I.Mifflto. I UNU«, i HM. l hnrii IM. ..'.... U.ltio. .Slovenski Narod" vel|« pm pttti n Avftio-Cgrsko; za N crnči Jo; Orio Ieto skupa] Mprcj , K C6 rdo teto naprej . . . . K 4Cr— Em1?* : : :: :'»■- » ^*0'»** *»««"^ a« mesec • m . . . 3 — -eto Ieto oaprej .... K 48 - Vprs3anjein glede tnsentov te naj priio":i z\ odgovor dopisnica ili znamka. OprmraUtTO spoda , dvorišče \tvo\ Knaflova olica i*. I, teieloa ftt 89. ta**« mk tu sveOer liva««« «eiei|e la protaik* fmerati te raftmafo po portblfem« prostoru I« ttcer: 1 mu vtsok, ter S4 mm Mrok prostor :enkr*t po 12 viru, dvafcrat po 11 vtft., trtkrat po 10 v. ftttlaao (eaak prostor) 3) vln., partt ln zahvale (enak prostor) 23 vln. Pri vtćjth Inserdlih oo do^vrora. Rttl taraćvlU ta) pašlfclt uročiias ?ejtt ^" a* safcssvteU "V8 Ra tano alsacac ■trtiHe frr« ptsittrt «cwft te ae atreao ilUktr tlirati. „Vartiaa tUfcara«" ttietoa at »5. »Slovenski Narod" velja v Ljubi faul dostavljen m dom atl Ce ac hodi ponj i celo leto nape] • . . . K 32*— I četrt leta „ . . ; ; 9 $•—. pol leta „ ..... 16-— I na mesec „ - • . . . 2*70 Posamazna itavilka valja 14 vinarjev Dopisi naj se (rankirajo. Rokoptsi se ne vračajo, Uredaletvo: Knaftova nlles st 9 (vL naJstr. levo, taieton ft. 34 Jcdnotna stranka? Članek dr. V. K. v ponedeljkovi ftevilki našera li^ta je vzbuđil splošno pozornost V naši javnosti se 0 njem mnogo razpravlja in uredništvo je pre-jelo celo vrsto doplsov, ki se izražaj 0 za zenostavljenje slovenske politične organizacije. To so razveseli ivi pojavi. Bal ker je dr. V. K. stavi! tema tako enostavno, je cv egel dvoje: prvič je pokazal, kako t .0 je, da se za skup- » ni boj v znametiju deklaracije ustvari : *m najtrdnejša politična organizama; ! drugič pa nam je neposredno predložil vprašanje: ali ni mosoče, da se v boju za enotni cilj tuđi enotno politično or- i ganiziramo? j To je gotovo, da je politična organizacija našega naroda daleko zaostala za njega političnim programom. Z deklaracijo smo vstopili v docela novo J epoho naše nacijonalne politike. Preje I nam je bila avtonomija zadnji cilj, se- j daj nam je lastna država zs^etek no- | ▼ega nacijonalnesa življenja, ki naj na-Semu narodu omogoči, da se gospodar- I sko, socijalno in kulturno samostojno J In neodvisno razvije. V zahtevi po last-ai državi si je ogromna većina našega naroda povsem edina. Tu danes ni razlike med naprednjaki in klerikalci, med radikalci in konservativci; upravićeno smatramo tuđi, da je navziic umetniče-tju oficijalnega vodst\fa socijalne demokracije tuđi ogromna većina našega socijalistično organizirane^a defavstvi v taboru majniške deklaracije. V delu sa uresničenje deklaracije je torej po-polna enotnost postopanja vseh dosedanjih skupin našega nareda ne le mogoča, temveč tuđi potrebna. Nastaja pa vprašanje, ali je vsled tega tuđi potrebna popolna enotnost politične organizacije, in, denimo da je, ali je tuđi mogoča? Ali le izvršijivo, da se narod takorekoč konstituira kot stranka? Z nresničenjem majniške deklaracije delo za renesanso našega naroda ni končano, temveč se sele prične. Ako verujemo, da si bodemo izvojevali svobodo in ujedinjenje, (in at vera je temelj našega deklaracijskega boja), potem moramo tuđi že misliti in pripravljati, kako si bodemo to našo Ju-coslavijo uredili. Lastna država bo nalagala naši gospodarski, kulturni, socijalni politiki povsem nove, velike in težavne naloge, stavila nas bo pred nove probleme in bo v vsakem oziru zahtevala najresnejšesa tekmovanja narodnih duševnih sil. V volji in zahtevi po lastni državi smo si vsi edini, v načrtih in zahtevah, kako naj bo ta država urejena pa si nismo in si ne moremo biti. Tu nas ločijo zo-pet one večne idejne razlike, ki delijo človeštvo, pripadnike vsakega na višji razvojni stopinji se nahajaiočega naroda v razne tabore, skupine in stranke. Ta ločitev duhov je nekaj danejra. neizogibnega in nebena še tako velika skupna naloga ne more trajno str-niti konservati\Tie, napreckie, socijali-stične vrste v eno enotno organizacijo. Casi enotne narodne stranke spadajo v primitivno narodno dobo in se ne vračajo. Tuđi če poskusimo ustanoviti tako enotno stranko, takoj od začetka bi v njej obstojale razne skupine in kmalu bi se pokazalo, da je enotnost Ie videz. Nastala bi notranja nesoglas-ja, kmalu tuđi boji in mesto moči hi sile, ki smo io hoteli dati narodu z enotno politično organizacijo, bi ustva-rili stranko, katera bi najbrž vso svojo energijo morala porabiti za vzdržava-nje notranjega ravnotežja. To bi bil stroj, ki vso svojo moč" uniči v Iastnem kolesju. Rezultat bi bil torej ta: enotna politična organizacija vsega naroda bi nas ne ojačala za deklaradjskl bol toliko, kakor bi pričakovali, onemogoČila pa bi, da se stnotreno pHpravlmo za novo dobo, ko bo treba narodu novo hišo tuđi urediti. Da smo glede te ureditve vsi ene misli in enega srca — ta trdlti bi bilo naivno in, ako hi Mio res, bi bilo slabo, ker bi bilo dokaz politične primitivnosti, ki se še ni dokopala do spoznanja, da so vse uredbe moderne države, državnega naroda, rezultati političnih bojev. Praktično bi se dala enotna stranka izpeljati le na razvalinah starih. Mi bi morali razpustiti vse dosedanje politične organizacije, odpraviti njihove programe, ter na novi programatični podbgi snovati novo stranko. Ker bi moral biti ta program tako za klerikal-ca kakor za naprednjaka kakor za socijalista, bi ss morala vsaka sedaj ob-stnicčih strark odreci br.š tištim svojim načelom, ki tvorijo posebnost rjene eksistence, svojim nazorom na s\et, na družbo. Tak poskus bi se mojel izvršiti le v popolni negaciji socijoloških zakonov, ki neodvisno od naše volje ustvarjajo med nami politična nasprot-stva. Opozarjamo samo na eno dejstvo. Danes hvale7.no pozdravljamo re^olut-ni nastop Ijubljanskega knezoškofa, kl je zastavil svojo cerkveno a\-toriteto za narodno st\far ter je s svojo pastirsko palico ud^ril po onih, ki jih ves narod smatra za svoje škodljivce. Ali bodemo jutri, ko bo šio recimo za vpra-šanjc našega novega Šolstva, z isto pri-pravljenostjo sprejeli škofovo odloči-tcv? Ali se bndemo brez ugovora pokoravali njegovim nazorom o demokraciji? Ali bedemo priznali, da srne odstraniti kot duhovni nadpastir uredni-nikaf ker le - ta ne hodi po poti, ki si jo želi škof? Aii moremo na drugi strani verjeti, da bo hierarhija priznala naš nazor, da interesi cerkve nišo še narodni interesi in da cerkveni poglavarji ne morejo biti tuđi naši politični šefi? Odgovor na ta banalna vprašanja je tuđi odgovor na vpraš^nje 0 praktični izpeljivosti in resnični koristnosti enotne politične organizacije celega naroda. Poskus, trajno Izločiti medsebojni politični boj, se torej mora izjaloviti. Nekaj drugega pa je seveda zahteva, da moramo zaenkrat zapostaviti vse, kar nas loči ter z združenimi močmi stremeti za prvim svojim ciljem, za uresničenjem deklaracije. Edini moramo biti v tem, da smo brez razlike trd-na opora našemu Jugoslovanskemu klubu. Prepričani smo, da se da ta enotnost najbolje doseči, ako na eni strani pošteno izpovemo, kaj nas sicer loči, na drugi strani pa ravnotako pošteno in v medsebojnem spoštovanju iščemo oblike, ki nam omogoči smotreno, trajno skupno delovanje za veliko idejo. Nositeljice te potreb-ie enotnosti mora-jo biti stranke. Konsolidacija našega življenja je prcdpogoj enot^osti naše narodne politike. Dnnes smo ne toliko programrtično kakor organiz?.to-rično razcepljenit provincijalizirani. V času br-ja za narodno edinstvo Imamo zlr-sti napredninki se vedio pokrajinske stranke. Socijnha demokracija Je že od vsega začetka enotno orga^fzi-rara, reorganizacijo je izvedla seđaj tuđi V. L. SM le napredno Sloven^tvo se še ni povzpelo do odločilncg^i ČHa. To se mnra v nafkraj.^em čas'i zgoditi in 5?e bo tidi zgodilo. Z.arodoviiska naloga napred^e^a Slovcn^tva je, da se or^anizatorično in programatično pripravi na novo dobo. OD novem letu v Trstu (Od našega dopisnika.) V T r s t u. 2. Januarja. Odprla »o se zopet vrata velike dvorane Narodnega doma. Imeli smo sicer med vojno razne šofske prireditve, krere Je morda blagoslovi! namen, gotovo pa ne pravi in ođkrttosrčni pedagog. Prikazala se je tuđi v zadnjem času na našem odru slovenska Tali ja, seveda z večjim gmotnhn. kakor moralnim nspehom... in to Je bilo vse na£e duševno in kulturno življenje od tebruha volne sem. Oledallšče zmprta knjižnice laprte, društva so ostavila ali ft> morala ■sttvtti delovail^ mićeno Je bio ts*. kršno življenje... Mrtvo je bilo mesto in se bolj mrtvo življenje v njem. Za italijanski in nemški del pre-b i v a 1 s t v a sta žrtvovala n a m c s t -ništvoin magistrat večje in manj-sc prispevke pri njih prireditvah, dasi ne z zazeljenim uspehom. Pri nas Sloven- j cih pa je vse spalo in čakalo svojega j kralja Matjaža. Oživelo se je letos zopet ; poiitčno društvo »Edinost« in v zadnjem času tuđi učiteljsko društvo, obeta se nam tuđi prvi koncert po tako dolcem i odmoru. Narod pa si že!i in hrepeni po ! kulturni hrani tako. kakor morda se ni-kdar prei, in pogreša ono družabno življenje, ki je ravno v Trstu združilo vse, visoko in nizko, bosato in ubogo ... Prišel je Silveslrov večer in priča-ral vsaj za nekaj ur zopet ono staro življenje. Vrvclo je zopet po veliki dvorani, živahno in veselo, pozabljene so b'le vse hu:!e vsakdanie skrbi za kruh, ki 1 zmanjkuje, ra sladkor in prejno^. ki ima priti in ne prije, pozabljene so bile vse misli na naše junake, ki trpijo in prcli-vajo svojo kri na daljnih bojiščih. Bil je zopet Silvestrov večer kakor v starih Časili in skoro bi človek z MilČinskim žele!, da bi ga imeli ne samo enkrat na Ieto. temveč vsak drugi ali tretji | mesec! Doncla je zopet po dvorani naša narodna pesem in ogrcvala srce poslu-šalcem. Navdušenja pa ni hotelo biti konec, ko je zapel zbor pesetn »Slovenac i Hrvat« v varijanti »Slovenac, Srb, Hrvat«. V isti dvorani se je vrsil pred me-seci oni zgodovinski občni zbor politič-nega društva »Edinosc^f^kjer se je naS narod prvič javno izrckel za majniško deklaracijo. Razpoloženje je bilo tedai veličastno in resno, razumeli so vsi veliki pomen trenutka, vse je bilo polno pričakovanja in upanja. a manjkalo Je temu ali onemu še gotovo prenričanje o uspehu. Na Silvestrovem večeru pa ni bilo čitati na nobenem obrazu niti naj-manjšesa dvoma... Govorila je bila med tem vsa jugoslovanska domovina, ideja na*esa ujedinjenja je postala sila, ki je dala pogum tuđi najšibkejšim ... in ta s:la bo zmagala. Uveljavila in Izpol-nila se bo. kakor je poudarjal v svojem polnočnem govoru predsednik politič-ne^ra društva »Edinost« dr. Josip Wil-f a n, mesto v zadnjem Času obolele^a državnega poslanca drja Rybara, zahte-va po preureditvi držav na p o d 1 a g i demokratizma in samoodloč-bc narodov. Dr. Wilfan je izvaial med drugim: »Res je, da je bil parlament zopet sklican in da so ljudski za-stopniki lahko uveliavili pritožbe in za-hteve trpečih mas, vendar se ie poka-zr.lo, da vojna ni prav nič ukrotila — na-srrotno: da )e šc bolj razdražila impe-rijalistične težnje onih narodov, ki so bili vajeni dorlej pospoc'ovati drugim. Za-nian je modri vladar, poshižujoč ?c pravice, ki 30 tuđi naibolj napredne republike nridržujcjo svojim predsednikom, podc'il obćno pnfitično amnestTio. kar je k^T:or dar z nebes imelo pomiriti: kar je bilo od naše strani sprejeto s spošt-fiivim in hvaležnim umcvanicm državni-škc smotrenosti in vladarske Hudomilo-sti. to je — one drue:e razorilo le do še veJjesra besmla. Ali — vzlic vsemn temu, da je tako vse javno življenje zamračeno od volnega viharja in od no-tranjih narodnih nasprotstev. se opasuje vendar v daliavi kakor luč iz teme. ki napolnjuie srca z upanjem v boljšo bodočnost. Ta luč |c tdeja samoodloCbe narodov. Ožlvlja se nam nada, da borno samosvoji in združeni v lastni državi, v kateri ne bodo gospodovati mo-gočniki in dlplomatje, ampak jo bo nstvarlalo ljudstvo, in ne bo prikrojena po samovoljno in protinaravno določe-nth mejah, ampak kot narodna enota, ki ne bo slonela na surovi sili, marvec; na nravstvenem temelju medsebojne lju-bezni, ker bo združeno, kar spada sku-paj po naravi.« Ko ie ob nastopn novega leta zagr-mela »krvesna peaem »Lepa naia domovina« in xa njo »Hej Slovani«, smo vfdeli v dohn pred sebo! svojo ljubljeno domovino, združeno, ujedinjeno, svobod-no in srečno. . 1 Kr'za v mirovnih ooBajanjih. Popoinoma neprićakovano so snoči prispele vesti o resnih težkočah pri mirovnih posajanjih v Brestu Litovskem. Mi smo v včerajšnjem listu priobčili dunajsko informacijo z dne 3. januarja, ki dokazuje, kako velik optimizem je viadal glede mirovnih pogajanj v du-najskih političnih krogih, ki so že za prihodnje dni pričakovali, da priđe v Brestu Litovskem do separatnega miru z boljševiki. Besede, da je vse dogo-v o r j e n o, naš informator ni rabil za-stonj. Očividno- so v zadnjem hipu na-stopili v Petrogradu vplivi, ki so raz-poločenje v boljševiških krogih takorekoč čez noč spremenili. Bolj-ševiška vlada je sicer žs na novega leta dan odklonila ncmško stali.šče, da je principu samoodločbe v nekdanjih ruskih, sedaj od centralnih držav zase-denih dcželah že zadoščeno in je vztrajala pri tem, da naj Nemcija in Avstrija svoje Čete iz okupiranega ozemlja odpokličeta, nakar se naj sela prebivalstvo svobodno odloči glede svoje bodoče usode. Zdelo se je, da dunajski in berlinski državnik! te ruske odklonitve ne smatrajo preveč tragično in da ne bodo nastale vsled tega nobene nepremostljive težkoČe za končni sporazum. Kakor pa sedaj poro-čajo, se je boljševiška vlada naenkrat zopet vrn'ila k svojim prvotnim načelom glede samoodločbe narodov in dolži NemČijo, da je ruske koncesije v tej točki i 1 o 3 a I n o zl o r a b i I a. Nemški državni kfficler naravnost dolži entento, daješ svojimi intrisrami povzročila pre-obrat v Petrogradu. Ta pre-obrat gre tako daleč, da so boljševiški delegati naenkrat in nepričakovano predlagan*, da naj se nadaljna poga-janja v Brestu Litovskem prerušijo in da se mirovna konferenca prenese v kak-šno nevtralno mesto, najraje v Stockholm. Smatrati moramo, da so boljševiki, ko so stavili ta predtog, se dobro zavedali. da ga bodo državnik! centralnih držav odklonili, kar se je tuđi zgodilo. Položaj, ki le nastal vsled boljševiških predlosov, je skraj-no resen. Računati moramo z vsemi možno^tmi. Nemsko časopisje je silno nervozno, vendar pa se s poluradnega vira zatrjuje. da še ni nikakšnega povoda za skralni peslmlzem, ki vename, da se bo celo ?e tako daleč dospelo miro\mo delo razbilo. Iz Bresta Lltovskega samega še nim?mo v dopoldanskih urah nobenecra pnročila. Neznano fe, ali so noliševisTd delegati sploh prišli v Brest Litovsk In ali se bo o ruskih nrcdtosrih tam le stvarno r?znr^v!fa!o. Treba ie torei po-čnk?ti r*da1i?viih vestf, predno postane tn^rfo, ali n^nmo re^ račnnati s nre-loTnoni med Petrogradom, Dunajem in Berlinom, • Dana?. 4. Januarfa. (Koresp. nrađ.>* Predsednik ruske đeleracije !e dne 3. Jantiarja postal poobtaš^cncem četver roz\-eznih držav brzojavko, v kateri se sklicuje na skleo vlade ruske republike ter predlasra, da nai se po?«uanja na-dniiu^ejo v nevtralnem Inozemstvu. Odgovarjajoč na to so delegati štlrih zaveznišluh držav dne 4. januari a br-zojavili g. Joffu, da odklanjajo vsako prelozitsv kraja pogajanj, ker je bilo obvezno dogovorjeno, da se pogajanja najkasneje dne 5. januarja v Brestu Litovskem zoaet prično. - * Brest Litovsk, 3. lanuarja. (Kor. urad.) Dne I. januarja je dospela v Brest Litovsk mirovna delegacija ukrajinske republike. Delegati Ukrajine imajo od vlade ukrajinske republike vso polnomoč za mirovna pogajanja. Brett Litovsk, 9. januarfa. Miror-na delegacija ukrajinske republike v Brestu Litovskem Je sestavljena tako-lc: M. T. Lcvlcklj, N. M. Ljubinskij, M. N. Polonov in A. A. Scvrjuk. Vsi štirje sastopniki so elani ukrajinske centralne Rade in mnukeca mtarodajnect jbora* -^ -^^^^^^ — — IZJAVA NEMSKEGA DR2AVNEOA KANCLERJA O POLOŽAJU. Bcrolin, 4. januarja. (Kor. uraO.) Glavni odsek poslanske zbornice Je dane« nađaljeval svojo razpravo. Konserrativoe ^rof W«starp je izjaTil. da njegovi politič, ni prijatelji ne soglašajo povsem s posto> panjem nemdkih posredovalcev v Bresta Litovskem. Presenetila jih je mirovna im>-nudba in izjava, da hoffejo z vsemi e 11 a ml stopiti v mirovna pogajanja. Njegovi prlja, telji želijo, da se smatra v Izjavi določetU rok za pretekel in se ne obnovi na nikak način. Z veliko rusko soseđno državo eto-pitl v dobre in czke odnošaje, je živa želja tuđi njegovih prijateljev. Državni kaneler grof Hertllng je na to Izjavil: Gospod predgovornik je nas epomnil tega, kar sem včeraj koncem evo, jih kratkih uvodnih besed rekel. namreč da te, kar je včeraj v e 1 j a 1 o, da-n e p morda ne ntegne vcC veljatl in da moramo veđno računati na možnost nenađnih dogodkov. Tak dogodek je menđa sedaj nastopil. 2e poprej tekom pogajanj je ruska vlada ponovno Izrazila željo, đa naj te rasprave iz Bresta Litovske-ga prelože in daljujejo v kakem nevtralnem kraju, mogoče v Etockholmu. Seđaj Je bfl. ta predlog iirečno stavljen. Ruska Tla. da predlaga, da se pogajanja proloii jo v Stoekholm. Ne glede na to, đa ne moremo dovoljevati, đa bi nam Rusi predpisavall, kje naj nadaljujemo rasprave, em em pouđariti tuđi to, da bi prelo, iitev v Sto«kholm provzročila liređnd t« 2 k o Č e. Navesti hočem le eno, to je direktno svezo, katero morajo imeti delegat« je c slavnim! mesti Berlinom, Duiiajem, Sofijo, Carigradom in Petrograđom. IMrekt_ n« »veže v Bre«tu Litovskem funkcijonira* jo dobro, v Stockholmu pa bi rađele ne naj. večj« teikoče. 2q ta točka nam zabranjuje sprejeti predlos. Nadalje bi spletkarenje entente, ki hoče zasejat! nezaupa« nje med rusko vlado, njenimi zastopniki in nami, tam moglo dobiti novih tal. Zato sem ukazal državnemu tajniku đr. KĐhlmanu, đa odkloni ta p r e d 1 o g. (Bravo.) Međ tem so priSli w Brest Litovsk zastopniki Ukrajine s po„ oblastill za raznrave. Mi borno čisto mirno % zastopniki Ukrajine dalje razpravljali. Dostavljam fie, da je došlo Iz Petrograda porodio, daru-s ka vlada ne more sprejeti prve in druge točke naSih predio, gov. Ti gve točki se dotikata modalitet izpraznitve ozemlja in ljuđskega glasovanja. Rusko časopisje nam podtika, da se hočemo na nelojalen način odtegniti našemu pritrdilu glede samoodločevalne pravt. ce narodov. To Insinuacijo moramo zavr„ niti. (Bravo.) Točki prva in druga ste dolo-Čeni samo po praktičnih preuđarkih. M i jih ne moremo opustiti. Jaz mislim, da lajiko mirno počakamo, kako poteče ta dogodek. Opiramo se na svojo državno po* »icijo, na svoje lojalno mišljenje in svojo dobro pravico. (Živahni bravo - klici.) Od. ■ek bo zborova! zopet jntri. frakcije Imajo popoldne posvetovanje o poUtičnem polo-iaju. OFICIJOZNI DUNAJSKI GLAS, Dunai, 4. januarja. Kakor izve »Wr, k\\z. Zeite.«, je incident v Brestu • Litovskem za enkrat samo formalnega snačaja. Prcdloga, da naj se mirovna konferenca ne nadaljuje v Brestu Litovskem, marveč v nevtrainem inozemstvu, ni mogoČe še smatrati za pretr-ganjc pogaianj. Ruska vlada ni izjavila svojega namena, unićiti do sedaj dose-ženih dogovorov, marveč je, ruska vlada samo mnenjt, da naj se mirovna pogajanja nadaljujejo v kakem drugem kraju. Poglavitno pa se ni izpremenilo, da namreč prevladuje tako pri četvero-zvezi, kakor v Rusiji mirovna volja. Ne da se tajiti, da mi potrebujemo mir z Rusijo, naj-manj cnalco potreben pa je tuđi Rusiji mir. Te^a dejstva ne gre izpustlti izpred oči, Pretiran optimizem pa je ravnotako neumesten, kakor brezmejen pesimizem. Tuđi to pot moramo ohraniti mirno kri. BERLINSKO ČASOPISJfc O PRERUŠENJU POGAJANJ. Berolin, 4. januarja. »Vossische Zeitune« piše: Parlamentarni krogi in đrusi poznavale! mednarodne politike 8O prepričani, da ie nikakor ni smatrati, da se je poskus, doseči mir z Rusijo. ponesrečil. Glavni odsek državnesra zbora Ima sedaj resno dolžnost, poskr-beti, da politično vodstvo ne preide zopet ▼ roke entente. »Berliner Tagblatt« pravi: Tekom 24 ur se mora pokazati, ali gre za incident.ali pa boljševiki res odklanjajo mir. »Deutsche Tageszei-tanEc iiitvlit: Rmki vladi moramo se- Stran 2.____________________*_____________________________ »SLOVENSKI NAROD«, dne 8. januar]! 1918,___________ ' 4. Hev. daj pokazat!« da tišti, ki je poražen ne amc vsiljevati svoje volje in svojih na-sorov onemu, ki je zaujal. »Lokalan* ceigerc tatrjuje: Većina nemškesa dr-iavnega ibora stoji na ttališCu, da ni združUivo s čaitjo ncrnike države, da bi se spuščala v ruske tahteve. Mero-dajni krogi mirno presojajo položaj, kar j« t ozirom na nalo vojalko situacijo tamo po tebi umevno. KOiNSTITUANTA SKUCAN A ZA DANES. Petrotrađ* 4. jarroarja. Z ozirom na •a, da Itevilo poslancev, ki je ra «klepč-BOSt usta vodaj ne skupštine potrebno. Se •t polna, ker obenem mnogi svojega mandata nišo izkazali v pređpisani obli-Ei, z ozirom, da so mnogi člani ustava-daj ne skupščine vsled nedoločenega roka njenega sestanka zopet odpotovali iz PetrogTada in končno, ker se da z večio ali manjšo gotovostjo po razvoju voli-fev sklepati, da bo za sklepčnost potreb-no število poslancev rolno po Rožicu, Je sovjet ljudskih komisariev določtl 5. ianuvar ta dan sestanka ustavodaine skupščine; za sklepčnost je treba 400 poslancev. Pariz, 3. Jan. tMatin« poroča, da so fefll boijševiki pri volitvah v ko^srtman-to pODOlnoma poraženi. Dobili so ic 1?5 mandatov, vse ostale sedefe so nvo-Jevall njihovi nasprotniki. Pole;? bo'jše-Tikov Je izvoljenih 40 revolucionarnih tccijalistov desnega krila, 75 ukrajinskih socljalistov. 25 socijalnih demokratov, 26 Mohamedancev. 20 2idov, 24 koza-fcov, 10 agrarcev in 27 kadetov. Stokholm, 3. januarja. »Nas Vjek« poroča, da so priredili zadnji petek kadeti v Petrogradu obilno obiskano zbo-rovanje. Neki govornik ie trdil. da so se dogodki zadnjega tedna izvršili le v interesu Nemdjs. Lugano. 4. Januafla, »Secolo« prina-3a dopise iz Petrograda, da je angleVsi I>oslanik Buchanau vsled bclezni cd^-toval v London. NEMSKE STRANKE PROTI 6AMOODLOCBI NARODOV. Đerolin* 4. januarja. Konservativci In Tsenemci odklaniajo prncin s^mo-odločbe narodov, ki tvori podlaso !TSK1MI IN NEMŠK1M! DELEGATI. Dunaj. 4. januari a. V pr^Čenfli krr^ih se govori, da so n?*ta!e di'eren-ce med avstrijskimi in nemr.dmi mirovnim! delegati, kl se tičejo poliskeza ▼nra^ania. Ore za kor:c*$!ie na cnl strani napram Poli •Vi i^ Rrs;M. ^a dru-jrl strani napram Nemči?!. Ut>9ti ie. da bodo te diference kmatu poravnane. Llterska. Bern, 3. jaguar!a. Iz Varave t>o-iDČajo: Odposlanstvo iz Litevske !n Bele Rusije je izročPo re%e"*skemu sveta spomenico, !ri zahteva unijo Li-tevske » Poljsko. Knez Liuhomirski ie Izjavil, da je rešitev poi^Vega vpraSa-n.ia v tmislu snomenice glavna skrb re-gentskeeta sveta. KURLANDSK! ,PAFILAWE11T« 2A 2ORUŽENJE Z NEMCIJO. Curlh, 4. )anuar5a, Ratan poroča \z Kaparande: KrsrJan^skl ps>riRTPf*nt e^ Je s 11 grta»crrt proti 12 pta«rrom Ssretel za prt_ kkn»tt»r KemcUl. Skltp j« bll t&koj sporo-9mm ▼ Đerolln. NA3PROT8TVO MED BOLJŠEVIK! IN ROMUNI. Petrograd, 2. Jtntiarja. (Kor. ura^.) RocnUsr ta itinanje zadeve sporoga: ?Ie. sto LeoTo !n nekaj rasi r Bes&rabijl so ir-sedece ođ Cet, Ne>:a3 rerolucijonarj^v je bilo flsfifranni. Nadalje so glasom aem do. wpH*g* porobila romanske oblasti pov?tlli ■ po*r#doraB]em sekega rc?kega poIkoT. alka in d%1c€s& generaia rse člare komiteta ▼ Jassyju k »ebl ter Jim zagotovlll popolno ramost. Veođar so biH ^lani komlteja *re-tirajil In postavljen! pred romunske oblasti. kl BO se prtprarile, <3a rse obsooslanl-fttT« o Uj tmderl snafi^gm In kateri korak! so bili do seđaj etorjeni, da se kazujuJejo HoClneki elementi ▼ krosilt romnnshtk CastnlkOT in birokractfe, kl so lf ćrMilU đrisniii roko proti ruski rerolncljt 8m«. traii smo trn nnjno svtrsbno, da rrarlmo na Ueb ruske republik« m madeo« roma» sko poalaništro, da na) a« trpi noben«- pro. tiakcije proti ruskim rerolnci5oiiArj«m tu ' luđi n« proti romunskim rerolucijonarHm | ta socljsilstom. Vsak Rotnon, naj si bo to- , Jak, delarec ali km«t, a«]đ« t oblasti m- i sklk sorJetoT oporo proti easaorollnosti re. I akcijosarn« rotrmnsk« blrckraHje. Sna- i traii smo za potrebno, da onocorlmo ro. ■maste oblasti potom poslaniitra, da •© ! oblast gtfvJetoT ne gtra« nlU majostr»ma i oot Kaljedina, Sćerba««vm m Rade tlUN ne bo ozlrala na stallftto, katero nnn» Jo sarstnikl r rotounski ktermrbljl- Am#rt4ki vejaftkt staiS) V »*ti sjfi>. Iz Wasbtiictotia poroeajo, te |» rU-da Cedlnjenlb drtav sklenlia ođpoktlsatlBi Petre-rada ai&eriikeca TOjalkega ataieja polkovnika /uddsoma, ker se je aMo, da bi btl pripraTUea »topiti t sUa* a boU-toTUO. Pokajanja ▼ Brestu LltoTskesi vo. kakor ni bilo đrua*a£« pri cako vat i, provtro. Čila tudl rasli^ne Itjave enteatnih drtavni" kor o rnlroTnih ei!jih rnteute. NskaJ Sasa •9 > 3đe!o» da bo entrnta do staTlJefiesa terniiDa, to j* ^o 5. Januarja odsororila sa rusko noto. Ko li kor je seđaj znano, ne to ni agodi!o. Imamo paft nekaj lijar entent. nih ćriavnikov. ki Jih imemo smatrati ta reC ali ina nj oflcijnlne, enotne isjare en-tertnih rlad pa nimamo. Jasno Je, da od-rorora Anglije «!i franeoskih dlplomatov, kakor tuđi dorodkor r it&lljanski pofllanskl tbcraid n# «n?mo Se smatrati ca vo!;o entent©. V tem smislu bi fnrrali sklepati tvtfi is be^ed V/olffovesa tirada, da Xea. čija niti ce misli na mir. £sj ja to dorolj Jasno isrsSeno r bmoJmT^i: »»ničija in Dleni tareznilii r!ma:*o prar nobeneera t»o-TD-*a ctncTiti s^ojo mtrorrio potsn<1bo. Do. čim odločsijo pri centralnih rirJavsh T«*i^o le mclcStorilni c'ržavrlki, sk'4rii'e enturta pri takib raSnl!i Tpraian.1ib relno konfe-rence svojih zamnikov, <:* t njimi Mkupa] urede skupne sađeve. 7^.to je Ml skiiivsn od^oTor čo dar.es tuđi še oemogoč, đart-rtTno lah::o ek>pan:o iz izjar raJodliCnei. •ih entertnlb tfrta-riailcoT. kak^ea bo d-S^>vor. V teta rc?>i"ti ran n\ r"'^op*a r' *_ tar novela Heiir'erso^OTS sabtera po Tsr-Etrn demc>:rael> rred artokrat'^imi irte-ali, c^e^ova iflhtera, i»a raj teritori'r,>9 moći*i>acije re bo *o Eare^orpT.e od f*-^]Q po anekfljah in od tzr^erraHrtičreTa st^rm-den*a niti od stratesičcih rarokor, m?r-Teč 1- oč Int^resor rafre^ka, koture in eretoTrp-a čira. riti ne ?W!n>o nove «a_ htere t tr-3, c?a cttirianja ^ospc'arTko ▼nj-no proti Keisrr>Tn po VrTi^fnl vo'r.L Eroi odrora tv.i'i KeCL'er^o^oTe ^p^teT© nT^o OFta'e ia ćelo anj"e*hl pomor^čr.ki f»o rastopili proti nie-~0Tim lrvR?r.nJemi. Ka?!a. 5a*i so po "Tcjem zasito^rsiku Harelo^Vii Wi"fo!iti. <*a Je nf-n*ž\l nare'' rarro tii^o krir krro"re'it*a. k£^r r«»Tr^a tIp/'i in da ■• art>?^! romor5?akl ue bo^o «ik«^ar sprijaznlli s tem. da bi derali na Iad5ah. kl prihajajo t ^obro Neircem. ćokler NeurM nl*o spoKca'l sTo*e kriTf'e lr» v\'o po^rarlM !a ovfa!craH straPrib grORot. W so ih r*v-kriri'L Ang:eSvl detaret -o ?ieer cdVTonri Wr^or.cr7o reso'ucijo iu »pr^jeli Iles^^rso^ noT sn^morar'^um. ob ereTis ra fo ij^re1'1! SoT"et-j y Petre*;*a^T3 sve^e Bfpi'rsrje !n FTOio protivEcrt peparatnetma miru, kl ga b.oče;o Rnsi t>:!erJtf- Do^Guki m bolicih. nase tP\D>;o poncciio. D'*incJ, 4. januvarja. 'Kor. nrad.) Vz^ouno tojiiee. PrcTrrrtc. Ita bansko h-c;!.?-je. Nobcr/h po-me"sfcn"h ĆC£ck1!:oy. — ^eS ^en. ftaVa. NEttSKO LRADNO POPOCILO. B$ro?!n. 4. ianuvarja. (Kor. urađ.) Zapadao tojišče. SKora! na cen fronti ie ptišl« ćo ž'Tcfntlfi bcjev ob«I«-str2Tisk!h zrVv:*r% ,?p*ro, mrz!^ vf?t»e Je ccr^tševclo njeno d^Iovai"?. Pri engleskih snnldh. kl so se vz^edno od Ypf-3«a In severao od ?f?«n?i!i Va n^«c poae^reč'ii t2r nri lrr;-> ii^^^5nT*i ^cđ-vtsi!1*! iuiovzhodno cd f'o^jrcsn in ▼ CkaiEps^cnl smo v;~!I več sov7~?r"ćov \n Tp:^ni!i nekaj stro-nHi ?ru*^. Od 1. *a-nfvsr's seni «o ^f^J5:H r.3§! isa^rroir/*"! v bol^li v zraH« !n se*tre*htrh $ ta! 23 leta! 'n 2 priTe2ia balnrra. VadnoročrJk Lčrzer Je dcse*el svo!o 20. tireso v zraKo. Vzhodno boji^če. N'^^s^r nevena. Ob makedonski in italijanr,ki fronti oobenth pos'b*1?^ čofređicov. — v. L. NEM«?KO, VECERNO POROC?! O. Ber^I'n, 4. januarja. (Kor. arad.) Z bojibč ničesar novela. 2 |T M " * **SKF FP- %rrfL Itali jan s k 1 poreljni^, kl umevvietnistvu nositi oro^. J e. Ce?ar Kare! j« dovodi, da sme na Cs. p*rtTCC!!iertii Tjeti tntior Crsere rarj»*!f»r© Boffi, T)OTel5Tilk aipinsl:*«:a tatRi'or.a Moa-t« Mai-naolata, r prlznanle nje^ovfm hra-brega Tedenj« frndl r TOJĐem rjctniistVJ nositi stransko crož'e. Bombardiranje Padore. ^Corriere ć?T'a fera^ poroda, da Je trafs^O bombardiranje Pariore ođ 9. nrG !W^rr do 4. vit* smtraj. ATstro . o^rs^i letalci m> prii'i itir!\rat n»i r>«*sto. Vrarii *"> «0 bomb. PoSkodoran« so tri cerkTe tu Itevil-ne nmrtnlre. Neko mamenito po^o^je na. eprotl ba^i^ki Je rsopolnoma razsnto. Italijansko peto rojno po-SOjllo. V Tta'iji podpiBUjeJo eedai peto rojno pcso.*;!o. Cas podpiForan^a potoke S. febnicrja, t izrenevrofcslilh fieželsh 15. aprila. ■TALIJANSKO URAĐNO FOROĆ1LO. 4. Januar} a. V gororju smo drtaK po2icije t Lagarint. »a Beretti in ok*>Ii Ciamona pod koncentričnim ornjem. Delo-Tanje sovrafcrth baterij na uaSe poaicjje na A!ti?s:imii (V2hr>dno Gardske^a jesem). ka. i kor tuđi na z&ledncm otemljn briba Pallo-| ne in briba Tombe, ge je stopnjeraio. Fran. coeke patrulje s» v^le nekaj moi na Mon-fvaerl Amcl*ika. artiljerija i« smpađJKi Mosnisa (rzkMso Tidorja ob Plavi) esp— no ođcorarjala. Na obretnl pokrajtm pom gostoma botraajoCt ogenj su?ra*ae artlljert-! Je In patrnljska podjetja Ttbođno Ca?e Zucherlne. N#ki soTratnl aparat Je bO prt Conealiana s«str*lieD po nskata aaaie«kem letalcu. dmjl aparat je bil sadet po naiern ognju in Je padel na tla na teren pUtT. ■kata bregti rthodno Mas«rađt.Protciao noč mod t. la 6. uro so tsrriUI siuiassil aparatJ polete med Plaro ta BaceblsSloiio. Ma sbo-sti Trmril In Padoro so btlo Trfeiio ttorfUM bombo. V prrem saettti Jo matsrljatoa Moda lo aesnatsa, trter ni bilo; ▼ Padovi $• bilo, kakor obicajao orotffieo oopo4«no s pooebno Ijntost'o ta sastalo Je aoka) pofa. ror. Ve* privatnib hlS Je tK>ŠkodoTSHla, f osob, med njlml dre ženski bi ea starCek. l§j HMiSJBslL i kohtc •ot.uvtaiCB **m*momumt •orotin, t. Jaaaarja. »TasjvbUtt« poro. fia ta Oorfsjai V Itlsoistli grikA fanasjHi smatrajo oosjstitov oatiusifeo okspoiltUo ta Bklenjes* otvar. BaloaU Jo preprMtaa, da fitoji Crtka pod TtltlSMi OOSjodkor t RnsiJI tn da bo rodno tefjo oarooitl prijateljstvo strada]o0o sjrftke arskodo aapram solunsJd armadL OdetaviJeM •arrall. B&ns t. Ja&narjm. (Kor. nrađ.) (S\m-iom vesti perlskega Cfoplija Je fMMral Sairali Aospel t ^^ostaobaa. pari&ktsi <^^a. nikarjea, kateri do aveje odatavltre. Plzenl. (Od našega praškega dopisnika.) Provinc'lulno mesto čcSkc delJc Ptet-nj je Že v nuru vsaj po svo;cm rivu slove!o po celem svetu, skorni bi rc-kel. bolj ne%o naša zlata Pra;.;a, ra^ ca-pui rerni. Se Ja} v vo ni Je postal V\?2n\ še to'.j znan po svojib strahovitih ško-dov:h tor ovih in rrojektiMb, ki 50 csvo-illi Rc'cljo, grme!i pri Oorl»cah, na ?:>-ci in n?Jicanu. pri Bagdadu in pred ie-ruz:;lcmom. Vs?k ra svetu ve, <5a se to strašno orojje izcleluje v češkem tsse-nu, v P!?n]u. 5-e danes 55vijo v me.crvs!:o ine tn. To irerto je le'rlo na kr-/:i*.'n veli--:!!i cest, ki sn na eni strini vo 'ile \z Bavarske v Pr?£O, r.a dru':i strnni iz čt> Sk.sa severa v notranje avntrli:ke ćc-že!e. »Forrrnnstv'i«, nckJapta vozniška obrt, je bil K'avn! vn sloveći resd Pl-7ei' : ov. Kom-j je rotekio sto tet, a. Pizeni trna vsc robije za mr^očen £OF--o:!arFki razvc'. Obdr.j-»io pa b^scati rrcrrK?^okor>i, rucrniki in rtD?!3i?lisČa r*»z-rih va?n?Ti surovin. ve'iki prozdovi. N»t-bl'^n'a ckc'ica je plo^ovlta in za mesto ^rcva :T:ltna l-orror^. Porr^mbne 71 n?rcM razvoj p!*enj?!:e industrijo «o b'1* ttic^i sccijalre razrrere v Z3"n;Jni Ce?f:i, cd koder je vsled-^as?!o nara^ča^očega prebi vaNtva hiAelo na tko^e in tl^o^e trb-c'ih ljudi v mesto ter mu ćsrnlo ce*rh ce'invsktir ?:1 na ra2Tv»l?.s:o. Ratsn ns-! krinko visi v Rcrosređni b'iTlni rrfsta Je | cv:'i rokrajina d*!e5 naokrli v?e do Ce-I Škt^a jurra. ki srravit'ra proti Pnrr.Ju, ro j Titravi revna Ce!a zapadni CeTka. si-? roiri'na in k?morita žs no r;aravL Je j po dvetretMnf v ro-c^ tu'i^i ve!e?ns?st-| ni":rw • ari tokratrv. P vnrc'ni vas Ce- i Mstvo kakeara Schonb^rna, P?.?ra, Pal-fya. Czernina, in drn^lTi pes^odov prt> fov in kn£7:r>v. Vse bn';V"e njive so !nst vc?^'or&sfriVov. n^t-^nek je r?2'-Teijen rred 3 do 4 trćne:^e krTi;ic tn ?o eto -40 nbo^rh b^itarjev Te vari ro^i:o jrenera-cijo za £eneracii-\ pa ne d?.?o sv."m s»novom ne zeml»e, ne denarji, ne bnlj-so Solske izohra?:be; za *^ar kr-i^-^rjev bo^ro msac'en'či, mo*% k pos-podu trr^iu ni Oe'o, rih*^j?,jo v Am^riko (od fcoc'er se vračn^o dostiV;at koi sarrorsvesrni. V-obrađeni in nremo^ri mnfie), nTi p« 5 i^ce]o zarn^Va v .^ravit^ r'iskein c^nt~n i — v Pi'nju. V**a ir^iis^rijska poojet'a in j o?romni rrerr^^okoni na n?*em 7.aradu j «/> vzrarli \z W-~v teb r??,?ib lfti^i. Na^ j človek te Krn'it Pizeni. ?ko^ovc in dru-*e tovrrnc. krafne paln!e v m?^!l, on ic varil iTnen^no r>i7en'*ko rivo. !n V^rro so gradi!;? Ves feden se truM r^ož, ne i r>crV^a na stran, ne m^i, ^c.-i samo i na delo. Po dve SerrMi -*a dennrja za žc*^zn;co — tfnmov k ^oJ^ini. Z dentr-icm rr~r"'e nnj^mnino z-\ kc^Črk n'ive. ki mu io je dal v najem josdoU Krof. | dol* za hišo, ku^nino za živino j in v ne^eljo ?rre de^-\t na polie. Tako mu-ostane čez leto nekai krajcan-v, da Jin za otroke, da se izumilo za obrtnike. 2a rokodeice, da se jim ne bo tnHko truditi kakor o£etii. V 00 letih preteklega St6-letia ie prišlo med te naše delavce na Plzcnjskem nekoliko mož, ki 90 prinesii s seboi socljalno-demokratične Ideje. Nastale so velike delavske orwnizaciie in kmalu je izbruhnil prvi tragiCni konflikt med kapitalom in proletarijatom v preinogokopih v Sulkovu. Takrat se ie breaobiirno streljalo v vrste nbofrfh re-vežev, mno^o jih le obleialo mrtvih in bog ve. koliko gladnih sirot )c prelivalo loUe dolga leta nad oSeti, ki %o Jfh ođ* pravili v kriminal V Plzn!u \n okolici se |e socija!?zem gtoboko vkorenirrfl. Pri tem pa naf^ delavcl nišo mkflar poza-I bili. ć* so Cchi. Voditelj če§ke.«:a de-lavstva v plzenjskein indttstrijsktii ftltrajtf poslanec Haberman ni samo socijalist, nego fe tudl fiaJlskreneHl Ce-škl narodnjak. Tako Je rasla češka Pizeni slično kakof te riatel stovenskl Trst Pred vojno ie Imela PtzenJ skortj 100.000 prebivalcev. Pivovarska Indu* siriM — v Plznju le pet velikih pivova-ren — Jiv vojni polagoma propadala III ogromne tovarne, tako velike kakor ćela me&ia, gu§ilo dancs zelje, izćelulcjo marmelade tn skuSajo na đru^e naCine kriti režiro. Skodova tovarna ta topove pa Je rasila. 2e pred vojno ]e bi!a velik ansk a. Scdal je naimam Stirikrat veS-Ja, ne vštevSi podjetja v okoliških va-sch. Začetkom tega leta je bilo v Škodo-vih zavodih zaposlenih ćez 35.0C0 dc-!flvcev. Vsi narodi ćele monafhijc so za-stopani. Plače so v vojnem časa izred^ » dobre. Navaden delavec je prejemal mc-?ećno tuđi čez 3C0 kron, molstri itd. čez 1000 kron. Mcsto je tonilo v denarjn. A kmalu ?e bilo sicer denaria doveli, vsega drusefta premalo. Že prvo vojno leto so bile vse trgovine v Plznju prazno. Takrat pa se je šc vsai neka] za jesti dobilo. P lagoma je Šio n^vzđoi. Dclcvci SO zapeli kumovati fin- sire, drn^e rib«, iu'no ssdje in kmala je bila vsa okolica daleko in široko izčrpana, vse je Y:\o pokupljeno in kar se je 5s tu pa tam do-bi!o, se ie prodsjalo po neverjetnih cc-p:ih. Letos v av^ustu pa ni bilo niC vcC Na enkra! to nastali nemiri, tako težki in o- nrni, da riti vo'aStvo ni mo^lo ni-Cc?>?,r opravili. Pričcli so pravcati po-promi, rop?njc in pustošenje. Na stotine tirovin v Plznju je bilo razbitih in oro-P'.nih in le rod pritiskom obsedncsa stanja so fc mare zoret pomirile « VpraSal sem prijatelje, koliko koristi ima piesto, naše če§ko ffiesto, nas nntemurale proti nemškemu zapadn, od ^kodove tovorne. Dobil sem odgovor: nobene, škodo. Nerede na neugoden moralni vpliv različnih elementov, na strasno draj^injo, na aprcvizaciiske te-?ave, nlma mesto od Skodove^a podjetja niti toliko, kakor od kake majhne tovarne. Ogromna zemljišča^v okolici, zb.sti rrnti zapadu, so za ^škodovko« ek.^ro^riirana in mesto se v tcj snieri s^ioh ne more razsiriti. Drut^e industrijske parole. zJrave in mno^o obetajočc, so rcroiroma uniC-ene. Doklcr ni H!o parlamema. ]e postopalo podjetje na-ravnr»st bruta-io. ne samo r.aprarn me-•ts. nc^o tuči naOram državnim uredom Da b! mu bilo plaćevati mestn cim innni davk«, ni pođjetle izkazovalo v bt-Tdtic! vet či?ier:a dobička, reso 17 Jo 1S nMlljonov kmn in It to 1e radi dividende akd'nnarjev. Prva leta Je bila bilanca celo rnsivna. Med tem pa Ie kupovala zem'iiiiča. CT£ćira nova poslopja, inve-?t*rnh orerorrr^e kapitale in amortizirala *5 rrnt'onov pasiv iz nTejŠniib tet. Njeni dobi?ki 50 ocrorrmt Tođa p^dietie na-•trra Trot rasivno. SedaJ so «dmero dav-Uov za ^kodove zavode ođvzeli pri^toi-nc^iti nrndu v Plznju ter jo prenesli na Dun-M ... A'-o T>ode^a5 s kake^a okoli^kesa brihn m Plzcrn'. v de^avnik ali na praz-n'k. vedno vi^i^ vc'iVo mesto zavilo v crn. post dim. iz k^terena se visoko đvi-rn*o temni dimnM. m^H in visoki do ob^Vov. brcz^Jevilni. in med njim! ne-r^cVn Črn ko^s orja'ke cerkve s pre-vi ^'-Im zvon^Vom. »Cerna Pizeu^, Će-rVi f!r«en. Tn dim in sa*e črtiiio ne samo nom^rie p?!n!c patrici-ev In revne bi-šir- dc'nvcev — se^anjo^t, CrnUo tuđi vr'^'o'*?! \% sre^n^erncnfe na pečini nnci cerkv'co. rta Perihradek slavni nrcdhist^ri^ki sromenik čei^ke dežele. $i]e sedanjosti, saje svetovne vojne po-vsodi. Z Goriške^a. 4. tanuarja. OkroSnlca zorilkega ekrajne£a slavarstva 2 dne 18. decembra nazna-nia lupanom, da za aproviracijo vsera prebivalstva, katero se nahaia v okraju, ima skrbeti edinole ono. Naro-Čila potrebnega živcia se imaio torej izvrsevati edinole potom tega urada. Županstvom ae nalaga, da pošliejo vsak mfesec nalkasneje do 25. vsakeea meseca, getnam oseb, ki se nahajajo v domaći občini. Ona Županstva, ki Ima-Jo svoj sedež le v tnjini, imajo poveriti sestavo teh seznamov kaki doma te nanajafoči «inesljrvi oaebi Ztvež, kate-reiDca dobi županstvo, mora isto takoj olačatt, ker se ie sicer batK da bi ostale obMne brez ?iveža, ako bi pbčilo ne sledilo takoj. V bodoče bo potrebno, da posije vsaka občina za VSaM prtbodnji mesec nanrej predujem glavatstvu v pribliinem znesku, kl je potreben za plaCUo iiveža za ea mesec. Glavarjtvo v toj okrožnici nasvetuje kon^no, da bi bilo aa vsako občino zelo koristno, ako si preskrbi potrebno število voz ov in živine In da poskrbu ko priđe natnanilo, da Je do-spelo blaao na dotično žeieznUko po* stajo, za takojšnji prcvoz živeža do-mov, ker so dandancs tatv'me na dnev-nem redu in mora občina plafcati blafO tuđi tedaj, ako se e n del Isteft izgubi. — Po te} okrožnicl bodo to* rej politične oblasti skrbcle za aprovt-zacljo. Prav. Samo, kako bodo mogle občine sproti pokrivati aprovizacijske stroške v sedanjin časih in še celo po-ciljati predujme politični oblasti, tega pa ne vemo. Tostvarno treba preudar-nili ukrepov s strani politične oblasti in deželnega odbora. Ni dvoma, da je res» da bi bilo za vsako občino jako koristno, ako si preskrbi potrebno število vozov in živine. Kam so sli naši vozovi in naša živina? Kje Ic dobiti potrebno število vozov in živine? Je že prav, da nam politična oblast to nasvetuje, kar alcer sami dobro znamo, ali še boli prav bi bilo, ako bi nam povedala, k j C rnoremo dobiti potrebne VOZ0VC in Ži« vino. Ako pa ni \*ozov in živine, ni mo-SGČe tuđi takojšnjega prevoza živeža z žehzniške postaje in tako bi ga mogli vpleniti tatovi, katerih se glavarstvo boji in mi tuđi, občine pa b! morale plačati izgubljeno bla^o. Tako se po* javliajo v aprovizacijskem vprašanju velike težkoče in nevarnosti, katere treba odstraniti, da bo mogla aproviza-cija redno delovati. In aprovizacija mora biti zadostna in redna, da bo tudl delo 2adostno in redno. Skozi našo deželo se vozi p!en \z Italije. S skominami gleda marslkdo za vozovi, polnimi dobrih živil, katera bodo použita kdo ve kje tam na Osr-skem in v nemških deželah. Toliko blaga £re mimo nas, mi pa si tu belimo glave, kako si borno ustvarili aprovi-zacijo, da ne bo moral nesrečnl begu-nec, ko se ga posije domov, sestradan kmetovati. To je res nezasliSano, da se ravna z nami povsodi tako, da ćutimo le neprijateljsko roko. Deželnega odbora Seni V deželi. Zakat da ga Še ni, nam je razložila včerajSnja *L' Ceo« tako - le: ^Decembra 27. Nevoljo vzbuja, da do-čim so se že vsl državni uradi preselili v Gorico, samo dcželni odbor še ni prevzel svojega delovanja v deŽeli. Vidi se pač pogostoma v Gorici deželnega glavarja mons. Faiduttija, ki se ne straši neprilik letnega časa in osebnlh težkoč; vidi se tuđi posamezne funkcl-jonarje, katerim je dal posebna naro-Čila, a!l gospodje odborniki se mudijo Z deždlnimi uradi rajš! na Dunaju tuđi sedaf, ko sta pretekla dva meseca po osvoboditvi vse dežele. Prebivalst/o Furlanije in slovenske strani \idi to tn godrnja. Uredništvo »U Eca« dostavlja k temu dopisu: Po pravici! M' švtfo, da je deželni glavar večkrat piedlzi^al premestitcv deželnesa odbora v Gorico, da celo določil je bil definitivno dan 15. decembra za zopetni pričetek ura-dovanja v Gorici, ali uprla se ie ve-Čina odbornlkov In ti bodo odgovarjali deželnemu zboru in prebivalstvu za svoje postopanje, katero je toliko boli sraie vredno, ker brez vednosti dcžcl-nega glavar ja in tekom njegove odsot-nosti si je znala većina podvojiti svoje lastne plače za vso dobo svojega biva-n1a na Dunaju! VeČino tvori jo sloven* ski deželni odbornikl.c Tako trdi »L* Eco«, glasilo deželnega glavarja. Tista »večina^- v goriškem deželnem odboru sta dva dcželna slovenska odbornika: dr. GregorčlČ in svetnik Domlnko. Proti tema dvema dežeinima odbomikomsi le tore! dr. Faidutti brez vsake moči fn ki»r ne more se vmiti v goriško deželo on. deželni glavar, ki je ob Jzbruhu vojr-e z Itali jo takorekoč prvi pobegnii na D^nai, ko je slovenski deželni od-bor-i'C Domi^ko se dol^o potem ostal in deloval v Gorici in se vdal le konč-no nozivu deželnega srlavaria, da je Šel r,5 Dnnai. Na očitke Faiduttijevega glasila imata besedo gospoda slovenska deže1r»a odbornika. Za zdravstveno $1uŽbo V Purlaniji je tuđi že poskrblieno in sicer na prizađevanje furlanskih poslancev dr. Faiduttija in dr. Bugatta. VojaSko poveljništvo je dalo na razpolago politični oblasti dva zdravnika, ki sta se doslej nnhajala v vojaški službi, in sicer dr. Jurija Martioolića iz Dalmacije za tr*iški politični okraj s sedežem v VilH Vicentini in dr. Fr. Steinerja iz Trsta za gradiščanski politični okraj. Oba sta že prevzela svoji službi. Dr. Rcsso, poslan Iz notranjega ministr-stva, bo najbrže dodeijen antimalarič-nemu delovanju v spodnii Furlaniji. V O.eleju debije dr. Štefan Stablevsky in v Terzu dr. Gortanf. Iz votaške službe prideta §e dr. Marsić* za Ronke in le-?c?.rr»ar za A^ello. Tako le fe tudt v zdravstvenem oziru za Furlanijo iz-> borno preskrbljeno. Politiiiie veiti. s= Zaupnl sfiod larodne stranke. Dne 13. januarla ob pol 2. popoldnc se vrši v Mariboru v Narodnem domu po § 2. zborovalnega zakona sbod zaupnl-kov narodne stranke z glavno tnčko o političnem položaju primerni reorganl-zaciji slovenskih poetičnih strank. Va-bljo se na sbod tem potoni zaupniki narodne stranke, s pripombo. da se osobna vabila ne bodo raznollllila tn da se legitimacije dobe na dan shoda v Mariboru. — Predsedstvo narodne stranke Štajerske. 4. Stev. ____________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne S. jatiaaija 1918.________________________________ *__________________Stran al = O Narodne« sveti pBe đnptenik »Hrvatke Riječi«: Ta stara miseU dokler ie bil dr. Sustersič predsednik S. L. S* ni bila izvedljiva. Temelj organizacije Narodnega veta bo majniška deklaracija, njegova kompetenca gotovo ne bo Ic samo reprezentativna, temveč v oročenih narodnih vprašanjih bo Narodni svet pcgfavitna in merodajna instanca vseh strank. Splošno mnenje je. da dr. Šusteršič pri takem Narodnem svet« spioh ne more sodelovati. Po vsem. kar 5iC je zgodilo, bi se v njegovi navzočno-st! ne moglo govoriti o narodnih vpra-sanjih brez strahu, da o tem še isti dan ne izvedo na Dunaiu. Siguren tuđi ni pristop starih centralističnih socijalistov, kf iih vodi dr. Tuma. Mnogo se debatira o paralelnih organizacijah v Banovini in v Bosni. Eni želijo, da se tuđi tam ustvarijo nadstranskarske organizacije na temelju narodnega jedinstva. Naglaša se. da v Banovini razven fran-Irovcev, vse stranke prlznavajo princip narodnega jedinstva. Soglasno mnenje je. da potrebujemo že v najbiižnjem časa priznanih obče narodnih organizacij, ki bi mogle v važnih momentih manifestirati pred celim svetom. = Spremembe sistema se zopet en-krat hon!o nemškl listi Deistvo, da je cesar sprejel v avdiienci češkega Člana ^soposke zbornice Vohanka, jih na-vdaja z raznimi temnimi slutnjami, čeS, tuđi pred amnestijo je bil isti Vohanka pri cesarju. Kako naj se sistem spremeni, 0 tem ne vedo nemški listi nič pozitivne-ga povedati. Trdijo le, da m. dr. mero-dajnt krogri nišo veČ pripravljeni izločiti Galicifo ter jo prepustiti Polski, temveč Galicija naj ostane pri Avstriji ter se raz. deli v dve deželi: zapadno poljsko hi vzhodno ukrajinsko. == »Narodni L!sty« o narodncstfll resoluciji slovenskih socijalnih demokrat ov. O resoluciji glede tireditve na-rodnostnih razmer. ki je bila sprcicta na bo/ićnem strankinem zboru slovenske socijalne demokracije, pišeio praški *Na-rodny Listy: Resolucija tega zbora je naravnost tipična po svoji dvoumnosti, nemožatosti in nejasnosti. V prvem delu skoraj dobesedno prepisuje program drja Reiiiierja za preureditev Avstrijc na temelju narodne a vt onom i je. Zahteva zdfuženje narodnih iednot sursum corda*. Ni čas za nervoznost in ni važnih \zro-kov za njo. V našem notranjeni življenju pridemo gotovo do konsolidacije domaćih političnih razmer tako, da bo moRO-če varno in solidno skupno narodno de-k>. To je na sebi jako dragocena prido-bitev. V kolikor pa &re za velike interese in vprasanja narodne eelote, katerih rešitev naj nam prinese in mora prinesti čas, nervoznost Že ćelo ni na mestn. Narobe, mogla bi Skođovsti in nas oslabiti. Ravno sedai ie treba, da smo mirni, razumni in samozavestni. Sursum corda. = Tsko govori zavedno koroško slovensko kmeiskb đekle. V :>Miru* pri-obćuje slovensko kmetsko dekle dopis, v katerem čitamo: »Naš jezik in nas ko-roske Slovence, ki nas je 120 000 samo na Koroškem, se zatira in zaničuje tuđi na kolodvorifc. na vlakih. pri c. kr. sod-nijah, na c. kr. davkarijah. na c. kr. po-štah, na c kr. okr. siavarstvn. v Šolart, na občini, pri deželni vladi, dtželnemu odboru, pri finančnih, vojaških in civilnih in sploh vseh obla stih. da bi korcškl Slovetiec skoraj moral reci kot je leta 1156. slovenski vojskovodja Prihislav >delburški v Ljubeku proti škofu Gerol-dn rekel: Naši gospo dar? i divjajo zoper nas s tako strogost jo, da se nam zdi smrt boljša kot življenje. Mi koroiki Slovenci pa pravimo: nemške c. kr. oblasti in renegati (narodni odpadniki) ter nemški Volksratovci delajo tako proti nam, da temu mora biti enkrat konce! V i -soke davke plače vat i. živino 1 :i živež da j at L naše sine in brate v vojsko pošiljati in mi ki smoostali doma, pa nemški sužnji biti. tone greveč. Preveč smo zdaj trpeli tuka! in na froman, zato hoćemo imeti tuđi mi svoje pravice! Tuđi koroiki Slovenci hočemo živeti kot svobodni državljani, da ne borno dobri samo za kri preiivati (pisateljici teh vrst sta padla dva brata na bojisču) in davke piačevati in živež da jati, ampak da se bo tuđi naš jezik spoštoval. To pa v stari naši koroški deželi nikoti ne bo, zato hočemo tuđi koroški Slovenci spadati k bodoči Jugoslovanski državi, ki bo pod pokroviteljstvom našega tiubega, pra- i Tičnegi, vse urode Dnbcčena cesarja JUrla. Živela Jugoslavija, živel naš ce-| sar Karei L!« j "= O mortm svet«, preroieneni in srečnerru poje glavno glasilo avstrijske socijalne demokracije »Arbeiter Ztg.«. Veliko prerojenje nastopa. Narodi giblje-jo svoje mrtve ude. Poljska, razdeljena, zatirana in krvaveča, vstaja z nova. Finska je svobodna. Ukrajina avtonotn-na. Irska prićenja znova boj za svoje pravice. Stoletne oblasti padajo v eneni dnevu. Konservativne centralne države same pisejo na svoje prapore samoodloč. bo narodov, seveda ie za tuja ozemlja, ne pa zsl svoja. Novi stiki med narodi nastajajo. Pravo narodov poganja nove mladike, ki obetajo krasen cvet (irof Czernin, konservativni minister najzao-stalejše države v Evropi. napoveduie nov svetovni red, ki bo razorožil arma-de in ne bo več pripustil. da bi se spori med narodi odločali v krvavih vojnah. Vstaja nova Evropa, v kateri bo imel vsak narod svoj svobodni dom. Češki listi prinominjajo k temu članku: Dobro, da se ie »Arbeiter Zeitung« še pravo-časno spomnila. da pripuščajo centralne države ta pozemeljski raj ^e za tuje dežele. ne pa za svoje. Doma grof Czer-nin o tem raju noče ničesar slišati. = Pri nas in na Nemškera. Kakor raz\idimo iz berolinskih Hstov, je cenzura na Nemskem glede razprav o rm-rovnfli pogajanjih v Brestu Litovskem znatno milejsa. Nemški listi smejo z vsem temperamentom razpravljati o vzhodnem vprašanju, na Avstrijskem pa ima besedo edino Ie dunaisko takozvano vodilno nemi^ko časopisje, ki v doliro-časnih člankih prezvekuje to. kar želijo v zunanjem uradu. --=- Vesti o demisiji lirvatskega pod-hana dr. Kriškoviča se očtvldno potrju-jejo. Govori se. da naj bo njegov na-slednik sekcijski načelnik Ivan Roje ali pa saborski podpredsedmk dr. Edo Lukinič. ^Hrvatska Riječ« pravi, da so vesti o naslednikih podbana Kriško-vića le govorice, ki za sedaj nišo aktualne. Eksekutivni odbor hrvatsko-srbske koalicije Je imel zadnje dni opetovane seje, katerih sta se udeležila tuđi dr. Lorkovič in sroi Kulmer, ki sicer ništa člana izvrševalnesa odbora, pač pa sta čiana ogrsko - hrvatske delegacije. Iz tc^a sklepajo hrvatski politični krogi, da gre za posvetovanje o zahtevah grofa Czernina in ojrrske vlade, da naj bi hrvatski de!e?rati v ogrrki delegaciji podali izjavo, naperjeno proti ideji narodnega ujedinjenja in samo-o d 1 o č b e. Madžari erozijo, da sicer ne bodo sankcionirali vo'ilne reforme. »Hr\*atska Riječ« dementira te kombinacije kct neutemeljene, zdi pa se, da ni-kakor nišo brez podlage. »^~ DemisH2 ogr«Jkega ministra ra prehrano. Iz Budimpešte poročajo. da je osrski minister za prehrano grof liadik podal demisijo, ker nikakor ni zadovoljen s koncesijami. ki jih je dala ogrska vlada Avstriji glede dobave žita. Hadi-kov naslednik bo baje neki general. = Madžari In Francozi. Svobodo-rniselni madžarski list »Vilag« piše z ozirom na vesti o bojih na gori: Kakor se glasi poročilo glavneora stana, so se naši voiaki v težkih, krvavih bojih spo-padli s franeoskimi pešci. Na morju in na macedonski fronti smo se že borili z vojaki slavne republike, a tu je zdaj prvič, da stoje na^i vojaki nasproti veCji množini franeoskih meščanov. Mi v res-nici nismo žeJeli takejca srečanja. V kulturi, umetnosti, politiki — priznavamo — smo se mnego naučili od slavnc^a franeoskega naroda, ter smo tuđi iskali zveze z niim. Okrutni prevrat svetovne vojne pa je dovedel do neusmiljenejra oboroženega spora med obema narođo-ma, četudi smo mi želeii le mir, narre-dek in zasigurano bodočnbst. Obžaluje-mo, Ja smo se sestali na ta način in želimo, da bi bol tega krvavoga spora ne ostavila sledove mržnje v dusah.* — To je prav po madžarsko: »Oprostite cenjeni prijatelji, plemeniti madžarski narod se s plemenitim rraneoskim narodom ne bori rad. Vzemite za vse sfu-ćaje na znanje.« ™ Nenišk? ofiCFJoziri glasovi o ^ra-sanju samoodločbe narodov. »Oermania« kot oficijofcno glasilo grofa Hertlinga, bivšega voditelja centruma, prinaša v zadnjem času očitno inspirirane članke, ki nišo le polni optimizma glede izida mirovnih pocrajanj z boliSeviki, marveč veljajo tuđi lahko kot dragocen donos k naziranju merodajnih krogov o vpra-§anju samoodločbe obmejnih narodov, katerih dežele sa vsled poteka vojnih dogodkov sedaj v nemskih rokah. Nemški delegati pri mirovnih pogaianfih, pravi list se morajo trdno držati sklepov deželnih odsekov kot izraza prave ljudske volje, dočim se zdu da Rusi za-htevajo posebni referendum. Nasprot-stvo pa nikakor ni principijalno glede vprasanja samoodločbe narodov. marveč samo formalno glede načina izvedbe. V principu tu pač niti Nemčija, niti Rusija ne bo hotela popustiti hi zato bo treba najbrže najti srednjo pot ki v glavnem vztraja pri obstoječth ljudskih zastopih. ki bi jih pa postavila tam, kjer bi bilo to želeti (za Nemce) tia širšo pod-lago. Na ta način, pravi »Germania«, bi imela državna vlada ves nemški narod, ki ni hotel anekstf. za seboJ. = SaoioodloćtMi Barodor fci bodoč- Kakor mano, 90 s* nemSki diplomati v Đrestn Litovskem postavili na staliiče, da naj dosedanje politične izjave v okupiranih dezelah že veljajo kot izraz ljudske volje glede bodoče oreditve državnopravnih razmer teh dežel. To Je posebno važno j?lede na takozvane baltl- ie sredi meseca decembra naročito posameznim deželnim zastepom, da naj nčiteljem takoj izplača vsaj primeren del tega zneska kolikor pač mislijo, da bo cdpadlo na posatnezno osebo. V mnogih slućajih so se deželni zastopi odzvali temu pozivu, tako da je velik dcl nčiteljstva že leta 1917. prejel precejšnje vsote. Kjer so deželni zastopi to želeii, je vlada deže-lain priznala predujme v to svrho, ne da bi btla čakala na končno sestavo proračuna. — Zasebni aradniM lo a radnice! Mi-nistrstvo za notranje zadeve je dovolilo z 1 IMPUOM s 4ne 1. decembra 1917. «. 73.751 I ustanovite* »Drtštva zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskera ozc:r!?uf s sede-žem v Ljub!»ani« ter je potrchlo tozade-vnm drititvena pravila. S tem se zaJenja redn* dcTovanje tzga društva. Pruvila, ki so lm tiskana, drbe clcnl v kratl-cm. — Zacno $•' člani in članice opozarj^;^. ću ic prejel pripravijalni odbor tega društva od naro* č :;iih čcvljev ko.T-.aj eno petino parovf od nekaterih Stcvilk sploii nob^nc^a para, to pa radi tehničkih zadržkov v n?bavni to« varni. Zato se ni moglo ćo zc-n? vsem na-rečnikorn ćevljcv ustremi. Dr::sivo Ka!:or tovarna bodeta skrbela, da se po možnosti Iiitro ustreže še onim, ki dozdai še niss dobili čevljev. Prosimo tore] potr7>Ijcnja. — -Molljoracijska reforma. V svrha melijoradjske reforme, napovedanc s strani poljedelskcja ministrstva, je skllcaua i;a dan 10. januaria enketa vseh de2c!:.'ih uprav na Dunaju v roslopju parlamenta* Trajati utegne tri dni. — Funkcijska doba pravih članov trgovsklh In obrtnlškH: zbornlc, katerik mandat je potekel dne 31. decembra 1917, se podaljba do 31. decembra 191S. — »Glaebena Matica«. Ciril LJCar, naj* mir.jši slovenski klavirski virtuoz bo v re-tek v Ljubljani koncertiral. Rojen je bil r Trbovljah, kjer Sivi oče kot organist. UćU se je Ciril najprvo pri svojem oćetu, potem v »Glasbeni Matici«, v kateri je bil eden najoćličnejših gojencev In lani v jeliju ]• dovrši! svoje studije na Prašketn konser^ vatorlja pri prof. Hoffmeistru in sklada* telju Vitcslaru Nov5.ku. Pri koncertu aH-solventov je vzbudil največjo pozornost glasbenikov In navdušenost občinstva. Moj-st«^r Novžk je bil z LIČarjem posebno sa-dovoljen. Igral je genijalno Nov&kovo So„ nato eroico tako vznešeno, hakor nobo Resnica in Pravica! — Oddaja sena In slame. De.?elno mesto za krmila bo dobilo v bližnjem časn od vojaš1 e uprave 10.000 q sena in slame i% razdelitev med najDotrebnejše naročnike. Cena sena ?e ni znana, ute^ne pa znašnti z. vsemi stroški vred do 30 kron in za slam« do 20 kTon. Naročlla za seno In slamo ie predložiti potom žunanstva do 15. Januar ? a na imenovani urad in je poslati ob-fcp.em znesek računa kot predplačilo proti poznejšemu obračunu. NaroČnlkl naj tudl izjavi jo, če so pripravljeni, sprejetl name-sto sena slamo, ker se vojaška uprava glede krme nič ne veže in nam ni znano, koliko imamo dobiti sena fn koliko slame. Krma se bo oddajala na deželo Ie v celih vajconih in naj se naročniki po tem ravnajo. Vacjon drži povorek do 50 q sena In 40 flr e!amc. Za kakovost blaga ne prevzame de-želno mesto za krmila nir.ake od^ovomosH. — Prijave 2a jaro aemensko žito. Kmetovaloi. kl nlwa5o jareća ?lta in dni-gih spomlartnih semeB, ee Imajo do 20. t* m. K^lasiti pri mestnem gospodarske m nradn na magistratu. — Razgfas. V členu 28 fsmrBlInega pređpisa k ce«. naredbi z dne U. aprila 1916 drž. zak. 6tev. 103 določen! Izplskf U plačilnih nalosor, obse^ajoči vse đo SI. decembra 1917 ugotovljene ođmere đavka na vojne dobl?ke za posamezne osebe bodo ođ 7. do 19. prosinca 1916 tnuradno (sob* St. 5) razgrojen! r urađnih tirah (8.—2.) vsakomur na vpogled. — C. fcr. davna adi minietracija v Ljubljani, dne 1. januari* 1918. — Umrla Jo t Ljubljani gospa FranJa P 1 r č e v a . mati ođvetnika drja Maksn Pirea. Pogreb se vrfil v nedeljo ob 4. uri popolđne Iz Soclne ulice St 4. — Vilo VVcttach ca Blelwelsovf eeirt1 i© kupil od ee. Marije Wettachove, rclett-žec g. Iran Grobelnik v Ljubljani mm 164*M krmi. ^ Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne .5 januarja 1918. , * 4. štev. Poroci 99 tntrt ▼ CraontU« taiealr Varfl Schwilcer i cdS. Zefiko Rot-■ novo U Gorice. Mlađemu paru lakre* ■« testitke! Aprovlzacljske teSav* v Zagorju efe Savi. Pi&ejo nam iz Zagorja: Nujno 5a po. trtbno. da se enkrat Javno ipregoTort radi aprorUaciJe načepa krnja. — Siađkorja trn mlazDo dobili skori 1 moMca nobenega, patrole ja ramo toliko ca«* ne. Mleka — !• •bijubilo po 100 lltroT na 4aru ki bi a« aaj foiiljal Is Izlafc, — (*obil! ga §© nismo nlč Kromplrja emo dobili enkrat malo, potem aopet nlč. druge ga ilTcia tuđi ni. S«!aTek! zastopniki r## a tor JU. da to arapraćljo. Ođločno ta naj na prarem u»> atn aaTzamejo sa ljnđstro. Kđor bode ljn-»pod okrajni glavar t Lltijl se naproia. da tuđi on stort rse, kar je mogoč© sa aprovt-sacijo na§ega kraja, kajtl ljudstvo te •bupava. £• je ča«. Božtjan Rol «f-. Dna S9. decembra je ■mrt t Bel^radtl goipod BoStJan Rol, in-Senir In bISni početnik. Pokojnik Je đo«e. ■«1 lepo rtarort SO let. — V troji mladosti fođll j« eradbe mnogi* eest ln telaznic t Bosni, pozneje sa nastanll t Srbiji ln ti latraril tu svojo noro đomoTino. Ostal je ▼eđno BavčuSen Slovenec ln se je ra naie Jtarođne razmere žiro zan!mal. TJkrarjal se 3e mnogo % numismatiko ln njegova pre-Ttrasna zbirka starih norcer Je skoro *re-tOTnornana. Vrlemn pokojnika, bratn gosp. Ferdinanda Ro?a ls Hrastnllca, bodi ohra. aj«n Ca«ten §pcra!a! Umri« Je ▼ 6t. Vidu rri Orobelnem ca Atefarfkem gospa Antonija Snmer, nad. Sčiteljera Tdora. N. ▼ m. p.! Umri Je Junaške amrtl f»a ItaMjaJi. tlk&m ho'lSča posestn!fc ln krčmar rranc Fečecko Is Kibenbersa* Casten mti •pemln! U-rsrl Je ▼ rezervni bolnJSnfd r Celor^ •a Antcn P 1 a n i n e e . tope i čar. 45 \&t aiar. ćoma I a Lok ort L,!ti*l. Padel je na itali*an?»k«»m boji??« Ma-tlja Lortne, rojen teta 1393. na Metlovi na Koroikem. Pokopan je r Motti đl Li. ■»•nca. Umri Je pri Sretl Neži na KoroSkism potestnik Anton Podgoree, brat mon-aijmora Pod^orca. — Ka NavrSnikovera ▼rhn Je umri posestnik Fran M o H t :, i k. — T Vogrčah eo pokopali TSletnega B r e s-• Ikovtgt očeta. Umri je g. Ivan Pancarlek, birfl •epan občine OJstrica na Kor^^kem. »tar ■1 let. Pri koroSkih inladostrelcih je služil kct rojni poTcljnik. Iz Rcžeka ca Koroš"krra porodalo, <1a te cmrl cospod lemip A r n e J c , bivši p©_ s#!*tnik t Gori^ah. r»^© prof. đrja Irana Ar* aejca in natioficijala Mateja Am«jca na Dunajo. Ukraden tobak. V Cetorea Je bflo tam. laj?nietna giav*emn w»!o?Dn!:Ti Pcha^cn na koloćvoru ukrarTenesa tobaka sa 4^00 K. Založaik ne trpi škode, ker je bn sava- Izgubljenih je bilo dane« rfrtraj 9ia pošti za 30 K rnamk. Ker najćitel? znamk ae more rabiti, naj jih prinese proti najra* dl t naše n pravni Stro. Zgubila ae Je konsnmna Irajifira a Krušno karto sa 10 oeeb ln nekoTIko đenarja aa ZaloSkt cesti Poiten naj^ltelj naj Jo od da na ZaloikJ eestl ▼ koraaurati proti aasrmdL Ukraden Je bll trrtfM Grnbelnlk sa, MJ^ek snkna t rrednoBtl 3000 K. Popravek, V razglasn <1«1. odbora loranjske^a o irebanja obvezni* 4*5. dei. 9oeojila Je popraviti t od stavka po ?00 K ia^rebenlh obvecnle t T. vrst! ođ rr^daj fredsadnjo itevilko v 1978 naraeeto 19S8. rTlJ!Q!ia:i51 Jot#< latiti" marina 4 K, ustanovnlna 100 H Aprovizaciia. 4- Is »*!• tprrrtzaCacta •dtetn9 ti se fe vrtila 4. Jamtarja 1913. Prihođnji teden se bo rasdeljevaJo na močne Is-kaznic# po •/« kC k a 1 e ln */• k« I • - § p r e n i a. Za to razdelttrijo bo «nestnsi aprovisaclja razdeQevaJa po pol kg m o -ke sa koho na osebo. Kakor danea razmere kalejo, se potem skoraj fotovo ne bo moglo več rardeljevati moke ca kuho. — Pekarija Trček |e imela dane* na svoji prođajalnid nabit napis, £e&, da se ni pekel kruh, ker ie imin)* k a 1 o m o k e. Na ta način ie hotela pekari]* rvrniti krivdo na mestna a provi-zacijo da tato ni kruha, ker moka ni bila nakazana. Umljlvo je, da so bili od-jeinalci ozlovoljeni, ker so naenkrat ostali bret kmha. Zato nai bo konstatirano: Pekom Je bila nakazana moka ▼ četrtek dopoldne in so jo tuđi vsi dobili Ptki so dobili naKazano pšenično meko in koruzno moko. Pšenično moko so Iah-ko takoj prevreli v skladišču, dočim dobe komzno moko če« nekaj dni lerecno se je vsem pekom naročilo, da morajo. čoklcr ne priđe koruzna moka, peči kruh iz same pšenične moke. Iz navedene^a sledi, da Je le na strani onega peka krivda, ki ni pripravil sa svoje stranke v pravem času kruha. Sicer bo pa cei slupaj mestna aprovizacija natančno pre-iskala in krivce kaznovatn. Občin ^tvo se pa opozarja, đa tako) naznani mestni aprovizaciji vsak slučaj, će bi bilo prl-krajšano pri prejemn kruha. — Dovoz prašičev je zelo maihen, vslec! tc?a zelo trpi razdeljevanje 5peha. Mestna aprovizaciia pri najboljši volji ne more razde'Jti veČ Ipeha. če Je tako minima-len dovoz prašlčev. Pretekle teane »e Je nekaterim strankam v rrrVrri s^r^v**--čiji razdelilo prJutarje, to so pra-Šičl brez vsakesa ipeha. ludi jT.->ui«r-jev mestna aprovizaciia ne more več razdeljevati vsled slabepa dovoza, ln ker ima komaj za trg do voli Fra5ič;esi mesa na razpolago. Zato naj stranke ne ho-dijo več v aprovizačni urad izrra*ev?.t, ali moreio dobiti prltifarje, ker s^ jim !z opisanih razlo^ov ne more ustrči i Tuii one stranke, ki so fe debile §tevi1ke in so bile pri^la^ene, da <"cbe nršutnrie, j:h r.e morejo dobiti. — C e v 1 j 1 z lese-nimi rodp'.ati i 12 kron se še nadalje rasdeliujelo revnim ro*!om. Z^'asitv'e sprejema aprovizačni urad vsaki dan od 2. do 4. ror^ćne t Stradamo. Na notico, kl Jo Je pii-občil pod tem zajrlavjem predsnočnji »Slovenec« se nam poroča, da radnie močne karte ni bilo mogoČe honorirati, ker mestna aprovizacija — kar je poro-čala t Tsch listih — ni prejela in baje tuđi ne bo več dobila moke za kuho. Prihođnji teden se bo razdeHlo na pove močne karte lA kz kale !n 1/a kr jeSprenja. Pozneje bo moiroče. ako ne bo usHSana mestna erjro^izadja, na prlstojnem mestu na Dunaju, razđfliti le §e enkrat po Vi Yz moke. Ob sebi umevno pa je, da je in bo občina storila tsc korake t svrhe, da te položaj z b o I i 5a. -L §»>eh ca It cVreJ lL 13§1 do konca. Stranke IT. ekraja z nakaziH za mast St. 1301 do konca prejmejo §peh v pone-deljek dne 7. t. m. dopoldne na Poljanski emd R 1& Dekstai * tala twđ: ad pđ ia te ia it lioi te 140a od 1a te pol U. it 1401 do 190a od pol U. te 11. St 1501 te 1600. od 11. do pol 12. It 1601 do konca. Vuka oteta dobi 1 kg. Kitatnuiiatmne9 kroti. kanto IX Stranke i lamcutinl iikazni-cami D prelmejo prekaleno prašićje meso v ponedeljek dne 7. t m. popoidne v cerkvt sv. Jožefa. DoloCcn Je tale red: ođ I. do pol 2. St. 1 do 200, od pol 2. do 2. It. 201 do 400, od 2. do pol .1. Stev. 401 do konca. — Cna oseba dobi pol kg, 2 m 3 osebe 1 kg, 4 in 5 oseb I1/, kg, 6 in Teč oseb 2 kg. Kilogram stane 4 K. + Prtflmleno meso za nraditlike skaptee- Uradnilke »kupine preimejo prekajeno meso v ponedeljek dne 7. t m. popcldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen Je tale red: prva uradniška skupina od pol 3. do 3. št 1 do 200. od 3. do pol 4. Št. 201 do konca. II. uradniška skupina od pol 4. do 4.. III. urarfn&ka skunina od 4. do pol 5.. IV. uradniSka skupina od pol 5. do 5. — Era o«*ba đobil V« kg, 2 In 3 osebe 1 k*. 4 ln 5 oseb IVs *k, 6 ln vei oseb 2 kf. Kilogram stane 4 krone. Povišanie naročnine za „Slovenski N?rod" • 1. lomiBrlem 191a. Po pošti velja: celoletno. . . • R 36*— •jletni . . . . , 18#— f'4!CtlM • 9 • • • 9*— mfsečno . . . . • 3* — Za Mftmtfilo K 40. Za vttt druga ddžele K 43 — V Liubljani ve!Ta: cetolftno. . . . K 32*— '/tletno . . . • • 16-— ■uletno . . . ♦ » 8-— na mesec . ... 2 70 Polo?n'ce so pre!eli vsi naroCniki ln pro-s'me, da se fih poslu l\\o pravočasno. da lm r»$71:an:e ae nrestane. NeplaCoikom st bole list nstavil w sred* 23. januar ja Posameine itcv Ikc stanejo 14 vinarjer. U-ravništvo „Slo?. Naroda*. * Ameriike Sito. Pokajanja estente v Bnenos Alresu glede nakupa letine ugođ. no naTTfđnJejo. Spanska in gricanilca Tlada si hočeta ra motori ti r Argentlnijl 400.000 ezlroma 100.000 tan £Ha. • 8traien umor. V đnnajski mestni plinarnl Je bll nmorjen đelaree Cbalupka. Kessanl storile« j« Izreza! ls stegna umor-Jenega Chp^a^te S0 cm đolg in 12 em Slrok ko« c»sa čo kosti In pa r«nl b ff«boi. • Prof. dr. v. Schrutka f. Profesor rrstrij'^r^a civ^p^prccesner^ prava na rfo^niakem rsei^iTI?M!TT rtroral sretnik dr. t. Schrntka le nm svojem poeestrti r Klreh-đorfn tJtrsrl Ts!e<5 rnet'a p1Jn». * Ruski deCkl v NemčIJI. Is Berlina porocalo: Kakor so Semc! ^preiell v rarna rroja nCiliSCa preceJSnJo Sterllo tnrSkih £e£kor. tako nameravajo seđaj organizirati sprejemanje ruskih đečkor ▼ n«mlke ucil- tđm m •fcrata^ Otntaa trtjaaiMlf* ▼ Rlgi aa j« to dosjoTortla a obratno komoro t Lflbeelra. tak« đa bi prra skupina niskth -uteneev oziroma vajene«T prtila na Nem- Ueo ▼ Talim aoei laia. Prosveta. «- Koacart Mai« pL StmczHera v Ljubljani dne 19. decembra 1917 ie nudil araetniiki užitek prve vrste. Gospt Strozzl Je izvajaU izbran spored opernih spevov ta pesmi. Briljirala Je ▼ izva]an)u velike kolora tur ne arije U opere »Lakme«. V te) teild, visoki ariji In v drugih mirnejših spe-vik ii Toske, Dalile In v koncertnera valč-ku Je dokazala, kako odlična opema pevka đa Je. Pevk« glas Je čist, svei, zvočen, polu mojstrsko izSolan. in njeno predavanje Je toplo, i mozočnlm duševnim izrazom na-polnjeno. Njeni brezhibna koloratura služi duševnemu izrazu, toploti čustvovanja ln ne hladu tehnike. Toplota tlasu in velika duša pevke - umetnice prevzame poslušal-ca. Strozzijeve predavanje se da primer-jati veliki Swardstromovi, marsikatero komorno pevko nadkriljuje. Biserni staceati se bleskečejo kot brilianti. NepH?akovano iznenadilo nas ie. da smo v koncertu spoznali, da Maja pl. Strozzt ni samo velika operna pevka. temreč da Je tuđi velika koncertna pevka, kar je treba posebno po-tidartatt. Ravno koncertnih pevk 2 idealnim utisom predavanja nimamo mnnso. Lažje je z opernimi efektnimi arijami briljirati, nego v koncertu lirične pesmi z velikim duševnim izrazom uveljaviti. Nove lirične pesmi hrvats'.ega, modernega skladatelja Petra Koniovića Je predavala Strozzileva v družbi z izbornim pianistom gospodom Pečlćem s tako iinim umcvanjem, s toliko toploto In tako velikim duševnim izrazom« da ao sicer težfe destopne modeme skladbe sesle obvlnstvu globoko v srce. Cuta- polno hrepenenje v Iščekivanju, prlprostost in klasična lepota Večerne pesmi, tu sentimentalna jusoslovanska otožnost, tam strastni izraz močne ljubazni globoko učin-k».2|ejo. Nekaj posebneca, origlnalne^a, ka-rakterističneia in mogočne^a ie v hrepe-nečem spevu »Allah ekber«. Melodija te pesmi sesa daleč v Balkan. Konlović pola-ea veliko izraza, misli in slikanja v klavir. Njegov klavirski stavek je vseskozi mo-deren. Le povsem zrelo umetnUko predavanje more njegove pesihi uveljaviti! Pevka in njen diskretni spremljevalec gospod pl. Pečić 5ta bila v izrazu in predavanju ena du?a. Vse spremijeA-anfe ie bilo izeize-lirano. fino, v duhu skladbe izvedeno. Maja pl Strozzi Je d^s^la velik triiimf. Zaslužene pohvale in riobravanja ni bilo konca. žalfbo*, da zarad! ner£odne?a ča?^ pred bežičnim! prasniki ni bil koncert tako no-sečen, kanor M bilo želeti. Navzoče ob-in-stvp pa je bilo skrafno navdu^eno In zadovoljno. Veselilo se Je umetnnsti velike Ju-roslovans're pevke Maie pl. Strozzijeve. — Radi dolsotrajnest odobravanja je mor?Ja pfvkt na k^PTu koncrrta Se sedem zname-nit!*i slovaSkih narodnih pesmi Novakovih dodati. Jubilej Marije ni. Rožlćke - Strozztfe- ve t Zagrebn. Petdeset let trajno biti Igral-ka. to Je pač izreden dogodek v svetu dramatične umetnosti, a biti petdeset let vzdr-žema prva fa^rerj^ka igralkat heroina, na katerl leži glavni del repertoarja. to je čudovito izjemen slupaj. Dne 3. Januarja 1858 Je Marija Ružičkova nastopila ▼ Zagrebu prvfč ▼ Evrovl drami »Lowoodska sirota«, tako} kot zrela umetnica, !n 3. iamiarja 1918 Je nastop'la zopet v naslovni vlogl Sardou-ove »Fedore«, Id Jo more igrati le sveza, mlada, krepka m lepa umetnica. In to je baš tlsta njena tajnost,; da se je znala obraniti dr> danes mlado, sve?f\ temperamentno ter da igra Se kot starka največje vloge kla-»ičnesra, modemega in naimoderneišega repertoara. Obse* njene nmetnostl je narav-nnst ogromen. Ne pretirava ne v gestah, ne ▼ kretniah, stremi t nafkrasneJSim uspe-hom vselej ca harmonične celine v tonu. izrazu lica, držanju telesa in značaju glasu. Vzorna klasična iola, poglobljena z realisUCno tehniko* Ima ▼ a|e| aartjs aUaliia imstoonico, U zna biti vedno nova« vedno raninriva. Zato Je njena mladost nevenljiva na odru in njena priljubljenost v Zagretm, v Bclem Kradu ln po drugih jagoslovanskili i/ic^tih vedno ista. Mlad slovenski umetnlk na zasrrebškem odra se je piscu teh vrst lz~ javil: »Dobre, vrle umetnice Ima naše hr» vatsko kazalište. Lahko se ml igra i mar-sJkatero, toda med vsemi ima največ tara, duha ln temperamenta, ie vedno gospa — Strozzijeva. Čudovito Je, kako krasna zna biti ta siiaina umetnica na odru, koliko ču* stva, gorkote ln življenja Je v nje]! Igrati i njo kot partner Je «ame umetnišld užitek naJviSje vrste!« In Slovenec ima Sele nekaj nad 30, ona pa že blizu 70 let! — Tudl na slovenskem odru ie slavila jubilantka svoje-časno triumfe. Njen divni glas z najširjim registrom tonov In njena plemenita, do Raj* ničnejSih hlpov veleokusna igra sta Slovence navdušila. Se na odru v »tari čital-nici nam je zaigrala Moserjevo »Debohros v novem deželnera gledalištu Schillerjevo »Marijo Stuartovo« itd. K njenemu knltur-nemu Jubileju izrekamo torej tndl Slovenci svoje čestitke. — Iz Zagreba nam poroča-jo: Kako ljubi hrvatski narod to izborno svojo Igralko in kako mu je prirastla k srcu, se je pokazalo pri svečan! predstavi v zagrebškem gledališču. Obsipall so 10 t pozdravi, darovi, venci, cvetjenv velikan-sko navdu5enje je prevevalo občlnstvo vea večer, da so umetnici pritekle solze veselja nad tolikim! pojavi spoštovanja ln Iju« bezni. Hrvatski narod pa je v istini đolža« nmetnici za njeno uspešno sodclovanje pri dvi?anju glediliške umetnosti med njim hvaležnost ln nriznanje. Narodni dar umetnici znaša 50.000 kron. — Krasna mladlnska knjiga »Martla Krpan«, ki Jo je izdala »Nova založba«, opremljeno s slikaml Minka Smrekarja, Je naUepše darilo za na5o mladino. Dobi se v ^Narodni knji'rarni« v LjublianI, kl Jo raz-posilia po pošti s knjišotrškim pribltkom za 6 K 05 vin. Istotam se dobiva Tvana C a n -k a r i a najnovelše delo »Pođobe ls sanji za 4 K 80 vin. Obe knjigl sta vzba-dili v slovenski Javnosti največjo pozornost in se silno prldno kupuleta. — Mestna hranilnica linbljanska. Promet meseca decembra 1917. leta. 1839 *trank je vln^iln 2.294.74* kron 00 vin.; 1303 stranke so dvirnile 1.^00.116 kron 10 vin^ torej več vložtto 604^2? kron 22 vin. Stanje vIot s kapitaliziranim! obrestml vred rt^.75^590 kron 07 vin. Stevilo vložnih fcnil-f\n 35.T0I. V TV. četrtletju 1°17 se je hino-tečnlh in občinskih pn^oiil izplaČalo rtO.946 kron 51 vin.. vrnHi 1.70'.36$ kron 51 vin. Stanje pono?*! 27.309 o$t K PS vin. 66 — Liub!Sanjka kreditna banka. V me« secu decembru 1917 se je vložilo na knjižice in na teTo?t rafr*n 9,111.907 kron 44 v, dvitnHo tj^ 15 0f)0.?34 krr»n 7f> v!n. Stan'e vto^t knnr^m decerr»hra 1917. leta 3° milf-Jonov 73^ ^0 kron 31 vin. 49 — Č?§ka InđustrPalna banka. Stan i e S^-rn»rr\\h vio«? t^ yna?n1o koncem fannarfa 1017. leta 215.532.06? K Pl vin. !» fzđaiateli ln odgovorni tiredclk: Vtlentlo Kopitv. W5pr Opt>ta?!am "^99 cenjeno občin-tvo, da ie dospela re^ja pošiliatev Prosim lorej, kdor je stro) naročit a'f se za is ega zanima!, da se oglasi čimpreje v trgovini J. PETET.I**CA, UVlUflNAt Sy. Petra nft«ip št 7. Tovar« zaloga ftival. atti»ojow* £0& Istotam se kupita dve Izložbeni omarU • V [ Jastoal^a Petmte roj. C#M>^ naznanfi v svojem hi I r hnenti ostalih sorodnikov, viem prijateljem in znsnecn pre-I tresu;očo veit, da ie moj iskrenoljubljeni soprog, ozh\ oee, foap. franc Peienko I pMtttatk, fertaur Iti. I orrri itinaSke smrti .dne S. decembra 1017, pokapan V Vltf I Tolmezio, dne 6 decembra t 1. Bodi mu lahka zemljica. I ialmt**a aopf^a, LmA^tk, fin, ajnii, hčf I rrsaMAks, matt. I V RIHEMBERGU, dm 3a decembra 1917. 65 i Ttržnfm srcem Javimo vsem *orod?!?1com in 1 prijateljem bridko vest, da je naša ljuba mamica, oziroma babica, itd., gospa Antoniia Sumer MaMtteliOT* wfcra\ dne 2. Jannarja 1918, po kratki bolenri ▼ 70. leti I svoje starosti mirno v Gospoda faspala. SV. VID GROBLNO, dne S. jaa. 191«. I & 2ata]ofte rodbine: Vsem sorodnikom, prijateljem m znancem eaznanjamo, da je naša ljubljena mati, gospa Franja Pire vate** «te»yattlwjai !«*■• *«l««trf«# dan«, po dolcem in težavnem potn dospela do svojega cilja. Dne 6. t. ra. ob 4. uri popoidne jo prenesemo iz hiše v Sodni olid it 4 k večnemu počitku k ! Sv. Knin. 52 I LJUBLJANA, dne 4. Janmrarja 1918. a«* navsv ^w+% bbhhi* rwv% imumi riw __________ _____ U Mm&m sponi vporaben za 1—fO luči, t aaioajroflovl a^aiffof 9 X12, t^K^h^Ma^^^^^^^^B^O^^^ha^O^^^O^^OA ^^M^M^O^PjAflo^t^Oi B^^dhOMfe4kl^k^#a *% INIlilHHIi P)llW Kompiciii j ta. 1—^^^ ^—^^Jpj^ ajgH A ^p^MUM^^^a^pm^O^OJO^aa alW^^BTaVaV aW^aW IHB • a^™^^aa^^a^aa^^ai | B§f B^flaTBI M aWHb1»W av^W V^Po^B I^^^^^^^^M^alo^^A ^^^^ o^^B^^Ok^o^ki ^Bl^feav lllo^^^B^tfa^o\ ^ ^b^o^H I^OaO^V ■■ ■pt»w t^v*. nw^ r^* ■ ■* - - ajaav^ Pw4te w% ^BV breie koieiST^' •oi* ••#,—ajaja) ai k^oa« ajajv* nw. ob^o^t. Kof N»a ▼ premeni 58 cm, visok 55 cm B tw»- mr •■»»• t novo sakato* pođtofo in jtrmen;em K 8M"— Vpraia m w hotelo fcla« Zajantten uopoh. ^^^" Bujnsf lepe prsi 4*m *MUMi 4467 ^l m^ jBk oSh^ a ______B^ ^^^^^—^bAAmb^a^^ol o*^iJaa^^fc^aaa^ ^»^ ^k^ Bk m ^BT ■■)■•* aojBaao va oaHH PMMan aOKoanvo si i li• jl Rtn hoR n pra %*• **•*, mmtmt* ' aajrtC. Rabi aa aaaaaia. Eđiaa krema aa pra*, ki jo vsicd Caaovilna uflafta aiodvlalo ifkataarfl, tvarae paifmaulK rtd ^^-...ht^^.^^B^k ^bbs^b* s^^^a*«ibsOmmi* iBt. MBVft aa?> obbj k avLarifeMk 4VJBBJI ■ |SJB^PBBI WJWB> ■■■• mi ffKtm^m^* HH(V« ■■PiB*^*« ^^^"» ^^^^^rm-^fm^ w^^w ^^^v *mr ^•>»vvv^vw— _ ■ MiBIMMBMMll J^aznanilo. Tiskovna zadruga x o. s. ▼ Liub1;ani bo isdafata letos „Ljubljanski Zvon" nod pomnoieirm uredništvem (Otori Ž'Jpančič, odgovorni urednik, A. Loboda in M Pu»Hi) na 80 straneh (dozdaj 56), od katerih bo odpadlo na listek 20—25 strani. Vsled pomanjkanja papirja borno tifirali »Ljubljanskcga Zvona« le toliko izvodo?, kolikor ie sedanjih naročniko7 in kolikor se bo prigtasilo ter vplačalo novih niročoikoT do 15. tekočega meseca. TmmmfLm prva številfee, ka%or lana^o !eto, fa latos rmšk a#aanlkaa|» ls đraflate paplrja izkUcćen. Naročnino (letno 20 K, polletno 10 K) naj ođdajajo alt po-iiljajo noti naročniki upravi »Liubljans'>a—ifr ttll»___________________________________________ Stran g. UH a* v ■»■ki m tap^ n» n I#Q smcne ponodoe i naredbo cene na vpravrt'ltvo »Slo>vt*~ aferfa Naroda« pođ „itaV.ttiftJa*'. ss VsJ©noc s 55 •• taksi ap rajama f. g. Halaart Se*MaWfit ti •> Mesefno sobo sa take! •!*• soliden mtren fospod kl ac -arad Mit TaKojInie ponudot na upravništv© »Slov. Naruđa* pod __________.»ailraa / 6>«.________ 200 K nagrade onemu, kattri prtsktbi mmt stranki (vđovai I letnodeklico) moderno stanovanje s 3, ali 4 socami lakoj ali nai-fcasneje do 1, februarja Sarft? ans HHTi Jbr. NrHT.______________________£»70 p&s@st*o £?£?.:: Hrraikem. po^.ic e, 20 ! >hov po'a travnikov, sadovnjak. vrt, ze!o dobra 2errlia se da v Dirm a 5 ti rod*, Potasnita ciaie Benetić p. Slragas!« pri iiirlevcn. 4 94 Izvežbana prods]a!ka aa lieo ta neko glavno zalogo tobaka na :-£. Šfajeiskka>aaawwfc> panaan CP^BB * ^^^^^^^^^^ BB^B^aj^BBBBBp a* *-Sfl^BBl AttA saaSi as k^A aj aa^ ^a ^aa a^^aa y^W ■B^^pai ••^p M^v^P VS ww ^BB BVBB BBJB^BB . aa 181» — awalalaal patHI ajffjaaaaaai | nJva^**^ V^V^V ^p W^W^WI VSBv B^Bv B^ BWV B^VBVlBBJBa* Ou Čtvfarskc p« č*ike apreime v cldfo x Viju itf\]vn ? (lMfiif. >: Ptafa po dogovoru In sedaniim raz« meiam primerna. — Ponnd^e naj st< rrSHeio na I«va4 sa aait^#".ovaafa : •vrti v L afcl'aml, a&a-s'SAa cesta ŠL tS, k?r naj s* «e vl'-rjf. ki žefe i vsiepiti v tlu£Do v svrha Jngovora osebno zglasijo od 9. ure ćopoiđite' oio 2 ure popolčne. 4 21 | Spremne so več 8??e?atk zifarjev, tesar wf ctzsrjif9 iB shvkih k!|BC)vrlar]ev! p«5r ^-^t! đ*!wl plel^ pro-sti br -ui 1« timaiavarniBi« Pr> !fs;as'ti •« Je f>n stambeni ttrdkn ! i 6. Tonnles, Uub!]§ns,; lisaka dama naj čita In*o;o vcl^ranimivo naTod»-o © i Ido Krause, Požun, Prcssbnrg Ogrsko ^ awK»">^t|___ v>j \Q3c se BBv ^™ ^M a^H B^Bs vVi'cd prtvo&šsae »skrbe surc^n za morem« tccnaoeni in redna dobiv^ifi »taandika dala. Git se pređrtem ca đobrl st'veftsM in nemiki koncept. Pomdtet po€ aMjJBjija II* fta ooriv. »Slov. Mar« ■hll Bfaafait p|idl" l^° •»«*• ■■ M Pmi! str opno na kpi soln- Cst legi z Tttikifn ritom fialeg ttkote ▼ode, polet kolodvora v Ljuljani Ic-že£0 fn davim atMiala Mio. Ponuđbc oa opravo »Siov Narota« P<^ tiaVapai ___ ■ - -, - ^__ ___,___ , ■ I | ■ II II ————^-^—^^^^ : 3ate1ifjcatna g*si* - ^ItJtiičšTiiniifiktin $$& ^^ . aiLm UK nSlU- '• I F ^ ^af fn DVIMj I- ^*H3^ *^^ j£3BŠ Zahtfvaft« gr«- 'fe?'-^ ^J^^S"' ra'og o hi.Mieni-^:■,;-■ ' - <:*>^ ^nih pracimetih r i ■ i r n«s«ea v»«««*!ft 4 trezne z^fieslitve hlapce samsk* ali o2*n;ene tuđi invalidi nito izk iučeni Htr te sln'ba iahk«. Z^a^hi «c i« Ktl+Blrors'ta ndmm »i. i od 12 do 1. orr opo đne. -Kofatt'aai • fev. *a*tmi klarar, ___________Ljmaliaaau__________w " A"~*S PnaifiM '*" sredstvo za p« JPW ' lT31lin «filaienre 'as, V IB rdeće, svf tle tfi si\«e lase !p mR1 biadonftijwteTnnopobarr«* mr 1 stekicn.ćc i pR. y~3< I* -i'Tc. n i«Fk Rycfyof. P^ |fft£ Vitli la U:inek je čudovit 1 ste* ktenica 5 poStn?no vred K 2*4S Kstltv ie aarotlUi Ja". SrsliA. ?ii!!-0ni82n8, irat Stc^- i:9, Moraisk«. HRtn fZBoPteflko m «t%4 «r ineTM k S hi 3 letnenra i dedoa* ^ Kje pove npr. »StoveniBtfa Harođt«. CMko tosl« peri«. f kg btkga ncpukantfa 10 K, 1 kg be'tga Rcpukancga 5 K, 1 kf ^J«f* ncranfitra 3 K W t, 1 kg k-kta rukantga 24 K, 1 kg belega pukanega 16 K, 1 kg l>e!egai pfdcamcaai M'K, pobija po poat^ py^S kg jj™^ ■OVA| btTCPB^bNbbbvMPVi ■bbbbb»bjbiW PECIVO i neka] keksa, lecta, sUdkariie, bon-Ibone, čokolade, osiajefi kakao, fiado-ms«tck za čaj :■ kavo, toa'etno umetno mm, bo »ks, tvaiiffM aa kolaćt, tot»et Trofnatf) jtl^5 m dmg« Jofc« fairolilia proti vBogtatv! £«esk* cd 200 K ns- nrej PojiJco^ rHtljitsvpoWj"'cl Bi« &•) pUbMb^. Of«B#a% iil»j«laBTWla)«" faca« 43.______44 Jbdomesiilno parfumlrano v atogamteth kartosfh fino opremljeno ducent 14*40 kron. rrsovcl yeQI popast! Dobiva se pri tvrdki Milu lilmi UuDIlana Sv. Petra cesto St. 28. H ptSti palfita at k ti 3 tftcaattv nt^rtl. i ■B^BBHBB»»»B»»»BB»»BB»»BB»»»»BflBB»»Baa!^BaBa Mi liiiHi Ie Md tafjl mMtaf) flaair«. Naslor. kje se Uh av. •Slov Naroda«. 36 I —--------------------------. ■ i ■ ■ > ■ - -— ; 7 V8 * fcSlildSK!« Ptaiam za r«!e nezlom- •!# 4 C » Ijene iama$k? za ste* JV jj • kle Mce pet kg za brezhibne ćele Šam- *W 4»"^ A panjsV:e naravne za* J^ 1 /1 LI ff»a§ke za kos •••*•** ter prevzamem vssko asnožino po pCVsctju. 4> fl. F.OM, Praga, Karlln 496. Ne S40 v Praserte k. At 23 B*&*$m reatrfa^h u^pfjel v izniDrl 13 ha SI ft i2sto?h 9. Francat« 7i!!^lćaf 50-aeatmlkm v rrastru. C kr. okr. sod!šie na ¥rhn!k!9 •ataL I, dne 31. decembra 19!S Tolika atfMftlla nm amoaiavaia strugarsHa dala ta tesfcej odetajo. Ponudbe nt cor. »Slov. r^an»da« pod „SSrajaT". 455i MesečEii soba z dvema pos'cljama ae cdda taUof v naftm. — Kje# pove upravn. »Slov. H5S)*> P§13PITI* z dveletno prakso U6t) mtata. — Ptsmen^ r»onudb«» na uprav. »SI. Nar.« pod atiokaraa 29 '• 29 Oddasahlevza 5 konj s 1. maj em 1018. Kje. pove upravn. »Slov. Naroda«. §«gr Proda mm "W Hlša v Brežicah št. 82 fa H f&3. prSnad^ioja pravica V ^^li'Bi n« fsra^iivolint tlraibl daa 6. proslavi IStS ob 3. ori popoi* dne. Ku-ci se vijuino vabilo JozeTa Zalokar. Prodajo S9 v Jabtoncl pri IZir. SisSrlci trlje anonadstropnfc graifii^s^i Itlevi obseS >i 1600 mt pripravni za piezi-davo v stanovanja z dvoriS.*em ift Zvleniacinim vrtom — zemljice s« hW«. k«- mln, fanaft ia đrafa ••»•• nm kapa]a »edno 1 v vs**i ranol-ni. t^r rjlačui«* ^|0 aftj* TliUk teavafk ttaali tsaateka Hram J. Sailaa, Krai99 Str. fišiliinaui a %m<*nom Slovenski vojak £• r*vaoUmr imMmi ter se dobiva vezsn in k:asno s shkami ooremi en v vseii knjifotrfnicah v L/^ in Djene pourežoice w Celju* CelovOU9 Trstu /** 8plit«y Goriol raeđaj t LinbljanO /$ ~^ X C«jna tratk xa Igrale« f. rasetjdat /^*? Zemuna ponudSch 35im1nl vdovtc, 9 cfarffli) 8 in tO tmt starima otrovom* iavnt usluybmnmc v lfubijanu St yQli poroiiii j gospodično ttl vdovo 23~~-33 M staro. S^fm r*$ne ponudb*. ie mogoi* i sh/co na uvravn. nSaterlie* I Pmabat alzka caaa ta arttroaajaka. - Meli A delH na Starem trta !L U v AhačiCevl blSl PJl.l ma M. ^aaagBg^m—mmmmm—^mmmm^^^^^—"^—- V _nj£t/r\ ^" Štuje dei. tlo? na lira«, knližice 31. okt. 1917: ■•i. iid kafBtei a »Mt6 0*r-. ^# lcs%# «Hpp prlv. u K 214,681.380-—. » Sološnaprometna banka podružnica Ljulbljana, preje J. C. Mayer ^!pWtT«i w3Ri -»I«. _ m-li-T -ttIBi ijr—|— L - I 1 - . I' r 1 .------- ■rimiMkK Tr~*mm ***** VmSAlmm*. - »trt«. U;. 41 ustM««» i« »«—»— yi—■"* *■ ——* * * ^^^^,^^^.^.^.^^.^^^^^^^^^^^^^^^——^i^n^—^i——n—ii—^iillliiiiiiMa^^a^awai^—^^^^w Stran <■_________ .SLOVENSKI NAROD', dat S. Jmum-j« l»lt, • ________4. Mev. ^\fal IC sa luipMla w na astSat WWl#b Ponudbe na: H. K1UIB, Punaj V. KettenbrtktoipsM St 7. Mostne tehtnice '^JlK^ de** je ncobhodno potrebe« ffttovalec in vodnik \sskcmu brez razlike tolik* civil isto kollkor vojaku. Zato 1 napravit« svojccm gotovo n;»Jvečj« veselje, ako ]\m ga poiljcte ^Tlilla'^ „Vedež" za leto 1918 poklanja svojim častitirn odjemalcei« i« naročnikom preglede« in natančen slo- Venski zemljevid italijansko-avstriiskeg« hoiisća. ki se??a od naše Ljubljane pa tja do gardskfga jezera ter od korolke mrje do konca Istre. „Vfritof jt odločil tutlt 29 krttnb doattkov kl bodo izžrebani dne 91. BUica 1911, zato je vsak izvod „VEDEŽA" označen s številko. (NatančnejJi popi* v „Vedefu".) fea&F Ceom v Učsi veta vi S 1*20. "m „Vadei( m naroća v lalotal kultura* I. &T9KA Trat, nllem Klolia aleola 13. ■ Kdor ffh naroči 10, a1eW ena:9tegt povrh u. ■ t)a se prihranijo razmerne previsoki ftro*ki za postmrzne izvode po povzefja. iuj izvolijo p. n. naročniki poslati ftodt v znamkah) polcg eene še 30 vin. ra poštnino. —• Večja narocila se nofil ajo po povzetju. — Preprodajald doMio 25§'t p«#tista. 4529 ZF'ripcrcća.rr}. -s sfepeciisilTio Bamsko in otroško konfekcijo zelo solidne tvrdite ffl. Krist of ič-Bučar Ljubljana, Siari trg £t. 9. — Lastna hi&a. Nal&ovelša EV" KOSTDME ^| Najnavejia BV aTV aV M ' Plaifcei !*!»« ■ «» *fc * V a« I II Tr B Zalne — domaće obleie W f% I I JI i* V *W aW klobuk in atesaifce. lm 1% I M fl Otroške oblekice ■ olileke za m]aJ3iX2] Hglaiiltao perilo In drage potrebičiae sa aovero**a6ke. Posilja na izbiro tuđi na deželo. • Razglas. Dne 2. januarja 1918 so bile izžrebanc nastopne olfMilci ff/t tfetelnega pcsolUi: I 3 komadi po 20.000 K i. s.: 24, 40, 78. S komadi po 10.000 K i. s.: 15, 18, 86. 70 komadov po 2.000 K i. s.: 6, 10, 69, 75, 179, 188, 203, 223, 306, 323, 396, 472, 475, 476, 484, 503, 505, 535, 541, 565, 573, 530, 612, 639, 657, 677, 632, 703, 711, 751, 816, 841, 842, 849. 880, 903, 911, 930, 1022, 1033, 1058, 1115, 1151, 1165, 1179, 1349, 1353, 1435, 1467, 1534, 1539, 1585, 1652, 1678, 1703, 1717, 1781, 1801, 1805, 1324, 1836, 1885,1915, 1916, 1922, 1982,2013, 2023, 2099, 2121. 163 komadov po 200 K i. s.: 1, 45, 68, 78, 100, 110, 116, 118, 139, 142, 143, 149, 152, 153, 192, 195, 199, 213, 240. 264, 283, 284, 300, 326, 338, 361, 407, 417, 470, 488, 511, 525, 529, 633, 543, 545, ."551, 552, 593, 594, 636, 645, 6S0, 658, 675, 691, 721, 736, 737, 749, 756, 813, S39. 845, 852, 878, 882, 892, 924, 942, 980, 991, 997. 1051, 1065, 1085, 1136, 1181, t243, 1255, 1258, 1263, 1285, 1292, 1303, 1329, 1336, 1374, 1375, 1404, 1507. 1520. 1529, 1530, 1531, 1556, 1560, 1551, 1611, 1621, 1634, 1684, 1699, 1719, 1722, 1824, 1830, 1834, 1901. 1915, 1920, 1946, 1988. 2063, 2078, 2088, 21C5, 2114, 2129, 2146,2156, 2161,2168, 2189,2201, 2212, 2213, 2230, 2242, 2256, 2271,2290, 2306,2328, 2371,2378, 2388, 2430, 2462, 2495, 2512, 2516,2521, 252 4,2536, 2540,2549, 2564, 2625, 2705, 2716, 2729, 2770, 2773, 2791, 2795, 2798, 2804, 2810, 2833, 2845, 2847, 2853, 2857, 2864, 2866, 2911, 2920, 2938, 1951, 2965, 2973, 2988. Navedene obveznice bo izplacevala kranjski deželna blagajna v Ljubljani od 1. julija 1918 dalje v imenski vrednosti; izplača J!h pa tuđi s kuponi vred 3 mesece pred doteklim rokom proti plaći 1 u 4', eskomptne pristojbine. Od prej izžrebanih obveznic 4V§ deželnega posojila so doslej neizplačane nastopne obveznice: po 20.000 K štev. 26, po 2.000 K štev. 1028, 1079, 1546, 1547, 1550, 1894, po 200 K Stev. 77, 111, 308, 360, 575, 648, 1068, 1069, 1340, 1603, 1641, 1644, 1975. Deželni odbor kranjski* v Ljafctjanl, 4nt 1. jtRoarji 1918. ^Bj * aa^^^^» ^B^^Qa^Ma^BV^BF^a^MB^M^B^aw ^B^^ajB l I iMftoMNfkMlM alatom) •• vcrtUul- n%. roebije ta m«p«, I I pWMMt«ValM aa«*ata ■■ prftikt. (ovoKra papir i« tarve) I I JUafcaht" ptsaaJk strofe* feL tafta z o. r, I I Dvnai L, Fratis Josafa-Ka! 15 ki 17. I ^^"^aaaaaaa^BF ^BaBBBBBaBBBBB^BBBBaaaaaBB^B^BaaaaaaaaavBBaaVBaaBaaBaVBaaaaaaaaaaaaaBa ™aaaaMBaaaBaaaBBaaaaaBBaaaWliTaaaaaaaaBpa^aBaaaa^Baaaa^iaWBBHBa^^ G. F. JurAsek ■aJiiwatoa >Ufk|a» !■ tra^va« s fUsMB Uubllana, Wolfova ulica 12. ^^B^aP^^BBaBaaaaaaaaaaaaaaai^BaaaM aaarn aaa^a^aa^aafe] ^■B^a^ak^aaB^a^aA ^BaVasvan 4%^bbk .^aft^Bha^aak B^B^aš^a^aafeflta^a)I^Bfeaaak] a)4tflBafak^ ^bbV wJ ^^aaa^BaaaV*^aaaBaaaaaB aaaaaaaaalP aaVaifealafak a ^a^aaaa^A^Laah^ Aaa^ aaat aV a\aAa««Bakaa^aaW ^m aaam/ ^B V^a^B^P IvHDBMbV V*aB< ^aaW ^r# v^Barl0«aF^BavB> ^B aaaV aaaf ■■BBBHBBBBBBBKaiBBiaHBMaHaHaHail^IaMaB šn" Razglas. % ' Dne 2. januarji 191S so bile izžrebane nastopne #Vf>MđfMI 4V,V 4«#i«lai«f|a pMtHU* U U 19171 2 komada po 10.000 K i. s.: 6, 8. 19 komtdov po 2.000 Ki.i: 4, 98. 292, 298, 333, 508 522, 549, 578, 659, 661, 662, 758, 766, 782, 791, §09, 1021, 1031 11 komidov po 1000 K i. 3.: 60, 88, 152, 250, 315, 364 551, 585, 651, 661, 714. 15 komadov po 200 K i. i.: 129, 158, 295, 298, 468, 527 554, 718, 724, 733, 739, 762, 800, 912, 954. Navedene obveznice bo izplacevala kranjska deželna blagajne v Ljubljani od dne 1. aprila 1918 dalje v imenski vrednosti; iz plača pa jih tuđi s kuponi vred tri mesece pred doteklim rokon proti plačilu 47s% eskomptne pristojbine. Deželni odbor kranjski, _______________ ¥ Ljubljani, dne 7. januar}* 1918. I. li, ta, \t Petra (ista II Kuoufem kote vseh vrst dhria&in, lisice, kune itd. po nefviSiitt dnevnih cenah. Vse voiaike predmete 1 Za preprodajalce priporoČmm po 2U*# aalsUh OtMll SVOJO UlOgO Sva»«< vsaJi vnt aajal. autora fjtovnlkov, •oH ejanaa^aMr vse* vrat krtaC poHe>p«|e)v i« prfMMIti t»ita ^^ dbwtI tefjotovQ. tmtform sobM paste r>?^!! elailaiMi attoile)v terliamUnej B>a^octe)tov __ .. M^^^^ a^a»a H caajpaajei a^ejMraiafl —■—■■■r e>va*aaajikov awlvalclli a^aaT«»»oVt iwlnTh aMimaiB vse4i ftataaadftMi !•• a>otawli ne)catssaa?e)|e)v •nnjcrtitfi gamal ajatamlat ijakUt prm* roCnm kovl«*#v ------** — Kta —i aaiafj aaaaaWaakaai I BaaVasaafnaBiBaai VafaaaaaaaV&flfe bbbbI aaa%a%aaaaBH ^aTaBVaaaBiaaaBa^Bsaaiaai avaa*alatw^PaBl vv^paBaBeBv^Bv ^ar ^a^^a^^a^amv ^^a^v ^^a^^^aa^a^p^^v Splošni zavod za uniformiranje Rndoll Bodenmoller Ljubljana, Stari trg 8. I i Ročne mline za mletev I I vseh vrst iHa prikladne prodala I I MaH OpnahiM, Mar. Očarava* Brft«k«agass* 13. 1 ■ M^ajBBjBjBjBajajBajBaBBBaaBaaaaaaaaaBaaBBaa ^^^ ____ aaaaaaaaaaaaaaaBaaaBaaBaaaaaaaaaBaaaaaaBBaajBsaaaaaa ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^M^aaaBaaaaj^^^M^M^B^^i^a^^^^ai^ I Srbefica, hraste, izpušiaji I H lipnejo kat najhitrejie oo uporabi ,.Dr. Ficscha original- H ffl nega rujaveea mazila*'. Brez duha in ne emaže. Maii ton- 532 .H ■ t*k K 2-30, vertk. K 4 -.družnska pore ja K U—. ■ ^ Q*. C mesclis Kninefi-daothek« (6y5r), Raab Ogrsko. ^j hi „Rubikan" Čaj nostavno varova« I paket =a 100 kartonov štet. I....... K 40 — i „=100 n n 2.......n 80 — 1 ^ es ino . ^3........160 — ataiueiaUasiia proti vposlaM Bnetka am po povzotjii. Trgovcaw no doholo popusta Zastopnski ao liCoio Lang A Komp.f prodaja čaja 99Rubikan44 OSUElt« Slavotilia. Tf>V«ajFa*nf i hmmnootia. 398* Telefon 4*M Telefon 46.208 Artika jaku fi Ispili alkaliia prosto, kot nadomestilo za arabski gumi in dekstrin lake| »• rafeo, w tealdk pluteta Bamaiaoo. skoro brezbame, W4ro se saioio lepllo, U so Izborao spriamtOp sa ¥SO karloaatao ladvstrljo sa natopljen]«) ottkot aa papir, asa^o, staklo In pločevlno posebno fjriklaino, dobavlja v posodab A 5, 12 V, In 50 kg, v sedlk k 290 kg Is lovarao aovitovšl embalaio CEH I BUTZ, Bmiai Kl Dresdenerstras:e it 81 — Korkon ■ zamaški — najboljše nadomestilo sedajnosti za probkove zamaške, za vsako tekočino uporabni. Korkon-zamaški so elastični. Crao sa Eorkon^zamaika i za stekienice po Vt litra a 70 vin« -» n ti n '* n w ^O m , tt n ft 1—* V« „ M 100 n za sode po naročitu od 120 do 300 K ta 1000 kosov iz tovame po povzetju. ' at Mali lckarniški zamaški in za crnila se izdelavajo po naročilu. Ponudbe na tovar no zamaikov L Jurić Zagreb. Hrvatsko. Vijio insojilm lamani« omogo&ije vsakomar, đi podpiSe vojno poso]ilo i majhnimi denarnlml žrtvami, da vrrratcgs skrbi za rvojo udobnost v starosti in da skrbi za svojce v slučaju, dm ga je doletela prezgodnja smrt. Za oJs>la«Uo vofna«a »oaofila se Ishko voli doba 10 -10 let — Zavaravano vojno posoiilo izplača se v slučaju doživetja pogjjene dobe oziroma z slučaju nre|Sn)e smrti. Na primer. Oseba, ki je potom zavarovanja podpfsata K 2000 vojneea poso-jlla. ksterega si koče pri četrtetnem vplačevanj« po K 24-80 prilastiti v 15. letih, umre, ko ]e plakala komal dva čefrtietna obroka v skupnem znesku K 49 60. KTjub temo Izplača se zaostalim ali v polici določeni osebi takoj polno zavaro-vano vojno aosoHio K 2000*—. Do K 5000*— ni potreba zdravniSke prciakave in znasa zavarovalnina po K 1000-—: letno polletno Četrtletno mesečno as dobe 10 let . 77— 3920 20 — 6-80 . . 12 . . 63*— 3210 16 30 5*53 ! . 15 . . 48— 34*40 12-40 425 . . 16 . '. 44*50 52 70 11*50 390 . . 18 . . 39-50 2010 10 25 3 50 . . 20 . . 35— 1785 SMO 310 Vatea aaiataaat je brez plaSla doklade v polnem obsegu v zavarovanju vfteta. Odknp ali obremeRltev police s posojilom vsakčas mogoč. — Kdor na primer zavarovmle sklenjeno zs K 1000 na 12 let, za kojo je plačal jedno letno pre-Wijo K 63 —, po jednem leto opusti ali s posojilom obremenl, dobi po sedanjern stanja v frotovini Irplačanlh K 59*46. — Pri tem pa je bil skozi eno leto za •tmčaj smrti zavarovan. 5400 Pajaaaila iala In paaaiba apreleaia Generalni zastop c. kr. priv. zavarovalne družbe „Avstriiski Feniks41 Ljubljana, Sodna ulica Stev. 1. I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani I ■ o«i»t4k, ,1.^10- ia.aao^aa fc—. ■ * StSBKaiS1|a)Wai tlliCMi attSlV« 2. ' ■•«•>—i f«^i ek^gi. 1,300.000 fcroW. I Poslovalnica c kr. avstrijske državne razredne loterije. . I Podružnice v Splitu, Celovou, Trstu, Sara|evu9 OoHcl sedaj v Ljubljani, in Cei;,!. I -----------------------------------.--------------- SptaiaMaa ----------------^—--------------------------- I taeajt li pnMa) vaa> wwwš§ *w4mm*miM pa»lr|MB naaadii ararttae tfakiva in dovodu- I ¥lo»e nm ^V",'* AT, n!r.fcr" ***** I aprovizaoljske ltretiite.