brez kvarjenja blaga ke-mično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BOC, LJUBLJANA
Šelenburgova ul. 6/1, Glince-Vič48
Prodam
Dr. Bleiweis
ne ordinira do 26. oktobra.
Znižane cene I
Znižane cene I
v sredini manjšega mesta v ] Sloveniji, električna razsvet- j ljava, 6 oralov zemlje; 1 <ša in zemlja v dobrem stanju. Potreben kapital samo 50.O0U Din, ostanek se obrestuje. -Kje, pove uprava št. 6571.
Za jesensko prodajo
kolesa in šivalni stroji
cene znatno znižane pri
j. Qorec
Palača Ljubljanske kreditne banke Znižane cene I	Znižane cene!
=811=111=111=181=111=111=191=181=111
rud in kemikalij izvršuiemo točno in vestno po najboljših izkušenih močeh. Nudimo vsakovrstne RECEPTE, kot za barve, ličila, kreme, pomade, kolinske vode itd. od najboljših tu- in inozemskih kemikov. Dajemo nasvete in dobavljamo vsakovrstne kemikalije ter v to stroko spadajoče stroje.
\\\#2\\ltt ' Vnovčevalcica " I Cil\\\ patentov in iz- ; umov, družba z o. z,, LJUB- j LJANA, Šelenburgova ul. 7, ;
nasproti glavne pošte.
samostojen, energičen, vešč železo-betonskih del, se sprejme takoj v Ljubljani. Naslov pri upravi lista pod št. 6622.
IIIE!ll=illEIII=lll=!IIEIIIEIIIEIII=
Res je, da
denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar ni
zavržen, zato ker
za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi
vedno uspehi
■■■■■nillftBIlllllllllllll^
| Popravila, j
" preoblikanje vseh vrst klobukov kakor ®
■	tudi novosti vedno v zalogi najce- ■
■	neje v modnem salonu	■
[ Stuchly - Maške
■	Ljubljana, Kolodvorska ulica 3.
VedZosfr damskih klobukov
priporoča modni salon
IDA ŠKOF-VvANEK naslednici Ljubljana, Pod lrančo št. 2
Žalni klobnki vedno v zalogi. Preoblikovanje in popravila se točno in ceno izvršujejo. Priznano nizke cene!	Priznano nizke cene!
Zahvala
Oh strašnih trenotkih, ki nam jih je bilo doživeli ob izgubi našega nadvse ljubljenega, predobrega soproga ozir. skrbečega očeta, brata, svaka, strica itd., gospoda
Franceta Bolničarja
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče se zahvaliti vsakemu posebej.
Prijateljem iz Pragerskega, Ptuja, Trbovelj, Ljubljane itd., ki so prihiteli, da spremijo ljubega pokojnika k poslednjemu počitku, »Sokolu«, »Orjuni«, železn pevskemu društvu »Drava« za tolažeče petje, vsem bodi naša najprisrčnejša zahvala.
Osobito zahvalo smo dolžni zastopstvu ravnateljstva drž. železnic, zastopstvu železniških uradnikov in uslužbencev ter stanovskim tovarišem za udeležbo pri pogrebu.
Prisrčna zahvala bodi tudi vsem onim, ki so blagemu umrlemu obsuli s cvetjem tih njegov zadnji dom in vsem onim, ki so prišli od blizu in daleč, da počaste s svojim spremstvom onega, ki nam je bil vse, —
Globoko žalujoči DOLNIČARjEVI.
Nikar! I	Nikar II
ne kupujte prej jesenske ali zimske obleke, predno si ne ogledate moio zalogo raznega manufakturnega blaga: dublne od najboljše do najcenejše vrste, line kamgarne, češko sukno, blago za damske plašče kakor tudi vsakovrstne barhente, flanele, Sifone, kotenine, hlačevino in žamet iz prvovrstnih tu- in inozemskih tovarn. — Pri odjemu Cez Din JOO"— |e 5»/, popusta! Krojačtce in šivilje popust pri vsaki svoti! Podružnic«: Ivan KOS Podružnic«; Ljubljana	Sisak	Oorenjako
»v. Petra cesta 23. Celorik« cest« it«t. 63. Sredni« tu i.
Cenjene trgovce
tem potom vljudno obveščam, da imam komisijsko sa-
logo najboljših ŽEPNIH BATERIJ zn. »VIBRA«, VIDO BRATOVŽ
trgovska agentu«, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2,
Renault-automobiii danes neprenosljivi
za auto-takse
potnike, zdravnike in kot osebni, tovorni in autobus vozovi
ker so najsolidnejši, najtrpežnejSi in najcenejii pri
uporabi
Zastopstvo za Slovenijo
A. LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg št. 10
Dražba nepremičnin.
Dne 15. oktobra 1925 ob 10. uri dopoldne se bd
v konkurzni zadevi neprisojene zapuščine po pokojnemu Maksu Kopitarju, posestn. in trgovcu v Cerknici, pro. dajalo potom prostovoljne javne dražbe posestvo, ob. stoječe iz nepremičnin vi. št. 1491, 186 in 831 kat. obč. Cerknica.
Posestvo obstoji iz trgovske hiše z vrtovi, gospodarskimi poslopji, sadovnjakom, dvoriščem in hlevi ter njive. Leži, izvzemši 5 minut oddaljeno njivo, v sredini Cerknice, tik ob prometni cesti in meri nad 1 oraL VI. št. 1491 je obširna trgovska hiša, z dobro vpeljano gostilno, s trgovskimi prostori in skladišči ter stanovanji odnosno prenočišči.
Posestvo brez njive je cenjeno na Din 212.575. — Njiva, ki bo prodana posebej, pa na Din 4400. Skupaj Din 218.975. — Izklicna cena je cenilna vrednost v znesku po Din 216.975.—, ter sc pod tem zneskom ne bo prodajalo.
Vadij znaša 21.698 Din.
Posestvo je do zneska 155.000 Din obremenjeno a hipotekami, katere lahko prevzame kupec dogovorno s hipotekarnimi upniki v zaračun na najvišji ponudek.
Natančnejši podatki in dražbeni pogoji so na vpogled pri -krajnem odišču v Cerknici, ali pa pri kon-avitelju g. Ivann Lavriču, trg. v Cerknici.
kurznem
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu p. n. cenj. odjemalcem naznanjam, da bom s 1. oktobrom otvoril na Gosposvetskl cesti -v KoIIzefu
bo g alo zalogo pohISiva
od najpreprostejšega do najfinejšega izdelka, kakor tudi tapetniške izdelke: n. pr. modroce iz Cim-alriVa, žime, volne, patent iotelc, otomane, dekor, divane, klub-garniture, ter vsa te svrhe spadaioča dela.
Cene konkurenčne.
Naj nihče nc zamudi te ugodne prilike in ti preskrbi potrebno.
Se priporočam za obilen obisk.
PETER KOBAL
LJUBLJANA. KOLIZEJ.