Stev. 173. ¥ Trstu, v petek, 23, junija 1916, Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In prazniki*, ob 5 zjutraj. t'redništvo: L^lc« Sv Frarčiika AsiSkega « 20, L nadstr. - Vtf tepisi n«) te poflljajc r.rednlitvtt Usta. Netrank.rar.a pisma a« a« sprejemajo in rokoaUi ae ne vračajo. Tzd« jJtlell fci odgovorni etednik Štefan Oodtna. Lastnik konsonf lista ,rreko Kimpolunga v Dor t vatro. Odtod vodi potem cesta čez prelaz Borgo na Sed~""-aško, v Bistrico. Boji no ruski fronti. K včeraj objavljenemu našemu in nemškemu uradnemu sporočilu pripominja vojaški sotrudnik graske ^Tagespoštec: Na ruski izziv ccntralnih vlasti je prišel primeren odgovor: Od predvčerajšnjega dne sem tudi nemška vzhodna armada pričenja napadati nasproti ji ležečo rusko ironto, in če tudi doslej še ni prišlo do bojne akcije v večjem siogu, bo najbrž vendarle sovražniku nemogoče, da bi še nadalje jemal s te tronte čete in jih zastavljal, kakor doslej, v Voliniji in Galiciju V Voliniji v tamkajšnjih srditih bojih še m prišio do odločitve, vendar je pa dosežen delni uspeh, da so namreč naše čete r>o dvadnevnem boju vrgle sovražnika nazaj čez reko, preko katere ie prodrl. Tako se je tudi izjalovil sovražnikov poizkus, da bi motil ofenzivno gibanje po obeh stra-i eh železnice v smeri proti Rožišču tiapa-dajočih Linsingenovih čet. Sovražnik se severno ceste, ki vodi iz Lučka v Zaturce in Vladimir Volinsk, srdito upira in je mogel doslej vzdržati tudi svoje postojanke nasproti naše tronte ob Lipi: v ostalih frontnih odsekih v Galiciji iti v Bukovini se položaj ni izpremenil. Glede opreme ruske armade poroča > Corricre della Sera«, kakor poročajo iz Curiha. da ima ruska armada po poročilih iz Petrograda tokrat štirikrat več municije, kot pa io ie imela pri svoječas-ui ofenzivi. Posebno je dobro založena s topovi, strojnimi puškami, oklopnimi avtomobili in letali. Nadalje je rusko armad-!to vodstvo po angleškem nasvetu s pomočjo francoskih in belgijskih inženirjev za gradnjo cest posebno pozornost posvečala zboljšanju prometnih sredstev, da se tako omogoči reden dovoz, kar je dos..S nedostajalo ruskim akcijam. O značaju sedanje ruske ofenzive pa poročajo iz Kodanja, da se je izrazil ruski poveljnik, general Brusilov, da je ofenziva, ki jo vodi on. samo del splošne ofenzive. ki jo sedaj prične ententa. Na čelu skupnih enterunih operacij se nahaja voj- P O ^ L J/j TEK____ Trikrat pomaga Bog, Spisal Avgust Šenoa. IV. Lepi jesenski čas je minul, najlepša doba pod našim nebom. Mlacji gospodje dijaki so morali — hočeš, nočeš — mehko trato zamenjati s trdimi šolskimi klopmi, in mesto milega grla tičic jih je pozdravljajo sedaj kaši javo grlo grškega profesorja. Mili vojn ie bilo težko, zelo težko, ko je moral zapustiti selo. Latinščina ga to pot ni posebno vabila. Ali potreba izpreminia voijo in tako je moral Milivoj s svojim težkim srcem v slavni Zagreb, kjer je bil sedaj na hrani pri Milanovih roditeljih. »Veš kaik ie orihitel Milan nekega dae. Rusko uradni porodit DUNAJ. 22. (Kor.) Iz vojnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba 19. t. m.: Na fronti armade generala Brusilovega je sovražnik poizkušal s protinapadom ustaviti naše prodiranje proti Lvovemu. V okolišu vasi Kogovi-čev, 6 km jugovzhodno vasi Lokačev, 45 km zapadno Lučka, 6 verst južno velike ceste Luck—Vladimir Volinski, so Avstrijci v sklenjenih vrstah napadli naše čete, so pritisnili na en odsek naše bojne fronte ter zajeli 3 topove in eno baterijo, ki se je trdovratno upirala do zadnjega topa in zadnje patrone. Došla ojačenja so razpršila sovražnika in mu ugrabila en top, dve strojni puški in 300 mož. V okolišu Koritnice, 15 km jugovzhodno Lokačev, je eden naših vrlih polkov obrezuspe-šil sovražni protinapad in zadal izgube sovražniku. En voj naših lahkih baterij se je postavil na rob gozda in je direktno obstreljeval umikajočega se sovražnika. V tej vojni akciji smo zajeli 4 strojne pušite ter 3 častnike in 100 vojakov. Vzhodno Gorohovega, 25 km južno Lokačev, južno Svinjuhov. smo po premaganju srditega odpora zavzeli gozd pri vasi Bor-ževem, 5 km vzhodno Gorohovega. Tu smo zajeli 1000 vojakov in 4 strojne puške. V napadih v okolišu Njesmjerovke, 5 km jugozapadno Radzivilovega, je sovražnik uporabljal plamenovke. V tem okolišu smo včeraj zajeli 1800 mož. Naše čete, ki so zavzele Črnovice, so na več točkah prodrle dalje proti jugu in odločno prodirajo proti Seretu. Pri zavzetju črnoviškega predmestja so Čete generala Lešickega, kakor se poroča, zajele 49 častnikov in nad 1500 mož. Uplenili smo deset tonov. V bližini mesta Ćrnovic smo. zasledovaje sovražnika, zajeli pri vasi Kurzurmovem, 10 km iužno Črnovic, 400 vojakov, 2 težka topa, 2 topa. veliko mu-licijskih voz in nad 1000 voz živil. Pri vasi Storžincu. 20 km južno Črnovic, smo najeli 2 častnika, 85 mož in eno strojno uško. Vseh skupaj smo tekom 18. dne unija meseca zajeli okoli 3060 mož. Na oostaji v Stari Zučki, 3 km južno Črnovic smo zajeli pijonirsko skladišče. Severno Polesja in na dvinski fronti se nadaljujejo artiljerijski boji. itfllUanrto uradno porofila. DUNAJ, 22. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega genefalnega štaba, 20. junija: 18. junija >mo zavrnili majhne sovražne napade ob rornjem koncu Genovske deline, tia rudokop Daone, ob Chiesi. v smeri proti Monte Cieve, v posinski dolini. Na pla-loti Sette Comuni je včeraj trajal živahni boj v irontnein odseku severovzhodno in severno Asiaga. Hudi viharji so še ote-ževali naše prodiranje. Vztrajne protinapade, s katerimi je sovražnik skušal zadrževati naše napredovanje, smo zavrnili. Na desnem krilu so alpinci zajeli zo-oet 200 sovražnikov. V gornji bojtski dolini je sovražnik v noči na 19. t. m. ponovno napadel postojanke, ki smo jih zavzeli pred kratkim, a smo ga zavrnili z občutnimi izgubami. Naži težki topovi so obstreljevali železniško postajo Tob-iacli in landrsko cesto (dolina Rienze). V Karniji in ob Soči nekoliko artiljerijskega delovanja. Neresnično italijansko poročilo. DUNAJ. 22. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Italijansko uradno poročilo z dne 16. junija vsebuje trditev, da so v noči na 15. t. m. z naše strani ogromne sile napadle italijanske i>ostojanke pri Serravallu in na Ceni Zugna, pa so bile pognane v beg ter zasledovane po topovskem ognju. Nasproti temu italijanskemu vi mam ti sporočiti veliko novico. Glej, najka na zidu, kjer si prede gnezdo! Pajk je sreča in jaz sem ti glasnik sreče! Ali ti ni danes desno uho zvonilo? Amicissi-iiie. carissime, sedaj mi zalučaj za peč toliko Ksenofonta, kolikor Sollusta, pa pojdi! Kapetanica Belićeva je prišla. Mesec dni ostane v Zagrebu po svojih opravilih. ! >ošla je tudi---« Kdo?« je zajecljal Milivoj ter v hipu zardel. O ti ciganski cigan! Pa še vprašuješ! Zlalfca je došla! Nu, sedaj pojdi!« Ksenofuntu in Sallustu je bilo v zapećku res dolg čas, ali Milivoju je ta mesec tekel in potekel kot voda na mlinu. Posebno, ker je bil nespreten, ker je neizkušeni dečko stokrat zamudil priliko in često i;>adel v nepriliko. Dekletca so na vsak način hitreja ob takih prilikah. Kapetanica Belićeva je stanovala z | Zlatko za sv. Gjurgjem v pritlični hiši z t vrtom. poročilu se more ugotoviti, da z naše strani tamkaj sploh ni bil izvršen noben napad. Prodirale so proti sovražnim postojankam samo posamezne majhne patrulje. Trditev o odbitju naših sil je torej zlagana. _ .' mm uradno poročilo. BEPOLIN, 22. (Kot.) Wotffov urad poroča: Veliki Havni sta" 22, junija 1911. Zapadno bojišče. — Slab angleški oddelek smo zavrnili pri Frelbg-hienu, severovzhodno Armentieresa. Neka nemška patrulia le zapadno La iias-set> dovedla iz angleške postojanke nekoliko ujetnikov. Vzhodno Moze so se uneli pehotni boji, v katerih smo zapadno trdnjave Vaux priborili uspehe. Z o-brambnun ognjeni je bilo iužno Poprovega roba in pri Dussu sestreljeno po eno francosko letalo, letalca drugega letala smo ujeli. Na&a letalska brodovja so včeraj zjutraj napadla kraje v dolini Moze južno Verduna, kjer le nastanjeno vojaštvo, davi pa železniške naprave in tabor čet v Revigny|u. Vzhodno bojišče. — Na severnem delu fronte se razun uspešnih nemških patruijskih podjetij ni prigodilo nič. Na železniški most čez Pripjet južno Lu-ninjca so bile vržene bombe. — Linslnge-nova armadna skupina: Ruski sunki proti postojankam ob prekopu jugozapadno Logišina so se izjalovil! kot tudi ponovni napadi zapadno Kolkov. Med Sokulom in Linjevko so naše čete vzele ruske postojanke in jih vzdržale proti močnim protinapadom. Neprestani sovražnikovi napori, ua bi nam vzel naše uspehe seve-rozapadno Lučka, so bili brez uspeha. Na obeh straneh Turije in dalje proti jugu preko spiošne črte Svinjuhi—Gorohov smo še dalje porinili nazaj Ruse. — Pri armadi generala grofa Bothmerja je bilo več močnih sovražnih napadov na Črti •lajvoronka—Bobuftnce. severno Prze-vloke, odbitih ob zelo težkih sovražnih izgubah. Balkansko bojišče. — Nič novega. Vrhovno armadoo vodsivo. S turskih mit CARIGRAD. 21. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — V fefahijskem odseku nič izprememb. V evfratskem odseku smo nenadno napadli prednjo stražo, pomorili angleške vojake in zajeli njihove rušite. V serpoškem in zehabskem odseku vzhodn« Kasr i Širina ter vzhodno in severno Bane naše Čete nadalje pritiskajo na Ruse. Kavkaska fronta. — Na desnem krilu noh»riih bistvenih izprememb. V središču precej znatno infanterijsko stre-lja«i». Na levem krilu spopadi med poizvedovalnimi kolonami. Nenaden naoad sovražnih sil orod dvema točkama naših namaknjeiilh postojank smo zavrniti z lahkoto. Zračni boji 2n dogodki na morju. — 18. junija ste po polnoči dve naših letal leteli preko otokov Imbra in Teneda in ste z uspehom metali bombe na tamkaj se naha»aioče letalske lope in na dve torpedovki, ki ste jih naleteli v imenovanih vodah. Bomba je zadela eno ladjo na krovu in druga ladja io je odvlekla proti Tenedu. Na dveh mestih je v lo-nah nastal ogenj. Tri sovražna letala, ki so 18. t. m. napadla E1 Ariš, smo sestrelili. Enega letalca smo ujeli. Prvo letalo . je padlo v morje in se je potopilo takoj. Drugo je padlo na Ha goreče v okolici El Ariša; opazovalca in voditelja je rešilo neko drugo letalo. Tret)e letalo je zgorelo z opazovalcem vred; voditelja smo ujeli. Neka angleška bojna ladja Je vdrla v šejh-hamidski zaliv ob medlnskl obali in je obstreljevala grobišča šejha flamida. Ainerikansko-mehlkanski spor. EL PASO, 21. (Kor.) Amerikanska konjica je imela pri Carrizolu spopad s car-ranzovci. Obe strani ste imeli težke izgube. >,Po kalu in po blatu« je bedni Milivoj tam brusil pete. On bi bil to storil, da so tudi — kakor se pravi — vile padale z neba. Govoril je, da hodi kebre nabirat. Kebra ni sicer našel nobenega, ali glava mu je bila polna raznih mu$ic. Siromak je stopal pred Zlatkinim stanovanjem gor in dol — kakor upnik pred stanovanjem dolžnika. Milan se je temu na glas krohotal — ali v hišo ni hotel Milivoj za 2ivo glavo. Nekega dne je doznal, da pojde Zlatka z materjo v cerkev. Oh, da bi ga bili videli! Kako je čakal, kako vzdihal, kako se ža-ril, kako letal sem in tja! In prišel je zažeUeni trenotekl Vrata so se odprla, mati in Zlatka ste izstopili in nasmehnili prijateljski Milivoju; on pa _jc zbežal, da bi nabiral — kebre. Naloge, knjige so mu bile polne stihov. V latinski slovnici nisi videl drugega nego »mila« »vila?« »krila. »sita«. Pole« tri- Ultimatu« entente <3rSKl. Griko ministrstvo odstopilo. LONDON, 21. (Kot.) »Daily News« poroča Iz Aten: Ministrski predsednik je odstopil z vsem kabinetom. Na pristojnem mestu še nI potrdila te vesti. PETROGRAD. 21. (Petrogrejska brzojavna agencija.) Zastopniki četveroza-veznlh držav bodo 22. t. in. izročili grški vladi ultimatum, v katerem bodo zahtevale naslednje: demobilizacijo, sestavo novega kabineta, ki bo jamčil za dobrohotno nevtralnost in bo pripravljen, da se ukloni željam zakonito izvoljene zbornice, hi nadomestitev pod tujim vplivom delujočih policijskih uradnikov z uradniki, ki se bodo imenovali sporazumno s če-tverozavezo. LUG AN O, 22. (Kor.) Agencija Štefani objavlja tri med seboj si deloma nasprotujoče vesti, iz Grške, oddane 21. t. m. V prvi se pravi: V položaju ni nastopila iz-prememba. Ministri kategorično zanikajo vztrajne govorice o kabinetni krizi. Druga vest se glasi: Zaradi položaja, ki je nastal vsled blokade in prisilnih ukrepov četverozaveze, razmišlja vlada, ali bi ne bilo primerno, da bi zaprosila za odpust. Kralj je poklical Zaimisa, da se je posvetoval žnjim. Uradno se potrjuje, da Francozi, ki so zasedli otok Thasos, odrejajo militarične in upravne ukrepe, da si za-jamčijo varnost svojega bivanja na otoku. Tretja vest se pa glasi: Vse zahteve Četverozaveze so sprejete. Proti tej vesti doznava > Secolo« iz Soluna, da četvero-zaveza ni ničesar zahtevala od Grške, temveč čaka, da grška vlada zaprosi za ustavitev blokade, da potem nastopi z zahtevami, pri čemer bi se Angleški, francoski in Rusiji v njihovem svojstvu zaščitnih vlasti ne bilo treba izogibati se dalekosežnih poseganj v notranje grške zadeve. PARIZ, 22. (Havas. — Kor.) Zaimis ie posetil francosko poslaništvo, kjer so se posvetovali ententni poslaniki. Podal je v iinpnt vlade Izjavo, da Grška sorejema vse ententne zahteve. - LONDON, 23. (Kor.) Atenski dopisnik lista »Times« poroča, da ie sklep Skuludi-sove^a kabineta, da odstopi, razlagati iz položaja, v katerega je kabinet zašel vsled blokade zaveznikov. Iz tega izhaja, da so represalije naperjene proti trenutni vladi. _ Japonska in kriza na Kitajskem. PETPOGRAD 21. (Kor.) Iz Pekinga poroča petrograjska brzojavna agencija, da so tri "rovince sklenile, da ne priznavajo več pekinške vlade. PETROGRAD. 21. (Kor.) Iz Toktja se javlja petrograjški brzojavni agenciji: Na željo prebivalstva Tientsina ie bil en japonski bataljon iz Kvantuuga odposlan riakaj v ojačenje varstvene kolone. in ojstrino zahtev. To čutijo, dit za kako zahtevo se morajo združiti. 2al. da se načelo maksimalnih cen ne da uporabiti tudi za politiko. Ena stranka nadlicituja drugo. Poizkus za ustvaritev enotne stranke jc ponesrečil, ker sc nikdo noče omejiti, ker hoče vsakdo voditi, a nikdo se noče dati voditi. In tako so prišli ua znano sredstvo, da ustanavljajo — novo stranko. Seveda bi bila to — kakor vsik-dar — stranka, v kateri hi se potopile vse dosedanje stranke, ali rezultat bo gotovo ti? da k dosedanjemu pol tucata strank pride — še ena nova! ' Zanimivo pa je. da so šli po .. slov v Translitvanijo: delavna stranka. Na Ogrskem si je grof Tisza ustvaril tako stranko, ki ima večino v parlamentu. Ali naše nemške stranke nimajo nobenega — Ti-sze! Pritiskača za to novo stranko sta znana politika Gross in Steinvvcnder. Ali stvar je ta. da zaupanje v samega sebe še ne zadošča, marveč treba, da indi drugi zaupajo! In »Bohemia« je v imenu čeških Nemcev že povedala gospodoma, da ne bo nič, ker jima ne zaupajo. Nezaupanje, ki se spaja z imeni Gross in Steinvvender, da se ne da premagati, najmanje pa tedaj, ko bi hotela svoji imeni skrivati! In za petami Grossa in Steinvvenderja prihajajo drugi, vsak iz drugega tabora, a vsi pripravljeni, da ustanove — novo stranko! A vsi bi hoteli imeti vodilno vlogo, in v ta namen postavljajo druge pred dilema: ali pokori se, ali proglasimo, da deluješ proti — narodnemu interesu! Pred ta dilema hočejo postaviti tudi — vlado. Drugod pritiskajo gibčne stranke ua vlade z zahtevami. Tu pa prosijo vlado, naj ona stori zanje, česar same ne morejo storiti, ker imajo — premalo glasov. Vlada naj gre v žrjavico po kostanj za nemške stranke in naj uresniči, kar zahteva vsak posamični nemški tabor. To jc bilo, kakor znano, že v mirnem času njih ideal — vlada pomagaj! — sedanji pa so kar navdušeni zanj!a Nu, v tolažbo nam avstrijskim Slovanom je, da tudi vlada ne more slovanske večine v državi izpremeniti v manjšino! Iz nemškega inim V nemškem taboru vre in se peni. Kuhajo in vare nov program. To se pravi: dali so že na ponudbo par programov, ali pravega, ki bi ga hotele sprejeti vse stranke in se mu potem tudi — pokoriti in vsled tega eventuelno tudi žrtvovati svojo lastno strankarsko ekzistenco: takega programa niso mogli zvariti doslej. In za to borbota in se peni v nemškem taboru. V enem edinem so vsi edini: da po vojni mora nekaj novega priti iti pravico do določanja tega novega da imajo — le oni! _ V principu so si edini in sporazumljeni, ali ob vprašanju, kako naj bo to novo, kaj naj vsebuje, prihaja že vrag med-nje vrag zavisti, vrag strankarskega egoizma. Vsi pritrjajo, vsi pozdravljajo, vsi žele — ali ob enem postavljajo klavzule in ograje, da, barikade, ki naj varuje njihovi struji prvenstvo----! Praška »Union« označa sedanje vrvenje v nemškem taboru, ta lov po nečem, ki si je vsakdo drugače želi, tako-le: »Sedaj se nahajajo v času — licitiranja, ko hoče drug drugega prekositi z visino kota v geometriji je stalo mesto aritmetične formule: Srdce oku sanka neda.« »Odkad tebe oko sgleda, Napram Milanu je seveda vse tajil, ali vražji Milan je znal na skrivnem pobrati vsa ta pesniška corpora delieti, pak jih odnesti v gjurgjevsko ulico, kier so tudi čudni komentar latinske gramatike in pesniško ruzrešenje pitagorejske formule jako dobro umeli. In sedaj se je sladki in težki mesec bližal koncu. Beličevi ste imeli v kratkem zapustiti Zagreb. Milivoj toliko da ni zblaznel. Ni jedel, ni pil, ni spal. Polastila se ga je nekaka vročica. Gumbe si je napačno zapenjal, naloge posul mesto s peskom s črnilom, nu — Milivoj je bil muha brez glave. Ali slednjič ga je obup pognal do junaškega sklepa. Sel je za mizo, izvlekel rdeč papir, prepisal s tresočo roko neko- mil Odlikovanje. Nadporočnik - avditor dr. Fran Brnčič in nadporočnik prof. Josip Bučar sta dobila Najvišje pohvalno priznanje (signum laudis). Važne naprave za vojne invalide in ponesrečence. Ravnateljstvo mestne bolnice nam sporoča: Z ozirom na konferenco, ki jo je višji štabni zdravnik in vseučiliški profesor dr. Spitzy obdržal v našem mestu, smatramo za potrebno, da naznanimo javnosti, kaki koraki so se ukrenili, da tudi Trst dobi svoje naprave za vojne invalide. Že meseca novembra pr. 1. ie sta-: vilo ravnateljstvo mestne bolnice mestnemu magistratu predlog, da se postavi na vrtu tukajšnje bolnice lazaret za telesno terapijo. Cesarski komisar pl. Kre-kich-Strassoldo je želel, da bi se ta naprava še razširila s posebnim ozirom na oskrbo vojnih invalidov in vseh ponesrečencev sploh (slučajne poškodbe na delu itd.), da bi se torej poskrbelo za vse potrebne naprave za ortopedično kirurgijo, delavnice za izdelovanje umetnih udov itd. Na tej podlagi je stavbni nadzornik inž. Grablovitz izdelal obširen načrt, potem ko se je po nalogu cesarskega komisarja podal prej na Dunaj, da prouči od prof. Spitzy-ja organizirane zavode, in pa v druga mesta, da si ogleda slične naprave. Načrt je zdravniški kolegij mestne bolnice soglasno odobril, ravnotako prof. Spitzy, kateremu je bil predložen v revizijo. Ko se rešijo še vprašanja financijal-ne in upravne naravi, ie upati, da se bo kmalu moglo pričeti s stavbnimi deli, tako da bo v najkrajšem času tudi Trst razpolagal z modernim, potrebam našega mesta popolnoma odgovarjajočim zavodom. __ Danes ob 5. popoldne se v dvorani »Narodnega doma« ponovi prireditev »V KRALJESTVI) PALČKOV« za učence slovenskih tržaških šol. Vstopnina 10 vbi. liko vrstic soneta, aii, kaj vem česa, jih zataknil v lep šopek cvetja, pak — hiti proti sv. Gjurgji. Bilo je jutro. V Zlatkinem stanovanju okna odprta. Zlatka ie sedela poleg okna, pevajoč zamišljeno: »Na lievoj strani kraj srdca!« Po dvorišču ie skakala bela koza. Kot kača se je zvijal Milivoj dalje in dalje ob plotu proti oknu. Naenkrat se je ustavil neopazen, izvlekel nekaj izpod suknje, zamahnil z roko — in šopek in soneti so zleteli proti oknu! Ali, oj nesreča! Šopek ni padel skozi okno v Zlatkino krilo, ampak pred belo kozico, ki je začela neusmiljeno trgati rdeče cvetje! Gorje — nesrečni "'oj Milivoj! Da bi se umaknil mu ni dopuščalo srce, da bi šel naprej, mu ni dal strah — a neusmiljena koza je trgala darilce prve ljubezni. Junak je zakašljal, Zlatka je pomolila glavico skozi okno in Milivoj — v beg! (Dalje.) Sfran IL .EDINOST" Itev. 178. ■ V Trsta, dne 23. junija 1916. Odtrgane laške mine. — C. kr. namest-rtištvo razglaša: Ker so se v zadnjem (asu posamezne odtrgane laške mine našle v neposredni bližini pristaniškega obrežja, se opozarja prebivalstvo, da je V interesu varnosti življenja in imetja vsak, ki vidi plavajočo mino v morju, dolžan, da javi to nemudoma na bližnji po-Bclfski stražnici, bližnjemu vojaškemu uradu aH bližnjemu, v službi se nahajajo-Čemu redarju in označi kolikor mogoče natančno kraj, kjer je videl plavajočo mino. Prostovoljni vstop v letih 1897. do 1S92. rojenih črnovojnišKih obvezancev. Kakor doznavamo z mcrodajne strani, se bo ne-glede na že objavljene pogoje za prostovoljni vstop ponovno pregledanih črno-vojniskih obvezancev rojstnih letnikov 1Š97: do 1892. kot enoletnih prostovoljcev, pripadnikom teh rojstnih letnikov, ki pridejo sedai ponovno na pregled in ni-maj > pravice do enoletnega prostovolj-$tva, v omejeni meri dovoljeval prostovoljni vstop v krdela konjice, poljske, gorske in trdnjavske artiljerije, potem k pijonirskim bataljonom — z obvezo za triletno prezenčno in sedemletno rezervno službo (š 19, 4 in 8 bramb. predp.) in sicer pod določenimi pogoji. Ta prostovoljni vstop se bo dovoljeval samo onim prosilcem, ki so bili pri pregledovanju spoznani sposobni za črnovojniško službo z orožjem, in nimajo niti brezpogojne ali pogojne pravice do enoletnega prostovolj-stva. Prosilci, ki morejo imeti pravico do poboljška le dveletne prezenčne službe po § 20. bramb. zak., se morejo pripustiti k temu prostovoljnemu vstopu le tedaj, če se v svoji prošnji izrecno odreko temu poboljšku. Zadnji rok za ta prostovoljni vstop je koledarski dan neposredno pred splošnim rokom, ob katerem rojstni letniki 1S97. do 1892. odrinejo pod orožje. Po tem dnevu se more prostovoljni vstop pripadnikom rojstnih letnikov 1897. do 1892. dovoliti le k onim krdelom itd., fi katerim so bili prideljeni na podlagi tozadevne razpredelbe. Prošnje za sprejem, katerim je poleg listin, označenih v § 133. bramb. predp. I. del, treba dodati še črnovojniško izkaznico, se morajo vložiti neposredno pri' poveljništvu dopolnilnega Škadrona (dopolnilne baterije, dopolnilne stotnije) dotičnega krdela, oz. pri poveljništvu mornarskega zbora v Puli. »Narodnosti« v Istri. V puljskem »Hrvatskem listu« čitamo: »V nekem proglasu iz Pazina smo čitali te dni, da se pokaže v sem narodnostim Istre itd. Pri tem smo se spomnili, kako je nekoč pisal nemški profesor Stadner v svoji knjigi > Rund um die Adria«, govoreč o prebivalstvu Istre. Najprej je pripovedoval: s Gotovo ne najdete v nobenem drugem delu Evrope zastopanih na malem kosu zemlje tolikih narodnosti kot v Istri«. Potem navaja: »V Pazinu srečujemo Slovence z dolgimi lasmi, ki se spuščajo na ramena, in s širokim klobukom: lice s plosnatim nosom in lasmi, črnimi kot smola, ki vise nizdoli v kodrih, pravi obrazi Indijancev; potem pa plave Ciče s slovaški zavihanim nosom, hrvatske Stokavce s Puljščine, Vlalie z obali Raše, Crnogorce iz Peroja, Dalmatince z Motovunščine, Ščipetare, Brkine, Brežane, Ilirce, Liburnce, Bezjake, Uskoke, posrbljene Hrvate, hrvatske Srbe, pohrvačene Italijane, poitaliiančene Stovence____!« Hvala Bogu, da je končano, ni res? Stvar je ista, kakor je bila nekdaj, ko se je nekdo pohvalil, da pozna deset jezikov in je našteval: hrvatski, slavonski, srbski, dalmatinski, bosanski hercegovski, črnogorski, ilirski, slovinski, bodulski in — naski. Mi pa ostanemo pri našem ^Krasna zemljo, Istro mila Dome roda hrvatskog«. A v središču bomo pevali tudi nadalje: Slava tebi, Pazin - grade, Kaj nam čuvaš rodni kraj!« rezervirane za druge prilike. »Slovenski Narod« ga je pa temeljito odgnal, rekši: »V kolikor je nam znano, tvori ruineiio-modro-rdeča trobojnica zastavo — republike Ekvador; ne vemo si prav razlagati, kaj naj ta trobojnica pomeni na dan kustoške slave!« — Tako Je gTaški Hst, ki mu tista znana žilica noče mirovati niti v sedanjih težkih, velikih časih, ko vsi narodi polagajo žrtve in umirajo za državo in prestol, dobil moralično pljusko od dveh merodajnih slovenskih strani! * Nasa zastava. * Grazer Tagblatt« ima v nedeljski številki beležko iz Ljubljane, v kateri pravi, da je deželni glavar pozval prebivalstvo, naj v spomin 50-letnice slavne bitke pri Kustoci izobesi cesarske zastave in zastave v deželnih barvah: rumeno-modro-rdeče«. »Slovenec« odgovarja graškemu listu: »Ta vest ni resnična In je bilo uredništvo »Grazer Tagblatta« po dopisniku mistificirano. Barve, dane in priznane Kranjski po Nj. Vel. cesarju so in ostanejo: belo-modro-rdeča. Barve, o katerih piše dopisnik * Grazer Tagblatta«, so bile barve bivših kranjskih deželnih stanov in je Nj. Veličanstvo cesar sam izrazil željo, naj se jih stanovi ne poslužujejo. Kranjskih stanov ni več ter so vse pravice deželnih stanov prešle na deželni odbor. Lastnik barv deželnih stanov, deželni odbor, pa ni nikomur dal pravice izobešati barv deželnih stanov ali jih celo napačno proglašati za barve kranjske dežele. Barve deželnih stanov so z deželnimi stanovi vred izginile iz javnosti. Dežela Kranjska pa je uprav ob 50Ietnici kustoške bitke lahko ponosna na svoje deželne barve belo-modro-rdečo, saj je v tej bitki bilo zopet s krvjo pisano: neizpremcnljiva zvestoba in staroizkušeno junaštvo njenih sinov, za kar je Njegovo Veličanstvo cesar že pred stoletji ji da! te barve!« »Grazer Tagblatt« pa je zagrešil tudi to — modrost, češ, da naj fantazijske in eksotične zastave (menil je seveda našo trobojnico) ostanejo Kava. Državni zakonik je objavil mini-sterijalno naredbo o uravnavi prometa s kavo. Obstoječe zaloge kave se zapro, pravica razpolaganja znjimi se podeli posebni centrali in kava se podredi oskrb-stvu porabe. Namen vsej tej uravnavi je, z ene strani, da se prebivalstvu zagotovi uživanje tega aprovizacijskega predmeta, z druge strani pa, da se cene tega arciklja, ki je bil zadnje čase močno izpostavljen špekulaciji, drže čim nižje in da se stabilizirajo. V svrho izvedbe potrebnih odredb se je ustanovila na Dunaju centrala za kavo, legitimirana po ministrstvu za notranje stvari (I. Bez. Elisabet-strasse št. 1). To podjetje bodi koristo-nosno in ni proračunjeno za dobiček. Njegova naloga je nakupovanje in prodajanje kave, izključivši trgovino no drobno, ko-mijska trgovina, izvrševanje vseh kupčij v zvezi s tem in izvajanje vseh odredb, ki so potrebne za preskrbovali je prebivalstva s tem živilom. Temeljna glavnica te družbe iznaša 1,500.000 K. Vsi društveni-ki so pritegnjeni iz veletrgovine po poklicu in predstavljajo tri najznaineniteja vele-tržišča s kavo v Avstriji: Trst, Dunaj, Prago. Njihove temeljne vloge se bodo obrestovale le po 6 od sto. Prodajne cene mora družba določiti na podlagi kupnih cen, a more jih povišati, kolikor je potrebno za pokritje režije, obrestovan je glavnice in drugih troškov. Na svojem poslovanju je centrala navezana na navodila državne uprave in ie pod državnim nadzorstvom, ki je bodo izvajali komisarji, imenovani po vladi. Pobližje razmerje družbe napram državni upravi je uravnano na eni strani po reverzu dužbe, na drugi po naredbi, ki jo je družba dobila od ministrstva za notranje stvari. Cen trali se odkaže valorizacijska kava, nakupljena še za razinerno nizke cene. in sicer po teh cenah, tako, da bo centrala mogla vso kavo, stavljeno v promet, prodajati po cenah, sedaj veljavnih v trgovini na drobno. Centrala je obvezana, da to valorizaciisko kavo da žgano v promet po S K za kilogram na drobno. Dobiček iz diference med nakupno in prodajno ceno mora družba porabljati v to, da bo drugo kavo, nakupljeno po višjih cenah, mogla oddajati po 8 K v promet. Po zapori in pri trgovanju bo centrali omogočeno, da bo tudi kavo, ki se nahaja v rokah trgovine, mogla pritegniti v službo preskrbovanja. Vrhu tega se morajo vsi uvozi iz carinskega inozemstva od dneva razglasitve naredbe dalje ponuditi centrali. S tem se odda večja množina kave v promet po omenjeni ceni, a v bodoče bo naloga centrale, da nakupuje drugo kavo in da jo — porabtvŠi dobiček iz va-k>rizaciiske kave — oddaja po isti ceni 8 K za kilogram. Pozneje pa se določi enotna cena za vso kavo, stavljeno v promet. Kava, ki je centrali na rozpolago, se odda v promet potom trgovine na ta način, da jo bo centrala odkazovala zvezam veletržcev na Dunaju, v Pragi in v Trstu. Zveze razdele te množine med svoje člane, ki bodo potem preskrbovali prodajalce na drobno. V interesu čim var-čneje porabe obstoječih zalog se uvedejo kavne karte. Za vsako glavo sedaj skromno določena kvota se pozneje zviša, Čim bodo razmere to dopuščale. Slovenske matere v Trstu in okolici! Največje veselie izkažete svojim otrokom, ako jih pošljete danes ob 5. pop. v »Narodni dom« k prireditvi »V kraljestvu palčkov«. Vstopnina 10 vin. je pač tako nizka, da jo lahko zmore vsakdo. Mestna zastavljalnica. Jutri, 24. t. m., od 9. dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dmžbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca marca 1915. na modre listke, in sicer od štev. 206.600 do štev. 207.600. Tržaški in okoličanski 98-letniki pošiljajo iz Cmureka svojim rodbinam, znancem in prijateljem, srčne pozdrave in kličejo: na skorajšnje svidenje!____ Danes ob 5. ponoldne se v dvorani »Narodnega doma« ponovi prireditev »V KRALJESTVU PALČKOV« za učence slovenskih tržaških šol. Vstopnina 10 vin. Razne vesti. Vojni invalid! vsled pohabljenih čeljusti. Nobena vojna še ni ustvarila toliko pohabljencev' kakor ravno sedanja svetovna vojna; nikdar pa tudi ni bila volja pomagati tem revežem tako odločna kakor ravno sedaj. Organizacija in znanost tekmujeta med seboj, da ustvarita vojnim invalidom življenje kolikor mogoče znosno. Kaj vse se je storilo na polju ortopedije! Imamo invalide, ki hodijo brez posebne težave z dvema umetnima nogama; hodijo celo po stopnicah. Drugje zopet vidimo delati pri strojih ljudi, katerim sta bili odrezani obe roki. Poleg takih pa imamo še ranjence, ki bodo po ozdravljenju več ali manj invalidni, dasi imajo zdrave roke in noge, zdrav razum in dobro delujoče notranje organe. To so pohabljenci na obrazu in čeljustih. V čem pa obstoja bistvo in posebnost takih ranjencev ? Ceijusti tvorijo po veČini trdo ogrodje obraznega okostja, oporo za mehke dele. Nadalje služijo čeljusti, v katere so vsajeni zobje, človeku za žvečenje. Vsaka ra-nitev čeljusti je kvarna v dvojnem oziru: prvič je raztrgana harmonija na obrazu, drugič pa je otežkočeno žvečenje hrane. V koliko se pa ta škoda razvije in trajna ostane, je odvisno v prvi vrsti od tega, v koliki meri skrbi vojna uprava za to, da se ranjeni na čeljustih pravočasno in pravilno zdravijo. Naša vojna uprava skrbi prav izvrstno v tem oziru. Zobozdravniš-ka in zobotehnična pomoč sega do strelskih jarkov, v zaiedju pa so pripravljene posebne bolnišnice za ranjene na Čeljustih. Pri nas v Avstriji imamo dve veliki bolnici: na Dunaju in v Budimpešti. Tudi naša zaveznica Nemčija je vse storila v tem oziru; bolnice za ranjene na čeljustih se nahajajo v Beriinu. Diisseldoriu, Fran-kobrodu, Lipskem itd. Namen teh bolnic za ranjene na čeljustih je, da se s primernim zdravljenjem prepreči, da ni obraz popačen in da ranjeni more zopet brez težkoč žvečiti; kratko rečeno, namen ie na salata Je jako okusna, fina in lahko prebavljiva. Z vojsko zavlečene rastline. Že za Na- -poleonovfh vojsk se je opazilo, da vojska 1S svojim tako raznovrstnim aparatom za-Inaša in zavlačuje rastline v kraje, kamor .j bi nikdar ne prišle brez nenakanjenega sodelovanja človeka, in katere naglo najdejo 1 drugo domovino; Če imajo le na novem 'fnestu eksistenčne pogoje k svojemu nadaljnjemu Življenju. Tako se je po ruski ;armadi leta 1814. zavlekla neka rastlina iz ruskih step v kraje, kjer so taborili ko-zaki, ravno tako spominja na peščenih tleh v južni Nemčiji rastoča stepna rastlina, kr ima značilno ime »pjosek«, še dandanes na rusko armado, ki je korakala leta 1814. skozi to pokrajino. Tudi imamo večji seznam trav in zelišč, ki so bile v vojski leta 1860. zanesene po francoskih vojakih v Lombardijo in so se tam udomačile, da, znano je celo, da so se mnoge izmed njih zanesle in razširile v novo laško zemljo. In tako vidimo, da vojska ne izpreminja samo map, izganja ljudi iz njih domovja, temveč sega trdo tudi v življenje rastlin ter ustvarja rastlinske naselbine. — Iz umevnih razlogov ne vemo še, kaj vse bo sedanja vojna v tem ožini napravila. Ali toliko je gotovo, da bo današnja svetovna vojska ustvarila še večje rastlinske naselbine, ker se sedaj vojskuje vseh pet delov sveta: Indijci s svojimi domačimi živalmi se nahajajo v Flandriji, senegalski zamorci se vojskujejo v Argo-nih, Kanadčanje v Egiptu, Avstralci v Dardanelah, Pomorjani v Karpatih, a prebivalci Karpatov v severni Italiji. Naposled si lahko nekoliko predstavljamo, kako se bodo razširile rastline, če vemo, kako se je izpremenila flora pariškega mesta in njegove okolice po vojski leta 1S70. Pariška flora iz rečene dobe je opisana jako zanimivo, saj se v njej nahajajo j cvetlice, ki baje domače cvetlice daleko prekašajo. Te rastline so zanesene s konjsko krmo iz pokrajin Sredozemskega morja, večjidel iz afriškega obrežja, deloma so pa tudi laškega izvora. Najčešče je sočivje (58 vrst), trav (32 vrst) itd. Poleg cest in vaških potov je jela rasti neobičajna množina graha in leče, kar nam priča in dokazuje, da se je oblegujoča nemška armada hranila in živila v obili meri z lečo in grahom. _ ZDRAVNIK M. Dr. Korol PsrniEič ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Giulia št. 76 E (zraven Dreherjeve pivovarne). ima sadaj veeio zalogo belega, dobrega namiznega vina po 135 K loco klet in rizling po 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedanjim razmeram primerno nizka. domači pridelek razpošilja od 3 kg naprej Begunje prš Cerknici. Na drobno se prodaja v Trslu: mm diulia 29 In ui. lišo Foscolo 3. BBHH Darovi. V spomin pok. hčerke Bernarde Čok darujejo njeni stariši 6 K CM podružnici v Lonjerju. — Denar hrani blagajničarka. tapeto se' Sirii boli' TmanL^rštevilo'invafi- j _ Trgovec Ivan Tavčar je izročil gosp nrvhn h ličnih roli Toda. na- Semetu 10 K za prireditev otroškega vrtca v Koloniji, ki bo v nedeljo, 9. julija t. i. v korist Rdečemu križu in otroškemu vrtcu. Srčna hvala blagemu darovalcu, ki se je spomnil naše kolonjske CM podružnice, in želimo, da bi dobil mnogo po&ne-inalcev! dov vsled pohabljenih čeljusti. Toda. na vzlic skrbnemu zdravljenju je treba računati, da bomo imeli nek odstotek tudi takih invalidov. Poseben znak te invalidnosti je izguba v estetičnem oziru, manjvrednost clede zunanjosti. Brezdvomno je to v vsakem poklicu precejšen zadržek ne samo pri napredovanju, ampak še posebno pri potegovanju za službo, katero je tak invalid opravljal pred vojsko. Poleg tega pa ni malo poklicov, za katere so invalidi vsled pohabljenih čeljusti popolnoma nesposobni in se bodo morali vsled tega odločiti za nove — žalibog za slabše poklice, n. pr. gledališčni igralci' učitelji, natakarji itd. Prav je tedaj, da se | tudi na ranjence na obrazu in čeljustih ozira vojna uprava z vso vnemo in skrbi s primernim zdravljenjem za njih bodočo usodo. 2ivila na Nizozemskem. Mnogo mesecev sem se je čulo, da dobivata Nemčija in Avstrija iz Nizozemske vsakovrstna živila, zdaj po se čuje naenkrat, da se gode tam izgredi zaradi draginje in pomanjkanja živil. V Rotterdamu se je množica vnovič spoprijela s policijo in je več policijskih funkcijonarjev s kamni ranila. Minister notranjih del je pojasnil, da je vlada za zdaj sploh prepovedala izvoz krompirja in da bo izvoz šele dovolila, kadar bo za domače potrebe popolnoma preskrbljeno. Glede masla in masti, je rekel minister, je dežela odvisna od inozemstva, sladkor pa najbrž skrivajo špe-kulantje. V Rotterdamu je vlada zaplenila osem milijonov kilogramov sladkorja. Posebna stiska ie za krompir; cent velja že 19 K 20 v. Kako naj varčujemo z oljem. Ker je postalo jedilno olje jako drago in je večkrat sploh težko dobiti, je jako priporočljivo, da rabimo isto v taki obliki, kjer gre najmanj v Škodo in vrhutega je najbolj prebavljivo in okusno. To se zgodi na ta način, da ne zabelimo s čistim salatnim oljem, ampak da primeSamo temu primerno množino kisa, oboje nato krepko stresemo, da postane to kakor mlečnata tekočina. Sedaj pa moramo takoj zabeliti s to tekočino, preden se olje in kis poležeta in razdelita. Na ta način pripravlje- ĆESKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v •Trstu) se nahaja v ulici delie Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. > 9-.' para ZOBOZDRAVNIK Dn J. Čer mak se le preselil in ordinira sedal v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zoliov&rez lialsna^ Plomliiraiijs UMETNI ZOBJE. | Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker« lev In razprodala na drobno in debelo ir^A Kaž? Trs«, Via tieile JUaiie št. 6 (Nasproti ka< a. no Edison.) Velik izbor vsakovrstnih vin. Rum, koniak, razna žganja ter posebni pristni tiopinovec, slivovcc in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz različnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. --Razprodala od pol l!t?a naprej. — n NALI OGLASI □□ □□ te račnnajo po 4 Btot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat v— Najmanjša : pristojbina maša 40 stotink. : □P UsaKourtne ž^kije-kupujo j*stebei* Trst» ulica Torrente 36. 381 Ea4mAw«C Anton Jerkič posluje zopet t svojem ruiosrul ateljeju v Trstu, Via deli« Poste *tev. 10. 246H 'ffiltllf) vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-£tmijg vina, Jakob Margon, Trst, ulica Solr-tario 21 (pri mestni bolnišnici.) 361 MftHiftfnfn izvr^uje vsako delo to?no in ele-ilUGlaiinjU gantno po zmerni ceni. — Ulica Aleardi 493, vrata 8, Pendice Scorcola. 518 šivilja, ki zna šivati, vezati in krojiti gosp< roCa za delo na domu. I lica Picari'i 2, I- nad Spretna S£ie ™ vr. št. 5. e in_otroke, se pripo-~ iad-321 IHMltfl T dobrimi spričevali, zdrava, lepega ve-niSinift denja se sprejme takoi. Dobra plačain hrana. Pendice Scorcola 353. Villa Emilia. 517 Ho debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za če vi j s, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni tvinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežica za brk«, pletenine, srajce, spodnie hlače, ogledala, ustnike, razne glavnik«, zaponk« „Patent Knopfe-in drugo prodaja JJLKOB LEVI. ulica S. Nicolo štev. 19. 63 finriuirfjfrlff zruožna slovenskega, VlUipUUlUlu in italijanskega jezika ifl£e službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hišno delo. Šivanje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod .L 1916-. Oi eUiilK „Edinost" u Trstu ie izdal in založil naslednje knjige 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Siergie-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Posloveuil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OL k > DNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena fcO vin. 7. »IGRALEC«. Roinan iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. S. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver bandor - Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Danes dan prodaje M. WEISS CORSO 7-9. Etamin Popelin ■o prednostno pralno Maso. Naia Izbera mm • jj v vseh teh predmetih A/Iarquisette je neprekosljiva.