Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništ vo je v Kopitarjevi ul. 6/lIi
SEOVENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserute; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, '.'raga-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Naše svetinje
(Glavne misli iz govora F. Terseglava na zborovanju Katoliške akcijo na Novi Štifti 31. avg. t. 1.)
Že Rimljani pagani so imeli rek: Pro aris et focis. Moč rimske države je slonela ua spoštovanju božanstva, na svetosti ognjišča in nedotakljivosti narodovih verskih in domovinskih tradicij. Vse to je bilo med seboj neločljivo zvezano. Oltar je bil združen z ognjiščem, to je z domom, z narodom in državo.
Tako in sicer v še globljem smislu tudi krščanstvo. Krščanstvo narave ne uničuje, ampak poplemenituje. Krščanstvo na naravi zida nadnaravo. Zato tudi krščanstvo vero združuje z domom, z narodom in domovino. V luči vere je tudi po krščanskem nazoru dom svetinja, domoljubje sveto, ljubezen do države zapoved Najvišjega.
Človek mora v nečem koreniniti kakor rastlina. Potepuh, človek, ki ni nikjer doma, kakor tudi one vrste ljudje, ki »internacionalno« mislijo, so pravzaprav manjvredni, neki »višje« vrste potepi Sicer lehko narodno govorijo, se tudi za vnete narodnjake imajo, toda to nima nobene vrednosti, če so po vsi svoji duševnosti rodu odtujeni. Isto velja o onih, ki menijo, da ne smejo več narodno misliti in čutili, ker hočejo biti zgolj člani »člove-čanstva«. Človek je vezan na človeštvo in sploh na ves božji svet po svojem narodu. Ta pa se začenja pri domačem ognjišču v naročju matere, v malem rojstnem občestvu, katero pomeni za vsakega človeka ves duševni svet njegov, ki se s časom pac bolj in bolj širi, v globino rasli pa more vedno le v svoje rodno tlo. V teh tleh je vkoreninjena tudi religija.
Vera jc najprva in najvažnejša dobrina naroda, predana otroku po domu in starših. Ni le kakšna spoštovanja vredna svetinja, ki se hrani pod steklom, ampak je življenje duše, posredovano otroku po materi; življenje, ki je že ob spočetju in rojstvu naravnano na to, da se usovrši po krstu v nadnaravno življenje, po katerem otrok ue le po naravi, ampak tudi po včlanjenju v telo Krista postane otrok Večnega očeta. Po materi pa sprejema naš olrok to za večno zveličanje namenjeno življenje naravnost od svojega rodu.
Življenje slovenskega roda pa je resnično nabožno življenje, življenje dveh tisoč let katoliške vere in kulture, življenje Kristusovega trpljenja in zmag, življenje tako bogato v svojih notranjih borbah, podvigih in iskanjih, da nam je rodilo zavidanja vredne plodove duhovne kulture, ki zavzema častno mesto v krščanski kulturi človeštva sploh. To življenje v luči najvišjih umskih in moralnih resnic izročajo mati, dom, domača vas, ves naš rod vsakemu novorojenemu slovenskemu človeku, Cerkev ga pa posveča, povzdigne in vodi v pristanišče večno lepega in popolnega življenja.
Dom, ljudsko občestvo, domovina nam torej predajajo v veri oblikovano, k večnemu naravnano, moralno zdravo življenje. Z ognjišča našega rodu se dviga ko Ablov dar k Bogu naša trdna vera, upanje v njegovo dobrotljivo Previdnost pa ljubezen do Krista. Srce, ki smo ga prejeli od matere, je od prvega dne, ko je začelo biti, ogreto po tej ljubezni.
Zato naj bi razumeli vsi, da ljubezen našega ljudstva do svoje lastne tradicije in kulture, do sorodnih nam bratov pa do jugoslovanske države, in njenega vzvišenega poglavarja iz vere žari, da prihaja iz Boga in božjega življenja v nas, da jc zato tako globoka kakor so globoka brezdna Božanstva in trdna, kot je trdna in nespremenljiva večna Beseda. Na to ljubezen in zvestobo se je mogoče vsikdar, v vseh okoliščinah zanesti. Mi Slovenci smo z o s r e d j e m svoje duše vraščeni v državo, v jugoslovanstvo pa v svoj rod, ki je obsijan od svoje vere v Boga. Naš patriotizem ni gol javen program, ne golo oduševljenje, ki visoko ko slama gori, pa mnogokrat tudi ko slama hitro zgori; tudi ni naša ljubezen do države noben opor-tunizem, zakaj katoličan ne ljubi države zato, da hi se njemu v materialnem smislu bolje godilo — ne! — ljubi jo kot vrednoto samo na sebi, ki mu pomaga v miru in urejenosti civilnega in kulturnega življenja, v pravičnosti zakonov in harmoniji socialnih odnosov lažje doseči tisto najvišje svojo osebno notranje dovršenstvo, tisto izveličanje človeka in družbe, ki na njem neposredno dela Cerkev.
In to je tisto: Mi hočemo kot dobri državljani, kot zvesti sinpvi svojega ljudstva, kot otročki ljubivci svoje zctnlje, kot člani vse jugoslovanske družine živeti vedno v skladu z božjo voljo in postavo. V tem oziru mora po krščanskem kulturnem pojmovanju posamezniku po svoje pomagati tudi država, njene postave in naredbe, ki morajo življenje po krščanskih etičnih normah pospeševati ali ga vsaj ne smejo oteževati, in to v blagor države same. Katoličani pa nikakor nočejo nikogar nad-vladovat.i; oni hočejo državi samo z vsemi svojimi moralnimi silami zvesto in nesebično služili!
To je tudi tradicija slovanstva. Vseslovanstvo je bilo postavljeno popolnoma na krščansko kulturno podlago; istotako poljski niesijanizem. Enako srbska država po čaru Lazarju, ki jo je sredi izdajstva, žrtvujoč sebe in cvet srbskega naroda, posvetil nebesom kot branik Kristusove kulture zoper vzhodne barbare. Tudi Čehe je ta misel po Svetem Vaclnvu vodila in ves njih naroden boj je bil po tej ideji navdihnjen. Po svoji državi in po svojem narodu so se Slovani posvečali uresničenju božje državo na zemlji, krščanski ideji bratstva vseh narodov pa idealu lepega družinskega življenja v čisti soprožji ljubezni ter zadružne vzajemnosti rodu. To je misel svetih Cirila in Metoda, svetega Vladimira in Olge, carja Borisa, Vaclava in Ljudmile pa tudi vseh velikih piscev in pesnikov slovanskih.
Ce se bomo temu zamislu carstva nebesnega ua zemlji Slovani odrekli, bomo propadli kakor so
Prvi dan tržaškega procesa
Neposredno pred procesom
izjemno stanje v Trstu
500 Slovencev aretiranih.
Trst mrgoli fašistične milice, karabinerjev in drugih policistov kakor tudi detektivov; iz Rima je prišla »specijalizirana policija«. Soditi po ogromnem vojaškem in policijskem aparatu, se nahaja Trst v izjemnem stanju. Vsi Slovani kakor tudi italijanski protifašistični elementi so pod strogim nadzorstvom.
Policija je te dni v Trstu in okolici aretirala okoli 500 ljudi »zaradi varnostnih razlogov; odpeljali so jih večinoma v koprske zapore. Med drugimi sta zaprta zdravnik dr. Just Pertot in zasebni uradnik Hinko Pertot iz Barkovelj.
Jugoslovanski in francoski konzulat sta močno zastražena.
Kdo ie gen. Cristini?
Cristini predsednik prekega soda, je rojen 14. junija 1893 v Guardiagrele v okraju Chieti. V vojski je bil bersaljerski častnik, je bil trikrat ranjen in ima medaljo. Ko se je začela fašistična akcija, je bil Cristini eden najbolj vnetih akciona-šev, oziroma skvadristov v svojem okraju in ">e je udeleževal neštetih fašističnih oboroženih akcij in
Velika dvorana
ekspedicij proti nefašislom. V Napolju iu Rimu se je odLikoval kot vodja fašističnih krdel iz. abruških hribov. Zdaj jo poslanec za Abruzze in Molise. General je postal kot fašistični miličnik; ni ne vojak po poklicu, ne pravnik. Odlikoval se je po fašistični strogosti, kakor pravijo italijanski listi, v procesu zoper Gortana in tovariše in upajo, da bo tudi v tem procesu krivce zadel z vso neizprosnostjo »rimske pravice- (»Piccolo« od 31. t. m.).
izjemno sodišče
Izjemno sodišče (Tribunale speciale) je bilo ustanovljeno novembra 192(3, to je po zadnjem atentatu na Mussolinija. Tedaj je bila zopet uvedena v italijansko zakonodajo smrtna kazen in sicer za napade na Mussolinija, kralja iu proli državni varnosti. V lo vrsto prestopkov spadajo ludi dejanja, katerih so obtoženi Slovenci. Obtožnica navaja, da so imeli zločini, ki so jih Slovenci baje zagrešili, namen odcepili Primorsko od državnega ozemlja. Za ta zločin predvideva zakon od 25. novembra 1926 smrtno kazen.
Postopek pred izjemnim sodiščem je vojaški iu sicer poostren s predpisi, ki veljajo za vojni čas. Postopanje jo torej sumarično. Sodišče sestavljajo predsednik in pet prisednikov, ki morajo bili vsi milični častniki; dodeljen jim je »civilni poročevalec?, ki pa nima pravice do glasovanja. Preiskavo vodi najprej policija, ta izroči zadevo izjemnemu sodišču; nato določi predsednik preiskovalnega sodnika, ki zadevo preišče in sestavi obtožnico Obravnave se vršijo navadno v Rimu. Kadar pa grn zn težjo zločine, se sodišče preseli v kraj, kjer so > dejanje izvršilo.
Obtoženec sme imeti sanio enega zagovornika. Pri tem procesu so vsi zagovorniki imenovani uradno; nekateri obtoženci so si sami izbrali zagovornika, toda ti ss niso upali sprejeti obrambe, dokler jih ni predsednik uradno imenoval. Proti razsodbi izrednega sodišča ni priziva. Edino ' če se po razsodbi pojavijo novi elementi, na pod-1 lagi katerih je mogoče dokazati nedolžnost obso-1 jenca, je dovoljena prošnja na predsednika izrednega sodišča za revizijo. Torej tudi v tem primeru odloča zoprl izredno sodišče.
Dovoljena je nadalje prošnja na kralja za pomilostitev. Toda prošnjo odpravi na kraljevi dvor poveljnik armadnega zbora v kraju, kjer se proces | vrši, lahko pa jo tudi že on zavrne in je sploh ne I odpošlje naprej. To se jc zgodilo v Gortanovem ; slučaju. Poleg tega se razsodba izvrši v teku 48 : ur, čeprav je bila morda vložena prošnja za poini-! lostitev; edino izjemno sodišče lahko po svoji uvi-■ devnosli odloži eksekucijo.
propadli drugi narodi, naši tlači tel ji: Huni. Mongoli, Bizanc; kakor propadajo in umirajo na brez-otročju in hiperkulturi Romani in Germani, ki so nas še do včeraj držali v robslvu.
Če pa Bogu zvesti ostanemo, če nam bo zakon med enim možem in ženo svet, če bomo rodili na telesu in duši zdrav naraščaj, če bomo izpolnjevati naraven moralni zakon Sinajske gore, pa živeli v nadnaravni milosti božje Cerkve, potem bomo Slovani zagospodovali zemlji v miru in ljubezni! Naj bi združeni Jugoslovani pokazali vsej slovanski narodni družini pot.
Trst, 1. sept. š. Proces proti Slgvencem, obtoženih raznih terorističnih atentatov in pa namere, da bi odtrgali dele italijanskega teritorija v korist tuji državi, se vrši v veliki dvorani nove justične palače v ulici Coroneo. Na obeh straneh predsednikovega stola, na katerem bo sedel 37 letni fašistični general Cristini, so razvrščeni jx> štirje stoli, na Itaterih bodo sedeli fašistični prisedniki Lussorio, Ventura, Rambaldi, Piroli in Olivetti. Namestnilca prisedniških sodnikov Le Maitre in Conticelli bosta sedela zraven. Potem je stol za vojaškega avditorja armade Presti, ki bo fungiral kot sodnik-poročevalec. Na lovi strani bo sedel državni tožilec Dessy, na desnici pa tajnik Ferraz-zoli. Vsi sodniki, izvzemši tožilca in vojaškega sod-nika-poročevalca, bodo v veliki uniformi fašistične milice.
V	levi loži bodo zastopniki oblasti in, kakor se pričakuje, tudi zastopniki diplomatskega, oziroma konzularnega zbora. Na sedežih, na katerih običajno sedijo porotniki, pa bodo sedeli uradniki jastičnega ministrstva in druge sodne kapaciteto kot gostje.
V	sredi ogromne dvorano bodo sedeli zagovorniki, glede katerih še danes ni čisto gotovo, kateri bodo in koliko jih bo. Dozdaj so zagotovljeni advokati Zennaro. Matosel-Loriani, Zezich, Con-treras, Giannini in Bologna.
Takoj za zagovorniškim kolegijem bodo se-
deli časnikarji, o katerih se misli, da jih bo jako veliko, ker so prijavljeni tako posebni dopisniki iz Italije kakor iz inozemstva. Med časnikarji in ograjo, za katero bo občinstvo, pa bodo priče, ki so skoro sami karabinerji, policisti in druge uradne osebe. izvzemši slovensko deklo iz uredništva »Po-polo di Trieste , o kateri sodnik trdi, da je atentatorja videla bežati, dasi ona tega kljub večkratnim obiskom in opominom policistov še do danes ni potrdila, oziroma trdi, da atentatorja ni videla Med pričami bodo sedeli tudi oškodovanci po atentatu in sicer oče ubitega časnikarja Nerija in uredniški sluge ter tiskarniški uslužbenci Apollonio. Bole in Missori, ki ga bodo pa v dvorano prinesli bolniški strežniki, ker še danes ni ozdravel od hudih ran prizadetih od bombe.
Vsi obtoženci — 18 po številu — bodo sedeh. kakor je lo v Italiji običajno, za železno kletko. Z njimi vred bodo tudi karabinjerji. Med obtoženci je tudi ženska, Marija Frančeskin. Obtoženci se nahajajo, izvzemši omenjeno obloženko, v zaporih palače same in se je med njihovimi celicami in dvorano napravil poseben koridor, da ne bodo prišli v slik z nikomur. V celicah samih sedijo seveda vsak zase, ne da bi vedel sosed za soseda. Na vratih vsake celice ne visi ime jetnika, ampak neko znamenje.
Vhod v palačo za sodnike je jiosebič in bodo advokati in občinstvo prihajali skozi druga vrata
Razprava se je pričela
Trst, 1. sept. (Od našega dopisnika.) Danes se je sestalo izredno sodišče v varstvo države, da sodi prvo skupino »slovanskih protifašistov«, kakor se sedaj označujejo po oficielni spremembi dosedanjega naziva »teroristi in dinamitardi«.
Že dolgo pred začetkom razprave se je nabrala pred sodnim poslopjem velika množica radovednežev. Sodnemu dvoru predseduje fašistovski general Cristini, prisedniki pa so konzuli fašistične milice Cao, Ventura, Rambaldi, Piroli, Olivetti, Le Maitre. in Conticelli. Sodni dvor je torej sestavljen izključno iz bivših frontnih bojevnikov in aktivnih fašističnih častnikov.
Na obtožni klopi v železni kletki je 18 obtožencev, med njimi ena ženska. Obtoženi so: Maru-šič, rojen v Trstu I. 1900, prodajalec, Zvonimir Miloš, r. I. 1903, na Sušaku, prodajalec, Ferdinand Bidovce. r. 1908 v Trstu, prodajalec, Alojzij štan-ger, r. 1906 na Proseku, mizar, Vladimir Stoka, r. 1910 v Trstu, prodajalec, Karel Rupelj, r. 1904 v Trstu, kmet, Ixivrenc čač. r. 1891 v Borštu. kmet. Marko Žohar, r. 1905 v Borštu, delavec, Nikola Kosmač, r. 1907 v Borštu, delavec, Josip Kosmač, r. 1901 v Borštu, kmet, Ivan Obad, r. 1906 v Salesu, kmet, Miroslav Pertot, r. 1912 v Barkovljah, prodajalec, Franc Valenčič, r. 1897 v Trstu, prokurist, Leopold Sirk, r. 1906 v Dutovljah, prodajalec, Slavko Bucik, r. 1C09 v Gorici, študent, Ciril Kosmač, r. 1910 v Tolminu, študent, Andrej Manfrcda, r. v Kobaridu, visokošolec, in Zofija Frančeškin iz Kranja, r. 1890, stanujoča v Gorici.
*
Valenčič napisal skesano pismo
Italijanski listi prinašajo tik pred procesom skrajno skesano pismo, ki ga jc pisal Valenčič 18. avgusta t. 1. preiskovalnemu sodniku Montaltu, datirano iz ječe v Rimu.
V	tem pismu Valenčič skuša dokazovati, da jo on samo žrtev svojega poznanstva z Vadnjalom, ki ga slika v strašnih barvah. Pravi, da ni bit on nikoli nacionalist in da se je samo pečal z lesno industrijo svojega strica Urbančiča v Knežakti. Zahajal da je najrajši v italijansko družbo. Slučajno pa se je seznanil z Vadnjalom, ki je posredoval med Urbančičevim sinom, Valenčičevim nečakom, in njegovo poznejšo ženo. Vadnjal je bil v zahvalo za to nastavljen od Urbančiča nn postaji v Št. Petru na Krasu pri natovarjanju lesa. Ta Vadnjal dn ie enkrat prišel k Valenčiču v Knežak z dvema hudo oboroženima neznancema, ki so mu rekli, da pripadajo tajni družbi, ter ga pozvali, da jim pomaga. On da se je, ves ustrahovan, angažiral, da je posredoval med Vadnjalom, ki je deloval v šent-peterskem in postojnskem okraju, in med Maru-SiČem, Iti da je vodil teroristično akcijo na Tržaškem.
V	tej lastnosti, pravi Valenčič, da je prenašal liste, pištole in eksplozivni materijal, ne da bi vedel, v katere namene da služi. Tudi za nameravani atentat nn »Popolo di Trieete« ni vedel in je bil ves iz sebe od groze, ko jn od Marušiča izvedel, kaj so naredili. On je celo zbolel od razburjenja.
Nekoliko pred tretjo uro so pripeljali obto-žence v razpravno dvorano in jih spravili v kletko, katero stražijo karabinjerji. Prihod obtožencev je povzročil med občinstvom precejšen nemir. Sofija Frančeškin nosi črno obleko. Obtoženci so zasedli svoja mesta. Ob 3 je vstopil sodni dvor. Zapisnikar je obtožence klical po imenu. Obtoženi Miloš je izjavil, ko je bil poklicali: »Sem jugo-I slovanski državljan s Sušaka, sin Julija in pokoj-j ne Marije, roj. 24. novembra 1903.
Nato se je začela čitati obtožnica in ostali | procesni akti, zakar je bil potreben ves čas raz-l prave. Obložnica našteva že omenjene zločine in | prestopke, število pravdnih spisov, ki se bodo | pre.čitali, znaša 84. Ko se bo končala ta formal-1 nost, se bo razprava preložila na jutri popoldne. | Vsebina zelo obsežne obtožnice se bavi v prvi vrsli z atentatom na Popolo di Trieste . ki sta ga izvršila obtoženca Miloš in Bidovec s sodelovanjem prokurista Valenčiča, kateri da je prinesel bombo. Požige na Krasu bodo morali obtoženci zagovarjati posamezno, kar se obravnava v posebnem poglavju v obtožnici. Zločini, o katerih se obravnava sedaj, spadajo vsi pod določbo zakona o varstvu države ter so bodo posebno ostro sodili, ker so bili naperjeni proli integriteti države.
V	dvorani je prisotnih mnogo posebnih poročevalcev velikih italijanskih listov. V ložah je bilo opazili ludi angleškega in francoskega generalnega konzula. Listi so v posebnih izdajah poznr
zvečer objavili rezultat prvega razpravnega dne •
Vse je on delal iz strahu, da ga ne bi zarotniki ubili. Prosi sodnike odpuščanja.
Tržaški listi pravijo, da prinašajo to pismo — kateremu pa ne verujejo, v kolikor Valenčič skuša vso krivdo zvaliti s sebe — zato. da »zamašijo usta ljubljanskim dnevnikom, ki dvomijo o resnosti obtožnico«.
Kdo ie Vadnjal?
Vadnjal, katerega obtožuje Valenčič v svojem pismu kot enega glavnih voditeljev zarote, je po trditvah italijanskega časopisja priprost kmet, ki je delal v Urbančičevi žagi pod Valenčičevim vodstvom.
„Piccolov" uvodnik
V	uvodniku od 31. avgusta so »Piccolot ir. obtožencev, katere da bodo v Jugoslaviji proglasili za narodne mučenike, norčuje, češ, da se med seboj obtožujejo in hudo kompromitirajo svoje prijatelje.
Nadalje zatrjuje Piccolo; v tem uvodniku z mnogimi in skrajno patetičnimi besedami, da Julijska Benečija, za katero so Italijani prelili toliko krvi, nikoli ne bo postala banovina Jugoslavije.
V	tem istem članku, v katerem očita obtožencem, d« so delovali z bombami, »Piccolo« proslavlja Viljema Oberdanka, ki jn bil, kakor znano vrgel bombo pod voz rajnemu cesarju Francu Jožefu. Mož je bil zalo od avstrijskega sodišča obsojen na smrt in obešen, zdaj pa ima spomenik kol nničenik za italijansko Julijsko Benečijo«.
Krvavi nemiri v Budimpešti
Množice plenijo — Policija rabi orožje
Budimpešta, 1. sept. A A. MTI poroča: Danes ob 11 so se začele velike delavske demonstracije v Budimpešti. Ze ob 7 zjutraj so bili aretirani štirje delavci, ki so nagovarjali svoje tovariše, naj prirejajo nerede. Ob 11.45 je korakalo po Andiassvjevi ulici okoli 10.000 delavcev v skupinah po trije in štirje. Množica jc vzklikala revolucionarna gesla. Policija, orožništvo in reditelji socijalnodemokrat-ske stranke so se trudili, da vzdržijo množico v redu. Množica pa je postajala čedalje boli razburjena ter je s kamenjem in koščki železa, prinesenih v žepih, začela obmetavati okna, izložbe, avtomobile in tramvaje, V tramvajih in avtomobilih je bilo ranjenih več potnikov. Nato je stopila v akcijo policija, ki je z naskokom razpršila množico. V Dohanovi ulici je morala policija uporabiti sablje, da je mogla razpršiti demonstrante, od katerih je bil eden ranjen v glavo. Tudi v mestnem gozdiču ie morala policija s sabljami razpršiti gručo omladincev. Pri njih so našli letake komunistične vsebine.
Spopadi med demonstranti in policijo
Budimpešta, 1. sept. as. Demonstracijski ob-fiod socijalnodemokratskega delavstva je do 12.30 potekel precej mirno. Ob 11 dopoldne je policija ia konjih na več krajih razpršila množice, ki so
Slovenski konfiniranci v Italiji
R i m , 29. avgusta 1930.
Že do"bro leto ni bilo na Lipari novih gostov. To poletje pa je [»ostalo na otoku bolj živahno in konfiniranci dobivajo vedno več novih tovarišev. Naproti do parnika jim ne morejo, ker je dostop na pomol strogo prepovedan. Od Messine vozi parnik dobre dve uri na Lipari. Računajo, da je danes na Liparih okoli 800 izgnancev. Večina je bila kon-finirana iz političnih razlogov, drugi pa so tudi oderuhi ali bankirji, ki so krivi bančnih t>olomoy, ali tatovi. Zadnje dni je prišel na Lipari Iv. Udovič, trgovski pomočnik iz Trsta, in tako se je število Slovanov dvignilo na devet. To so: Slavko Tuta, dijak iz Tolminskega, Andrej Žerjat. uradnik iz Boršta, Baštjančič Anton, dijak iz Medulina. dr. 1). Sardoč. zobni zdravnik iz Trsta, rudar Repulus iz Idrije, kmet Krmite iz Istre, kmet Žargon s Kopr-ščine, Ernest Hočevar, trgovec iz Hruševja, Franc Udovič iz Sv. Ivana pri Trstu.
V zdravstvenem pogledu se konfiniranci počutijo še zadosti dobro, le rudar Repulus in dijak Baštjančič bolehata. Repulus je bil konfiniran, ker je na dan prvega majnika po pomoti dvakrat dal znamenje s sireno v idrijskem rudniku; jetiko je že prinesel s sabo na Lipari in takoj po prihodu ga je popadla huda vročica. Življenje na Liparih je pač življenje izgnancev. Nekateri si skušajo preganjati čas s študijem. Nekaj časa to že gre. a dolgo živci tega ne prenesejo. Otok je pust in žalosten ko smrt. Eno leto, dve pregnanci že mimo prenesejo. potem pa se jih polašča obup.
Policijsko nadzorovanje se je po begu Nitti-jevega nečaka prof. Rosselija in še nekega drugega italijanskega razumnika silno poostrilo. Konfiniranci se sinejo kretati v ozkem prostoru, ki ga ob-ideš v četrl ure, medtem ko so imeli prej na razpolago večji del mesta, okoli katerega si se lahko sprehajal skoro uro. Pregnanec mora imeti s seboj posebno izkaznico. Ce ga zaloti miličnik brez nje, mora štiri mesece v ječo. Vsak najmanjši prestopek se kaznuje z zaporom štirih mesecev. Konfiniranci smejo zapustiti stanovanje avgusta meseca ob 6. uri zjutraj in se morajo vrniti ob 9. uri zvečer, septembra smejo izostati od 6. do 8. ure, druge mesece od 7. do 7. ure.
Večina pregnancev stanuje na gradu, ki je bil t zadnjem času nanovo prezidan. Nastanjeni so v velikih sobah, in sicer 35 do 40 v eni sobi. Drugi stanujejo v zasebnih stanovanjih; za lo je treba imeti posebno dovoljenje od policijskega komisarja. Ob 9. uri zvečer odide milica na kontrolo. Miličniki pregledajo vsa stanovanja in grad, da ugotovijo, ali je. konfiniranec doma. Kontrola se ponovi tudi po sedemkrat na noč. Ponočne kontrole ni bilo pred begom omenjenih Italijanov.
Letos se konfiniranci ne hodijo več kopat. Že marca so napravili na policijskega komisarja prošnjo, rešena pa je bila šele koncem julija. Konfiniranci so se zbrali pred cerkvijo, tu jih je obstopila milica in jih odpeljala k morju. Miličniki so ostali z nabitimi puškami na obali, medtem ko je na morju straži la vojna ladja. Konfiniranci se niso smeli oddaljiti od obale več kot 15 metrov. Po kopeli so miličniki odpeljali konfinirance domov. Drugi dan so pregnanci raje ostali doma. Vročina je neznosna in konfiniranci so živčno tako utrujeni, da ne morejo niti Citati.
Druga skupina slovenskih konfinirancev se nahaja na Ponzi. To so: Ivan Stari, časnikar iz Trsta, dr. Josip Deklcva, odvetniški koncipiient iz Trsta, Josip (Jrbec, uradnik iz Trsta, I. Sturm, uradnik iz Trsta, Ivan Uršič iz Kobarida, kmet Babic iz Marezig, učitelj Radoslovič iz Pulja, učiteljica Rutarjeva iz Gorice in mizar Turk iz Šem-polaja. O tem pripovedujejo, da ga je dal konfini-rati nabrežinski župan, ker je od njega zahteval denar za pohištvo, ki ga je pri njem naročil župan. Na otoku Ventone se nahaja časnikar Rud. Vidrih iz Trsta in 15 istrskih kmeiov, ki so bili obdolženi tatvine.
V Potenzi v Knlabriji se nahaja v enoletni konti nudii Fanica Jelinčič iz Gorice, soproga akademika Jelinčiča, ki je. že več mesecev v rimskih laporih.
Šahovski turnir
I.icgc, 1. sept. as. V zadnjem kolu šahovskega furnirja jc premagal Ahties Thomasa in Marshall Rubinsteina. Partija Colle Plozi je ostala remis. Končno 3lanje: Tarkower S</,, Sultan kan 6'/», Ahues, Colle. Nietncovič b, Thomas. Czepiroka 5VŠ, tt/eenink 5. Marshall 4>A, Sultan Beyeff 4, Plozi 3
Dunajska vremenska napoved. Začelo se bo oblačiti, od časa do časa bo dež. hladnejše vretne.
Zagrebška vremenska napoved. Po večini Jasno Preko dneva nekoliko oblačno. Zmerno toplo.
se zbirale v svrho demonstracije. Policija je aretirala več demonstrantov, ki so klicali za proletar-sko diktaturo. Tudi pred več tovarnami je morala policija razpršiti množice. Opoldne je prišlo na An-drassyjevi cesti pri tako zvanem rondoju prvič do hudega spopada med policijo in množico, tako da je morala policija rabiti sablje Hujskači so za množico širili vesti, da je bilo več oseb težko ranjenih. Socialdemokratski poslanec Peyer je skušal delavce pomiriti. Promet cestne železnice se je moral na več krajih ustaviti. V bližini znanega budimpeštanskega mestnega gozdiča se ie nabralo 50.000 do 60.000 demonstrantov, kjer je prišlo opoldne do spopadov. Demonstranti so razbili več vozov cestne železnice in jih prevrnili. Metali so na policijo kamenje in se je morala policija braniti s tem, da je zajezdila direktno v množico. Množica je zažgala avtomobil mestnega odbornika dr. Klara, njega pa pretepla.. Policija je hotela braniti, položaj pa je postal tako napet, da je morala policija rabiti strelno crožje. 15 oseb je bilo ranjenih. Množica je v divjem strahu zbežala na Andrassy-jevo cesto, kjer se jim je postavila po robu policija. Na pomoč je moralo priti orožništvo. Popoldne je policija v mestnem gozdiču postavila dva oklopna avtomobila. Policija pa vendar obvladuje položaj in ne trpi nikjer zbiranja, Proti 16 popoldne se je položaj pomiril. Do sedaj so nemiri zahte-
Pariz, 1. sept. AA. Francoza Costes in Bel-lonte sta danes odletela iz Pariza čez Atlantik v Newyork. Ob 14.35 so njuno letalo »Point d'lnter-rogation« (Vprašaj) opazili nad Irsko.
Pariz, 1. sept. as. Costes in Bellonte sta ob 11.15 v Le Bourgetu na svojem letalu »7« startala za polet čez Ocean. Ob 11.40 je letalo s hitrostjo 210 km preletelo Crotoy in doseglo Ocean. Costes upa, da bo jutri ob 10 zvečer srednjeevropskega časa dospel v Newyork, Proga je dolga 6200 km, dočim se ceni akcijski radij letala s povprečno hitrostjo 200 km na 8500 km. Aparat ima nov Hi-spano motor, oba pilota imata na sebi pritrjene
Varšava, I. sept. as. V vzhodni Galiciji je bilo v zadnjih dveh dneh mnogo požarov po deželi, kateri se pripisujejo ukrajinskim bojnim organizacijam kol njihov odgovor 11» aretacijo njihovih voditeljev. Na mnogih krajih so prerezane telefonske žice, tako da je več mest odrezanih od zunanjega sveta. V Lvovu so bile na poslopju ukrajinske zadruge in drugod pobite šipe. 'rakoj po razpustu parlamenta je včeraj jjolicija aretirala
Varšava, L sept. as. V Varšavi in drugih mestih, tudi v več krajih poljskega koridorja, so bile včeraj velike manifestacije ljudstva proti govoru nemškega ministra Treviranusa. V Varšavi je bil shod pod milim nebom, ki se ga je udeležilo 20.000 ljudi.
General Gorocki, predsednik Pilsudskemu zvestih zvez bojevnikov, je izjavil, da tiči tudi za ukrajinskimi, Poljakom sovražnimi terorističnimi organizacijami nemški denar. Na koncu so bile sprejete protestne resolucije, nakar se je razvil demonstracijski obhod, ki je z vzkliki: »Smrt Nemcem!«, »Proč s Prusi iz jx>ljskega koridorjale, •Živela poljska Pomorjanska in poljski Gdansk!«, odšel proti zunanjemu ministrstvu in nemškemu poslaništvu, katero je bilo zaščiteno z močnim policijskim oddelkom.
vali samo eno smrtno žrtev, nekega 281etnega delavca Ivana Bencsika, ki je v mestnem gozdiču bil zadet v trebuh. Število lahko in težko ranjenih pa znaša 200 do 300 oseb, večinoma delavcev, dočim je bilo ranjenih tudi nekoliko policistov. Demonstranti so popolnoma razdejali v mestnem gozdiču prirejeno cvetlično razstavo. V raznih ulicah so demonstranti tudi plenili trgovine in razbijali okna avtomobilov. Na Andrassyjevi cesti so razbita vsa okna, kakor tudi na muzeju umetnosti in italijanskem poslaništvu. Demonstranti so ustavili mnogo avtomobilov in prisilili potnike, da so izstopili. Trgovci so svoje lokale zaprli.
V mestu vlada povsod mir. Radi govoric, da je ponoči pričakovati demonstracij, izjavlja policija, da je ukrenila zadostno mere, da bo lahko v kali zadušila vsak nemir. Policija in orožništvo ostaneta pripravljena do jutra. Višje državno pravdništvo izjavlja, da je bila policija ves dan brezprimerno potrpežljiva in da ona ni vzrok, da je prišlo do izgredov. Socialni demokrati pa trdijo, da so nemire, posebno pa plenjenje in poškodovanje lokalov izvršili komunisti in drugi neodgovorni elementi ki so napadli celo rešilne avlonto-bile. Govori se, da sta bili dve smrtni žrtvi in da je od 300 ranjencev bilo prepeljanih v bolnice 60. Njihov položaj je zelo resen. Med ranjenci so tudi 4 policisti.
padobrane, na krovu imata tudi gumijev rešilni čoln, ki se more s kisikom napolniti v 30 sekundah,
Tudi imata s seboj gumijasto bojo, ki se ravno tako lahko hitro napolni. S seboj imata tudi gumijevo obleko, ki se lahko napihne, tako da bosta v slučaju sile lahko ostala nad vodo. S seboj imata tudi radio postajo, da bosta v stalni zvezi s par-niki na morju in obrežnimi postajami.
London, 1. sept. as. Po došlih vesteh je raz-videti da Costes in Bellonte dobro napredujeta. Ob 2.45 sta dosegla irsko obalo, ob 3.05 pa sta preletela mesto Waterfork. Ob 10.45 je letalo brezžično sporočilo nekemu pamiku, da je na krovu vse zdravo.
v Varšavi in v vzhodnih provincah mnogo voditeljev ukrajinskih Belorusov in ilegalne komunistične stranke. Aretirani so bili vsi člani dosedanjih sejmskih in senatovih frakcij levo radikalne beloruske kmečke stranke. V Lvovu so aretirali in zaplenili velike množine razstreliv in orožja. V Varšavi je bilo veliko hišnih preiskav, pri katerih so našli mnogo komunističnega agiiacijskega materijala.
Tudi v Katovicah so bile pred bivšim nemškim gledališčem velike demonstracije z govori proti Treviranusu. Nato je množica odšla proti nemškemu konzulatu in jirodrla policijski kordon. Šele nekoliko pred nemškim konzulatom se je posrečilo demonstrante ustaviti, ki so fiotein odšli pred redakcije nemških listov in zahtevali razpustitev nemške narodne zveze.
V Indiji pokajo bombe
London, 1. sept. as, Policijski inšpektor Duke je umrl na posledicah bombnega atentatu. Izvršena sta bila nadaljnja dva bombna atentata v Mymen-singhu, s katerima sta bili razrušeni hiši dveh indijskih policijskih častnikov. Pri tem sta bili tudi lahko ranjeni dve osebi.
Odlikovanje
Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za šume in rudnike dr. A. Korošca ob priliki šumarske in lovske razstave odlikoval z redom sv. Save III. razreda inž. Cvetka Božiča, ravnatelja gozdarske direkcije v Ljubljani.
Novi čsl. konzul v Ljubljani
Belgrad, 1. sept. m. Dosedajni upravnik poslov češkega jjoslaništva dr. Leon V o k a č je premeščen v Tirano za odpravnika jx>slov češkoslovaškega jxislaništva. Na njegovo mesto pride dr. R e i s s e r, ki je bil doslej pri ministrstvu. Kakor smo že poročali, oddide dr. R e s e 1, generalni konzul v Ljubljani, v ministrstvo. Na njegovo mesto je imenovan za generalnega konzula v Ljubljani ing. Josef S e v č i k , ki je bil dosedaj vodja konzularnega oddelka v češkoslovaškem jx>slanišfvu v Belgradu. Na njegovo mesto pride dr. T o m s» iz ministrstva.
Popust na železnici za 6. sept.
Ljubljana, 1. sept. AA Ker so se o okrožnici, ki so ž njo dovoljene razne vojne olajšave za potovanje v Belgrad na proslavo dne (i. septembra t. 1., pojavila nesoglasja glede pravilnega tolmačenja onega odstavka, ki govori o četrtinski vožnji za vse državljane, ki bi se hoteli udeležiti navedenega slavja, so danes poročevalcu »Avale« v Belgradu na merodajnem mestu v ministrstvu za promet izjavili, da velja četrtinska vožnja brez posebne legitimacije in da se bodo vozni listi za [Kit v Belgrad izdajaii brez posebnih potrdil. Pač pa je za po-vratek obvezno kontrolno j>otrdilo o udeležbi na proslavi od strani prireditvenega odbora.
Shod rudarjev
Rajhenburg, 1 sept.
V nedeljo se je vršil v Senovem pri Rajhen-burgu zanimiv shod rudarjev, za katerega .je vladalo med delavskimi sloji veliko zanimanje. Ob navzočnosti okrajnega glavarja iz Brežic g. dr. Mar-šiča je predsednik krajevnega odbora Zveze rudarjev v Jugoslaviji g. Rihtar podal besedo g. Šoberju iz Zagorja. G. šober je v jedrnatih besedah najprej podal sliko današnjega mizernega stanja rudarskih delavcev. Da se temu odpomore vsaj malo. se je sklicala v Sarajevo rudarska konferenca, na kateri po čuduem naključju delodajalci niso bili zastopani. O rezultatih sarajevskega posvetovanja je časopisje že poročalo. Resolucija se je sprejela in se bo poslala kompetentnim činiteljeni.
Poročevalec se je dalje dotaknil vprašanja socialnega jKiložaja Orisal je težavno stališče bratov-skih skladnic. in starostnega zavarovanja. Končno je govornik živo zgrabil vprašanje vzajemnosti in solidarnosti med delavstvom. Največjo grajo zaslužijo tisti, ki niso organizirani. Le strokovna organizacija se lahko bori za koristi delavca. Posameznik ne bo ničesar dosegel. Strokovno delo je tisto, ki veže delavca z delavcem, ki goji nesebično ljubezen do sotrpina. Nihče ne sme stati ob strani in grajati delo v njej. Nočem propagirati te ali one organizacije, marveč zahtevani, da se delavec organizira, pa naj si bo to tu ali tam. Prerekanja mora biti konec, kajti sloga jači, nesloga tlači.
Denarni zavodi in zavar. dr. ,Sava'
Trst, 1. sept. p. V tukajšnjih finančnih kro-gfh, jiosebno v tistih blizu Assicurazione Generali, je vzbudila veliko pozornost vest iz Zagreba, da so nekateri jugoslovanski denarni zavodi sklenili umakniti svoje angažntane iz zavarovalnega društva »Sava«, ki je bilo ustanovljeno po Assicura-zioni Generali. Ta korak jugoslovanskih denarnih zavodov, kakor se v tukajšnjih finančnih krogih tolmači, je sledil po znanem stališču nekaterih jugoslovanskih listov, ki so zahtevali, da jugoslovanski člani ravnateljstva »Save* dobijo več vpliva na osebno in stvarno vodstvo zavoda. Danes je sem prispel iz Zagreba ravnatelj /Save« Ga-ntulin. Njegov prihod se spravlja v zvezo z ureditvijo teli vprašanj. Pri ^Savi* so angažirane Praštediona, Union banka, Zemaljska za B. in H.. Zemaljska, Belgrad in Jadransko-podunavska.
Parnih „Princ Andrej"
Dubrovnik, 1. sept. p V četrtek 28. avg. so spustili v Glasgowu v morje tovorni parnik »Princ Andreje, .ki ga je dala zgraditi Dubrovniška paro-plovna družba. Parnik je najmodernejšega tipa in zgrajen na podlagi dolgolelnili pomorskih izkušenj. To se vidi iz njegove cene, ki znaša 23 milj. Din. Nosilnost broda znaša 9400 Ion. Ima stroj s trojno ekspanzijo in tri kotle. V oktobru bo parnik izročen prometu. Dubrovniška paroplovna družba ima 23 parnikov.
Angleško brodovje v Dalmaciji
Split, t. sept. p. Sem bo prišel oddelek angleške flotilje, ki se nahaja v vodah Črnega morja. Obiskali bodo Kotor, Gruž, Split in Šibenik. Oddelek obstoja iz enega nosilca letal in štirih kri-žark.
Naš paviljon na solunskem sejmu
Belgrad, 1. sept. z. 14. sept. se otvori naš paviljon na Solunskem sejnut. Otvoritvi bo prisostvoval trgovinski minister Demetrovič, ki se bo do takrat vrnil iz Varšave. Obenem se bo sestal z našimi gospodarskimi krogi, ki vračajo obisk grškim gospodarskim krogom. Od tam bodo preštevali vso Grčijo.
Vzela sta se Fran j o Cerar
privatni uradnik, in
Marta Čolnar Škofja Loka	Kranj
Zvečer
dve ARTIN-dražeji, zjutraj pravilno lahko iz-praznjenje. Dobiva se v vseh lekarnah, škatlja 8 Din.
Tajna modre in previdne dame,
ki se ii vse divi v družbi, je dnevna poraba dobro dišeče in zanesljivo negujoče s i a« umivalr.e soli, izdelek saline Bad Ischl. Vsakdanja poraba tega sredstva daje zanesljiv občutek dovršene nege. Dobiva sc v vseh lekarnah, drogerijah in parfume-rijah. Za Jugoslavijo: Paracelsus k. d., Zagreb 3.
Zmagoviti mgoslovanski letalci
Pri letalskih tekmah Male antante si osvojila prvo mesto
Varšava, 1. sej>t. AA. Danes so bili objavljeni končni izidi velikih letalskih lekeni Male antante in Poljske, ki so bile od 27. do 30. avg. Glavna letalska žirija v Varšavi je prisodila jugoslovanski letalski ekipi od petih nagrad in ene premije tri nagrade in premijo in sicer prvo častno nagrado za ekipo in tri individualne nagrade in premijo, ki se razdeli med člane ekipe. Češkoslovaški major Klebs in poročnik izvidnik Frank sta prejela dve častili nagradi in dve individualni nagradi. Vrhu tega so bile med zmagovalce razdeljene še jx>sebne nagrade njihovih držav.
Zmagovito jugoslovansko ekipo tvorita letalski kapetan II. klase Vladko Šintič. z izvidnikom letal, kapelanom I. klase Kaniilont Lukanovičent.
Individualne nagrade so pa prejeli: letalski kapetan I. klase Jerolin Novak z izvidnikom letalskim poročnikom Milanom Mandraševičem, ki prejmeta tretjo individualno nagrado. Nadalje so bili odlikovani kot člani posameznih ekip letalski kapetan f klase Dragotin Rupčič z izvidnikom letalskim kapetanom Nikolom Nikico in letalski kapetan II. klase Hinko Hubel z izvidnikom letalskim poročnikom Dragotinom Doljanskim.
Ena častna nagrada, ki je bila prisojen« ju-
goslovanski ekipi, pripada aeroklubu kraljevine Jugoslavije.
Od vseh udeležencev na teh tekmah je prispela le jugoslovanska ekipa v Varšavo kompletna. Te zmage jugoslovanskih letalcev so tem jxmiemb-nejše, ker so se morali boriti s j>rvorazrednimi člani češkoslovaškega, romunskega in poljskega lelalslva. Podrobni podatki bodo objavljeni kasneje.
Jugoslovani prvi tudi v višinskem letu
Varšava, 1. sept. AA. Poljski aeroklub je objavil tele podrobnosti o rezultatih tekmovanja na letalskih tekmah držav Male antante in Poljske. Po tekmah v višinskem letanju imajo posamezniki tele točke:
Novak 888, Rupčič 884, Hubl 887, Šintič 961, Klek 932, Langer 809,'Mareš 559, Svozil 750, Papa-kovsku 656, Rotaru 542, Pacleanu 559, Virovicki 748, Skršepinski 754.
Ker je po pravilniku tekmovanj predvidena ponovitev nekih točk, se te številke lahko izpre-mene. Do zdaj je znano samo to, da je jugoslovansko moštvo zavzelo prvo mesto.
Polet preko Atlantika
Najslavnejša francoska letalca Costes in Bellonte poizkusila polet
TemrisSi na Poljskem
Voditelji Ukrajincev in komunistov aretirani
Velike protinemške demonstracije
na Poljskem
Razburjenje radi nemške revizionistične propagande