PARTNERJI PRI ODLOČITVAH O POSEGIH V GORSKI SVET GORE ODPIRAJO MEJE • PLANINSKI VESTNIK ALEKSANDER ČIČEROV Tolmeč (Tolmezzo), mestece v vznožju sli­ kovitih Karnijskih Alp, je bilo gostitelj 23. srečanja Julijskih Alp, ki ga je pri­ pravil Odsek Italijanskega planinskega društva iz Tolmeča (II Club Alpino Ita- liano-Sezione di Tolmezzo) 10. in 11. ok­ tobra letos. Srečanja so se udeležili pred­ stavniki planinskih društev iz Koroške, Štajerske, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Zal jo je vreme gostiteljem in udeležencem srečanja tako zagodlo, da ni bilo mogoče opraviti predvidenega vzpona v Pezarinske Dolomite, dež pa je preprečil, da bi si še bolje ogledali mesto Tolmeč, ki je bilo znano že okoli leta 1000. Obisk mestnega muzeja »Michelle Gortani« nam je v dobršni meri potešil naša zanimanja za zgodovino kraja, za etnografske zanimivosti in ljudsko izro­ čilo. Letos je bila osrednja tema srečanja var­ stvo gorskega sveta. Osnovna razmišlja­ nja je prispeval profesor videmske in tržaške Univerze Gualtiero Simonetti, ki se je zavzel predvsem za to, da — kot je dejal — »upravljanje gorskega sveta ne more biti več stvar dolincev, ampak gor- janov, posebno če govorimo o varstvu in zaščiti gora«. Ta ideja se je potem ves čas ponavljala v bolj ali manj izvirnih oblikah. Pri tem so razpravljalci opozar­ jali tudi na pomembno vlogo planinskih društev. Potrebno je uskladiti različne za­ konodaje in — kot se je slikovito izrazil predstavnik Koroške — »zaščititi gore pred človekom«. Profesor Simonetti je šel celo tako daleč, da je predlagal, da bi planinska društva kar kupila posamezna gorska območja in jih tako zaščitila pred človekom. Precej opozoril je bilo name­ njenih tudi številnim posegom v gorsko naravo, tako v zvezi z gradnjo gorskih ali gozdnih poti, propadanju gozdov, hrupu v gorah, novogradnjam bivakov, žičnic (zimski turizem), poti, v tem okviru tudi poti, ki povezujejo Koroško, Štajersko, Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo, ki jim ne bi smeli več dodajati novih, ome­ jitvi hitrosti na cestah, ki vodijo v gorski svet in iz njega, spremembam miselnosti in podobno. Omeniti velja tudi pobudo o novih regionalnih parkih, kot bi bili, re­ cimo, Karnijski regionalni park ali morda Karavanški regionalni park (vendar pa ne narodni — nacionalni park). Čeprav na srečanjih planincev politika stoji v kotu, si avstrijska delegacija ni mogla kaj, da ne bi opozorila tudi na te­ žave, ki nastajajo na meji med Jugosla­ vijo in Italijo na področju gorskega tu­ rizma. Zakaj je bilo mogoče skleniti spo­ razum z Avstrijo o planinskem turizmu in olajšati gibanje planincem, tega pa ni mogoče storiti na meji z Italijo? Precej so govorili o turizmu v gorskem okolju, ki mora biti lepo, privlačno, čisto in primerno opremljeno. Izdelati je po­ trebno »vedenjske kodekse«, ki bodo uravnavali obnašanje ljudi v gorah, so se zavzemali nekateri razpravljalci. Prispevek delegacije PZS k razpravi o osnovni temi bi lahko ocenil kot konkre­ ten in usmerjajoč. Vodja delegacije dr. Tone Strojin je poudaril, da onesnaževa­ nje okolja ne pozna meja, zato bi kazalo poenotiti tudi temeljna merila in standar­ de za ohranitev tega nam planincem tako dragega območja naših dejavnosti. Pri tem kaže storiti vse, da bi dosegli čim višjo raven zaščite gorskega sveta, vendar do tega ne vodi poenotenje posameznih zakonodaj, saj je treba pri tem upoštevati različna zgodovinska, kulturna, gospodar­ ska in tudi druga izhodišča, ki sama vo­ dijo v različnost po pokrajinah, deželah ali republikah. Opozorjeno je bilo tudi na izkušnje, ki jih je Slovenija pridobila z uresničevanjem zakona o TNP, o ustavnih izhodiščih za zdravo okolje, o vlogi Planinske zveze Slovenije in planinskih društev v zvezi s posegi v gorsko naravo, o vlogi društev za varstvo okolja in ne nazadnje tudi o spreminjanju človeške zavesti v razmerju do gora. Omenjen je bil tudi »Slovenski gorski svet« kot dokument, ki naj bi v prihodnje usmerjal in določal poleg ne­ katerih drugih odnos ljudi do planinskega okolja. Tudi slovenska delegacija se je zavzela za to, da v gorski svet ne vna­ šamo več novih objektov, ne gradimo poti in žičnic, skrbno pretehtamo, ali je potrebno zgraditi nove gozdne ceste in podobno. Usposobiti je treba obstoječe objekte in poti, da bodo služile namenom v razmerah, v katerih živimo, zagotovimo mir in red v gorah, s tem pa se bo nji­ hova privlačnost še povečala. Gostitelj srečanja si je prizadeval skleniti razpravo v obliki končnih sklepov. Zal je po našem mnenju stvari preveč po­ sploševal in pri tem pozabljal (kar je po našem mnenju pomanjkljivost tudi osnov­ nega referata) na različno stopnjo dose­ ženega varstva gorskega okolja pri po­ sameznih udeležencih. Naj navedemo sa­ mo tezo, naj bi planinci postali vzgojitelji vseh, ki iščejo v gorah svoj mir, ali tezo o tem, da je predpisov o varstvu okolja preveč in da ni potrebno sprejemati novih. 519 PLANINSKI VESTNIKi Na drugi strani pa je bilo slišati od čla­ nov delegacij, da pripravljajo ali so pri­ pravili posamezne predpise in pri tem črpali rešitve, ki smo jih zapisali v Slo­ veniji. Pozitivna je gotovo misel, da si vsi že­ limo gorsko okolje zaščititi in ga obvaro­ vati tudi za naslednje generacije. Pri tem je treba upoštevati razmišljanja človeka, ki se je rodil v gorah, živi v gorah in si v gorah zagotavlja svojo eksistenco. Ne moremo pričakovati, da bomo gore ohra­ nili v prvotnem stanju. Poiskati moramo ravnotežje med gorskim okoljem in člo­ vekovimi potrebami. Za posege v gore morajo biti odgovorne tudi planinske or­ ganizacije, ki morajo biti pri tem vedno partner pri vseh odločitvah, ki segajo v ta svet. Poti, bivakov, žičnic in cest v gore je dovolj; ohranimo in izboljšajmo te, ki jih imamo. To velja tudi za poti, ki po- JČZEF NYKA Poročali smo že o velikem alpinističnem podvigu, ki ga je poljski alpinist Jerzy Kukuczka končal sredi letošnjega sep­ tembra, ko je priplezal še na vrh zadnje izmed štirinajstih najvišjih gora na svetu, na Šišo Pangmo. Zdaj smo dobili še ne­ katere podatke o tem plezanju, s katerim se je Kukuczka na tem področju izena­ čil z južnotirolskim alpinistom Reinholdom Messnerjem, ki je na zadnjega od vseh štirinajst največjih osemtisočakov prišel lani ob tem času. Letošnjega avgusta je iz Varšave na Polj­ skem odpotoval v Katmandu in od tod v Tibet poljski del 14-članske mednarodne alpinistične odprave, ki jo je vodil vrhun­ ski alpinist Jerzy Kukuczka. Odprava je imela namen splezati na šišo Pangmo, zadnji osemtisočak, ki je še manjkal Ku- kuczki, da bi imel v svoji zbirki vseh štirinajst. Pred odhodom na pot so se člani odprave dogovorili, da bodo posku­ sili priti na vrh po ogromnem centralnem žlebu severne stene. Tod so poskusili ple­ zati že člani drugih odprav, vendar smeri niso splezali. Odprava pod Kukuczkovim vodstvom je računala, da bo plezala štiri tedne. V poljskem delu odprave je bila tudi VVanda Rutkiewicz, edina še živeča alpi- nistka, ki je bila pred letošnjim poletjem na vrhovih treh osemtisočakov, na Mount Everestu, K 2 in Nanga Parbatu. Šiša Pangma (Xixiabangmafeng, Gosain- than, 8046 m, stara višina 8013 m) je drugi vezujejo gorski svet naših dežel. Gorski turizem naj postane ekološki turizem. Pla­ ninci pa naj bodo vedno in povsod vzor obiskovalcem tega območja. Prihodnje leto bo srečanje v Sloveniji. Slovenci predlagamo, da bi bila osrednja tema posvečena etiki in odgovornosti v gorah. Kot organizatorji se moramo na to skrbno pripraviti in izdelati take teze, ki bodo upoštevale tudi razvoj in stanje v sosednjih deželah, sklepi pa bodo potem tudi izvedljivi v praksi. Zvečer smo si udeleženci skupaj s pre­ bivalci Tolmeča ogledali predavanje Kurta Diembergerja z naslovom »Vrhovi in skriv­ nosti«, ki je bilo posvečeno tragično pre­ minulemu Hermanu Buhlu, ki je za zmeraj ostal na Čogolisi. Doživeto pripovedova­ nje prijatelja in gornika je naredilo na prisotne velik vtis ter med nami utrdilo misel, da gore odpirajo meje. Nova smer na šišo Pangmo: Jerzy Kukuczka in Artur Hajzer najnižji osemtisočak in edini, ki je v ce­ loti na Kitajskem, v pokrajini Tibet. Prvič je nanj stopila človeška noga 2. maja 1964, ko so bili na vrhu člani kitajske alpinistične odprave pod vodstvom Hsu Chinga. štirinajstčlanska mednarodna odprava pod Kukuczkovim vodstvom je 22. avgusta le­ tos postavila bazni tabor v vznožju Šiše Pangme v višini 5800 metrov in se lotila TAKO JE, ČE JE JERZY KUKUCZKA VODJA ODPRAVA Z NAJVEČ PRVIMI