št/51.	Maribor, dne 22. decembra 1810.	Tedaj LX)V
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
Jahate vsak Četrtek in velja s poStnlno vred In v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, «a druge Izvenavstrijak» geiele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na lato samo 3 K, Naročnina se poSilja na: Upravnlfitvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošflja do odpovedi. — Udje „Katol, {{■kovnega družtva" dobivajo list brez posebne narofoinflj Posamezni listi stanejo 10 vin. t— Uredništvo: Koroška cesta Štev, 5, — Rokopisi se ne vračajo« »— UpravniStvo: Koroška
cesta Btev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Ea inserate se pladnje od enostopne petitvrste za enkrat 15 sin» na dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust« Jnserati se sprejemajo do srede zjutraj, >— Ne»
zaprte reklamacije so poStnlne proste.
Mir božičnih praznikov.
Vse se pripravlja na božične praznike! Skrbna mali je očistila sobe, pripravila perilo, in sedaj se o-gleduje po shrambi, da bo miza na praznike dobro pogrnjena. Oče je končal svoje delo v gozdovih, vinogradih, na polju in travnikih ter se mudi zadnje dni okoli domače hiše, da Se tukaj spravi vse v lep red. Otroci, Ki so izven doma, pošiljajo pisma, da se vrne,jo ob praznikih k ljubim starišem in da že komaj pričakujejo veselega svidenja. Trgovci imajo te dni polne trgovine, obrtniki ter rokodelci pa polne roke dela. Vse se pripravlja na božične praznike!
In naše srce, tudi ono se pripravlja po svoje na praznike. Tajno, tiho in polagoma prihajajo vanj nenavadna čustva. Nekaj blaženega imajo ta Čustva v sebi. nekaj svetega, nekaj osrečujočega. Človeka povzdignejo nad nižino vsakdanjih prepirov in bojev, osvobodijo ga trdih, in večkrat umazanih vezi kruho-borskega življenja, ter dajo njegovi duši prost polet v kraljestvo vzvišenih čustev miru, ljubezni do bližnjega ter odpuščanja vsem nasprotnikom. Tudi naše srce se pripravlja po svoje na božične praznike!
Glasno in veselo se razlegajo zvonovi domaČe cerkve po dolinah in bregovih. Čudno! O božičnih praznikih pojejo zvonovi drugače kot navadno, in o velikonočnih praznikih zopet drugače. O Božiču pojejo tako milo, tako mirno in k sebi vabeče! In ljudje radi sledijo vabljenju božičnih zvonov. Od vseh strani prihajajo k cerkvi, kakor pisani trakovi se gibljejo cele vrste ljudi po cestah in potih, ki se stekajo vse k cerkvi. Tudi orgije pojejo drugače kakor dru-gekrati. Kakor bi bile napolnjene z veseljem in prisrčno molitvijo.
Jaslice nas pozdravljajo s postranskega oltarja. Ah. te jaslice! Žarko oko nežnih otrok, kako bistro in živahno si ogleduje Jezuščka, pastirje in živi-nico. To je dogodek za naše najmlajše zemljane, kadar gledajo skupino sv. družine, po tuje oblečene pastirje in v les upodobljeno čredo v slikovitih, bujnih barvah lepo razpostavljeno pred seboj. Mlada srca živijo ob teh pogledih in pobožne matere jih morajo opominjati. da tuintam vendar sklenejo rokice k molitvi in molijo Onega, kojega rojstvo obhajamo.
Popolnoma drugače prihajajo odrasli ljudje k jaslicam. Z veseljem, globokim in tihim veseljem, da •se je rodil Odrešenik. Iz ljubezni do nas je prišel na svet. da nas potegne iz teme prevar in pregreh. Ni prišel, da nas kara in kaznuje, ampak da nas vabi k" sobi in nam odpušča. Naša pota so polna zmot in naša srca polna neurejenih želj, mi potrebujemo odpuščanja. Pri božjem Detetu ga najdemo, ravno zaradi toga je prišel Odrešenik med nas. Z zaupanjem poklekamo pred jaslicami ter tožimo božjemu Detetu svoje zmote in pregrehe. Ih prepričani smo, da smo našli usliŠanje, Mir, blaženi mir božičnih praznikov se vseljuje v naša srca. Srečne se čutimo, ker naša srca počivajo za. trenotek pri Bogu.
Blaženi, tajinstveni in osrečujoči mir božičnih praznikov, ne zapusti naših src. Ljubo Dete v jaslicah. ostani vedno pri nas!
Kaj nam je treba pripraviti za ljudsko štetje.
Pri ljudskem štetju, ki se vrši po celi državi z 31. decembrom, morajo gospodarji, oziroma stariši, imeti pripravljena naslednja dokazila:
I.	Listine dokazujoče ime, rojstni kraj, starost in domovinstvo (zlasti rojstni list, domovnico, poročni list, delavsko knjigo, družinsko knjigo, viničarsko knjigo, potni list in enake).
Za vsako h gospodarstvu spadajočo osebo, nadalje za vsakega ne pri stariših stanujočega sina in za vsako ne pri stariših stanujočo hčer, kateri še niso samosvoji (polnoletni ali proglašeni za polnoletne) ravno to.
II.	Po 1 matični izpisek ali po 1 poverjeni prepis krstnega lista:
Za vsakega h gospodarstvu spadajočega, v letih 1891 do 1901 rojenega moškega avstrijskega državljana in za vsakega v kronovinah in deželah zastopanih v državnem zboru v letih 1891 do 1901 roje nega, ne pri stariših stanujočega sina.
Ta dokazila si morajo priskrbeti dotični gospodarji in stariši.
Takšni matični izpiski se izdajajo na ustmeno ali pismeno, kolka prosto prošnjo zastonj in pristojbine prosto. Za dečke, oziroma mladeniče, rojene v kronovinah in deželah zastopanih v državnem zboru pri onem matičnem uradu, v kojega okolišu so se narodih. Za dečke, oziroma mladeniče, rojene izven kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru, se poverujejo prepisi izvirnih rojstnih listov, katere se imajo napraviti stranke same, pri magistratih mest z lastnim Statutom (pri mestnih svetih, mestnih uradih), pri okrajnih glavarstvih in političnih ekspoziturah' na ustmeno ali pismeno, kolka prosto prošnjo zastonj in pristojbine prosto.
Ker v prav mnogih slučajih ni mogoče takoj spisati izpisek iz rojstne knjige in ker istotako nabava drugih, pod točko I. navedenih listin dok'aj časa zahteva, se vsem, kateri so v smislu tega razglasa zavezani predložiti dokazila, priporoča, da čim naj-preje vkrenejo, kar je v dobavo teh listin potrebno, da imajo pred koncem 1910 potrebne listine v rokah.
V	vseh občinah mariborskega političnega okraja se bode štelo po števnili komisarjih.
Vsak gospodar mora števnemu komisarju, izkazanemu z namestilno listino, ko se zglasi v hiši, oziroma v stanovanju:
1.	brez vsakega vpliva in po pravici odgovarjati na v svrlio izpolnjnevanja zapisnice stavljena vprašanja.
2.	na zahtevanje dovoliti vpogled v pripravljene listine I, skupine (glej zgoraj.)
3.	vročiti slučajne matične izpiske, oziroma poverjene prepise krstnih listov (glej zgoraj točko II.)
Kdor bi se štetju odtegnil ali bi dal napačna odgovore, se ga lahko kaznuje z globo od 2 do 40 K ali z zaporom do 4 dni. Kaznuje se lahko tudi tistega, ki bi ne'pripravil vsega, kar je potrebno za štetje. Ako bi kdo zakrivil kake ,posebne prestopke, si nakopa lahko tudi sodnijsko postopanje.
Vsaka j)osamezna oseba bo morala odgovoriti na povprečno'30 vprašanj. Vprašalo se bo po imenu, po družinskem ali drugem razmerju do imejitelja stanovanju, po spolu, rojstnih datih, domovinski pravici, verskem izpovedanju, Številu družine, občevalnem jeziku, znanju čitanja in pisanja in telesnih hibah. Za nas je najvažnejše vprašanje po občevalnem jeziku. Postavno velja za občevalni jezik samo en jezik, in sicer oni, ki se ga govori v lastni domači družini Ako tedaj delojemalec govori z delodajalcem nemški, to še ni njegov občevalni jezik, ampak njegov občevalni jezik je oni, ki ga govori v svoji družini. — Kratko rečeno: občevalni jezik je ravno isto k'ot ma-terni jezik, na vprašanje po občevalnem jeziku moramo ravno tako odgovoriti kakor 6e bi bili vprašani po materinem jeziku. Vprašalo se bo vsakega tudi po njegovem poklicu in po realnem posestvu v državi. Omenjeno naj še bo, da se vrši ob enem z ljudskim štetjem tudi Štetje živine, kar smo sicer že večkrat poročali.
V	Mariboru in Celju se bo vpraševalo tudi po stanovanjskih in hišnih razmerah. Poizvedovalo se bo po natančnem opisu stanovanja, visokosti najemnine itd. Vsa vprašanja se morajo odgovoriti tako kakor bo taktično stanje dne 31. dec. 1910. Ce bi se tedaj na primer zgodilo, da bi prišel h kaki stranki števni komisar Še le okoli 15. jan., potem se mora odgovoriti tako, kakor je bilo 31. dec.
politični ogled.
Drž. zbor je zadnji petek, dne 10. t. m. dokončal svoje letošnje delovanje. Sprejel se jo trimesečni proračun za leto 1911, podaljšal za dobo enega leta sedaj veljavni opravilnik, ter dovolil začasno za šest tednov avstro-ogrski banki, da Še nadalje izdaja bankovce v papirju in da ji ni treba, ako sama noče, v tem času za bankovce odštevati zlatega denarja. Sprejeli so se tudi vsi nujni predlogi, ki so jih stavili različni poslanci zaradi uim v svojih volilnih okrajih. V imenu poslancev Kmečke zvezo je govoril ob tej priliki dr. Korošec in opozarjal vladne zastopnike, da se naj ozirajo posebno na Spodnje Štajersko, ker tam uime nastopajo leto za letom in ker so se javili novi sovražniki kmečkih pridelkov, namreč črvi, ki napravljajo velikansko škodo. Dr.
B e n k o v i č pa je govoril za znižanje tarifov (prevoznih cen), ki se naj dovolijo za premog, izkopan na slovenskih tleh. Ob koncu petkove seje je Želel zbornični predsednik krščanski socialec dr, Pattai vsem vesele praznike, in poslanci so se odpravili v svojo domovino. Državni zbor bo zopet sklican okoli sredine meseca januarja. Med tem ko poslancev ne bo na Dunaju, se bo gotovo sestavilo novo ministrstvo. Mnogi mislijo, da bo cesar zopet baronu Bienerthu poveril sestavo nove vlade, a da baron Bienerth ne bo vzel več v svoj kabinet onih oseb, ki so postale splošno nepriljubljene, kakor finančni minister Bilinski.
—	Neodrešeni Italijani, navadno iredentovci nazivani, se imenujejo vsi oni Italijani, ki stanujejo v Avstriji, pa bi radi prišli pod italijanskega kralja. Oba ministra zunanjih zadev, italijanski marki San Guilano in avstrijski grof Aehrenthal sta letos javno in slovesno zatrjevala, da. ni več iredente. Toda kmalu nato sta bila v Avstriji v Gradcu in na D m naju dva procesa proti iredentovcem, v katerih so se obtožencem dokazale izdajalske zveze z italijanskim kraljestvom, v Italiji pa so imeli italijanski naro lovci pred kratkim v Florenci shod, na katerem so padale navdušene besede za neodrešene avstrijske brate. Govorniki so naglašali, da bodo njihove vojne priprave leta 1912. popolnoma dokončane. Vsprejela se je resolucija, v kateri se je poudarjalo: „Zdrav in ploden iredentizem je le oni. kateri brani narodnost ne-odrešenih pokrajin, z namenom, da najdemo te pokrajine v njih zvestobi in jeziku ohranjene, kadar ;ih bomo s svojimi prenovljenimi močmi rešili." Rešili seveda iz objema avstrijske države! Pozornost vzbuja tudi predlog italijanske vlade poslanski zbornici, da se naj zdatno pomnoži število parobrodov na Jadranskem morju. Brezdvomno je, da se pripravlja Italija vsepovsod na trenotek, v katerem nas hoče z oboroženo silo oropati Trsta in naših italijanskih pokrajin.
-	S Portugalskega prihajajo sedaj bolj redka poročila. A ta pravijo, da ljudje niso zadovoljni z novo framasonsko vlado, ker jim ni prinesla onega blagoslova, katerega je obetala. Pograbili so voditelji pač kraljevo in cerkveno premoženje, a s tem niso osrečili ljudstva, ampak le sebe in svoje prijatelje. Nekatere osebe, ki so prišle pod novo vlado kvišku, so morali že odstaviti, ker so preveč goljufale in kradle. '.!e že tako, da kjer se druge božje postave ne izpolnjujejo, tam se tudi sedma ne izpolnjuje. Tudi vojaki, ki so se, udeležili upora, so hudo nezadovoljni, ker se jim je prej od framasonskih voditeljev mnogo obljubljalo, pozneje pa nič dalo. Na Španskem je že v krogih o-krog kraljeve rodbine minul prvi strah, ki ga je vzbudila portugalska prekucija, in sedaj se kralj zopet pripravlja, da dela liberalno politiko. Toda zgoditi se mu zna, kakor portugalskemu kralju, da bo ljudstvo pozneje obdržalo liberalizem, pognalo pa kralja.
Mala politična naznanila.
D n e 16. d e c e m b r a: Delegacije se snidejo dne 28. in 29. t. m. v Budimpešti, da rešijo začasen proračun. — Švicarska zvezna skupščina je izvolila zveznim predsednikom za leto 1911 načelnika oddelka za notranje stvari, Marka Ruclieta. — Kitajci hočejo ustavo. V Mukdenu je priredilo 10.000 Kitajcev demonstracijo. Zahtevali so, naj se skliče takoj kitajski državni zbor.
Dne 17, decembra: Na Dunaju so se sc-šle dne 14. t. m. letošnje vojaške konference (posvetovanja) pod predsedstvom cesarja. Zaključile so se včeraj. — Ruska tajna policija je prišla zopet na sled veliki, po vsej Rusiji razširjeni tajni organizaciji revolucionarjev. Včeraj je zaprla policija v Petrogradu 15 dijakov, obdolženih revolucionarne agitacije, in preiskala veliko hiš. — Novi nemiri so vzbruhnili v Albaniji. Albanci zapuščajo Turčijo in se naseljujejo v Črni gori. Sulaman aga je zbral 300 mož in proglaša novo vstajo.
Dne 18. decembra: Gosposka zbornica bo zborovala v torek, dne 20., in v sredo, dne 21. t. m., da, potrdi predloge o državnih potrebščinah, sprejete v poslanski zbornici. — CeŠko-nemška spravna pogajanja se to leto ne bodo več vršila. Nadaljevala se bodo šele v prvi polovici januarja prihodnjega leta. Kakor se poroča, je smatrati češko-nemška spravna pogajanja, ki bi se imela vršiti na Dunaju, za poginoma ponesrečena, in se bodo meseca januarja nada-
Ijevala spravna pogajanja v Pragi. — Hrvaški sabor je sklican dne 20. t. ni.
Dne 19.. decembra: Vojno ministrstvo jo ozirom na to, da se bo uvedla dveletna službena doba, in 1)0 treba zato bolj natančnega šolanja vojakov, odredilo, da se imajo v bodoče častniki veliko bolj kakor doslej priučiti drugemu deželnemu jeziku, oziroma jeziku polka, to je moštva. Dosedanji jezikovni tečaji za Častnike niso imeli zaželjenega uspeha, vsled česar se bo to zdaj preosnovalo in se bodo uvedle stroge izkušnje: vrhu tega morajo poveljstva jezikovni izobrazbi častnikov posvečati posebno skrb. — Cesar je sprejel včeraj v posebni avdijenci barona Bie-nertha in ogrskega ministrskega predsednika Khue-na, ki sta mu poročala o političnem položaju. — Iz Londona se javlja, da se skliče novi angleški parlament dne 8. februarja, katerega dne se slovesno ot-vori.
Cenjenim naročnikom.
Zopet je pred durmi novo leto, ko bo treba obnoviti za leto 1911 naročnino na „Slovenskega Gospodarj a". Ker jo ob novem letu v tiskarni silno veliko dela, zato smo že v predzadnji štev. priložili položnice, da spravimo s tem delo naprej. Prosimo pa cenjene naročnike, da bi nam poslali naročnino zale to 1911 ž e p r e d n o v i m 1 e-t o m , kolikor jim je to mogoče. Po praznikih namreč in po novem letu se nam delo v upravništvu grozno kupiči, da ga mnogokrat pri najboljši volji ni mogoče sproti opravljati. Le pomislite, če nam 10.000 do 12.000 naročnikov pošlje v par dneh naročnino, koliko da to vpisovanja! Ako pa se začne naročnina pošiljali že v drugi polovici decembra, se vpisovanje poslanega denarja lepše razdeli in bolj mirno izvrši, kakor če pride po 500 do 800 naročnikov naenkrat. Zatorej prosimo še enkrat, da se začne pošiljati naročnino prej ko mogoče.
Denar se naj pošilja po položnici, ki naj se natančno izpolni. Ime se naj razločno piše, ravno tako tudi pošta. Stari naročniki naj zapišejo na položnico nad besedami „Položnica" besede: Star naročnik; novi naročniki pa naj na i-stem mestu napišejo uesede: Nov naročnik. Ravno tako se naj zapiše na nakaznico „nov" ali „star", če pošlje kdo denar po nakaznici. S tem nam prihranijo naročniki mnogo, mnogo Časa. Torej ne pozabiti! 1
„Slovenski Gospodar" bo stal s prilogo „Gospodarske Novice", kakor d o z d a | 4 krono na leto.
Vse dosedanje naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti. Vsak naj skuša pridobiti še vsaj enega novega naročnika! Uredniki pa bodo posvetili listu vso skrb, da bo res zanimiv in zabaven. Posebno bo delal urednik „Gospodarskih Novic" na to, da bo ta prepotreben list za Jiašega kmeta prinašal mnogo koristnega in poučnega berila!
Zdaj torej vrli somišljeniki, na agitacijo, da bo naš list v kratkem v vsaki pošteni slovenski hiši!
Uredništvo in upravništvo.
Razne novice.
*	Vesele božične praznike želimo vsem sodelo-valcem, naročnikom in prijateljem našega lista, S temi željami pa združujemo iskreno prošnjo, da sedaj pred novim letom, ko se objavljajo naročnine za list, zastavijo krepko agitacijo za naš list. Močno Število naročnikov jo moč stranke, je moč misli, katere zastopamo, Sovražniki našega i katoliškega kmečkega ljudstva ne zamudijo nobene prilike, da posejejo lju-liko, zato tudi mi ne smemo spati. V delu je rešitev, v agitaciji rast lista in stranke!
*	Imenovanje. C. kr. linančno ministrstvo je i-menovalo c. kr. finančnega komisarja dr. Josipa Po-valeja finančnim tajnikom „ad personam", To je pravi odgovor na vse neosnovane napade v „Marburger-ci" in tudi slovenskih liberalnih časopisih, katerim je bil ta odlični višji finančni uradnik popolnoma po krivici izpostavljen.
Iz sodnijske službe. V pokoj je stopil vodja o-krajne sodnije na Vranskem, deželnosodni svetnik g. Rotner.
Razpisana učiteljska mesta. Na petrazredni ljudski Šoli v Kapeli pri Radencih ste razpisani mesti učitelja in učiteljice. Sola je v drugem krajevnem razredu. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje do 20. januarja 1911 na krajni Šolski svet v Kapeli. — Na Šestrazrednici pri Sv. Barbari v Halozah je razpisano mesto definitivnega učitelja. III. krajevni razred. Prošnje do 10. jan. 1911 na krajni šolski svet pri Sv. Barbari, — Na 5razredni ljudski šoli pri Sv. Križu na Murskem polju je razpisano mesto učitelja. Sola je v II. krajevnem razredu. Raz-yiisujejo se še naslednja mesta za učiteljice: Pri Sv. Križu na Murskem polju, na okoliški 5razredni dekliški Franc Jožefovi šoli v Ljutomeru, in na ljudski šoli pri Sv. Petru pri Radgoni. Vsa ta mesta so v II. krajevnem razredu. Prošnje na pristojne krajne šolske svete do 20. januarja 1911. — Razpisano je nadalje do 31. decembra nadučiteljsko mesto na Vranskem, ker je stopil tamošnji nadučitolj S. Meglič v pokoj.
*	Za ljndsko štetje. Ako bi kateri Slovenec dvomil o tem, ali ga je števni komisar zapisal kot Slovenca, naj pogleda še tekom meseca januarja za-pisno polo njegove družine pri občinskem predstojniku. Ta mora namreč po končanem Štetju zbrati vse podatke o ljudskem štetju, in jih do 5. februarja vpo-
slati politični oblasti, Ce se torej opazi, da je Števni komisar drugače vpisa', kot mu je izpovedala stranka, napraviti je treba takoj pritožbo na okrajno glavarstvo. Opozarjamo naše ljudi, naj pazijo na postopanje nemškutarskih komisarjev, pa tudi naši možje, ki opravljajo posel Števnib komisarjev, naj bodo strogo nepristranski, da ne pridejo v nasprotje s kazenskim zakonom. Dijaki in mladina, postavite se zopet pri ljudskem štetju v službo naroda!
*	Iz liberalnega tabora. Štajerska liberalna stranka vedno bolj hira. Sedaj naznanja, da bo z novim letom „Narodni Dnevnik" prenehal izhajati. Zapustil bo za seboj dolgove in zavest, da je bil naju-mazanejši list, kar jih je kedaj izhajalo na Štajerskem.
*Na stražo! Brez dvoma je, da se bodo liberalci sedaj, ko jim je izdahnil „Narodni Dnevnik", z vso silo vrgli na agitacijo za svoja še živeča lista „Nar. List" in „Slogo". Hodili bodo od hiše do hiše ter lovili naročnikov. Naši somišljeniki naj stoje na straži in se pripravljajo na krepek odpor, ki naj obstoji v agitaciji za „Slov. Gospodarja", „Naš Dom" in „Stražo",
*	Naša stranka je sedaj tudi glede na časnikarstvo močnejša, nego nasprotna liberalna. Tam imajo z novim letom le še „Slogo" in „Narodni List", mi imamo „Naš Dom" za mladinsko organizacijo, tednik „Slovenski Gospodar" in trikrat na teden izhajajočo „Stražo". Mi gremo naprej, liberalci nazaj!
* Kapucini v Celju nameravajo prihodnje leto povečati in prenoviti s\ojo redovno cerkev. Kdor pozna to majhno, sicer lično cerkvico in upošteva naval ljudstva, ki prihaja v to cerkvico od vseh strani, ta ve, da je povečanje te cerkvice res potrebno. In da se bo to uresničilo, treba je samostanu pomoči in podpore od vseh strani. Zato se udano podpisani obračam z zaupanjem do vseh samostanskih pri-prijateljev, znancev in dobrotnikov s prošnjo, da me podpirajo pri tem podjetju. Posebno sedaj o božičnih praznikih se vsem priporočam za prav bogato „božično darilce". — Za dobrotnike se berejo vsak mesec 4 sv. maše! Za vsak dar se že naprej zahvaljuje iz srca--p. Ladislav Hazemali, t. č. gvardijan.
*	Pritožbe proti odločbam županstev. Ker se če-sto dogajajo slučaji, da občani ne vedo, kako naslavljati morebitne pritožbe proti Županstvom, je potrebno, da podamo tu točno pojasnilo o tej stvari. Pred vsem moramo imeti pred očmi, da so županstveni posli — v popolnem soglasju z dvojnim področjem občin dvojni, in sicer posli lastnega in posli prenešenega delokroga. Proti vsaki odločbi ali določilu županstva je dopuščen utok ali rekurz. Upoštevati pa je pri tem, da je pot višjih inštanc različna in se ravna po tem: ali se izpodbijalna odločba ali določilo nanaša na, samoupravo Častno), ali pa na politično (prenešeno) področje. V prvem slučaju je utok proti županstvenim odločbam predložiti deželnemu odboru; v drugem slučaju je predložiti utok c. kr. okraj'nemu glavarstvu dotičnega okraja, oziroma, v tretji inštanci c. kr, na-mestništvu v Gradcu. Ce bi odbor sklepal o rekurzih v stvareh, ki se tičejo političnega<preneŠenega) področja, je dotični sklep neveljaven. Naj podamo praktičen izgled. Kak župan izvršuje n. pr. z dvema podžupanoma vred pravico nalaganja kazni.. Ker spada ta pravica nalaganja kazni v prenešeno področje, ni smeti utoka proti kazenski razsodbi, ki jo je izdal župan z dvema podžupanoma vred, predložiti odboru, marveč okrajnemu glavarstvu. Vzemimo Še slučaj, ko mora odbor sklepati 0 utoku, vloženem v samoupravnih stvareh proti kaki odločbi župana, tedaj ne sme dotični odborovi seji predsedovati župan. Odbor more torej razpravljati in sklepati o teli utokih kedarkoli si bodi, ne da bi mu bito treba gledati na rok. Taki u-toki se smejo prijaviti usmeno v občinskem uradu, a-li pa se lahko vlagajo pismeno.
*	Kmetovalci» pozor! S 1. januarjem 1911 stopi v veljavo nova postavna odredba o varnostnih pripravah pri kmetijskih in drugih strojih, Mlatilnice, domači mlini, vejalnice, stroji za pripravo krme i. dr. morajo biti opremljeni z varstvenimi pripravami, da se preprečijo morebitne nesreče. Kdor ne bo zavaroval strojev, zapade kazni. Natančneje o tem se izve pri županih,
*	Hmeljišča v Avstriji v ietu 1910. Poljedelsko ministrstvo je nedavno izdalo začasno Statistiko o velikosti površine zemlje, ki je nasajena v Avstriji s hmeljem. Glasom te je bil leta 1910 v Avstriji nasajen hmelj na 20.037 ha: od tega odpade na Češko 73'2%, Galicijo 11'4%, Štajersko 3'7%, Moravsko 3'1%, in Gornje Avstrijsko 2'6%, Ako primerjamo ta števila z onimi iz leta 1909, vidimo, da so se v letu 1910 hmelj-ski nasadi omejili, in sicer v celem za 2500 ha <11*5%). Najbolj se je poznalo to na Štajerskem (40'2%), Gor-nje-Avstrijskem (38'5%), v Galiciji (10'1%, na Češkem (4*7%); na Moravskem pa so se hmeljski nasadi zvečali za 3'4%. Primerjanje obsegov hmeljskih nasadov
od leta 1900 do 1910 nam pokaže stalno omejevanje hmeljišč. To je razumljivo, če se pomisli, da stalno naraščajoči stroški ne stoje v pravem razmerju z negotovostjo pokritja in s cenami hmelja.
*	Štetje živine. Še enkrat opozarjamo na štetje živine, ki se bo vršilo o novem letu. Celo napačno, da, prav nespametno je, pri tej priliki živino zatajiti. Kajti davek se ne odmerja po Številu živine, ki se določi po Štetju, ampak vendar-le po velikosti in vrednosti zemljišč, oziroma po napovedi za osebno dohodnino. Pač pa se bodo državne podpore, ki so namenjene za povzdigo živinoreje in pospeševanje vnov-čevanja živine, odmerjale po Številu živine, ki se bo določilo po Štetju, Cim več živine so bo pri nas na-
štelo, tem večje bodo podpore. Tudi deželne podpore se bodo ravnale po teh številih. Ker se bo vsled neugodnih krmskili letin in vsled silnega povpraševanja po živini letos itak naštelo manj komadov, uego se je je drugekrati, bo treba tem vestneje vsak rep napovedati, sicer bo škoda pri delitvi podpor za uas velika.
*	Bolezen na gobcu in parkljih. Tekom zadnjih dni se je v več občinah mariborskega političnega o-kraja uradno dokazala bolezen na gobcu in parkljih med govejo živino. Okuži se s to kugo ne le goved, ovco, koze in svinje, temveč tudi človek. Ljudje se okužijo večjidel, ako zavživajo surovo ali nezadostno kuhano mleko iz okuženih hlevov in tudi iz takšnega mleka narejeno sirotko, surovo maslo itd. Z ozirom na to dejstvo se použivajoče prebivalstvo svari pred použivanjem surovega ali nezadostno kuhanega mleka.
*	Južna železnica. Železniški odsek državnega zbora se je v zadnjih dveli sejah bavil z vprašanjem zvišanih tarifov južne železnice. Lansko leto se je posrečilo odseku, da je dovolilaS vlada zadostno zvišanje le za eno leto. Pod pretvezo, da državni zbor ni zboroval, pa je letos dovolila vlada zvišane tarife do konca leta 1617, in sicer kljub temu, da so proti zvišanju ugovarjali deželni zbori prizadetih dežel.
*	Izdelovanje sodavice je, kakor naznanja državni zastopnik, postala koncesijonirana obrt.
Položaj obmejnih Slovencev je žalosten. Boriti se morajo takorekoč noč in dan proti tujemu nasilju, da si ohranijo svoj jezik in svojo zemljo. Ali sami so preslabi, da bi mogli dobojevati gigantski boj. Pomagati jim. morajo oni, ki so v srečnejših razmerah. — Res je, da vsak ne more prispevati z denarjem, podpira pa laliko obmejne Slovence s tem, da kupuje blago, ki se prodaja v korist obmejnim Slovencem. Tu mislimo na Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem, ki je opremljena s štampilijo „Slovenske Straže." Kolinska kavina primes je'izvrstni domači izdelek, ki daleko nadkriljuje vse tuje tovrstne Izdelke. Škatljice, ki se prodajajo izrecno v prid obmejnim Slovencem, niso nič dražje od navadnih Škatljio, in blago je v njih ravno tako izvrstno. S tem torej, da kupujemo Kolinsko kavino primes v korist obmejnim (na škatljicah mora biti štampilija „Slovenske Straže" !), podpiramo obmejne Slovence, ne da bi pravzaprav sami pri tem kaj trpeli, kajti od prodane kavine primesi prispeva za obmejne Slovence tovarna sama iz svojega. Zato je dolžnost vsakega našega somišljenika, da zahteva v prodajalnicah izrecno in samo ono cikbrijo z napisom: „V korist obmejnim Slovencem", in ki je na nji štampilija „Slovenske Straže."
*	Za „Slov. Stražo" je nabral obrambni idaek Dekliške zveze v Šmartnu pri Velenja 16r0 obrabljenih peštnih znamk Hvala!
*	Darovi, za gospodinjsko ielo na Teharjih pri Celja P. d. gg.; Vrane Ogradi opat v Celjo, i polovnjake vina, Jožef 0<mte, žapnk iri Sv. Livreneu na Drar. polju, & K, Ivan Zadravic, župnik pri 8v, Bolfenkn, 27 K, Jernej Frargež, župnik pri Sv. Marjeti ta Pesnic', 20 K, Justina Jordan nabrala t Gotovljah 16 K, Fr. Peinik, {uptik t Podgorju, Jakcb Zupanič. župnik v Gotovljah, Julij Šilih, župnik pri Sv. Kunigcndi, Martin Jurkovič, dekm v Ljutomera, po '¡O K, J. Fleck. proit v Ptuju, 7 K, Frančiška Vcrtct, pri Sv Frančišku, 7 K, Ivan Konee, župnik pri Jurjn ob Ščavniei, Val Kropivitk, kaplan v Šoštanja, Franc Hirti, župnik v Slivnici, Jifei Kodrič kaplan v Kamniti, Jožef Kolarič, šupnik na Paki, dr Anton Snhačj dekan pri Sv. Ani na Krtmbergu, Josip Sinko, župnik pri 8v. Lovrencu v 81ov. gor., po 5 K, Frid. Repolusk, župnik v St. V du sad Valdekem, Karol Kamer, župnik na Piihovi. Davorin Roškar, žapnik pri 8v. Fl< rjanc, Fr. Spindltr, kaplan r Brežicih, Atton Kolar, žepnik v Ilju. Jos. Tombah, žapnik jri Sv. Petru ped Sv. gorami, Josip Lotčarič, kaphn v Št Jurja pod Tabcroro, Marija Koetli v Celju, po 4 K, Anten Kuhar, kaplan v 8redišču, 8 K, Karol Gmeiner, župnik v Širju, M Zcmljič, žup nik v Št. Jnrju ob Pesnici, Ivan Ltnart, nsdžupnik t Šmartno, Jožti Pečnak, kaplan v Trbovljah, Fr Ogrizek, župnik v Dramljtb, Frai c Lcm, župn k v St Petra sa Kronski gori, Anton Podvinski. župnik v Remšnikn, Mchorjani pri Sv. Križa pri Ljutomeru, Jožef Cižtk, dekan v Jarenini, Vid Jaužekovifi, župnik v Svečini, Rndolf Krcr.ter, kaplan ▼ 8t Rupertn v Slov. gor , po 2 K, Rozalija Hrnšovar • Celju, Janez PečoUr v Sošt»nju, Ivan Cajnkar, župnik v 8rtdižča, Uršula Olup v Ctlju, Fr. Stnhec, kaplan pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, po 1 K. Katoliško podporno draštvo v Celja.
v
Stajercijanci — pogoreli.
Štajercijance hudo boli, ker so naši slovenski deželni poslanci z obstrukcijo ustavili za kmečko ljudstvo in posebno za Slovence na Spodnjem Štajerskem Škodljivo delovanje nemško-nacionalne večine v dež. zboru. Naše spodnještajersko slovensko ljudstvo je na mnogih shodih izrekalo svojim zastopnikom radi njih možatega nastopa v deželnem zboru neomajano zaupanje. Rečemo lahko, da stoji ogromna večina spod-nještajerskega ljudstva za našimi poslanci.
Da bi se skrhal ta ugled naših voditeljev, sklicala je „Štajerčeva" stranka za nedeljo, dne 18. dec. „velik kmečki shocl", za mariborsko okolico in Maribor.
Na stotine in stotine vabil se je poslalo iz Ptuja, vabilo se je tudi pristaše Kmečke zveze; a koga smo videli na zborovanju? Mariborske purgarje, nekaj mesarjev, vse nemškutarske krčmarje iz okolice, več odvisnih viničarjev ter vse nemčursko učiteljstvo od znanega Bresnika, Saduja, pa doli do Gattija. Kmetov, pravih kmečkih obrazov smo videli zelo malo.
Prvi je dobil besedo urednik „Štajerca", bivši socialni demokrat Linhart. Girstmayr je vprašal zbo-rovalce, ali se naj govori na shodu nemški ali slovenski. Seveda so vsi Stajercijanci glasovali za nemščino, le navzoči pristaši K. Z. so proti temu odločno protestirali.
Linhart je govoril medlo. Rekel je, da. je za nemškutarje najnevarnejša stranka Kmečka zveza. Liberalci niso nevarni za nje. Srdito je napadal na-
še poslance, namišljeval si dobrote, ki jih dobiva baje Spodnji Stajer iz Gradca, skušal je ovreči opravičenost slovenske obstrukcije, ter je končno izrazil željo, da bo „Štajerčeva" stranka Še enkrat najmočnejša stranka na Spodnjem Štajerskem. Linhartu so pritrjevali le navzoči žganjarji, krčmarji in učitelji. S kmečkih obrazov si se lahko prepričal, da jih je navdajal velik dvom o resničnosti „Štajerčevega" evangelija. Ti revčeki, ki so odvisni od purgarjev, bi gotovo stopili v naš tabor, če bi zahajali na naše shode in bi slišali resnico
Naši pristaši so / ogorčenimi medklici odbijali -napade Linhartove in to je vzbudilo v dvorani vedno velik šum.
Linhart predlaga nato neko resolucijo proti ob-strukciji, ki pa je bila sprejeta z neko malodušnostjo. Stajercijanski kmetje sploh niso vedeli, kaj pomeni vzdigovanje rok. Naši so možato glasovali proti. V-sled tega je nastal velik hrup, ki se je še povečal, ko je Girstmayr sramotno napadel našega dr. Korošca. K besedi se je oglasil odbornik K. Z., gosp. F. Že-bot. Ker je začel govoriti slovenski, začeli so štajerci-janci vpiti, naj govori nemški. Ker se jim ni hotel u-kloniti. ni smel dalje govoriti. Tako je štajercijansko sovraštvo do slovenskega jezika! Nato je dobil besedo urednik Kemperle. Ker je s številkami dokazoval, kako postopa nemško-nacionalna večina s Spodnjim Štajerjem. je moral tudi on vsled vpitja prenehati. Najbolj so vpili posilinemški učitelji in krčmarji. Naši pa so navdušeno pozdravljali govornika z „Živio"-klici. Nastal je zopet velik vihar. Več kmetov je ne-voljno odšlo iz dvorane.
Da bi se znebili sitnega položaja, predlaga Girstmayr konec.
Tako se ni izpolnila štajercijancem želja, ubiti slovensko obstrukcijo v deželnem zboru in osnovati stranko nemškutarjev, ali kakor so jo hoteli imenovati: napredno kmečko stranko. Kakih 10 naših pristašev jim je z odločnim nastopom prečrtalo vse račune. Vidi se, da ljudje, ki zataje svoj rod, izgube ves ponos in vso korajžo. Veliki so v psovanju in kričanju, če se jih pa pozove na resen "111 miren obračun, pa se splašijo in zbeže.
Z izidom zborovanja smo lahko popolnoma zadovoljni, Ne le, da Štajercijanci niso dosegli svojega namena,, ustanoviti stranko, ampak pokazalo se je bolj, kakor kdaj prej, da je prebivalstvo mariborske okolice že veliko preveč probujeno in ne gre nemšku-tarjem več na limanice. Ne bo dolgo, in „Štajerčeva" stranka bo obstajala še samo iz nemških meščanov in, ;z lastnikov raznih žganjarn!
Mariborski okraj.
m Časten obisk je imela v četrtek, dne 15. novembra mariborska bogoslovnica. Prevzvišeni knezo-škof dr. Mihael Napotnik so imeli zjutraj v cerkvi sv. Alojzija do čč. gg. bogoslovcev znamenit govor o štirih poglavitnih čednostih s posebnim ozirom na, stanovske lastnosti onih, ki se pripravljajo na. vzvišen duhovski poklic. Nato so pri najsvetejši daritvi vsi gg. bogoslovci prejeli sv. obhajilo iz rok nadpastirja. Vsak bogoslovec je dobil pozneje v ..spomin knjigo „Sv. Pavel, apostol narodov".
m Sv. Peter pri Mariboru. Ker je naš zvesti „Slovenski Gospodar" nesel med svet našo žalost, zlasti ob priliki, ko se je kruta božjeropna roka polastila. našega tabernakeljna, naj ponese tudi svojim blagim, sočutnim čitateljem naše veselje, katero smo doživeli za Časa našega dvodnevnega vednega češče-nja 18. in 19. t. m. To je bilo navdušenje, ki morda nima para. Vse se je kar trlo okoli mize Gospodove. Bilo je okoli 800 obhajancev, in vsem na čelu naši vrli možje in mladeniči. Vsa čast njim! Zahvaljujemo se pa tudi iskreno našima t požrtvovalnima blagima gg. dušnima pastirjema, ki sta nas s svojimi, do srca segajočimi pridigami tako lepo vodila in bodrila! - Št. Pelerčan.
m Ovržena ničnostna pritožba. Kasacijsko sodišče je ničnostno pritožbo Antona Kmetec, ki ga je mariborsko porotno sodišče radi umora njegove ljubice že dvakrat obsodilo na smrt na vešalih, ovrglo.
111 Framske novice. Framski Mohorjani so darovali „Slovenski Straži" 10 Iv. Naša kmečka posojilnica in hranilnica, stara poldrugo leto, tako vrlo napreduje, da se ji Čudijo druge posojilnice. Promet bo koncem leta naravnost velikansk.Kaj pa ljudsko štetje? Pred 10 leti so našteli v Framu 35 Nemcev?Bog nas varuj! V ideli bomo, kdo se bo letos štel za Nemca.Zlasti smo radovedni, kako se bosta zapisala dva trgovca. Sicer sta slovenska liberalca, a o slovenski narodnosti ni duha ne sluha. Naša šola je petrazredna, najpopolnejša v mariborskem okrajnem glavarstvu Toda IV. razred ima že skozi več let več kot 80 otrok, letos celo 91, in vendar se živa duša ne briga, da se razred razdeli! Mislite si red ali celo učne uspehe! Nemci ustanovijo celo za 13 otrok en razred!! Dva vrhi, pohorska kmeta Žakelnik in Vrhovšek sta sklenila pogodbo z mnogimi pohorskimi kmeti v zadevi lesne trgovine, katero sta prevzela omenjena na svoj račun. ,loj kakšna jeza vsled tega pri slovensko-libe-ralnem ali nemškem trgovcu! Ha, gospod, ali mislite, da naj kmetje samo k Vam vozijo denar? Čakajte le malo, tako brihtni kakor Vi, so že naši kmetje tudi. Novo izobraževalno društvo že šteje 80 udov. Slovenska Straža šteje 48 udov. Na Štefanovo priredi izobraževalno društvo shod s predavanjem. Pri predstavi „V znamenju križa" v Mariboru nas je bilo okoli 30 FVamčanov, samih naših, liberalci so ostali za pečjo. Toda žal! Predstava se ni pričela pravo-
časno, zato nismo videli konca, ker vlak ne čaka. In mi naj bi imeli še veselje s tolikimi stroški zvezanimi pohodi v Maribor? Ob '/48. uri se je napovedala predstava, pričela pa ob uri. — Vesele praznike Framčanom!
m Sv. Marjeta ob Pesnici. Dne 13. t. 111. je u-mrl pri nas gosp. nadučitelj J. Špricaj, ki se je rodil dne 18. decembra 1, 1864 v Jarenini. Nekoliko dni pred smrtjo je bil Še pri sv, obhajilu, po katerem je gosp. župniku rekel, da mora biti zmiraj pripravljen, ker ne zna, kje, kedaj in kako ga bo poklical Bog na račun. Res je večkrat sprejel sv. zakramente, bodisi z otroci, ali pa z odraslimi. Krščanskega prepričanja ni skrival. Doma je molil s svojimi po večerih na glas rožni venec. Pobožnosti ni imel samo na jeziku, ampak ona je odsevala iz njegovega celega delovanja v šoli in med ljudmi. To je bil pristni narodni učitelj. Pri nas je deloval 26 let. Kako je bil med narodom priljubljen, je pokazal njegov pogreb dne 16. t. m. Ljudstva, ki je za njim glasno jokalo, se je kar trlo. Prišlo je tudi mnogo učiteljev, toda nemčurski nobeden. Truplo in grob je blagoslovil gospod dekan Ci-žek, v cerkvi je govoril o. Cirič, na pokopališču pa gosp. nadučitelj Požegar. Ranjkemu slava, nam pa, naj da Bog mnogo takih učiteljev, kot je bil on. — Med pridigo v cerkvi se je tista mlada tuja učiteljica, ki je imela najvišje vrabčje strašilo na glavi, vselej satansko nasmejala in trčila levo sosedo s komolcem, ko je omenil pridigar besedo vera, greh in nebesa. In taka liberalka naj vzgojuje našo deco?! Kdor ne spoštuje vere našega naroda, naj ne je njegovega kruha. Naši ljudje nikogar ne obsojajo, ako pri opoldanskem zvonenju ne sname klobuka. Toda videlo se je po pogrebu opoldne dva učitelja: starejši se je odkril, mlajši ne, ter je imel ravno zdaj starejšemu toliko povedati, da ni mogel moliti. To pa so ljudje obsodili! Ako mladeniču ni za verski čut naroda, pa bi vsaj iz ozira na starejšega potegnil kapo. To temeljito pravilo olike bi vsaj učitelj moral držati. Mladi učitelji potrošijo mnogo denarja za liberalizem, toda naroda ne bodo napravili liberalnega. Rajni gosp. Špricaj je Šel pravo pot; sled se še krasno pozna, držimo se ga!
111 Gafcnik. Posestniku Francu Jančič je umrl dne 19. t. m. ob 'Ali. uri zvečer sinček Janez, star 1 mesec. Naše sožalje!
Poljčane. V gostilni gospoda Svetlina se je vršil v nedeljo dne 18. t. m. zadružni shod za zadruge iz okraja Konjice in Slov. Bistrica. V predsedstvo zadružnega okrožja so se izvolili gospodje M. Medved (predsednik), Ivan Hauptman (podpredsednik), Anton Toman in Anton Pučnik k'ot odbornika. Sklenilo se je, da se prihodnje leto vrši okrožni zadružni shod v Laporju. Nato je razpravljal nadrevizor gospod Vlad. P 11 Š e n j a k v skoro dveurnem govoru o važnih zadružnih vprašanjih. Po predavanju se je razvila zelo živahna debata, v kateri se je razjasnila marsikatera točka iz zadružne prakse. Shoda se je udeležilo lepo število zadrugarjev iz konjiškega in slovenjebi-striškega okraja.. Shod je vodil gospod M. Medved, načelnik posojilnice v Laporju, ki je pozval k sklepu navzoče k enotnemu zadružnemu delu.
Pfuiski okraj.
p Ptuj. V tukajšnji hiralnici je dne 17. t. m. u-mrla Hanika Večerjevič, 90 let stara deklina, ki je svojim gospodarjem od svojega osmega leta zvesto služila in je povsod bila jako priljubljena. Zadnja njena želja je bila: „Dajte me lepo pokopati in venec mi dajte na glavo." To njeno željo je tudi izpolnil kmet in gostilničar Jernej Golob v Novi vesi pri Sv. Marku, pri katerem se je v prejšnjih letih dalje zadrževala in ki jo je tudi večkrat v hiralnici obiskoval.
p Sv. Marko niže Ptuja. Predpretečeni teden se je v naši fari vršil v znamenju smrti. V nedeljo, dne 11. t. m. je v Borovcih umrl otrok, dve leti stara Marija Meznarič, vsled opeklin. Mati je zaparila s kropom en čeber in otrok je padel v krop in se je tako opekel, da je vsled tega umrl. Uboga mati, ki je že tako vsled izgube otroka žalostna, bo pa še zaradi nepazljivosti kaznovana, — Dne 12. t. m. je umrla v Bukovcih Barbara Kostanjevec v starosti 73 let. — Dne 13. t. m. je umrl v „Novem Jorku", tako se imenuje sedaj nekaj hiš pri gaju, ki spada v občino Bukovci, vdovec Jožef Zavec v starosti 60 let. — Dne 14. t. 111. je umrla v Zabovcih 31 let stara kmečka hči Elizabeta Krajnčič. Bila je v torek Še v cerkvi pri sv. spovedi in pri sv. obhajilu. V sredo se je peljala v Ptuj, tam je začela na glavnem trgu kri bruhati, peljali so jo domov, 111 med potom je v naročju svojega brata umrla. Bila je dolgo boleliua. Imela, je krasen pogreb. Spremljale so jo Marijine družbenice z zastavo in so zapele pri cerkvi in na grobu ganljive nagrobnice. — 17. t. m. je umrl Janez Strelec, 71 let stari samski kmečki sin, po domače „županov Honsa" iz bogate kmečke hiše, pa žalibog se je bogastvo zgubilo - na kak način, že Bog ve. - Naj vsi v miru počivajo!
p Vičava pri Ptuju. V soboto, dne 17. decembra okoli 11. ure dopoldne je umrl Jožef Krivec, posestnik na Vičavi. štev. 18. Bil je pisarniški sluga pri okrajnem zastopu v Ptuju. Pogreb je bil v ponedeljek, dne 19. decembra ob 2. uri popoldne. Sprevod je vodil rajnega brat, č. g. Vinko Krivec, misijonar od sv. Jožefa nad Celjem v spremstvu domačega kaplana Č. g. p. Mansvet Zohrerja. Pogreba se je udeležilo mnogo vaščanov in Še precej odlične gospode iz mesta Ptuja. Rajni zapušča žalujočo ženo s petimi nedoraslimi otroci. Priporočamo rajnega Jožefa v po-
božno molitev in trajen spomin. Naj v miru počiva? — „Višavski",
p Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 18. t. m. je pri posestniku Emeriku Petku v Vodrancih sežgal otrok kup slame. Hiša z gospodarskim poslopjem je bila v nevarnosti, vendar so pravočasno pogasili.
p Sv. Bolfenk v Slov. gor. Občinski odlKir v Trnovski vesi je sklenil samoslovenskouradovanje. Vsi obcestni napisi so se prenovili iz dvojezičnih v samo-slovenske. Živela zavedna občina! Slovenske občine, posnemajte!
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Občine Zagorci, Sakušak, Dragovič, Trnovci, Mala Nedelja, Radislav-ci, so vposlale po državnem poslancu dr. Korošcu prošnjo na c. kr. namestništvo, da se dovolijo zopet svinjski sejmi v Ptuju v dosedanjem obsegu, da se privoz ne skrči na 15 km, temveč da se dovoli uvoz zopet iz najdaljnih krajev, kakor dosedaj.
p Dijaška kuh.nja v Pcoju. Ker so leto s izostale vse redne podpore, nahaja se nafta dijaška kuhinja v najhujših stis?sh Število revnih dijakov raste, sredstva pa pojemajo. Vse prijatelje učeče se mladine prosimo krepke podpore, da se vzdrži ta prepotrebni zavod. Na praznik Sv. Tieh kraljev dne 6 jan. 1911 prirede tukajšnja društva v veliki dvorani Narodnega doma priljubljeno igr--> „Revček An-drejfek". Čisti dobiček je namenjen Dijaški kuhinji Zato vabimo že danea vsakega, kdor ima srce za trpečega slovenskega dijaka, k tej dobrodelni prired tvi.
p Velika Nedelja. Naša „Mladeniška zveza" priredi na Štefanovo in na Novo leto dve /ledaliski predstavi, od katerib je čisti dobiček namenjen za nagrobni spominek č g. Jakoba Košak Zato vabimo vse domače in sosedne žapljase k obilni udeležbi, da nam bo mogoče postaviti vredni spominek nepozabnemu dušnemu pastirja. Predstave se vršijo po večern cah v šolskih prostorih Vstopnina: sedeži 40 vin, stojišča 20 vin.
p Sv. Lovrenc na Dravske» poljn. Bralno društvo uljadao t*bi vse ude in prijatelje iz domače ia sosednih župnij na božično ' redftavo na Štefanovo dne 28. t. m. točno ob 8. popoldne. Vspored: 1 Moj dom, poje mešan zbor. 2. Poidrav 3. Domači h>ši, poje moški zVor. 4. Ig a „V zadnjem trenotku". 6. Barčica, poje moški zbor Božična, poje mlad zbor pred razsvetljenim božičnim drevescem. 7. Slovenski o?rod, Gleite že solace zahaja, poje mešani zbor Vstopnina: sedeži (0 vin., stojišča 30 vin.
L,', i ti i i t £
erski okra!.
1 Mala Nedelja. Na prošnjo naše kmetijske podružnice je priredil gosp. Škrlec iz Vičanec zadnjo nedeljo, to je dne 18. t. m. pri nas dvoje gospodarskih predavanj, ki ste bili z ozirom na dejstvo, da je bilo to razglašeno šele isto nedeljo po službi božji, dobro obiskani. Po maši takoj je govoril v Šoli o napravi novih travnikov, oziroma kje vse in kako se dajo isti napravljati in o deteljni setvi po najnovejšem načinu. Navzočih je bilo okoli 100 kmetovalcev. Popoldne se je vršilo zborovanje pri posestniku Košar-ju v Budislavcih. Tukaj je razkazoval novi stroj, br-zoparilnik „Alfa" za parjenje svinjske klaje, ki si ga je imenovani posestnik naročil in se je tokrat prvič poskusil. Skuhalo, oziroma sparilo se je v njem kljub precejšnji njegovi velikosti (drži 170 litrov) jako hitro, tem hitreje, ker je gosp. predavatelj vedel v tem času mnogo dobrega, povedati in odgovarjati ua stavljena mu vprašanja točno in jasno. Ker se je kazalo slabo vreme, je mnogo kmetov iz sosednjih vasi o-stalo doma. Kljub temu je bilo tudi tukaj prisotnih nad 60 oseb. Na obeh zborovanjih so kmetovalci izredno pazno sledili njegovim izvajanjem: njegova pri-prosta in domača beseda in iz lastnih izkušenj vzeti gospodarski nasveti so napravili na zborovalce najboljši vtis ter se je izrazila splošna želja, da bi nas ta naš „sokmet" v kratkem zopet obiskal. In obljubil je, da pride dne 29. prosinca drugega leta zopet k nam. Takrat pa le vse na zborovanje!
1 Gornja Radgona. Obesil se je v torek v jutro, dne 20. t. m. gosp. Johann Kurbos, župan trga Gornja Radgona. Nesrečnik je bil desna roka narodnega odpadnika Wratschkota in eden glavnih vodij naših nemškutarjev. Tako smrt je storil torej prvi župan nemškutarskega trga Gornja Radgona.
1 Voržej lira uo društvo prire li na Štefanovo v š lsk h prostorih veselico s sledeč m vs|oredom: 1. Gledališki igri „če vljar in ,Bra-trane " 2. Prosta zabava s petjem, šaljivo poŠto, itd v g stilni gosp. Iložmana. Začetek ob 5. uri zvečer. K obilni udeležbi vab! uljndno
odbor.
1 Dor. Rvdgona. Prijetelji naš'ga bralnega društva, dom*či in aisedoji, vtji ste Ijuitno vabljeni za dan ¿6 decembra 19'O na Štefanovo k veliki, nd 'leitncefn mnogo lepih dohit<ov prinaša oči tomboli pri L. Karbaš-u ob 6. uri zvečer s« vršeči. Dobiček namenjen je vprid društveni knjifrrci. Vgi katerih srce bije za prhvi narodni čbt kmečkega ljudstva pridite! Prosili bi le nekoliko več naklonjenosti od strani svojih somišljenikov in dobri stvari kaj gmotne podpore. Na zdarl
SJc^enj^ralki ekraf.
v »**>	*
s Slov. Gradec. Tukaj je javil izstop iz katoliške cerkve gosp. Runovca, učitelja v Slovenjem Gradcu, sin, ključavničar, sedaj v Vuzenici; bojda ne pristopi k nobenemu veroizpovedanju. Kako pravimo takim? Takim učiteljem moramo izročevati svoje otroke v vzgojo! Ce svojega lastnega sina ne more vzgojiti v odločnega kristjana, kako bi smeli upati, da bode vzgojitelj v pravem pomenu besede našim otrokom! Učiteljstvo, kam ploveš?
s Smartin pri Slovenjem Gradcu. Zadnjo nedeljo smo se kar pogledovali! Pridemo iz cerkve, pred nas se postavi nek čevljar, ki je zdaj imenitno avan-ziral. Postal jo oŠtir pri predstojniku Kacu, zraven pa dobil še službo, da oklicuje pred cerkvijo; drage volje mu je to službo prepustil gosp. nadučitelj. A kako opravlja to službo? Imel bi pojasniti, kaj se naj prinese za ljudsko Štetje, a zmanjkalo mu je, v kratkem pove: „Prinesite vso svojo ropotijo!" Pripomnil je Še: „Vsi, ki ste rojeni od leta 1891 do 1901 dobite pri fajmoštru spisek, za njega ni treba nič plačati. Ali res nimate sposobnejšega, ki bi ljudstvo tudi malo poučil? Upamo, da je zadnjikrat okliceval.
s Sinartln pri Slovenjem Gradcu. Dne 13. dec. je javil svoj izstop iz katoliške cerkve Jože! Masek, pomorski komisar, k.i se je pred dobrim letom tukaj naselil. Rojen je dno 7. decembra 1870. v Ternovi pri Gorici. Znamenito je to, da dosedaj v obče nismo vedeli, ali je kristjan, tudi o njegovi družici se govori različno. — Narodna stranka je potrebovala ¡njegov glas pri zadnjih volitvah, le s težavo smo ga izbac-nili iz volilnega imenika. Heil Luther!
s Šmartin. Slavno občinsko predstojništvo prosimo, naj nam naznani, kako se je gosp. komisar Masek tukaj oglasil, je-li oženjen; ima li pravico razpro-dajati v malem vino, kaj misli ukreniti o njegovem vstopu v pokoj?
s Turiška vas pri Slovenjem Gradcu. Nemci imajo svojo Siidmarko, ki naseljuje na slovenskih mejah nemške lutrovce, in tem v obran se je osnovala katoliško-slovenska Straža. Lani smo zložili Mohorja-ni nekatere kronice za obmejne Slovence, letos pa je gospod nadžupnik prosil Mohorjane za „Slov. Stražo" prostovoljnega prispevka ter je za narodne potrebe ob meji poslal nabrane vinarje. Glavarji Nar, stranke niso žrtvovali razun enega, kojemu se, če zahteva, vrne tisti groš, pač pa so zabavljali na gosp. nadžup-nika zavoljo njegovega rodoljubnega dejanja. Res je, da je moral gosp. nadžupnik tožiti nekega kmeta za ustanovo po pretečenih devet letih. Ta mož je potem gospoda nadžupnika grdo obrekoval. Sveclok je stal že pri sodnijskih durih, Nadžupnik pa je vsled usmiljenja proti temu naprednemu kmetu Narodne stranke umaknil tožbo na prigovor odvetnika, ki mu je bil obljubil, da bo enkrat mir! Kar se tiče žandarja, je svojo krivdo obžaloval in dal na zapisnik, da so ga narodni nasprotniki k opisanemu dejstvu zapeljali in krivo obvestili. Gospod nadžupnik mu je nato odpustil, ker noče nobenega spraviti v nesrečo. Narodna stranka torej noče opustiti svoje grde navade, da ob-rekuje druge in laže osobito o duhovnikih. Je pač že stara resnica: Liberalec je in ostane prepirljivec in obrekljivec.
s St. Ilj pri Velenju. Slovo. Ker sem svoje posestvo prodal in se naselim stalno v lastni hiši v Celju, poslavljam se tem potom tužnim srcem iz druge najlepše mi domovine, od vseh prijateljev, sosedov in drugih mi dragih soobčanov, posebno pa od slav. obč. odbora, v kojem sem imel čast sodelovati celih 18 let kot občinski svetovalec, koji mi je izkazal veliko iz-vanredno čast, da me je dne 26. prosinca 1901 imenoval za častnega občana in me postavljal vsa leta na občinska in okrajna častna mesta, za katero Čast in zaupanje mu izrekam iz srca svojo zahvalo. Sprejmite vsi moji dragi zagotovilo, da če tudi ne bom o-sebno, vendar pa v duhu med vami, in da bom tudi v bodoče sodeloval po svoji možnosti za blagor občine in šolstva, kakor dozdaj. Mislim, da žalil nisem jaz in ne moja soproga nikogar, Če se je pa to nehote kedaj pripetilo, naj nam pa dotičnik odpusti in prosim, ohranite naju v blagem spominu ter vam kličem: Živeli zavedni Šentiljski Slovenci, kjer ni nobenega izdajalca, živela in z Bogom lepa Šaleška dolina! — St. Ilj pri Velenju dne 14. novembra 1910,--Iv, Kranjc.
s Skale pri Velenju. Tukajšnje kršč. izobraževalno društvo je dobilo z dovoljenjem č. g. dekana društveni prostor poleg ljudske Šole. Lepa prostorna soba in dobro preskrbljena knjižnica, obilo dobrih knjig in Časopisov, bo nudila članom in feitateljem mnogo in raznovrstnega razvedrila in izobrazbe. Želimo, da bi se stari udje zopet oživeli ter podpirali to prekoristno delo naše mladine. Vabimo in kličemo tudi tiste, kateri Še niso člani tega prekoristnega društva, naj zdaj z vesoljem pristopijo, ko imamo tako lep prostor, da se bodemo lahko izobraževali v vseli društvenih predmetih, kakor v petju, tamburanju, v govorništvu, zgodovini, telovadbi itd., ter se obenem navduševali sploh za lepo krščansko življenje. Želeti je in koristno bi bilo, ko bi sedaj ob tej lepi priliki se zopet začela razvijati in cveteti nekdanja Dekliška zveza, ki je zadremala zaradi pomanjkanja prostorov. Torej mladina, le pogumno na delo! Naše geslo naj bode: Bog in narod!	„
8 Veleaj«. Slo»ms<i otro&ti vrtec priredi na praznik sv. Štefana p) vrčfrmcah božičnco za slovenske otroke. Vai prijatelji bIo-veoski mladine «te prijazno vabljeni k tej prireditvi. Vodstvo slovenskega vitca
Konjiški okraj.
k Sv. Kuniguntla na Pohorju. Po naši župniji se širi vest, da je neki tajnik pri Zadružni Zvezi v Ljubljani poneveril velikanske svote denarja. Nekateri posilinemci iz Oplotnice in Zreč so našli to baje v nemških listih in so v skrbeh za našo Posojilnico, pa ne le za našo, temveč za vse, ki so pri ljubljanski Zadružni Zvezi, Ista bojazen navdaja tudi slovenske svobodomisleče. Neki liberalni list pripoveduje, da se je v minolem mesecu vzdignilo iz Ljudske posojilnice 4 milijone, v resnici pa se ni vzdignilo več, kakor navadno pred Božičem. Strah je tedaj prazen. Zlobni namen naših nasprotnikov, ki begajo ljudstvo s takimi lažmi, je vendar jasen. Naše ljudstvo naj bi zapustilo lastne denarne zavode ter nalagalo svoj denar v nemške in liberalne posojilnice. Pomagali bi naši ljudje podpirati šnopsarskega „Štajerca" in Širiti svobodomiselno, brezverHko slovensko časopisje. Toda zmotili so se. Naši ljudje že poznajo svoje prijatelje. In tako so dosegli naši skrbni prijatelji z lažjo in obrekovanjem ravno nasprotno od tega, kar so nameravali. — Neka žena iz Zreč, pa je tukajšnja rojakinja, in ima bližje k nam, kot v Zreče, se je hotela prepričati, kaj je resnice na raznem govorjenju; se je li res preklicalo pri cerkvi, da naj pride po denar, kdor
ima kaj naloženega, kdor pa je kaj dolžan, naj plača. „Ko bi se samo enkrat preklicalo," je pristavila, „pa se je, pravijo, dvakrat. . ." Pri nas seveda o tem nihče ničesar ne ve. Kaj je storila pametna žena? Ni le pustila ves svoj naložen denar v hranilnici, temveč je šla tudi v Konjice ter vzdignila denar, kar ga je imela v nemški okrajni „Šparkasi", pa ga naložila v naši hranilnici. Tak odgovor je dala modra žena na nemške in liberalne laži. Temu lepemu zgledu naj bi sledili vsi zavedni katoliški Slovenci!
k Iiebelj. Županstvo nam je z ozirom na dopis v 48. Številki poslalo nekaj pojasnil in izjavlja, da ni res, da bi ne izpolnjevalo ukazov c. kr. okrajnega glavarstva., kajti županstvu še do dne 11. t. m. ni bilo ukazano od strani c, kr. okr. glavarstva, da bi moralo izvršiti odredbe, tičoče se vodnjakov in od-stranjenja korit in napajališč v oddaljenosti 10 do 15 metrov. Tudi ni res, da bi bilo v vasi, kjer stanuje župan, dva svetovalca in dva odbornika, polno nesnage, in da pitna voda ni zdrava. Da je voda iz vodnjakov zdrava, dokazuje zdravniška preiskava vodnjakov tega leta v vasi Spodnji Kebelj. Končno ni res, da bi voda, kadar perice perejo, našla pot nazaj v vodnjake, temveč voda odteka v posebnih jarkih od vodnjakov.
Celjski okraj.
c Celje. Neko 171etno dekle so dne 13. t. m. tukaj zaprli in jo hoteli poslati v prisilno delavnico z odgonom. Dekle pa je zbežalo na streho neke hiše v rotovški ulici in ostalo tam celo noč, dokler je niso drugi dan zjutraj z velikimi težavami spravili dol.
c Trbovlje. Gospod urednik, danes Vas pa prosim, da se malo s potrpežljivostjo namažete, ker Vam imam mnogo zanimivega povedati, posebno, ker od mene Še niste sprejeli nobenega dopisa. Čudne in neverjetne reči se gode pri nas. Poglejte! Občinske volitve za našo, blizu 13.000 ljudi broječo občino, so bile razpisane za dne 12, in 14. decembra. Mislili smo, da boj ne bo vroč, ker so se zedinili Nemci, liberalni Slovenci in socialni demokratje. Naši stranki so postavili sami le 3 može za kandidate. Seveda nismo bili mi s tem zadovoljni, ker ti možje večinoma niso bili iz naših vrst.tfiospodje so torej sklenili, dati tiskati listke, in sicer rudeče, kakor purman, za III. razred. V 3. razredu je bilo postavljenih 6 sooi-alnih demokratov in 4 liberalci. V tem razredu ni bilo nobenega našega delavca, in nobenega našega kmečkega pristaša. Vest nam ni dopustila, da bi volili take može. Tudi v II. razredu ni bilo bolje. Dovolili so nam pravzaprav samo enega odličnega našega kmeta. Ker so torej trboveljski gospodje poskrbeli za vse drugo, le za nas ne, zato smo mi, kar nas je prar-vih krščanskih kmetov in delavcev, sklenili, postaviti svoje kandidate za občinski zastop v II, in III. razredu. In ta naš sklep je našim nasprotnikom tako zmešal glave, da so začeli letati od Poncija do Pilata ter klicati vse svetnike in vragove na pomoč zoper nas. No, prišel je odločilen dan za III. razred, 12. december. Znali smo dobro, da tukaj sami ne zmagamo, saj smo imeli proti sebi organizirane socialne demokrate in liberalce, pa pokazali smo, da smo neustrašena četa. Za socialno-demokraške-liberalne kandidate je bilo oddanih čez 570 glasov, za naše može pa je bilo oddanih čez sto glasovnic. V tem razredu se je vršil boj mirno in resno. Delavci, zlasti socialni demokratje, so prišli do zadnjega na volišče (500), loda kmetov pa je bilo jako redko videti. Skoro vsi so ostali doma. Izmed 1250 volilcev je prišlo volit blizu 700 volilcev, kakih 500 kmetov pa je ostalo doma. Seveda, potem mi kmetje ne moremo misliti na kako zmago. Glejmo, da se v prihodnje tesneje združimo. Ce se delavci potegujejo za svoje pravice in takorekoč letijo vsi na volišče, kar imajo prav, zakaj bi potem mi kmetje ne storili enako, saj se nam ne godi predobro. Posnemajmo v tem oziru socialne demokrate! Zlobni jeziki so trdili, da v II. razredu boj ne bo tako lahek, kakor v III. Naši možje so postavili skoro same kmete za kandidate, ker je tukaj večina kmečv kih volilcev. Ko je nasprotna liberalna stranka za to zvedela, začela je najprej pri Nemcih prosjačiti, da naj se je vendar usmilijo, saj je dajala povsod Nemcem prednost, saj je po ovinkih delala tudi za nemško šolo, seveda tako, da drugi niso vedeli. In res, dne 14. decembra smo videli, da so vsi Nemci kot en mož prišli pomagat reševat trboveljsko slovensko liberalno stranko. Vsi občinski možje so bili v službi a-gitacije za volitev. Posrečilo se jim je spraviti vse, razven devetih na vohšče. Naši kmetje so korakali precej samozavestno v boj. Toda glej vraga! Kdo bi si mislil, da bo sam rdeči glavar v podobi socialnega demokrata Sitterja stal z zlato verižico na reje-nem trebuščku pred vrati in zahteval od vsakega glasovnico. In če je videl ta gospod trpin, da kateri mož ni imel liberalnih kandidatov, pa mu je takoj dal „te prave". Seveda si ubogi kmet ni upal se zoperstav-liati takemu gospodu, kakor so sam gospod Sitter. Ta mož je tudi na tem mestu zaklical, „saj lahko to delam, ko ni nobenega farja blizu." Čudno, da se je vodja socialnih demokratov tak,o trudil za liberalne kandidate, ko vendar ni imel nobenega „svojih rude-čih" v tem razredu, bi si lahko kedo mislil. Toda gospod Sitter je s tem svojim delom skazal le hvaležnost liberalnim gospodom. V III. razredu so mu namreč pomagali liberalci z občinskim predstojnikom gospodom Vodušekom do zmage, in v II. razredu pa se je moral on skazati hvaležnega s tem, da je menjal kmetom glasovnice. Tako so lahko liberalni kandi-datje dobili okrog 110, naši okrog 30—40 glasov. Tu-
di tukaj lahko rečemo, da bi lahko kmetje zmagali, če bi bili združeni. Dobili bi prav lahko po 70 glasov in še več. V prvem razredu je šlo gladko brez boja. Izvoljenih je tukaj 8 Nemcev in 2 Slovenca, Ta trboveljski občinski zastop bo sestavljen iz 13 liberalcev, S Nemcev, G socialnih demokratov in 3 klerikalcev-! i-beralcev, torej bo štel 30 odbornikov. Kmečka zveza nima v njem nobenega zastopnika, ker so liberalci črtali „kompromisnega kandidata, predsednika Km. zveze v Trbovljah". Izid teh občinskih volitev nas ni iznenadil, saj smo to pot nastopili prvič samostojno ter s tem pokazali, da smo neustrašeni. Upamo, da bo drugič boljše, posebno, Če dobimo dobrega voditelja v svoje vrste.
c Trbovlje. Zadnji čas se je v občinski pisarili zelo previdno delalo, kajti sedeži naših občinskih očetov so se začeli majati; zato so pripravljali volitev z veliko tajnostjo. Da jim ti Šmentani klerikalci ne bodo delali kako zmešnjavo, so sklenili kompromis z Nemci in socialnimi demokrati, in pri vsem tem so odločili Slovenski kmečki zvezi od 30 odbornikov samo 3, reci tri odbornike, torej eno desetino od vseh odbornikov, češ, saj kmet ne sodi v naš purgarski občinski odbor. Imena, in stan hočemo po volitvah nekoliko opisati, vendar smemo že zdaj reči, da novi odbor našemu kmetu ne bo posebno naklonjen, ker socialni demokrat Še ni bil nikdar kmetov prijatelj, in Še manj prijatelj prave občinske blaginje. Omeniti moramo tudi, da so pred volitvami naši redarji in pisarji po hišah prav pridno agitirali in priporočali kompromisne kandidate, akoravno imajo naši redarji vedno dosti opravkov; še celo naš tajnik se tokriat ni u-strašil nobenega blata, pokukal je v vsako hišo kake vdove za pooblastilo. Vendar mu je pri marsikateri hiši spodletelo, Češ, jaz sem svoje pooblastilo že drugemu dala. Kmetje, zapomnite si to dobro, kaj so trboveljski mogočneži, koliko občinskih sosesk je, ki vam niso privoščili nobenega zastopnika, pač pa jih je po nekaterih krajih kar po 4 ali 5 skupaj. Za občinske ceste plačujete prav mastno davščino, ako pa ima posestnik kaj za prepeljati, si morate kmetje sar-mi cesto popraviti. O teh stvareh bodemo Še večkrat govorili.
c Gornji Grad. V pomladi prihodnjega leta poteče 31etna doba okrajnega zastopa ter se bodo volitve pravočasno razpisale. Že naprej se lahko pove, da prinesejo marsikomu razočaranje in dolg nos.
o Itadmirje. V „Slov. Gospodarju" Št<?v. 49 radovedno povprašuje neki hudobnež, zakaj resnični „Narodni List" nič ne piše o krvavi rokoborbi naših naprednih vročih fantov. Zato pa bomo mi pisali, kako se je vršila dne 5. decembra 1910 pri c. kr. sod-niji v Gornjem Gradu prva obravnava o tisti usode-polni žaloigri od dne 30. oktobra v rudeči sobi Vor-hove gostilne. Navzoči bili so pri tej obilnomokri zabavi gosp. Koleno, veleposestnik in okrajni odbornik iz Juvanja, nadučitelj Terčak in kmečki fantje. Povod prepiru je dala skrivnostna drama iz Skokove žage. Gosp. nadučitelj je hotel izzivajoče pomiriti z govorom na stolu stoječ, a je moral kmalu umolkniti, ker ga je v njega vržena steklenica hudo ranila. Ranjenih je bilo Še precej fantov, med katerimi bo. Ferdinand Stiglic, ki je še sedaj v bolnišnici v Ljubljani, prišel ob oko. Gosp. Irman je dobil zagovornika v osebi dr. Božiča iz Celja. Kljub temu so bile izrečene zaporne kazni po 10 in 30 dni, a Irman je dobil občutno denarno globo. Daljšo razdelitev stroškov in odškodnine za oko bo odmerila višja oblast. To je konec slabe igre v slabi tovarišiji. Merodajni krogi v Radmirju naj se postavijo bolj na stališče omike ter naj ji odprejo pot med ljudstvo, in zabranjeni bodo slični slučaji imenovane žage in krvave sobane. — Kmetje iz Radmirja.
c Lubija. Davek na pse so upeljalj s prihodnjim letom občine Mozirje po 6 K, Rečica po 4 K in tudi druge občine. Ta naredba je povsod priporočati zaradi prevelikega Števila psov, kar prav lahko povzroči stekline in še druge neprilike. Denar porabijo občine za koristne namene, in kakor „Slov. Gospodar" v 48. Štev. poroča, se drži mozirski trg tega, da bo porabil ves skupiček za osuševanje močvirja v Lipol-dovi blatni gasi. Vse za napredek!
c Sv. Frančišek. Odbor za ustanovitev nove občine Radmirje je z boleznijo gospoda 'J. Terčaka prenehal započeto delovanje. Prizadete občine Bočna, Rečica, Ljubno, Kokarje niso nič kaj pri volji, da bi se jim trgal kos za kosom, vsled česar bo ta up in nada splavala najbrž po Savinji!
c Vransko. Tu smo imeli minuli teden sv. misi-jon, ki so se ga udeležili verniki v velikem številu. Vodili so ga čč. gg. jezuiti iz Ljubljane in p. gvar-dijan iz Nazarja.
c Sv. Jurij ob Taboru. ,Umria sta: BriŠnik Blaž, posestnik in bivši gostilničar „Pri Maliku", in Gregor Cestnik, kmet v Smiklavžu. — N. p. v m.!
e Soar)e prt Jelsifa. Na novega leta di>n predstavi» naia „Vlademška »vez»1' pralepo zgodovinsko žaloigro: „Ga1 ca M»reni*. Pr*krasns igra je povzeta po resnični d godh' iz novejš h časov in pred tavlja nrort junaka za varo in verno Indstvo — spada torej popolnoma v oni čas — in teiko je najti bolj času pr merre igre. Z to pričakujemo najohilnejče rdeležb-'. Na 8' denie torej na Dovega leta din po v»čerD'c»h pri g Hnhjann. V»t onin» od 80 v dr- 1 K.
c Kat. ilov. l»i-brate»«lni drni to pri St. Petra n« dovem Selu prired' na Štefanovo po «eC-niCih zatavoi «aiji'i »r<-čo. lov s 160 dob tki K»rtiea stane 10 vn. Udje in prijatelji drnitva, na veselo 8» 'eni*I
e St Jorl| ob Jož. žel. T ikxjš -ja nk' Hžka požarna brambra
prireii ca pmzn k »t 8t f i a takoj po večen ic»h v gornji dv rani Katoliikfga dom» veiiko vesel co a petje n n igro „RepoHev", čarobna burka v petih d-j»njib Vsestranska f.r prav» in navduSenje je porok. da mi bo igr» d-hro obnesla ka- ho zas n*ena čast mladim igralcem K nh-lni ndelet^i vabi ulj dno odbor
e. St. Jar ob T«bnra. Bralno ilruiten ioia na Štefanovo po vetrnicah poučen shod v c rkrem h Si g zanimivim spored m.
e 8t. Jnr ob Tabora. N» god sv. Janeza po c-kvenem opravile ima bralno društvo redni občni zbor v cerkveni hiši. Zatem se vrši latotam občni »bor Orla. Vabimo vse g tare in nove prijatelje društva.
Odbor.
Brežiški okraj.
itajheniiurg. Dne 17. decembra zvečer so došli semkaj prevzv. knezoškof lavantinski, da izvršijo v samostanu oo. trapistov dvojno cerkveno opravilo. V nedeljo dne 18. decembra je prejel novoizvoljeni opat P. Placid Epalle, nečak umrlega opata Janeza Krst. Epalle, v samostanski kapeli v navzočnosti vse me-niške družbe, več sosednih duhovnikov, mnogo vernikov in gostov, od premilostlj. nadpastirja opatsko blagoslovljen je in znamenja nove časti med prav ganljivimi obredi, kakor so predpisani v rimskem škofovskem obredniku. Pri blagoslovljenju sta asistirala opat Gebh. Mair iz Zatičine na Kranjskem in opat Avg Moulin iz Maguzzana na Italijanskem. Po sv. opravilu, ki je trajalo od 9. do 11. ure predpoldne, so vsi menihi kleče i.n s poljubom prstana svojemu novemu predstojniku obljubili vdanost in pokorščino. Pri skupnem obedu, katerega se je razen vladnega zastopnika barona R. Steeb in več gostov iz Rajhen-burga udeležilo do 30 oseb, so prevzv. nadpastir s prisrčnim latinskim nagovorom čestitali novoblago-slovljenemu opatu ter se spominjali obeh najvišjih dostojanstvenikov, svet. očeta in presvetlega cesarja. — Popoldne so si vladika ogledali novo župnijsko cerkev Marija Lurcl v Rajhenburgu, drugi dan, 19. decembra, pa so podelili v samostanski kapeli še-sterim redovnikom višji red diakonata. Novi diakoni so: Tom. Akv. PlaninŠek od Sv. Lovrenca na Dr. p., Konr. Jankovič iz Lupoglave na Brimorskem, Vinc. Divjak iz Rajhenburga, Gabr. Montcoudiol iz St. Di-dier na Francoskem, Ang. PeČnik iz Koprivnice in Herman Vodenik iz Konjic.
b Rajhenburg. Dne 15. t. m. je umrl Janez Hlebec iz Krajne brde, v Rajhenburgu. Bil je mož stare korenine in blag značaj. — Bodi mu zemlja lahka!
b Rtjhenburg. Slov. kat, izobraževalno dru'tvo priredi na praz &jk «v. Štef na ginljivo ljudsko igro „Nežika iz Bleda". Začetek ib 8 ari popoldne. Ljubitelji nedolžne mladine, pridite pogledat, kakšno veselje vam boče nared ti!
b Št. Vid pri Planini. Naše kmečko bralno društvo priredi na fttritoovo ob pol S popoldne dve gledališki predstavi in sicer: „Ves-talka" in „Kmet Her^d". Vsi, ki si želite prijetne zabave, ste prijazno vabljeni.
b Podsreda Kat slov. izobraževalno društvo priredi dne 26. grada« dve zanimivi gledališki igri. Prič«Kujemo obilne odelež^e.
Odbor.
Narodno—gospodarski paberki.
Draginja je med nami. Vse je postalo dražje, kakor je bilo pred 10. leti. Zraven draginje pa smo prijadrali Še tudi v čas, ko je med nami zelo malo denarja. Denarne družbe so vtaknile milijone in milijone denarja v nova podjetja ter ga odtegnile splošnemu prometu. Dežele in občine jemljejo denar iz bank in drugih denarnih zavodov, da plačujejo svoje dolgove. Avstrijska državna polovica je najela zadnja leta več sto milijonov znašajoča posojila v Avstriji in Nemčiji. Istotako je storila ogrska državna polovica, kajti francoski in angleški denarni mogotci ji iz političnih razlogov niso hoteli dati posojila. Anglija in Francija ne marata za našo zvezo z Nemčijo, vsled tega nam nočeta dati tudi nobenega denarja več, in tako nam naša zveza z Nemčijo pride jak.o drago. Vedeti je tudi treba, da je mnogo razpoložljivega denarja sedaj v času draginje v rokah špekulantov, ki na borzah in na tihem poskušajo svojo srečo.
Zraven draginje živil, obleke in drugih življen-skih ter gospodarskih potrebščin imamo torej tudi draginjo in pomanjkanje denarja. Ta tesnoba denarja se čuti povsod, tudi pri nas na Slovenskem. Posameznikom in denarnim zavodom gre tesna za denar, ker se mnogo več po njem povprašuje, kot v navadnih, eenih Časih. Toda samo nespameten ali zloben človek bi mogel z ozirom na omenjena dejstva trditi, da obstoji kje kaka nevarnost za denar. Varno je vse bolj, kakor kedaj, ker v draginji raste tudi vrednost zem-
ljiščnih izposojil, a tesno in drago je vso.
» ^ »
Pravzaprav je dandanes cel svet velika trgovina. Vse trguje. Viničar s svojo perutnino, kočar s svojo živino, kmet s svojimi poljskimi pridelki, tržan in meščan s svojimi rokodelskimi, obrtnimi in indu-strialnimi izdelki.
Leta 1895. se je na celem svetu preko carinskih mej različnih držav spravilo blaga potom trgovine za 71*5 milijard mark (ena marka je 85 vin.) Toda že leta 1900 je svetovna trgovina poskočila na 90'3 milijarde mark, 1905 je znašala 112'5, in 1907 že 131 milijard mark. Slaba letina leta 1998 in nasledki polomov mnogih podjetij v ameriki je povzročilo, da je 1.
1908	znašala svetovna trgovina samo 121 milijard; a
1909	je zopet poskočila in Še bolj tekoče leto. V teku 15 let se je torej svetovna trgovina podvojila.
Svetovna trgovina ima namen, da pomnoži na-rodom dobrine zemeljskega življenja in da poviša dela ceno. Vsako, tudi najmanjše gospodarstvo čuti utripanje svetovnega prometa. Ako je žetev slabo izpadla, če carina zabranjuje uvoz inozemskih živil če so se zvezali imejitelji železnih rudokopov ali petrolejskih
jam, da ženejo cene kvišku, če je postal sladkor dražji, ena ali druga sprememba v svetovnem trgovskem prometu, se čuti tudi v najbornejši koči.
Ker stanje na svetovnem trgu učinkuje na vsako družino, na vsako hišo, zato pa se nam je treba tudi brigati za gibanje v svetovnem gospodarstvu. Tudi slovensko časnikarstvo bi se moralo baviti s temi dogodki, kar bi bilo gotovo bolj koristno, nego se boriti proti klerikalnim zmajem ali pa celo proti strupu iz Judeje.
* * *
Vse države hočejo novih dohodkov. Finančni ministri in politiki si belijo glave, odkod dobiti novih virov. Stare davke zvišati, to je sicer najlažje, a proti temu se vse brani.
Zdaj so iztuhtali nov davek, a že je močan odpor proti njemu, ker pravijo, da je krivičen. To je davek na vrednostni prirastek. Kolikor nam znano, je ta davek vpeljan na Kranjskem, Predarlskem, Gor. Avstrijskem in Trstu. Nemška država ga bo vpeljala kot državni davek. Kaj je podlaga temu davku? Ce si kupil tik mesta oral zemlje in če se je začelo mesto močnoširiti, potem je gotovo, da se je v teku 10 let tvojemu oralu zemlje vrednost povišala. Vrednost je torej brez tvoje zasluge prirastla. A recimo, ti si vodilna oseba v mestu in si mnogo storil, da se je začelo mesto dvigati in Širiti. V tem slučaju pa je prirastla vendar vrednost tvojega truda, in ti si krivično ol> dačen.
Zato pa hočejo nekateri drug davek, namreč davek na premoženjski prirastek. Ce si dokupimo novo njivo, imamo denar, ali vsaj upanje do denarja, vsled tega tudi lahko več davka plažam. Toda tudi proti temu davku, ki pa ni Še nikjer vpeljan, se že oglašajo, češ, zadel bi samo hiše in zemljišča, ne pa denarne mogotce. Prav imajo.
Književnost in umetnost.
§ Najlepše književno darilo ob Božiču, ko se glasi po vsem svetu spev „.,. . in mir ljudem na zemlji . . .", je esperantska slovnica. Mednarodni jezik es-peranto hoče pobratiti vse narode, sodelujte vsi, „ki ste dobre volje," pri tem velikem mirovnem delu; naročajte esp. slovnico ter jo Širite med svojimi znanci! Esp. slovnica stane s poštnino vred 1'30 K pri založniku Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko.
§ Črna žena. Ta krasna, iz domaČe zgodovine zajeta povest, je izišla ravnokar v zalogi Katoliške bukvarne v Ljubljani kot ponatis iz „Domoljuba". Povest je zajeta iz najzanimivejše in najviharnejše dobe naše narodne zgodovine, namreč iz časa turških bojev in kmečkih uporov. Broširana stane le 1 K 40 v., vezana pa 2 K, ter se do|)i v Katoliški bukvami v Ljubljani. Povest je vredna, da si jo nabavi sleherna kmečka hiša,
§ Dekle z biseri. Povest iz prvih časov krščanstva. Ta krasna, izredno zanimiva povest je ravnokar izšla kot 13. zvezek „Ljudske knjižnice" v zalogi Katoliške bukvarne v Ljubljani. Knjiga stane 2 K 40 vin., krasno vezana pa 3 K 20 vin._
Iz celega sveta.
Zoper očesno utrujenost beremo v nekem listu prav preprosto zdravilo. K litru vode se naj primešata dve žlici dobrega žganja in malo soli; vse to se mora dobro premešati. In sedaj je treba samo še vsako jutro in večer obrisati oči s cunjico, ki se je napojila v tej mešanici. — Ako se obnese, je vsekakor zelo preprosto, ceno in koristno zdravilo za vse, ki veliko delajo ob umetni razsvetljavi.
Štrajk tatov. Iz Varšave poročajo: Na cestnih vogalih so pred kratkim ponoči nabili ondotni tatovi sledeče oznanilo: „Mi, združeni tatovi varšavski, s tem javno naznanjamo, da začnemo stavkati in da se odpovemo svojemu rokodelstvu. Policija se je dosedaj zadovoljevala s polovico našega plena, zdaj pa zahteva 75 odstotkov, tako, da nam ostane od vsakega u-kradenega rublja samo borih 25 kopejk. Ce ostane policija pri svoji zahtevi, tedaj smo prisiljeni, opustiti svoje rokodelstvo, ker ne moremo pod takimi pogoji pošteno živeti." Policija išče povzročitelje tega Špasa, ki jasno obsojajo podkupljivost varšavske policije.
Kako čitai časopise? Važnejše Članke počasi in s premislekom prebiraj! Članke in poročila, o katerih meniš, da bi ti kdaj kakor tvarina za predavanja mogli služiti, izstriži in shrani v posebnem zavoju, da jih lahko najdeš, ko jih boš rabil. Ni pa dovolj, da prebereš časopis, treba je, da se s svojimi tovariši tudi razgovarjaŠ o vsebini posameznih člankov. Tak razgovor je zelo koristen, kajti pri tem se človek iz-vežba, da si upa brez strahu v manjših družbah nastopati kakor govornik. Za društva je posebno važno, da na tak način izvežba svoje Člane. Osebna agitacija ni skoro nikjer tako potrebna, kakor pri društvih, posebno v onih društvih, ki zbirajo pod svojim okriljem tudi mladino. Osebno pa bo agitiral uspešno le tisti, ki je v tem izvežban in zna na napade nasprotnikov dati povoljen odgovor. Potreben pouk v tem pa podaja Čitanje časopisov in priprostih spisov.
Operacije v starih časih, V starih časih, ko so ranocelniki neradi odstranjevali človeku bolne ude, pač ne moremo pojmiti, kako grozno surovo so postopali. Bil je že napredek, da so po odvzetju kakega uda, da bi u>tavili kri, vtaknili operiran ud v vrelo olje.
Ko je markiz Deklo trpel na tolščici, so mu okoli leta 1190 zdravniki kar prerezali trebuh. Seveda je bil na ta način za vedno osvobojen vseh bolečin. Avstrijski vojvoda Leopold je dne 26. decembra 1194 padel na neki vitežki bojni igri s konja in si ob padcu tako nesrečno zlomil goleno, da so koŠčeki kosti visoko moleli iz kože. Zdravniki so ga obvezali, niso si pa u-pali mu odrezati noge. Tedaj je vojvoda sam položil sekiro na ranjeno nogo, in njegov komornik je moral trikrat udariti s kladivom po sekiri, tako, da je noga odletela prod. Seveda je umrl tudi ta ranjenec. Se 200 let pozneje niso postopali ranocelniki nič mileje. Ko je nadvojvoda Albrecht, pozneji cesar, menil, da jo zastrupljen,fiso ga zdravniki obesili tako, da mu je visela glava navzdol in so mu iztaknili eno oko, da je „iztekel strup". — Ako so postopali ranocelniki tako s kralji in cesarji, kako so postopali Šele z navadnim ljudstvom.
Koliko velja žena? Neki ameriški ženski list je priobčil cene, za katere je mogoče dobiti pri različnih divjih rodovih ženo. Najdražje so žene pri Kafrih. Kajti pri njih velja žena od ene do deset govedi, kakršna je pač ženska. Na Kamčatki žena že ni toliko vredna; dobi se jo lahko za par severnih jelenov. Čudna je cena žene pri turkestanskih Tatarjih. Tamkaj se mora plačati za ženo toliko masla, kolikor tehta žena. Poceni pa so v Ugandi, kjer se more dobiti ženo za nekoliko patronov ali pa za Škatljo igel. Gotovo najcenejše pa so žene v avstralskih pragozdih, kjer se jih more dobiti za Škatljico vžigalic.
Draginja na Ruskem. Zasebna komisija, ki jej je poverjeno proučevanje razlogov, radi katerih čim bolj narašča v Rusiji draginja, je ugotovila, da so se v zadnjem desetletju podražile vse potrebščine za celih 18%. Cene mesa n. pr. so od leta 1890 poskočile za 50 do 60 odstotkov. Glavni razlogi tej draginji so: propadanje živinoreje, podraženje krme, naraščajoča potreba mesa, karteli zalagateljev mesa itd. Cene maslu so narasle za 20%, cena soli za 4 do 6 kopejk po pudu.
Žene proti pijanstvu. Odposlanstvo dvajsetih članic zveze mažarskih gospodinjskih društev se je predstavilo pred dnevi ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Khuenu in mu sporočilo prošnjo zveze. Voditeljica odposlanstva je prosila ministrskega predsednika, naj odredi, da se nedeljski počitek od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj raztegne tudi na žga-njarne in gostilne. Pripomnila je, da je odposlanstvo že Šestič z isto prošnjo pri vladi, naj pomaga, da se omeji pijančevanje. Delo gospodinjskih društev pa bo ostalo brezuspešno, ako ga vlada odločno ne podpira. Orisala je žalostno sliko, ki se nudi na budimpeštan-skih ulicah od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj. Ministrski predsednik je odgovoril, da je prošnja popolnoma upravičena ter da vlada sama stremi po tem, da se omeji pijančevanje. Obenem je prosil odposlanstvo, naj zveza gospodinjskih društev nadaljuje svoje delo proti alkoholu ter naj uporablja vsa sredstva, ki so mogoča.
Poročilo o živinskem sejmu v Gradcn dne 15. dec. 1910.
Na sejnu je bilo 264 volov, 76 bikov, 9 krav in 4 teleta Prodajali so se dobro rejeni voli od 92 do 104 K, srednje debeli voli od 82 do 94 K, suhi od 76 do 80 K, dobro r»jene kra-e od 70 do 80 K, srednje debele od 56 do 68 K, sobe krave od 46 do 54 K, biki od 76 do 94 K.
Poročilo o živinskem sejmn na Dnnaja dne 17 decembra 1910.
Na sejem se je prignala 588 komadov goveje živine in sicer 13*9 krmadov rejeoe ž vrne, f-2 kom»dov pašne živine in 3>7 k< ma-dov sbbe živine. Prodajali so se d •iro rejeni voli od 74 do 63 K biki in krave od 80 do 107 K za IOO kg žive trže.
Svinjski se em na Dnnajn dne 17. dec. 1910.
Naznanjenih je bilo 13120 svni, pr gnalo se je pa ob za&tku sejma samo 5'95 prašičev in 6 06 debelih svinj, skupaj 12101 svinja. Pl»čevale so se dobro rrjene s»inje (d 1 K 40 vin. do 1 K 42 vin., srednje svinje od 1 K 82 vin. do 1 K 86 vin., lahke vrste po 1 K 22 vin. do 1 K 8u vin. za 1 kg žive ttže.
Najnovejše novice*
Preč. g g. župnike nujno prosi tiskarna sv. Cirila, da blagovolijo takoj naročiti potrebne spoveune listke, ker pozneje vsled mnogoštevilnih naročil v par dneh ni lahko mogoče vsem gospodom naenkrat ustreči.
Smrtna kosa. Anton Muhič, ŠestoŠolec mariborske gimnazije, je v pondeljek dne 19. t. m. ob 7. uri zjutraj umrl. Pogreb se je vršil v sredo. — Ranjki je bil doma pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Ze 3 mesece je bolehal in je bil letošnje Šolsko leto ves Čas doma. N. v m. p.!
Iz pošte. Poštni adjunkt Albin Lichtenegger v Gradcu je imenovan za poštarja prv.ega plačilnega razreda v Braslovčah.
Nov brzojavni urad. V Ivanjkovcih pri Ormožu so dne 20. t. m. otvorili nov brzojavni urad ter ga izročili prometu.
Li sta h	»
Olje, 8v. Toms ž prt Ormrin: Prepozno za to številko. — Dam-lie. Rečic», Globoko, Št. V d pri Or >'eln-m: Tokrat n' bilo mogoče, O >iavioi'i orih idajič Vurb rg: S' je odposlalo prtemu dopisniku, da nam odgovori. — Zdole: Preofbno in žaljivo.
Pridobivajte nove naročnike!
E. Ilichu, slaščičarju
Maribor, Gor. Gtosp. ulica 38.
Lepa darila za Božič in Novo leto
v veliki izbiri se dobijo pri
V najem
se odda pod jako ugodnimi pogoji kmečko posestvo na Zg. Ponikvi pri Žalcu. Pojasnila daje pisarna dr. Karlov-8eka v Celju.	971
Haznanilo I
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel
brivnico
v Tegetthoffovi cesti št. 22 t hiši dr. Kaca.
Opozarjam, da je moja brivnica edino slovensko podjetje te vrste v Mariboru. Potrudil se bom vedno, da bcm občinstvu vsestransko vstregel, zato se priporočam vsem narodnim krogom.
Juro Gredlic,
brivec.
Svoji k svojim!
Kupci, pozor!
Ulj adrto nazcacjstn stem da 80 vh razpolago tukaj ob meji vsakovrstna dobičkonosna posestva, pri katerih blage volje brezplačno po sredojem, le pismenim tpra Sanjam so prosi snamko za odgovor. Josip Sernec, pos. sin v Gradiški, p. Pesnic».
967
Proda se lepo posestvo, v sredi trga zraven farce cerkve in tik gluvne reste. Vse njive so v ravnini in v dobr- m stanu. Obstoji iz tr*h kozolcev in nad sto sadnih dreves, štirih lepo cbraščenih gozdov. Ker sta pri p. sestvu dve hiši in 8Jor;»j preveč njiv za ene-p a posestnike, prodam tudi na dvoj* po želji kupca Več pave J. Jenčič, posestnik v Loki pri Zidanem mostu	868
Sprejme se pošteu, zanesljiv in močen hlapec Kje pove uprav-
ništvo.	96*-
Zahvala.
Vsem udeležnikom, ki so poyodom prerane smrti mojega soproga, gospoda
Ivana Spritzei,
nadnčitelj in posestnik,
16. t. m. v izredno veiikem številu spremili na zadnji poti, oz. izrazili nam zaosialim žalujočim svoje tolaiilno sočutje ob nepopisni izgubi, izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo.
Posebno zahvalo pa izrekamo preč. g. P. kapueinu Benkotu Čirič, za gan'jivo slovo v cerkvi in velecenjenemu gosp. nadučitelju A. Požegarju, za ganljiv govor v cerkvi in odprtem grobu. Nadalje nam je sveta dolžnost, zahvaliti se častiti duhovščini za slovesen sprevod, gosp Jožefa Čonč, učitelju in pevovodju kakor tudi vsem jareninskim pepcem in pevkam za krasni „requiem", velecenjenemu učiteljstvu za milodoneče žalostinke doma in na grobu, vsem blagim dariteljem krasnih vencev, vsem ljubim sorodnikom, dragim prijateljem in znancem od blizu in daleč in nežni šolski mladini za
izkazano zadajo čast. 964
Žalnjcča rodbina.
> : ...v ,	-
i I i

a božič in novo leto
priporoča trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
Goričar & Leskovsek, Celje.
Svileni, barvani in krep papir v vseh barvah, podobice za jaslice, narejene jaslice, zlato peno, barvo za mah, perje za cvetljice, žico itd.
in novo leto
1 i
i
Dopisnice za
I i
•v
v največji izberi po najnižjih cenah. — Okraski za bčžično drevo in umetne cvetljice. Kasete, albumi za poezije, slike in dopisnice v veliki izbiri.


i belih
rjuh zelo debele in po 2 metra 14 kron po 2*/« m po 16 K, iz domačega laneuega platna po 2 m 18 K, po 2'/« m 20 K razpošilja i franko narodna vele-j	trgovska hiša
| R. Stermecki y Celja. ^
Lepo posestvo, ncva zidana hiša v dobrem stanu, pod, goveji in svinjski hlevi, dobro obdelana zemlja, lepi padonosniki, se po eeni «pradi pres-litve proda in so tudi la" ka plačila po dogovoru. Kdor ieii kupiti, naj secgi-si pri Jož?fu Oset, Plitinovec pri Gro-belaem št. 21,	S28
Pojasnila o mseratih daje
apravništvo samo tistim, ki prilogo vprašanju tnamko sa 10 vinarjev.
Loterijske Številke.
Dne 17. decembra '910.
Trst . 58 8 25 72 52 Line . 53 41 51 61 17
Delavnica za popravila I
g a
<=a
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi os obroke I lllustr. canik zastonj?
Sraisofone od 20 do 200 K. Niblasta remont.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura „ T— Original ornega ura „ 18"— Kuhinjska ura	„ 4'—
B-idiljka, niklasta B 8'— Poročni prstani	„ 2.—
Srebrno verižic	„ 2'—
— Večletna jamstva —
Nasl. Dietinger
Thsod, Fehrenbach
urar in očalar Maribor, 6ospr>**a atio» 26.
Kafjojom zlatnino In arubr«. -¡gm
'■>■■>-;■■ •
Le^o posestvo, obstoječe iz pol oraia g-«da, 4 in pol orala njiv in travnika, ki je zasajen s sad niui drevjem, a lepo zidano hišo in hlevi vred, je na prodaj Pojasnila daje Vladimir Pušenjak, nadrevizir v Mariboru	982
| $ $ jf $ ^ ff j Za nakup
modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, *se vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snk-no za moške obleke, površnike, fino snkno za taiarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, o&risače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje itd.
priporoča modna in manufakt. trgovina
E. ŠEPEC
Gospa ravnateljica
je naročila vzorce tka nin in ilustrovan cenik perila od tvrdke:
Oswald Lilek,
tovarna za tkanine in
perilo, Bad Belohrad, in se je prepričala: perilo te t^rdfce, ženske, po steljno, alimeško perilo, je najlepše!	794
Pišite tudi po cenik in vzorce. Nikjer ne kupite tako po ceni: Ženske hlače z okraski, ko-mad K 150. Ženski kor sati z okraski komad K 2 20. Žensko spodnje krilo, belo komad 4 K. 30 m lepih ostankov 12 K.
Lepo posestva tik železniške postaje Pesnica pri Maribora, obstoječe iz 11 oralov zemlje in sicer travnika, sadonosnika, njiv in gozda ter lepe zidane z opeko krite hiše in viničarije se ceni primerno in jako ugodno takoj proda. Istotam se proda todi manjše posestvo, ki meri 5 oralov in sicer obstoji iz travnika, sadonosnika, njive in lesene hiše. Obe posestvi imate krasue lege za vinograde. Natančne e pri g. Zinauer Sv. Jakob v Slov. gor.	845
Gostilna se proda v Studencih pri Mariboru. Plačat: je treba 15.000 K dra/o pa ostane vknji-ženo. Vpraša se Šolika uKca 9.
968
Maribor, Grajski trg, S Godbeni avtomat
Velik novi hram z lepim sadonos-nikom se takoj pr.da Hram obstoji iz dveh vel.kih »ob, ene kuhinje in eue čnmn»te. Za ceno se izve pri T: mažu Klasinc, na Gor. Br»gu št. 20 pri Ptujn. 774
Ha prud«) je novo sezidana hiša, zraven dv* orala setnlje v dIov. Bistrici. H ša je sposobna za vsako malo obrt. Poj^snija daje Janez Novak, posestnik in oštir v 81ov. Bistrici.	921
2 in pol metra visok in en me-teršir.-k, plošča b premt-rom 74 cm z lrijitlo-D, ki zelo dobro igra, primeren za. gostilni 'rje na deželi, odda po ceni N. Horvat, Maribor, St. lua ulica 5	920
Iičelo 89: Rsznsšalec kruh», n eskrbnea, (Wirtso after'n) ecna plača 200 - 240 Kron; 2 pekarska učenca z mesečno plačo. Vpraša se pri Jožef Berlinger, Vnrberg pri Ptuja.	940
Čistokrven merjasec, „Remar" se nahaja v Maribora Vinorejska ulica 35.	946
V nsjem se d» posestvo z lahkimi pogoji Kd. r želi, p še naj na naslov. A. B p' ste restante Slov. Bistrca.
911
Rsdka priložnost. Proda se zelo lepo posestvo na lepem kraju, z g izdom. travnikom, sadono mikom mivami, dobro z*raičenimi braj-dami; hiša je v d brem stanu in z opefeo krita. Naslov se zve v nprovništvu	987
Jako lepo posestvo se proda, lepa lega, pripravno za v-akega gospoda kot letovišč», ali ia sirbne-ga gospodarja aroudirano 14*/, o-ralo7, 21,t miuut :d kolodvora in trga. 6 m-nut od glavne ceste, 41/, oralov travnikov, 4 orale nji», 801 sadnih dreves, brajde, vrt, 8iX) sežnjev vinog^da (polovick novi nasad), vse v najboljšem re-du in dobro gnojeno 6 oralov' gozda, lepa gospotka h<ša, devet prostorov, podstrešje, klet in hram gospodat8ko posiopje, hram in bler, hlevi za prašiče, pralia kuhinja in sišilnica za sadje, listnica vse z opeko krito ia v najboljšim stanju. Pripravni gospodarski stroji, kakor: centrifiga za mleko, parilnik, slainorezaica, mli i, rez niča za peso, stroj xa pranje pete, krompirja itd. Več se izve pri Fraojo Počkaj, Šmarje pri Jelšah Sp. Štajersko.	912
Posar kapel. Na prodaj je posest vo obstoječe it zidane h še s 3 sobami, zidsne kleti, zidanega ži-vinskfgi hle^a sa 8 glav živine, kozolca, p da svinjskega hleva za 8 svinj, 4 njiv, 1 travnika, 2 vrtov in lepegi prostora ob glavni ces i, pr pravi eg* *a vsako stavbo. Cena 6000 kron Potrebno samo 18t 0 K; drago ostane lahko vknjiiene. Več se izve pri Jožefu Bah v Kozjem Janezu Leskošek, pos in g istilničarja v Rjjhenbar-gu in Jeri Gol >b, poj. v 8pcd B e/.ovem pri Blanci, okraj Sevnica.	950
Bencin motor 5-8 HP, rabljen, pa kakor nov popravljen, se i jamstvom i a vsemi pripadninami proda. Vpr»ša se pri g. Ernst u Ey'!ert, strojno ključavničarstvo, Maribor, Schlachthofgasse 9'4
Le ¿0 dobičkaaosno posestvo, ki meri 47 oralov in je vse »kupaj, obstoji iz 18 oralov gozdi, 7 oralov lep;gi sidouosnika, lepe rodovitne njive, lep vinograd, kjer b« pridela nad bO p lovnjakov vina, n*daije 7 oralov travnikov s tremi košnjami na leto, 2 vrta za zelenjavo, potem je 7 poslopij, vse lepo in zidtino ia z opeko krito, je ena g spodarska ,hi(a s 8 sobami, kuhinjo in čumnato, potem z-.pet eno goipndarsio poslopje, kjer je zraven shramba z* žito, spodaj 2 kleti ia zraven st'skalni-ii ci veliki gjveji in konjssi hlevi vs» oboknuo, le:>i, vel ki svinjski hlevi, zraven drvarnica, lepa viuiiarska aiša, zraven velika Bti-skalnic». spodaj velika kief. Po-trm je velika enomdstropna vila z 8 lepimi sobami in ena kuhinja, jed.lna shramba, zraven vUe mlin, ki neae i<a leto najmanj 1600 K in zraven se lahko veliko svinj redi, en veliki Rozolc s* radi smrti proda. Posestvo bi bilo tudi za kakšno obrr, živinorejo in letuvi farje. Posestvo leži četrt ure od železniške f» st»je, ietrt nro od vasi in farni cerkve in pr-v mirnem krsju. Cena je 28 000 kron. Plačati je treba POCO K, drugo o-stanu lahko na posestvu vknjiže no. Vtč s3 iive pri g. Jos. S»jel-šniku, gosti ničarju pri Sv, Jerneja, p. Sv. Duhu—Loče.	954
Posestvo v Lapirju, z 6 vralnv
zemljišča, obstiječe iz dobro obdelanih niiv, travnikov, in l«sa se proda. H ša ie Miza cerkve in blizu (kr. cesta. Cena je 18000 K. fožef 8tumpf posestnik v Laporja. 948
Želim ltnpiti dobro ohranjen harmonij. Kdor bi takega imel na prodaj, naj to naznani Franca Hovmk, orgaaista v 1'amefsh pri Slovenjgradcu.	965
Stcrbaa vdava, 35 let srara, na
novem poslopju, bliža žele n ce, želi pridnega kamnoseka, z nekaj premoženjjrn omožiti. Naslon prMi pod „dobro Brcc" na
»59
18 do 20 let stara, pridna, mirna Siromn* dekiiea. ki zna a-i kaj šivati ia ima veselje iti n* deželo, se sprejme kot sibarci s 1. jiiiuarjem Plača po dogovoru Vtraša se pri gosp Kaiolini Švari-aik v Majšpsrgu pri Pttjski ¡i -i.
951
Posestvo, obstoječe iz 9 c-raiov zemljišiia, 2 ortla sta 8«dono:;>viia 3 orale seiokoša, 4 oral« njiv Od pesniške postaje četrt ura oi.l l-j3co Hišno poslopje je krito z o-peko Csna 7000 K vktjii. oeg* ostane 40 0 K. Naslov v n;>r*v-niUvu	947
Hlia, obstoječa is 4 sob, 8 ka hinj, gospodarsko poslopje, i o;a! zemljiška, se po ng ¡dni eeni p o da. četrt ure od mesta. V; r»š» se v pekariji gospe Juiiinue fv ^c bek, Tr »šca cests 11, Mngdi!«sn sko predmestje, Maribor 918
Skoraj
zssbnj!
Gramofon
za 15 K
obstoječ i i politirane škailji ce v velikosti 23x22x13 cm koncertne nombr,»ne, r/tz nobarvne trompete v preme u 47 cm; jakpriljubljen in glasen arjarat. Veiiko ptoi-^e po 2 50 K, 1000 igl 1 60 K. Tako po ceni samo pri Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor Oddaja se tud na obroke. Jako umesti-o dari o.
H 83
Lopo posestvo z 4'/, < r«>la m-l;e, lepi sadai vrt in braj ie. travnik in niiva, hiša in gospod i^o poslopje, se proda v Spnd P.-bcr žah št. 64 pri Mariboru pri Holu Cena 10 0(0 K.	970
Kes jI Čebeln i strdl PiUne gasi za Božiči Razp iiljsm ur za dovoljnost vsak dan pristno pr m* telečje in goveje me*o od stegna po 10 funtov zavoj po 6 tf, 1 i.ri-ma dro ?na gos, čedn> c skobije a no 10 furto ? zavoj po K« 20. 10 fantov zajamčeni pri<tue čiste zUtorum-ne čebelne st dt po 6 fi. J. iileiner, Pod »oloczyska št. F.7, Avsjija.	974
Sed«m polovnjakov st-irega vina leta 19"9, s- bo die 27. decembra 1910 od 11. ure pred:'0'cine na posestvo umrle Mar.je Ral-.uŽ, on žene Zala, piootovoljn i prodi jalo.	972
v
Štefan Kaufmann
trgovina z železnico
23 ' <3i?'.?;>>.,. {r; poroča
štedilnike
in vsakovrstr.o posodo.
Rssfiissssss!sass
Stampilje
iz kavčuka se dobijo v tis-karai sv. Cirila v Maribom •
Naslov za brzojave Brikettid-Dunaj.
^BRIKETTID '-luč ^V Telefon št-
<GfSglLSCHAFT M.8.H?;
Mi
ctrr......
4236.
958

a**


S?


9
Naj i«fe
-A.
9» SC
^V/
-v/ Za nastavo v stanovališčih radi posebne varnosti oblast?exio dovoljeno Za razsvetljavo vsake v?ste od 1 da 30 plamenov najcenejši sistem, ki se je tudi najboljše izks al Zahtevajte prcspeite zastonj.
Generalni 2ioSUer|& CO.
Sv. Jakob v Slov gor.
			
			
rilni
sei fiajbolji
Velika prihranitev via času, na kurilu in najboljša krma
930	to so največje prednosti istega.
Zahtevajte cenike I	Dopisuje že slovensko!
Delniška družba ALFA SEPARATOR Dunaj Kil.

Z
Našim gospodinjam

priporočam«
le edino Pfeiter-jevo milo, ker le to napravi brez truda soež •
no belo perilo! Pazite na vtis Pfeifer in znamko :: :: tiger

926
K
X'
Fr. Korošec,
: trgovina z železom in i špecerijo v Gor. Radgoni
769
Priporofa na nora vpeljano svojo veliko zalogo vsakovrstnega ždeija, kakor tadi okove za poslopja, orodja, kotle, peči, ščedilnike, kuhinjsko posodo, premog, kovaško oglje, koks, teer, karbolineum, firnis, salonski petrolej na debelo in drobno, vsake vrsto barv suhe in oljnate. Posebno pa pr poroča za sedanji čas, veliko izbiro železne pozlačene križe vsake kakovosti in velikosti z zlatimi napisi vred in s kamenitimi podstavkami po nitki ceni.
Naznanilo.
Vinogradnikom naznanjam, da imam cepljene trte na prodaj mosler-siivaner, burgunder-beli, muškat V. rizling, Fttiander, portogizer, kapfiina, žlahtnioa, beli in rudeči iranainec, ranfol, vse na riparijo-poitalis cepljeno. Cepljene trte stanejo ICO komadov 14 kron. Korenjaki 100 ko-nssiosr 3 krone. Naročila se sprejemajo, dokler je še kaj v z&iogi.	Janez Verbajak,
879	posestnik in trtuar, Breg pri Ptqju.
Argentinsko
eso
za 80 vinarjev eno kilo
pač ne bodtte nikdar dobili; vsled tega knpujte za Božične praznike, dokler je še dobiti, pšenično mcko št. 00 po kila za 36 b, lepa krušna moka po 22, 24 in 26 h, jako lepi riž po 32 b, sladkor v štcku po 76 h, ravno tako rozine, eibebe, vinske jagode in vso špecerijsko blago, ki se dobi vedno sveže pri	936
Ivan Sirk, Maribor
Glavni trg (rotovž).
Mezdno in mitniško ü!iü
kakor tadi zamenjavo vseh v*st žita oskrbuje : najhitreje in najceneje u&.-ini valfcai mlin :
Mcmmemamrn
Ks***;: m
Kaj pomaga dobra katsa, Če s! bolnega trebnha! Na želodca ni bolan Ta, ki vživa
Najboljša krepčlio želodca,
Sl&dki in grenki.
Ljndska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. , * 4 80
Naslov sa naročila: „FLORIAN", Ljabljaaa
S mmmmOmammmmmmmmmmMmmmMSW a^
Z mojo	240
!! umetno moštovo esenco!!
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače.
Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka ulic«.
Svetovno mojstrstvo^
v industriji ur končno osvojeno.
V»'ed prerzetja edine prodaje sm v stana za gara > K 4 90 ponuditi elegantno posebno ploščnato amer.k 14 kar. dable zlato trio žepno aro. Ista ima 86 ur idoio suker kolt aje s premirano znamko „Spociisa" it je električnim pctom prevlečen» s pristnim datom Jamstvo za točtn tek 4 leto. 1 komad K 4-90 2 ko mada K 9°£0 Vsaki uri se piidene zastonj fino pozlačena Tfrižita. Brez rizik», ker Je doroljena zamenja n oz f« den»r »me. B. Holzer, Krakov, Soradom lf /107
Edina slovenska kisla voda,
Tolstovrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih prizuana med najboljšim planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
xa katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčn krč, zaprtje, bclezci v ledvicah in mehurju ter rospešui* tek in prebavo. Tt Isto v rak a slatina ni le izborno Mravilaa temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomost« 189r in na higijenični iazs;avi na Dasaju 1899.
Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine, pošti Gaštanj, Koroško, kjer se dobe tudi ceniki in prospekti
Del Čistih dchodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le TolstovrSkr. slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino sloves-793	sko ki*lo vodo.
Rušah pri Mariboru. Prva češka
Posojilnica pri St. Lenartu t Slov. gor.
ieg. zadruga z neom. zavezo,
naznanja, da ne bo uradovala od 17. decembra 1910 da 7.
januarja 1911 radi sestavljanja letnega računa. Od 7. januarja 1911 naprej bo zoptt uradovala vsak dan od 8. do 9. nre dopoldne, po petkih pa od 9. do 12. nre dopoldne.	* 9SS	Načelstvo,
za za-
sploš. delniška drožb8
na življenje
v Pragi
je edini slovanski delniški zavod, ki ima dokazalo naj nižje oeue in najbolj&e zavarov. pogoje ter je zares t narodnih rokah. — Pojasnila o zavarovanju daie bro»-plačno: G. Fran Rakovič, urednik v Mariboru, Koro ka cesta 5.
varovanje
• •
in posojilnica y
Celju
r*»íriNtmv«na zndrosfa v. ne<)in«jeiio zavezo
t lastni hiši
O
vol (Terschek), Graška ulica 9, I. nadstropje

99
X
HOTEL
Pri belriši volu'*
priporoča
svojo veliko gostilno # *
30 tob za tijce po jako nizkih cenah % s
fijakerijo v hiši
# *
4 Dobra in točna postrežba.
ohre#tuje
hranilne vloge po <&'/*% brez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejem» vloge tudi na tekoči račun in jih obrestuj« od dne vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih znenkib daje vložnikom
domsače nabiralnike
na dom zastonj, če vložilo prvokr&t »aiinanj 4 K.
pogojuje
na zeicljiftca po 5° 0 do 5 72%» ter n* vreiii.ostnili papirjev in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zavodih aH o>ebah prevzame v svojo last proti povrnitvi uialenkoKtnih gotovih stroškov. Prošnje in liatiae m vknjižiMi dela brezplačno, stranka plač« le koJdfee.
Z» vptnčiia p.> po6i t »«* dajejo i.a«e.onJ požt hpanilnlčne pol
Uradni dara 2 vsak torek in petek dopoldne
Vw<tim ib b,(smf «e rc-rp «j fi i; 17«>rvz«ip fi 8.— li ter ei 3. -6 *
Največja mizarska in tapetarska trgovina
Karol Wesiak -
Tegethofova nlica štev, 19.
Pohištva in posteljne oprave
.....»m po najnižjih cenah. .....m
Cenik in proračun zastonj.
Lastna mizarska in tap« delavnica
♦»»♦♦«»♦♦♦♦♦»»a»»»»» ^WtWM^^»*»»!^««»»»««^»»»»**»»««»»»*»»»»»»»»»*«^*^^»»»»»»»**«»»»»»»** m»«»».»»«^
1 kg sivega, pulje-aegaK 2—, pol belega K 230. be
lega K 4-—, prisja perje mehkega kakor pub K fl —, veleprima cglajeuega najboljše vrste K 8"—, mehkega perja (puha) sivega K 6' —, belega 10'—, prsnega puha K 12 — od 6 kg naprej P34	£j.poštn'ne presto.
iz gostoaitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega mleta (naakingi), pernica, velikost 170X116 cm z dvema zglavni-cama, te dve 80X56 cm, zadosti napolujene, novim, sivim, oiUč-SBHn, košatim in stanovitnim perjem K 16-—, napol maha K 20 —, maha K 24- pernica s^ma K 12" , 14 —, 16 —, zgla niča K 8 —, 3-50, 4'- , pernice 180 emX<40 cm velike K 15-—, 18'—, 20-—, zglsvnice 90x"0 ali 80X1=0 cm, K 4-50, 5 —, 5 50, blazine iz gradla >80X11^ cm K 13'—, K 15 — razpoSilja po povzetja, zsvojaina zaatonj, od K 10'— naprej poštnine prosto.
Maks Berger V DeSeoico Štev. 1015, Šnmava.
Kar pe ugaja, se »sraeni ali pcšlje deoar nazsj. Ceniki o blazinah, odejah, prevlekah in drugem posteljnim blagu zastonj in poštnine prosto.
železnato kina-vino
Higien, razstava Dunaj 1906: Državna od-
:; lika in častni diplom k zlati kolajni. ::	PC
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-	N"
krvue in rekonvaSeseemte. Povzroča	f4
voljo do jedi, utrjuje živce sn popravi	|s| kri. Izboren okus. Nad 7000 zdrav- j^š
oiSkih spričeval.	vj
er*i«ac. fr. jvOFHi Soteiil®	*
Tr«este-8s?*coi«,
Izj ava.
Izjavljam, ds so tiste besede, kamere se a z'az.1 zo per Jožefa O-tojnik v Trebčal, neresnične.
Sv. Petar pol Sv. gorami, dna 18. ducaoabra 1910.
Franc Božiček.
i*
Kaplice za želodčni krč:
Stane ena steklenica samo 50 vinarjev.
Žganje preti trganja ::
mestna lekarna pri o. kr, orl*
MARIBOR, Glavi?] trg štev 15.
s*
se <? isStKnss-' v »tekleoicah po pol 1 A S 3'flti Id $>o
1 1 S K 4 88.	^
Preda se
lepa hiša ob deželni cesti in železnici na Štajerskem, z velikim sadnim vrtom, gostilno in malo trgovino, katera se lahko ra;širi, ker ni eno uro na okoln njbone prodpjalne.
Dalje:
manjša hiša
z gospodarskimi podopji in nad 100 oralo? rodovit^ga vm Ijišča, sknpno aH v maniših del'b Plačilni pogoji ngodni. Več pove Josip Bož^č, posestnik, Stope pri Sevnici. 962
Z gotovim vspehom
se 7n skrbno varovanje vsake rane uporablja
Praško dornaie rea/iio
Že 40 let se je izkazalo mačilno vlažno rn^dlo, takozvano praško doraače «lazilo, kot 'anodjive sred .tvo za obvezo. To obvaruje •ane, olajinje vnetja in bolečine, hladi in poapešaje zaceijunje. Razpošilja se rsak dan
1 pašics 70 vin. Proti predplačila K S-16 se pošljejo 4 f>aši«?e, sa K 7' pa 10 pušic poštniDe prosto na vsako postajo
a*str<j ogrske monarhije. Pozor n* Sme izdelK», lzdeiovatell«, ceno in varstven-." znamko. Pristno !« po 70 vinarjev.
G!a?na «alog«
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekaraa „PRI ČRNE S DRLU"
PRAGA, Male strani, ?oial MUm HM; ii 203.
Z »loge v lekarnah Avstro-Ogrske.	260
' Siiešiaierska liudska Dosoiilnica

r^Sstr@¥in& zadruga z neomejeno zav®z$
Stolna iiil©a št« 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
mi« nm»»j
granitne vioje
f» sprejemajo od vsakega in se obr*«tnjejo: navad h« po 47o, proti 8 mesečni odpovedi po 41/». Obresti m pripisujejo b kapitala 1. januarja la l julija vtakega leta. Hranilne kiyižice se' spro-jenajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-»tovanj« kaj prekinilo Za nalaganj« po poiti so po^oo hranilne položnice na rarpolago (lek konto S7.078). Reiitai dar«k plač« pot^ilnioa «sna.
posojila se d^j^Jo
ie članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4®/«°/,, na vknjižbo »ploh po &*/„ na vknjižbo in poroštvo po 5'/tV«	osebni
kredit po 6*/t. Nadalje feposqjuj* na raatavo rte-dno«tnih papirjev. Dolgove pri drugih denarni h zavodih prevzame posojilnica v svojo iast proti povrnitvi gotovih stroikov, ki pa nikdar n« presegajo 7 kroa. — Prošnje » vknjižbo dela posojilnica kfatplaČDO, stranka piad» 1« keleko.
Uradne ur«
•o vsako sredo in četrtek od 9. <fe> 18. 4f*ptttSm la vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, «vft&asS prasaik«. — V nradnih nrah m tpujww fe> É»-plačaie <lenar.
pojasnila se dajofa
la proSnjA sprejemajo vsak delavnik cá t.—1$. Aspoblae ia od 3.-6 iopokh*.	•
««Mtl m Nt|M>tes« tRmme,*,** hraattM w«»KiJr»»
ladajmtalj in Mloitnik: Katoliško tiakovno društvo.
Odgovorni orednik: Fran BsksviS.
Tlak tiikarne Sv. Cirila v Maribor«.
Priloga „Slovenskega Gospodarja'4.
K polnočnieam ljudje hitijo: Rodil se je Gospod nebes; zvonovi čuj, krasno zvonijo, svetu naznanjajo čudes.
Srce sleherno mir objema, obdaja čut ga blagodet; približal čas se je rešenja, ki čakal nanj rod dolgo let. . .
Sveta božična noč.
(Spisal Icsn KavBDski).
Nebo je bilo prepreženo z oblaki in mrzel sever pihal je čez okolico ter se igral z majhnimi snežinkami, ki so padale polagoma na zemljo. Noč je razgrinjala svoja krila čez mesto, in mestni hlapci vži-gali so luči po ulicah. Nebroj luči je razsvetljevalo hiše. Staro in mlado bilo je v toplih hišah in se razveseljevalo okrog okrašenih božičnih drevesec in božičnih jaslic. Vse se je veselilo svete božične noči, in iz tisočerih src kipelu je molitev proti nebu: „Čast Bogu na višavah in mir ljudem na vesolni zemlji!"
Ali je bilo res vse veselo?
Ne. Neusmiljena žena, žalost, ni imela niti nocoj počitka. Poglejmo v Dravsko ulico štev. 27 v podstrešno sobico. Že oprava je pričala, da morajo biti prebivalci ubogi, "111 da je tukaj nastanjena beda in žalost. V majhno pečko polagala je deklica drva, katera je kupila za zadnje vinarje. Bila je lepa devoj-ka. in solze v očeh delale so jo še bolj dražestno. V majhni postelji ležal je fantič, star kaka Štiri leta, in na obrazu se mu je videlo, da ga tlači bolezen.
„Milica, ali pridejo kmalu mama?" vpraša z rahlim slasom sestro.
„Ce boš priden, Frančelč, kmalu;" mu ta odgovori, nasloni se na posteljo in zaibti.
„Kaj ne, da prinesejo okinčano smreko, jaslice in tudi darilo?! Tudi štrukle nam spečejo, k.aj ne?"
„Da, da!" mu odgovori Milica in neštevilo solz udere se jej po lepem licu. „Revček ne boš jih videl nikdar."
„Oh kako je bilo lani in kako pa je sedaj!" vz-dihne deklica in se zamisli v prijetne prejšnje čase.
V sosednjem mestu v Gosposki ulici imeli so njeni stariši trgovino v lastni hiši, ki je dobro uspevala. Pa ker je bila trgovina narodna, začeli so delati nemški in nemškutarski trgovci konkurenco ter s tem prizadjali narodni obitelji mnogo škode. Pa to bi ne bilo veliko, ko bi se oče ne zapletel v veliko pravdo, ki se je vlekla že več let. Edini, ki je svaril očeta pred to pravdo, bil je Ferdinand Potočnik, sin narodnega trgovca z manufakturnim blagom. Ferdinand in Milica sta se kaj rada videla, in po mestu se je govorilo, da bosta kmalu najbolj krasen par, kar kdo pomni. Ni čuda, da so se za Milico ozirale marsikatere oči, pa ona se za to ni zmenila.
Bilo je nekega lepega jutra. Milica je imela ravno neke opravke v pisarni, ko nekdo potrka. „Notri," reče s prijetno donečim glasom.
Vstopi Ferdinand. Bil je videti pobit, a vendar veselo reče: „Bog te živi, Milica!"
„I11 tudi tebe, Ferdinand! Držiš pa se ravno tako, kakor bi sam jesih pil in snedel kisle kumare;" se pošali dekle.
„Milica, to je vse zaradi tebe. Par dni še, in imel bom „sabljico prepasano in puŠkico nabasano" ter bom šel nad Turke ž njo."
..Beži, beži! Misliš da ti bom verjela?!"
Ma sveto noč.
Oj z mano, z mano vrsta cela, to sveto noč tja v božji hram, pred jaslicami na kolena padimo in molimo tam:
Na betlehemski ko planjavi nekoč se razsvetilo je, se Bogu slava na višavi in mir ljudem, glasilo je,
..Poglej!" reče Ferdinand ter jej da listek v roke. Milica ostrmi. Na kstku je bilo pisano, da mora biti v dveli dneh v Trstu.
„Ali mi ostaneš zvesta, Milica?"
„Do groba; in ti meni?"
„Tudi! — To prisegam.
Drugi dan spremljala je Milica Ferdinanda na kolodvor, in marsikatero oko ju je zavidljivo gledalo. Na prsih imel je Ferdinand lep Šopek iz rož in rožmarina, ki mu ga je Milica pripela v slovo. Na kolodvoru stisnila sta si roke, in iz prsi izvil se jima je vzdih: „Znabiti se vidiva zadnjikrat."
Vlak prihiti in se ustavi. „Z Bogom!" reče Ferdinand.
„Z Bogom!" 11111 odgovori Milica.
Minevali so dnevi. Milica je dobivala redno pisma iz bojišča. Pisal jej je vedno Ferdinand, kako mu je šlo in da so mu sovražne krogle zmiraj prizanesle. Bil je povzdignjen za nadporočnika. Milica mu je redno odgovarjala, 1'a naenkrat so pisma zaostala 111 s strahom je pričakovala Milica žalostne vesti.
Minil je cel mesec. Miličin oče je dobil pismo, da bo v glavnem mestu sklepčna obravnava. Z velikim strahom se je odpeljal. Zvečer po obravnavi sta ga čakali Milica in mati, pa z vlakom, s katerim je menil priti, ga ni bilo, in tudi z drugim ne. Drugo jutro pride pismo na Milico. Bilo je iz Bosne. Zapečateno je bilo s črnim pečatom. Milica ga s strahom odpre in hitro preleti z očmi vrstice. Prebledi; pismo jej pade iz rok. V pismu je stalo zapisano.
„Predraga prijateljica!
V kratkih besedah, zaradi pomanjkanja časa Vam naznanim žalostno vest, da je zadela krogla Ferdinanda pri naskoku na Travnik. Zgrudil se je ravno poleg mene na tla. Ali je obležal nezavesten ali mrtev, ne znam. Izrekam sožalje!
Pozdravljam Vas- in domače!
Ivan P . . ., kadet."
Ko se Milica v zdrami, ni vedela, ali se jej je sanjalo, ali je bila resnica. Sele, ko je še enkrat prebrala pismo, vedela je, da hiso bile sanje. Nasloni se na mizico 111 joka kakor mali otrok. Ko se nekoliko i zjoka, gre v pisarno. Pri mizi je sedela mati in ih-tela. Milica zatre žalost in se dela, kakor bi se nič ne zgodilo. Skoči k materi in vpraša za vzrok žalosti. Ta jej da pismo. V njem je bilo zapisano:
„Draga žena in otroka!
Izgubljeni smo. Pravdo sem izgubil in kon-kurz je neizogiben. Ne kolnite me, temveč molite za mene!
Nesrečni mož, oziroma oče."
Vsak si lahko misli, da je tudi ta drugi udarec hudo zadel Milico, pa vendar je še tolažila mater. Pa kjer gre dvakrat, pride tudi v tretjič, pravi pregovor. I11 ta se je tukaj uresničil. Nekdo potrka na vrata. Milica in mati si obrišete solze in rahel glas: „no-
naj zadoni to petje znova, ki rodu našemu veljaj, in mukotrpnemu tlačanu svobode zvezda zasijaj!
En sam pogled na nas klečeče, en sam migljaj, rodov Gospod, in dvigne se iz spon tlačanstva, svoboden, Čil, slovenski rod!
Starogorski.
ter!" se sliši. V pisarno vstopi poštni pot 111 prinese brzojav. Pokloni se in zopet odide. Bilo je zapisano:
„Danes zjutraj ob 7. uri se je trgovec Franc B . . . ustrelil. Revežu se je zmešalo vslecl izgubljene pravde." Truplo leži v mrtvašnici."
Ko mati sliši te besede, pade raz stol na tla, Milica pa bolestno zakriči. Uslužbenci, ki so slišali ta klic, prihite in spiavijo ženo v postelj.
Že drugi dan je bila trgovina zapečatena in čez mesec dni s hišo vred prodana, Materi je ostala le majhna svota denarja» Preselila se je v sosednje mesto in vzela v najem eno podstrešno sobo. Mater je ta udarec tako zadel, da je nevarno zbolela. Hčerka jej je skrbno stregla. Približeval se je sveti večer, a mati ga ni učakala, umrla je dva dni prej. Kdo more popisati žalost hčerke ob tem udarcu. Pa močno srce vse prenese. Edina tolažba bil jej je 41et-ni bratec Franček. Pa tudi ta je bil bolan. Njemu se je vedno dozdevalo, da se mati še povrne. Zadnje denarje je izdala za pogreb, zdravila za Frančoka in drva, da bi na sam sveti večer ne zmrzovala. In kaj pa sedaj?
- „Milica!" reče Franček' s slabim glasom.
Deklica se predrami. „Kaj je Franček?" reče .bolestno.
„Lačen sem."
„Le potrpi;" reče Milica in si misli, kako bi mogla kupiti kaj hrane, kajti tudi ona razen skorjice kruha ni zavžila ničesar ta dan; Imela je dragocono zlato uro, spomin na očeta. Na to se spomni. Pa da bi prodala zadnji spomin, zdelo se jej je strašno. Slišala je o nekem trgovcu, k.i je rad pomagal siromakom v sili. Temu je sklenila zastaviti to uro, in če se jej posreči dobiti kje kako službo, jotakojreši. „Tiho bodi Franček ta čas, jaz sama grem kaj kupit," reče, se zavije v plašč in odhiti po ulicah proti omenjeni trgovini. Ljudje so zvedavo gledali za njo in ugibali, zakaj še hodi ta krasotica v tako mrzlem večeru na ulici.
Trgovcu je potožila svojo bol in mu ponudila uro v zastavo. Trgovec jo je motril nekaj časa, potem pa dejal z rahlim glasom: „Le hrani si to uro, jaz ti drugače zaupam. Poznam te, da si poštena gosf>ioa, in za potrebo ti posodim to malenkost: Odpre listnico ter jej izroči petdeseiak. Po novem letu potrebujem e-110 prodajalko in takrat si mi dobro došla. Da jej še božično drevesce, jaslice in raznih okraskov ter jej vošči vesel Božič. S solznimi očmi se mu je Milica zahvalila, nakupila potiebnih reči ter odhitela proti domu. Trgovec je bil nekdaj kot uslužbenec pri njenem očetu, kateri mu je mnogo dobrega storil. Pa tega blagi mož ni hotel razodeti,
Prišedši domov, skuhala je Milica kave, katero je Franček veselo zav^il. Na njegovo veliko veselje postavila je božično drevo in jaslice.
„Kje pa so mati, bi se oni tudi veselili?" vpraša Franček.
„Oni so daleč, daleč. Ce boš priden, prideš enkrat k njim."
Sem od cerkve so zasliši srebrn glas zvonov, Milica poklekne in vroča molitev kipi iz njenega sr-
ca proti nebu. FranČek pa med tem sladko zaspi. Dolgo je Še molila, predno se je vlegla v posteljo ter je
tudi ona mirno zaspala
* «
Napočilo je mrzlo jutro svetega dne. Verniki so Hiteli po mestnih ulicah v cerkev. Mimo njih je hitel mlad častnik. Na trgu jo je mahnil proti Dravski ulici, Prišedši do Štev, 24, vpraša neko osebo, če stanuje Milica B . . . v tem poslopju.
„Da, v podstrešni sobi," mu ta odgovori.
Urnih korakov preletel je Častnik stopnice in stal je pred vrati. Potrka na rahlo — nič — močneje — zopet nobenega glasu. Zato kar odpre vrata in vstopi v sobico. Vshajajoče solnce svetilo je ravno skozi okno v sobico, da je bilo videti zelo veličastno. Obraza Frančeka in Milice svetila sta se od solnca, da častnik ni vedel, ali gleda zemeljska bitja ali pa angelca. Srce mu začne burno utripati in kri se mu urno pretaka po žilah. Stopi bliže k postelji, nagne se nad dekličin obraz in rahlo zakliče:
„Milica!"
Milica se predrami in njena modra očesa ozre-ta se v častnikov obraz.
„Milica, ali me ne poznaš?"
„Ferdinand ti! Ali res, ali se mi blede?"
,,'Jaz še živ in pravi pred teboj."
Milica in Ferdinand se objameta in solze veselja jima teko po licu.
„Pa sem izvedela, da te je ubila krogla?"
„Je me, pa sem zopet od smrti vstal. Ko smo oblegali mesto Travnik, podrla me je krogla, da sem nezavesten obležal. Šele v bolnišnici sem se zavedel. Prvo pismo, ki sem ga mogel pisati, pisal sem tebi. Pa nazaj dobim odgovor, da si izginila z materjo in bratom, da nihče ni vedel kam. Ko sem prišel domov, poizvedoval sem za teboj. Pa vse zastonj. Včeraj sem bral v dnevniku: „V mestu M . . . umrla je Marija B . . ., zapušča odraslo hčerko in 41etnega sinčka v veliki revi. — Nisem si mogel drugače misliti, kakor da ste to vi, in zarana danes peljal sem se z brzo-vlakom sem, da vaju potolažim in rešim velike bede."
Tudi Milica je pripovedovala dogodke, ki pa so nam že znani. Ferdinandu so igrale solze sočutja v očeh. .
Minule so hitro ure, in zvon mestne cerkve jih je opozoril, da je čas k' sv. maši. Ferdinand in Milica hitela sta v cerkev, da se zahvalita Bogu za izkazane jima milosti.
Minulo je par mesecev. Po mestu P . . . peljale so se okinčane kočije s svati, peljala sta se Ferdinand in Milica k poroki. Veselje bralo se je svatom iz obrazov. Posebno vesel bil je starešina, miličin dobrotnik, trgovec iz mesta M . . . Ferdinand prevzel je trgovino in Milica mu je izvrstna gospodinja. Franceta sta dala v šolo in je sedaj imeniten gospod.
V božični noči.
(Črtice. — Spisal Starogorski.)
Mesto je bilo zavito v prozorno meglo, kakor nevesta v belo kopreno. Mestne luči so se videle v nji rdečkaste, kakor rubin.
Po ulicah je vrvelo ljudstvo, hitelo, se gnetlo in razgovarjalo. Izložbe so bile polne lepotičja in božičnih dreves; otroci so ostali pri oknih, odrasli postajali in se čudili. Med družinami so se napravljale jaslice, obdarovali otroci, res pravo veselje nocoj.
Tam v sobici v podstrešju sedi pri mizi revna družinica. Kdo bo njo obdaroval? Mati in dve hčerki sede pri mizi in zajemajo borno večerjico. Po jedi pomolijo in mati vzame v roko šivanje. Nekdaj je bilo drugače! Ali odkar je našel mož grob v dnu mrzle vode, ni nikogar, ki bi skrbel za nje, zapuščene sirote.
„Mama," de starejša hčerka. „Letošnji sveti večer je najrevnejši."
Mati vzdihne in solza se' ji pripolze iz oči in zdrkne počasi po licu na Šivanje.
Edino upanje so stavile te sirote v sina Valentina. izučil se je slikarstva in postal umetnik. S težavo ga je zdrževala mati. Po dovršeni akademiji je šel v Rim, da dopolni svoje učenje. In sedaj je pisal, da se pripelje z ladjo „Pelikan", da po dokončanih študijah skupaj praznujejo rojstvo Gospoda.
Oh, kako se je veselila revica tega snidenja, kako nestrpno pričakovali sestri dragega bratca. Pa pride poročilo: „Ladja „Pelikan" je zadela ob pomorsko skalo in se je potopilo blago in ljudje."
Bog nebeški! Toliko upanja je izginilo pod vodo, v hladen grob. Ves ponos, ki ga je gojila revna družinica o dragem siru in bratu, da se vrne iz večnega mesta, kot venčan umetnik, se je spremenil v trpko bolest. Ko mu mislijo seči v roko, ga objeti, pride mesto sina strašno poročilo.
Žena zakrije obraz pri spominu na to in tiho
ihti.
„Ne jokaj, mama." de starejša hčerka. „Mogočo se je rešil."
Žena vzdihne.
„Oh, Gospod Jezus! — Mogoče! ... Zunaj je polno ljudi, srečne družine se veselijo svoje glorije, mi pa plakamo. — Rodil se je Gospod!"
In žena zdrkne na kolena in utopi svoje bolesti v molitev.
Kraj nje klečita otroka---------
Po ulicah hiti mlad gospod s postrežčekom. Gleda na Številke hiš in krene v vežo.
„Tu notri!"
Oba hitita po stopnicah vedno višje, do podstrešja. Pri vratih se vstavita. V sobi je vse tiho. Mlad gospod si skoraj ne upa potrkati.
„Kako se me bodo oveselili," pomisli.
Nato potrka,
„Prosto," veli glas.
Polmrak, ki je vladal v sobi, je delal vse nekako tajinstveno, da se je mladi gospod malone zdrsnil. Nato razprostre roke.
„Mama, kaj stojiš?! Jaz sem, Valentin !"
Krik začudenja in radosti se je pomešal v hipu in mati je objela sina, sestri objemali brata.
Cez nekaj časa Šepne mati:
„Ti si, Valentin? — Da, ti si, dete moje! Slava Bogu na višavi. Reklo se je, da si utonil."
„Nisem. A bil bi, če bi ne zamudil parnika."
„Kako je prišlo, povej!"
Hitel sem na parnik. Mimogrede sem si še o-gledal cerkev sv. Petra, ki stoji na tleh, kjer je apostol Gospoda, sv. Peter stal, in gledal po Rimu, ki se je valjal takrat v zadnjih zclihljejih poganstva in rekel: „Urbi et orbi". la to me je zakasnilo, da sem zamudil ladjo. Ravno pred nosom mi je odplula. Silno sem se jezil, zakaj veselil sem se svidenja z vami in vedel, da me bodete težko pričakovali."
„Slava Bogu na višavah," je rekla mati, vsa srečna.
Ne vem, če je bil v kateri bogati hiši srečnejši sveti večer, kakor pri tej družinici. Na nebu so oz-nanjevale zvezde nebeško slavo, v sobici pri jaslicah in božičnem drevescu, katerega je prinesel Valentin, so 'se radovaii mati in sestrici z Valentinom, m v srcih vseh je donei oni angeljski pozdrav, katerega je zapel na jutrovem na planjavi blizu Betlelie-ma angel pastirjem:
„Gloria in eksceisis Deo et in terra pax."
2. M i r 1 j u d e m.
Sveta noč, blažena noč . . .
Skrivnostna živahnost se je kazala na ulicah in po hišah. Srca so utripala v nekem tajinstvenem veselju. Okna hiš in paiae so bila razsvetljena. V v^a-ki hiši, v vsaki družim, bodisi revni ali bogati:, je stalo božično drevesc-3. ozaljšano in razsvetljeno. Pod drevesom pa jaslice z božjim Detetom, živino in pastirji. Nad jaslicami je pa plaval angel, kakor takrat v oni noči pred devetnajststo leti na betlehemski pianjavi, ko je oznanil strmečim pastirjem: „Mir ljudem . . ." „Gloria in exeelsis Deo . . ."
V prvem nadstropju neke ulice se niso pr.Sga-le lučke na drevesu, dasi so bile pritrjene nanj. Pod skromnim drevescem je bila podoba s strojem za godno. Zraven pa je spavalo v vožieku dete, mali sinek. Žena je bila mlada, a bleda. Na lepem licu je bila začrtana tuga, ki se je danes, na sveti večer, izražala Še globje. Ukvarjala se je z navijanjem podobe, da bi ji v tej omamljenosti in tišini svetega večera zaigrala melodijo pesmi:
„Sveta noč, blažena noč, vse zdaj spi, je polnoč — —
Dasi se je trudila, pero se ni hotelo sprožiti, da bi gnalo godbeni stroj. Tresla je podobo, vse zaman.
Od onega večera, ko jo je njen mož, nižji uradnik, užalil tako hudo, molči tudi podoba. V bridkosti, da ji je začel hoditi mož neprava pota, je molčala dolgo, tiho trpela. Ko ga je nekoč prosila, naj ji ne na. pravlja muk, če ne že radi nje, naj vsaj zavoljo otroka ostaja doma, se je razsrdil in jo opsoval. Takrat ie iskala tolažila v pesmi. Navila je stroj, a v razburjenosti ga je menda pokvarila. Pero se ni hotelo sprožiti in od tistihdob je molčala podoba. V srečnih, prejšnjih časih zakona je malone vsak večer, ko sta sedela tako skupaj, igrala podoba:
„Sveta noč, blažena noč ..."
In pri tej mili melodiji jima je bilo, 'kakor bi bila v raju, kjer ni tuge, ne prepira, kjer je mir in ljubezen.
Vzdihnila je in obrisala solzo.
Njega še ni iz pisarne, niti danes, ko je sveti večer, se ne podviza k nji.
Nagnila se je čez speče dete ter mu zrla v obraz, katerega še ni razjedala, skrb in tuga.
Grenko-ljubeznjiv smehljaj je zaplaval okrog ustnic matere, a mahoma izginil. Soprog je prišel domov.
Toliko, da se je ozrl na njo.
„Dolgo te ni bilo!? Sveti večer je nocoj," je dejala žena ljubeznjivo in glas ji je nalaliko drhtel, kot bi se bala, da ga užali,
„Eli, kaj! . . . Človek ima različne posle in ne morem vedno pri tebi čepeti."
Molče, z jokajočim srcem je postavila večerjo predenj. Njene oči so postale vlažne.
Molčala sta.
„Nocoj imam opravek. Pred polnočjo me ne bo," je rekel suho.
„Moj Bog," je vzdihnila žena. „Se nocoj nimaš miru, ko ga ima vendar vsak, ko se veseli vsak, da je pri svojih.
Glas ji je šel na jok.
„Kaj se kujaŠ? . . . Strah te menda ne bo, če me ni."
In odšel je.
„Opravek," je vskliknila . . . „Varaš me, Rado."
In mlada žena je zaplakala.
Sveti večer, ki je večer miru in sreče . ., in o-na je najnesrečnejša na tem svetu,. .
Prižgala je lučke, pokleknila in se naslonila na voziček, čez dete.
Ni molila, ni mislila nič. Oči so ji topo zrle v podobo, v drevesce . . . Bila je kakor telo brez duha . . . Polagoma so se ji strnile trepalnice, padle na oči in redno dihanje je kazalo, da je zaspala v svoji tugi. Mati in dete sta snivala, lučke so gorele.
Ustnice žene so se zganile,
„Oče naš, kateri si v nebesih."
Molitev je splavala k drevescu, odtod dalje, vedno dalje . . . Molila je v snu, vedrega lica. Ali je molila zanj, ko so jo sanje pričarale v dobo, ko je bila dekle, ko jo je vzljubil, ko se je bala zanj ? . . . Vedno veselejši je bil njen obraz. Ali posluša srečna nevesta prvikrat godbo podarjene podobe:
„Sveta noč, blažena noč, vse zdaj spr-------",
i lorda, saj je pela to pesem najraje, jo cula najraje.
„Oče naš, kateri si v nebesih ..." Obraz se je žaril v odsevu lučk, žaril od sreče mladi materi, ko je ljubkovala s soprogom novorojenčka. V tej sreči je čutila, kakor bi se zganile veje božičnega drevesca, da so se ji ti pozlačeni orehi in drugi obeski približali in poljubljali dele in šepetali o njeni sreči. . .
Vrata so se odprla. Soprog se je vrnil. Zagledal je ženo, slonečo čez dete, smehljajočo se v snu. Zagledal jo je. Lica so ji rdela, kakor na poročni dan, zdaj so se zganile ustnice, in tihi šepet se je začul:
„Oče naš, kateri si t nebesih . . ."
Zdrznil se je Rado. Molče je stal, in gledal spa-vajočo soprogo. Po glavi pa so se mu podile misli.
„Ljubila te je, Rado ... in te še ljubi... Ti si jo žalil, zanemarjal. . . Rado? . . . Kaj je s teboj? . . . Ali veš, kaj si ji obljubljal pred poroko ... ali veš, kaj si prisegel pred oltarjem?! . . . Rado, sveti večer je, in ti si bežal od doma . . .
Angelja, ki te je ljubil, si zametaval, žalil . . . Glej to dete, tvoje dete. njeno dete . . . Ali tudi to sovražiš? . . . Ali, Rado, ne budi ju sedaj, ko sta srečna v sanjah, ker pri tebi nista . . . Idi tja, Rado, kjer si bil. . . Kaj gledaš, čemu ti je vlažno oko? . . . Rado!? Ti se hočeš poboljšati... prositi odpuščanja? . . .«
„Oče naš, kateri si v nebesih . . ." so zopet šepnile ustnice.
In Rado je vzdihnil nehote:
„. . . pridi k nam tvoje kraljestvo."
Nato je objel spavajočo soprogo, dvignil jo in poljubil.
Odprla je oči, pogledala ga.
„Rado ..."
Bil je to vsklik srca, jek duše, ki je drhtela objemu onega, ki jo je ranil in ki ga je ljubila tako iskreno.
„Cirila . . . moja Cirila! . . . Odpusti . . ."
V tem pa se je nenadoma sprožilo pero v podobi in po na pol mračni sobi je zazvenela melodija pesmi:
„Sveta noč, blažena noč, vse zdaj spi, je polnoč . . ."
Rado in Cirila sta poslušala melodijo pesmi, sklonjena nad spečim detetom, in zdelo se jima je, da doni lepše, kakor kedaj poprej. Čutila sta, da je prišel v njuna srca drug gost, gost sreče in miru.
Angel pa je plul nad jaslicami in oznanjal:
„Mir ljudem . .
3. O d p u s t i . . .
Sveti večer . . . Hitel sem na vlak, da se popeljem domov, k materi ir očetu, da skupaj preživimo te dneve. Radujeta se roditelja tega snidenja in jaz... na ljubo jima grem domov iz otroške ljubezni do njiju, zakaj, za me nima svet veselja. Osamljen sem na svetu in sam, tako sam, kakor bi ne živel nikdo drug razun mene. Edina toplota, ki me obdaja, je ljubav materinska, ljubav očetova. Drugače je vse pusto in prazno okrog mene.
Enakomerno so ropotala kolesa vlaka, škripala in cvilila ob zavornice, hlapon je sopel sedaj hitreje, sedaj počasneje, težko, kakor bolnik, in metal iz dimnika oblake črnega dima, pomešanega z iskrami. V mesečni svetlobi je padala, senca gostega dima na zemljo, se pretvarjala v pošasti in zgubljala za vlakom.
Kratek, rezek žvižg, in že se peljemo v predor. Ropot koles je močnejši; črna tema obda drdrajoČi vlak. Le v kupejih se bliska monotono luč. Mokre, vlažne stene se čudno blesketajo pri nje odsevu . . .
Moja sopotnika ležita na klopi in dremljeta . . .. Jaz pa gledam ven, v noč ... v mesečino. Dremati se mi ne ljubi, ne morem . . .
Vsak tresljaj vlaka mi je nadležen, mučen . . . Z bolnim srcem in potrto dušo po življenja poti tavam sam . . ., oj sam, dokler pod hladno rušo srce svoje ne uspavam.
Vsak človek ima nekoga, ki ga ljubi, le jaz , . . Ne, stariši oni me ljubijo, a drugi nikdo. Trenotek morda, da dobe to, česar jim nareka sebična ljubezen, a drugače ne.
Imel sem res nekogar tudi jaz, ki me je ljubil, in ki bi me ljubil. A raztrgal sem te vezi, kruto, neusmiljeno, in tako pada ta greh nazaj v mojo dušo, kakor jata vran jeseni v setvi... In ona . . . Bog ve, koliko je revica pretrpela, prejokala . . .
Viak se je vstavil naglo, s sunkom in pokom. Zletel sem s sedeža v nasprotno steno in nazaj. Dremajoča sopotnika sta planila pokoncu, plašna, opotekajoča, padaje . . . Pogledal sem ven. Bil sem v zadnjem vozu vlaka. A tam spredaj so ležali vozovi pre-vrnjeni in zdrobljeni. Hlapon je ležal na strani, kakor ranjen, zmučen konj. pojemaje hropeČ. Iz podr-tin je vstajal vzdih, krik in plač. Tam se je dvignilo iz njih, kakor senca . . .
Viaka sta trčila skupaj.
Hitel sem reševat in pomagat.
V nekem kupeju nasprotnega vlaka, ki je ležal na progi, sem našel mlado damo in gospoda. Novo-poroČenca vračajoča so iz ženitninskega potovanja. Gospod ni bil videti hudo poškodovan in se je na zraku kuialu zavedel. Dama pa je bila ranjena na glavi prav občutno in je imela tudi nevarne notranje poškodbe.
Ko se je gospod zavedel, je pogledal okrog sebe začudeno in obenem plašno. -
„Marija," je zaklical rahlo.
Kakor mrzel dih je spreletelo mojo dušo to ime.
Pogledal sem natančneje v bledi obraz dame.
„Moj Bog ... ali je mogoče ?"
Sklonil sem se k nji, obvezal rano in izvlekel steklenico z vinom in salmijakom. ,
„Marija," sem zašepetal s tako silo svoje duše, da je v resnici spregledala.
„Marija, ti je hudo?" je vprašal soprog, klečeč kraj nje.
Zamižala je iz zopet spregledala. Njen pogled je obvisel na meni. Vlil sem ji par kapljic vina v u-sta. Začutil sem pri tem, kako je zdrhtelo njeno telo.
„Hvala, gospod doktor!" je šepnila.
Stisnil sem zobe, da so malone zaškripali, samo, da sem vzdržal vzdih, ki mi je silil iz prs.
„Ali je nevarno, gospod doktor?"
Mladi mož je iskal moje oči, proseče in z upom.
A imel sem zanj le obup . . . Bog, saj drugega nisem imel niti za se.
Nagnil sem se čez njo in Šepnil:
,.Marija, odpusti mi, marija. . ."
„Umreti moram . . . Hvala ti, o Bog . , . Rešena bom vseh bridkosti. — Ubogi moj mož!"
„Marija, tvoj morilec sem!"
„Gospod doktor," je šepnila in mi stisnila roko, za katero sem jo držal. Lahek je bil ta stisk, zadnja moč uhajajočega življenja, a bil je hladilo, balzam moji duši.
„Odpusti..
„Sem že davno ., . tolaži soproga! . , .
„Gospod," sem se obrnil do mladega moža. „Brez pomoči smo. Moja znanost je ničla . . . Notranje poškodbe so smrtne . . . Brez zdravil sem ..."
\rgel se je čez njo in jel plakati, mož je plakal za ženo.
Skušal sem jo Še zopet spraviti k zavesti, a le trepalnice so se zgibale. Za hip pozneje je pogledala s kainimi očmi na moža, zganila z desnico, kot bi mu jo hotela podati v slovo, potem ji je pogled obvisel na meni in se strnil v večno spanje. Komaj viden nasmeh je preletel nekdaj tako mične ustnice in srce je zastalo. Našlo je mir, katerega je iskalo, pod razvalinami vlaka ga je našlo. To lice, ki je lesketalo mladostnih rož, kakor leskečejo rosne kapljice v jutranjem solncu, je sedaj bledo, mrzlo, kakor led . . .
„Gloria in ekscelsis Deo" je odmevalo po mestu, a tu sta ihteli dve srci, mladi soprog, ki mu je bilo odvzeto najdražje, in jaz, človek, gnan od usode in nesreče, kakor peresce.
Zaželel sem si miru in pokoja in žal mi je bilo, da me niso strla kolesa.
A samo za hip. Vstal sem in hitel od ranjenca do ranjenca, tešil, vezal in pomagal in v srcu se mi je pri tem delu jelo gibati in taliti.
Živi, da pomoreŠ človeku, ne glej in plakaj, če te kdo žali, ne zmeni se za to, če te sovražijo, ti imej vedno en cilj, pomagati slehernemu.
In pri tej misli se mi je zazdelo, kakor bi mi zapelo nekaj v duši nebeško glorijo, prinašajoč mi zaželjeni mir.
Slava Bogu na višavah . . .
Trije prijatelji.
(Spisal Starogorski),
Moji prijatelji so si radi pripovedovali dogod-bico, kaj je doživel ta ali oni v svojih dijaških letih. Imeli so vsi namišljena imena, s katerimi so se klicali Še tudi sedaj. In s tistimi imeni je hočem imenovati tudi jaz. Tomaž Jezik, Tobija FekeleŠ, in Bog mu daj nebesa, že počiva v hladni zemlji, Lazar Bombardon. To je lepa trojica, ki ni mogla obstajati drug brez drugega, in ki je imela nekako vodilno in odločilno besedo med dijaštvom, pa tudi med pisarji v našem mestu. Zakaj Tomaž Jezik je bil močan kakor bik in je zvil žlico med prsti kakor slamnato bilko. Pripoveduje se, da sla on in Matija FekeleŠ namlati-la nekoč petnajst kmečkih fantov tako, da niso vedeli, ali jih tolče sam zlodej ali kdo. Tobija FekeleŠ ni bil sicer tako močen, a razumel se je spretno na tepež. DoČim je Tomaž Jezik zadajal udarce, da je koža na doličnem mestu pokazala takoj modre pege, je Tobija Fekeleš z neizmerno spretnostjo znal vreči človeško telo ob tla, da se je naredila jama, posebno če je telo padlo slučajno v blato. Lazar Bombardon se ni rad pretepal, a če je trebalo, ni Štedil s tem.
Pravijo, da sta Lazar Bombardon in Tobija Fekeleš nekoč vadljala,' češ, da sne Fekeleš v dveh u-
rah kolač kruha za 80 vin. Stava je bila dva litra vina, katerega je moral Bombardon plačati, ! zakaj Fekeleš je snedel v resnici ogromni kolač ter baje izgledal tako, kakor ona žaba na travniku, ki se je tako napihovala, da je hotela postati tako velika, kakor vol. Bombardon se mu je smejal in hotel po njegovem trebuhu bobnati, česar pa FekeleŠ ni dopustil. Nekoč pa so stavili v neki gostilni, bilo je že zvečer, da plača Bombardon tri litre vina, ako sne Fekeleš 28 solnih klincev (rogljičkov). Fekeleš se je spravil na delo, in v treh urah je bil gotov, dasi so ga bolele čeljusti, kakor je pravil. Pri tem se je pripetila majhna nezgoda. V dotični gostilni niso imeli dovolj rog-ljičkovv in ker se je natakarica obotavljala, jih iti iskat drugam, so se trije prijatelji razjarili in povedali, če v teku pol ure ne prinese dovolj rogljičkov, razbijejo vse. Natakarica je spoznala, da se s temi ni dobro šaliti in je šla zdihuje iskat po celem mSstu, in kakor je reva pozneje pripovedovala, je obletala vse peke in gostilne, ki jih ima naše mesto, da je spravila skupaj potrebno Število, osemindvajset. Bil pa je razun nekaterih drugih gostov v tisti gostilni tudi nek Ignac Jazbec, velik in močan človek, ki je imel eno oko za natakarico. Možakarja je razjezilo obnašanje teh treh prijateljev, dasi je Tomaž Jezik mirno sedel in pil vrček za vrčkom, da so se nekateri čudili, kam vliva. Jel je zabavljati in zanašaje se na svojo moč celo povedal, da se naj odstranijo iz gostilne, ako se ne vedo lepše vesti. Tobija Fekeleš in Tomaž Jezik sta se spogledala, Lazar Bombardon pa je stisnil oči in se nasmejal, kakor bi zarez-getal žrebsc.
Tp pa je razjarilo velikana. Stopil je k njim, udaril z roko po mizi, da je zaječala in da se je razlilo Tomažu Jeziku pivo po hlačah. Kakor bi mignil, je ¿planil ta po koncu in prisolil velikanu tako zaušnico, da se je razločno slišalo, kako so šklepetali zobje. Tobija Fekeleš pa je vstal in rekel:
„Jezik, pusti ga sedaj meni, da ga vržem."
In dolgo telo je padlo tja po stolih, da so se takoj trije polomili.
Nekateri gostje so hoteli pomagati Ignacu Jazbecu, in tedaj se je dvignil tudi Bombardon. Krasen tepež se je razvil po gostilni, in v nekaj minutah so bile mize in stoli razmetani, gostje pa ležali na ulici. Niti vrat niso rabili, zakaj ti trije so je pometali kar skozi okno na cesto. Nato so se mirno vsedli k svoji mizi in Fekeleš je mirno naprej jedel svoje rogljič-ke.
Taki so bili ti trije prijatelji.
Povedal bi vam lahko na ducate podobnih do-godbic. Za sedaj vam hočem povedati samo eno, ki je bila krona slavnih del prijateljev Tomaža Jezika, Tobija FekeleŠa in Lazarja Bombardona.
Kake pol ure iz mesta je stala na holmcu napol razpadla viničarija, katero so pa pred par leti podrli do tal. Po mestu in okolici je krožila govorica, da v tisti viničariji straši. Po noči si ni upal nikdo v njeno obližje, in bolj bojazljivi so se je celo ogibali po dnevu. Pravili so, da so videli večkrat po noči v hiši luč, dasi že nekaj let ni nikdo stanoval v njej, da je včasih nekaj stokalo. Čuvaj vinogradov je vedel praviti, da je vselej, ko se je približal tej hiši, slišal, kako je rožljalo in žvižgalo.
Naši prijatelji so slišali te govorice in nekako nezaupno pogledovali proti hiši. Verjeli niso v stra^ hove, a pri teh govoricah se jih je le nekaj polašča-lo, kar pravimo mi drugi, da nas je strah.
„Kaj praviš k temu, Jezik?" je vprašal Bombardon.
Jezik je zmignil z ramami in se zagledal v holmec.
FekeleŠ pa je pokadil cigareto in dejal:
„Moje mnenje je, da bi Šli enkrat pogledat."
Jezik in Bombardon sta ga pogledala, jia kar je Jezik rekel:
„Ce misliš, da bi kilo kaj, pa pogledimo."
„Moje mnenje je," nadaljuje FekeleŠ, „da smo trije, in če treba, raznesemo tudi celo kočo z vsemi hudiči vred, ki bi se nahajali v njej, če nas razjarijo."
Bombardon se je nasmejal kakor žrebec.
Tedaj pa je prišel nasproti dijak September. Študiral je že nekaj let več, kakor bi mu trebalo, če bi se lažje učil. Nu, sedaj je izdeloval ravno že drugič zadnjo Šolo in zadovoljno pravil, da bo najbrž prilezel skoz. September je že od daleč pozdravil tri prijatelje in jim namignil.
„Ce hočete, naredimo izborno Šalo."
„Kako pa," vpraša Jezik.
„Cujte! Moji kolegi so izmaknili nekje dve gosi in dve steklenic i žganjice. Vsaka drži čez en liter. Enemu izmed teh, Pavlu, pa so poslali z doma en fo-rint, za kar je kupil tobak in popir za cigarete in Še druge drobnarije. Drevi, ko bo tema, gredo vsi v ono viničarijo, kjer pravijo, da straši; in tam bodo spekli gosi, kadili in pili žganjico, to je, naredili si bodo zabaven večer."
„In v oni hiši?"
„Da. Tja ne pride noben profesor in drug nepoklican človek in bodo iorej brez skrbi in prosti."
Trije prijatelji so spogledajo in Bombardon je zarezgetal.
„Kaj pa, če bi prišli mi na obisk?" meni Fekeleš.
„Nu, saj zato sem vas že danes cel čas iskal, da vam to povem. Samo izdati me ne smete. Jaz bom namreč tudi med njimi."
„Koliko pa bo vseh skupaj ?"
„Kakih trideset."
„Potem bodo hitro spili."
September v>a je dejal:
„Cujte! Zakaj bi morali jesti ti otroci ukradene gosi in piti žganjico, ki jim Še lahko škoduje in zatem-ni razum. Tudi tobak je škodljiv. Za nas štiri bi bilo to ravno izborna množina in vajeni smo takih reči, zato bi nam ne škodovalo. Moja ljubezen do tovarišev mi pa ne pripusti, da bi se zastrupljali, zato sem se obrnil do vas, da je rešimo pogube in jim odvzamemo
to tako, da še niti vedeli ne bodo, kako."
* *
*
Nastal je večer in za njim precej temna noč. Bilo je okrog devete ure, ko so stopali previdno naši trije prijatelji okrog hišice in iskali vhoda. Dasi so bila okna izdrta in'so te odprtine pošastno zijale, vendar se niso skušali splaziti skozi ta okna v hišo. Vsak je nekako plašno pogledal odprtino in nehote vzdihnil. Po hrbtu pa ga je nekaj zašegetalo.
Bombardon je bil prvi, ki je pretrgal tišino:
„Grdo izgledajo ta okna."
Jezik pa je pripomnil:
„Kakor pošasti, in raje zlezem na streho in od tam v hišo, kakor skozi ta črna žrela."
Fekeleš, ki je pokadil ravno konec cigarete, je pljunil in dejal:
„Moje mnenje je, da se upremo v vrata in je polomimo. Mi trije je bomo vendar le zmogli. In to je tudi potrebno zato, da bodo naši gostje lažje prišli v hišo. Ce bodo tako lazili okrog voglov, kakor mi, se končno še splašijo, in mi se obrišemo za ves trud,"
In ta je obveljala
Spravili so se nad duri, in po polurnem, napornem delu so morale odnehati pred Širokimi pleči Jezika, FekeleŠa in Bombardona. Stopivši v hišo, so prižgali košček sveče, katero je zmaknil Bombardon na sodniji, in ki se je rabila, ko se je prisegalo. Pri luči so videli, kako je učinkoval njih napor. Zapah, železen in debel, kaKor močna roka, je bil skrivljen in na enem koncu izdrt iz stene. Kaj takega so lahko naredili ti trije, zakaj, to je bilo delo za 15 krepkih mož.
Ogledajo si sobo. Najprej so prišli v kuhinjo. Tu je bilo vse križem, vse razmetano in pobito. Isto-tako v sobi. Pri odsevu luči se je videlo še vse bolj strašno.
Bombardon je plaho vzdihnil:
„Ne bojim se tako kmalu česa, a to je vendar strašno, kako to izgleda,"
Strop v kuhinji in sobi je bil predrt in v kuhinjo je zijala velika odprtina od strehe sem.
„Zlezimo na podstrešje," meni Jezik in vsi ubogajo. Zgoraj je ležal dolg drog, kos okrogle peči in druga drobnarija.
Tu je Jezik razodel svoj načrt.
„Ti FekeleŠ, vzameš ta drog, in ti Bombardon se spraviš na to okroglo peč. Jaz zlezem na streho. Od tam bom opazoval, kedaj pridejo, in obenem gledal v kuhinjo in sobo. Vidva se držita povsem mirno. Ko bom pa jaz zažvižgal, tedaj boš ti, FekeleŠ, razbijal z drogom po podstrešju in strehi, in če se vse podere. Ti, Bombardon, pa boš valjal to peč po di-ljah, da bo bobnelo in grmelo. Ko pa zopet zažvižgam, pa na mali utihnita."
Predlog, ali bolje načrt, se je zadovoljno sprejel.
Jezik je snel nekaj opeke in zlezel na streho. Fekeleš in Bombardontfpa sta posedla na podstrešju.
Dolgo so čakali. Ura je bila že 12 ponoči.
Kar pomoli F"ekeleŠ glavo skozi odprtino in pravi:
„Jezik!"
„Kaj hočeš ?"
„Imaš tobak? Mojega sva z Bombardonom že vsega skadila — mnogo ga itak ni bilo — in sedaj je jelo postajati dolgčas."
„Vraga, kje pa naj vzamem tobak?"
Fekeleš je izginil k tovarišu.
• „Nima nič."
Bombardon pa je jel godrnjati, da bi bilo bolje sedeti v krčmi, kakor čakati tu v temi na žganjico in gosi. Nato pa je vprašal:
„Jezik!"
„Kaj?"
„Ali jih Še ni?"
„Se ne."
„Kaj pa če nas je September zvodil?"
„Tega menda ne bo delal."
„In če bi mu le prišla v glavo ta nesrečna misel?"
Bombardon se je nezadovoljen vrnil k FekeleŠu in pljunil na dlani.
Ura je udarila četrt na eno.
Jezik se je jel jeziti,
„Ko bi imel človek vsaj vrček piva, bi Še vsakdo čepel na tej prokleti strehi, kakor Štorklja. . . Četrt ure Še čakam, potem pa grem. Ampak September se nas naj ne veseli."
V tem se je začul šum. Jezik se je vspel in poslušal. Začuli so se mnogoštevilni koraki in govorjenje.
„Že gredo," je zašepetal Jezik tovarišema. „Pazita dobro."
FekeleŠ in Bombardon pa sta se zravnala in prijela vsak svoje orodje. Bombardonu so se napele žile in videlo se je, da hoče izliti vso svojo jezo v nedolžno okroglo peč.
Dijaki so prišli. Vrata so se odprla in vstopili so. Prižgali so sveče in ostali v kuhinji. Nekateri so si ogledali izbo, a vsak se je z vzdihom pridružil prijateljem. Reveže je bilo strah, dasi jih je bilo okrog 25 oseb.
Dva, ki sta bila oči vidno določena za k.uhanje, sta se takoj spravila na delo in jela skubiti gosi. Drugi so po ognjišču razdevali tobak in jeli pušiti. Ena steklenica slivovke je stala zamašena na ognjišču, druga je pa pridno romala iz roke v roko žejnim dijakom.
FekeleŠ in Bombardon sta nestrpno Čakala na usodepolni žvižg in gledala, kako so pili žganjico. Tudi Jezik je vse to opazoval. V,"(njegovi glavi pa so švigale misli.
„Naj nam vsaj oskubijo gosi — spekli si je bomo že sami."
Ko pa je videl, da se pridno pije in kadi, pa je zamrmral:
„Vraga, a ipak predno bodo gosi oskubene, spijejo ti požeruhi vso žganjico in pokade ves tobak."
V	tem ga je še dregnil FekeleŠ,
„No, zažvižgaj, ali pa planem z drogom nacl
nje."
In 'Jezik je vtaknil prste v usta in zažvižgal tako presunljivo, da se je malone sam vstrašil. V bližnjem gozdu pa so se plašno dvignile vrane in pr-hutajoč odletele nekam dalje.
Fekeleš pa je strahovito zamahnil po opeki, da je kar zažvenketalo m cele gruče opeke so se vsule v sobo in kuhinjo, Bombardon pa je s strašnim srdom valjal peč in jo metal iz kota v kot, da se je potresa-la vsa hiša. Vso nevoljo je zlil v to delo.
Doli v kuhinji pa je prvi hip vse otrpnilo. Kakor solnati stebri so obstali. Nato je nastalo gomaze-nje, sopenje in pobeg. Vrata so se zamašila silne gnječe in mnog je iskal vhoda pri oknih. V hipu je bila kuhinja prazna. 'Jezik je slišal, kako se je po goricah trlo kolje in slišale urne stopinje na vse strani.
Dijaki so bežali na smrt.
Zopet se zasliši divji, presunljiv žvižg.
Na mah nastane grobna tihota, Le daleč nekje so se slišali mnogoštevilni koraki bežečih, Jezik pogleda v kuhinjo. Bil je samo en dijak. Spoznal je Septembra:
„Čakaj," pomisii Jezik, „tudi ti boš bežal."
In zopet je zažvižgal. Zopet se je začul peklenski trušč. Jezik pa je tulil vmes, kakor volkodlak.
In September je planil skozi vrata v noč.
„Tako, dovolj je," ustavi Jezik tovariša. „Sedaj smo neomejeni gospodarji težko prisluženega plena."
Splezali so s podstrešja.
V	kuhinji so dobili še nedotaknjeno steklenico žganjice in malo tobaka. Drugo steklenico, tobak in obe gosi so dijaki v smrtnem strahu odnesli seboj.
Bombardon je naredil kisel obraz.
„Za to betvico, pa toliko dolgočasja in truda?"
Fekeleš pa ga je potolažil:
„Ne jezi se, bolje nekaj, kakor nič. Sedaj pa gledimo, da zapustimo to gnezdo, zakaj lahko se pripeti, da pride kdo sem, ki je bolj korajžen, kakor teh 25 študentov."
Zapustili so hišo in šli v mesto.
Kar nekdo iz grmovja zašepeče:
„Alo. ali ste vi r"
„Kdo si?"
„September."
„Pridi sem! Ali nas ne poznaš več?"
Iz grmovja je prilezla razmršena postava dijaka Septembra. Bil je biecl, kakor mesec.
„Ali si bolan?"-
„Kaj Še. Splašili ste me tako, da se še sedaj ves tresem."
In September je jel pripovedovati, kaka groza je prevevala vse in da je še on, ki je vedel, kdo je in kaj je, moral pobegniti, tako strašen ropot je bil.
Po mestu in okolici pa je drugi dan završalo
groze.
V	hišici na griču je sinoči strašjlo, kakor Še nikoli. Pripovedoval je vse to vinogradski paznik, ki je od strahu bežal iz hoima na holm in vedno je baje nekaj soplo za njim. Niti on, niti kdo drugi si ni upal po dnevu mimo ali vsaj v bližino te „strašne" hiše, po «oči pa itak ne.
Kovač Koren—nadkomisar.
(Šil ji »k», probčil A!. Leben).
Kakor je menda cenjenim čitateljem že znano, so bile granice naše dežele — zlasti proti Hrvaški — pred nekolikimi loti s financarji zelo stivgo zastražene. Ti so skrbno pod ostrimi ukazi pazili, da se ni prenašalo tuje blago, posebno tobak, Čez mejo v naše kraje. Seveda, prepovedan sad najbolj diši. To je že stara reč. In tako so nekateri skrivoma prenašali ali . i^ereali", kakor so imenovali ta posel v svojem kraju. tuje blago čez mejo ter ga dalje prodajali. Sver-cnrjem so pa, kakor si vsakdo lahko misli, tičali presneli financarji globoko v želodcu. Nagajali so jim ter so jih imeli za norce, kjer in kakorkoli so mogli. Nek tak komičen slučaj naj vam pove naša povestica, ki se je dogodila v oni dobi.
Kovač Koren je bil velik, močan mož in v najboljših letih. Svojo obit je poznal temeljito. Na stotine krampov, vil, motik, verig in obročev je izdelal v času svojega življenja, na tisoče žebljev je ošpičil, brez števila konjev podkoval itd. Njegova kovačnica jo bila priročna in dobro vrejena, samo eden pogre-Šek je imela — pomanjkanje vode. Kovač Koren je mor.!i z ogromnim naporom nabrati vselej toliko vode da je gnala njegovo kladivo in obenem meh. Torej \ oda je bila dragocena — in to pomanjkanje vode ni. to škodovalo kovačnici, temveč tudi kovaču same-mv. —' Kovaška obrt je namreč silno suhoparna v svojem bistvu. Ogenj in nabijanje povzroči potenje ter suši jetra. Kovač Koren pa je moral z vsako kap-
ljico vode Stediti in je bil pri tem v nevarnosti, da vzame konec radi strašne žeje. Toda blizu njegove kovačnice pa je stala gostilna „Pri zeleni lipi". Ko j8 kovač Koren nekega dne po srečnem naklučju naletel na to gostilno, je bila omenjena, nevarnost zanj izginila. Odslej ni trpel nikoli več žeje. — Ne smeš pa mislili, spoštovani bralec, da je Koren tekočino čez mero vlival na svoja jetra. — Četudi je včasih nekoliko več popil, nego drugi gostje, njegova izsušena jetra pa so po pravici tudi nekaj več smela zahtevati in zelo redko kedaj si videl mojstra s kakim „mu-gelnom". Včasi se je res nalezel, da je imel pod nosom vse brk.e rosne, a to je bilo le v vsakem svetem času enkrat. Pa Še takrat ni storil tega drugače, če ni bil silno razburjen.
Tistega večera, ko se je nameraval izvršiti „pohod Švercarjev", si je kovač Koren ravno gasil žejo ter svoja suha pljuča namakal v gostilni „Pri zeleni lipi". Tudi nekoliko švercarjev je bilo ondi zbranih.
—	Nenadoma pa pride novica, da s Švercanjem ne bo nič več. Trgovec onstran deželne meje, s katerim so bili švercarji v tajni trgovinski zvezi, je namreč prelomil pogodbo ter hoče blago za veliko večjo ceno raz-peeavaii, Pri tem pa Švercarji nimajo nič zaslužka. In sedaj se je pričelo preklinjanje in zmerjanje brez konca in kraja — najprej so bili v mislih umazani obmejni sosedje in potem — preklicani financarji. Ko zasliši kovač Koren omeniti iinancarje, je bil ves v
ognju. Koren prične pridigovati......vedno bolj in
bolj je bil razvnet; čim dalje je govoril, tem bolj so bila sulia njegova pljuča in jetra, in tem srčnejše in obilnejše vliva mojster trtni sok za svoj ovratnik. Cez pol ure se mu je že poznal učinek vinske kapljice; čez druge pol ure ni imel več „mugelna", ampak neko pošast, ki mu je vedno majala noge semintje. Končno ni mojster Koren več vedel, ali je kovač ali gla-divo. Razbijal je s svojo ogromno, medvedovo taco tako močno po mizi, da so kupice odskakovale od nje, kakor kobilice na travniku. Zdaj izgubi mojster dar govorjenja. En čas Še ropota s svojo pestjo, pa tudi to preneha — mojster spi.
Švercarji so si ga tudi pošteno privoščili,.vsled tega so postajali vedno bolj srčni. Domenili so se končno, da bodo tem „pohajkovalcem" (financarjem) eno prav žmahtno zagodli. Posvetujejo se semintje; slednjič stavi ..debeli Jaka", ki je bil najpredrznejši med vsemi, nek predlog. Ta je bil sprejet ter so ga začeli takoj izvrševati.
Kovača Korena zanesejo v stransko sobo; tam mu čedno in snažno umijejo obraz, mu odstrižejo dolgo brado, brke pod brado elegantno navihajo, lase fino počesajo; nato prinese „debeli Jaka" monturo, kakoršno nosijo financarji, uniformo nadkomisarja. Odkod jo je prinesel in kje jo je vzel, Še zdaj nikdo ne ve.
To uniformo oblečejo zdaj mojstru, ki je smrčal, kakor njegov meh v delavnici; pripašejo mu tudi dolgo sabljo, ogrnejo ga z mantelnom, čako mu potisnejo na glavo in nazadnje mu nateknejo še njegova očala na njegov častitljivi nos.
Mojster Koren je bil ves ta čas, ko so ga deko-rirali in uniformirali, popolnoma neobčutljiv kakor kos lesa. — Le tuintam je malo zamolklo zahropel ali dvignil svojo pest, kakor da bi hotel spet nabijati.
—	Ko je bil tedaj „nadkomisar" izgotovljen, čudili so se prefrigani tovariši sami svojemu umotvoru. Živa duša ne bi spoznala mojstra kovača v tej krasni u-niformi; celo žena kovačica bi se morala motiti nad svojim ljubljenim Blažetom. — A sedaj sledi vrhunec cele komedije,
„Debeli Jaka" vleče z dvema pomagacema častitljivega. mojstra Kovača — sedaj nadkomisarja — proti kasarni financarjev. Polože mojstra pred kasarno na klop, mu lepo vredijo čako, ogrinjač (svršnik), sabljo in očala ter potegnejo na vso moč parkrat za zvonec. Precej se odpre na kasarni okno in zaspan glas vpraša, kaj bi neki bilo. — „Debeli Jaka" za-kriči gori proti oknu: „Gospod nadkomisar je tu — mu je neko slabo!" nato zbeži Jaka in njegovi navihani tovariši tako naglo, kolikor so jih mogle nesti noge.
Cez nekoliko trenotkov se odpro kasarniška vrata in dva financarja stopita s svetilko vun. Naprav-Ijata globoke poklonc ter salutirata neprestano pred „nadkomisarjem". Ker pa se oseba, kateri izkazujeta toliko čast, niti ne gane, loti se ju velikanska zadrega.
Nadkomisar je stanoval v bližnjem mestu in slovel kot zelo strog gospod. — Nista si mogla tedaj raztolmačiti, kaj je neki danes predstojnika, pred katerim so imeli vsi velik strah in ga onadva še niti poznala nista, semkaj privedlo; njegov trdovratni molk jima je bil silno mučen. — Po mnogih komplimentih stopita slednjič nekoliko bližje. Spoznala sta sedaj kmalu, da ima .gospod nadkomisar enega pri sebi, ki je močnejši od njega in na komplimente nič ne drži.
Pokličeta svoje tovariše; ti nesejo potem z združenimi močmi neznanega predpostavljenega gor v sobo odsotnega nadkomisarja, odpnejo mu sabljo, položijo ga oblečenega, kakor je bil, na „kanape" ter se podajo k počitku. Kmalu je bila v kasarni zopet tema; in „debeli Jaka", ki se je Še enkrat semkaj priplazil, je odšel krohotaje, da bi se lahko zadavil s smehom.
„Nadkomisar" pa je spal na kanapeju, četudi ne spanje pravičnega, pa vendar medvedje spanje.
Dan je že sijal skozi okno; ura na župnijski cerkvi je že odbila sedem, tu se prebudi kovač v fi-nancarski «ionturi.. fepčfeika gleda in se ozira, srepo po izbi na okrog — vse tuje — oči mu postajajo vedno večje. Sedaj zapazi čudno obleko, v kateri tiči, fin
ogrinjač in suknjo z rumenimi svitlimi gumbi; — na mizi leži službena čaka in dolga sablja. Kovač gleda na vse to debelo in vedno bolj debelo. — Vse mu je bilo tako temno in nejasno. Kovač skoči pokonci in hiti k ogledalu. Iz ogledala mu gleda nasproti popolnoma tuj obraz, gladko obrit, z dolgimi navihanimi brki, na nosu čepe očala. To je pa neki veliki gospod!" misli si kovač. — Vrže očala proč. Sedaj vidi natančneje.
Spoznal je sedaj, da tiči on v linancarski suknji. Zvezdice na kolerju mu kažejo tudi čast. Jezno potresa z glavo, potem drvi k oknu. Okno je bilo o-brnjeno na ozek dvor: zunaj dežuje in megle visijo nad zidovjem. — vse nepoznano!
Zdaj začne kovač sam sebe povpraševati in premišljevati :
,,'Ja, sem res jaz linancar? . . . Mislil sem. da sem bil jaz nekdaj kovač, ali so bile to le sanje?"
Ozira se zopet počasi okrog; tu zagleda viseti na klinu žensko_ krilo in eleganten ženski klobuk. Pretrese se.
„H . . č in tristo medvedov!" mrmra kovač, ..sem navsezadnje oženjen s kako blagorodno mestno gospo? . . . To mi je nerazumljivo! ... Na noben način . . . jaz sem vzel vendar za ženo čisto priprosto kmečko žensko, Loparnikovo Zefo! . . . Ali se mi je to tudi le sanjalo? . . . Ali sem navsezadnje zares na drugem svetu in sem med financarje obsojen? . . . To mi ne gre v glavo! . . .
Nekdo potrka narahlo na duri.
„Notrrr!" zakriči mojster kovač.
Vstopi mlad financar: napravi nešteto poklonov, nato začne skrajno dvorljivo:
„Dobro jutro, gospod nadkomisar! So gospod nadkomisar dobro spali? Ali gospod nadkomisar kaj zahtevajo? Morebiti kavo? Ali želijo gospod nadkomisar še počivati ?
„Pojdite se solit Vi z Vašim nadkomisarjem!" se zadere kovač.
„Se gospod nadkomisar ne počutijo dobro?"
„Ali sem jaz res nadkomisar?" — „Pa. vendar
—	gospod nadkomisar?"
„Od kedaj sem torej jaz nadkomisar?" — „To vendar Vi sami dobro veste, gospod nadkomisar!"
„Jaz ne vem ničesar!" — „Ali naj morda pokličem gospoda nadpaznika?"
„Radi mene ga pokliči, če že hočeš." Mladi vojak odide in kmalu nato se prikaže nadpaznik. Ta jo bil ponoči zunaj na patroli ter o novem gostu ničesar ni vedel; poznal pa je pravega nadkomisarja. osei^io. Ko je zagledal tedaj tuj obraz pred seboj, se je močno začudil. Nato pa vpraša:
„Gospod nadkomisar ste gotovo iz kakega bližnjega okraja?"
„Na svetu sem pač enkrat bil, to vem," odgovori kovač.
„Pa, gospod ladkomisar!" — „Jaz nisem noben nadkomisar!"
„Toda, dovolite, kdo pa potemtakem pravzaprav
ste ?"
„'Jaz ne vem!"
„Oprostite, odkod pa prihajate?"
„Povejte mi Vi rajši, kje da sem!"
„Gospod nadkomisar, Vi se nahajate v Dobravi v finančni kasarni."
„A, tako, v Dobravi ? . . . To mi je pa znano . . , tu sem bil jaz nekdaj doma, če vse to niso le sanje."
Nadpaznitai se je zdelo tujčevo obnašanje in kretanje čudno, in ker so obmejni pazniki vobče ne-zaupni ljudje, začel je sumiti. Zato vpraša odločneje:
„Ali, prosim Vas, povejte vendar, kdo ste!"
„Jaz resnično ne znam!"
Financar suče svoje brke ter meri z očmi kovača od nog do glave.
Kovač nekaj trenotkov pomišlja, potem pa pravi:
„Pojdite dol h kovaču Korenu in vprašajte, če je mojster doma. — Ako je mojster doma, potem zares ne vem, kdo da sem. — Ce pa mojstra ni doma, no, potem bom menda jaz kovač Koren."
Nadpaznik zmaje z glavo ter odide. — Mladi financar, ki je prišel kovača zjutraj prvi pozdravljat, je hitel v kovačnico. Tam najde kovačico v groznih skrbeh. Gospod soprog ni bil celo noč doma in ga niso mogli po celem trgu nikjer najti. Po izjavi firan-carja gre kovačica v kasarno.
Ko zagleda kovač svojo ženo, plane proti njej z glasnim vzklikom: „Zefa! Zefa!" ter jo objame. Žena pa ga sune jezno od sebe ter vpraša, ali je tako neumestno obnašanje pri visokih gospodih običajno.
—	Ni namreč poznala „nadkomisarja".
Tedaj vpraša kovač skoro žalostno:
„7a, Zefa, ali res nisem tvoj mož? Ali te nisem vzel za ženo? Ali se ne moreš domisliti?"
Sedaj ga je žena spoznala na glasu. Pogledala ga je natančneje ter spoznala sedaj tudi njegov obraz.
„Ah, Blaže," vsklikne ona, „kako pa si prišel v to maškerado? ... In nič brade več? . . . Kje si vendar izgubil svojo brado ? Kje si se klatil ? . . .
Kovač ni vedel na ta vprašanja ničesar odgovoriti. — Žena odhiti na dom ter pošlje možu njegovo obleko. Ko se je spremenil „nadkomisar" zopet v kovača, korakal je nevoljen proti domu v svojo kovačnico.