SLOVENEC.
Politicen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 prid. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in etspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila jinserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr„ če se tiska enkrat: 12 kr ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefranfcovana pisma se ne sprejemajo.
Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
^tev. llO.
7 Ljubljani, v soboto 14. maja 1892.
Letnik: XX.
Radikalna demonstracija.
i.
Naši čitatelji se še spominjajo, da je minolo leto pri neki priliki „Slovenski Narod" priobčil članek, v katerem je nesramno napadal naše državne poslance, češ, da premalo govore v budgetni debati. Takoj na to je „Narod" objavil tudi nekaj naročenih telegramov, s katerimi so njegovi pristaši pritrjevali radikalni modrosti. A oni telegrami so imeli to napako, da razven jednega neso imeli podpisov in se torej ni vedelo, ali so odpošiljatelji v istini volilci in resni možje, ali le kake zgube. Hudomušni ljudje so celo trdili, da so večino onih telegramov skovali v „Narodni tiskarni". Bodi kakor-koli, jasno je, da so naši radikalci skušali izpodkopati tla državnozbor-skim poslancem. Poskus pa se jim je do cela ponesrečil, da so se sramovali sami sebe.
Jutri bodo priredili drugo komedijo v večjem slogu. „Slovensko društvo" bode imelo shod, na katerem bode neizogibni g. Ivan Hribar radikalni gospodi razkladal grozen greh treh slovenskih poslancev, ker neso z Mladočehi glasovali za obtožbo ministra grofa Schonborna. Mladočeški pijonir je komaj čakal prilike, da se znese nad onimi slovenskimi poslanci, ki so zgubili vso milost pri „Narodu". Da bi bilo več krika in vrišča, naročili so svojim somišljenikom po deželi, naj pismeno ali brzojavno pritrdijo — bedastoči, katero so si izmislili radikalni vodje. Ker imajo v prvi vrsti le volilci sami pravico svojim zastopnikom izrekati zaupnice ali nezaupnice, moral bode odbor „Slov. društva" objaviti dotične izjave z imeni, da se bode vedelo, ali imajo kaj veljave ali nič.
Sicer pa na tem ni prav nič ležeče, kaj bode sklenil radikalni štab. Stvar ima v tem nekaj pomena, ker naši radikalci naravnost povedo namen vse svoje politike.
Pri nas bi radi nekateri, da naši poslanci izstopijo iz Hohenwartovega kluba in se pridružijo Mladočehom. Izmislili so se, da grof Hohenwart ovira delovanje naših poslancev. Čudno, da so šele v zadnjem času prišli na to misel in da je neso iztaknili že pri zadnjih državnozborskih volitvah. Saj grof Hohenwart vendar ni novinec v parlamentarnem življenju. Ravno „Slov. Narod" sam ga je hvalil ob zadnjih volitvah ter ga priporočal gorenjskim volilcem. Seveda tedaj je bilo „Narodu" posebno na tem, da se po ovinkih naredi prostor v gorenjskih in notranjskih mestih jednemu njegovih veljakov. Mi pa ne preminjamo svojih političnih nazorov vsake kvatre, za to smo bili tedaj za grofa Hohenwarta in smo še danes prepričani, da je njegova politika našemu narodu v korist, gotovo pa v večjo korist, nego bi bila mladočeška, in če jo naši radikalci še tako proslavljajo.
Na napovedanem shodu bode govoril g. Ivan Hribar, ki je v tesni zvezi z Mladočehi. Iz tega sklepamo, da se radikalna komedija vprizori tudi na željo Mladočehov, katere je gotovo bolelo, da so bili pri glasovanju za obtožbo ministrovo tako osamljeni in so jih celo moravski Čehi pustili na cedilu. In vendar se moravski Čehi v istem položaju, kakor mi Slovenci.
Mladočeški korak je bil torej nepremišljen že zaradi tega, ker so ga storili brez čeških veleposestnikov, ki imajo v najvišjih krogih velik vpliv. Gotovo bi bili našli primernejše sredstvo, da pokažejo pravosodnemu ministru svojo nevoljo. Tako pa so le to dosegli, da se bode morala vlada nehote še bolj ozirati na nemško levico. Mladočeški listi seveda že ta korak proslavljajo kot sijajno moralno zmago, dasi sami priznavajo, da je bila to le demonstracija, ali z drugo besedo — politična komedija, katero hočejo jutri v tesnejšem okviru vprizo-riti naši diletantje na slovenskem odru.
Naj se sodi o ministrovi odredbi tako ali tako, gotovo je, da je mladočeška obtožba umazan list v zgodovini avstrijskega ustavnega življenja, ker vzbuja le pomilovanje resno mislečih parlamentarcev, pri nemški levici pa posmeh. Ko je bila nemška levica v skrajni opoziciji, ni se poslužila tacega sredstva, ker je bila prepričana, da se le osmeši, če ostane v neznatni manjšini. In v svojem porazu bili so Mladočehi takoj v pričetku prepričani.
Sedaj bi bilo Mladočehom ustreženo, ko bi Jugoslovane mogli zvabiti v svoj krog in potem na volilnih shodih ponašali se s tem vspehom. Vprašamo pa, ali bi si mogli Mladočehi kaj pomoči z malim številom slovenskih poslancev? In drugo za nas Slovence velevažno vprašanje pa je, katero smo že gori mimogrede naglašali, ali bi bili mi kaj na boljšem ? Oboje vprašanje moramo z vsem prepričanjem odločno zanikati. Dosegli bi le to, da bi se vlada morala popolnem okleniti nemške levice, s katero bi potem gotovo potegnili tudi Poljaki.
Na prvem javnem shodu „Slovenskega društva" v Ljubljani je lansko leto meseca februvarija govoril je dr. Tavčar naslednje besede: „Gotovo je, da od svojih zastopnikov nikakor ne smemo zahtevati, da naj bi brez odloga stopili v opozicijo proti vladi grofa Taaffea. Ta vlada je za nas Slovence, posebno, kolikor nas živi na Kranjskem, ugodnejša, nego bi bila vsaka in tudi najmehkejša levičarska vlada. Res je, da smo se Slovenci, posebno mi na Kranjskem, utrdili in si pridobili različne pozicije, res pa je tudi, da nas vržejo lahko za dokaj let nazaj, če bi prišla do vodstva kruta nemška vlada. Slovencem služi to levkorist, če bi se dal še dalje vzdrževati mehki in na no-
LISTEK
Čenstohova.
(Svetovnoznano božjepotno mesto na Poljskem.)
Ko čuje Poljak ime Bogorodice, čenstohovske Device Marije, radosti vzplarati mu srce pri tem spominu, bodisi da živi blizu Čenstohove, bodisi v pregnanstvu v daljni Sibiriji, ali pa kot izseljenec v kakem zamorskem kraju.
In kako bi ne bil ginjen, spominjajoč se te svete Device, katero Poljaki nazivljejo: „Regina regni Poloniae" (kraljica Poljske). V duhu vidi pred seboj sveti kraj, kamor najrajši potuje vsak Poljak.
Toda Čenstohova ni bila samo Poljski božjepotno mesto, temveč sloveča po vsi srednji Evropi. Tja so se zatekali Poljaki, oddaljeni Slezani, Nemci, Slovaki in Čehi v ogromnih trumah k Materi Božji. Stoprav v sedanji dobi, ko je prehod preko ruskih mej težavnejši, inozemski božjepotniki redkeje obiskujejo Censtohovo, dasi je to mesto vedno sloveče in poznato po širnem svetu.
Potovanje na Rusko obtežuje to, da mora vsakdo imeti potni list, potrjen od ruskega konzula na Dunaju. Tako potrdilo dobi katoličani, neduhov-niki, običajno proti mali pristojbini 85 kr. avstrijske veljave.
Čenstohova (Czestochovva) je mesto na ruskem Poljskem, broječe nad 15.600 stanovnikov; ondi je postaja varšavsko - dunajske železnice. Od mej naše Galicije je to mesto samo 11 milj oddaljeno.
Ko božjepotnik dospe v Censtohovo, izstopi na postaji in gre poleg reke Varte po starem mestu k mostu, prekorači most ter se bliža prekrasnemu drevoredu „Jasna Gora". Odtod ga pozdravlja veli-čajni in prelepi hram čenstohovske Matere Božje; in božjepotnik ves strmi pri pogledu na ta sveti kraj in cerkev, katera je tako lepa, skoro bi rekel, na najlepšem kraju vsega sveta postavljena.
V jednem oziru je dobro, da so oči božjepot-nikove uprte v cerkev, ko bi se ozrl krog sebe, videl bi, da je med samimi Židi, katerih je mnogo v Censtohovi; videl bi dalje pod „Jasno Goro" na jedni strani orožniško stanišče, na drugi strani vojašnice.
Za vse to se ne zmeni božjepotnik, a tudi malo dalje ga ne preseneti pred cerkvijo veličasten spomenik carja Aleksandra „Osvoboditelja"; da tik spomenika stoji vojaška straža, da na božjepotnika iz gorenjih zidov zevajo vojaški topovi, tega on ne občuduje na prvem potovanju.
Nadejal bi se sevida na tem mestu kake sohe Matere Božje, toda že je dospel na goro in ondi ugleda soho Bogorodice, nekoliko dalje radostno pozdravlja sv. Janez Nepomuški prihajajočega čestilca
Gospe svete; sredi mnogih prosjakov dospi končno do prvih vrat. Nad vratmi vidi, da so bila zgrajena leta 1723 od kneza Jurija Ljubomirskega; na steni je nekoliko kopij obraza čenstohovske Matere Božje. Božjepotnik gre še skozi dvoja vrata, in že je v prostorni romarski cerkvi.
Pride Ie-sem v nedeljo, vidi tu prenapolnjeno cerkev pobožnega ljudstva; kakor v glavni ladiji, istotako v postranskih kapelah, n. pr. v jablonovski kapeli, kjer je obraz gvadalupske ali kodenjske Matere Božje, molijo skupine Poljakov v narodni pestri noši, pevajoč psalme, pesmi, ali moleč litanije.
Iz velike Iadije se pride skozi postranski levi vhod v zakristijo in na hodnik, kjer v pravem smislu cele množice oblegajo spovednike, odtod korakamo v kapelico čudesnega obraza nebeške kraljice.
Že smo na mestu, posvečenem premnogimi čudeži, na mestu, kjer Mati božja deli toliko milostij I Čudesni obraz je baš odkrit, pred njim daruje duhovnik sveto mašo: zremo v obraz in milost-Ijivo obličje Bogorodice z Jezuščkom navdaje nas z zaupanjem, vabi k molitvi. Že hočemo tiho pomoliti, ko ugledamo pred seboj ležati božjepotnika nepremično na tleh; to nas navdaje z začudenjem; poleg nas bliža se druga pobožna oseba na golih kolenih po kamenenih pločah k altarju ; kleče dospe za altar in istotako zopet k durim kapelice; ondi zopet imajo nekateri možje med vso sv. mašo razpete roke, a vsi izražajo neobičajnim načinom veliko
beno stran odločni sedanji vladni
z i s t e m."
Ce je bjl lorej celo g. <Jr. favž%f še la^ko leto tega prepričanja, fcatero smo i »i pri vs$k|
priliki izražali, potem smo v resnih if^adnii bode jutri g. Hribar ftty>Rieljev«l svoj {ijedlog. Alj morda misli ^dikalq% gospoda, da	z Mlft^t
čehi odločil^ kroge 8 takimi sredici vgnaU T kozji iog ter spreta »a sedež ministerskega predsednika kacega dr. Vašaty-a? Gotovo bi prišla za grofom Taaffejem le nemška levica do popolne veljave in uresničile bi se besede, katere je govoril omenjeni vodja naprednjaške stranke. Torej zopet nova doslednost v nedoslednosti.
Ugovarjali nam bodo, da se od lanskega leta vlada nagnila k nemško liberalni levici, da sedi grof Kuenburg med ministri itd. Na to moremo odgovoriti, da je ta nejasni položaj in rastoči vpliv nemške levice zakrivila edino le mladočeška politika, ki hoče delati opozicijo za vsako ceno. Ali je torej politično modro in previdn", da bi naši poslanci v državnem zboru podpirali može, kateri z vso silo na iztežaj odpirajo vrata nemško-liberalni vladi?
Slovanska vzajemnost in liusi-tizem.
Slovani so po številu mogočno pleme v Evropi, zakaj niso v isti meri tudi po svojem vplivu? Zato, k^r so razcepljeni po veri, jeziku, pisavi in državah. Tudi Nemci žive pod mnogoterimi vladarji, vendar to ne ovira njih vpliva in ne moti čuta skupnosti. Slovane pa tlači najhuje razkol v veri in pisavi, ki .sla pa v medsebojni notranji zvezi. Ko bi bili Slovani ostali zvesti veri sv. Cirila in Metoda, imeli bi danes eno vero, eno pisavo in mogoč« tudi eno državo. Razkol verski je ločil najprej Euse, Bolgare in Srbe, ki so se odpovedali Rimu, od Oehov, Poljakov, Slovakov, Hrvatov in Slovencev, ki so ostali zvesti katoliški veri. Ta razkol je prvo in najhujše zlo na telesu slovanstva in kdor ga pospešuje, je največji sovražnik Slovanov.
Zapadna veja Slovanov je bila še vedno tako močna, da bi bila združena zmagovala vse nasprotnike. Razvijala se je zlasti lepo češka dažava, ki je segala pod kraljem Otokarjem od morja do morja in dosegla vrhunec svoje sreče in mogočnosti, ko so češki kralji vladali tudi nemškemu cesarstvu.
Dtnes še bi bil Berolin del češke države, da ni prišel nesrečni Hus in ž njim husitizem. Po hu-sitskih bojih je izgubila češka država polovico svoje posesti in ves odločilen vpliv v svetu evropskih narodov. Husitizem je bil tudi kriv, da Čehi niso pomagali niti Srbom, niti Hrvatom in Slovencem v bojih proti Turkom, ampak so jih prepustili žalostni usodi in so v bratskem boju razdirali moč češke države.
Preskočimo žalostne čase 301etne vojske in poglejmo odnošaje naših dnij. Vselej, kadar se je jel gibati husitizem, je napravil razkol med Slovani in močno škodoval njihovim koristim.
pobožnost.Iu zakaj je Mati božja temu kraju izpro-' sila toliko milostij? Gotovo radi tega, ker so bile te molitve goreče, polne zaupanja in pobožnosti 1
Glavni altar je prenapolnjen z nakitjem ; izgo-tuvljeu je umetelski in ves pokrit s srebrom, toda neprecenljiv je zbok obraza, ki je na njem. Obraz „Boga - Rodzicy Mariji" predstavlja Mater božjo z otročičem, slikan je na cipresinem lesu. Grški cesar Nicefor podaril je leta 803 ta obraz Karolu Velikemu, kateri ga je zopet odstopil ruskemu knezu Leonu. Knez Leon je zel6 častil ta obraz in ga shranil v Belskem gradu na Rdečem Ruskem. Ondu-kaj našel ga je leta 1382. Vladislav, knez Opolski, kateri je jedno sobo takoj dal preustrojiti v kapelico in je tu pred starodavnim obrazom opravljal svoje molitve.
Ko so Tatarji oblegali Belski grad, bil je obraz od tatarske puščice malo poškodovan, kar se še sedaj pozna. Tatarji so kmalu opustili obleganje, in Vladislav je prenesel sveti obraz na „Jasno Goro" blizu Čenstohove.
Ta kraj je bil označen knezu posebnim načinom v sanjah. V starih kronikah je zapisano, da je škof sv. Vojteh zapustil škofovsko stolico praško ter potujoč na Prusko, da bi ondi oznanjal Kristovo vero, blizu Čenstohove videl čenstohovsko goro in jo imenoval „Jasno Goro". Postala je jasna, poznata in sloveča ona gora, ko je na-njo dal prenesti leta 1383, dnd 9. avgusta Vladislav ta sveti obraz.
Najnovejša prikazen husitizma so Mladočehi. Ne tajimo, da so tudi pošteni katoliški možje med nji|Oi, 8(1 i duh, ki prešinja dr. Gregra iq druge vodje. je pravi husitski duh, kar se pokaže iz njihovih gpvorov pri r*?nih priložnostih.
P« vstopa Mladačehov v državni zbor ao skupno v eni y-ečini delovali Cehi, Poljaki ta Jugoslovani;
P». 19 vstopili Mladočehi, so razbili to večino iq drage v^varUi «* ^o^ejo, ker Poljaki so naravnost odbiH njihove ponudbe in Jugoslovani niso mogli po svojih načelih družiti se z Mladočehi.
Cesar niso dosegli s svojim moralnim vplivom, poskusili so Mladočehi z močnejšimi sredstvi. Posrečilo se jim je najprej pridobiti dva isterska poslanca, prof. Spinčiča in dr. Laginjo, da sta pristopila njihovemu klubu. To pa jim še ni bilo zadosti, hoteli so napraviti veliko demonstracijo proti ministru Schoribornu, ali obnesla se jim je prav slabo, niti Poljakov, niti Slovencev niso mogli potegniti za seboj, celo Staročehi jih niso podpirali pri tem vprašanju. Zato se hočejo znesti nad vsemi, katerim si upajo priti do živega.
Na Slovenskem je prevzel ta nalog glavni zastopnik banke „Slavije", gosp. Ivan Hribar. Na jutršnjem shodu „Slovenskega društva" hoče priporočati „indignacijo", nezaupnico in kdo ve, kaj še vse ¿oper one tri slovenske državne poslance, ki so glasovali zoper Mladočehe v Schonbornovi zadevi. Namen je očividen: Ostrašiti boječe poslance in poriniti jih k Mladočehom, neustrašenim pa toliko časa nagajati, da se naveličajo in puste poslanstvo. Gosp. Hribar pa se bode trudil z vsemi močmi, da bi bili na novo taki izvoljeni, katerih ne bode še-le treba siliti, da preidejo v tabor Mladočehov.
Ali je to častno za Slovence, da bi morali plesati po piščalki g. Ivana Hribarja in banke „Slavije", naj si odgovore slovenski rodoljubi sami; da ni koristno, izprevidi vsakdo, ker Schonbornova odredba je jedina pot, da pridemo do toliko zaželenega zedinjenja vseh Slovencev, da se namreč okraji upravnim potom razdele po narodnostih in in zedinijo v eno administrativno celoto. To je tudi program vseh narodnih poslancev dne 2. oktobra 1890, katerega so podpisali tudi gg. Spinčič, dr. Laginja in Ivan Hribar, zato je toliko manj umevno, kako morejo svojim slovenskim tovarišem zaradi tega sitnosti in fržave delati.
Mogoče, da doseže to g. Ivan Hribar, da razdeli še bolj narodne državne poslance, ali pospešil gotovo ne bode slovanske vzajemnosti in koristij slovenskega naroda, prinesel bode le nov dokaz, da husitizem rodi vselej razkol med Slovani in jih tira v pogin.
Politicm prepfieil.
V Ljubljani, 14. maja.
Štajersko. „N. Fr. Pr." je iznašla, da je štajerski deželni zbor prestopil svoj delokrog, ko je sklepal o tem, da bi se omejile ženitve nemaničev.
V početku je bil obraz v cerkvi „Marijinega Vnebovzetja"; a kmalu je knez sam pozval iz nekega ogerskega samostana mnihe in pod njih nadzorstvom bila je takoj zgrajena nova cerkev s samostanom.
A prihruli so leta 1430 sem Husiti, poplenivši Češko, Moravo in Silezijo, odnesli so vsa nakitja in dragocenosti cerkve in samostana, umorili nekoliko mnihov, a zajeduo ugrabili sveti obraz s po-verilno listino o izvornosti obraza. Toda daleč niso prišli z obrazom: na mestu, oddaljenem kake četrt ure, kjer zdaj stoji cerkvica sv. Barbare, ondi se niti z mesta ganiti niso mogli ; izmed vojakov nekdo jame preklinjati in telebi obraz ob tla, da se razbije na tri kose. Drugi vojak, to opazivši, priskoči in jame po obrazu sekati s svojim mečem; ko v tretje zavihti meč, pade na zemljo in umre; prvi je pa oslepel in je istotako umrl na poti v Silezijo. Prestrašeni Husiti popuste obraz in odrinejo z bo-tim plenom v svojo domovino.
Sveti obraz so na to umili, v Krakovem iznova zložili in popravili ter v slavnostnem sprevodu zopet prenesli na Jasno Goro.
Od te dobe je procvital samostan, a često so ga obiskali poljski kralji, časteč tu zajedno s polj-kim ljudstvom Mater Marijo. Cerkev in samostan obdali so pa z močnim zidom, ker je bilo to silno treba, kajti švedski kralj Karol Gustav pridrl je leta 1655 z veliko vojsko, da si osvoji Poljsko.
Po mnenju tega lista spad«t 's stvar pred državni ?bor, kateri ima jedino sklepni o zakonih, ki s» tičejo ženitev. Sicer omenjen) list o tem piše še več neaUnostij. Mej dragim bere hude levite štajerskim liberalcem, ki ao se izneverili liberalnim načelom- Štajerski liberalci že sedaj hodijo radi svoja pota. Mislimo, da bodo sedaj manj veselja imeli, pokoriti se židovsko - liberalnemu sodstvu, ko jih glavno židovsko glasilo («ko napadi»- Mi sey4d| morena« le veseli hiu» če «e Hbef*|oj %»čenjjajo prepirati m« seboj. Dunajska liberalna Židinj* je pa pri tem dala državnemu zboru spričevalo, da njegova konservativna večina bolje varuje ustavo, nego liberalne večine nekaterih deželnih zborov; to si hočemo zapomniti.
Češka. „Narodni Listy" in „Hlas Naroda" priobčila sta govor državnega poslanca Sokola, ki se pa ne vjema s stenografskim zapisnikom. Do-tični poslanec je izročil poročevalcema listov koncept svojega govora. V državnem zboru je pa bil menda pozabil govoriti nekatere odstavke. V teh odstavkih je pa državno pravdništvo našlo prestopek rušenja javnega reda in miru in tožilo zatorej urednika imenovanih listov zaradi zanemarjenja dolž-nostij. Okrajno sodišče je omenjena urednika obsodilo, da morata plačati prvi 60, drugi pa 10 gld. globe. Urednikom bode treba biti pozornim, da se izognejo podobnim neprilikam, neprijetnim potom in kaznim. — Občina v Horazdiovicah na Češkem je sklenila, da država ue bode več pobirala davkov. Posnemati jo hočejo še druge občine. Mladočeški list omenja, da je upravno sodišče nekoč razsodilo, da občine neso za državo dolžne pobirati davkov. Mi ne tajimo, da so taki sklepi malo neprijetni za vlado, ali prisilili je pa s tem ne bodo, da bi izvršila češke držav no pravo. Osnovale se bodo v do-tičnih krajih državne davkarije, pa bode vse v kraju. — Veliko gibanje je pa na Češkem proti naredbi pravosodnega ministra grofa Schonborna. Nad 40 občin je že sklenilo protest proti naredbi. Vlada se pa najbrž na te ugovore ne bode dosti ozirala, ker večinoma neso iz onih krajev, katerih se tiče omenjena ministerslra naredba. Na Dunaju vedo, da so ti protesti le posledica silnih agitacij. Ko bi se naredba preklicala, jeli bi prihajati vsled nasprotnih agitacij protesti od nemške strani.
Hrvatska. Deželni zbor hrvatski se je včeraj slovesno zaključil s kraljevim reskriptom. Predvčeraj je že predsednik bil naznanil zbornici zaključenje deželnega zbora. Barčič in tovariši so takoj potem predlagali, da naj se povodom novih volitev tudi hrvatski zastopniki iz Reke pokličejo v deželni zbor, Vrbanič pa, da naj se gleda, da se bodo volitve vršile svobodno. Predsednik je pa oba predloga zavrnil, češ, da je zasedanje itak končano. Temu je pa odločno ugovarjal Vrbanič, ker le kralj ima pravico, zasedanje zaključiti, ne pa predsednik. Seveda se na ta ugovor ni oziralo. Predsednik itak nema navade, ozirati se na opozicijo.
Tmsasaj®
Francija in Vatikan. Papež je članom katoliškega kongresa, ki zboruje sedaj v Parizu, pri-i poročil, da se podvržejo navodilom njegovih po-j slednjih okrožnic. Nekateri se namreč ne morejo ■ prav sprijazniti z mislijo, da bi priznali republi-i kansko vladovino.
Bolgarija in Turčija. Povedali smo že, | da je v nekaterih točuah podpiral angleški velepo-i slanik bolgarsko noto v Carigradu. DaneS nam je
(Dalje v prilogi.)
V	samostanu je bilo 160 najetih vojnikov in 70 mnihov, njim na čelu opat Kordecki, ko 9. listo-pada Vejhard grof Wrzeszczowicz, nekdanji župan v Vjelički, sedaj v službi švedskega kralja, prilo-masti na čelu treh tisoč Švedov pod Jasno Goro, da si osvoji samostan. V kratkem se mu pridruži še drugi vodja švedske vojske, Miller, in ž njim deželni grof Hessy in Vaclav Sadovskj.
Opat Kordecki je vedel dobro, da bode sovražnik nameraval z naskokom vzeti čenstohovsko sveto Goro. Vse svoje zaupanje stavi v Mater božjo, in navduševaje brale svoje in vojnike, mirno pričakuje sovražnega navala. Do Nebohoda oblegali so združeni sovražniki Jasno Goro, mnogo naskokov so ob-leženci odbili, in sovražnik je končno moral odriniti brez vspeha proti Krakovu.
Kralj Ivan Kazimir je pozneje še bolj utrdil Jasno Goro. Ivan III. Sobjeski je cerkvi podaril mnogo dragocenosti od dunajskega plena.
Leta 1690. prizadel je velik požar cerkvi in samostanu mnogo škode. V kratkem bila sta cerkev in samostan iznova zgrajena, krasneje nego pred požarom.
Leta 1704 in 1705 so Jasno Goro zopet oblegali Švedi za njih kralja Karola VII. Na to je prosilo mnogo škofov, naj se dovoli slavno koronanje obraza čenstohovske Matere božje.
V	prisotnosti mnogih škofov, opatov in dostojanstvenikov in nebrojne množice pobožnega ljudstva
10. uri v Zagorju za Savo Vapored: 1. Pozdrav ..predsednikov. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja in društvene zadeve. 3. Komensky, (govor). 4. L. Lavtarjev .računski stroj". (O tem predmetu bode iz prijaznosti predaval gosp. dr. Tomaž Bornih s Krškega.) 5. Šiba v šoli (gosp. Karol Matajec).
6.	Volitev odposlancev k zborovanju „Zaveze".
7.	Nasveti. Radi važnosti 4. točke in ker naše društvo s tem zborovanjem slavi slavnega pedagoga Kamanskega, podpisani odbor vabi vse uČitel)Stvo in tudi druge šolske prijatelje tega okraja k prav obilni udeležbi	odbor.
(Na Brezje) šla bode tudi letos, kakor sicer vsako leto, velika proeeaija na takozvani črvpetek dne. 27. t. m. popoldne iz dobropoljske okolice in Velikih Lašč. Od ljubljanske južne postaje do Otoč iu nazaj priredi udeležencem poseben vlak za znižan», cene tukajšnja potovalna pisarna J. Pavlin, kjer se bodo dobivali vozni listki III, razreda po 80 kr., II. razreda 1 gld. 60 kr. tje in nazaj in se dajo vsa pojasnila.
(Zavarovanje¡poljskih pridelkov proti elementarni poškodbi, zlasti proti toči) vsprejemlje domača zavarovalnica „Avstrijski Phönix" na Dunaju pod jako ugodnimi pogoji. Zavarovalnina plača se'lahko v jeseni po žetvi. Ker se je kmetovalcu razven raznih neprilik bati tudi poškodbe po toči, označena družba p& zavarovancem vestno in točno izplača zavarovano svoto, se priporoča, da bi vsak kmetovalec pravočasno izognil se elementarnim posledicam. Cenjene čitatelje opozarjamo na dotični inserat.
(Zasuta delavca) v rovu za cementno tovarno na Zidanem Mostu, Antona Brezovška in Mart. Verbovška so izkopali stoprav 7. t. m. iz pod-sutja, iseveda oba mrtva. Oba sta bila pristojna v Loko, oženjena ter marljiva delavca.
Slavnemu uredništvu „Slovenca"
v
Ljubljani.
St. 98. „Slovenca" z dne 30. m. m. je ponatisnila med „dnevnimi novicami" neko notico iz 18. št. „Ndve Soče", katera je pisala, da je magistrat ljubljanski poslal uradno pismo nekemu slovenskemu županstvu v goriški okolici, da je pismo bilo nemško, in zavitek tiskan v nemščini, zadaj pa dajeistal pečat z nemškim nadpisom.
Preiskava je pokazala, da utegne meriti „Nove Soče" poročilo na mestnega magistrata poslatev, katera je "šla: zra županstvo občine Šent 'Peter pri Gorici. V tem služaju pa je bila stvar ta. Magistrat je imenovanemu županstva vrnil brez vsacega dopisa nemški „ZusteHsChein", s katerim je županstvo v Št. Petru poslalo semkaj nemšk dopis na neko privatno osobo. Na nemškem tem dopisu se nahaja tudi uradni pečat z legendo: „Bürgermeisteramt St. Peter".
Magistrat bi-bil toraj postopal tudi pravilno, če bi bil županstvu v Št. Petru res odpisal nemški, ker rešuje po obstoječih določilih na podstavi jed-nakopravnosti slovenske uloge slovenski, nemške pa nemški. Le dosledno je bilo, da se je vrnil prejeti nemški „Zustellschein" v zavitku z nemškim nadpisom.
Peč&ta na pismu ni bilo nobenega, pač pa pisemska marka in sicer z nemškim besedilom. Dvojezičnih pečatov magistrat ljubljanski nima, niti taeih pisemskih mark, nego rabijo mu za slovenske poslatve slovenske, za nemške poslatve nemške pisemske marke.
Blagovolite ta popravek objaviti v smislu § 19. tisk. zak. v prihodnji številki Svojega cenjenega lista. Popravek jednake vsebine je magistrat poslal uredništvu „Nove Soče" v Gorici.
V Ljubljani 12. maja 1892.
Župan: Grasselli.
Telegrami.
Dunaj, 14. maja. V državnem zboruje poslanec dr. Ferjančič stavil nujni predlog, da se preiščejo škode vsled povodnji pri Planini, Cirknici in Ložu ter dovoli državna .podpora. Predlog je bil izročen bud-getnemu: odseku. Predlog Spinčičev, da bi se o odgovoru min isterskega predsednika na interpelacijo zaradi isterskih razmer pričela debata, je bil odklonjen. — Finančni minister jo predložil načrte o vravnavi valute ter naglasa! potrebo reforme. Dokler je bil pri-
manjkljaj, ni se moglo rešiti to vprašanje. Zlata krona bode denarna jednota. V zlatu se bodo kovali denarji po 20 in 10 kron. Začasno še ostane sedanji srebrni denar. Novega srebrnega denarja se bode izkovalo za 140 milijonov, drobiža iz nikla za 42 milijonov, iz brona za 18'2 mil.
Pečuh, 13. maja. Včeraj popoludne se je v okolici utrgal oblak. Voda je udrla v neko premogovo jamo, v kateri je bilo veliko delavcev; 21 delavcev jo utonilo. Poginili so tudi trije konji. Se danes stoji voda 70 metrov visoko v jami.
Osek, 13. maja. Roparja Simiča so zasledili orožniki in ustrelili, ker je streljal nanje in jednega ranil.
Sviloiii» »-rpimrliiip 5rn0 in pisano V!,oh barev
>3 * 111,111, gl t lldlll lil 96 kr do gld ¡jU5 meter (do 200 vrst) razpošilja po naročila poštnino in eolnine prosto svilarnioa O. HENNEBERG (c. in kr. dvorni založnik) Ziirich Vzorci s povratno poŠto. Pisma 10 kr. porto. 127 3 (7)
Listnica vredništva:
G. T. T. v Ljubljani: Dotične številke državnih dolgov, kakor ste jih ¿¡tali v našem listu, so istinite. V nemškem cesarstvu pride skoraj 100 gld. manj dolga na posamezno osebo, kakor v Avstriji. Ali je to le skupni državni dolg v Nemčiji, ki znaša 1251'/j milijona mark; k temu pa morate prišteti še dolg posameznih držav v nemškem cesarstvu, ki znaša 7484 7 milijona mark. Ves državni dolg v Avstriji je znašal minolo leto 11.021-8 milijona mark.
Umrli so:
12. maja. Viljemina Ravnacher, zasebnica, 69 let, sv. Petra cesta 22, ostarelost.
Tujci.
12. maja.
Pri Malica: Lili pi. Lilienbach; pi. Ritterfeld; Twar-dowski, višji finančni svetnik; Preiborger, Gessler, Schimmerl, Bernold, Ritsehel, Fisoler, trgovci; Kadisch, Lemberger, Rosenberg, potovalci, z Dunaja. — Huber, stotnik, iz Trsta. — Kette, inžener, z Vrhnike. — Wogrinz, tesarski mojster, iz Brežic. — L6wy, trgovec, iz Humbolaca. — Suhanek, trgovec iz Berolina. — Skrabec, trgovec,' iz Maribora.
Pri tUonu: Marek in Vyletal, inženerja; Hanslich, Herz, Schmidt, Gollis, trgovci; Friederik in Strassacker, z Dunaja. — Gossweiler; Ziffer, zasebnik, iz Trsta. — Giorgis, trgovec, iz Pulja. — Deutsah, trgovec, iz Gradca. — Hohn, trgovec, iz Plzna. — Grundner iz Kranja. — Ilohman iz Radovljice. — pi. Gerliczy, poročnik, iz Belovara. — Bučar z rodbino iz Kostanjevice. — Sadnek iz Senožeč. — Kotnik, zasebnik, s hčerjo, z Vrhnike.
Pri Južnem kolodvoru: Messinger, posestnik, z rodbino, iz Pliberka. — Waller, zasebnik, iz Urfahra. — Jartof iz Bribira.
Pri avstrijskem caru: Pollak iz Ljubljane. — Piuri iz Trsta.
Vremensko sporočilo.
Izdelovatelja naj razno vrstnejših in raznobarvenih 23015- 3
peči iz glinaste snovi
in
kahljic za štedilna ognjišča
Uran in Večaj,
v Igriški ulici štev. 8 v Ljubljani (v hiši gdč. Seunikove)
priporočata prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestu in na deželi svojo bogato zalogo. Povabita tudi ono, ki se zanimajo, na ogled svoje delavnloe in zaloge res izvrstnega, trpežnega v njihovo stroko vštevajočega se blaga.
Cene so jako lilzke,ker se zadovoljiva z malini dobičkom.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombo vanj a
A. FAICHEL,
(12) 34 zobozdravnik (3)
pri Hradcckcga mostu I. nadstr.
Srednja temperatura 14 2°, za 0 6" nad Lormalora
Primerna darila za Binkošti
priporoča uljudno
Fran Čuden,
nrar, preje J. OEBA,
v Ljubljani, Slonovetilicdt.il,
ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike lzborne zaloge najraznovrstnejših
žepnih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih ur z nihalom, ur s stojalom in ur budllnlo
(Weckeruhren), ur z godbo in godbenlh valčkov
v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verižic, prstanov in uhanov.
Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure ... od gld. 3 80 do 6 — „ srebrne ure s ključem „ „ 7 50 „ 10-— „ srebrne remontoir - ure „ „ 7 50 „ 12'— iste z dvojnim oklepom „ „ 9'— „ 18.— „ zlate ure za dame . . „ „ 16'— „ 35'— „ zlate ure za gospode' . „ „ 24'— „ 130'— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehaniama pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mogo prepričati, da mojo blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajem dobro blago za res nizko ceno.
Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežom po želji z obratno pošto. 17-3	205 38 5

in najelegant-ljivo dobrega izberi priporoča nizkej ceni tvrdka
navadne vrste nejše iz zanes-blaga v najveci po čudovito dobro poznata
X*
1£> Mestni trg; V Ljubljani Mestni trg 15.
Naročila na kostumne solnčnike, popravila in preoblačanja
solnčnikov in dežnikov, izvršujejo so najvestnejše in poceni. — Po pošti došla naročila sprejemajo in izvršujejo se točno proti povzetju.
¡y Razprodajalcem so natančno razvrščeni ceniki franko na razpolago.
213 6-3
iYYYYTiïi i x x x x

Priloga HO. štev. „Slovenca" diič 14. mala 1892.
dostaviti, da sta tudi italijanski in avstrc-ogerski veleposlanik pri turški vladi priporočala, da naj ustreže bolgarskim željam v dveh točkah. Zahteva naj, da Rusija izroči brata Tufekčijeva in iztira bolgarske emigrante iz evropske Turčije. Poslednji želii je Turčija deloma ustregla, prvi pa ne. Seveda v Carigradu se tudi ne marajo zameriti Rusiji. Nekoliko se pa Turčija tudi manj ozira na ta prigovarjanja. ker je v Italiji prišlo do ministerske krize. Da pa vso stvar odlašajo, to je pa že tudi stara orijentska navada.
Bolgarija. Splošui nemški „šulferain" ima svoje podružnice že v Sredci (Sofiji), Ruščuku, Varni in Plovdivu. Namen tem podružnicam je mej drugim pospeševanje priseljevanja Nemcev v Bolgarijo, potem pa skibeti njim za nemške šole. Tukaj torej ne gre v prvi vrsti za šole Nemcem, ki so že v deželi, temveč za osnovo nemških naselbin v slovanski deželi. Dobro je, da ima Bolgarija zakon, po katerem ni lahko snovati nemških šol v deželi.
Rusija in Bolgarija. Bombe, katere so našli v Ruščuku, sta izdelala Armenca Nazarian Karakin in Hadesia v Tifi su, Armenca Cilingirijan in Makar Verraijan sta jih pa potujoč pod tujima imenoma pripeljala v Bolgarijo. Bolgarska vladna „Svoboda" piše, da je to hvaležnost Rusije za usluge, katere jej je uaredila Turčija.
Italija. Ministerska kriza še ni končana, vendar je že baje gotovo, da bode admiral Brin minister vnanjih stvanj. Malo čudno je, da je baš admiral izbran za to mesto. Vidi se torej, kako težko gre s sestavo nove vlade. Brin je privrženec trodržavne zveze in baš zaradi tega je kralj hotel, da postane minister. Novo ministerstvo bode po tem takem nadaljevalo vnanjo politiko prejšnje vlade.
Belgija. Te dni je policija zasledila in zaprla neko tajno anarhistično tiskarno. Konfiskovala je mnogo anarhističnih spisov. Zaprti anarhisti so že marsikaj izpovedali. Na podlagi teh izpovedeb je policija že dobila velike množine razstrelil, katera so imeli anarhisti.
Brazilija. Predvčeraj se je sešel kongres. Otvoril se je z nagovorom predsednika republike. V tem nagovoru se konstatuje, da je Brazilija v dobrih odnošajih z vsemi državami.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. maja.
(Imeniten gost.) Danes popoludne pripeljal se je na svojem kanoničnem obiskovanju v Ljubljano apostolski vikar c. kr. armade, vojaški škof mil. g. dr. Koloman Belopotoczky ter se je nastanil kot gost pri prevzvišenem gospodu kne^oškofu. Jutri zjutraj ob osmi uri služil bode v garnizijski cerkvi pri sv. Petru tiho sv. mašo.
(Umrl) je dne 12. t. m. v Mariboru ob 9. uri zvečer v 85. letu svoje starosti preč. gospod Jurij Matjašič, infuliraui stolni prošt, zlatomašnik, kn. šk. kozistorijalni svetovalec itd. Pogreb je bil danes popoldne ob 4. uri. Naj v miru počiva!
(Iz državnega zbora) smo dobili obširnejše poročilo zastran vojaške bolnišnice v Ljubljani. Ker pa je bil list dostavljen še-le ob 3. uri popoldne, bilo nam je nemogoče v današnji številki priobčiti zanimivo poročilo.
vršila se je dne 8. septembra leta 1717. dovoljeno koronanje. V cerkvi je bilo istega leta od 5. do 16. septembra obhajanih 148.300 vernikov!
Za časa Napoleonovih vojsk je videla Jasna Gora zdaj prusko vojsko, na to zopet francosko, in končno postal je Aleksander I, ruski car, poljski
kralj in gospodar Jasne Gore.
* *
Vsi ti glavni dogodjaji so naslikani ua mnogih obrazih na samostanskih hodnikih. V zakladnici čenstobovske cerkve so jako dragoceni darovi; tako je tu n. pr. ornat, v kojega je kraljica Hedviga lastnoročno všila 1400 biserov; zlata monštranca v podobi vinskega grozda, odičena s 2366 dragimi kameni in 213 biseri; posamične jagode so nameščene z rubini.
Službo božjo doslej opravljajo Pavlanski mnihi, vendar je njih število omejeno od vlade.
Glavni praznik je v dan sv. imena Device Marije; romarski sprevodi dohajajo sem jako mnogo-brojuo maja meseca. Radostno in vzneseno je gledati, kako pobožni ljud pod milim nebom pred cerkvijo prenočuje in neprestano moli ali popova.
Morda je baš to romarsko mesto nekoliko uzrok, da Poljaki vzlic tolikerim težavam in krivicam, koje morajo prenašati od Rusov zaradi vere, ostanejo neupogneni in vztrajni ter se držč vere svojih pradedov.	A. S.
(Prepoved.) C. kr. deželna vlada jp prepovedala obravnavo o resolucij', katero je hotel gospod I. Hribar na jutršnjem shodu „Slovenskega društva" predlagati zaradi glasovanja nekaterih slovenskih poslancev povodom mladočeške obtožbe pravosodnega ministra. Prepoved se utemeljuje s tem, ker bi se s tako resolucijo „implicita" obsojala naredba pravosodnega ministra v njegovem uradnem delokrogu, o kateri more razsojati le pristojno sodišče, in bi se pravosodnemu ministru očitalo, da je prekršil zakon z namenom ali pa iz zamkarnosti. Tukajšnji uradni list, kateremu smo povzeli to vest, še dostavlja: „Seveda, to je prava pot: Najprvo vlado obtoževati, v istem hipu pa jo prositi milosti za ljubljansko mesto!" — Opozarjamo, da je bil naš članek na prvem mestu že stavljen, predno smo doznali to prepoved.
(Številke govore.) Kakor smo že poročali, je v zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega odbornik g. Ivan Hribar stavil nasvet, naj občinski svet izreče zaradi neresničnih trditev bivšega člana g. dr. Gregoriča svojo indignacijo in naj se ta izjava zabeleži v zapisnik seje. Da čitatelji razvidijo, kako neosnovana je indignacija gosp. I. Hribarja in njegovih tovarišev, navedemo dotični odstavek iz govora g. dr. Gregoriča, ki se glasi: „Leta 1889, mislim, se je postavila svota 35 000 gld. kot prvi donesek za zgradbo novega mostu v proračun. Da se primanjkljaj pokrije, naložila se je 6°/0 doklada". G. Hribar trdi, da se je naložila 6°/0 naklada le zaradi tega, ker se je leta 1884 v deželnem zboru kranjskem odtegnila Ljubljani samostalna uprava šolstva, ne pa za mesarski most. Ta trditev je deloma neresnična, ker ta doklada se je sklenila v mestnem zboru šele dne 12. februvarija 1889. Dotični predlog se je glasil: „Za pokritje, oziroma poravnanje dosedanjih tekočih in prihodnjih izvan-rednih primanjkljajev se dovoli od 1. januarija 1.1. naprej pobiranje 6°/0 občinske doklade na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred". Med onimi izrednimi potrebščinami pa je najvišja svota ravno prvi obrok za mesarski most v znesku 35.000 gld. V proračunu torej je bilo za most 35.000 gld., a še danes stoji stari leseni mesarski most, akoravno je g. IIrasky tedaj toplo zagovarjal zgradbo novega mostu. Sicer pa je hotel g. dr. Gregorič le grajati običaj, da se stavijo gotove svote v mestni proračun, porabijo pa v druge namene ali nameravane zgradbe opuste, končno pa ponaša pred javnostjo, koliko se je prihranilo. Taka samohvala je sicer zelo po ceni, ali je popolnem neutemeljena. Da pa nihče ni drugače tolmačil besed gospoda dr. Gregoriča, dokazuje že to, ker se z nobene strani ni ugovarjalo s stvarnimi razlogi in je še le čez nekaj tednov g. Hribar zasledil las v jajcu. Gledč novega šolskega poslopja je trdil g. Hribar, da se je stavilo v proračun 90.000 gld., izdalo pa okroglih 74.000 goldinarjev, torej prihranilo pri šolski stavbi še 16.000 gld. Od. g. Hribarja, ki velja kot veščak v finančnih stvareh, se nismo nadejali takega sklepa. Za novo šolo se je stavilo v proračun 1897. leta 50.000 gld., 1888 leta 60.000 gld. in 1889. leta 30.000 gld., skupaj torej 140.000 gld. Po računu g. Hribarja bi se bilo torej prihranilo ne le 16 000 gld., temveč celih 66.000 gld. Vprašamo pa, ali je tak račun pravilen, ali se more tu govoriti o kakem prihranku? Kajti za podlago se mora vzeti proračun stavbenega urada, ki ga je sestavil po enotnih cenah. In na tej podlagi je g. župan dne 15. maja leta 1888 poročal o načrtih in troškovnem proračunu za novo mestno šolo, ter rekel, da so troški proračunjeni na 7 5 . 0 0 0 g 1 d. Sedaj pa primerjajte s tem proračunom faktične izdatke. Leta 1888 se je izdalo 39.240 gld. 18 kr., 1889. leta 35.145 gld. 84 kr., 1890. leta 7296 gld. 87 kr., skupaj torej 8 1..6 8 2 gld. 8 9 k r. Ta pravi proračun ia od finančnega odseka izkazane izdatke za novo šolo je imel g. dr. Gregorič pred očmi, ko je z vso pravico trdil, da je nova šola okoli 10.000 gld, stala več, kakor je bilo proračunjeno, kajti posamezni podjetniki so pri svojih ponudbah gotovo tudi odjenjali. Ali ni torej g. dr. Gregorič trdil popolne resnice, in je li opravičeno in taktno, da se brez dokazov in 8 samimi zofizmi odličnemu meščanu in v vsakem oziru spoštovanja vrednemu možu pred-baciva laž? Mimogrede še omenimo, da se kolavda* cija nove šole še do danes ni zvršila. Zmernejšim
treznejšim gg. občinskim svetovalcem pa svetujemo z ozirom ua ndroduo čast, naj v enakih slučajih izroče zagovorništvo mestne uprave možu, ki ne ( bode poleg sebe še osmešil svojih tovarišev.
(Sijajno so pozebli), kakor se nam poroča, , mestni očetje celovški pri najvišjem državnem j sodišču, pri katenm so se bili pritožili zoper odlok koroške deželne vlade, da morajo sprejemati slovenske vloge. Vsa njih pravoslovska modrost, s katero je znani „kronjurisL" celovškega mestnega zastopa hotel spraviti s sveta § 19. osn. postav, jih je pustila na cedilu, in dobili so jo pošteno po nosu, ker je bil njihov priziv tudi v formalnem oziru čisto nepravilno sestavljen. Sevčda, koroški „liberalni" listi to najnovejšo sijajno blamažo celovških nogotcev po svoji navadi pokrivajo z znstorom pozabljivosti in jo le čisto na kratko omenjajo. A mi celovškim mestnim očetom nad tem porazom od srca čestitamo.
(Premeščen) je č. g. A. Antončič, kapelan in beneficijat v Gorjah, na Dovje.
(Občni zbor .Pisateljskega podpornega' drnštva) bode dni 18. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih ljubljanske čitalnice po tem vsporedu: 1. Poročilo tajnikovo. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Volitev odbora. 4. Nasveti. — Ako bi občni zbor ob 7. uri ne bil sklepčen, vršilo se bode zborovanje istega dne ob 8. uri zvečer ne gledi na število uavzočnih društvenikov.
Odbor „ Pis. podpor, društva."
(S Pivke) se nam piše: Neugodno deževno vreme nagaja nam že vso spomlad. Delo na polju je zelo zaostalo; še krompirja ni mogoče ljudem spraviti v zemljo. Vsled neprestanih nalivov je tudi Pivka zelo narasla ter provzročuje veliko škodo na poplavljenih njivah in travnikih. Ljudem primanjkuje ^ krme za živino. Poprej so speljali seno v Trst, sedaj i nimajo kaj krmiti; seno je pa tudi tako zelo posko-| čilo v ceni, da si ga ljudje ne morejo kupiti. Vse , strada; ljudje in živina. Sadno drevje je v začetku j kazalo še precej dobro, sedaj vsled neugodnega vre-j mena vse zaostaja v cvetju in rasti. — Dne 12. t. m. so se v Pivki utopila dva konja posestnika Jakoba Celiharja iz Št. Petra, ki je vozil gnoj na njivo; že itak revež postavljen je sedaj na beraško palico. Koliko časa se bo še odkladala regulacija Pivke? Videant consules!!
(„Konservativno obrtno društvo") v Ljubljani vabi k VII. rednemu shodu, ki bode v ponedeljek, dne 16. maja 1892 ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih hiše „Katol. rokodelskih pomočnikov", Poljske ulice št. 10. Vspored: 1. Naznanila predsedni-štva. 2. Različnosti. K polnoštevilnej udeležbi vabi uljudno	odbor.
(Slovensko delavsko pevsko društvo („Slavec") priredi v nedeljo, dnč 22. t. m., veliko vrtno veselico na Koslerjevem vrtu v korist „Narodnemu domu". Pri veselici sodelujejo iz prijaznosti gg. M e d e n , P u c i h a r in S t a m c a r , ter si. vojaška godba domačega pešpolka baron Kuhn. Začetek veselici ob 4. uri popoldne. Vstopnina 20 kr. za osebo, za otroke 10 kr.; cenjeni udje so vstopnine prosti. Preplačila se hvaležno vsprejemajo. — Vspored petju: 1. Fr. Gerbic: .Slovanski brod", moški zbor. 2. Gj. Eisenhut: „Bura", moški zbor s samospevom za bas. 3. „Cetverospev", pojo gg,: Meden, Štamcar, Pucihar in Ferdo. 4. M. Cech: „Svatbeni obed", šaljiva polka za moški zbor. 5. Dr. B. Ipavic: „Na Preširnovem domu", moški zbor s spremljevaujem orkestra, na novo orkestroval skladatelj sam. Samospev pojeta gg. Meden in Pucihar. 6. B. Tajs: „Poziv na lov", moški zbor s spremlje-vanjem lovskih rogov. Godbeni vspored dobival se bode pri blagajnici. Mej pevskim vsporedom: Godba, kegljanje, tehtanje in prosta zabava. Kegljanje za dobitke se prične v nedeljo, dnš 15. maja, ob 9. uri zjutraj pri Koslerju in traja do 22. maja zvečer 9. ure. Ob nedeljah kegljalo se bode od 9. ure zjutraj, ob delavnikih od 5. ure popoldne nadalje. Dobitki so: 1. dobitek 2 cekina, 2. dobitek 5 gld., 3. dobitek 4 gld., 4. dobitek 3 gld., 5. dobitek 2 gld., 6. dobitek za največ serij 3 gld., 7. šaljivi dobitek za največkrat vseh devet. Vsi dobitki so lepo okrašeni. Serija treh lučajev velja 10 kr. Ob neugodnem vremenu bode veselica na praznik, v četrtek, di.d 26. maja.
(Vabilo.) Učiteljsko društvo „za litijski šolski okraj" ima svoje zborovanje v spomin 300!etnice J. A. Koraenskegadne 19. maja dopoldne ob
Sargove
specljnlitete.
Od kar jih je izumil in uvel F. A. Sarg, rabijo jih Nje velečastva cesarica in drugi člani Najvišje cesarske hiše in mnoge tuje knežjo rodbine. Priporočajo je prof. baron Liebig, prof. pl. Bebra, pl. Zeissl, dvomi svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju, Meister v Gothi itd.
Glycerinovo milo v papirji, kapicah, blanjicah in škatljicah. — Medno glycerlnsko milo v lepenki. — Tekoče glyoerinsko milo v fkkonih. — Toiletno karbolno glycerinskö milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — Glycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. — Glycerinska crSme. — Toiletni glycerin itd. itd.	(1420) 8
li ATjIIHIIIVT^ zdravstvenooblastveno pre-JlAUVriMJil	skušena zobna creme.
F. A. Sarg-a sin A: comp.,
c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaju.
Dobiva se v vseh lekarnah in parfuinci-ljiih. ^
i I
I i I I
J. N. Potočnik,
krojaški mojster, na Kongresnem trgu v Ljubljani (v nunskem poslopji),
se priporoča osobito prečast. duhovščini v natančno izdelovanje
duhovniških stikenj, Imrniisov, talarjev itd.,
slavnemu občinstvu pa v obila naročila za izdelovanje
najraznovrstnejših oblek
po najnovejšem kroju prirejenih iz finega ali bolj priprostega trpežnega, blaga. Moji izdelki so zanesljivo dobro in solidno narejeni, cene dokaj nizke, postrežba uljudna. 208 6—6
> sakovrstne
sedežne in otročje vozove
najsolidneje in najokusneje izdelane,
katerim je cena na debelo po gld. 5, gld. 6, gld. 7, gld. 7-50, gld. 8, gld. 9. gli. 10, in do gld. 20,
uripo-'iča	248 1
kočevska domala industrija
v Ljubljani, Šelenbt.rgove ulioe 4.
Vnanja naročila se takoj izvrše.
Na Toplicah na Dolenjskem
bode dne 15. maja odprto mineralno kopališče. Voda 30°R. gorka. Po novem vodovodu se je vpeljala dobra pitna voda v kopališče ter se rabi tudi za prsno kopel (douche). Pošta prihaja dvakrat na dan iz Rudolfovega ter donaša pošiljatve iz Ljubljane, Litije in Krškega. Za dobro kuhinjo, dobro dolenjsko vino in točno postrežbo je letos posebno oskrbljeno.	Tr 7
F	Kulovic,
243 8—3	kopališki zdravnik.
Za bolne in zdrave
je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali nsjtopleje priporočena
Triikoc/y-j e v»
hmeljna sladna kava
z dobrim okusom iz lepo dišavo.
Zavitek s 1ji kg. relji 30 kr. -pridejo zavitki i kg.
Jako ceno
Dobiva se po poštni «dresi p; i Ubaldu pl. Trnk6ozy-Ju, lekarnarju v Ljubljani: na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnkdczy,V.okraj, Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6ozy, III. okraj, Radetzkvplatz 17, Julij pl. Trnk6ozy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu fhtajarsko) Vendelin pl. Trnk6ozy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnioah dišav, kupoih itd
C1301) Preknpcl imajo obilen rabat. (17)
Priporočam naslednje novosti, ki so ravnokar izšle, ter prosim naročil:
Zbirka narodnih pripovedek za mladino, 1. in II.
zvezek, a 20 kr., s pošto 3 kr. več. Bllinarjev Janez, slovenski junak ali vplemenitba Tehar-janov, spisal i1. Koče v ar. Cena 40 kr., po pošti 43 kr. Smida spisi X zvezek: Ludovik mladi isaeUeneo.
Cena 20 kr=, po pošti 23 kr. Bede nek: Solnoe in aenoa, povest Cena 15 kr., po pošti 18 kr.
Sienkiewicz: Z ognjem in mečem, historični roman
Cena 30 kr.? po pošti 33 kr. Vonomir-Križan: Svitoslav, povest za slovensko mla-^ dino. Cena 16 kr., po pošti 17 kr. Nakupil sem zadnje izvode Ivana Jenka „Pesmi" ter jih namesto po 1 gld. prodajam le po 60 kr., s pošto 63 kr.
Za birmovdnje
priporočam veliko zalogo slovenskih in nemških
Ivan Kregar,
p a s a r e*-«
in
izdelovatelj cerkvenega orodja
7. lepim tiskom, čedno in elegantno vezanih po najnižji coni. Kdor jih več naroči, dobi primeren popust.
J. <3rioiltilli.
244 3-2
trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani.
LJUBLJANA,
Poljanska
cesta 3,
(zraven gostilne »pri zvezdi«),
opozarja in toplo priporoča prečastiti duhovščini in slav. cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno
pasarsko dela.ln.ioo,,
v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: monštrance, ciborile, kelibe, tabernakeljne, svečnike, lestence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in ceno po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Slaro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. — Izvršeno blago pošlje dobro spravljeno in poštnine prosto.	1592 (52—20)
X.-.Z. XXXXXX. XX.

Cos. Kralj, pil,
ppAvs tr. Phönix
■i a II li n si j
Vplačane delnice in druga jamstva družbe znašajo skupaj čez
¡¡¡D E- «g HE RD3SS. «.-¿o^S*'sa Et-BM §«»•
gr proti škodi po toči
na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.
Pogoji so dokaj ugodni in uvedene najnižje stalne premije, ne ) da bi bilo treba pozneje kaj doplačati; ako bi zavarovanec ne mogel zavarovalnine takoj plačati, počaka se celo do žetve. — Škode se hitro in pošteno cenijo in precej izplačajo.
Kdor bi želel zastopstvo prevzeti, obrne naj se na glavno zastopstvo v Gradcu, katero dajo rad o volj no vsakoršna pojasnila v zavarovalnih zadevah ali pa na	^
glavno zastopstvo v L|ubljani (zastopnik .Josip Perhauc)
Šelenburgove ulice štev. 3. 247 4-1
Lastno izdelovanje.
,9
Marija Mlml
Ljubljana, Spitalske ulice 9,
priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato izbero
šopkov in vencev
za razne cerkvene potrebščine, n. pr. pri Šmarnicah, o sv. Rešnjem Telesu, pri novih mašah, za bandera itd., v vseh velikostih, najpriprostejše in najfinejše vrste
Vence za neveste in birmanke.
P. 11. trgovcem priporočam svojo veliko zalogo na debelo ter zagotavljani najnižjo ceno s primernim popustom.	227 6-4 •
Lastno izdelovanje!
I S vosi k svojim? |
Najnižje cene! |
jr ZJČ
"V" letu 1888. -v rJ?i-st« osnovana
c. kr. priviletr
zavarovalna družba
RIUNIONE ADRIATICA DISICURTfl,
katere
generalnega zastopa pisarne
so
11 a 13 n naju
v družbini hiši, mesto, Weihburggasse št. 4, in katera v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih
avstro-ogerske države
zastopajo generalni, glavni in okrajni zastopi,
zavaruje po najnižjih cenah proti
požaru, poškodbam pri prevažanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka. (12-12)
Glavni zastopnik v Ljubljani: IVAN PERDAN.
^.flvMvMvtV^^
Št. 7251.
Razgl il S.
246 2-2
Občm-ki svet ljubljanski je dovolil 300 gld. v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število
ubožnih škrofuloznih otrok v morske kopeli v Gradeži.
MaaMrar, to oznaina s pristavkoin, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho unčati mu
<1 o £ž 8. m a j a letos
in v njih posebno navajati, ali bode bolueaa otroka spremljal kdo domačih sam do Gorice, ali ¿¡a bode treba tja poslati z naletim spremstvom.
Ozirati se hod- magistratu pri podelitvi polpor v prvi vrs'i na otroke kateri imajo v L; u b lj a n i domovinsko pravico.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
12. dan maia 1891.
I I a z p r o (I a j a
b Pozor!
s
ni
4)
<e
>N
a
Gospo-
i Pozor!
(29) 34
V proriajiiluici
Andr. Druškoviča
v Ljubljani,
Mestni trg št. 910
dobiva se po najnižji ceni
JKs"najl)oljša modrobela postc-^E ^^ klenjena ploščevinasta
S2S
V»
jfcr ter
kuhinjska posoda
-m
Tu dobiva se tudi vsakovrstno hišno in kuhinjsko orodje po najnižji ceni.
S tem pouuja se p n. gospodinjam prečast. duhovščini, gostilničarjem, pred-stoiuištvom bolu'šn'C itd. tiaiboliša prilika svojo h:šno m kuh'niSKO orodje po ceni spopolniti ali pa si novo omisliti.
Cele kuhinjske oprave za neveste
od gld. 15-— dO tild. 200 — Vnanja naročila izvršč se takoj.
P
« l i? p <> .i <1 z; ti j |
jr
ZšS.
K
Zobni zdravnik iz Berolina
imivi ixied.
it» jiooii
Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani.
♦
ordinira od 9. do 12. ure dopoldne in Od 2. do 5. ure popoldne; ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne.	38 24—19
Za uboge ob petkih .od 9. do 10. ure dopoldne.
< tvr,
M
.P. n.
Usojain si naznaniti, da sem po 191et,nem službovanji kot tehniški vodja in slavbinski mojster .'e.-tite kranjske stavbinsko družbe odstopil od te službe in ustanovil lastni svoj
§ta¥biiiiki obrt
v svoji hiši na Marije Terezije cesti št. 10
in tu z dnem 1. maja otvoril svojo pisarno.
Oprt na mnoirostranske izkušnje in svojo lastno delavno moč pri skromnih zahtevah glede zaslužka, moči mi je tekmovati najuspešneje z vsako konkurenco, ter se priporočam v prevzetje
novih gradenj, v pre- in prizidovanje,
daljo za vsakovrstna popravljanja, prenovljenja in skladnja dela, isto-tiiko za vsakeršna tesarska in krovska dela ter v izvrševanje načrtov, proračunov in v dobavo gradiva za zidanje, zagotavljajoč najsolldnejio in najvestnejšo izvršitev.	Najodličnejšim spoštovanjem
234 C-4
Viljem Treo,
stavbinski mojster in arhitekt.
mm
Tirolska slikarija
na steklo
"4 12-5
katedralna steklarnica
Neuiianserja, flr. Jele imlrnpv
v Inomostu, na Dunaju in v Novem Jorku.
Ravnatelj podružnice
Karol Gold,
Dunaj, IV., Magdalenen ■ strasse 29.
m ui'usuyu za ZlVijSSJi T _
Podružnica za Avstrijo: ! Podružnica za Ogersko:
ij, Mastrasse 1, i Pežta,
v hiši društva.
št 5 in 6, v hiši društva.
249,311.449 61,372.000
1.728,184.555-
Društvena akfiva dne 30. junija 1891..........frankov 117,550.797
Letni dohodki premij in obresti dne 30. junija 1891 ..... „	20,725.259^
Izplačitve za zavaiovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v
dobi društvenega obstanka |_1848) ....	. • • „
V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb..........
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno
glavni zastop v Ljubljani
98 (12-4)	pri
Gvidu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, št. 3 b.
D u n a j 8 k a borza.
'j
Dne 13. maja.
50 kr. 10 .
Papirna renta 5%, 16% davka ....	95 gld.
Sreb rna renta 5%, 16% davka ....	95	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....112	„	— „
Papirna renta 5%, davka prosta ....	10'i	„	95 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	989	„	—
Kred tne akcije, 160 gld........318	„	75 ,
London, 10 funtov stri........119	„	75
Napoleondor (20 fr.)................9	„	50'
Cesarski cekini ... ...	5	„	64
Nemških inark 100 . . .	58	.	62>i,„
Dni 12. maja.
Ogerska zlata renta 4%.......109	gld.	80	kr.
Ogerska papirna renta 5%......100	„	70	„
4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . .	140	„	6'>	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld.	—
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....164	„	40 ,
Zastavna pisinaavstr.osr. 7,em. kred. banke 4%	96	„	25	„
Zastavna pisina „ „ 41/«*	l"0	n	-
Kreditne srečke. 10O gld. ... .	187	„	50	.
St. Itnnois sre-ke. 40 ¡¡Id . .	62	—

Ljubljanske srečke, 20 gld....... 22 gld.
kr.
17 22 63
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salinove srečke, 40 gld.......
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	149
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2870
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. , . .	86
Papirni rubelj . . ...............1
Luških lir 100..........45
„ 25
40 „ 25'/,.
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
Jw	I., VVoIlzeile štev! 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
W Kazim nit ničli» IzvrSč se niijtočiieje. "»B
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% galiike proplnaoljske zadolinioe. 4'/, % zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oljonalne banke. 4'/,% komunalne obveznioe ogersko hipotečne banke z 10% premijo.
N» te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
Promese za žrebanje dne 14. maja!
Ogerske srečke, j£viine gl,d lu}
Olavni dobitek 120.000 gld. av. velj.
Ogerske hipotečne srečke
gld. 1% in 50 kr. kolek. Olavni dobitek 50.000 gld. av. velj.