poštnina »Mana v gotovim Leto LVII. V Uubltenl, v soboto, dne 12. januarja 1929 Št. 10 2. izdate st. 2 Oln Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesetno 2S Din polletno 150 Din celolelno 3uO Din za inozemstvo meiečoo 40 Din nedeUska izonln celoletno v Jugoslaviji 1Z0 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 slolp. potu-vrsto mali oglasi po 150 UtZD.veCII oglasi nad 43 mm v iSlne po Din 2-SO, velik! po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršaca po 10 Din o Pri vcCIcm o naroČilu popust Izide ob 4 zjulritf razen pondelIKa In dneva po prazniku freanlšlvo /e v Kopitarjevi ulici Ml. 6111 Rokopisi se ne vračalo, nefraahirooo plama se ne spre/emo/o * VreanUlva telefon St. 2030, apravnlilva it. 2328 Političen lisi sza slovenski narod Oprava le v Kopitarjev! ul.4l.fi - Čekovni račun: C/ublJana štev. lo.eso ln 10.349 sca lnaerate. Saralevošt.7S63. Zagreb št. 39.OIM. Vraga ln nunaI št. 24.797 Sporna vprašanja z Italijo Italijanski poslanik G a 11 i je obiskal pomočnika zunanjega ministra in v pogovoru z njim izrekel nado, da se bo novi vladi posrečilo re&iti med Jugoslavijo in Italijo vsa ona sporna vprašanja, ki so ostala vsled odpora gotovih strank nerešena. Nas iskreno veseli, da si želi g. Galli rešitev vseh sporov, ki še obstoje med Jugoslavijo in Italijo, toda obžalovati moramo, da si je g. poslanik izbral za rešitev teh sporov čisto napačno pot. Kajti ne naše stranke in tudi ne naše vlade niso krive, če sporna vprašanja med Italijo in Jugoslavijo že davno niso rešena. Vzroki so čisto drugje, in sicer v taboru, ki ga ima čast zastopati g. poslanik. Od Rapalla in še preje so vse naše vlade brez izjeme vedno in ob vsaki priliki dokazale, da hočejo imeti popoln sporazum z Italijo in da so za likvidacijo vseh spornih vprašanj pripravljene storiti tudi velike žrtve. In dejansko tudi ni v Jugoslaviji niti ene vplivnejše stranke, ki je sokriva ali sozaslužna, kakor pač komu ugodno, na žrtvah, ki jih je dala Jugoslavija za mirno sožitje s svojo zapadno sosedo. A vse te žrtve so bile skrajno nepopularne in vendar se naše stranke niso ustrašile niti izgube popularnosti, samo da bi že bili enkrat končani vsi spori z Italijo. Razne napake so zagrešile naše stranke, toda tega greha, da bi bile one le najmanj krive, če še ni doseženo dobro razmerje z Italijo, niso zagrešile nikdar. Tu pa so brez vsake krivde in tu je bilo njih delo le pozitivno. Tem bolj pa je bilo to delo pozitivno, če preudarimo, kako nelepo je Italija honorirala vse te naše žrtve in vse to naše samozatajeva-nje. Kadarkoli je imela naša država v mednarodnih odnošajih kake težave, vedno smo morati konstatirati isti izvor nasprotja. Prišlo je že do lega, da mora naša diplomacija že trdno računati, da ima proti sebi ob vsaki priliki nasprotje svoje zapadne sosede. In še pred par dnevi je šef italijanske vlade to znova dokazal, ko je govoril o potrebi revizije mirovne pogodbe v korist Madjarske. Pa niti to večno in nejenljivo nasprotovanje še ni glavni vzrok, da še danes niso rešena vsa sporna vprašanja med nami in Italijo. Je tu še večji, še tehtnejši in še bolj žalosten vzrok in krivda za ta vzrok pade edino na italijansko stran. Ta vzrok je ono nečloveško postopanje italijanske vlade z njenimi državljani naše narodnosti. Tu je vzrok vseh vzrokov, da ne more prhi do resničnega sporazuma in pomirjenja in tu naj zastavi svoj vpliv g. italijanski poslanik, če hoče, da bo likvidiran tudi zadnji spor med nami in Italijo. Ne more vendar pričakovati noben uvideven človek, da bomo mi ravnodušni, če slišimo dan na dan samo poročila o najbolj krutem preganjanju naših ljudi, ker nočejo storiti te podlosti, da bi zavoljo materielnih dobrin zatajila svoj materni jezik. Ne more vendar nihče misliti, da bomo brezbrižni, če vidimo, kako naše krvne brate mečejo v zapore in jih pošiljajo ukovane v železje v prognanstvo, ker se niso odrekli svoji narodnosti. In kako se nam ne bi krčila pest, če vidimo, da se vse to preganjanje vrši večinoma na podlagi samo vseskozi podlih denuncijacij in laži, ki se morajo vsakemu kulturnemu človeku gabitil Nehajte preganjati naš narod, nehajte z nasilstvi nad našimi ljudmi in takoj bo tu podlaga ne le za likvidacijo vseh sporov, temveč tudi za prijateljsko sožitje. Kajti nobenih agresivnih namenov nimamo, zato tudi hočemo živeti v prijateljstvu. Prav nobena težava ni za Italijo, da postane tudi proti svojim državljanom naše narodnosti pravična in objektivna, saj so naši rovaki tam preko njeni najlojalnejšd državljani. Deset let so že pod Italijo in v vsej tej dobi ni imela italijanska vlada v nobeni pokrajini tako malo težav in tako malo dela, ko v pokrajini, kjer žive naši ljudje. In to kljub vsemu preganjanju in kljub vsem vnebovpijočdm krivicami A na vse to pride g. italijanski poslanik in pravi, da so naše stranke krive, če še niso poravnani vsi spori med nami in Italijo. Docela napačno in popolnoma zgrešeno, ker vsa krivda jc le na drugi strani. Ce zato hoče italijanski narod, da pride do popolnega sporazuma z nami, potem to lahko vsak hip doseže ln v popolni meri. Mesto na nas, naj naslovi svoj apel na tiste svoje sinove, ki preganjajo nale ljudi. Ti so prvi in edina krivd in ti •o odgovorni, če kljub naši najboljši volji še ni premosteno nasprotje. Kajti vsako žrtev moremo dati, samo te ne, da bi bili brezsrčni do krvnih bratov v stiski- Tako nizko pa nc mo- Izenačenje zakonov prva naloga Stalna komisija za izenačenje zakonov - Proračun bo sprejet z ukazom - Za ustavo treba najmanj pol leta-Vladna deklaracija • Zboljšanje uprave v zvezi z uradniškim vprašanjem - Zahteve obrtnikov Politična društva treba • S »4» prijaviti Belgrad, 11. jan. (Tel. »Slov.«) Iz vladnih vrst smo dobili danes sledeče poročilo: Nova vlada si je nadela kot prvo nalogo izenačenje vsega zakon oda jstva v naši državi. Posebna stalna komisija v pravosodnem ministrstva izdeluje nove zakone. Med prvimi zakoni, ki bodo sprejeti, sta kazenski in trgovinski zakonik. Na isti način, kot vsi zakoni po 5. januarju, se bo sprejel proračun, s katerim se bo uvedla za vso državo popolna enakost. Proračun se izdeluje v finančnem ministrstvu. Ko se bo izvedla enakost na vseh poljih zakonodaje, bo dana možnost za novo ustavo. Koliko časa bo za to potrebno, je nemogoče povedati. Najkrajši čas je šest mesecev, lahko ta doba traja tudi delj. Sedanja vlada smatra za svojo glavno oporo tisk, ki bo imel za nalogo, da uvede javnost v spoznavanje vprašanj gospodarske narave. Vlada, ki ji je Nj. V. kralj poveril izvedbo popolnega izenačenja v državi, ima veliko odgovornost nasproti kralju, narodu in zgodovini. Vlada bo svoje načrte razglasila v posebni deklaraciji. V dobro poučenih krogih trdijo, da vlada ne misli takoj in prenagljeno ustanoviti gospodarski svet, ker se mora po mišljenju vladnih krogov tudi iz gospodarstva izločiti vsa politika. Drugo, kar je bilo danes v ospredju političnega zanimanja je bila poslovilna avdienca dr. Spaha. Dalje se tudi v političnih krogih komentira avdienca Stjepana Bariča, ki da je V zvezi z vlado. Zanimivo je, da so se med prvimi in najgostejše javljali glasovi iz gospodarskih krogov, ki prihajajo z zahtevami, da sc pristopi najpreje k splošni in enaki zakonodaji, da se odpravi različno zakonodajstvo in da bo tudi v državi res en zakon. Nadalje zahtevajo, da se popolnoma spremeni tehnika naše uprave in da se reši eno najvažnejših vprašanj: vprašanje našega uradni-štva. čeprav je uradništvo najboljše, pa bi se upravna tehnika ne spremenila, bi kriza brez dvoma trajala še dalje. V naši upravi je mnogo oddelkov, ki so ne samo nepotrebni, marveč še ovirajo gospodarski razvoj. Dobro uradništvo s pravilno upravno tehniko je glavni steber gospodarstva in države. Pri uradništvu, čigar selekcijo je treba čimpreje izvršiti, je treba gledati v glavnem na kvalifikacijo. Obrtniški krogi zatrjujejo v svojih izjavah, da je treba pregledati tudi socialnopolitične zakonodaje, da smo šli v naši državi prehitro k hipermodernosti in mehanizaciji prava. Zakon o osemurniku, o odpiranju in zapiranju trgovin po njihovem mnenju ne odgovarja dejanskemu gospodarskemu stanja. Prevelika razlika je med trgovino v severni in južni Srbiji, Ba-natu in Sloveniji, da bi sc ta zakon na enak način izpeljal. Nadalje zahtevajo obrtniki, naj se v naši državi enkrat prične paziti na lastno produkcijo in na to kako dvigniti izvoz in kako postopati z reparacijami. Na račun reparacij naj se vzamejo Ie tisti izdelki, ki se v naši državi ne izdelujejo, nikakor pa ne tisti, ki se v naši državi izdelujejo v dobri meri, dovršeni obliki in dovršeni kvaliteti. Proti intervencijam Iz izjav bivših ministrov, ki so jih danes dajali, je razvidno, da so se ves čas ministrovanja bavili mnogo z intervencijami in da so vsi brez izjeme smatrali intervencijsk-' posel za njim nevrednega. Zanimivo je, da te izjave bivših ministrov skoro soglasno potrjujejo, da teh pojavov v svojem ministrovanju nista imela ministra dr. Korošec in dr. Marinkovič in da sta bila ta dva politika tista, ki sta delala vedno po svojem trdnem prepričanju. Nadalje se je izdalo geslo varčevanja in zmanjšanja proračuna ter ukinitve tistih proračunskih postavk in oddelkov, ki so bili pri nas najbrž samo strankarskega značaja. Delo za izenačenje zakonov V pravosodnem ministrstvu se je po ini-cijativi pravosodnega ministra sestavil stalni zakonodajni odbor, ki bo v najkrajšem času izvršil izenačenje vseh glavnih zakonov. V tem odboru je sedaj tudi Milan E i s 1 e r , sodnik vrhovnega sodišča v Sarajevu On se bavi predvsem z zakonom o državnih uradnikih, ki bo tudi v kratkem času spremenjen. V tem odboru je nadalje Petrovič, sodnik kasa-cijskega sodišča v Novem Sadu. Njegova naloga je, da še enkrat pregleda kazensko zakonodajo aaše države. Zdi se, da bodo ti splošni zakoni, ki so stožer naših sodišč, med prvimi sprejeti in z ukazom razglašeni. Zakaj je padla parlamentarna vlada Zagreb, 11. jan. (Tel. »Slov.«) »Narodna Politika« prinaša iz Belgrada vest o vprašanju narodnega predstavništva in o tem, kako je padla parlamentarna vlada. Vest je zanimiva in se glasi: »Vaš dopisnik je imel priliko, razgovarjati se s politikom, ki ne sodeluje v današnji vladi. Izjavil mu je: V vseh krogih so dr. Koroščevo vlado napadali kot krvavo vlado. V teh napadih je bila posebno aktivna KDK, ki je v svojih izjavah sipala na dr. Korošca iz demagoških razlogov največje obtožbe in klevete, čeprav je bila dr. Koroščeva vlada vlada pomirljivosti in si je prizadevala, doseči sporazum, vendar vse to ni nič pomagalo. Njena pomirljivost se je smatrala kot slabost, zato so jo še bolj napadali. Po pouličnih demonstracijah so prišli neprijetni dogodki 1. decembra v Zagrebu, ki so bili naperjeni proti vojski. Napadlo se je vojaštvo in nanj streljalo. Oblastni odbor ni priznal Maksimovičevega imenovanja. Vedeli smo, da to ne more ostati brez posledic. V tem trenutku je Ljuba Davidovič izzval krizo. Videlo se je, da je konec parlamenta, tem bolj, ker sta dr. Maček in Pribičevič zahtevala ne samo takojšnji razpust parlamenta, ampak tudi uvedbo novega državnega stanja. Njunima zahtevama se je ustreglo. Tako je padla dr. Koroščeva vlada. Voditelja KDK sta šla za tem, da zrušita parlament, vidovdansko ustavo, četvorno oziroma trojno koalicijo. Istočasno sta zrušila tudi parlamentarizem in KDK. Ali se spominjata, kako sc je Pribičevič izrazil v Belgradu? Govoril je o nekih dejanjih, ki bodo nadomestila besede in ki bodo dvignila inozemstvo. Ali ni remo in nočemo pasti in zato jim ostanemo zvesti in zato preganjanj naših bratov nc moremo pozabiti) vsem znano, da se je Pribičevič postavljal kot nekak bodoč diktator v tej državi? Torej vidite, to so tiste velike napake, ki se ljuto maščujejo nad tistim, ki jih je zagrešil. Na vprašanje, ali bodo volitve, je odgovoril ta politik: Na to je težko odgovoriti. Po kraljevi proklamaciji in po zakonu o razpustu ] političnih strank se po mojem mnenju v tem , času sploh ne more govoriti o kakih volitvah. Politika se razvija v drugi smeri. Gotovo je to, da bo bodoča narodna skupščina parla-; ment stanov in strokovnjakov in da bodo v j njej zastopani kmetje in delavci, gospodarstvo , in izobraženci, po svoji moči. Zakon o priznanja in zaslugah Belgrad, 11. jan. (Tel. »Slov.«) Minister za vere dr. Alaupovič je danes obiskal papeškega nuncija Pellegrinettija, nato pa pravosodnega ministra Srskiča v njegovem kabinetu. Skupno sta obravnavala zakon o priznanju in zaslugah. Ta zakon je izdelal že minister Cvetkovič in ga je bivša narodna skupščina že sprejela, ni pa dobil še sankcije. Tudi ta zakon bo z ukazom razglašen kot zakon. V dotičnih ministrstvih, kjer se še niso izdala splošna navodila podrejenim organom, so sc izdala danes, oziroma se bodo izdala jutri. Razpaščtna društva Osijek. V smislu § 3 zakona o zaščiti države jo policija razpustila Hrvatski skavtski steg, Hrvatsko pravaško republikansko omla-dino in Hrvatsko omladino. Belgrad, 11. jan. (Tel. >Slov.<) Belgraj-ska mestna uprava je izdala proglas, da se na podlagi čl. 4. zakona o zaščiti države prepoveduje ustanavljanje novih političnih društev in ne samo tistih, ki so omenjena v čl. 0j in 3, ki jih zakon sam prepoveduje, in da je ustanavljanje novih političnih društev odvisno od posebnega dovoljenja upravne oblasti tiste oblasti, kjer ima društvo glavni sedež. Belgrajska uprava radi tega poziva, da vsa društva v Belgradu, na katera se ta zakoniti predpis nanaša, v petih dneh prijavijo bel-grajski upravi svoje statute in cilje. Obenem naj v prijavi navedejo ime predsednika, tajnika in člane upravnega in nadzornega odbora ter kje ima društvo svojo pisarno. Ako društvo tega ne bi storilo, potem stopijo v veljavo določbe zakona o zaščiti države. Število oblasti bo znatno znižano Belgrad, 11. jan. (Tel. »Slov.«) Iz vladnih krogov se je zvedelo, da bo vlada v najkrajšem času pričela z notranjo preureditvijo države. Število oblasti bi se znižalo od 33 na največ 15. Podrobnosti o razdelitvi še niso znane. Na tem novem načrtu pa se dela intenzivno. Radi tega se čuje, da trenutno nc bo prevelikih sprememb velikih županov, ker se bo število velikih županov mnogo zmanjšalo in bodo za velike župane imenovani mo tisti, ki so dosedaj v svoji službi pokazali največ vestnosti in korektnosti. Belgrajske vesti Belgrad 11, januarja. Iz maršalata dvora se objavlja zahvala dvora za vse čestitke in pozdrave, ki jih jc Nj. Vel. kraljica prejela ob priliki rojstnega dne. Avdience. Danes je bil v ponovni avdienci predsednik vlade general Pera Živkovič. — Posebno pozornost je vzbudila avdienca bivšega zunanjega ministra dr. Momčilo Ninčiča. Dopoldne je Nj. Vel. kralj sprejel v avdienco ministra dr. Otona Frangeša in dr. Mate Drinkoviča ter več bivših ministrov, ki so se prijavili v oprostilno avdienco. Predsednik vlade Pera Živkovič je obiskal dr. Vojo Marinkoviča. Čuje se, da je dr. Marinkovičeva bolezen taka, da ne sme zapustiti postelje. V sobto odpotuje v Novi Sad vojni minister general Steva Hadžič. Pri prometnem ministru dr. Korošcn sta bila dr. Spaho in Stjepan Barič. Dalje je bil pri njem tajnik Industrijske zbornice Miliče-vič. Zdi se, da je Miličevič obiskal prometnega ministra po intcpcijah guvernerja Narodne banke Bajlonija. Glede vstopa dr. Spaha v vlado se zatrjuje, da je muslimanska stranka na delu, da najprvo reorganizira svojo stranko v smislu zakona o zaščiti države in da bi bila t