Naročnina mesečne V Din, sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, sa Inozemstvo 120 Die Urednittvo je v Kopitarjevi aL6/HI Telefoni aredništvas dnevna eloiba 2050 račun: Ljnb- ЈШ^Г ^^^ ф ^^^^^^^^ Ijana St m U Ш __10.349 za Ш ^ШШшш^ ^^^^^ Ш M Ш ШВ^ ШШШШШШШР Uprava: Kopilar- jeva 6. telefon 2993 — Bočna 2994, 2994 ha 2090 ■ htheja vsak dan zjutraj, rasen ponedeljka ia dneva po praznika Papenov ptat zvona Našemu listu so svoje dni nekateri malo eamerili, ker se v ocenjevanju dogodkov v Nemčiji ni pustil zapeljati, da bi bil hvalil povodenj, ker tu pa tam odloži tudi rodovitnih gnojil. Danee, po poldrugem letu rjavega režima v Nemčiji, imamo zadoščejne, da smo prav videli in prav povedali. Nista pretekla še dva meseca, odkar ie nemški državni podkancler sam opisoval delo narodnega socializma v Nemčiji, ko je v pogumnem govoru v Marburgu razgalil zablode režima, ki ga je na vodilnem mestu sam pomagal uvajati, ter pozval odgovorne ljudi, naj zaustavijo plaz, preden zavije v prepade, iz kaiterih ni več nobene re- Več vprašanj se nam vsiljuje, ko prebiramo njegov govor. Zakaj je von Papen stopil pred javnost s takšno uničujočo kritiko pokreta. ki mu je pomagal do oblasti in za katerega je žrtvoval ali zatajil svojo lastno stranko in svojega lastnega šefa? Kdo stoji za Pa-penom, da si je upal tako pogumno govoriti v Nemčiji, kjer je svobodna beseda prokleta? Katere so tiste zablode in tiste nevarnosti, ki se jim je treba ogniti? Ko je L 1932 von Papen, ko4 besednik »Herrcnkluba« v Berlinu, torej v imenu Vse težke industrije in visokega denarstva ter veleposestnikov navalil na dr. Briiningovo vlado in jo strmoglavil, vse voditelje nemškega gospodarstva pa pripeljal v Hitlerjev tabor, smo ee spraševali, zakaj. Kakšna so morala biti mamila, ki so njega in njegove Hitlerju približala. Vzrokov je bilo več in so vsaj takrat bili navidezno udarni. Na poraženi Nemčiji so ležala težka reparacijska bremena, ki so dušila razmah gospodarstva in črpala nemško bogastvo čez meje. Hitler je obljubljal, da bo z močno in ponosno državo napravil temu konec. Židje so imeli v nemškem gospodarstvu veliko besedo in so držali k tlom domače gospodarje, trgovce, induslrijce in denarnike. litler je obečal, da bo razgnal Žide in njihovo konkurenco izključil iz nemškega narodnega gospodarstva. Starim generalom je bilo dolgčas v Nemčiji, ki je Dila pod vojaškim nadzorstvom inozemstva. Hitler je bil glasnik enakopravnosti in njegove v stotisočih korakajoče čete napadalnih oddelkov so dišale po stari pruski slavi. Dr. Briining je v pravilnem izvajanju krščanskega socialnega programa začel pripravljati zakonodajo, ki bi bila razlastila ogromna veleposestva v Prusiji in ustvarila malega kmeta — najbolj trdno podlago države na vzhodni meji. To je dalo bližji poved, de je šel von Papen v imenu velike industrije, velikega denarstva, starega oživljajo-čega militarizma in pruskih bojarjev skrivaj v Hitlerjev tabor, kjer je zabarantal svojega šefa, da reši veleposestnike »pred marksizmom centruma« in da odpre nacionalizmu vse odrešujoče zatvornice, da pomete z vsemi težavami, s katerimi se mora boriti nemški kapitalist in nemški militarist. Zarota je uspela, dr. Briining je izginil v zatišje, Hitler pa je šel gladko na oblast, obdan od velesile kapitala in tradicij, ki je od njega pričakovala, da bo v prvi vrsti pomagal njeni kasti. To je prava vsebina »rjave revolucije«, ko smo jo očistili vseh olepševanj in vse sentimentalnosti. Hitlerjev režim, v katerem so predstavniki »Herrenkluba« zasedli najvažnejša mesta, je prvo leto uresničeval »narodni« del narodno socialističnega programa. Ponos in ugled Nemčije se je dvignil, inozemsko varuštvo je padlo, reparacije so ugasnile, prepoved oboroževanja je dejansko nehala, židje so izginili iz gospodarskega življenja, veleposestniki uživajo mir na svojih posestvih. Vse to je dosegel nacionalni val, ki so ga od vseh strani podpihovali in z vsemi sredstvi poganjali naprej. Toda nacionalno strast lahko hujekaš in razpihuješ, a " " pi _______ ____ ____„__ oj šek, ko je narodni socializem začel proglašati naino strast lahko hujekaš samo -do gotove meje. Ko je v svoji slepi nerazsodnosti »nacionalni val« dosegel svoj vi- nacionalizem in oboževanje plemena in krvi kot neko nadnaravno dobrino, je bila ta meja dosežena, in kar je ostalo razumnega, mu čez to mejo ni moglo več slediti. Toda treba je bilo vzdržati revolucionarni polet pokreta in ker v narodnem socializmu narodnost — vsa spačena in neresnična — ,ni vlekla več, je prišel na vrsto drugi del narodnega socializma: namreč socializem. Tako smo imeli priliko opažati, kako je po zaslugah mlajših pokretnikov hitlerizem začel polagoma prehajati v socializem radikalne vrste, kako so se vedno bolj jasno začeli prikazovati vzori, ki jih je izumil boljševizem: kolektivno delo, prisilna organizacija stanov s posebnim povdarkom »delavske fronte«, razdiranje družinskega življenja z nemoralnimi zakoni o sterilizaciji in o sklepanju in razdvajanju zakonov, zatiranje vsake osebnosti pod voljo »narodnega kolektiva«, ki sta mu edini izraz vsemogoča država in samovoljna vlada. K temu se je zadnje mesece pridružil vedno bolj krepak klic po »socialnem izenačenju«, po »nadzorstvu nad kapitalisti«, po »vrnitvi v službo naroda vse narodne industrije in narodnega denarstva«, ter naposled še klic po »socializaciji industrije in lenih velepo-sestev«. Mlajši^ pokretniki so dejali, da revolucija še ni izčrpana, da je dosežen sicer »nacionalni« ideal, a da je treba sedaj še drugega revolucionarnega vala, ki bo uresničil še »socialistične« vzore narodnosocialistič-nega pokreta. »Sovražnik stoji na desnici!« je vsebina velikanske propagandne ofenzive, ki jo je mlajši rod naperil pretekli mesec proti sovražnikom pokreta, zlasti proti meščanstvu. »Herrenklub«. torej industrija, banke, veletrgovina, konservativni veleposestniki, ki je s skrbjo opazoval razvoj in uvidel, da lere v čisto drugo smer, je skleni^ da je čas, da skuša zajeziti deroči plaz. In zopet je bil izbran von Papen kot zastopnik istih ljudi, ki so pred dvema letoma zavrgli dr. Briininga, da iz istih razlogov, kot pred dvema letoma, na štor >i proti sedanjim gospodarjem, ki jih je posadil na oblast, a ki so oblast izkoristili proti željam svojih nekdanjih botrov in grozijo sedaj s proletarsko revolucijo. To je prava vse- Poljsko-litovsha pogajanja Konec štirinajstletnega spora? Odposlanec maršala Pilsudskega, polkovnik Prysior, Rgllck« aaht nosi predloge za ureditev vprašanja pripadnosti Vilne МЈШЛиан^^Јинл Kaunas, 26. jun. TG. Tukaj z vso resnostjo pričakujejo, da bo poljska vlada v najkrajšem času predložila litvanski vladi čisto določene predloge glede ureditve sedaj že 15 let trajajočega spora med Litvo in Poljsko zaradi Vilne in okolice, BivSi S oljski predsednik vlade Prystor je namreč pre-ival nekaj dni tukaj kot čisto oseben odposlanec maršala Pilsudskega. Prystor je obiskal parkrat zaporedoma predsednika Smetono in zunanjega ministra Los ar ai tisa in se je vrnil zelo zadovoljen nazaj v Varšavo, kot se je sam izrazil pri svojem odhodu iz Litve, ter se nato takoj podal v letno bivališče maršala Pilsudskega Pikeliški v bližini Vilne. Maršal Pilsudski je sam po krvi Litvanec. Ko se bosta Pilsudski in Prystor med seboj dogovorila glede nadaljnih korakov, se bo Prystor vrnil nazaj v Kovno in bo pri tej priliki zelo verjetno že prinesel s seboj konkretne predloge. V tukajšnjih političnih krogih Se vedno ne verjamejo prav radi, da bi bilo mogoče spor s Poljsko rešiti na drugi način, kot da se Vilna vrne nazaj Litvancem, ker litvanska ustava Se vedno ime- nuje Vilno kot prestolico litvanske republike, kar je bila skozi dolga stoletja od sre<~ do časa, ko jo je pograbila Rusija. je bila skozi stoletja od srednjega veka pa Poljski odposlanec bo poled predlogov glede Vilne, o katerih se nič ne ve v javnosti, prinesel s seboj tudi predloge glede baltskega pakta, ki naj bi združil vse baltske države, Litvo, Estijo, Latvijo in Finsko (slednja je zelo negotova), kar bi bijo v smislu sedanje irancosko-ruske politike. Toda Litva se bržkone tudi o baltskem paktu ne bo hotela pogajati, predno vpraSanje Vilne ne bo konč-noveljavno rešeno. Sinoči je latovski predsednik vlade Ulmanis odpotoval v Tallln, da se pogovarja tudi z estonsko vlado glede predlogov polkovnika Prystorja o baltskem paktu, v katerega bi Litva rada vstopila, seveda le pod pogojem, da dobi zadoščenje glede Vilne. Ulmanis bo naprosil vlade drugih baltskih držav, naj jo v njenih stremljenjih podpirajo. Če bo prišlo do sporazuma s Poljsko, potem bo k temu mnogo pripomoglo dejstvo, da so od-noSaji med Litvo in Nemčijo zadnje čase postali skrajno napeti zaradi neprestanih nemških intrig v memelskem okraju. Spor z Nemčijo je postal trenutno večje važnosti kot spor s Poljsko zaradi Vilne. Če bi Poljska bila pripravljena zagovarjati litovsko stališče v Memelu, bi bila pot odprta za novo veliko in zelo zanimivo zbiranje narodov ob Baltiku, zbiranje, ki bi Slo, kot rečeno, v prilog irancosko-ruske politike za ustvaritev velikega pakta o medsebojnem jamstvu in pomoči. Ubijalec Pierackega prijet? Berlin, 26. jun. b. Tukajšnjim obmejnim oblastem in policiji se je posrečilo dne 23. t. in. aretirati poljskega državljana Evgcna Scyba, dijaka kemije, rojenega 11. maja Ш18 v Lvovu, ki popolnoma odgovarja popisu morilca notranjega ministra Pie-rackega. ltavno na dan umora notranjega ministra je Scyba prispel iz Copota v Swinemunde, kjer so ga uradniki državne tajne policije ined fi izletniki takoj spoznali in aretirali. Scyba zanika vsako udeležbo pri umoru notranjega ministra Pierackcga, kljub temu pa so ga policijske oblasti z letalom od-premile v Varšavo. Preosnova poljske vlade: Ostrejši kurz v notranji politiki Varšava, 26. jun. b. V najkrajšem času pričakujejo rekonstrukcijo vlade v zvezi z imenovanjem notranjega ministra. Trdi se, da bo to mesto zasedel lvovski vojvoda general Belino Prašajovski. Novo imenovani notranji minister pomeni istočasno oster kurz v notranji politiki. Istočasno se poroča tudi o aretaciji komunistov in članov judovske socialne zveze. Število aretirancev znaša dosedaj 120 oseb. Barthou v Belgradu Praznik francosko-jugoslovanskega prijateljstva traja dalje Belgrad, 26. junija. Ob 11. je predsednik narodne skupščine dr. Ko-sta Kumanudi otvoril današnjo skupno sejo narodne skupščine in senata, prirejeno na čast francoskemu zunanjemu ministru Louisu Barthouju. Pred vhodom v dvorano narodne skupščine je bil ves v zelenju postavljen bronast kip kralja Petra, v dvorani sami pa pred ministrskimi klopmi na eni strani kip Nj. V. kralja Aleksandra, na drugi strani pa kip Nj. V. kraljice Marije. Nj. VeL kralj in Barthou Po govoru dr. Kumanudija ie jx>vzel besedo predsednik ministrskega sveta g. Nikola Uzunovič, ki je med drugim dejal: Gospod predsednik! Menim, da ni treba posebej govoriti o prijateljskih čuvstvih, o ljubezni in hvaležnosti, ki jo čuti jugoslovanski narod do plemenite in velike Francije. Za temi čuvstvi stoje tudi močni in trajni razlogi. Naš narod ni samo hvaležen Franciji, on jo tudi v resnici ljubi, jo iskreno ljubi in jo iz vsega srca ljubi. (Navdušeno odobravanje). Hvaležen ji je za vse, kar je zanj storila in kar dela, da zaščiti trajni mir in reši civilizacijo. Govornik se je zatem zahvalil g. Barthouju, da se je ob prihodu v Jugoslavijo najprvo spomnil našega narodnega kralja, ki na srečo Jugoslavije in vseh vodi politiko prijateljstva in miru na podlagi mirovnih pogodb in ki z uspehom krmari jugoslovansko ladjo že polnih 20 let. G. Nikola Uzunovič se je nato zahvalil g. Barthouju za odločno izjavo proti tistim, ki odklanjajo v srednji Evropi celo sodelovanje na gospodarskem področju in stavljajo zahteve jx> reviziji. Navzlic temu pa mora priti čas, ko bodo tudi dotični spregledali, da je to napaka in da je treba sodelovati za obnovo gosjx>darstva v srednji Evropi. Barthou: „Francija vas ljubi!" Nato je imel velik govor, iz katerega posnemamo: Prišel sem k vam kot umrljiv Francoz. V meni ste sprejeli Francijo, ki bo ostala. Njena nesmrtnost je stvorjena z deli, ki jih je plemenitost njenega genija doprinesla za svobodo narodov. Načela, ki jih je proglašala, niso nikoli bila samo filozofska abstrakcija, prazna in sterilna. V vseh dobah svoje zgodovine je imela lastnosti člove-čanstva, čigar interesom je služila in čigar inspi-ricijam pomagala in jih celo ustvarjala. V njej, v njenih mojstrovinah in v njenih delih imamo razen neizbežnih peripetij tudi gospodarska na-sprostva, duh kontinuitete, ki je po 16 stoletjih ohranil svojo silo, svoj vpliv in svoj značaj. Francija je vedno vie cenila pravico, ki oživlja, in manj silo, ki ubija. Vi ste ji, gospodje, izkazali to čast. Čc bi prišla od mene, bi se moglo misliti, da je gola do- mišljavost. Ker je pa ta počastitev prišla od vas, ima značaj markantne pravičnosti. Spričo tega jemljem to počastitev s hvaležnostjo na znanje. Francija bo ganjena nad vašo hvalo, kar je prepričana o njeni iskrenosti. Brez ozirov na oblike in izvor svojega ustvarjenja je Jugoslavija vedno sovražila tipokrizijo in prezirala lizunstvo. Njena večna slava je v tem, da si je svojo neodvisnost zaslužila z vztrajnostjo svojega junaštva. V oblasti svojih tiranskih gospodarjev, ki so se tepli za njo, je sicer trpela njihovo nadvlado, toda nikoli ni prodala svoje duše. V suženjstvu ni nikoli hotela biti suženj, zakaj njena rasa je čvrsta in ponosna, lu gre raje v smrt, kakor pa da bi prenašala verige. Na ta način je storila čast človečanstvu. V imenu Francije, zaveznice in večne prijateljice, vidim v njeni obnovi eno izmed neizbežnih del pravice, ki se jim ni treba prav nič bati drugih časov. Skupna zmaga je leta 1918 dala nagrado za vzajemne napore. Edinstvo Jugoslavije je bila nagrada za pravice, ki niso bile nikdar opuščene. To edinstvo je nacionalna stvarnosL ki je stalna, ki se ne more vzeti in ki je ne bo nobena sila mogla premagati. Zastopniki Jugoslavije, Srbi, Hrvati in Slovenci, prinašam vam pozdrave Francije. V njenem imenu pozdravljam kralja Aleksandra, ki ravno te dni slavi 20-letnico, odkar je začel slavno vršiti prerogative kraljevske oblasti, čigar plemenitost in prnvičnost simbolizirata edinstvo dostojnega, velikega in poštenega naroda, ki si želi miru, vrednega ponovno pridobljenih pravic. Vi ljubite Francijo, ki ste jo pozdravili z navdušenim vzkliknil jem, ki so se slišali na obeh bregovih Dunava in ki jih ne bom nikdar pozabil. Francija ljubi vas. Med našima dvema narodoma obstojita solidarnost in spoštovanje, čigar pravo ime jc bratstvo. Predsednik senata dr. Toma.šić jc zaključil svečano sejo z vzklikom: Živela Francija! Zunanji minister g. Barthou je nato zaklical v dvorano v našem jeziku: Živela Jugoslavija! V dvorani so se ponovile 'ivacije in manifestacije za Francijo in Jugoslavijo. Svečana seja se je končala ob 11.45. Barthou med časnikarji Belgrad, 26. jun. m. Ob pol 7 zvečer sta francoski in jugoslovanski zunanji minister sprejela časnikarje na poslovilni razgovor v veliki dvorani zunanjega ministrstva. Barthou je pri tej priliki jionovno poudaril svoje zadovoljstvo in veselje zaradi lepega bivanja v Belgradu. Dejal je, da sta na sestanku z Jev-tičem ugotoviia identičnost stališč v vseh vprašanjih, o katerih sta sc razgovarjala. Barthou i'e dejal, da o tem ni bil izdan noben komunike, er je to le formalnost, ki pa v takih slučajih ni potrebna. Danes se je ponovno sestal z Jevtičem in se z njim razgovarjal o vseh evropskih vprašanjih, posebno o odnosih Francije do Jugoslavije, za katere je dejal, da so zares prisrčni. To ni samo banalna fraza, ampak resnica, ki sva jo oba ugotovila. Francoski zunanji minister je danes zopet skoraj obljubil Jevtiču, da ho ponovno prišel v Belgrad na bina von Papenovega upora v Marburgu in krize, ki je sedaj nastala v narodnem socializmu: Kapital in politični konservativizem sta odpovedala zavezništvo. »Ali smo mar v narodni revoluciji zadušili marksizem, da bomo sedaj njegov program sami uresničili?« V tem apena sr ki je izbruhnil in ki mora imeti nedogledne vzkliku von Papena se zrcali vse ozadje spora, ki ie izb posledice. Paj>en ni govoril v temno noč, kajti danes ni več dvoma, da se opira na močne sile. Besedilo njegovega govora je še pred Marburgom bral Hindenburg in brali eo ga številni prijatelji in mnogi voditelji »nergaštva«, kot danes v Nemčiji imenujejo opozicijo. Za Pa.penom stoji tudi Reic.liswehr, ki noče jx>stati »pred-straža boljševiške revolucije«, in ž njim soglaša menda tudi že pruski ministrski predsednik Goring. Razlika med Papenovim upo- rom I. 1932 in danes je samo ta, da je takrat odbil vse katoliške sile, med tem ko danes, jk> neštetih krivicah, ki jih je nagromadil zaslepljeni hitlerizem s svojim kulturnim bojem, lahko smelo računa na moralno pomoč in o|H>ro vse o|K)zicije, ki jo je proti režimu dvignilo surovo preganjanje cerkve. Dve leti režima in v Nemčiji zija nepremostljiv prepad med fronto, ki sili v socialistično revolucijo, in med konse •u viimi stin-jami. Hitler sam je predsednik vlade, ki je Cretežno konservativna, in predsednik stranke, i je revolucionarna. Danes ali jutri se bo moral odločiti, s katerimi pojde. Bržkone se bliža konec njegove zgodovinske misije, ko se bo s pomočjo Keichvvehra moral rešiti v naročje tistih pruskih duhov, ki so mrko zrli nanj, ko je v postdamski cerkvi prevzemal oblast pred d verni leti. njegovo povabilo in upa, da bo to ohljiibo lahko kmalu izpolnil. Potem je spregovoril še nekaj lvesed naš zunanji minister Jevtič in se zahvalil časnikarjem za njihovo sodelovanje, ki so ga nudili oj> priliki trodnevnega bivanja francoskega zainanjega ministra v Belgradu. Francoski zunanji minister Barthou se je od peljal z nocojšnjim brzovlakom v Pariz. Nj. Vel. kralj obišče Pariz Pariz, 26. junija. AA. Današnji listi priobčujejo obširna poročila o včerajšnjem sestanku med Nj. Vel. kraljem Aleksandrom in ministrom Barthoujem. Vsi poudarjajo državljanske vrline Nj. Vel. kralja Aleksandra in njegovo temeljito podkovanost v vseh mednarodnih vprašanjih. Posebno radost pa kažejo listi zato, ker je Nj. Vel. kralj Aleksander izjavil g. Barthouju, da v jeseni uradno obišče Pariz. Francosfti tisk o uspehih Pariz, 26. junija. AA. Havas poroča: Listi prinašajo dolge članke o Barthoujevem obisku v Jugoslaviji in f>osebno poudarjajo navdušenje, ki ga jc ta obisk napravil med jugoslovanskim prebivalstvom. O samih razgovorih med Nj. Vel. kraljem Aleksandrom, g. Jevtičem in g. Barthoujem pravi »Oeuvre': Glede treh stvari sta mogla Nj. Vel. kralj Aleksander in Barthou ugotoviti iiopoln sporazum. Tc tri stvari so Mala zveza, balkanski pakt in skorajšnji obisk Rudži-beja v Belgradu. Nj. Vel. kralj si jc dal nato obrazložiti postopke pri francoskem predlogu Poljski in Nemčiji za vzhodni Locarno. Govora je bilo tudi o pariških razgovorih z Riubeiiirupoiii. Pu razgovorih o iiaiiji in Avstriji sta Nj. Vel. kralj Aleksander in g. Barthou posvetila pozornost sestanku v Londonu, ki od njega muogo zavisi bodočnost Evrope. Madjari demonstrirajo Budimpešta, 26. junija, p. Zadnji sklepi Male ^veze ter potovanje francoskega zunanjega rnipi-stra po Romuniji in Jugoslaviji je vzbudda na Ma-djarskem veliko zanimanje vse politične javnosti. Listi posebno podčrtavajo protirevizionisiićni program Male zveze ter reagirajo nanj z madjarskega stališča. Danes so bile v Budimpešti dijaške demonstracije proti državam Male zveze ter Barthouju. Demonstranti so zlasti vzklikali Mussoliniju in Italiji ter so se hoteli podati pred ilalijau-tko in francosko poslaništvo. Toda policija jc za-?edla dohode do obeh poslanistev ter razgnala sku- pine. Vendar so se demonstracije ponovile i« M več krajih mesta ter so dijaki nadalje zahtevali jpravico za Madjarsko«. Budimpešta, 26. jun. AA. Snoči ob 17 se je pred poslopjem jugoslovanskega poslaništva pojavila močna »traza. Na odgovornem mestu trde, da gre za ukrep opreznosti, ker j« obstajala nevarnost dijaških demonstracij proti Fruuciji iu državam Male zvene v »vezi z Bartlioujeviin obiskom v Bukarešti in v Belgradu. Podobne straže so poslali tudi pred poslopja francoskega, češkoslovaškega in romunskega poslaništva. Revolucija v Albaniji? Strah pred izhrcavanjem italijanske vojshe - Angleže skrbi Tirana, 26. jun. TG. Po vsej Albaniji opažajo resne znake, da se pripravlja upor. Iz gorskih pokrajin poročajo o zbiranju oboroženega ljudstva in vojaSki oddelki so bili danes iz vseh garnizij poslani na nevarna ognjišča upora. Iz dosedanjih poročil izhaja, da je upor naperjen predvsem proti italijanskemu vmešavanju v albanske prilike. Položaj za enkrat še ni nevaren, pač pa bi postal skrajno resen, če bi Italija, v smislu svojega pakta z Albanijo, začela izkrcavati čete na albanski obali. Nadalje obstoja tudi nevarnost, da se druge velesile ne bi vmešavale in dajale potuhe upornikom. Tako je znano, da Anglifi italijanska nadvlada v Albaniji nikakor ni všeč in da bi morala nastopiti, že bi Italija hotela svojo moč še bolj okrepiti, ker bi s tem preveč ogrožala angleško brodovno opirališče na Malti. Politična kriza v Nemčiji Razkroj narodnega socializma Nastal je velik spor med napadalnimi oddelki in jeklenimi čeladami Berlin. 26. jun. p. Spor med SA in Stahlhelmom sc je zadnje dni zelo poostril. Pri nekem nedavnem spopadu med obema skupinama je bil ubit nek član SA oddelkov, kar je izzvalo burjo med Hitlerjevci. Htahlhelm ee je postavil v ostro borbo proti SV oddelkom ter grozi odprt spor. Današnji »Viilki--cher Beobacliter« piše v zelo aapaženem članku it možnosti eventuelnega razpusta Stahlhelnui. Vprašanje pa je. kakšno stališče bo zavzel predsednik republike Hindenburg. ki je kot znano z voditelji Stahlhehna v ozkih zvezah in podpira vsestransko njih organizacijo. V narodno socialističnih krogih silijo na čimprejšnjo rešitev toga vprašanja, ker sc približuje julij, ko se začno dopusti SA in hi lahko nastala za rešim nevarna situacija. Vsekakor prihaja sedanja propaganda proti kritikastrom in nergačem ravno prav, da se prikrijejo ti spori med *o-jaškimi formacijami režima v Nemčiji. Punt velekapitala Berlin, 26. junija, b. Dopisnik »United Pressa* je zvedel iz gospodarskih krogov, da je že pred 14 dnevi podal ostavko vodja težke industrije Krupp von Bohlen. Svojo ostavko je opravičil s slabim zdravjem. Vlada doslej še ni storila nobenega sklepa z ozirom na njegovo demisijo. Motiv demisije pa je bil v resnici spor in protesti, ki so nastali pred kratkim med vodilnimi industrijalci Tyssenom, Bor-sigom in Sieniensom z ene strani in nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem z druge strani. Vsi predstavniki težke vojne industrije so opozorili državnega kanclerja, da nc bodo še naprej megli vzdržali dela podjetja v polnem obsegu, če vlada lakoj ne najde sredstva za nabavo sirovin. Siemens je tedaj povdaril, da bo prisiljen, da že v teku dveh tednov odpusti prvih 10.000 delavcev. Vse kaže, da narodno-socialistični oblastniki ne polagajo preveč pažnje opominom, ki jih neprestano prejemajo iz gospodarskih krogov, ampak šc naprej vztrajajo pri svoji bedasti zahtevi, naj se sirovine nadomestijo s surogati, kakor sc je to storilo v vojni. To je povdaril v svojem zadnjem govoru tudi sam držav- Kraljev dar Belgrad. 26. jun. m. N« včerajšnjem slavnostnem kosilu, ki ga je na čast Barthouja priredil Nj. Vel. kralj, jc kralj poklonil Barthouju iz svoje zasebne knjižnico književno redkost, Raeinovo »Atalijo«. ki je bila pred davnim časom last gospe Mentonouo\e. Franciia-Nemčija Berlin. 26. junija, p. Uradno poročajo, da so se začela pogajanja za obnovitev trgovinske pogodbe med Nemčijo in Francijo n leta 1027, ki v kratkem poteče. Z izmenjavo not je bila sedanja trgovinska pogodba podaljšana, dokler se ne sklene nova, ter je Francija odobrila Nemčiji dosedanje uvozne kontingente. Zopet nebaj na Kubi \Vashington, 26. junija, p. Na Kubi se je začela nova vladna kriza. Danes je vsa kubanska vlada podala demisijo, da tako omogoči rekonstrukcijo vlade. Dosedanji ministri bi večinoma ostali, nove osebnosti pa bi prevzele finančno, pravosodno in versko ministrstvo. ni kancler Hitler. Zanimiva pa j? v zvezi s leni po-vdarkom nemškega kanclerja, naj se sirovine zamenjajo z nadomestki, zadnja skupščina Bemberg A.-G„ na kateri je glavni ravnatelj Frohwein (čistokrvni Nemec?) sporočil, da so narodni socialisti izrazili mnenje, da se prične s produkcijo vlakna, ki naj nadomesti industrijo umetne svile ter tako napravi Nemčijo neodvisno od inozemstva. Ravnalelj Frohwein je povdaril, da iskanje sredstev za nadomestek surovin predstavlja veliko nevarnost za vso nemško industrijo in bi bil zaradi tega vesel, če hi se čim manj govorilo o nadomestkih surovin, V?r bi sicer lahko prišlo razočaranje še prekmalu. V nova neskončna pogajanja Upor dijjaštva Utrinki. Borba za last morja Velesile so začele graditi nova ogromna brodovja Berlin, 26. junija, b. Borba narodnih socialistov proti reakciji, prav za prav proti konservativnim elementom v državi, se vse bolj jx>ostruje. Sicer se obe strani pripravljata na odločilno borbo. Kakšno je ogorčenje na obeh straneh, dokazuje najbolj dogodek v Qu?tschingenu, kjer je neki član Stahlhelma potegnil nož, ki ga je imel za pasom narodni socialist, in lastnika noža večkrat zabodel v trebuh tako, da so ga morali takoj z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico, kjer bo najbrže podlegel poškodbam. To je dalo narodnim socialistom takoj povod za ostre ukrepe proti Stahlhelmu. kateremu so prepovedana vsa zborovanja ter tudi nošeni? krojev in značk. Drugi težki spopad je bil na univerzi v Bonnu, kjer so narodno-socialističae oblasti prepovedale dijakom nošenje znakov raznifa društev. Dijaki pa so kljub zahtevam profesorjev, da snamejo značke, iste nosili še naprej in v vsakem oziru odpovedali poslušnost, tako da so profesorji na univerzi dosegli popekn poraz. Intimni Hetlerjev tovariš Hess je imel v Essenu govor o fantomu druge nemške revolucije. Pri t?m jc no; daril, da je bil on član prve skupine narodne-socjalističnih napadalnih oddelkov. Od tedaj so narodni sccialisti postali velika družina, je dejal Hess, in prav nič čudnega ni, čc se tudi v lej družini kakor skoraj v vsaki veliki družini nahajajo ničvredn-ii. Iz Avstrije Dunaj, 26. jun. b. Ob 11 ponoči je v Murecku pred poslopjem katoliške kmečke zveze eksplodirala velika bomba, ki ni uničila samo vseh oken na tem po-lopju, ampak tudi večino notranje opreme. V hiši je bil ob času eksplozije tajnik zveze Jolian Rascbor, ki je bil težko ranjen in so ga lakoj odpeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Orožniki so aretirali več narodnih socialistov. Dunaj. 26. jun. b. Pred tukajšnjim vrhovnim sodiščem v prvem dunajskem okraju ie danes ob 9 dopoldne eksplodirala ležka bomba. Drobci bombe so ranili več oseb. Jetnik zaklal paznika Elsnitz. 26. junija, c. V tukajšnji ječi je prišlo do krvave žaloigre. Ko je pa/znik vstopil v sobo , nekega političnega jetnika, ga je ta zaklal. Nato je oprostil še šliri svoje tovariše, ki so nato pri-; silili ječarjevo ženo, da jim je odprla vrala. Vsi so izginili in jih vojaštvo, ki pomaga orožništvu. ' še ni moglo najti. Dunajska vremenska napoved: Večinoma zelo i oblačno. V gorovju dež. Hladnejše vreme. Opoldanska temperatura bo okoli 20 stop. Celzija. London, 26. junija. Prijateljska posvetovanja, ki se te dni s posebno intenzivnostjo vrše v Londonu in ki imajo uraden značaj priprave na pomorsko konferenco, so se spremenila že zdaj v pravo konferenco, na kateri se razpravlja sploh ves politični položaj na svetu. Na ta način je postala pomorska konferenca naslednica nesrečne razorožitvene konference v Ženevi, obremenjena z vsemi njenimi problemi, dočim se ne vidi vsaj za zdaj še nobena rešitev, ki bi zadovoljila vse. Radi tega so se razgovori o moči vojnega brodovja posameznih sil in njunem medsebojnem številčnem razmerju že rodili v ozračju največjega pesimizma, ln v resnici je zelo utemeljena bojazen, da bo rezultat pomorske konference isti, kakršen je bil rezultat ženevske razorožitvene konference: da bomo namreč doživeli vprav blazno tekmo velesil v gradnjah novih vojnih ladij. Prekljanje okrog konlerence za „razorožitev na morju" Novi francoeko-ruski blok ima čisto naravno za posledico, da so pomorski razgovori v Londonu postavljeni pred vprašanje, kakšna vloga naj se prizna Rusiji, ki je od dosedanjih pomorskih konferenc bila sploh izključena. Izvedelo se je, da sta se Litvinov in Barthou na svojem zadnjem sestanku sporazumela, da bo Francija med prijateljskimi razgovori v Londonu predlagala, naj se na bodočo pomorsko konferenco, oziroma že k tekočim pred-razgovorom povabi tudi sovjetska Unija. Anglija pa je že oficiozno odgovorila, da bo v takem slučaju stavila predlog, da se povabi k razgovorom o pomorski »razorožitvi« tudi Nemčija. Združene države severne Amerike, kojih stališče v pomorskih zadevah je skoroda odločilno, pa stojijo na stališču, da se to vprašanje in sploh nobeno drugo zaenkrat ne reši, dokler se Amerika in Anglija ne dogovorita preje med seboj glede onih točk, ki te dve državi v vprašanju pomorske oborožitve ločijo. Amerika je namreč zelo v skrbeh zaradi napovedane zahteve Anglije, da se ji mora priznati znatno večje število vojnega brodovja, ker v tem sluč?ju ne bo mogoče odkloniti zahteve Japoncev, ki tudi vztrajajo na tem, da mora njihovo brodovje biti principielno vsaj enako angleškemu, oziroma ameriškemu. Čigava bo Azilu ? Kako globoko bo posegala pomorska konferenca v strukturo sedanjega mednarodnega političnega položaja, se rarvidi iz tega, da se britanski diplomati jako zanimajo za to, kaj počenjajo Sovjeti v kitajskem Turkestanu, kjer so podpirali, oziroma šc podpirajo muslimanske vstaše proti kitajski vladi in so se po svojih agentih, tehnikih in vojaških ekspertih, da ne govorimo o trgovcih, naravnost že ustoličili v vzhodnem Turkestanu, ki Ljubljanski občinski svet Sovjetom ne pripada. Ker pa Anglija kitajski Tur-kestan po pravici smatra za ozemlje, ki je v vojaškem in gospodarskem oziru velike važnosti za njeno posest v Indiji, zato se Sovjeti ne bodo mogli izogniti razgovorom z Anglijo v tej zadevi. Menda so Sovjeti pripravljeni priznati Angliji pravico, da slej ali prej anektira Tibet, toda to je zadeva, ki zanima zelo tudi Japonsko, tako da se bo pomorski problem zapletel z vprašanji, ki gotovo ne bodo v korist čimprejšnji in ugodnejši rešitvi vprašanja »razorožitve velesil na morju« ... Da se Anglija in Rusija že nekoliko približujeta — sigurno na račun Azije — sklepajo iz tega, da bosta obe državi v kratkem imenovali svoje vojaške pomočnike pri vseh svojih diplomatičnih zastopstvih v Anglijo, oziroma v Rusiji. Francoske zahteve Izve se, da bo Barthou, ko pride, spremljal od mornariškega ministra Pietrija, 8. julija na obisk v London, obrazložil angleški vladi potrebo, da se Franciji, ako naj se udeleži pomorske konference, žc predhodno prizna pravica do skupne tonaže svojega brodovja, katera bodi enaka to-naži italijanskega in nemškega brodovja skupaj. To bo Francija utemeljila s tem, da je Italija sklenila zgraditi dve ogromni križarki v skupni tonaži 70.000 ton in da enako Germanija ipopolnjuje razred svojih lahkih, hitrih pa močno oboroženih kri-žark. Tudi je Francija načeloma zoper vsako revizijo onih določb versaillske mirovne pogodbe, ki se tičejo obnovitve nemške oborožitve na morju. Toda že danes se more skoro z absolutno gotovostjo trditi, da se bosta Italija in Nemčija temu združeno uprli in da do podpisa kakšne pomorske konvencije med Francijo in Italijo ne bo prišlo, četudi bi se ostale velesile v pomorskih zadevah med seboj sporazumele. „Po&opffife sanje o razorožitvi sveta" Toda tudi to upanje ni popolnoma trdno. Vtaj pisanje angleškega tiska je tako, da mora človek nehote postati pesimist tudi glede tega. Angleži pravijo, da ni mogoče dolgo čakati, preden bo pomorska konferenca jTrišla do pozitivnih Tezultatov, in da se je zato treba pripravljati na potrebo znatne okrepitve angleškega vojnega brodovja. Prvi lord admiralitete, sir Eyres Monsell, je v worche-stru v svojem govoru izjavil, da je treba sanje, o mednarodni razorožitvi enkrat za vselej pokopati. »Mislim, da more mogočno brodovje bolj kot vsak razorožitveni sporazum zasigurati mir med narodi.« Mnenja prvega lorda admiralitete je vsa angleška javnost in zato bo menda vsem pacifistom res treba likvidirati sanje o miru na podlagi razorožitve in zopet bo zmagalo staro rimsko načelo: Si vis pacem, para bellum. Veseliti 9e tega človeštvo seveda ne sme ,., t tli i.,' ni,r rtBiljhrO !>£ ; f£ .ti vi - .V CESARJA KLIČEJO V — NEMČIJI V tvojem lako znamenitem govoru r Marburgu ie nemški driavni podkancler med drugim izrekel tndi sledeči, nekoliko lajins/veni stavek: ■ Kdo gocori o drugem revolucionarnem valu? Revolucija ne more rečno trajali. Nemška država, ki jr šla skozi toliko tetkih preizkušenj, bo enkrat ie dobila zopel svojo krono, ko ho našla svojega vrhovnega oblastnika (StaatsspUze), tistega, ki sc je zaenkrat odtegnil vsakdanjim političnim bojem. Ali tn stavek ne diši po llolenzollerncih? Ali con Papen topot ne nastopa tudi kol glasnik ugasle nemške cesarske dinastije:' PRVI POTNI LIST V RUSIJO Francoski zunanji minister Louis Barthou je postal častni romunski državljan. Pri poslovilnem banketu mu je Titulescu izročil slovesno narodni fiolni li.it, v katerem je bilo zapisano, da -Romunski kralj Karol prosi VSe pristojne oblasti, da olajšajo potovanje Louis Ilailhuuju, romunskemu državljanu, v inozemstvo vključirši Rusijo*. Francoski minister se je zahvalil za zaupanje, da sme kol prvi Romun potovati r Rusijo«, samo rad bi vedel, zakaj i potnem listu ui zapisano, da je minister in zakaj ni dobil diplomatskega vizuma. Titulescu sc mu je nasmejal, češ. zaenkrat ste samo navaden romunski državljan in bo treba lesli po lestvi od spodaj navzgor. Ker je Barthou pri svojih 72 letih še lako čil in mlad, on upa, da bo r »normalnem času postal ludi predsednik romunske vlade. Naj samo počaka, kot čaka IS milijonov romunskih državljanov. Barthouju se je dovtip zelo dopndel. (Prager 1'resse.) SOVRAŠTVO П0 REVE/EV Nikar nr recite: Dajte ubogim vbogajrne. To je žaljivo zn tistega, ki steguje proti vam srojn roko. Mi smo dolžni, da r revežu vidimo svojega brata. Mi ga moramo tudi kot brata ljubiti. Ce je tako. nam ne preostaja drugega, kol revnemu dali. kar mu gre in kar potrebuje. Naše meščanstvo vzgaja svoje otroke r sovraštvu do revežev. Fakin, poulični capin, olrok z ulice, to so izrazi, s katerimi meščanske matere označujejo jrred svojimi otroci ono, kar je na svetu najbolj umazano. Zakaj jih pa ne učr. dn so lo njihovi bratje. Zakaj jim ne poredo, da jih jp treba ljubiti?* (Les F.cf\tipp$ tocinlct.) RREZ MINISTRSTVA V.A PROPAGANDO Ilrez propagandnih ministrstev, brez propa-lili agitatorjev, brez papirnatih bomb in brez *Br gandnih _„................................ ....... ,„ dinamitu je Franciji uspelo, da je zbrala okrog sebe polovico Evrope v teh nekaj mesecih. Ob njej je Mala zveza, ob njej države balkanskega sporazuma, ob njej Bolgarija, ob njej je slednjič ludi sovjetska Rusija. Sedaj išče še Italija, ki svojo politiko previdno prilagodilie gospodarskim prilikam in potrebam, stikom : Malo zvezo, da ž njo neposredno razčisti mednarodne probleme. Le držarr s propagandnimi ministrstvi so ostale osamljene v svetu.' (Li-bera Stani pa — l.uaano.) Ljubljana, 26. junija. Današnja seja ljubljanskega občinskega sveta je bila že vsa v znamenju poletne vročine in skoraj mrtve komunalne poli like. Na dnevnem redu je bila sicer cela vrsta točk, po večini manj važnih, ki so se obravnavale hitro in skoraj brez debate. Seja je kljub obilici točk duovnega reda trajala samo od 5 do tričetrt na 7 zvečer. Župan dr. Dinko P u c je najprej poročal o raznih svečanostih in jubilejih, pri katerih je s svojimi zastopniki ali s pozdravi sodelovala mestna občina. To so bile predvsem svečanosti v Skoplju ob priliki odkritja »Hrama slave« padlim junakom, dalje proslava v šabcu, četrta izvolitev T. Masarjka za predsednika ČSR, proslava društev »Slavca« in *Sokola II«, 50 letnica dr. Beneša, 80 letnica ljubljanskega častnega meščana in"zaslužnega zgodovinarja župnika Vrhovnika, dalje se je župan spomnil smrti češkega sokolskega organizatorja Vauička, velikega filantropa in za Ljubljano zaslužnega srninega predsednika Alberta Levičnika ler slovenskega pisatelja Josipa Kostanjevca. Dalje je g. župan sporočil, da se je pri ministru dr. Novaku informiral, koliko resnice je na vesti, da bo Ljubljana uvrščena v drugi draginjski razred. Dr. Novak se je informiral pri finančnem ministru ter nato odločno zanikal tako možnost. Tudi nekateri drugi politiki so se izjavili v podobnem smislu. POROČUvO FINANČNEGA ODSEKA je podal g. Tavčar. Občinski svet je vse predloge odseka sprejel soglasno. Tako so bili odklo-; njeni prizivi proti predpisom prirast karine in pri-ložbe proti predpisom takse na pse, dalje neka pritožba proti predpisu mestnih hišnih davščin. Zavrnjena je bila ludi pritožba hotela »Union« proti občinski davščini na njegov avtobus. Soglasno je bil .sprejet računski zaključek Kreditnega d rušiva Mestne hranilnice za leto 1988. Odklonjena je bila vloga župnije Sv. Peter za konkurenco za nabavo novih orgel in zvonov župne cerkve. Finančni odsek je svoje odklonilno stališče motiviral s tem, da so orgle že naročene, da so računi že plačani in da bi eventuelnn doklada na meslne davščine v lej župniji ne dobila odobritve finančnega ministra. Odobrena je bila dalje zamenjava mestnega svela j s svetom g. Rajka Turka. Mwtna občina zamenja s Turkom 59 m' svojega sveta, g. Turk pa odstopi mestni občini nekaj sveta, oboje ob tako zvani zvezni progi v šentpeterski kalastralni občini. Tisti svel, ki ga dobi mestna občina več, ga plača g. Turku po 70 Din za m5. G. Turk dobi torej od mestne občine še 2940 Din. Meslna občina odproda v šentpeterski katastralnl občini Josipu Puhu in Radu Dubroviču nekaj sveta po 50 Din zn m®. Na ljubljanskem Uradu kupi mestna občina od Karle Varde 610 m* sveta zn pavšalno vsoto 10.000 Din. Izjemno ugodi občinski svet Obrtniški stavbni zadrugi odpis mestnih hišnih davščin. Odpisane so bile razne mestne terjatve za davščine in najemnine, ker so vse neizterljive. Predvsem so bile odpisane neizterljive najomnine za stanovanja v meslnih barakah v gramozni jami. ODKUP A UERSPERGO VEG A DVORCA IN SPICE Banska uprava je svoj čas ponudila mestni občini v nakup Auerspergov dvorec v Gosposki ulici za znesek 1.500.000 Din, pozneje pa je to ponudbo znižala na 1,860.000 Din. Finančni odsek je lo ponudbo sjirejel ter jo je danes odobril soglasno tudi , občinski svet. Mestna občina naj bi lu znesek od-| plačala v Blirih enakih obrokih, pričenši z dnem 1. aprila 1935. Mestna občina pa bo skušala pri banovini doseči še ugodnejše pogoje pri tem nakupu, /.lasti manjše obroke, ki bi se plačevali v več letih. ' da mestni proračun ne bi bil preobremenjen. ■ , Mestna občina kupi dalje od Franca Martine* njegovo posestvo na Prulah, to je na tako zvani špici, med Ljubljanico in Gruberjevim prekopom. Za zemljišče bo mestna občina dala 558.000 Din, za stavbišče pa 206.000 Din, skupno 764.000 Din. Kupnino plača mestna občina na ta način, da prevzame hipoteke tega posestva pri raznih denarnih zavodih, vendar samo do višine sklenjene kupnine. (Kakor znano, namerava mestna občina preurediti to točko v mladinsko kopališče.) Obe pogodbi mora polrditi finančno ministrstvo. POROČILO GRADBENEGA ODSEKA je podal inž. B e v c. Pri točki o kategorizaciji cest je odsek podal obširen predlog, kalerega vsebina je, uaj bi se vse ceste v listih delih mesta, kjer'je že izvedena regulacija, oziroma podani regulacijski pogoji, smatrale za mestne ulice, kolikor že niso kategorizirane. Vsa pota na Golovcu. Gradu, v Tivoliju in na Rožniku se smatrajo za javna pota 1. vrste. Vsa pola, ki so južno pod obema prvima ločkomu navedenih ulic, to je glavno na Barju, se smatrajo za pota 11. vrste, kolikor niso tranzitnega značaja ali pa niso že zazidana s .stanovanjskimi hišami. Predlog je bil soglasno sprejet. Občinski svet je dalje sprejel naredbo o regulacijskih znaltih. Naredba ima namen varovati — tudi z globami — regulacijske znake po mestu, ki jih nepoučeni ali zlobni ljudje kvarijo. Občinski svet je dalje sklenil, da odstopi del gramozne jame v skupni izmeri 16.000 kvadraluih metrov Sokolu 111. v sokolske svrhe. Ugodeno je bilo prošnji Josipa Cihlnra v kapucinskem predmestju. Glede regulacije Emonske ceste je občinski svet sprejel predlog odseka, da se da (istim posestnikom, ki bodo odstopili svel za to regulacijo, drug svet v Mestnem logu v razmerju 1:8. Obč. svetnik Janežič .ie priporočal nova pogajania za nakup Šprletičeve hiše; brez kalere ni mogoče izvesti regulacijo te resle. K lej točki je govoril tudi obč. svetnik Oluj). Janežicev dodatni predlog je bil sprejel. Občinski svet je dalje ugodil prosrtji Ivane Fojkarjeve za gradnjo oziroma adaptacijo v zaščitenem pasu. Odobrene so bile parcelacijo Ivanu Ogrinu v karlovškem predmestju in Antonu Deč manu v poljanskem predmestju. POROČILO PERSONALNO PR VA NEGA ODSEKA je podal dr. Š u b i c. Na vrsti so bile samo prošnjo za sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo in prošnje za zagotovilo domoviustva. Vt»i predlogi odseka so bili brez debate in sogla-no sprejeli. Pičman je vložil predlog za regulacijo Ilirske ulice, ki ne bi veljala 2 ali 8 milijone, kakor krožijo vesli, temveč po njegovem računu le kakšnih 600.000 do 800.000 Din. Predlog je bil odkazan gradbenemu in finančnemu odseku. Sledila je TAJNA SEJA ki je obravnavala lažne manj važne osebne zadeve, fcliri omožene uradnice so se zaradi odpusta iz mestne službe pritožile banski upravi. Banska uprava je odločila, dn mora občina dvema uradnirania priznati pokojnino, dve pa sta bili v redu odpuščani. Drobne vesti Belgrad, 26. junija m. V soboto je na tukajšnji medicinski fakulteti proinoviral za doktorja vsega zdravilstva Avgust Hribovšek iz Motnika. Čestitamo! London. 26. junija, c. Trdi se. ila ie angleška kraljica stavila ultimat prestolonasledniku, wale-škeinn princu, da se mora takoj poročiti. Tokio. 26. junija. |). Japonsko vojno ministrstvo je zahtevalo od zbornice nove kredite za letalsko službo. Potrebuje 200 milijonov jenov v treh letih. Ponovne obč. volitve v Sv. nrtzu pri Kostanjevici 0dl°čba celjske ga upravnega sodišča Upravno sodšče v Celju je dne 15. junija 1934 izdalo sledečo odločbo: Zoper občinske volitve, ki so se dne 8. aprila 1934 vršile v občini Sv. Križ pri Kostanjevici, srez krški, so se v volilnem imeniku vpisani Hribar Andrej iz Sv. Križa pri Kostanjevici in tovariši v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev, pritožili na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je po § 50. zakona o občinah v nejavni seji odločilo: Pritožbi se ugodi in se razveljavijo občinske volitve radi nepravilnega postopanja volilnega odbora s tem, da se morajo јзо § 50., odst. 5. zakona o občinah v mesecu dni od dne prejema te odločbe vršiti nove volitve. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi: Pritožitelji trdijo med drugim, da so bili na volišču v Bušeči vasi vpisani kot glasovalci v glasovalni seznam za kandidatno listo Kodrič Antona volilni upravičenci, ki se volitev iz kateregakoli razloga sploh niso udeležili in da je radi teh napačnih vpisov glasom uradnega rezultata dobila Kodričeva kandidatna lista 545 glasov in Grubičeva lista 499 glasov, dočim je glasom zapiskov predstavnikov Grubičeve liste, ta lista dobila 515 glasov, a Kodričeva lista 456 glasov. Pritožitelji 50 k svoji pritožbi priložili seznam volilnih upravičencev, ki se občinskih volitev v Bušeči vasi niso udeležiti. Upravno sodišče je na podlagi tega seznama in volilnih spisov ugotovilo sporne glasove in dalo zadevne volilne upravičence zaslišati po spodaj navedenih oblastvih o tem, ali so se dne 8. aprila 1934 udeležili občinskih volitev za občino Sv. Križ pri Kostanjevici. Uspeh teh zarlišanj in poizvedb je bil naslednji: Da se volitev dne 8. aprila 1934 niso udeležile, so pri sreskem sodišču v Kostanjevici pod prisego izpovedale naslednje osebe: 1, Pečar Janez, posestnik na Stojanskem vrhu št. 5; 2. Suban Miha, posestnik na Stojanskem vrhu št. 15, ker je bil ta dan bolan; 3. Pešec Martin, posestnik na Vinjem vrhu št. 1; 4. Pešec Franc, poljedelec na Vinjem vrhu št. 7, sedaj stanujoč v. Trebelniku št. 4; 5. Kuhar Anton, posestnik na Vinjem vrhu št. 18; 6. Stipič Janez, posestnik na Vinjem vrhu štev. 22; 7. Pečar Blaž, posestnik na Brvi št. 14; 8. Oštir Fran, posestnik v Bušeči vasi št. 2; 9. Unetič Anton, posestnik v Bušeči vasi št. 2; 10. Suban Janez, posestnik na Izviru št. 1; 11. Sršen Jožef, vžitkar na Izviru št. 6; 12. Kuntarič Jožef, poljedelec v Vrhovski vasi št. 30; 13. Srbčič Martin, posestnik v Vrhovski vasi 18; 14. Suban Janez, posestnik na Izviru št. 15; 15. Golobič Martin, delavec v Vrhovski vasi št. 5, sedaj stanujoč v Šutni št. 28. Isto so pri sreskem sodišču v Krškem pod prisego izpovedali ti-le: 16. Lemič Jožef, posestn. sin v Crešnjicah št. 21, ker je bil na Hrvatskem; 16. Lenič Jožef del. v Crešnjicah št. 31; 18. Zupančič Jože, posestnik v Cerkljah št. 41, ker je bil bolan in je ležal v postelji; 19. Zorič Martin, posestnik v Zu-peči vasi št. 12; 20. Butara Franc, posestnik m gostilničar v Cerkljah 20; 21. Butara Janez, posestnik v Cerkljah 5; 22. Butara Franc, posestnik v Cerkljah 5; 23. Komočar Miha, krojač v Cerkljah it. 31; 24. Koržen JoZet, posestnik v Crešnjicah 1; 25. Kaplan Alojz, pletar v Crešnjicah 26; 26. Ple-teršnik Anton, kočar v Crešnjicah 29; 27. Dvornik Franc, kočar v Crešnjicah 42; 28. Kaplan Janez, vžitkar v Crešnjicah 41; 29. Dvornik Janez, posestnik v Crešnjicah 63; 30. Predanič Jožef, kočar v Crešnjicah 66; 31. Dvornik Anton, posestnik v Hrastju 17; 32. Urbanč Jožef, posestnik v Zasapu št. 2; 33. Račič Alpjzij, hlapec v Zasapu 8, sedaj posestnik v Crešnjicah 42; 34. Urbanč AJojz, posestnik na Vihrah 38, ker sploh nima volilne pravice v občini Sv. Križ; 35. Urbanč Janez, posestn. sin na Vihrah 38; 36. Karlin Ciril, klepar na Vihrah 39; 37. Tomše Martin, delavec na Vihrah 37, sedaj v Gotovljah pri Celju, kjer je bil kot klepar že tri leta; 38. Pflega Janez, posestnik v Cerkljah 23, ker je ležal doma bolan. — Škulj Franc posestni v Cerkljah št. 8, je pri sreskem sodišču v Krškem pod prisego izpovedal, da se njegov brat 39. Škulj Martin, posestn. sin v Cerkljah št. 8, ni udeležil občinskih volitev dne 8. aprila 1934, ker je pri vojakih v Valjevu. — Dornik Miha, posestnik v Vrhovski vasi št. 1, je pri sreskem sodišču v Kostanjevici pod prisego izpovedal, da se nje-1 — - ~ " ože, r ' c, pol. vasi št. 1, nista udeležila občinskih volitev dne 8. gova sinova: 40. Dornik Jože, starju, in 41. Dornik Franc, nje- podnarednik v Mo-Mjedelec v Vrhovski aprila 1934. — Štefanič Janez, posestnik v Gornji Piroštci št. 27, je pri sreskem sodišču v Kostanjevici pod prisego izpovedal, da njegov brat 42. Štefanič Jože, pos. sin v Gor. Pirošici, sedaj kovaški pomočnik v Zagrebu, pri občinskih volitvah dne 8. aprila 1934 ni glasoval, ker ga tega dne ni bilo domov. — Sršen Jože, p>osestnik na Izviru 6, je pri sreskem sodišču v Kostanjevici pod prisego izpovedal, da se njegov brat 43. Sršen Anton, na Izviru 6, ki je gluhonem, ni udeležil občinskih volitev dne 8. aprila 1934. — Suban Jože, pos. sin na Izviru 9, je pri sreskem sodišču v Kostanjevici pod prisego izpovedal, da njegov brat 44. Suban Anton, poljedelec na Izviru št. 9, pri občinskih volitvah dne 8. aprila 1934 ni glasoval, ker je nadložen in sploh od hiše nikamor ne gre. I Zupni urad Sv. Križ ob Krki pri Kostanjevici . je z dopisom z dne 26. aprila 1934 št. 140 sporočil, da je 45. Velič Janez, posestnik na Izviru št. 3, j umrl dne 10. avgusta 1932 in da je 46. Suban Ja-I nez, poljedelec na izviru št. 9, umrl dne 3. febru-' arja 1932. Župni urad Cerklje ob Krki f>a je z dopisom z dne 27. aprila 1934 sporočil, da je 47. Videnič i Jože, jx>sestnik v Crešnjicah št. 18, umrl dne 29. j avgusta 1933. — 48. Zabjak Stanislav, bivši učitelj : na osnovni šoli v Cerkljali ob Krki, je pri sreskem sodišču v Ljubljani pod prisego izpovedal, da se ni udeležil občinskih volitev dne 8. aprila 1934 z." j občino Sv. Križ pri Kostanjevici. Žandarmerijska stanica v Krški vasi ie z di: Cisom z dne 2. maja 1934. br. 875 sporočila, da jt il 49. Kuntarič Rudolf, delavec v Vrhovski vasi I št. 29 v zaporu od 5. do 12. aprila 1934, in sicer za delo iz § 314/1 k. z. — 50. Jalovec Franc, delavec v Hrastju št. 34, sedaj viničar na Vrhovniku, je pri sreskem sodišču v Krškem pod prisego izpovedal, da se ni udeležil volitev dne 8. aprila 1934 za občino Sv. Križ. — 51. Pinculič Miha, pos. sin v Bušeči vasi št. 14, sedaj hlajjec pri velejx>sestniku Koslerju Josipu v Lipah, je v občinskem uradu občine Tomišelj dne 23. maja 1934 izjavil, da se ni udeležil občinskih volitev za občino Sv. Križ pri Kostanjevici, ker je že čez dve leti odsoten od doma. Iz navedenega izvira, da se osebe, naštete jx>d tekočimi številkami 1—51, niso udemežile občinskih volitev za Sv. Križ pri Kostanjevici dne 8. aprila 1934. Kljub temu j>a so te osebe vpisane v posebni glasovalni seznam za kandidatno listo Kodrič Antona na volišču Bušeča vas kot glasovalci, in sicer >d sledečimi tekočimi številkami (v vrstnem redu, kor so osebe zgoraj navedene): 256, 257, 258, 259, 260, 261, 25, 76, 102, 180, 190, 212, 215, 230, 214, 232, 233, 234, 263, 279, 111, 112, 133, 141, 142, 144, 150, 151, 152, 168, 169, 216, 217, 219, 220, 221, 222, 278, 127, 282, 209, 177, 191, 193, 280, 192, 141, 128, 211, 170, 132. Iz navedenega je torej razvidno, da je bilo v irid Kodričeve kandidatne liste vpisanih 51 neveljavnih glasov. Ta nepravilnost pa je bistveno vplivala na izid volitev, ker znaša glasom uradnega rezultata razlika med Kodričevo in Grubičevo listo ie 46 glasov v prid Kodričeve liste. Zato je moralo upravno sodišče pritožbi ugoditi in občinske volitve razveljaviti. Prijiominja se, da je bilo jx> trditvi pritožiteljev 73 glasov spornih. Vendar se je le glede zgoraj navedenih 51 glasov nedvomno ugotovilo, da so neveljavni. Glede ostalih 22 glasov je bila taka nesporna ugotovitev nemogoča, ker se deloma prizadete osebe niso odzvale pozivu k zaslišanju, deloma se ni moglo ugotoviti sedanje bivališče, a deloma so bili odgovori na poizvedbe pomanjkljivi. V Celju, dne 15. junija 1934. E Nestrpnost kočevskih Nemcev Pod tem naslovom je prinesel nedeljski »Slovenec« z dne 17. junija članek, ki opisuje razmere ТГ V i . rt i* V-__J___ 1 Л ^лН o +1 na x« z dne 17. junija cianen, ki opisuje razurcie Kočevskem. Bodi še meni dovoljeno, dodati majhen prispevek k temu članku. Leta 1919 so otvorili v Koprivniku slovenski razred. To je bilo krika in vika! »In rein deutscher Gegend eine slovenische Klasse. Unerhort! Temu se moramo upreti! Svo^e otroke ne pustimo posloveniti!« Tako so se razburjali koprivniški Nemci. Stvar je bila pa ta: V Voprivniški občini biva precej Slovencev, ki so pošftjati svoje otroke v nemško šolo. Po £>reobratu so hoteli temu zlu od po moči in je oblast otvorila slovenski razred. Torej čisto v redu. Nahujskano prebivalstvo pa je sklenilo, da ne bo sprejelo slovenske učne moči. Ko se je pripeljala v Koprivnik slovenska učiteljica, so ji rekli: »Sie konnen ja gleich umkehren, fiir Sie ist hier kein Platz.« Pa ostala je. Ker ni nikjer mogla dobiti hrane, se je obrnila na okrajno načelstvo v Kočevju, ki je dalo orožnikom v Koprivniku nalog, da ji naj dajejo hrano tako dolgo, da se stvar uredi. Stanovanje je dobila pri jx>nemčeni slovenski družini, a Hočevarji so šli v svojem srdu tako daleč, da so še ono družino bojkotirali, ker se je drznila vzeti f>od streho slovensko učiteljico. Nič boljše ni bilo učiteljstvo na šoli. Komaj da so še z njo občevali. Kaj bi neki kočevski Nemci jjočeli, ko bi se to zgodilo enemu od njih? Dve leti sem učil na Kočevskem v nemškem jeziku. Ali se najde kje na Koroškem Nemec ki otroke poučuje v slovenskem jeziku? Mislim, da smo le mi Slovenci tako kavalirski, a Nemci to izkoriščajo. Ali je res toliko Nemcev na Kočevskem? Dvomim. Je ni skoraj družine, ki ne bi bila [»mešana s slovensko krvjo. Poglejmo samo imena. Schnider-schitsch (Znideršič), Roschitsch (Rožič), Breser (Brezar), Meditz (Medic), Kobetitsch (Kobetič) itd. Ali so to pristna nemška imena? Saj imen kakor lotike, Hiris, Kump, Lackner itd. ni več toliko. Ko bi bili Slovenci dosledni, bi Nemci niti ene nemške šole več ne imeli. Pa Slovenci smo prizanesljivi in pustimo, da kočevski Nemci še dalje ponemčujejo našo mladino, in to še nemoteno in pod krinko pravičnosti. Tega mora biti konecl Pokažimo, da smo tu mi gospodarji! Nemci so to dosti očitno kazali in bi se radi še postavili v pozo gospiodarja. _Oolobič Peter. — Pri boleinib «rea tn poapnenju iiL nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapt zasigura »Frani Joaefova« grenčica lahko tzpraznjenje čre-hres vsakega napora. Pojasnilo Kočevje, 22. junija. Dne 27. maja je bila tukaj slovesnost prvega sv. obhajila. Ze več let semkaj sem vedno, kadar sem bil o tem obveščen, dovoljeval ob priliki prvega sv. obhajila slovensko petje po šolarjih in tudi letos ne bi imel jjovoda odrediti kaj drugega, ako bi se me bilo pravočasno obvestilo. Ker mi pa letos nihče ni javil, da je glede petja kaj ukrenjeno, je bila vsekako moja uradna dolžnost preprečiti, da velika cerkvena slovesnost prvega sv. obhajila ne ostane brez petja. Dne 26. maja sem z ozirom na ! postoječo prakso jx> odloku knezoškof. ordinariata z dne 30. inaja 1928, štev. 750, da se menjajo cerkvene slovesnosti enkrat v nemškem, drugič v slovenskem jeziku, naročil zato svojemu organistu, da bodo pri slavnostni maši jseti na koru nemški cerkveni f>evci. Ko so pa ti pevci že vsi bili zbrani na koru in sem 27. maja zjutraj iz spovednice stopil v zakristijo, me je zaprosila g. učiteljica Cokova. naj dovolim, da pojejo slovenske obhajilne pesmi učenci. Prošnji nisem mogel več ugoditi, ker so bili jx) meni naročeni že drugi pievci, ki jih nisem smel poditi s kora, ako si nisem hotel nakopati njihovega sovraštva. Pripomnil sem samo g. učiteljici, da bi bila zahtevala olika, mene kot župnika vsaj en dan poprej prositi dovoljenja za šolarsko petje. Odgovorila je, da bi bil moral to storiti g. veroučitelj Matkovič. — Krivda, da dne 27. maja na koru ni pela mladina tukajšnje : osnosne šole, zadeva tedaj kateheta Matkoviča. ki ' je smatral, da lahko bojkotira mojo osebo kot župnika. — Sedaj se skuša ta zadeva obrniti na nacionalno polje! Ferdinand Erker, dekan in č. kanonik ljublj. stol. kapitlja. Romanje na Trsal in izlet na Jadran V pondeljek in torek smo razposlali po pošti veem, ki so poravnali 160 Din za romanje na Trsat in izlet na Jadran, izkaznice ter značke, ki naj jih vsak udeleženec ima pripete na vidnem mestu, da jih bo mogel naš reditelj, ki bo pol ure pred odhodom posebnega vlaka na vsaki postaji, spoznati. Vsi oni pa, ki niso poravnali voznine pravočasno, tako da jim ne bo mogoče več poslati izkaznic po pošti — naj se na vstopni postaji z od-rezkom poštne hranilnice javijo pri vodii izleta Debeliaku Francu, da i«te izroči. Mamice, nadzirajte nego zob svojih otrok! Dobri, zdravi zobje olajšujojo otrokom prebavo, a lepi zobje napravijo njihov obraz privlačen in ljubek. Vzemite torej tako sredstvo za nego zob, katero ne more škoditi občutljivi zobni sklenini otroka -vzemite vedno Chlorodont, Pri nenavadni čistilni moči, Chlorodont obenem varuje zobno sklenino. Na mil-jone ljudi ga uporablja dnevno. Otrokom je čiščenje zob prava zabava, ker ima Chlorodont tako dober okus po metvici in napravi zobe bleščeče bele. Dobiva se povsod. Poskusne tube ooSlijaJo: Tvornlce Zlatorog, Maribor. Chlorodont zobn , pasla tuba Din. 13,— In Din. 8,— Chlorodonl ustna voda : steklenica Din. 30,— In Din, 16.— Chlorodonl zobne žčatke: št. 1 trde Din. 15,— št 2 srednje Din. 15,— Chlorodont Regulacija Savinje pri Celju Z vodopravno razpravo padla zadnja ovira regulacije Odkar je bila v zadnji četrtini preteklega stoletja regulirana Savinja v delu od Prihove nad Mozirjem do Kristininega dvora nad Celjem, so se stojmjevale od leta do leta poplave v Celju in celjski kotlini. Savinja se pod Celjem čezdalje bolj zajeda v hrib pod Starim gradom ter s tem stalno zmanjšuje polumer ostrega dvojnega zavoja, ki povzroča v zvezi z masivnimi |x>dporniki obeh dvojnih železniških mostov ter gostih podpor Kapucinskega mosta, Protnenadne in Grenadirjeve brvi vedno intenzivnejše odlaganje gramoza pred vsem na ovinku f»d prvim železniškim mostom. Ogromne mase gramoza in peska pa čakajo v strugi Savinje nad Celjem pod Levškim mostom, da jih prva velika voda odnese dalje proti Celju. Z zvišanjem dna se stalno zmanjšuje kapaciteta struge Savinje, z intenzivnim izsekavanjem gozdov v zgornji Savinjski dolini in v območju pritokov Savinje jia stalno raste množina na sekundo dote-kajočih vod. Ta dejstva povzročajo katastrofe, kakršne je celjska kotlina doživela 23. septembra 1933. V skladu z mnenjem prof. Forchheimerja, ki je že v letu 1901 prijx>ročal kot naj radikalnejšo rešitev eliminiranje vseh ovir v ovinku pod Celjem : s preložitvijo Savinje in železniške proge, sta tudi oba izvedenca, univerzitetni prof. ing. Znidaršič in I min. svetnik dr. ing. Riediger v svojih izvedenskih mnenjih priporočala kot najbolj uspešno sredstvo za odvrnitev katastrofalnih poplav, ki upropaščajo celjsko kotlino, preložitev struge Savinje in železniške proge pod Celjem z istočasnim zavarovanjem obrežij in dna rečnega korita nad Celjem ter z ureditvijo hudournikov in s pogozdovanjem v območju gornje Savinje in njenih pritokov. Na jx>dlagi generalnega projekta, izvršenega na inicijativo mestne občine celjske po predlogih navedenih strokovnjakov, odobrenega jx> gradbenem ministrstvu, je kr. banska uprava razpisala za dne 18. junija in naslednje dni vodopravno razpravo. Razprava, ki se je pričela 18. junija s splošnim pregledom projekta in terena, se je nadaljevala dne 19. junija v Medlogu in v Liscah, naslednji dan v območju mestne občine celjske in na Bregu, v četrtek pa v odseku od Grenadirjeve brvi do Tremar-skega ЈК>Ца, je potekla mirno in stvarno. Zainteresirani mejaši so v večini slučajev brez ugovorov pristali na višino odkupnine za zemljišča, ugotovljene jX) navzočih sodno zapriseženih cenilcih. V splošnem je prevladovala uvidevnost, da ima vsak posameznik, če tudi prizadet po zmanjšanju svoje posesti, vendar le velike koristi, ker se mu z iz- nje železniške proge, zapadno mimo drugega železniškega mosta nova struga z enotnim zavojem 270 metrov srednjega polumera, tako da popolnoma odpadeta oba dosedanja železniška mosta. Le čez Vo-glajno, ki bo tekla jx> vzhodnem delu opuščene struge Savinje, je projektiran v preloženi železniški trasi nov železniški most ca. 50 m p>oševnega otvora. Zastopniki direkcije drž. železnic v Ljubljani so pokazali popolno razumevanje za važnost in vsestranske koristi projektirane izvedbe ter je pričakovati, da bo železniška uprava omogočila realizacijo projekta s kritjem stroškov za preureditev železniške proge in postajnih naprav. V zvezi z vodopravno razpravo v Celju se je vršil v jietek, dne 22. junija ogled Savinje od Debra nad Laškim do Globokega pod Rimskimi toplicami, ker so zastopniki mesta Laško in občine Sv. Kri- vedbo projektirane regulacije zavaruje in poveča vrednost ostale f»sesti. Gotove težkoče bodo nastale pri odkupu petih stanovanjskih objektov na Bregu, vendar se bo pri obojestranski uvidevnosti tudi našla pot, da bodo v polni meri varovani interesi razlaščencev brez čezmernih denarnih žrtev v breme regulacij, fonda. Železniška uprava, ki je na izvedbi regulacije posebno intreresirana, je v načelu pristala na načrt, po katerem bi se preložila sedanja železniška proga od zapadne na vzhodno stran vodne postaje pri prvem železniškem mostu ter bi se napravil za progo nov nasip čez sedanjo strugo Savinje v smeri f»rušene bivše izolirnice ter vzhodno mimo čuvajnice pri drugem železniškem mostu s priključkom pri prvem podvozu na siaro železniško progo. Za reko Savinjo se bi izkopala v smeri mimo niš Si-meučeve in Mutčeve z dvakratnim križanjem seda- štof mnenja, da bi izvršitev projektirane regulacije Eri Celju kvarno vplivala na odtočne razmere v aškem. Mesto Laško, v kolikor se nahaja na desnem bregu Savinje z delom občine Sv. Krištof, je že sedaj zelo izpostavljeno poplavam, v glavnem zaradi ostrega zavoja Savinje s skalnatim pragom v kotu pri Mariji Gradcu. Zato je izvršit tehnični oddelek okr. načelstva v Celju jx) nalogu kr. banske uprave tudi za regulacijo tega sektorja projekt, ki predvideva prekop za strugo Savinje v zavoju pri Mariji Gradcu s srednjim jjolumerom 200 m, ki bi z istočasnim znižanjem dna Savinje zelo posj)ešil odtok |»plavnih vod iz bazena ртј Laškem. Da se pa ustreže istočasno zahtevam zastopnikov Radio-Therma v Laškem, ki so proti vsaki poglobitvi dna reke Savinje v območju kopališča zaradi zaščite termalnih vrelcev ter da se zavaruje plitko fundiran železniški most, je jx> projektu predviden v strugi Savinje pod železniškim mostom betonski prag, ki bo fiksiral dno Savinje nad pragom ter omogočil poglobitev struge nizvodno proti Ma rija Gradcu. S poglobitvijo dna Savinje pod Laškim v zvezi s prekopom pri Mariji Gradcu sc bo dosegel hitrejši odtok poplavnih vod iz območja mesta Laško in okolice, kar bi bilo tudi v interesu redno poplavljenega parka Radio-Therma. Ker bi bili težko zaščiteni interesi vseh prizadetih, je pričakovati, da se bo tudi glede regulacije pri Laškem v zvezi z regulacijo pri Celjti dosegel sjx>razum. Tako obstoja upanje, da je z izvršeno vodo-pravno razj>ravo padla zadnja ovira ter da se bo z regulacijskimi deli v odseku Tretnarsko polje-Grenadirjeva brv v kratkem pričelo. Z izvedbo projektirane regulacije se nudi najlepša prilika za omi-ljenje še vedno naraščajoče brezposelnosti. Z investiranim kapitalom bi se ustvarile trajne vrednote ter bi se obvarovalo narodno imetje pred propadanjem. Ker je po programu predvidena za izvedbo del z ozirom na velike denarne težkoče doba 15 let, bi bila za dolga lela dana prilika rednega zaslužka delavskim slojem najširše okolice. Žrtve, ki jih bodo doprinesli za to skupno delo posamezniki in poedine korporacije, bodo bogato povrnjene s povzdigo narodnega blagostanja. Cerkveni veslnik Zn duhovnike bodo ntrmdnevnr duhovne vujr v Domu |»ri Jezuitih od 12. do 21. julija. 1'rilikn /n mnAp VM«k izbranem gradivu. Največja toplina in prisrčnost zadihata vate tudi na tej razstavi iz risb najmlajših. To je svet zase, brez velikih problemov, gesel in programov, svet čistih src in neizumetničene © Pogreb pokojnega pilota Janka Čolnarja bo danes ob šestih popoldne z Dravske ceste 1 za Stadionom. © Vse moške organizacije iz Ljubljane in bližnje okolice so prav posebuo vabljene, da se udeleže v soboto zvečer procesije. Ženske organizacije za udeležbo živahno delujejo, pa tudi fantje so živo na delu. Naj možje ne zaostajajo za njimi v narodni in verski vnemi. Kar jih ne bo prišlo li kre-sovanju k Sv. Krištofu v soboto ob 8 zvečer, se bodo zbrali točuo ob 0 pred stolnico, kjer se bodo lahko dobile tudi sveče. Ko pride duhovščiuu s sv. relikvijami iz stolnice, naj imajo že vsi verniki prižgime sveče, da se uvrstijo v procesijo, ker se bodo lakoj moiile litnnije vseh svetnikov. Ko pride procesija v cerkev pri Sv. Krištofu, bo cerkveni govor z blagoslovom. — Drugi dan, v nedeljo, bo glavna slovesnost posvetitve nove župnijske cerkve sv. Cirila in Metodu. Sprejem prevzv. škofa bo ob pol 8. Obredi se zaključijo s sv. mašo in z darovanjem, nakar se razvije sprevod v mesto. Zalo naj nobena narodna noša ne ostane doma. Vozila in kolesa okrasite s cvetjem, konje pa z belimi, rdečimi in modrimi trakovi, da bo zanosno zaplalo vsako srce ob pogledu na ves ta sijaj v svetem navdušenju za vero in narod! Natančnejši spored lahko dobite v župnišču sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu v Ljubljani ali pa pišite, da se vam pošlje. Natisnjen bo ludi v »Spominski knjigi«, ki si jo lahko nabavite za majhen denar. V njej bodo zanimivi zgodovinski podatki o sv. Cirilu in Metodu, o novi cerkvi in župniji s slikami. — Otrori-poeituiearji, ki jim je Karitativna zveza oskrbela počitniška mesta na deželi, naj se v soboto, 30. junija v spremstvu staršev zbero v križanski cerkvi. Tam prejmo pred odhodom sveti blagoslov in dobe vsa potrebna navodila. © Sto delavcev na cesti. Iz vrst od mestne občine odpuščenih delavcev smo k članku pod zgornjim naslovom prejeli dodatno pojasnilo: Mestna občina je zaposlovala do zadnjega 200 delavcev, med temi je bilo 180 poročenih in 20 samcev. Delavci so res prejemali po 3 Din na uro. delali pa so samo po 7 ur na dan in so zaslužili zgolj 21 Din na dan, to pa samo ob lepih dnevih, medtem ko je delo ob deževnih dnevili počevalo in niso nič zaslužili. V soboto je bilo odpuščenih 160 delavcev, med temi je bilo 145 poročenih in 5 samcev. Ostalo pa je še pri delu 50 delavcev, med temi 35 poročenih in 15 samcev. Pa tudi ti delavci, ki so še obdržali delo, niso vsi Ljubljančani, nekateri še celo niso naši državljani. Odpovedano je bilo v resnici najrevnejšim družinskim očetom ter tudi nekaterim samcem, ki so brez vsakih sorodnikov, pač pa so rojeni in pristojni v Ljubljano. © Velik vlom na Tjršcvi cesti. Včeraj zjutraj je bil odkrit ua Tyrševi cesti nov velik vlom. Vlomljeno je bilo v zavarovalnico ?Jugoslavijo*, ki ima svoje prostore v poslopju, kjer jo kavarna »Evropat, le da je vhod v to zavarovalnico s Tyrševe in ne z Gosposvetske ceste. Vlom je prvi opazil sluga zavarovalnice, ki je pred 8 zjutraj brisal prah s polic in tudi s poldrug meter visoke železne blagajne. Na prvi pogled ni sluga v pisarni ničesar opa-lil. Ko pa je dvignil neke papirje, ki so bili polo- fantazije. Preden stopiš vanj, si očisti srce in dušo, da boš sam otroško veren! In še prašne čevlje si sezuj kakor pred vhodom v tempelj, kajti ta svet je svet — ljubezni. Nam, velikim ljudem, je ljubezen največkrat samo puhla fraza. Tem malim ljudem pa je mnogo več. Oglej si n. pr. tole sličico: :>Bog čuvaj našol domovino«, je z okornimi črkami napisano na njej. Kako pa je simbolizirala iznajdljiva glavica to ljubezen? Tebi nič meni nič — z vrsto pisanih srčkov. To zadostuje, si je mislila in prav je imela. Ali je sploh mogoče ljubezen simbolizirati lepše? Kako bi to ljubezen izrazili mi? S patosom in bobnečimi besedami! Tako doživljajo nepokvarjene otroške duše ljubezen do domovine. Med mladimi risarkami je zlasti nadarjena učenka II. razr. Nada Dolenc, ki je »razstavila« tudi iz »Mladega Slovenca« znane »obraze iz kro-kovc, s katerimi si je priborila prvo nagrado. Pa ludi druge učenke niso kar tako; sledijo mali Nadi, kar se risarske umetnosti tiče, tik za petami. Čast in priznanje vsem — učenkam in učiteljicam! Prav tako lepo urejena je tudi razstava meščanske šole v dveh bližnjih dvoranah. Gledaš vso to pisano kopico risb in ročnih del in se komaj znajdeš v silnem tempu Časa in napredka. Kakšen razmah v enem samem desetletju! Komaj četrtino te risarske umetnosti iu tehnike ročnega dela smo mi, mladi učenci iu učenke pred desetimi, dvajsetimi leti poznali. Takole gre z duhom in tempom časa tudi sodobna šola zmagoslavno svoji dovršenosti in popolnosti naproti. ženi vrh blagajne, je začutil ostro pločevino pod rokami. Blagajna je bila odprta od zgoraj. Sluga je takoj opazil, da je bilo v blagajno vlomljeno in je o tem obvestil prvega stražnika. Zjutraj so takoj prišli policijski kriminalni uradniki in so pričeli preiskovati podrobnosti vloma. Policija je ugotovila, da je vlomilec spretno odprl blagajno v zgornji steni in izpraznil pepelnato mašilo med obema stranema votle jeklene stene. Nato je z lahkoto odprl gornji predal blagajne in iz njega pobral denar, do katerega je mogel. V blagajni je bilo razen vrednostnih papirjev in gotovine skoraj za on milijon dinarjev. Vlomilec — morda jih ji, bilo več — je odnesel 37.481 Din, in sicer med temi 19 jurjev in 32 stotakov, ostalo pa po večini v srebrnem denarju. Vlomilec je za seboj skrbno zabrisal sled in tudi ni bilo mogoče dobiti kakšnih prstnih odtisov, ker jih je vlomilec ali za seboj zabrisal ali pa je delal v rokavicah. Hišnik je izpovedal, da je okoli 6 videl nekega moškega iti iz poslopja z debelo aktovko. Moški je bil star kakšnih 35 let in črnolas. Hišuik je menil, da je bil to kakšen agent zavarovalnice, ki je odhajal na potovanje ter se zato ni zmenil zanj. © Nočni napad. V noči na včeraj se je vračala družba iz neke ljubljanske kavarne domov proti Kolinski tovarni. V družbi so bili neki upokojenec, brata V. Ž. in F. Ž. ter neka Pepca S. Vinjeni upokojenec je pričel nadlegovati žensko v družbi, nakar sta oba brata skočila nanj. Pridružil se jim je še neznan tujec. Brata sta strgala upokojencu double verižico s telovnika, Pepca pa mu je izmaknila denarnico z nekaj gotovine. Upokojenec pa ni bil še toliko vinjen, da ne hi šel takoj na stražnico in prijavil roparski napad nase. Že včeraj zjutraj je policija aretirala enega brata in Pepco, ki oba dejanje priznavata, izgovarjala se pa z vinjenostjo. Drugega brata policija še išče, medtem ko tujca nihče ne pozna. Oba brata in Pepca so bili že večkrat kaznovani. © Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje doba vo 1000 ton premoga kosovca in 250 mr' bukovih drv za kurjavo. Pravilno opremljene in kolkovane ponudbe ie vložiti najpozneje do 4. julija 1934 pri mestnem načelstvu v Ljubljani, gospodarski urad, kjer se dobijo tudi vse potrebne podrobne informacije. © Poutujem francoščino, italijanščino in pripravljam za ponavljalne izpite. Ponudbe na uredništvo »Slovenca« pod »Diplomiran filozof«. DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA. Čim pa opazite pri otrocih ali odraslih, da jim ied ne prija,_ da niso dobre volje, je to znak nerazpoloženja. Ne boste storili napak, ako jim daste takoj v malo vode ali mleka prašek »Magna«. »Magna čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din. (Reg. S. br. 4788/32) Mariborske vesti: Kam gre letos Maribor, 26. juniia. Matura je na večini mariborskih zavodov končana in mladina, ki je pokazala svojo zrelost za življenje z izpitom, dela sedaj naklepe, kam jo bo zanesla nadaljna pot. Zanimivo je, kako so se letos odločili mariborski maturanti s klasične in realne gimnazije. Pretežna večina pojde študirat naprej na vseučilišče ter bo znatno pomnožila vrste naših bodočih akademikov. V tem oziru sta si enaka oba zavoda, le da prednjači na klasični gimnaziji med vsemi poklici bogoslovje, dočim je na realni, kot samoobsebi umevno na prvem mestu tehnika. S klasične gimnazije se je odločilo 18 maturantov za bogoslovje, 9 za medicino, 8 za pravoznanstvo, 6 za tehniko, 5 za modroslovje, 5 za glasbo, 4 za poljedelstvo, 3 za vojaško stroko, 3 za lekarnar-stvo, 2 za šumarstvo, po eden pa za živinozdrav-ništvo, državno službo, žurnalistiko, zemljemerstvo, □ Diplomski izpit pri iolskih sestrah. Na za- | sebni ženski učiteljski šoli šolekih sester v Mariboru so se vršili učiteljski diplomski izpiti pod predsedstvom Josipa Westra, prosvet. inšpektorja v p. K izpitu se je priglasilo vseh 21 učenk petega letnika ter so ga tudi vse izdelale, dve od teh z odliko. Maturirale so: Čeh Marija, Brolc Milena, Glavnik Ljudmila, Gottlich Zofija, Gubanec Ivana, Kline Ana, Kocjan Veronika, Lomšck Ida, Majcen Ana, Matija Elizabeta, Mihcv Marija, Pajk Marija, Prah Leonharda, Radolič Marija, Repe Marija, Sol-lar Ana, Schaubach Lea, Še me Roza, Vi vod Zofija, Zaje Albina in Žmavc Gabrijela. □ Na državni trgovski akademiji se je vršila matura pod predsedstvom ravnatelja g. M. Dolenca od 12. do 25. t. m. Prijavilo se je 25 kandidatov in kandidatinj ter so izpite napravili: z odliko: Marke-žič Nada ter Meznarič Edntund, s prav dobrim uspehom: Frangeš Justina, ligo Alojz, Lupinšek Jožica, Planine Franjo in Stepančič Frančiška, z dobrim uspehom: Fermišck Rudolf, Mally Ermi-nold, Masten Leopoldina, Matela Leopold, Mešiček Štefanija, Šoštarič Darinka, Tušnik Alojz, Vivod Marija in Zrimšek Stanislava, z zadostnim uspehom: Kralj Dušan. Šest akademikov je bilo odklonjenih za tri mesece. □ Mala matura na realni gimnaziji se je vršila pismeno dne 8. junija, ustmeno pa od 9. do 15. junija. Oproščenih je bilo 39 učencev in učenk, ki so dovršili 4. razred z odličnim in prav dobrim uspehom. Uspešno so dovršili nižji tečajni izpit 103 učenci in učenke, popravni izpit pa jih ima 32. Tečajne izpite je delalo na tem zavodu izvanredno veliko privatistov v odraslih letih, zlasti iz železniške in finančne službe, ki so po večini zelo dobro odrezali. □ Vpisovanje na vseh mariborskih narodnih šolah in manjšinski šoli se vrši dne 30. junija od 8. do 12. ure. Pri vpisovanju začetnikov je treba predložiti krstni in domovinski list ter potrdilo o cepljenju koz. П V Študijski knjižnici se uvedejo za dobo od 2. julija do 7. septembra nedeljene uradne ure kakor v ostalih mestnih uradih. Čitalnica ostane v tej dobi zaprta, knjige pa se bodo izposojale dvakrat na teden: vsako sredo in soboto od 8. do pol 13. ure. Eventuelne želje glede uporabe knjižnice v študijske svrhe naj se javijo ravnaieljetvu. □ V cvetu let je umrla v Počehovi 12. gospodična Zlatka Božiček. Rajnica je bila rodom iz Idrije ter stara šele 24 let. Naj počiva v miru. □ Z zdravili se zastrupila. V bolnišnico so prepeljali 17 letno Hildo Urbančič iz Komenskega trga 5, ki se je pomotoma zastrupila z zdravili. Vzela je preveliko količino zdravil, ki je radi tega strupeno učinkovalo. □ Vandalizem na pokopališču. S pobrežkih pokopališč so prišle pritožbe, da uganjajo tam neznanci s kipi na grobovih neokusne šale. S črno barvo mažejo skulpturam brke in druge neokusno-sti ter jih tako kvarijo in poškodujejo. Bilo bi umestno posvečati takim neokusnim šaljivcem več pozornosti. П Agilni veslači. Poročali smo že o načrtih mariborskega veslaškega kluba. Čolnarno pričnejo graditi v najkrajšem času in sicer letos samo v manjšem obsegu. Danes se vrši poleg Kaferjevega dravskega kopališča že gradbena komisija, ki bo ' na licu mesta proučila načrte. □ Pločniki na Aleksandrovi. Sklep občinskega sveta, da se razširi obveznost hišnih posestnikov za izdelavo pločnika od 3 na 4 metre širine, je zadel najprej hišne lastnike na Aleksandrovi cesti. Malo je završalo med njimi, ko so doznali potom ; posebnih obvestil gradbenega urada, da bodo rao-I rali k dosedanjemu pločniku na severni strani ceste primakniti na svoje stroške še cel meter: Sedaj pa so se že pomirili ter se je dosegel sporazum, Tekom julija bodo vsi pločniki ob Aleksandrovi na severni strani ceete razširjeni do novih robnikov. mladina umetnost, višjo šolo za telesno vzgojo, železniško služba in za zasebno službo. Na realni gimnaziji so se odločili: 11 za tehniko, 8 za jus, 7 za zasebno službo, 6 za iilozofijo, 6 za vojaške stroke, 5 za medicino, 4 za agronomijo, 3 za prometno službo, 2 za lekarništvo, 2 za veterino, 3 za državno službo, 3 za šumarstvo ter po eden za likovno umetnost, bogoslovje, geodezijo, eden pa se je odločil, da bo kmetoval na domačem posestvu. Izbira poklicev je letos prav zanimiva ter kaže prav znatne izpremembe v primeri z lansko. Na prvem mestu je bogoslovnica z 19 kandidati. Ostale panoge univerzitetnega študija pa so po večini precej enakomerno zastopane, dokaz, da jim naša mladina z ozirom na bodočnost preveč ne zaupa ter si je letos izbirala poklic res po srcu in nagnjenju, dočim se je druga leta včasih kar zaletela v ene panogo, upajoč, da bo tam najlažje priti do kruha. Cesta bo s tem znatno pridobila. Dobro bi pa še bilo, če bi se morda istočasno uredilo vprašanje hodnika tudi ob južni strani ceste, ki prav tako kriči po asfaltu. П Letno gledališče bo v parku. Za letošnji Mariborski teden je nameravalo mariborsko gledališče vprizoriti Malierovo komedijo »Žlahtni meščan« na Rotovškein trgu. Sedaj pa se ie gledališče odločilo za vprizoritev Golieve komedije Kulturna prireditev v Črni mlaki«, ki se bo igrala v mestnem parku in sicer na otroškem igrišču ob vhodu v Gosposko ulico. Prostor za gledalce se bo nahajal že v Gosposki in Miloš-Obiličcvi ul., oder pa v parku. Prostor bodo še preizkusili z ozirom na akustičnost. Celie & Višji tečajni izpit je položil v ponedeljek na celjski realni gimnaziji Pik Boris, ki ga je moral radi bolezni preložiti za nekaj dni. & Umrli sta v celjski bolnišnici Jožefa Vrtač-nik, služkinja, 46 let, Poljane pri Rečici ob Savinji in Marija Pilih, 65 let, dninarica iz Vrbja. N. v m. p. Praznovanje Vidovega dne. — Pododbor UROIR poziva vse člane, da se udeleže na Vidov dan sv. maše ob 8 v župni cerkvi; nato bo v pravoslavni cerkvi parastos in potem žalno bogoslužje v evangeljski cerkvi. 0 Številne žrtve nesreč. Leskovšek Terezija, 21 letna bči posestnika, Presečno, Planina pri Sevnici, je padla doma s črešnje in si zlomila levo roko. — 11 letno hčerko Žagarja na Dobrni Jese-ničnik Leopoldino je zgrabila žaga ter ji odtrgala lase in kožo z glave. — Kranjs Ferdinand, 31 letni delavec s Ponikve je v ponedeljek padel na cesti e kolesa v jarek; pri padcu mu je počila lobanja, zbil ei je zobe in zdrobil čeljust. & Še k avtomobilski nesreči v Sv. Petru v Sav. dolini. Pokojni Ločičnik, ki je postal žrtev avtomobilske nesreče v Sv. Petru v Sav. dolini, je imel počeno lobanjo, zlomljeno roko in težke poškodbe na prsnem košu. Pokojnika so prepeljali iz celjske bolnišnice v Sv. Peter v Sav. dolini, kjer bo pogreb danes iz hiše žalosti p'i sveti maši v župni cerkvi na Inmkaj^njo poUopnliice. Jt^oUo.jm je bil tudi dolgoletni naročnik iSlovencaš^Naj počiva v miru! Sestram in bralu pa jjzrekamo svoje sožalje I Ptuj Zdravniška vest. Zdravnik dr. Franc Brumen, ki je izstopil iz banovinske službe, se je nastanil v Ptuju, kjer bo zvrševal zdravniško prakso. Razpisano mesto sekundarnega zdravnika v ptujski bolnišnici je dobil tukajšnji domačin dr. Jožef Munda, dosedaj volonter v mariborski bolnišnici. Svojo službo je že nastopil. Nesreča v tovarni strojil v Majšpergu. Preteklo soboto se je zgodila huda nesreča v tovarni etrojil v Majšpergu, ki bi kmalu zahtevala življenje dveh mladih delavcev. Pri sušenju ekstrakta se je še na nepoznan način vnel plin, zaradi česar je eksplodiral aparat. Pri tem sta dobila hude poškodbe delavca Janez Jeliga in Janez Skledar, ki sta bila zaposlena pri tem aparatu. Njune poškodbe so težke in so ju morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Kmetijsko-|ospodinjski tečaj, ki je trajal tri mesece v tukajšnji Mladiki, pod vodstvom znane strokovnjakinje ge. Premrujeve, je končan. Tečaj, katerega je obiskovalo nad 50 dekle' in gospodinj, je dobro шре1. Smrtna kosa. Pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah je umrl ugledni posestnik in gostilničar Ivan Horvat v 66. letu starosti. Pokonali so ga v nedeljo 24. t. m. ob obilni udeležbi ljudstva. Naj v miru počiva! poselnih množic, in sicer z bolečino srca, naj to vloži v svoje delo. In tisočeri problemi, ki rušijo etiko in srečo sodobnega človeštva, sc pretakajo v posameznih umetnikih. Če vsa ta vprašanja pre-vro v umetniku in se izčistijo, jih utegne nadarjeni oblikovalec izraziti v veliki umetnosti — če temelje v kmetski zemlji ali kje drugje. Samo svobo-dna, netendenčna, :'z resnice zajeta umetnost je prava in koristna za sedanjost in prihodnost, vsaka vsiljena »umetnost« pa je mrtvorojen otrok. Dr. Ivan Esih, znani hrvatski publicist, ki spremlja zlasti vse slovanske kulturne pojave (tudi slovenske, zlasti književne) in ki si je ob obisku bolgarskih književnikov v Ljubljani ogledal v družbi našega kulturnega urednika nekatere kulturne institucije v Ljubljani in nekatere važnejše slovenske knjige tega leta, je napisal zadnje čase v hrvatske liste več poročil o slovenekem kulturnem življenju. V današnji številki »Obzora« (25. junija) poroča z zelo priznaloimi besedami o »Kroniki« ter o »Slovenskih protestantskih piscih«. Humoristična podoba pri Jeanu Paulu. Giin-ther Voigt je napisal študijo (v posebni knjigi) o humoristični noti Paulovih del, kjer je humoristična oseba ogledalo pesnika samega«. O celokupnih delih pravi pisec: Pesnik Jean Paul je izstopil iz kroga pesnikov časa in se uvrstil med pesnike teologov in mistikov. Tudi Nobelova nagrada se niča. Kakor javlja stockholmeka Akademija znanosti, bo znašala letošnja Nobelova nagrada 162.607 švedskih kron dočim je znašala lansko leto 170.000. Prejeli smo: Litanije presv. Srca Jezusovega. Uglasbil Al. M a v , C. M. Za predpevajoči mo4ki zbor in odpevajoči ljudski zbor. Druga izdaja. Ce-! na 3 Din. Naročajo se; Jugoslovanska knjigarna, ' Ljubljana. V včerajšnjem članku »Hrvatska umetnost od 1880—1890« se ie vrinilo več tiskovnih napak, katere pa so bravci gotovo že sami popravili. Kulturni obzornik Dve produkciji ljubljanskega konservatorija Dve produkciji našega konservatorija sta imeli namen, pokazati ob sklepu letošnjega leta uspehe, ki so jih dosegli razni gojenci v lej šoli, in to s strani pevskih in instrumentalnih reproduktivnih sposobnosti. Na splono bi si iz vtisov, ki so ostali v nas, ustvarili sodbo, da instrumentalna vzgoja uspeva lepše od pevske in da tako v prvi smeri vsaj v termičnem smislu sadovi prav dozorevajo, dočim v drugi smeri uspehi niso prvim povsem skladni. Obe produkciji sta nam predstavili sedem pevcev — solistov. Petročičev glas je že priznan, lepo, da se mu jasni tudi izgovarjava. — Lapajne-jeva je sopranistinja marsikakšnih lepili vrlin, glas pa še ni prost vseh otrdelosti. Rtidolfova bo dobra pevka, pa le bolj za domači krog in v vzgojnem delu. Lovšetove koloraturni sopran itna veliko vrednost, zlasti še vsled pevkine muzikalnosti. Toda njen razvoj ne gre ravno prave poti, zato opozarjam na pazljivost v nadaljnem šolanju, ker bi bilo škoda teh prirodnih glasovnih oblik. Švigelj kaže na posameznih tonih mestoma estetske vrednote, v celoti pa nc zmore vzbujati istega učinka, kar utegne sloneti na njegovi nejasni notranji imtzikalni predstavi. Gnusova sc po svoji vrednoti ne sine prezreti. Podajanje pa trpi zlasti i/ višinah na neki nepravi sunkovitosti (kot bi bil vsak ton fp), s čimer ra/bija melodično linijo. Drmota je pevec izrazitih liričnih tenorskih odlik. Ne ravno obsežen glas hrani v sebi zelo mnogo intimne lepote, ki se more uveljavljati zlasti v srednjih legah. Višina pa vsebuje še neko prenapetost, kar uteene biti oosledica preutrujenosti in jo bo, če nI kakšnih drugih zaprek, mogoče izgladiti. Ker je pevec izredno muzikalen in poln toplega občutja (oboje je dokazal v visoko zahtevni m vredni Ravnikovi skladbi »Seguidille« in mu je treba šteti o veliko prednost, da je izbral za svoj končni nastop tako resen program) je pričakovati, da nam v njem zraste res dober pevec, vsled česar zahteva ta pojav pozornosti merodajnih krogov, da se mu omogoči še dokončna izdelanost glasu. Na obeh produkcijah pa smo čuli ludi sedem instrumentalistov, ki kažejo po večini prav lepe uspehe. Pihalni instrumenti se pri nas še vse premalo gojijo, pa bo treba v tej smeri zelo pohiteti, kajti na domačem orkestralnem jKilju nas čaka še ogromno dela. Ob tej priliki smo slišali od pihal cev le klarinetista Raubarja, ki se je po muzikalnosti in tehnični izvežbanosti prav lepo obnese!. Dva vijolinista sta tudi uspela. Mladi Dušan Pre-voršek je sorazmerno s svojimi mladostnimi po-četki pokazal dovolj sadov. Dermelj pa jc v dosti zaviti vijolinski ciacconi lepo uveljavil svojo resno in že visoko izdelano tehnično stran jioleg lepe muzikalne vsebine. Štirje klavirski gojenci so izkazali enako lepe usjjehe. Zora Rupel-Turkova bo šla, kot kaže, dobro pot. Božena Mucha vsebuje v svojem podajanju že mnogo tehničnih odlik in dosti pristne muzikalne svojstvenosti. Silva Hra. šovčeva je dospela že na visoko stopnjo prave klavirske tehnike in se more v njenem podajanju čutiti mnogo doslednega glasbenega f>ojmovanja, čeprav nima še v sebi piolne graditeljske sile, ki je večinoma pogrešajo ženske v glasbeni umetnosti. Reinhold Gallatia pa je s svojo izvedbo Griegovega res visoko zahtevnega klavirskega koncerta (ki ga je odigral na pamet) nas vse prepričal o svojem velikem muzikalnem talentu, ki se javlja v pravem pojmovanju umetnine v plastičnem prikazovanju glasbenih misli in v lepem obaitevanju za vse tudi l>odrobne finese, kar je vse zgoščeno v pretežnost nroli pri rodni eruptivni sili. S svoiim izvajanjem je osvojil vse prisotne. Spremljal ga je orkester drž. konservatorija in Orkestralnega društva pod vodstvom prof. L. M. Škerjanca. Kljub temu, da je orkester še zapuščal vtis hitre priprave (premajhna ritmična zivost in premalo notranjega po-gnanja), je vendar svojo stran izvedel z lepo vrednostjo, ki se je pokazala zlasti v pravi podrejenosti. Končno bi k sf>oredu na splošno pridejal, da bi bilo vsekakor ugodnejše, če ni bil ta enotnejši in izrazitejši v koncertnem smislu. Saj to je prav lahko izvedljivo, če se v glavnem spored sestavi že ob pričetku leta in ga je tako mogoče študirati mimogrede ob šolski tvarini. Treba je namreč vedno misliti na to, da ni naloga šole nuditi le tehnično glasbeno izurjenost, temveč tudi splošno muzikalno izobrazbo. V. U. ★ Programalična književnost. Te dni smo brali v »Neue Zurcher Zeitung« daljši članek o tako zva-nem ljudskem pesništvu, katerega so v narodno-socialistični Nemčiji že nekaj časa polni časopisi in revije. Pisec Muschg poudarja vrednote »umetnosti kmetske grude«, toda le v primeru, če jo umetnik po nuji svoje darovitosti oblikuje iz sebe, nikdar pa, da bi človek radi zunanje sile pisaril pesmi in povesti o kmetski grudi, kar je danes geslo vseh nemških oblikujočih skupin (pisatelji, pesniki, kiparji, slikarji, gledališki igralci, glasbeniki itd.), pa nai imajo kaj smisla za duha kmetske zemlje in kmetskega človeka ali ne. Tako skušajo j odkrivali življenje zemlje ljudje, ki so hili rojeni ' in ki žive vse življenje med mestnimi zidovi — vse I radi skupnega kričavega programa prosvetnega mi-: nistra Gobbelsa, ki temelji na bescdih: vsaka prava umetnost mora rasti iz kmetske zemlje. In vendar vemo, da se umetnost nikoli ne da spraviti pod točno oblikovan model, marveč mora nujno rasti svobodno, iz notranjosti vsakega posameznega oblikovalca, p« nai bo to zajeta odkoder koli: Če umetnik v r»sniri doživi kmetskn zemljo, nienn življenje, potrebe, napore, naj to oblikuje; če doživlja sodobne krivicc velemest, tvornic, trpljenje brez- i komunistični proces Včeraj je okrožno sodišče izreklo sodbo - 25 obtožencev obsojenih, 6 pa oproščenih Ljubljana. 26. junija. Predsednik ve^kepa kerensk^.-. s-nata s. o. r. g. Adolf Hud nik je danes ob 11 objavil sodbo v komunističnem procesu, ki se je pričel 18. junija v nekdanji veliki porotni dvorani. Obravnava je trajala šest dni ter je bila v soboto končana. Prvotno je bilo obtoženih komunistične propagande in soudeležbe pri tajnih komunističnih organizacijah 32 ljudi, proti enemu obtožencu je bila obravnava izločena, tako, da se je pred velikim senatom zagovarjalo 31 obtožencev. Sodba je bila danes javno razglašena. Že pred 11 je šest jetniških paznikov pripeljalo v dvorano vse obtožence, ki eo po vrstnem redu zasedli svoja mesta. V dvorani je vladala velika vročina. Za obtožence so bile določene štiri vrste klopi. Pred porotno dvorano se je že poprej zbralo veliko število ljudi, ki so hoteli slišati sodbo, večinoma so bili sorodniki obtožencev, pa tudi mnogo prijateljev obtoženih. Predsednik se je točno ob 11 pojavil v dvorani ter odredil, da se dovoli vstop občinstvu v dvorano, ker bo sodba javno prečitana. Med splošno pozornostjo je -predsednik začel citati vsebino sodbe. Že iz prvih stavkov je vsakdo lahko spoznal, da bodo nekateri oproščeni. Bili so obsojeni: Feuerberg Izak, poljski državljan, rodom iz Drohobyrza, medicinec, na 2 i«ti in « ineseeov robije, v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta in v izgon iz naše države za vselej. Feu>rbcrg je kazen sprejel. Ju van Ivan, 30 letni samski delavec iz Ljubljane, na 1 leto in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Tomec Ivan, 38 letni oženjeni delavec tobačne tovarne, na 1 loto in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Butinar Josip. 30 letni kleparski mojster v To-mačevem, na 9 mesecev strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 lela. Janežič Ferdinand. 24 letni samski čevljarski pomočnik v Spodnji Šiški, na 1 leto strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Sodbo je sprejel. Kcržie Ciril, 24 letni samski trgovski pomočnik v Ljubljani, na 13 mesecev strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Sodbo je sprejel. Krainer Rudolf, 28 letni samski mizar v Ljubljani, na 13 mesecev strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Prvotno si je pridržal pravico priziva zaradi kazni. Saksida Jožo, 30 letni oženjen zidar, italijanski državljan, stanujoč v Zgornji Šiški. na 1 leto in 8 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta, po prestani kazni v izgon iz naše države za vseiej. Sodbo je sprejel. Saksida Marcela, 26 letna zidarjeva žena, italijanska državljanka, na 6 mesecev strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Po prestani kazni izgon iz naše države za 10 let. Si je pridržala pravico priziva. Mervin Roman, 32 letni električar, italijanski državljan, na B mesecev strogega zapora ter v izr iiiibo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Po ^prestani kazni izgon za 10 let. Si je pridržal pravico priziva. . Bratko Ivan, 20 letni študent prava, stanujoč v Ljubljani, Dolenjska cesta 23, na 13 mesecev strogega zapora. Je nastopil kazen. Zentrich Mirko, 20 letni dijak gimnazije v Ptuju, na 15 mesecev strogega zapora ter v denarno kazen 180 Din, oziroma 3 dni nadaljnega zapora. Kazen je nastopil. Potrč Ivan, 21 letni dijak ptujske gimnazije, na 10 mesecev strogega zapora. Kazen je sprejel. Kveder Dušan, 19 letni študent tehnike, iz Ptuja, na 5 mesecev strogega zapora. Je prijavil re-vizijo. _ Žnidarič Anton, 19 letni dijak, rz Borovnice, na 10 mesecev strogega »apora. Kazen je sprejel. Konferenca naših škofov Zagreb, 26. junija, b. Snoči in danes so odpotovali iz Zagreba povečini vsi nadškofje in škofje, ki so se udeležili posvetitve dr. Stepinca za pomožnega nadškofa zagrebškega. Čeprav ni bila uradno skl ricana konferenca katoliških škofov, so škofje vendarle porabili to priliko, da se posvetujejo o vseh aktualnih cerkveno-političnih problemih, z ozirom na zadnje vesti, da je konkordat med našo državo in Vatikanom že skorai sklenjen. Kar pa je moral nuncij, ki je doyen diplomatskega zbora, zaradi obiska francoskega zunanjega ministra Barthouja nujno odpotovati v Belgrad, je nuncij zato že v nedeljo popoldne v kratkih besedah orisal položaj. V teku včerajšnjega dne so škofje razpravljali dobljenih informacijah in kolikor se je moglo zvedeti, se potrjuje vest, ki jo je objavil »Slovenec«, da je konkordat v zaključni fazi. Preostala so samo še nekatera vprašanja, ki pa sc morajo še končnoveljavno stilizirati. Ta vprašanja so: 1. vprašanje konfesionalnih šol, 2. obseg in delovanje Katoliške akcije, 3. nadzor nad certvenimi posestvi s strani države, 4. uporaba glagolice pri službi božji, 5. procedura pri imenovanju škofov. Po splošnem mnenju bo tudi v teh vprašanjih prKlo do sporazuma zaardi uvidevnosti, ki jo kaže Vatikan, kateremu je znana ureditev odnosov med državo in ostalimi cerkvami, predvsem pravoslavno. Na konferenci je bil izvoljen tudi poseben odbor, ki bo zasledoval ves potek še preostalih pogajanj in bo tudi merodajnim činiteljem predložil svoje želje. Vinotočarji v obrambi Ljubljana, 26. junija. Nova naređba banske uprave o omejitvi obratovalnega časa v vinotoču in bufetu je občutno zadela lastnike teh lokalov. Narcdba je očitno imela namen, da prepreči pijančevanje, hkrati pa bi napravila tudi veliko krivico lastnikom in osebju vinotočev. Res je, da v nekaterih slabših vinotočih, zlasti dalmatinskih, ljudje mnogo pijejo, toda to velja tudi za gostilne, nasprotno pa je večina ljubljanskih vinotočev prav dostojna in zmožna eprejeti vsako pošteno družbo. V namenu, da napravijo primerne korake v obrambo svojih pravic in da raz-lože banski upravi resnični položaj, je snoči sekcija vinotočarjev in bufelarjev Združenja gostilniških podjetij sklicala v Kajfeževi vinarni pod nebotičnikom sestanek, ki so se ga udeležili skoraj vsi ljubljanski lastniki teh malih gostilniških obratov ia pa tudi močna deputacija iz Celja. Zborovanje je vodil predsednik sekcije g. K o I š e k. Nova naredba banske uprave določa, da smejo biti vinotoči odprti od pol 8 zjutraj do 20, medtem ko so imeli dosedaj bufeti pravico, da so bili od- Ile. Rudolf, 20 letni dijak, v Krčevini pri Vur-bergu, na 5 mesecev strogega zapora. Kazen je sprejel. Spolenak Ivan, 33 letni kovaški mojster na Bregu pri Ptuju, na 3 leta in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Bil je zaradi komunistične propagande že dvakrat kaznovan. Kazen je nastopil, a prijavil je priziv zaradi previsoke kazni. Kogej Joio, 20 letni strojnik v Ptuju, na 15 mesecev strogega zapora. Kazen je eprejel. Prvotno si je pridržal pravico priziva. Dostal Samo, 10 letni jurist v Ljubljani, na fi mesecev strogega zapora. Kazen je sprejel. Všteje se mu preiskovalni zapor od 28. decembra 1933. Kureš Peter, 19 letni trgovski nakupovalec-di-jak, v Moškanjcih, na 6 mesecev strogega zapora. Kazen je sprejel. Kuhar Marko, 22 letni dijak, v Borovcih pri Ptuju, na 6 mesecev strogega zapora- Je prvotno prijavil priziv. Vnuk Jož«, 18 letni trgovski pomočnik v Pluju, na 2 meseca zapora. Je sprejel kazen. Žnidar Ivan, študent tehnike, stanujoč v Ljubljani, na 4 leta robijo in v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Kazen je nastopil, a prijavil priziv zaradi previsoke kazni. Jamnikar Franc, 26 letni knjigovez, iz Rožne doline, na 14 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Kazen je sprejel. Jamnikar Jože, 24 letni štukater, iz Rožne doline, na 3 mosece strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Ta je kazen sprejel. Bil pa je obsojen samo zaradi prestopka zoper pravosodje. Oproščoni so bili: v - Mirko Košir, 29 letni profesor v Kranju; Kgon Ehrlich, 28 letni samski čevljarski pomočnik v Ljubljani; Kolman Jože. 30letni dnevničar-služi-telj pri pošti na Vrhniki; Prusnik Franc, 35letni sodar na Skaručni pri Vodicah na Gorenjskem; Li5w Blanka, 32 letna medicinka, poljska državljanka, stanujoča v Ljubljani, Prečna 2, ter černič Jože, 26 letni študent tehnike v Ljubljani. Obtoženi eo mirno poslušali sodbo. Utemeljitev sodbe je trajala dobro uro. Po končani sodbi je predsednik podal kratek pouk o pravnih lekih. Državni tožilec je prijavil revizijo in priziv. Zahteval je dalje, da ostanejo vsi obtoženci, ki so prejeli manjše kazni in bi bili že puščeni na svobodo, kakor tudi vsi oproščenci še nadalje v zaporu do pravomočnosti končne sodbe. Vsem obtožencem se je vračunal v kazen preiskovalni zapor od srede decembra najtfej. Branilci so ugovarjali predlogu državnega tožilca. Veliki senat je nato odšel na posvetovanje, ki je trajalo dobre pol ure. Nato je predsednik objavil sklep: 1. Od obtožbe oproščeni Košir Mirko, Ehrlich Egon, Kolman Jože, Prusnik Franc ter černič Jože se takoj puste na svobodo. 2. Oproščena poljska državljanka Low Blanka se pridrži v zaporu. 3. Obtoženci, katerim utegne kazen v kratkem nehati, se tudi pridrže v zaporu, ker jih zaradi revizije državnega tožilca ni mogoče po zakonu izpustiti, dokler ni sodba pravomočna. 4. Onim obtožencem, ki «o oi pridržali pravico revizije, se od danes od 12 opoldne naprej v kazen ne všteje nadaljni zapor do pravomočnosti sodbe II. instance. Ta sklep je vplival na obtožence, da so večinoma vei izjavili, da nastopijo kazen. Ob 13 je bila formalno zaključena velika obravnava. Veliki senat so tvorili: s. o. s. g. Hudnik Adolf, predsednik; kot sosodniki: s. o. s. g. Kovač Franc, s. o. s. g. Orožen Franc, s. o. s. g. Lederhas Rajko in s. o. s. dr. V. Šenk. Državno tožilstvo je zastopal namestnik državnega tožilca dr. Hinko Lu-čovnik. Obtožence so braniii: dr. Vladislav Pegan, dr. Aleš Peršin, dr. Milan Lemež, dr. Aleš Stanov-nik, dr. Zitko, dr. Vladimir Knaflič, dr. Boris Furlan, dr. Lojze Campa, dr. Bogdan Žužek in dr. Pokoren. Šolske vesti prti od 6 do 24, vinotoči pa od 6 do 21. Ob nedeljah in praznikih pa bi morali biti bufeti in vinotoči sploh zaprti. Po tej novi uredbi bi vinotoči in bufeti zgubili približno vsak po 190 poslovnih dni v letu, ako računamo tudi jutranje tn večerne ure. Vsi ti obrati bi morali reducirati tudi okoli 100 uslužbencev samo v Ljubljani. Zborovanje je bilo zela burno in se je zelo veliko število udeležencev oglasilo v debati. Vsi zboroval« pa so obsodili postopanje Združenja gostilničarjev, ki je bilo naprošeno za sodelovanje, pa je to odklonilo. Takšen ukrep ni v korist sploš-nosti, ker bi konzum vina potem zelo padel in s tem davčna moč države, banovine in občine, pa tudi prodajna možnost vinogradnikov. Tudi občinstvo bi izgubilo priliko za družabno zbiranje in dostojen oddih v demokratičnih in cenenih lokalih. Zborovanje jc sklenilo, da odpošljejo vinotočarji deputacijo k g. banu in županu, ki nai obema razloži stališče sekcije. V deputacijo so bili izvoljeni: ;g. Kolšek, Kahne, Lukež, Briški, ga. Juretič in g. "eštrov iz Celja. Danes dopoldne je g. ban sprejel deputacijo, ki mu je izročila izčrpno spomenico. G. ban je deputacijo sprejel in ji obljubil, da bo ves primer proučil in je obenem zagotovil, da dokler nc izda odloka, ostane vse pri starem. Naredba bi sicer stopila 29. t. m. v veljavo, toda ta določba je po banovi izjavi anulirana. Deputacija se je zglasila še pri g. mestnemu županu in tudi mestni župan je deputaciji obljubil vso naklonjenost in podporo. III. tabor slov. skavtov V proslavo desetletnice obstoja stega skavtov v Mariboru bo od 5. do 16. julija 1934 v Bistrici pri Mariboru III. tabor skavtov Dravske župe, katerega se bo udeležilo po dosedanjih prijavah okrog 200 slovenskih skavtov, zastopniki drugih jugoslovanskih skavtskih žup ter četa poljskih skavtov-kolesarjev, ki se bodo na svojem potovanju po južni Evropi ustavili tudi nad Mariborom, ter zastopniki češkoslovaške in avstrijske skavtske zveze. Definitivnega odgovora še ni iz Bolgarije, skoraj gotovo pa bodo tudi bratje Bolgari zastopani na slovenskem taboru. G. minister za narodovo telesno vzgojo, dr. G. Angjelinovič, ki je pokazal ve-liko zanimanje za skavtski pokret in je prevzel nad tem taborom pokroviteljstvo, si bo najbrž sam ogledal la tabor in bo prisostvoval tudi slavnostni otvoritvi. Da pripravi vse potrebno, tabori že od 15. junija dalje na istem prostoru steg Maribor in samo še čaka bratov od drugod. Program tabora obsega razen internih tekmovanj in sej, sestankov vodij konferenc še izlete v Ruše in Falo, Maribor Mariborski otok ler Pohorje In na severno mejo. na Kozjak. Med občinstvom samim je veliko zanimanje za ta tabor, obiskovalcev je bilo ie doslej več sto. .Va banovinski mlekarski goli v škufii Loki ee (»tvori novo Šolsko leto rlno 15 septembra 1981. Glavni poKojl so: praksa iz mlekarstvu ali do vrten н kmetijska šola ter krepka telesna konstrukcija Vzdrževalnlna za vso oskrbo na znvodu znata meseflno 500 Din, obiskoval <4 iiveu dravske banovine plačajo Se 100 Din na mesec zn .šolnino. Kraljevsko banske uprave podeljujejo nbo-žnim nfienrera mlekarske Snlo v Škof.H Loki podporo od polov ice do treh tretjin zneska za vzdrževanje. Knlko-vane in predpisano opremljene proSnje za sprejem so morajo vloiitl najkasneje do IS. avgusta 11)31 pri ravn dovem ravnateljstvu, katero bo obveSfalo prosilce tudi 5o o ostalih formalnostih ttlede »prejema. Koledar Sreda, 27. junija: Mali vedne pomoči. Hnma (Ema), vdova; Ladislav. — Ščip ob 6.08. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Novi grobovi + v Ljubljani je umrl g. Bogomir Purkat. sin voznika cestne železnice. Pogreb bo v sredo, 27. junija ob 3 popoldne izpred mrtvašnice javne bolnišnice. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje I Osebne vesti ~ Z univerze. Promovirani bodo za doktorje rava univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani dne "i. junija 1934 ob 12: Dolenc Jurij iz Sopotnice, Dremelj Anton iz Malega Mlačcva, Grošelj Leopold iz Ljubljane, Korče Adolf iz Ljubljane, Lam-pret Maksimilijan iz Stražišča, Puc Boris iz Gorice, Schiffrer Živko z Jesenic, Šuklje Vladimir iz Jelše in Žnidar Anton iz Mirne. ^ Diplomirani so bili na juridični fakulteti v Ljubljani gg. Kobal iz Škofje Loke, Poberaj Valentina iz Št. Vida, Levičar Zlato iz Ljubljane, gdč. Boilaj Mira iz Ljubljane, Smodlaka Milovan iz Splita ter Zupan France iz Novega mesta. — Čestitamo! — Diplomiran je bil na juridični fakulteti v Ljubljani Sonc Vladimir iz Maribora, Iskreno čestitamo! =: Iz vojaške službe. V naši mornarici so odrejeni za vršilca dolžnosti prvega častnika kr. pod-mornarice »Nebo.jša« poročnik bojnega broda II. razr. Josip Saksida; na službo ua kr. podmornico .iOsvetnikc poročnik fregate Baldoinir Saje; na službo na kr. podmornico »Nebojša« poročnik korvete Dragotin Sertič; za vršilca dolžnosti prvega častnika kr. broda »Hvar« poročnik bojnega broda II. razr. Zenon Adamič in na službo v hidrografski urad mornarice poročnik fregate Rajko Valand. Ostale vesti — Polovična vožnja v Ljubljano k posvetitvi nove župne cerkve sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu je dovoljena. Velja od 28. junija do 4. julija. Vsakdo naj kupi ccl vozni lislek do Ljubljane in ga da žigosali z mokrim žigom. Za povratek se bodo dobile legitimacije po 1 Din v pisarni poleg cerkve sv. Krištola. S lo legitimacijo in voznim listkom se bodo udeleženci peljali domov brezplačno. P. n. župne urade prosimo, da na primeren način — morda s prižnice na praznik sv. Petra in Pavla — opozor? ljudi na to ugodnost. — Tečaj za dušne pastirje pod imenom »Zwei-te DorfseelsorgeMVoche« bo od 6. do 10. avgusta v Ljudskem domu v Hubertendorfu pri Amstettenu na Nižje Avstrijskem. Letos se bo obdelalo vprašanje: Mladina na deželi in dušni pastir. Za stanovanje in prehrano se plača dnevno 5 šilingov. Priglasiti se je treba na naslov: Seelsorger-Ineti-tut, Wien I., Stephanplatz 3. Referati prvegn tečaja so izšli v posebni knjigi z naslovom »Die le-bendige Pfarrgemeinde«; dobi se ravnotam. — Zaključni izpit na drž. trgovski akademiji v Ljubljani se je vršil od 11. do 26. junija. K izpitu se je prijavilo 39 kandidatov(-inj). Izpit eo položili 34, odklonjenih na tri mesece je bilo 5 kandidatov(-inj). Izdelali so: Ažman Franc, Bizjak Terezija, Ča-jič Rudolf (z odliko), Dečman Mihaela, Dež-mam Majda, Dolžan Mirko, Drovenik Karolina, Grom Mira, Herzele Edita, Hieng Janez, Jecelj Franc, Klavora Danica, Koete-vc Peter, Kozina Tatjana, Kraje Anton, Kresnik Marija, Križnar Miroslav, Lah Mirko, Ložar Viktorija, Lukas Franc, Mikjavec Frančiška, Papež Darinka, Pogačnik Dušan, Pretnar Božena, Rožanc Majda, Skok Marija, Šter Eva, Šusteršič Peter, Švigelj Stanko, Tavčar Gabrijela, Verbič Nada, Verovšek Jože, Z o r k o Eva (z odliko), Žagar Karol, V slabotnem in pokvarjenem želodcu zastaja hrana, vsled česar nastaja v želodcu ogabno kislo vrenje in s tem motnja celega organizma. Zato skrbite za odpravo te neznosne bolezni, kar dosežete na edinstven način, ako popijete zjutraj na tešče, potem približno pol ure pred kosilom in večerjo eno do tri čaše Rogaške zdravilne slatine »Tempel« ali »Styria«, pri morebitnem zaprtju pa vzemite »Donat«. — Kopalni vlaki. Pričenši od 29. junija t. 1. bo vozil na progi Ljubljana gl. kol—Škofja Loka in obratno ob sobotah ter ob nedeljah in praznikih kopalni vlak ■ 50 odstotnim popustom od normalnih voznih ccn. Kopalni vlak bo odhajal iz Ljubljane gl. kol. ob eobotah ob 14.15, ob nedeljah in praznikih pa ob 12.53 ter se vračal v Ljubljano gl. Kol. ob 19.03. Kopalni vlak bo vozil samo ob lepem vremenu, kar bo vsakokrat od 10 dalje razglašeno pri postajnih blagajnah. — Letalske zveze s Splitom ne bo. V izpopolnitev jugoslovanskega zračnega prometa je bilo letos nameravano, da se odpre tudi letalska zveza s Splitom. Kakor pa sedaj poročajo z merodajnega mesta, se ta zveza letos ne bo upostavila, ker so naleteii na skoraj nepremostljive težave. — Sezona v Dalmaciji s« dobro razvija. Te dni je prispela v Split skupina M0 češkoslovaških turistov. Islega dne je prispela tudi skupina 80 avstrijskih turistov. — Prvo grozdje na moslarskem trgu. Na trgu v Mostarju se je te dni pojavilo prvo zrelo grozdje, in sicer že v precejšnjih množinah Seveda sn se ljudje kar tepli' zanj. — Interesente opozarjamo na razpis o dobavi premoga in drv га mcs'no n "' Ivo v Ljubljani, ki je priobč«n v današnji številM. — Kolpa nevarno narašča. Zaradi deževja v zadnjem času Kolpa grozeče narašča. Včeraj jc znašal njen vodostaj žc 5.70 metrov nad nortualo. Na nekaterih krajih je žc povzročila povodnji s precejšnjo škodo. — »Kraljica Marija« zopet doma. Predvčerajšnjim zjutraj se je vrnil v splitsko luko največji in najlepši jugoslovanski polniški parnik »Kraljica Marija« s svoje lurneje po Sredozemskem morju, ki jo je priredila Jadranska straža. Toda že včeraj je krenila na novo turnejo, ki jo jc priredila turistična pisarna »Urania«. -• Smrtonosen kačji pik. Pred dnevi je v Dol. Lendavi v Prekmurju umrla Elizabeta Zoman za posledicami kačjega pika. Nesrečno dekle je s svojimi vrstnicami grabilo seno. Naenkrat je začutila na levi nogi strašno bolečino iu hip za lein je opazila veliko kačo, ki se jc pripravljala iia nov pik. V zadnjem trenutku je odskočila proč, kačo pa so kmetje ubili. Dekle so lakoj prepeljali k zdravniku v Dolnjo Lendavo, (oda umrla jc med prevozom. Zdravnik je mnenja, da je dekle zadela srčna kap od prestanega hudega strahu. — Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol čaše naravne »Franz-Josei«-grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josei«-vodo, ker pospešuje delovanje želod" ca in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje kri. — Slovar tujk, spisal dr. Fran Bradač, 174 strani, obsega približno 5000 besed — založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani leta 1929. V današnjem času, konain zvene na ušesa earadi ogromnih tehničnih pridobitev na vseh poljih znanosti, nam je dober slovar tujk neobhodno potreben. V slovaru najdemo vse, kar je laiku nepoznanega, tujega, z dodatkom m katerega jezika beseda izvira. Knjiga pa ima tudi namen one tujke, ki jih lahko pogrešamo, nadomestili z dobrimi domačimi izrazi. Posebno dnevno časopisje in deloma tudi knjige uporabljajo vedno' pogosteje izraze, ki jih večkrat niti izobraženec, če ni študiral ravno latinske šole, pri najboljši volji ne razume vseh. Glede na vse to potrebuje danes »Slovar tujk« že vsak človek, ki prebira dnevno časopisje in knjige. Izrazi so navedeni tako, kakor se v slovenščini izgovarjajo ali pišejo, kar porabnost slovarja še poveča. Oblika je priročna, žepna in stane vezan 50 Din, nevezan 40 Din. Prepričani smo, da ho segel po slovarju vsak izobraženec in preprost človek. — V holnirarsko podčastniško soln v Nisu in t voj. obrtno šolo voj. tehničnega zaroda v Kragu- jeven bodo sprejeti gojenci iz meščanstva. Pogoji so razvidni iz službenega voj. lista na strani 1027 do 1032, ki je interesentom na razpolago pri pristojnih vojnib okrožjih in na vseh orozniških postajah. — Dr. Schweiger, zobozdravnik, Ljubljana Prešernova ulica 52, ne ordinira do 2. julija. — Denarni zavodi т dravski banovini na Vidov dan, dne 28. t. m., ne r>oelujejo. — Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzecnite zjutraj na tešče kozarec »Franz Joeefove« grenčice. V slabotnem in pokvarjenem želodcu zastaja hrana, vsled česar nastane v želodcu ogabno kislo vrenje m s tem motnja celega organizma. Zato skrbite za odpravo te neznosne bolezni, kar dosežete na edinstven način, ako popijete zjutraj na tešče. potem približno pol ure pred kosilom in večerjo eno do tri čaše ROGAŠKE zdravilne slatine »Tempel« ali >Slyria«, pri morebitnem zaprtju pa vzemite »Donat«. Moste pri Ljubliani K posvetitvi nove župnijske cerkve sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu pojdemo v nedeljo zjutraj skupno. Zauimanje je veliko, zlasti za sprevod. Tudi v soboto zvečer se bo mnogo Moščanov udeležilo procesije, ko bodo nesli sv. relikvije iz stolnice k Sv. KriStofu. Znatno bo število narodnih noš. Dev, Mariia v Polju Za ulovesnost posvetitve cerkve pri Sv. Krištofu se pri nas ljudje zelo zanimajo. Imeii smo že nekaj sestankov v ta namen. V nedeljo zjutraj pridemo peš,, na okrašenih kolesih, na okrašenih vozovih in celo na konjih v Ljubljano. Precej bo ludi narodnih noš. Trbovlje Razstava na meščanski šoli je s svojimi risarskimi in ročnimi izdelki vzbudila pri "Starših učencev in tudi ostalem občinstvu zasluženo zanimanj,'. Ce.la vrsta risarskih izdelkov je bila naravnost umetniška. Izredno pozornost ženskega sveta pa so vzbujala dekliška ročna dela, ki so bila z okusom in skrbno izdelana, posebej ona, na svilo slikana, bodisi z navadnimi ali reliefnimi barvami. Pismeni izdelki »Moji sestavki« so ugajali na zunaj vsak po svojem izvirnem ovitku, še bojj pa po vsebini, najlepša so bila dela iz rudarskega življenja, ros doživetja mladih duš. S svojo razstavo je pokazala meščanska šola razveseljiv napredek. K doseženim uspehom lahko samo čestitamo! Veja jo je udarila. Na rudniškem pralniku pod Poseljeni je prula perilo rudarjeva žena Jurca Marija. Med tem sc je odlomila nad njo stara bukov« veja in jo tako nesrečno zadela po glavi in hrbtu da je nezavestna padla na tla in si še pri leni »lomila levo roko v zapestju. Z rešilnim avtomobilom so jo prepeljali v bolnišnico, kjer ji je zdravnik nudil prvo pomoč. Mala matura nn meščanski šoli, h kateri je bilo nrlnn^pnih yeoh !ii kandidatov ■!. razreda, se jc končala z naslednjim uspehom: 7 jih je napravilo t odličnim, 15 s prav dobrim, 3 z dobrim uspehom šwt učencev pn ni naredilo izpita iu ga bodo ponavljali čez dva meseca. Vzor ameriške življenshe filozofije Kako se danes uveljaviš? - Reklamni kralj li lo pove V Ameriki je izšel in ima velikanski uspeh tivljenjepis lani umrlega Наггуја Reichenbacha, ki je zaslužil častni priimek »reklamnega kralja«. Postal je bogat v zvezi s kinematografom, a poprej je prehodil dolgo pot od skromnih začetkov. Nevidna riba Reichenbach je prvič uveljavil svojo duhovitost, ko mu je tožil lastnik lepe, nove restavracije v newyorškem centru, da ima premalo gostov. Reichenbach mu je po kratkem premišljevanju postavil v izložbo lepo stekleno posodo z vodo in napisom: »Pozor! Ta izredno lep primerek brazilske nevidne ribe je edinstven v Zedinjenih državah!« Ljudje so pričeli oblegati okno. Marsikdo se je ba-hal, da ima oster vid in vidi v akvariju kakor steklo prozorno ribo. Radovedneži so se prepirali, šli v restavracijo po točnejše podatke in naposled naročali jedi s pijačo. Restavracija se je kmalu splošno priljubila vsem. jetja in privlekel v avtomobil tudi težko vrečo z bakrenim drobižem. Vozil se je počasi in neprestano razmetaval novčiče. Dečki, brezposelni in zijala so ae podili za avtomobilom. Ko sta dospela Reichenbach in Bushman na cilj, je nastala na ulici gneča. Reichenbach jo je takoj izkoristil kot dokaz izredne priljubljenosti svojega prijatelja. Presenečen ravnatelj je pogledal skozi okno in naklonil Bushmanu trojno plačo namesto one, ki bi jo sicer dobil. Američani so ponosni na Reichenbacha, ki ga imenujejo po velikem podjetniku minulega stoletja »Barnum II.«. Ta je toliko zaslužil z ljudskimi veselicami ter odkril siamska dvojčka Rodiko in Dodiko, bradato gospo Julijo Pastrano in druge čudeže. Američani so slejkoprej trdno prepričani, da šteje 19. stoletje tri največja imena: Napoleona, Edisona in Barnuma. To je pogled z vojaškega pokopališča Сегпау na bližnjo goro v plamenih. Na tej gori je padlo okoli 60.000 francoskih in nemških vojakov v zadnji evetovni vojni. Radi suše je nastal požar, ki ga opazujejo višji francoski častniki. hočete za svoje srce! Vsako vsoto vam plačam za njega. Samo recite!« Toda Madjarka je molčala in se z odločno gesto obrnila proč. Mandarin je odšel. Da bi pozabil na Szereno, je odpotoval iz Budimpešte. Taval je iz velemesta v velemesto. Iskal je drugo družbo in jo našel, a Szerene le ni mogel pozabiti. Pariz, Palm, Beach, Nizza, St. Moritz, Biaritz in Oetende, vsa letovišča in zabavišča je obiskal. Toda v najintimnejšem kotičku njegovega srca je še vedno ždela misel na Szereno. Končno ga je srce zopet prignalo v Budimpešto k Szereni. Tedaj je Szeremo pogumno vprašal: »Ali hočeš postati moja žena?« In ta je v njegovo veliko začudenje odgovorila: »Da.< Kako to? Prej ni mandarin nikdar jasno govoril. Rad bi bil imel Madjarko za igračko, za punčko, ki jo lahko zaženeš od sebe, kadar se je naveličaš. Toda poštena dekleta niso za to. Končno je tud: njemu imponirala Szerenina čednost. Mandarin se je takoj odpeljal s Szereno k njenemu očetu in ga prosil za hčerino roko. Oče je bi) priprost kočijaž in je privolil. Kitajec mu je dal denarja, da si je lahko kupil avtomobil in kljuse odslovil. Szereni pa je dal postaviti lepo vilo v okolici, kier srečno živi kot njegova žena še dane«. Gozdovi v plamenu, a vode ni! Pošteno dekle je vžgalo mandarinu srce Radi suše nastaja zelo pogosto ogenj v gozdovih. Ognjegasci se na vso moč trudijo, da bi ga pogasili Kitajski mandarin Hong-Kai-Sing potuje že ' delj časa po Evropi in kupuje orožje za svojo vlado, ki se bojuje proti Japoncem. Ta mož sklepa kupčije na svojo roko in nato prodaja orožje kitajski vladi. V kratkem času je silno obogatel. Pred dvema letoma je prispel v Budimpešto. Tu ge je seveda sukal v najvišjih krogih in obiskoval I samo najboljše lokale. Nekega dne pa sta se sestala z nekim agentom v bolj priproeti okrepčeval-I niči. Krasna Madjarka, ki ji je bilo komaj 22 let, jima je servirala čokolado. Kitajcu je Madjarka ugajala na prvi pogled. Ko jo je ugledal, ga je kar vžgalo pri srcu. Sklenil je, da si mora na vsak način osvojiti njeno srce. Ker je bil vajen zmag pri ženskah, mu niti na um ni prišlo, da bi se mu priprosta Madjarka utegnila ustavljati. Kakšno razočaranje je doživel! Vsak dan je hodil v lokal, obedoval in večerjal je v njem. Basal ei je želodec, kolikor je mogel, samo da je lahko dalj časa ostajal v restavraciji v bližini lepe Madjarke. Dan , za dnem jI je pošiljal iz hotela slaščice in razne druge darove. Toda srce lepe Madjarke je ostalo trdo kakor skala in mrzlo kakor led. Szerena ji je bilo ime. Nekega dne je poskusil zadnjo srečo. Stopil je k oboževanemu dekletu, potegnil iz žepa ček in vzel v roke svinčnik. »Zahtevajte, kolikor Sktepni revmatizem v zvezi z jetiko Na zadnji seji društva dunajskih zdravnikov je dr. Pillat, vseučiliški docent, poročal o spremnih pojavih pri sklepnem revmatizmu Še prej sta dr. Lowenstein in Reitter izrazila domnevo, da je eklepni revmatizem v zvezi z jetiko. Posrečilo se je dokazati, da obstoje v krvi bolnika, ki je obolel za sklepnim revmatizmom, jetični bacili. Zato so zdravniki smatrali eklepni revmatizem za neko obliko jetike. Dr. Pillat je pri 17 izmed 28 takšnih bolnikov ugotovil, da imajo v očesni duplini iste znake bolezni kakor jetični. Ta ugotovitev je zopet potrdila domnevo, da je eklepni revmatizem v zvezi z jetiko. Bolnik »Kaj vam je?« »Tako nekako je z menoj, gospod doktor: jem s slastjo, pijem tudi precej, zdi se mi, da tudi spim dobro; toda vsakokrat, ko bi moral začeti delati, me oblije nekak mraz po vsem hrbtu.« ★ Mamica kupuje klobuk »Ali moramo še dolgo čakati, atek?« »Ne, Janezek, zadnji klobuk bodo pravkar vzeli iz izložbe.« * Ženske se hranijo rade z iluzijami že radi tega, ker se človek z njimi ne zredi. Boj za kruh Uprava mesta Napoli je potrebovala stavbnega inženerja. Razpis natečaja je poikazal vso bedo brezposelnih izobražencev. Mestna uprava je prejela več sto prošenj in ni vedela, kaj naj počne. Eden izmed kandidatov se je pripeljal e tovornim avtomobilom in magistratu predložil nad dva tisoč svojih načrtov! 394 držav, uritdnikov odpuščenih Avstrijska vlada je odpustila iz službe 394 državnih uradnikov, ker so se pregrešili proti sedanji vladavini. To so narodni socialisti in socialisti. Pri St. Amandu v Belgiji so na Schelbi ustrelili ogromnega delfina, ki je očividno priplaval iz morja. Morski velikan tefita 500 kg. * V Leningrada so odprli novo dramsko gledališče. Na repertoarju so tudi tale dela: Bjelu-gilovnjeva ženitev, ki jo je spisal Ostro veki, »Letalo nad mestom« (N. Levidov), »Banka Nel« (Ver-neuill). Gledališče opravlja režiser Ljuboš. Tiskovna pomola Med vojno je kupil Reichenbach film s Saro Bernhardovo v glavni vlogi, ga poslal v Južno Ameriko in brzojavil v Buenos Aires, da ga spremlja velika igralka osebno. Velikanska množica z godbo, vladnimi in meetnimi zastopniki, je čakala na parnik v pristanišču. Reichenbach je sprejel in pogostil delegate ter pojasnil, da se je dogodila neljuba pomota. V brzojavki je izostala beseda »film«, kar da je povzročilo neresnične vesti o osebnem potovanju igralke v Ameriko. Delegata so mu zamerili, a to je ostalo brez pomena. Ves južnoameriški tisk se je smejal zgodbi z brezobzirno reklama Reichenbach je sijajno prodal svoj film. Novce je treba razsipati Ko je stal Reichenbach na višku slave in zaslužil po več tisoč dolarjev na teden, je res pomenil v Holywoodu najvišjo oblast. Nekoč je stavil, da bo povišal v teku desetih dni poprej neznano dekle do zvezdnice in je stavo tudi dobil. Njegova izvoljenka je bila zdaj priljubljena igralka Klara Bow. Seveda je rabil reklamni kralj v svoje namene najrazličnejše domisleke. Tako mu je nekoč potožil njegov prijatelj kinematografski igralec Francis Bushman, da mu dajejo vedno samo podrejene, neznatne vloge. Hotel je dobiti boljše nameščenje. »Reklamni kralj» je takoj peljal prijatelja k ravnatelju nekega velikega filmskega pod- John Davidson Rockefeller, petrolejski kralj, ki velja za najstarejšega človeka na svetu, bo 8. julija slavil 95. rojstni dan. Kljub svojemu bogastvu je vselej živel skromno. Načelnik francoskega generalnega štaba general Weygand je bil te dni v Londonu. O čem se generali pogovarjajo, je znano. Angleška vojska ga je povabila, naj bi prisostvoval vojaškim vajam s tanki v Salesburyju. V senci angleških in bancoshih letal i V soboto. 23. junija, je minilo 25 let, odkar je Francoz Bleriol prvič preletel Rokavski preliv. Na letališču Buc pri Versaillesu so slovesno proslavili to obletnico. Proslava je značilna za tiste, ki hočejo pravilno presoditi evropsko politiko, posebno stališče Anglije proti Hitlerjevemu militarizmu. V Buc je prišel angleški letalski minister lord Lon-donderry, nadalje je prispel »slučajno« poveljnik angleške letalske ohrambe in zopet »slučajno« se je pojavila eskadra angleških vojnih letal. Gostje so tam videli Bleriotovo letalo, ki so ga pripeljali iz muzeja v Buc. Francoski letalski minister De-nain je proslavil Bleriota. Dvignila so se angleška in francoska letala in letalci so pokazali vse svoje spretnosti. Končno je defiliralo sto francoskih letal pred predsednikom Lebrunom in angleškimi gosti. Odkod „konjska sita"? Kdor je količkaj študiral fiziko, ve, kaj hočemo označiti s »konjsko silo«, kaj ee pravi, da ima ta motor toliko in toliko konjskih sil. Konjska sila je sila, ki jo potrebujemo, da dvignemo v eni sekundi tovor 75 kg en meter visoko. Kako pa je prišel človek do tega, da je to silo nazval »konjsko«? Kakor smo brali te dni v »Daily Telegra-phu«, ki je lz tega vprašanja napravil pravi problem, je prišlo do tega povsem slučajno. V londonski pivovarni so leta 1785 postavili ' prvi parni stroj, ki je gnal vodno črpalko. Ta je črpala vodo iz velikega vodnjaka in jo dovajala pivovarni. Dotlej so za to delo potrebovali 35 konj. Ko 6ta Boulton in Watt postavila svoj parni stroj, so morali konje odpustiti iz službe. O tem parnem stroju so potem dejali, da nadomestuje 35 konj, da je njegova moč enaka moči 35 konj. Deset let nato so gonilno silo stroja podvojili. Nato so dejali, da so s tem dvignili gonilno silo na 70 konjskih sil. Ta stroj je ostal v londonski pivovarni sto let. Zdaj ga hranijo v Sidnejm, glavnem mestu Avstralije. V tem primeru se je zopet pokazalo, kako važno vlogo igra goli slučaj pri označbi raznih izumov in odkritij. Ali ni čudno, da se Amerika, ki jo je vendar odkril Kolumb, ne imenuje Kolumbija, 1 temveč Amerika? Amerigo Vespucci je vendar pri-i spel v Ameriko za Kolumbom. Ker je svoje potovanje in Ameriko samo bolj podrobno popisal, so ljudje to deželo imenovali po njem. Išpehi — tat cesarskih draguljev Na Kitajskem je izbruhnil škandal, kakršnih malo pozna kitajska zgodovina. Iz cesarskega muzeja v Pekingu je zginila zakladnica, ki vsebuje vse dragulje bivše cesareke rodbine Teh dragocenosti je bilo dvajset zabojev. Njihova vrednost je bila velikanska. Dva druga zaboja sta pripadala dinastiji Tangsung. Javnost obtožuje bivšega kmetijskega ministra Išpehija, da so dragulji izginili v času, ko je on vodil muzej. On daje dragocenosti prodal trgovcem v Tientšinu in Pehingu. Ti so dragulje že epravili na varno. Mila kazen Znana časnikarka Marta Hanau, ki je bila ob« tožena raznih velesleparij, je bila obsojena na в mesecev ječe in 3000 frankov denarne kazni. Na vsak način mila kazen 1 Gospodarstvo Zveza trgovskih gremijev 1 Speti Maribor, 26. junija. Danes dopoldne je bila v sejni dvorani Mestne hranilnice v Mariboru seja Zveze trgovskih gremijev, ki so se je udeležili po svojih odposlancih skoraj vsi člani zveze. Sejo je vodil predsednik Kavčič iz Ljubljane. V uvodnih besedah je pozdravil novega predsednika mariborskega Združenja trgovcev, Ferda Pinterja, podpredsednika veletrgovca Miloša Osefa in ostalo članstvo nove uprave z željo, da bi se medsebojni stiki v bodoče še bolj poglobili. V svojem poročila je obrazložil predsednik vprašanje notranje trgovine ter povdaril, da je premalo razumevanja za upravičene težnje našega Irgovsfva. V eksr>ozeju o zunanji trgovini se je podrobno bavil z vprašanjem lesnega izvoza v Italijo. Poročal je o ustanovitvi jugoslovanske trgovinske organizacije in o osnovanju centralnega predstavništva, o delu organizacije za novelizacijo obrtnega zakona in o Stanje Narodne banke Dne 22. junija je bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. junij): Aktiva: zlato 1773.45 (+3.3), valute 0.27 (+0.086). devize 88.03 (—0.8), skupno •podlaga 1861 75 (+2.6), devize izven podlage 44.5 (—10.2), kovani denar 311.65 (+17.2), posojila: menična 1579.17 (—2.34), lombard 234.86, prejšnji predujmi državi 1718.9 (+0.06), razna aktiva: 119.6 (—3.24). Pasiva: bankovci v obtoku 4031.87 (—32.0), drž. terjatve 2.7 (—1.35), žiroračuni 513.3 (+39.57), razni računi 687.9 (+1.3), skupno obveznosti po vidu 1203.9 (+39.54), obveznosti z rokom 931.24 (—14.1), razna pasiva 280.45 (+10.86). Obtok in obveznosti po vidu 5235.74 (+7.5), skupno kritje 35.55 (v prejšnjem izkazu 35.56), od tega samo v zlatu 33.87 (33.85)%. Kot običajno proti koncu meseca je značilno naraščanje žiroračunov ter zmanjšanje obtoka bankovcev, kar je v zvezi z dotokom kovanega denarja v banko. To so priprave za bližajoči se polletni ul-timo, ki je 30. junija in ki je poleg decemberskega najvažnejši v letu. Žiroračuni so dosegli prav znatno višino, ki pa vendar ne prameni toliko kot nekdaj, ker je ob istočasni visoki likvidnosti nekaterili terjatev zamrznjenost ostalih terjatev nadalje velika in bi morale znašati v sedanji krizi likvidne rezerve veliko več. Posojila banke se slejkoprej zmanjšujejo, ker ie per saldo bilo izdanih manj posojil, kot jia je bilo vrnjenih. Efekt je torej za gospodarstvo še vedno isti in le redki so izkazi, ki beležijo več novih po-sojil kot pa vrnitev starih. Ј:У Obtok bankovcev, katerega pa nikakor ne more v isti meri nadomestiti enaka količina srebrnega denarja, je padel na minimum. Ves naš obtok de-trarja je znatno manjši kot pred letom dni, kar dela Џ večje težave radi dejstva, da še naš plačilni pro-net ne razvija sedaj brez znatne porabe gotovin, p»>,-kovanega denarja. Hitrost obtoka denarja Senatno zmanjšana v primeri z normalnimi časi, -je odpadla skoro vsa velika količina žiralnega Ш Kreditni zavod v Ljubljani Občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in indiistrijo v Ljubljani. Včeraj se je vršil pod predsedstvom g. Andreja Šarabona XIV. redni občni zbor, na katerem so bili soglasno sprejeti zaključni računi. Bilanca izkazuje sledeče jx>stavke: aktiva: blagajna 26,566.802.28, menice 46,467.225.94, vrednostni papirji 13,725.774.20, konzorcijalni računi 9,181.409.54. debitorji 169,134.705, inventar 1.—, realitete 144.000 Din; pasiva: glavnica 12,500.000 Din, rezervni fondi 17,700.000, trate 35.098.53, vlož-ne knjižice 50,264.951.25, kreditorii 181,914.042.05, nedvignjena dividenda 1463, dobiček (s prenosom iz L 1932.) 2,804.363.13 Din. Desetodstotna dividenda na vsako delnico se bo izplačala z dnem 2. julija 1934. Donos poslovanja je narastel od 80 na 9.3 milj., zmanjšali so se upravni stroški, povečali odpisi. Račun izgube in dobička izkazuje tudi latentne re-zervevki so še porabile za odpise po določilih nove davčne zakonodaje. Organizacija diplomiranih ekonomistov V soboto, ilne 23. junija je bit v dvorani Trgovskega doma ustanovni občni zbor podružnice Združenja diplomiranih ekonomistov in koniercijalistov, ki ima svoj sedež v Belgradu, svoje krajevne odbore pa v Sarajevu, Skoplju in Novem Sadu. Razen tega združenja obstoja še slično v Splitu in eno, še društvo, ki je precej močna organizacija diplomiranih koniercijalistov in ekonomistov, v Zagrebu. Sedaj pa se vrše jx>gajanja, da se vse te organizacije združijo v aio močno organizacijo in so tozadevni razgovori že pred zaključkom. Za javnost je to združenje velikega pomena, ker so v njem zastopani gospodarski strokovnjaki, ki bi jim šla v sedanjih časih gospodarske desorientacije važna beseda pri reševanju gospodarskih vprašanj. Za enkrat je naloga te organizacije, da predvsem združi vse strokovnjake in da zastopa njihove strokovne interese. Kakor znano, pri nas še revizijska in kontrolna služba nista organizirani in namen te organizacije je, da skuša doseči zakon o javnih revizorjih '.Chartered accountaunts) jx> zgledu drugih, zlasti anglosaških držav, kjer se nobena bilanca in noben občni zbor večjih podjetij ne vrši brez pregleda in poročila zajHisežencga revizorja, lake revizije bi oile v svrho preprečitve izgub zelo na meslu. Za predsednika je bil izvoljen g. Zdenko Knez, za podpredsednika g. Franc Kobler, za tajnika g. dr. J. Pokom, za blagajnika pa g. Lukič. Izvoz lesa v maju. Naš izvoz lesa v maju letos ic bil naslednji (v oklepajih podatki za april 1934): drva 8589 ( 7456), okrogli listnati 3241 (6421), okrogli igličasti 475 (290), pragovi 3346 (2558). tesani les listnatega drevja 1816 (2003), tesani les igličasti 12.774 (15.008), rezan les listnatega drevja 17.819 (17.627), rezan les igličastega drevja 36.081 (37.378), oglje 3033 (3182). Posebno so zanimivi podatki o izvozu lesa v Italijo v maju (v oklepajih podatki za april 1934): drva 8189 (7127), okrogli les (listnato drevje) 1852 (1444), igličasti okrogli les 44 (123), pragovi 314 (242). tesani les (listnato drevje) 377 <2082), tesani (igličasto drevje) 11.693 (1X570), rezan les (listnato drevje) 6594 (11.475). igličasti 22.291 (26.102) ш oglje '2630 (2172). Iz tega se vidi vpliv novih italijanskih uvoznih carin za naš les, ki nam jemljejo italijanski trg in je skrajni čas, da poskrbimo boljše za naš izvoz lesa. nekaterih važnejših notranjih vprašanjih. Na dnevnem redu je bilo še vprašanje prihodnjega občnega zbora, razni predlogi združenja in slučajnosti. Občni zbor zveze bo 25. in 26. avgusla v Konjicah. Številna združenja so predložila svoje posebne pn loge glede nekaterih perečih trgovskih vprašanj, tako glede obiskovanja zasebnih strank jx> trgovskih potnikih, glede zastopstva gospodarskih ekspertov pri trgovinskih pogajanjih itd. Predlogi so bili vsi sprejeli in se je naročilo zveznemu predsedstvu, da izvrši potrebne intervencije. Med slučajnostmi je bila zlasti izčrpna in zanimiva debata o prodaji cementa. Zveza trgovskih gremijev je ostro nastopila proli cementnemu kartelu, protestirala proti sedanjim cenam in zahtevala prosto prodajo cementa. Govorilo se je še o jx>trebi spremembe zakona o neposrednih davkih, o obrtni zakonodaji in nekaterih internih zadevah. Seja je trajala od 10 do 13. Borza Dne 26. junija 1934. Denar Neizpremenjena sta ostala le Curih iti Newyork, dočim so vse druge devize padle. V zasebnem kliringu je osfal avstrijski šiling na ljubljanski borzi neizpremenjen: 9.40, dočim je v Zagrebu jsopustil na 9.285. Grški boni v Zagrebu 29.65 -30.35 (30). Španska pezefa v Zagrebu 6.38 bi. Angleški funt je bil v Zagrebu zaključen po 253.30, v Belgradu pa jx> 254. Ljubljana. Amsterdam 2312.07—2323.43, Berlin 1299.58 -1310.38. Bruselj 796.07—800.01, Curih 1108.35—1113.85, London 171.19—17Z79, Newyork 3383.28- 3411.54, Pariz 224.79-225.91, Praga 141.45 —142.31. Trst 290.35—292.75. Promet na zagrebški borzi 31.631 Din. Curih. Pariz 20.2775, London 15.48. Newyork 307.50, Bruselj 71.80, Milan 26.24, Madrid 42.10, Amsterdam 208.5, Berlin 117.5, Dunaj 73.10 (56.62), Stockholm 79.75, Oslo 77.70. Kopenhagen 69.10, Praga 12.76, Varšava 58.10. Atene 2.93, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Pri skoro ueizpremenjenih tečajih se je opazila vendar lahna nagibnost k popuščanju. Promet je slejkoprej slab in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 100 kom. in begi. obveznice 50.000. Ljubljana. 7% invest. pos. 71 den., agrarji 37 den., vojna škoda 303, begi. obv. 54.50 den., 8% Bler. pos. 61 den., 7% Bler. pos. 55 den., 7% pos. DHB 67 den., Kranj. ind. '250 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71 den., agrarji 36.50- 37.25 (37), vojna škoda 305—306 (306), 9. 304 den.. 6% begi. obv. 54—54.50. 8% Bler. pos. 61.25—62, 7% Bler. pos. 55.25—56, 7% pos. DHB 67 den. — Delnice: Priv. agr. banka 215 -216, Osj. sladk. tov. 150 bi., Impex 50 den., Trboveljska 80-90. Žitni trg Položaj za pšenico je ostal v glavnem neizpremenjen in ni posebnega poročati. Posli so slabr: Poročila o donosu letine so neenaka. Borzna agen-tura Balabušič in Ko. potrjuje svoje prejšnje cenitve, dočim ceni zagrebški »jutarnji list« po zasebnih cenitvah, da je letina boljša kot se je pričakovalo. Vsekakor je donos boljši kot se je pričakovalo pred nekaj tedni, ko so vesti o suši pognale cene pšenice navzgor. Žetev je že deloma končana, dočim se bo začela mlačev prihodnji teden; ki bo pokazala prave rezultate. V severnem delu donavske banovine je bil donos na oral 4- stote, v Sremu 5, v Bački pa |*> vprečuo 8 stolov pretežno zelo dobre kakovosti s 83 kg hektoliterske teže. Koruza je v ceni nadalje čvrsta, ker je izvoz zlasti v CSR znaten. Cene izkazujejo tendenco k na-daljnemu naraščanju. Novi Sad. Koruza bač. 100—102, bač. okolica Soinbor 101—103, ban. 98—100, lian. ladja Begej 108—110, ban. ladja Donava 110—112. Ostalo neiz-premenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Sombor. Koruza bač. za junij 103—105, ladja Donava 109—112. Ostalo neizpremcujeno. Tendenca slabša. Promet 114 vagonov. Živina Mariborski živinski sejem dne 26. junija. Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 20 konj, 7 bikov, 98 volov, 310 krav in 20 telet skupaj 455 komadov. Povprečne cene: debeli voli 3.50 Din, pol-debeli voli 2—3 Din, plemenski voli 2—3 Din, biki za klanje 3—3.25 Din, klavne krave debele 2.50 do 3.2» Din, plemenske krave 2.50 3.50 Din, krave klo-basarice 1.50—2 Din, molzne krave 2.50—3.25 Din, breje krave 2.50 - 3.25 Din, mlada živina 3.75—4 Din, teleta 4—4.50 Din za kilogram žive teže. Prodanih je bilo 311 komadov, od teh 15 za izvoz v Italijo. Mesne cene so bile: volovsko meso l. vrste 8 do 10 Din. II. vrste 6—8 Din, ineso od bikov, krav in telic 5—6 Din, telečje meso I. vrsle 10—12 Din, II. vrste 6—8 Din, svinjsko meso sveže 10—15 Din za kilogram. Državno prvenstvo moštev v lahki atletiki Nekaj misli k sedanjemu načina tekmovanja KUBANY-JEV NATE ČAJ nrani ter KrepCa živce in miStcc. Suje prebavo, dela apetlt, regulira delovanje srcu in ledvic. Kdor ga' redno pfle, se mu ni bati ne glltta ne revme. Dobi v vsen lekarnah v originalnih zavojih po oln IS—, ali pri zastopstvu: Lekarn« Mr. Mllivoj Lenslek, Ljubljane, Resljeva c. 1, ako poStjcte v naprej Din 15 —. Športniki turisti, lovci nogometaši: pijte ga redno I Radio Že dalj časa sem nameraval podali svoje mnenje o sedanjem načinu tekmovanja za državno prvenstvo moštev in edini vzrok, da toga nisem storil, je ta, ker sem hotel počakali, kako bodo izpadle letošnje tekme deklet v Ljubljani, ker je tekmovanje družin — mimogrede povedano — popolnoma enako moškemu. Medtem pa je pod naslovom -Osvrt na momčadsko prvenstvo« g. dr. V. N. v »Jutranjem listu« z dne 13. 6. t. 1. v obširni kritiki objavil svoje mnenje o sedanjem načinu tekmovanja, v katerem pisec ne vidi nika-kega napredka, ampak samo nazadovanje. Priznam, da ima pisec omenjenega članka marsikaj prav in se tudi jaz v marsičem deloma strinjam z njim. Toda eno moram takoj konstatiniti, da je g. dr. V. N. gledal to prvenstvo samo z zagrebškega stališča in ni prav nič ujiošteval ostalih krajev naše države, ki so tudi tekmovale za državno prvenstvo in kjer je napredek od leta do leta vetji. Tu mislim predvsem Ljubljano, ki se ima predvsem novemu načinu tekmovanja za prvenstvo moštev zahvaliti, da je lahkoatletlka pri nas na taki vfšinl in se je tudi močno razširila, Ne rečem, da novi naSin ni brez hib, vendar so te hibe v primeri s koristjo, ki jo imamo od njega, tako minimalne, da onemu, ki mu je količkaj za napredek celokupne jugoslovanske lahkoatletike, niti za trenotek ne bi smelo priti na misel, da naj se s to prakso preueha. Poglejmo nov način tekmovanja, obdelajjio njegove dobre ln slabe lastnosti in skuSajmo priti na podlagi tega razmotrivanja do zaključka, ki mora biti povsem objektiven. Namen sedanjega načina tekmovanja je ta, da pritegnemo čim večje število atletov v borbo, ki tekmujejo za barve svojih klubov. Posledica tega je, da ae na ta način indlrektno prisili vse klube v državi, ki jim je na tem, da tekmujejo in pri tekmah dobro odrežejo, da povečajo število atletov, da jih vežbajo in da dosežejo pri tekmah vsaj predpisane minimume. Boljši atleti se seveda ne zadovoljijo samo z minimumom, temveč hočejo iztisniti lcar največje število točk; oni se kljub temu dobro zavedajo, da gre tudi tu za prestiž posameznikov, akoravno je to tipično tekmovanje moštev. Kaj je torej logična posledica tega? Klubi iščejo novih atletov, nikdar niso zadovoljni z obstoječim številom, vežbajo vse od kraja, se za vee brigajo, za vse enako skrbijo in pazijo, da hodijo redno in vsi na trening. Če hočemo doseči v kakih športnih panogah uspehe, je predpogoj, da gremo na široko na delo, ker tega menda ne bo nihče zanikal, da se da iz j velikega števila neprimerno lažje izbrati elito, kakor pa samo iz par atlelov, na katere smo po : več let navezani in od katerih milosti in nemilosti naj bi bila odvisna naša lahka atletika. Na drugi strani pa je treba upoštevati dejstvo, da telesne vaje niso samo radi rekorderjev tu, ampak v prvi vrsti radi ljudstva, ki naj jih goji zgolj radi svojega zdravja in razvedrila. Saj nisem proti rekordom in tudi priznam, da so nam celo potrebni, vendar sem globoko prepričan, da bodo rekordi prišli sami od sebe, če bomo imeli velike mase športnikov. Sem pa tudi odločno proti temu, da bi se bavili samo z rekorderji, vse druge atlete bi pa zanemarjali. Ce bi se imeli samo z rekorderji ali recimo z najboljšimi baviti, za vee druge bi se pa ne brigali, potem je bolje, da ostanemo še naprej brez njih, akoravno mi je dobro znano, kake velike, da, neprecenljive vrednosti za narod in državo eo ravno zmage sjx>rtnikov na mednarodnih tekmah in olimpijskih igrah. Poglejmo -nalo druge narode! Povsod streme za tem, da se telesne vaje razširijo med vse ljudsivo, ker je treba ves narod telesno in moralno dvigniti, 110 in to bo dalo tudi elito, s katero nastopajo posamezne države na mednarodnih lleh. Le na ta način se odkrivajo talenti in Nemčija, kjer se vrše prihodnje olimpijske tekme, je podvzela veliko akcijo na V U dneh osem prvenstvenih tekem SK Rapid Je vložil pritožbo na LNP, in sicer v sporazumu s tukajšnjimi klubi iz I. razreda, ker se mu je v času 14 dni določilo nič manj kot osem prvenstvenih tekpm. Samo v Mariboru bi moral SK Rapid v prihodnjih dneh odigrati naslednje tekme: Dne 28. junija ob 18 proti SK Železničarju, dne 29. t. m. na Rapidovem igrišču proti ljubljanski Iliriji, dne 1. julija pa proti ISSK Mariboru. Zaradi pritožbe je verjetno, da se hodo zgornji termini nekoliko izpreinenili. Plavalno vprašaaje v Mariboru se bo sedaj uredilo na posebnem sestanku opolnomočenih predstavnikov vseh mariborskih športnih klubov ter predstavnika Mariborskih mestnih podjetij kot lastnika kopališča na otoku. Sestanek se bo vršil dne 5. julija ter bo na njem predvsem govor o pravilniku za treninge. * Dva nova jugoslovanska rekorda v lahki atletiki. Naša lahka atletika je v lepem razmahu navzgor. Poleg krasnih uspehov, ki so jih dosegli zadnjo soboto in nedeljo ljubljanski lahkoatleti v Ljubljani, poročajo, da je znani zagrebški športnik dr. Narančič z metom 14.69 m postavi I nov rekord v suvanju krogle. Dr. Buratovič (Zagreb) pa je pretekel progo 110 m čez zapreke v novem jugoslovanskem rekordu v času 15.2. Ta rezultat sicer ne bo priznan za rekord, kpr je dr. Buratovič podrl eno zapreko, vendar so to uspehi, ki nam jamčijo za dober na-slop naše reprezentance na letošnji halka-nijadi. Programi Radio Ljubljanat Sreda, >;. junija: 12.15 Roproduciraui operetni 1 venski Poročila 13.00 Cas. pesmi iz zvočnih filmov (plošče) 18.0П Komorno glasba, radijski kvintet 1S.30 O vorslvih (Franc Terseglav) m.no Radijski orkester 19.2П , Literarna lira: Povojrta Poljak« književno«! (prof. Fr. I Vodnik) 20.00 Dedščina (Ribičič), dramatiki prizor e petjem an.an Slovenski vokalni kvintet 21.IS Slovenske zdravlce pftje u. Janko s apromljovanjem harmonike (ST, Cvirn) 22.110 Ca*, porodita, lahko glasb«. Razpis Drugi programi t SREDA, 27. junija. Beliiradi 19.00 Predavanje 19.411 Narodne pesnit 30.00 Govor 20Л0 Kecitnciie (pomni o Kosovu) 21.П0 Krstie: Uvertura, Lazarevlč: Žalna ko-rnčnicn — Zapreb: 10.00 Prenos iz Belgrada — Dunaj: 17.10 Moderno glasba 10.10 Ljubuvne mena iz oper 21.25 Koncert mandoliu — Budlmpeila. 19.00 Radijska loterija 20.15 Opera »Toscn . Pueolnl — Milan Trsi: 20.45 j Veseloigra — llim: 211.45 Opera Norma«. Relllnl — I Ггааа: 19.:MI Opera -Don Juan . Mozart Уагвага: 1 10.15 Plošče 20.12 I.ahkn glnshn, petje, kllnre 21.12 Vn 1 kalni koneert — Monakovo: 21.00 K 70 letnici Rlelianlii i Slranssa — StrtfIfjarl. Frankf url: 20.an Operetni kon I cvrt — l iatielava: 20.3(1 Radijski orkoster. športnega rfnr, ti un priredi SAT Zapor jr v nedelja. dne S. julija 1031 i>ad pokroviteljstvom a-dr. Stanka flruma, s slrricPitn sporedom: I. Sohota, 7. Julija ob 8 zvečer v Sokoiskem domu predavanje o »portu, zdravju Iti o pomenu ustanovitve SK Zagorje. Govore pokrovitelj c. dr. Slavko Onim, lajnik LNP g. Marjo Kurel, e, dr. Slo.ian Bajic in predsednik SK Zagorje. II. Nedelja. H. julija: Dopoldne: 1. Oh 0 polževa kolesarske dirka, katere mi lahko udeleži vsak ko lesar. Prijave sprojonin lajnik pol ure pred starlom ler Je Istočasno IzročlM 2 П1п nrijavnlne. 2. Ob 9.30 frosseonf ry tek na 5000 metrov. Slarl in cilj na igri Sču. ter po Zagorju. Proga ho objavljena pnsl starlnm. Prvo planirani prejme spominsko kolajno. .1. (H, in.an stafotnl tek »kov.i Zagorje: Vloga .Tfl kral 4IKI krat 4ihi krat 1000 kral .100 kral 200 metrov. Slart pri RlnZIču na. Toplici, eilj pred kino Triglav. Zinagovntna pelorlea prejme v tralno last kip, darilo SK Zagorie. 4. ob 11.30 trolioj tin IgrHf'u: Tel: nil Sil metrov, mel krnglje in skok v daljino. Prvo plasirani prejme »ponrnsl.n kolalno. — PopolrlnA! "i Oh 0 mii/nmi tпn pj.'d'ekmS rezerve. 6. Med odnioro'm Iveeilskn slnfeln Run liral Infl krat 20« kral lno. 7 .Ob < pnooldne nogometna lojnim I. moštvu s 1. 111оД'\огп SK Bratstvo Jesenice. TTT. Po "porodu .li"'' "''Ili ' m ■ ol; i,rl g A Urč&rju, ua kftlcrptfa mo vai vljudno vabljeni. vseh poljih telesnih vaj, da zbere svoje najboljše sinove, ki jo bodo zastopali na berlinski olimpijadi. Poedinec nič, celota vse, to je geslo, ki se ga moramo držali tudi športniki iu ki je vodilo najbrž tudi jugoslovansko labko-atletsko zvezo, ko 6e je odločila za nov način tekmovanja, katerega imamo letos že četrtič. Če Je pa uiorda Zagrebčanom poedinec več kot celota, je to njihova stvar. Nikakor in nikdar pa naša Inhko-atletska zveza ne eme dovoliti, da hi na račuu poedincev trpela celota in da bi se tekmovanje moštev podrejalo tekmovanju poedincev. Zato imamo najrazličnejše dvomatehe, medmestne tekme, nastope v inozemstvu, da ne govorim o neštevilnih tekmah poedincev v tu- in inozemstvu. No in pri tekmah pride ludi občinstvo v polni mori na svoj račun. Slaba stran tega načina tekmovanja, čc jo sploh smemo tako imenovati, je sodelovanje onih atletov, ki jih je tudi g. dr. V. N. omenil, ki pridejo samo na dan državnega prveustva na igrišče, odbijejo svoje discipline in jih zopet bno leto ne vidimo. Nastane pa vprašanje, ali je bolje, če pridejo atleti, katerih je hvala Bogu izredno malo, sam oenkrat na leto na igrišče, ali da jih sploh ni nikoli. Po mojem prepričanju napravi taka stara garda na današnje atleto vendar ugoden utis, češ, naj se tudi ti potrudijo ln skušajo doseči minimum, zakaj bi ga pa jaz ne, ko sem vendar precej mlajši. In koncem koncev so te vezi med starejšimi in mlajšimi atleti vendar zelo koristne, četudi ee samo enkrat na lelo obnove. Pa vzemimo, da vidi kdo v tem, če j>ride kak atlet sano na dan državnega prvenstva na tekmovališče. slabo stran, se tndi jaz vdam, in recimo, da Je to negativna točka novega načina tekmovanja za državno prvenstvo. Nekoliko neugodnejša plat tega načina pa Je, da se program močno zavleče in kljub zadostnemu številu sodnikov ni mogoče odpomoči temu nedo-statku. Kajti vsak klub postavi vse svoje atlete, o katerih misli, da bodo kaj dosegli, česar jim seveda nihče ne sme zabraniti. In ker tekmuje labko vsak atlet v štirih disciplinah, je program skoraj nemogoče lako prirediti, da bi se mogle več ko dve točki naenkrat vršiti. Ker je treba stremeti za tem, da postanejo atleti čim bolj vsestranski, jim bomo morali tudi v bodoče dovoljevati, da lahko tekmujejo vsaj v štirih disciplinah. Torej v lem pogledu ni izgledov za izboljšanje. Število atletov pa bo od leta do leta večje, ker bo vsak klub gledal na to, da doseže čim večje število točk. kar je pa možno samo tedaj, da postavi na start poleg svoje elite tudi kvantiteto. V tem pogledu bo torej stvar »e slabša. Tu bo treba najti pametnega izhoda tako, da ne bo trpel sedanji način tekmovanja. Za propagando in privabljanje občinstva pa ta način, pravi dalje g. dr. V. N., več škoduje kakor koristi. Po mojem mnenju je edina ta hiba, ker se stvar predolgo zavleče. Kar se pa tiče tega, da občinstvo ne vidi pri teh tekmah tistega, kjir bi lahko, ker atleti ne razvijajo tiste borbenikt/, kakor pri drugih mitingih, ko imajo po šest poskusov. sem pa drugačnega mnenja, nego omenjrfifl pisec »J. L.«, kajti interes za borbe na ljubljahskefA prvenstvu moštev me je ravno nasprotno prepričal. Letos smo imeli v Ljubljani na delovni dan nad pričakovanje veliko občinstva, ki je vztrajalo do popolnega niraka na igrišču, ko so zaključevali zadnji skakalci skoke v višino pri 1.85 m. In drugi dan, ob hudem deževju, ko nihče ni mislil, da bo tekmovanjp sploh mogoče, se je nabralo polna tribuna gledalcev na igrišču ASK Primorja. To, mislim, je dovolj jasen dokaz, dn se ljudstvo zanima tudi za tovrstne tekme, če se jih napravi privlačne, kar je pa seveda od prireditelja odvisno, ki mora skrbeti za hiter potek in šc bolj pa od atletov samih, ki morajo pokazati vse svoje zmožnosti ludi na momčadskem prvenstvu. I. K-er. Razpis Irihkoatlcl'skcfia tekmovanja S .S' K Maratona r Mariboru za 1. julija 19:U nn Mariborskem otoku. Tekmovanje ae prične ob 15 ia sicer za van klube, vfilnnjene v JLAZ. Prireditev se vrši pod imenom • Klubski dan SSK Maratona-. Prijave Je poslali na nasliiv: Knrulk Ivan, Zadružna gospodarska banka, Aleksandrova c. Г, do 28. j u u Uu. — Тобке tekmovanja: i. Tok 1500 ni. 2. skok v višino 7, zaletom, .1, mel krngle. 1. skok v daljavo 7. zaletom, 5. hoja 5000 ni, S. skok oh palici. 7. šl.nfela I krat. Kfto m. - Pravico tekmovali imajo verificirani in neverifieirnni alloli. Tekmuje se po pra\ ilih JLAZ. SnhtjaJika sckcija SK Ilirije. Sokolja sn udeleži v juliju in avgustu več internacionalnih turnirjev, vsled česar sc vršijo treningi zn ekipo (Pengov, Kor-šič, Marion. Mandeljc, Sounig, Tavčar) trikrat leden sko Zn ekipo so treningi strogo obvezni, ostali člani sekcije pa so dobrodošli. Prvi Irening se prične v ponedeljek, 2. juliju- oh pol 20. — Tajnik. Odbor za izvedbo dvomateha Ljubljana : Rel/jrad. fSlužhono.0 V reprezentativno l.ihkoatletsko moHtvo Ljubljane, ki na*1opi v Holgradu proti reprezentanci Belgrada v soboto, dne 30. t .m., se določa naslednja postava: Kovačič Alfonz, Cerar Prago. Skok Kerdo, SuSterSič Milan. Žorga Aleš, Czurda Hllgon, Krevs Ive. Martini Fric. Zgnr Mirko, Perpnr (ialirieel in (lorSek Emamie.l (vsi ASK Primorje), Jeglič. Stcpinšek. Bril čnn, Brniet, Starman Adolf tn Zupančič (vsi Ilirija). Vodji ekipe Bnnkn in Saucin Savo. Atleti, ki potfehnjejo za nastop potreben dopust, rta.i se nemudoma javijo odboroma svojih alletsklh sekcij. Odhod v Belgrad jc v petek, 20. I .m. ob 1 zjutraj z borzovlakom. Zbirališče na kolodvoru ob R.30. Naproša s SK Ilirija, da slavi na razpolago kopje in 28 belili maje, ASK Prlmorje Mačke. Opozarjajo se vsi tekmovalci, da morajo prinesli s selx>j dobre- sprinteriee. lOvontnolne odtHivedi sporo ftlta do četrtka. 28. t, m. ob 12 nn nn»lov Savo Sancin. Tavčarjev« nllca 1. Sasnanila Liubliana 1 .Vočno *luibo imata lekarni: mr. Su&nik, Ma rijin trg 5. in mr. Kurel I. Gosposvetska cesta t I DrS. otredvji zarod ia frntiktt domačo obrl e Ljubljani. .Vonl trn 4-1.. priredi od 28. junija do I. avgusla 1934 razstavo svoj i h izdelkov lu perzijskih pic. prog v Šolskih prostorih nn N"n\em Irgn 4. Razstava h" odprla vselej od 8-12 dopoldne in od 14—18 popoldne Vstopnine ni. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Maribor m Kam 11 nedeljo, 11 ne 1. julija mi? Vsi v Ciovnje Radgoni, 1 i..letniki pevl.eta društva -Poštni rog v Mariboru, kateri liotio intoli tam oli pol R sv. mašo, ob 8 lin |H>vt,ki koncert v iHisojilniški dvorani, Prijatelji polja in narave vabil011 i' tn Drevi oh m nentanek akademske kiuigrcgncijc v frančiškanski kapeli. C.ftit* e .tpntofieHfn' <>il si J: flVS lina drevi sestane'; V a Н'4'viieih redu je ure«lavanje: Naprti bof.jl 1 de kleloiu. MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Dia 1*— t ženi-lovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasib reklamnega snataja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko. •ШШШ Pisarniško moč zanesljivo sprejme trg. pisarna. Pogoji: samostojna slov. hrv. nemška korespondenca, absol. trg. šole ali akademije, popolno zdravje. Oskrba v hiši. Curriculum vitae, honorar, prepisi spričeval pod »Izven Ljubljane« upravi »Slovenca« št. 7088. (b) Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami se takoj odda — Moste, De-telova 8. Informacije od 9—11 m od 17—1814. (č) Štirisobno stanovanje komfortno, z etažno kurjavo, se odda v novi vili na Vrtači, Tobačna ulica it. 16 s 1. avgustom, (č) Trgov, pomočnika izurjenega v kupčiji in manipulaciji suhih gob sprejme večja trg. z meš. blagom. Prepisi spričeval, zahtevki pod »Hrana in stanovanje v hiši« upravi »Slovenca« št 7089. (bi Gospodična s popolnim znanjem nemščine, deloma glasovirja • »e sprejme takoj ali pozneje. Z znanjem francoščine ima prednost. Ponudbe s popisom, po možnosti s sliko na upravo »Slov.« Maribor it 7201. (b) Pletilje e večletno prakso sprei-me za stalno tvrdka A. Šinkovec, nasl. K. Soss, Mestni trg. (b) I Vajenci ii Vajenec rdrav in poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, kateri Ima posebno veselje do trgovine - se sprejme v trgovino mešanega blaga. Lastnoročno pisane ponudbe na naslov: Franjo Černe, Rade. če pri Zidanem mostu, (v) f Ocvrtega piščanca celega, nudi vsak dan za 16 Din gostilna Mevželj, preje Plankar, Dolenjska cesta. Senčnat vrt. (r) ODDAJOs Petsobno stanovanje solnčno, moderno preurejeno, poleg univerze, primerno tudi za zdravnike, poceni oddam z julijem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7192. (č) Čisto sobo t dvema posteljama, takoj oddam. Sprejmem tudi za prihodnje šolsko leto 2 mlajša dijaka v vso oskrbo. Pražakova št. 11, IV., desno. (s) Vnajent Za 1. avgust se oddasta na Kralja Pe' tra trgu St. 3 2 prostora za pisarno ali zdravniško ordinacijo in dvosobno oziroma štirisobno stano vanje in pritikline. (n) Posestva Iščem reflektanta za skupno zidavo vile na najlepšem prostoru Ljubljane. Informacije in naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7004. (p) Gostilna s krasnim vrtom, v naj-prometnejšem centru Zagreba, v bližini Jelačiče-vega trga, dobro vpeljana, stara renomirana kuhinja — se proda. Sprejme se tudi družabnik s 35.000 Din gotovine. Pojasnila daje D. Kinčič, Zagreb, Slovenska 5. (p) I GldSbd Klavirji! Planini! Knpujte na obroke od Din 400*— prve svetovne fabrikate: Bosendorfer. Steinway, Porster. Petroi, Holsl. Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih isključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta 7. Velikanska zaloga vseh glasbenih InštrnmentoT ln strun Kupimo Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA GIH KOVIN - Liubljana, Ilirska alica 36, vhod s Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Sladko seno prve košnje se kupi. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7236. (k) свшззз lliuilluiuilllluillliuilllllllllinuiiuil Ce avto svo/ stan prvda/aS aT motorja bi t ne bil urad bri kupctv ti mnosto priženi Sloveru!ev na/manj? instral ......iiiiii.....IIIII..........mil.....Illlll Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Vino najboljših vrst, listnega pridelka, prodaja prav ugodno nad 60 1. Naslov v upravi -Slovenca« pod št 7168. (1) Malinovec pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Lfublfana, Dunajska c. 6. VINO pristno in poceni dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani NAJBOLJŠI ŠIVALNI STROJI ADLER iN GMTZNIR Večletna garancija! Pouk v umetnem vezenju brezplačen! pokromana kolesa „GRITZNER" pletllni stroji ..DIAMANT" p« isredno niikih cenah ?rTkipri JOSIP PETELINC LJUBLJANA blizu PreSernoveca spomenika, za voao Telefon St. 2913. PREMOG drva Telefon 3934 StOVŠA Kolezijska 19 la hruške debele slive ringlo kg 3.25 Din, košarice 35 kg franko vsaka železniška postaja razpoSilja G. DRECHSLER, TUZLA II Pohištvo i Spalnice moderne, iz orehove korenine, pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske ga ulica 34. (S) Citajte in širite »Slovenca«! ALEKSANDROVO otok krk NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA HOTEL VILA LUCIJA TIK OB MORJU Penzion Din 55-65 — Prvovrstna postrežba — Zahtevajte prospekte —■ Ugodne pavšalne cene Nova uprava Boris M. Plesničar (prej v Park-hotelu na Bledu) + Neizmerno užaloščeni javljamo prežalostno vest, da je naS iskreno ljubljeni brat in stric, gospod RUDOLF LOClCNIK posestnik v Sv. Petru v Savinjski dolini v ponedeljek, dne 25. junija ob 9.45 zjutraj umrl kot žrtev avtomobilske nesreče. Zemski ostanki preblagega pokojnika so bili prepeljani iz celjske bolnišnice. Pogreb bo v sredo, dne 27. junija iz hiše žalosti po sv. maši zaduSnici, ki se bo brala ob 7 v župni cerkvi v Sv. Petru v Sav. dolini, na domače pokopališče. Sv. Peter v Savinjski dolini, dne 26. junija 1934. Globoko žalujoče sestre in brat. Nenadoma nas je zapustila naša srčnoljubljena soproga in mamica, gospa Tončka Bezenšek soproga trg. prokurista Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 27. junija 1934 ob 5 popoldne iz mrtvašnice Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. junija 1934. Globoko žalujoči ostali. Razglas Uprava obilna Medvode razpisuje pismeno licitacijo za oddajo preložitve občinske ceste in zgradbe občinskega mostu čez Soro ob tovarni Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Goričanah po načrtih, odobrenih z odlokom Kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 3. aprila 1934 V No. 2231/1 v proračunskih stroških okroglo 590.000 Din. Interesentom so na vpogled načrti, tehnično poročilo, statični računi, sploini pogoji, tehnični pogoji in stroškovnik v pisarni občinske uprave v Medvodah. Vsa dela se bodo oddala na podlagi splošnih pogojev Ministrstva za zgradbe z dne 26. VIII. 1927 it. 23.955, tehničnih pogojev za zgradbo in popravila cest in mostov z dne 22. VI. 1927 it. 17.591 in uradnih, točasno veljavnih norm za zgradbe objektov iz betona, za dobavo gradbenega ma-terijala in za dobavo cestnega gramoza. Ponudnikom je stavljeno na prosto, predložiti s svojimi ponudbami po odobrenih načrtih tudi varijante vsebujoče pocenitev ali poenostavitev gradbe ter si občinska uprava pridržuje pravico izvršiti delo — po predhodni odobritvi Kr. banske uprave v Ljubljani — po eni teh varijant, Izdelava varijantnih projektov se ne honorira. Uprava občine Medvode ni vezana oddati delo najcenejšemu ponudniku. Ponudbe, vsebujoče Številčno navedene enotne cene za vse postavke stroškovnika in dodatka k stroškovniku, se morajo zapečatene oddati pri občinski upravi v Medvodah do 17. julija t. 1. do 12. ure. Ponudbeni pripomočki se oddajo interesentom po 300 Din za en izvod. Uprava občine Medvode, dne 27. 6. 1934. Predsednik: šušteršič Jože 1. r. L. S. Občina Medvode srez Ljubljanski Inserirajte v „Slovencu"! Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta itd., gospoda Ladislava Navaha posestnika, trgovca in gostilničarja na Viča i smo prejeli toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam je nemogoče vsakemu posebej ae zahvaliti. Zato se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Zlasti se zahvaljujemo g. dr. Kanou in g. dr. VolavSku, ki si je mnogo prizadeval ob njegovi bolniški postelji. Enako se zahvaljujemo gg. prof. dr. JerSetu in prof. dr. Žerjavu, ki sta mu lajšala duSevno bol, oo. frančiškanom na Viču, zlasti g. župniku p. Tavčarju ter čč. sestram za ljubeznivo nego. Zahvaljujemo se vsem darovalcem krasnih vencev in Šopkov, pevskima druStvoma »Danica« in »Slavec« za ganljivo petje, Godbenemu društvu Vič-Glince, gasilski četi Vič, lovskim in stanovskim tovariiem in kolegom, zastopnikom ostalih društev in organizacij ter vsem onim Številnim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti Zahvaljujemo se govornikoma br. Tribuču in br. Remsu, ki sta se v imenu viškega Sokola poslovila od pokojnika, prav posebna zahvala pa bodi izrečena Sokolskemu društvu Vič, ki je nadvse lepo in v tako velikem Številu izkazalo svojemu bratu poslednjo čast. Vsem naša najiskrenejSa zahvalal Na Viču, dne 26. junija 1934. Žalujoči NOVAKOVI Simončič Maks: Galicija Noči in jutra eo že hladna in meglena, dnevi pa so še vedno vroči kakor sredi poletja. Skrivnostno šumi nad nami gozd. V boža jočem vetru se stresajo vrhovi drevee kakor v čudni, nepojmljivi grozi. Pred nami v dolini ležijo zlatorumena žitna polja, osamljena in pozabljema. Na desni strani, naslonjena na grič, stoji obsežna pristava. Nikjer glasu. Vee tiho in svežanoreeno kakor v nedeljskih popoldnevih na vasi. Skoro dva dni smo ie neprestano na nogah. Kuhinje so ostale nekje za nami, tako, da na jed niti misliti ne moremo. Zjutraj smo dobili dovoljenje, da lahko pojemo vsak po eno meeno konzervo. A to mrzlo konzervirano meso — brez kruha — nam ni utešilo gladu. Že ponoči smo se razkropili na vse strani. Tod je zdaj razen našega {Milka samo še čelrti gorski polk iz Celovca In neki lovski bataljon. Zjutraj smo slišali z več strani živahno streljanje. Sovražnik mora biti nekje v bližini, kajti vsako glasno govorjenje in celo kajenje je prepovedano. Nedaleč od nas spi stotnik Neumayer. Se vedno je pijan. Njegov sluga, trdijo nekateri, ne nosi ■ nahrbtniku drugega ko eaino žganje. Cez ožgana, •tekla ustna se mu cedijo sline ter počasi polzijo » rokav. »Bog md grehe odpustil Ce pogledam to kana-tjo nemarno !n se spomnim včerajšnjega dne. bi ga najraje pohodil kot gosenico,« mi zašepeče Str-fulc v uho. »Ali ei bil zraven?« ga vprašam prav tako tiho. »Seve. Tik za njegovim hrbtom eem stal. Ko je padel s konja, sem ga še! pobirat.« »Tudi jaz sem bil zraven,« ee oglasi Zgur. »Ne- sel sem mu kapo, ki jo je izgubil med padcem. Takrat je bil oni od pete kompanije, ki je bil prvi ustreljen, že mrtev.« »Kako pa je prav za prav bilo s to rečjo? Jaz sem hil tačas že na tej strani potoka, zato nisem mogel videti. Slišal pa sem streljanje.« »Kako je bilo? Žlezi bliže, da nas stari ne bo slišal; saj veš, da je prepovedal govoriti o tej stvari,« šepeče Strgulc. »Ko sem mrho pijano pobral, je prišel nasproti tisti voz. Saj se ga gotovo še spominjaš. Tak majhen voz je bil, kakršne imajo tukajšnji kmetje. Telege jim menda pravijo. Še umakniti sem se mu moral s ceste, kajti prav pri onem ovinku je bila pot zelo ozka. Pa sem videl, kako je ponujal Štrukelj tistemu kmetu, ki je sedel na vozu, bankovec za deset kron, z drugo roko pa je že držal velik hleb kruha, katerega je vzel z voza. V tem hipu sem zaslišal, kako je nekaj počilo in videl to mrho pijano, kako je držala v roki samokres, iz katerega se je še kadilo. Prisluhnil sem, pa razen besede ,Dieb' nisem razumel ničeear, ker je kričal nemško. Samo to sem videl, kako je potem skočil še proti Štruklju in je ta padel pred njim na kolena ter ga nekaj prosil s povzdignjenimi rokami. On ti je pa spet izpalil tistega svojega vraga. Štrukelj se je s presunljivim krikom zgrabil za glavo in videl sem, da ima vso roko krvavo. V meni je vzkipelo od groze, studa in gneva. Skočil sem čez voz in zakričal Štruklju, naj beži. Pa ni. Gotovo me ni slišal, al: pa je bil že čisto ob pamet. Samo o svojih otročajih je še nekaj blebetal in o svoji ženi ter prosil, prosil...« Strgulcu so med pripovedovanjem nevzdržno lile debele solze po umazanih, shujšanih licih. Ustnice pa so mu krčevito podrhtevale, da sem v strahu pričakoval: zdaj zdaj se zjoče na glas. Pa se je premagoval. Ko e: je z rokavom otrl solze in obrisal nos, je dokaj mirneje nadaljeval: »Pa revežu vse prošnje niso pomagale nič. Mrcina se je znova zakadila vanj, čeprav je od pijanosti komaj stala na nogah. S cevjo samokresa je nekaj časa besno suval ranjenega Štruklja v obraz, potem pa je sprožil še enkrat... Štrukelj se je zavalil na tla in zahropel v smrtnem boju. Sele takrat sem opazil še onega drugega, ki je iežal že mrtev nedaleč od njega. Zavrtelo se mi je v glavi. Strašen srd me je obšel. Hotel sem zatuliti in planiti naprej, da bi na mestu maščeval oba. Pa so me drugi pravočasno odrinili nazaj. To je bila moja sreča, kajti gotovo bi tudi jaz dobil kroglo v glavo.« »Ali ni bilo nobenega višjega častnika v bližini, da bi bil vse to preprečil?« ga vprašam. »Pa še koliko jih je bilol Še celo oberst Za-hradniczek in tisti mali, debeli general, ki je naš brigadir, sta bila poleg. A nihče ni niti s prstom mignil. Veš,« hitro pristavi, kakor da je to, kar mi hoče povedati, posebno važno, »čeprav sem miren in ne storim rad komu žalega, ampak, če bi name takole streljal kakor na Štruklja — jaz bi podivjal! Na vsak način bi najprej padel on, potem šele jaz — Bog mi odpusti grehi« OGNJENI KRST Stotnik Dobnik stoji pred našim starim in mu nekaj živahno pripoveduje. Z roko kaže v dolino. Tudi jaz pogledam, a ne opazim ničesar vznemirljivega. A nimamo časa premišljevati. Nekaj hitrih povelj in že stojimo vsi na robu gozda, kjer čakamo nadaljnih ukazov. Spodaj pod nami, tam, kjer se začenja polje, se plazijo od leve strani sključene postave. Vedno več jih je, vedno več, kot bi lezli iz zemlje. »Saj to so vendar naši!« vzklikne nekdo. Res so naši. Crnovojniki so. Lahko jih je spo- I znati, ker imajo na puškah nasajena dolga, široka j bodala, katera nam je baje poslala Nemčija. Po eni strani so ta bodala zobčasta, podobna žagi. Počasi se plazijo in raztegujejo v dolgo, tu in tam pretrgano črto. Za to prvo črto se plazi druga, za njo tretja in zdajci se začne vee tiho pomikati dalje. Vse okoli nas je polno nekakšnega pridušenega, mrzličnega življenja. »Naprej! — Vsak naj skuša neopaženo doseči ravnino!« Lahko je reči: »Neopaženo!« Ali kako? Vzdolž vsega hriba nobenega grma, nobenega kritja. Vse prazno, kot bi hodil po strehi brez dimnikov. Počasi se odtrgamo od gozda. Nekaj časa stopamo malomarno navzdol. Tihoto motijo samo naši koraki. Ze smo skoro v dolini. Nenadoma pred nami preglušujoče zagrmi. V nas sp veujejo krogle, debele ko toča. Začnemo teči. Še nekaj skokov — in krogle brenče čez nos. »Salamiheneko se jim je mudilo!« zarezgeče Skočir, ko se po trebuhu plazi mimo mene. »Pa kje tičijo mrcine, da jih ni videti?« vprašuje Manfreda. »Ko smo eedeli v gozdu, sem ves čas zijal v dolino, da bi bil kmalu oči izgubil, pa nisem opazil niS sumljivega.« »Kmalu jih bomo imeli vsi na grbi,« se prisiljeno nasmehne Bogataj. Nadaljne besede pregluši nečloveško rjovenje, s katerim se v hipu napolni ozračje. Pred nami, na naši desni in levi vzvalovi ravan', kakor prebujena iz spanja. »Kviškul« Vstanemo in se zaženemo dalje. Povelja švigajo sem in tja, a v splošnem hrupu jih ne razumemo. Okoli nas je vse živo. Žvižga in sika nam okoli ušee, brni in šumi nam mimo glave kakor roji čebel. »Jezus!« Na moji desni zakrili nekdo z rokami in te-lebne n* tla. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč, izdajatelj: Ivan Rakoveo Urednik: Lojse Golobift