Leto LXV
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v petek, dne 29. januarja 193/
Štev. 23 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 34.011, Praga-Dunaj 24.797
Telefoni uredništva in nprave: 29-92. 29-93. 29-94, 29-95, 29-96
Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Meč ali denar
Ko so Japonci pred dobrimi petimi leti zavzeli Mandžurijo, gotovo niso pričakovali, da bo to dejstvo imelo tolike in take težke posledice. Stvar je čisto podobna abesinski aferi, katera ima poleg pozitivnih strani za državo osvojilko tudi veliko negativnih posledic. Dali je vzroka iskali v tem, ker sta tako Japonska kakor Italija šli mimo ali proti volji Zveze narodov, ne bomo preiskovali. Če se držimo menj daleč ležečih vzrokov, pride za Japonsko prav posebno v poštev sovražno stališče, ki ga je zavzela proti Japonski na Daljnem vzhodu Velika Britanija, ki z vsemi silami dela na to, da ne bi med Japonsko in Kitajem prišlo do sporazuma, kakor si ga želijo v Tokiu. To pa je seveda spet posledica premalo umerjene politike japonske generalitete, ki ni počaiiala tako dolgo, da bi Japonska prebavila Mandžurijo, ki ji z gospodarskega stališča nalaga zaenkrat samo ogromne stroške, ampak je že precej segla še po mongolskih provincah Kitaja in s tem hoče izvajati pritisk na Kitaj, da bi pod japonskim vodstvom pomagal Azijo osvoboditi vsakega evropskega vpliva sploh. Razumljivo je, da tudi Moskva zavzema čedalje bolj sovražno stališče nasproti Japonski, ki se je s protiboljševiškim paktom tako ozko zvezala z Nemčijo, da ima sedaj več ali manj proti sebi vse one države, ki se boje zopetne okrepitve rajha, da ne govorimo o Ameriki, ki se za svoje postojanke v Tihem oceanu pravtako boji, kakor se boji Velika Britanija za Avstralijo.
Z okupacijo Mandžurije pa se ne začenjajo samo zunanje težave, ampak tudi stalna kriza japonskega notranjega režima. Kakor vemo, je prišla ta kriza posebno vidno do izraza februarja lanskega leta ko so se nekateri polki uprli in dali signal za fašistično diktaturo, ki pa jo je cesar potlačil, ker je demokracija na Japonskem še vedno taka moč, da je ni mogoče kar tako brez težkih posledic za vso državo likvidirati. Uporniki so bili postavljeni pred sodišče in kaznovani in baš šef sedanje vlade in zunanji minister llirota je bil tisti, ki je d«d julija meseca lanskega leta osemnajst voditeljev februarskega puča postreliti. Toda Hirota se je takrat napram japonski gene-raliteti obvezal, da bo zlasti na socialnopolitičnem področju izvedel reforme, ki naj dvignejo nizko življenjsko raven jajionskega kmeta in delavca, in pristrigel japonsko plutokracijo, ki je menda na vsem svetu najbrezobzirnejša in krvoseška. Tega pa seveda Hirota ni izvršil, ker si japonska vele-industrija ne da kratiti svojih bajnih dobičkov in ima proli armadi v rokah zelo dobro orožje, namreč parlament, v katerem tudi zastopniki liberalne inteligence in naroda, kolikor stoji pod njenim vplivom, naravno ne stoje na strani armadnega vodstva, ki zaradi svoje imperialistične politike na azijski celini zahteva vedno večje žrtve od vseh stanov brez izjeme S tem je dana zanimiva zveza med velekapitalom in demokracijo, za katero bi se industrijski baroni japonske dežele gotovo ne zavzemali, ako generaliteta ne bi imela na programu nekih socialnih zahtev, ki privilegiranim razredom ne dišijo. Hirota sam je kolebal med jajx>nskim generalnim štabom in narlamentom, tako da je končno s svojim kabinetom doživel polom.
Ko je Hirota predložil parlamentu novi proračun, je bil njegov govor, v katerem je opravičeval ogromne vsote za oboroževanje, v gosposki zbornici sprejet brez vsakega ploskanja, v poslanski zbornici pa je izzval ne samo ogorčenje opozicije, ampak tudi večine. Tako liberalno stranka, ki se imenuje Minseito. kakor konservativna stranka, tako imenovana Sejukaj, sta vladno politiko temeljito skritizirali. Napadli sta Hiroto. da vodi politiko generalnega štaba, da pripravlja diktaturo armade in s svojo politiko na kitajskih tleh upropašča državne finance, pa da je zaradi tega kriv, da je Japonska danes popolnoma izolirana, kar je tudi resnica. Zaradi tega je seveda ogrožen tudi načrt generalitete, ki je bil dobil že konkretno obliko v reformah, ki jih je mislil predlagati Hirota sedanjemu zasedanju, namreč imenovanje državnopolitičnega sosveta, ki bi nadziral parlamentarno delovanje, nova personalna politika, ki naj bi uradniška imenovanja odtegnila vsakemu parlamentarnemu vplivu, odprava nekaterih ministrstev, volilna reforma, ki bi pravico glasovanja omejila ter nov poslovni red za parlament, ki bi izgubil veliko svojih dosedanjih ustavnih pravic; Z eno besedo, ofenziva parlamenta gre za jK)f)olno izločitvijo armade iz politike, kar je seveda generaliteta takoj razumela in poslala v boj vojnega ministra Teraučija.
Poslanska zbornica pa se tudi vojnega ministra ni zbala, čeprav je le-ta apeliral na tradicionalni patriotizem jajionskega naroda in dolžil zbornico, da hoče izpodkopati ugled armade, ki da je najkrepkejša obramba domovine. Opozicija je nadaljnji govor vojnega ministra onemogočila in vojni minister je podaj demisijo. S tem je bil Hirota postavljen pred izbero, ali naj parlament razpusti ali pa demisionira, zakaj brez vojnega ministra vlada ni mogoča, nadomestiti se pa vojni minister tudi ne da, ker mora biti Ia član kabineta zaupnik armade, ali pa bi izbruhnila revolucija od zgoraj, to je od generalnega štaba. Hirota je poizkusil najti kompromis med armado in parlamentom, pa radi nepremostljivosti obeh stališč ni uspel in je moral demisionirati. Cesar je zaupal sestavo vlade generalu U g a k i j u , bivšemu generalnemu guvernerju Koreje, ki pa mu generaliteta odreka svojo podporo, tako da bo tudi tn ugledni akter na japonski politični pozornici moral stopiti v ozadje in je nevarnost vojaške diktature ;>ostala peroča.
Na vprašanje, ali bi bila jajwnska demokracija sjiosobna preprečiti diktaturo armade, oziroma generalitete in z njo začeti uspešno borbo, ni mogoče odgovoriti. Japonski častniški zbor, ki se po veliki večini rekrutira iz obubožanega malega plemstva, s katerim so v starini cesarji in veleplemiči vodili svoje vojske, se naslanja na konservativno kmetijstvo, ki hudo trpi pod moderno industrializacijo in nima veliko zaupanja v parlament, v katerem imn ravno velekapital močno oporo Delavstvo In liberalna inteligenca pa sta na Japonskem veliko preslaba, da bi se mogla učinkovito postaviti na pot kakšnemu desničarskemu ali nacionalistično-socialističnemu poizkusu. Pred diktaturo bi torej mogel Japonsko obvarovnti samo razred veieka|iituli»lov in vele-finančnikov, tako da bomo na Japonskem doživeli zanimiv boj za obliko države med mečem in | denarjem.
Nemci vzeli v najem Angolo
Tudi z generalom Francom podobna pogodba o Rio de Oro Silno zanimanje v vsej angleški javnosti
Angola (na jugu), Rio del Oro (na severu) sta označeni z belimi polji
Berlin, 2S. januarja. TO. V inozemskih dipio-matičnih krogih je razširjena vest, da bo dne 30. januarja, ko bo govoril pred državnim zborom o zunanji politiki Nemčije Hitler, presenetil Evropo z objavo f>ogodbe sklenjene 6 jx>rtu«alsko vlado in [wgodbe sklenjene z vlado generala Franca.
Pogodba s Portugalsko daje nemški vladi za dobo 99 let proti določeni denarni vsoti v najem večji del portugalske kolonije v jugozapadni Afriki Angole. Pogajanja so trajala dolgo časa in jih je od nemške strani zelo spretno vodil dr. Ilurt Wei-gelt kot zastopnik Deutsche Band und Diskonto-gesellschaft. Dr. Weigelt je eden najboljših fiozna-valcev afriških kolonij v Nemčiji. Pogodbo je pa odobrilo nemško zunanje ministrstvo, ki se je obr-
nilo že na številna nemška domača denarna jetja za sodelovanje pri izkoriščanju Angole. Ustanovila se bo jxisebna jxxl državno kontrolo stoječa zasebna kapitalistična družba, ki bo imela kolonijo Angolo v zakupu in |0 izkoriščevala po točno določenem načrtu. V postev pridejo predvsem rude, kakor železne rude, na katerih je Angola bogata, nadalje svinec, cink, baker in petrolej, ki ga Nemci upajo najti v večjih količinah. Natančne jxxlrobno-sli najemninske pogodbe pa še niso znane.
Portugateka kolonija Angola leži na zapadni obali južne Afrike. Portugalska jo je odkrila in za6cdla že leta 1481. Njena iiovršina je en milijon 255.775 kvadratnih km (6 krat večja kol je Jugoslavija). a ima samo dva ln pol milijona prebivalcev. Evropcev je v Angoli komaj kakšnih 20.000. Portugalska je Angolo samo izkoriščala, sicer pa popolnoma zanemarjala. Tja je pošiljala samo najhujše zločince v kazenske kolonije. Do zadnjih časov je tam cvetela še trgovina s sužnji. Kolonija je pa silno bogata na raznih rudah in pripravna tudi za bombažne nasade Kakor znano, se Angola do tika ozemlja, ki je pred vojno spadalo k nemškim afriškim kolonijam in je sedaj del južnoafriškega dominijona.
Pogodba z generalom Francom pa tiče španskih kolonij Rio del Oro. Kanarskih otokov in španskega Maroka. Tudi gre za navadno najemninsko pogodbo, s katero dobi nemška zasebna kapitalistična družba pravico na navedene španske kol onije goepodarsko razvija za dobo 99 let.
Rio del Oro in Zlata obala se imenujejo tri španske posesti na zapadni obali 6evetne Afrike, nasproti Kanarskim otokom. Ta kolonija meri 185.000 kvadratnih km (nekoliko manjša kot Jugoslavija), a šteje samo 40.000 prebivalcev Ze ime samo pravi da eo 'am svoje dni odkrili mnogo zlata. Sicer pa je kolon'ja že nepreiskana. Važna je tudi s strategičnega stališča.
Berlin, 23. januarja. TG. Nemški industriji primanjkuje kovin, to je platine, srebra, bakra, svinca, nikla in cinka. Ker je vlada prišla na to, da zasebniki skrivajo večje količine teh kovin v surovem stanju ali samo polovično izdelane, je izdala kot 8 naredbo gospodarske štiriletke, da morajo lastniki te kovine takoj prijaviti oblastem, ker jim bodo sicer kovine zasegli in jih vrhutega še kaznovali z robijo in s hudimi denarnimi kazni.
Odmev v Angliji
London, 28 januarja. A A. (Havas) Vsi da našnji jutranjiki priobčujejo Reuterjevo vesi o velikih rudarskih m drugih koncesijah, ki so jih portugalske kolonijske oLlasti dale nemškim fiodjetjem v Angoli. Pripominjajo, da imajo te koncesije čisto trgovsko poslovni značaj in da so brez politične primesi.
»Manchester Guardian« trdi med drugim, da ne gre v nobenem primeru za kakšen dogovor, ki bi Nemčiji dal možnost, da ee zasidra v fiortugal-skih afriških kolonijah. Portugalci, pravi list. so izrecno potrdili naš* vladi, da gre za pogajanja čisto trgovinsko-jxislovnega značaja brez slehernega |x>mena. V poučenih krogih v Londonu mislijo, da so ta jx>jasnila iz Lisbone pojxiliioma zadovoljiva. Znano je, da je Nemčija zadnje čase dobavila znatne količine vojnega materijala. Doslej se je ta materijal plačeval s čeki. giasečimi se na angleške funte. Zdaj se pa zdi, da bi Nemčija rada za plačilo za ta naročila dobila olajšave pri nabavi si-rovin. Nemška vlada je sporočila v Lisboni, da bi takšne olajšave najrajši dobila v Mozambiku, ker ji blago te kolonije najbolje ustreza. Ker pa imajo v Mozambiku ugodnosti že nekatera angleška podjetja, so Portugalci dovolili te ugodnosti Nemčiji v Angoli.
99
Botjševiški caru
Nova krvava ozadja moskovskega procesa
Z ozirom na proces, ki ga je krvoločni boljše-viški car Stalin iz Kremlja naperil proti najzvestej-šim Ljeninovim tovarišem, da bi se jih iznebil, kakor se je Ivan Grozni iznebil bojarjev, ki so bili nevarni njegovemu edinovladju, je treba zabeležiti odkritje, da je bil 21, januarja proti Stalinu zamišljen atentat.
Tega dne namreč, ko je vsa Rusija napeto pričakovala prve seje revolucijskega tribunala proti Radeku in tovarišem, so agenti GPU zasačili dva elektrodelavca, ko sta hotela položiti velik peklenski stroj v sobo zraven Stalinove pisalne sobe. Agent Šapirov (Žid), kateremu gre zasluga, da je to opazil oziroma najbrž že prej zaslutil, je bil odlikovan po samem osrednjem izvršilnem odboru sovjetov z najvišjim redom rdeče zvezde. V utemeljitvi je rečeno, da si je Sapirov stekel posebne zasluge v boju zoper kontrarevolucijo.
Zaradi tega atentata menja sedaj Stalin vsak dan svojo sobo kjer piše, in samo njegovi najboljši prijatelji vedo. kje se nahaja. To navado so imeli tudi prejšnji ruski carji, katerim se pa je zgodilo, da so jih ravno ti njihovi najintimnejši prijatelji izdali (car Pavel!) Sploh mrgoli ves Kremelj straž in policajev kakor v carskih časih. Policija je aretirala veliko število služabnikov in služabnic v tej visoki trdnjavi carizma in boljševizma. V Lubjanki pa v podzemnih prostorih strahovito mučijo uboge sluge in služabnice, da bi izdale, kdo je zapleten v zaroto elektrodelavcev, ki sta položila peklenski stroj v Stalinovih prostorih.
Carjev morilec Beloborodov
Razen že imenovanih oseb iz najslavnejših dni boljševiške revolucije ie bil aretiran te dni tudi bivši komisar za notranje zadeve Beloborodov, na katerega leti v prvi vrsti sum, da je organiziral atentat proti Stalinu v Kremlju. Vest, da je bil Beloborodov ubit, ni točna, ampak bo prišel pred sodišče, če bo sploh prišel živ iz zaporov, ker je Stalin posebno ljut nanj. Beloborodov je bil ena izmed glavnih oseb, ki so zamislile in izvršile umor carja Nikolaja II. in vse njegove rodovine in se je s tem seveda močno bahal, Dolžijo ga, da je hotel odstraniti Stalina v zvezi s trockisti. Treba pa je vedeti, da je Beloborodov že zdavnaj padel v nemilost in da je bil že leta 1927 izgnan v Sibirijo, iz katere se je po milosti Stalina vrnil leta
1930. Razumljivo je, da je carjev morilec zdaj posebno razkačil Stalina, ki je mislil, da se je Beloborodov spreobrnil, pa je po svojem pomiloščenju le še bolj roval proti njemu.
Tako utegnemo biti v kratkem priče neizprosnega maščevanja zgodovine, ki je morilcu carja namenila bržčas šc grozovitejšo smrt, nego je zadela carja in njegovo rodbino v hiši Ipatjeva v Jekaterinburgu.
Razkritja Ivana Knjazjeva
Med inozemsko diplomacijo vzbujajo največ pozornosti »razkritja^ obtoženca Ivana Knjazjeva (žid Fiirstenbein), bivšega generalnega ravnatelja sovjetskih železnic. Z ozirom na obtožbo namreč, da je trockistična zarota kriva 2000 železniških nesreč v letu 1935 in 1500 nesreč v letu 1934, je Knjazjev izjavil, da je bil 15 teh nesreč on sam osebno povzročil, in sicer po navodilih japonskega agenta, ker je Japonska zelo interesirana na tem, da bi se desorganiziral promet na daljnjevzhodnih progah. Ta stran delavnosti trockistov je stala življenje veliko ruskih vojakov, ki so bili za časa napetosti z Japonsko transportirani na mandžursko mejo. Knjazjerv je dolžil naravnost bivšega japonskega vojaškega atašeja v Londonu Hirošimo, kakor tudi bivšega japonskega poslanika v Moskvi ter bivšega japonskega vojaškega atašeja v Moskvi polkovnika Haja, da so za ta teroristična dejanja sami dajali navodila. Hirošima je baje Knjaz-jevu dejal, da je vojna med Rusijo in Japonsko neizogibna v letu 1937 in da bo treba v tem slučaju ruske vojaške vlake okužiti z bakterijami. Samo za dva atentata na železnice so japonski tajni agenti plačali po 35.000 rubljev nagrade, kar je potrdil tudi obtoženec Turok.
Obtoženec Ratajčak, bivši načelnik sovjetske kemične industrije, pa je izjavil, da je povzročal nesreče in druga sabotažna dejanja v kemičnih tovarnah, ki so mu bile podrejene, in sicer po naročilu Pjatakova (žid Fischmann), šela težke industrije, Pjatakov pa da je delal po načrtih nemške tajne policije.
Načelnik japonskega tiskovnega urada pri ministrstvu za zunanja dela je izjavil, da so takozvana priznanja obdolžencev v moskovskem procesu, kolikor se tičejo Japonske, navadna izmišljotina s tendenco, prikriti prave vzroke tega procesa. Bivši
900.000 ljudi brez strehe
20 milijard Din škode
Newyork, 28. januarja. AA. (Havas.) Število žrtev poplav Mississippija in Ohin čedalje bolj narašča in znaša sedaj reč ko 260 mrtvih, ne računajoč pri tem tistih 250 osel), ki no umrle т bolnišnicah v Louisvillu in Kenturkyju zaradi bolezni v trni s poplavami. V Louisvillu so mnoge pokopali, ne da bi jih identificirali.'ker se boje epidemij. Nad 900.000 oseb je brez strehe, gmotna škoda presega 400 milijonov dolarjev.
Ker grozi nevarnost poplave tudi v drugih krajih т dolini reke Mississippija. so vojaške oblasti izdalo ukrepe «a izpraznitev prebivalstva ii teh krajev, in sicer ob obali te reke od Oaira т pokrajini Illinois do \>w Orlonnsn. Reka Ohio ie začela ponekod npadali. Ta okolnnst opravičuje upe, dn ho mogoče preprečiti nevarnosti, ki ho grozile zlasti Kvansvilln, Cincinnati]» in 1'ort«-moutliu. Pač pu primanjkuje vode in kuriva, tako dn narašča nevarnost norih epidemij zaradi hndega mraza.
japonski poslanik v Moskvi pa je zelo ogorčen, ker so na procesu privlekli na dan njegove službene razgovore s Sokolniko\im leta 1934 v lažni obliki. Hirošima je izjavil da Knjazjeva sploh ne pozna. Kakor se izve, bo japonska vlada proti vsemu temu vložila v Moskvi odločen protest.
Ko je bil zaslišan zadnji obtoženec, je sodišče proglasilo razpravo za tajno Na tajni seji so podali strokovnjaki svoje poročilo. Pjatakov, Radek in Sokolnikov pa bodo podali poročila o svojih zvezah z inozemskimi diklomati. Povedali bodo tudi, kakšna navodila so dobili od Trockega za vojno tujih velesil proti sovjetski Rusiji Na podlagi uradnih dokumentov je bilo dognano, da sta Radek in Sokolnikov vzdrževala zveze s tujimi poslaniki. Drugi obtoženci so tudi priznali, da so vohunili za neko tujo velesilo.
Trackiiev sin Sedov aretiran
Varšava, 28. jan. b Potrjujejo se vesti, da jo bil v Krasnojarsku aretiran Sergije Sedov, Troc-kijev sin, ki ga obtožujejo, da je hotel zastrupiti nekega tovarniškega delavca, za katerega je mislil, da ga hofe izdati oblastem, ker je vedel za njegova sabotažna dela.
T udi Trockijeva mati in sestra
Varšava, 28. januarja, b Poljska brzojavna agencija poroča iz Moskve, da so bili v zvezi z zadnjim terorističnim procesom v Rusiji aretirani poleg sina Trockega še nekateri člani njegove družine, med njimi njegova mati in sestra. Obe ženi sta obtoženi, da sta bili članici lajne organizacije, ki je imela namen strmoglaviti Stalina. Hči Trockega, ki je živela v Krasnojarsku v Sibiriji, je obtožena, da je nagovarjala rudarje k sabotaži.
Pred novimi procesi
Mehika, 28. jan. h. Po mnenju Trockega tudi s sedanjim veleizdajniškim procesom ne bo konec političnih procesov v sovjetski Rusiji. Kakor znano, je bilo v prvem procesu ime liadekn le omenjeno, danes se mora on zagovarjati na zatožni klopi. Sedaj se omenjata ime Rakovskegn in Divana, ki bosta bržkone glavna obtoženca v tretjem vele-izdajniškem procesu.
Japonska protestira
Tokio, 28. januarja. AA. (DNB.) Agencija Do« mej pravi v svojem današnjem poročilu, da se |a-ponsko zunanje ministrstvo pritožuje zoper čedalje pogostejša izzivanja sovjetske zveze proti Japonski. Sedanji proces proti trockistom v Moskvi smatrajo kot podtaknjeno zadevo, Sovjeti- pravi lo pročilo, so šli s svojimi terorističnimi dejanji v Vladivostoku tako daleč, da se je moralo več tisoč tamkaj naseljenih Japoncev izseliti. Tudi Japonce so tamkaj obtoževali, aretirali in brez vsake pravne podlage obsojali. Ladijski promet med Vladivostokom in Cirrugom so morali ustaviti, ker so Sovjeti prepovedali japonskim ladjam pristanek v njihovih
pristaniščih. Sedaj so se Sovjeti polakomnili sibirske železniške proge, ki je namenjena mednarodnemu prometu Obmejne postaje med Mandžukuom in sovjetsko Rusijo so malone popolnoma zaprte.
Dunajska vremenska napoved. Naraščanje temperature, močno se bo odtalilo, nevarnost po ledice, padavine.
Zemunska vremenska napoved. Toplo vreme, večinoma oblačno, od časa do časa dež. Močan južen veter bo pihal na Primorju, v notranjosti pa zmeren.
Zagrebška vremenska napoved. Topleje, zelo oblačno z lokalnimi padavinami.
GPU ubita tudi
angleškega iinančniha
Paril, '28. jan. b. Naknadno sc izve, da je bil v Monte Car I«, ko jo padel ruski emigrant Nuvasin v Parizu, ubit znani angleški finančnik sir Viktor Ledge. 01) fasu vojne jo bil Ledge finančni ekspert angleške vlade v Petrogradu ter je razpolagal z ogromnimi sredstvi, ki jih je v glavnem uporabljal za pobijanje boljševizma. Komunistična vlada je tedaj razpisala veliko nagrado na njegovo glavo. Sir Ledge se je zadnja leta popolnoma umaknil iz političnega življenja ter je živel s svojo ženo v enem izmed najboljših hotelov v Monte Carlu. Pretekli torek, ko se je njegova žena samo za nekaj minul oddaljila iz hotela, so njenega moža ustrelili. Ko se je vrnila nazaj, je imel prestreljeno srce. Zakon Monte Caria strogo prepoveduje, da hi časopisi objavili kako vest o samomora ali umoru ter jo precej časa ostal ta zločin v tajnosti. Njegova žena je prepričana, da je padel kot žrtev agentov GPU.
Notranje ministrstvo je nujno odposlalo v Monte Carlo višjega policijskega inšpektorja, da nadaljuje preiskavo o umoru angleškega finančnika Ledgea. ki ga je neznani morilec ubil v njegovi sobi z revolverjem. Ugotovljeno je. da se je Ledge dan pred svojo smrtjo spri z neko svojo hivfo prijateljico, za katero mislijo policijske oblasti, (la je bila v službi tujih sil. Ta žena je namreč | takoj po izvršenem zločinu izginila iz Monte Caria.

Skrivnost okrog umora zida Navasina
Pariz, 28 jan. b. Žena umorjenega časnikarja Navasina je izjavila francoskim časnikarjem, da ne verjame, da bi njenega moža ubili agenti GPU. On se je že delj časa bal. da ga bodo umorili ter je v tej smeri tudi redno obveščal rusko tajno policijo. Vdova Navasina je izjavila, da je bil ujen mož izredno dobro poučen o vseh razmerah ter je vedel za mnoge tajnosti. On je bržkone postal .žrtev neke višjo sile. ki nima ničesar skupnega niti s fašizmom, niti z boljševizmom, ki pa zavzema v svetu veliko mesto. Francoski tisk misli, da jo ga. Navasinova hotela s temi besedami zadeti angleško tajno službo. Navasinova vdova je dala zelo točne podatke o izvršenem umoru. Tu no gre za enega samega napadalca, temveč jih je moralo biti več, kajti, ko so nekateri nujpreje z revolverjem jiostrelili pse, ki so spremljali njenega moža, je nekdo zabodel Navasina z bodalom. (Razumljivo je, da francoski levičarski tisk dolži umora vse mogoče »tajne sile«, dn bi odvrnila sum od Ko-minterne. ki ima v francoski ljudski fronti nekaj dobrih priliteljev.)
Preiskava pariške policije v zadevi umora Navašina napreduje zelo počasi. Doslej so ugotovili samo eno važno dejstvo, da je namreč v tistih treh osebah, ki so se zadnje čase plazile okoli Nava-šinove hiše, treba videti eno samo osebo, ki je umor tudi izvršila, pa potem oddirjala skozi gozd. Policija ne dvomi, da gre za agenta moskovske GPU, kar potrjuje tudi neka zelo zanesljiva priča, ki se ve spominjati vseh podrobnosti morilčeve osebe in jo ima za pravega in pristnega Rusa.
Listi pa, ki pišejo o tem skrivnostnem zločinu, prinašajo najbolj fantastične domneve. Socialistični in komunistični listi pripisujejo posebno važnost dejstvu, da morilec baje pripada škotski framaso-neriji, in trdijo, da je bil v službi nemške tajne policije. Tej slednji domnevi seveda nihče ne verjame, ker je preveč tendenciozna in ker je razumljivo, da komunisti in njihovi orijatelji skušajo odvračati sum od Moskve. Tudi Navašinova žena trdi. da je njenega moža spravila s sveta frama-sonerija. Vendar pa je jasno razvidno, da je to mnenje bilo Navašinovi ženi sugerirano od rdečih tovarišev, ki špekulirajo na lahkovernost občinstva, so se pa vračunali, ker je znano, da škotska framasonerija ni zagrešila še nikoli nobenega atentata na kogarkoli
Tukajšnja komunistična »Humanité« priznava danes, d-i je bil N a v a š i n Žid in da je bil zelo vpliven član mednarodnega odbora za obrambo ži-dovstva v srednj' in vzhodni Evropi in da je imel zbranega mnogo malerijala o borbi nemškega narodnega socializma proti Židom, predvsem pa o zvezah narodnega socializma z vsemi ekstremi-stičnimi gibanji vzhodne Evrope. »Humanité« trdi, da je Žid Navašin postal žrtev nemške tajne policije.
Domači odmevi
Inozemski časnikarji pri kneginji Olgi
Belgrad, 28. jan. AA. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je blagovolila danes sprejeti v posebni avili-jenci v Belem dvoru na Dedinju odposlunstvo združenja tujih listov v Jugoslaviji. V tej avdijenci je Nj. kr. Vis. kneginja Olga blagovolila sprejeti visoko pokroviteljstvo nad veliko svečano soirejo. ki jo priredi združenju tujih listov v Jugoslaviji dno ti. marca v Oardnem dnmn v korist zimske pomoči. Na dnevnem redu tega plesa narodov je med drugim tudi umetniški del, ki ga bodo izvajali s sodelovanjem mnogih znanih umetnikov ii Berlina, Pariza. Varšave in Prage.
Šhof dr. Rozman v Belgradu
Belgrad, 28. jan. m. Ljubljanski škof dr. Ore-gorij Ko/,man in križevski škof dr. Njarady sta danes dopoldne obiskala ministra za gozdove in rudnike in predsednika finančnega odbora, ki jo danes pretresal proračun pravosodnega ministrstva. Popoldne sta bila oba škofa sprejeta pri kr. namestniku Peroviču in pri ministrskem predsedniku dr. Stojadinoviču. Oba škofa ostaneta v Belgradu še jutri.
Važna šefa starešinstva Zveze gasJcev kralj. Jugoslavije
Belgrad. 28. januarja, m. Danes je bila tukaj seja starešinstva Zveze gasilcev Jugoslavije. Na seji se je med drugimi zadevami razpravljalo tudi o pritožbah bivših članov osrednjega odbora Gasilske zajedniee v Ljubljani, ki бо bili meseca novembra preteklem a leta razrešeni. Starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije je vse pritožbe zavrnilo, кег so bile po zakonu neutemeljene, istotako je starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije razpravljalo ludi o pritožbah nekaterih članov bivše župne uprave v Kamniku, ki so tudi vložili pritožbo. Tudi te pritožbe je starešinstvo Gasilske zveze v celoti zavrnilo. Člani starešinstva dr. Dušan Kastel, Stanko Žagar in Franc Snoj so bili nato sprejeti pri ministru za telesno Vzgojo naroda dr. Rogiču, kateremu so referirali o tekočih poslih in potrebah gasilstva.
JNS za narodov blagor
Pod razpadajočo JNS so najprej potisnili močen steber, samega g. Petra Živkoviča, nato so jo pomladili z Bogoljubom Jeftičem, nato so pa baš mislili iti med ljudstvo, pa se niso mogli zediniti, kdo naj gre prvi, ker priljubljeni so vei enako, in kam naj gre najprej, ker priljubljeni so povsod enako. Da bi dali kak znak življenja od sebe, so se začeli uriti v propagandnih poslih kar v odlioru samem, kjer ima JNS večino. Kadarkoli pridejo skupaj, se pokaže, kako bi bil vsak rad vsaj v odboru prvi, da bi vsaj tam zboroval, ker nobenemu nič ne kaže, da bi mogel zborovati kje drugje, dokler ta rod živi. Zato za vsako izpraznjeno ali na novo ustanovljeno mesto nastane gneča, prepir in razdor, ob vsaki taki priliki pa ee kdo odcepi od njih, vzame klobuk in razočaran odide. JNS je imela namreč najprej odbor in ga bo tudi imela do zadnjega. Sedaj ta odbor fingira ljudstvo in skrbi za njegov blagor. — Za predsednika oSihWj-njega odbora krajevne organizacije za Belgradr*®»-mun in PanSevo so Jeftičevi pristaši izvolili 'seveda Bogoljuba JertiČa, Zivkovičevi pristaši pa bi seveda radi Živkoviča, iu sedaj ne morejo požreti, da bi bil vrhovni poglavar stranko sposoben samo za krajevni odbor doli kje ob grški meji, ne pa v glavnem mestu države, krešejo ee l«|ave, od katerih pa vsaka bolj pove, kako umetno se zadnji ostanek JNS, to je glavni odbor, drži pri življenju. Za Zivkovičevo skupino jih daje dr. Slavko Šečc-rov, član glavnega odbora, za Jeftičevo pa Jeremija Protič, poslanec za mesto Belgrad. Enkrat sta jih že izmenjala ined seboj, še kolikor toliko obzirno, sedaj se je pa dr. èeèerov drugič oglasil in naravnost povedal, da v JNS čim dalje bolj prevladujejo fašistični elementi, ki jim Jeftič utira pot. V tem sporu je bivši diktator Živkovič zastopnik demokracije, bivši diktator Jeftič pa zastopnik fašizma. Vsa JNS je namreč sbivša«, zato so njeni odborniki lahko tako dele funkcije. Dr. Sečerov je šo dejal, da si ti dve struji tudi no banovinskih odborih pulita za prva mesta in da to ni dobro. Dejal jo tudi še, da se Jugoslavija samo takrat more povzdigniti, ako se JNS nasloni na ljudstvo. — K temu domišljavemu okrasku bi bilo pa pripomniti, da usoda Jugoslavije ni prav nič navezana na usodo JNS in da si v nobenem oziru nista podobni, iu da je tako govorjenje protidržavno in nenacionalno. Preden ee bo JNS drznila nasloniti sc na narod, se bodo morali njeni »zadnji Molii-kanci: odvaditi, imenovati jo v isti sapi z državo. To jc preveliko ponižanje za državo! Sicer pa naj JNS ne pričakuje, da bi mogla biti na ljudstvo bogve kako trdo naslonjena, jo bo še enkrat vrglo s pleč.
Belgrajske vesli
Belgrad, 28. januarja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kraljevskega namestniš-tva in na predlog minista za gozdove in rudnike sta povišana za podgozdarja I. razr. 7. stop. pri okrajnem načelstvu v Metliki Miroslav Žamar, uradnik v 8. skup. in za podgozdarja l. razr. 7. stop. pri okr. načelstvu v Kočevju Hubert Žuljan, uradnik v 8. skupini.
Belgrad. 28. jan. m. Snoči je bil v dvorani Častniškega doma tradicionalni svetosavski ples v korist revnim akademikom. Prisostvovala sta mu kraljevi zastopnik Zorko Majstorovič, kakor ludi prosvetni minister Stosovič, ki jo otvoril ples s kraljevini kolom. Na plesu je bilo več članov diplomatskega zbora, med njimi bolgarski poslanik Kazanov in poljski poslanik Dotnbicki.
Belgrad, 28. jan. tn. Snoči je prišel v Belgrad opolnomočeni minister in izredni poslanik kraljevine Holandije, ki bo akreditiran na našem in romunskem dvoru. dr. Hibrecht. Prihod lioland-skoga poslanika v Belgrad je v zvezi z nadaljevanje mtrgovinskih pogajanj, ki so bila prekinjena. Zaradi teli pogajanj pridejo te dni v Belgrad tudi holnndski strokovnjaki.
Belgrad, 28. jan. m. Za ponedeljek dopoldne jo skl icana seja odbora za proučevanje zakonskega osnutka o pooblaščenih inženirjih.
Belgrad, 28. jan. m. Proti zakonskemu osnutku zakona o pooblaščenih inženirjih so geometri iz varilarske banovine.
Belgrad, 28. jan. in. Iz Niša poročajo, da je policija odkrila in aretiraln šest članov roparske tolpe, ki so je bavila s ponarejevanjem denarja.
Belgrad. 28. jan. m. V prostorih Glavne zadružne zveze je bila danes dopoldne seja ožjega odbora. Ljubljansko Zadružno zvezo je zastopal ravnatelj iz Zagreba Vekoslav Gortan.
Skopljc, '28. jan. m. Tukajšnji akademiki so ustanovili akademsko sekcijo JRZ.
V	Španiji
Poročila belih
Salamanca. 28. januarja. AA. DNB. Čete. ki napadajo v smeri proU^Vlalagi so včeraj obkolile važno strateško točko fii t a r. Nacionalistične čete so samo še 25 km od morske obale na vzhodu od Malage. (Jatar je gorsko mestece v gorovju Sierra Tejeda, severovzhodno od Malage. Beli hočejo obkoliti Malago od zapada. severa in vzhoda.)
Salamanca. 28. januarja, b Strašni nalivi, ki trajajo že delj časa na veem madridskem področju, onemogočajo vsako večjo vojno operacijo Strelski jarki so polni vode ter so se morali vojaki umak niti pred poplavo. Reka Manzanares je zelo nara=.la, pa tudi drugi potoki so se razlili po njivah. Vse ceste proti jugu so postale neprehodne ter se dovoz hrane in municije vrši z največjimi težavami in velikanskimi zamudami. Kliub neugonedtnu vremenu pa so nacionalisti pri Aranhuezu z naglim naskokom zasedli nove zelo ugodne postojanke, rdeče čete pa so bile prisiljene umakniti se nazaj v rove, v katerih je voda do trebuha. K belim je pobegnilo mnogo miličnikov, ki pripovedujejo, da trpijo h.ido pomanjkanje hrane in da nihče ne ve, kdo je pravi poveljnik.
Poročila rdečih
Madrid. 28. januarja. AA Havae. Po vesteh iz Jaena (vzhodna Andaluzija), so madridske čete uspešno napredovale proti Porcuni in zavzele več važnih vasi. Nasprotnik je na bojišču pustil nad t50 mrtvih In ranjen h.
Madrid. 28. januarja AA Havas. Odbor za obrambo mesta je snoči ob 21.30 objavil jx> radiu naslednje poročilo: Zaradi ôlabegj vremena včeraj ni bilo operacij na osrednji fron'i. Pri Escorialti je večje število nacionalistov prešlo k nam. Nekateri izmed njih so prinesli s seboj protiletalske strojnice v zelo dobrem stanju.
Barcelona. 28. januarja. AA. Peuter. Po vesteh iz Bilbaa so vladna letala vrgla večkrat nekaj bomb na uporniško križarko »Lspana«. Španija
Vprašanje „prostovoljcev"
London. 23. januarja, c. Angleška vlada je danes dostavila vladam Francije, Nemčije, Italije. Rusije in Portugalske novo noto o problemu prostovoljcev. V tej noti pravi angleška vlada, da so zdaj vse vlade odgovorile ugodno na angleško zahtevo in zato naj se zdaj sporazumno določi dan, kdaj se začnee izvajati kontrola.
London, 23. januarja, c. »Evening Standard« objavlja nocoj načrt kontrole ob španski meji. List pravi, da je to načrt odbora za nevmešavanje. Načrt deli špansko ntejo na osem odsekov, dva vzdolž francoske meje. eden vzdolž portugalske meje, pet pa ob vsej španski obali.
-л. ^
Nov nemški uradniški zakon
Prisega zvestobe do smrti
Berlin, 28. jan. Notranji minister dr. Frick je včeraj govoril v radiu o novih- zakonih, ki jih je sklenila vlada, namreč o novem uradniškem zakonu in o kazenskem postopku zoper prestopke v javni službi. Oba zakona stopita v veljavo 1. julija.
V	svojem govoru je Frick imenoval uradni-štvo »dragocen in zanesljiv instrument v roki Fiihrerja« in »vogelni kamen narodno-socialistične države«. Nov uradniški zakon stopa namesto dosedanjih tovrstnih zakonov, katere je imelo 16 dežela in se ne nanaša samo na državne in deželne uradnike, ampak tudi na nradnike, ki so v službi občine in javnih korporarij (na primer bolniške blagajne). Vsi »i postanejo s 1. julijem državni uradniki. Prejšnji državni uradniki bodo od tega trenutka dalje neposredni državni uradniki, uredništvo d<.-žel, občin in korporacij pa bo posredno državno uredništvo. Vsi državni uradniki bodo zapriseženi Hitlerju »voditelju nemškega cesarstva in naroda*. Dr. Frick je izjavil, da je s tem vpostavljeno pravno stanje, kakor si ga je zamislil Friderik Veliki. V njegovem deželnem pravu je namreč rečeno: »Uradniki so poleg splošnih državljanskih dolžnosti dolžni poglavarju države posebno zvestobo in pokorščino.«
Uradniški zakon vsehuje v svojih prvih paragrafih ugotovitev, da jo državni uradnik »izvršitelj volje države, katere nositelj je narodno-sociali-stična stranka« Z upokojitvijo preneha službena doba. nikokor pa ne zvestoba.
V	zakonu stoji izrecno, da mora uradnik ohraniti zvcstnho Flllirerju do smrti. V zakonu se po-vdarja tudi dolžnost tovarišivn lz načela, da sta stranka in država ono, je povdarjona dolžnost za uradnika, da niorn vedno nastopati v korist narodno-socialistične stranko.
Kot težka kršitev dolžnosti se smatra, nko hi uradnik takoj ne javil svojemu predstojniku ludi najmanjšega dogodka, ali tudi siiinn. ako se mu zdi, da se tlela proti interesom države ali stranke. To je dolžan storiti tudi tedaj. ako. hi kaj sum Ijivega zvedel tudi izven svoje uradne sluibe. Pri imenovan jih ali premestitvah uradnikov, ki zavzemajo visok položaj v stranki, je trebu soalnsja Hitlerjevega namestnika.
Avstrija-Nemčija
Vsebina trgovinske pogodbe
Dunaj. 28. jan. b. Snoči je bil podpisan nem-ško-avstrijski sporazum glede trgovskih odnošajev med obema državama v 1. 1937. Poluradno se poudarja, da se ta sporazum lahko smatra kot korak za nadaljni razvoj gospodarskih odnošajev med obema državama in je bil v ta namen izvoljen posebni mešani odbor, ki se bo trudil, da se doseženi sporazum še bolj razširi in razvije.
Pogajanja za neniško-avstrijski sporazum so trajala 6 tednov. Za avstrijski izvoz v Nemčijo je precej izgledov, zlasti pa še za izvoz poljedelskih proizvodov in lesa. Zaradi tega so gospodarski krogi in lastniki gozdov izvajali močan pritisk na avstrijsko vlndo in tudi Nemčija sama se je mnogo trudila, da pride do sporazuma, toda avstrijska vlada je trdovratno zastopala stališče, da je izvoz za Avstrijo koristen samo tedaj, če ji Nemčija plača blago v denarju. V nasprotnem primeru bi bil sporazum samo izvor novih, težav, ki ne ogrožajo samo dobrih odnošajev med posameznimi državami, temveč tudi gospodarsko ravnovesje v Avstriji. Pri sedanjih nemških deviznih razmerah ni bilo mogoče izkoristiti popolnoma vseh nemških potreb po avstrijskem blagu, ker Nemčija svoj uvoz lahko plačuje samo z industrijskimi proizvodi, kar pa gre le na škodo avstrijske industrije. Posebno se je Nemčija trudila. da bi vrinila Avstriji za poljedelske proizvode, dalje za mleko, maslo in živino, vojni m a-terial. kar pa je Avstrija odločno odklonila, ker ima svojo lastno vojno industrijo, ki zaposluje veliko število delavcev.
Končno se je Nemčiji posrečilo edino to. da se je Avstrija obvezala, da bo kupila letos od Nemčije Junkersovih letal za 10 milijonov šilingov, zalo pa je morala Nemčija povišati za 12 milijonov fond za podpi-rnje turističnega prometa z Avstrijo, ki je znašal do sedaj samo 8 milijonov šilingov, sedaj pa bo torej znašal 20 milijonov šilingov.
Sedanji trgovinski sporazum med Nemčijo in Avstrijo politično ne pomeni prav nič, ker akt z dne 11. julija lanskega leta ni rodil željenih uspehov. Nemčija namreč ni spoštovala določb, na katere se je obvezala in se je kljub svečani obvezi še dalje vmešavala v avstrijske notranje razmere in tudi ni spoštovala njene neodvisnosti tako, kakor bi jo morala. Izkušnje so dokazale, da je Nemčija že prvi dan po podpisu kršila ta sporazum na celi črti. Narodno-socialistična agitacija v Avstriji ni prav nič popustila in se je kakor prej vodila po navodilih iz Nemčije. V kolikor se opaža da popušča teror, je pripisati to samo dejstvu. da Nemčija nič več ne razpolaga z dovolj-nimi denarnimi sredstvi, ki hi naroilno-sociali-stični pokret podpirala tako, kakor v preteklem letu. Zaradi tega l>o nadaljni gospodarski razvoj med Avstrijo in Nemčijo odvisen od tega, v kakšnem obsegu bo Nemčija izpolnila prevzete obveznosti in pa tudi od popuščanja politične napetosti. Ugotovljeno je namreč, da je Nemčija lani zelo ovirala turistični promet z Avstrijo in je puščala tja samo tako imenovane zanesljive elemente, medtem ko široki narodni sloji niso mogli priti v zvezo z inozemstvom.
Bolezen sv, očeta
Vatikan, 28, januarja. AA. (Havas.) Dopoldne je papež sprejel v avdijenci admirala msgr. Carla Cremonesija. ki načeljuie finančni organizaciji Vatikana. Med avdijenco so papeža zače'e mučiti hude bolečine in je moral avdijenco prekiniti.
Uđaki bo uspel
Tokio, 28. jan. c. V Tokiu menijo, da bo general Ugaki še nocoj ali pa jutri dopoldne sestavil novo vlado. Generala podpira mikado in bo vojni minister imenovan iz vojaških krogov vkljub »vetu* vojaške stranke.
Zrelo volne . •.
Po';V»a novih 10 milliard za oboroževanje
Varšava. 28. jati. b. Poljski senat je včeraj odobril izredne kredite v znesku ene milijarde zlotov (10 milijard Din). Ta kredit bo poljska vlada uporabila predvsem za moderno oborožitev svoje armade. Znesek, določen za oboroževanje v 1. 1937, ne bo vnešen v državni proračun, temveč se bo kril iz francoskega posojila.
Anglija posodi Franciji 120 miiiiord za oboroževanje
London. 28.. jan. Zvečer je bilo objavljeno, da je več londonskih bank podpisalo 500 milijonov funtov posojila Franciji (120 milijard Din).
„Zveza narodov, ki so zasužnjeni pod boljševizmom"
Ženeva. 28. jan. c. Danes je obsikala delegacija »Zveze narodov, ki so zasužnjeni pod boljševizmom«, tajništvo Zveze narodov in tam oddala spomenico, v katori prosi ZN, da naj prepreči, da bi boljševiki zasužnjili Španijo. Ista spomenica prosi ZN, da naj reši Ukrajino, Turkestan in Ge-orgijo izpod boljševiškega suženjstva. Prav tako naj ZN v vseh teh deželah organizira plebiscit, kakor je bil organiziran v Posarju. da bi lahko ti narodi sami odločili, kakšen režim jim je po godu.
Osebne vesli
Belgrad. 28. jan. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so z ukazom kraljevih namestnikov na predlog ministra za ptt. upokojeni: Marija Mohor-cič. višji kontrolor 0. skup. pošte Šmarje pri Jelšah; Marija Zupančič, višji kontrolor 6. skup. pošte v Kranju; Vinko Janežič. inšpektor 5. skupine pošte Ljubljana 1; Leopold Košenina, inšpektor 55. skup. pošte Maribor 2, in Andrej Anžlovar, višji kontrolor 6. skup. pošte Zagreb 2.
Belgrad. 2S. jan. Povišan je v 7. skup. Hinko Stepančič, tehnik v 8. skup. na banski upravi v Ljubljani.
V finančnem odboru
Izjava pravosodnega min'stra
Belgrad, 28. januarja. AA. Sejo finančnega odbora narodne skupščine je otvoril dopoldne ob 9.30 predsednik dr. V. Janjič in podelil besedo ! pravosodnemu ministru dr. Niku Subotiču, ki je v obsežnem ekspozeju od 9.30 do 11.30 obrazložil ! postavke proračuna pravosodnega ministrstva.
Minister je podrobno utemeljeval vse spre-! membe, povišanje in znižanje posameznih poglavij, delov in postavk v proračunu. Tako se je n. pr. ! nekolik opovečalo število nameščencev na uprav-! nih sodiščih, ker so to narekovale potrebe službe. Številčno stanje nameščencev v kaznilnicah se ni
moglo spremeniti, to je, možna ni bila prav nikaka
redukcija, ker bi bila v škodo službe. Na 10.000 obsojencev pride še zmerom 810 uslužbencev, in 1 sicer 715 razvrščenih stražnikov in 85 dnevničarjev — to je za celih 625 nameščencev manj kakor I leta 1927. Glede povečanja proračuna stola sed-I morice v Zagrebu (3,935.346 din) je dejal, da bilo I potrebno zaradi večjega števila sodnikov in taj-; nikov. V postavkah o verskih upravah ni večjih sprememb, le v postavki o rlmsko-katoliški verski i upravi je izostala postavka 100.003 din za popravilo rimsko-katoliSke katedrale v Djakovu, za to se pa isti znesek določi za popravilo katoliških cerkvenih poslopij, domov in spomenikov. Poleg popravil sodnih poslopij je pa zelo važno, a tudi bolestno vprašanje, graditve novih sodnih poslopij, zelo potrebnih v Belgradu. Skoplju, СеГи, Btigojnu in Zagrebu. V Celju, Skoplju in Bugojnu so razmere zelo težavne in zahtevajo naglo ureditev tega vprašanja. V Ćaćku je sodno poslopie zidano že leta 1866 in je lako slabo, da so morali prvo nadstropje podpreti. To poslopje pomeni življenjsko nevarnost ta urađfiiUvo in oDČinstvo.
Po utemeljevanju naslednjih poglavij proračuna je minister podal poročilo oHevilu sodišč, sod-
nikov in sodnih sporov. Vsega skupaj imamo 332 okrajnih sodišč, 69 okrožnih, 7 apelacijskih in 1 kasacijsko sod:šče z 6 oddelki (1 v Belgradu, 2 v Zagrebu, 1 v Novem Sadu, 1 v Sara:evu in 1 v Pod-gorici). Lani je bilo 369.065 civilnih pravd, od tega se jih je likvidiralo 292.429, to je 75 odstotkov. Kazenskih pravd je bilo 584.230, uredilo se jih je pa 563.064, lo je 96 odstotkov. Sodnikov je bilo 85 predsednikov, 2113 sodnikov, 98 tajnikov, 1052 pristavov in 1241 pisarniških nameščencev.
Nato je minister prebral poročilo o zahtevi po novih sodiščih ter je končal poročilo z upanjem, da se bodo izenačili zakoni, napovedal je, da bo pred narodno skupščino in senat prišel v prvi vrsti zakon o sodnikih, prvi in drugi del trgovskega zakona, civilni zakonik, pomorsko-trgovinski zakon in zakon o izvršbi in zavarovanju in naposled nov menični zakon, ki pride poprej v razpravo na konferenco zastopnikov držav Male zveze.
Nato jo predsednik finančnega odbora dr. V. Janjič v zvozi s poročilom o gradnji novih sodnih poslopij sporočil odboru, da se je sam osebno zanimal pri Državni hipotekami banki in jo izvedel, da jc v ta nunien dovolj denarnih sredstev na razpolago.	'	,
V debati je prvi povzel besedo poslanec Mita Dimitrijevič. Nato je govoril poslanec Nikola K a -b a I i n k: je zahteval da se izvede nadzorstvo glede sodnega naraščaja, ker na področju nekaterih apelarij število sodnih pripravnikov ne ustreza dejanskim |)otrebam službe. 1 ako n. pr jf v Zagrebu 133 sodnih pripravnikov, v Belgradu pa 620 a v Podgorici samo dva. V Splitu jih je 72, v Sarajevu 63, v Ljubljani pa 5<» To vprašanje jc vse kako treba urediti Pctel.*dni |c v dopoldanski debati govoril poslanec Mihajlo Stojadinovič.
Za samoupravo cestnih odborov
Uspešno delo mariborskega okrajnega cestnega odbora
Maribor, 27. januarja.
V dvorani mariborskega okrajnega cestnega odbora je bila dne 26. januarja 1937 redna skupščina okrajnega cestnega odbora pod predsedstvom načelnika dr. J n v a n a. Navzoči so bili vsi člani cestnega odbora, zastopnika politične oblasti okrajna naečlnika gg. Popovič in dr. Šiška in zastopnik ravnateljstva drž. železnic inž. Novak.
Proračun za leto 1937/38 je bil sprejet, kakor je bil predlagan in o katerem smo poročali pred par dnevi. Na predlog g načelnika se je za kritje proračuna sklenilo pobirati 15% okrajno-cestno doklado na neposredne dokladam podvržene državne davke, odobrene z odločbo finančnega ministra. Posebno pažnjo posveča okrajni cestni odbor končni dograditvi velikopotezne ceste na vrh Pohorja. V letošnjem letu se bo ta cesta približala končnemu cilju, to je na vrh Pohorja pri Sv. Arehu. Popolna dograditev te važne gospodarske in tujsko-prometne žile pa bo predvidoma dovršena do leta 1940. Okrajni cesti odbor nadalje s pomočjo ban-ske uprave in prizadetih občin gradi še naslednje ceste: Slov. Bistrica. Sv. Venčeslav, proti Oplotnici z odcepom proti Prihovi, odcepek od banovinske ceste do cerkve pri Marija Snežni, novo cesto od Sv, Ane v Slov. goricah proti Sv. Lenartu, dokonča se letos gradnja važne cestne zveze Sv. Peter pri Mariboru—Pesniška dolina, nadalje se izvršujejo nova dela na cestah Bresternica—Sv. Križ—Kun-gota, Hrastovec—Sv. Rupert. Zelo važne nove zgradbe v letu 1937 bod naslednje: Preložitev oz. modernizacija ceste Maribor—Koroška cesta— Mariborski otok ob Dravi proti Bresternici, tako da se v ravni liniji tik Drave izognemo znanim trem nevarnim ovinkom pri Kamnici na sedanji bano-vinski cesti Maribor—Dravograd, nadalje se bo začelo z novim delom na cesti Sv. Lenart—Sv. Benedikt ter predpriprave za zvezo desnega brega iz Ruš preko Fale k Sv. Lovrencu na Pohorju. Ta poslednja zveza je izredno važna, ker z desnega brega v okrožju Sv. Lovrenca in Puščave ljudje v slučaju, ako zamrzne Drava, sploh ne morejo z vozovi priti v Maribor, niti v druge kraje na levem dravskem bregu.
Okrajni cestni odbor se je odločil pričeti z
delom na tej progi, da tako našemu Pohorju tudi s te strani odpomore Na predlog prvega podnačel-nika Žebota se je tudi sklenilo, da se za prihodnja leta dene v načrt za nove zgradbe cesta k Sv. Urbanu pri Mariboru, da se tako tudi naš lepi Kozjak odpre za tujski in gospodarski promet. Nadalje je cestni odbor votiral primerni znesek za rekonstrukcijo cesle Brezno—Ribnica.
Za podporo za občinske ceste je dovolj preskrbljeno, sklenjeno pa je bilo. da se malih podpor ne bo dajalo, ampak se naj ti zneski uporabljajo predvsem za važnejša dela na cestah.
Razprave so se udeležili s predlogi: gg. G o -milšek, dr. Černe, Spindler, Kova-čič, Š e r b i n e k , Petrun, Muršak, Vrečko in drugi.
Gospoda Gomilšek in Žebot sta stavila predlog, da se naproša gospod ban, naj z ozirom na nujno potrebo razširitve samouprave okrajnih cestnih odborov in uspešno delovanje istih, ukine odredbe in uredbe prejšnjih banov ln podbanov, s katerimi so skoraj popolnoma onemogočili smotrno delo okrajnim cestnim odborom. Te odredbe so vzele cestnim odborom prožnost, ki je potrebna za nujno in temeljito izvrševanje važnih funkcij cestnih odborov. Te odredbe in pravilniki ne odgovarjajo zakonu o cestah in sedanjim dejanskim potrebam ter so popolnoma izbrisale samoupravni značaj cestnih odborov, tako da je danes vsak sklep starešinstva skoro iluzoren in da nimajo člani cestnega odbora nikake odločujoče moči. Zaradi tega predlagatelja stavita predlog, da se takoj in nujno zaprosi g. ban, da na podlagi § 23 o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravnih cestah predpiše spremembo in dopolnitev pravilnika za poslovanje cestnih odborov. Predloga sta bila soglasno sprejeta in se naprošajo tudi drugi cestni odbori, da napravijo enake sklepe, ki so potrebni za brezhibno in smotrno delovanje teh važnih gospodarskih korporacij.
Sklenjeno je še bilo, da se dr. Krekova cesta v Studencih, ki je vedno v silno žalostnem stanju, proglasi za dovozno cesto k železniški postaji Maribor—koroški kolodvor, da bo tako tudi ta cesta sposobna za javni promet.
»Teden v slikah«
>e ime novi ilustrirani prilogi »Slovenca« in »Slovenskega doma«
Prva redna številka »Tedna v s 1 i k a h« ho izšla v soboto, dne 30. januarja in ho priložena sobotni izdaji »Slovenca« in »Slovenskega domn«.
Prvo številko nove priloge »Teden v slikali« bodo še prejeli vsi naročniki vsakodnevne redne izdaje »Slovenca« in »Slovenskega doma«. Ponovno opozarjamo vse naročnike naših dnevnikov, ki še niso naročili sobotne priloge »Teden v slikah«, pu jo žele redno prejemati, naj to takoj store. Druga redna številka »Tedna v slikah« bo namreč priložena le še tistim, ki so jo naročili.
Za naročnike vsakodnevnega »Slovencn« in »Slovenskega doma« znaša doplačilo za prejemanje priloge »Teden v slikah« 2 Din na mesec. Stalni naročniki samo »Nedeljskega Slovenca« doplačajo za prejemanje priloge »Teden v slikah« mesečno po 4Din. Za nenaročnike naših listov znaša naročnina samo za prilogo »Teden v slikah« 8 D i n mesečno. Kupec posamezne številke »Slovenca« ali »Slovenskega doma« doplača za priloženo prilogo k običajni ceni dnevnika 1 D i n. Cena samo posamezne številke »Tedna v slikah« pa jo 2 D i n. — Uredništvo.
Obraz Ljubljane v zrcalu policije
Ljubljana, 28. januarja.
Kolikor le more biti kakšno zrcalo točno in dobro, tako je letno poročilo ljubljanske policije tudi točno zrcalo grehov, ki so bili napravljeni v Ljubljani Teh grehov smo krivi mi, stalno v Ljubljani stanujoči in deloma sem pristo-jni, dober del teh grehov pa odpade zlasti na vse sUmljivce, ki se zatekajo med naivne Ljubljančane, tu vlamljajo, sleparijo in počenjajo še druge zločine in grehe. Letošnjo policijsko poročilo je bolj lakonično ter redkobesedno, kakor prejšnja leta, ter se omejuje le na statistične podatke. Same ugotovitve so vrne«, nobenih pretiravanj, pa tudi nobenih odlo-čevanj. Kdor pa zna te številke brati, se mu med njimi razodene marsikaj.
Vsak 14. Ljubljančan aretiran. r. jOkolii ljubljanske mestne policije se po inkor-poraciji okoliških občm skoraj ujema z ozemljem nûestne občine. Policijska statistika navaja, da je bilo v Ljubljani konec L 1936 85.569 oseb, od tçh je bilo 4320 tujih državljanov. Policija pa je lani aretirala 6094 oseb, kar bi pomenilo, da bi moral biti vsak 14. Ljubljančan povprečno lani vsaj enkrat aretiran. Znano pa je, da je bila vsaj polovica lanskih aretirancev ljudi, ki v Ljubljani niso imeli niti stalnega bivališča, temveč so se pritepli od drugod, bodisi, da jih je policija pobrala na cesti kot brezdomce, bodisi kot navadne žeparje na ljubljanskem velesejmu, ali pri raznih kongresih, ali kot tržaške zločince, ki so prišli sem, oplenili blagajno in hoteli izginiti čez mejo. Pa tudi v Ljubljani je več sto ljudi, ki so bili lani aretirani več kakor enkrat, Odstotek pravih stalno v Ljubljani stanujo&ih prebivalcev splahni torej v malenkost. Moramo se torej postaviti, da je Ljubljana v ogromni večini poštena. Pa še od teh šesttisoč aretirancev je policija izročila le tretjino, to je natančno 2440 ljudi, drugim oblastem 1287 (med temi so po večini odgnanci), na svobodo pa jih je spustila 2367.
Ljubljančani greše zoper predpise.
Kakor smo Ljubljančani pretežno pošteni ljudje, tako smo pa skrajno nedisciplinirani. Pristnemu Ljubljančanu je pod čast, da bi ubogal kar tako prometnega stražnika, da bi spoštoval policijsko uro in da bi se pokoril, kadar so večje manifestacije m javni shodi. Iz tega ljubljanskega ponosa si moramo pojasniti tudi veliko število prestopkov, zaradi katerih je policija prejela ovadbe od stražnikov in agentov, namreč kar 14.741, od dežurnega uradnika na policijski upravi pa 1370. Ako bi šlo to v povprečnost, bi bil vsak peti Ljubljančan ovaden.
Manj hudih zločinov.
Lani je bilo v policijskem okolišu Ljubljane troje umorov, kar je zadovoljivo nizka številka. Detomor je bil eden, pač pa je bilo 25 hudih telesnih poškodb, dva požiga, dva ropa, 1874 tatvin, 125 utaj in 168 goljufij; štirinajstkrat so stražniki in agentje imeli opravka z nasilstvom ljudi. Znamenje pomanjkanja denarja je bilo 49 ovadb zaradi ponarejanja denarja. Ta način reševanja iz denarne krize je seveda strogo prepovedan. Zoper javni red in mir se je pregrešilo 844 oseb, zaradi lahke telesne poškodbe 138, zaradi beračenja pa je morala policija napraviti 1501 aretacijo. Zoper zakon o orožju se je pregrešilo 17 oseb. Malomarni Ljubljančani greše radi zoper zglasilne predpise, toda takih ovadb je bilo lani le 143.
Na cestah mora biti red.
Najbolj so grešili Ljubljančani in pa tudi tujci zoper ceetno-policijski red. Kar 3521 ovadb je bilo lani na policiji zaradi podobnih prestopkov. Policija je seveda huda na prešerne avtomobiliste, na kolesarje, motocikliste, sem in tja kaznuje tudi kakšnega tramvajskega voznika in celo pešca. Policija je imela lani lažje delo proti gostilničarjem, ker so ti postali zelo disciplinirani in ob pravem času zapirajo svoje lokale. Saj je bilo lani le 192 ovadb zaradi prekoračenja policijske ure. Ljubljanski razgrajači so povzročili policiji delo in ovadbe v 1302 primerih, krošnjarji pa v 1229.
Nad polovico ikode povrnjene.
Zločini, storjeni lani v Ljubljani, so povzročili škodo 2,046.000 din. S pomočjo policije pa je bilo povrnjeno 1,238.000 din. Krivci, ki so znani, pa škode niso povrnili, so zakrivili 209.000 din, nepo-vrnjene škode, ki so jo povzročili neznani storilci, pa je 60.000 din. Lani je bilo iz Ljubljane odgnanih 1268 oseb, izgnanih iz države pa 130.
Nesreče in samomori.
Lani je bilo ▼ Ljubljani 169 nesreč, pri katerih je policija posredovala, pri tem je bilo 16 smrtnih
nesreč. Prometnih nesreč pa je bilo 134, medtem ko je bilo 1. 1935 le 64 nezgod. Ni znano, ali so te prometne nesreče posledica novega policijskega reda, ki je bil lani uveden, ali povečanega prometa, ali pa večje prešernosti voznikov. Možno pa je tudi, da je policijska pozornost zoper prometne
firestopke narasla. Prostovoljno si je lani v Ljub-jani vzelo 44 oseb življenje, 34 pa se jih je poskušalo umoriti. Večjih požarom je bilo 10.
Policijske kazni.
Lani je bilo kaznovanih po policiji 5230 oseb, ki so plačale 130.355 din glob. Mestna blagajna je prejela od tega denarja 70.423 din, državna blagajna 51.217 din, drugo pa banovinski, cestno-gradbeni in vzdrževalni fond.
Znano je, da ima policija precej točno evidenco o zločincih. Tako ima pregled v razvidnih po-lah čez 94.504 zločincev, dalje po kartonih čez 43.614 zločincev, v kartonih specialistov je zaznamovanih 711.525 zločincev, 11.971 zločincev je takih, ki so pustili na policiji svoje prstne odtise. S pomočjo prstnih odtisov je bilo lani identificiranih 81 zločincev. Svoje slike pa je za spomin pustilo na policiji 10.332 zločincev. Seveda je ogromna večina med temi takih zločincev, ki jih zasledujejo druge policije sveta in ki pošiljajo ljubljanski policiji prstne odtise in slike svojih zasledovancev. Policija ima tudi svoj lastni dnevnik, ki je lani izšel v 302 številkah. Policijski dnevnik izhaja dnevno v 480 izvodih.
To letno poročilo policije kaže dvojno sliko: namreč da število zločinov v Ljubljani sicer pada, pač pa raste število prestopkov. Oboje je treba pripisati vestnosti ljubljanske policije, ki se trudi, da prepreči zločine, obenem pa tudi, da izsledi vse prestopke, ki so bili včasih morda neopaženi, danes pa jih stražnik ali agent že ugotovita in je kršilec javnega reda kaj hitro kaznovan. Kljub tem številkam moremo torej ugotoviti, da se je javna varnost v Ljubljani znatno zboljšala.
— Pri zaprtju, motnjah т prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jo-sef grenčice«.
Pogajanja za novo kolektivno pogodbo KID
Ljubljana, 28 januarja.
Včeraj in danes se je nadaljevala obravnava med dejavstvom in Kranjsko industrijsko družbo za novo kolektivno pogodbo. Obravnava je bila sklicana včeraj ob 10, pa je v imenu socialistične Kovinarske zveze g. Leskovšek prinesel pismeno vlogo od akcijskega odbora, v katerem so zastopniki Jug. strokovne zveze, Nar. strokovne zveze in SMR (soc. kovinarske zveze). Pri pogajanjih so bili še zastopniki Zveze združenih deiavcev, dn-lje inšpektor dela inž. Baraga zn Inšpekcijo dela ter zastopnika Trgovske zbornice in Delavsko zbornice.
Inž. Baraga je prebral vlogo akcijskega odbora, ki prosi podjetje za ponovno preložitev obravnav, Češ, da protiosnutki še niso gotovi. V imenu podjetja je inž. Petrovčič izjavil, da proti temu nima sicer nič, pač pa naj se ugotovi, da je sedaj že sreda in da se boji, da se do 31. januarja pogodba ne bo sklenila. Podjetje je dalo zastopnikom organizacij na razpolago vse, da jim omogoči čimbolj uspešno proučitev tega vprašanja, kar je potrdil tudi zastopnik Delavske zbornice. Zastopstvo ZZD pa je naglasilo: Veljavnost sedanje kolektivne pogodbe poteka 1. februarju v brezpogodbeno stanje. Kaj bo z 2000 delavci brez kolektivne pogodbe? Zastopnik ZZD je apeliral na g. Leskovška, naj predlaga organizacijam, ki jih odbor zastopa, naj med seboj izberejo delavske zastopnike, ki bodo sodelovali pri pogajanjih, drugi pa naj pripravijo potrebno gradivo, da se bodo mogla pogajanja nemoteno nadaljevati. ZZD do danes ni povzročila nobenega zastoja v pogajanjih, zato tudi ne prevzema nobene odgovornosti za posledice, ki utegnejo nastati. Po tej izjavi se je obravnava zaključila ter bi se morala danes ob 9 zopet nadaljevati, pričela pa se je šele ob pol 11 dopoldne. Navzoči so bili vsi zastopniki delavstva, dalje tudi inšpektor delu, zastopnika zbornice za TOI in Delavske zbornico.
Inšpektor dela inž. Baraga, ki je vodil obravnavo, je podal besedo g. Leskovšku, ki je vpra-Sal, ali je KID že kaj odgovorila na apel s strani delavcev. Inž. Petrovčič jo izjavil v imenu KID, da KID ne bo zavzela drugega stališča.
Nato se je pričela obravnava o prvi točki kolektivne pogodbe, namreč o »Splošnih določbah«, kateri sledita, enako kakor v »Tovarniškem ve-stniku«, »Veljavnost pogodbe« in »Delovni čas«. Obravnava je obšla točko >Mezdi sistem?, ter načela čl. 4., ki je povzročil novo debato zaradi določbe, koliko praznikov naj bi bilo priznanih. V tej točki bo potrebno še oliojestranskega razgovora. Živahna je bila obravnava o čl. 5. glede paragrafov 219., 220. in 221. Želimo, da bi bila trenja, ki so nastala pri tej točki, kaj kmalu odpravljena in da bi privedla do sporazuma.
Posamezne točke, ki nimajo bistvenih sprememb, so • bile sprejete soglasno, vse drugo do čl. 6. je ostalo še odprto vprašanje, ker se bosta obe stranki še pogajali do končnega sklepa. Ob pol 2 popoldne je inšpektor inž. liaraga prosil delavske delegate, naj omogočijo, da bi predložili svoj proti predlog k mezdnemu sistemu. G. Leskovšek je v imenu delavskega akcijskega odbora prečital k mezdnemu sistemu poseben predlog, ki se glasi: ^Pogajanja za kolektivno pogodbo naj se vršijo v smislu stare kolektivne pogodbe in
Strašna smrt v stroju
V Splošni stavbeni dražbi na Teznu \e stroj razmesaril preddelavca Tihviča — Vzrok nesreče: raztrgan žep
Maribor, 28. januarja.
Danee dopoldne se je pripetila v obratu Splošne stavbene družbe na Teznu strahovita nesreča, ki je zahtevala življenje pridnega delavca. Nesreča ee je pripetila pri stroju za valjanje pločevine, pri katerem 60 zaposleni štirje delavci, vodil jih je pa preddelavec Ivan Tikvič. Bil je eden najboljših delavcev v podjetju ter je služboval v tovarni že nad 12 let. Star je bil sedaj že 50 let, etanoval pa je na Teznu v Krekovi ulici št. 18 z ženo in 18 letnim einom. Tikvič se je dopoldne okrog pol 11 grel pri peči, medtem ko je njegova skupina pripravljala stroj za pogon. Ko so bile priprave končane, je dal Tikvič delavcu povelje, da spravi stroj zopet v pogon, med tem čaeom pa je stopil od peči mimo stroja na svc^c mesto. Stroj za valjanje pločevine obstoja iz treh valjarjev, iz vsakega valja pa moli podaljšana os. Ko je šel Tikvič mimo stroja, ga je nenadoma zagrabil ta podaljšek osi za obleko. Tikvič je namreč imel na suknjiču raztrgan žep, kar je bilo zanj usodno. Železo se je na tem raztrganem me-
Sinova uglednih
etu ovilo okrog obleke in ga v naslednjem hipu navilo okrog osi kakor vrbovo šibo. Stroj se je nahajal v polnem pogonu, pa je vrtel nesrečneža z blazno naglico ter udarjal z njim z vso silo po železju. Uboga žrtev je samo enkrat presunljivo kriknila, potem pa se je čulo samo še zamolklo udarjanje telesa ob stroj, dokler ga preplašeni delavci niso ustavili. Nudil se jim je strahovit prizor. Okrog osi je bilo navito telo nesrečnega Tik-viča, popolnoma slečeno in tudi čevlje mu je se-zulo. Bilo je strahovito zmrcvarjeno, vse kosti polomljene, glava pa ena sama zmaličena krvava masa. Možgane je vrglo iz razbite lobanje daleč proč od stroja ter eo se razleteli po telh. Trde delavce je strahovit prizor razmesarjenega tovariša tako prevzel, da so ee nekateri onesveščali. Vodstvo tovarne je dalo takoj ustaviti ves obrat ter je za danes odpustilo vse delavce domov. Popoldne je prišla v tovarno uradna komisija, ki je ugotovila, da je zakrivil nesrečo usoden slučaj in da ne noei glede tega nihče odgovornosti. Vodstvo tovarne je sklenilo, da se izvrši pogreb po-nesrečnega Tikviča na stroške podjetja.
- roparja
Strašna slika današnjih dni
Pred okrožnim sodiščem v Travniku sta te dni stala dva mlada fanta, sinova uglednih družin v Zenici, ker sta oropala siromašnega delavca. Oba lanta sta že v zgodnji mladosti zašla na kriva pota. Ljubila sta pijačo in karte. Ko sta ostala brez denarja, sta skjenila, da bosta koga oropala in tako prišla do denarja za pijačo. Na periferiji Zenice sta počakala ubožnega delavca. 25 letnega Jurija Budimiroviča, in ga napadla. Z udarci sta ga onesvestila in mu nato ukradla delavčev 14-dnevni zaslužek v znesku 250 dinarjev. Pri raz-
pravi sta zločin priznala. Eden pokvarjenih fantov, Hasan po imenu, je trdil, da ga je k zločinu nagovoril njegov tovariš Ahmed. Budimiroviča je napadel Ahmed in ga tudi onesvestil, Hasan pa je saroo stal na Budimirovičevih prsih, da se ta ne bi dvignil, ko je Ahmed iskal denar. Takoj nato sta šla v gostilno, kjer sta začela piti, pa so ju orožniki hitro našli in aretirali. Sodišče je obsodilo mlada roparja vsakega na tri leta robije in na peiietno izgubo državljanskih pravic.
na podlagi to naj so ustvarja novi položaj pri podjetju KID.«
Inž. Petrovčič je kot zastopnik podjetja ponovno naglašal, naj nihče ne gleda na to. kaj je bilo ali kaj je, pač pa, kaj bo. Z ozirom na predloženi prediog izjavlja v imenu podjetja, da ga odklanja, ker na tej podlagi ni mogoča obravnava o novi kolektivni pogodbi. Zasiopnikom podjetja je bilo nato predloženo vse, kar je de-iavska delegacija napravila v smislu protipred-loga, kakor tudi tabela mest po stari in novi kolektivni pogodbi, ki naj pokaže končni efekt dosedanjega dela, kakor tudi razliko v zaslužku. Zastopnik KID je obljubi^ da bo skušal čimprej razložiti objektivne vidiké^za novo pogodbo z ozirom na predlagoni protipredlog delavske delegacije. Obravnava je bila nato zaključena ter so nadaljuje jutri ob 9 dopoldne.
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 27. januarja.
Življenje in delo zagrebških Slovencev teče v novem lelu nespremenjeno dalje Zbiramo se pri Sv. Roku in v društvih in delamo po začrtanih smernikih.
Prvo nedeljo v januarju (3. ian 1 eo nam Slomškovi igralci v JeronimsKi dvorani napravili lep večer s svojo veselo igro. Z veseljem zapišemo, du je bila dvorana tako polna kot se zgodi le enkrat ali dvakrat v letu. To je znamenje, da igre Sloin-šknrjev ugajajo in da društvo zajema v^ono širše kroge,občinsivn. To potrjuje tudi društvena knjižnica, k! s lepo i .izvija in iz katere si fd.ii izposojajo zmerom več knjig. Na pustno nedelio (7 febru-arjai pojioldnr je napovedana zopet vesela igra, na katero že sedai opozarjamo.
Seveda Slomškovo društvo tudi svojih prosvetnih večerov ne zanemarja, ker se zaveda, da jo izobrazba članov eden prvih njegovih namenov. Zato skuša svoje člane obvestiti o najvažnejših f** litičnih in kulturnih tokovih v evetu, obenem pa jih seznanja tudi z vprašanji, ki se tičejo vsakdo» njega življenja. Tako smo v decembru (20. dec.) slišali j)oročilo o Gideovi knjigi »Vrnitev iz SSSRc in o zadnjih dogodkih v tej nesrečni slovanski zemlji. 10. januarja je bilo predavnje o prostozidarjih in njihovem delu. Izkazalo se je, da so ljudje mnogo premalo poučeni o razdiralnem početju te peklenske bratovščine. 17. jan. je g. dr. J. Koren razložil nekaj nauka o državi, 24. jan. pa je akademik Simončič Tone govoril o zvezdah. Vsa predavanja so bila dobro obiskana.
Za nedeljo (13. jan.) popoldne je naznanila Marijina družba slov. deklet svojo vsakoletno prireditev. Na sporedu je petje, šaljiv prizor »Planša-riea« in trodejanka »Pod božjim varstvom« (spisal Matko Krevh). Doslej so bili nastopi naših deklet vedno skrbno pripravljeni. Upamo, da bo tudi letošnji. — .Po tej prireditvi bo v Solovjevi ulici 3 občni zbor dekliškega zavetišča »Ognjišče«:. Ker bo ta občili zbor zelo važen za nadaljnje delo jOgnji-šča«, bomo o njem še poročali. Sedaj le vabimo k sodelovanju.
Preteklo nedeljo smo jwkopali 33-letno Frančiške Knez. Pogreba se je udeležilo lepo število Rokovcev, moški zbor Slomškovega društva pa je , ob grobu dovršeno zapel nekaj žalostink (dirigiral je g. Fr. Slapšak).
Kako umirajo slovenski izseljenci
Ameriški slovenski listi prinašajo po novem letu podatke smrtnih slučajev slovenskih izseljencev za leto 1936. V Združenih državah in Kanadi je umrlo 832 Slovencev: od teh so jih pobili avtomobili 46. 34 rojakov je bilo ubitih pri delu v tovarnah ali v rovu, 7 je bilo umorjenih, 52 jih je umrlo na druge načine nasilne smrti, ki so nesreče, smrt pod vlakom itd., 27 je bilo samomorov, in še in še, vsega skupaj je bilo 221 nasilnih smrti, torej dobra četrtina vseh smrti. To za Ameriko, deželo tehnike in silnega prometa, ni nič nenavadnega, saj ob koncu leta, ko delajo obračune, naštejejo na stotine avtomobilskih smrtnih nesreč. Poročenih je bilo vsega 150 parov. V Argentini in Južni Ameriki je umrlo 11 Slovencev. Navedene številke morejo biti tudi večje, saj je podatke v tujini včasih težko zbrati Zanimivo bi bilo dobiti podatke, koliko slovenskih otrok se rodi v tujini, saj bodočnost Slovencev ne bo mogla mimo njih.
Lanski tujski promet v Ljubljani
Tujski promet je bil v 1. 1936.. v Ljubljani še dokaj ugoden. V primeri z leti krize je narasel za okoli 10.000 obiskovalcev. V ljubljanskih hotelih in drugih prenočiščih je lani prenočevalo 64.577 tujcev, ki so plačali 66.640 nočnin. Torej je vsak tujec povprečno spal eno noč v Ljubljani. To pomeni, da je Ljubljana bolj prehodna točka za tujski promet, ni pa letovišče v pravem pomenu. Največ tujcev je bilo iz Jugoslavije, namreč 50.545, dalje iz Avstrije 4392, iz Nemčiie 3164, iz Češkoslovaške 2726 in iz Italije 2209. Nad 500 tujcev je bilo še iz Francije. Vseh inozemcev je bilo v Ljubljani 16.095, ki so plačali 33.979 nočnin.
Jesenice
Zbor prostovoljnih gasilcev. — Nn Jesenicah imamo kar dve gasilski četi. Svojo ima tovarna, poleg te pa je še mestna prostovoljna četa, ki jo imela pravkar svoj letni občni zbor. Novi odlior tvorijo gg. Neuman Knrol, Bnloh Franc, Klinar Matevž, Hafner fvan in Rogelj Franc. Gasilska četa dobi svoj novi gasilski dom, ki jc žc pod streho.
Ka\ pravite?
Ali ste kaj zasledovali, kako so se posamezni politiki ali navidezni politiki obnašali po sestanku dneli oodilnili jugoslovanskih mož v Brežicah? Koliko so nekateri vedeli pooedati, prerokovati in sklepati! Koliko učenih in г vizijami navdahnjenih člankov in razprav se je o tem dogodku že napisalo v lem kratkem času! Ali se ni ob tej priliki zopet pokazalo, kakšna razlika je med resimi možmi, ki jim je ureditev države važen in daljnosežen posel, in med površnimi amaterji, ki bi si radi pridobili slavo, da so najbolj uganili, kako bo teklo naprej. Dr. Stojadinovič je dejal samo to, da je govoril z dr. Mačkom, dr. Maček, da je govoril г dr. Stojadinovičem. dr. Korošec v Ljubiiani, da je sporazum majhno dete, ki bo še shodilo, samo mir za pravilno rast mora imeti, minister Jankovič v Banjaluki, da je led prebit — pa so kljub temu novedali vse. kar je o tem sestanku sedaj zaradi poučevanja javnosti treba povedati. Vsa druga dolgovezna ugibanja in prerokovanja so samo zato, da ne bi ljudje na koga pozabili, ki bi tudi rad veljal za politika, pa ne ve, da mora sporazum zrasli iz narodov Jugoslavije in da ni dooolj, če bi ga kdorkoli samo sklenil, zapisal in zaprl v arhiv,
Knlpdo»
Petek. 29. januarja: Frančišek Šaleški, cerkvc-
ni učenik.
Novi grobovi
•f V Rdi peči (Fusine Laghi) je umrl 24. t. m. g. župnik Teodor Pugenig v 65. letu starosti ter bil j>okopan v spremstvu več duhovnikov in mnogoštevilnega ljudstva 26. t. m. Župnikoval je v Beli peči okrog 10 let in bil občespoštovan kot dober duhovnik in kot odličen govornik. Po rodu je bil Nemec s Koroškega. N^j počiva v miru!
Osebne vesli
= Izpit za sprcijalista ginekologije iu porodni
štva je pred državno komisijo na zagrebški kliniki prof. dr. Dursta z odličnim uspehom položil g. dr. Skalicky Bogo. sekundarij bolnišnice v Mariboru.
m ti
DRAGE
ZAPRTJE, LENIVOST ČREVESJA
je vzrok mnogim boleznim. 2—3 ARTIN — DRAŽEJE Dr. WANÛERA.
vzete ivečer, cmogočiio zjutraj lahko izpraznienje. Dobivajo se v vseh lekarnah v škotljicali po 12 dra-žei Din 8"— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1 50.
OrI гед. pod Dr. 77j4 ::4.
—	Zasedanje hanskega sveta. Ban dr. Marko Natlačen je sklical banski svet dravske banovine za 15. februar.
—	Udeleženko socialnega tečaja za žene in dekleta v letu 1936 se naprošnjo, da se osebno ali pismeno, z navedbo ločnega naslova zglase v pisarni Društva za varstvo deklet zaradi seminarskega dela kot nadaljevanje osnovnega tečaja. — Rok za prijavo do 7. februarja. Prosimo pravočasne prijave, ker se zaradi omejenega števila udeleženk v posameznih seminarjih na poznejše prijave ne 1к> moglo ozirati
—	Peldcselletnico, odkar je občina Trogir prešla iz italijanskih rok v hrvatske roke, so praznovali te dni. Ob tej priliki je posebna deputacija pod vodstvom trogirskega župana obiskala vdovo prvega hrvat. trogirskega župana Spira Puoviča.
—	Vremenska napoved: Evropa: Topli val zraka se razprostira nad vzhodno, srednjo in južno EvrojK». Hladni val se vzdržuje nad Rusjjo. Po veej Evr,opi prevladuje oblačno, tu in tam dež s snegom. Temperatura se je znatno dvignila po vsem kontinentu. — Jugoslavija: Prevladuje oblačno, tu in tam dež. Vetrovno po vsej kraljevini. Temperatura se je dvignila. Najnižja je zabeležena v Za-ječarju —11, najvišja pa v Sibeniku plus 16 stopinj. — Napoved za danes: Toplo vreme, pretežno oblačno. Od časa do čas dež. Močan južni veter v Primorju, umerjen veter v Podonavju.
—	Angleški tečaj na Bledu. Na pobudo Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana in po njenem [irizadevanju se je na Bledu otvoril angleški tečaj, ki šteje zaenkrat 45 udeležencev, razdeljenih v tri grupe, tako da odpadejo na vsakega učenca po štiri ure tedensko. Za tečaj je naklonila Banska uprava izdatnejšo r*>dporo. Tečaj vodi gospa Boersma-Jurkovič. Glede tečaja se je obračati na Zdraviliško komisijo na Bledu.
—	Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri
večkratni porabi.
Ogl. reg. S. br. 30474/85.
—	Dijakinja zgorela. Dijakinja II. razr. realne gimnazije v Oejeku Veselinka Balajič se je grela pri peči Po nesreči pa se ji je vnelo krilo in naenkrat je bila vsa v plamenih. Prepeljali so jo v bolnišnico. Trpela je silno, ker ji je skoraj vsa koža zgorela. Smrt je mlado deklico rešila hudega trpljenja.
—	Sedem porok na en dan ie bilo v mestn župni cerkvi v Sonti. Poročili so se štirje hrvašk pari, dva madjarska in en nemški.
PRVOVRSTNE
SANKEoo"»Co
|/millK|	ljubljena, Kersnihovo i
—	Dva milijona dinarjev zahteva od eombor-ske občine bivši občinski notar dr. Konstantin Lu-čič, ker ga je, tako trdi dr. Lučič, občinska uprava brez vsakega vzroka odpustila iz službe, zaradi česar je veliko trpel na ugledu, poleg tega mu je pa odpust iz službe povzročil ogromno ma-terijalno in moralno škodo.
—	102 leli stara žena umrla. V Cerni v Slavoniji je te dni umirla Apolonija Turk, v tamkajšnji okolici najstarejša žena, ki je doživela 102 leti.
—	Smrten padec 85 letnega moža. V Splitu je padel 4 m globoko skozi okno 85 letni starček Alojzij Benevoli, mizar. Prepeljali eo ga v bolnišnico, kjer je umrl.
_ Veliko posojilo sarajevske občine. Državna
hipotekama banka je dovolila sarajevski občini posojilo 15 milijonov dinarjev za javna dela. Ker ti milijoni ne zadostujejo za izvršitev najnujne;ših javnih del, je občina sklenila, da bo prosila Drž. hipotekarno banko, da ji dovoljeno posojilo poviša na 30 milijonov dinarjev.
_ Drava pri Osijeku zamrznila. V sredo je
Drava pri Osijeku na vsej površini zamrznila, ie mahen del še ni zamrznjen. Ledena plošča je debela 20 cm. Zadnji najdebe'iejši 'ed je bil leta 1916, ko so lahko z vozovi voziti čez zaledenelo Drevo.
Ljubljana
V petek, 29. januarja.
Gledališke
Drama: Petek, 29. januarja ob 15 »Konjeniška patrola«. Dijaška predstava. Cene od 14 din navzdol. — Sobota, 20. januarja »Kvadratura kroga«. Izven. Cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 21. januarja ob 15 »RepoJ.tev«. Mladinska predstava. Cene od 20 din navzdol. Ob 20 »Dež in vihar«. Izven. Cene od 20 din navzdol.
Opera: Petek, 29. januarja: Zaprto. — Sobota;
30.	januarja: »Navihanka«. Red B. — Nedelja,
31.	januarja ob 15: »Pod to goro zeleno...« Izven. Cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Ples v maskah«. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven.
Predavanja
Samostanska dvorana v Šiški. Katoliško prosvetno društvo v Šiški V ponedeljek 1. februarja ob 8. zvečer predava g. prof. Filip Terčelj o narodu, ki umira.
Ljubljanski klub. V petek, 29. januarja bo ob 19.30 predaval vseučiliški profesor dr. Franc K i • d r i č o »Prešernu in političnih, socialnih ter filozofskih vprašanjih njegove dobe«.
Prireditve in zabave
Nova frančiškanska dvorana. — Ljudski oder vprizori dne 1. febr. ob 8 zvečer In 2. febr. ob 5 poplodne Dietzenschmidtovo veseloigro tega sveta v treh dejanjih »Krištof«. Predprodaja vstopnic je v Nabavni zadrugi v frančiškanski pasaži.
Prosvetno društvo Sv. Krištof (Bežigrad) priredi v ponedeljek, 1. februarja ob 19 v dvorani Rokodelskega doma društveni družabni večer, na katprega vabi vse člane in prijatelje društva. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah. Vstopnina je malenkostna.
Velik »Bohemski večer« prirede na pustni torek 9. februarja gledališki igralci.
Sestanki
Salon pri »Levu«. Ljubljanska strelska družina obvešča, da so vrše redne zimske strelske vaje vsak petek v tednu.
Društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljuhljani pred Škofijo 18. jan. ima redni občni zbor dne 31. jan. ob 17.
Fantovski odsek prosvetnega društva Trnovo ima drevi ob 8 svoj redni setanek. Vsi člani in prijatelji, vljudno vabljeni 1
Društvena soba v Vzajemni zavarovalnici: Drevi ob 8 redni sestanek Prosvetnega društva Ljubljana-mesto.
Rokodelski odei
Rokodelski dom, Komenskega ulica 12: V nedeljo 31. januarja bo popoldanska predstava veseloigre s petjem »Utopljenca«. Pričetek ob pol 5 popoldne.
Kino
Kino Kodeljevo igra danes in jutri Millôcker-jevo opereto »Dijak prosjak« (Marika Rokk, Jo-hannes Heesters) in serijo barvanih Mikimišk.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva c. 1: mr. Bahovec, Kngresni trg 12 in mr. Ko-motar, Vič.
1 XVI. prosvetni večer, ki bo v petek 29. t. m. ob osmih v verandni dvorani hotela Union, velja bojem dobrovoljcev v Dobrudži in po Rusiji. Predaval bo g. primarij dr. Valentin Meršol, ki se je teh bojev tudi sam udeleževal kot mlad medicinec. G. predavatelj je zbral nad 50 zanimivih skiontič-nih slik, ki kažejo delo dobrovoljcev v Dobrudži in ostalih delih Rusije. Na to predavanje zlasti vabimo dobrovoljce, člane društva »Jeglič« in našo akademsko mladino, da se čim podrobneje seznani z nkcijo slovenskih dobrovoljcev. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi Miklošičeva cesta 7. Sedeži 8 Din, stojišča 2 Din, za dijake 1 Din.
I Gimnnstični tečaj za otroke. SK Planina prireja vsako soboto pooldne (od 3 do pol 5 za deklice, od pol 5 do 6 za dečke) v telovadnici Vzajemne zavarovalnice gimnastične vaje in športne igre za otroke v starosti od 8. do 12. leta. Starši, ki- želite, da bi se vaši otroci tudi telesno razgibali, pošljite jib tja.
i Umrl je Filip Feigel, eden izmed najstarejših stanovalcev Hranilniških hiš za Bežigradom. Pokojni je bil strogo katol. mož in zelo plemenitega značaja. Bil je tudi navdušen naročnik »Slovenca« in ga je zadnja leta lepil na oglasno desko na Dunajski cesti. Bil je član Društva katoliških mož cerkve sv. Cirila in Metoda. N. v m. p.I
1 Društvo Kat. Mož in Društvo Kat. Mater župnije sv. Cirila in Metoda uljudauo vabila vse člane oz. članice, da so korporativno udeleže pogreba vsako svojega člana oz. članice: Društvo Kat. Mater pogreba Marije Lassbacher, Smoletova ulica št. 4 ob 2 popoldne, in Društvo Kat. Mož pogreba Filipa Feigela, Hranilniška ulica št. 6 ob 4 popoldne, oba danes, v petok. Udeležba za obe društvi obvezna.
1 Vojnim dohrovoljcem. V Ljubljani je umrl agilni član naše organizacije Zorčič Franjo. Pokojnik je pohitel že pred iz.bruhom svetovne vojne v bratsko Srbijo. Po strašnem umiku čez Albanijo jo prišel na Krf, nato v Bizerto in po zmagonosnem preboju solunske fronte se je vrnil v novo, veliko in svobodno Jugoslavijo. Pogreb dragega tovariša bo v petek, 29. t. m. ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Vojni dobrovoljci iz Ljubljane spremimo dragega pokojnika korporativno na njegovi zadnji jioli. Zberemo se ob tričelrt na 4 pred mrtvaško vežo splošne bolnišnice. — Okr. org. vojnih dobrovoljcev v Ljubljani.
1 Pregled motornih vozil po točki 4. pravilnika za preizkušnjo motornih vozil Ur. list St. 336-100, z dne 25. oktobra 1928 se vrši za policijski okoliš ljubljanski dne 4. in 5. februarja od 8 do 13.30, v Ljubljani kot običajno na Bregu št. 20: dohod z Novega trga. — Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike iz poliejskega področja v Ljubljani, da pripeljejo svoja vozila pravočasno k pregledu in naj predložijo komisiji prometuo knjižico; kolek za >!n, vozniško izkaznico in 54 Din v gotovini, kot takso za vsak avtomobil odnosno 27 Din za vsak motoeikel. Vozilo je pripeljati čisto in z vsemi pripravami ter orodjem kot se rabi pri vožnji. Komisija bo Izdala istodobno dovolila za uporabo vozila v smislu Čl. 92. taksnega in pristojblnskega pravilnika. Vozilo, ki neopravičeno ne bo pripe-
ljano omenjenega dne k pregledu, se bo stavilo iz prometa in se odvzameta cvid. tablici; lastnika pa zadene pot točki 21. čl. 36 uredbe o zaščiti javnih cest in prometa na njih.
1 Neprestano kidanje snega. Tudi včeraj je bilo pri kidanju snega zaposlenih 380 delavcev. Sneg pa je odvažalo v Ljubljanico odnosno v Gruberjev prekop 60 voznikov. V središču so vozniki najjraviii do 12 voženj dnevno, oddaljenejši pa po 7. V Ljubljanico so že izvozili ogromne množine snega. Računajo, da je bilo včeraj izvoženega do 800 voz snega v Ljubljanico. Glavne prometne ulice in ceste so bile včeraj že deloma očiščene snega, kar je bilo omogočeno, ker je prenehalo snežiti. V Ljubljani je včeraj znašala najnižja temperatura —6.6 stopinj C. Padlo pa je vsega snega
21	cm, kakor je to zaznamoval ineteorološlri zavori.
1 Spremembe posesti. Posestnik in gostilničar Rudolf Babnik v Bizoviku je kupil od Ivana in Frančiške Povše hišo št. 22 v Povšelovi ulici na Kodeljevem za 274.000 din. — Kmetijska družba je prodala Zavetišču sv. Jožefa 4 parcele v kat. ob čin j Trnovsko predmestje za 450.000 din. — Vera Kavčnikova in nedl. Maja v Topuskem sta kupili od zasebnika Josipa Majdiča v Buchsu hišo št. 4 v Cegnarjevi ulici za 270.000 din. — Posestnik na Uncu pri Rakeku Alojzij Urbas je kupil od carinskega kontrolorja Janka Gnezde hišo št. 22 v Mariborski ulici za 315.000 din. Cene stavbnim in drugim parcelam so ostale stalne. Na Kodeljevem je bilo jirodanih več parcel.
1 Društva in časopisi v Ljubljani. Konec leta 1936 je bilo v Ljubljani 782 registriranih društev. Lani je prenehalo delovati 26 društev, na novo pa je bilo ustanovljenih in registriranih 50 društev, torej je število naraslo za 24. — V Ljubljani izhaja 146 periiodičnib tiskovin. Med temi so štirje dnevniki (»Slovenec«, »Slov. dom«, »Jutro« in »Slovenski narod«), dva lista, ki izhajata trikrat na teden,
22	tednikov, 5 polinesečnikov in 113 mesečnikov in listov, ki izhajajo v daljših presledkih.
I Motorna vozila v Ljuhljani. V začetku leta 1936 je bilo registriranih v Ljubljani 870 motornih vozil, od teb je bilo 460 potniških avtomobilov, 160 tovorni bavtomobilov in 250 motornih kole«. V 1. 1936 je pa bilo na novo prijavljenih 212 motornih vozil, odjavljenih pa 199, torej prirastek za 13 vozil. Novih potniških avtmobilov je bilo prijavljenih 108, 36 tovornih avtomobilov in 68 motornih koles. Odjavljenih pa je bilo 110 potniških avtomobilov, 27 tovornih avtomobilov in 62 motornih kolos. Ljubljana je imela konec leta 1936 torej dva potniška avtomobila manj kakor 1. 1935, toda 9 tovornih avtomobilov in 6 motornih koles več. Konec 1. 1936 je bilo torej v Ljubljani skupno 458 potniških avtomobilov, 169 tovornih avtomobilov in 256 motornih koles. Dvokoles pa je bilo v Ljubljani 15.058, kar pomenja, da se vsak šesti Ljubljančan vozi s kolesom. Fijakarskib in polfijakarskih voz pa je bilo v Ljubljani lani samo še 150.
Poizvedovanja
Рпрацајсек brez епецп krem pri j tka je uSel. Najditelj se naproša, do ga vrno proti nagradi: Tnvčar-j o va Mil.
Maribor
m Lepe nagrade francoske vlade. V sredo je razdelil konzularni zastopnik francoske republike v Mariboru g. dr. Rapotec nagrade dijakom na klasični in realni gimnaziji za najboljše uspehe v znanju francoskega jezika. Na klasični gimnaziji je prejel sedmošolec Janez Brecelj srebrno kolajno, oismošolec Alojzij Kores fino vezano delo Molièra, sedmošolec Ludvik Jeza pa delo Balsaca. Na realni gimnaziji je dobila osmošolka Alojzija Pfeifer bronasto kolajno, osmošolec Feliks Kotnik in sedmošolec Srečko Košuta pa fino vezane francoske knjige. Na obeh zavodih se je izvršila razdelitev nagrad v okviru lepih slovesnosti.
m V Monte Carlo skozi Maribor. Včeraj okoli 13 je privozil skozi Maribor prvi tekmovalec v ocenjevalni vožnji v Monte Carlo. Sledili eo v manjših presledkih za njim še ostali tekmovalci.
V	Mariboru se niso ustavljali, ker se je veem mudilo, da dosežejo čimprej naslednjo postajo, ki je na Dunaju. Mariborski avtomobilski klub je oskrbel vzorno markacijo vzdolž vseh cest in ulic, na deželi so poleg tega skrbeli za red orožniki, v mestu pa je bila na vseh križiščih primerno oja-čena policijska prometna služba.
m Novi poštni nabiralniki v Košakih. Na prošnjo občinske uprave v Košakih je poštno ravnateljstvo odobrilo namestitev novih pisemskih nabiralnikov in sicer dobi nabiralnik Badlova ulica s soseščino poleg vile g. Hutterja, naselbina pod Piramido dobi nabiralnik poleg vile dr. Frasa, za Priprotnikovo ulico in Aleksandrovo ceeto pa se bo postavil nabiralnik poleg železniškega prehoda. Prebivalstvu bo e tem znatno ustreženo.
m Posebne vožnje na Pohorje priredi Mestni avtobus jutri, v soboto, in pojutrišnjem, v nedeljo.
V	soboto vozi avtobus ob 15 z Glavnega trga, v nedeljo pa ob pol 8 zjutraj. Vožnji se vršita, če se prijavi zadostno število udeležencev. Prijave ee sprejemajo v prometni pisarni na Glavnem trgu, telefon 22-75. Cena do odcepa 20 Din, do Reke 12 Din. Povratna vožnja e Pohorja, če ee priglasi dovolj udeležencev.
m Stoletnica pesnika Puškina. Ruska Matica v Mariboru priredi ob priliki stoletnice velikega ruskega pesnika A. S. Puškina dne 31. januarja ob 10.30 v prostorih Ljudske univerze slavnostno akademijo. Slavnostni govor bo imel univ. prof. dr. E| Spekloreki. Vstop ie prost.
m Ljubljena pevka Pavla Udovičeva gostuje v soboto in nedeljo zvečer v uspeli češki opereti »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«.
m Velika prireditev mariborskih planincev bo v ponedeljek, 1. februarja v vseh prostorih Unions. 2e sedaj se vrše tam velike priprave. Ob priliki tega dogodka izide tudi nova številka »Pohorske politike«.
m Zaplenjeno meso se bo prodajalo na dražbi v ponedeljek dopoldne ob 9 na Glavnem trgu. Prodalo se bo 50 kg govejega in telečjega mesa.
m Sprejmite male sirotel Mestna občina ima v svojih zavodih nekaj osirotelih otrok, ki so ali brez staršev, ali pa se starši oziroma svojci zan'e ne brigaio. Mestna občina vabi dobre družine, ki bi hotele vzeti te otroke za svoje ali proti primerni oskrbnini v rejo. da vložijo tozadevne prošnje pri mestnem poglavamtvu v Mariboru. Prošnje morajo biti potrjene tudi od pristojnih občinskih uradov. V prošnji se morajo navesti natančni premoženjski podatki in družinske razmere, koliko znaša razdalja do šole in cerkve, kakšne starosti ali spola naj bo otrok ier višina oekrbnine.
m Metulji letajo po snegu. Na redek pojav je naletela dijakinja 3. meščanske šole Leopoldina
Hojnikova. Našla je na snegu metulja, ki je kljub mrazu frfotal okrog. Svojo redko najdbo je prinesla v naše uredništvo.
m Kamniški igralci zopet vabijo na Svečnico, 2. februarja, v svojo cerkveno dvorano. Uprizorili bodo zabavno burko.
m Ponesrečil se je, ker ni imel ključa. Nena-vadna nesreča se je pripetila včeraj zjutraj v Smetanovi 52. Tam stanuje v I. nadstropju 41 letni mizar v tekstilni tovarni Rosner v Melju Anton Zamuda. Ko je danes na vse zgodaj vstal, da bi šel v tovarno, je opazil, da je nekam založil ključ od eobe in da ne more na prosto. Zaradi tega se je hotel spustiti iz prvega nadstropja na cesto po vrvici, komaj pa se je zavihtel skozi okno, ee je vrv utrgala ter je padel na trda tla. Padec sicer ni bil globok, le iz višine 3—4 metrov. Zamuda pa je priletel na pete ter si tako pretresel možgane, da so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico.
Mncitirosfcc flieitaUšie
Petek. 29. Januarja: Zaprto.
Sobota. 40. januarja ob 2(1 url: «Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« lied C. Prvič. Gostovanje Pavle 1'dovičove.
Nedelja, 31. januarja ob Ji.: «Zorka«. Globoko zniinne eene — Ob 2П : «Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Gostovanje Pavlo Udovičovc.
Celje
c Davčne karte za hišno služinčad. Davčna uprava v Celju razglaša: V smislu člena 95. zakona o neposrednih davkih morajo do konca meseca januarja odnosno tekom 15 dni po prejemu v službo nabaviti vsi delodajalci davčne karte za hišno služinčad. Delodajalec, ki davčne karte ne nabavi, oziroma jo ne nabavi pravočasno, se kaznuje s petkratno vrednostjo davčne karte. V izogib določeni kazni pozivamo vse delodajalce, da si do 31. januarja t. i. nabavijo davčne karte za hišno služinčad.
c Mednarodna avtomobilska dirka skozi Celje.
Včeraj je šla skozi Celje mednarodna avtomobilska drika, ki ie prišla iz Italije in šla preko Jugoslavije v Avstrijo. Prvi avtomobil je prišel v Celje ob pol 12., do čas tega poročila, to je ob 3 popoldne, je šlo skozi Celje šele 13 avtomobilov. Vseh dirkačev je pa 29. Zaradi snega, ki je zapadel zadnje dni, je teren zelo težak.
Šahovski klub Gaberfe. Kakor smo že poročali, je v nedeljo 24. t. m. odigral šahovski klub Gaberje revanžno tekmo s šahovskim klubom Lovšin v Ljubljani. Pri prvem srečanju je zmagalo Gaberje v razmerju 1% : 2^. Za visoki poraz v Celju so se Ljubljančani temeljito revanžirali ter zmagali s 7 : 4, tako da je končni rezultat 11И : 9И za Gaberje. Ob tej priliki sta oba kluba navezala med seboj prijateljske stike in se bosta tudi v bodoče srečala vsako leto.
c Redni letni občni zbor Vincencijeve kpnfc? renče bo v sredo, dne 10. februarja t. 1. Promot.V kuhinji od dne do dne narašča in prihaja d^çvnfl že nad 150 ljudi. Konferenca je izdala posebne bloke,' s katerimi se lahko odkupi beračenje v korist konference. Bloki se dobijo v kuhinji in jih posebno priporočamo v odkup cenjenim tvrdkam in premožnejšim družinam, ker bodo na ta način najbolj podprle plemenito delo konference.
c Dva otročiča sta se opekla. Obrez Marija, hči posestnika od Sv. Petra pri Marija Gradcu, stara 5 mesecev, je padla doma na peč in se opekla po levem licu. — Hriberšek Juiijana, hči brezposelnega delavca v Gaberju, stara 4 leta, se je doma poparila s kropom po levem licu in prsih.
c Kino MetropoL Danes ob 18.15, 20.30 »Zlati koderčki«. V glavni vlogi mala umetnica Shirley Temple. Ob 16. uri matineja: »Cirkus Barnum«.
Lilijo
Letni obračun naših gasilcev. V nedeljo, dne -4. jan., se je zbralo okrog 70 gasilcev in nekaj podjiornih članov litijskega gasilskega društva nà svoj redni letni občni zbor. Občni zbor je otvoril delavni načelnik Emil Koprlvnikar, ki je pozdravil navzočega litijskega župana Lebingerja. Po načel-nikovem, tajnikovem in blagajnikovem poročilu, ki so bili soglasno sprejeti, je v imenu nadzornega odbora g. Volk Martin predlagal razrešnico odb oru, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za načelnika naš Emil Koprivnikar, tajnik je ostal tov. Lenarčič Jože, blagajnik pa Franc Pleničar. Za poveljnika je bil ponovno izvoljen Tone Lindner, ki je gotovo eden najbolj agilnih in požrtvovalnih članov naše litijske čete. Za delegata za župni občni zbor sta bila soglasno izvoljena župan Lebinger in Lenarčič Jože. II koncu se je še sklenilo, da se čimprej zgradi lasten gasilski dom.
Naše prosvetno društvo prične s svojo ljudsko univerzo v petek, dne 29. febr. ob 7 zvečer v kino dvorani, kjei bo predaval g. Edvin Pleničar o špiritizmu in njegovih pogrešnih problemih. — Opozarjamo vso nnše razuraništvo in delavstvo, da se tega poučnega in zanimivega predavanja polnošteviino udeleži. Vstopnino ni.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes ob 20. uri
šlageropereto sezone! V glavni vlogi Jeanette Mac-donald in Nelson Eddi, najbolj znana opereta Rose Marie, film ljubezni, pesmi in prekrasnih naravnih krasot, pretresljivih dogodkov. — Nedelja isti program ob 15., 17.15 in ob 20. uri zvečer.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Za postni čas priporočamo sledeče postne p«smi: Foerster A.: Lamenlacije in očitanja za mešani zbor, 8 Din; Cantica sacra, III. del, za moški zbor, 30 Din. — Grudnik L: Sest postnih peemi za mešani zbor, 15 Din. — Hribar p. A.i Postni in velikonočni napevi za mešani zbor, part. 30 Din, glasovi po 10 Din. — Jobsti Pet postnih pesmi za mešani zbor, 20 Din; Štiri postne peemi za mešani zbor. 7 Din. — Kimovec: Sveta maša in pesmi, 16 Din; Rihar renatus. 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor, part. 24 Din, glasovi po 8 Din. — Premrl St.: Cerkvena ljudska pesmarica, part. 50 Din, glasovi po 24 Din; Cerkveni moSki zbori, 40 Din. — Sattner p. H.: Golgota, 8 postnih pesmi za mešani zbor in orgle, part. 20 Din, glasovi po 3 Din; 8 postnih pesmi za mešani zbor in org!e, part. 20 Din, glasovi po 6 Din. — Vodopivec V.l Božji spevi. Zbirka cerkvenih pesmi za vse dobe cerkvenega leta, 80 Din. — Žcleznik M.: Dopolnjeno je. 12 postnih pesmi za mešani zbor, 20 Din. Hafner L.: Sv. križev pot za mešani zbor, 1 Din.
Gospodarstvo
Naš izvoz lesa
V belgrajski »Politiki« je napisal dr. Milan Marinović zanimiv članek o gozdnem gospodarstvu v letu 1936, iz katerega posnemamo nekaj podatkov o našem izvozu lesa.
Predvsem je zanimiva statistika izvoza po vrednosti v zadnjih letih. Ves izvoz lesa je znašal leta 1932 501.6 milij., naslednjega leta je narastel na 650.9, leta 1934 pa je dosegel višek s 807.6 milij. Leta 1935 so se proti koncu leta začele sankcije, ki so potisnile izvoz celega leta 1935 na 784.5 milij. in izvoza 1. 1906 na 547.6 milij. din.
Cdavne skupine izvoza lesa so bile naslednje v zadnjih treh letih (v milij din):
drva
tehnični les oglje
lesni izdelki žel. pragovi skupno
1934 30.0 671.4 18.0 68.2 20.0 807.6
1935
19.1 620.8
12.2 121.3
11.1 78-1.5
1936 4.0 407.4 5.3 99.9 31.0 547.6
Iz tega pregleda je razvidno, da se še naj-1и>1је drži izvoz lesnih izdelkov, nadalje pa je lani znatno narastel izvoz pragov in sicer hrastovih. Najslabši je izvoz drv, kjer je posebno prizadeta Slovenija, pa tudi Gorski Kotar.
Pregled izvoza lesa po posameznih mesecih kaže, da je bil izvoz najznatnejši decembra 1930 s 70.4 milij din. drugi najznatnejši mesec izvoza pa je bil april s 47.3 milij. din V januarju 1936 je znašal izvoz celo samo 24.5 milij. din.
Še bolj zanimiva pa jo naslednja tabela, ki nam kaže v milij. din, koliko so vzele posamezne države našega lesa v zadnjih letih:
1935 58.1 16.4
Nemčija Anglija
1936 106.4 92.3
1934
11.3
42.4
1929	15
1930	18
1931	18
1932	2.427
1933	2.164
1934	248
marca 1935	9
V tej dobi so tudi narasle obveznosti mestne občine ljubljanske. Iz računa o aktivih in pa3ivih mestne občine za ta leta posnemamo te-le podatke (v milij. din):
	aktiva	pasiva	saldo
1929	48.2	55.8	7.6
1930	55.4	61.3	5.9
1931	54.9	62.0	7.1
1932	54.4	67.9	13.4
1933	61.1	78.7	17.6
1934	56.3	78.3	22.1
Leta 1933 je bil dozidan Delavski dom, nadalje je bila v bilanci upoštevana tudi Trgovska akademija, tako da je vrednost aktiv zelo narasla. Zmanjšanje aktiv v letu 1934. je pripisovati dejstvu, da je bila ocena delnic cestne železnice znižana od 2 na 0.2 mili i. din, poleg tega so so aktivni zaostanki zmanjšali od 3.76 na 2.9 milijona din.
Popolnoma anahronistično se nam zdi razliko med aktivi in pasivi, ko so pasiva večja kot aktiva, imenovati čisto pasivno premoženje. Za računski sklep za prve tri mesece 1935 ne prinaša več tega pregleda in tako je odpadel tudi ta naziv.
Poraba elehtr. loka narašča
Iz mesečnika »Elektrotehnični vestnik«, glasila Združenja elektrotehničnih obrti za dravsko banovino v Ljubljani, ki je zelo dobro urejevan, !>osnemamo nekaj podatkov o lanski proizvodnji električnega loka v Sloveniji. Uredništvo ceni, da je lani produkcija električne energije v Sloveniji narasla od 230 na 250 milij. kilovatnih ur.
Nadalje prinaša vestnik ludi že podatke o porabi električne energije desetih slovenskih mest, ki jih v naslednjem zaradi zanimivosti v izvlečku objavljamo:
Ljubljana 9,960.000 kilovatnih ur, Celje pa 1,516000, škofja Loka 1.3W.OOO, Ptuj z industrijo 720.000, Kranj mesto 397.000, Novo mesto 345.000, Murska Sobota 270.500. Sloven|gradec 140.000 in Brežice 101.000 ter Ljutomer 35.600 kilovatnih ur. Pri primerjavi je treba upoštevati, tako za Kranj kot Ljubljano da so podatki o porabi brez industrije, ki si sama proizvaja svojo energijo.
Velike centrale, ki proizvajajo električno energijo za javne ali pa v industrijske namene, beležijo tudi zvišanjp ptoizvodnje: Trboveljska poraba 27,016.000 (lastna |>rodukcija 1.975.000), Združene papirnice Vevče. Coričane iu Medvode proizvodnja 10.886.600, Drž elektrarna v Velenju 9 102 000. Elektrarna Ceseni, Tacen 5.887 600. Elektrarna Završnica 3,980.000, Elektrarna llonač,* Količevo 2.500.000, Mulna, tvornice, LltUa 982.000, Wosch-nngg. Sošlanj 799 000. Industriia lepenke ln pn-lirja. Sladki vrb 718.000 Premogovnik .lakil. Št. anž 659.000 kilovatnih ur, Itd
Želimo, da bi revija nadaljevala s svojimi objavami in naui dala kompletno sliko električnega gospodarstva v Sloveniji.
1936	1935	1934
38.0	19.4	19.9
37.3	371.0	387.4
72.2	16.3	21.1
20.0	13.9	11.1
19.5	14.2	21.1
19.4	46.4	50.6
18.4	15.1	14.2
16.4	12.8	15.2
14.3	5.8	10.5
Madjarska Italija Grčija Argentina Alzir Španija Avstrija Francija Egipt
Ta tabela je kaj poučna ter nam kaže, da smo mogli izpad izvoza v Italijo le deloma nadomestiti. Zlasti nam je uspelo povečati izvoz lesa v Nemčijo, Anglijo in Madjarsko, nadalje v Grčijo, Argentinijo, Alžir, Avstralijo, Francijo in Egipt. Nasprotno pa izkazuje zaradi državljanske vojne znatno zmanjšanje odjema Španija, na katero smo v prvi polovici lanskega leta stavili velike nade, ki so se pa v drugi polovici leta izjalovile.
Najvažnejši izvozni predmet je žagan les igli-časlega drevja, katerega smo izvozili lani 22.632 vag. za 168 7 milij. (1935 40.099 vog. za 309 milij. din). Tega lesa smo lani največ izvozili v Nemčijo 3.266 vag., Anglijo 2.591, Grčijo 2.234, Argentino 2.05 in Italijo 1.976 (1935 27.762 vag.).
Na drugem mestu stoji bukov žagan les, katerega smo izvozili 7.811 vag. za 71 milij. din (1935 14.628 vag. za 127.7 milij.). Polovica tega lesa gre v Anglijo, nato v Grčijo, Maroko, Alžir, Italijo 180 vag. (leta 1935 5.935 vag.).
Hrastovega žeganega lesa smo izvozili 4.583 vag. za 69.7 milij. din (1935 4.000 vag. za 55.6 milij.). Od tega je šla ena tretjina v Nemčijo. — Veliko nazadovanje izkazuje izvoz tesanega lesa igličastega drevja: 2.5У4 vag. (1935 8.987 vag.), od tega je šlo v Italijo 914 vag. (1935 7.622 vag.).
Zaposlenost v decembru
Okrožni urad je izdal svojo statistiko člaustva po strokah za mesec december 1936. Kot smo že na podlagi splošnih podatkov za ta mesec mogli poročati, ie radi sezijskih razlogov od novembra na december zaposlenost padla za 3.925 oseb. Naj večje zmanjšanje izkazujejo gradnje nad zemljo s 2.404 in gradnja železnic, cest itd. s 1.081, nadalje industrija kamenja in zemlje tud< v zvezi s preje naštetima strokama za 374 ter papirna industrija za 224. V ostalih strokah je gibanje manjše.
V konjunkturnem pogledu (primerjava podatkov od decembra 1935 m decembra 1930) pa se vidi, da je najbolj narasla gradnja cest, železnic itd., kakor tudi visoke zgradbe. Tudi gozdno žagarska industrija beleži od decembra 1930 na december 1936 prirastek za 964 delavcev ali 17 odstotkov, nadalje še kovineka stroka ter industrija kamenja in zemlje. Padec pa izkazujejo: papirna industrija (mezdno gibanje), tobačna industrija in trgovina.
Mestne finance 1929 -34
Mestna občina je nabrala v letih do 1933 znatne blagajniške rezerve, ki eo pa v zadnjih SajRt"kaj zelo skope, tako da se je nova občinska tljfifâva proti koncu leta 1935. ob prevzemu po-slM znašla pred praznimi občinskimi blagajnami. V naslednjem navajamo še nekaj podatkov iz računskih sklepov mestne občine ljubljanske do marca 1935.
Tako so znašala imetja v gotovini na koncu leta (v tisočih din):
S;
Zemljiškoknjižni podatki za likvidacijo kmečkih dolgov. Pravosodno ministrstvo je izdalo vsem apelacijskim sodiščem v državi razpis, da na zahtevo denarnih zavodov in zahtevo Priv. agrarne banke izdajo takoj vse potrebne podatke- ] »osebno pa podatke o nepremičninah, kakor je to predpisano v 1. in 2. odstovku pravilnika za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnice reg. tvrdke Samida & Co. v Ljubljani, Tyr-šova cesta 53. Poravnalni sodnik g. Fran Kovač, poravnalni upravnik dr. Anton Zupančič, odvetnik v Ljubljani. Prijava terjatev do 4. marca. Poravnalni narok 11. marca ob 10. Tvrdkn f»nuja 40% kvoto, plačljivo v 12-mesečnih obrokih. Prvi obrok zapade takoj po sklenjeni poravnavi, drugi v mesečnih obrokih,
Likvidacija. Delniška družba Email v Zagrebu sklicuje za 12. februar izredno glavno skupščino, na kateri bo sklepala o likvidaciji.
Likvidacija: Terako, zadruga za keramijo in gradbeno industrijo v Zagrebu izredni občni zbor 7. februarja, sklepanje o likvidaciji.
Licitacija. Dne 6. marca 1937 bo pri gradbenem oddelku ravn. drž. žel. v Ljubljani 1. javna ofertalna licitacija za različna dela za rekonstrukcijo razkužcvalnice v Zalogu. Lipitacijski pripomočki se dobijo od dne 16. fnbruarja 1937 daljo pri ravn. v Ljubljanskem dvoru, soba 115, II. nadstr.
Dobave. Prometni oddelek ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. januarja ponudbe za dobavo 25.000 pol indigo-papirja.
Novi proračun drinske banovine znaša 62.5 milij. din. Toda tej vsoti je treba dodati 12.248.000 din, kar je določeno za vzdrževanje narodnih šol, tako da znaša vos proračun 74.75 milij. din.
Koliko ho stala pariška razstava. Objavljen je že proračun dohodkov pariške razstave lela 1937, za katero se je že začela po vsem svetu velika propaganda. Ti dohodki so proračunanl sledeče: udeležba mesta Pariz 177.050.0ci0 frankov, država 56 milij., pomožni fondi 25 milij., vstopnina 203? milij.. pristojbine za razstave 1.75, razne koncesije 14, razni dohodki 8.1, redni dohodki 4 milij. frankov. Skupno znaša proračun 490 milijonov frankov.
Ladijske tovornine nižje. Iz Hamburga poročajo, da so začele ladijske tovernine tako v laplatskcm l<ot v ostalih prometnih smereh nazadovati. Ladja-, ki je zahtevala še v začetku leta 40 šilingov za prevoz iz laplatskih držav do Anglije, se mora sedaj zadovoljiti samo e 27.6 šil. Tudi na ostalih področjih prevladuje znižanje.
Udeležba na mednarodnem velesejmu v Milanu. Trgovinski muzej ministrstva trgovine in industrije v Belgradu obvešča, da se bo naša država tudi letos udeležila mednarodnega velesejma v Milanu. Sejem bo od 12. do 27. aprila 1937. V Jugoslovanskem paviljonu se bodo razstavili vsi naši proizvodi, za katere se zanimajo italijanska tržišča. Domači razstavljalci bodo dobili v Jugoslovanskem paviljonu razstavne prostore brezplačno na razpolago. Izvozniki, ki hočejo razstaviti v našem paviljonu, naj se obrnejo za podrobnejše informacije na: Trgovinski muzej min. trgovine in industrije — Belgrad — Miloša Vel. 29.
Borza
Denar
Dne 28. jan.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpreinenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20-238.80.
Avstrijski šiling je ludi ostal noizpremenjen v Ljubljani na 7.98-8.08, v Zagrebu in Belgradu pa na 7.95—8.06.
Grški boni so beležili v Zagrebu 32.15—32.85 v Belgradu 32.25 blago.
Italijanske lire so bile v zasebnem kliringu beležile v Zagrobu 236.30—238.70, v Belgradu pa 2.47 blago.
Nemški čekj so v Ljubljani narasli na 12.55— 12.75, v Zagrebu na 12 4350-12.6350. nadalje so beležili za sredo februarja 12.3150—12.5150. za konec februarja 12.32—12.52, za sredo marca pa 12.31—12.51. V Br'gradu pa so beležili 12.3163-12.5463.
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 2,308.000 din. na belgrajski pa 2.703.000 din — Efektni promet pa je v Belgradu dosegel 620.000. dočim je bil v Zagrebu slab.
Ljubljana. — Teèaji s	primo m.
Amsterdam 100 h. gold. . . .	2387 65 - £102.25
Berlin 100 mark............1761 53-1765.41
Bruselj 100 belg............784 69 - 739.76
Curih 100 frankov..........996 45-1008.53
London 1 funt.......213.31— 215.36
Newyork 100 dolarjev ....	4327.26 -430357
Pariz 100 frankov............203.1! 204.55
Praga 100 kron ...... 152.04- 153.14
Trst 100 lir ............228.70- 231.78
KULTURNI OBZORNIK
Tbeodor Ehrenstein:
Das aile Testamenl in der Graphih
V začelku decembra je izšel drugi zvezek tega svojevrstnega dela, ki ga izdaja umetnostna založba Albert Kendo na Dunaju — Wien I., Kiirntnerstrasse. —
Ubijalec svojega brata: Kajn.
Joset B u d k o , Plonsk (Poljska) 4888 Lesorez (1918).
Golovo jo grafična umetnost kakor slikarstvo in kiparstvo v mnogi meri manj poznana iu ljudem približana od književnosti, kar leži prav za prav že v sami naravi teh sredstev in snovi, v katerih so izraža življenjska sila človeškega duha. Likovno delo je eno samo in človek mora k njemu, da si ga ogleda in spozna, dočim nam knjige tiskovno znanje in spretnost na široko polagajo v naročje. Zato jo velikega pomena reprodukcija umetniških del, ki more široke sloio seznaniti z njimi in jih približati likovnim stvaritvam ter ljudi vzgajati v umevanju in dojemanju teh lepot.
Takšnemu spoznavanju umetnosti služi imenovana izdaja grafičnih del, ki jo_ prirsja Theo-dor Ehrenstein. Njegova zamisel leži v tem, da bi pokazal razvoj grafike na posameznih delih, ki so jih izvedli umetniki v teku Časa. Seveda je la naloga sama na sebi preveč obširna, zato je za vodilno črto postavljena Stara zaveza in nj"ne zgodbe, v kolikor so služile kol predmet umetniško obdelave v grafiki. Sižc Stare zaveze nudi časovno in snovno neko zaokroženost, ki se da v zadostni meri obseči in obvladati in brez kakega nasilja omejiti. Saj segajo začetki to grafike v prve čase XV. stoletja in sicer fo se najprej pojavili lesorezi, lorej še pred tiskarstvom, v drucri polovici XV. stoletja je že poznana tehnika bakroreza, na začetku XVI. stoletja aquatinta in okrog leta 1800 — litografija — toda religioznih motivov so se umetniki največ posluževali v XV., XVI. in XVII. stoletju.
Ehrenstein je v svojih zvezkih zadržal in uveljavil glede razporeditve snovi hronolofiki red in fako nazorno predočil ikonografski razvoj. Tako bo mogel tudi človek, ki nima jiosebne izobrazbe v teh rečeh, opaziti in slediti stilnim izpremembam, ker ležijo posamezne slike druga ob drugI, se dajo med seboj primerjati in določali razliko med njimi. Vsak umetnik namreč izpričuje drugačno zamisel in ima drugačno gledanje na isto snov, in tudi isli umetnik na mnogo načinov rešuje isti problem ter so mu poizkuša zmerom bolj |>opolno približali. Zbrane slike jasno odkrivujo mnogovrstne možnost' umetniškega izraza ter fantazijsko in oblikovalno moč umetnikov. Pri leni lahko vsakdo dožene ztinčilnosl in nagnjenja italijanskih, nemških, francoskih, angleških, nizozemskih in ostalih oblikovalcev.
Drugi zvezek kot nadaljevanje prvega zaključuje poglavje o Kajnu in Abelu. Četrto poglavje ima reprodukcije, ki se nanašajo na motiv vesoljnega potopa in obsega 7 strani z eno celostransko prilogo. Temu sledi motiv babilonskega stolpa z dvema prilogama, potem Abraham na straneh 61 do 06, na kar zaključuje zvezek |ioglavje o Lotu, njegovi ženi in hčerah. Ta zadnji del obsega 11 strani z eno prilogo. Slike so v glavnem predstavljene v prvotni razsežnosti, le v nujnih primerih so dimenzije nekoliko skrčili. Vsaka sliko je opremljena s potrebnimi podatki o avtorju in pojasnilo o vrsti tehnike, v kateri je napravljena.
Zvezek ima nn začetku strokovno razlago o tehnični značilnosti posameznih grafičnih metod in sredstev, kakršne so lesorez, bakrorez, radi-ranka, aquatintb in litografija. Dragocena zbirka ne bo služila le znanstvenemu proučevanju in tako koristila vseučilišnim in podobnim bibliotekam in ustanovam, temveč bo koristila v veliki meri javnim, ljudskim knjižnicam in vzbudila zanimanje in razumevanje za te umetnosti med najširšimi narodnimi plastmi.	—c—.
Znanstveno delo našega rojaka v Ameriki
Naš rojak John Gruden, brat velikega slovenskega zgodovinarja, je že 27 let profesor bogoslovju v bogoslovnem semenišču v St. Paulu, Minn. v Ameriki. S posebno ljubeznijo predava o 6tarokr-sčanskem in danes tako važnem fiojmovanju Cerkve kot nadnaravne družbo v duhu Pavlovega nauka o skrivnostnem Telesu Kristusovem. Ta predavanja je 6krbno opilil, razširil in pojjlobil ter jih izdal v lepo opremljeni angleški knjigi: The My-sticah Christ s podnaslovom, ki so v slovenskem prevodu glasi: Uvod v študij nadnaravnega značaja svete Cerkve. Izšlo je v založbi B. Herder, St. Louis, 1936; obsega 343 strani. Razdeljena je v dvanajst poglavij, ki razpravljajo o tem globokem nauku z bogoslovno znanstvene, zgodovinske in praktične strani; dobro poudarja jximen tega nauka za duhovno življenje lefio jxiudarja tudi jired-govor, ki ga je v knjigi napisal st. paul&ki nadškof J. Murray. Natančnejša ocena to imjige s|iada v bogoslovne časopise. Tukaj omenjamo j)osebno to, da so J. Gruden obširno ozira na slovensko bogoslovno knjigo »Cerkev«; iz te knjigo je skoraj doslovno prevedel več odstavkov (skupno 15 strani), kakor opozarja v opazki na str. 136. O tej slovenski knjigi pravi, da je Izvrstna in vredna, da bi jo prevedli na angleški jezik.
Našemu učenemu rojafcii v Ameriki čestitamo k toko lepemu znanstvenemu uspehu in smo mu hvaležni, da tako častno predstavlja slovensko znanost v angleškem znanstvenem svetu. Njegova I knjiga je skromno namenjena bogoslovcem, o nadškofov predgovor upravičeno poudarja, da bo našla še širši krog čilateljev.	F.—
U prekmurske publicistike. — Posebno dober vpogled v kulturno stanje do osvobojenja docela osamljene Slovenske krajinp nudi njena publicistika. V Kat. koledarju, mesečniku in tedniku zlosti je nabranega mnogo zgodovinskega in narodopisnega gradiva. Svojo zanimivost nudi jezik in kulturna višina teh publikacij. Zanimivi so tudi v njih izpričani sliki z ostalim slovenskim svetom. Tu naj bo opozorjeno na lak primer. V članku o varčevanju je f J. Klekl ml. (Kalendar Srca Jezušovega 1908, 62-4) citinil ludi Stritarjeve verze — v madžarskem črkopisu: »A mož pošten je — solnce zlato« — »Ženska taka ali taka...« Dialektično je izpremenil le: »ves tjeden brez mele i mleka ...« Poleg tega so izhajali prevodi iz Brinorjeve Zvitorepko itd. — V zvezi s tem nuj bo naveden kot purnlelnost drug kuriozum, — večji, ker je izšel prav za deseto obletnico osvobojenja: v »Evangeličanskem kalendarijiu 1929, 46-7 je znani pesnikovec Jnnoš Flisar priobči! v prek-inurščino preloženo Jenkovo pesom »Zaklad« z na, slovom »Kincs« (vse v madžarskem črkopisu, kajpak!). A poudarek leži na pojasnilu pod naslovom: »Z slavskoga(l) podomfičo F. J.< Pesnikovo ime pa je tiskano: Simon Janko(l). Ta publicistika so je namreč dosledno posluževala istega etnografskega označevanja kot n. pr. Mikolova iredenlislična : Domovina« in madžarski tisk: »slavsko« je slovensko v nasprotju z ïvendsko: ali »vend-slovenskot (gl. Flisarjev slovarček 1) — kar po njihovem gledanju s slovenskim — »slavskim« nima sorodstvene zveze! Kakšna razdalja med zaslužnim, vnetim zgodovinskim in narodopisnim pisateljem fKlekloni, katerega smrt je naš tisk tako klavrno zamolčal ali omenil, ki mu je »pesnik Stritar« tako domač, da ga v izvirni besedi vplete — ter med deset lel poznejšo publicistiko vzgojiteljev prekmurske srednješolske mladine! — K poznavanju prekmur. publicistike pa še to: med izhajajočimi listi navaja lanska Vodnikova pralika, da izhaja v Szo liathe-Iju na Madjarskem(l) »Marijin list«, seve pod napačnim naslovom!
Uredbo p izbranih odborih (sodiščih dobrih ljudi) sta napisala dr. Franjo Žilic, kasacijski sodnik, in dr Miroslav Santek, kasacijski tajnik. Obsega vse pravilnike in ostale zvezne predpise z razlago in sodnimi odloki. Tisk Tipografije d. d., Zagreb, 1936.
Ziirirh. Belgrad 19.00, Pariz 20.3825, London 21.435, Newyork «7.5 Bruselj 73.725, Milan 23.025 Amsterdam 239.575. Berlin 175,90, Dunaj 78 (81 50) Stockholm 110.525, Oslo 107.775, Kopenlmgen 95.75 Praga 15.26, Varšava 82.60, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45 Bukarešta 3.25, Hel-singfors 9.405, Buenos Aires 131.5.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 86—87, agrarji 53.50 —54.50, vojna škoda promptna 384.50 385.50, begluške obveznice 71.50—73. 8% Blo-rovo posojilo 88.50—89.50, 7% Blerovo posojilo 78 -79, 7% posojilo Drž. hip. banke 93.50—94, Trboveljska 225 denar.
Zagreb, državni papirji: 7% In vest. posojilo 86 denar, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 384.50—385 50, begluške obveznice 72 blago, dalin. agrarji 69—69.50, 8% Blerovo posojilo 89.12-90, 7% Blerovo posojilo 79.12-79.50 (79, 79.12). -Delnice: Narodna banka 7300 denar. Priv. agrarna banka 200 blago. Trboveljska 240 denar, Var šum. 25 blago, Gutmann 50 blago. Osj. liv 180-190, Osi. eladk. tov. 172—178 (175), Dubrovačka 320— 340, Jadr plov. 375 denar, Oceania 250 denar. —
Belgrad. državni papirji- 7% invest. posojilo 86.50 den., agrarji 52.50 bi., vojna škoda prompt 343—383.50 (384 50. 383.50). begluške obveznice 71.26—72, 8% Blerovo posojilo 88.25 den. (88.50), 7% Blerovo posojilo 79.25-79.50 (79.50. 79.25), 7% posojilo Drž. hip. banko 98—96, 7% slab. posojilo 85 denar (85.25). - Delnice Narodna banka 7275—7450 (7300), Priv. agrarna banka 106.50— 200 (197).
Žitni trg
Novi 8ad. Oves: bč.. srem.. slav. 117 60-120. Vse ostalo neizprem. Tendenca neizprem. Promet srednji.
Živina
SEJEM V KRANJU. DNE 25. JANUARJA.
Cene živine so bile sledeče: voli I. vrste 5.50 , voli II. vrste 5 din, voli III vrste 4.50 din; telice I. vrste 5.50 din, II. vrste 5 din. IIL vrste
4.50 din; krave I. vrste 4 50 din, II vrste 4 din, III. vrste 3.75 din; teleta 1. vrste 8 din, II. vrste 7.50 din; prašiči špeharji 9 din, prašiči pršutarji 8.50 din za 1 kg žive teže.
Od zadnjega sejma so se dvignile cene volov L in H vrste za 0.25 din pri kg; v istem razmerju 6o narasle tudi cene telic L in II. vrste. Ceno krav in telet so ostale neizpremenjene. Pri prašičih pršutarjih Je poskočila cena za 0.50 din pri kilogramu. Goveje meso I. vrste 8—10 din, II. vrste 8—10 din, III. vrsto 6—8 din za kg; svinjina 16 din, svinjska mest 18 din, slanina 16 din. Cisti med 24 din; neoprana volna 24 din, oprana volna 32 din za 1 kg.
Kmetijski pridelki: pšenica 195 din, ječinpn 190 din, rž 190 din, oves 185 din. koruza 140 din, ižol 250 din, krompir 75 din. lucerna 1800 din. seno 70 din, sloma 40 din, jabolka L vrste 600 din. II. vrste 500 din. III. vrste 400 din. češ|ilje suhe I. vrste 1000 din. II vrste 900 din, III vrste 80O dinarjev za 1 q. — Mleko 2 din, finejše kvalitetno vino 16 din, navadno vino 10 din za 1 liter.
Moskovska kemija v službi brezboiniške propagande
Rusija, Rusija moja, kam brziš?
Daj, odgovori!	(Gogol)
Jako zanimivo in temu času primerno je poročilo (»lz orožarne Antikrisrta«, spisal Th. A. Maguire, London, 10. januarja 1937), ki nam pokaže, kako se radi delovanja brezbožniškega gibanja (ki ga je začel Lenin, in ki ee razvija z geslom »Vera je opij za ljudstvo«), že od leta 1ОД2 velike množice ruskega naroda bolj nagibajo k ateizmu in kako ta žalostni razvoj ruski rdeči mo-gočniki vedno bolj in z vsemi redstvi pospešujejo.
V	tem boju zoper Boga ni vladajočim sovražnikom Boga in vere nobeno sredstvo premalen-kostno. Kako pa v tem boju izrabljajo tudi dognanja vede, na primer kemije in kemičnih poskusov, da bi dokazali, kako so božji čudeži nastali potom prirode in bi vse, kar je nadnaravno, razgalili in oropali sleherne božanstvenosti in tako izpodkopali vero, pa naj nam pokažejo tele besede:
V	nemškem listu» Naturwissenschaftliche Um-schau (Prirodoznanski pregled) št. 31, zvezek 1—2, str. 15, so zanimiva poročila, kako eo tudi posnetki bibličnih čudežev priljubljeno boino sredstvo brez-božnikov. Ta sredstva so kemični poskusi, ki jih pozna že vsak srednješolec, ne poznajo jih pa bolj-fteviški analiabeti. Navadno se takole dogaja: Na »prostovoljnem« shodu (kdor ne pride, pa izgubi pravico do živilske izkaznice, do dela, je celo izgnan v Sibirijo itd.) nastopi kak plačani strokov-niaški tovariš in začne govoriti: Tovariši! V prejšnjih časih so vam popje kvasili o čudežih. Čudež, tako so vam rekli, je nekaj, česar si ne moremo naravno razlagati. Ker pa človek nima nadnaravnih sil, so čudeži popolni dokaz, da izhajajo le od višje sile to je: le od Boga. Ce vam torej morem dokazati, da more vsak človek delati take čudeže, da niso zanje potrebne nikakšne nadnaravne sile, potem pa je tudi dokazano, da kakih nadnaravnih sil sploh ni in da ni nobenega Boga. Pokazati vam hočem, kako se taki čudeži delajo samo s človeškimi močmi in kako so vas doslej vlekli za nos.
Čudež iz Kane Galilejske. Ta nam pove, da je Kristus spremenil vodo v vino. — Predavatelj vzame v roko kozarec, češ, da je veda. V resnici pa je v njem solno-lužnata raziopina, ki je videti ko voda. Nato napravi govornik nekakšen »hokus-po-kus« s 6tekleno palico nad »kozarcem vode«, pomeša s stekleno palico tekočino v kozarcu in ta postane takoj rdeča. Seveda se gledalcem niti ne sanja ne, da je govornik prej palico ovlažil s kemično snovjo (fenoftalinom), ki da v zvezi 6 solno-lužnato raztopino takoj rdečo barvo in da uganja govornik pred svojimi poslušalci le navadne sej-marske čarovnije. »Zdaj vidite, tovariši, da znam jaz isto storiti, kar je storil Kristus v Kanil In kakor nisem jaz noben Bog, tako tudi Kristus ni bil Bog«. — Predavatelj vzame nato dva kozarca, ki sta baje polna vode Ko zlije vsebino obeh kozarcev skupaj, nastane v hipu motna tekočina, češ, to je mleko. Toda v prvem kozarcu je brezbarvna raztopina Glauberjeve soli, v drugem pa brezbarvna raztopina klorovega barija. Obe skupaj dasta jnotno tekočino: barijev sulfat.
Egiptovska nadloga: V kozarcu brezbarvne rodanamonove raztopine (o kateri pa tudi govornik pravi, da je voda), kane kapljico brezbarvne raztopine železovega klorida. Kar koj se tekočina spremeni v temno-rdečo tekočino — železov rada-nit. Tako dokažejo ruskemu kmetu, kako 6e voda spremeni v kri!
Potni prt Veronikin: Predavatelj pokaže pripravljeno ruto. Na to ruto je pa prej nevidno naslikal z različnimi raztopinami kovinskih soli obrise človeškega obličja in je ruto nato posušil. Ker se predavatelj slučajno ne poti, vzame za po-skus namestu potu drugo »vodeno« tekočino. Ruto pomoči v brezbarvno, razredčeno raztopino žve-plenega natrija (soli). Ker pa daje žvepleni natrij v zvezi s raztopinami raznih kovinskih soli raznobarvne tekočine (v zvezi s kamijem daje rumeno tekočino; z manganom — mesenordečo; z biz-mutom — rjavo; s svincem — črno itd.), videti potem na mokri, razgrnjeni ruti medli obrisi človeškega obličja.
Steber oblaka v puščavi: Nad posodo, ki je napolnjena z močno solno kislino, maha govornik s stekleno palico, ki jo je prej namočil v salmija-kov cvet. Mahoma se naredi goet, bel oblak dima samega klorovega amonija. »Glejte, tovariši! Isti poskus je naredil stari Mozes, ko je odvedel Jude iz Egipta, ko jih je hotel skriti pred faraonom.«
Žareči znaki na steni: Predavatelj napiše v razsvetljeni dvorani na tablo z brezbarvno raztopino iz fosforja in žveplenovega ogljika besede »Mene, tekel, ufarsin«. Na tabli ni videti ničesar Potem pogasi luči. Po kratkih besedah, ko se žveplenov-ogljik že razpuhti, 6e prikažejo na tabli strahotno blesteče se besede, ki so babilonskega kralja tako prestrašile in prevzele in ki se poslušalci radi njih tako čudijo.
Danijelov žrtvenik in Baalov svečenik: Predavatelj postavi oblanice na žičnato rešetko, ki je pokrita s porcelanastim krožnikom. Na krožniku pa je, nevidno za gledalce, zmes kalijevega perman-ganata in žveplene kisline. Oblanice naj bodo namesto žrtvenikovega ognja. Predavatelj vzame v
roko v vodi namočeno bato in močno zmoči oblanice. Toda tista »voda« je v resnici alkohol. Ce pa kapljamo alkohol na žveplenokisli-manganat, se naglo užge in seveda kar močno zagorijo oblanice, ki so z alkoholom poškropljene!
Zdaj pa zdaj ee pripeti, da govornik svoje »čarovnije« tudi pojasni, kar tudi večkrat storijo sej-mareki »čarodeji«. Navedene zglede bi mogli še razmnožiti, vendar jih je dosti za ponazorovanje »boljševiških metod«; dovolj jih je pa tudi zato, da se zavemo, kako bi bilo, če bi »rdeči čarodeji« tudi pri nas začeli dokazovati, da ni Boga!
Pred nekaj desetletji je mogel veliki ruski pisatelj Gogol vprašati: »Rusija, Rusija moja, kam brziš? Daj, odgovori!« — Znana pisateljica Alja Rachmanova pa odgovarja: »Domovina, o ti moja
neusmiljena, na slepo besneča, brezumno divjajoča domovina, Itako globoko zakopana je tvoja pamet, kako spi tvoje srce, o ti moja uboga domovina. Sovražim te. ker si tako slepa, ker si tako surova, tako naeilna in okrutna in — vendar te ljubim ...« Ista pisateljica pa odgovarja nekemu učenjaku, ki ga tare skrb za usodo in bodočnost Rusije: »Boljševizma bo konec, zakaj blaznost ne more nikoli biti trajno sistem. A mogoče so bile strahote boljševizma potrebne, slično, kakor zadene kazen tistega, ki je izgubil pravo pot.«
Za nas pa bodi to dokaz, da je nevednost in nepoučenosi ljudi najboljši zaveznik boljševiške propagande.
Velikanski požar v Cincinnatiju, ki je nastal radi eksplozije orjaških bencinskih tankov, kar je spet povzročila neizmerno povodenj v Ameriki. Ognja niso mogli [»gasiti, ker voda še zmeraj raste. Debeli stebri črnega dima se vale nad mestom, kjer je sam obup in groza. Na tieoče ljudi je v mestu brez
strehe in trpi lakoto.
Sijaj in beda v ameriških filmskih
garderobah
Vsak človek pozna filmske zvezdnike in zvezdnice prvega reda, a komaj kdo pa ve, kako slabo živijo, kadar njih sijaj obledi. Vsa samomorilna ne-usmiljenosit velekapitalistično urejevane zabavne industrije, ki ravna tudi s svojimi najodličnejšimi uslužbenci ko s sužnji, je tu razgaljena. Londonski list »The Sphere« nas seznanja s to resničnostjo. Angleškemu časnikarju Charlesu Gravesju se je posrečilo »sijajno bedo« poklicnega filmskega igralca in igralke temeljito dognati.
Res je, pravi Graves, da poglavitni filmski umetniki zaslužijo več denarja ko umetniki drugih poklicev. Vendar je kratka tista doba, ko prejemajo take visoke plače; kar prekratka je in v tem času morajo izdati mnogo, mnogo denarja za reklamo in garderobo, tako da je skoraj nemogoče kaj pri-štediti, saj je treba tudi vedno sijajno nastopati — in tako so ti zvezdniki tudi kmalu reveži. Saj je tudi njih bogastvo le navidezno, golo slepilo, kakršno je vse njihovo, tako neskončno bežno in hlastno življenje.
Slehernemu je znano po Jackieju Cooganu in Baby Peggie, da ie doba slave za mlade in najmlajše igralce le kratka dogodivščina. leta usoda bo doletela sedemletno Shirley Templeovo, sedanjo najmlajšo zvezdnico. Spočetka je prejemala po 2000 dinarjev na teden, zdaj prejema po 192.000 dinarjev. A kako dolgo še? Že je izgubila mlečne zob-čke, morala si je dati narediti umetne zobe. Mogoče še dve leti, potem bo konec dobe »čudežnega« otroka. Starejši igralci uživajo srečo delj časa. Kadar nastopajo v kakem filmu, zaslužijo na teden po 150.000 do 180.000 dinarjev. Delovno leto traja približno 40 tednov. Ti starci in starke preživijo vse mode. Norčave očete in prijetne tašče vedno ix)trebujejo; te vloge so najbolj hvaležne. Toda ljubki mladeniči »jolly fellow6«, večni ženini — ti igrajo samo po pet let. V tretjem igralskem letu zaslužijo mogoče po 30 tisoč dinarjev, v petem mogoče po 40—50 tisoč na teden. A pri tem ne smemo pozabiti, da jim odtrgajo po 60 odstotkov dohodninskega davka. Ostanek požre »stanu primerno« življenje: tudi razni priganjači, fotografi in tajniki zahtevajo svoj zaslužek. To se pravi: čez pet, šest let slave in bogatije se začne odpirati prepad v
*—^аЈЖЖи... ---L—--ша——^-Ja
Številni veletoki in reke so v Združenih ameriških državah prestopile bregove in je 700.000 ljudi brez bivališč. Na sliki je mesto Poplar Bluff (v državi Missouri), ki je vse preplavljeno
temi in revščini, — če ne pridejo v dobo igre »zrelega moža«. Ta gentlemenska stroka, h kateri pripadajo v Hollywoodu predvsem Clark Gable, Pa-ry Cooper, William Pawell —, je najhvaležnejša. Tedaj je moči 15 do 20 let zaslužiti po 130 do 250 tisoč dinarjev na teden (teh tednov je pa 40 na leto). Prav kratka pa je blažena doba tako zvanih »najivk«, mladih deklic. Na teden zaslužijo največ po 90.000 dinarjev. A kako naglo je konec lepote in vitkega telesa! Nihče ni dolgo »mlada deklica«. Razvijajoča se lepota, milina mladosti ni ničesar takega, kar bi človek lahko ohranil za delj. Le začetnicam prislojajo nerodne kretnje nezrelih deklic. Tudi mlade zvezdnicee si torej rešijo svoje življenje s lem. če se jim posreči prestopiti na nasprotni breg: da igrajo vloge zrele ženske, junakinje, herojke, tragedke. To vlogo morejo igrati 10 do 12 let z vedno večjim uspehom. Le pomislimo, koliko časa že »božanska« Garbo »osrečuje« ljudi s svojo igro! Zdaj ima nekaj čez trideset let in prisodijo ii še pet let slave. Zal, so številke o njenih dohodkih le številke iz sanj! — Joan Cran-ford, Katarina Hepburu, Martene Dietrich, Merle Oberon- vsak prijatelj filma po/na imena njenih hollywoodskih tekmovalk in se ne zaveda, da se nekoč tudi najpleinenitejše čelo nagubanči in se (udi najponosnejša ramena povesijo. In kaj potem?
Kaj j>otem? Na to žalostno vprašanje odgovarja kalifornijski filmski agent Myron Selznick. Kar je ta doživel nam pripoveduje londonski poročevalec takole:
Vzemimo za primer igralko, ki pozna vsakdo njeno ime Preden začne [»jemati njena slava, zasluži dve leti dolgo po 225.000 dinarjev na teden. A preden poteče doba njenega kontrakta, začne propadati in torej kontrakt tudi ni obnovljen. Kakih 6 do 7 tednov se trudi, da bi dobila nameščenje pri kakem drugem ateljeju, kar se ji pa ne posreči. Od tedna do tedna ji je težje slepiti svet, da je na prostovoljnem oddihu. Slednjič piše Myronu Selz-nicku in ga prosi obiska. Ta 6e pobriga zanjo in 1 mogoče doseže kako nameščenje v ateljeju za 2 mi-' lijona 225 000 dinarjev za dobo 12 tednov. S to ponudbo v žepu se odpravi k njej. Sluga mu odpre vrata in ga odvede v salon. Cez pol (!) ure se pojavi »umetnica«, vsa v krznu in draguljih. Navadno mu pove. da_ »ee je vse zarotilo zoper njo«. Selznick ji sporoči ponudbo, ki jo pa »zvezdnica« ogorčena zavrne, čes, da ji še na mar ne pride, da bi sprejela tako ponudbo!
Cez dva meseca pa igralka spet pošlje ponj. Zdaj je padla ponudba na polovico, na 1,125.000 dinarjev za 12 tednov, ki jo pa igralka še bolj ogorčeno zavrne. Igralka se nato odpelje v Njujork in povprašuje po gledališčih. V Cikagti in drugih mestih jo oblegajo množice, da dobijo njen podpis. Igralka meni, da ves svet kleči pred njo. Najame si stanovanje v najdražjem hotelu, si ga da najbrž po svoje opremiti in si na strehi pœtaviti posebno senčnico. Ker je v ponočnih lokalih tako priljubljena in slavljena, se ji zdi, da je v devetih nebesih in piše to Myronu Selznicku, češ, kako da ie bil on neroden, ker ji ni znal ničesar priskrbeti, kar bi bilo nje vredno. Tako pismo roma navadno brez odgovora v koš —, saj eo že vnaprej znana taka pisma! Medtem pa se igralki, ki je navidezno šla v Njujork za prvo igralko prvega gledališča, prav nič ne posreči, da bi dobila kako nameščenje. Prvi korak je potem ta, da dobi iz Anglije poziv, naj pride tja za prav visoko plačo. Igralka sprejme ponudbo Razni časnikarji jo v Southamptonu že čakajo, vse jo fotografira, listi pišejo o njej in prinašajo njeno sliko. Vse se lovi za njenim podpisom in sedem tednov še uživa svojo neskaljeno slavo. Plemstvo in bogataši jo vabijo na dom Re-vica misli, da njen uspeh ni bil še nikoli tako velik. Z najrazkošnejšim parnikom se odpelje nazaj v Njujork. Ko pride, že spet poročevalci listov, sami poročevalci! Vsa žari od sreče in zmagoslavja in misli, da bodo lieti na prvi strani objavili njeno
Tudi na Angleškem je radi narasle reke Temze veliko krajev poplavljenih, celo kar osamljene domačije ostajajo sredi vode ko na otoku, kakor v kraju Surrey, kar vidiš na sliki.
вв^ш^/шшввшаиашшшшшишаша^шат
бНко. Drugi dan pa vidi in bere. da je v listih samo — reci in piši: pet vrstic o njenem povratku — in to je njena nagrobnica.
V Hollywoodu ie mnogo bednih postopačev, ki so bili nekoč priljubljeni in češčeni. a so zdaj »vpokojeni zvezdniki«, to se pravi, da ne morejo ne živeti ne umreti in jih ni sram prosjačiti pri svojih nekdanjih tovariših Saj — kaj pa naj bi počeli e tistimi bore dolarčki na teden? — Drugi končajo v mlakužah. Zdi se, da še najbolje »vozijo« komiki. Stan Laurel in Oliver Hardy, mrsavi in debeli, eta si že pred mnogo leti priigrala uspeh in mlajša publika se ju še do današnjih dni ni naveličala. Nekateri, kakor Harald Lloyd in Charlie Chaplin, so si ustanovili celo svojo igralsko družbo in so postali jako bogati. Toda — to so Ie izredno redke izjeme!
Konec vseh koncev: Zvezdnice in zvezdniki na platnu so naglo pozabljeni sužnji mestnih zabavnih podjetij. Naj nas ne premoti prelest niih nai etopanja! Rajši se zmeraj zavedajmo, da bodo nekoč tako revno končali, kakor so začeli, še več: da bodo izgubili tudi vse upanje, ki je zlatilo njih mlade dni. Ni čudno, da je že tob'kokra' 6egel po resnični pištoli kak, nekoč slavljeni, a kasneje duševno osamljeni umetnik, ko nedavno znani Barry-more. Nešteto je nesrečnih žrtev najmodernejšega suženjstva.
»Moj Bog, cevi 6va pozabila dati v kanal!«
ZA BOLNE IN ZDRAVE
Kumina v hiši
Kumina je priznano zdravilno zelišče, kar so ze zdavnaj cenili na deželi Ko je košnja, nabirajo kumino. Ponekod io nalašč sejejo, da jo prodajajo lekarnam. Mimo drugih snovi pridobivamo iz ku-mine posebno olje. Doma pa uporabljamo le sadeže, ki jim splošno rečemo kumina in ki jih potrebujemo za čaj in začimbo — Voda. v kateri se je kuhala kumina je izvrsten čaj zoper migreno, če so bolečine v zvezi z bolnim želodcem. Kumina je izvrstno zdravilo za očesne bolezni in za okrepi-pitev oči; treba jih ie 2 do 3krat s kummovo vodo izplakniti V skodelico vode damo pol žlice ku-mine in jo skuhamo. Isti čaj je dober zoper slabo prebavo. Kdor ima koliko, ali se mu vzdiguje in če ima krče ali influenco — naj izpije skodelico mleka, ki ?e je v njem 5 do 10 minut kuhalo za žlico kumine (ne prevroče piti!) Ce je kdo napet, naj pije kuminov čaj z dodatkom mete.
Grozote zime
Celo iz avstralskega glavnega mesta Sidneja poročajo da so ondi silni snežni zameti. Med snežinkami pa pada tudi toča in je uničila več hiš, trgovin in tvomic. Na progi 5 kilometrov so izru-vana vsa drevesa in podrti brzojavni drogi. Več œeb je toča ubila in ranila. Tudi na stotine goveje živine je ubilo to strašno vreme.
V Črnem morju so se pojavile ledene gore, ki ogražajo parobrodništvo. V bližini meje Romunije je tak hud mraz, da kaže toplomer 30 stopinj pod ničlo in so snežni viharji najsilnejši vprav na obrežju Črnega morja. V Moskvi je celo 40 stopinj mraza in železniški promet je skoraj povsod v Rusiji ustavljen.
»Ali ste tudi Vi futurist?« »Ne, jaz eem knjigovodja.«
Davek na poslovni promet
Začetkom meseca julija 1937 bo izšla knjiga pod gornjim naslovom, ki jo je priredil kot peto svoje delo g. Sušeč Štefan, načelnik fin. odd. Danske uprave v p. in ki ji je zaradi njene splošne važnosti avtor pripravljen dodati tudi oglase vseh večjih tvrdk.
V	knjigi bodo zbrani v prečiščenem besedilu:
1.	zakon o davku na poslovni promet in pravilnik k temu zakonu;
2.	zakon o skupnem davku na poslovni promet, oba zakona z vsemi izpremembami in dopolnitvami;
3.	vse k zakonu o skupne mdavku izdane uredbe s tarifo v sedaj veljavni obliki;
4.	uredbe o odmeri in pobiranju luksuznega davka z vsemi izpremembami in dopolnitvami s spiskom luksuznih predmetov v sedaj veljavnem besedilu;
5.	komentar k posameznim določilom zakonov in uredb, obsegajoč vse normativne razpise ministrstva za finance v popolnem prevodu in ostala strokovna pojasnila.
Posamezni predmeti našega gospodarstva bodo našteti v abecednem kazalu, uvrščeni pa tudi v zadevne tarifne številke skupnega davka. Temu blagovnemu kazalu bo dodano tudi abecedno kazalo o splošnih predpisih zakonov, uredb in normativnih razpisov ministrstva za finance.
V	tej knjigi bo prvič pri Slovencih zbrana in pregledno urejena ogromna snov, ki je sedaj raztresena t tvojimi neštetimi izpremembami v vseh letnikih prejšnjega »Uradnega lista« izza leta 1922 oziroma sedanjega »Službenega lista« kakor tudi v raznih letnikih »Finansijskega zbornika« in drugod ter bo izpopolnjena s stvarnim strokovnim komentarjem-
Predpisi o poslovnem davku, ki posegajo izmed vseh davčnih oblik najgloblje v poslovanje vsakega gospodarstvenika, tako proizvajalca kakor tudi trgovca in potrošnika, so, čeprav je ta davek tako splošnega značaj, vendarle tako malo znani poslovnim krogom, da si skoraj noben gospodarstvenik ni »vest, kdaj in kje preneha njegova poslov-no-davčna dolžnost in kje se pričenja njegova pravica. Vse te nedostatke in trajne dvome v poslovnem življenju bo mogla odpraviti ta knjiga, ki je prav gotovo vsestransko zaželena in bo zaradi svoje važnosti prodrla v vse plasti našega gospodarstva.
Cena knjig, ki bo obsegala okoli 600 strani, bo 240 din, v prednaročbi do 31. marca 1937 pa samo 200 din.
Ker bo knjiga vsem gospodarskim krogom nujno potreben priročnik za vsakdanjo poslovno uporabo, se je prieditelj na pobudo številnih interesentov odločil, da sprejme vanjo tudi oglase tvrdk.
Zaradi naročila oglasov v tej knjigi, ki bo skozi leta in leta v rokah tisočev ljudi in tako trajno opozarjala na obstoj tvrdk ter jim ustvarjala in pridobivala poslovni sloves in materialne koristi, kakor tudi zaradi prednaročbe na knjigo, naj se interesenti obrnejo neposredno na avtorja (Sušeč Štefan, Ljubljana. Beetyhovnova ul. 15.) Prednaročila na knjigo »prejema pa tudi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Determinizem in fizikalna slika sveta
Ш»nedeljski Slovenec« ie že kratko poročal o predavanju, danes spregovorimo še o zvezi z debato, ki «e je vršila teden dni
pozneje.
G. univ, pro!. dr. R. Zupančič je predaval 16. januarja v okvirju Filozofskega društva o deter-minlzmu in fizikalni sliki sveta. Predavanje se je vršilo na univerzi v nabito polni predavalnici Mineraloškega instituta. Med poslušalci je bilo opaziti mnogo matematikov in fizikov, a tudi čistih filozofov n. pr. dr. Ušeničnika, dr. Vebra i. dr. Gospod predavatelj nas je na filozofsko kritičen način seznanil s sedanjim stanjem fizike ter nam nazorno pokazal, kako si fizik pomagajo, da bi se izvili iz težav, ki jih nudijo rezultati novejših fizikalnih opazovanj: zavrgli so deterministično sliko sveta in veljavnost fizikalnih zakonov in se zatekli k indeterminizmu, pripisujoč fizikalnim zakonom le veliko verjetnost.
23. -januarja se je vršila nato v istem prostoru debata, ki je morala prvič zaradi dolžine predavanja odpasti. Debate »o se udeleževali predvsem matematiki (Molinaro), fiziki (dr. Frlan) in filozofi (dr. Gogola) i. dr. Pokazalo se je, kako različna mnenja vladajo glede gornjih vprašanj bodisi med matematiki, bodisi med filozofi.
Iz predavanja, kakor tudi iz debate same pa se je dalo razvideti, da ta vprašanja, ki so bistveno fizikalna, za sedaj še nikakor niso toliko dozorela, da bi se z njimi ukvarjala čista filozofija. Vsekakor pa moramo zabeležiti, da je pri nas zanimanje za ta vprašanja izredno veliko. Kakor čujemo, namerava predavatelj v kratkem na splošno željo objaviti predavanje v posebni brošuri.
Smrtna nesreča na peči
Ljubljana, 28. januarja.
Snoči ob 11 je bila policija klicana na Ižansko eeeto 21, kjer so našli na peči nezavestno ln napol mrtvo poeestnico, 71-letno Nežo Cičevo. Ko je policija prišla, je bila pokojnica že mrtva. Starica ee je namreč vlegla na gorko peč, ki pa je bila počena ter so iz nje uhajali strupeni plini, ki so io omamili do smrti. Policija je ugotovila, da gre le za nesrečen slučaj. Cičeva je bila zelo priljubljena med ljudmi.
Dobova
JNSarjem, ki bi bili sedaj v volivni borbi radi ua glasu, da so pristaši dr. Mačka, bo gotovo še v spominu, kaj so prav za prava bili še pred nedavnim časom. Saj jim radi verjamemo, da tu ob Sotli, kamor tudi dr. Maček večkrat pride, radi najožjih in nepoerednih stikov s Hrvati, res ni vse eno, kako govorijo o dr. Mačku oni, ki bi radi zlezli na županski stolec v Dobovi. Ljudje vedo, da hoče dr. Maček narodu dobro, pa se kaj hitro obrnejo do onega, ki tolče po krivici po dr. Mačku Torej — to vedo tudi dobovski JNSarji, ki bi radi zavladali na občini — volivcem moramo reči, da smo ini Mačkovci, in kdor je za dr. Mačka, mora voliti JNSarsko listo In JNSarski trgovci in krčmarji pripovedujejo strmečim gostom, kako vneti mačkovci da so oni, ki da jih naj volijo 2t. februarja. Čudovito lepo eedaj. ko se dela dogovor za skupno delo med dr Mačkom, dr. Koroščem in dr. Stojadinovičem; samo, ko bi bilo res da so dobovski JNSarji mačkovci! Šibek *potnin imajo! Kako si pa naj obdrže v glavi, kaj vse so že na tvezili tistim, ki jih hočejo poslušati! Pa jim mi obnovimo spomin na njihovo delo za dr. Mačka! Saj se gredo lahke prepriča», v Zagreb v pisarno dr. Mačka; tam se jim bo dokazalo, da so ravno JNSarji okradli dr. Mačka pri zadnjih volitvah za lejx> število glasovi Ti možakarji so kar enostavno pisali glasove, ki 60 se oddajali za dr. Mačka, |X) svoji mili volji v druge liste! To so delali tisti,
ki eilijo sedaj pod JNSarsko listo v občinski odbor z izmišljendo agitacijo, da so oni Mačkovci. Računajo namreč, da so volivci itak vse pozabili. Na srečo nieo saj je bilo dovolj zasliševanja po tistih «pravičnih« volitvah, ki so jih vodili JNSarji. Dr. Maček, ki je bil seveda od svojih pravih pristašev obveščen, kaj so delali dobovski JNSarji z glasovi, ki so bili v Dobovi oddani za njegovo listo, se bo lepo zahvalil za tako družbo, ki se mu zdaj vsiljuje, hoteč izrabljati njegovo ime v svoje 6ebične namene Mi so prepričani, da bo dr. Maček, ko se mu bo zdelo primerno, da kaj iz svoje r.rankarske pisarne pove slovenski javnosti, ponovil, kar je na shodu v Harmici zaklical množici, med katero je bilo jako veliko Dobovčanov; med njegovim govorom je namreč nekdo zavpil: *>Dol s Korošcem!« Kdo je to bil, bodo naši JNSarji dobro vedeli. Dr. Maček pa je bedaka pri tisti priči *afrknil z močnim glasom: »Ne dol z dr. Korošcem, ampak v sporazum z njim!« JNSarji naj počakajo kinalu jim poreče dr. Maček, s čigar imenom skušajo begati slovenske volivce: »Dol s slovensko JNSarijo, v sporazum pojdite z dr. Korošcem in liste njegovih prijateljev volite!«
Rečica ob Savtnji
Občni zbor gasilske čete. Zadnjo nedeljo se je vršil ob skoraj polni udeležbi občni zbor naše delavne gasilske čete. Iz poročil posnemamo, da šteje društvo 00 rednih, 8 podpornih in 8 častne člane. Dohodkov je bilo 11.281.90, izdatkov pa 11.200.50 Din. Za predsednika je bil ponovno soglasno izvoljen g. Strucelj Anton, ki je znan kot eden naj-delavnejših in najsposobnejših gasilcev v našem okraju. To Je oni mož, o katerem je »Slovenec« dne 20. januarja 1937 poročal, da je bil od strani Gasil-eke zajednice 1. 1933 z ostalimi uglednimi gasilci, ki gotovim krogom niso bili po volji, razrešen funkcije iupnega starešine. Pa še nekaj bi radi povedali. Par mesecev po njegovi razrešitvi jc 21. februarja 1934 naslal okrog 12. ure velik požar v Okonini, Gorola je takrat cerkev, župnišče in še druga poslopja. Gašenja se je takrat udeležil tudi g. Strucelj s svojimi tovariši iz Rečice. Ker ee je pa požar naglo širil, pravega poveljnika pri požaru pa ni bilo, je na prošnjo drugih prevzel poveljstvo
f. Strucelj. Ker pa je bila takrat zima, so je g. trucelj lako prehladil, da čuti jiosledice še danes. S svojimi ljudmi je ostal do 11 zvečer na licu mesta, kljub temu, da ie. bil do kožo premočen. Bolezen, ki si jo je takrat nakopal, ga je vrgla na bolniško postelj. Moral Je nato v bolnišnico, kjer je bil dva meseca. Ko |>a je prišel domov, še dolgo časa ni mogel zapustiti postelje. Nad eno leto in pol je bil sploh nesposoben za vsako delo. Res je dobil od Zajednice nekaj podpore; toda kdo mu povrne škodo, ki jo je utrpel, ko tako dolgo ni mogel izvrševati svoje obrti. So danes čuti ležke posledice, posebno na nogi. Ta bolezen ga je že precej veljala in ga še danes velja. Toda pravega zadoščenja še danes ni dobil! On jo v gasilski službi že 37. leto — In si zato odstavitve takrat gotovo ni zaslužil. Kaj pravite? To smo boleli v »Slovencu« povedati že tedaj, pa je bilo zabranje-uo. Danes to lahko povemo. Pa če kdo želi, lahko povemo še kaj več o tisli »slavili« dobi,..
Ar din pri Vojniku
Umrla je v 71. letu starosti blaga žena in skrbna mati Samec Frančiška, žena g. župana v Skof-Ijivasi, Kakp je bila rajna priljubljena, je pokazal njen pogreb, kateri se je vršil pretečeni ponedeljek ob ogromni množici občinstva iz hiše žalosti ua vojniško pokopališče. Cerkveni pevski zbor je zapel pred hišo žalosti, v cerkvi in na poko|\a!išcu ganljive žalostinke. Ob grobu se je od nje kot članice ženske Marijine družbe poslovil voditelj domači g. župnik. Rajna je lahko za zgled marsikateri gospodinji in materi, ona se je držala gesla: »Atoli in dela].« Od rane mladosti do zadnjega časa je delala pridno kot mravlja, pri tem pa ni pozabila na svoje materinske dolžnosti, vse svoje otroke je vzgojila v strogo krščanskem duhu. Ako bi imeli več takšnih nialer. bi današnja mladina bila drugačna. Vsemogočni naj obilno poplača njena velika dobra dela! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Rešitev Nagradne hrižanice
t dne 24. januarja 1987.
Vodoravno: 1. Polona, 7. bob, 10. davica, 16. omela, 17. resor, 18. vozel, 19. last, 20. zastava, 21. lipa, 22. ara, 23. sok, 24. kan, 26. alt, 28. dih, 29. kader, 31. lopar, 32 a. arena, 35. amen, 37. kozorog, 40. Ines, 42. Lenart, 43. Oka, 44. Pa-dova, 45. ahat, 46. kolovoz, 47. etan, 48. narod, 51. senat, 53. snaha, 55. sto, 57. rog, 59. car, 60. Ant, 61. sel, 63. toga, 65. brigada, 68. lira, 69. oMelo, 70. Bloke. 71. golob, 72. lilija, 73. ono, 74. navada.
Navpično: 1. pala, 2. omara, 3. lesa, 4. Olt, 5. nazor, 6. arak, 7. bes, 8. Ostap, 9. boa, 10. drva, 11. Avala, 12. vol, 13. izid, 14. cepin, 15. Alap, 23. senator, 24. kozolec, 25. naravar, 27. Trident, 29. Kalan. 30. denar, 31. lotos. 32. ropot, 33. enota, 34. Aeana, 36. meh, 37. Krk. 38. oko, 39. gaz, 41. Eva, 49. atomi, 50. Doboj, 52. nagon, 53. snaga, 54. Herod, 55. stol, 56. ogel, 58. grba, 60. Aden, 61. sila, 62. Laba, 64. ali, 66. ilo, 67. ako, 68. lov.
Izmed onih, ki eo križanico pravilno rešili, eo bili izžrebani v četrtek, 28. januarja ob 3 popoldne sledeči:
1.	Lenič Josip, Slovenjgradec.
2.	Meze Anton, dijak, Čevica 54, p. Dolenji Logatec.
3.	Lužar Andrej, Mengeš.
4.	Gostilna Lavrič, Nova vas pri Rakeku.
5.	Demšar Slavko, Tržič, Ljubljanska c. 26.
6.	Bobnar Anton, Obrh 10, p. Toplice na Dolenjskem.
7.	Jančič Danilo, dijak, Ljubljana, Napoleonov trg 6.
8.	Sever Ivan, Marijin grad, p. Mozirje.
9.	Andrej Nachtigal, kovač, Skaručna pri Vodicah.
10.	Gartner Franc, Železniki 14.
Za prihodnjo pravilno rešitev križanke je zopet razpisanih 10 nagrad v obliki enomesečnega brezplačnega razpošiljanja »Slovenca«.
REŠITEV STEVILNICE
Grič, Hus, kmet, panj, vol. — Če sveti Pavel po kopnem primaha, pa sveti Jurij po enegu pri-jaha.
REŠITEV ZLOGOVN1CE IZ LEPOSLOVJA
Peter Markovič, Otroci, Dekle z rožmarinom, S poti, Vedomec, Ob tihih večerih, Begunka, Oljki. Darovana, Nebo žari, Izza kongresa, Mlada pota, Sosedov sin, Od železne ceste Lešniki, Na-vihanka, Cmokavzar in Ušperna, Erotika, Martin Krpan. — Pod svobodnim solncem.
Spoti
Sarajevski oficirji so zgradili nov smučarski dom na Jahorini
f-ШЗ »
Wmmk

M»Mf- ■ -.... .....
бшјда^кШШМ*«^ ...

Smuški tereni, ki čakajo na bosansko tekmovalco (Jahorina)
Sarajevo, v januarju.
Redkokatero mesto ima tako ugodno smučarsko lego kakor Sarajevo. Od vseh etrani je obdano z visokimi gorami, ki so smučarje pravi zimski raj. Zlasti je priljubljena planina Jahorina, katere smuški tereni ee razprostirajo vse do višine 2000 metrov, Medtem, ko se morajo smučarji, ki potujejo na Jahorino, voziti do Pal, to je do prve postaje na romantični progi Sarajevo— Užice, je v Sarajevski okolici tudi mnogo smučišč, ki so pristopna kar iz mesta. Tako je n. pr. možno z vrha Crepoljskega, kjer ima Smučarski klub Sarajevo svoj dom, dmučati naravnost do centruma mesta.
Četudi sarajevska okolica nima privlačnosti Jalovca ali skrivnostne lepote Triglavskega pogorja, vendar ji bosenska mlada generacija posveča mnogo ljubezni. Planinstvo in smučaratvo tudi v Sarajevu napreduje, kar dokazujejo številna društva in smučarski domovi.
JAHORINA — DRUGA POKLJUKA
Najpriljubljenejši smučarski tereni Sarajevčanov so na ogromni planini Jahorini. »Sivi te soko preleteti ne može, a kamo li junak na konju«, tako OOjo Bosanec o pogorju, ki je od decembra do aprila pokrito s snegom, V marsičem spominja Jahorina na našo Pokljuko; je to ogromna, od 1600 do 2000 metrov visoka poljana, po kateri lahko smučate po cele dneve, ne da bi presmučali vse nove terene, ki so zdaj lahki in položni, zdaj strmi in nevarni. Razgledi z Jahorine so veličastni; daleč naokoli velikanski gozdovi, za njimi pa zopet vieo-ka gorovja, ki ee zde v soncu kakor kipeče morje mleka.
2e pred petimi leti je zgradilo Planinsko društvo Romanija v Sarajevu smučarski dom na Jahorini, ki leži na višini 1600 metrov. V domu, ki je vedno živahno zaseden, je prostora ja 120 oseb. Večinoma zahajajo na Jahorino Sarajevčani, po malem tudi Srbi iz Belgrada in Vojvodine. Veliko veselje do smuškega športa so pokazali tudi sarajevski oficirji- Pogosto, zlasti kadar so prirejali vojaške smuške tekme na Jahorini, je bil dom Romanije tako zaseden, da izletniki in tekmovalci niso mogli v dom, da bi se ogreli in odpočili. Zato so se nekateri mladi oficirji odločili, da prično z akcijo za gradnjo lastnega smučarskega doma. Akcija je uspela, dom je dograjen tn čaka na slovesno otvoritev.
Maši smučarji za Bansho Bistrico
Predsinočnjim so odšli z brzovlakom na slovansko prvenstvo v Bansko Bistrico naši tekmovalci, 12 po številu in to: Smolej Franc, Knap Leon, Mrak Franc, Klančnik Lojze, Klančnik Gregor, Klančnik Karel, Jakopič Avgust, Jakopič Albin, Novšak Albin, Pribošek Franc, Sratnel Bogo ter Žemva I. Ž njim Je odšel tudi finski trener Korho-nen, ki bo tam končnoveljavno sestavil postavo našega moštva. Preje omenjeni tekmovalci so določeni za tek, dalje za klasično kombinacijo (tek in skoki) ter za epecijalne skoke, dočim so oni za alpsko kombinacijo (smuk in slalom) odpotovali naravnost Iz Ga.-Pa.
V Banski Bistrici se bo obenem izbralo 8 tekmovalcev, ki bodo zastopali našo državo v Chanio-nixu. Na svetovnem tekmovanju F1S-E bo teb 8 tekmovalcev nastopalo samo v tekih na 18 in 50 km, v skokih in alpski kombinaciji, dočim se ne udeleže štafete 4krat 10 km in norveške kombinacije. Iz Banske Bistrice odpotujejo vsi domov, iz Ljubljano pa nalo nadljuje reprezentanca pot v Chamonix.
Hockei na ledu Villacher S. V. - S. K. Ilirija
V	sotioto ob 20.15, v nedeljo ob 10 dopoldne.
V	soboto in nedeljo gostuje v Ljubljani Vllla-cher S. V. To je druga letošnja mednarodna prireditev. Ilirija so ne boji stroškov, katere ima v zvezi z gostovanjem avstrijskih moštev. Ljubljanskemu športnemu občinstvu hoče nuditi boljša moštva. Večina hockeyskih tekem se vrši pri umetni razsvetljavi, zato se vrši tudi sobotna tekma ob 20.15. S tem, da se vrši prva tekma zvečer, se nudi mnogim smučarjem prilika, da si morejo ogledati najpopularnejšo panogo zimskega športa, ki je najlepša borbena igra vobče.
Čeprav belo-zeleni niso imeli sedaj nasprotnikov, so se na to srečanje temeljito pripravili. Dovršili so zadosten drsalni In tehnični trening. Po večkratnih srečanjih sodeč jo pričakovati izravnano igre.
Cenjeno občinstvo se opozarja, da bodo na sio-jišču položene deske, priporočamo pa kljub temu toplo obulev.
NAJMOČNEJŠI CENTER IZVEN SLOVENIJE Tako stojita danes na Jahorini dva velika smučarska domova, ki lahko sprejmeta v slučaju navala tudi 400 smučarjev. Domova stojita v neposredni bližini skakalnice, sta pa od železniške postaje Paie oddaljena tri ure hoda s 700 metri vzpona. Sredstva za oficirski smučarski dom so zbrali deloma oficirji sami, deloma pa so jih podprli sarajevski industrijalci. Dom bo služil zlasti za smuško propagando med vojaškimi krogi, bo pa odprt za vse turiste. Grajen je zelo solidno, pritličje je zidano, prvo in drugo nadstropje pa kombinirano na alpski način z lesom.
Poleg stalne smuške šole, katero vodi smttški učitelj g. Banjanin, imajo na Jahorini tudi dve skakalnici. Eno za 20 metrov, novo vojaško p.i za ekoko do 40 metrov. Zgradili so jih šele letos, otvoritev pa bo predvidoma sredi februarja, ko sc bo vršil veliki smuški izlet v Sarajevo. Z velikimi nadami za razmah smuškega skakanja gledajo Sarajevčani na znanega smuškega skakača Palmeta, ki je eedaj v Sarajevu, kjer služi vojaški rok. Morda se bo Palmetu, simpatičnemu našemu skakaču, posrečilo, da bo postavil trdne temelje za napredek skakalnega športa v Sarajevu. Smatramo, da je Bosna poleg Slovenije za enkrat edina pokrajina, ki ima terenske in vremenske fiogoje, da se približa višini slovenskega smučarskega športa.
Smučarski dom Itomanije na Jahorlui pri Sarajevu
Uradna vremenska poročila
Zvcic га tu j f ki promet v Sloveniji, LJubljana, Tujsko-prometne zve:c v Mariboru, Juaoslov. zimiko-nportiio Zveze (n Slovenskega planinskegu druSIva : dne 29. januarja 1937.
Temperatura razen v Kamniških planinah Šo nadalje nizka, povsod Jo zapadlo obilno snega.
Bohinjska liistriea, danes: — 8, oblačno, 10 pr, šlča na l& podlago.
Dom nn Komni, danes: — 10, 1J0 «nega, zgoraj
prfie.
Pokljuka, včeraj: — S, 40 pršiča rs podlagi. *ka,
knlnloe uporabno.
Kranjska pora, dane«: — 10, 1Л prSiča na 40 i»od-lago, drsališče uporabno.
Erjavčeva koča na VrSiču. danes: 60 snega no 4» podlage
Hate.te, dane»: — 10, 30 prSiča na 40 podlago. Planica, diinus: — 10, 2J prSIčn na 40 podlngp, skaknlnloe In drsaliSčo uporabno.
Tamar, dano«: 30 pršiča na 00 podla»«. Zelenica, včernj: — 4, 25 novega prSiča. Dom na Kofeah, clnnos: — 4, <0 prilča nn podlagi. Velika planina, dnnra: — 2, .Hi pršiča na 60 podi. Kom na Krvavcu, danes: — ti, 4 prSi^n nn podlagi. Pohorski (lom, danns: — 10, SO prSičo nn 100 podi. Sv. Trije kralji, donos: — 9. 4Л prSiča nn au podi. Himskl rrelee. danes: — 12, 10 pršiča na SO podlage, Maribor, danes: — S, li novega enegn.
LZSP (nluibeno). 29. januarja 10.17 oh 1H. v kavarni Emona (dainska »oba) seja tehn. In upruviogn od bom. Prosimo vse gg- odbornike. Hn nn radi predsto-ječoga prvenstva seje «Igurno uilelo/.n. _ Iz XIII. «oje n. o. * rtnn 27. t m. klubom «poročamo, da «p vrši prvenstvo SZHI' v Zngorjn dne 6. do 7. fobruiirjn 1937 In no kot predvčerajšnjim objavljeno dne l.-i februarja 19.17.
Tur ni-iz popoln jevnlni tefaf na Smrekov ru in Mo-jirskih planinah. V času od 7. do 14. fehmarja t. I . ho vrM nn Smrokovcn In Mozlrsklh planinah liirui Izpopnlnjovalni ločuj, ki Je namonjon samo Izvetbonlm smučarjem. Odhod dno 7. februarja oh 7.IJ « s«vinj skim vlakom do ftmartnoga ob 1'nkl, od tu т nvtntm-som do Mozirja (nosaCIl tor po triurni pešhojl rln Mo-zlrskc kočo (kosilo). I .n h k ii eno In pol urna smuška tura do коЛр na Smrokovon. kjnr hmln tožniki nn-Ktnnjonl. nnevol ponzlon (ijvrstnn oskrba In kurjon,
""".'■i*' ?.'."„Т£гпЈ,п,п5 100 П1п- - 1v'l«J vodi zvo/.nl MiinSkl učitelj Krwln Clničner. PrIJnvo In Informnolje n» njegov naslov tvrdka V. VVogg. Celjo.
STK Moitt Drnvi oh 1». sostanok jnniorjov, nnto jo.ln odbora nog sekcijo, n oh JO. sostnnok ostaloga članstva. Ker hodo razdelili čnvljl ln osli,In oprem«, jo swtnnck zu vse obvnioii.
Naročajte in čifajie naša kaioiiška dnevnika »Slovenec« in »Slov. dom«
BOS		in a *	
TEl. 222	жч:		lllUB
Orandiozna opereta	Premlerai
Koncert na dvoru
Marta Eggerth ln Johannes Uesters
BSSfcl	9	J]	НЛ
Zabavna veseloigra
Jaz in 11
Feliks Bressart, Frledl Szapa, Otto Wallburg
TEl. 21-24
Temperamentna opereta
Duet
z dražestuo Mariko Rokk s partnerjem bane sonnkeriem
<7Wiijosoe. o4 :16., 19."^ 21." W
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Petek, 29. januarja. 11 Šolska ura: Naš mladinski pisatelj Emil Adamič (gosp. Drugo Supančič). — 12 Voselib pcsmic pestra vrsta (plošče). — 12.15 Vreme, poročila. — 13 Cas. spored, obvestila. — 13.15 Domači zvoki (Kmečki trio in gosp. Svotozar Banoveo). — 14 Vreme borza. — 18 Zonska ura: Družina in šola (gdč. Srečka Lnbernlk). — 18.20 Orkostor balalajk (plošče). — 18.40 Francoščina (gosp. dr. Stanko Leben). — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 10.30 Nacionalna ura: Svoti Sava (dr. Моса Stojkov iz Bel-grada). — 19.50 Zanimivosti. — Akademski pevski kvintet. — 21 Prenos iz Torina: Beethovnova IX. simfonija. — 22 Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15 Nekaj naših pcsmic (plošče). — 22 30 Angleške plošče.
Dragi programi»
Petek, г». januarja. Belgrad-Zagreb: 20.30 Vokalni koncert. — 21 Klavir. - 21.30 Zbor. — Dunaj: 10.3П Vojaška godba. — 20.55 Simfonični koncert. — Trst-Milan: lfi Kvartet. — 21 Simfonični koncert. — Rim—Bari; 20.10 Opereta. — Praga: 10.15 Beethovnove skladba. — 20.10 Pianiiio. — Varšava: 20.10 Koncert filharmonije. — Vratislava: 20.10 Opera. — Lipsko— Kolu: 20.10 Vojaški večer. — Frank/urt: 20.10 Orkester in zbor. — Strassbourg: 21.30 Rossinijeva opera rSc-viljskl brivec .
Ptul
Vlomilci v Halozah. V noči od nedelje na ponedeljek 24. t. m. so ee spravili vlomilci na nočni pohod v vinske kleti v Halozah. Omenjenega večera so bili kar trije vlomi in sicer so se nepridipravi najprej odločili za vinsko klet oo. minoritov v Dravinjskem vrhu, kamor so nasilno vdrli ter se la mnajprvo pošteno založili z najboljšo kapljico, nato pa odnesli, kar jim je prišlo pod roko, med tem tudi 50 litrov konjaka. Po tem |>ohodu eo obiskali nezasedeno vinogradniško stanovanje, istotako v Dravinjskem vrhu, last ptujskega trgovca Vrabla Franja, kjer so jiobrali razno perilo in posteljnino. Ker plomilcem vsega tega še ni bilo dovolj, so se spravili še nad etanovanje v vinogradu v Dravinjskem vrhu, last ptujskega mesarja in posestnika Vinka Pernata, kjer so vlomili vrala in pobrali vse, kar jim je prišlo pod roko, med tem tudi lovsko puško z nahoji.
Neprestani požari na Dravskem polju. V noči od 21. na 22. t. m. je nenadoma začelo goreli gospodarsko poslopje, last Matjašeca Janeza, v Slovenji vasi. Ogenj je upepelil celokupno gospodarsko jioelopje z gospodarskim orodjem.
Smrtna kosa. V nedeljo, 24. t. m. so pokopali 80-letno Marijo Hvaleč, zasebnico na Bregu. V času, ko so pokopavali mater, se je njen sin Jakob, star 56 let, lxiril e smrtjo v ptujski bolnišnici, kjer ie še istega dne sledil svoji materi. Pogreb pokojnika je bil v torek, 26. t. m. na mestno pokopališče. Blag jima Sfiomin!
Novo mesto
Na zadnji očinski seji se je na poziv okrnjne-ga glavarstva osnovala posebna ocenjevalna komisija za zaščito kmečkih dolgov
Višina pasjo takse je letos sledeča: Za pse čuvaje 10 din, za lovske pse 100 din in za luksuzne pse 140 din na leto. Omenjamo, da jiasja taksa ni prav nič novega, saj se ta poliira ze od nekdaj. To povemo, da opravičimo pomoto, ki je nastala v našem [>oročilu v »Slovencu« dne 17. januarja t. 1.
Ponovno opozarjamo na dobrodelni koncert, ki bo v korist nameravani sirotišnici v âinihelu, na svečnico ob 8 zvečer v Prosvetnem domu. Sodelujejo člani ljubljanske opere in novomeški so-kolski salonski orkester. Koncert se bo vršil pod pokroviteljstvom banice ge. dr. Natlačenove.
Za komisarja okrožnega odbora obrtnih združenj, je kr. banska uprava imenovala g. Franca Pelka ml., krojača v Novem mestu. Razrešen pa je svojih poslov dosedanji predsednik istega odbora g. Matko Malovič.
Videm ob Savi
Tujci, ki jih vodi pot skozi našo zemljo, radi priznavajo, da je Videm najlepši kraj našega Po-savja. S svojo očarljivo naravno lepoto, pri vsem tem ugodne železniške in avtomobilsko zveze privabljajo leto za letom vedno večje število izletnikov, zlasti iz sosednjega Zagreba. Pred par leti je zajel tudi našo mladino čar idealnega katoliškega navdušenja in lepa, prostorna prosvetna dvorana je postala središče posavske prosvete. Tu se zbira večer za večerom mladi svet in ure nui prehitevajo bodisi ob poučnih predavanjih, bodisi ob pripravah na številne odrske nastope. Lansko jesen si je pa društvo ustanovilo tamburaški odsek, ki ga vodi s sprotno roko navdušeni mladec Barbič Cene iz Stare vasi. V teku zadnjih treh let je videmska prosvetna dvorana videla mnogo velikih predstav, kot n. pr. »Skrivnosti svete maše'. »Domen«, »Igra v treh dejanjih«, »Rokovnjačk, nad vse izborno podane Jalenovo »Grobove«, da ne omenjam »Slehernika r, ki so ga domači igralci ob veliki udeležbi domačinov in tujcev uprizorili na vzvišenem prostoru pred farno cerkvijo. Ta uprizoritev je bila očividno ena najbolj impozant-nih in je v slehernem obiskovalcu zapustila mogočen vtis. Za katoliško prosveto skrbi tudi vzorno urejena društvena knjižnica, ki jo požrtvovalno vodi mladi Uršič Hinko. Pohvalno je omeniti, da se oder dviga od uprizarjanja plehkih predstav k duhovnim, verskim igram. Z veseljem je sprejelo občinstvo vest, da ima društvo na letošnjem piogramu med drugimi predstavo »Podrti križ*. Prepričani smo, da se bo naša mladina to pot še posebno izkazala. Naj sveti našim mladim luč katoliške prosvete in jih varuje pred boljševiškimi blodnjami.
Zahvala
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob težki izgubi našega dobrega soproga, ateka, brata, svaka
Alofzifa Hariča
železničarja
in nam lajšali bridke ure. Prav posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini za spremstvo, zdravniku dr. Pihlerju pa za njegovo požrtvovalnost. Enako se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem onim, ki so ga v tako čnstnem številu spremili na zadnji poti.
Maribor, Počehova, 28, januarja 1937.
Žalujoča soproga in hčerka.
POMLADNI UPSKI SEJEM 1937
ZAČETEK 28. FEBRUARJA
popusta na vozovnicah nemških železnic znatni popusti na železnicah drugih držav
Vsa pojasnila daieta častna zastopnika:
ING. G TONNIES, LJUBLJANA, Tyrseva c. 33 - Tel. 27-62 J02EF BEZJAK, MARIBOR Gosposka ul. 25 - Tel. 21-97 in ZVAN1ĆN1 BIRO LAJPCISKOG SAJMA, BEOGRAD, Knez Mihajlova 33/1 — Telefon 24311
MALI OGLASI
Natakarica
starejša, dobra in zanesljiva, bi rada premenlla službo, najraje v okolici Maribora. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju.
Dekle
ki zna šivati, išče zaposlitev k šivilji ali stranki za postrežnlco. Naslov v upravi »Slov.« pod 1363.
■II ЛУ! E I'"ffl
Zimsko perilo
po skrajno znižanih cenah — do 20% popusta — dobite pri : Kreko, Tavčarjeva 3.	(1)
Gosje perje
naravno, purje, kokošje, nudi najceneje, dokler traja zaloga H e d ž e t, Ljubljana VII., Alošev
Nogavice, rokavice
In pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje ln najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica ln Stari trg. (I)
Remington
veliki pisalni stroj, skoraj nov, poceni takoj prodam. Vprašati v trafiki : Miklošičeva 14.	(1)
čeva V.
<1)

Naročajte in širite »SLOVENCA«
Meteor pade z neba
20.
Prečuden kamen.
Na vso moč razočarani in razburjeni so se dečki vračali proti domu. Edini med njimi, ki je ostal miren in ravnodušen, je bil Profesor.
»Kaj bi se jezili!« je zamodroval. »Jeza škoduje živcem in srcu, koristi pa nikomur nič. Baje se mirno pomenimo, kaj naj bi ukrenili.«
»Mirno... mirno!« ga je oponašal Tinček. »Iz kamna bi moral človek biti, da bi na vse to ostal še miren.«
»Premagovati se je treba, pa gre,« ga je poučil Profesor in stopil kot govornik na kamen, ki je ležal v bližini. »Naš profesor v šoli nas vedno uči: ,Naj vas življenje še tako tepe, otroci, nikar se ne razburjajte in pritožujte. Poglejte name: mnogo hudega sem na tem svetu pretrpel, pa sem dosegel visoko starost samo zaradi tega, ker se nisem nikoli razburjal. Človek mora zmerom in povsod obdržati mirno kril' — Tako nas uči profesor v šoli in ima čisto prav!«
t: m s ЈГ^гт
Komaj je Profesor te besede do kraja izrekel, je zdajci zakričal na vse grlo: kamen pod njegovimi nogami je nenadoma oživel in se začel pomikati. Profesor je pogledal navzdol in na svojo grozo videl, da kamen ni kamen, ampak — stara želva.
Dečki so se ob pogledu na smešni prizor začeli glasno smejati.
»Obdrži mirno kri, profesor!« se je ponorčeval Tinček. »Saj si nas pravkar tako učil. Zakaj se pa razburjaš?«
Ojej, ali je bil Profesor jezen! Kar pihal je kot gad. Kako tudi ne: saj se je spet enkrat izkazalo, da se človek niti sain ne ravna po tem, kar druge uči...
Na vsa zimska oblačila
dajemo 15—204, popusta. Pri Preskerju, Sv. Petra cesta M.	(1)
Prvovrstne smuči
kompletne, in sanke, dobite najugodneje pri Izdelovalcu Fajfer, Trnovska ul. 25, tel. 34-10. (1)
гтгнттта
Denarja r lepu kot petka!
Prar radi bi 4 dali oa. Kar nudié nam ve
kupimo '« vse po&tenc plačamo
Steklenice
vseh velikosti, večjo količino, kupimo. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Steklenice« 1377.	(k)
Posestva
Posestvo dela « skrbi! Oglas tvoj kupca bri dobi. A te o skrbeh si га denar, boi hiSo kupil gospodari
Več stavbnih parcel
naprodaj pod ugodnimi pogoji pri kolodvoru Sent Vld-Vižmarje. Pojasnila se dobe: Vižmarje 59. (p
Jlužbodobe
Kar potrka)! — te naprej! Ka) lel'f »t, nam povei.
Službe so na razpolago, tu iskanje ni predraga'.
Entlarico
vajeno stroja za pletenine in trikotažo — sprejme takoj
M A T E K & MIKEŠ Ljubljana, Dalmatinova 13
Denar — sveta vladarI Le plataj par oglasov, pa kmalu zla'ih časov zašije tebi iar
Vnovčujem
terjatve pri denarnih zavodih proti takojšnji gotovini. Solidno poslovanje. Oblastveno dovoljena
pisarna RUDOLF ZORE Ljubljana., Gledališka 12. Telefon 38-10.
Barclay:
JO
Rožni venec
Roinan.
^Takrat torej, je rekel zdravnik.
i Pela sem Rožni venec, pesem, za katero me je bila prosila Flower, ko sem bila zadnjikrat tu pri vas. Ali se spominjate?«
-Zdravnik je prikimal.
Od takrat je bilo med menoj in Gartliom vse čisto drugače. Sprva nisem dojemala, za kaj gre. Videla sem, da mu je segla moja pesem globoko v srce, toda menila sem, da ga je razvnelo petje samo in da se bo čez noč tisti dojem spet razblinil. Toda dan je minil za dnevom, čudna sprememba je pa ostala. Nihče izmed družbe je ni opazil, ali meni se je zjasnilo prvikrat v življenju, da sem potrebna nekomu za njegovo srečo. Naj sem prihajala ali odhajala, vedno in povsod sem razločno čutila njegovo bližino. Zavedala sem se tega, vedela pa nisem, da je to ljubezen — pa naj se vam zdi še tako čudno. Pripisovala sem vse neki medsebojni duhovni naklonjenosti in ljubezni do glasbe, ki naju je tako tesno družila. Kaj nnj bi si ludi mislila drugega? Saj sem bila vendar tako malo vabljiva in tako stara, on pa bleščeče mladi — A on, šele pozneje sem vse razumela, je mislil drugače. Rekel mi je, da sem mu z Rožnim vencem razodela vse svoje notranje življenje; doslej da me je smatral samo za dobro tovariSico, zdaj pa mu je padla mrena oči. Kakor se vam bo gotovo čudno zdelo, Deryek, zatrjeval mi je, da je našel v meni vzor ženske.«
Jana je utihnila in se zazrla v žareče oglje. Brand je počasi okrenil glavo ter rekel:
>,Nič čudno se mi to ne zdi.«
>Za nekaj dni sva se ločila, jaz sem odšla k vama v London, on v Shenstone. Tam sva se spet sešla m se tega oba razveselila. Med gosti v Shenstonu je bila tudi dražestna majhna Američanka Pavlina Lister in govorilo se je, da je ona bodoča Garthova nevesta. Tudi jaz sem bila o tem prepričana, da, hudo sem ga priganjala, naj se odloči zanjo. Že prvi večer v Shenstonu me je prosil za sestanek; dejal je, da mi želi povedali nekaj važnega. Mislila sem, da gre za Pavlino in sem rada ugodila njegovi želji. Po večerji sva se sešla na ploščadi pred hišo in tedaj, Deryek, se je zgodilo.«
Jana se je oprla s komolci na kolena in si zakrila obraz zrokami.
»Ne bom vam vsega na drono razlagala. Njegova ljubezen se je razlila čezme kakor raztopljeno zlato. Tedaj je bilo konec mojega miru, ognjena reka njegove ljubezni ga je odplavila. Na vsem božjem svelu ni bilo zame drugega nič ko ta čudežna ljubezen, ki je bila čisto moja. Iu potem, Deryek, je klečal Garth pred menoj ter se me oklepal, in v tistem hipu sem bila njegova vsa, in je to čutil, razločno vedel. In potem mi je rekel tiste besede, ki so me opojile in — iztreznile. Garth Dalmain me je poželel za ženo.«
Jana je počakala, da bi se Brand začudil, toda on je dejal čisto ravnodušno: »Kaj naj bi bil po vsem tistem mogel drugega reči? In kaj ste storili vi, ko ste bili sprevideli, za kaj gre?« je vprašal.
»Vstala sem in ga odrinila od sebe. Na mah me je prešinja zavest, da pri mojem odgovoru ne sme od-
ločati čustvo, temveč razum. Beseda božja se glasi po vrstnem redu: um, duša, telo in ne tako, kakor se pogosto krivo navaja: telo, duša, um. Tega sem se spomnila, in ga prosila za nekaj ur premisleka. Bil si je tako svest svoje zmage, da mi ga je brez vsega dovolil. Obljubila sem mu, da se snideva sledeči dan v vaški cerkvi, kjer se je rad vadil na orglah. Prišla sem in ga čula igrati, veselo pričakovanje je trepetalo v njegovi igri. Potem sem mu pa pred oltarnimi stopnicami v suhih besedah povedala, da ne morem sprejeti njegove ponudbe, in navedla vzrok, ki mu ni mogel oporekati. Brez besede je zapustil cerkev in odslej ga nisem več videla.«
V posvetovalnici je zavladala gluha tišina. Zdravnik je kot moški skušal dojeti Garthovo srčno gorje v tistem trenutku in vendar ni maral soditi, dokler ne izve vsega.
Jana se je med pripovedovanjem zagrizla spet v misel, da je ravnala takrat prav, in da tudi zdaj ne sodi drugače.
Končno je spregovoril zdravnik. Ostro jo je pogledal, da mu ni mogla umakniti oči, ter dejal skoro strogo:
»Zakaj ste odbili njegovo ponudbo?«
Jana je proseče stegnila roke proti Brandu:
»Deryek, skušala vam bom pojasniti, kolikor morem. Sodim, da nisem smela ravnati drugače, četudi sem s tem zavrgla najdražje, kar mi je moglo kdaj dati življenje. Dovolj poznate Gartha in dobro veste, kako živi ves z lepoto in da brez nje biti ne more. Preden sva si bila tako blizu, mi je bil o tem odkrito povedal svojo misel.
J i < S:® g
o 5 .5 4 qQQ O O O o r,
s s s 5 s » » ■
S B a ^ «w&Ùj
Z
5 » ® ti.
a a o Г*
« rt « > N N N i
3 V ® rt
D. ► > »
f«"» J O O
■I O
- 2, o
M >
o— O Ji ® 2
и t; o.
TJ rt £r
3 ÏÏ "
, u
E >u O
g a m > tj a
o
B O O
o -M 5,1; k v o jo -JIM 41
Za Jugoslovansko tiskarno v l.iubliani: Karel Čeč
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Za samoupravo cestnih odborov
Uspešno delo mariborskega okrajnega cestnega odbora
Maribor, 27. januarja.
V dvorani mariborskega okrajnega cestnega odbora je bila dne 26. januarja 1937 redna skupščina okrajnega cestnega odbora pod predsedstvom načelnika dr. J u v a n a. Navzoči so bili vsi člani cestnega odbora, zastopnika politične oblasti okrajna naečlnika gg. Popovič in dr. Šiška in zastopnik ravnateljstva drž. železnic inž. Novak.
Proračun za leto 1937/38 je bil sprejet, kakor je bil predlagan in o katerem smo poročali pred par dnevi. Na predlog g načelnika se je za kritje proračuna sklenilo pobirati 15% okrajno-cestno doklado na neposredne dokladam podvržene državne davke, odobrene z odločbo finančnega ministra. Posebno pažnjo posveča okrajni cestni odbor končni dograditvi velikopotezne ceste na vrh Pohorja. V letošnjem letu se bo ta cesta približala končnemu cilju, to je na vrh Pohorja pri Sv. Arehu. Popolna dograditev te važne gospodarske in tujsko-prometne žile pa bo predvidoma dovršena do leta 1940. Okrajni cesti odbor nadalje s pomočjo banske uprave in prizadetih občin gradi še naslednje ceste: Slov. Bistrica, Sv. Venčeslav, proti Oplotnici z odcepom proti Prihovi, odcepek od banovinske ceste do cerkve pri Marija Snežni, novo cesto od Sv. Ane v Slov. goricah proti Sv. Lenartu, dokonča se letos gradnja važne cestne zveze Sv. Peter pri Mariboru—Pesniška dolina, nadalje se izvršujejo nova dela na cestah Bresternica—Sv. Križ—Kun-gota, Hrastovec—Sv. Rupert. Zelo važne nove zgradbe v letu 1937 bod naslednje: Preložitev oz. modernizacija ceste Maribor—Koroška cesta— Mariborski otok ob Dravi proti Bresternici, tako da se v ravni liniji tik Drave izognemo znanim trem nevarnim ovinkom pri Kamnici na sedanji bano-vinski cesti Maribor—Dravograd, nadalje se bo začelo z novim delom na cesti Sv. Lenart—Sv. Benedikt ter predpriprave za zvezo desnega brega iz Ruš preko Fale k Sv. Lovrencu na Pohorju. Ta poslednja zveza je izredno važna, ker z desnega brega v okrožju Sv. Lovrenca in Puščave ljudje v slučaju, ako zamrzne Drava, sploh ne morejo z vozovi priti v Maribor, niti v dmge kraje na levem dravskem bregu.
Okrajni cestni odbor se je odločil pričeti z
delom na tej progi, da tako našemu Pohorju tudi s te strani odpomore Na predlog prvega podnačel-nika Žebota se je tudi sklenilo, da se za prihodnja leta dene v načrt za nove zgradbe cesta k Sv. Urbanu pri Mariboru, da se tako tudi naš lepi Kozjak odpre za tujski in gospodarski promet. Nadalje je cestni odbor votiral primerni znesek za rekonstrukcijo ceste Brezno—Ribnica.
Za podporo za občinske ceste je dovolj preskrbljeno, sklenjeno pa je bilo. da se malih pod-
fior ne bo dajalo, ampak se naj ti zneski uporab-jajo predvsem za važnejša dela na cestah.
Razprave so se udeležili s predlogi: gg. G o -m i I š e k , dr. Černe, Spindler, Kova-čič, Šerbinek, Petrun, Muršak, Vrač-k o in drugi.
Gospoda Gomilšek in 2ebot sta stavila predlog, da se naproša gospod ban, naj z ozirom na nujno potrebo razširitve samouprave okrajnih cestnih odborov in uspešno delovanje istih, ukine odredbe in uredbe prejšnjih banov in podbanov, s katerimi so skoraj popolnoma onemogočili smotrno delo okrajnim cestnim odborom. Te odredbe so vzele cestnim odborom prožnost, ki je potrebna za nujno in temeljito izvrševanje važnih iunkcij cestnih odborov. Te odredbe in pravilniki ne odgovarjajo zakonu o cestah in sedanjim dejanskim potrebam ter so popolnoma izbrisale samoupravni značaj cestnih odborov, tako da je danes vsak sklep starešinstva skoro iluzoren in da nimajo člani cestnega odbora nikake odločujoče moči. Zaradi tega predlagatelja stavita predlog, da se takoj in nujno zaprosi g. ban, da na podlagi § 23 o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravnih cestah predpiše spremembo in dopolnitev pravilnika za poslovanje cestnih odborov. Predloga sta bila soglasno sprejeta in se naprošajo tudi drugi cestni odbori, da napravijo enake sklepe, ki so potrebni za brezhibno in smotrno delovanje teh važnih gospodarskih korporacij.
Sklenjeno je še bilo, da se dr. Krekova cesta v Studencih, ki je vedno v silno žalostnem stanju, proglasi za dovozno cesto k železniški postaji Maribor—koroški kolodvor, da bo tako tudi ta cesta sposobna za javni promet.
Obraz Ljubljane v zrcalu policije
Ljubljana, 28. januarja.
Kolikor le more biti kakšno zrcalo točno in dobro, tako je letno poročilo ljubljanske policije tudi točno zrcalo grehov, ki so bili napravljeni v Ljubljani. Teh grehov smo krivi mi, stalno v Ljubljani stanujoči in deloma sem pristojni, dober del teh grehov pa odpade zlasti na vse sumljivce, ki se zatekajo med naivne Ljubljančane, tu vlamljajo, sleparijo in počenjajo še druge zločine in grehe. Letošnjo policijsko poročilo je bolj lakonično ter redkobesedno, kakor prejšnja leta, ter se omejuje le na statistične podatke. Same ugotovitve so vmes, nobenih pretiravanj, pa tudi nobenih odlo-čevanj. Kdor pa zna te številke brati, se mu med njimi razodene marsikaj.
Vsak 14. Ljubljančan aretiran.
Okoliš ljubljanske mestne policije se po inkor-poraciji okoliških občin skoraj ujema z ozemljem mestne občine, Policijska statistika navaja, da je bilo v Ljubljani konec 1. 1936 85.569 oseb, od teh je bilo 4320 tujih državljanov. Policija pa je lani aretirala 6094 oseb, kar bi pomenilo, da bi moral biti vsak 14. Ljubljančan povprečno lani vsaj enkrat aretiran. Znano pa je, da je bila vsaj polovica lanskih aretirancev ljudi, ki v Ljubljani niso imeli niti stalnega bivališča, temveč so se pritepli od drugod, bodisi, da jih je policija pobrala na cesti kot brezdomce, bodisi kot navadne žeparje na ljubljanskem veleeejmu, ali pri raznih kongresih, ali kot tržaške zločince, ki so prišli sem, oplenili blagajno in hoteli izginiti čez mejo. Pa tudi v Ljubljani je več sto ljudi, ki so bili lani aretirani več kakor enkrat. Odstotek pravih stalno v Ljubljani stanujočih prebivalcev splahni torej v malenkost. Moramo se torej postaviti, da je Ljubljana v ogromni večini poštena. Pa še od teh šesttisoč aretirancev je policija izročila le tretjino, to je natančno 2440 ljudi, drugim oblastem 1287 (med temi so po večini odgnanci), na svobodo pa jih je spustila 2367.
LJnbljanSani grege zoper predpise.
Kakor smo Ljubljančani pretežno pošteni ljudje, tako smo pa skrajno nedisciplinirani. Pristnemu Ljubljančanu je pod čast, da bi ubogal kar tako prometnega stražnika, da bi spoštoval policijsko uro in da bi se pokoril, kadar so večje manifestacije m javni shodi. Iz tega ljubljanskega ponosa si moramo pojasniti tudi veliko število prestopkov, zaradi katerih je policija prejela ovadbe od stražnikov in agentov, namreč kar 14.741, od dežurnega uradnika na policijski upravi pa 1370. Ako bi šlo to v povprečnost, bi bil vsak peti Ljubljančan ovaden.
Manj hudih zločinov.
Lani je bilo ▼ policijskem okolišu Ljubljane troje umorov, kar je zadovoljivo nizka številka. Detomor je bil eden. pač pa je bilo 25 hudih telesnih poškodb, dva požiga, dva ropa, 1874 tatvin, 125 utaj in 168 goljufij; štirinajstkrat so stražniki in agentje imeli opravka z nasilstvom ljudi. Znamenje pomanjkanja denarja je bilo 49 ovadb zaradi ponarejanja denarja. Ta način reševanja iz denarne krize je seveda strogo prepovedan. Zoper javni red in mir se je pregrešilo 844 oseb, zaradi lahke telesne poškodbe 138, zaradi beračenja pa je morala policija napraviti 1501 aretacijo. Zoper zakon o orožju se je pregrešilo 17 oseb. Malomarni Ljubljančani greše radi zoper zglasilne predpise, toda takih ovadb je bilo lani le 143.
Na cestah mora biti red.
Najbolj so grešili Ljubljančani in pa tudi tujci zoper cestno-policijski red. Kar 3521 ovadb je bilo lani na policiji zaradi podobnih prestopkov. Policija je seveda huda na prešerne avtomobiliste, na kolesarje, motocikliste, sem in tja kaznuje tudi kakšnega tramvajskega Voznika in celo pešca. Policija je imela lani lažje delo proti gostilničarjem, ker so ti postali zelo disciplinirani in ob pravem času zapirajo svoje lokale. Saj je bilo lani le 192 ovadb zaradi prekoračenja policijske ure. Ljubljanski razgrajači so povzročili policiji delo in ovadbe v 1302 primerih, krošnjarji pa v 1229.
Nad polovico Ikode povrnjene.
Zločini, storjeni lani v Ljubljani, so povzročili škodo 2,046.000 din. S pomočjo policije pa je bilo povrnjeno 1,238.000 din. Krivci, ki so znani, pa škode niso povrnili, so zakrivili 209.000 din, nepo-vrnjene škode, ki so jo povzročili neznani storilci, pa je 60.000 din. Lani je bilo iz Ljubljane odgnanih 1268 oseb, izgnanih iz države pa 130.
Nesreče in samomori.
Lani je bilo v Ljubljani 169 nesreč, pri katerih je policija posredovala, pri tem je bilo 16 smrtnih
nesreč. Prometnih nesreč pa je bilo 134, medtem ko je bilo 1. 1935 le 64 nezgod. Ni znano, ali so te prometne nesreče posledica novega policijskega reda, ki je bil lani uveden, ali povečanega prometa, ali pa večje prešernosti voznikov. Možno pa je tudi, da je policijska pozornost zoper prometne prestopke narasla. Prostovoljno si je lani v Ljubljani vzelo 44 oseb življenje, 34 pa se jih je poskušalo umoriti. Večjih požarov je bilo 10.
Policijske kazni.
Lani je bilo kaznovanih po policiji 5230 oseb, ki so plačale 130.355 din glob. Mestna blagajna je prejela od tega denarja 70.423 din, državna blagajna 51.217 din, drugo pa banovinski, cestno-gradbeni in vzdrževalni fond.
Znano je, da ima policija precej točno evidenco o zločincih. Tako ima pregled v razvidnih po-lah čez 94.504 zločincev, dalje po kartonih čez 43.614 zločincev, v kartonih specialistov je zaznamovanih 711.525 zločincev, 11.971 zločincev je takih, ki so pustili na policiji svoje prstne odtise. S pomočjo prstnih odtisov je bilo lani identificiranih 81 zločincev. Svoje slike pa je za spomin pustilo na policiji 10.332 zločincev. Seveda je ogromna večina med temi takih zločincev, ki jih zasledujejo druge policije sveta in ki pošiljajo ljubljanski policiji prstne odtise in slike svojih zasledovancev. Policija ima tudi svoj lastni dnevnik, ki je lani izšel v 302 številkah. Policijski dnevnik izhaja dnevno v 480 izvodih.
To letno poročilo policije kaže dvojno sliko: namreč da število zločinov v Ljubljani sicer pada, pač pa raste število prestopkov. Oboje je treba pripisati vestnosti ljubljanske policije, ki se trudi, da prepreči zločine, obenem pa tudi, da izsledi vse prestopke, ki so bili včasih morda neopaženi, danes pa jih stražnik ali agent že ugotovita in je kršilec javnega reda kaj hitro kaznovan. Kljub tem številkam moremo torej ugotoviti, da se je javna varnost v Ljubljani znatno zboljšala.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jo-sel grenčice«.
»Teden v slikah«
»e ime novi ilustrirani prilogi »Slovenca« in »Slovenskega doma«
Prva redna številka »Tedna v s I i k a lit ho izšla v soboto, dne 30. januarja in bo priložena sobotni izdaji »Slovenca« in »Slovenskega dnina«.
Prvo številko nove priloge »Teden v slikah« bodo še prejeli vsi naročniki vsakodnevne redne izdaje »Slovenca« in »Slovenskega doma«. Ponovno opozarjamo vse naročnike naših dnevnikov, ki še niso naročili sobotne priloge »Teden v slikah«, pa jo žele redno prejemati, noj to takoj store. Druga redna številka »Tedna v slikah« ho namreč priložena le še tistim, ki ho jo naročili.
Za naročnike vsakodnevnega »Slovenca« in »Slovenskega doma« znaša doplačilo za prejemanje priloge »Teden v slikali« 2 Din na mesec. Stalni naročniki samo »Nedeljskega Slovenca« doplačajo za prejemanje priloge »Teden v slikah« mesečno po 4 I) in. Za nenaročnike naših listov znaša naročnina samo za prilogo »Teden v slikali« 8 Din mesečno. Kupec posamezno številke »Slovenca« ali »Slovenskega doma« doplača za priloženo prilogo k običajni ceni dnevnika 1 Din. Cena samo posamezne številke »Tedna v slikali« pa jo 2 Din. — Uredništvo.
Pogajanja za novo kolektivno pogodbo KID
Ljubljana, 28 januarja.
Včeraj in danes se je nadaljevala obravnava med delavstvom in Kranjsko industrijsko družbo zn novo kolektivno pogodbo. Obravnava je bila sklicana včeraj ob 10, pa je v imenu socialistične Kovinarske zveze g. Leskovšek prinesel pismeno vlogo od akcijskega odbora, v katerem so zastopniki ,lug. strokovne zveze, Nar. strokovne zveze in SMR (soc. kovinarske zveze). Pri pogajanjih so bili še zastopniki Zveze združenih delavcev, dalje inšpektor dela inž. Baraga za Inšpekcijo dela ter zastopnika Trgovske zbornice in Delavekc zbornice.
Inž. Baraga je prebral vlogo akcijsl<cga odbora, ki prosi podjetje za ponovno preložitev obravnav, češ, da protiosnutki še niso gotovi. V imenu podjetja jo inž. Petrovčič izjavil, da proti temu nima sicer nič, pač pa naj se ugotovi, da je sedaj že sreda in da se boji, da se do 31. januarja pogodba ne bo sklenila. Podjetje je dalo zastopnikom organizacij na razpolago vse, da jim omogoči čimbolj uspešno proučitev tega vprašanja, kar je potrdil tudi zastopnik Delavske zbornice. Zastopstvo ZZD pa je naglasi lo: Veljavnost sedanje kolektivne pogodbe poteka 1. februarja v brezpogodbeno stanje. Kaj bo z 2000 delavci brez kolektivne pogodbe? Zastopnik ZZD je apeliral na g. Leskovška, naj predlaga organizacijam, ki jih odbor zastopa, naj med seboj izberejo delavske zastopnike, ki bodo sodelovali pri pogajanjih, drugi pa naj pripravijo potrebno gradivo, da se bodo mogla pogajanja nemoteno nadaljevati. ZZD do danes ni povzročila nobenega zastoja v pogajanjih, zato tudi ne prevzema nobene odgovornosti za posledice, ki utegnejo nastati. Po tej izjavi se jo obravnava zaključila ter bi se morala danes ob 9 zopet nadaljevati, pričela pa se je šele ob pol 11 dopoldne. Navzoči so bili vsi zastopniki delavstva, dalje tudi inšpektor dela, zastopnika zbornice za TOI in Delavske zbornice.
Inšpektor dela inž. Baraga, ki je vodil obravnavo, je podal besedo g. Leskovšku, ki je vprašal, ali je KID že kaj odgovorila na apel s strani delavcev.' Inž. Petrovčič je izjavil v imenu KID, da KID ne bo zavzela drugega stališča.
Nato se je pričela obravnava o prvi točki kolektivne pogodbe, namreč o »Splošnih določbah«, kateri sledita, enako kakor v »Tovarniškem ve-stniku«, »Veljavnost pogodbe« in »Delovni čas«. Obravnava je obšla točko j Mezdi sistem« ter načela čl. 4., ki je povzročil novo debato zaradi določbe, koliko praznikov naj bi bilo priznanih. V tej točki bo potrebno še obojestranskega razgovora. Živahna je bila obravnava o čl. 5. glede paragrafov 219., 220. in 221. Želimo, da bi bila trenja, ki so nastala pri tej točki, kaj kmalu odpravljena in da bi privedla do sporazuma.
Posamezne točke, ki nimajo bistvenih sprememb, so bile sprejete soglasno, vse drugo do čl. 6. je ostalo še odprto vprašanje, ker se bosta obe stranki še pogajali do končnega sklepa. Ob pol 2 popoldne je inšpektor inž. Baraga prosil delavske delegate, naj omogočijo, da bi predložili svoj protipredlog k mezdnemu sistemu. O. Leskovšek je v imenu delavskega akcijskega odbora prečital k mezdnemu sistemu poseben predlog, ki se glasi: »Pogajanja za kolektivno pogodbo naj se vršijo v smislu stare kolektivne pogodbo in
Strašna smrt v stroju
V Splošni stavbeni družbi na Teznu je stroj razmesaril preddelavca Tikviča — Vzrok nesreče: raztrgan žep
Maribor, 28. januarja.
Danes dopoldne se je pripetila v obratu Splošne stavbene družbe na Teznu strahovita nesreča, kd je zahtevala življenje pridnega delavca. Nesreča se je pripetila pri stroju za valjanje pločevine, pri katerem so zaposleni štirje delavci, vodil jih je pa preddelavec Ivan Tikvič. Bil je eden najboljših delavcev v podjetju ter je služboval v tovarni že nad 12 let. Star je bil eedaj že 50 let, stanoval pa je na Teznu v Krekovi ulici št. 18 z ženo in 18 letnim sinom. Tikvič ee je dopoldne okrog pol 11 grel pri peči, medtem ko je njegova skupina pripravljala stroj za pogon. Ko eo bile priprave končane, je dal Tikvič delavcu povelje, da spravi stroj zopet v pogon, med tem časom pa je stopil od peči mimo stroja na svoje mesto. Stroj za valjanje pločevine obstoja iz treh valjarjev, iz vsakega valja pa moli podaljšana os. Ko je šel Tikvič mimo stroja, ga je nenadoma zagrabil ta podaljšek osi za obleko. Tikvič je namreč imel na suknjiču raztrgan žep, kar je bilo zanj ueodno. Železo se je na tem raztrganem me-
Sinova uglednih
etu ovilo okrog obleke in ga v naslednjem hipu navilo okrog osi kakor vrbovo šibo. Stroj se je nahajal v polnem1 pogonu, pa je vrtel nesrečneža z blazno naglico ter udarjal z njim z vso eilo po železju. Uboga žrtev je samo enkrat presunljivo kriknila, potem pa ee je culo samo še zamolklo udarjanje telesa ob stroj, dokler ga preplašeni delavci niso ustavili. Nudil se jim je strahovit prizor. Okrog osi je bilo navito telo nesrečnega Tikviča, popolnoma slečeno in tudi čevlje mu jc ee-zulo. Bilo je strahovito zmrcvarjeno, vse kosti polomljene, glava pa ena sama zmaličena krvava masa. Možgane je vrglo iz razbite lobanje daleč proč od stroja ter so se razleteli po telh. Trde delavce je «Lrahovit prizor razmesarjenega tovariša tako prevzel, da so se nekateri onesveščali. Vodstvo tovarne je dalo takoj ustavili ves obrat ter je za danes odpustilo vse delavce domov. Popoldne je prišla v tovarno uradna komisija, ki je ugotovila, da je zakrivil nesrečo usoden slučaj in da ne nosi glede tega nihče odgovornosti. Vodstvo tovarne je sklenilo, da se izvrši pogreb po-nesrečnega Tikviča na stroške podjetja.
- roparja
Strašna slika današnjih dni
Pred okrožnim sodiščem v Travniku sta te dni stala dva mlada fanta, sinova uglednih družin v Zenici, ker sla oropala siromašnega delavca. Oba fanta sta že v zgodnji mladosti zašla na kriva pota. Ljubila sta pijačo in karte. Ko sta ostala brez denarja, sta sklenila, da bosta koga oropala in tako prišla do denarja za pijačo. Na periferiji Zenice sta počakala ubožnega delavca, 25 letnega Jurija Budimiroviča, in ga napadla. Z udarci sta ga onesvestila in mu nato ukradla delavčev 14-dnevni zaslužek v znesku 250 dinarjev. Pri raz-
pravi sta zločin priznala. Eden pokvarjenih fantov, Hasan po imenu, je trdil, da ga je k zločinu nagovoril njegov tovariš Ahmed. Budimiroviča je napadel Ahmed in ga tudi onesvestil, Hasan pa je samo stal na Budimirovičevih prsih, da se ta ne bi dvignil, ko je Ahmed iskal denar. Takoj nato sta šla v gostilno, kjer sta začeta piti, pa so ju orožniki hitro našli in aretirali. Sodišče je obsodilo mlada roparja vsakega na tri leta robije in na petletno izgubo državljanskih pravic,
na podlagi te naj se ustvarja novi položaj pri podjetju KID.«
Inž. Petrovčič je kot zastopnik podjetja ponovno naglašal, naj nihče ne gleda na to, kaj je bilo ali kaj jo, pač pa, kaj bo. Z ozirom na predloženi predlog izjavlja v imenu podjetja, da ga odklanja, ker na tej podlagi ni mogoča obravnava o novi kolektivni pogodbi. Zastopnikom |>odjetja je bilo nato predloženo vse, kar jo delavska delegacija napravila v smislu protipred-loga, kakor tudi tabela mest po stari in novi kolektivni pogodbi, ki naj pokaže končni efekt dosedanjega dela, kakor tudi razliko v zaslužku. Zastopnik KID je obljubil, da bo skušal čimprej razložiti objektivne vidike za novo pogodbo z ozirom na predlagani protipredlog delavske delegacije. Obravnava je bila nato zaključeno ter so nadaljuje jutri ob 9 dopoldne.
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 27. januarja.
Življenje in delo zagrebških Slovencev teče v novem letu nespremenjeno dalje Zbiramo se pri Sv. Roku in v društvih in delamo po začrtanih smerni^nh.
Prvo nedeljo v januarju (3. ian 1 so nam Slomškovi igralci v JeronimsKt dvorani napravili lep večer s svojo veselo igro. Z veseljem zapišemo, da je bila dvorana tako fiolnn kot se zgodi le enkrat ali dvakrat v letu. To je znamenje, da igre Slom-škarjev ugajajo in da društvo zajema v^nno širšo kroge občinstva. To potrjuje tudi društvena knjižnica, k! s lepo lazvija in iz katere si ♦'a.ii izposojajo zmerom več knjig. Na pustno nedelio (7 februarja! pojtoldnr je najxivedana zopet vesela igra, na katero že seda« opozarjamo.
Seveda Slomškovo društvo tudi svojih j>ro-svetnih večerov ne zanemarja, ker se zaveda, da jo izobrazba članov eden prvih njegovih namenov. Zato skuša svoje člane obvestiti o najvažnejših |*>-litičnih in kulturnih tokovih v svetu, obenem pa jih seznanja tudi z vprašanji, ki se tičejo vsakltlf-njega življenja. Tako smo v decembru (26. dec.) slišali poročilo o Uideovi knjigi »Vrnitev iz SSSRc iu o zadnjih dogodkih v tej nesrečni slovanski zemlji. 10. januarja jo bilo predavnje o prostozidarjih in njihovem delu. Izkazalo se je, da so ljudje mnogo premalo poučeni o razdiralnem početju te peklenske bratovščine. 17. jan. je g. dr. J. Koren razložil nekaj nauka o državi, 24. jan. pa je akademik Simončič Tone govoril o zvezdah. Vsa predavanja so bila dobro obiskana.
Za nedeljo (13. jan.) popoldne je naznanila Marijina družba slov. deklet svojo vsakoletno prire-ditev. Na sporedu je petje, šaljiv prizor »Planša-ricat in trodejanka »Pod božjim varstvom< (spisal Matko Krevh). Doslej so bili nastopi naših deklet vedno skrbno pripravljeni. Upamo, da bo tudi letošnji. — Po tej prireditvi bo v Solovjevi ulici 3 občni zbor dekliškega zavetišča »Ognjiščec. Ker bo ta občni zbor zelo važen za nadaljnje delo »Ognjišča«, bomo o njem še poročali. Sedaj le vabimo k sodelovanju.
Preteklo nedeljo smo pokopali 33-letno Frančiške Knez. Pogreba ee je udeležilo lepo število Rokovcev, moški zbor Slomškovega društva pa je ob grobu dovršeno zapel nekaj žalostink (dirigiral je g. Fr. Slapšak).
Kali o umirajo slovenski izseljenci
Ameriški slovenski listi prinašajo po novem letu podatke smrtnih slučajev slovenskih izseljencev za leto 1936. V Združenih državah in Kanadi je umrlo 832 Slovencev: od teh so jih pobili avtomobili 46, 34 rojakov je bilo ubitih pri delu v tovarnah ali v rovu, 7 je bilo umorjenih, 52 jih je umrlo na druge načine nasilne smrti, ki so nesreče, smrt pod vlakom itd., 27 je bilo samomorov, in še in še, vsega skupaj je bilo 221 nasilnih smrti, torej dobra četrtina vseh smrti. To za Ameriko, deželo tehnike in silnega prometa, ni nič nenavadnega, saj ob koncu leta, ko delajo obračune, naštejejo na stotine avtomobilskih smrtnih nesreč. Poročenih je bilo vsega 150 parov. V Argentini in Južni Ameriki je umrlo 11 Slovencev. Navedene številke morejo biti tudi večje, saj je podatke v tujini včasih težko zbrali. Zanimivo bi bilo dobiti podatke, koliko slovenskih otrok se rodi v tujini, saj bodočnost Slovencev ne bo mogla mimo njih.
Lanski tujski promet v Ljubljani
Tujski promet je bil v 1. 1936 v Ljubljani šc dokaj ugoden. V primeri z leti krize je narasel za okoli 10.000 obiskovalcev. V ljubljanskih hotelih in drugih f>renočiščih je lani prenočevalo 64.577 tujcev, ki so plačali 66.640 nočnin. Torej je vsak tujec povprečno spal eno noč v Ljubljani. To pomeni, da je Ljubljana bolj prehodna točka za tujski promet, ni pa letovišče v pravem pomenu. Največ tujcev je bilo iz Jugoslavije, namreč 50.545, dalje iz Avstrije 4392, iz Nemčije 3164, iz Češkoslovaške 2726 in iz Italije 2209. Nad 500 tujcev je bilo še iz Francije. Vseh inozemcev je bilo v Ljubljani 16.095, ki eo plačali 33.979 nočnin.
Jesenice
Zbor prostovoljnih gasilcev. — Na Jesenicnh imamo kar dve gasilski četi. Svojo ima tovarno, poleg te pa je še mestna prostovoljna četa, ki je imeln pravkar svoj letni občni zbor. Novi odbor tvorijo gg. Neuman Karol, Bntoh Franc, Klinar Matevž, Hafner Ivan in Rogelj Franc. Gasilska Četa dobi svoj novi gasiiski dom, ki je že pod streho.
Kaj pravite?
Ali sle kaj zasledovali, kako so se posamezni politiki ah navidezni politiki obnašali po sestanku dveh oodilnih jugoslovanskih mož n Brežicah? Koliko so nekateri vedeli povedati, prerokovati in sklepati! Koliko učenih in z vizijami navdahnjenih člankov in razprav se je o tem dogodku ie napisalo o tem kratkem času! Ali se ni ob tej priliki zopet pokazalo, kakšna razlika je med resimi možmi, ki jim je ureditev države važen in daljnosežen posel, in med površnimi amaterji, ki bi si radi pridobili slavo, da so najbolj uganili, kako bo teklo naprej. I)r. Stojadinovič je dejal samo to, da je govoril z dr. Mačkom, dr. Maček, da je govoril z dr. Stojadinovičem, dr. Korošec v Ljubljani, da je sporazum majhno dete, ki bo še shodilo, samo mir za pravilno rast mora imeti, minister Jankovit v Hanjaluki, da je led prebit — pa so kljub temu povedali vse. kar je o tem sestanku sedaj zaradi poučevanja javnosti treba povedati Vsa druga dolgovezna ugibanja in prerokovanja so samo zato, da ne bi ljudje na koga pozabili, ki bi tudi rad veljal za politika, pa ne ve, da mora sporazum zrasti iz narodov Jugoslavije in da ni dovolj, če bi ga kdorkoli samo sklenil, zapisal in zaprl o arhiv.
Koledar
Petek. 20. januarja: Frančišek Šaleški, cerkveni učenik.
Novi grobovi
-f- V Beli peči (Fusine Laghi) je umrl 24. t. m. r. župnik Teodor Pugenig v H5. letu starosti ter bil pokopan v spremstvu več duhovnikov ln mnogoštevilnega ljudstva 20. t. m. Župnikoval je v Beli peči okrog 10 let in bil občeepoštovan kol dober duhovnik in kol odličen govornik. Po rodu je bil Nemec s Koroškega. Naj počiva v miru!
Osebne vesli
= Izpit za sperijalista ginekologije in porodništva je pred državno komisijo na zagrebški kliniki prof. dr. Dursta z odličnim uspehom položil g. dr. Skalicky Bogo, sekundarij bolnišnice v Mariboru.
arti
! A C E
ZAPRTJE. LENIVOST ČREVESJA
je vzrok mnogim boleznim. 2 — 3 ARTIN — DRAŽEJE Dr. WANDERA. Vzete zvečer, omogočijo zjutraj lahko izpraznienje. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dra-žej Din 8-— in v vrečicah po 2 dražeji Din 150 _ _Ogl. гц. pod S. Br. 7724/34.
—	Zasedanje banskega sveta. Ran dr. Marko Natlačen jo sklical banski svet dravske banovine гц 15. februar.
—	Udeleženke socialnega tečaja za žene in dekleta v letu 1936 se naprošajo, da se osebno ali pismeno, z navedbo točnega naslova zglase v pisarni Društva za varstvo deklet zaradi seminarskega dela kot nadaljevanje osnovnega tečaja. — Rok za prijavo do 7. februarja. Prosimo pravočasne prijave, ker se zaradi omejenega števila udeleženk v posameznih seminarjih na poznejše prijave ne bo moglo ozirati
—. Petdesetletnico, odkar je občina Trogir prešla iz italijanskih rok v hrvatske roke, so praznovali te dni. Ob tej priliki je posebna deputacija pod vodstvom trogirekega župana obiskala vdovo prvega hrvat. trogirskega župana Špira Puoviča.
—	Vremenska napoved: Evropa : Topli val zraka se razprostira nad vzhodno, srednjo in južno Evropo. Hladni val se vzdržuje nad Rusijo. Po vsej Evropi prevladuje oblačno, tu in tam dež s snegom. Temperatura se jo znatno dvignila po vsem kontinentu. — Jugoslavija: Prevladuje oblačno, tu in tam dež. Vetrovno po vsej kraljevini. Temperatura se je dvignila. Najnižja je zabeležena v Za-ječarju —11, najvišja pa v Šibeniku plus 10 stopinj. — Napoved za danes: Toplo vreme, pretežno oblačno. Od časa do čas dež. Močan južni veter v Primorju, umerjen veter v Podonavju.
—	Angleški tečaj na Bledu. Na pobudo Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana in po njenem prizadevanju se je na Bledu otvoril angleški tečaj, ki šteje zaenkrat 45 udeležencev, razdeljenih v tri grupe, lako da odpadejo na vsakega učenca po štiri ure tedensko. Za tečaj je naklonila Ban-ska uprava izdatnejšo podporo. Tečaj vodi gospa Roersma-Jurkovič. Glede tečaja se je obračati na Zdraviliško komisijo na Bledu.
—	Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Jdsefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Odi. rog. S. br. 90474/35.
—	Dva milijona dinarjev zahteva od sombor-eke občine bivši občinski notar dr. Konstantin Lu-čič, ker ga je, tako trdi dr. Lučič, občinska uprava brez vsakega vzroka odpustila iz službe, zaradi česar je veliko trpel na ugledu, poleg tega mu je pa odpust iz službe povzročil ogromno ma-terijalno in moralno škodo.
—	102 leti stara žena umrla. V Cerni v Slavoniji je te dni umrla Apolonija Turk, v tamkajšnji okolici najstarejša žena, ki je doživela 102 leti.
—	Smrten padec 85 letnega moža. V Splitu je padel 4 m globoko skozi okno 85 letni starček Alojzij Benevoli, mizar. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl.
—	Veliko posojilo sarajevske občine. Državna hipotekama banka je dovolila sarajevski občini posojilo 15 milijonov dinarjev za javna dela. Ker ti milijoni ne zadostujejo za izvršitev najnujnejših javnih del, je občina sklenila, da bo prosila Drž. hipotekarno banko, da ji dovoljeno posojilo poviša na 30 milijonov dinarjev
_ Drava pri Osijeku zamrznila. V sredo je
Drava pri Osijeku na vsej površini zamrznila, le maihen del še ni zamrznjen. Ledena plošča je debela 20 cm. Zadnji najdeheleiši led ie bil leta 1916, ko so lahko z vozovi vozili čez zaledenelo Dravo.
—	Dijakinja zgorela. Dijakinja II. razr. realne gimnazije v Osjeku Veselinka Balajič se je grela pri peči Po nesreči pa se ji ie vnelo krilo in naenkrat je bila vsa v plamenih. Prepeljali so jo v bolnišnico. Trpela je silno, ker ji je skoraj vsa koža zgorela. Smrt je mlado deklico rešila hudega trpljenja.
—	Sedem porok na en dan ie bilo v mestni župni cerkvi v Sonti. Poročili so se štirje hrvaški pari, dva madjarska in en nemški.
Ljubliana
V petek, 29. januarja.
Gledališče
Drama: Petek, 29. januarja ob 15 »Konjeniška patrola«. Dijaška predstava. Cene od 14 din navzdol. — Sobota, 20. januarja »Kvadratura kroga«. Izven. Cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 21. januarja ob 15 »Repoštev«. Mladinska predstava. Cene od 20 din navzdol. Ob 20 »Dež in vihar«. Izven. Cene od 20 din navzdol.
Opera: Petek, 29. januarja: Zaprto. — Sobota:
30.	januarja: »Navihanka« Red B. — Nedelja,
31.	januarja ob 15: »Pod to goro zeleno...« Izven. Cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Ples v maskah«. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven.
Predavanja
Samostanska dvorana v Šiški. Katoliško prosvetno društvo v Šiški V ponedeljek 1. februarja ob 8. zvečer predava g. prof. Filip Terčelj o narodu, ki umira.
Ljubljanski klub. V petek. 29. januarja bo ob 19.30 predaval vseučiliški profesor dr. Franc K i -drič o »Prešernu in političnih, socialnih ter filozofskih vprašanjih njegove dobe«.
Prireditve in zabave
Nova frančiškanska dvorana. — Ljudski oder vprizori dno 1. lebr. ob 8 zvečer in 2. febr. ob 5 poplodne Dietzenschmidtovo veeeloigro tega sveta v treh dejanjih »Krištofe. Predprodaja vstopnic je v Nabavni zadrugi v frančiškanski pasaži.
Prosvetno društvo Sv. Krištof (Bežigrad) priredi v ponedeljek, 1. februarja ob 19 v dvorani Rokodelskega doma društveni družabni večer, na katerega vabi vse člane in prijatelje društva. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah. Vstopnina je malenkostna.
Velik »Bohemski večer« prirede na pustni torek 9. februarja gledališki igralci.
Sestanki
Salon pri »Levu«. Ljubljanska strelska družina obvešča, da se vrše redne zimske strelske vaje vsak petek v tednu.
Društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani pred Škofijo i 8. jan. ima redni občni zbor dne 31. jan. ob 17.
Fantovski odsek prosvetnega društva Trnovo ima drevi ob 8 svoj redni setanek. Vsi člani in prijatelji, vljudno vabljeni!
Društvena soba v Vzajemni zavarovalnici: Drevi ob 8 redni sestanek Prosvetnega društva Ljubljana-meslo.
Rokodelski odei
Rokodelski dom, Komenskega ulica 12: V nedeljo 31. januarja bo popoldanska predstava veseloigre s petjem »Utopljenca«. Pričetek ob pol 5 popoldne.
Kino
Kino Kodeljevo igra danes in jutri Millocker-jevo opereto »Dijak prosjak« (Marika Rokk, Jo-hannes Heesters) in serijo barvanih Mikimišk.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva c. 1, mr. Bahovec, Kngresni trg 12 in mr. Ko-motar, Vič.
1 XVI. prosvetni večer, ki bo v petek 29. t. m. ob osmih v verandni dvorani hotela Union, velja bojem dobrovoljcev v Dobrudži in po Rusiji. Predaval bo g. primarij dr. Valentin Meršol, ki se je teh bojev tudi sam udeleževal kot mlad medicinec. G. predavatelj je zbrnl nad 50 zanimivih skioptič-nih slik. ki kažejo delo dobrovoljcev v Dobrudži in ostalih delih Rusije. Na to predavanje zlasti vabimo dobrovoljce. Člane društva sJegličc in našo akademsko mladino, da se čim podrobneje seznani z akcijo slovenskih dobrovoljcev. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi Miklošičeva cesta 7. Sedeži
3	Din, stojišča 2 Din, za dijake 1 Din.
1 Gimnastični tečaj za otroke. SK Planina prireja vsako sobolo pooldne (od 3 do pol 5 za deklice, od pol 5 do G za dečke) v telovadnici Vzajemne zavarovalnice glmnastične vaje in šporlne igre za otroke v starosii od 8. do 12. leta. Starši, ki želite, da bi se vaši otroci tudi telesno razgibali, pošljite jih tja.
1 Umrl je Filip Feigcl. eden izmed najstarejših stanovalcev iiranilniških hiš za Bežigradom. Pokojni je bil strogo katol. mož in zelo plemenitega značaja. Bil je tudi navdušen naročnik »Slovenca« in ga je zadnja leta lepil na oglasno desko na Dunajski cesti. Bil je član Društva katoliških mož cerkve sv. Cirila in Metoda. N. v m. p.l
I Društvo Kat. Mož in Društvo Kat. Mater župnije sv. Cirila in Metoda uljudano vabita vse člane oz. članice, da se korporativno udeleže pogreba vsako svojega člana oz. članice: Društvo Kat. Mater pogreba Marijo Lassbacher, Smoletova ulica šl.
4	ob 2 popoldne, in Društvo Kat. Mož pogreba Filipa Feigela. Hranllniška ulica št. 6 ob 4 popoldne, oba danes, v petek. Udeležba zn obe društvi obvezna.
I Vojnim dobrnvoljcem. V Ljubljani je umrl agilni član naše organizacije Zorčič Franjo. Pokojnik je pohitel že pred izbruhom svetovne vojne v bratsko Srbijo. Po strašnem umiku čez Albanijo jc prišel nn Krf, nato v Bizerlo in po zmagonosnem prelwju Koiunske fronte se je vrnil v novo, veliko in svobodno Jugoslavijo. Pogreb dragega loviiriša bo v petek, 20. t. m. ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice nn pokopališče k Sv. Križu. Vojni dobrovoljci iz Ljubljane spremimo dragega pokojnika korporativno na njegovi zadnji poti. Zberemo se ob tričetrt na 4 pred mrtvaško vežo splošne bolnišnice. — Okr. org. vojnih dobrovoljcev v Ljubljani.
I Preglod motornih vozil po točki 4. pravilniku za preizkušnjo niptornih vozil Ur. list št. 386-100, z dne 25. oktobra 1928 se vrši za policijski okoliš ljubljanski dne 4. in 5. februarja od 8 do 13.30, v Ljubljani kot običajno nn Bregu šl. 20; dohod z Novega trga. — Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike iz poliejskega področja v Ljubljani, da pripeljejo svoja vozila pravočasno k pregledu in naj predložijo komisiji prometno knjižico; kolek za 100 Din, vozniškj izkaznico in 51 Din v gotovini, kot takso zn vsak avtomobil odnosno 27 Din za vsak motocikel. Vozilo je pripeljati Čisto in z vsemi pripravami 1er orodjem kot se rabi pri vožnji. ' komisija bo izdala istodobno dovolila za uporabo vozila v smislu čl. 02. taksnega In pristolblnskega pravilnika. Vozilo, ki neopravičeno ne bo prlpe- i
PRVOVRSTNE
SANKE Mmi c«
** 1 M ШЛ **	Ljubljana, Kersnikovo T
Ijano omenjenega dne k pregledu, se bo slavilo iz prometa in se odvzameta evid. tablici; lastnika pa zadene pot točki 21. čl. 30 uredbe o zaščiti javnih cest in prometa na njih.
1 Neprestano kidanje snega. Tudi včeraj je bilo pri kidanju snega znposlonih 380 delavcev. Sneg pa je odvažalo v Ljubljanico odnosno v Groharjev prekop 60 voznikov. V središču so vozniki napravili do 12 voženj dnevno, oddoljenojši pa po 7. V Ljubljanico so že izvozili ogromne množine snega. Računajo, da je bilo včeraj izvoženega do 800 voz snega v Ljubljanico. Glavne prometne ulice in ceste so bile včeraj žo deloma očiščeno snega, kur je bilo omogočeno, ker je prenehalo snežili. V Ljubljani je včeraj znašala najnižja temperatura —6.6 siopinj C. Padlo pa je vsega snega
21	cm, kakor je lo zaznamoval meteorološki z'ivod.
1 Spremembe posesti. Posestnik in gostilničnr Rudolf Bubnik v Bizoviku je kupil od Ivana ln Frančiške Povše hišo št. 22 v Povšetovi ulici na Kodeljevem za 274.000 din. — Kmetiiska družba je prodala Zavetišču sv. Jožefa 4 parcele v kat. občini Trnovsko predmestje za 450.000 din. — Vera Kavčnikovn in nedl. Maja v Topuskem sta kupili od zasebnika Josipa Majdiča v Buchsu hišo št. 4 v Cegnarjevi ulici za 270000 din. — Posestnik na Uncu pri Rakeku Alojzij Urbas je kupil od carinskega kontrolorja Janka Gnezde hišo št. 22 v Mariborski ulici za 315.000 din. Cene stavbnim in drugim parcelam so oslale stalne. Na Kodeljevem je bilo prodanih več parcel.
1 Društva in časopisi v Ljubljani. Konec lefa 1936 je bilo v Ljubljani 782 registriranih društev. Lani je prenehalo delovati 20 društev, na novo pa je bilo ustanovljenih in registriranih 50 društev, torej je število naraslo za 24. — V Ljubljani izhaja 146 perijodlčnih tiskovin. Med temi so štirje dnevniki (»Sjovenec«, »Slov dom«, »Jutro« in »Slovenski narod<r), dva lisla. ki izhajata trikrat na teden.
22	tednikov, 5 polmesečnikov in 113 mesečnikov in listov, ki izhajajo v daljših presledkih.
I Motorna vozila v Ljubljani. V začetku lela 1936 je bilo registriranih v Ljubljani 870 motornih vozil, od teh je bilo 460 potniških avtomobilov, 160 tovorni havtomobilov in 250 motornih koles. V 1. 193(1 je pa bilo na novo prijavljenih 212 motornih vozil, odjavljenih pa 199, torej prirastek za 13 vozil. Noviii potniških avtniobilov je bilo prijavljenih 108, 36 tovornih avtomobilov in 08 motornih koles. Odjavljenih pa je bilo 110 potniških avtomobilov, 27 tovornih avtomobilov in 62 motornih koles. Ljubljana je imela konec leta 1936 lorej dva potniška avtomobila manj kakor I. 1935, toda 9 tovornih avtomobilov in 6 motornih koles več, Konec 1. 1936 je bilo torej v Ljubljani skupno 458 potniških avtomobilov, 169 tovornih avtomobilov in 256 motornih koles. Dvokoles pa je bilo v Ljubljani 15.058, kar pomenja, da so vsak šesti Ljubljančan vozi s kolesom. Fijakarskih in polfijakarskib voz pa je bilo v Ljubljani lani samo še 150.
Poi:uedovfln[a
Papaoajfek brez enega krem pel jfka je ušel. Naj ditiilj so naproša, du ga vrne proti nagradi; Tavčarjeva 2-Ш.
Lilija
Letni obračun naših gasilcev. V nedeljo, dne 24. jan., so je zbralo okrog 70 gasilcev in nekaj podpornih članov litijskega gasilskega društva na svoj redni letni občni zbor. Občni zbor Je otvoril delavni načelnik Emil Koprivnikar, ki je pozdravil navzočega litijskega župana Lebingerja. Po načel-nikovem, lajnikovem in blagajnikovem poročilu, ki so bili soglasno sprejeti, je v imenu nadzornega odbora g. Volk Martin predlagal razrešnico odboru, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za načelnika nas Krnil Koprivnikar. tajnik je ostal tov. Lenarčič Jože, blagajnik pa Franc Pleničar. Za poveljnika jo bil ponovno izvoljen Tone Lindner, ki je gotovo eden najbolj agilnih in požrtvovalnih članov naše litijske čete. Za delegata za župni občni zbor sta bila soglasno izvoljena župan Lebinger in Lenarčič Jože. II koncu se je še sklenilo, da so čimprej zgradi lasten gasilski doni.
Naše prosvetno društvo prične s svojo ljudsko univerzo v petek, dne 29. febr. ob 7 zvečer v kino dvorani, kjei bo predaval g. Edvin Pleničar o špiritizmu in njegovih pogrešnib problemih. -— Opozarjamo vse naše razuinništvo in delavstvo, da se tega poučnega in zanimivega predavanja jioluoštevilno udeleži. Vstopnine ni.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes ob 20. uri šlageropereto sezone! V glavni vlogi Jeanette Mac-donald in Nelson Eddi, najbolj znana opereta Rose Marie, film ljubezni, pesmi in prekrasnih naravnih krasot, pretresljivih dogodkov. — Nedelja isti program ob 15., 17.15 in ob 20. uri zvečer.
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
Za postni čas priporočamo sledeče postne pesmi:
Foerster A.: Lamentacije in očitanja za mešani zbor, S Din; Cantica sacra, III. del, za moški zbor, 30 Din. — Grudnik I.: Šest postnih pesmi za mešani zbor, 15 Din, — Hribar p. A.i Postni in velikonočni napevi za mešani zbor, part. 30 Din. glasovi po 10 Din. — Jobst: Pet postnih pesmi za mešani zbor, 20 Din; Štiri postne pesmi za mešani zbor, 7 Din. — Klmovec: Sveta maša in pesmi, 16 Din; Rihar renatus, 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor, part. 24 Din, glasovi po 8 Din. — Premrl St.: Cerkvena ljudska pesmarica, part. 50 Din, glasovi po 24 Din; Cerkveni moški zbori, 40 Din. — Sattner p. H.s Golgota, 8 postnih pesmi za mešani zbo<r in orgle, part. 20 Din, glasovi po 3 Din; 8 postnih pesmi za mešani zbor in orgle, part. 20 Din, glasovi po 6 Din. — Vodopivec V.: Božji spevi. Zbirka cerkvenih pesmi za vse dobe cerkvenega leta, 80 Din. — Železnik M.: Dopolnjeno je. 12 postnih pesmi za mešani zbor, 20 Diij. Hafner L.: Sv. križev pot za mešani zbor, 1 Din.
Debata v finančnem odboru
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Belgrad, 28. januarja, m. Na nocojšnji seji finančnega odbora je govoril tudi narodni poslanec dr. Jure Koče (JRZj, ki se je v svojem govoru zavzel za zgradbo nove celjske sodne palače in predočil pravosodnemu ministru in poslancem finančnega odbora nevzdržno stanje, v katerem se nahajajo sodišča v Celju. Predlagal je, naj se z amandementom pooblasti pravosodni minister, da najame posojilo pri Državni hipotekami banki, in to takoj, da se čim prej prične graditi sodna palača v Celju, za katero je stavbišče že zagotovljeno in so tudi načrti že pripravljeni. Dr. Koče je dalje ponovil zahtevo Slovencev, da se najvišje slovensko sodišče iz Zagreba vrne nazaj v Ljubljano. Predočil je navzočim, v kakšnih neprimernih prostorih se nahaja naša najvišja sodna instanca v Zagrebu, to je v takšnih, da se celo Zagrebčani, ki prihajajo po poslih v to zgradbo, zgražajo, kako je mogoče, da Slovenci trpe to sramoto ln da ne po-skrbe, da se njihova najvišja sodna institucija premesti v slovensko prestolico. Dr. Koče je v nadaljnjem govoru zahteval, da se vzišajo krediti za pravosodno upravo na področju ljubljanskega ape-lacijskega so-dišča. Zahteval je, da se tudi za slovensko področje ustanovijo nova mesta tajnikov, ki jih določa zakon o ureditvi sodišč in ki jih imajo že ostala pravna področja. Odločno se je zavzel za povišanje kreditov za nižje sodne uslužbence, za dnevničarje in zvaničnike. V svojem govoru je poudaril tudi neznosno stanje, ki vlada v pravosodni upravi v materialnem oziru, tako na pomanjkanje kreditov za obnovo in napravo novega pohištva, za uvedbo električne napeljave v podeželska sodišča, za povišanje kreditov za obrazce pri sodiščih in za druge pisarniške potrebščine. Vse svoje zahteve je obširno utemeljeval.
Veliko pozornost je vzbudil v skupščini pri onem delu svojega govora, kjer je ostro zavrnil iz-vaianja poslanca Prekorška, ki je kritiziral personalno politiko sedaniega režima v Sloveniji. Ugotovil je, da je bil JNS-režim tisti, ki je prvič v zgodovini slovenskega sodstva napadel nepreme-stlivost sodnikov, ki so jo čuvali vsi prejšnji režimi, čeprav je bila nepremestliivost formalno že prej ukinjena JNS je v letu 1932 prvič začela premeščati tudi sodnike. Ta je odstranila iz Ljubljane najboljše slovenske sodnike, ki jim nihče ne more odrekati strokovne sposobnosti že zato, ker niso hoteli trobiti v rog JNS-režima. JNS je najboljše slov. sodnike pregnal ne samo iz Ljubliane v druge kraje Slovenije, ampak jih je pregnal v njim tuja pravna področja, na Hrvaško in v Srb'jo, samo zato, da bi jim oiežkočal njihovo službovanje in da bi jih čim bolj diskreditiral, kar pa se mu seveda ni posrečilo, ker so se premeščeni sodniki hitro znašli in tudi na tuiem pravnem področju vestno in nepristransko vršili svojo dolžnost.
Največjo pozornost pa je dr. Koče vzbudil z ugotovitvijo, d» je JNS pregnala celokupno upravno sodišče v Celju, ker ie po svoji vesti in zakonu odločilo, da so internacije gg. dr. Koroiča, dr. Ku-lovca, dr. Natlačena in dr. Ogrizka protizakonite. Tedaj ni bilo g. Prekorška, ki bi se bil postavil za nepoklicanega zaščitnika slovenskih sodnikov In za zagovornika nepremeMljivostl. Tedaj je vesoljna JNS molčala in nasprotno še dalle preganjala sodnike in ilh premeščala skozi vso dobo, dokler se ni JNS-režim zrušil.
Pod vtisom teh neizpodbitnih trditev so umolknili tudi maloštevilni prijatelji g. Prekorška, ki je ravno še pravočasno zapustil dvorano, da mu ni bilo treba še zagovarjati, odnosno braniti nezaslišanega preganjanja, ki ga je izvajala JNS tudi nad sodniki, Z velikim aplavzom je večina finančnega odbora kvitirala temperamentni govor dr. Koceta in njegov temeljiti odgovor, ki ga je dal JNS-arjem in njihovi politiki.
Za dr. Kocetom je govorilo še več govornikov in je bil pozno ponoči sprejet tudi proračunski predlog za pravosodno ministrstvo v podrobnostih.
Jutri bo finančni odbor nadaljeval s svojimi sejami. Na dnevnem redu je proračun prosvetnega ministrstva,
Sporazum o Gdansha
Ženeva, 28. jan. TG. Dosežen je bil popoln sporazum glede gdanskega spora Sporazum določa, da bo novi visoki komisar ZN v Gdansku sporazumno z gdanskim senatom reševal notranjepolitična vprašanja v svobodnem mestu. On sam bo odločil, če naj gotova vprašanja sporoči Zveži narodov ali ne. V kolikor tiče ustave gdanskega svobodnega mesta določa novi sporazum, da visoki komisar nima nobene odločilne pravice, marveč spadajo Ia vprašanja pred odbor treh Sveta Zveze narodov neposredno. Tako angleški zunanji minister Eden kakor predsednik gdanskega senata sta se poljskemu zunanjemu ministru iskreno zahvalila, da je s svojim spretnim posredovanjem pomagal rešiti gdanski spor in lako odstranili nevarno rano nn evropskem telesu. Edenova resolucija, ki priporoča sprejem Beckovih predlogov je na to bi la soglasno sprejeta.
Befgrajshe vesli
Belgrad, 28. jan. AA. Danes dopoldne sta obiskala predsednika finančnega odbora narodne skupščine dr. G. Janjiča v njegovem kabinetu ljubljaski škof dr. Rožman in grško-katoliški škof dr. Njarady iz Križevcev.
Belgrad, 28. jan. AA. Kmetijski minister je dobil te dni pritožbo Društvu za zaščito živali, Društva klobasarjev in mesarjev v Ljubljani. Pritožba zahteva, da se živali pred klanjem na primeren način oiuotiio, ker se drugače žival pri klanju mugi. Kmetijsko ministrstvo bo v smislu te pritožbe izdalo naredbo pristojnim oblnstvom s potrebnimi navodili.
IHgrad, 28. jan. AA. Prometni minister je dovolil aktivnim udeležencem prvega smučarskega izleta v Sarojevu 75% popust na državnih železnicah. za obiskovalce tega izleta pa 50% |>opust. Popust velja zn vse vlake z drugim in tretjim razredom od 12. do vključno 22. febr.
Belgrad. 28. januarja. AA. Smučarska zvez« u Sofije je po ministrstvu гa telesno vzgojo naroda povabila tn naše smučarje in skakalce' i/ zimsko-sportne zveze v Ljubljani naj bi sodelovali na smučarski prireditvi v Sofiji 30. in 31. t. m