Štev. 97.
v Ljubljani, o soboto, dne 28. aprila 1906.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26' — za pol leta „ „ 13' — za četrt leta „ „ 6'50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10- — za četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 1'70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
--- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto xxxiv.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . , . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h, Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Somišljeniki!
Po sklepu strankinega vodstva sklicujem
velik shod
Slovenske Ljudske Stranke,
ki se vrši v nedeljo, dne 29. aprila t. 1. ob polu desetihdopoldanvvelikidvorani hotela Union v Ljubljani.
Pristop ima vsak somišljenik Slovenske Ljudske Stranke.
Dnevni red:
Volilna preosnovo za deželni zbor Kranjski.
Poročajo deželni p o s lan c i.
Somišljeniki! Pridite v obilnem številu na ta velevažn! shod; pokažite svetu, da zahtevate z vso odločnostjo ljudstvu pravico!
V Ljubljani, 21. aprila 1906.
Dr. Ivan Susteršič,
t. č. načelnik »Slovenske Ljudske Stranke«.
Naprej do zmage.
Hude politične borbe zadnjega časa v naši državi in v naši ožji domovini posebej imajo poleg raznih neveselih pojavov, ki se opazujejo vedno pri vsakem velikem gibanju, brezdvomno tudi svoje dobre strani. Agitacija, ki sega globoko doli v vse sloje, prisili ljudstvo k premišljevanju in tako se pritegnejo k sodelovanju pri javnosti najširši ljudski sloji, ki so doslej brezčutno gledali razvoj stvari in se niso brigali zanj edino lc zato, ker so si mislili, da imajo itak vse drugi v rokah in da je brezuspešno, če se oni kaj oglase ali pa nič.
Zbujenje ljudstva, ki nam ga kažejo zadnji dogodki, je pa gotovo vesel pojav. Cim bolj napreduje ta agitacija, temveč sposobnih mož iz ljudstva bomo imeli, ki bodo krepko posegli v javno življenje, kadar pride čas, da vstopijo aktivno na politično polje.
Danes je Kranjska dežela v znamenju ljudskega vstajenja. Shodi Slovenske Ljudske Stranke pričajo to brezdvomno. Zadnjo nedeljo je bilo deset shodov na Kranjskem, na katerih je znašalo število zborovalcev od 150 do 500 na enem shodu. Skupno je ta dan gotovo
2500 ljudi, če udeležbo nizko računamo, poslušalo govornike Slovenske Ljudske Stranke in izreklo v jasnih resolucijah, da zahteva razširjenja volilne pravice, in sicer v najkrajšem času in največjem obsegu, ki je za zdaj mogoč. To niso nikake dekretirane, po šabloni diktirane resolucije, ampak na vsakem shodu so si zborovalci sami sestavili resolucije, ki izražajo njihovo mnenje. Liberalci so kar razposlali neke formularje, in zastopi, v katerih imajo sedaj večino, so čisto mehanično, na marsikateremu kraju brez vednosti onih, ki se jih niso upali povabiti, sklenili tisto formulo, nc da bi sami vedeli, za kako neumnost so izpostavili svoje glasove javnemu posmehu. Liberalni shodi — kako klaverne prireditve so to! Pričakovali smo več življenja od liberalcev. Upali smo, da ta stranka pred smrtjo pokaže več energije, mislili smo, da bodo završali po celi dežefi in nastopili s silo, ki so jo obečali v deželnem zboru. A naš up se ni izpolnil. To, kar so liberalci doslej pokazali,, je samo njihova onemoglost. Želimo, da bi se liberalci oživili in da bi nastopili bolj intenzivno s svojimi shodi po deželi, da bi se še bolj jasno videlo, kje imajo kaj moči, in kje ne, da se še bolj natančno izpopolni politični zemljevid Kranjske dežele. Samo prošlo nedeljo je zborovalo petkrat več volivcev Slovenske Ljudske Stranke, nego so jih liberalci po trimesečni agitaciji spravili na svoj zaupni shod. Voditelj liberalne stranke danes na Kranjskem nima toliko ugleda v ljudstvu, kakor en delavec, kmet ali kaplan Slovenske Ljudske Stranke. To jasno kaže dosedanja akcija s shodi.
Prvi ugovor, ki ga imajo liberalci proti razširjenju volilne pravice, je ta, da potem propade njihova stranka. A ta stranka ni nič vredna. Ljudstvu se smeje temu ugovoru.
Drugi ugovor je ta, da potem kmet zmaga nad obrtnikom. A to je neumen ugovor. Zdaj obrtnik sploh nikjer do besede ne pride po mestih, ampak samo uradnik. Je pa veliko število obrtnikov po deželi, in ti spoznajo natančno, da se da združiti ljudsko delo za kmeta in za obrtnika. Koliko je obrtnikov, ki so hkrati tudi kmetje, in že danes ima Slovenska Ljudska Stranka tudi med obrtniki večino, in po volilni reformi bi bilo več obrtnikov v deželnem zboru, nego jih je sedaj.
Ce pa je najštevilnejši stan v naši deželi kmečki stan, je pravično, da je najštevilnejše
zastopan tudi v zbornici. Sedanja doba agitacije je neizmerne koristi za to, da se v kmečkem stanu vzgoji ta zavest. Cim dalj časa traja ta agitacija, tem živejša iu mogočnejša bo ta zavest in tem popolnejša bo zmaga ljudstva, kadar sc mu odpro vrata v deželni zbor. Soglasno navdušenje, s katerim glasujejo naši kmetje povsod za razširjenje svojih političnih pravic, nam to priča. Liberalci si pa nakopu-jejo s svojim nasprotovanjem le veliko zaničevanje ljudstva, ki sc bo ob dani priložnosti pokazalo na tak način, da bo strlo liberalno stranko popolnoma.
Boj Slovenske Ljudske Stranke pa mora oživljajoče vplivati tudi na obmejne Slovence. Iste ideje in iste cilje naj bi imeli povsod tudi naši obmejni Slovenci, pa bi bila njihova borba mnogo uspešnejša iu srečnejša. Žalosten zgled razkosanosti in desorganizacije nam je podal shod celjskega »Napreja«. Tu sc je videlo, da manjka enotnega vodstva in vodilne ideje. Zgled Slovenske Ljudske Stranke naj bi tu zbudil k posnemanju! Saj je borba slovenskega ljudstva ob mejah proti Nemcem popolnoma ista, kakor je na Kranjskem borba ljudstva proti liberalcem. Prepričani smo, da bodo obmejni Slovenci slednjič to izprevideli. Škoda samo časa, ki se zamudi z neodločnostjo in obzirnostjo proti kranjskemu propadajočemu liberalizmu.
Krepko gibanje, ki se je odzvalo med našim ljudstvom na nečuveno predrznost liberalne stranke, ki mu hoče preprečiti pot do politične zmage, je veliko narodno delo, ki bo potegnilo za seboj prej ali slej ves slovenski narod. Zavest samostojnosti, želja po izobrazbi in energija do dela, ki se nam kaže v tej borbi, pa nam ie poroštvo, da bo zasijala naši domovini veselejša doba, ko krepka pest slovenskega ljudstva vzame v roke politične vajeti v naši domovini.
Dotlej pa brez prenehanja naprej - do zmage!
Tedenski pregled.
Deset političnih shodov je priredila S. L. S. dne 22. aprila. Na shodu v S t. Petru je poročal poslanec Žitnik o vladnih predlogah glede volilne reforme za državni in deželni zbor, o porazdelitvi poslancev po kronovinah. Da hoče vlada Slovence na Štajerskem in Koroškem pristriči, je krivda nemških strank, ki jim je vlada ustregla, da more izvesti volilno
reformo. Zato je največja zlobnost in podlost, ako liberalci poslancem S. L. S. oziroma dr. Šusteršiču očitajo, da so izdali obmejne, Slovence. Poslanec je obširno govoril o načrtu volilne reforme za naš deželni zbor. Ker boljše reforme vlada ne mara dati, so poslanci S. L. S., dasi neradi hoteli sprejeti, to, kar je vlada ponudila, kajti 10 ljudskih poslancev več — nekaj pomeni. Zakaj »Slovenski Narod« piše, da so poslanci S. L. S. izdali pravice ljudstva, in da so v zvezi z Nemci — to je neumljivo!
V Smledniku je sklicalo shod isti dan politično društvo za kranjski okraj. Od vseh strani so prihiteli gorenjski možje, zbralo se jih je okrog 500. Govoril je dr. Krek, pojasnil boj za volilno preosnovo ter napovedal brezobziren boj liberalnemu uradništvu. Drugi govornik J. Kalan je dokazal pomen volitev z ozirom na bojne klice liberalcev o razporoki in svobodni šoli.
Na shodu v P r e s e r j u se je zbralo 150 vrlih mož. Dr. Lampe je ožigosal liberalno obstrukcijo, katere edini namen je, ohraniti sedanje krivice in zabraniti številnejše ljudsko zastopstvo v deželnem zboru. Liberalna oholost je napovedal boj kmečkemu stanu, zato je dolžnost teptanih, da se združijo v mogočno armado.
Shod pri Devici Mariji v Polju je bil tudi številno obiskan. Govornik svetnik Kregar je okrcal početje liberalcev, ki vpijejo proti kmetu, in vendar je v naši deželi malo ljudi, ki niso tudi kmetje. G. Stefe je razpravljal o političnih dogodkih zadnjih dni, o vedenju liberalcev nasproti S. L. S.
Dr. Schweitzer je na Brezovici na javnem shodu razkrinkal liberalce, ki žive še vedno v objemu z Nemci, pa očitajo zvezo z njimi poslancem S. L. S. Pojasnil je vladno predlogo za deželni zbor in namen liberalne obstrukcije.
Shodi z enakim ali podobnim sporedom so bili na Belo nedeljo tudi vSt. Lambertu, v K r o p i, v K a m ni g o ri c i in v Z u -ž e m b e r k u. V Kropi in v Kamni gorici je poročal poslanec Pogačnik. V Idriji bo enak shod to soboto.
Shod celjskega društva »Napreja« dne 22. aprila je bil precej zanimiv. Prva točka dnevnega reda je bila: volilna reforma. Dr. Hrašovec je najprej grajal Gautschevo preosnovo, ker je Slovencem krivična. Na drugem mestu je bilo posvetovanje o kandidaturah za izpraznjene mandate Zičkarja in Berksa. Ponudilo in prestavilo se je več mož. Za V. kurijo sc se oglasili dr. Korošec, ki ima največ upanja, Pukl in dr. Povalej; za IV. kurijo sta kandidata M. Vošnjak in J. Zdolšek. Na zaupnem sestanku, ki bo v kratkem zopet v Celju, se domenijo zagotovo o kandidaturah.
Na Pirčev shod v Kranju, ki je bil v ponedeljek zvečer, je prišlo komaj 40 volilcev, drugi so bili mladoletni nevolilci in nekaj visoko-šolcev.
LIlit K.
Vulkanski Izbruhi.
Zadnji izbruh Vezuva je zopet obrnil pozornost ljudi na te velikanske prirodne pojave, ki postanejo tolikokrat strašni človeštvu. Na mnogotere načine so že poizkušali razlagati nastanek ognjenikov in vzroke njihovih izbruhov, a doslej se še to ni posrečilo, ker še premalo vemo o tem, kaka je naša zemlja notri pod skorjo. Zemljeznanci so dognali doslej razne plasti zemeljske skorje, in naša slika nam predstavlja prerez zem. skorje, na kateri se nahaja bljuvajoči ognjenik. Da bodo čitatelji bolje razumeli sliko, podajemo tu nekaj razlage.
Neprestani izbruhi kažejo, da jc notranjščina naše zemlje še vedno ognjenožareča. Ako prodiramo v globočino, pridemo sicer s početka do neke plasti, kjer je toplina leto dni neizpremenjena, a v večji globočini toplina vedno raste in sicer se povzdigne na vsakih 30 do 40 m približno za 1 stopinjo C. Ako toplina tudi nadalje v isti meri raste, doseže v globočini 40 do 50 km toplino, pri kateri sc mora naše kamenje topiti. Trda površna skorja naše zemlje toraj nikakor ni debela, ako jo primerjamo s premerom naše zemlje. Geologi v tej zemeljski skoriji razločujejo različne plasti,
ki so tekom neštetih tisočletij nastale. V priloženi sliki se nam kažejo razne plasti, katere so polagoma nastajale na zemlji, in kot kamen it oklep obdajajo žarečo zemeljsko vsebino. Seveda v istini te plasti niso vselej tako lepo vsporedno in enakomerno položene, kakor nam jih kaže slika, one so navadno upognjene, vklonjene druga preko druge, kakor so skladi nastajali pri krčenji zemeljske sko-rije. Pri visokih gorah dostikrat opažamo, da te plasti ne leže vodoravno, ampak so več ali manj nagnjene, da včasih celo naravnost navpično postavljene, tako da se spodnja plast kaže uprav na vrhu gore.
Oglejmo si nekoliko posamezne plasti in njihovo vsebino. Najbolj v globočini nahajamo še ognjeno razstopino, katere še dandanes pri vulkanskih izbruhih kot ognjena lava priteče na površje. Z žarečo vsebino v dotiki je granitno in škrlasto kremenčasto kamenje, katero polagoma prehaja v vedno bolj in bolj trdno skorijo, takozvano kambrično plast. Obe plasti nazivljejo geologi »azoično« (brez življenja), tvorbo, ker se v teh plasteh nc naha-. jajo okamnine od živalij in rastlin.
Za tem nastopa palcozoična tvorba, v kateri razločujejo štiri različne plasti, silur, devon, premog in dias sestavljene po največ iz ilastih škrlov, peščencev, črnih apnencev, dolomitov. V tej tvorbi se nahajajo velikanske
plasti premoga, ki kažejo, kako bujno je bilo v onih dobah razvito rastlinstvo. Neizmerne zaloge drevesnih praproti je bilo nakopičenih, in vsled vulkaničnih in plutoničnih prekucij pod-sutih. Iz teh tvorb zajema dandanes človek neizčrpne zaloge premoga.
V	tej dobi se pojavlja tudi jako razvito povodno živalstvo, po največ košarji (raki), školjke in polži.
Za tem nastopa mezocoična doba ali srednji vek. K temu prištevamo trijasne plasti, jura in kredo, sestavljene iz peščenccv črnih in belih apnencev, dolomitev in raznih kre-dastih tvorb.
V	tej dobi so gospodarile razne velikanske reptilije (Ichtyosaurus, Plesiosaurus, Am-monites i. dr. )
V	tercijarni dobi (coccn, miocen, plioccn) nastopajo sesalci, o človeku še ni sledu.
V	poslednji dobi, diltivijalni (predpotopni) in alnuijalni dobi nastopa človek in prevzame polagoma v oblast površje zemlje.
Iz slike jc tudi razvidno, da so vulkanične gore ponajveč nastale vsled izmetanih snovi, lave kamenja in peska, katero sc jc v obliki velikanskega stožca nakopičilo okrog žrela. Da so te snovi morale prodreti iz velike glo-bočine, kažejo njihove silne množine, katere čestokrat daleko presegajo vsebine gore same. Tako je ognjenik Hekla na Islandu leta 1783.
izmetal iz sebe do 40 kub. km lave. Vsebino izmetane lave na malem otoku Krakatav (Sundski otok v Aziji) cenijo celo na 50 km3.
Tekoča lava mora torej prekoračiti dolgo pot, preden pride iz osrčja zemlje na površje in se razlije z vulkanovega žrela. Kaj je tista strašna sila, ki dvigne to velikansko maso in jo vrže vun, ni še prav dognano. Nekateri pravijo, da se naša zemlja vedno bolj ohlajujc in se s tem krči zemeljska skorja, ki torej bolj pritiska na ognjeno vsebino zemlje. Ta si mora iskati duška in prodre po ognjenikih na dan. Drugi se sklicujejo na to, da stoje skoro vsi nam znani ognjeniki poleg morja, in sklepajo iz tega, da jc kriva izbruha voda, ki se zliva v ognjeno plast. Res je, da se skoro pri vseh ognjeniških izbruhih opazuje mnogo para in plinov.
Pisma Boltatuga Pepeta.
Lub moj gespud!
Tkula ukul maja mesca prlezeja kebri na dau in jih je pousod tam zadost, ker b jh prou no treba na blu. Nin se pa pol čudu zdi, de sa začel Icbcralci zdej na dan lezt iu soje špase pu svet ukul ugajnat, in de jh je pousod tam za najdet, ker b jh treba na blu. Sej b mogel vedet, da sa leberalci glili tku, kokr kebri: ta nar preh ene par let speja, pol se zbedeja.
Moravska katoliška narodna stranka se jc tako razvila, da utegne postati v kratkem uplivna. S spretno politiko so njeni voditelji zasigurali češko večino v moravskent deželnem zboru brez glasov konservativnih veleposestnikov. Duma v Peterburgu se snide 10. maja. - Kronski svet je sklenil, da se po-milosti na Ruskem 6000 oseb. — Angleški kralj pride ta teden v Črno goro. — V mestecu Brodce na Češkem, kjer so celo vrsto let gospodarili socialni demokratje, se je izvršil preobrat. V razredu občinske volitve so dobili od 194 volilcev le 75 glasov; v 2. razredu pa se še k volitvi niso upali. Rdeča vlada torej nima kredita. — Vinski semenj, spojen z vinsko pokušnjo, bo 6. maja v Postojnski jami. — Velik vihar z gromom in točo je divjal pre-tečeno nedeljo po mnogih krajih na Štajerskem in Belokranjskem. — V Celovcu in Beljaku jc padlo precej snega; tudi na Gorenjskem je zapadel sneg; v Ratečah ga je skoraj pol metra. — Po Francoskem se širijo stavke. Pouličnih nemirov pričakujejo za i. rnajnik; boje se splošnega štrajka. — 22. t. m. je bilo na Ogrskem 400 volilnih shodov. — Novo velikansko posojilo najame Rusija. — V Zagrebu jc pogorela tovarna za špirit. Saborske volitve bodo 3., 4. in 5. maja. — V Ljubljani se je vršil ustanovni shod »Društva slovenskih profesorjev«. Namen društva je, pospeševati vzgojno in znanstveno delovanje društvenikov ter braniti zadeve učiteljev. — »Katoliška Bukvama v Ljubljani je ustanovila nov anti-kvariiat.
Državni zbor. V torkovi seji je bilo vloženih mnogo nujnih predlogov. Vsenemci so nujno zahtevali, naj vlada dovoli sežiganje mrličev;.nujnost je bila odklonjena. Gautsch se je posvetoval z mnogimi politiki glede volilne preosnove. Število nemških poslancev namerava zvišati za 12; 10 poslaniških mest hoče dati Poljakom, 1 Cehom, 1 Italijanom. Ce pritrdijo merodajne stranke temu kompromisu namerava Gautsch preosnovati svoje uradno ministerstvo v parlamentarno. Jugoslovani so ogorčeni, ker se porazdeljujejo ministerska mesta le Nemcem, Cehom in Poljakom in ker se namerava dovoliti Kočevcem poseben poslanec. - Odsek za volilno reformo je imel ta teden več sej. Poslanec Adler je svaril, naj se preosnova ne zavlačuje.
Pri zaprisegi novega ministra za Hrvaško dr. Josipoviča na Dunaju je bil navzoč ogrski ministerski predsednik Wekerle.
Po ruskih vojakih, ki so padli v rusko-ja-ponski vojski, je ostalo 45.000 vdov. — Ljubljanski knezoškof je blagoslovil kapelico in novo pokopališče za Ljubljano dne 27. t. m.
Položaj v S a n F r a n c i s k u. Ljudstvo se je pomirilo. Draginja je velika. Vse poši-liatve vozi železnica do preklica v San Francisko brezplačno. Postrelili so mnogo tatov. Podpore je zrušeno mesto prejelo do srede tedna čez 60 milijonov kron. Mesto prično takoj zopet zidati; došlo je mnogo stavbenikov in inženerjev. Zgradbe bodo večinoma železne. - Iz dragatuške župnije je ondi 28 oseb. Domačini so v strahu, ker ne vedo, če še žive. — 26. aprila po noči je bil zopet precejšen potres, ki je povzročil mnogo strahu. — 200 zdravnikov preiskuje hiše po mestu, da bi ne izbruhnila kaka nalezljiva bolezen. — Vsled potresa je zblaznelo 26 oseb. — V Braziliji se je odprl nenadoma nov ognjenik. — V četrtek so čutili v San Frančišku zopet močan potresni sunek.
Predstojnik ljubljanske jezuitske reziden-cije je postal P. Alojzij Žužek. Na Goriškem je umrl odlični duhovnik ljubljanski rojak I. Dcr-mastia, vikar v Plaveh.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja 29. aprila: Peter m., Robert, Antonija; ponedeljek 30.: Katarina Sijenska, Marijan; torek 1. maja: Filip in Jakob, Jeremija, Žiga; sreda 2.: Atanazij, Sekund; četrtek 3.: Najdba sv. Križa, Aleksander; petek 4.: FIo-rijan (Cvetko), Monika, Gothard; sobota 5.: Irenej, Angel in., Pij V.
čja pa naenkrat use ublezt in use puhrustat. kar nm pride prebliz. Sam tulk sa leberalci drgač ket kebri, de sa kebri iz grincajgam cu-fridn, leberalcm je pa še ta nar bul košta — klerekalci.
Jest mam leberalce drgač prou rad, pu-sebn kedr speja, kokr sa zdej ene deset let spal. Al kedr pride tist kebru let, čm rečt: le-beralsk let, k se zbedeja in začneja pu mest in pu kmeteh ruguvilt in soje teličke farbat, takrat je pa use skp mal prenauinn in mišim, de jh nubeden pametn člouk na more lajdat.
Obrkebr, al kokr mu prauja: dohtar Taučar, prou za prou še ta nar rajš spi in pučiva, Drgač je fejst ta obrkebr, in tud u glav ga ma ta nar večkrat, čm rečt: u glau ma ta narveč; sam tu je huditnan, k se preveč ainbilda in če vse ta narbul vedet, tku de b čloukhmalmislu, de ta obrkebr nima sam u glau mežgane, ampak tud u trebuh, k ga tku pu konc nos, kokr da b špajnšror pužeru.
Zdej je neki puteftan in ga gifta, k sa ga pusti nemškutari na cedil in mu nisa šli na lim, dc b mu pumagal u lontak muska špilat. Ampak, de je tku pršlu, je ja sam uržah, kua pa de mu je šou tulk let tlaka delat in pa še druge kebre u ta tlaka zapelvat. Ce b biu on mejčkn bi nafrigan, kokr je, b blu še dons use pr ta
Državni zbor.
Dunaj, 27. aprila.
Dogodki na Ogrskem.
V zadnji seji so dr. P a c a k in tovariši, dr. G r o s s in tovariši ter dr. G e s s s m a n n in tovariši vprašali min. predsednika, kaj jc ali kaj hoče vlada storiti z ozirom na najnovejše dogodke na Ogrskem. V današnji seji je baron Gautsch odgovoril na vse tri interpelacije med vedniin krikom vsenemških poslancev rekoč:
Imenovanje novega ogrskega ministrstva je n o t r a n ja zadevaogrske države (Burni ugovori med vse nemškimi poslanci), na katero avstrijska vlada ne more vplivati. Ako nova ogrska vlada zopet uveljavi ustavne razmere na Ogrskem je to le vesel dogodek za vsakega ustavnega domoljuba. Dolžnost avstrijske vlade ie le ta, da pazi, ali se je kaj izpremenilo proti določbam avstro-ogrske nagodbe na škodo Avstrije. V te m o i r u pa j e n e o p r a v i č e n a vsaka bojazen.
(Posl. Iro: Kaj pa rečejo ogrski ministri, ki zastopajo misel samostojne Ogrske?) Nova ogrska vlada je pritrdila, da se popolnoma izloči vprašanje glede poveljnega in službenega jezika v skupni armadi. Dalje bode ogrski drž. zbor odobril trgovinske pogodbe z vnanjimi državami in avtonomni carinski tarif. Kar pa se tiče razmerja med obema državama, imata obe vladi v tem vprašanju proste roke. Pogoj je seveda, da se ustvari sporazumljenje med Avstrijo in Ogrsko. Ko bi to ne bilo mogoče (Cujte! Cujte!), potem ostane »status quo« — pri starem — do konca trg. pogodeb, torej do 1. 1917. Iz tega je razvidno, da ogrski dogodki niso spravili v zagato ne avstrijske vlade in seveda tudi ne avstrijskega parlamenta. (Vsenemci ugovarjajo.) Kar se tiče go s p o d ar s k i h vprašanj, zopet izjavim, da vlada vzdržuje storjene dogovore in da ne dovoli Ogrom novih koncesij. Nočemo pa se ustavljati novim obravnavam o času primerni izpremembi in razvoju sedanjega razmerja. (Posl. Herzog: Banffy je rekel, da mora biti polom v Avstriji.) Vlada se zaveda svoje dol-
starm, nemškutari b delal, on b pa luštn spau in na sojm pulitičnm štrozak pučivu, tku mu je pa zaje, čm rečt: dohtar Šuštaršič pot preteku in zdej mu gre srumake use narobe, tku deu hmal začeu pet:
»Pa ta suldaški boben, ta u moj ta velki zgun . . .!« Dokler sa spal, je blu še precej dobr zajne zdej pa, k sa se zbudi in sa začel ukul frčat, zdej s pa pousod mal repetnic prsmudeja. Pa tu je use zatu, k če bt eden bi kunštn, ket ta druh in usak če fana nost. Učash že take sit-nast stresaja naukul, de more člouk iz nim pu-trplejne zgebit. Sam tu nas še trošta, k verna, de uja šli kela konc maja spet pučivat in pol u spet ene par let gmah. Ce uja sm pa ke glih kerkrat kašna muska zašpilal, tu nas glih nau šeniral; sej zdej sa že mal bul obrihtan, kokr sa bli ta perukrat u lontak, k so pa tku za nč špilal, d se je še Pugačnikova fotografija fr-dirbala. Jest sm jh unkat šlišu »pr Rož«, k sa glih tista zašpilal:
»Men se nemškutarska stranka srni!, ke b rada moja bla, pa ja klerekaln faloti zapelujeja!
in tku naprej; Rohrntanu Fiki in še ene par drugeh takeh kebru je pa zraun brenčal; tku de je blu prou luštn za puslušat. Sam tu me je
žnostj iu bode v soglasju z državnim zborom odločno branila avstrijske koristi.
Vsenemci zopet ropotajo. Posl. I ro kliče: In v tak kabinet hočejo Nemci vstopiti! Posl. Stein : Sreča, da ostane k večjemu še osem dni!
Sodišče v Ašu.
Dne 19. t. m. bi bila morala biti pri sodišču v Ašu na Češkem neka češka obravnava. Vsenemški poslanci pa nujno zahtevajo, da se odložena obravnava sploh ne vrši v Ašu. Ta nujni predlog je kratko utemeljil vsenemški poslanec dr. J a g e r.
Ko hoče voditelj pravosodnega ministrstva, dr. Klein, pojasniti stvar, nastane velik krik.
D r. K 1 e i n : Naredba z dne 19. aprila 1880 določa,^da se morajo vse kazenske obravnave na Češkem vršiti v jeziku obtoženca.
Poslanec P a c h e r: Ta naredba je protizakonita!
Dr. Klein : Zakonitost te naredbe je svoj čas vlada opravičila v obeh zbornicah.
Krik, dr. P o m m e r: Kdo jo je opravičil? Iro: Po katerem zakonu?
Dr. Klein : Več ko 251etna uporaba dokazuje, da so tudi sodišča v pretežni večini priznala to naredbo.
Dr. P o m m e r : Nemci tega ne dovolijo! Češki poslanec Choc: Nemci so sklenili člen 19! Dr. Sommer : 'To ni temeljni zakon! Schonerer: Tega ne dovolimoIPrcdsed-nik zvoni. Dr. S o b o t k a : Sramujte se, ker ne poznate temeljnih drž. zakonov! Glock-n e r : To ie provokacija! Herzog: In pravosodni minister jo zagovarja. Schonerer: To se ne sme zgoditi, sicer vse razbijemo v drobne kosce, kakor v Inomostu! Dr. Sommer: V Ašu se ne bode obravnavalo v češkem jeziku, nai govori pravosodni minister, kar hoče. Iro : Proč s Stremayerjevo naredbo!
Minister dr. Klein naglaša, da proti sklepu sodišča v Ašu ni bilo pritožbe in je torej sklep pravno veljaven, da se vrši obravnava v češkem jeziku. Ker vlada ne more raz-
mal puteftal, k srn vidu, kuku s obrkebr dohtar Taučar ta pesnica h src žene in kuku mu souze ud brade kaplaja. K sm vidu taka velikanska žalast, sm se pa kar ubrnii in sm ja ubrau ke preke dum; pu pot sni pa pre-mšlvov ta nahvaležn in nastanavitn svet. Kuku je blu še učash leberalcm luštn in fletn, k sa nemškutari iz nim držal in u nhn rug plozal; na, zdej se je pa tku platlc zasuku, de se nima obrkebr nekamr za naslont, de b mal pučou. On, k je že ket mož na svet pršou — punavad prideja Idje ket utroc na svet —; on, k ma usa pulitka u ta malmo mazinc, kar se pr pulitk za-služ, pa u varžet; 011 se je pustu nemškutarjem tku putegnt! Kua mu nuca, če zdej pu Iblan in pu Novm mest, unterkebrček Pire pa pu Kranj iz falotm ukul mečejo; kar je tu je, in nubena žauba mu nau pumagala. Zdej mora holt en cajt putrpet, de se u spet platlc nazaj ubrnu, kokr je biu preh; ta cajt nej pa mal pre-mešluje, na kakšna viža b se dal spet nemškutari nazaj ufermat. Obrkebr dohtar Taučar je holt tibraču, dohtar Šuštaršič je pa tku ubrnu, de je prou in — basta!
Jest nazadne res na vem kliku je svet prštiman. Un dan sa klerekalci na sojmo shod per Dvic Mari u Pul sklenil ena resolucja, de nej se fabršk kraji pr vulivn pravic iz me-
veljaviti tega sklepa, naj zbornica odkloni predlog.
Zopet velik krik. Schonerer kliče: V Ašu razbijemo vse na drobne kosce!
Proti predlogu sta govorila češka posl. H r 11 b y in dr. B a x a, predlog so zagovarjali Glockner, dr. Hcrold iz Bateca, Kinder-mann in Jager. Ker za nujnost nista glasovali dve tretjini navzočih poslancev, ni obveljala.
Novi nujni predlogi.
Vsenemški poslanci so resno pričeli z obstrukcijo. Danes so Schonerer, Stein, in tovariši, vložili dva nova nujna predloga Pr ^i se glasi: Avstrijska zbornica pozdravlja redne, ustavne razmere na Ogrskem ter po-zivlje vlado, naj pojasni, ali in kako bode Ogrska vlada izvrševala dogovorjeno nagodbo.
Drugi predlog je: Vlada naj umakne svojo predlogo glede prispevkov k skupnim drž. troškoni za 1. 1906., pač pa predloži račune izdatkov i. 1905.
Posl. Stein je obširno utemeljeval ta predloga. Ob. 4. uri, pa predlaga posl. Herzog, naj se seja konča ter v torek razpravlja o današnjem odgovoru barona Gautscha glede dogodkov na Ogrskem. Ta predlog je obveljal, ker so zanj glasovali tudi Poljaki, ki se še vedno niso pomirili zaradi vol. reforme.
Parlamentarni položaj.
Nič novega na bojišču! S tem je povedano vse. V zbornici mlatijo prazne nujne predloge, na hodnikih izbirajo nove ministre, baron Gautsch pa se pogaja s posameznimi strankami o kompromisu glede vol. reforme, na podlagi katerega bi bila mogoča parlamentarna vlada. Ker pa so razgovori z baronom Gautschem povsem tajni in zaupni, zato so tudi poročila v časnikih večinoma le ugibanja. Istina je, da se bliža odločitev za vol. reformo in za vlado. Odsek za vol. reformo je zboroval včeraj le dopoludne. Prihodnja seja odseka v torek. Dokler se vlada s strankami ne pogodi
0	številu mandatov za posamezne dežele, je v istini vsa razprava le akademična. Vlada sama je pričela pogajanja glede kompromisa, a do te ure še z nobeno stranko kompromis ni gotov.
Tako Italijani zahtevajo dva mandata več in sicer en mandat na Goriškem, drugi v Istri, tako da bi v teh dveh kronovinah imeli Slovani po tri in Italijani po tri mandate. Bar 011 Gautsch je to zahtevo uzel na znanje, t o d a b r e z v s a k e o b 1 j u b e i 11 o b v e z e. Rav notako je istina, da nemške stranke zahtevajo za Korošce poseben mandat i n d a je baron Gautsch 111 d i to zahtevo uzel 11 a znan je.
Največ težave ima vlada s Poljaki, ki sploh najodločneje nasprotujejo vol. reformi in doslej sploh še odklanjajo vsako mesto v novem Gautschovem kabinetu. Sicer pa sc Poljakom prav nič ne mudi. Brez njih ali pa proti njim je vsaka parlamentarna vlada nemogoča. Nemci sami ne morejo sostaviti ter vzdrževati parlamentarne vlade. Cehi pa z Nemci brez Poljakov za nobeno ceno ne stopijo v koalicijo z Nemci. Ker pa voda teče že v grlo, zato morejo Poljaki v vsakem slučaiu le pridobiti. Baron Gautsch jim je za Galicijo že ponudil novih 10 mandatov in morda jim primakne še dva, da Galicija dobi 100 mandatov. Jutri imajo Poljaki klubovo sejo, v kateri se bodo posvetovali o novih vladnih predlogih. Ze danes pa je gotovo, da se tudi jutri Poljaki ne bodo odločili, marveč čakali do 12. ure.
Ravnotako se nečejo prenagliti češki poslanci. Pozdravljajo pač idejo parlamentarnega ministrstva toda ne pod nemško firmo. Zato so povsem izmišljena poročila, da so Cehi z Nemci že skovali kompromis.
»Slovanska zveza« je imela sinoči in danes seio, v kateri je načelnik dr. Susteršič poročal o parlamentarni situaciji. Danes opo-ludne je baron Gautsch s p r e je 1 predsedstvo »Slovanske zveze», dr. Šusteršiča, dr.
1	v č e v i č a in dr. Ploj a, katerim je v zaupnem govoru pojasnil dosedanje kompromisno pogajanje s Poljaki, Cehi, Nemci in Italijani. Zastopiki »Slov. zveze« pa so, kar jc naravno, tudi baronu Gautschu jasno in odločno označili svoje stališče nasproti nemškim in italijanskim zahtevani.
stru skp sprauja in glih tku sa leberalci na sajmo zaupnm shod sklenil. Ce uja klerekalci leberalcm res zmeri tku rešval resolucje, na uja mel leberalci prav nič za upraut in dohtar Taučar pa fotr Grazeli uta lohka spet deset let tku lpu spala, kokr pouh. Zatu pa jest na morm zapupast, za kua leberalci na klerekalce tku pihaja in vogn vn mečeja ket Vezuv na Laškm.
Alstn, sej res! Unkrat sm brau od te lave, k iz Vezuva vn teče in cele mesta in vasi za-kida. A b na blu fajn, če b leberalci, zdej k uja mel cajt in k uja zajne klerekalci delal, šli na Krni in zvrtal ena lukna, pa b glih tku začeu vogn vn švigat in tista lava vn tečt, kaki iz Vezuva na Laškm in na ta viža b tista lava v niurost prtekla in vs murost zakidala, de b na blu nkol več puvodn in b se murost pošušu. Prej se tku ne bo! Tku b leberalci velek dobr del sturl, če drugnio ne pa saj murostarim, k b jh pol gvišn rad v lontak vulil. Alstn, gspudi leberalci, dejte s moje besede h src uzet, pa dejte tu uštimat. Saj s tem vrtajnam se še tulk na ute zmatral, kokr ste se iz muska, k ste ceu dan u lontak špilal in bote saj enkrat tud neki pametnga uštimal, du zdej še tku niste nč! —
Prerez vulkanskih tal.
Ni pa res, kakor poroča današnja večerna »N. Fr. Pr.«, da so naši poslanci baronu Gautschu stavili pogoje glede novih ministrov. To je kar iz rokava stresel dotični časnikar.
Politično vreme je še vedno nejasno, oblačno. Barometer kaže vsako uro drugače. Morda se zjasni do 1. maja ali pa doživimo iz-nenadenje.
Ministrska izpremembo u Srbiji.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
B c 1 g r a d , 25. aprila.
Po ne celoletnem upravljanju državnih poslov so se umaknili mladi radikalci, da napravijo prostor intelektualno mnogo močnejši stranki, od katere so se pred par leti odcepili v posebno stranko. Tako bomo te dni na čelo državne uprave zopet dobili krog izkušenih politikov in državnikov, katerim se po sedanjem njihovem delovanju lahko zaupa, da bodo brez velikih žrtev zvršili vse naloge, ki jih čakajo.
Kabinet starih radikalcev, ki imajo na razpolago mnogo mož velikih sposobnosti in globokega duha, kakor so Pasič, Stojan Pratič, dr. Vujič, dr. Milovanovič, dr .Vesnič, Andra Nikolič in drugi, daje lepo upanje in splošno prepričanje, da bodo na novih volitvah, ki se vrše v kratkem, pod vodstvom tako popularnih narodnih prvakov kakor so prota Djurič, Stanko Petrovič, Bračinac, Kojič, Corbič i. dr. dobili proti ostalim strankam absolutno večino, s katero bi lahko izvršili velike državniške načrte, ki so plod dolgoletnega, vstrajnega in marljivega dela in izkušnje vodje radikalcev Nikole Pasiča, ki so ga mladi radikalci koncem maja 1. 1905 vrgli na neparlamentaren način in ga tako ne le zavrgli na njegovem na-daljnem delu, ampak so za eno leto ustavili ves napredek, ker sami niso dosegli ničesar in niti vedeli niso, kaj delajo.
Izvršilo sc je vse nasprotno, kar so delali in zapuščajoč delo, so pustili za seboj pravi kaos. S tem so zelo obtežili delo novega kabineta, ki bo najprvo moral popraviti napake mladih radikalccv in še le potem začeti delovati na svojih ciljih.
Novi kabinet se bo na prvem mestu trudil poravnati spor z Avstro-Ogrsko na način, ki bo kolikor mogoče ugoden za Srbijo; potrudil sc bo, da sklene kolikor možno ugodnejše trg. pogodbe in dobi čim večje ugodnosti za izvoz srbske živine. Ako se mu to posreči, mu bo nadaljne delo že lažje. Takoj po poravnanem SDoru z Avstrijo bo novi kabinet izkušal dobiti posojilo in si nabaviti topov ter železnega materijala. Skoro gotovo se naročila izvrše v Avstriji, na Francoskem in na Nemškem.
Za vse to bo pa treba mnogo časa, ker bo treba nadaljevati tam, kjer so končali pred enim letom, a s še večjo vstrajnostjo in modrostjo, kar popolnoma lahko pričakujemo od šefa novega kabineta, ki je med srbskimi politiki največji delavec za duševno edinstvo J u -Koslovanov.
PRED ODLOČITVIJO USODE GAUSCHE-VE VLADE.
O včerajšnjem pogovoru predsedstva' »Slovanske zveze« poslancev dr. Šusteršiča, Ploja in Ivčeviča z Gautschem poročajo listi, da so se pritožili, ker so prezirali Jugoslovane pri pogajanjih o parlamentariziranju vlade in pa ker je obljubila vlada kranjskim Nemcem enega poslanca. Gautsch jc izjavil, da še ni v zadevi kočevskega mandata prejudiciran. Govorilo se je sicer, da dobe kranjski Nemci zastopstvo v državnem zboru, a gotovega še ii i ničesar. Listi tudi naglašajo, da so jugoslovanski poslanci nevoljni na mladočeški klub, ki ni stopil v dotiko z Jugoslovani glede volilne preosnove in parlarnentariziranja vlade in so nastopali Mladočehi samostojno.
Položaj je bil včeraj še vedno zelo resen. Poljaki hočejo dobiti v Galiciji 77 poljskih poslancev. Parlamentarna komisija poljskega kola je zborovala včeraj popoldne. Grof Dzie-duszycki, Abrahamovicz in Dulemba so poročali o uspehu svojih pogajanj z Gautschem. Po tej seji sta zborovala samostojno podolj-sko in demokratično krilo poljskega kola. Danes dopoldne je napovedana seja poljskega kola, na kateri najbrže odgodijo odločitev na prihodnji teden. — »Prager Tagblatt« poroča, da so v včerajšnji seji Poljaki jasno izjavljali, da odklanjajo Gautscheve kompromisne predloge. Solidarnost demokratičnega krila in pa poljskega središča utemeljuje s tem, ker so izvedeli Poljaki, da krona več ne zaupa Gautschu tako. kakor mu je zaupala. — »Poljska korespondenca« piše, da je nasprotstvo med zahtevami Poljakov in ministrskim predsednikom nepremostljivo. Položaj postane lahko kritičen. Pogajanj dozdaj še niso formalno pretrgali in bodo najbrže še trajala nekaj dni, a ta mesec najbrže še ne pride do odločitve.
Nemci naglašajo. če postane aktuelno parlamentariziranje vlade, mora priti do spo-razumljenja v zadevi volilne preosnove, stranke se morajo zavezati, da se zavzamejo za državne potrebščine, Nemci morajo imeti zagotovljeno primerno zastopstvo v delegacijah in doseči morajo tudi sporazumljenje med Nemci in Cehi glede volilne preosnove za češki deželni zbor.
Včeraj popoldne se je govorilo med poslanci, da je ponudil Gautsch cesarju demi-sijo. Šicer se je izkazala ta govorica neresnična. a osvetljuje resnost položaja.
Rusinski državnozborski klub je izjavil, da so Rusini razburjeni, ker nameravajo zvišati število galiških poslancev tako, da bi
imeli samo Poljaki korist. Klubov načelnik Romanczuk hoče nastopiti tozadevno v zbornici pri razpravi o vsenemških nujnih predlogih.
V včerajšnji seji češkega kluba je poročal načelnik dr. Pacak o položaju. Izjavil je, da dozdaj še ni stavila niti vlada, niti Nemci ali kdo drugi pozitivni kompromisni predlog glede volilne preosnove, kakor tudi ne v zadevi parlarnentariziranja vlade. Z Nemci ni bilo ni-kakih posvetovanj. Naznanil je tudi. da povabi Bylandt-Rheidt za torek ali sredo češke in češke agrarne poslance na posvetovanje glede povišanja poslancev na Češkem.
Neki član poljske parlamentarne komisije je izjavil, da poljski klub odklanja Gautscheve načrte. Voljan pa tudi ni, da imenuje iz svoje srede ministrskega predsednika, in se preveč izpostavi. Poljsko kolo se je že enkrat postavilo v politično vrzel z Badenijem, ne da bi želo hvaležnost.
Dobro poučena krščansko - socialna glasila pa opisujejo položaj sledeče: Ključ do položaja imajo prej ko slej Poljaki, ki se pa še nečejo odločiti, dasi silijo demokrati in pa središče na mir z Gautschem. Šlahta v poljskem kolu pa dela na Gautschev padec. Podpihujeta jo češko in ustavoverno veleposestvo. Tudi češki Nemci se še niso odločili. Kljub navideznim bojem so se pa že zdavnaj zedinili nemški agrarci, nemška ljudska in pa mladočeška stranka. Krščanski socialci ne nameravajo vstopiti v parlamentarno ministrstvo, a mu ne bodo nasprotovali, če bo postopalo pošteno pri volilni preosnovi in zastopalo avstrijske koristi nasproti Ogrski. »Narodny Listy« pa trdijo, da vodi zaroto proti Gautschu baron Parish.
Z Dunaja se poroča, da je Gautschevo stališče pri kroni res omajano. Gautsch je doživel tudi nasproti ogrski vladi mal poraz. Avstrijska vlada je bila za to, da zborujejo delegacije septembra in je mislila, da je zadovoljna tud ogrska vlada s tem terminom. A cesar jc sklenil na Wekerlov predlog, da zborujejo delegacije že meseca junija, kar je za Gautscha neugodno, ker je nameraval, da zbornica reši poleti volilno preosnovo.
Kakor se poroča, zahtevajo Poljaki za Galicijo 77 poljskih in 28 rusinskih, skupaj torej 105 poslancev in pa razširjeno deželno avtonomijo.
Razširjene so tudi še nepotrjene govorice, da je zaslišal vladar dvakrat guvernerja Av-stro-ogrske banke in pa nekdanjega finančnega ministra Bilinskega. Baje mu je naročil vladar, naj poizve. kako bi ga sprejele stranke kot novega moža. Bilinski baje namerava poveriti pl. Korberju trgovinsko ali pa ministrstvo za notranje zadeve. Neki zelo vplivni politik je označil položaj včeraj popoldne sledeče: Položaj je za zbornico ugoden, neugoden pa za Gautscha.
OGRSKA KRIZA.
Za državnega tajnika v honvednem ministrstvu je imenovan Apponyijcv zaupnik poslanec Frančišek Bolgar, ki je svoj čas z Ap-ponyijem vstopil v liberalno in ž njim vred pozneje prestopi! v ustavno stranko. — Vlada predloži ogrskemu državnemu zboru predlogo o idemniteti in pa o normalnem številu vojaških novincev. Predlogi nameravajo hitro rešiti, tako da izvrše že meseca junija novačenje, nakar odpuste nadomestne rezervnike. Nato zborujeta delegaciji, in sicer na Dunaju. Med delegacijskim zasedanjem bo pa pripravil proračunski odsek proračun za leto 1906. Ko odobri zbornica proračun, odgodijo zbornico za deset tednov. Sklepali bodo tudi, kako iztirjati zaostale davke, ki znašajo 200 milijonov kron in od katere vsote je izgubljena ena četrtina.
Novi ogrski honvedni minister pl. Jekel-falussy je govoril na volilnem shodu v Alt-sohlu. Izjavil je, da je odkrit pristaš ustavne stranke, ki hoče pospeševati mažarsko narodno državo. Delati hoče, da zavzamejo Mažari v armadi ono stališče, ki jim gre po njihovih vojaških sposobnostih. Pri nabavi vojaških potrebščin hoče delati, da bodo upoštevali mažarsko poljedelstvo, trgovino in industrijo.
Pristaš liberalne stranke grof Robert Zselenszky je pisal volilcem lipeškega okraja pismo, v katerem toži o judovskem vplivu. Ludovik Kossuth jc postavil leta 1848 temelj moči judorn. ki so napravili zato iz Kossutha malika, pred katerim mora Mažar klečati, da ga ne zadenejo strele judovskega časopisja. Na Ogrskem je judovstvo tako močno, kakor nikjer drugod na svetu. Nad polovico odvetnikov, zdravnikov in inženirjev je judov. Gostilničarji in najemniki posestev so malone samo Judje. Časopisje je v judovskih rokah. Pod Szellom in Tiszo so lepo napredovali agrarci, a judom to ni bilo všeč in izvabili so agrarce po svojem časopisju v obstrukcijo
AVSTRIJSKIM POTNIKOM PREPOVEDAN
VHOD.
Nova ogrska vlada že dela z vso silo, da ustanovi neodvisno ogrsko veliko obrt. Z dovoljenjem novega ogrskega trgovinskega ministra Košuta ali pa morebiti celo po njegovem tajnem ukazu so razobesili na vhode v več tisoč ogrskih trgovinah napise: »Avstrijskim trgovskim potnikom prepovedan vhod.« Mladina pa prisega, da ne bo na nikak način podpirala z nakupom avstrijska obrtna podjetja.
RUSIJA.
Šest v vojaško obleko preoblečenih oseb, , ki jim je bilo celo znano vojaško g«slo, so popolnoma oplenili zakladni urad v Dušeku. ki leži blizu Tiflisa. Zvezali so vojaške straže, odnesli 315.000 rubljev in pobegnili.
MAROŠKI MORSKI ROPARJI.
Maroški pamik »Turki« je zaplenil ob Beuri Bujafarskem obrežju neko ladjo, ki je vozila trgovinske predmete. »Turki« je streljal na ladijo. Neka granata je zažgala neko hišo na obrežju in sta bili ubiti neka ženska in pa neka deklica.
ČRNA GORA DOBI LASTEN DROBIŽ.
Črnogorska vlada je sklenila, da prične sama kovati nikelnasti in bronasti drobiž, ki bo namestoval dozdaj v Črni gori uvedeni avstrijski drobiž.
TROZVEZA PA ITALIJA.
Nemški listi jako hladno pišejo o govoru grofa Guicciardinija o bodočnosti trozveze. Pravijo, da služi trozveza le italijanskim koristim na Balkanu. Vprašujejo tudi, če bi stala Italija za slučaj vojske s Francosko na strani Nemčije in dvomijo, da Italija to stori. Laški listi pa naglašajo, da žele Italijani sicer ostati v trozvezi, a lc, čc bi jih nihče ne silil, da se udeleže kake vojske s Francosko ali pa z Angleško. Politično trozvezno obnebje je prej ko slej še oblačno in nejasno.
STAVKE NA FRANCOSKEM.
V Lensu so zopet pričeli delati po posameznih rovih. Na vrtu nekega lenskega rudarja, ki je bil voljan delati, je razpočila bomba, ki pa ni napravila škode. Anzinški rudarji so izjavili ravnatelju, da prično danes delati. V Marseille so zaprli včeraj popoldne vse velike kavarne in restavracije. Stavkati je pričelo namreč 300 kavarniških in restavrantskih uslužbencev, ki so demonstrirali proti onim tovarišem, ki niso bili voljni, da stavkajo.
ZAKAJ OJACUJE ANGLEŠKA SVOJO EGIPČANSKO POSADKO.
Angleži nameravajo zvišati svojo posadko v Egiptu za 2000 mož, tako da bo v Egiptu 5000 angleških vojakov. V angleški zbornici je izjavil državni tajnik za zunanje zadeve sir Grey, da so znižali Angleži 1. 1904. svoje čete v Egiptu. Z ozirom na egipčanske razmere, ki so v zvezi s stališčem Turčije glede obmejnih sporov, je pa potrebno, da pomnože Angleži svojo egipčansko posadko.
JAPONCI ZA SAN FRANCISKO.
Japonski mikado je daroval za ponesrečence v San Frančišku 200.000 jenov (700.000 kron). Trgovska podjetja v Osaki in Tokiu so darovala v ta namen tudi 200.000 jenov.
KRIZA NA SRBSKEM.
Dr. Pasič namerava danes zahtevati, naj razpusti kralj skupščino. Izvesti namerava tudi rešitev zarotniškega vprašanja. Pogajanja med Srbijo in Angleško bo pa vodila neka tretja velevlast. Srbija namreč želi obvezne jzjavc, da pošlje Anglija gotovo svojega zastopnika v Belgrad, ako odpuste zarotnike iz ^armade. Pasič je tudi izjavil, da prično takoj pogajanja z avstrijskim poslaništvom v Belgradu glede trgovinskih pogodb z Avstrijo, ko bo imenovano njegovo ministrstvo. NASPROTNIKI KONGRUE.
Poslanec Stojan, ki se toplo zavzema za predlogo o kongrui, je včeraj izjavil, da nastopa del nemške ljudske stranke, osobito ta-kozvani »profesorski oddelek« s Štajerskega in Koroškega proti predlogi o kongrui in poizkuša preprečiti posvetovanja, kar je popolnoma nerazumljivo.	"
PRVI MAJNIK NA FRANCOSKEM.
Neki policijski uradnik v Parizu je izjavil, da ceni število delavcev, ki bodo praznovali v Parizu 1. majnik, na 100.000 mož. Med njimi jc 50 do 60 tisoč miroljubnih mož. Poizkuse motiti red nameravajo zadušiti s silo. Policijski prefekt bo razpolagal I. majnika s 40.000 policisti in vojaki, ki zasedejo vse točke, na katerih bi nameravali prirediti delavci izgrede. Delavskih izprevodovpomestune nameravajo trpeti, ker so nevarni, da se zbere prevelika množica. Tuji delavci ne bodo smeli, kamor bi hoteli, in jim odkaže policija njihov prostor. Vojaštvo bo zbrano v veliki dvorani za stroje, ki so jo zgradili ob svetovni razstavi leta 1889. Včeraj zjutraj je preiskala policija v društvenih prostorih splošne delavske konfederacije, kakor tudi stanovanja 52 članov konfederacije. Preiskavo je izvršilo 400 policijskih komisarjev. Nacionalna »Patrie« trdi, da so preiskave vladni manever, ki hoče razburiti volilce, češ, da so v zvezi z revolucionarji katoličani, nacionalci in konservativci. Brezuspešni sta bili hišni preiskavi v glavnem uredništvu konservativnega lista »La Croix« in pa v prostorih »Protifraniasonske lige«. — Radikalci so pričeli trditi, da so sodelovali republikanci pri zadnjih stavkah in nemirih, kakor tudi, da delujejo za napovedane nemire 1. majnika.
Socialno demokratična zveza namerava z ozirom na vladne varnostne naredbe preložiti izjave za osemurni delavnik na 15. junij. Pariško prebivalstvo sc boji posledic 1. maja in se pripravlja na 1. majnik, kakor da stoji pred preobratom in da je pričakovati obleganja. Preskrbuje se z živili, petrolejem in z mineralno vodo. Mnogo kopalnih banj so izpremenili v vodne shrambe, ker sc boje, da poškodujejo delavci 1. majnika vodovod.
Vojni minister Etienne je naročil poveljnikom francoskih armadnih zborov, da mu morajo poročati takoj o vsaki uporabi vojaštva dne 1. majnika za vzdrževanje javnega miru.
Štajerske novice.
š Hud urednik je dijak S p i n d I e r v Celju. Zadnje naše poročilo o celjskem shodu ga je silno razburilo. Posebno je hud, ker smo mu rekli, da je dijak. Naj nam ne zameri! Doslej še nismo slišali, da bi bil obesil
študije na kol; skušenj tudi še nima vseh, torej je dijak. Ali je to „nizkotnost", ali se pravi to koga „psovati" in „lajati vanj", če se mu da lepo in splošno priljubljeno ime „dijak". Naj se gospod dijak Spindler ne sramuje svojega stanu, iz katerega so izšli že jako zaslužni in čestiti možje!
š Odbor polit, društva v Smartnem pri Slovenjgradcu je sklenil podpirati kandidaturo g. dr. Antona Korošca. Želeti je. da se zaupni shod radi določitve kandidatov za državni zbor ne izkliče na nedeljo ali praznik, ker se taka dneva iz oddaljenih okrajev zaupniki ne morejo shoda udeležiti.
š Naš kandidat v V. kuriji je gospod dr. Anton Korošec v Mariboru. Zakaj ? Ker ga hočemo imeti za poslanca. Njegove odlične zmožnosti ga dovolj usposabljajo za ta važni posel. Celi volilni okoliš pozna najbolje, ker ga je že neštetokrat prepotoval, ko je bil klican na razne kraje kot govornik. Ni ga rodoljuba na juž. Štajerskem v zadnjih letih, ki bi na tolikih shodih nastopil kot govornik, kakor dr. Korošec. Skoraj v vsakem kraju je že govoril, vsikdar je prošnjam rad ustregel. Velike so njegove zasluge kot dolgoletnega urednika „Slov. Gospodarja" za napredek slov. stvari na južnem Štajerskem. K o t g o v o r n i k in po „Na-š e m Domu" je največ storil za napredek naših bralnih društev in za nadepolno mladinsko gibanje na juž. Štajerskem, po „Našem Domu" je ravno on vzbudil to krasno gibanje. Mladeniška organizacija na juž. štajerskem mu je kot v z b u d i t e 1 j u in najvstrajnejšemu podpiratelju največjo hvalo dolžna. Ves čas svojega delovanja sodeluje tudi pri delavskih društvih in pozna izvrstno naše socialno gibanje. Za kmečki stan se je kot kmečki sin vedno prav posebno zanimal in ga budil k zavesti in k napredku. Razven tega stoji odločno na katoliškem in narodnem stališču, ki je edino mogoče in pravo za ljudskega poslanca. Sam je izjavil, da hoče složno z Rob i če m in dr. Plojem delovati, ako bo izvoljen. Boljšega kandidata od njega ne najdemo, zato bomo volili vsi kot en mož g. dr. Korošca. Kmetje, delavci, rodoljubi, zlasti vimladeniči-volilci, ki pač predobro poznate dr. K o r o š c a kot 'svojega najboljšega prijatelja, na delo vsepovsod, da bo 29. maja izvoljen za našega poslanca! — V imenu organiziranih južno-štajerskih mladeničev: Fr. Sal. G o m i 1 š e k , kaplan pri Sv. Benediktu v Slov. goricah.
Po svetli.
Japonska v Rusiji. List „Novi Kraj", piše, da japonsko blago poplavlja vso Mandžurijo. V prodajalnicah v Harbinu videti je povsod japonsko blago. Po ulicah se vrste velika skladišča in male prodajalnice, ali v vseh je japonsko blago. Po zvršetku vojne je bilo v Harbin uvoženo raznega japonskega blaga za poldrugi milijon rubljev.
Slabo vreme na Španskem. Ljudje se ne spominjajo, da bi bilo kdaj tako slabo vreme na Španskem, kakor to leto. Dežuje neprestano in zelo mrzlo je. Vsled dežja so nekatere železniške proge tako poškodovane, da so morali zaustaviti promet. Povodenj je odnesla že več mostov. Pokrajini Katalonija in Valencija sta pod vodo. Te dni je padal tudi sneg.
Umor radi 2 vinarjev. Blizu Korneu-burga je sunil z nožem 151etni slaboumni Wolfgang Ruck, katerega staiši stanujejo v sirotišnici, 24letnega hlapca Rudolfa Bilvača, ker mu ni hotel dati 2 vinarjev. Hlapec je umrl, a Rucka so dejali v opazovalnico za umobolne.
Ogrski grof kot prostovoljec pri dunajski požarni brambi. Od 1.—15. julija t. 1. bo opravljal službo v požarni brambi kot prostovoljec grof Tomaž Erdody Grof je prosil načelništvo, naj se mu to dovoli.
Koliko je ognjenikov na svetu Po najnovejših podatkih so v Evropi na kopnem 4, na otokih jih je 20 vulkanov, skupno 24. V Aziji jih je na kopnem 17, na otokih 29, skupno 46. V Afriki na kopnem 2, na otokih 9, skupno U. V Ameriki na kopnem 86, na otokih 28, skupno 114. V Oceaniji na otokih 108. Na vsem svetu na kopnem 109, na otokih 194, skupno torej 303 vulkani. V Evropi so nastopna vulkanska središča: Na Islandiji so vulkani: Hekla, Skapta - Jokui, Skapta-Sysel, Eyfiallo-Jokul, Krabla in Kattalgia, in več manjih gejzirov in blatnih vulkanov. Na otoku Siciliji je Etna in več podmorskih otokov. Med Eolskimi otoki jc Stromboli. Na Napolitanskem je Vezuv. Nekoliko vulkanov je tudi v grškem otočju, blatnih vulkanov je 'udi na Kavkazu. V Aziji je več ognjenikov, ki so daleč od morja, v središču kontinenta, kakor Pešian na Kitajskem, ter Oibel, Kol-dongi in Demavent. V Afriki je razmerno malo vulkanov, največ jih ima pa Amerika in Oceanski otoki.
Idrijske novice.
i Zadnji »Naprej« se zaletava v Slovenca«, kakor da hi po krivem dolžil »Napreja« radi pisave o naši ljudski šoli. Da malo zabeli notico, mora pristaviti spoved, češ, »klerikalce« se zlaže, pa gre k spovedi, in zopet se zlaže, -pa zopet k spovedi«. Zakaj se želi erar znebiti rudarske šole in jo prepustiti deželi, to je očitno povedal gospod nadsvetnik de-putaciji, ki jc šla prositi za osmi dekliški razred. Urednik »Naprej«-a lahko vpraša svoja pristaša, ki sta tudi bila takrat navzoča. To-le 11111 bosta povedala, (i. nadsvetnik je rekel, da je na višjem mestu zelo nejevoljo vzbudilo postopanje nekaterih, ki so brez vzroko zabavljali po časnikih in v zbornici čez erarično šolo. Deželni poslanec, ki je vodil deputacijo, opomni, da najdaljši govor o naši šoli jc govoril on v kranjskem deželnem zboru. On je sicer kritikoval, a stvarno, sc' ne spominja, da bi bil kaj razžaljivega rekel. Niste bili vi, odgovori nadsvetnik, to se je vršilo na Dunaju. Ko bi se govorilo iz namena stvar izboljšati, bi tudi nič ne rekli. A erar toliko žrtvuje za šolo, a v zahvalo dobi take interpelacije. Taka je stvar in ne drugače. Stvarne kritike se ne boje nikjer, a boli pa, če se zaganja brez povoda v zavod, katerega vzdržuje poljedelsko ministerstvo. Na shodu pri Didiču se je takrat vsestransko pojasnovalo, kake posledice bi nastale za tukajšnje učiteljstvo, za rudarje in za celo deželo, ako ministerstvo kar opusti šolo ter pozove deželo, naj jo sprejme v svojo oskrb. Gospoda urednika »Naprej«-a je njegov namestnik, ki je bil pri shodu, slabo informiral, ker drugače si ne moremo misliti, da bi tako pisal o »klerikalcih«, ki so že tu in na Dunaju veliko storili, da naša šola ostane še za naprej pri poljedelskem ministerstvu.
i Naša čipkarska šola nekaterim ne da spati. Vodja Vogelnik je kriv vsega in njegov tast vleče dobiček. To je vsebina različnim dopisom v »Narodu«. Hodi torej enkrat za vselej povedano, da je centralna prodajalna avstrijskih čipk naročila tukajšnji šoli, naj daje vzorce različnim čipkaricam, naj jih poduči kako se pravilno čipka in tudi plača prinesene čipke po že določenih cenah. Šola torej le posreduje med izdelovatelji in odjemateljem. Nima pa pri tem nobenega dobička. Ako kakemu trgovcu s tem nastane škoda, naj se pritoži na višjem mestu, ne pa vedno udrihati po domačem zavodu in neljubih jim osebah.
i Novoletno darilo 100 kron je izposloval pri ministerstvu vodja šole, da se primerno razdeli najboljšim čipkaricam. To je vendar že neko priznanje in vzbuja tudi tekmovanje med delavkami. A zopet to ni všeč trgovcu, ker on se še nikoli ni spomnil ob novem letu, delavk, od katerih je prejemal čipke, zato zopet v »Narodu« udarja po vodju in njegovem tastu, ki je več blaga dal za onih 100 kron, ka* kor vsak drugi trgovec.
i Občno veselost je vzbudila po našem mestu sledeča dogodbica: Neka oseba iz daljnih hribov je prinesla več vrst čipk ob praznikih na prodaj v Idrijo. Šola jih je vzela, v kolikor so bile dovršeno izdelane in seve le iste vrste, kakor je imela nalog iz Dunaja jih kupiti. Ostale pa je ponudila našemu Dragotinu. A glej spaka, vse čipke so zavite v Domo- in Bogoljuba, ali pa Slovenca! Da tega naš na-prednjak ni bil vesel, se razume, a ker je hotel ošteti prodajalca, mu v svoji preprostosti pove, da v njegovem kraju bero le tiste, drugih ne poznajo in bero jih v tolikem številu, da jim potem ne manjka ovitkov za čipke. Mi smo pa vedeli, da bode kmalo zagrmelo v »Narodu«. In res se je oddahnil g. Dragotin v strupenem članku čez različne klerikalce.
i Suplent na realki, trgovec s čipkami in zabavljač v »Narodu«, ki se celo podpiše, to je unicum naše srednje šole. Drugod bi se kaj tacega ne moglo zgoditi; no, pa naj bo v Idriji tak specificum, saj celo pravi, da je kot strokovnjak v čipkariji in trgovec poklican k etiketi na Dunaj, kjer bode našemu vodju korenito uro navil.
Jeseniške novice.
j Pusto in prazno postaja na Hrušici. Barake in hiše lastniki že prodajajo, delavci jih zapuščajo, selijo se v druge kraje, druga mesta. Tudi trgovci, gostilničarji, mesarji ba-šejo in bodejo od nas izginili za vselej. V par tednih bo le še kakih 20 zidarjev, minerja nobenega več na Hrušici. Pravijo, da bo država prevzela že prihodnje dni od pod-jetja.
j Železnica v Bohinj bo stekla sredi julija, skozi karavanski predor pa par mesecev pozneje.
j Večna popravila bodo morala biti v karavanskem predoru. Po 4 metre debelo kamenje pritisk smelje v moko, da nastane votlina v oboku in je treba zazidati znova. To se bo ponavljalo, dokler bo predor, zato bo nekaj zidarjev imelo vedno dela notri, nevarno zaraditega menda ne bo, tako vsaj inženirji trdijo, samo paziti bo treba in vsako luknjo sproti koj zazidati.
j Cesar pride k otvoritvi železnice na Jesenice, tako je sedaj za gotovo določeno. Jcsenice pa ne bodo imele župana, ki bo cesarja pozdravil. Tako sedaj kaže, liberalna trma tako hoče.
j Volitev župana je bila napovedana na četrtek 26. t. m., pa se ni mogla izvršiti, ker liberalni odborniki niso prišli k seji. Poslali so samo enega moža, ki je zahteval, da mora biti župan in prvi svetovalec iz liberalne stranke, in še eden svetovalec, milostno so dovolili, da naj bosta dva svetovalca naša. Ker smo hoteli mi pokazati, da hočemo že
rednih razmer v občini in delati, ker dela se je nabralo ogromno, odjenjali smo toliko, da smo pustili naj bo župan iz liberalne stranke, a prvi svetovalec naj bo naš. Zadovoljni smo bili z dvema svetovalcama, toda liberalci so nam kar diktirali: tako kakor smo rekli, ali pa nič. Liberalci so v manjšini in so hoteli večino v starešinstvu. Ali smo sploh mogli še več odjenjati kakor smo, ker smo jim pustili večino v starešinstvu — župana in dva svetovalca, mi pa bi imeli samo dva svetovalca, le, da bi prvi naš bil ? Pa nismo bili zadovoljni, večina naj bi pred manjšino popolnoma kapitulirala. Vsa odgovornost pade na liberalne odbornike, ako ne bo še rednih razmer v občini.
j Liberalna ošabnost je naše može tako razkačila, da sedaj odločno zahtevajo, manjšina naj bo tudi v starešinstvu manjšina, in ne bodo nikoli več toliko odjenjali kot prvič. Seja za volitev župana bo sklicana še dvakrat, če bo vselej brezuspešna, bo vlada razpustila stari odbor in sama postavila upravitelja občini ter mu dala v pomoč dva svetovalca. Ti trije bodo imeli potem vso oblast v občini, ti bodo gospodarili, izvoljeni odborniki pa ne bodo mogli nič storiti. Tako bo tepena le občina, ker trije vendar toliko ne vidijo in ne morejo kot 32. Ljudstvo naj pa spozna, kako delajo liberalci za blagor občine. Kadar bodo čutili, ko jih bo bolelo, bodo že spoznali, če prej ne.
j Liberalna trma same kozle strelja. Liberalna večina v krajnem šolskem svetu prezira odloke višjih oblasti glede nove šole na Savi. Posledica temu bo, da bo krajni šolski svet razpuščen in bo za gospodarja v šolski občini postavljen administrator. Liberalci hočejo "z glavo skozi zid, pa se bo luknja naredila prej v njih glavi kakor v zidu.
Sola u Ribnici.
Da res, pravi babilonski stolp hoče biti ta šola; a zraven pa je tudi temeljita babilonska zmešnjava!
Dvanajst let se že dela na to, da dobi Ribnica šolo, kakršno bi moral imeti znamenit trg. Po mnogih bojih, po mnogih obravnavah in obravnavicah jc prišlo pred par leti do tega, da se šola brezpogojno zida. In zakaj je bilo toliko bojev? Edino zato je šlo, kje naj šola stoji. Ljudstvo v ogromni večini želi in je želelo, naj šola ostane tik župne cerkve na dosedanjem prostoru. Opazujoč ves boj smo se čudili požrtvovalnosti ljudstva, ki je opetovano izražalo, da se ne brani bremen, niti boji stroškov, da žrtvuje, kolikor je potrebno, samo ena želja naj bi se mu izpolnila, — da šola ostane poleg cerkve. Pač skromne želje in opravičene v polni meri!
A niti te želje nekateri gospodje niso hoteli ljudstvu izpolniti. »Kmet, ti plačaj, pa — molči!« To je bila parola, s katero so se proti ljudski volji borili gospodje Višnikar, Tomšič, davkar Murgel in dr. zvesti. Šola naj gre od cerkve strani tja ven iz trga! — Odtod ta krvavi boj med ljudstvom na eni strani in med uradništvom z maloštevilnim spremstvom na drugi strani. Videlo se nam je, da pač mora zmagati tisti, ki bo plačeval in štel trdo pri-služene novce. In res, zmagalo je ljudstvo, in sklenilo se je že I. 1904., da ostane šola pri cerkvi.
Veselje je bilo veliko med ljudstvom, da-si se je proračun glasil na vsoto skoro 80.000 K-To je pač žrtev, in ljudstvu gre le hvala, da se temu strošku niti najmanj ni protivilp. — Vsa dela so se takoj oddala, potrjeno je" bilo vse, zdravstveni in stavbeni odsek deželne vlade je izjavil, da je prostor zdrav, načrt popolnoma primeren. Mislilo se je, da bo stavba že preteklo jesen pod streho in letos že v kras trgu.
Pa nasprotniki so intrigirali naprej. Saj so dobro vedeli, da imajo gori v Ljubljani za življenja nesrečnega Heina dobro oporo in čvrstega nasprotnika vsega slovenskega ljudstva in njegovih teženj. Posrečilo se jim je stvar speljati tako daleč, da so ovrgli vse ljudske sklepe, sklepe krajnega šolskega sveta, določbe okrajnega šolskega sveta, izjave deželnih oblastev, in določili, da se šola zida gori ob kolodvoru; češ, pri cerkvi se moti pouk z zvonenjem, — seveda na kolodvoru se pouk z žvižganjem vlakov ne bo motil! Dejalo se je tudi, da bi lepa ribniška cerkev terpela in izgubila na svojem sijaju, ako bi poleg nje stala še kaka druga lepa stavba. Kajne, hude skrbi!
Davkar Murgel je sam hodil okrog ljudi, ki imajo v svojih hišah dovolj prostora za začasni šolski poduk, in jim prigovarjal, naj prostora ne dajo, če se bo šola zidala pri cerkvi, ali pa naj zahtevajo pretirane nagrade. Take so razmere med uradništvom in ljudstvom !
Ljudstvo se je znova protivilo in podalo na dež. šol. svet do 5 00 podpisov hišni h p o s e s t n i k o v - d a v k o p 1 a č e v a 1-c e v proti tej nakani. Da bi pa gospodje enkrat že kmetu zamašili usta, je g. Višnikar kot načelnik stavbnega odbora kar na kratko ukazal, naj se začne zidati ob kolodvorski cesti! In ta ukaz je izšel v Ribnici, ko je ljudstvu delil i) r a v i c o g. sodnik V i š -n i k a r, k o j epobiral I i u d s k e d a v k e g. Murgel, k o j e I j u d s k o š o 1 o v o d i 1 g Tomšič, k o j e ribniški občini n a č e I o v a 1 g. Jožef K 1 j u n ,--koncem mescca septembra I. 1905., ko navadno začne jesensko deževje iu ko se je v resnici tudi v tem letu začelo dolgotrajno deževje, ki ni pojenjalo, dokler beli sneg ni pobelil tužne ribniške raje!
Gospodje, kje na božjem svetu jc stavbni odbor, ki bi začel graditi novo šolo koncem
m e s e c a s e p t e m b r a ? V tem mesecu naj bo stavba pod streho, ne pa, da se začne šele zidati! To se pravi: S silo so hoteli ljudstvu zamašiti usta, češ sedaj se pač ne bo nihče protivil, ko se že zida!
Dvanajst let se jč odlašalo z zidavo in še prezgodaj se je začelo. Zakaj širni svet naj zve, da se je v Ribnici pod patronanco Viš-nikarjevo začela graditi nova šolska stavba, ne da bi se bila špecijalno za to stavbo dela prej oddala n a d r a ž b i, ne da bi bili n a-č r t i p o s t a v 11 o potrjeni, ne da bi se bile obravnave prav končale, ako so se že nepostavno drugič začele, in so se po pravih pravcatih intrigah zavrgli vsi prejšnji že p r a v o mi o č n i sklepi. Na Kranjskem seveda je vse mogoče.
Šolska zgradba se je torej zgradila v jesenskem deževju, in se je dozidalo pritličje do prvega stropa. Sneg in dež in mraz so stav-bico razjedali celo zimo; zida se vse majhno, tako da je vsakega Ribničana sram povedati tujcu, da bo to ribniška šola.
Tudi dež. šolskemu svetu se je ta stvar zdela pregorostasna, zato se je ukazalo stavbo prekiniti in 21. marca t. 1. upeljati novo obravnavo, dosedanje stroške, tako se je reklo, nosijo tisti, ki so vse to zakrivili. In kakšen je bil uspeh te nove obravnave?
K i" a j n i šolski svet sc je izrekel s 5 proti 2 glasovoma (Višnikar in Tomšič), da se šola zida na starem prostoru tik cerkve, no-vozačeta stavba pa se opusti. Glasovali so odborniki raznih občin in tako z 5 1 g 1 a -sovi proti 17 sklenili, da šola ostane pri cerkvi. Možje, ki se jih je zbralo okrog 500pri obravnavi, so jasno zahtevali, naj se ugodi njihovi želji! — Pa tudi tukaj so se gospodje ravnali po načelu: »Kmet, molči!« Okrajni glavar kočevski sam je nahrulil nekega kmeta, ki je ugovarjal uradniškim nakanam: »S c h w e i g v e r f I u c h t e r H u n d!« A mož je razumel tudi nemško ošabnost in dejal: »Jaz nisem pes ampak da v k o p 1 a č e v a 1 e c!« Tako je, vidite, kočevski poglavare!
Prišla je stvar seveda pred o k r. š o I. svet v Kočevju, pa tudi ta se ravna po načelu: »Kmet, molči, pa plačaj!« In zato je proti vsemu omenjenemu glasovanju sklenil, da se šolska zgradba nadaljuje na kolodvorski cesti. Kaj bo rekel pa dež. šol. svet na to, se še ne ve!
Sedaj pa naj celi svet občuduje okr. šol. svet v Kočevju, ki nima toliko moralne moči, da bi odločil v prilog ljudstvu proti Viš-nikarju. Občuduje naj celi svet doslednost onih javnih o r g a n o v , ki so se izjavili, da je kraj pri cerkvi za šolo primeren in zdrav, ki pa so sedaj — ker slučajno g. svetnik Višnikar tako hoče, — izjavili, da kraj pri cerkvi ni zdrav in primeren, da v cerkvi preveč zvoni itd., in da se naj šola zida ob kolodvorski cesti ! — Vsa j a v n a o b I a st v a vedo, da je g. Višnikar ukazal, naj se začne zidati nova šola, četudi še načrt za to stavbo ni bil potrjen; pa tudi to se spregleda, in se načrt potrdi naknadno, samo da se izpolni volja g. Višni-karja, in da mu ni bilo treba plačevati nekaj novcev za njegovo neprevidnost! Zdi se nam, kakor bi se, od v s e h strani hotelo kriti in ščititi samo g. svetnika Višnikarja, četudi ljudstvo pote m leta in leta sovraži šolo in jo preklinja. - Zdi se nekaterim gospodom še vedno, kakor bi bilo ljudstvo zaradi njih na svetu, ne pa oni zaradi ljudstva!
In sedaj se nekdo v »Narodu« farizejski jezi, da šolski referent pri dež. vladi zavira z vsemi štirimi, da ne pride stvar naprej«. Šol. referent je v tej stvari pač menda nedolžen, a g. V i š n i k a r j e o n a z a v o r a, ki je kriva, da ljudstvo ne pride do svoje pravice, in da Ribnica že davno nima v trgu krasne šolske stavbe. Če,pa s tem raste v ljudstvu tudi I j u-bežen do u r a d n i š t v a in do š o le , je pa vprašanje, na katero bo odgovorila prihod-njost!
Oči vsega ljudstva so sedaj uprte v dež. šolski svet, ki ima rešiti pritožbo zoper vse te nepostavnosti in intrige, kako se bo vsa zamotanost razvozljala, bomo še govorili.
Dunaj-
ske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K.
Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-Ijica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet Bchlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mo s tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-potnada.	183 49-14
Postavno varovano. Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev 2630 balzam 52 17
le z zeleno znamko „redovnica", Staroslavno ntprekosno
proti slabemu prebavljanjn, krčem v želodcu, koliki, kat um, prsnim boleznim,
inflnenci itd. itd. Cena 12 majhni b ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent. zamaAkom K 5'— franko.
TMerry)»vo cenlifolijsko mazilo, povsod znano kot non plut> ultra
proti vsem (Se ako starim ranam, vnotjem, ranitvum, abseosom in oteklinam vseh vrst. Cona: 8 lončka K 8(10 se poflljo lo proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
BroSuru s tisoči originalnih zahvalnih pisom gratis in franko. V zalogi r skoro ?Roh ročjih lekarnah in medicinalnih drogerijah.
naravna mineralna voda
Najčistejši Natron-urelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih
organih. Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah 2510 is
m m 111:1: m:: 1111 um;;; 1 m ui .........................................
»♦»»»»»»»».»».»■.»».»».t.M« »»»»»»hm«.«»»»M
Stanovanje
s 4., oziroma 2. sobama se odda takoj. 9413-2
E3 Več se poizve v pisarni pivovarne Auerjevih dedičev, Wolfove ulice 12.
fl> __
o -o O
čT r*
£ o- n ŽO
CO^IP —n
c	n
.1	3
to	2.
£V)	3T
c	ss
Velikanska
pesa
zgodnji grah, visoki in pritlikovec, ruski lan,
vseh vrst detelje, posebno za če-belno pašo, Pliacelia, E«parsetta iu raujak, vse vrste travnih semen za napravo ali zboljšanje senožeti, kakor tudi vse vrste zelenja (line cvetic zajamčeno kal j i ve, se dobi ■ pri z=m=
Petru Lnssniku u Ljubljani,
Marijin trg.
285 12—11
»Slovensko kat. društvo za kamniški politični okraj"
priredi
javen društven shod
v zvezi
z občnim zborom
v nedeljo, 6. maja, ol) 4. popoldne
v Kamniku (,,Kamniški dom").
Spored društvenega shoda:
1.	Nagovor društvenega predsednika.
2.	Politični položaj.
3.	Govori o gospodarskih razmerah obrtnikov in kmetov.
Spored občnega zbora:
1.	Poročilo ttajnikovo in blagajnikovo.
2.	Volitev dveh pregledovalcev'računov.
3.	Volitev odbora.
4.	Slučajni nasveti' drušvenih članov.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
Dnevne novice.
+Pomagaj Samiel! »Narodova« klika se lovi za bilko, kakor obupan človek v vrtincu deroče reke. Ker so liberalci v dež. zboru kranjskem s kravjimi zvonci in otroškimi. ro-potuljami preprečili val. reformo in tako izdali slovenske ljudske ikoristi, kriče sedaj dan na dan v svojem trobilu, kakor tat, ki je ukradel suknjo: Drži iin lovi ga! Pomagaj Samiel, sicer utonemo v valovju ljudskega gibailja;! Kakor za vrabce so v proso razobesili dve strašili, ki naj bi odganjale »klerikalne čete.« Zvezatii so z Nemcii in izdali so koroške in štajerske Slovence, peklo odpri svoje žrelo ter na svojem dnu pokopaj vse »klerikalce« v žveplu .in pepelu. Dokaz je dognan! Da, dokaz, je ^dognan, da »Narod« laže, kakor cigan, ki je ukradel konja in ga prodal. Ne »Narodu« ampak slovenski javnosti povemo še .enkrat, kar smo izvedeli iz povsem zanesljivega vira: Ko je baron Gautseh v novembru odločno in.slovesno izjavil, da po novem letu predloži zbornici načrt vol. reforme, je takoj »Slovanska zveza« izvolila iz svoje srede 6 članov, ki naj za posamezne slovenske in hrvatske dežele, oziroma pokrajine hitro pripravijo statične podatke ter določijo vol. okraje.. To se je zgodilo in dotični referentke so, kakor drugt: stranke, izročili vladi svoje načrte s potrebnimi statističnimi podatki. V isti seji pa je »Slov. zveza« tudi soglasno odobrila načelo ali zahtevo, da dobi vsaka posamezna.' krono\tfna najmanj sedanje število poslancev. Ko pa sta dr. Ploj in prof. Robič pri ministru grofu Bylandt-Rheidtu na podlagi dotičnih podatkov zahtevala ;za koroške Slovence dva :sigurna mandata in za štajarske osem, je minister takoj izražal razne pomisleke ter izjavil, da ne more ustreči tej zahtevi. Minister je .odklonil tudi 7 mandatov za štajerske Slovence, pač *pa zagotovil šest sigurnih mandatov:. Resnica ie torej, da so dr. Ploj in Robič kot referenta za koroške in štajerske okraje ter dr. Susteršič kot načelnik »Slovanske zveze« dregič zahtevali za koroške Slovence dva in za štajarske osem mandatov. Kakor torej noben razsoden človek ne more trditi, da bi bila dr. Ploj in dr. Robič izdala Korošce in Štajarce, ravnotako malo se mora očitati dr. Šusteršiču ali kateremu slov. poslancu. Da pa Kranjska dobi po vladnem načrtu zopet 11 mandatov, kakor tudi Dalmacija, je prvi razlog ta, ker je tudi vlada odobrila načelo, da sc nobeni kronovini n e z m a n jš a število poslancev. Kdor pa pozna trdovrat-nost in politično sebičnost največje nem-škestranke.ki ima svoje voditelje ravno na Štajerskem in Koroškem, ta tudi razume, zakaj ni vlada v svojem načrtu ugodila opravičenim slovenskim zahtevam. Uprav nesramna in podla je torej »Narodova* brez-stidnost, s katero napada naše poslance. Ko bi imel »Narod« na razpolago kake dokaze že (lavno bi jih bil objavil z najmastnejšimi črkami. Na dan ž njimi, Samiel! — Z Dunaja se nam poroča, da je 46 slovenskih občin na Koroškem poslalo na Dunaj dr. Ploju prošnje na vlado, da se koroškim Slovencem zagotovita dva mandata.
Strahovito laže „Notranjec". Ta list mora imeti same norce za bravce. O dež. zboru poroča vse narobe. Tistih par liberalnih shodkov proslavlja, impozantne javne ljudske shode „Slov. Lj. Str." pa hoče kar utajiti. Tega pa nc ve, da liberalci niti v Po-
stojni niso mogli prirediti shoda, ker je sod. svetnik od kravjega zvonca obolel, njihov poslanec A r k o pa ni znal govoriti. Ta Arko pa skrivaj piše v „Notranjca" stvari, ki se jih javno povedati ne upa. „Notranjec", ki hoče biti kmečko glasilo, hvali liberalce, ki hočejo preprečiti kmečko večino v dež. zboru ! Notranjski kmetje, ali ni izdajavec svojega stanu, kdor tega lista ne vrže proč in takoj hrbta ne pokaže vsem liberalcem, ki ga izdajajo!
»Učiteljski Tovariš". Glasilo liberalnih učiteljev piše : „Profesor M a s a r y k ., ki ga je tožilo 308 čeških katehetov, ker je baje dejal, da so plačani ovaduhi, je bil oproščen". Iz te notice mora zdaj vsakdo sklepati, da je prof. M a s a r y k vsem 308 katehetom tudi dokazal plačano ovadušivo. ;Res je pa, da je bil Masaryk oproščen, ker je pred sodiščem utajil, da tega ni govoril. Tovariši, ali vas je kaj sram ? Poslancem pa je naložil „U. T." novo delo. Zahteva od njih, da morajo poiskati nemudoma iz 45. letnika 2., 26., 32., 33., 38., 39., 41., 42., 49. in 52. številko in iz 46., to je letošnjega letnika 3., 7., 10., 14. in 16. številko ter se jih n a -u č i t i n a pamet. Ali bodo morda morali poslanci delati tudi izkušnjo pred izpra-ševalno komisijo ?
imenovanje. Deželni odbor kranjski je imenoval konceptnega praktikanta Ivana Š k a r j a koncipistom pri dežel, tajništvu.
+ Posnemajte! »Strokovno društvo tekstilnega delavstva za Kranjsko« je sklenilo, da kolkuje vse društvene spise s kolkom »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Posnemajte"!
+ »Mladi« — postarani. Med mladimi, ki .so s tako gorečnostjo zahtevali liberalnega zaupnega shoda, ki naj bi stranko reorganiziral v njihovem smislu ter jim zagotovil politično bodočnost, jc nastalo jako žalostno razpoloženje. Mladi so se namreč razcepili. Nekaj so jih stari privzeli v vodstvo stranke, in ti mladeniči, od katerih je bilo prej .pričakovati, da bodo strašno bojeviti proti starim zaspancem, so se silno pohlevno vscdli k mizi, hvaležni, da smejo sploh prisesti k obožavanim starim. Ti so ukročeni in — postarani. Druga polovica mladih je pa ostala zunaj. In ti so strahovito jezni, da jih stari ne marajo med se. Zdaj se mladi med seboj kregajo in sicer dr. Dermota, ki ga dr. Tavčar ni spoznal za vrednega, da bi smel sedeti pri mizi — ker je samo njegov koncipijent — očita srečnejšim mladim, ki so našli milost v očeh stare liberalne oligarhije, oportunizem in pomanjkanje samozavesti in neodvisnega naziranja. V »Naših Zapiskih« jim pravi : »Zakaj so se neki pridružili liberalni stranki? Ali so hoteli stranki pomagati ali sebi? Na misel nam prihaja tu basen o dobrem jabolku, ki ga je dete hotelo pri-dejati v skledo gnilih, češ, da bodo gnila jabolka zopet postala sveža in zdrava.« No, dr. Dermota pričakuje, da bo kmalu vsa skleda gnila. In tedaj bodo prišla v skledo še tista sveža jabolka, ki so zdaj še zunaj, pa bo vse skupaj enako gnilo. Taka je bodočnost liberalne stranke!
+ Najnovejša jeza dr. Tavčarja. Mož že
ne ve, nad čemer bi vse razlil svojo togoto. Včerajšnji »Narod« zmerja dr. Šusteršiča, zakaj ne postane minister. Dr. Tavčar bi rad, da bi bil dr. Šusteršič minister, da bi potem lahko rekel: Glejte, kakšni falotje so klerikalci! Štajerske in koroške Slovence so prodali samo zato, da postane dr. Šusteršič minister, da bo sipal denar za falitno klerikalno organizacijo itd. Dr. Tavčar bi sicer skrivaj počil od zavisti, če bi se to zgodilo, pa dokaz bi bil dopri-nešen, da so »klerikalci« prodali obmejne Slovence, in ta dokaz rabijo, ker so se tako raz-čeljustili s »klerikalno prodajo«, da ne morejo več ust zapreti. Ko bi pri parlamentariziranju ministerstva vstopil v kabinet tudi kak Jugoslovan, bi bilo to le pravično, in morda je ravno razdiralna politika liberalcev kriva, da se vlada ne ozira na Jugoslovane. A zanimivo pa je, da dr. Tavčar zmerja vedno enako: Ko bi postal kak poslanec Slovanske zveze minister, bi se togotil in ropotal, zakaj sc jc to zgodilo in bi vohal koruptne namene; če ne postane nobeden minister pa zopet rohni in zmerja, zakaj niso ministri. Saj tega menda vendar nc upa, da bi iz njegove strančice prihajali ministri. Ali pa vendar? Potem pa dr. Tavčarju svetujemo, naj prav zgodaj vstaja zjutraj in pridno hodi na Dunaj; nas bo srčno veselilo, če postane minister, in sicer justični minister mora postati, da bo hitro pobesil vse klerikalce in potem pri pravdah še več zaslužil. Torej na svidenje, Ekselcnca! Pa sc ne jezite preveč!
— Potovalna knjižnica »Krščansko-soci-jalne zveze« na Štajerskem je šla prva v svet. Obsega 85 lepo vezanih knjig različne vsebine. Do jeseni bo gotovih kakih 10 knjižnic po 100 knjig. Sedaj je večina knjig pri knjigovezu. Prosimo pa še vedno knjig, posebno pa denarnih prispevkov. Naslov: Al. Kranjc, ka-pelan, Št. Peter pri Mariboru. Vsak zavedni Slovenec naj bi prispeval in zbiral doneske v krogu svojih prijateljev!
—	Sestanek organistov v Kamniku dne 26. t. m. se je dobro obnesel. G. K. Bervar, vodja org. šole itd. v Celju nam je pojasnil, kako se organisti in sploh glasbeniki drugod združujejo. V kratkem se bode razpravljalo v drž. zboru o plačah in pokojninah zasebnih uslužbencev in tudi glasbenikov. Pridružili smo se jim tudi kranjski in štajerski organisti ter se obrnili na g, Bogomila Kasparja, znanega voditelja glasbe v Dobrovici na Češkem, ki se zelo trudi, da bi država že enkrat uredila to vprašanje. Na strani mu stoji poslanec dr. S t o -jan, in upati je da bomo dosegli svoj namen Gosp. I. Rus se zahvaljuje g. B e r -v a r j u v imenu kranjskih organistov za požrtvovalnost, da je prišel na sestanek navzlic velikemu opravilu doma. G. P i r n a t priporoča, naj bi organisti pristopili k podpor-remu društvu organistov v Celju, ker imamo sedaj le tega. Na sestanek je prišlo več brzojavk in dopisnic od tovarišev organistov.
—	Novo izobraževalno društvo. Ka-tol. slov. izobraževalno društvo na Boh. Beli imelo je v nedeljo ustanovni shod. Takoj je vstopilo 30 članov. Odbor se je sestavil takole: Matija Mrak, predsednik, Anton Ro-pret, podpredsednik, Janez Ravnik, blagajnik, Matej Pretnar, blag. namestnik, Martin Jamar, tajnik, Jakob Zupan, tajn. namestnik, Valent. Stare, knjižničar. Društvo bo imelo bralno sobo na gasilnem domu, dvorano za shode in predstave pa v starem šolskem poslopju.
—	Gospodarski napredek. Z Bohinj. Bele 25. apr. Odkar je pred par leti občin, odbor sklenil, da bode vsako leto med posestnike najlepših plemenskih bikov delil premije, pokazal se je v občini velik napredek v govedoreji. Danes je komisija izmed desetih — sedem bikov licencirala. Sledeči posestniki pa so dobili premije: .. Anton Valant iz Ribnega št. 20. — 40 kron;
II.	Janez Šari iz Kupljenika št. 12 — 35 K;
III.	Jakob Zupan iz Kupljenika št. 14. — 30 kron ; IV. Janez Burja iz Bohinjske Bele št. 22. — 25 kron; V. Jožef Janša iz Koritnega št. 9. — 20 kron; VI. Mat. Arh iz Bodešič — 15 kron. — Vsak izmed obdarovanih se je pismeno zavezal, da v enem letu plemenskega bika ne proda, sicer bi moral premijo občini povrniti.
—	Huda nevihta. Iz Dobovca se nam piše: Dne 22. t. m. popoldne ob pol treh imeli smo hudo nevihto s točo, ki je padala skoraj 5 minut, ter naenkrat vse pobelila. Na drevju je napravila veliko škode, ker je že vse v popkih in je vse odbila, tako da bo s sadjem letos zopet slaba. Tudi v vinogradih, kjer je zadela, je vse potolkla.
—	Vabilo k veselici, katero priredi Katoliško slovensko izobraževalno društvo pri D. M. v Polj u v nedeljo d. e 29. aprila 1906 ob pol 4. uri popoldne v dvorani .Društvenega Doma". — Spored: A. Petje: 1. *"„ Vojaška. Moški zbor. 2. Fr. Ferjančič : IV. Venček slovenskih narodnih pesmi. Mešan zbor. B. T a m -b u r a n j e : 3. B. Pirnat: Veseli k r o -j a č. Polka, udarjajo tamburaši. 4. V. Parma? Mladi vojaki. Koračnica, ugarjajo tamburaši. C. Igra: „Vesela detelji-c a". Burka v dveh dejanjih. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., ostali sedeži 40 vin. Stojišča 20 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
—	Razpisuje se mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu (III-5) v Vodicah (pol. okraj Kamnik). Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
—	Odlikovani domači obrtnik. G. Dimet. Štefanovič, čevljarski mojster v No^ vem mestu je bil odlikovan na Dunaju z zlato kolajno za izborno delo v svoji čevljarski obrti.
—	Brezdno na Gorjancih. Posestnik Peter Popovič iz Hrasta pri Luži je kopal v obližju novo preložene ceste čez Gorjance zemljo za zgradbo nove hiše. Kar pridejo delavci na votlino, katero so merili s 36 sežnjev dolgo vrvjo in še niso prišli do dna. Ko so metali kamenje v to brezdno, se je čulo pljuskanje vode nahajajoče se v tej votlini.
—	Mlekarska zadruga v Naklem je imela drugo upravno leto 55 članov z 83 deleži. Denarnega prometa 28.972 K 41 h. Čistega dobička 572 K 41 h, ki se dene v rezervni zaklad, ki iznaša koncem lan. leta 859 kron 54 vin.
—	Aretirani domžalski hajlovec. Iz Domžal se nam piše dne 27. t. m.: Danes poppldne so orožniki aretirali pri nas gostilničarja na kolodvorski restavraciji. Kaj je
vzrok, se zagotovo ne ve. Ljudje govorij0 različne stvari. Sedaj naj pa hajla v „špeh kamri", ne pa v Domžalah!
—	I. vojaško veteransko društvo za Trst in okolico slavi mesca maja 2 5 I e t -nico društvene zastave, kateri slavnosti prisostvuje prejasna nadvojvodi n j a Marija Josi p ina kot zastavna kuniica. Po marljivih pripravah soditi, se ta slavnost prav lepo obne«e. Vsa patrijotična društva v Trstu in na Primorskem so obljubila svojo udeležbo. Priti hoče tudi mnogo veteranskih društev s Kranjskega, Koroškega in Štajerskega.
—	Zaradi razširjenja anarhističnih letakov je bil pred tržaškimi porotniki obsojen 261etni sodarski pomočnik Peter Živič iz Trsta na 100 K denarne globe, oziroma na 10 dni zapora. Živič je priznal, da je anarhist, tajil pa, da bi bil razširjal anarhistične letake.
—	Iz Selc. V petek smo pokopali 761etno Marijo Š m i d , revežem izredno skrbno dobrotnico, vzorno ženo dolgoletnega župana, za selško dolino zelo zaslužnega Matija Šmid. Počivaj v miru!
—	Smrt zaradi peresa. Neka učenka ljudske šole v Zadru je v nekoliko urah umrla, ker se je zbodla s peresom in si tako zastrupila kri. Mladina naj se opozarja naj previdno ravna s peresi.
—	Nagle smrti je umrl v Trstu pisar Ivan Jelene.
—	Zavod ,,Dobra Gospodinja" bo imel izredni občni zbor jutri v nedeljo dne 29. aprila ob 9. uri dopoldne v društvenem prostoru v Sp. Šiški hiš. št. 148. Dnevni red: 1. prememba pravil; 2. predlogi in vprašanja. Za obilo udeležbo prosi
odbor.
—	Zabavno in tamburaško društvo „Lipa" priredi dne 29. aprila ob 4. uri pop. vrtno veselico s koncertom pod vodstvom g. zborovodje F r i d o 1 i n a L e n a r d na vrtu g. Valentina B e -nedika v S t r a ž i š č u pri Kranju.
—	Tržiške novice. Knjižnica v Tržiču. Tržiška strokovna društva so si nabavila knjižnico, katero pa prepuste v javno uporabo t. j. vsakdo si lahko izposoja knjige, ako plača 4 v., kar se bo porabilo za vezavo knjig. Izposojale se bodo knjige vsako nedeljo in sicer 29. t. m. od 1. do 2. ure pop., od nedelje naprej pa vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj. — Socialen kurz je priredil za naše delavstvo te dni neki gospod. Delavstvo se je z velikim veseljem udeleže valo poučnega in velezanimivega tečaja.
—	Varnostne naredbe proti jetiki v šolah. Nižje-avstrijski deželni šolski svet je izdal v zadnjem času več odlokov, v katerih naroča okrajnim šolskim svetom, da naj strogo pazijo na odvračanje jetike po šolah. Tako naj se šolske knjižnice in knjige, ki se prepuščajo ubožnim učencem, saj enkrat na leto razkužijo. Zamazane in raztrgane knjige se nc smejo več uporabljati. Otrokom, ki so po zdravnikovem izreku jetični, naj se odkažejo sedeži koncu klopi, vendar tako, da se s tem ne obrača posebna pozornost nanje. Če izve šolsko vodstvo, da se je v rodbinah, v katerih so učenci na hrani ali stanovanju, pojavil kak slučaj jetike ali da je jetični kak součenec, ki je v istem stanovanju, ima o tem obvestiti sta-riše ali varuhe in jih opozoriti na nevarnost okuženja. Jetični učitelji brez ozira na njih delazmožnost toliko časa ne smejo poučevati, dokler traja njih bolezen. Enako je postopati z jetičnimi šolskimi slugami. Z ozirom na to, da je odvračanje jetike v mladostnih letih posebne važnosti, naj bi vsa šolska vodstva tako postopala. Mestni fizikat bo na prošnjo šolskih vodstev rad prevzel razkuževanje knjižnic in knjig, sicer pa za to preskrbi tudi »Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih«.
Pomiloščenje. Zaradi zavratnega roparskega umora dne 28. febr. t. 1. v Ljubljani na smrt obsojenega Janeza P o ž e n e 1 a je cesar pomilostil v dosmrtno ječo.
Nova zveza Budimpešte z Reko. Iz Budimpešte poročajo: Oziraje se na Košutov načrt, ki se tiče druge zveze z Reko, se je sklenilo napraviti med Budimpešto in Reko železniško in vodno pot. Sezidati mislijo do-navsko-savski kanal in Kulpo do Karlovca v ta namen regulirati. Od tu dalje se zgradi železniška zveza z Reko po 20 km dolgem predoru.
Raznoterosti iz litijske okolice. Strela je udarila na velikonočno nedeljo popoldne v oreh posestnika Matija Pirar nad Ponovi-čatn, župnija Vače. Drevo stoji tik slamnate strehe. Bila jc velika sreča, da strela ni poslopja užgala. Semenj na Vačah na ponedeljek po beli nedelji se je prav dobro obnesel. — Naši Amerikanci se kar trumoma vračajo domov. »In res dober jc domek, da ga je le za en bobek.« Toča, debela kakor jabolka, je padala na belo nedeljo popoldne v svetogorski okolici. — Novo prodajalno si jc otvoril gospod organist na Sv. Gori. — Za zgradbo novega vodovoda je delo prevzel v Št. Lambcrtu tamošnji trgovec gospod Zaje.
Dne 20. t. m. bi se bila kmalu zgodila velika nesreča na Savi med Zagorjem in Trbovljam štirim plovccm iz kresniške okolice. Prileteli so na pesek ter ondi obtičali. Ako bi jih bila voda malo bolj zanesla v stran, bi bili gotovo vsi izgubljeni. Tako so se pa z veliko težavo vendar še rešili. — Sadno drevje je v lepem cvetju. Bog nas varuj uime!
—	Tržaški mestni svet je verificiral volitve.
—	Zahvala. Preblagorodna gospa Ana Stare, grajščakinja v Vel. Mengšu blagovolila je podpisanemu vodstvu poslati 200 K za razna učila revnim šolarjem tukajšnje štiri-razrednice. Za ta veledušni dar se imenovanej dobrotnici v svojem in v imenu obdarovan-cev prisrčno zahvaliuje — vodstvo ljudske šole v Mengšu, dne 22. aprila 1906, Lovro Let-nar, voditelj.
—	Iz Mirne. Velikonočni torek, dne 17. t. m. je umrl g. Ludovik Koračin. Bil je eden najbolj inteligentnih mož tukajšnje občine. — Študiral je baje že dve leti jus, potem pa vsled pomanjkanja pripomočkov ostal doma. Do zadnje dobe je bil župan skozi 30 let. Lansko leto pa se mu je spodmaknili županski stolec. Duhovnikom ni bil naravnost sovražen, vendar pa se je držal več ali manj prikrito liberalne stranke, četudi ni odobraval tona v glasilu te stranke. Huda pljučnica ga je vrgla veliko sredo na bolniško posteljo, iz katere ni več vstal. Previden s sv. zakramenti je zapustil premoženje svojemu po svetu sc poti-kajočemu bratu Karolu, kojega pa niti k pogrebu ni bilo. V dobre namene ni volil ničesar. Pogreb dne 19. t. m. je bil za Mirno naravnost veličasten. Prišel je k pogrebu upokojeni tukajšnji bivši župnik g. Franc Jarc, bivši kape-lan g. Mencinger in njegov pasterk g. Franc Neubauer, katehet v Rumi v Slavoniji. Ker je bil ranjki predsednik krajnega šolskega sveta, udeležila se je pogreba šolska mladina z zastavo, kot bivšemu večletnemu županu in sedaj odborniku mu je občinski odbor skazal polnoštevilno zadnjo čast. Tudi cestni odbor ga ni pozabil. Sploh je bilo opaziti veliko tujcev, posebno Trebanjcev, kar kaže, da je imel dosti prijateljev in znancev. Svetila mu večna luč! — Temelj za novo šolo so pričeli kopati ta teden.
—	Umrl je dne 23. t. m. po dolgi in mučni bolezni v kapucinskem samostanu v Krškem kakor smo že sporočili, ondotni vikarij, blagi P. Luka Bogataj, starosta štajerske kapucinske provincije, v 73. letu svoje starosti. Porodil se je dne 27. sušca i. 1833. v Zireh. Po dovršenih gimnazijskih študijah vstopil je v bogoslovje v Ljubljani, kjer je bil koncem četrtega leta, dne 29. julija 1. 1860. posvečen v mašnika. Kot kapelan je na to služboval v Št. Vidu nad Cerknico, v Dobu in naposled kot mestni kapelan' v Kamniku do leta 1868. Istega leta je stopil vkljub mnogoterim oviram v kapucinski red, kamor ga je že izza bogoslovnih let vleklo. Dne 1. februarja istega leta se je v Schvvanbergu (Labodnica) na Štajerskem, kjer ima štajerska kapucinska pro-vincija svoj novicijat, odel v revno haljo kapucinskega reda. Dovršivši uzorno leto po-skušnje pokazal je, da je stopil zares s poklicem v redovni stan. Na povelje svojih predstojnikov je bil najpoprej prestavljen v Celovec kot kurat v ondotno mestno bolnišnico, kjer je z veliko požrtvovalnostjo deloval za blagor trpečega človeštva do 1. 1878. Isto leto je bil prestavljen v Krško, kjer je bil pozneje nekaj časa tudi gvardijan; a skromen in ponižen, kakor je bil vedno, poprosil je svoje višje, da so mu preložili to breme. Nato je deloval nekaj let v Škofji Loki in Celju, njegova zadnja postojanka pa je bila sarrfostan krški, kjer si je tekom 18. let pridobil spoštovanje in simpatije vseh, ki so ga poznali. Ime »o. Lukeža« je bilo daleč na okolu znano. Pred dvema letoma lotila se ga je v grlu mučna bolezen, in dasi operiran, odtlej ni bil več zdrav; počasi je bolehal in hiral, dokler ga ni v ponedeljek, 23. t. m. smrt rešila nadaljnih muk in trpljenja. R. 1. P.
—	Pred tržaškim porotnim sodiščem vršila se je včeraj porotna razprava proti 21-letnemu privatnemu uradniku Enea Lacovig, doma iz Trsta, in sicer radi zločina zavratne-ga umora. Evo, kako je toženec zakrivil zločin: Imel je že dve leti ljubavno razmerje z 28-letno vdovo Marijo Cumar, ki je stanovala v hiši št. 2 v ulici Luigi Ricci. Dne 1. marca zvečer ob 11. uri, ko je bil on v njenem stanovanju, je najprej ustrelil nanjo dvakrat z revolverjem, a potem je sprožil revolver trikrat proti samemu sebi. Vzrok temu njegovemu početju je bila ljubosumnost. Porotniki so odgovorili na stavljena jim vprašanja, a na podlagi njih pravoreka je sodišče obsodilo Laco-vig-a na plačilo globe v svoti 10 kron, oziroma na 24 ur zapora.
Vinski semenj v Postojni. Da se povzdigne kupčija s kranjskimi vini, izlasti vipavskimi, ter da tudi širši krogi spoznajo kranjska vina glede njihove dobrote, bo v nedeljo, dne 6. maja ob 3. uri popoludne vinski semenj spojen z vinsko poskušnjo in sicer v plesni dvorani postojnske jame. Razstavljenih bo več sto raznih vinskih vzorcev, med temi tudi najfinejša namizna in buteljska stara in nova vipavska vina. Jama bo slavnostno razsvetljena. Med prireditvijo bo svirala godba ter nastopijo tudi postojinski pevski zbori. Priredba se bo vršila po naslednjem sporedu: 1) Ob polu 4. uri otvoritveni pozdrav po c. kr. okrajnem glavarju Štefanu Lapajnetu; 2) Strokovni nagovor deželnega vinarskega komisarja v Ljubljani, gosp. Fr. Gombača; 3) Godba; 4) Petje; 5) Svobodna zabava. — Da se omogoči čim večja udeležba, se jc določila vstopnina le na 50 stot. za osebo. Naj torej nihče ne zamudi te vsestransko ugodne prilike vzlasti pa gg. gostilničarji in vinotržci, in na. vsakdo še svoje znance privabi s seboj. Prihod tržaškega poštnega vlaka v Postojno ob 1. uri popoludne; odhod iz Postojne proti Trstu ob 7. uri 15 min. zvečer. Prihod dunajskega poštnega vlaka v Postojno ob 3. uri popoludne; odhod iz Postojne proti Dunaju ob 9. uri 39 min. zvečer, odnosno ob 10. uri 30 min.
— Olajšava za pismonoše. Poštno ravnateljstvo v Budimpešti je izdalo načrt o olajšavi za pismonoše. V ta namen naj bi se na-
pravila v vsaki veži skrinjica za pisma, kamor bi dejal pismonoša vse, kar je prišlo po pošti za stranke, ki stanujejo v tisti hiši. S pomočjo električnega aparata, ki bi se naha-,al tam poleg, bi obvestil pismonoša stranke o došlih pismih.
Ljubljanske novice.
lj Vprašanje občinskemu svetu. Občinski svet je lani sklenil in z velikim hru-ščem razbobnal, da se mestnim delavcem plača poviša na 10, 20 in 30 krajcarjev. Župan je to tudi povedal delavcem na dvorišču Galletove hiše, a prišel je Božič, prešlo leto 1905, prešla je zima, in še sedaj nima delavstvo onih poboljškov. Ali je to lepo in dostojno za občinski svet, ki mora vendar kaj dati na svoje sklepe in na županovo besedo. Delavstvo ima pravico zahtevati, d a s e m u izplača točno po sklepu vse, kar se mu je doslej pritrgalo! Bomo videli, kaj se bo ukrenilo prihodnji teden. Plačajte delavcem vse natančno po sklepu obč. sveta od dneva, kakor je sklep določil in odslej vedno naprej!
lj Društvo ..Pripravniški dom" je po svojih pravilih (§ 7, al. 2.) odložilo občni zbor. Vabi torej opetovano svoje p. n. člane naobčni zbor, kibovnedeljo 2 9. tega meseca ob pol dvanajsti uri istotam, kot je bil prvotno napovedan.
Ij Stavka v Kozlerjevi pivovarni.
Došle so nam opravičene pritožbe, da tvrdka K o z 1 e r za časa stavke priporoča svojim starim odjemalcem tuja piva, ne pa naša domača piva. Ravno mi smo bili, ki smo Kozlerjevo pivovarno zagovarjali pred agitacijo tujih pivovarn, da pa ravno Kozlerjeva pivovarna sedaj popolnoma prezre domače pivovarne in priporoča pivo tujih pivovarn, je najstrožje obsodbe vredno. Ali hoče na ta način biti Kozlerjeva pivovarna prišteta v vrsto tujih nam pivovarn? Upamo, da pivovarna svojo napako popravi in da s pravičnimi koncesijami delavstvu pridobi zopet simpatije občinstva. Stavkujočih delavcev pri Kozlerju je okolu 130.'Čuje se, da jih je prišel vzpodbujat, naj vztrajajo, nekdo iz Gradca. Govori se, da 1. maja izbruhne stavka tudi v Punti-gamski pivovarni v Gradcu.
lj Seja »Slov. kršč. soc. zveze« bo v ponedeljek 30. t. m. ob pol 8. uri zvečer v »Zvezinih« prostorih.
lj Vojaški koncert priredi g. Kampoš jutri ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Uniona".
Ij Utopljenec, o katerem smo poročali včeraj, da so ga našli ob tržaškem obrežju, je 221etni Ivan Debevc, krošnjar, doma iz Ljubljane. Še sedaj niso dognali, ali je ponesrečil ali pa si sam končal življenje.
Ij Čudežna lurška jama bo med drugimi slikami iz Francoske razstavljena o d nedelje, 2 9. aprila počenši, v panorami kosmorami. Lurd s slovečo jamo, kjer se je dogodilo že toliko čudežev, vzbudi gotovo splošno zanimanje. Te slike v Ljubljani še niso bije razstavljene.
ljAretovana je bila 181etna služkinja Frančiška Koroščeva iz Skaručne pri Kamniku zaradi tatvine. Koroščeva je služila v kantini v domobranski vojašnici in je vkradla gospodinji par nogovic, vrednih 4 K 80 vin. Ko so pa pogledali v njen kovčeg, so našli v njem novo obleko, katero si je Koroščeva kupila iz ukradenega denarja. Tatvino je priznala in so jo izročili sodniji.
lj Konji brez hlapca. Sinoči je pripeljalo par konj po Martinovi cesti gramozni voz in zavili v Prisojne ulice, kjer jih je mitniški paznik vstavil. Ko je pogledal v voz, je videl, da leži v njem pijani hlapec Jakob Skorja. Zgodila bi se bila lahko velika nesreča v slučaju, da bi se bili konji splašili. Pijanega hlapca je pustil gospodar takoj aretovati.
Ij Na nabor je prišel danes zjutraj 21-letni delavec Štefan Petrič iz Čateža pri Rudolfo-vem, tako pijan, da sc ni zavedal kje da je. Bil je tako silovit, da so ga morali odpeljati z zelenim vozom v »špehkamro«.
lj Na pokopališču pri sv. Krištofu bodo 30. t. m. nehali pokopavati. Prva je bila na tem pokopališču pokopana 4. maja I. 1779 neka Marija Brezel. Govori se, da bo na novem pokopališču prvi pokopan pokojni šentpeterski župnik M a 1 e n š e k , katerega truplo preneso iz starega na novo pokopališče.
Ij Društvo slovenskih profesorjev se je tako-lc konstituiralo: prof. Orožen, načelnik; prqf. dr. Požar, načelnikov namestnik; prof. dr. 11 e š i č, tajnik; prof. V a j d a, blagajnik.
Ij Vojaški promenadni koncert bo jutri ob polu 12. uri dopoludne v »Zvezdi«.
Ij K svetovni razstavi v London je odpotoval včeraj akad. slikar g. Rili. Jakopič, da v avstrjskeni oddelku uredi razstavo slovenskega umetniškega kluba »Sava«.
Ij Na novem pokopališču pri sv. Križu, se ne bodo prodajala zemljišča podjetnikom, da bi ondi gradili rakve in jih razpečavali strankam. Kdor hoče nabaviti si rakev, naj se v to svrho neposredno obrne do pokopališkega upraviteljstva (Pred škofijo št. 7, stolni župnijski urad), katero bode samo gradilo in oddajalo rakve.
Ij Na oklicih so: Franc Jagodic, mizarski pomočnik in Marija Rozman; Janez Zrinic, delavec iu Uršula Rode; Matevž Tavčar, mizarski pomočnik in Marija Božič; Jožef Kregar, tesar in Marija Jagcr; dr. Orest vit. Wolf, zasebni zdravnik na Jesenicah in Olga Reiss-
ner; Anton Kocmur, usnjarski pomočnik in Terezija Berlič; Franc Traven, kočijaž in Ivana Mauser; Ivan Svetina, blagajnik kranjske stavb, družbe in Marija Entor; Tomaž Iglič, magistratni sluga in Elizabeta Rudi; Karol Bien, mag. farm. in Ernestina Steinhauser iz Slovenjega Gradca; Frančišek Rak, mestni stražnik in Alojzija Kladnik.
lj O inutcu, katerega je v petek policija prijela, se nam poroča, da so dognali, da ni mutast, ampak da samo simulira. Sliši dobro in govori hrvaško in ogrsko. Sumi se, da ima mož za seboj temno preteklost, ali pa da je tako delomržen, da je rajši mutast in da s tem zlorablja usmiljene ljudi. Izdala ga je neka dekle, s katero je hotel skleniti ljubezen. Je pa tudi rabijaten človek, rad kaj »stisne« in se je hotel že obesiti v magistratovem, nekoč pa tudi v sodnijskem zaporu.
Ij Zidarska dela. April je bil do zadnjega tedna za stavbna dela vseskozi ugoden. Zunanjih del tli slabo vreme kar nič motilo, in zato so znatno napredovala. Preteklo soboto so trinadstropno hišo A. Deghenghija na oglu Dunajske in Sodnijskih ulic dogradili do strehe, hiša odvetnika dr. Pirca je ometana in osnažena do pritličja, Regalijevo hišo ob Miklošičevi cesti in Dalmatinskih ulicah so pričeli zdaj ometavati. V podaljšanih Škofjih ulicah snažijo še hišo zidarskega mojstra Jak. Accetta, ki si je zgradil poleg nje tudi že gospodarska poslopja. Nasproti Zirnsteinove hiše gradei enonadstropno poslopje. V poslopjih nemškega viteškega reda se izvršujejo še nekatera zidarska dela. Poleg Wettachove vile so pričeli z zgradbo dr. Vallentschagovc vile. V Komenskega ulicah si je zgradil kamnosek Ignacij Čamernik enonadstropno hišo, ki je že pod streho. V Škofjih ulicah prično z zgradbo Kokaljeve hiše in v Slomškovih ulicah je osnažiti še dvoriščni trakt usmiljenk. Maja meseca prično kopati temelj poslopja II. državne gimnazije in zatem morda tudi mestni ljudski šoli na zemljišču »Pisateljskega podpornega društva« ob Poljanski cesti. Pred Kolezijo ometavajo in snažijo dvoje dograjenih poslopij, istotako poslopje nove bram-bovske vojašnice. Ob Zaloški cesti je zgra-,ena enonadstropna hiša trgovca Sušnika. Na ljubljanskem gradu so uredili nasade in drevorede, staro drevje z novim nadomestili. V poslopjih se bode nekaj adaptiralo in drugo prenovilo, pred vsem seveda prostori za bodočo. restavracijo, zatem pa tudi kapela, dela se večinoma že zdaj izvršujejo. — Pretekli teden so prehod na Dvorskem trgu s kockami tlakovali ter par drugih v mestu. V Ljubljani delavcev manjka, dovolj pa je ma-terijala.
Ij Nabor. K današnjemu naboru je došlo 180 mladeničev, 64 je bilo potrjenih.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 6 Črnogorcev in 4 Slovenci. — Nazaj je prišlo 20 Slovencev.
lj Izgubljeni sta denarnici, v kateri eni je bilo 12 K, v drugi pa 16 K denarja.
Ij Uro je našla raznašalka „Tagespošte" ■
Iz slovanskega sveta.
sl 100 letnica v Dubrovniku. Dubrov-čani bodo obhajali 15. maja stoletnico pogina svoje slavne republike. Minilo bo namreč ob tem času 100 let, odkar je vzela francoska vojska Dubrovniku svobodo.
sl Sestanek bosensko hercegovske omladine se bo vršil še tekom tega leta v Sarajevu.
sl V Pragi je umrl krajinoslikar Karlo Liebscher v starosti 54 let. K. Lieb-scher ima častno mesto v zgodovini češkega slikarstva. Umrši je veliko potoval po Istri in slovanskem jugu; popularen je postal po znanem dioramatu „ Obramba Karlovega mosta proti Švedom", ki ga je izvršil skupno s svojim bratom Adolfom Liebscherom.
sl Češka pisateljica in urednica gospa I. Humpal-Zemanova je umrla 22. aprila v starosti 36 let. Rajna je stala v ospredju prosvetnega ženskega gibanja na Češkem in je bila tajnica v „Kiubu českych žen". V tem društvu je pri eni seji prišlo k sporu med gospo H. Zemanovo in gospo Masarikovo, soprogo znanega vseučiliškega profesorja v Pragi. Gospa H. Zemanova je biia od gospe Masarikove razžaljena in tako se je radi tega razburila, da jo je zadela kap. Izgubila je govorico. Gospa Masarikova takrat svojega ravnanja ni opravičila niti ni pojasnila. Usoda gospe Zemanove je vzbujala povsod splošno sočutje.
sl Jubilejno (25.) zborovanje češke „Ustredni Matice školskč" se je vršilo dne 22. aprila v Pragi. To društvo je bilo ustanovljeno I. 1880 in njegov prvi predsednik je bil rajni dr. Fr. Lad. Rieger, voditelj češkega naroda. Društvena pravila so bila iz-početka sestavljena radi previdnosti po pravilih nemškega „Schulvereina", a pozneje so bila izprentenjena tako, da društvo sedaj more ustanavljati vse vrste šol: otroške vrtce, ljudske šole, srednje šole in tudi strokovne šole. Kar društvo obstoji sprejelo je na darovih 11 milionov kron; izdalo pa je za ustanov-ljenje šol 10 mil. kron. Društvo reši vsako leto 12.000 otrok češkemu narodu.
sl Maksim Gorki je včeraj prvič nastopil kot govornik pred ameriškim ljudstvom. Predaval je o antisemitizmu in ga kar naj-ostrejše obsojal. Po predavanju je bilo nabranih 2500 dolarjev za ruski revolucionarni fond.
sl Knez Dolgorukov izgnan iz Pe-trograda. Knez jc priredil zadnji kongres
zemstev v svoji palači v Moskvi in je pripadal najvažnejšim ruskim osebnostim mlajše struje. Izgnan je najbrž vsled izjave, katero je podal nekemu ruskemu dopisniku v Parizu.
sl Slovaška naselbina na Bolgarskem. Nedavno je bila ustanovljena na Bolgarskem pri mestu Burgasu nova slovaška naselbina. To je že tretja slovaška naselbina na Bolgarskem. Dve sta bili ustanovljeni že prej. Ena se imenuje G. Metropolit, druga Mrtvica.
sl Francozki učenjak Gabriel Mije potuje po Srbiji, da prouči arhitekturo starih poslopij, zlasti samostanov. Na poti ga spremljata arhitekt Peter Popovič in čuvar Narodnega muzeja Vlado Petkovič.
sl Srbski profesorji v Sofiji. Ustrezajoči pozivu svojih bolgarskih drugov obiščejo srbski profesorji Sofijo o Binkoštih.
sl Hrvaški arhitekti osnujejo v Zagrebu svoj poseben klub.
sl Slod čeških županov bo 16. t. m. Shod se bo bavil z zboljšanjem poslovanja občinskih uprav.
sl Nadblskup Posllovič v Zagrebu je poslal svoji duhovščini pismo proti pristašem „Pokreta" in proti bratom Radič.
Gojenke belgrajskega učiteljišča obiščejo o Binkoštih Sofijo.
sl Ali je res? Iz Zagreba prihaja precej neverjetna vest, da so skupni uradniki itneli sestanek, na katerem so sklenili, da bodo z ozirom na to, ker je sedaj zajamčena svobodna volitev, glasovali pri prihodnjih volitvah za kandidate združene opozicije. — Kaka bo ta »svoboda«, kaže vest, da so orožniki po nalogu oblasti v Dol. Stubici aretirali kandidata »se--ljačke stranke« dr. A. Radiča.
SAN FRANCISKO.
Preskrbovalna komisija je dobila tako veliko množino živil, da jih ne morejo porabiti. Zupan je ukazal, naj člane takozvane višje varstvene komisije razorožijo in če se branijo, takoj ustrele.
Odškodnina za poškodovana poslopja v San Frančišku more plačati 107 zavarovalnih društev. Znaša skupno 178—200 milijonov dolarjev.
Po New Jorku nabirajo slavnoznane ameriške igralke kot cvetiičarice denar za ponesrečence v San Frančišku. Oblečene v ku-stume, ki padajo v oči, prodajajo po newjor-ških cestah posamezne rože za silno visoke cene. Kavalirji jih plačujejo tem nežnim prodajalkam po sto do dvesto dolarjev.
Mikado je daroval za ponesrečence v San rtrancisku 200.000" lijenov. I Enak, (znesek so podpisala različna podjetja v Osaki in Tokiju.
V Ameriki so doslej nabrali za podporo San Frančišku 26 milijonov dolarjev, vse darove iz inozemstva pa odklanjajo.
Na ruskem hotmu v San Frančišku so našli pse, ki so žrli mrtva človeška trupla. Vojaki sedaj streljajo pse.
Deželni zbor Kalifornije je sklican v izredno zasedanje.
Razne stvari.
Najnovejše.
Poroka španskega kralja se vrši zanesljivo 1. junija. Nevesta pride 26. maja z materjo v Madrid in se nastani v palači El Pardo.
Znani cerkveni tat Franc
V	e d a n je bil prijet na italijanski meji in izročen oblastem v Bolcanu. Kral je zopet vse križem.
Samoumor radi ameriškega dvoboja. V Šibeniku se je usmrtil mornariški zdravnik dr. Gustav Heinzel s samokresom. Vzrok je baje ameriški dvoboj. Osemnajstletni morilec.
V	Marcinele je umoril 62 letno udovo njen 18 letni nečak F e r r i e r s kladivom. Nato je zažgal hišo, da bi zbrisal sled.
Črnogorska knežja obitelj. Knez Nikola je odpotoval s knjeginjo, princem Danilom in princesinjami v tujino, da se bo dal tam zdravniško preiskati. Nato odpotuje v zdravilišče, katero mu bodo zdravniki nasvetovali.
Kardinali navzoči pri d i -n e j u. Dineju, ki je bil prirejen na čast ameriškega poslanika W h i t e j a v Kvirinalu, so se udeležili tudi kardinali V a n n u t e I 1 i , S a t o I 1 i , Martinelli in Matthien kot odlični gostje. To je prvi slučaj, da so se kardinali udeležili take oficielne prireditve v Kvirinalu.
Tri otoke za 2700 kron. Bero-linski profesor H o t t i n g e r je kupil tri danske otoke v Mali Belti za 2700 kron. Na največjem od teh otokov postavi učenjak svojo knjižnico, ki sestoji iz 50.000 del.
Lov na sardele bo letos po poročilih zelo bogat.
Izgnanje poročevalcev. Ruska vlada je izgnala zaradi krivega poročevanja in veleizdajstva 12 inozemskih poročevalcev.
Demonstracijski obhod po Budimpešti priredi 1. maja tamošnja socialna demokracija.
Tornado v Teksasu. Včeraj je divjal v Teksasu silen tornado, ki je razrušil več hiš. Podrtine so sc pozneje vnele in zgorele. 11 o s e b je izgubilo pri tem življenje. Mnogo oseb je bilo ranjenih.
Stavke čevljarjev. V Bukareštu stavkajo vsi čevljarski pomočniki. Vseh stavkujočih je p c t tisoč. Svoje drugove na Dunaju, v Budimpešti, Sofiji, Galacu, Ploje-
%
Stu, Jasi in Krajovi so prosili denarnih prispevkov za Strajkarski fond. Dunajske tvrdke bodo v kratkem času vse svoje zaloge v Bu-kareštu razprodale. Cena obuval v Bukareštu silno raste, dovoz pa je vsled visoke carine skoro nemogoč.
Odstavljen prorok. Poroča se, da je Aleksander D o w i 1 , ustanov-nik Zion-City-ja, od vseh svojih pravic odstopil. Za njegovega naslednika je izbran njegov pomočnik Voliva.
Profesor Matteucci, vodja ve-zuvskega observatorija, je prodrl že do ve-zuvskega žrela. Premer vezuvovega žrela znaša sedaj 1500 metrov.
Obrtni ninzej ustanove v Solno-gradu.
T o b a č1 n a tovarna pogorela je Varni na Bolgarskem. Zraščena s i a n s k a dvojčka so na berolinski kliniki srečno razdružili.
Kuga se širi v Indiji. Doslej je že 285 smrtnih slučajev.
Stavka francoskih učiteljev. V štirih pariških okrajih stavkajo učitelji, ker nočejo nadzorovati brezplačnih kosil učencem.
Nesreča na morju. Potopila se je belgijska učna ladija »Graf de Smet«. 33 mož in kapitan so našli smrt v valovili.
Maščevanje nad ženskami. V Velikem Varadinu je bil velik strah za ženske neki Aleksander Nagy. Ta jih je namreč škropil po obleki s črnilom in raznimi barvami. Ko so ga prijeli, je rekel, da mora to delati, ker mu veleva tako notranji glas. Pred letom ga je pustila nevesta in takoj je pričel z maščevanjem. Dali so ga na opazovalnico za urno-bolne.
V spomin padlih konj. V Jokohami je obhajala velika množica ljudi slovesen spomin na v vojski padle konje. Mimo posebnega žrtvenika so se pomikale dolge vrste vojakov, ki so na glas slavili lepe lastnosti padlih konj. Nekatere ženske so bile vsled tega tako ginjene, da so jokale.
Samega sebe obsodil. V Monakovem bi bil moral biti sojen kmet Matija Poeltl, ki je umoril štiri svoje otroke (nekateri pravijo da 18) takoj po rojstvu s tem, da jim je zlomil po eno rebro. Noč pred obsodbo se je obesil.
Podpisovanje ruskega posojila v Parizu. Glasom nekega brzojavnega poročila iz Pariza se računa, da bo rusko posojilo tamkaj dvajsetkrat podpisano.
SESTANEK VLADARJEV.
»Pal! Mali Gazette« poroča iz dobro obveščenega vira, da sc v prvih dneh septembra sestanejo v Darmstadtu kralj Edvard, cesar Viljem in car Nikolaj. Ruska carska dvojica z rodbino odpotuje iz Rusije koncem avgusta ter se poda v Darmstadt, da obišče hesenski dvor.
MINISTERSKI PREDSEDNIK VVEKERLE O HRVATSKI.
»Pester Lloyd« je priobčil razgovor z mi-nisterskim predsednikom VVekerle o Hrvatski. V tem razgovoru je rekel VVekerle, da mu je ban Pejačevič obljubil ter v tem pogledu umiril, da bodo prihodnje volitve za sabor na Hrvatskem popolnoma svobodne. VVekerle je dostavil: Mi hočemo, da dosežemo na Hrvatskem objektivne namene, in nočemo, da se iz-tičejo osebne koristi. Mi gledamo radi vsako stremljenje na Hrvatskem, da bi se dobri od-uošaji izmed Hrvatske in Ogrske zboljšali; in za to ne dajemo nobeni stranki monopola. — VVekerle je tudi izjavil, da so vsi skupni uradniki dobili nalog, naj glasujejo po svoji volji in arepričanju. Vsak skupni uradnik, komur bi \do poskušal dati kak nalog, naj se takoj pritoži pri ministru.
Telefonska in brzojavna poročila.
SEJA POLJSKEGA KLUBA. Dunaj, 28. aprila. Danes ima poljski klub sejo, ki v popoludanskih urah še ni kon-ana. Načelnik kluba Dzieduszyckij je povdarjal, da je Gautschu izjavil, da predloge dade more sprejeti le ad referendum za klub n da se poljskemu klubu ne gre za osebno prašanje, ampak za stvarne stvari v korist ležele. Nato je govorilo nekaj konservativnih {ovornikov. Iz teh govorov je bilo jasno, da loče klub vztrajati na že označenem svojem tališču, da zahteva najmanj 110 mandatov za Jalicijo in iunetim med volilno reformo in raz-irjenjem deželne avtonomije. Gališki ces. na-nestnik-grof Potočki se je te dni mudil na Du-taju ter je uplival za kompromis. Bil je tudi >d cesarja sprejet v avdijenci. Grof Potočki e danes zopet odpotoval v Galicijo.
STALIŠČE POLJSKEGA KLUBA. Dunaj, 28. aprila. V parlamentarnih kro-lili kroži vest, da namerava poljski klub svojo »dločitev o volilni reformi in o parlamentari-tfranju kakor mogoče na dolgo zavleči. Milijo, da je vzrok temu to, da misli poljski klub -akati do prvega maja in tako pokazati, da je trah pred delavskimi demonstracijami na dne ■ maja neopravičen.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 28. maja. Nekateri poslanci so nnenja, da bo državni zbor prihodnji teden azpuščen, ako se ne posreči izvršiti kom-'roinisa.
ITALIJANI PROTI SLOVENCEM. Trst, 28. aprila. Pri volitvah v dele-iacije so popolnoma izključili zastopnike tr-aške okolice. Dr. RybaF je zahteval zastopstvo manjšine, a ga je predsednik prezirljivo avrnil.
VOLITVE NA REKI. Reka, 28. aprila. Košutov kandidat 'rofesor Zanella je imel shod, na katerega so
mažaronl, Italijani in judje nagnali mnogo ljudi. Zanella je slavil bratstvo ogrsko-hrvaško in sedanji pravni položaj Reke.
POGORELEC — ZAPRT.
T r s t, 28. aprila. V zalogi špirita tvrdke Pavietlč je nastal včeraj požar, ki so ga pogasili. Zaprli so lastnika, ker je na sumu, da je sam zažgal. Škode je nekaj tisoč kron, zavarovan je bil za 50.000 kron.
VOLITVE NA OGRSKEM.
Budimpešta, 28. aprila. Volilno gibanje v polnem teku. Ni izključeno, da pride v državni zbor 50 do 60 poslancev nemažar-skih narodnosti).
GROF ESTERHASZY UMRL.
Budimpešta, 28. aprila. Bivši poslanec grof Esterhaszy je umrl.
PRVI MAJ.
Hanover, 28. aprila. Vsi sprevodi socialnih demokratov L maja so na Pruskem prepovedani.
P1 z e n j. 28. aprila. Okrajno glavarstvo je prepovedalo vse lepake, ki pozivajo na praznovanje 1. maja.
L i b e r c e , 28. aprila. Zaupniki socialno-demokraškega delavstva so sklenili opustiti praznovanje 1. maja, ker so delodajalci zagrozili, da delavce sicer odpuste.
PRUSKI MINISTER BUDDE.
Berolin, 28. aprila. Pruski minister Budde je umrl.
FRAMASONSKI »TRIC«.
Pariz, 28. aprila. Francosko minister-stvo hoče odvrniti pozornost od delavskih vstankov, da razglaša po vseh časopisih, da je odkrilo veliko »klerikalno« zaroto proti republiki. Pri raznih političnih nasprotnikih, celo pri ženskah, izvršujejo hišne preiskave in policijski agenti imajo nalog, razglašati, da so »klerikalci« priredili delavsko revolucijo med premogarji, ker hočejo strmoglaviti republiko. Vse časopisje »bloca« slavi vlado, da je odvrnila veliko nevarnost od republike. To je vladna zvijača, s katero hoče srd delavstva zaradi strogih določb 1. majnika zvrniti na sebi neljube osebe.
PRVI MAJ NA FRANCOSKEM.
Pariz, 28. aprila. Litografi in krojaški pomočniki so sklenili 1. maja pričeti s stavko. V Toulonu so sklenili pričeti s stavko delavci v elektrarni in plinarni. Sindikat ondot-nih delavcev v luki se je izjavil proti stavki I. maja, zveza državnih uslužbencev pa za stavko.
TURŠKO-PERZIJSKI SPOR.
Carigrad, 28. aprila. Danes je izšla sultanova irada o turško-perzijskem sporu. Bati se je, da se med Perzijo in Turčijo prekinejo odnošaji.
CAR OTVORI DUMO.
Peterburg, 28. aprila. Potrjuje se vest, da bo car osebno s prestolnim govorom otvoril dumo.
315.000 RUBLJEV UKRADENIH.
T i f 1 i s , 28. aprila. V državno blagajno v Dušetu pri Tiflisu je ulomilo šest mož, ki so bili preoblečeni v vojaške obleke ondotne gar-nizije, ter je odneslo 315.000 rubljev.
VOLITVE NA RUSKEM.
Peterburg, 28. aprila. V 19 provin-cijah in 9 mestih so bile danes volitve za dumo. Izvoljenih je 63 poslancev, med katerimi je 42 poslancev levice. Volitve v Peterburgu in v Moskvi so izpadle v korist levici.
ATENTATI.
Lublin, 28. aprila. V Holmu je bil umorjen šef orožniške uprave polkov. Gujol. Napadalec je ušel.
Varšava, 28. aprila. Tu je bil umorjen neki mladi trgovec, ker je Izdal policiji, kje je stanovala soc. dem. agitatorica Olga Ltiksemburška.
MILANSKA RAZSTAVA.
Milan, 28. aprila. Razstava je bila ob navzočnosti kraljeve dvojice in ob velikem navdušenju naroda danes slovesno otvorjena.
SPOMENIK FRANKLINU.
Pariz, 28. aprila. Včeraj popoldne je bil na Trocederu odkrit spomenik Benjaminu Franklinu povodom 200-letnice njegovega rojstva. Odkritja sta se udeležila trgovinski minister Barthon in ameriški poslanik McCor-mick, ki sta v svojih govorih proslavljala pomen Franklina in prijateljstvo med Ameriko in Francijo.
Zahvala.
Zahvaljujem se vsem, ki so med boleznijo in ob smrti mojega prerano umrlega soproga izkazali toliko sočutja. Posebno pa častiti duhovščini, zdravniku g dr. Meyer-ju in posestniku g. Janezu Kovač-u, koji mu je V najhujši bolezni stal vedno na strani, kakor vsem sovaščanom in sorodnikom, koji so ga v bolezni tolažili, ter slavni požarni brambi za izkazano čast na zadnji poti, kakor vsem znancem in prijateljem, ki so mi tolažilna pisma poslali in ustno svoje soža^je izrekali ter dragega pokojnika k zadnjemu počitku spremili, še enkrat presrčna hvala.
Šenčur pri Kranju,27. aprila 1906. 976	Antonija Pršina
Borzna poročila.
,Kp«ditna banka1 v LJubljani.
Uradni kuril dunajsko borzo 36 aprila 1906.
Saloib.nl papirji.		BJ*ce
1 •/, majeva renta......	99 60	99-80
1*/. srebrna renta.....	99 45	99-65
l'l, avstrijska kronska renta .	99 60	99 80
t'/. » zlata renta . . . 1*/. ogrska kronska , ...	117 85	118-05
	95 60	95-70
17. , zlata , . . .	114 35	114-65
i*/, posojilo dežele Kranjske	9950	101-
4';,•/. posojila mesta Spije t . .	100-50	10150
IV/. . . Zader . .	100 -	
i1/,'/, bosn.-herc. iel. pos. 1902 .	l00'45	101-45
1 •/. češka dež. banka k. o. . .	99'8S	100-30
17. . . , to. . . t'/.*/, zast. pisma gal. d. hip. b. . t V/. pešt. kom. k. o. s I07, pr.	100-05	100-15
	100 22	101 20
	105 80	106 75
IV/. zast. pisma Innerst. hr.	10020	101-20
t1/,*/, , , ogr. cen. dež. hr.	100 —	100 20
IV/. . . banke. 1 V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr.	100-—	100-66
	99-50	100-60
IV/. obl. češke ind. banke . .	100-50	101-60
»7, prior. Trst-Poreč lok. . .	9990	
17, prior. dol. žel......	<J9S0	ioo-~
37. , Juž. žel. kup. '/i'/, •	31310	31510
t1/,*/, avstr. pos. za žel. p. 0.	100-55	101 5S
■r.ik.,		
Srečke od 1.1860'/,.....	197-	200 —
. , . 1864 ......	285 25	287 26
	151-	161 —
zem. kreditne I. emisije .	292 50	302 60
H- ,	299-60	309 60
. ogr. hip. banke ....	264 —	272 50
„ srbske i frs. 100 — . .	101-	109 70
, turške.......	153 25	164 25
Basilika sročke . . .	24-—	26'-
Kreditne , ...	471' —	481—
[nomoške , ...	78-	84~
Krakovske , ...	90 -	94
Ljubljanske „ ...	59-	6f .50
Avstr. rud. krita , ...	50-	51 —
Ogr. , , ...	31 25	33 2»
Rudolfove ,	57 -	62 -
Salcburške , ...	69—	74'—
Dunajske kom. , ...	622 -	532-—
D *1q10 e		
Južne železnice.......	12">60	126-60
Državne železnice......	68375	684 76
Avstr. ogrske bančne delnice	1643-	1652 —
Avstr. kreditne banke ...	690 26	691 25
Ogrske , .....	819-	821 -
Zivnostenske .....	24250	243 50
Premogokop v Mostu (Brtix) .	652	656 -
Alpinske montan......	683 50	584-50
Praške žel. indr. družbe . . .	2730- -	2749—
Rima-Murdnyi.......	675-50	676 50
Trbovljske premog, dražbo . .	279'-	283 -
Avstr. orožne tovr. druibe . .	590---	593 50
Češke sladkorne druibe . .	150 —	161'—
Valut«.		
	11-34	11-38
	19-12	19'16
	23-44	23-52
	2394	24-02
	117-175	117 375
Laški bankovci......	9660	96-70
	26325	254-26
Dolarll.	4-84	6
poslan©.*)
Be^eni^i liberaleipcKazali 50 zopet u „}(arodu" |t. 96 5uojo barobar^Kc cmi^c.
Prcu pe falcteusKc imenujejo mene l^ct „zlcgla$nega". Impertinenea teb ljudi prebega meje. t^aditega jim za^ličetT) »pereat Jeseniška naredne-napredna stranka".
3e$eniee/28. oprila 1906.
Jnton pengratz,
teuorni^i uradni^.
Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. 970 1
Pr6(i	1 kozarec Rogaškega temp-
Ijevega vrelca pospeši odvajanje vode, napravlja tek in
pospešuje prebavljanje. „Styria"-vrelec učinkuje 2015 c 2-1 enako, a je močnejši.
zajutrkom
imiim
la-K-a-m
parna žaga Dcg^eng^i
•mm* Ljubljana »mm*
kupuje vedno proti gotovini vsake vrste hlodov in frize za
parkete, potem proda butarice, žamanje in žaganje, 969 i
C. kr. priv. zavarovalno društvo .Riunione Adri-atica diSicurtavTrstu'.
Iz računskih zaključkov in ravnateljskega poročila za upravno leto 1905, predloženih občnemu zboru dnč 25. aprila t. 1 navedemo sledeče bistvene podatke:
V oddelku zavarovanja na življenje
vložilo se je 9130 ponudb za K 54.492.674 zavarovane glavnice, a polic se je izdalo za K 48,800.942. — Zavarovano stanje 31. decembra 1905 znašalo je 318 mlljonov kron glavnice in 796.591 K letmh rent. Cisti prirastek znaša K 22,830.424. — Premij se je prejelo K 13>571 -525> izplačila za smrtne in doživetne slučaje vračunši rente znašala so K 7,233.448. — Pomožni premijskl rezervi za znižanje obrestne mere se je odkazalo K 200.000 — ter znaša ista sedaj K 2,000.000. — Premijske rezerve in pre-mijski prenosi za zavarovanja na življenje brez pomožne rezerve od K 2,000.000 znašali so koncem leta K 86,448.943. in odštevši poza-varovanja od K 79,520.266, zvišali so se za K 5,786.704 proti prejšnjemu letu
Za zavarovanje proti požaru prejelo se je premij K 22,334.200, za vavaro-vanje prevažanja K i,64z 389 — in za zavarovanje proti tatinskemu vlomu
K 337.904; za pozavarovanja v navedenih treh oddelkih plačalo se je K 10,745.019, izplačil za škode je bilo K 15,430.116, in odštevši pozavarovanje čistih K 8,255.979. — Premijske rezerve teh treh oddelkov znašajo K 14.583.385, in odštevši pozavarovanje K 8,143.688.
Na predlog ravnateljstva sklenil je občni zbor od letnega prebitka znesek od K 500.000 razpoložni rezervi bilance B odkazati in po K 200 dividende na vsako delnico izplačati.
Različne rezerve družbe znašajo dne 31. decembra 1905 brez čistega zneska od K 2,396.608 za pendentne škode odločenega čez 102 miljona kron, in sicer: premijske rezerve (odštevši pozavarovanje) K 87,663.954, rezerve dobička K 10,078.207 in rezerve za kurzne menjave K 4,294.904. Premoženje vpokojninske blagajne ter hranilne in preskrbo-valne blagajne družbenih uradnikov znaša skupaj K 1,786.822.	959 1—1
CJlouni zastep z« Kranjsko pri turdki I. PERDAN
v Ljubljani, cesarja Jožefa trg 12.
Za
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na
alkalična kislina
To kislieo zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za
predzdravljenje za topile Kariovi »ari, (VI.j Marijine in Frančiškove kopeli. 38 1
,.«iren: Giesshubl Sauerbrunn,
(•laz. postaja, zdravilne kepaliiie pri Karlovih varlk
Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih ■laueriiskib prodajalnicah in trgovinah 1 jestvinuni ia nem.
Zaloga pri Mihael Ka*taer-ji in Pete* Latinlk-a :abl|anl	114 52—14
Kdor želi kupiti domačega sta-950 1 pega in novega
vina
naj se obrne na VINKA VANIČ-a, vinogradnika v Krapini.
Vzorce pošljem na zahtevo.
Sprejme se na deželi blizo mesta Ljubljane v veliko specerijsko trgovino
učenec
14 — 15 let star, poštenih starišev, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. — Nadaljna pojasnila daje prane Cerar i/ Domžalah.	<-28 3-2

Mož in žena, brez otrok, moreta dobiti takoj dobro službo v boljši katoliški družini s tremi osebami v Sarajevu. Žena mora biti dobra in varčna kuharica, mož pa dober in marljiv sluga za sobe in majhen vrt.
Mesečna plača 50 kron in cela oskrba.
Ponudbe s potrebnimi spričevali naj se pošljejo gosp. Aleksi Crnogorac pri odvetniku dr. Mand ču, Sarajevo, Čemaluša ulica štev. 1 14.	894 3—2
fine ogrske gld. 180; iz gnjati ^diailic zelo priljubljene gld. 130; dunajske 86 kr.; bolj line gld. 115 za kilo. G na «»4 i la Praga 1 gld; brez kosti gld. 1'20;
pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina lina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, velja ena 20 kr.
SlllfflirlrSl brinjevec gld. V20 liter pošilja s poštnim povzetjem 412 11-3 od 5 kil naprej
Janko Ev. Sire v Kranju.
Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o doposla-nem blagu. — Kupujem pa vedno
brinjevo olje.
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
K2T nucina
(zak. zajamčeno) 1298 b 19 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri fr, VI-t«ku a Comp., Praga, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji Ant. Kane, flnton Korbar, Hlnko Wlbbe.
Več hrastovih krcljev
primernih za mesarsko in kovaško orodje ima poceni naprodaj Franc Šemerl v Planini pri
Rakeku. Sprejmeta se tudi tu 2 vajenca. 738 4-3
priflična hiša
v kakem ljubljanskem predmestju ali okolici, v dobrem stanu, se proti gotovi plači —= takoj kupi. ^z^r— Ponudbe pod naslovom: „Mala hišica 288" poste restante Ljubljana. 966 2—1
Kot prodajalka
želi vstopiti v kako trgovino na deželi, trgovine z mešanim blagom vajeno dekle. Starost dvajset let. Zna tudi šivati ter več ročnih del. 956 3—1 Ponudbe prosi pod imenom „Ana" poste rsteante Jesenice, Gorenjsko.


H Slovita, moderno urejena^
W 820 12-2 tovarna	w uj
SKRBI C;«;
$ Zagreb, Ilica 40 fj
kj priporoča svoje slovite solidne in cenene
M)
žaluzine, lesene
in platnene rolete, fe lesene in železne ^ zastore za okna ^ in prodajalne. Uj
MM	'iS'
Ceniki franko in zastonj ™
Prva in največja specialna raz-pošiljalnica v monarhiji za kolesa in šivalne stroje ter njih dele
Ulttlcr «v c«.
Dunaj XIII/5, Hiittebergstr. 27 (v lastni hiši)
priporoča svoja najbolj znana in priljubljena
oklopna kolesa
Bogati ilustrovan cenik, 128 strani broječ, za 1.1906 zastonj in franko. Zastopniki in razprodajalci se 686 iščejo v vseh delih monarhije. 12—4
V hiši na oglu Sodnijskih in Cigaletovih ulic so oddati za avgust-termin, eventuelnO tudi preje, sledeča
stanovanja
eno stanovanie ob®toječe,1ztreh
^M^HaBa^M sob, kopalne in poselske sobe, kuhinje in drugih pritiklin,
eno stanovanje obstoječe iz sti-
^BaaB^M^^^aa rl" s°b s kopal no in poselsko sobo, kuhinjo in drugimi pritiklinami,
eno stanovanje v®uib.terra,inu'
■mb^mm^hmb obstoječe iz 2 sob s pritiklinami,
nedalje r.ekaj prostorov, pripravnih za prodajalne ali pisarne.
Natančneje se izvč v odvetniški pisarni dr. M. Pirca istotam.	974 3—1
Grand hotel „Union"
(Ravnateljstvo A. Kamposch.)
Jutri, v nedeljo dne 29. aprila
v veliki dvorani
vojaški koncert
Ki ga proizvaja godba c. hr. peipolka kralj Belgijcev.
Vstopnina 30 kr. — Rodbinske karte za 5 oseb I gld. Začetek ob 8. uri zvečer.
972 1-1
Odda se takoj v najem
prodajalna
z vso opravo, v kateri se nahaja že več let trgovina, zraven klet in stanovanje v Št. Vidu pri Zatičini 973	na Dolenjskem. 3-1
Odda se tudi na račun
mlin, žaga in gostilna
Več se izve pri lastniku gosp. Ivan Končina veletržec v Gorenjivasi pri Zatičini na Dolenjskem.
953 7-1
L

NETSCHEK
c. kr. dvorni zavod za uniformiranje
Resljeva cesta 3 Ljubljana Sv. Petra cesta 31
pri „Veliki tovarni"
Proaln naluečla zaloga narejenih oblek na Kranjskem za gospode, dame, dečke in deklice.
Radi prenapolnjene zaloge otročjih kostumov in havelokov, polovico cenejši.
Obleke po meri izgotavljam fino, točno in trpežno.
Fina postrežba in najnižje cene.
S£«!
#*m
30-letnico obstoja Me I
Brez konkurence
glede kakovosti in cene so Izdelki /.domače čevljarne/.
F. fzantner, Ljubljana
Največja izbera zti gospode, dame, /.deklice In otroke.:.:.
968 1
Edino le: Šelenburgoue ulice št. 4
m
Priporočilo.
Slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini iz Celja in okolice, kakor tudi drugim v Celje dohajajočim osebam javljam uljudno, da sem s 1. aprilom t. 1 prevzel
ki jo bom vodil z vso sktbnostjo in postrežnosto, ki mi jo daje že 251etna izkušnja.
Na razpolago bodo vedno okusna gorka in mrzla jedila, dalje izvrstna pristna vina ter bom točil posebno sedaj priljubljeno termalsko pivo iz delniških pivovaren Žalec in Laški trg.	955 3 1
Za obisk in naklonjenost se sl. občinstvu uljudno priporočam z odličnim spoštovanjem
Franc Remic. restavrater v „Narodnem domu" v Celju.
fepsi
IplBlSSE
m
gg 1
- Cene stanovanj do 1. junija in od 1. septembra 25 % pod tarifom. =
Zdravilišče Krapi no-Toplice
na Hrvaškem.
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Celo leto odprto. — Obiskalo je v letu 1905 5628 oseb. Od postaje Zabok-Krapina-Toplice Zagorijske železnice eno in od postaje Rogatec, lokalne železnice Grobelno-Rogatec dve uri z vozom oddaljeno. Od 1. maja vsakratna zveza z omnibusi v Zabok-Krapina-Toplice k vsakemu vlaku in Rogatcem k popold. vlakom. 30 do 35" R (375—43so C) tople akrato-kopeli so izborno zdravilo proti trganju, revmi v okostju in njenih nasledkih, ischias, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kron. brightovi bolezni, ohromelosti, dalje pri raznih ženskih boleznih. Veliki bazeni, posebne kopelji v marmornatih in lesenih banjah in tuši. Izborno urejeni sudariji (potilnice) masaža, elektrotehniška Šved. zdrav, gimnastika. Bogato urejena stanovanja, dopre in cene restavracije, stalna zdraviliška godba. Prostrana senčna sprehajališča, igrišča itd, Kopališčni zdravnik dr. Mai. — Prospekt in pojasnila daje
958 3—1
kopališko ravnateljstvo.
,!-;> r!V -"T tffTjft. 7,"FR't tfFTrfh	rfVltft rfV.. ■■« rtvTw ?.'F

Naznanilo.
Odbor zadruge pekov in kolačnikov za Ljubljano in Spodnjo Šiško naznanja s tem slav. občinstvu, da je na občnem zboru, vršečem se dne 26. t. m., sklenil, prošnji zveze pekovskih delavcev v Avstriji, oziroma krajne skupine v Ljubljani, ugoditi, da ne bode noben pekovski mojster v torek, dne I. maja, sprejemal tujega kruha v peko in da sploh ta dan ne bode, kakor običajno, popoldne svežega kruha in to radi tega, ker hoče imeti vse delavstvo 1. maj za praznični dan.
A	i	m		■M,	
< š* s 5-- ti o O ■.		ogarettk DEPOSf OtPOSl JOTTOMAN^		<2 cr> ^ rr\ CJ —< s ž	1
Ottoma.ii"
pp V Vi iiVlAlCliJIl ™ papir za svaleicc in svalčične cevke se sam hvali in torej ne potrebuje reklame!
2265 52—20 II
Preč. cerkvenim predstojništvom!
Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike, krasne
mozaicnc plo$ce
iz cementa v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih po K 3—6 loco Ljubljana za t m1. Imam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkva. — Krasni so pokopališki križi iz imitiranega marmorja.	463 12—8
Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm notranje svetlobe) po jako ugodnih cenah, miljne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje (bangerje), oklepe za okna itd.
Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče, (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem marmorja, 6 centimeterske cevi (t m po K 120) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago.

Andrej Zajec,
cementarna na Pešati, pošta Dol p. Ljubljani.
Ceniki in
naravi na zahtevo!
m
♦
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
.....«>WWl
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za O notranje in zunanje bolezni. Bi
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zborujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: flVesfna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, Marko« trs it. 36, poleg cerkve su. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4*— K. 1 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8'— K. C 5 ducatov (60 steklenic) 17'— K.
3	ducate (36 steklenic) II — K. 1
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; Ilija Mamid, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena I. 1360. MEStllCl (GROMU, Zd^Sl), Ustanovljena »71360.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 28i 20-12 Zdravje je največje bogastvo!
ttka posojilnica linstc okolice
\ Ustanovlj ( I. 1882. •vw
rsgfstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
V Ljubljani
Ustanovlj. I. 1882.
podrejena škontraciji „Zadru&ne svese" v Celju po sakonu dne 10. januarja 1903 dri. sak. it. 133
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
Poštno-hranil-	m 0)	=============
ničnega nrada	ML L i«	Telefon St. 185
št. 828.406.	*
<§ Pc
L cij
Vr
brez odbitka isntnega davka, katerega posojilnica sama sa vložniku
plačuje.
_Uradne nre od 8.—12. in od 3.—4. nre popoldne.
Hranilne vlage sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
273 B	Upravno premoženje kmetske F 0 nn(\ nn(\'<ir\
posojilnice znaša	0,yZU.jZU / j.
Stleghran" K 8,702.874-88. DperS K 44,396 886 60.
Varnost hranilnih vlog Je tudi zajamčena po zadružnikih.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom, ter jih obrestuje po 4*/a °/0 od dne vloge do dne dvige.
Posojuje na zemljišča po 5l|(°/? z 1 */a**/„ na amortizacijo ali pa po 5 */4 °/0 brez amortizacije; na menico po 6 °/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.
za- 1 zo- I
Prva kranj. mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
nasproti železniški postaji Vižmarje v lastnih prostorih,
821 3—3	naznanja p. t. občinstvu da si je preuredila
mizarsko delavnico s strojnim obratom na parno silo.
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in vseh slogov od priprostih do najfinejših po najnižjih cenah — brez konkurence. — Sprejema in izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, oprave za hotele, sanatorije in drugih javnih zgradb.
Na novo vrejena zaloga in prodajalna v Ljubljani
Dunajska cesta štev. 18. v hiši „Kmetske posojilnice'
Načrti in ceniki na zahtevo brezplačno.
Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo
EDUARD STUHL
specialist zh slikana cerkvena okna
GRADEC, Annenstrasse št. 39
nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na steklo KAROLA SCHIRMER v Gradcu
se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo
slikanih cerkvenih oken v vsakem slogu
v figuralni ornamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise in proračune na zahtevo in zastonj.
Gosp. Eduard StuhI, atelje za umetno slikarstvo na steklo iz Gradca, je izgotovil za župno cerkev na Črnučah pri Ljubljani dvoje velikih oken za presbiterij: Srce Jezusovo in Srce Marijino. Delo je res umetniško izvršeno, čudovito lepo in je v največjo zadovoljnost podpisanega in župljanov, da morem gospoda Stuhla za enaka dela pri neprevisokih cenah priporočati kar najtopleje.
Župni urad Črnuče na Kranjskem, dne 5. febr. 1903.
575 12-3	Jan. Kobilica, župnik.
Mnogo takih spričeval je znanih p. n. preč. duhovščini in prosim nadaljnje naklonjenosti.
Priporočamo svoje priznano izborna kolesa po raznih cenah; vedno v zalogi tudi že rabljena kolesa.
Edino zastopstvo
najbolj slovitih tovarn:
: Plirkopp & Co., :!:
5fyria tovarna za kolesa (puch & Co.) Oesterr. Waffenfabrik. Q
Stara kolesa se zamenjajo.
Ivan JaXf& Sin, Ljubljana,Dunajska c17.
Touarna za f^on$cri>c
Oliventan.-benediktinske opatije St. Jožef na Tancenbergu
pošta Gospa Sveta, Koroško (železn. in brzojavna postaja)
priporoča vsem planinskim hotelom, planinskim kočam,
poletnim oskrbništvom, na deželi bivajočim zasebnikom, c. in kr. častnikom, lovcem, hribolazcem lastnega izdelka	684 6-4
mesne konserve „?l0llll0"
(beseda kot varstvena znamka.) Oddajo se inozemski patenti.	5BT Ceniki franko in zastonj.

POZOR!!
Jako važno za gospode gostilničarje!
Svetuje se vsakemu, kateri namerava naročiti avtomat za godbo, oziroma kupiti, da se potrudi poprej v gostilno „k Pepetu Boštjančič", Kolodvorske ulice 29 v Ljubljani.
Tam bode imel najlepšo priliko se osebno prepričati, kakšni in kje se dobivajo najboljši in najmodernejši avtomati za godbo. — Tistim cenj. kupcem, kateri bivajo izven Ljubljane, povrne se tudi vožnja v Ljubljano, seveda le v slučaju, ako se kupčija sklene.
890 3-2	SIMON KMETETZ, zalagavec v Ljubljani.
Sprejme se takoj spreten
sodar.
Pivovarna J. Auerjevih dedičev, Ljubljana.
943 3-3
940 3-2 Službe išče
organist
z dobrimi spričevali, zmožen voditi večje zbore. Kje, pove upravništvo „Slovenca".
ž Stanovanje
se oddaje v najem z rokom 1. avgusta t. 1. v I. nadstropju hiše ..Slovenske Matice" na Kongresnem trgu št. 7. —
Pojasnila daje društvena pisarna vsak dan od treh do šestih popoldne. — Ponudbe sprejema upravništvo ..Slovenske Matice".
pošiljam cenike, v 7fl vTiml kojih je velika izbera jLI|A|m| I najnovejših in najbolj-• ših šivalnih strojev in koles po jako nizki ceni.
LORENC REBOLJ v Kranju,
Glavni trg.	879 2
Za celi tamburaški zbor:
inštrumenti, knjige, partiture,
žice, železna stojala itd., vse v najboljšem stanju, večina skoraj novo, se po ceni proda.	836 5-5
Več po upravništvu našega lista.
Parna žaga v Rogu pri Kočevju oddaja na račun za delo v gozdu
deset parov:
dobrih konj.
Zanesljivi hlapci, kateri so izurjeni za vlačenje hlodov v gozdu, morejo konje dobiti za pogojeno ceno na mesečne obroke na račun.	856 3—2
Vodstvo parne žage v Rogu pri Kočevju.
898 2—2 v
Čebele
(20 do 30 panjev) so na prodaj pri
Janezu Srakar
Tomačevo št. 36 pri Ljubljani
Kupi se ceno
926 3-2
zemljišče
blizo mesta Ljubljane. — Ponudbe pod »Zemljišče L." na upravništvo Slovenca.
ShižGo išče
absolvent c. kr. umetno-obrtne šole za stavbne obrtnike v Ljubljani
Z dobrim odhodu itn spričevalom in večletno prakso ter vešč slovenskega in nemškega jezika. Službo %eli nastopiti takoj pri kaki stavbeni tvrdki ali zidarskem mojstru stavbenega delovodjo ali risarja• — Kdo, pove upravništvo lista. __ 885 3-3
Gostilna
popolnoma na novo renovirana, z velikim hlevom, svinjakom, 28 sobami, plesno dvorano in pritiklinami, se radi družinskih razmer v prijaznem trgu vipavske doline takoj proda. Na razpolago je tudi kak vinograd. Ponudbe na uprav. »Slovenca". 922 4-3
Pomočnik
ki je dobro izvežban krojaštva, se
takoj sprejme v trajno delo. Kdor ima zmožnost in veselje do petja, ima prednost. 939 3—2 Luka Sevnik, krojač in organist Trata, pošta Gorenjavas.
583 6-5
Oddam
pripravne za vsako obrt
krasna skladišča (transito) l(lefi z vodovodom in hlev
Z* dva konja po primerni najemščini v neposrednji bližini juž. železnice, t. j. na Sv. Martina cesti it 20. Pojasnila pri lastniku Jos. PetrIČU ravnotani. Prodam dobro kontrolno blagajno (Kontroli-Kasse National)
Vino
rumeno, rdeče in belo iz lastnega vinograda v Sromljah prodaja g. J. Zehner v Brežicah ob Savi, od 18 do 21 kr.
819 19—3
Dobra gostilna
na deželi se odda na račun ali v najem poštenemu in zanesljivemu človeku. Pogoji zelo ugodni!
Ponudbe pod »Gostilna" na upravništvo ..Slovenca".	965 3-1
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod »Narodno kavarno".
937
Od nedelje Z9. aprila do vštete sobote 5. mala 1906:
Velezanimivo potovanje po
Francoskem.
Na Bohoričevi cesti v Vodmatu
se oddasta v najem:
dve delavnici
in drugi priročni prostori, pripravni za mizarje, kolarje, s tolarje, ključarje, posebno za
sedlarje ali lakirarje.
Več se izve pri 809 5
Adolfu Hauptmann-u
v Ljubljani na Resljevi cesti.
963 12—1
Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov itd. v Ljubljani
razpisuje službo zadružnega
i: uradnika
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-1
Ljubljane,
Sv. Petra cesta 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. ——
slovenskega in nemškega jezika zmožnega. — Plača po dogovoru. — Prošnje je vložiti do 10. maja pri zadružnem načelstvu. — Kavcije zmožni imajo prednost. 932 3—3
Razstavljeno od 29. aprila do 5. maja: 954 2 -i
Zelo zanimivo potovanje po
Afriki.
Konstantine, Alžir, Sahara.
STENSKE URE
z bitjem podobno zvonu
je zadnja novost v Izdelavanju m. Te francoske miniatur-stenskc ure so 70 cm dolge , omara , kakor kaži slika, je iz naravnega orehovegi lesa najfinejše politirana, z umetno izrezljanim nastavkom in bije vsakt pol in cele ure. Olas je prijeten in lepodoneč, onemu stolpne ure varljivo podoben. Cena K 10'—, z na vadnim biljem K 9 —. Isfa ura godbo, igra vsako uro najlepše ko-, račnice in plese, K 12 — Zaboj in zavojnina k vsaki uri 80 v. Te stenske ure niso le zajamčene namlnul« natančno idoče, triletno pismeno jamstvo, marveč vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca K 12 —, nikelnasta Roskopl remont, ura K 5-—, pristna srebrni remont, ura K 10 —. Pošilja se li proti povzetju. Neprimerno se vznmt nazaj in povrne denar, torej nika-kega rizika. — Velik Ilustriran cenik o urah, verižicah, prstanih Itd. zastonj in franko.
Josip Spiering, Dunaj, I,
Postgasse 2—27. 697 b 15-1
pogača iij
i^očnata jedila
SC zo mar^ogar predmet, ltf ga ne mcrejc doseči, l^er niso za njegct> želodce. To pa le tal^c dolgo, dokler te jedi ni^c pripravljene 5 CERES- jedilno mastjo. }<a ta način prirejena jedila prenese tudi JCC2T" naj5lab|i želodec.
POZOR AMERIKflNCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajc, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
^bsbJ 762 h 9 4
MATEJ OREHEK
trgovino u Kolodvorskih ulicah it. 26
v lastni hiši v Ljubljani (g) Tik znane T/š/erjeve gostilne. £2)

Dražbeni razpis.
K raj ni šolski svet na Krki jri Zatični razpisuje po zmanjševalni dražbi sledeča dela pri dozidavi oziroma popravi dvorazredne judske šole na Krki:
Zidarska dela . . proračun, na	1400 K
Tesarska dela in kritje	„ „	1350 „
(otlarska dela	„	„	140 „
Mizarska „	„ „	400 „
(ljučavničarska dela	„	„	420 „
barvarska „	„	„	70 „
Steklarka „	„ „	115 „
?ečarska „	„	„	105 „
Šolska oprava	„	325 „
Skupaj . . 4225 K
Odda se vsako delo posebej, pred-iost pa ima, kdor prevzame vsa dela. Po-)ravljalna dela se morajo izvršiti o velikih olskih počitnicah. Zmanjševalna dražba bo \/ četrtek 17. maja 1906 v šolskem joslopju na Krki.
Načrt in proračun je v občinski pi-arni na Krki.
Od podjetnike se zahteva 10% na cavcija.	947 3—2
Krajni šolski svet na Krki,
dne 26. aprila 1906.
Proda se 9is 3-2
v Rudolfovem z lepim senčnatim vrtom, prijaznim razgledom, zaprtim kegljiščem, lepimi sobami, kletmi itd. V hiši je stara znana gostilna, ker je a ta obrt pripravna. Priporočljiva je tudi a zasebnika vsled vrta in lepega razgleda er jako ugodnih pogojev in nizke cene. (upec za ta obrt plača pri kupu polovico ;upne cene, privatnik le tretjino. Ostanek e plačuje na več obrokov. Več se poizve iri lastniku št. 180 v Rudolfovem.
Vir zdravja
so
brezalkoholne pijače


mej temi s pomočjo
Maršnerjevih šumečih limonad
okus malin, citron, jagod, čre-šenj, dišečih jagod prirejene
v/
V.' i i
inllllllHIHIlItllllltHlllllIlllllllllllllHllllllllllllllllltttillllllllllllllll
Edino pristne s to varstveno znamko 0
Vsakoletna poraba nad 40 milijonov.
Edini izdelovalec Prva češka akcij, družba Q
orientalnih sladkarnih in čokoladnih 763 5-4 izdelkov
Kraljev. Vinogradi, prej fl. Moriner.
a jt
L
0)
E <
JC2f* Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna
za
'Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
118 52-17
(na dvoriHu).
lOT Najcenejša vožnja v Ameriko.
>
1
(D T
■M
K
D
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line* to je gatave in se ne da vtajiti. Veliki medern« epravljeni snažni parniki te družbe odhajaj« iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in važne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek,_dosluženi uradnik državnih želežnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 bliža cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebna v pisarno. Po kolodvorih ln cestah nikdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 30
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidralične vidre in sesalke
Josip Weib!
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mlrodvora obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjlčnl zastorl in solndne plahto po najnovejšem zistemu s samodvigalniiri 1509 52—37	oporami brez v.ijakov.
Od torka
i* 1. maja
do četrtka 3. maja
946 3-2
vse bluze
iz svile,
- čistilni izvleček m
kakor kaže slika
ket* se ponuja mnogo slabih ponarejanj.
Edini tovarnar: Fric Schulz ml. akc. dr., Heb in Lipsko.

Važno!
/1 i
s in zmnoreice.
Najboljša in najcenejša postrožba
za drogve, kemikalile, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirursična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 165^	vod iz soli za kopel. 62—23
Oblastv. konccs. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, soliter, encijan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se
izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. ——— Najstarejša svečarska tvrdka. - Ustan. pred 100 let;
M
upeue
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno - voščene sveče
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voseb in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. ^ Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno In pošteno postreči.
1657 52-37 D JUBLt Jflflfl,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hiša.
Zahtevajte zastonj
In tranko mo| veliki, bogato llustrovan Klavni cenik z nad 100 slikami vseb vrst nlkelnastlh, srebrnih in zlatih ur z znamko ltosknpf, ll.hu, Ornega, Nchairhausen, (ilanhiitte kakor tudi vseb vrst solidnih zlatnln In srebrnin po izvirali} torarnifikih cenah.
Nlkel. remont, ura......K 3'—
■lat. Roskopi patent ura ..... 4 — . , trna |ekl. rem. ura , 4'— švic Izvir. Roskopi pat. ura . . , S'— Ooldln rem. ura .Luna* kolesje , 7 50 srebr. , . .Oloria" . , 7-60 . , , dvojni plašč . . i -50 B oklep, verižica z rlnčlco na pero in karab., 15 er. težka . 2 50 ruska Tula nlkel. rem. ura s sidro z .Luna* kolesjem , 950 ura a kukovico K 8-50, budilka K 3 90, kuhinjska uri K 3 — ivarcvaldska ura K 2'—. Z a vsako uro Sletno pismeno Jamstvo! Nlkak rlslkol Zamena dovoljena, ali denar nazaj I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) It. 843, Češko. 100—84
Mlinske kamne.
Pet črnih, dobrih mlinskih kamnov ima na prodaj Ivan Prevodnik v Selcih na Gorenjskem.	645 7—6 Merijo tako-le
2 kamna merita 9cm . . .	18cm.
1 kamen meri.....12cm.
1 „ „ .....42 cm.
1 „ „ .....21 cm.

2461 52-20
Sv. Petra T T	Sv Petra
cesta 27
J. Ložar
cesta 27
priporoča pred. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno delo I Nizke oenel —

1391 122
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupqje in prodaja vsa vrsto rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in dovii.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,000.000-. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjava In ekikomptuje	Daje predujme na vrednoitne papirje,
isirebane vrednostne papirje ln vnovčuje Zavaruj« are&ke proti kuraal tapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuiuje vojaške ženltnlnske kavcije.
HT Kakompt In Ink..»o mani«, ta	JV Borna naroiila, "Ma
Podruinioa v SPLJETO.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vloine knjižice proti ugodnim obrestim. Vloienl denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet a čeki In nakaznicami.
Ustanovljeno 1. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brafa Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mu iu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
765 52—4
r
M •
m
t
bt •trn
U
Novi salon
za klobuke
Za pomlad in poletje
klobuke
za dame in otroke
v veliki izberi priporoča modistinja
\
A.
trgovina modnega in peril-nega blaga, Ljubljana
m Stari trg 21. m
Moderniziranje in popravila klobukov okusno in ceno.
Zunanja naročila točno in solidno.
# Cvetlice in trakovi. %
v
M,
B PT
H«
s
0 &
(D
Bolniško in podporno društvo po-močnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani, broječe 85 članov, razpisuje mesto	927 3—2
društvenega zdravnika.
Reflektanti blagovolijo svoje, zahtevani letni honorar obsegajoče prošnje poslati društvenemu načelstvu do 15. maja 1906.
V Ljubljani, dne 23. aprila 1906.
fl
Lepa birmanska darilci/.
FRAHC ČUDEN urar in trgovec
v Ljubljani. Edini zastopnik švicarskih tovarn „Union".
Priporočam p. n. občinstvu svojo že obče znano, čez 20 let obstoječo trgovino in največjo in najbogatejšo zalogo. Velika izbira finih briljantov, zlatih, srebrnih in niklastih ur in verižic. Srebrna in kina namizna oprava in najnovejši okraski itd. — Posebno lepa in velika izbera za gg. ženine in neveste po jako nizkih cenah.
&> C
Si.—
'c '-S
rt C
"S o
D OJ
1 ' XJ
o
u- r-
E «
OJ t
O i O.
1
o;
v
t.
3 -
E
s i
i- E
.O n)
<y —■
u
C/)
. X) 1 O . "O
Št. 41 5. Zlati doubld-uhani fl. 1'—. Zlati 14 kar.
fl. 2"50.
Št. 264. Sreb. cil.-rem. z 10 kamni in dvojnim pokrovom fl. 12-—.
Št. 298. .......^
Srebrna cil.-rem., s 6 kamni j fl. 4-20.
8«
St 287.
Srebrna cil.-rem., s 6 kamni fl 5 50.
Št. 271.
Srebrna cil.-rem., z 10. kamni fl. S'50.
Na zahtevo lepi novi veliki ceniki tudi po pošti brezplačno.
■8
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. # tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih 0 Ustanovljeno 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna v Beljaku, Šolska cesta 21 • Fllilalka v Ljubljani, Dunajska cesta 73
Telefon št. 237
nasproti topničarski vojašnici
priporoča se
Telefon St. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjlh itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 3o—3	poštnine prosto.
Tvrilka J. Perdari v Ljubljani,
Cesarja Jožefa trg štev. 12
ima vedno veliko zalogo
dovskega in trbovljskega port-land in roman cementa
po najnižjih cenah.
911 3—2
Podružnice:
Pragi z menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Most. ulica 17, Žlžkow, Husova ulica 37. Brno, Veliki trg 10. lUilen, Olavni trg 4. CoSka Upa, CeJka Kamnlca,
Menjalnična delniška družba
67 150—42
Ulica jf. oruw, vciiivi u s i«. ■>-""», '"' "b -«•	- —- —
Morarskl Zumberg, Schillerjeva ccsla 3. Modllnj?, Fran Josipa trg 9. NotI Jlfln, Črna cesta 8. Plzen in STltaia.
Menjalnice na Dunaju:
orslrasse 4, III. Ungargasse 69 ( V. SchiSnbrunnerstrasse 88 a,
I. Wol!zeile 10, II. Taborslrasse 4. III. Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV. Wle-dner Hauptstrasse 12, V. SchiSnbrunnerstrasse 88 a, Vil. Mariahlferstrasse 76, VIII Lercnenlelderstrasse 132, IX. Alsi>rslrasse 32, X. Favorltenstrasse 59, XVIII.

MERCUR"
Wiihrlngerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 12,000.000. Reser zaklad K 5,000.000.
Najkulantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
pr Zamenjava in eskomptiranje -mm
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
*	Nov antikvarijat. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je ustanovila antikvarijat in izide še ta teden prvi katalog, ki obsega kakih 1100 raznih knjig in brošur v približno 1500 zvezkih.
Imenik bomo izdali v 3500 izvodih in ga priložimo prihodnji številki »Dom in Sveta«, dotedaj ga pa pošljemo le onim, ki ga naročijo.
Ker so mnoge knjige v zalogi le v enem izvodil in bodo morda hitro prodane, opozarjamo že naprej, da ne bomo mogli odgovarjati na naročila, ki bodo došla prepozno. Omenjamo tudi, da moremo oddajati antikvarične knjige le proti takojšnjemu plačilu, ker imamo za antikvarijat poseben račun.
Splošen pregled kataloga je sledeč:
I.	Enciklopedična dela. — Zbirke.
II.	Biblična in patristična dela.
III.	Cerkvena in svetna zgodovina.
IV.	Socialna in politična dela, mnogovrstne druge knjige za razne stanove, izobraževalna in druga društva, kongregacijc itd.
V.	Modroslovje, cerkveno in zakonsko pravo, pastoralka.
VI.	Naravoslovje in zemljepis.
VII.	Homiletika in drugo govorništvo.
Vili. Pedagogika in katehetika, liturgika
in podrobno.
IX.	Ascetika in premišljevanja.
X.	Umetnost in glasba.
XI.	Apologetika. rnoralika, dogmatika, liturgika.
XII.	Leposlovje.
XIII.	Jezikoslovje.
XIV.	Biografija.
XV.	Razno.
XVI.	Dodatek.
*	Nove Šmarnice za leto 1906 niso izšle. Iz prejšnih let se dobe še: Ladislav, Marijine čednosti in dobrote, — Vole, Marija v pred-podobah in podobah, — Kerčon, Salve Re-gina ali razlaganje molitve Ceščena bodi Kraljica. — Kerčon, Marija podoba pravice, — Lassere, — Godec, Nove lurške šmarnice, — Sktifea. Romanje v nebeško kraljestvo, — P. Ladislav, Premišljevanja o Srcu Marije. '1 oliko na mnoga vprašanja! Katoliška Bukvama v Ljubljani.
portland-cementa In peska
H 33
S. . tTO
S 3-" g
Segate ifcbutzmarlu Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani. .	n	744 52—4
Anton Presker
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta St. 14
1	iDi duhovniške obleke
se _
v izdelovanje vsakovrstne Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih oenah.
0posrvojo z"ovgoliko izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobsfltei] uniform avstrijskega društva ieleiolsklb uradnikov.
rn
Liniment. Capsici comp,,

Zaščitna znamka: „Sldro
Nadomestek za
Paln - JExpeller
je splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče maziloj cena 80 v., K 1'40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „Sldro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richfarjeva lekarna
pri nilatcm levu" v Pragi
Elizabethgasso štev. 6 nova.
V Dn•ene raapoHIJanfe.
Velika
eksportna tvrdka.
LJubljana
Dunajska cesta št. 12
Franc Keberurar in lr'"ec
zlatnino in srebrnino
priporoča slavn. občinstvu svojo veliko zalogo up, vepižic, 'prstanov i. t. d. po najnižjih cenah.	896 10—2
Št. 109, srebrna cil. rem. ura v karanih tekoča . . gld. 3-75 „ 137, srebrna anker rem ura s tremi močn. pokrovi „ 5*90 „ 155, srebrna cil. rem. ženska ura, močno kolesje „ 4-50
Zahtevajte veliki in najnovejši cenik, ki ga razpošljem brezplačno.
PCT6R (senmo
c. kr. dvorni izdelovalec orožja Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefled pušk in Wernig-universal pušk
z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagelj in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizbornejše Izdelke
kakar trocevke, lahke kot pero, odi. risanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Biichsentiinten), Manuliclierjeve sclion-auske risanice, kakor tudi Weriugove čveterocevke itd.
Ceniki zastonj in franko. 8 7 5—2


' »t .t

fo.lpisMis ima v ralogi najraznovrstuejJic trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kaaule, plaviale, dalmatiko, va-Inme, albo, koretelje, prte itd.
»ploh vse, kar ie rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje rofino ln poSteno po najnižji ceni i (sndera ln vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih »iirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, dr« iitev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižje tono, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo Najodličnejšim spoštovanjam ae priporoča 2189 26 — 14
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja sn posoda v Ljubljani, Wolfove nlloe 4.

<7*5® *
S*
s*
fc*
&•»
E*
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
ooooooooooooooooi
o hhBBB^ o M^^MmMHHB o o i|Sggigpfpppigpl o
o mhm t mm ž
o
Najcenejša pot za zdaj!!
„R ED=STAR=LINE"
ooooooooooooooooo
O 862 52—23	O
v Ameriko
preko Antwerpiia v New-York, Philadelplila.
Hitra in varna vožja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Franc Dolenc.
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki Finland, Kronlad, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni To je pribito. Uljud-noit, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.	Red Star.
O G O O
o o o o o o o o o o
o o o o o o
400 104—15
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
opodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, poslatim itd.
Velika zaloga elektr. svetil in kiparskih del.
Prave Roskopf golddouble Savonnet remont, ure s sidro
su najnovejše Roskopf. ure. Te imajo izborno in zajamč. natančno kolesje z dvojnim pokrivalom in s tremi prav močnimi golddouble plašči iu avtom, zapiralum. Golddouble je zlatu podobna kovina, ki te podobnosti nikdar ne izgubi. Kadi krasne opreme te ure splošno občudujejo in jih ui lahko ločiti od pristno zlatih ur.
Cena 5 gld.
Tej primerna golddouble dvojna verižica za gosp. gld. 1-50. — Vsaki uri je priloženo31etno pismeno
jamstvo. Razpošilja le proti povzetju
Josip Spiering
Dunaj I. Postg. 2|27
697 30-4
A. Kraczmer
LJubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno talogo Kratkih klavirje« mljnonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-igraDi klavirji, solidno in ™ stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi, hhi
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BOsendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji ne popravljajo, obirajo in luvrStiJe ae pod-loganje * usnjem atrokov-njaiko ln preakrbno ln taraiunavajo najcenejie. 2178 52-25
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da izdelujem vsake vrste
? sode
in popravljam tudi staro posodo kakršnekoli vrste te stroke solidno in po najnižji ceni.
Za obilna naročila se priporoča
Ivan Piro, sodar 895 3-2 v Dravljah, p. Št. Vid nad Ljubljano.
SlulTja in učenka
se takoj sprejme. Mestni trg 3
11. nadstropje.	921 2-2
V. BAN
izdelovatelj vozov
Ljubljana, Dunajska cesta 31
O O O
o
Priporoča svojo veliko zalogo
raznovrstnih in obrabljenih mm m — od navadne do naj-™ ** ^ linejše izdelave po najnižjih cenah.	674 17—10
Popravila se izvrše najtočnejše.
^ Sprejmejo se tudi 3 učenci | za sedlarsko obrt.
Zdravilnica in vodozdravilnica Kamnik na Kranjskem.
Postaja c. hi*, državne železnice, (sistem Priesnitz, Vtfinternitz & Kneip.)
Zdravi z vodo na vse načine, solnčne in zračne kopeli; tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Sezona od 15. maja do septembra. Prospekte pošilja vodstvo.
Dr. Rudolf Mickenreiter, zdravnik voditelj.
916 15—2
Pomočnik
ki je dobro izvežban krojafikaga obrta se takoj sprejme v trajno delo.
908 3—3 J. Mikolič, Rudolfom
Posteljno perje in puh
najskrbneje oprano in očiščeno ter po ceni	698 5-7

ČERNt.Graveur -
Prodaja na debelo. Prodaja na drobno.
Ustanovljeno 1832. Priznano najboljše in najizdatnejše ter oljnate barve
flrnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in
IS* najfinejše lake
angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate barve za študije dr. Schon-felda; akvarelne barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronoe, slikarsko platno in papir, palete, škatlje za študije, čopiče za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje 2364 33-26 in m i z a r j e, najnovejši slikarski vzoroi,
prodaja in ima v zalogi:
Adolf Hauptmann
"W KjJ ■■ R* IJ sta I
Prva tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Največja zaloga mavca (glps), karbollneja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv za apno in nuj-boljših čoplčev za zidarje In vsako obrt.
MT Zahtevajte cenike!
f Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
Izdeluje oele ornate
kazale v vseh liturgičnih barvah, plavij&le, obha-Jilne borze, itole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste ia najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in b&ldahlne ter izvrSuje vsakovrstno eo r k v e n o perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cena po mogoSnostl nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo inbitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi zadovoljno prevzame.
flajvečja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ter športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarni
o Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. ?66 52-3

erite
Vožnja traja	_ __
dni 6 dni ^ ,,vr>a Pri|\a2a p0+0v^in
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zaraienimi velikanskimi parniki
Pojasnila daje zastopnik {f.CgUIlifl
iubljaria j^iodvor%-uiicc6tv.28
^ Odhod izjjubljane vsaki ponedeleK,torek in četrteKv tednu.
mM
mm
p
•i v
«5
»•IjEfeb'«
m ®
A ci
A
(i
v. o
N
s
Ssf
b 8 h.
i

ir
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Severonemškega Lloyda"	iz
□ Bremeni)
He»-y"orkn
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. mmmm GroSSe. mmm
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za pamike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 62-37
EdVlirtf Tatltnr-jU, u Kolodvorskih ulicah ».35.
nasproti občeznane gostilne »Pri starem Tišlerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mcxiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washingtonj nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu ae dobivajo pa tudi listki preko B&lflmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilca, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
CV.
U
et o C
ss 2? V c o
> S 55 |
u s
as
« a
n
s
Ceno Ceiko posteljni Perje
itciKli b«T«fi, ,„, mchkaga. •kabl|cn»a K IS — ; kron 34 — •oainobclčga, mcbkiga, akab-Uencga K SO —; kron 34 —. p,. lll|a ic Iranko pr oll povicij, Tadl ic umtnja ali na«a| vzim, proll povrnitvi poitnlb atroika«
BisedlktSaohiel, Labet 158 p. Plzen na Čeikem,
605 11
5 kron!
Brez konkurence v tej kvaliteti!
Prva ivloarska ■Istem Roskopf pa-tent remont, ura g sidro z masivnim solidnim antima-gnetlšklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, Sanlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6*—, 3 kom. K 17-— v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10'—, 3 kom. K 28-—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
897 10-2
Razpošilja po povzetju
Drva tovarna ur Hanns Konrad
v Mostu (BrUx) St. w 1157, (ČeSko.) Honato llustr. oettikl k nad rooo slikami se na a« htevo poiiljejo tratiš ln franko.
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
„Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1—, gld 1-50.
SfeK«. za poskušnjo 60 kr
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NuBdorferstratie štev. 3 - 44.


Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 52—5
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in vod€> vodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.

i^K aVii	JVS m^i JV6 ^Kr	i^K I^FI ■▼I
* Pri nakupovanju ^
zzz suknenega zzz * in manufakturnega znzm blaga zzzzzz
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 52-3
Velika zaloga ====
suknenih ostankov.