'ENA 400 din - Leto XLI - Št. 13 Kranj, torek 16. februarja 1988 glasilo socialistične ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KPaf7Jsl\i l\plačck stran 3 Tavčarjeva ulica v Kranju telefon 21 - 237 SOZD SE JE RAZVIL TOLIKO, KOLIKOR SO HOTELE NJEGOVE ČLANICE stran 8 ZA ROŽNIKI IN POTICNICAMI TUDI UNIKATI SLOVENIJA, MOJA DEŽELA stran 16 IlfA1 ZVEZNA VLADA PREDSTAVILA NAZADNJE TI POPUSTIJO ŽIVCI nove pakete (ukrepov) stran 4 Na popravni izpit ne računajmo Čeprav je minil že debel mesec od sprejema osnutka ustavnih dopolnil, se javna razprava, ki smo ji odmerili le štiri mesečne čase, še ni začela v popolnosti. Sporočila, da po občinah, po organizacijah, planirajo razpravo, prihajajo, vendar čas neusmiljeno uhaja in priložnosti, da bi razčistili sporne poglede in formulacije, teh pa ni malo, bo iz tedna v teden manj. Prepričani smo, da bodo razprave na višjih ravneh, med ljudmi, ki so tako ali drugače, tudi poklicno, vezani na to problematiko, opravljene. Pretekli teden so takšni pogovori že bili, med drugim tudi na Gorenjskem. Nečesa drugega, bistvenega za JAVNO razpravo, dostojno tega imena, se pa bojimo. Niso redki politiki in javni delavci (tudi časnikarji smo med njimi), ki opozarjajo, da med ljudmi zaznavajo nezainteresiranost za ustavno razpravo, nezaupanje, da se bo tudi po dopolnjeni ustavi kaj spremenilo na bolje, da se ne bomo še naprej pogrezali v povprečje in siromašenje, saj smo v preteklosti stalno nekaj spreminjali, dopolnjevali in obljubljali, tonili pa vedno globlje in človeku, delavcu, jemali rezino za režimo v pogači odločanja. Ti ljudje, v večini so, morajo reči svojo besedo, njim je treba dati priložnost, da povedo, kaj mislijo. Brez te plati razprave odločanje o spremenjeni ustavi ne bo svojevrsten ljudski referendum, kar tako radi ponavljamo in poudarjamo. Vsaj v Sloveniji smo imeli v dosedanji razpravi veliko pogledov, izraženih recimo v pozivu Za socialistično demokracijo, v Sporočilu Slovenskega sociološkega društva, v Izjavi Društva slovenskih pisateljev, v prispevkih o demokraciji in ustavnih spremembah v Novi reviji, v pismu predsedstva Slovenije in v številnih drugih prispevkih, ustnih in pisnih. Kadarkoli jih na hitro zavračamo, si niti ne vzamemo časa in volje, da bi se do njih opredeljevali in jih argumentirano ter kulturno zavrnili, če tako sodimo, škodimo demokratični politični praksi in povečujemo razhajanja. Menimo, da še zdaleč ni dovolj, da se okrog njih križajo kopja politikov in znanstvenikov, čeprav gre za vsebinsko strokovne zadeve, ampak so vse razne izjave, peticije, sklepi, in sporočila brez koristi, če gre to vse skupaj mimo in nad ljudmi, nad tisto večino, ki ji je v ustavni razpravi dana pravica odločanja. O mnogih rečeh se je v raznih anketah že izreklo slovensko javno mnenje, za določene stvari pa bi ga mogoče kazalo ponovno vprašati. V tem pogledu bo nujnega več truda, manj neučinkovitega modrovanja, veliko več političnega dela: ne aktivističnega, de-magoškega in voluntarističnega, površnega, prikrojenega, ampak poštenega, razumljivega, človeškega. Saj ljudje niso tako neumni, da ne bi vedeli, za kaj gre, smo ugotovili že zdavnaj. Saj bodo vendarle oni večinski uresničevalci ustave. Za takšno razpravo, pa nam bo, kaže, zmanjkovalo časa. Vzemimo si ga na rovaš prihodnosti. Hitro lahko pademo na izpitu, vendar bo priložnosti za popravni izpit malo. J. Košnjek J^J^ovanje pionirjev za Pokal Loke 88 Mašini ena zmaga Akcijska konferenca novinarjev komunistov v Beogradu i^n'1 ^un,»dolc, ponedeljkova hiri ^»Iku med mlajšimi pio Soriška planina, 15. februarja — Z veleslalomom se je včeraj (ponedeljek) na Soriški planini, v prekrasnem vremenu, začelo tekmovanje mlajših m starejših pionirjev /a lil. Pokal Loke. Sodeluje Kil) smučarjev iz Avstrije, Bolgarije, Kanade, Finske, Japonske, l,uxemhurga, Madžar ske, Romunije, Poljske, Češko slovaške in J ugo-.la vi |e Po drva vali sicer skromnejša udeležba od lanske, ko so tekmovali na-rascainiki iz 1!» držav, vendar zadovoljiva Štiri veleslulomske preizkušnje so dale štiri zmagovalce Mojca Suhadolc iz \ rimi ke jo zmagala med mlajšimi pio nirkami in priborila Jugoslaviji edino zmago, Andreas VVertsch nig iz Avstrije jo zmag.d med mlajšimi pionirji, Minna Nore ma iz. Finske jo zmagala med itarejšimi pionirkami, Petar An golov iz Bolgarije pa je zmagal mod starejšimi pionirji. Naša re prezentanca, ki je v soboto in Novinarstvo je predvsem strokovno delo Eden od obrazov Tudi zadnji ohisk predsednika slovenske mladinske or * n'zueij(. Toneta Anderliča v Skofji Poki je v pogovorih s nu''vN,av"lkl l"»"'amezndi osnovnih organizac ij /SMS pokazal šibkejšo stran te organizacije. Z(x, mislih imamo konkretne aktivnosti mladinske organi |j c,j*'/-notraj tovarniških ograd, ki se se vedno vse preveč p* gibljejo v smeri prirejanja različnih manifestativnih pri Sljj očiščevalnih akcij, zbiranja odpadnih surovin, pro sti ', lz't',ov Nimamo namena izničevati omenjene dejavno ^at, koncev jo tudi to eden od sicer mnogih obrazov ^ e najmlajše družbenopolitične organizacije m kot tak Htt *"s'kje in marsikdaj se vedno potreben, radi bi le opozorili arUgo plat, na tisto kar pa marsikje ne uspeva. čr\p '* /u neposredno aktivno vključevanje mladih v razh nJU ^rnoul,rav,u' organe in resnično sodelovanje pri odloča fj " 'u lahko namreč še vedno opazimo vse preveč brezbriz. ItVoč' ttPullJ''. hodimo realni, poznanemu razmerju ke 'n (H*no.su starejših kolegov pri kreiranju celotne politi v«>denja tovarn Seic V (,,'lu /'»SMS P,,(l nazivom »predsedstvo« deluje po Sftn"a navdušencev, množica pa je to organizacijo povezana <«*|t Pr'^ niesočnoga odtegljaja članarine So lahko res od 0bp 08t °d mesta zaposlitve, troiztnensko delo m podobno, *vifilo zu mrtvilo? Ali pa gre tudi ta vzrok pripisati tronut J* Kospodarsko političnemu stanju v državi' pr«.k kujtl ničkoliko primerov iz sedanje m polpretekle •i}yL s,> nas uči, da ob ustrezni organiziranosti, posluhu za res kV»5Q??Pr,>blematiko, mladi tudi znotraj O/J) znajo povzdigniti *'""\-n t Nl> ru,/,u,,,l'' '">""io takšne svetle primere tudi na mm. premalo |ih |e! . Vino Bešter Yuki Yonezama (Japonska), druga med mlajšimi pionirkami nedeljo uspešno tekmovala na neuradnem svetovnem pionir skem smučarskem prvenstvu v Morite Bondoneju v Italiji in ekipno zasedla drugo mesto, je včeraj dosegla se vrsto dobrih uvrstitev: mod mlajšimi pionir kami sta bili Petra Valenti in Katja Koron tretja in četrta, med mlajšimi pionirji Bene Mle kuz in Igor Zupan iz Kranjske gore drugi in peti, mod starejši mi pionirkami je bila Brigita Ba sa iz. Maribora druga, Lea Riba ne iz .Škofje Poke pa tretja, med starejšimi pionirji pa so bili Boštjan Štokelj, Urban Stojano vič in Ales Škrubej drugi, sesti in sedmi. Danes (torek) bo slalomsko tekmovanje za vse štiri kategorije, začel«) pa se bo ob pol dese. tih Vabljeni na Soriško planino, saj taksna tekmovanja niso nič manj zanimiva kot tekme velikih asov! •J Kosri|ek Slike: F. Perdan Vloge za solidarnostna stanovanja Zaradi pomanjkanja prostora v petek nismo mogli objaviti Razpisa za zbiranj«' vk>g za uvr stitev na prednostno listo upra vičencev do solidarnostnih sta novanj za leto 19M v občini Ra dovljieu. Razpis Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica objavljamo zato danes na 14 strani. Beograd - Več kot 250 delegatov in gostov akcijske konference novinarjev komunistov, ki jo je pripravil CK ZKJ, je pretekli četrtek in petek govorilo o vprašanjih sodobnega jugoslovanskega novinarstva. Namen konference je bil enostavno rečeno, spregovoriti o novinarju komunistu, katerega dela naj bi vrednotili predvsem po tem, koliko piše v skladu s sklepi in stališči politične organizacije, ki ji pripada. Na konferenci so se pokazala zelo različna stališča. Medtem ko so govorniki zagotavljali, da so novinarji komunisti družbenopolitični delavci in poenoteni do vprašanj jugoslovanskega razvoja, so bili drugi mnenja, da je novinarstvo poklic in pred vsem strokovno in ne politično delo. Novinar mora biti visoko izobražen in razgledan človek, ki so v skladu z. novinarsko etiko pn/adeva pisati čimbolj objekti vno in po resnici, neodvisno od trenutnih zelja lokalnih in drugih politikov in politike. Zato naj bi novinarji poskrbeli za zaščito svojega poklica tako kot na primer pravniki ali zdravniki. Nihče, ki nima ustrezne izobrazbe in strokovnega izpita naj ne bi mog«>l biti novinar. To naj bi bil tudi korak k boljšemu vrednotenju novinarskega dela. Sicer pa je vsako razpravljanje o tem, kaj je za naše ljudi primerno in kaj ne, kaj jim lahko povemo in kako poenotiti novinarsko delo ter mu dati pravo idejno usmeritev, zapravljanje časa. Čeprav se je konferenca le dotaknila novih tehnologij, te postajajo del naše vsakdanjosti. Kabelska in satelitska televizija prihajata s hitrimi koraki tudi k nam in ljudje bodo v svojih do- movih lahko gledali in poslušali, kar bodo sami hoteli in to iz vsega sveta. Tehnično bo nemogoče selekcionirati informacije in kontrolirati, kaj kdo sprejema. Ljudje bodo verjeli informacijam, ki bodo prepričljivejše. Zato je veliko pomembneje, da se jugoslovansko novinarstvo pripravi na mednarodno konkurenco z večjo usposobljenostjo za delo, kot da se zgublja v razpravah o poenotenju. L. Bogataj Olimpiada v Calgarvju se je začela Po toči je prepozno zvoniti Kranj, 15. februarja — Srečen in obenem nesrečen začetek Jugoslovanov na 15. olimpijskih iger v Calgarvju v Kanadi. V tekmi skakalcev na manjši, 70 metrski skakalnici smo imeli prvo skakalno kolajno že v rokah. Po prvi seriji je bil Miran Tepeš tretji, Primož Ulaga četrti, Raj-ko Lotrič peti in Matjaž Zupan enajsti. V drugi seriji so s"e naši poslabšali. Miran Tepeš je s tretjega zdrknil na četrto mesto, kar je izreden, doslej največji uspeh naših skakalcev na olim- 0^ Kranj, 12. februarja — V pritličju kranjskega zdravstvenega doma so odprli prenovljeno internistično ambulanto, skupno n.iln/bo Zdravstvenega doma in Inštituta Golnik. Obnova ambulante, ki je bila poprej v drugem nadstropju, jih je stala 30 milijonov, v njej pa bo poleg zmogljivosti za internisti« n<> zdravljenje delovala tudi ambulanta za diabetike na dispanzerski na« in. V drugem nadstropju, oil koder s«- je internisti-čna ambulanta izselila, bo poslej biokemični laboratorij. — Foto: F. Perdan pijskih igrah. Doslej najboljšo uvrstitev na manjši skakalnici je leta 1972 v Sapporu z desetim mestom držal Peter Štefančič. Prav neverjetno je, kakšno smolo ima Tepeš. Kolikokrat se mu je že izmuznila zmaga in tudi tokrat je bil le za pol metra prekratek za kolajno, z meter daljšim skokom pa bi bil srebrn. Zupan je zdrknil na 16. mesto, Lotrič na 27. in Ulaga na 30. mesto. Vendar je po toči prepozno zvoniti. Še dve priložnosti imajo naši skakalci v Calgarvju: v sredo na moštveni tekmi in potem še na večji, 90 metrski skakalnici. Kljub spodrsljaju je bila to izredna predstava naših skakalcev, najboljša doslej na olimpijskih igrah. Sicer pa je zmagal Nvkaenen pred Čehoslovakom Malecom in Plocem. J. K. vaš butik turističnih USLUG KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.:22-347 (?3(MI^]M©IE3GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 16. februarja lj JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Trgovci z orožjem Po aferi Waldheim je v zadnjih dneh v svetu močno odjeknila še vest Delovega dopisnika iz Nairobija o tem; kako je naša delegacija obiskala Etiopijo s ciljem, da sklene novo kupčijo z orožjem. Glede na to, da do danes nihče ni argumentirano zavrgel te trditve, tema torej sama kliče po komentarju. Naslednjega dne je bilo sicer mogoče zaslediti nekakšno pojasnilo, ki pa je bila bolj reakcija na tisti del članka Avgusta Pudgarja, ki govori o naši »ne— pomoči« za reševanje etiopske lakote, ničesar pa ni bilo o očitkih na trgovino z orožjem. Po dopisnikovem poročilu naj bi namreč na seznamu držav, ki denarno ali materialno pomagajo Etiopiji ne bilo Jugoslavije (bodisi zato, ker je ta pomoč premajhna, da bi bila vredna omembe, ali pa, ker je enostavno ni), zato pa smo toliko bolj pridni pri posredovanju orožja. Danes je že tudi povsem nezainteresirane-mu za zunanjepolitične dogodke jasno, za kaj se v Etiopiji in so-sedjni Ugandi (kamor naj bi v kratkem odpotovala naša nova delegacija) uporablja orožje. V Etiopiji ga državni režim uporablja za boj proti upornikom v Eritreji, v Ugandi pa že dolgo divja kruta državljanska vojna. Naša neuvrščenost je torej po vseh teh informacijah ostala samo še ena od mnogih fraz iz starega političnega arzenala, bedo, v kateri smo se znašli, skušamo rešiti s sumljivimi posli. Nobena skrivnost ni več, da Jugoslavija z izvozom orožja (ta predstavlja 2 milijardi dolarjev letno) zasluži več kot s turizmom. Ugleda torej ta država nima več. Na gospodarskem področju smo ga dokončno zrušili z Agrokomercem, na zgodovinsko — pravnem s sumljivim dokumentom in sploh zapleti o Waldhei-movi preteklosti, temeljna načela neuvrščenosti in mirovne politike pa si zapravljamo z » bratsko pomočjo « državam, ki živijo v hudi lakoti in vojni. Pri tem so nas še vedno polna usta, kadar je treba obsojati najrazličnejše agresije režimov, katerih politična ustrojitev nam ni po volji, bratimo pa se s sumljivimi politiki. Zaradi vsega omenjenega so zahteve po javnosti dela našega zunanjega ministrstva, in še posebej vojske, povsem upravičene, navsezadnje ravno zato, da se v svetu že enkrat jasno pokaže ločnica med tistim, kar misli narod, in tem, kar počne država. Južni veter s severa Beograjski mladinski tednik NON ugotavlja, da je južno javno mnenje obsedeno z vprašanjem, kaj vendar hočejo ti Slovenci. Ob tem pravi, da se zdi, da se južni vetrovi s severa razbijajo ob nevidnem zidu, ki prepušča s severa le severne vetrove. To pojasnjujejo z dejstvom, da je »prislužila« zadnja številka Nove revije na jugu najmanj pet komentarjev, pobuda za formuliranje stavkovnih pravil pa enega. Borba pravi, da so stavkovna pravila, ki jih je ponudil slovenski sindikat naletela na odobravanje in tudi na ostre kritike. Nekateri vidijo v tem poskus sindikata, da zapusti vlogo arbitra in obrne državi hrbet, drugi ponavljajo staro tezo, da delavec ne more stavkati sam proti sebi, tretji, da so pravila nujno potrebna, vendar ne takšna, kot jih ponuja slovenski sindikat. Dodajmo samo še piker komentar Mladine, češ da je sindikat pozabil predlagati predpisane velikosti črk na stavkovnih transparentih. Marjan Pungartnik piše v Komunistu, da so zahteve Ti-neta Hribarja v Novi reviji, da se mora ZK odreči oblastnega monopola (kar ne pomeni, da s tem izgine njena družbena moč), da je potrebno vnesti preglednost in nadzor nad razmerjem med skupščino in vlado, da je potrebno zagotoviti civilizirane pravne norme, kar je v skladu z zahtevami za prenovo ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij. V jugoslovanskem tisku razumljivo še vedno močno odmeva odgovor predsednika ZIS Branka Mikuliča na delegatsko vprašanje Zdravka Zabukovca, kdo ovira delo zvezne vlade. Politika pravi, da je slika odnosov, ki jih je ponudil Miku-lič v osupljivem nasprotovanju s predstavo »enega od trenutno vodilnih funkcionarjev neke naše republike«, ki je javno trdil, da zvezna država v odnosu do republik nikoli ni imela večjih pooblastil, kot jih ima sedaj... Politika ekspres pravi, da je Mikulič odgovoril bolj ali manj retorično, vendar bi bilo politično naivno pričakovati odkrit odgovor sedaj in da bo Čas pokazal, kje se skrivajo odpori do ZIS —a. Subotičke novine reagirajo na vest televizije iz Budimpešte, da potekajo pogajanja o odkupu 20 manjših nuklearnih reaktorjev kanadske proizvodnje. Prebivalci Subotice so zato pred kratkim demonstrirali proti vsem vrstam onesnaževanja okolja. Ob tem navajajo, da je Vojvodina ukinila svojo delovno organizacijo »nuklearka« v ustanavljanju, da je Slovenija prva sprejela zakon o moratoriju, da v Srbiji uradno prevladuje stališče, da naj bi izkoriščali vodo in premog, da je Makedonija zaradi pomanjkanja denarja morala odstopiti od izgradnje JE. Duga pa objavlja kratko vest, da Slovenci prepovedujejo gradnjo nukleark v svoji republiki, prepovedujejo dajanje sredstev v ta namen drugim republikam, obenem pa vlagajo sredstva v jedrsko elektrarno v sosednji Avstriji. Ko Duga jedko odgovarja na vprašanje, kam z jedrskimi odpadki, z. vzklikom »na jug, na jug«, dodajmo, da Slovenija v resnici sov laga v hidroelektrarne v Avstriji. 'cJMESGLAS Ob 35 letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Ix>ke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glait urejamo in pišemo: Štefan Zai^i < .....Imk m di rektor), Leopoldina Bogataj (odgovmmi urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej 2alar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Rado Ijica), Uu Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobl azev auje, iz. šolskih klopi, Škofja Ix>ka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, sport), Vilma Stanovnik (mladina, gospod,u stvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl Zlebir (socialna politika), Vine Beiter (mladina, kultura), Igor Pokorn (oblikovanje), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 Tekoči račun pri SDK 51500 603 31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 860 In 21 -835, ekonomska propaganda 23 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. Kako do socialne pomoči Pomoč družbe potrebuje že vsak peti Prav te dni so v tovarnah dobili obvestilo, da bodo socialne službe v občinah do marca zbirale letošnje zahtevke za dodelitev socialnovarstvenih pomoči. Vsako leto ta obvestila zadevajo več ljudi. Nekoč je veljalo, da sociala pomaga le tistim, ki ne morejo delati. Vsi ostali pa morajo z delom zaslužiti dovolj, da imajo za življenje. Praksa je tej zakonitosti že kdaj obrnila hrbet, saj mora danes s pomočjo sociale živeti že kar petina vsega prebivalstva. Če se bodo gibanja, kakršna zdaj gospodujejo gospodarski in socialni politiki, še naprej nadaljevala, potem bo v prihodnjem desetletju socialno ogrožen že vsak četrti, je izračunal Franc Leskovšek s kranjskega centra za socialno delo. Ko so lani oktobra izračunali, da je za življenje štiričlanske družine potrebnih nič manj kot 80 starin milijonov, so odkrili, da le 20 odstotkov sloveskih gospodinjstev uspe v celoti pokriti življenjske stroške. Pod minimumom je živelo 40 odstotkov družin, 10 odstotkov ljudi pa si je komaj moglo privoščiti osnovne življenjske potrebščine, kot sta hrana in stanovanje. Med slednjimi so predvsem družine z več otroki, nekatera samska gospodinjstva in tiste družine, ki žive le od pokojnine. Vsi ,ti so tudi najpogostejši prosilci za socialne pomoči. Kako je sploh mogoče priti do njih? Osnova za dodelitev pomoči je dogovorjena raven socialne varnosti v republiki, ta pa se izračuna glede na minimalne življenjske stroške ljudi. Tako za delavce pomeni socialno varnost 55 odstotkov čistega osebnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji, za invalide, ki niso zmožni dela in samostojnega preživljanja, 50 odstotkov, 43 odstotkov pa za otroke, nepreskrbljene odrasle, nezaposlene. Kdo bo lahko letos prišel na primer do otroškega dodatka? Če vzamemo, da bo letošnje povprečje na zaposlenega zneslo okoli 270 tisočakov (znesek še ni dogovorjen, gre za oceno), potem je glede na 43 —odstotno socialno varnost otroka cenzus za otroški dodatek 116 tisoč dinarjev. Določen je tudi vrstni red socialnovarstvenih pomoči, pri čemer imajo prednost tiste, ki so povezane z delom in minulim delom. Tako so na prvih mestih varstveni dodatek k pokojnini, na drugem denarna pomoč brezposelnim, nato delna nadomestitev stanarine in tako dalje. Če *že ena sama pomoč zadosti dogovorjeni ravni socialne varnosti potem dobitnik nima pravice do naslednjih. Običajno velja, da si na socialni kartici ena, dve , največ tri socialne pomoči. Najpogostejši so otroški dodatki, mnogo družin dobiva nadomestilo stanarine. Slednjo je moč subvencionirati do 80 odstotkov vrednosti, osnova za subvenicjo pa je izračunana znosna stanarina. Potrebe za nadomestitev stanarine so večje, kolikor bolj naraščajo stroški bivanja. Ker pa stanarine v teh stroških predstavlja manjši del, se pojavlja želja po subvenciji vseh stroškov bivanja. Tako je, denimo, na Planini v Kranju, kjer se položnice glasijo na zneske, ki presegajo sto tisočakov. Vendar bi bil tak pristop krivičen za tiste, ki se v stanovanjskih hišah ali pa v stanovanjih starejšega letnika ogrevajo na lastne stroške. D. Z. Žlebir Ivan Kambič, član preriseds občinskega odbora zveze; na Jesenicah:. Partija sama odpiše svojega člana Lani iz ZK izstopilo 109 članov Komunisti o svojem delu Jesenice, 15. februarja — Člani predsedstva občinskega komiteja Jesenice so razpravljali o delu v minulem obdobju. V osnovnih organizacijah ZK več aktivnosti in razreševanja perečih problemov. uredništvo tel. 21860 Ko so člani predsedstva občinskega komiteja ZKS Jesenice na minuli seji obravnavali poročilo o delu komiteja in komisij v minulem obdobju, so ugotovili, da nekatere osnovne organizacije v občini še niso sklicale programsko—volilnih sej. Nekaterim osnovnim organizacijam Zveze komunistov so pri sklicu morali pomagati posamezni člani komiteja, ponekod pa so imeli kadrovske težave, saj so le težko prepričali nekatere člane, da so prevzeli funkcijo sekretarja osnovne organizacije ZK. Na Jesenicah ugotavljajo, da je eden največjih problemov uveljavljanje delegatskega sistema. Pogosto se dogaja, da delegacije nimajo stališč svojega okolja. V občini se ukvarjajo s perečimi gospodarskimi problemi, tako v Železarni, v Iskri na Blejski Dobravi, v turističnih or- ganizacijah ter v kovinski predelavi. V teh okoljih bi morali biti komunisti veliko bolj aktivni, kot so zdaj, saj gre za življenjske probleme zaposlenih. Nesprejemljivo je, da se je tako nenadoma in nepričakovano ukinila proizvodnja v Iskri na Blejski Dobravi in da je moralo 200 delavcev oditi na prisilni dopust; v Železarni se dogajajo nepravilnosti pri odtujevanju družbene lastnine, a komunisti o tem premalo razpravljajo in razrešujejo probleme. Podobno je v turističnem gospodarstvu zgornje-savske doline ter v manjših delovnih organizacijah jeseniškega godpodarstva, kjer jim manjka naročil in kjer delavci morajo oditi na prisilne dopuste. V minulem obdobju je izstopilo iz članstva Zveze komunistov 109 članov, vse premalo pa je aktivnosti med mladimi, ki naj bi številčneje vstopali v Zvezo komunistov. Komunisti na svojih sejah osnovnih organizacij sprejemajo sklepe in stališča, vendar jih potem ne posredujejo v samoupravnih organih in delegacijah. Ko ugotavljajo, da delegatski sistem še ni zaživel tako. kot bi moral, opozarjajo na to, da domala ni primera, da bi se delavski svet temeljne organizacije sestal z delegacijo, ki bo potem prišla z jasnimi stališči na zasedanje zborov. Tudi zbor združenega dela občinske skupščine bi moral pravočasno in temeljito obravnavati aktualne probleme gospodarstva. Na seji so sklenili, da bo programsko—volilna konferenca 17. marca do tedaj pa morajo v osnovnih organizacijah ZK opraviti programsko-volilne seje in do 5. marca določiti delegate za občinsko konferenco. D. Sedej » Nekoč je bilo čas in ponoj ti komunist, kajti to je porni da si v vrstah, ki se bore z* kaj boljšega. Zdaj pa se po&j približno tako, kot če greš z8 grebom za dragim človekom-ka partija, kakršna nas je s jela v svoje vrste, je umrla.' imajo člani z najvišjega 1 s. grehe, za katere smo nekoč 5 ljali, odstavljali. Partija je vi izgubila, nima več vpliva na1 di, čeprav v vrhu tega nočej" deti. Včasih so se sestanki ktf stili, vendar razpravljali si"1 oprijemljivih rečeh, sklepi S* izvajali. Danes pa partija S*J članarino pobere. Vse orgaf1' cije na terenu sklicujejo 1*' stanke zaradi sestankov. S#" tar pač mora odkljukati, d* sestanek bil. Toda za nepfj ktivne sestanke je škoda # Praznih sestankov smo siti-1 gaja pa se tudi, da osnovna o« nizacija po celo leto ne sklic« stanka. Saj tako pa rti j a s* odpiše svojega člana. Da Saj ni res. Prav s to nede'1 nostjo jih partija sama odpiše D. Don Moralna podpora ni dovolj Volitve v radovljiški sindikalni organizaciji Za vsako funkcijo po en kandidat Radovljica, 12. februarja - V radovljiški sindikalni organizaciji volijo novega podpredsednika in sekretarja občinskega sveta - prvo je nepoklicna, a drugo poklicna funkcija. Po ne preveč uspelem evidentiranju in še manjši pripravljenosti evidentiranih, da prevzamejo funkcijo v občinski sindikalni orguni-zaciji, je predsedstvo občinske ga sveta na oktobrski seji odločilo, naj bo za vsako funkcijo le po en kandidat — za podpredsednika 34 - letna Vanda Toman iz Zdravstvenega doma Radovljica in za sekretarja 49-letni Bogo Košnik, doma iz Lesc, sicer zaposlen v Verigi kot svetovalec za proizvodnjo. Osnovne sindikalne organizacije na predlog kandidatne liste niso imele pripomb. Nove funkcionarje ter člane občinskega sveta in predsed stva bodo volili na letni soji občinskega sveta ZSS Radovljicu, ki bo 23. februarja v sindikal nem izobraževalnem centru v Radovljici. C. Z. Dobri zgledi tudi na Gorenjskem Staro mestno jedro Škofje Loke bo kulturni spomenik škofja Loka, 9. februarja Loški izvršni svet je na torkovi seji sprejel osnutek odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje I -oko za kulturni spomenik m odlok o razglasitvi na ravnih znamenitosti na njegovem območju. Značilna srednejveška podo ba starega mestnega jedra z del no ohranjenim obrambnim sistemom in predmestji, vrsta ohranjenih posameznih stavb, prezentirana arheološka dedi ščina, lokacija na sotočju obeh Sor na Terasi pod vrhom Kranc lja, kot zaključena celota predstavljajo vrhunsko urhitekurno dediščino. Tako za ožje območje spomenika, ki zajema središče mesta z gradom, velja varstveni režim I. stopnje, kar pomeni, da je treba varovati vse prosim i ko spomeniške lastnosti v neokrnjenosti in izvirnosti. Vsi posegi na to področje morajo sluzih iz ključno varstvu in po potrebi konservaciji in restavraciji spo tnenika. Vsi imetniki spomenika (občani, ki imajo lastninsko pravico na posameznih spomenikih, delih spomenikov in znamenitostih) bodo z odločbo obveščeni o pravicah in dolžnostih. Stroko vne naloge v zvezi z varstvom spomenikov in zanimivosti pa bo opravljal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. V. S. Jutri seja radovljiške skupščine Poraba, turistična taksa in Mlino Rudovljica, 12. februarja - Delegati zborov radovljiške ob Činske skupščine bodo v osrednjih točkah dnevnega reda ju trišnje seje obravnavali program "prelivanja" denarja med skupno in splošno porabo in med različnimi interesnimi skupnostmi (o tem sta že razpravljala izvršni svet in občinski komite ZKS), spremembe turistične takse za letos ter spremembe in dopolnitve odloka o komunalnih taksah v radovljiški občini, že tretjič pa tudi osnutek oziroma predlog zazidalnega načrta Mlino. Na seji bodo govorili tudi o spremembah in dopolnitvah odloka o prometni ureditvi nase lij. Novi odlok bo prepovedal voznikom tovornjakov in avtobusov parkiranje nu dvoriščih in postajah v bližini strnjenih sta novanjskih naselij in povsod tam, kjer bi motili stanovalce. C. Z. Radovljica, 12. februarja - Predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica je na nedavni seji imenovalo 9-članski koordinacijski odbor, ki naj bi poživil delo društev prijateljev mladine v občini. Kot ugotavlja predsednica odbora Anica Sveti na z Bleda, je dobrih zgledov za organizirano delo dovolj že na Gorenjskem, kjer sta še posebej uspešni kranjska in jeseniška občina. Občinska zveza je doslej delovala le priložnostno ob odhodu Kurirčkove pošte, tek movanju Vesela šola in podobno. Kaj več o dnje tudi ni bilo mogoče pričakovati, saj je imela na voljo vsega 110 tisoč dinarjev; program, ki je bil obsežnejši in je vključeval tudi praznova nje dedka M/aza, pa ni dobil podpore "Zakaj dopuščumo, da se vsaka sola sama ubada s pro blemi šole v naravi, z orguni^ j jo občinskih tekmovanj v rft*j , dejavnostih, s tekmovanjem* sela šola, bralno značko, Ku^ kovo torbico, počitniškimi dej nostmi itd., ko bi to lahko za , storila občinska zveza prijateljev mladine?" se spr* * je Anica Svetina. "V radovlj* *" občini imamo moralne podp1 že dovolj, potrebujemo se m* rialno, kajti brez denarja ne' remo kupiti niti knjig, s kal« mi bi nagradili najboljšo uče«1 f na obeinskih tekmovanjih." Novi odbor, v kater, m predstavniki samoupruvnih , terpsnih skupnosti, šole, pio"' ske organizacije in občin* konference SZDL Radovlj'' daje upanje, da se bo delo v & štvih in na občinski ravni km' izboljšalo. Lepi cilji so premalo Tone Anderlič, predsednik HK /SMS, r k nedavnem obisku v .Škofji Loki v pogovi^ v vodstvom mladinske organizacije Indu" ska cona Trata na vprašanje » Kako spO-*^ diti mlade za članstvo v ZK? « rekel: ,(irf odgovor, ki ga ne morem dati. ZK bo mo* ustvariti takšne pogoje, du bo za mlade la zanimiva. Minili so časi, ko je bilo to če samo z agitacijo. Samo lepi cilji, vi opredeljene ambicije niso dovolj. Mi ži za današnji čas, in če se je dalo pred 45-leti graditi na politični zavesti, je danes ti v tistem trenutku, ko hočeš biti staršem enak, nim»» kakršnih možnosti. Če je bilo nekdaj težko, se je vseeno šlo od šega k boljšemu, danes je govora o velikih predstavah, realnoi je... Potem se sprašuješ ali jo res verjeti vsemu, kar nas učijo v irnobela zgodovina Tu vidim zgodovinsko vlogo ZK. Mi morumo imeti najprej , no z zgodovino in podobnim. Socializem naših očetov ni nMj obraten - čiščeno z zgodovir cializem, mi moramo imeti Če smo vojno dobili s 25- stabiliz.aeije dobiti z istimi mladinci kot takrat« priložnost, da gradimo svoj social»*j letniki, danes ne moremo gospod*»r Foto: F, I°[ek, 16. februarja 1988 GOSPODARSTVO 3. STRAN ©®KHSScJ]©IEIIGLAS V blejskem LIP-u bodo na referendumu odločali o izstopu iz sozda GLG Sozd se je razvil toliko, kolikor so hotele njegove članice Radovljica, 12. februarja — Delavski svet blejskega LIP-a je na predlog kolegija na seji ob koncu minulega leta sprejel pobudo o izstopu delovne organizacije iz sozda GLG, v katerem so poleg LIP-a še tržiški ZLIT, škofjeloška Jelovica, Alples iz Železnikov, gozdni gospodarstvi Kranj in Bled, Aerova temeljna organizacija Tovarna celuloze in papirja Medvode ter Gradisov tozd LIO Škofja Loka. O pobudi *° ze razpravljali delavci v LIP-ovih temeljnih in družbenopolitičnih organizacijah, dokončno pa naj bi se o izstopu odločali na referendumu, ki bo predvidoma marca. Bajt, direktor LIP-a, je v obraz-ozitev, zakaj LIP namerava izstopiti iz sOzda GLG, med drugim zapisal, da so vsi ,Veliki slovenski gospodarski sistemi, ra-2®n sozdov, ki so nastali iz delovnih organizacij in so obdržali glavne poslovne "Akcije, dokaj ohlapne tvorbe. Blejski je Qastal iz različnih delovnih organizacij, ki So obdržale vse funkcije delovanja. Njego-^e članice si v trinajstih letih skupnega kovanja niso razdelile proizvodnih programov, kar je bil eden od pomembnih ci-J6v združitve, o uresničitvi vseh ostalih ci-lev pa obstajajo subjektivne ocene boljšega ali slabšega stanja. Sozd ne predstavlja Koncentracije znanja in investicijskih ffedstev in ne opravja razvojnih, tržnih in •bančnih funkcij. Zadnja pobuda za iz-r°P je bila dana ob obravnavi protiinfla-c,jskega programa — po eni strani kot Protest proti "nekemu praznemu teku in angažiranju, od katerega ni rezultatov", ?o drugi kot prizadevanje za zmanjšanje Izdatkov. LIP bo moral letos za delovanje 0zda plačati 46,5 milijona dinarjev, v trinajstih letih je po sedanjih cenah prispe-al 604 milijona dinarjev, ves sozd pa je j**al od ustanovitve do danes 2,6 milijarde dinarjev. In kako naprej? Dobra poslovna ^vezanost z Gozdnim gospodarstvom ied, sicer pa v LIP —u ocenjujejo, da bi ^orali v Sloveniji namesto sedanjih soz- • Matjaž Cepin, direktor škofjeloške Jelovice: »Če bo LIP izstopil iz sozda in bo morebiti temu sledilo tudi blejsko gozdno gospodarstvo, potem sem skeptičen, da bi sozd še obstajal, a čeprav bo ostal, se bo treba temeljito pogovoriti o vsebini dela in pri tem upoštevati tudi spremembe zakona o združenem delu. S preteklostjo sozda nisem obremenjen, vendar kljub temu menim, da bi neko povezavo morali ohraniti. Če bi jo, potem naj bo to poslovna skupnost.« Dušan Novak, direktor Gozdnega gospodarstva Bled: » Delavci tozda Gozdarstvo Bohinj so na zboru delavcev v sredo dali pobudo o izstopu GG Bled iz sestavljene organizacije GLG Bled. V pobudi ne navajajo razlogov za izstop, sicer pa bomo v njej razpravljali o strokovnih organih. « dov in združenja lesarstva ustanoviti po- tudi s'°vno skupnost lesarstva Slovenije J^i nujno, da je sozd, lahko je JJJ^Uga organizacijska oblika Mnenja o sozdu so si kajpak različna. T^san Brekič, direktor Aerove tovarne fuloze in papirja v Medvodah meni, da ajajo časi, ko bomo drug drugega še 1 Potrebovali kot doslej. "Ne spreje-J13^ razlage, da se je LIP odločil za tak KOrak predvsem zaradi stroškov. Ni • Stane Čudež, direktor Alplesa: »Povezavo rabimo. Ni nujno, da je to sozd, lahko je tudi druga organizacijska občina.« • Marjan Bizjak, direktor ZLIT-a: »Če bo LIP —ovi pobudi sledilo tudi blejsko gozdno gospodarstvo, potem se postavlja vprašanje, ali naj sozd še obstaja ali je treba razviti drugo obliko povezave med lesarji ter med gozdarstvom in lesarstvom. Kakršnakoli bi že bila: naloge, za katere bi se dogovorili, bi morala uresni- da prav, , razbijamo tisto, kar imamo — raje so jjdfnenimo, kako naprej!" Podobno stališ-je zavzela tudi Aerova osnovna organi-2ftcija zveze komunistov. • Jože Demšar, direktor Gradisovega ^da LIO Škofja Loka: »Ker v sozdu ni-^lo uresničili vseh ciljev, ki so zapisani v ftrnoupravnem sporazumu o združitvi, rajnem pobudo LIP-a. Kljub temu pa j^nim, da na Gorenjskem oziroma v nje-spodnjem koncu rabimo vsaj rahlo £°vezavo med lesarji ter med lesarji in *°zdarji. To funkcijo bi lahko opravljala plovna skupnsot, ki pa bi morala imeti .edež v Škofji Loki. V njenem okviru bi se ^nko dogovarjali o delitvi lesa, progra-J/ln, kooperacijah, skupnem inženiringu, edsebojnem obveščanju in podobno.« Bojan Urlep, predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko: "Spremenjeni zakon o združenem delu in dopolnjena ustava bosta na novo opredelila funkcijo sozdov. V gospodarski zbornici bomo o teh vprašanjih razpravljali ob koncu leta; na osnovi izkušenj pa lahko rečem, da sozdi, ki so nastali iz enovite delovne organizacije, dobro delajo; tisti, ki pa so bili sestavljeni iz samostojnih delovnih organizacij, pa niso zaživeli." čevati. Ze pred leti smo veliko govorili o interni banki, danes bi vsem koristila, vendar se nismo mogli dogovoriti, da bi jo ustanovili. Tudi pri nabavljanju raznih surovin in materialov bi lahko privarčevali kak dinar, če bi nastopali skupno.« Za skupne naloge zmanjkuje volje • Rok Gašperšič, glavni direktor sozda GLG Bled: »V sozdu nismo bili nikoli zadovoljni z doseženim. Na sestankih strokovnih in drugih organov smo veliko razpravljali o tem, kaj bi bilo treba storiti, da bi bili učinkovitejši, da bi naloge uresničevali... Iz sklepov raznih konferenc, sestankov, strokovnih analiz je razvidno, da so na Gorenjskem dobre možnosti za sodelovanja sozda, da pa je treba zbrati tudi voljo za skupne akcije in naloge. Te volje pa ni bilo nikoli dosti. Članice so razvile sozd toliko, kolikor so želele in hotele - razvile pa so ga toliko, da LIP nima ekonomskega razloga za izstop. Finančni učinki, ki jih dosegajo članice na račun internih cen, poračunov in prenosa deviznih pravic, so tudi nekajkrat večji od stroškov, ki jih prispevajo za delovanje delovne skupnosti sozda. Ob vsem tem tudi pozabljamo na rezultate, ki smo jih dosegli s sodelovanjem. Namesto, da bi v težavnih razmerah strnili sile, se ubadamo z vprašanjem statusa sozda.« Naj bo tako ali drugače: gospodarske organizacije imajo pravico, da si same izbirajo organizacijske oblike in poslovne partnerje, zato tudi LIP —ovega izstopa iz sozda ne bi smeli dramatizirati niti ga politizirati. V pogovoru z direktorji članic sozda smo lahko med drugim slišali tudi to, da sta LIP in GG Bled poslovno in tehnološko tako povezana, da ne rabita še nekoga tretjega, pa tudi to, da je kajpak tudi LIP nekaj prispeval k (pre)majhni učinkovitosti sozda (ne prispeva denarja za naložbe v gozdarstvo, ne dobavlja drugim dogovorjenih količin lesa...) Sozda tudi ni mogoče enačiti z delovno skupnostjo sozda, kjer je zaposlenih šest ljudi (med njimi trije strokovnjaki), ob ustanovitvi pa je bilo predvideno, da jih bo sedemnajst. Sozd so predvsem članice - od njih in njihovih direktorjev pa je predvsem odvisno, kako močan je, katere lunckije opravlja... C. Zaplotnik j ^bnični biro Jesenice nima naročil Kriza prizadela tudi Tehnični biro hjr Jesenice, 15. februarja Dvajset let so delavci Tehničnega i-,, "J*1 dobro sodelovali s firmo SKKT iz Nemške demokratične' Ij,, J1'»like, a zaradi jeklarske krize in plačilne nesposobnosti ju-'Ovanskega gospodarstva nimajo več nam* il. dvajsetimi leti so se de-^ 'tehničnega biroja Jeseni- ''• clu boci" samostojno ^J^je (prej so bili v okviru je i ^''ezarne). Vseh dvaj «lJ5* so zgledno sodelovali z. k0|°Pnonemško firmo SKKT ta-* so jim pripravljali tehni-^Hfc. dokumentucijo zu strojno /iI>fe|? Urske naprave in obrale, H Vs/''n za razne valjavske h '^Piiki Nemško demokratično '^Oril ° so tuko ustvurili kar ^|*stotkov vsega inozemskega na zahodu urski mdu kvr°kuj čusu pu s<" ^ij 'Ja kriza v jekli il 'n ta kriza je prizadela tudi jtoir'Sk' Tehnični biro Pričako du bodo s SKKTOm so iKT*1' VSUJ se do lotu 200,)' j«fy0Ur je SKKT u ministrstvo za °1st lnd"strijo omejilo uvoz Nvji kr'jskih uslug iz Jugo c£ Ministrstvo v NDR jo lir ij^k'vj ^ namreč pomagalo pri računalnikov, ki se ved . 'doi Uv,,,Juv,JaJ° u,dl v u>hni {^h, urnontnei ji; obenem pa je ,1'S^^dalo, da SKi' I , i P/V,,,1" '■ Tehničnim birojem /v*, Hi prišlo do obnove pogod s. nručnem biroju so se zato poskusi povezati z Jugoslovan skimi delovnimi organizacijami, ki kupujejo opremo v Nemški demokratični republiki. Tak partnerje tudi Rudarska kemija iz Tuzle, ki v Vzhodni Nemčiji kupuje delovne stroje za kop rudi- I ehmčni biro .Jesenice naj bi izvoz konstrukcijskih uslug po vezal z njihovim nukupom do lovnih strojev. Ko pa se je izkazalo, da je plačilna sposobnost Bosne in Hercegovine pičla in ko je Rudarska kemija zaprosila zu odlog plučila anuitet, tudi s poslom Tehničnega biroja z Jesenic ni bilo nič. Mrzlično so iskali nove partnerje in jih dobili v beograjski firmi Yugo-elek-tro ter uspeli podpisati pogodbo zu šest mesecev. Zato ker so delo izpolnili prej, niso pa imeli več naročil, je tako nekuj delavcev odšlo na prisilni dopust. Večjega in dolgoročnegu naročila še dunes nimajo, zato razmišljajo o preusmeritvi m nukupu ručunalnika. Priznavajo, da so bili doslej preozko usmerjeni in da bodo težko dobi li nova naročila, saj je vedno manj denarju za naložbe. D. Sedej Izjemna pokritost uvoza Kranj, februarja - Gorenjsko gospodarstvo je lani izvozilo za 151 milijard dinurjev blaga, do tega 76,2 odstotka na konvertibilno področje. V primerjavi z letom poprej je bil celotni izvoz manjši za 13,8 odstotkov in sicer na račun skoraj razpolovljenega klirinškega izvoza, ki je bil manjši kar zu 42,8 odstotkov. Konvertibilni izvoz pu je bil v primerjuvi z letom poprej večji zu 2,4 odstotku. Pokritost uvoza z izvozom jo bila luni na Gorenjskem kar 127 odstotna, kur je izjemno visok odstotek, kukršnegu ne pomnimo. Nu klirinškem je bilu 160 odstotku, nu konvertibilnem tržišču pu 119 od-stotnu. Klirinški izvoz je torej še vedno bistveno prekušul uvoz, če-pruv je bil skoruj zu polovico munjši kot leto poprej. Visoka pokritost na konvertibilnem tržišču pa je posledica bistveno manjšega uvoza, saj je bil v primerjavi z letom poprej manjši za skoraj 30 odstotkov. Dodati moramo, kar smo lani ponavljali vse leto, da so to podatki Narodne banke Slovenije, ki pa niso popolni, saj v datoteki ni vseh podatkov za mesec januar, te pomanjkljivosti pu niso odpruvili vse leto. M. V. Vse več mladih se odloča za gostinsko šolo Kranj, februarja Vsaj pri navdušenju mladih zu gostinske in turistične poklice imujo v kranjski občini uspehe, če jim že dejavnost sumu škripa na vseh kgncih in krajih. Med letošnjo generacijo osmošolcev se jih kar 63, ali 6,4 odstotka generacije, namerava vpisati nu gostinsko turistično srednjo šolo. To je glede na zmogljivost blejske in ljubljanske šole veliko preveč, problematičen je zlasti vpis za smer turističnega tehnika, ki mlade najbolj privlači. Minili so torej čusi, ko smo lahko nu prste obeh rok prešteli domuče učence na blejski gostinski šoli, zdaj je obratno, šola postaja pretesna za domačine. Sklepamo lahko, da se že obrestujejo turistični podmladki na osnovnih šolah, ki delujejo pod okriljem Gorenjske turistične zveze oziroma občinskih turističnih zvez in s pomočjo krujevnih turističnih društev. Nu osnovni šoli v Preddvoru pu so uvedli tudi fukultuti-vni pouk turizmu, ki poteku dve leti, vunj pu je zduj vključenih 14 učencev. M. V. Jugoslavija in njeni dolgovi Enaindvajset težkih milijard Podatek, do katerega v Jugoslaviji ne bi smeli biti brezbrižni, je naslednji: dolgovi držav v razvoju so lani znašali 1190 milijard ameriških dolarjev ali 70 milijard več kot leta 1986, letos pa bo dolg teh držav znašal 1245 milijard. Jugoslavija je v tej vsoti upoštevana res samo z 21,5 milijarde dolarjev, vendar je to za državo s tako gospodarsko močjo in sorazmerno visoko izčrpanostjo gospodarstva veliko, saj je treba upoštevati tudi napovedi o vedno težje dosegljivih dogovorih med dolžniki in upniki. Konec februarja se bodo nadaljevali pogovori med Jugoslavijo in predstavniki mednarodnega denarnega sklada IMF, vlad držav upnic in okrog 480 poslovnih bank, ki so naš upniški blok. Z njim naj bi se dogovorili o odlogu odplačila dela glavnice za 5 ali šest let, za 20 let pa naj bi reprogramirali blizu 9 milijard dolarjev posojila, obenem pa dobili 850 milijonov dolarjev novega posojila za oživitev gospodarske rasti. Naš plan reševanja dolžniške krize sega do leta 1995 in med drugim upošteva tudi druge načine reševanja takšnih problemov, kot spremembo tujega posojila v naložbo pri nas in podobno. Načrtujemo 3,2 odstotno rast družbenega proizvoda do leta 1990 in 4 do 5 odstotno rast po tem letu, nad 5 odstotno letno rast izvoza. Skratka obljubljamo kazalce gospodarjenja, ki bi nas morali potegniti iz gospodarskega nazadovanja ne samo zaradi tujih dolgov, ampak zaradi našega obstoja in razvoja nasploh. Res je tudi, da s tako strategijo raz-dolževanja v tujini trajno zavezujemo generacije, ki bodo prihajale, pobudnikov zadolževanja pa že zdavnaj ne bo več, nikjer pa njihove odgovornosti. Odlaganje plačila tujih dolgov za Jugoslavijo ni novost. To smo dokaj neuspešno počeli že zadnjih pet let. Z odložitvijo dolgov smo odlagali tudi odgovornost za vrnitev, si delali dodatne stroške, saj vsaka odložitev pomeni od 50 do 60 odstotno podražitev dolga, nismo izkoristili prednosti cenejšega dolarja, manjših obresti in cenejše nafte in prišli tako daleč, da nas je bilo na trenutke pred tujimi upniki lahko sram. Lani smo bili dejansko pred deviznim bankrotom, ko nismo mogli poravnavati najnujnejših računov v tujini, ko nismo plačevali celo najemnin za poslopja, kjer so naša diplomatska predstavništva, upniki pa so rubili naše blago. Stalno smo govorili domovini in tujini, da smo super redni plačniki, pa je bilo pravljice konec z novico, da ne moremo poravnati 240 milijonov dolarjev dolga. Sedaj začenjamo znova. V pogajanja gremo s številnimi madeži preteklosti. Leta 1985 smo dosegli pozitivni preobrat, pa smo ga zlahka, nespametno zapravili. Ti madeži nas bremenijo, čeprav je po sodbi strokovnjakov, domačih in tujih, sedanji plan razdolževanja stvarnejši, bolj strokoven in reatnejši. Bojimo se, in to na osnovi preteklih izkušenj upravičeno, da se bomo po odlogu plačila spet uspavali, da bomo morebitnih 850 milijonov dolarjev novega posojila nespametno raztrgali (beri zapravili), dodatno obremenili našo prihodnost in pristali še na točki nižje, kot smo sedaj. Prav zaradi tega so te, ne tako velike milijarde, težke, obtožujoče, zastrašujoče, in vsaj upam, tudi opozarjajoče. J. Košnjek IZ C0SP0PARSKECA SVETA Januarja izredno majhna poraba električne energije Poraba in proizvodnja električne energije sta bili v preteklem mesecu takšni, kot za januar sploh ni običajno. Mila zima s padavinami, ki so po večini sproti odtekle v rečne struge, je vplivala, da pričakovane velike januarske porabe električne energije ni bilo, in da tudi termoelektrarnam ni bilo treba obratovati s polno močjo, saj so dale vodne elektrarne precej več energije od načrtovane. Poraba električne energije je bila tako v Sloveniji za 2,7 odstotkov manjša kot januarja lani. V naših gospodinjstvih pa so se očitno pokazali tudi varčevalni učinki, kot posledica 69,4 odstotne podražitve električne energije. Lani 8,9 milijona tujih turistov V Jugoslaviji je lani bivalo 22 milijonov domačih in tujih gostov s 110 milijoni prenočitev. V primerjavi s predlanskim letom se je število turistov povečalo za 0,4 odstotka, bivanje pa se je podaljšalo za en odstotek. Zvezni zavod za statistiko je tudi izračunal, da so domači turisti skrajšali bivanje za povprečno 3,4 odstotke, oziroma ustvarili 57,7 milijona nočitev, medtem ko so bili tujci v povprečju za 1,8 odstotka dlje na dopustu kot predlani in imeli 52,4 milijona prenočitev. Po končnih podatkih je lani v naši državi bivalo 8,9 milijona tujih turistov, kar je 5,2 odstotka več kot leto prej. V. S. Franc Sušnik V DELOVNI HALJI Največ dela je v Žagarjevem grabnu Vogel, februarja - Če koga naših smučarskih delavcev, potem smo to zimo največkrat pohvalili tiste, ki na smučiščih skrbijo za urejanje prog. Včasih je bilo kar težko verjeti, da je bilo na nekaj skromnih centimetrih snega moč prav prijetno smučati. Eden izmed štirih, ki skrbi za čimbo-lje urejene proge na Voglu je Franc Sušnik. » Na našem smučišču imamo štiri tep-talne stroje, skrbimo pa za urejanje prog ob dveh sedežnicah in štirih vlečnicah. Če je vreme lepo, potem pridemo na smučišče okrog pol osmih zjutraj, če pa vremenska napoved pravi, da je možnost, da zapade sneg, potem pa navadno dva kar prespita na Voglu in začneta z delom že ponoči. Drugače pa imamo največ dela, ko se vlečnice ustavijo, ko moramo progo vsak dan znova urediti. Moram priznati, da imamo letos manj dela, kot smo ga imeli druga leta, ker ni dosti snega v Žagarjevem grabnu. Prav največ časa in truda pa porabimo za ureditev Žugarjevega grabna. « Prek zime ste na smučišču od jutra do večera. Poleti pa najbrž nimate veliko dela? » Pred desetimi ali dvajsetimi leti ga res nismo imeli. Sedaj, ko pa smo na Voglu urejali smučišča, pa je bilo vsako poletje precej dela. Pomagali smo ob miniranju, pri buldožerjih, pri urejanju prog. Tako lahko zadnji dve, tri leta, pozimi pripravimo proge tudi, če je malo snega. Prej pa ga je za lepo smuko moralo pasti vsaj meter. Precej časa porabimo tudi z vzdrževanjem tep-talnih strojev, zato imamo tudi mehanike, vsak izmed nas, ki delamo s stroji, pa tudi mora biti vsaj na pol mehanik, «je povedal Franc Sušnik, ki že štiriindvajset let skrbi za urejenost smučišč na Voglu, delal pa je tudi sj>rvim te p talni m strojem v Jugoslaviji, ki so ga imeli na Voglu. V. Stanovnik Odločili so se za referendum — Po sestankih in razpravah v društvih in organizacijah in po nedavnem zboru krajanov so se v skupščini krajevne skupnosti Kamna gorica v radovljiški občini odločili, da razpišejo referendum o krajevnem samoprispevku. Prebivalci krajevne skupnosti se bodo odločali o samoprispevku na referendumu, ki bo v nedeljo, 6. marca. Ce se bodo odločili zanj, bodo na ta način skupaj s prebivalci Spodnje in Zgornje Lipnice, Ravnice in Kolnice v sosednji krajevni skupnosti Lan-covo zgradili mrliške vežice. Kamnogoričani pa imajo razen tega v programu še nakup gasilskega avtomobila in nekatera komunalna dela v krajevni skupnosti. S samoprispevkom bi zbrali glavni del denarja, nekaj pa na tej osnovi s podpisom sporazumov s samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini. Na sliki: z občasnimi prispevki so v preteklosti v Kamni gorici že marsikaj naredili. Tako so med drugim urejali tudi center naselja. — A. Ž. Sprememba pravilnika za KS Kranj — Povsod po Gorenjskem že razpravljajo in pripravljajo programe komunalnih in drugih del v krajevnih skupnostih. V kranjski občini pa so ponekod že kar malce nestrpni, ker se ni bil objavljen natečaj oziroma razpis za združena sredstva pri občinski cestni in komunalni skupnosti za gradnjo in obnovo komunalnih naprav in ce^st v krajevnih skupnostih. Ko smo o tem povprašali strokovnega delavca skupnosti Jožeta Primožiča, je povedal, da se bo se ta teden sestal odbor za krajevne skupnosti in razpravjal o pravilniku. Predvidene so nekatere spremembe, saj bodo najbrž v pravilnik vključili tudi telefonijo, kabelsko in satelitsko televizijo in nakup oziroma ureditev kontejnerskega odvoza odpadkov. Ce bo odbor na seji ta teden predloge in spremembe v pravilniku uskladil, bo cestno komunalna skupnost o tem takoj tudi obvestila krajevne skupnosti. S tem pa bodo tudi že bolj jasne hi znane možnosti, po kakšnih kriterijih bodo letos v krajevnih skupnostih dobili denar. Veselo pustovanje Križe — Člani OO ZSMS pripravljajo danes, v torek, 16. februarja, pustni sprevod. Povorka bo ob 16. uri krenila izpred pošte v Križah, mladi pa zaključek pripravljajo na Polani. kjer bo njihov pust končal svoje enodnevno življenje. (_|_V. B. Škofja Loka — Občinska zveza prijateljev mladine v Škofji Loki pa pripravlja skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Škofju Loka veselo pustovanje za otroke. Začelo se bo danes (torek) ob 15.30 pred osnovno šolo Petra Kavčiča v Škof j i Loki (Šolska ulica). Sprevod pustnih šem bo šel mimo hotela Transturist, kjer bo krajši postanek, se podal na Mestni trg in se potem prek Novega sveta preselil v halo Poden. Tu bo potem tudi rajanje pustnih šem. Dogajanje bo povezoval Franci Jesenovec, sprevod pa bo spremljala glasbena skupina družine Havvlina. M. Č. Vsak četrtek na Primskovem_ Primskovo pri Kranju — V krajevni skupnosti Primskovo v kranjski občini so že nekaj časa vsak teden na programu najrazličnejše dejavnosti. Zdaj so se odločili, da bodo skupaj z Delavsko univerzo Kranj vsak četrtek prirejali tudi zanimiva predavanja za krajane. Za takšna predavanja je bilo lani precej zanimanja, zato tudi zdaj pričakujejo lep obisk. Prvo predavanje bo že na programu v četrtek, 18. februarja, ob 18. uri v sejni dvorani zadružnega doma. Na programu bo preduvanje o Avstraliji. Pot okoli sveta Trata — Krajevna skupnost Trata v škofjeloški občini je že lani pozimi organizirala,različna zanimiva predavanja. Letos z njimi nadaljuje. Tako bo takšno zanimivo predavanje v osnovni šoli Cvetka Golarja v četrtek, 18. februarja, ob 18. uri. Predavu-nje z naslovom Foto pesem sveta — pot okoli sveta s sliko bo imel Andrej Strmecki. L DOPISNIKI SPOROČAJO Posegi v gozdni prostor Izvršilni odbor samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Bled je na zadnji seji ruzpra vljal tudi o posegih v gozdni prostor. Odbor je dal soglasje po do ločenimi pogoji štirim prosilcem in med drugim tudi Vodnogo spodarskemu podjetju Kranj. I,e-to lahko za 2,5 hektara poveča obseg lomljenja kamenja v gozdnem kamnolomu med Brezovico in Češnjico v katastrski občini Češnjica. Po končanem izkoriščanju kamnoloma bodo morali urediti ustrezno vlako za spravilo le sa iz gozda, sporoča Ciril Rozman. Obetavno sodelovanje Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Radovljica so se pri pripravi letošnjih programov odločili, da se o njih pogovorijo tudi s predstavniki delovnih organizacij. Na sestanku pu so potom di rektorje oziroma predstavnike seznanili tudi s stališči in ugotovitvami potrošniškega sveta. Tako kot že do zdaj, so tudi tokrat na skupnem sestanku predstavniki delovnih organizacij podprli letošnji program v krajevni skupnosti in razvojne načrte do leta 1990. Usposabljanje sindikalnih delavcev Od februarja do aprila bodo za predsednike osnovnih organizacij sindikata v radovljiški občini organizirali različne oblike usposabljanja. Za predsednike, kjer je prek 400 članov, bodo organizirali skupaj z republiškim svetom enomesečno politično šolo, devetdnevno občinsko politično šolo pa za tiste, kjer je v orga nizacijah več kot sto članov. Za ostale organizacije oziroma pred sednike pa bodo pripravili enodnevne seminarje. ureja ANDREJ ŽALAH Seznamov z napakami kolikor hočete, stanovanja pa propadajo Nazadnje ti popustijo živci Kranj, 15. februarja — Problem ni nov in tudi samo kranjski ni. Marsikje, da ne rečemo kar povsod v slovenskih občinah, imajo težave z vzdrževanjem družbenih stanovanj. Vzrok, posebno kadar gre za starejša stanovanja ali objekte, so stroški oziroma pomanjkanje denarja. Vendar pa se stanovalci pogosto srečujejo tudi z nemogočimi problemi v tako rekoč novih stanovanjih. Redko se zgodi, da je stanovanje ob vselitvi, čeprav je bilo tehnično pregledano in prevzeto, brezhibno. Nesolidna gradnja in zaradi nje tudi pogoste okvare se pokažejo kaj kmalu. Dobitnik najemniškega stanovanja ali pa kupec v bloku, kjer je več družbenih stanovanj, se pogosto znajde v precepu v trenutku, ko dobi ključe. Ce bi imel možnost in ne velike potrebe po stanovanju, bi marsikaj storil bolje, če bi ključe sprejel šele takrat, ko bi bile odpravljene vse napake, ki jih je na objektu ali v stanovanju ugotovila komisija ob tehničnem prevzemu. Kajti dogaja se, da so napake le za silo pokrite (odpravljene), neredko pa jih komisija sploh ne odkrije. Ko smo danes teden v Gorenjskem glasu v Pritožni knjigi objavili članek Šest let (dragih) stanovanjskih nadlog, smo dobili kar nekaj odmevov oziroma sporočil s Planine v Kranju, da je pobodno in nevzdržno še kje. O tem pa smo se potem tudi sami prepričali, ko smo konec tedna nenapovedano obiskali naselje in se pogovarjali z enim od predsednikov hišnih svetov. Stanovanjski objekt v Ulici Rudija Papeža 1 na kranjski Planini II je pred šestimi leti zgradil Gradbinec. Že ko smo se pogovarjali z Angeliko Krznar, s kakšnimi težavami se srečuje, smo ugotovili, da ni nič drugače tudi v sosednjem objektu v Ulici Tuga Vidmarja. Stanovanjski objekt v Ulici Juleta Gabrovška pa je leto dni starejši, zgradil pa ga je Gradiš. »Sem tretji predsednik hišnega sveta v Ulici Juleta Gabrovška 30 v Kranju,« je pripovedoval Tone Ro-tar. »Dva predsednika pred mano sta se že ubadala z najrazličnejšimi težavami, a jih ni-**- sta mogla rešiti. Upal sem, da jih bo uspelo odboru oziroma meni v tem mandatu. Vendar, čeprav sem vesel, da se mi mandat tako rekoč izteka, najosnovnejših problemov, ki so se pojavili na seznamu nepravilnosti že ob vselitvi in v garancijskem roku, po vseh naporih nismo uspeli odpraviti.« Tako kot ob vselitvi nad glavnim vhodom še vedno zamaka in če napake po to- likih letih vsaj zdaj ne bodo odgovorni hitro popravili, sedem let ne bo več vzdržala. Kanalizacija je še vedno takšna, kot je bila zgrajena in zaradi premajhnega naklona pogosto udarjala skozi jašek in potem poplavi kleti. Streha še vedno pušča, kot je takrat, ko je bil objekt zgrajen. Prezračevalni jaški so, kot kaže, zamašeni oziroma že na samem začetku niso bili odprti oziroma preverjeni. Tako imajo od časa do časa na stopnišču smrad zaradi kanalizacije, v stanovanjih pa vse bolj pogosto zaradi prezračevalnih jaškov. Poseben problem pa je bilo do nedavnega tudi gretje. »Če pogledate arhiv hišnega sveta, bosta vse te napake našli na seznamu že ob vselitvi oziroma izvolitvi prvega odbora hišnega sveta. V garancijskem roku je prvi predsednik ničkolikokrat posredoval pri izvajalcu, Domplanu... Po eni strani nesolidna gradnja, po drugi pa malomaren odnos, bi lahko rekel vsemu temu. Naj povem za primer, da je pred iztekom garancijskega roka predsednik hišnega sveta vzel dopust, da bodo skupaj s komisijo iz Domplana in z izvajalcem pregledali vse napake. Ni jih pričakal, pač pa je naslednji predsednik lahko naredil le še en seznam istih napak. In enako se je zgodilo tudi meni. Seznamov z napakami imamo v arhivih odborov hišnih svetov kolikor hočete, vendar rezultatov ni, objekti pa propadajo.« Nekaj podobnega se dogaja tudi z urejenostjo naselja oziroma čistočo. Že pred dobrim letom je sanitarni inšpektor izdaj odločbo, da je kontejnerje treba zamenjati oziroma urediti prostor zanje. Vendar problem je še vedno takšen, kot je bil, kljub prizadevanjem krajevne skupnosti, da bi ga rešila skupaj s KOGP. Ali pa prime*, števcev za mrzlo in toplo vodo. V objek kjer je 60 stanovanj, bi radi uredili števci na vsakem stopnišču. Prepričani so, da bi na ta način tudi marsikaj prihranili. Vsi so obupali, (v objektu in krajevni skupno*, sti) saj je nu srednjem stopnišču »nočejcH priklopiti, čeprav so jih vgradili. »Rekel sem, da sem vesel, ker se nai mandat izteka. Hkrati pa me jezi, da ni sem uspel praktično pri osnovnih probl mov, ki se na seznamu že vsa ta leta, nič sar premakniti. Celo svojega problema nisem rešil. V stanovanju imamo na pri' mer mrzlo že vsa leta, odkar smo se vselif li. In šele zdaj, ko sem nekajkrat zagrozi' in nisem plačal v celoti ogrevanja, so p*-tolikih letih ugotovili, da je najbrž vzrok v toplotni črpalki. Dobrih štirinajst dni je» ko je po tolikih letih radiator v kopalnici začel greti in da je v kuhinji malo toplejši* Vendar pa sem zato 'moral' pristati na se* znamu neplačnikov.« Seznami neplačnikov oziroma sramotil* ni, kot jim nekateri pravijo, imajo vednO tudi drugo plat. Ta pa je zelo pogosto dobna tistim seznamom, kjer so pritož prošnje, želje... stanovalcev zaradi nap rezultata pa ni. Začne se pa vse skupaj izvajalcih, nadaljujejo pri površnem nai zoru, neizpolnjevanju garancijskih določil, konča pa pri nezadovoljstvu in hitrem propadanju stanovanjskih objektov. A Žalar Bohinj je drugačen Poznati moraš vse praznike in vreme Bohinjska Bistrica, februarja — »V večjih mestih, kamor vsak dan pride in gre veliko ljudi, največkrat kakovost, kar zadeva turistično ponudbo, nima prednosti. Bohinj pa je drugačen. Terja pozornost do vsakega gosta in tukaj so vsi enaki,« pravi Krsto Tripič, ki je v Bohinjski Bistrici pred dobrim letom uredil restavracijo s penzio- Ko sem se malo pred novim letom pogovarjal s predstavniki krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica o delu in načrtih v Bohinju, so zelo pohvalili restavracijo s penzionom. Nekdanji opuščen objekt je prenovil in pred dobrim letom odprl in popestril gostinsko ter turistično ponudbo Krsto Tripič. » , (V Mladi ostajajo — V krajevni skupnosti Stara Fužina v Bohinju, wj nameravajo letos urejati ceste in zgraditi v Studorju meteorno P nul izučijo, se zavzemajo tudi, da hi poživili turizem. Že lani so P meruvali, da bi bila oh nedeljah dopoldne odprla vsaj ena gostij vendar se gostinci nekako ne morejo sporazumeti. IJpujo (v vodSH krajevne skupnosti namreč), da so bodo morda letos vendarle odlj čili. Pogoj, da se bo turizem v Bohinju razvijal, pa je tudi, da rdi Ostanek) doma. Le»tl pa si pogosto želijo prostor zu novogradnjo *J pa vsaj za prenovo starejših objektov. No, v Studorju (nu sliki) sfj gradnji dve hiši, letos pa naj hi se začela še ena. Interesentov p*' več, vendar pravega prostora za gradnjo za zdaj ni. — A. Z. L PISALI STE NAM I »Po rodu sem sicer iz Bosne, vendar pa sem že pol življenju v Sloveniji, h najsi let pa sem /<■ v Bohinju. Decembra luni je bilo eno leto, ko sem prenovil objekt in potem odprl restavracijo in penzion. Prej sem imel lokale v najemu in sicer v Nomenju, pri Jezeru in v Zoisovem gradu. Poznam Bohinj, ljudi... l-epo je tukaj. Vendar pu se moraš tukaj za gosta drugače borili kot v inastll Osnovno pravilo je, da je vedno odprto. Osebno pu dajan v ponudbi prednost hrani in postrežbi.« Nuj bo slubo uli lepo vreme, takšen ali drugačen praznik, re stavracija in penzion Tripič sta vedno odprtu od 7. do 23. ure. V Sloveniji bi nujbrž luhko rekli, da ni takšnegu lokulu. In kudur koli bo gost prišel, ne bo lučen, ne žejen in tudi prespul bo luh ko. »V sedmih sobah imuni zdaj 21 ležišč. Vsaka soba ima tuš z WC. V restuvruciji je 110 sedežev, nu terusi (poleti) pa še 80. V nučrtu imam, da gospodarsko poslopje, ki je nekdaj sodilo k stavbi, V spodnjem delu preuredim v skladišče, v nudstropju pu sobo. Pruv /daj pu tudi zbiram dokumentacijo, du hi obnovil znamenje, ki je nekduj sodilo k stavbi, nekako moralno dolžnost do kraja čutim, du tudi to naredim ■ Restavracijo pu tuko domučini kot gostje, ki pnhujujo v Bohinj, že dobro poznujo. Letošnju zima do zdaj sicer ni bilu najboljša, vendar pa je bilo med počitnicami kar živahno. Sicer pa so v restavraciji Tripič veseli vsakegu gosta. A Žalur Zakaj izkaznice ? Ali so članom Zveze združenj borcev še potrebne članski izkaznice? Ze leta 1961 so jih dobili vsi člani. V njih je tudi pravilnik z nalogami članov zveze združenj borcev. V 40. čl& nu tudi piše, da morajo člani izkaznico skrbno varovati in jO vedno nositi s seboj. Spominjam se leta nazaj, ko brez izk&i' niče nisi mogel opraviti nobene stvari v zvezi s pravicami. CM nes pa na primer, ko plačaš članurino, izkaznica sploh ni vet pogoj. Dovolj je le še seznam... Članarina tudi za upokojence Na občnem zboru gasilskega društva v kranjski Sari kjer so /a novega predsednik.i i.-volili Milana Ambroža, SO V razpravljali tudi o članarini, ki naj bi jo plačevali tudi upokO" m bojda imeli holjsi pregled nad članstvom v društvu Meni"1 jenci člani delovne organizacije oziroma društva. Na ta načifi i bi bojda imeli boljši pregled nad članstvom v društvu Meni"1 ,1; da upokojenci nimamo nič proti plačevanju članarini'. sprašU' v jem pa se kje ;'.>,/, > dobili inkasantt raztresenimi upokojene morski. V imenu upokoj prihodnje veliko \up»bOV pri delu. ... f,- — '—------j -.....•......■ . <> (iorenj.ski Dolenjski m < elo >'<"• y enih i'asilce\ želim novemu vodstvu x' J Ivan Petrlč, Kranj/1' l2[iJ6Jebruarja 1988 5. STRAN (^š^S^IEHGLAS Podeljene Kurnikove nagrade za leto 1987 NAGRADE LJUBITELJSTVU "friič, 12. februarja — Osnovna šola heroja Bračiča je bila tokratni gostitelj osrednje občinske kulturne prireditve, na kateri so podelili najvišja občinska kulturna priznanja za dejavnost na ljubiteljskem področju. 0 Prešernovi Zdravljci in uvodnih be-ne a^J.yana Kapla, predsednika Skupšči-Prir°^ne Tržič, so obiskovalci svečane kon6 e najprej prisostvovali krajšemu Vori^1^11 Pihalnega orkestra Tržič pod ^stvom dirigenta Lada Šrkelca. Sledila je filmska kronika najpomembnejših kulturnih tržiških dogodkov v preteklem letu, ki so jo pripravili člani filmskega kluba Tomo Križnar in pred podelitvijo nagrad, še enkrat pihalni orkester, tokrat ob pomoči mažoretk, ki jih vodi Magda Oman. Letos so Kurnikove nagrade v Tržiču podelili že šestnajstič. Od leta 1973 so jih podelili 74 posameznikom in 18 skupinam, dobitniki teh najvišjih občinskih kulturnih priznanj za leto 1987 pa so: FRANCI ŠARABON Zlata plaketa in nagrada za lvIjenjsko delo na področju pevske dejavnosti. Začetki udejstvova-nja na kulturnem področju segajo pri Franciju Šarabonu že v leto 1938, ko se je kot sedemletni fantič začel učiti klavirsko harmoniko. Če izvzamemo dvoletno učenje pod mentorskim ! - vodstvom v otro- I^'..^tih, velja, da je Šarabon tako na po-.,[ CJU instrumentalne in kasneje vokalne pSk)e popolni samouk, i rava dejavnost se začenja po letu 1948 [tj^tenovitev vokalnega kvinteta na Obr-Hfeu y Tržiču, ustanovitev moškega sek-|iir k" ^e kil v petdesetih letih poznan na §a eJtt tržiškem območju. V tem času je hal n v^iJučen tuc*i v delo godbe na pi-I ^-skoraj štiri leta tudi kot kapelnik. |*tet Ses*desetih 'etih Je sestavil nov sek-|Dv V katerem Je sodeloval tudi kot pevec. J^j) «Set let je vodil svoj instrumentalni Ijtaf^bel, sodeloval pri Gorenjcih, od leta !Cj Pa je redni član vokalnega kvinteta jenjci iz Naklega. tast Za<*nJem obdobju je njegova dejav tj,1 usmerjena predvsem v zborovodsk"o WT?ni.e zbora BPT Tržič in zbora Društva j^°Ko.iencev Tržič, omeniti pa velja tudi, vle 'nriuKo njegovih skladb in priredb rSru?tih na Ploščah in kasetah. FRANC GRANDOVC Srebrna plaketa in nagrada Franc Grandovc sodi med tiste, katerim je življenje tesno povezano in na gosto prepleteno s poustvarjanjem zborovske glasbe. Že 35 let se kot zborovodja in pevec predaja glasbenemu življenju v domačem kraju, v obrata ln izven nJ° Prepevati jo začel 1952 v moškem zboru »Korotan« iz Križev. Kasneje je nastopal v različnih pevskih sestavih: v kvintetu, ki je leta 1958 spremljal tržiške poletne igre, nato leta 1965 v kvintetu »Planika«, bil leta 1967 prvi učitelj danes lepo uveljavljenemu kvintetu bratov Zupan, od leta 1977 je redni član komornega zbora »Peko«, leta 1983 pa je za kratek čas vodil oktet »Karavanke« v Križah. Vseh 35 let je bil Franc Grandovc vzor nesebičnega in požrtvovalnega amaterskega kulturnika. DAMJANA Š KANTAR Bronasta plaketa in nagrada Damjana Škantar se od svojih zgodnjih osnovnošolskih let ukvarja in udejstvuje v vseh oblikah kulturnega življenja v Podlju-belju, posebno opa-■ zna pa je njena de-javnost v zadnjem Hfcr*^*^jŠH obdobju, saj je nepogrešljiva pri izdelavi in postavitvi številnih kulis za igre, scen za proslave in ostale prireditve. S svojim čutom za lepoto in estetsko urejenost je oblikovala nekaj najlepših vabil in plakatov za številne prireditve podljubelj-skega kulturnega društva. Svojo aktivnost je usmerila tudi v delo Društva tržiških likovnikov kot ljubiteljski slikar, obenem pa spremlja kot kitaristka številne pevske točke na prireditvah v domačem kraju. VESNA ŠTEFE in METKA KAVClC Bronasta plaketa in nagrada saj je tudi njuno delo v KUD Jelendol-Do-lina tesno povezano. Brez njene zagnanosti, volje in sposobnosti bi bilo kulturno življenje v Jelendolu siromašno. Skupno sta v zadnjem obdobju pripravili vrsto kulturnih in zabavnih prireditev. Tesno sta sodelovali pri nastajanju igre Tri sestre v režiji Iva Kokalja, pri številnih priložnostnih prireditvah ob 8. marcu, dneva republike in drugih, pripravili kviz o poznavanju domačega kraja in nenazadnje na oder postavili zanimiv izsek iz kmečkega življenja z naslovom Oj, lepo je res na deželi, ki je jelendolske mlade igralce popeljal iz domačega kraja še na srečanje malih vokalnih skupin Gorenjske v Gorje, Tržič, Sorico in Ludbreg. duo »tretji Človek« Bronasto plaketa in nagrada Redkokdaj nagrado delita dva kulturna ljubitelja skupaj, vendar pri Vesni Štefe in Metki Kavčič to ni nič nenavadnega, Duo »Tretji človek« sta v preteklosti sestavljala citrar Zvone Horvat in kitarist Boris-Leban. Skupno sta igrala na več kot štirideset prireditvah v občini in izven nje. Kot duet sta izvajala predvsem narodne in narodno-zabavne melodije, za popestritev repertoarja pa sta vključila tudi ever-greene. Njun repertoar tako vsebuje približno sto skladb, od tega šest lastnih. Kot duo sta nastopila na Srečanju citra-šev Slovenije v Grižah pri Celju, kjer sta zasedla drugo do tretje mesto, nastopila sta v Ludbregu in pri naših zdomcih v Re-utlingenu. Občasno se jima pridružita tudi pevca Jelka Končina in Daniel Zupan. Zvoneta Horvata in Borisa Lebana odlikuje predvsem visoka kvaliteta in nenehna želja po izpopolnjevanju in širjenju znanja, omeniti pa velja, da se jima je ob koncu lanskega leta pridružil še harmonikar Janez Kavčič in tako je »Tretji človek« postal trio. Vine Bešter Foto: F. Perdan Prešernovo gledališče Kranj Teden slovenske drame 88 ^r«nj — Tokrat predstavljamo dve krstni uprizoritvi Mestnegu gledališča ljubljanskega: Petra Božiča ŠPANSKO KRALJICO in Milana Jesiha ITIČI ter krstno uprizoritev celjskega gledališča Partljičevo komedijo ŠČUKA, DA TE KAP. ' 1': »tec,'il':i'ii drl repertoarja le >'Ha ►toV''1'11 Tedna slovenske dra [tal? *zPolnjen s sodobnimi slo Ep irni dramskimi besedili. jlte ^Jimi pa je večina v lan-lotj 1 '«'tu doživela krstne upri H.,.','' 1'osebei Mestno gledati Vransko je v lanskem le Mtt> ''*Qjkrat uprizorilo sloven k), '")v'ietr. med katerimi sta Hi|^ "ru kritike Franceta Vur-K{t /ix Teden Španska kraljica k j* °ožiča in komedija Mila Bt^^ihu Ptiči, Oba avtorja so-'f;lt),n*'d uveljavljene slovenske lf)>1(.s'ke pisce, po ebej Peter \u Pa predstavlja enega od °Vi*ti\-n. • i-.111 povojnih Rri?S*'h piscev. Dramaturg h\ ,'p'1,v" je nI) premieri zapi K\w "'•'u je eden od prednikov M 3a, vendar brez jesihovske NfcL^lfovske lahkotnosti, po K«; zabavnosti. Božičev za-rfy ' kttian, črn, ponavadi bre-i K^('n. celo težaški...« mjjf^o uprizoritev Španske s<> pripravili režiser fts j? Sedlbauer, dramaturg Ta fcj£?rtnauner, lektorica Majda K J- scenograf Vojteh Ravni-jV't| *°Btumografinja Alenka /°N>0o ,rnP<>nist Lado Jakša. *rafinja Silva Ros. asi- stent režije .lasa Jamnik m asi stentka scenografa Metka Že-rovnik. V Španski kraljici nastopajo: .lužica Avbelj, Milan Štete, Srečo Špik, Slavko Cerjak, Slav ko Strnad, Anka Cigoj, Andrej Kurent, Sašo Miklavc, Julij Gu-štin, Marjana Jaklič-Klanšek, Jože Ix>nčina, Nadja Strajnar, Matjaž Turk, Janez Eržen, Ev-gen Car, Jaša Jamnik, Ivan Je-zernik, Marija Lojk, Nedeljko Ajder, Peter Martinis, Milan Mi- hajlovič, Alojz Širaj in Borut Šrenk. Po motivih Aristofunove komedije je Milan Jesih najprej za radio in kasneje za. gledališki medij napisal komedijo Ptiči, ki jo odlikuje izjemen pesniški jezik. Krstno uprizoritev so pripravili režiserka Barbara Hieng, scenograf Marko Krumberger, kostumografinja Marija Vidau, dramaturginja Vesna Jurca, Komedija Milana ča ljubljanskega lesiha — Ptiči v uprizoritvi Mestnega gledališ- komponist Gregor Strniša, koreograf Andrija Laboš, lektorici Majda Križaj in Metka Zobec. Nastopajo: Marko Simčič, Milan Štefe, Franc Markovič, Violeta Tomič, Vera Per, Majda Grbac, Maja Boh, Maja Šugman, Marija Lojk, Maja Vidmar, Srečo Špik, Julij Guštin, Slavko Strnad, Jože Lončina, Evgen Car. V seriji svojih znamenitih komedij o »ščukah« je komediograf Tone Partljič dodal še ribiško komedijo (tako svoje delo podnaslavlja sam avtor) Ščuka da te kap. Nova Partij ičeva komedija ponovno polni gledališki avditorij ter dokazuje, kako željno je občinstvo komedij, posebej še sodobnih in slovenskih. Krstno uprizoritev v Slovenskem ljudskem gledališču Celje so pripravili režiser Franci Križaj, dramaturg Andrej Hieng, scenograf Marjan Kravos, kostumo-grafka Cveta Mimik, lektorica Nada Šumi in glasbeni opremljevalec Ivo Meša. Nastopajo: Miro Podjed, Ljerka Belak, Mojca Partljič, Bojan Umek, Jana Šmid, Anica Kumer, Borut Alu-jevič, Drago Kastelic, Mija Men-cej, Nada Božič in Zvone Aerež. (ar) KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1974-1976. V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slikarja Poldeta Miheliča; v Stebriščni dvorani pa so na ogled dela kranjskih likovnih umetnikov, ki jih je za muzejsko zbirko namenila Kulturna skupnost Kranj. V galeriji Mestne hiše pa je na ogled razstava Sodobna likovna prizadevanja v Po-murju. V prostorih FKK Janez Puharv Delavskem domu bo danes, v torek, ob 18.30 dr. Cene Avguštin predaval o portretu v fotografiji. V galeriji Dom Stražišče je odprta razstava slikarke Metke Vovk-Mauser. V Carniumu, Mladinskem kulturnen ^ pAQ centru, Delavski dom, vhod 6, je danes, \ m^^* V\ torek, ob 19.30 glasbeni večer — Police — J ~~ ^\ Kil 2. del. Jutri, v sredo, ob 20. uri bodo v vi-m M i |d J deoteki zavrteli film Trpljenje Device Or-^^BST U |y| leanske. V četrtek, 18. februarja, ob 19. uri pa je v večeru ob... na sporedu Jadralno padalstvo. JESENICE — V galeriji Kosove graščine razstavlja akad. slikar Miha Dalla Valle. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši je odprta razstava slik akad. slikarja in grafika Lojzeta Logarja. VRBA — Prešernova rojstna hiša je odprta od 9. do 16. ure razen ponedeljka. DOSLOVCE — Finžgarjeva rojstna hiša je odprta od 9.30 do 13. ure vsak dan razen sobote. KRANJSKA GORA — Liznjekova domačija je odprta vsak dan razen ponedeljka med 10. in 12. ter 17. in 19. uro. ŠKOFJA LOKA — V osnovni šoli Cvetko Golar razstavlja slike akad. slikar Janez Hafner. V galeriji ZKO — Knjižnica razstavlja slike Pavle Sedej. V knjižnici Ivana Tavčarja vodi danes, v torek, uro pravljic Tatjana Bertoncelj. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v večeru z diapozitivi predaval Franc Pisanec. V četrtek, ob 18. uri ima Foto kino klub svoj občni zbor. V LTH je odprta razstava MAIL ART. Zbirke Loškega muzeja so odprte le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. TRŽIČ — Zbirke Tržiškega muzeja so ob torkih, četrtkih in petkih odprte med 9. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, ob sredah pa med 9. in 15. uro. Lipnica — V OŠ Stanega Žagarja so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili retrospektivno razstavo akademskega slikarja Kamila Legata. Ob otvoritvi je nastopil tudi Moški komorni pevski zbor DPD Svoboda iz Podnarta pod vodstvom dirigenta Edija Gašperšiča. — V. B. — Foto: F. Perdan KONCERT V GLASBENI SOLI Kranj — V četrtek, 18. februarja, ob 19.30 bo v dvorani Glasbene šole Kranj koncert kvarteta flavt Akademije za glasbo v Ljubljani. Nastopajo Nataša Paklar, Maša Bertok, Alenka Goršič in Katarina Mali (mentor red. prof. Fedja Rupel). V programu koncerta so dela Dittersdorfa, Boismortiera, Kronkea, Bozza in Gianella. Silva Brank PESMI MOJIH GLOBOČIN Škofja Loka, 9. februarja — Na letošnjem večeru ob kulturnem prazniku so številni poslušalci navdušeni zaploskali predstavitvi grafično-pesniške mape loških ustvarjalcev, posebno pa prebranim pesmim iz te mape, ki jih je vanjo vtkala Silva Brank. Čeprav Silv% Brank pesnikuje že odkar pomni, čeprav so ji bile pesmi, pa tudi proza, velikokrat izhod iz stiske, čeprav jih ima prav zato doma že polne mape, se prav sedaj prvič pripravlja na izdajo prve pesniške zbirke. »Leta in leta sem pisala pesmi, res pa je, da sem bolj malo objavljala, saj jih nisem pisala s tem namenom.Pisala sem jih iz svoje potrebe, nekakšne nuje. Sprva ob krivicah, ki sem jih čutila kot otrok, potem so bile to pesmi nežnih časov, pa pesmi žalosti in razočaranj. Vse so nastajale iz mojih občutkov, iz moje duše. Pišem jih sebi v tolažbo, pišem jih takrat, ko čutim potrebo po pisanju. Takrat kar letijo iz mene. Kasneje morda še kaj popravim, mnogokrat pa ostanejo kar na koščkih papirja, na lističih, ki jih imam že ogromno.« Ko smo poslušali vaše pesmi, so se zdele večkrat žalostne. »Resnično sem napisala malo veselih pesmi. Pa še te so bile za otroke, za sinova, ali pa ob praznovanjih. Drugače pa je večino pesmi žalostnih, takšnih, kot jih je pisalo moje življenje.« y Stanovnik Foto: F. Perdan Razstava v Šivčevi hiši ZAPISANOST BARVI Radovljica - Akademski slikar in grafik Lojze Logar od zaključka študija nu Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani neustavljivo išče, razgraja, problematizira, ironizira in izloča vedno nove načine slikanja, ne meneč se za "vodilne" smeri v domači likovni sredini. S svojo vitalnostjo in strastno predanostjo slikarstvu ustvarja slike in grafike, ki lahko spravljajo v čudenje, občudovanje ali zavračanje njegove umetnosti tako občinstvo kot.likovne kritike, a so vedno odraz avtorjeve osebnosti, njegove suverene in sproščene igrivosti z likovnimi elementi. Ob vsej spontanosti odkrivajo slikarjevo široko likovno znanje in kulturo in poznavanje sodobne likovne ustvarjalnosti v svetu. Za-pisanost barvi je pri Logarju tako rekoč popolna. Razstavljene slike na papir v mešani tehniki segajo zvečine v zadnji dve leti slikarjevega dela. V živi kontrastni barvitosti in izjemni rit-mičnosti, ki razkriva avtorjevo dinamično naravo, slikar upodablja "plastično" obrobljene like in ploskve, ki bi jim morda lahko našli aluzije v naravi, človeku, živali in predmetu, vendar predstavljajo za slikarja le elemente kompozicije, ki je umetnikova "realnost". Niso posnetek nobenega zunanjega sveta, temveč v dvodimenzionalno ploskev ujeta visoko kultivirana likovna igra, ki razkriva avtorjevo vitalnost in erotičnost, pa tudi resen intelektualni napor. Naj bo slika gledalcu še taka uganka, v njej je akumulirana energija, ki je ni mogoče prezreti. Prostor slike je nabit z njo. Maruša Avguštin ureja LEA MENCINGER Zaradi vse večjega števila pisem in odmevov prosimo vse, ki nam pišejo, naj ne bodo predolgi. Prispevki naj ne bi bili daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Predolge bomo prisiljeni skrajševati. Uredništvo REVITALIZACIJA KRANJA IN UREJANJE GRADU KIESELSTEIN Med zgodovinsko pomembnimi objekti v starem delu Kranja je prav gotovo grajsko poslopje. Grad so zgradili Ortenburžani pred 730 leti. Ta lepi, mogočni plemiški dvorec skozi vsa dolga stoletja nikoli ni bil zanemarjen, čaprav so se večkrat menjali lastniki in sistemi oblasti. Vedno je bil vzdrževan in nekajkrat obnovljen. Tako grad z vrtovi kot tudi hiše na trgu, ki so nekdaj spadale h grajskemu poslopju. V kompleksu urejevanja ali revitalizacije starega Kranja je ureditev gradu izrednega pomena. Pa ne le gradu, temveč tudi grajske okolice! Vse kaže, da je grajsko poslopje že zaživelo. Z obnovitvijo prostorov se deli gradu spreminjajo, postajajo uporabni. Vsi napori ZKO so usmerjeni v to, da grad postane središče kulturnega ustvarjanja in dogajanja v Kranju. Gotovo je, da bo v gradu treba še marsikaj storiti. Vendar, že to, kar je dosedaj narejenega, je pohvale vredno. Pri urejanju pa ni prav, da se vsa pozornost posveča le stavbi. Tudi na okolico je treba misliti. Vedeti je treba - "Vsak grad je imel svojo, grajski veličini primerno urejeno okolico." Tudi Kieselstein je imel svoje, negovane vrtove, mali trg in zanimiv pristop iz središča mesta "pod velbom": In zakaj gre. Za nič drugega kot za vrnitev severnega dela grajskega vrta tistemu, čigar je bil skozi stoletja. K vrtu pa sodi tudi ureditev trga. V prime javi s stroški za obnovo grdu (dosedaj in v bodoče) bodo stroški za omenjeno zunanjo ureditev malenkost! Končni učinek z ureditvijo tega dela starega mesta pa bo izreden. Severni del grajskega vrta je bil uničen po zadnji vojni. Z raznimi prizidki in provizoriji je bilo narejeno toliko, da so tukaj imeli svoj sedež kranjski gasilci. Tudi občina je v teh lopah imela garaže za svoje osebne avtomobile. Ko je bil zgrajen nov gasilski dom na Oldhamski ulici, so se preselili. Po ukinitvi okraja Kranj se je tudi občina preselila na Trg revolucije. Staro občisko stavbo in nekdanje župnišče, kjer je bila davčna uprava, je občina namenila muzejski dejavnosti (Dolinarjeva galerija in Gorenjski muzej). O usodi Kieselsteina pa verjetno nihče ni razmišljal. Provizorije in prostor grajskega vrta je zasedel "Komunalni servis". In tako je ostalo do danes. Komunalni servis je bil ustanovljen takoj po osvoboditvi. Ustanovila ga je takratna mestna občina kot posebno občinsko komunalno službo. Za takratni Kranj je bila taka organizacija Komunalne službe zadosti velika, saj se je strnjeno mesto končalo na "žolariji" (sedaj Kino Center). Za takratne potrebe so bili Komunalnemu servisu dodeljeni v uporabo nekdanji "farovški" hlevi. V teh prostorih je podjetje še danes. Tako komunalni servis uporablja danes dvoje lokacij v središču starega mestnega jedra. Med Gor. muzejem in Prešernovim gledališčem ter na grajskem vrtu v Tomšičevi ulici. Obe lokaciji sta sedaj skrajno neprimerni. Muzej, teater in grad rabijo svojo, sorodno, predvsem pa mirno soseščino. Napori za zmanjšanje avtomobilskega prometa*bodo uspešni šele takrat, ko se bodo iz starega mesta umaknile vse tiste dejavnosti, ki zaradi narave svojega dela sem ne sodijo več. V obravnavanem primeru je gotovo rešitev s premikom v Komunalno cono Primskovo! In kaj ob Kieselsteinu? Ko bo (če bo) Komunalni servis ta prostor zapustil, se mora vrt med gradom in hišo (Tomšičeva 42) preurediti tako, da bo zopet dobil podobo vrta. Uporaba tega vrta je lahko izredno koristna, če se poveže s prostorom trga. Jasno je, da sem ne sodijo avtomobili in smetnjaki za smeti kot sedaj! Obnova severnega dela grajskega vrta povezano z ureditvijo trga bo dala Kranju nov prostor za vse oblike kulturne ustvarjalnosti vseh obdobij (tudi modernih), svojsko živahnost (tudi turistično) ter mestu tako potrebno oazo miru. Maistrov in Titov trg zaradi svojega živahnega utripa povsem mirna ne moreta postati nikoli — sicer bi zamrla. Trg ob Kieselsteinu z grajskim vrtom pa bi lahko postal ponos mesta! V daljšem času pa bi bilo treba urediti tudi namembnost vseh hiš na trgu. Samo štiri so! Morda bi se s tem lahko primerno oživeli in uredili razgledni vrtiček na Škrlovcu? Kaj bi morali pristojni za re- vitalizacijo Kranja takoj storiti. Predvsem sledeče: a) preselitev DO Komunalni servis nanovo, za to dejavnost primerno lokacijo (verjetno komunalna cona Primskovo) b) preureditev sev. dela grajskega vrta v funkcionalni povezanosti s trgom c) Preimenovati sedanjo Tomšičevo ulico za ta del v "GRAJSKI TRG" (pred 2. svet. vojno je bil to Gasilski trg) d) povsem zapreti vsak avtomobilski promet od "velba" do trga e) nadaljevati s postopno ureditvijo gradu in njegove okolice Živim v prepričanju, da je predlog umesten. Če je, naj presodijo Kranjčani, predvsem občani, ki delajo v KS Center. Morda bodo prišli celo do zaključka, da ta ideja ni le umestna, ampak celo nujna! Enkratni stari Kranj na pomolu med Kokro in Savo se ne more revi-talizirati sam. Oživijo ga lahko le ljudje, občani. Revitalizacija je pravzaprav le "popravek" lastnih napak in sodobnega nasilja nad mestom! Vsi, ki živijo v Kranju, tudi tisti iz Zlatega polja, Vodovodnega stolpa. Planine in Stražišča ter vse ožje okolice Kranja, bodo lahko ponosni na mirno, a kulturno oživeto mesto! Aci Puhar ŠKOFJELOŠKA STAVBNA DEDIŠČINA Res lepa in zanimiva strokovna razstava, v kateri se vidi ogromno vloženega dela in študija večje skupine vsestransko usposobljenih strokovnjakov. Tako je na ogled projekt prenove Tavčarjevega dvorca Visoko s hlevom, predlog ureditve sanacije grajskega dvorišča, vrta in obzidja škofjeloškega gradu, zanimiv predlog ureditve nove tržnice v Jegorovem predmestju, na mestu sedanje klavnice, predlog prenove puštalskega gradu, zg. in sp. Železniki, zelo obsežno, vsestransko strokovno pa je obdelana ena najlepših gorskih vasi Sorica in na koncu prenova mestnega jedra Škofja Loka. Povedati velja, da je vse to pripravila skupina strokovnjakov in študentov pod vodstvom prof. dr. Petra Fistra univerza E. K. v Ljubljani. Razstavo je zelo priporočljivo videti, seveda z večkratno objavo, da je tudi strokovno komentirana. Individualni ogled na laika ne bo impresiven in pridobiten. Škoda, da bo razstava kratkotrajna, umestno bi jo bilo ponoviti za organizirane oglede. {Predstavljeno gradivo daje osnovo za organizirano, pravilno in dolgoročno prenovo stavbne dediščine. Koliko pa je še drugih objektov, vasi in spomenikov, pa je znano obdelovalcem tega predmeta, nekateri pa so znani širšemu avditoriju, ki ima tozadeven posluh. Za realizacijo v dolgoročnem smislu pa je treba veliko strokovnega dela vseh profilov strok in organizacije, ki naj bi bila široko družbeno vsestransko podnrta; tudi finančno. Kazalo bi ^aposliti odgovorno strokovno uradno osebo (skupino), ki bi organizirala, spremljala in vodila celotno prenovo. Ukvarjati pa bi se bilo samo s prenovo, ker je očitno, daje dovolj dela. Pokazati bi bilo celotno zgodovino loškega ozemlja od naselitve, rut umno tudi samega mesta do sleherne hiše, po tlorisih vseh etaž, njih namembnost in seveda fasade. Taka služba bi bila merodajna pri dajanju navodil in potrjevanju projektov, preureditvah, adaptacijah in drugih posegih, pri barvah, raznih detajlih (vrat, oken, vencev, zidcev, pilastrov, itd.). Primer lepe solidne prenove je hiša na Mestnem trgu št. 38 (SDK, Kataster, LIZ) - nekdanji farovž. Mislim, da je to področje tako občutljivo in pomembno, da ga lahko obdeluje le služba, ki se ukvarja samo s predmetno tematiko, ne zanikam sodelovanja z obstoječimi že organiziranimi službami, ki pa so splošne in vsestranske. Za zelo važne, lepe in zgodovinske objekte pa bi bilo umestno predhodno nujno vsestransko in strokovno obdelati program prenove in njihovo bodočo namembnost. To naj bi se obdelovalo v širokem krogu, morda javno z natečajem, v katerem bi lahko sodelovali vsi občani, še zlasti pa sosedje, ki so vzročno navezani pa bodoči dejavnosti, vsi, ki bi izrazili pripravljenost za takšen vzročni program. Mišljene so sosednje kmetije in mogočne domačije na Gabrški gori, Kovskem in Bukovem vrhu, kjer bi bili pripravljeni sodelovati v obliki kmečkega turizma — nuditi razvoj. Kot rečeno, program za Viso ko v celoti še ni znan in oprede Ijen, kar je š&oda, ker se dela že izvajajo. Glede na potrebe in povpraševanje, mislim, da je vprašljivo, da se v celoti izvedejo dvoposteljne sobe (klasično). Turizem, zlasti pa tak, zahteva tudi apartmaje, kjer bi turist s svojo družino preživel dopust in tudi sam kuhal. Poleg gostinske dejavnosti bi na predlagano tudi kazalo, da se uredi manjša trgovina za živila, športne, ribiške in lovske potrebščine ter krajevno značilnimi spominki. Mislim, da je za I*>ko zgrešena uvedba poročne sobe, kar menim, da je svečaneje, da se to dogaja v mestu, uvedba potegne za sabo še fotografa z lokalom in razstavo fotografij. Zlasti v tem pogledu in povezanem kmečkem turizmu bi kazalo program proučiti in dohiteti realizacijo. Sama prenova objektov pa zahteva tudi ureditev zunanje okolice, v katero bi obvezno kazalo vklopiti Tavčarjevo grobnico, s celotnim zemljiškim fondom Visokega. Glede na dela pisatelja dr. Ivana Tavčarja, bi istega kazalo predstaviti javnosti s filmi (Cvetje v jeseni) in diapozitivi z njegovo tematiko. ali sploh predstaviti loško občino z vso lijeno zgodovino in nastankom. V ta nemen je morda v predstavljenem gradivu predvidena manjša dvorana. Na to temo je dovolj gradiva doma, samo voljo in iznajdljivost je treba priklicati. Tudi glede športnih dejavnosti bi bilo treba marsikaj pretehtati, saj tudi te zahtevajo nove dodatne objekte, ki jih je treba vklopiti v ambient. Vprašljiva je nastanitev zaposlenih, njih število in sploh organiziranost prihodnjega upravitelja. Zagotoviti je treba stalno, dolgoročno in kvalitetno poslovanje v vseh ozirih, tudi PROC-VIT, ki si jih lasti visoka kategorija ponudbe. Upravljalec se bo moral vsega tega močno zavedati. Škofjeloški grad kot dominama mesta zahteva vse spoštovanje in odnos ter je zato predlagana sanacija dvorišča in obzidja nujna in prepotrebna. Sam objekt pa je potreben rekonstrukcije streh, stropov in sanacije zidov. Z vso realizacijo naj se ne odlaša Enako pozornost je treba posvetiti puštalskemu gradu. Samo mesto Škofja Loka v prenovi ni končano. V slabem stanju so fasade na Mestnem trgu, kjer ob olepšavi ni bil uporabljen pravi material. Vprašljiva se mi zdi nova izgradnja stanovanj v podstrešjih, njih prava naselitev in s tem veliko povečanje števila meščanov, česar ostale hiše in zunanje površine ne prenesejo. Drugače pa graditelji v zgodovini niso nepremišljeno pustili praznih podstrešij. Tudi strokovno je še neobdelano področje združitve strehe in stropa v gradbeni element, M* izpostavljen vsem vremeni^ zahtevam, kar pa je bolj fizi& ni problem, kateremu pa & jalci ne posvečajo dovolj po& nosti; nastajajo zamakanja. Sorica, biser slovenskih v& predalpskem svetu, je predA vijena vsestransko detajlno,] je predstavljeno največ gradi* Preseneča gradbeni red in na, prilagojena lokacija hisll poslopij. Vsekakor so ob nas* janju morali graditelji i1^ strokovno pomoč in so grajeni po nekem predpisati? redu ali morda dokumenta** Glede na obsežnost poselitve** ga terena je razdeljena v zgotti in spodnjo. Prikazana je možna nova zf stitev obeh vasi z novimi hi* mi, kar se bo pokazalo kot u** stno za prihodnje potrebe va& nov, predvsem pa v povezal Soriško planino. To pa bo za* boj potegnilo dodatna vlagati, v infrastrukturo vasi in srnici ča, zlasti pa povezavo v fco»H nikacijskem smislu (cesta, dolska vzpenjača). Tak program je zanimiv vreden vse podpore. Takih vasi in posameznih mačij je v loški občini še, morda čakajo take oz. podobr obdelave. Mislim, da načrtov? ci predvidevajo tako nadalje^ nje, samo čimprej jim je trt* prižgati zeleno luč. Iz vsega navedenega je flfcfc vidno, da je naloga velika in W roka, kar kliče po organizirali sti take službe v občinskem w\ rilu in to čimprej, da se fond tozadevnega področja. \ Škofja Loka, 7. 12. 1987 Gradbeni tehlL Rafael Kc« KAJ SE DOGAJA NA KONCU ŠMIDOVE ULICE Gorenjski glas, 25.12.1987 Naša krajevna skupnost šteje preko 5000 prebivalcev. Kot povsod drugod, se tudi pri naših krajanih vsakodnevno pojavljajo problemi, ki jih skušamo reševati skupaj in s pomočjo pristojnih delovnih organizacij in skupnosti. Problemi, ki jih tov. Ignac Jereb v svojem pismu načenja so nam več ali manj znani in smo jih oz. jih bomo skušali rešiti, tako kot rešujemo niz ostalih problemov, kot smo že uvodoma povedali. Tov. Jerebu je gotovo znano, kje je sedež krajevne skupnosti v kateri živi, še do danes pa ni prišel k nam in nas pobliže seznanil z zadevami, ki se mu zde nepravilne in nevsakdanje. "Ve Ijaki" naše krajevne skupnosti 9 bi ga z veseljem sprejeli in PjL slušali, tako kot sprejemajo 5« poslušajo tudi ostale krajani pa jih ni malo, ti krajani p jajo z neprimerno težjimi in nejšimi problemi, kot pa so blemi, na katere nas opo tov. Jereb. Ogledali smo si že del ŠmV ve ceste, o kateri govori toV.^ reb. Ugotoinli smo, da stvari niso takšne, kot jih navaja svojem pismu, saj do prccejM mere stvari potencira - z0% pa je temu tako, nam ni znaW Nismo "veljaki", ampak I prostovoljni delavci in imieti smo, da si takšnih "veljakov") \ SO pripravljeni vsak trenlM priskočiti na pomoč in se 0% vno vključevati v samouprav organe ter DPO, samo še žvW saj s svojim delom pripomoć k uresničevanju želja krajan1* kar pa je vse naša skupna nO*1 ga. Krajevna skui»l0" Edi Giorgitf Javornik- Koroška Bl Ivan Jan STRDENOVI Za prvi podlistek smo izbrali zgodbo Ivana Jana Strdenovi, ki opisuje življenje partizanske družine iz Selške doline na začetku druge svetovne vojne. Knjiga bo izšla v založbi Partizanske knjige v Ljubljani. Objavili bomo nekaj odlomkov. Največ skrbi so imeli okoli zbiranja orožja in streliva. Včasih je Milan sam odkod prinesel kako pu.ško, naboj ali bombo, včasih jo je na kak dogovorjen kraj prinesel kak neznanec. Neznanec vsaj za Rafka in Ludvika, seveda. A toliko streliva, kot sta ga poprej z Milanom dobila pri Železnikih, ni prinesel nihče več. Kljub temu pa je skrivališče v čebelnjaku in nad njim postajalo premajhno, a tudi nevarno. Poleg tega so čebelnjak vse bolj uporabljali za skladišče različne hrane, ki so jo tako oče kot sinovi nabirali po naseljih. Odtod so jo odnašali še vedno skrivnostni partizani - gošarji. Neke noči sta Milan in Rafko večji del orožja in streliva prenesla v novo, oddaljenejše skrivališče. Podobno skrivališče so uredili tudi učiteljevi v svojem čebelnjaku. Kdo bo pomislil, da tam skrivajo hrano za partizane? Da je hrana zanje pri pravljena tudi pri učiteljevih v Smrekovcu, je nekega večera slišal Rafko iz Milanovih ust. Neke mu borcu je namreč razlagal, kam naj gredo še. Tedaj se Rafko spet ni mogel zdržati. Vmešal se je: "Viktor ne stanuje daleč od šole? Po mojem tam ni varno! Si jim povedal!" Milan se je razumevajoče nasmehnil in bilo je videti, kot bi nalašč preizkušal Rafkovo previdnost: "Nič ne skrbi, a prav je, da si opozoril. Od Viktorja se tja ne vidi, poleg tega so fantje opozorjeni. In še zaporni: če se skrivaš, seveda premišlje- uredniitvo tel. 21860 no, bliže sovražnika, manj verjetnosti je, da te odkrijejo". Tega nauka ni nikoli pozabil. Prvi je bil tepen Rudi Poletje se je prevesilo v jesen. Prvo partizansko. Medtem je v okolici že začelo pokati. Nemci so zasledovali partizane, ki so jim sredi Gorenjsko mešali štrene. Majhne partizanske skupinice so na nepričakovanih krajih, na primer v bližini večjih krajev, postavljale zasede, hitro napadli kako nemško patruljo in še hitreje izginili. Drugi dan so Nemci spet stikali za partizani. Tudi partizanski poročevalci so krožili med zaupniki. Medtem pa so gestapovci začeli pobijati tudi zapornike v Begunjah. To so takoj zvedeli tudi Strdenovi in vsi drugi ljudje. Saj Nemci tega niso skrivali. Nasprotno: vso pokrajino so preplavljali z velikimi rdečimi plakati, ki so oznanjali smrt! V zadnjih mesecih je bil Rafko, vse od okupacije sem, v Dražgošah le enkrat. In še to z mamo. Ko je bil spet. v bližini, ga je radovednost gnala k prijateljem. Kaj so počeli Ciril, Peter in Rudi? Se jim je kaj zgodilo, ko ni bilo nič slišati o njih? A iz med vseh je našel le Rudija, ostala dva sta bila zaposlena drugod. Veselo sta se pozdravila, saj sta se zadnjič videla še v stari državi, kot sta rekla. Najprej je Rafko pomolil potiskan list že precej povaljanega pa pirja: partizanski poročevalec! Tudi te so od časa do časa skrivali v čebelnjaku, a so jih hitro razdelili. "Poglej, kaj piše v desnem kotu," mu je šepeta-je govoril. 'Ko prebereš, daj naprej!' je zlogovul Rudi. Ta skrivnost ga je priklenila k papirju, da ga je takoj začel prebirati. Uvidel, je, da mu je Kafko prinesel nekaj čisto novega, neznanega, a vznemirljivega. Pozivi v boj, pozivi k slovenski zavednosti, razkrinkavanje sovražnika, in podobno! 'Tu ti bom pustil papir, da ga boš dal v branje še Petru in Cirilu Boš bral, ko odidem," mu je re kel Rafko. Potem sta še bolj staknila glavi in njuna obraza sta postajala resnejša, kot je običaj za nedorasle mladeniče. Da bi govorila še kaj drugega, je čez čas Rafko vprašal: "Kaj pa 'kruhek'? Ga mama še peče?" "Zdaj?" se je čudil Rudi. "Saj je vendar preveč drugih skrbi!" Kljub znanstvu sta se otipavala s previdnimi besedami; a sta si brž vse zaupala. Ko je Rafko za čel nekaj govoriti o orožju, je potem rekel tako, kot bi spraševal: "Slišal sem, da nekateri pripravljajo orožje, da bi udurili po Nemcih. Kaj pa ti?" "Za druge ne vem, naš ata pa vem, da je izvlekel iz skrivališča staro 'manliherco'. Še iz prve svetovne vojne jo je prinesel. Pomagal sem mu jo očistiti, nato pu sva jo skrila pod senik. Ne vem, kako da mi je tako zaupal, kajti potem mi je rekel: 'Tu bo, da boš vedel, ce se nu kaj zgodi'. Oče kur misli, du jo bo še rabil." "Zanimivo! Tako misli in dela še marsikdo", je rekel Rafko. "Kdo, na primer," je hotel vedeti Rudi. Malko mu |o že hotel odkriti, da imajo pri njih še več orožja in da gu zbirajo, pa se je v hipu spomnil na (iormka in Špan« a < >četn, posebno pa Milanu to prav gotovo ne bi bilo vleč. Milan BERI je večkrat naročal: "Pazi s kom in kaj boš govoril! O orožju, še posebej pu o Gorniku ali Špancu nikomur besede. Kuj bi duli Nemci zunju! In na Viktorja nikoli ne pozabi. In na Begunje misli!" Zaupal je sicer Rudiju in du bi obdržal nekakšno ravnotežje, je rekel "Tudi moj oče pravi, da bi zdaj pomagalo samo orožje." "To je stvur starejših. Z Nemci se tu saliti!" "So pri vas že koga zaprli ali ubili?" je Rafko spraševal dulje "Izgnali so učiteljico in župniku, ubili pa še no benegu. Mene pu so ze hudo pretepali!" Ker Rudi ni takoj nadaljeval, je Rafko o tem hotel zvedeti več. "Kako to? So te zgrabili med bajko?" "Hajkali so pu ros že Skozi Družgoše so se premikate dolge kolone nu .Jelovico, vendar me niso zgrubili teduj. Sumo onogu pustirja so odgnali..." "Povej že, kako se je zgodilo?' Rudi se je naježil, kot bi spet prejemal udar* potem pa hripavo razložil: "Ko smo ugotovili, kaj počno Nemci, je star« ša sestra morala nekam zginiti. Odločila se j^J Ljubljuno. prek razmejitvene'črte v Dolom'" sem jo vodil jaz in ji pomagal nositi kovček. pa so naju ujeli in vrgli v škofjeloške zapore. VS* drugi dan so me gestupovci mlatili po vsem t» su..." Ob tem je Rudi začel trepetati, kot bi to $? moral doživljuti. "Spustili so naju po dvajsetih dneh. Doma sele tri tedne. Poglej!" Odpel je jopič in srajco-suhem telesu so se pokazale višnjeve marog* hraste. Kafki r. i je pretreseno opa/oval iti roko polena razblfian Rudijev hrbet. Začutil je bolečine, j bi tepli tudi njega. Skozi stisnjene zobe je neWJ zapreti l "Vse jim bodo vrnili partizani! llisati je bilo, kot bi se zaklel, prisegel. Rud1 prikimaj m se pridušil: Kar k njim bi sel! Z očetovo 'manlihercoT 'Tudi jaz, če bi me vzeli! A takih fantov,' svu midva, še nočejo!" "Da in preden bova midva dorasla, bo vsega konec!" Zdaj, ko je Rafko videl, kuj so gestapovci li prijatelju, mu je zaupal še bolj. "Ce prideš do kuke puške, jo morajo dobiti r tizani. Išči, zbiraj orožje!" "Kjerkoli bo mogoče," je obljubil Rudi Dogovorila sta se zu naslednje srečanje, k vseh večji trgovinah, J*i smo pa nanjo kar pozabili. Jajce mora biti prosojno in brez tem-(J1 «8. Z njo ugotavljamo tudi velikost zračnega mehurčka, ki je na J^m koncu jajca. Biti mora nižji od 6 cm; če je višji, je znak, da je Jce staro. S presvetljevanjem ugotovimo tudi klopotce, ker je no-p3nJost temna in lisasta. V moderni trgovini pa nam svežost jajca 'Ujj .tudi datum na jajcu oziroma na embalaži, ki pove, kateri dan je i 0 Jajce zneseno. Žal zadnje čase na te oznake spet pozabljamo. '\ sy .^aJce Pa tudi preizkusimo, če si ogledamo vsebino. Pri ubitem ii 1i h6111 iaJcu ^eP' na rumenjaku visoko vzbočen. Pri beljaku sta vid-Jok različni plasti. Gostejša je ob rumenjaku, nekoliko redkejša V robu. Obe beljakovi masi sta elastični in obdržite na krožniku Ir % 0Dn^0- Pr' starem jajcu je rumenjak sploščen, včasih tudi ra-Nerazločno sta vidni obe beljakovi plasti, včasih sta že zliti med Isto lahko opazujemo pri jajcu, pečenem na oko. Tudi pri pre-JvJu trdo kuhanega jajca nima rumenjak svoje okrogle oblike, tem-5 Je razlezen in sega skoraj do lupine. Takih jajc ne kupujmo. Nagrada tedna Prvi kuharski poskus B Že od nekdaj sem želel posnemati mamico. Ko je pe-*ja palačinke, sem ji vsakokrat rud pomagal. Seveda so se u posegi v delo, pri katerem bi morala peči in kuhati samo krnica, zelo slabo obnesli. Največkrat z opeklino na prstu. Nekega dne, ko mamice ni bilo doma, sem pripravil ^ihetuno, jajci, sladkor, moko in pecilni prašek. Vse to S^ni /mešal in nastalo je testo, po okusu grenko in pusto. Izvoda sem trmasto upal, da bodo iz tega nastali okusni kolački. Testo sem dal v posodice, posodice pa v električno P^. Čez nekaj časa se je pokazalo, kaj je nastalo iz neo-Pttnega testa Posodice, v katerih som imel testo, so bile ,sto zalite z. napol počeno mešanico. Skoraj do polovice j^Či zu pečenje je bilo testo. Sam nisem vedel, kaj u:treni-" fcdino, kar sem vedel, da moram izključiti peč. t . Svetujem, du take in podobno posege v gospodinjstvo '£eluto v nadzorstvu mame. Ju/, sem prvi poskus dobro ob-|Cutil na lastni koži. Odtlej naprej delam v gospodinjstvu :Sftrno tisto, kar res znam. Janez Križnar, 5. b r. OS Petra Kavčiču Škofja I-oka MluJA SOKLIČ. GREGOR AHAClG. nčarsko podjetje Komend* nekoč zgled keramičarstva P*1 nas. Malih serij se bomo drža'*' unikatov. Unikatnih i/.delk<> manjku že na domačem trgu kaj šele za izvoz.« Da, tudi na izvoz računata, tdj da o tem kdaj drugič Najpr™ morata nekje izkopati denar ** novo peč, za filter stiskalnic Saj imata na občini v Kamni'4 vso moralno podporo, toda b. ugodnejših kreditov, če bo V* ostulo na njihovih ramah, bo »W prepočasi. ,,„■ Tekst in fotograf« D. Dole* Delo in prostor, to je vse, kar potrebujemo Kranj, februarja — Dvoje stisk muči pedagoge, ki se v delavnicah pod posebnimi pogoji ukvarjajo z odraslimi duševno prizadetimi ljudmi: pretesnimi prostori in delom, ki ga imajo komaj za sproti. I,c to dvojo jim je potrebno in pa malo družabne pozornosti, in življenje invalidov je lažje. V Kranju je stiska s prosto rom res huda: na oddelku za delovno usposabljanje pri osnovni šoli Helene Puhur se v nekdanji stan šoli gnetejo poleg odruslih prizadetih še otroci nu šolski stopnji in oni v varstvenem oddelku, prostor jim jemlje skla dišče, velika garderoba in docela neprimerne sanitarije. Na vsa- »Gregor je opravil tretjo stopnjo šolskega usposabljanja, zdaj pa je /c dobro leto in pol v isti hiši 'zaposlen' v delavnici poti posebnimi po goji,« pripoveduje mama 18 letnega Gregorja. »Všeč mi je, da je (Urok ostal pod isto streho, saj je duševno prizadetim vsako prilagaja nje na novo lezkn. Kad hodi v 'šolo'. Mesečini tu dobi okoli 20 tisočakov nagriuh', sicer mu pripada po zakonu o družbenem varstvu odraslih telesno in diise\no prizadetih oseh tudi invalidni nu, zadnji mesec je znašala 84 tisoč dinarjev. Tudi doma ga zaposlim, u za vsako delo potrebuje veliko časa. Vesela sem, da prihaja v delavnico, kujli nam staršem, veliko bolj kot vsi predpisi za pri/a dete otroke, pomagajo tukajšnje tovarišice.« kega invalida pride 1,5 kvadrat-nega metra prostoru zu delo, čeprav mu jih po republiških normativih pripada 7, se pravi, kar lastnu delovna miza. Silva Iie-har, vodja oddelka, se znosnej ših razmer nadeja potem, ko se bodo preselili v nov prizidek pri osnovni šoli Helene Puhur, ta pa naj bi bil zgrajen se v tem sred njeročnem obdobju. Število varovancev, zdaj jih je le 38, se bo potem lahko povečalo, v ustrez noj še razmer«' se utegnejo vrniti tudi tisti, ki so delavnico poprej prenehali obiskovati. ()!> našem obisku so se vuro vanci deluvnice vsi do zudnjega marljivo sklunjali nad delovnimi mizami (zu vsako so vs,t| štir |e). B&l s,» odstranjevali buker s tuljuv, drugi zlagali robce v škat le, tretji sestuvljali ventilcke zu kolesu... To delo si delavnica pod po .ebnimi pogoji zagotavlja kot kooperant nekaterih delovnih organizacij iz. domače in sosed njih občin. Dela je vse manj, saj ga mnoge tovarne se svojim de lavceni težko zagotovijo pa ven dar invalidi stalno dobivujo naročila iz. tržiške Metalke, trenut no jih je stisko rešilu Iskru Ki bernetiku, enostavnejša dela prihajajo iz tržiškega Peka, po daljšem času spet delajo za Triglav konfekcijo, med delodajalci je tudi zasebnik Žumcr. i ;*n1 va- rovanci oddelka za delovno usposabljanje sestavljajo ven lilcke zu kolesu Oddelek za delovno uspo sabijanje naj hi bil ločen od osnovne šole Helene Puhur, ugotavlja raziskava o odra slih zmerno, težje in težko prizadetih osebah v občini Kranj. Nedopustno je namreč, da je delavnica poleti dva meseca zaprta, ker so počitnice. Silva l*>bar pa na podlagi dolgoletnih izkušenj ugotavlja, da morajo ostuti skupaj, saj jih skupni program tesno povezuje. Tudi počitnice si je oddelek neku-ko prilagodil, saj trajajo od 15. julija (od kolckti\ mli do pustov) do 25. avgusta, pri i cmci pa imajo prve dni juli-,i zelo slab obisk Kot pravi Silva l-ebar, v«** vanci z delom ne zaslužijo kd0\ koliko, saj tudi delajo mnogo Pf časneje kot delavci v tovurn*5 Nugrudu zu njihov trud je P? bolj simboličnu, okoli 20 tisoč'' nurjev, ravno dovolj, du se čuujj koristni Bolj kot zu zaslU*jT jim delo služi zu delovno teftfl jo. Varovanci delajo natanko PJ navodilih, zu kakovost izdelk. pol' pa odgovarjajo mentorji včasih zmanjka, tedaj del»d potrti skušajo ubiti čas. Nek so se v primeru "mrtvega teltf zatekli k vozlunju ali izdel nju tupiserij, zdaj pu to deluj še po nuročilu, kajti zarudi gegu materiala bi imeli preV* ke stroške Zavedajo se, d» odvisni od dobre volje ljudi v" varnah, ki jim odstopajo *Jkj stavnejša delu, zuto so to" j bolj veseli, ker tamkuj ",,s^ i''. nu njih tudi v razmerah, ko sumi nimujo dovolj dela. Jorek, 16, februarja 1988 RAZVEDRILO. 9. STRAN ( plesat, danes pa hiša kaže 'kj *tno podobo V.e kaze. da so I^Vse |US(1 Sl, rmjv,,/. vredna Vrata i.'^enćek je postal slaven ^Hik ^v^' ^tnžmanovu hiša, če ^ stara, ji« bila svoje čase ^O" ,,v'/namenita pa |o l' s,'"l ski hokejisti igrajo v supeif'11 lu odlično. V Ljubljuru so v Pri tekmi premagali Kompas O)' \ • M" ,•>(), v soboto na Jeseni*' i so slavili s 3:0 in tuko vodij?! medsebojnih srečanjih z. 2:0. K nos ob pol šestih zvečer bo V i volijo tretja, odločilu tekma-** jo Jeseničani dobijo, bodo govalci, dobitniki 23 lovorik«^ llSt;. napovedih m di > od«™ J 14 lJo igrah je to povsem uresničlj'*|J KRONIKA 11. stran (mmmsmmiAS Huda polemika ob odkritju nepravilnosti v jeseniški Železarni »Kaj bi se spotikali ob malenkosti, ali v železarni krademo ali ne!« Jesenice, 15. februarja — Že lansko jesen so v Železarni odkrili, da je prišlo do primerov odtujevanja družbene lastnine. Vodji nove jeklarne na Beli disciplinski ukrep. Ogromni primanjkljaji v skladiščih in nepravilnosti pri nekaterih pogodbenih delih. Že nekaj časa se v jeseniški občini javno ali potihem ugotavlja, da je prihajalo v jeseniški Železarni do hudih kršitev delovne discipline, do odtujevanja družbene lastnine, do poskusov prikrivanja nelegalne prodaje osnovnih sredstev prek male Prodaje, do ogromnih primanjkljajev v skladiščih in poskusov njihovega prikrila, do netočnega ali pomanjkljivega informiranja v zvezi s pogodbenimi deli, nepravilnostmi, celo kriminalnimi dejanji. Tovarniški časopis Železar, predvsem pa Božidar Lakota iz Centra za samoupravljanje jeseniške Železarne, se je nadvse odločno lotil odkrivanja posameznih nepravilnosti, tako da je prihajalo do ostre in argumentirane polemike. Poslovodni odbor Zslezarne je prek Železarja objavil informacijo in potrdil, da so nekatere govorice resnične in upravičene, da pa je veliko tudi podtikanja in neosnovanega govorjenja. Primere velikih primanjkljajev v skladiščih in primere v zvezi s pogodbenimi deli raziskuje Uprava javne varnosti. Zasebnik, ki je s svojimi delavci opravljal de-•a v Železarni Jesenice, je tedaj, ko so odkrili nezakonitosti, takoj moral prenehati 2 delom. Stvar sodišča in preiskave so tudi ogromni primanjkljaji v centralnem skladišču jeseniške Železarne. Veliko upravičene jeze in moralne obsodbe pa je vreden primer, ki se je zgodil v novi jeklarni 2 na Koroški Beli. Vodja jeklarne, ki je bil zaradi nove tehnologije Večkrat na usposabljanju in izobraževa-nju v tujini, je iz » skladišča na nepravilen način odpeljal cisterno, čeprav je vedel, da za odkup cisterne še nima urejenih dokumentov « - pravi informacija splošnega sektorja Železarne. Zato se je na predlog poslovodnega odbora začel postopek za ugotavljanje kršitve delovne dolžnosti in sicer: » neupravičena uporaba družbenih sredstev, prekoračitev pooblastil. Ker se je ugotovilo, da je iz skladišča na Blejski Dobravi odpeljal cisterno tako, da je zavedel skladiščnika z izjavo, da so vsi dokumenti urejeni in da jih bo naknadno predložil, mu je disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja in ga pogojno odložila za šest mesecev...« Polemika o nepravilnostih v jeseniški Železarni, ki naj bi jih osvetlili tudi na nedavni problemski konferenci Zveze komunistov jeseniške Železarne, pa kot da nima konca. Zato, ker na Dovjem zasebniki pripravljajo gradnjo hidrocentrale, se je pojavljalo tudi vprašanje o odkupu elektromotorjev in cevi prek male prodaje v tovarni tem zasebnikom. Očitki so bili predvsem v tem, da odprodaja ni potekala po pravilnem licitacijskem postopku. Poslovodni odbor je obtožbe zanikal takole:» V zvezi z gradnjo hidrocentral v Mojstrani je treba povedati, da ni prišlo do nepravilnega poslovanja, pa tudi ne do odtujevanja materiala. Prek male prodaje je Železarna prodajala elektromotorje. Ker nismo omejili moči, do katere je mogoSa prodaja prek male prodaje, je bila ta pro* daj a direktno na podlagi ocenitvenega zapisnika posebne komisije v skladu z navodili o izločitvi osnovnih sredstev. Vztrajanja na licitaciji nismo dosledno izvajali zaradi tega, ker je v citiranem navodilu pod točko 2.5.2. določen vrstni red kupcev...In še: cevi so bile prodane kot odpadni material pod pogoji prodaje odpadnih materialov...« Jeseniška Železarna je zaradi očitnih nepravilnosti in ogromnega odtujevanja družbene lastnine danes zelo poostrila disciplino in nadzor. Vendar pa se samo od sebe ponuja vprašanje, zakaj o vseh primerih odtujevanja, kraj, poneverb ni delavce pravočasno informirala in tako preprečila tudi vse nepotrebne govorice in podtikanja. Še celo problemska konferenca ZK, ki naj bi jasno in nedvoumno spregovorila o odtujevanju lastnine in ki je bila sklicana na pobudo osnovne organizacije ZK kadrovskega sektorja, je zvodenela, saj na dnevnem redu sploh ni bilo obravnave o nepravilnostih v Železarni. Kljub očitni pasivnosti komunistov v Železarni (razpravljali so le trije sekretarji osnovnih organizacij) pa so se nujno lotili tudi teh vprašanj. A lotili tudi v nekulturnem dialogu, tako da na nekatera, silno resna vprašanja in razmišljanja sploh ni bilo pravega odgovora. Umestnih vzklikov kot: le do kdaj bomo imeli v Železarni dva disciplinska pravilnika, zakaj se kadrovska politika privatizira, kaj dela družbena samozaščita itd., nikakor ne bi smeli prezreti, kajti tako se nesoglasja le povečujejo in poglabljajo. Če so v Železarni že odkrili celo primere gospodarskega kriminala, so vsa glasna in odkrita vprašanja še kako pomembna, pravi in takojšnji odgovori pa nujni. Le tako se preprečijo govorice, ki so na Jesenicah dosegle nesluten obseg. Zato ni mogoče sprejeti in se strinjati z besedami člana poslovodnega odbora, ki je takole dejal: »Kaj bi se spuščali v take malenkosti, ali v Železarni krademo ali ne...« V današnjih časih in v današnjih razmerah noben disciplinski prekršek ni malenkost, kaj šele, da bi morali biti delavci enostavno tiho, ko gre za že dokazane prestopke gospodarskega kriminala... D. Sedej NASONČNI STKANI ALP Hrup pod oknom spalnice Kudovljica, 12. februarja — Delegati zbora krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine bodo na jutrišnji seji med drugim razpravljali tudi o dopolnitvi odloka o prometni ureditvi naselij v občini. Z odlokom naj bi prisilili voznike tovornjakov in avtobusov, da bi vozila parkirali tam, kjer so za to določena mesta. Zdaj se namreč dogaja vse mogoče. Čeprav imajo avtobusna podjetja parkirišča, mnogi vozniki parkirajo avtobuse na svojem dvorišču, na parkirišču pred stanovanjskim blokom ali na postaji v bližini strnjenih naselij, s tem pa predvsem v poznih nočnih in zgodnjih jutranjih urah kalijo nočni mir, zbujajo stanovalce in jih spravljajo v slabo voljo. Podobno velja tudi za voznike (družbenih) tovornjakov. Težka vozila zasedajo tudi veliko parkirišč za osebne avtomobile, kar še dodatno povzroča nejevoljo med ljudmi. Občani so se doslej že večkrat pritožili - na krajevne skupnosti ali na Postajo milice, vendar so njihove pritožbe naletele na gluha ušesa, tudi zato, ker ni bilo zakona ali odloka, na osnovi katerih bi lahko kaznovali takšno ravnanje voznikov težkih tovornjakov in avtobusov. q g Steklina se nezadržno širi Kranj, 5. februarja - Kot kaže, je drugi val stekline na Gorenjskem še močnejši od prvega. V Živinorejsko - veterinarskem zavodu Gorenjske so januarja dali v viruloško preiskavo 17 lisic, od katerih jih je bilo sedem pozitivnih, okuženih z virusom stekline — dve v Sovodnju in v Žireh in po ena v Dragi, Zgornji Kokri in v Lomu pod Storžičem; stekla pa sta bila tudi pes in jazbec z žirovskega konca. Kot je povedal dr. Peter Ti-šler, direktor gorenjskega zavoda, pošiljajo v preiskavo le tiste živali, za katere domnevajo, da so prišle v stik z ljudmi, ne pa tudi tistih, ki jih uplenijo lovci in jih najdejo poginule. Lisica se običajno boji človeka - če pa je stekla, zgubi strah in pride v naselja tudi podnevi, postane napadalna in podobno. Pred nedavnim je napadla dva psa na Golniku - enega je ugrizla, drugega pokončala, ugrizla psa v Potočah pri Preddvoru, zatekla pa se je tudi v bližino naselja Hrib pri Preddvoru. Ker se je nenavadno vedla, je krajanka obvestila lovce Franca Ribnikar-ja in Joža Sodnika, ki sta lisico uplenila na travniku za hotelom Bor (na sliki). q ^ r°rjanska solidarnost je lahko za zgled drugim V enem tednu nova streha na hiši ujj^nje Gorja, 13. februurja — V zgodnjih jutranjih urah zadnje ja-^ arske sobote je zagorelo v ostrešju stanovanjske hiše Ivanke Bol-l v Spodnjih Gorjah, natančneje v zaselku Spodnje Poljane. Kot je j. ""eje ugotovila komisija, je požar zakrivila konstrukcijska napa g v dimniku, kjer je bila vgrujena lesena »lega«. Ogenj je uničil |a /''/•i*'- pogorelo pa je tudi stanovanje, ki si ga je pod streho uredi stanovanja so še pravočasno njega pa so odnesli tudi plinsko r .'P)uda družina Korošec. Iz gorečega s : ; ['' otroka, stara eno in tri leta, iz njeg Hi enko, ki bi lahko povzročila hudo eksplozijo. Požar so pogasili **Hci z Bleda, iz Gor i j in s Podhomu J0 je le nekaj suhoparnih po *tkov i/ poročila uprave za no- ^: nJ(> zadeve, nas namen pu je ^■ati predvsem o gorjunski soli ETjfsti, ki bi lahko bila ta 7 (>d tudi drugim krajem in kra-Šjj^'m skupnostim na Gorenj-V^m. Ko smo se v petek mudili ri<.LlS,'"'u Spodnje Poljane, so le f.it ''ko zamazane stene in sve iJ()'u ''".a m opeke izdajali, da so dv« ' /U')'J1 pred manj kot in'''11'" tednoma popolnoma um w streho na stanovanjski hiši ^Saruz Gorjanci m okoličani v*li£ enkrat dokazali, da imajo » *krk Sri<' "; strnili so sile in po lotr ' (la Jt' blla s,"'hu nu niSi jjvu v enem tednu. tow PoJdimo lepo P° vrsti! Nuj ftj Je treba pohvaliti gasilce. y,wu' '•" bili pri goreči hiši in do-§3 *u so, da so dobro izurjeni. ^Preden se je na pogorišču ne-j*Vn kuditi, so dali pobudo kra-k^'" konferenci SZDL in svetu tJr8a'V,U' skupnostt, da je treba ■•nUirati solidarnostno akci jo. Aktivisti krajevne organizu cije Rdečega križu Gorje so še isti dan pripeljali iz skladišča v Radovljici 45 kilogramov najnujnejših oblačil in jih dali pogorel-cem, ki so ostali le s tistim, kar so imeli na sebi V ponedeljek so zaprosili sekretariat za notranje zadeve SO Radovljica za dovo ljeii|e, da bi lahko po vasi zbirali denar, oblačila, hrano in drugo V sekretariatu so hitro reugirali in v sredo so aktivisti Rdečegu križa že začeli z zbiranjem na območju vuške skupnosti Spod nje Gorje. Odziv je presegel vsu pričakovanja: zbruli so nekaj več kot 2,4 milijona dinarjev go tovine, razen tega pa še 64 kilogramov hrane, pu precej oblačil, odeje, posode in drugih življenj skih potrebščin. Ljudje so dajuli od enega do petdeset tisočakov, odvisno od gmotnega položaju posumeznikov in družin. Neku teri, predvsem krajuni iz okoli ških vusi, so Boltarjevim in Ko roščevim nesli » pomoč « nepo srodno na dom. Ne du bi hoteli razvrednotiti njihovega prispevka, morda le ne bi bilo napak, če bi v prihodnje ob podobnih priložnostih vse potekalo iz povsem praktičnih razlogov organizirano, tako kot je v Spodnjih Gorjah. Pomoč je prihajala tudi od drugod. Gozdno gospodarstvo Bled - tozd Pokljuka je začasno posodilo les za ostrešje, v zameno pa bo dobilo tistega, ki ga bodo v nabiralni akciji pri gor-junskih in okoliških kmetih in lastnikih gozdov zbrali gasilci in člani vaškega odbora Spodnje Gorje. Zelo razveseljiva novica je prišla iz Almire, kjer je zaposlena Boltarjeva - delovna organizacija ji bo plačala kritino, v Železarni, kjer je zaposlen mladi Korošec, so posodili ponjave, s katerimi so pokrili hišo, da tudi dež in sneg nista povzročala škode; obljubljajo pa še pomoč v denurju in materialu. V domu dr. Junka Benedika, kjer je zaposlena Juna Korošec, bodo po-muguli finančno. Zasebni avto-prevoznik z Lazov je zastonj zvozil material s pogorišču, trak-toristi so brezplačno prepeljali les in ostrešje, tesarski mojster Vinko Slivnik iz Zgornjih Gorij je ob pomoči krajanov v rekord nem času razžugal les in tudi potem storil vse. da je bilo ostrešje čimprej na hiši, streha pa hitro pokrita. Na pogorišču je ob koni cah delalo tudi do trideset domačinov, okoličanov, delavcev Almire...In nenazadnje - izkazala se je tudi gorjanska cerkvena skupnost. Boltarjevi in Koroščevi so nadvse zadovoljni, da v nesreči niso ostali sami in se vsem, ki so kakorkoli pomagali, najlepše in iz srca zahvaljujejo. Mi pa dodajmo: lepo je živeti (in delati) v takšnem okolju, med plemenitimi ljudmi. C. Zaplotnik zavaruje triglav Učenje za izpit, ne za vožnjo Pri Upravi za notranje zadeve v Kranju so raziskali, koliko prometnih nesreč so povzročili vozniki, ki so to šele kratek čas. Leta 1986 je 17 voznikov z enoletnim vozniškim stažem povzročilo nesreče, lani že kar 39. Še huje je s tistimi, ki imajo okoli dveh, treh let vozniških izkušenj, kajti njihove vrste med povzročitelji prometnih nezgod so se povečale kar za trikrat. To dokazuje, da novopečeni vozniki niso dovolj dobro podkovani za promet, ki ga morajo obvladovati sami, brez inštruktorja na sopotnikovem sedežu. Odveč je za vse to kriviti avtošole, vendar nedvomno nosijo velik del odgovornosti za ravnanje novopečenih voznikov v njihovem prvem letu vožnje. Kaj je krivo tolikšnemu porastu povzročiteljev prometnih nesreč med njimi, je težko reči. Avtošole imajo zadnja leta hud naval kandidatov za vozniški izpit, kar bi utegnilo pomeniti, da se tolikim pač ne morejo dobro strokovno posvetiti. Res drži, da avtošola pripravlja le na izpit, manj pa resnično vzgaja za kasnejšo vožnjo. Vendar je zadnje leto pomnožila število ure, kijih kandidat mora prevoziti, preden gre na izpit. To povrečje se zdaj suče okoli 30 ur. Večji fond ure in pa daljša vrsta pred vrati avtošol (lansko leto se je na izpit prijavilo 7.000 kandidatov, leto poprej 3.000) pomeni, da pride do šoferskega izpita manj ljudi, kot si jih to želi. Nič hudega, če morajo nekateri malce počakati, pravijo pri AMD Kranj, če je to v prid prometni varnosti! Če nočejo proizvajati bodočih šoferjev kot po tekočem traku, je seveda razumljivo, da se kandidati gnetejo v dolgi vrsti, v kateri imajo prednost tisti, ki se poslužijo vseh "storitev" avtošole, z vsemi tečaji vred, saj na ta način dajo avtošoli tudi več zaslužiti. Tako morajo oni drugi čakati osem, deset mesecev, tudi leto dni na praktično vožnjo, pri tem pa zapade veljavnost zdravniškega spričevala in teoretičnega dela izpita. Spet je vprašanje, ali je to v prid prometni varnosti. Kandidat pozabi, kar se je bil naučil za prvi izpit. Ali pa kandidat znova pokuka v knjige, če je prisiljen še enkrat opravljati izpit. Bolj kot vse te okoliščine pa je za prometno varnost pomembno, kako kakovostno je poučevanje v avtošolah. Dokler bodo kandidate pripravljale le na izpit in ne za cesto, bo to za jutrišnje šoferje in s tem prometno varnost usodno. Sicer pa avtošole v tej igri niso nič posebnega, nič na boljšem od si-ceršnjh šol, ki uče za ocene, ne za življenje. D. Z. Žlehir Nesreča smučarja v Žagarjevem grabnu Vogel, 14. februarja — 40 — letni Janez Kozjek iz Loga pri Ljubljani se je sredi nedeljskega popoldneva ponesrečil na smučišču Vogel. Skupaj s prijatelji se je spustil po Žagarjevem grabnu, čeprav je bilo to smučišče zaprto, kar je bilo tudi vidno označeno. Med smuko je neizkušeni Kozjek, ki je očitno precenjeval svoje smučarske sposobnosti, padel in se hudo ranil. Miličnika, ki sta to popoldne dežurala na smučišču, sta mu nudila prvo pomoč, nato pa o nesreči obvestila gorske reševalce. Četverica reševalcev je ponesrečenca z akijem odpeljala v dolino, od koder ga je rešilec odpeljal v ljubljanski Klinični center. Na poti z zabave doživela posilstvo Kranj, 14. februarja - Med drugo in tretjo po polnoči se je domačinka vračala z zabave pri Maverju, ko je sredi drevoreda proti Struževem dohitela neznanca. Fant pri dvajsetih, drobne postave, visok kakih 175 centimetrov, oblečen v rjavo bundo, jo je v izrazitem prekmurskem narečju ogovoril in se pozanimal za pot v Stražišče. Nato jo je začel nagovarjati k spolnim odnosom. Ker ga je zavrnila, jo je napadel, ji zvil roko na hrbtu, podrl na tla in jo spolno zlorabil. Ker je kričala, jo je tolkel po obrazu in davil. Na koncu mu je pobegnila, ko je posiljevalec iskal njeno torbico. D. Ž. Prehiteval v smrt Naklo, 15. februarja — Danes dopoldne se je na avtocesti Naklo - Ljubljana, slab kilometer od izvoza Kranj zahod pri Naklem smrtno ponesrečil 46 —letni Henrik Dobrin iz Tržiča. Ko je vozil proti Podtaboru, je prehiteval kolono vozil, tedaj pa je nasproti pripeljal z lado nivo, s priklopnikom Cveto Go-rišek, star 37 let, iz Trojan. Na priklopniku je imel naložen karamboliran mercedes. Dobrin je sunkovito zavil, da bi se umaknil nazaj na svoj vozni pas, pri tem pa je avto zaneslo v levo, kjer je bočno trčil z lado nivo, ta pa se je s tovorom vred prevrnila na cesto. Dobrin je v nesreči umrl, njegova sopotnika, Karel Zvokelj Pegam in Ana Kozina pa sta bila hudo ranjena. Gmotna škoda preseda milijon in pol dinarjev. D. Ž. Je v zakotnem kraju vse dovoljeno? Radovljica, 12. februarja — Ko so člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Radovljica na zadnji seji obravnavali prometno varnost v občini, je več delegatov opozorilo na nevzdržno stanje in ravnanje gostišča Zatrnik, kjer je v nočnih urah odprt disko klub. Mladi se tam opijajo in povzročajo zlasti na odseku ceste Krnica - Zatrnik težke prometne nesreče, tudi takšne s smrtnimi izidi ali težkimi telesnimi poškodbami. Na Postaji milice Radovljica so nam povedali, da so miličniki morali že nekajkrat posredovati, ker je v lokalu prišlo do pretepa, sicer pa gostinci vseh tudi ne prijavljajo, kar je razumljivo, saj pretepi niso nikomur v čast. V lokalu vedno ne spoštujejo obratovalnega časa, alkohol se toči tudi vinjenim osebam, na parkirišču prihaja do tatvin... Miličniki ugotavljajo, da je na odseku ceste od Zatrnika do Bleda veliko kršitev cestno prometnih predpisov, za volanom odkrijejo precej vinjenih voznikov, posledica vsega pa so tudi številne prometne nesreče. Resda je disko v zakotnem kraju, vendar to še ne pomeni, da gostinci in gostje lahko delajo to, kar se jim zljubi, in da jim ni treba spoštovati predpisov, zakonov, pravil dostojnega vedenja... Miličniki so na problem že večkrat opozarjali, vendar se razmere za zdaj še niso izboljšale. Bo treba poseči pO najstrožji kazni? q £ ureja CVETO ZAPLOTNIK @^gsaJj®BsnQLAS 12. stran Torek, 16. februarja 198« ofenctfrufist ARENATURIST - PULJ, OOUR »KAMENJAK « nudi možnost postavitve kontejnerskih hišic v avtokampu »Indie« - Banjole, 10 kilometrov od Pulja. Prostor za kontejner: 10x7 metrov, možnost priključka na elektriko, vodovod in kanalizacijo. Skupna udeležba v gradnji infrastrukture. Informacije: OOUR »KAMENJAK«, tel.:(052) 23-811, interno 311 in prodajna služba tel.: (052) 23-811, interno 370. Ne pozabite: Arenaturist ima v okolici Pulja 10 kampov. Obiščite nas na sejmu Alpe-Adria! SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Idi 64001 KRANJ DS razpisuje prosta dela in naloge VODENJE DELOVNE ENOTE VODOINSTALACIJE IN CENTRALNEGA OGREVANJA poleg splošnih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je tehnik - delovodja in ima 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Servisno podjetje p.o., Kranj, Tavčarjeva ul. 45, Kranj. Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po končani izbiri. IZBRALI SOZMflS V MERKURJEVI prodajalni KOVINA Lesce imajo veliko izbiro najnovejših modelov kopalnic iz programa KOL' PA - SAN Novo Mesto. Poleg tega je na zalogi velika izbira talnih in stenskih ploščic v raznih vzorcih in veli' kosti. gorenjski tisk moše pijadeja 1, p. p. 81 64000 kranj, objavlja prosta dela in naloge VODENJE PRODAJE — VI. stopnja izobrazbe komercialne, organizacijske ali grafi-■ čne smeri in 4 leta delovnih izkušenj — znanje enega svetovnega jezika Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema služba 8 dni po objavi. Pust, pust, krivih ust... Neugnani smo na pustne dni. Saj nič ne misliš na pusta vse leto, toda, ko je tu, te zgrabi z vso silo. Malo se našemiti, iti enkrat malo drugačen med ljudi. Da bo šala, dobra volja, smeh. Tuko malo se še smeje-mo. Včasih se sploh ne znamo več. Zato so prav taki dnevi, ko se sprostimo, ko vre iz nas spet zdrav smeh, vredni zlata. "Paličarji" iz Stražišča, Kra nja in okolice, tisti, ki so si urezali palice in jo vsak teden mahnejo kam v hribe, in njiho- ve druščine, še poznajo smeh in dobro voljo. Vsako pustno soboto se spravijo na kakšen kmečki turizem kje v škofjeloških hribih. S seboj vlečejo velike torbe, nahrbtnike. Nič jih ne sme izdati, nihče ne sme vedeti, kakšno masko si bodo nadeli. Največja radost je, če jih tudi najboljši prijatelj ne spozna, preden ne sname maske. Če jim to uspe, je veselje še dvukrat večje. Lani so bili pri Podmlačanu v Jarčjem brdu, letos pa spet v priljubljenem Suhem dolu nad Lučnami na kmečkem turizmu pri Sedeje-vih. Domači so jim za ves dan pripravili hišnih dobrot. Tudi tokrat je bila vsa hiša njihova. Vsak zase ali skupina se našemi, se sprehodijo po hi ši, pred žirijo, se spuste v sprevodu po vasi, plešejo, na koncu pa sledi podelitev nagrad nuj bolj domiselnim maskam. Letos so na primer pokazali, kuko izgleda, če je dinar na psu, kukšna je bila včasih ljubezen med hlapcem in deklo, ki sta "bila pol zakona", kako igra tenis Mirna Jaušovec v moški izvedbi, kakšen je skoraj čisto pravi safari, ciganka je po hiši "šlogala" karte, šejk je proda jal nafto, si /. dolarji prižigal cigare, mačka je zapeljevala... Zabava, da je malo takih. I*ust, ki ga ne bodo pomnili po letnici, temveč po maski, ki so si jih nadeli. Danes, na pustni torek, se pa spet vsi dobe na Joštu. Zakaj ne bi bilo v življenju veselo. Če je lahko! D. Dolenc Suhi dol je naenkrat pustno zaživel Bo s temlem dinarjem na psu Kaj bi se človek sekiral, Če je splob Se kaj? danes fletno! Kakva mačka! Tak sem, du bi kar streljal! Pravi afriški safari sredi gorenjske /ime TOZD MALOPRODAJA 19. februarja od 13.30 do 14.30 vas vabimo na DEGUSTACIJO v našo poslovalnico DELIKATESA TRŽIČ Sodelujejo: CELJSKE MLEKARNE (sir: toast) in VIPAVA (nagrajeno vino Cabernet 85) Obiščite nas! SUKNO ZAPUZI SUKNO Industrija volnenih izdelkov Zapužc 64275 BEGUNJE Deluvski svet Delovne skupnosti skupnih služb ruzpisuje prosta dela in n u loge za dobo 4 let VODENJE NABAVNEGA SEKTORJA Pogoji: VI. stopnja tekstilne ali ekonomske smeri oz. V. stop* nja tekstilne smeri 2 leti delovnih izkušenj na odgovornjh delih in MM i;.tb pri VI stopnji ali ,'t let.t dolovnih izkušenj nu p<>' dobnih delih in nuloguh pri V. stopnji da imu ustrezne orgunizucijske in vodstvene sposobnosti Vloge z. dokuzili naj kundidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: SUKNO Industrija volnenih izdelkov Zupuže, Z*' puže l()/u, 64257 Begunje, s pripisom zu razpisno komisijo O rezultatih izbire bodo prijavljeni kundiduti obveščeni v dneh po opravljenem postopku. uredništvo tel. 21860 IS vezenine bled ToVMlia čipk, vaaanin in konfekcije Bled, n.sol.o. TOZD Konfekcija Bled Komisija zu delovna razmerju objavlja naslednja prosta del» m nuloge: i vdkvaika Čipkarskih itrojev (obrat Op** vm garj 1 delavka Pogoji poklicna solu tekstilne smeri IV. stopnja strokovne izobrazbe trimesečno poskusno delo ii POPBAVUANJI napak ii. 2 delavki Pogoji šivilja oz tekstilni konfekc lonar II IV. stopnja strokovne izobrazbe trimesečno poizkusim delo Kandid.iti naj prijave pošljejo v roku 8 dni od dneva objave O* naslov Vezenine Bled, kadrovsko splošni sektor, Bled, Kaj" hova 1. .Jorek, 16. februarja 1988 OBVESTILA, OGLASI 13. stran @(M GLAS v Lescah odpiramo trgovino z največjo izbiro Dekorative. na Gorenjskem llimllblislm ZAVOD SR SLOVENIJE ZA REZERVE «1113 Ljubljana, Titova 118, p.p. 77 Zavod SR Slovenije za rezerve Ljubljana, Titova 118 objavlja Prosta dela in naloge SKLADIŠČNI DELAVEC v DE Dolenja vas, Selca nad Škofje Loko. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: "—da imajo izpolnjeno osnovnošolsko obveznost oziroma končan program za usposabljanje in starost nad 18 let. pelovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o strokovnosti, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela, naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja Zavoda SR Slovenija za rezerve Ljubljana, Titova 118. metalka Metalka Ljubljana tozd triglav tržič n.sol.o. Cesta na Ix>ko 2, Tržič 64290 Objavlja proste delovne naloge in opravila: Vodenje in izvrševanje skladiščnih del in od- preme pogoji: SSI ali VKV delavec, 1 leto delovnih izkušenj izpit iz varstva pri delu poskusna doba 3 mesece zaželeno znanje o skladiščnem poslovanju Razpisni rok je 8 dni od objave razpisa. Kandidati naj svoje vloge naslovijo na naslov: Metalka TOZD Triglav Tržič, Cesta na loko 2, Tržič 64290 - kadrovska služba . Vlogi naj kandidati priložijo dokazila o izobrazbi. ulsTRni Blagovnica \2f Kranj Nudim vam bogato izbiro Talnih in stenskih oblog! 4 obroki OBRESTI JE NAČIN PLAČILA, KI GA VELJA IZKORISTITI! kovinarsko |M>djctjc p.o., *«leznik1 podlagi sklopa delavskega sveta z dne 8.2 1988 objavljamo J/vVno licitacijo ^* produjo neprimičnin in to: Vmesno skladiščno stavbo z. omejenim dohodom s parcelno ■t «50/8 k o. Železniki v izmen 214 m' na Racovniku »zklicnu cena za celotni objekt znaša 13 200.000 din. '''ivu o udeležbe na licitaciji imajo pravne m (iziČUC osebe ''He/.eiH i morajo prod začetkom hcitai i je položit i varščino , wlsini 20% od izklicne cene pri blagajni do, Pravne osebe pla *jo varščino s čekom, fizične osebe v gotovini. Kupec mora r|'otno kupnino plučati v 15 dneh po končani licitaciji, v tem °kii ,e sklene kupoprodajna pogodba in urediji Jj^nos lastništva. Prometni davek in vse stroške v zvezi s pre- 0som lastništva plača kupec. Q8'ed objektu je možen 19.2.1988 od 13 - 14. ure. £*" licitacije se določi 23.2.1988 ob 12. uri v sej.ii sobi DO NI *°ZHe/.mki TUDI ČASOPISOV VEČKRAT ZMANJKA toda nikdar v kiosku DELO na avtobusni postaji v KRANJU DELO in vse edicije ČGP Delo boste tu vedno našli! NR, JANA, TELEKS, STOP, KIH, DR. ROMAN, AVTO MAGAZIN, ZDRAVJE, RADAR, MOJ MIKRO Lfch ŠKOFJA LOKA Zunanje - trgovinski oddelek objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNI TEHNIČNI SVETOVALEC ZA ZSSR Za zasedbo prostih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri in 5 let uspešnih delovnih izkušenj v zunanji trgovini, — da imajo zunanje —trgovinsko registracijo, — da aktivno obvladajo ruski in pasivno še en svetovni jezik, — da imajo uradno dovoljenje za delo v ZSSR Dela na objavljena dela in naloge bo izbrani kandidat opravljal v Moskvi. Na osnovi sklepa kadrovske komisije DSSS objavljamo prosta dela in naloge KUHARJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje. — da imajo končano IV. stopnjo zahtevnosti gostinske smeri — 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom, in sicer za nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta. Za opravljanje del in nalog v tekoči kontroli objavljamo prosta dela in naloge: TEKOČEGA KONTROLORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo v. stopnjo zahtevnosti strojne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — poznavanje konstrukcijsko - tehnološke in kontrolne dokumentacije, — poznavanje norm kvalitete — poznavanje merilne tehnike Delovno razmerje bomo sklenili zu določen čas. Pisne vloge z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na kadrovsko socialno službo DO LTH Škofja Loka, Kidričeva 66 in sicer v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi samoupravnega organa. IjJ®SiaSSiSi KRANJ in salon pohištva Lesnina na JESENICAH LESNINA v salonih kuhinjskega pohištva na Titovem trgu v Kranju in na Jesenicah, Skladiščna 5, nudi za gotovinska plačila vse kuhinjske programe proizvajalcev: MARLES, BREST, LIPA, SVEA, GORENJE, TROKUT, SENJ in ŠAVRIČ 20 do 25% popust. Akcija traja samo še do konca februarja. Poleg ugodnih cen vam pri izbiri in načrtovanju stanovanjske opreme svetuje dipl. arh. — svetovalec. Imajo tudi plačilo na obroke 3 — 6—12 mesecev. Kupljeno pohištvo vam pripeljejo do 30 km brezplačno. KROM franc 1ekovec Koroška 20, KRANJ objavlja prosta dela in naloge: RAZVOJNO - SERVISNI INŽENIR I. Pogoji: visoka ali višja izobrazba elektrotehniške smeri poznavanje sistema ISKRA EPABX SI 2000 3 leta delovnih izkušenj Za razpisana dela in naloge nudimo primerne osebne dohodke. Pisne prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi. KOM PAS JUGOSLAVIJA Komisija za delovna razmerja pri TOZD Kompas hoteli Kranjska Gora objavlja dela in naloge: VODJO RECEPCIJE I - ZA NEDOLOČEN ČAS pogoji: VI. stopnja zahtevnosti — turistične ali ekonomske smeri, pasivno znanje dveh tujih jezikov, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo tri mesece VODJO STREŽNIH OBRATOV TOZD - NEDOLOČEN ČAS Pogoji: V. ali IV. — stopnja zahtevnosti gostinsko turistične smeri, pasivno znanje dveh tujih jezikov, tri leta ustreznih.delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo treh mesecev NATAKARJA - SKUPINOVODJO - NEDOLOČEN ČAS Pogoji: IV. ali V. stopnjo zahtevnosti gostinske usmeritve, aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje enega tujega jezika, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo dva meseca KUHARJA - SKUPINOVODJO - NEDOLOČEN ČAS Pogoji: IV. ali V. stopnja zahtevnosti gostinske smeri, izpit iz higienskega minimuma, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca VEČ NATAKARJEV - NEDOLOČEN ČAS Pogoji: IV. — stopnja zahtevnosti - gostinske usmeritve, pasivno znanje dveh tujih jezikov, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, poskusno delo dva meseca, zaželeno znanje slovenskega jezika Rok prijave 15 dni od objave. Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti ter podrobnejšim opisom delovnih izkušenj pošljejo komisiji za delovna razmerja pri TOZD Kompas hoteli Kranjska gora, Borovška 100. Prednost pri izbiri imajo kandidati z daljšo delovno dobo in znanjem slovenskega jezika. ETIKETA Industrijska ulica 6 64226 ŽIRI Delavski svet DO Etikete Žiri razpisuje v skladu s Statutom DO naslednji prosti deli in nalogi s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODENJE RAZVOJNO TEHNIČNEGA SEKTORJA in 2. VODENJE PROIZVODNEGA SEKTORJA Na razpisani deli in nalogi so lahko imenovani kandidati, ki poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjujejo še naslednje: pod 1. Visoka izobrazba organizacijske, grafične ali tekstilno - kemijske tehnologije, s 4 leti ustreznih delovnih izkušenj, pod 2. Visoka izobrazba grafične, tekstilne tehnologije, strojništva ali organizacije dela s 4 leti ustreznih delovnih izkušenj. Kundidati za obe deli in nalogi morajo s svojim delom izražati opredeljenost do samoupravnega socializma in ustvarjalno razvijati samoupravne in socialistične družbenoekonomske odnose, obenem pa morajo imeti vodstvene in organizacijske sposobnosti. Imenovanje za prosta dela in naloge je za dobo 4 let z možnostjo ponovnega imenovanja. Pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici najkasneje v 8 dneh po objavljenem razpisu na naslov: DO Etiketa, Industrijska ul. 6, Žiri, s pripisom - za razpis. Vsi kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po končanem razpisu. ekonomske propagande tel. 23987 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Zbor uporabnikov skupščine Na podlagi 89. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica, 14. člena pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delovnih ljudi in občanov iz sredstev solidarnosti v občini Radovljica in 95. členom SAS o uresničevanju socialnovarstvenih pravic SRS ter sklepa 8. seje zbora uporabnikov skupščine, z dne 28.1.1988 razpisuje RAZPIS ZBIRANJA VLOG ZA UVRSTITEV NA PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV DO SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ ZA LETO 1988 Prosilci za dodelitev stanovanj iz kategorij, ki so v skladu z določbami pravilnika stanovanjske skupnosti — upravičenci do pomoči 1. Delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD — ih in delovnih skupnostih ter občani, ki nimajo pogojev, da bi reševali svoje stanovanjsko vprašanje v TOZD - ih, delovnih skupnostih, pri katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1987 ni presegal 50% povprečnega OD SRS iz leta 1987, 60% povprečnega OD SRS iz leta 1987 na samskega občana, ter 60% povprečnega OD SRS iz leta 1987 na člana mlade družine, pri katerih nobeden od zakoncev ne presega starosti 30 let in imajo vsaj enega otroka. 2. Občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, upokojenci, invalidi, udeleženci NOV, starejši ljudje in za delo nesposobni občani, lahko do 15.3.1988 na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Cankarjeva 1 RADOVLJICA vlože prošnje za dodelitev solidarnostnega stanovanja in naslednje priloge: I. DELOVNI LJUDJE, KI ZDRUŽUJEJO DELO V TOZD IN DELOVNIH SKUPNOSTIH TER OBČANI, KI NIMAJO POGOJEV, DA BI REŠEVALI SVOJE STANOVANJSKO VPRAŠANJE V TOZD IN DELOVNIH SKUPNOSTIH 1. potrdilo o številu družinskih članov ter o tem, od kdaj stalno bivajo na območju občine Radovljica, 2. potrdila o dohodkih vseh članov gospodinjstva v letu 1987 na obrazcu SPN - 1, 3. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca ter ostalih članov gospodinjstva, 4. potrdilo o skupni delovni dobi prosilca, 5. morebitna poročila o zdravstvenem stanju ali invalidnosti prosilca in ostalih članov gospodinjstva. II UPOKOJENCI, INVALIDI, UDELEŽENCI NOV, STAREJŠI IN ZA DELO NESPOSOBNI OBČANI 1. potrdilo o številu članov gospodinjstva ter o tem, od kdaj bivajo na območju občine Radovljica, 2. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca ter ostalih članov gospodinjstva, 3. mnenje komisije za domsko stanovanjsko gradnjo za upo kojence pri občinski enoti SPIZ —a o upruvičenosti in potrebi do dodelitve solidarnostnega stanovanja, 4. morebitna potrdila oz. priporočila o zdravstvenem stanju ali invalidnosti prosilca in ostalih članov gospodinjstva, 5. potrdilo in mnenje Komisije za WI in borcev NOV pri Skupščini občine Radovljica (samo za udeležence razpisa v kategoriji udeležencev NOV), 6. fotokopijo odločbe o upokojitvi 7. odrezek od pokojnine iz leta 1987. SPLOŠNE DOLOČBE V okviru razpisa za leto 1988 bodo obravnavane samo prošnje z vsemi prilogami, ki bodo prispele do 15.3.1988 Prosilci za dodelitev solidarnostnih stanovanj, ki imajo prošnje že vložene, naj ne vlagajo novih prošenj, temveč naj prilože samo priloge do 15.3.1988. Pristojni organi stanovanjske skupnosti s strokovno službo bodo preverili upravičenost prosilcev do dodelitve stanovanj, pridobljenih iz sredstev sojidarnosti in bodo o izidu natečaja obvestili vse prosilce, najkasneje v 15 dneh po seji zbora upo rabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, na kateri bo sprejeta prednostna lista pričakovalcev solidarnostnih stanovanj za leto 1988. Prosilci za dodelitev stanovanj, ki bodo kot upravičenci uvrščeni nu prednostno listo pričukovulcev stanovanj za leto 198H ter jim bodo stanovanja dodeljena, bodo v skladu s pruvilni-kom o obvezni lustni udeležbi dolžni pred sklenitvijo stanovanjske pogodbe in dejanskim prevzemom stanovanja vpla čati lastno udeležbo po pravilniku. SPLOŠNO GRADBKNO PODJETJI TRŽIČ Razpisna komisija delavskega sveta Splošnega gradbenega podjetja Tržič v skladu z 18 (.lenom Pravilniku o delovnih ruz merjih razpisuje dela in nuloge VODENJE KINANČNO-RAČUNOVODSKKGA SEKTORI A ki so opredeljena s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno obdobje 4 let. Kandidut m e .ribo navedenih del in nalog mora poleg sploš-nih pogojev, opredeljenih z zakonom in družbenim dogovorom o načelih za izvajanje kudrovske politike v občini Tržič izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in z delom pridobljeno delovno usposobljenost za dela in naloge, ki jih bo opravljal, — da ima 5 let z višjo in 8 let s srednjo izobrazbo delovnih iz kušenj na enakih, oziroma podobnih delih in nalogah, — da izpolnjuje kriterije 57. člena družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi javnega razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Razpisna komisija 1MOS SGP Tržič, Blejska cesta 8, 64290 Tržič, pod oznako - razpis za vodjo finančno - računovodskega sektorja. Izbira kandidata bo opravljenu v 30 dneh po poteku razpisnega roka Kandidate bomo obvestili v IS dneh po opravljeni izbiri MALI OGLASI tel.:27 960 cesto nate Angleščino za osnovne in srednje šole instruiram. Tel.: 25-414_2055 Iščem inštruktorja matematike za os-novno šolo. Tel.: 27-401_2060 Če ste osamljeni in brez dedičev, si želi priti k vam mlada družina. Šifra: Z DELAVNICO 2074 gradbeni mal mSSStR Garažna vrata LIP, dvižna, rabljena in cca 300 kosov TRAJANKE prodam Tel : 45-552, zvečer_20(N Prodam 4 kub. m smrekovih PLOHOV. Tel: 46-374_2002 Prodam 220 betonskih zidakov, 30 cm in 3200 kosov strešne opeke kikinda. Tel.: 62 065_2006 Prodam betonski MEŠALEC za 35 SM. Kokalj, S Žagarja 10, Naklo 2037 Prodam lipove in jesenove HLODE. Bodovlje 9, Škofja Loka 2038 Prodam 0,6 kub. m suhih jesenovih plohov Tel : 68-579 2067 OBVE1IIIA IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel.: (061) 216-673 _1J2 ROLETE: lesene, plastične in aluminijaste polnjene s polivretanom, žaluzije vseh vrst, večja popravila rolet in žalu-zij, zapiranje balkonov z roletami naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Ra dovljica, tel.: (064) 75-610_573 Cenjene stranke obveščam, da spet sprejemam naročila za žaluzije vseh barv in dimenzij ter rolete. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, 64208 Šenčur, tel.: (061)50 720 1156 VODOVODNO INSTALACIJO na novi hiši, kot tudi manjša popravila (predelave), vam hitro in kvalitetno naredi obrtnik. Tel: 28-427 2035 Prodam ali zamenjam začetno gradnjo za dvosobno stanovanje, ostalo po dogovoru. Šifra: GRADNJA_2030 Kupim PARCELO na samotnem kraju v okolici Škofje Loke. Naslov v oglas nem oddelku. 2043 apaiatl.ifrojl Prodam brezhiben TV gorenje color, starejši, cena 350 000 din. Tel.: 33 297 _1999 VIDEOREKORDER z deklaracijo, pro dam. C. na Brdo 39, Kokrica, popoldan _2012 Prodam rabljen pralni STROJ gorenje PS 201 Tel : 78-643_2034 Izredno ugodno prodam TV color schaub lorenz-gretz Janez Pavlin, Tavčarjeva 1/b, Jesenice 2036 Prodam črno beli TV ei niš in plastično MASKO za Z 101, okrogle luči. Be gelj, Smledniška c. 27, čirče, Kranj _2041 Prodam aparat za točkasto varjenje z delom ali brez. Šifra: Z DELOM 2049 Prodam nov slušni aparat Tel.: 26 639 "Widex". 2051 Prodam HI Fl center fisher (gramofon, kasete, radio, equaleizer) za 65 SM Tel. 27 575 2053 STREŠNA OKNA/-' Iščem pošteno žensko, nudim ji dosmrtno stanovanje za pomoč v gospodinjstvu Rudi Kočevar, Oprešnikova 12, Kranj_1990 Presnemavanje filmov na VHS kasete Tel: 68 627 1992 Sprejmem zidarska dela Tel dopoldan 23 838, 1996 Prodam BICEPS skotovo klop in mon tiram opaže in stenske obloge. Tel : 26 250 2025 OSNOVNA ŠOLA padlih PRVOBORCEV ŽIRI Razpisna komisija pri svetu OŠ Padlih prvoborcev Žiri razpisujejo prosta dela in naloge: - 1 PREDMETNEGA UČITEIJA ZA glasbeni pouk v 5. r.. 3 ure teh. pouk v 6. r., 8 ur vodstvo OPZ. 2 uri vodstvo MPZ, 3 ure varstvo vozačev, 7 ur - 2 PREDME!NA UČITEIJA ZA MATEMATIKO Vsa dela in naloge razpisujemo zu nedoločen čas. Prijuve pošljite skupaj z. dokuzili o izobruzbi nu OŠ Pudlih prvoborcev Žiri. Kundiduti bodo o izbiri obveščeni v 14 dneh po objuvi ruz.pisu. Stanovanj ni! OBLAČILA _//ot*oi£" Tržič komisij i /a delovna razmerja objavlja prosta dela m naloge: I OPRAVLJANJI komercialnih del Pogoji: V stopnja strokovne izobrazb«' ekonomske smeri, dve leti in pol delovnih izkušenj pri opravljanju sorodnih del, poskusno delo traja tri mesece. 2. skladiščenje GOTOVIH IZDELKOV Pogoji: IV. stopnju strokovne izobrazbe ekonomske smeri, le to in pol delovnih i.-.kuscrij na '.orodnih delih, opravljen tecai za skladiščnika, poskusno delo traja tri mesece Pisno prijuve z. dokuzili o izpolnjevanju pogojev pošljite v IS dneh nu naslov: Oblačila Novost Tržič, Trg svobode 33. O izbiri bomo kandidate obvestili v M) dneh po končanem izbi ranju prijav. ELMONT BLED po., MED. SPODNJI GORJE l/a Delavski svet delovne organizacije Elmont Bled, Spodnje Gorje 3/a, Bled ponovno ruzpisuje delu in nuloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJI' PROIZVODNJE zu I leta kandidut mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še: — višješolska izobrazba tehnične smeri (diplomirani inženir strojništva) — najmanj štiri leta delovnih izkušenj na podobnih delih Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju po gojev v 15 dneh od dneva objave razpisu na naslov DO EI. MONT BLED, Spodnje Gorje 3/a, 64200 Bled, z oznako - za razpisno komisijo. O izidu bodo kundidati obveščeni v 30 dneh po končanem ruz pisu. Prodam barvni TV sprejemnik iskra azur. Tel : 78-956_2056 Prodam TETHTNICO s pomično utežjo za 500 kg. Darko Petelinšek, c. na Belo 1, stanovanje 8, od 18. do 20. ure, vsak dan_2061 Prodam TV color gorenje, letnik 1982 in OJAČEVALNIK JVC 2 x33 VV. Tel.: 27-141 2065 Prodam 50 852 VIDEOREKORDER Tel.: 2071 Prodam RADIOKASETOFON philips, še v garanciji Ogled po 17 uri. Dež-manova 4, Lesce, stanovanje 26 2073 Tapoilltve Če želite postati HONORARNI ZA-STOPNIK MLADINSKE KNJIGE se javite TAKOJ. Šifra: PERSPEKTIVNA ZALOŽBA_ 1785 ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE! če že-liš postati honorarni zastopnik za knjigo, ki sodi v vsako slovensko družino se javi Šifra: TAKOJ_1920 V redno delovno razmerje sprejmemo takoj KV orodjarja z najmanj 15 let prakse OD po dogovoru Šifra: DO-BRO PLAČILO_1984 Sprejmem kakršnokoli delo na dom Tel : 39-302_2054 Želite poleg zabave tudi nekaj malega zaslužiti. Šifra SPOZNAJMO SE 2059 razno prodam HARMONIKO deucia-carmen 80 basno, novo, ugodno prodam. Tel.: 34-088 1993 Prodam otroško KOLO od 4 do 6 let in 100 litrski AKVARIJ Tel.: 26-215 2008 Prodam DRVA Jezerska c 92, Kranj _ 2016 Ugodno prodam PRIKOLICO trooso linko, marke, krone. Tel.: (086) 43 1 76 _2023 Prodam otroško posteljo z jogijem in nove radialne gume 165x15. Tel: 33 387_2064 Prodam semenski KROMPIR igor, pr va množitev. Okroglo 13, Naklo 2075 vozila Prodam karamboliran GOLF, letnik 1977 Preddvor 1, Borkovič_1987 Prodam prvi in zadnji odbijač, nosilec in pokrov motorja s ključavnico, nera bljen, 20 odstotkov ceneje od novega za VW 1200/1300 Tel : 51 757. od 18 do 20 ure. razen nedelje 1994 Prodam R 4 TL, letnik 1979 Janez Ru-tar, Mavčiče 92, tel 40 072 1995 R 18 TU, letnik 7/84, prodam Tel 26 683 1997 Prodam R 4, letnik 1982. Tel. Žirovnica 80 755, 2003 Z 101, letnik 1976. motor letnik 1986 dobro ohranjen, prodam za 170 SM Tel 74 452. popoldan_ 2005 Prod,im rogovo motorno KOLO pony express v dobrem stanju Zg Bitnje 167_2010 Prodam / 101 letnik 19/!, v vo/nom »tanju. Ponve 29, tel.: 70 309 2014 Prodam VW 1300, registriran do de ( milina 1988 I omt>,ir. Strahinj !.() 2015 Prodam FORD CAPRI 1500. letnik 1970. registriran do decembra 1988 Tel : 74 802_2019 Prodam FORD ESCORT, registriran do junija 1988 Tel 50 571. dopoldan int 219 Andreja_2024 (iOlF. lotmk 197/, prcuire|h«i, prodam Tol (061) 441 925 al, (064 ) 81 849, po 20 uri zvečer 2027 Prodam Z 750. letnik 1976. Tel.: 26-858 _2028 7 /50. vozno, letnik 19/4, poceni pro dam Sokhc. Razgledna 9/u, Bled 2044 Prodam maxi ponv KOI O na prestavo in komplet PIATIŠC za VfrSPO Dor farja 16, Žabnica 2048 Prodam golf JX, letnik juHi 1988, pnT dam.Tal 82-564_, 2063 Pio.lam APN 6. Tal.: 74 151, od 15 do 20 ura_2068 golf diaaal, letnik 1883. prodam Tal 3b 160 2069 OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:27-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitet' no izdelavo vseh vrst očal1 navadnimi in specialnimi I* čami. Izdelujemo brez njega. na recept in živali V aprilu, maju in juniju bom prod*P rjave JARKICE Sprejemam pisna l* ročila. Stanonik, Log 9, Škofja L°k8g0 Prodam 6 tednov starega BIKCA in*1 menski KROMPIR igor. Zg. Bitnje W Prodam dva meseca starega Bi simentalca Otoče 24 Prodam PRAŠIČA 140 kg teT Podljubelj 93 Prod a m brejo KRAVO 8 meseca* bo tretjič telila. Pavla Zupan, Sp 182, Zg. Gorje Kupim BIKCA simentalca, star« dni Ivan Kožuh, Kopališka 8, Loka, tel : 60 159 Prodam več PUJSKOV, težkih 30 Tine, Mošnje 6, Radovljica Prodam TELETA za zakol ali rejo. ta 2. Cerklje Prodam en teden starega TELETA mentalca Podbrezje 34 Prodam polovico KRAVE za zakol-slov v oglasnem oddelku Prodam jalovo TELICO ali menjaj brejo kravo. Voglje 95. Kurja vas, 5?T čur Prodam TELE simentalca, star 9 t^j nov Tel 77 045 __*5 Prodam par PUJSKOV, težkih U0j4 Jeraša, Jazbine 4, tel 65 279 ^ Prodam SVINJO za zakolj Tel. ilan.oprema Prodam nerabljeno litoželezno kopfl no KAD 160 cm, za 14 SM K 61-169, od 15. ure dalja__JJ| Prodam ŠTEDILNIK(4plin, 2 elek-l HLADILNIK Kuralt, Sp Be»? 108/a Pesnica Prodam vgradni ŠTEDILNIK iskra( in pečica, nov ter pralni STROJ, bljen Kopač. Gasilska c 31,šenćuf Prodam otroško posteljico z skoraj novo Tel 37 872__ Ugodno prodam nov Sit DU NIK nje, 2 elek 2 plin in nov 130 litrs' dilnik gorenjo Tel 40 502. popol Prodam garderobno sobno O. 4m Ogled vsak dan popoldan od do 20. ura, tal.: 38 272 Prodam kuhinjsko mizo in tast ter dva »otel|a Cvetičanm. Ljublj 6. Kranj_ Prodam sadalno garnituro. Kur 9, Šenčur, tel 41 082_ Ohranieno sedežno garnituro prodam. Tel,: 78-638_ Dobro ohranieno SPAl NICO p Tal 26 308____ Prodam kombiniran ŠTEDUNIK plin. štiri itlektrika) rabl|en š Sutnikova 1 Ugodno prodam JOOI postnl|0 60 918 Umrl jo nas sodelavec BOJAN JERAJ skladiščnik Delovni kolektiv Iskre Električna orodju Kranj Kranj, II. februarja i9hh zahvala ()b boleči izgubi druge mame MARIJE PAPLER Muco ve murne i/ Smokuča iskreno se ilivuljujeino patronuzni sestri Milenki Ku»Ujj ■ h- /upancu m i in ...sedi Cilki Zorko za pomoč in zdravljenj* pri težki bolezni Enako se zahvaljujemo tudi vsem, ki *»u'|f spremljali na zadnji poti, posebno g /upniku Klunu. ilom«''* pevcem pod vodstvom Marjana Jenu a, gasil« eni, svojcem lti ,i iseili nu 1'uplerjevi In d joku . \. Kranj. > Ithtfjaripj ista mali oglasi tol. 27960 Torek. 16. februarja 1988 15. STRAN 'miimU!®igmLA& snovanja Naslov v 2032 Jjkm SOBO dekletu. 3l!i[^nj3ddelku. jWJrn manjše centralno ogrevano ■IOVANJE v bližini Kranja. Zaže ™"e družine brez otrok. Predplačilo , eno ieto. Naslov v oglasnem oddel-_ _^039 l*«niam dvosobno SIanOVANJE v KlBni za enako v Kranju Kogovšek, , da bosta šo'* v I.ipniei in v Begunjah l"',s', na vrsto sele v ctsu |U^ 10« 1. letom in letom 2001. & težje je napovedati, kdaj ^ bo širil vrtec, saj se za to zbirajo posebna namenski sredstva (kot se za sole), z.d«J veljavni predpisi pa tudi P'1' povodujejo naložbe v nejt0" spodarstvo c. Z- V Padovo na cvetlično razstavo Kranj, februarja llortikul turno društvo Krunj in Alpetour v soboto, 20 februarja skupno organizirata ogled cvetlične raz stavi' v Padovi Poleg cvetja bo predstavljano tudi gojenje v rastlinjakih, najnovejše pripra ve za gojenje cvetja, orodju in podobno, vse za ljubitelje cvetju m vrtičkarje. Po ogledu razstave bo sledil se ogled mesta in /na menite cerkve sv Antona Pado vanskega. Med Gorenjci je za ogled razstave veliko navduše nje, zato so pri Alpetouru dali na voljo še en avtobus. Ce bi se odločili, pohitite s prijuvo pri tozdu Potniški promet v pnzid ku hotela domu v Kranju. Cena izleta je nizka, le 22.000 din za vožnjo, vodenji« in vstopnino za razstavo Vse informacij«« dobite na tel 21 043. D D Krunj, 13. februarja Od srede do .obute so v klubski-1 prostorih kranjskega društva upokojencev priredili ruz-stuvO ročnih del Na njej so upokojenke iz. krožka ročnih del. ki j* vodi Vera Petek Bernot, prikazale prek 140 izdelkov, od t*' piserij, pletenin, kvačkanja, klekljanja, vezenja, vozlank d" lutk, ki so jih prispevale oskrbovanke Doma upokojen*«"*' Razstavo j«« obiskalo več kot sto ljudi. Posebna žirija pa j** ' in 1 Ijenih izdelkov r/.brula deset najboljših, ki bodo OSflM ga marca na ogled na nmubliški razstavi v Ljubljani Koto r IV"1'1" 3783336230