PROBANKA l'OSLOVMA ENOTA KRANJ r<>i<,'.v* 1, »<•!. M/2HU 1', 00 GBD Kftruika 3.1, 40 Lucija je ostala ma m gospodinjila. Da je dru- Rodio Tricilov Prvi 9I0/ Gorenj/ke® Prvi 9lo/tkGoititJ/kt® Radio Triglav Jesenice, d o o, Trg Toneta Čularja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 • Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1 -Bohinj stari rdeči vlaki, četrte stoletja stare gomulke. S sodobnejšimi Si-emensovimi desiroji naj bi jih, kot je pojasnil Salkič, zamenjali do junija prihodnje leto. Trenutno novi desiroji vozijo na najbolj zasedenih progah, zlasti v Zasavje. Z Gorenjske na Primorsko pa se bo treba še naprej voziti z zastarelimi vlaki, ker proga pač ni elektrificirana. • Urša Peternel Direktorji z župani "Občine imamo pri določevanju meril pri izračunu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča popolnoma zvezane roke. Če ne bi uveljavili vseh povišanj, ki jih od nas zahtevajo iz Ljubljane, bi nas 'udarili' pri denarju za občinski proračun," se je predvčerajšnjim glasilo novinarsko poročilo s posveta direktorjev in županov izvozno najpomembnejše slovenske regije. Direktorji so namreč, med drugim, županom poočitali nenormalno rast nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, rekordno dolgotrajne postopke pri pridobivanju gradbenih, obratovalnih in drugih dovoljenj, itn. Ker imajo v izvozno usmerjenih podjetjih vsakodnevne stike s poslovnimi partnerji v drugih državah, iz prve roke dobijo podatke o tem, kako drugje zaračunavajo 'zemljarino', koliko časa traja registracija firme, koliko dni je potrebnih za dovoljenja. Župani so vso odgovornost prevalili na državne organe v Ljubljani in v upravnih enotah, ter v en glas potarnali, da imajo tudi sami preglavice z državo. V tem zapisu manjka najpomembnejši podatek: posvet so organizirali v Novem mestu, za župane dolenjskih občin in direktorje dolenjskih podjetij. A povsem enako velja tudi za gorenjske izvoznike in gorenjske občine. Krajani Zgoše in Zapuž ostro proti prihodu Seawayja Sosedje ustavili 22-tonski bager Minulo soboto so sosedje fizično preprečili podiranje stavbe Sukna, saj se je lastnik Seaway del lotil brez dovoljenj. Seaway je že napovedal tožbe proti sosedom. Zgoša - Minulo soboto dopoldne je 22-tonski bager začel z rušenjem ene od stavb bivšega Sukna Zapuže, ki jo je po stečaju tega tekstilnega podjetja kupilo blejsko navtično podjetje Seaway. Ko so to videli bližnji sosedje, so fizično preprečili nadaljnja dela, saj je bilo gradbišče, od bližnjih blokov oddaljenih le dvajset metrov, povsem nezavarovano. Za nameček se je Seaway podiranja lotil brez vsakršnih dovoljenj, so povedali sosedje, ki že dalj časa nasprotujejo prihodu tega podjetja v vas. Seaway, ki bi na Zgoši rad zgradil nove poslovne prostore za projektiranje, razvoj in proizvodnjo kalupov in prototipov plovil, je sicer že pred časom dobil lokacijsko dovoljenje in gradbeno dovoljenje za rušenje. A domačini iz Zapuž in Zgoše so zahtevali obnovo postopka, kajti po njihovih trditvah kot prizadete stranke v postopek sploh niso bile vključene. Upravna enota Radovljica je njihovi zahtevi pred dnevi ugodila in po besedah vodje oddelka za okolje in prostor Bojane Novak so vsa že izdana dovoljenja s tem sklepom zadržana. Tako Seaway v Zapužah ne sme opravljati nikakršnih gradbenih del. Kljub temu pa je v soboto pripeljal bager in začel z rušenjem. Sosedje, organizirani v ekološko iniciativo Doli- na Draga, so fizično preprečili dela, kajti bager je rušil na povsem nezavarovanem gradbišču, brez zaščitnih ograj, in to v neposredni bližini blokov. Direktor Seawayja Marko Škriba je povedal, da so z deli začeli zato, ker jim v stavbo teče voda. Nujno pa potrebujejo suh prostor za namestitev 176 milijonov tolarjev vrednega računalniško vodenega robota za izdelavo modelov, ki ga dobijo prihodnji mesec. Na sklep o obnovitvi postopka, ki še ni pravnomočen, so že včeraj vložili pritožbo na ministrstvo za okolje. Vložili pa bodo tudi tožbe proti sosedom, ki so fizično preprečili dela in po škribovih besedah tudi grozili. Seaway naj bi zaradi nasprotovanja sosedov imel veliko poslovno škodo, samo za zemljiš- ča in stare stavbe so odšteli 1,4 milijona mark, če ne bodo imeli kam namestiti robota, pa bodo dnevno imeli kar 50 tisoč mark škode. Domačini Zgoše in Zapuž močno nasprotujejo prihodu Sea-wayja v vas, saj se bojijo onesnaževanja. Kot so izvedeli, naj bi podjetje za izdelavo kalupov in prototipov letno porabilo najmanj sto ton nevarnih kemikalij. Kot trdijo sosedje, v vasi že zdaj močno smrdi, saj naj bi Seaway brez vsakršnih dovoljenj v eni od pomožnih hal že začel s proizvodnjo. Poskrbel ni za nobene filtre in strupene izpuhe naj bi izpuščal kar v zrak. • Urša Peternel Praznovali sta najstarejši občanki Radovljice 104 leta Marije Jeram, 101 leto Cilke Mencinger Leto je naokrog in najstarejši občanki Radovljice, Marija Jeram iz Grabna v Mošnjah in Cecilija Mencinger z Zgoše sta visokim življenjskim jubilejom dodali vsaka po eno svečko. Radovljica - "Stoletna mati, stara mati, zbrani tu smo kakor svati, da z vami 104. leto počastimo in vas v 105. pospremimo... Stoletna mati, stara mati, prestopili ste stoletje, stopili v tretje tisočletje, zato vam vsi želimo dosti zdravja in let obilo." Takole v verzih je voščil Peter Jeram, sin najstarejše Gorenjke Marije Jeram, Šutar-jeve mame iz Grabna v Mošnjah. Minulo nedeljo je dopolnila že 104. rojstni dan. Rodila se je še v 19. stoletju, leta 1897 v majhni vasi Kopačnica v škofjeloških hribih. Doma so imeli kovačijo, celo vas pa so oskrbovali tudi z živilskimi izdelki. Kot dekle je delala v trgovini v Leskovcu, leta 1927 pa seje poročila s Tonetom, ko se je vrnil iz Amerike, kjer je delal na farmah in v rudnikih. Leta 1930 so se preselili v Mošnje, v Graben k Šutar-ju. S Tonetom sta imela štiri sinove in dve hčerki. Otroci še vsi živijo, moža Toneta pa je izgubila pred 41 leti. Večino življenja je preživela kot kmečka gospodinja. Danes živi s hčerko Meri in sinom Petrom, ki pravita, da se mama dobro drži. Sicer slabo sliši, a še vedno kaj prebere. Lani poleti se je celo peljala na panoramsko vožnjo z letalom. Le tri leta manj od Šutarjeve mame pa ima Cecilija Mencinger, doma ji pravijo Cilka, z Zgoše. 101. rojstni dan je praznovala le dan pred Šutarjevo mamo. Rodila seje na prelomu prejšnjega stoletja v Ratečah, kasneje pa so se preselili na Zgošo v hišo pri Katerni-ku. Kot deklica se je učila šivanja Pr' Klemen v Begunjah, kot se- demnajstletno dekle pa je odšla s sestro za pet let v Hamburg, kjer sta šivali že na električne šivalne stroje. Na tista leta ima lepe spomine, zlasti na nemško družino, ki jo je vzela za svojo, in ljudi, ki so jo radi poslušali, ko je pela domače pesmi. Poročila se je doma na Zgoši in z možem Viktorjem imela tri otroke: dva sina in hčerko. Poleg kmetovanja je kuhala za fante, ki so delali v Elanu in drugod, in šivala obleke. Kasneje se je do mojstrstva izurila v vezenju na šivalnem stroju in njeni prti in prtički so bili znani daleč naokrog. Danes živi s hčerko Vero, mož in sinova so že pokojni, ima pa pet vnukov in enajst pravnu-kov. Čeprav ji pešata vid in sluh, še vedno šiva prtičke, le da ji hčerka nariše vzorce in izbere pravi sukanec. Tudi njej je včeraj voščil župan Janko S. Stušek ter predstavniki Krajevne skupnosti Begunje. Obema slavljenkama -skupaj imata kar 205 let - pa želimo še veliko zdravja tudi v Gorenjskem glasu. • Urša Peternel Franc uživata zasluženi pokoj in pravita, da imata lepo življenje. Le da bi bilo zdravje malo boljše, saj bolehata na srcu. Zlatopo-ročencema Dolinarjevima iskreno čestitamo. • D.S. Pomanjkanja pitne vode ne bo več Senično - V vasi Senično so predali namenu nov vodni zbiralnik in obnovljeno vodovodno omrežje. V preteklosti so imeli prebivalci Seničnega v tržiški občini precej težav s starim vodovodom, ki ni zadoščal za potrebe domačinov. Zato so se v Vodovodni zadrugi Senično odločili za izgradnjo vodnega zbiralnika in obnovo omrežja. Uresničevanja naložbe so se lotili pred dvema letoma, nanjo pa so se pripravljali že prej. Sami so namreč morali zbrati 15,5 milijona tolarjev, kolikor so jih stala opravljena dela. Sto kubičnih metrov velik vodni zbiralnik je nad novejšim delom naselja Senično zgradilo gradbeno podjetje Draga Gajiča iz Šenčurja, Aleš Ribnikar iz Goric pa je obnovil približno kilometer vodovodne napeljave in izdelal priključke. O zgodovini vaškega vodovoda in poteku del je zbranim na nedeljski svečanosti spregovoril predsednik Vodovodne zadruge Senično Janez Kalan. Kot je poudaril, je naložba pomembna pridobitev za vso vas, ki je oskrbljena z zdravo pitno vodo. Sedaj je na vodovod priključenih okrog 400 prebivalcev, v prihodnje pa bo moč na omrežje priključiti še nove porabnike. Ob predsedniku zadruge in predsedniku KS Senično Marjanu Ahačiču je trak na novem zbiralniku prerezala Katarina Perko, ena starejših domačink. Blagoslov pridobitve je opravil župnik iz Križev Alfonz Grojzdek, med zbranimi gosti pa je bil tudi tržiški župan Pavel Rupar. Za udeležence svečanosti so pripravili tudi skromno pogostitev, ki sojo omogočili izvajalci del. • S. Saje GORENJSKI GLAS • 6. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Torek, 13. novembra 2001. Po praznovanju so spet zavihali rokave Oktobra je minilo 50 let, odkar je bil zgrajen Pogačnikov dom na Kriških podih. Planinsko društvo Radovljica se je lotilo obnove tovorne žičnice k tej koči. Delo veteranov ni pozabljeno Radovljica - Radovljiški planinci bodo več kot 50 milijonov tolarjev vredno naložbo uresničili postopno. Letos so očistili traso in naredili temelje, na katere naj bi še novembra postavili kovinske stebre. Kot ugotavlja predsednik Miro Pogačar, je društvo z več kot 2000 člani delovno tudi na drugih področjih. Planinsko društvo Radovljica je eno najstarejših pri nas, saj deluje že od leta 1895. Tudi danes je pomemben člen planinske organizacije. Ob koncu lanskega leta je bilo v društvu 2026 članov, kar je največ na Gorenjskem. Društvo upravlja tri planinske koče - Valvasorjev dom pod Stolom, Roble-kov dom na Begunjščici in Pogačnikov dom na Kriških podih. Slednji dom, ki stoji 2050 metrov visoko pod južnim ostenjem Ra-zorja, so odprli oktobra 1951. Ob 50-letnici koče so domači planinci pripravili fotografsko razstavo v Radovljici, ki so jo nato preselili še v Trento. Jubilej so označili tudi z julijsko proslavo na Kriških podih. "Ob praznovanju smo letos organizirali tudi dve tradicionalni prireditvi. Julija je bilo srečanje radovljiških planincev pri Roble-kovem domu, avgusta pa planinski ples v Radovljici. Seveda se nismo samo zabavali, ampak smo krepko zavihali rokave pri raznih delih. V Roblekovem domu smo zamenjali nekaj oken in uredili ekološko stranišče. Pri Valvasorjevem domu smo pleskali opaže, tam pa bomo postavili tudi novo ograjo. Največ moči bo potrebnih xa obnovo lesene tovorne žičnice na Kriške pode, ki je bila zgrajena leta 1983. Poldrugo leto smo porabili za pridobitev vseh dovoljenj. Spomladi smo očistili traso žičnice in poleti pripravili vse za gradnjo. Ko smo konec avgusta dobili gradbeno dovoljenje, se je podjetje iz Idrije lotilo miniranja in izdelave temeljev za kovinske stebre. Montaža sedmih stebrov že poteka, zato upamo, da bo do sredine novembra končana. Dela, ki jih je projektiral dr. Jože Duhovnik, nadzira ing. Blaž Hrast- Miro Pogačar Pri žičnici na Kriške pode bodo zamenjali lesene stebre s kovinskimi. nik iz Radovljice. Celotna investicija, ki je razdeljena v tri faze, je ocenjena na več kot 50 milijonov SIT. Samo letošnja dela nas bodo stala 30 milijonov' SIT, zato smo morali ob prispevku Fundacije za šport in lastnih sredstvih najeti posojilo. Prihodnje leto bo na vr- sti zamenjava žične vrvi in na koncu še nov pogonski motor. Pri tem pričakujemo tudi pomoč lokalne skupnosti in sponzorjev," je povedal Miro Pogačar, predsednik PD Radovljica. Kot je ugotovil, je pri zbiranju dokumentov planincem veliko pomagala uprava TNP. Tovorna žičnica je namreč ekološko najbolj sprejemljiva za oskrbo koč. Društvo jo obenem uporablja za prevoz reševalne opreme na goro in odpadkov v dolino. Radovljiški planinci niso samo gostitelji obiskovalcev v svojih kočah. Tudi sami radi zahajajo v gore. Njihov odsek za planinsko hojo in vodništvo ima za letos v načrtu kar 23 pohodov, visokogorskih tur in krajših izletov. Člana Alpinističnega odseka sta se udeležila dveh odprav v tuja gorstva. Dejavni so tudi športni plezalci, ki obiskujejo tekmovanja doma in v tujini. Gorski reševalci so imeli doslej 13 akcij in ob njih opravili veliko preventivnega dela. Letos so ustanovili tudi propagandni odsek, ki pripravlja novo celostno podobo in skrbi za promocijo društva v širši okolici. • Stojan Saje Leto, ki društvu ni bilo naklonjeno Kar dve prireditvi Turističnega društva Slajka Hotavlje je motilo hladno vreme, tretjo pa so odstopili gasilcem. Hotavlje - V soboto so se na rednem, tokrat že 32. letnem občnem zboru zbrali člani Turističnega društva Slajka Hotavlje, ki je med turističnimi društvi zagotovo nekaj posebnega: vsako leto organizira celo vrsto že tradicionalnih prireditev, na katerih znajo združiti praktično vso vas. Letos so pri tem imeli nekaj smole, saj je hladno vreme zadnjo nedeljo v maju, ko organizirajo Dan šmar-nic na Slajki, ter 11. avgusta, ko so pripravili tradicionalno prireditev Pod vaško lipo, vplival na skromen obisk. Če k temu prištejemo še odločitev, da so etnografsko zabavno prireditev Cvetje na vasi le- tos odstopili domačim gasilcem, ki so praznovali 50. obletnico ustanovitve, in zbirali denar za svoje vozilo, potem pač letošnji napori niso dali Tone Mohorič pričakovanih sadov. Kljub temu pa se lahko pohvalijo, da so ob koči na Slajki z delom zaslužili precej in lahko temeljito razširili teraso, kupili pa so tudi 50 kompletov miz in klopi. Pravi "Dan Hotavelj" je seveda vsakoletni izlet, ki jih je letos vodil v Podčetrtek in na Bizeljsko, le večji osebni prispevek, ker od prireditev ni ostalo veliko, je nekoliko zmanjšal udeležbo. S sobotnim občnim zborom se je iztekel že drugi predsedniški mandat Tonetu Mo-horiču, ki nam je povedal, da tega dela ne bo več nadaljeval, saj upa, da se bodo na prvi seji novega upravnega odbora odločili za mlajšega predsednika, ki bo znal povezati delo turističnega društva z delom športnega društva, ki je na Hotavljah prav tako zelo aktivno. Sobotni občni zbor je pozdravil tudi gorenjevaško-poljanski župan Jože Bogataj, ki je pohvalil delo društva, saj je menil, da Hotavlje brez prireditev, ki jih organizira društvo, preprosto ne bi bile več prave Hotavlje. Obljubil je, da bo občina storila več za terminsko in krajevno usklajevanje množice prireditev, ki jih pripravljajo aktivna društva v Poljanski dolini, pa tudi iz občinskega proračuna bo morda kanilo kaj več dotacij, kot doslej. Predno je občni zbor nadaljeval z martino-vanjem, so seveda morali spregovoriti tudi o delu v prihodnjem letu, pri čemer velikih sprememb ne bo. Nadaljevati nameravajo z vsemi prireditvami, izkupiček in delovne akcije pa naj bi bile v letu 2002 namenjene urejevanju vodovoda na Slajko. • Štefan Žargi Telefonske ankete o Gorenjskem glasu Nagrade za Frančiško, Marijo, Martina, Miha in Mihaelo Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa že nekaj let občasno izvajajo telefonske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih. S kratkimi anketami skušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa. Ankete izvajamo tudi v letu 2001. Enako kot prejšnja leta tudi letos praviloma dvakrat mesečno z žrebom med VSE udeleženke in udeležence dosedanjih Glasovih telefonskih anket podelimo po nekaj ekskluzivnih nagrad: udeležbo na poljubno izbranem GLASOVEM IZLETU najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi kot glavni medijski pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objavljenih, izbere nagrajenka oz. nagrajenec sam, z eno samo omejitvijo: čas za koriščenje izbrane nagrade je kadarkoli do 31. januarja 2003. leta. Da, še več kot celo leto časa je za koriščenje te nagrade! Za sodelovanje v anketah o Gorenjskem glasu je bil žreb včeraj, 12. novembra, naklonjen naslednjim petim anketirankam oz. anketirancem, s katerimi smo se pogovarjali o prazniku občine Mengeš in Gorenjskem glasu. Tokratni izžrebanci so: Frančiška Kern, Kolodvorska 27; Marija Jagodic, Zadružniška 45; Martin Osterman, Šob-ljeva 9; Miha Knez, Testenova 11 in Mihaela Banko, Za Pšato 4 (vsi iz občine Mengeš). Vsem petim čestitamo! Dodatnega obvestila o tem žrebanju ne pošiljamo. Zato vabimo vseh pet, da najkasneje do vključno petka, 16. novembra 2001 (ko naslednjič izide Gorenjski glas!), do 14. ure pokličete tajništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 20-14-200, če želite svojo nagrado. Zatem pošljemo darilno pismo s pojasnili glede koriščenja nagrade ter ostalih formalnosti. Vsem, ki smo Vas že povabili k sodelovanju v Glasovih telefonskih anketah oziroma Vas še kdaj bomo, se za sodelovanje v anketah, za mnenja, ocene, pripombe ter predloge najlepše zahvaljujemo. Jubilej jeseniških pevcev Jesenice - Moški pevski zbor Društva upokojencev Jesenice praznuje letos 40-letnico delovanja. Jubilej je proslavil 27. oktobra s celovečernim koncertom v društvenem domu. Nastop 23 pevcev, ki jih je vodil Marjan Potokar, je navdušil polno dvorano poslušalcev. Med odmorom je Franc Čeme podelil Galluspve značke zvestim članom; bronasto je dobil Salih Omanovič, srebrni sta prejela Franc Kokalj in Maks Harapin, zlate pa Joža Faletič, Franc Zebec, Janez Novak, Viktor Štendler in Franc Sterk. Tajnik ZKD Jesenice Joža Vari je zbor nagradil s sliko Marjana Židanka, slavljencem pa sta čestitala tudi predsednik DU Jesenice Srečko Krč in predsednik KS Sava Tomaž Mencinger. Zbor je včeraj nastopil v Domu Franceta Berglja na Jesenicah, kjer bo imel koncert še 14. novembra. Kot je sporočil predsednik zbora Franc Jelene, imajo v načrtu koncerte tudi na Hrušici, Blejski Dobravi, Planini pod Golico in Javorniku. • Stojan Saje Škofja Loka - Gasilska zveza Škotja Loka ohranja tradicijo srečanj gasilskih veteranov. Minuli petek je bilo v restavraciji Dijaškega doma v Škofji Loki že 18. srečanje, na katerem se je zbralo blizu 130 starejših gasilk in gasilcev. Kot je ugotovil predsednik Rudi Zadnik, je med več kot 4200 člani v občinah Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri okrog 1100 mladih, pomemben člen pa so tudi veterani. Brez njihove pomoči ne bi dosegli takega napredka, saj imajo lepe domove in dobro izurjene enote. Za boljšo opremljenost bodo poskrbeli z letos sprejetim programom 10-letnega razvoja. Pri tem bodo sodelovale tudi občine, sta obljubila župan Jože Bogataj iz prve in podžupan Stane Rupnik iz druge občine. Oba sta pohvalila prenašanje izkušenj na mlade rodove in pripravljenost za prostovoljno delo, kakršno pozna le malo društev. Ocenila sta, da je prav gasilstvo lahko dober zgled za povezanost med občinami. Zbrane je pozdravil tudi poveljnik Metod Jamnik, ki jih je seznanil s sedanjim delom enot. Udeležence srečanja so obdarili s spominskimi darili, po pogostitvi pa je za dobro voljo skrbel ansambel Jaz pa ti z Godešiča. Pri; hodnje leto bo srečanje veteranov na Dobračevi, kjer bodo praznovali 100-letnico ustanovitve gasilskega društva. • Stojan Saje Praznik diabetikov Pri nas ima sladkorno bolezen preko 100 tisoč ljudi, Zveza društev diabetikov pa povezuje 16 tisoč bolnikov. Kranj, Ljubljana - Osrednja slovesnost ob 14. novembru - svetovnem dnevu diabetesa in 45-letnici Zveze društev diabetikov Slovenije bo jutri, v sredo, 14. novembra, ob 18. uri v ljubljanski dvorani Smelta, častni pokrovitelj prireditve bo predsednik republike Milan Kučan, letošnji organizator je Društvo diabetikov Ljubljana, v kulturnem programu pa bodo nastopili znani slovenski glasbeniki. V preddverju dvorane bo razstava, najzaslužnejšim delavcem ZDDS bodo podelili republiška priznanja. Sladkorna bolezen v svetu in pri nas zelo hitro narašča, saj jo ima kar 150 milijonov ljudi, 5 odstotkov svetovnega prebivalstva. Slovenski diabetiki so dejavni v 38 društvih, kjer s pomočjo strokovnjakov skrbijo za kakovostno in dejavno življenje ter za ozavešča-nje bolnikov in ostalih ljudi, kajti bolezen je med ljudmi še vedno dokaj neznana. Sladkorni bolniki sodelujejo v učnih delavnicah, se udeležujejo okrevanj v zdraviliščih in si prizadevajo, da bi kljub bolezni, ki je kronična in neozdravljiva, živeli polno in kakovostno življenje. V društvih bolnike nenehno izobražujejo o zdravi prehrani, ki je pri tej bolezni zelo pomembna, saj je sladkorna bolezen pogosto povezana tudi z debelostjo. Na Gorenjskem delujejo diabetična društva v Škofji Loki, Tržiču, na Jesenicah in v Kranju, kjer je v diabetični ambulanti registriranih več kot 4000 bolnikov. Kranjsko društvo skupaj z omenjeno ambulanto prireja predavanja o zdravljenju sladkorne bolezni in zdravem načinu življenja, izlete, športne dejavnosti, skupinske terapije in skrbi za ozaveščanje članov ter javnosti o sladkorni bolezni. ZDDS si že dalj časa prizadeva za register bolnikov in za čimprejšnje sprejetje novega zakona o humanitarnih organizacijah, poleg tega ščiti pravice sladkornih bolnikov v zdravstvenem in socialnem varstvu, spremlja kakovost oskrbe diabetikov, na šolskih tekmovanjih izobražuje mlade 0 sladkorni bolezni in izdaja glasi'0 Sladkorna bolezen. • Renata Škrjanc Društvo si želi več članov Škofja Loka - Letošnji slogan Svetovnega dneva diabetikov Je "Vzemite si k srcu". Med najpogostejše vzroke smrti pri diabeti" kih zagotovo spada okvara ožilja in srca, zato bodo letos ternjj posvetili še posebno pozornost. Ob tej priložnosti smo obiska" Društvo diabetikov v Škofji Loki. Društvo diabetikov Škofja Loka je bilo ustanovljeno 30. marca 1989 in vključuje sladkorne bolnike občin Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri. Takrat so se imenovali Društvo za boj proti sladkorni bolezni Škofja Loka. Prvi predsednik društva je bil Jože Možgan, ki je zaradi preobremenjenosti odstopil v letu 1990. Njegovo delo-je nadaljeval Momir Sibinčič, takrat je imelo društvo 150 članov, najbolj veseli so bili ustanovitve ambulante za sladkorne bolnike v Zdravstvenem domu Škotja Loka, ki je z. delom začela leta 1991. Taje delovala le dvakrat mesečno, dokončno se je stanje normaliziralo leta 1993, koje ambulanto v Škofji Loki odprl Tomaž Camlek, ki danes skrbi za več kot 1100 sladkornih bolnikov. Leta 1997 je bil za predsednika društva izvoljen Marjan Ganter. Pod njegovim vodstvom je bil v skladu z Zakonom o društvih sprejet nov statut, takrat pa so se tudi preimenovali v Društvo diabetikov. V društvo je danes včla- njenih 350 članov od sicer 120^ evidentiranih diabetikov v diabetični ambulanti. Približno 60U bolnikov je še neevidentiranin oziroma neodkritih. Člani za letno članarino 1500 tolarjev dobijo glasilo Sladkorna bolezen, ki ,z' haja štirikrat letno ter literaturo za samoizobraževanje po društveni cenah. Društvo organizira še seminarje in predavanja za diabeti ke. Skupaj z društvi diabetikov Gorenjske pa tudi pohode in izjf-te, družabna srečanja, vsako sred^ plavanje in rekreacijsko hojo četrtkih. Predsednik društva Marjan Gantar si želi, da bi vsi diabetiki postali njihovi člani. Vpis novih članov poteka vsak tore k sredo v ambulanti za diabeti Zdravstvenega doma Škofja L°' ka, od 7. do 10. ure. u Ob jutrišnjem Svetovnem dnev diabetikov, 14. novembra 2001. ^ v Smeltu. na Dunajski cesti 100. Ljubljani, državna proslava, * mor bo odpeljal tudi poseben a tobus iz avtobusne postaje SKO J Loka. Prijave sprejema y Cvirn v ambulantni čakalnici-. . Boštjan BogaM Pater Zovko, mirovnik iz Medjugorja Konec tedna je obiskal Ljubljano, Ptujsko goro in zasavsko Sveto goro in dejal, da iz Medjugorja prihajajo vedno nova sporočila miru in ljubezni, kar je v današnjih razmerah vojne zelo pomembno. Ljubljana - Pater Joža Zovko, mirovnik i/. Medjugorja, je konec Preteklega tedna obiskal Slovenijo, na katero je vsestransko navezan. Znani hercegovski frančiškan, doma v Širokem Brijegu slabih 20 kilometrov stran od Mo-starja, ki je med drugim že imel čast govoriti v palači Organizacije Združenih narodov v New Yorku, Se je izobraževal v Sloveniji, Slovenci pa smo še vedno ob Ircih in Ubanoncih, glede na številčnost naroda, med najmnožičnejšimi obiskovalci božjepotnega Medjugorja. Verjetno tudi zato, ker smo bili v prejšnjem režimu svobodnejši od drugih narodov v Jugoslaviji in na Balkanu. V tem revnem hercegovskem kraju seje 24. junija leta 1981 Vidi Vicki Ivan-kovič prikazala Marija, Velika Gospa, naslednji dan pa še petim, ki so prišli skupaj z Vicko v bliž- 9 i nji kraj Podbrdo, kjer se je prejšnji dan Marija prikazala Vicki. Mladi, ki so videli Marijo, so bili popolnoma zdravi, kar je bilo do- Župnijski dom v Mavčičah he pod streho, kar je velik uspeh faranov in župnika Janeza Šavsa. Za letos načrtovana dela bodo kmalu zaključena. Prihodnje leto jih bodo nadaljevali, veliko pa je odvisno od finančnih sredstev oziroma darov župljanov in drugih dobrotnikov. Župnijski dom bo, ko bo zgrajen, velika pridobitev ne le za cerkev, ampak za kraj kot celoto. • J.K. zasedanje škofovske konference Ljubljana - Včeraj se je začelo v Ljubljani 12. redno plenarno zasedanje Slovenske škofovske konference. Razen slovenskih škofov Se je udeležujejo apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Edmond Farhat in Zastopniki štirih sosednjih konferenc zagrebški nadškof in metropolit •ttsgr. Josip Bozanič, tržaški škof msgr. Eugenio Ravignani, celovški SKof msgr. Alois Schvvarz in msgr. Nandor Bosak, škof iz Debreccna na Madžarskem. Škofje so se med drugim seznanili s poročilom desete škofovske sinode v Rimu, ki sejo je v imenu Slovenske škofovske konference udeležil mariborski škof dr. Franc Kramberger. • J.K. Stoletnica Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu Šentvid - V Zavodu sv. Stanisla-Va v Šentvidu nad Ljubljano so 'ačeli praznovati 100-letnico začetka gradnje prve slovenske gim-"azije. Pobudnik za gradnjo Zavoji 'n gimnazije je bil tedanji ljub-tonski škof in begunjski rojak "onaventura Jeglič. Prvi šolski an v prvi slovenski gimnaziji je b,l 21. s 1913 septembra leta 1905, eleta pa je bila na gimnaziji prvič Matura v slovenskem jeziku. Dagnja dejavnost Zavoda sv. Stanislava, ki je začel ponovno delo-atl po osamosvojitvi Slovenije eta 1991 in dobil nazaj nacionali-irano poslopje, je razvejana, saj °sega škofijsko klasično gimna-*yo, Jegličev dijaški dom, Slo- venski dom, v katerem naj bi se združevali Slovcenci iz vsega sveta, in glasbeno šolo. Ža začetek praznovanja so organizirali simpozij, na katerem so osvetlili čas, v katerem je nastajal Zavod, in razvoj do današnjih dni. Govora je bilo tudi o razmerah v slovenski Cerkvi na prehodu v 20. stoletje. Osrednja slovesnost bo danes. Ob 16. uri bo v župnijski cerkvi sv. Vida v Šentvidu nad ljubljano maša, ob 18. uri pa bo v športni dvorani Zavoda sv. Stanislava slovesna akademija v počastitev 100-letnice. Govornik bo zgodovinar dr. Stane Granda. Ob jubileju so pripravili v Zavodu tudi priložnostno razstavo. • J.K. Paznik v Ribnem Rib no n9 pri Bledu - Konec oktobra je bilo slovesno tudi v župniji Rib- kazano z zdravniškimi pregledi. Takratna oblast medjugorskih dogodkov na noben način ni mogla skriti ali preprečiti. Pater Joža Zovko, ki je sprva kot mlad frančiškan v župniji dvomil o prikazovanju in ni izključeval možnosti manipuliranja z otroki, ki naj bi videli Marijo, je spoznal, da ne gre za laž, temveč za resnico. V Medjugorju so sc dogajali čudeži: človek s hudimi ranami na telesu je ozdravel, slep mož je nenadoma rekel ženi, da jo vidi in je do potankosti povedal, kako je oblečena. Fotografija dokazuje, da se je na hribu Križevcu nad Medju-gorjem, kjer so leta 1933 postavili križ, prikazala Marija, nato pa je na nebu zasijal napis Mir. Pater Joža Zovko pravi, da je medjugorsko sporočilo miru danes, ko smo dejansko sredi vojne, še posebej pomembno. Največja svetovna sila je bila ranjena in si zaradi šoka še več let ne bo opomogla. Naloga kristjanov je delovanje in molitev za mir. Medjugorje ostaja nekaj posebnega, je povedal pater Zovko. Prihajajo Japonci, Korejci, Rusi, Kitajci, kar bi se še pred desetimi leti slišalo neverjetno. V medjugorskih hišah istočasno prenočujejo ljudje iz različnih krajev sveta in iz različnih, morda tudi sovražnih narodov. Pater je ne petkovem pogovoru z novinarji povedal primere, ko so se posamezniki po obisku Medjugorja spreobrnili ali šli celo v samostane in duhovniške poklice. K njim prihaja veliko mladih, ki v iskanju miru spoznavajo tudi Kristusa. Medjugorje je skladno z vero in obnavlja vero. Na naše vprašanje, ali bo morda Medjugorje obiskal tudi papež ^ Pn Bledu, kjer je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode ^"i?oslovil obnovljeno cerkev sv. Jakoba. Razen pročelja so uredili išn * cefkvc- Zunanja obnova je tako končana. Začel jo je pre- hod UPn'k Franc Klopčič, nadaljeval pa sedanji Roman Kušar. V pri-let k° treba obnoviti še prezbiterij. Župnija Ribno praznuje 100-gnico delovanja. Leta 1901 jo je takratni ljubljanski škof Anton naventura Jeglič. • J.K. (koje bil v Splitu, Medjugorje ni bilo v programu), je pater odgovoril, da si želijo njegovega obiska, da je papeža tudi sam osebno povabil, vendar se je treba za tak obisk dogovoriti in ga pripraviti. Na vprašanje, ali Vatikan priznava čudeže, je odgovoril, da jih, sicer bi vernikom preprečeval ali odsvetoval obiskovanje. Bo pa še naprej pozorno spremljal in proučeval dogajanje v Medjugorju. Nevarna komercializacija vere Patru Jožu Zovku je bilo postavljeno tudi vprašanje velike komer-cializacijc Medjugorja. Tam se dogaja marsikaj, kar ne sodi k božjepotnemu središču. Pater frančiškan je odgovoril, da so dejavnosti, ki zagotavljajo romarjem pogoje bivanja, nujne. Romarjem je treba zagotoviti prehrano, prenočišča, spominke, knjige, nujno udobje. Tako je v vseh romarskih krajih. Vendar mora biti to storjeno okusno, dostojno, brez pretiravanja. Ljudje namreč iščejo najprej Boga in šele nato druge dobrine. V najbolj znanih svetovnih romarskih krajih, z večstoletno tradicijo, je oblast sodelovala in uspela zadržati izvirnost in estetiko. V Medjugorju pa oblast ni sodelovala, ampak je z grožnjami in ukrepi normalen in nujen razvoj zavirala, zato se je kraj razvijal agresivno, kar so počeli predvsem ljudje, ki so prihajali po zaslužek od drugje, nenačrtno, preveč komercialno in pogosto neokusno. V tem pogledu je pretirana komercializacija za vero nevarna. Pater Joža Zovko je zagovornik ekumenizma, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja ver. "Naše poslanstvo za mir je grajeno na ekumenizmu, na ljubezni med ljudmi, na pričevanju za Jezusa in njegov nauk. Mnogi ljudje ga iščejo. Ekumenizem je temelj, ki pa ne pomeni, da se mora nekdo v svoji veri, v svoji Cerkvi odreči določenim stvarem. Nikogar ne smemo obsojati, nikogar ne smemo zavreči ali izzivati spopade. Poklicani smo namreč za mir. Spoštovati druge in jim priznati pravico do njihovega načina življenja in njihovih načel, obenem pa pomagati ljudem, ki iščejo Boga, je bistvo ekumenizma," je v odgovoru na naše vprašanje o pogledu na ekumenizem odgovoril pater Joža Zovko. • Jože Košnjek Slovenci pri videmskem nadškofu Kranj - Kot poroča Novi Matajur, časnik Slovencev v Videmski pokrajini, so predstavniki Slovencev obiskali Videmskega nadškofa msgr. Pietra Brolla. Pogovarjali so se predvsem o položaju slovenščine in vlogi Cerkve, ki jo je imela in naj bi jo tudi v prihodnje pri ohranjanju slovenščine. Razen predsednikov obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji so bili pri nadškofu predstavniki Slovencev iz Kanalske doline, Rezije, Tcrske doline in Nadiških dolin. Na pogovoru so posebej poudarili pomen duhovnikov pri ohranitvi slovenščine, kije obstala tudi v letih najhujšega fašističnega terorja, in željo, da bi se v Cerkvi še naprej slišala slovenska beseda. Nadškofu so predlagali imenovanje posebnega vikarja za Slovence v Furlaniji in Julijski krajini. • J.K. Svetniki in godovi Stanislav, zavetnik dijakov, in Polde Danes, 13. novembra, goduje Stanislav Kostka, vzornik mladine (1550 - 1568). Rodil se je v slavni poljski družini Kostka. S 14 leti je šel z bratom Pavlom na jezuitsko gimnazijo na Dunaj, kjer se je Stanislav učil, brat pa je zahajal v slabo družbo in zanemaril študij. Hotel je v jezuitski red, vendar ga niso sprejeli, zato je brez vednosti strogih staršev zbežal v Rim, kjer so 17-letnega fanta sprejeli medse jezuiti, dovoljenje pa mu je dal tudi oče. Stanislav je bil vsem vzor. V jezuitskem redu je bil dobrih devet mesecev. Potem je nepričakovano zbolel in 15. avgusta 1568 umrl. V Sloveniji so pred 100 leti vzeli njegovo ime Škofovi zavodi v Št. Vidu nad Ljubljano. Kostka je zavetnik mladine, zlasti dijakov, kot redek slovanski svetnik pa je Slovencem še posebej blizu. Tudi njegova imena so zelo pogosta, zlasti Stanko, Stane, Stanislava in Stanka. Jutri, 14. novembra, goduje prvi hrvaški svetnik Nikolaj Tavelič. Za svetega ga je razglasil papež Pavel VI. 21. junija 1970, torej trideset let prej, preden smo prvega blaženega dobili tudi Slovenci. Tavelič je kot mučenec umrl v Jeruzalemu 14. novembra leta 1391, rodil pa se je v Šibeniku med letoma 1340 in 1350. Za vero so ga navdušili frančiškani, ki so prišli v Dalmacijo in Bosno že leta 1221. V Bosni je spreobračal bo-gomile, ki so se upirali vsaki svetni in cerkveni oblasti in obsojali zakonsko življenje. Bil je odličen pridigar. Leta 1391 je zapustil Bosno in odšel v Sveto deželo, v Palestino, kjer so delovali frančiškani po porazu križarjev. Frančiškani so do danes službeni varuhi Svete dežele. Ko je hotel Tavelič spreobrniti jeruzalemskega voditelja Saracenov, muslimanskih Zahvalna nedelja Arabcev, je ta pobesnel in velel Nikolaja in sobrate Štefana (Italija), Deodata in Petra (oba Francija) zapreti. Ker se niso odpovedali svoji veri, je množica planila nanje in jih razsekala z meči. Zanimiv je četrtkov godovnik Albert Veliki, cerkveni učitelj. Rodil seje okoli leta 1200 v mestecu Launingenu pri Augsburgu ob Donavi in odšel študirat na znamenito univerzo v Padovi, kjer je stopil v dominikanski red. Bil je odličen študent in znanstvenik. Vrnil se je v Nemčijo in nato odšel študirat v Pariz. Vrnil se je v Koeln, ustanovil visoko šolo svojega reda, iz katere je nastala ko-elnska univerza. Med njegovimi učenci je bil Tomaž Akvinski, utemeljitelj sholastike, uradne filozofije katoliške cerkve. Bil je škof v Regensburgu in profesor, znan zlasti med prirodoslovci, saj je odlično poznal rastline in živali. Umrl je leta 1280, ko mu je zelo opešal odličen spomin. Je zavetnik prirodoslovcev in tistih, ki imajo ime Albert, Bert, Berto, Alberta in Berta. V četrtek praznuje tudi sv. Leopold, avstrijski mejni grof, ki je zavetnik Avstrije. Pri nas je zelo veliko Leopoldov, Poldetov, Leo-poldin in Poldk. V petek, 16. novembra, bo godo-vala Marjeta, škotska kraljica. Bila je dobra žena, najboljša vzgojiteljica svojih sinov in hčera, zaščitnica vere in poštenja. Bila je iz angleške kraljevske rodbine, vendar je morala najprej /aradi Dancev in zato zaradi Normanov bežati na Ogrsko. Po brodolomu med ponovnim begom na Ogrsko se je rešila na škotsko obalo, kjer se je poročila s kraljem Malkol-mom. Imela sta šest sinov in dve hčeri. Ko je bila stara 36 let, je hudo zbolela. Na smrtni postelji je zvedela, sta v boju z Angleži padla mož in sin. Tri dni kasneje, 16. novembra leta 1093 je umrla v Edinburgu. Pri nas na njen god praznujejo Marjete, Marjetke, Margarete, Grete, Mete, Mar-garite, Margite, Rite, Ete, Gre-tice in Gretke. Na koledarju je še ena Marjeta, Marjeta Antiohijska, ki praznuje 20. julija. V soboto, 17. novembra, goduje Klizabeta Ogrska, kneginja. Umrla je zelo mlada in je stregla ubogim in bolnim, zato je zavetni-ca Karitas. Karitas je latinska beseda za dejavno ljubezen. Elizabeta Ogrska seje rodila leta 1207 na Ogrskem (njena družina je imela obsežno posest na naših tleh s središčem v Kamniku). S 14 letri se je poročila in naslednje leto rodila prvega otroka. Ker je mož Ludvik padel v križarskih vojnah, je zapustila VVartburg in odšla v Marburg, kjer je začela pomagati revnim in bolnim ter /gradila bolnišnico. Umrla je stara 24 let, imetje pa je prepustila revežem. V nedeljo, 18. novembra, bo go-doval Odo Clunvjski, opat. Bilje prvi opat znamenitega benediktinskega samostana Cluny v Bur-gundiji v Franciji, kije bil vodilni pri srednjeveški kulturni in verski preporoditvi Evrope, zlasti Francije, Italije, Španije in Anglije. Odo je zavetnik glasbenikov, v Franciji pa so ga nekaj časa častili kot priprošnjika zoper sušo in za dež. V ponedeljek, 19. novembra, goduje Feliks Valois, redovnik. Ime Feliks je latinsko in pomeni srečen, blažen, uspešen, Feliks pa je po naše Srečko. • Jože Košnjek GORENJSKI GLAS • 8. STRAN KULTURA / kavka@g-glas.si Torek, 13. novembra200J. 55 Pogovor z Danisom Tanićem in Čedomirjem Kolarjem, režiserjem in producentom filma Nikogaršnja zemlja Strah sem pustil v Sarajevu" Ljubljana - V okviru novinarskih konferenc, ki se odvijajo v okviru Ljubljanskega filmskega festivala, je prejšnji teden potekal tudi sproščen pogovor med ustvarjalci filma Nikogaršnja zemlja in novinarji. Branko Djurić - Djuro (Čiki), Tanja Ribič (Martha) in Daniš Tanović (režiser) so skupaj z ekipo Nikogaršnje zemlje ob otvoritvi letošnjega Ljubljanskega filmskega festivala poželi gromek aplavz. dejal Daniš Tanovič. In kasneje še dodal, da so se za Slovenijo odločili iz večih razlogov: geografsko zelo spominja na Bosno, ekipa je vedela, da so tu dobri kadri, ki so sodelovali pri nastajanju filma, Slovenija je tudi eden od ko-producentov filma, poleg tega pa so vsi igralci pol ure leta oddaljeni od prizorišča snemanja. Producent Čedomir Kolar je omenil tudi prijateljske vezi in poudaril, daje Slovenska vojska prispevala ogromen delež k nastajanju filma, med drugim so poskrbeli za vsa vozila, ki jih vidimo v filmu ("Oklopna vozila so čisti slovenski izdelki"), ter izdali dovoljenje za streljanje in eksplozije. Daniš Tanovič je bil odgovoren za filmski arhiv bosanske vojske, med vojno v Sarajevu je snemal na prvih bojnih črtah in posnel nekaj dokumentarcev, v katerih opisuje usodo ljudi, ki so preživeli sarajevski pekel. Nikogaršnja zemlja je prvi celo-večerec, ki ga je režiral. "Strah sem leta 1992 pustil v Sarajevu," je Daniš Tanovič odvrnil na vpra- Nikogaršnja zemlja se je pred Liffom ustavila že'na nekaterih mednarodnih filmskih festivalih, od koder so ustvarjalci prinesli zavidanja vredno število nagrad. Na 54. mednarodnem filmskem festivalu Cannes 2001 so jim podelili nagrado za najboljši scenarij, na 8. mednarodnem filmskem festivalu Palic 2001 drugo nagrado žirije in prvo nagrado publike, na filmskem festivalu Motovun 2001 so prejeli nagrado kritikov, s 7. Sarajevo Film Festivala so prišli bogatejši za prvo nagrado publike in nagrado za najboljši film, poleg tega pa je Nikogaršnja zemlja požela nagrade tudi na festivalih v San Sebastianu, Beirutu in Bitoli. sanje, kakšni občutki so ga obdajali pred začetkom snemanja. "Ustvarjanje filma je zame nekaj najlepšega na tem svetu. Pisanje in razmišljanje o scenariju je kot menjava plime in oseke - ker sem dolgo razmišljal o zgodbi, sem scenarij za Nikogaršnjo zemljo pisal 14 dni," opisuje postopek priprav na film Daniš Tanovič. Film, ki je gostoval na številnih filmskih festivalih po svetu, so -kot je dejal Čedomir Kolar - že prodali v malone vse države sveta, edino Nemci se še niso odločili za nakup. Igralsko zasedbo, sta dejala režiser in producent, pa so tokrat izbirali po ključu ljubezni do filma - vsi, ki so sodelovali, imajo film radi. In zgodba? Na nikogaršnji zemlji se znajdeta Čiki (Branko Djurić - Djuro) in Nino (Rene Bitora-jac), pripadnika vojskujočih se strani. V razreševanje zapletenega položaja se vmešajo modre čelade, kar za sabo potegne tudi mašinerijo sedme sile. Menjava žalosti in humorja, moči in nemoči, razkrivanja in prekrivanja. Film o vojni, ki so ga - kot je dejal Djuro - posneli ljudje, ki so vojno občutili na lastni koži. • Špela Žabkar, foto: Tina Doki Pravzaprav med voditeljico Vesno Milek na eni ter režiserjem Danisom Tanovičem in producentom Čedomirjem Kolarjem na drugi strani. Ker se je voditeljica dobro pripravila na pogovor in ker sta gostobesedna, s sarajevskim humorjem opremljena sogovornika povedala več, kot sta bila vprašana, je v amfiteatrski Štihovi dvorani Cankarjevega doma vse skupaj zvenelo kot ne ravno vsakdanja gledališka predstava. Ki se je začela po pričakovanju. Zakaj so Nikogaršnjo zemljo snemali ravno v Sloveniji? "Bosno smo takoj izločili, že zaradi minskih polj, ki so še vedno posejana po ozemlju Bosne. Hoteli smo, da bi bil film realističen, a ne toliko, da bi se igralci morali izogibati pravim minam," je napol v šali 14. Čufarjevi dnevi Festival ljubiteljskih gledališč Jesenice - Jutri, v sredo, se pod okriljem jeseniškega Gledališča Toneta Čufarja začenjajo 14. Čufarjevi dnevi, ki se bodo z jeseniškega gledališkega odra poslovili v ponedeljek, 19. novembra. Gost otvoritvene slovesnosti, ki se bo jutri začela ob 19.30, bo državni sekretar Ciril Baškovič, večer pa se bo nadaljeval s pre-mierno uprizoritvijo tragikomedije Obisk stare gospe v izvedbi domačega gledališča. Med Čufarjevimi dnevi se bo na odru jeseniškega gledališča zvrstilo devet predstav. "Gre za tradicionalno prireditev, ki letos nekoliko spreminja podobo in prerašča v festival ljubiteljskih gledališč. Dogodek presega državne meje in dobiva tekmovalni predznak," je zapisala direktorica jeseniškega gledališča Branka Smole. V tekmovalni program sta se letos uvrstili dve predstavi dramatika Eu-gena Ionesca. Instrukcije v izvedbi celovškega Teatra brez ... bodo na sporedu v četrtek, 15. novembra, ob 11. uri, predstava tržaškega Metronoma Plešasta pevka pa bo uprizorjena v petek, 16. novembra, prav tako ob 11. uri. Poleg omenjenih bo na odru Gledališča Toneta Čufarja še pet večernih predstav, vse se bodo začele ob pol osmih. Tako bo v četr- tek, 15. novembra, predstava Hamlet na telečjem (KUD Pirmi-če); dan kasneje bo na jeseniškem odru Črna gradnja (KUD Iška vas); v soboto, 17. novembra, bo na sporedu Osem žensk (KUD Janez Jalen Notranje Gorice); v nedeljo bo predstavljeno Partljičevo delo Politika, bolezen moja (Gledališče Senovo); v ponedeljek, 19. novembra, pa bo jeseniški oder zavzel Kralj Ojdip (v izvedbi Loškega odra). Tričlanska žirija bo izbrala najboljšo med osmimi predstavami odločili pa bodo tudi, kdo je odigral najboljšo žensko in moško vlogo. Tudi publika bo izbrala najboljšo predstavo, podelitev Čufar-jevih plaket, ki jih bodo prejeli najboljši, pa se bo odvijala v ponedeljek, 19. novembra. • Špela Žabkar Namesto komedije veseli večer Preddvor - Namesto vsakoletne komedije je letos igralska skupina KUD Matije Valjavca iz Preddvora z režiserjem Slavkom Prezljem pripravila večer s petjem, plesom in igranjem. Naslovili so ga Žegen na beli planini, saj je dogajanje postavljeno v pastirsko kočo. Tja je zašel ansambel, ki bi moral igrati na neki ohceti, sedaj pa zaradi megle ne more v dolino. Zato se zgodi obratno: svatje pridejo v kočo, s seboj pripeljejo godce, nato pa se začne dogajanje. Vrstijo se svatbeni običaji, muziko in petje prekinjajo duhoviti skeči. Glasbeni del programa izvajata Trio Storžič in Fantje z vasi, poje Kvintet bratov Smrtnik iz Kort pri Železni Kapli, igra pa 24 igralcev KUD Matije Valjavca, večidel starih znancev iz tradicionalnih pred-dvorskih komedij z dvema novima obrazoma, Jano Tičar in Manco Štefe. Premiera Žegna na beli planini bo v soboto, 17. novembra, ob 19.30 v domači kulturni dvorani, predstavo pa bodo ponovili v nedeljo, 25. novembra, ob 19.30. Prireditev najbrž ne bo doživela toliko ponovitev, kot jih vsako leto komedije, saj je njena "usoda" odvisna od razpoložljivosti gostujočih glasbenikov. • D.Z. Prijetna otvoritev Ukrajinskih impresij Kranj - "Danes je moj prvi dan v vlogi konzula Ukrajine, zato je ta razstava o moji domovini zame še toliko bolj poseben dogodek," je ob otvoritvi fotografij Dragice in Jurija Kurilla dejal Ivan Lukačuk. fotografijah prvič videl svojo domovino skozi oči tujca. "Vaše delo predstavlja 'ljudsko diplomacijo' in se po učinku lahko primerja z delom pravih diplomatov, ki na tem področju delajo dolga leta," je avtorjema navdušeno dejal Ivan Lukačuk. Ukrajinski konzul je poudaril, da je razstava zakoncev Kurillo - Jurijeve korenine izhajajo prav iz Ukrajine - pomemben kamenček, ki prispeva k dobrim odnosom med državama. "Slovenci in Ukrajinci imamo veliko skupnega, naši državi sta mladi, a le na prvi pogled," je obiskovalcem, ki so dobro zapolnili preddverje Iskratela, povedal ukrajinski konzul in se 'krivcem' za razstavo fotografij zahvalil tako v svojem imenu kot tudi v imenu ukrajinskega naroda. Poleg iskrenega nagovora visokega gosta si bodo obiskovalci otvoritev zapomnili tudi po naravnost neverjetnem nastopu ukrajinskega para. Duo Ira Roma - njen zapeljivi glas je še dolgo božal misli - je na kitaro in violino izvrstno odigral in odpel nekaj ukrajinskih pesmi. Razstavo je na pot pospremilo tudi razmišljanje v ukrajinščini, ki ga je dekletce prebralo 'kot na ukrajinskem radiu', manjkalo pa ni niti ozadje nastajanja pričujoče fotografske razstave. Vsekakor otvoritev, ki bi si jo marsikatera šele nastajujoča razstava lahko vzela za zgled in navdih. • Špela Žabkar, foto: Tomaž Štular Dragica Kurillo (v ozadju ukrajinski konzul Ivan Lukačuk) tudi na otvoritvi razstave ni mogla iz fotografske kože. Razstavo, ki sta jo avtorja poimenovala Ukrajinske impresije, so prisrčno zaznamovale be- sede novega ukrajinskega konzula, ki je v svojem prvem nastopu v slovenski javnosti dejal, da je na Ilustracije Visoške kronike Topoglavci - sodobni ljudje? Gorenja vas - Galerija Krvina v Gorenji vasi je v četrtek, 8\ novembra, svečano odprla vrata še enemu mlademu umetniku. 'Tomaž Še-brek, doma v Goricah pod Storžičem, je mlad, vendar pronicljiv in prodoren človek. V svojih skulpturah in likovnih delih upodablja av-tomatizem, ki se pojavlja v svetu in v življenju ter nas vodi V razčlovečenje. S svojimi topoglavci, kakor imenuje motive na slikah in kipe, nas skuša nanj opozoriti," je na otvoritvi o umetniku - samouku, ob zvokih citer Marjana Betona, povedal povezovalec programa Jože Logar. V njegovi likovni karieri je to že peta samostojna razstava, imel pa je tudi več skupinskih. Svoje znanje in sposobnosti že tri leta izpopolnjuje na slikarskih kolonijah Antona Ažbeta, ki jih organizira galerija Krvina Ars 2000. Prof. dr. Mirko Jutršek poudarja umetnikovo sposobnost posnemanja impresionistov, hkrati pa si prizadeva obdržati korak s sodobno umetnostjo. Tako se poslužuje različnih tehnik, kot so slikanje z ogljem, oljem ali akrilne slike, kipi pa so predvsem lesene oz. steklene gmote. Za vse, ki si želite ogledati razstavo, je ta na voljo do konca novembra, galerija je odprta od ponedeljka do petka do 9. do 17. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. in od 18. do 22. ure. • Tina Čadež Poljane - Osnovna šola Poljane je v četrtek, 8. novembra, v prostorih šole odprla razstavo ilustracij Iveta Šubica in Janeza Vidica na temo Vi-soška kronika. S tem je zaključila dogodke, ki so oblikovali proslavo 150-letnice rojstva Ivana Tavčarja. Oba avtorja, ki jima je skupna ljubezen do ljudi in domače zemlje, sta za to delo naredila cel opus ilustracij, ki so tudi razstavljene. "Ob tem, za nas pomembnem dogodku, smo v sodelovanju s knjižnjico Ivana Tavčarja Škofja Loka pripravili tudi razstavo izdanih Tavčarjevih del," je ob otvoritvi povedala ravnateljica šole Ivica Oblak. Kulturni program so z branjem odlomkov iz Visoške kronike in z igranjem na violino in citre oblikovale sedanje in nekdanje učenke Osnovne šole Poljane. • Tina Čadež PREJELI SMO Kakšna usoda je namenjena obratu Jelovice na Sovodnju Pričakoval sem, da se bo našel kdo izmed krajanov, ki bi o tem, za Sovodenjčane perečem problemu, sPregovoril v našem časopisu. Ker Pa tega do danes nisem zasledil, sem se odločil, da to storim jaz. Ko je spomladi privrela na dan vest o zaprtju obrata na Sovodnju, to ni presenetilo in prizadelo samo tamkaj zaposlene, temveč tudi nas ostale krajane, saj smo bili z njegovim začetnim razvojem posredno povezani vsi. Preden o tem, kaj za kraj pomeni ukinitev obrata, nekoč samostojnega podjetja, si na kratko oglejmo njegovo zgodovino. Bilo je prvo leto po vojni, ko so bili še v modi tako imenovani mitingi in na enem izmed njih nam je v nabito polni dvorani govoril zadani politični aktivist, po rodu iz Zirov. Med drugim nas je "potro-stal" s temi besedami: Naša oblast bo zgradila tako industrijo, kjer bo za vse dovolj dela. Tudi vas bomo preselili v mesta in tam boste dobili zaposlitev. Te odročne kraje pa bomo "poflomali". V dvorani je ob izgovorjenih besedah nastala grobna tišina. Poznejši čas je očitno kazal, da se bodo napovedi tega zagreteža Uresničile. Z odpiranjem vedno novih tovarn so mladi trumoma odhajali s podeželja. Imeli smo srečo, da so se v kraju našli ljudje, ki so uvideli, da lahko beg mladih Zaustavi le zaposlitev doma. Tako je kmetijska zadruga Sovo-denj ob ustanovitvi leta 1948 med drugim zaposlila tudi mizarja, ki je z delom začel povsem ročno. Prej kot v enem letu se mu je pridružilo še osem delavcev, ki so do takrat delali kot zidarji in tesarji Pri gradnji zadružnega doma. Razen prvozaposlenega so bili vsi samo več ali manj vešči mizarskega dela. Prvi lesnoobdelovalni stroj je izdelal prav eden teh samoukov. V letih 1954 - 55 je bila postavljena tudi žaga (gater), za tiste čase kar sodobna in bila pri Kmetijski zadrugi registrirana kot obrat zase. Tako sta se oba obrata razvijala pod imenom Kmetijske zadruge vse do leta 1958, ko je prišlo do osamosvojitve in ustanovitev podjetja "Oleps". Istega leta je bilo na Sovodnju ustanovljeno še podjetje "Termo-Pol". Po nekaj letih sta se podjetji Združili, zraven so pristopili še kovači in čevljarji in osnovali podjetje "Kombinat". Toda ni šlo. Že po nekaj letih so šli narazen in ostala sta le "Oleps" in "Termopol". Vmes je potrebno omeniti, da tudi tokratna oblast ni bila kdove kako naklonjena ustanavljanju podjetij v odročnih krajih. Bilo je kar nekaj poizkusov, da bi tako "Oleps" kot "Termopol" preselili vsaj v dolino, če že ne v Škofjo Loko. Na srečo so bili na vodilnih mestih domačini, ki so znali to preprečiti, da do ukinitve ni prišlo že takrat. Leta 1963 pa se je podjetje Oleps" priključilo Jelovici in tam dočakalo svoj konec. Če to Polstoletno obdobje podrobno analiziramo, pridemo do ugotovit-Ve. da je prav "Oleps", pozneje obrat Jelovice, vključno s "Termo-polom" dala kraju svoj pečat. Z odpiranjem novih delovnih mest se je vse več mladih odločalo postaviti svoj dom v kraju. Kljub temu da število prebivalcev v kraju ni naraščalo, je utrip Življenja do danes dokaj dinamičen, pogoj za to pa so seveda mlade družine. V tem obdobju pa se je temeljito spremenila struktura prebivalstva. Pred vojno je bil skoraj edini vir zaslužka v kmetijstvu, danes pa je v kraju več kot 50 odstotkov delavskih družin. Globoko sem prepričan, če nam ne bi uspelo postaviti omenjenih podjetij, ki so dala zaslužka približno 170 delavcem, bi kraj stag-niral in ostal daleč za razvojem drugih krajev. In sedaj se vprašajmo: kaj pomeni za kraj ukinitev obdata Jelovice na Sovodnju. Izguba 35 oziroma 60 delovnih mest je v primerjavi s propadlimi tovarnami z več sto zaposlenimi res zanemarljivo število, toda za naš kraj pa bistvenega pomena. Zaposleni v tem obratu so res dobili zaposlitev drugod, kar pa je rešitev na kratki rok. Vedeti moramo to, od urbanih središč, smo preveč oddaljeni, zato edino in samo redna zaposlitev doma lahko prepreči propadanje kraja. Še posebej so izpostavljeni delavci, ki so lastniki malih kmetij in prav ti so bili v večini v tem obratu. Pričakovanja, da bomo podeželje ohranili z dopolnilno dejavnostjo, so mnogo prevelika. Po mojem mnenju bo, glede na zahtevne pogoje in dane možnosti, v tej smeri iskalo dodatni vir dohodka le manjši del krajanov. Kaj torej storiti! Odločno moramo vztrajati na tem, da se obrat, ki so ga zasnovali in v njegov razvoj vložili tudi veliko svojega dela domačini, ponovno oživi. Razumljivo je, da je to predvsem odvisno od matičnega podjetja. Veliko upanja nam daje novoimenovani direktor g. Starman. Pričakujemo, da bo kot rojak naše doline, razumel, kaj za kraj, kot je So-vodenj, pomeni zaposlitev določenega števila delavcev in se odločno zavzel za rešitev našega problema. Precej pomembno vlogo pri razreševanju tega problema ima vsekakor tudi lokalna oblast (občina). In nenazadnje imamo še poslanca g. Bajuka, katerega dolžnost je sodelovati pri reševanju problemov svojih volivcev. Na predvolilnem shodu je g. Bajuk omenil, da se je za kandidaturo v naši volilni enoti odločil predvsem zato, ker imajo kraji pozitiven prirast prebivalstva, toda prav ta je pri nas zaradi ukinitve obrata v prihodnje močno ogrožen. Upam torej, da se bo g. Bajuk zavzeto boril za ponovno oživitev obrata. Za konec pa samo še to! Napovedi aktivista izpred več kot 50 let se na srečo niso uresničile, kaj nam bo prineslo to stoletje, pa ne vemo. Neizpodbitno dejstvo je, če bodo krajani prisiljeni iskati zaposlitev drugod, potem je kraj zagotovo obsojen na počasno umiranje. Janez Traven Luksuzni psi, pijanci in kadilci smo enaki Samo pred državnim zakonom se razhajamo. Naš državni zakon ne predpisuje davka - trošarine na luksuzne pse v naši državi. Kljub temu da se je ta luksuz psov povzpel na vrh države. Že po preminulem "Arturju" bi si predsednik vlade lahko zamislil osnutek predloga, državnemu zboru, naj se luksuzni psi v republiki Sloveniji obravnavajo, tako kot v ostalih evropskih državah v dobro državnemu proračunu. V tem bi bilo v ravnovesju s trošarino žganih pijač in cigaret. Vi poslanci v državnem zboru, tudi z luksuznimi psi, podprite zakon - o trošarini in davek na luksuzne pse. Osebno spoštujem in podpiram vse varnostne pse, za katere skrbi država - mi. Vsi varnostni psi so za nas in nje neodtujljivi. Marjan Černivec, Kurirska pot 31a, Kranj Izlet na morje Kot vedno v letnih mesecih smo tudi letos 5. oktobra pri društvu invalidov priredili prav lepem izlet, ki nam bo vsem ostal v lepe spominu. Odpeljali smo se proti Kopru, seveda v novo odprti Aqua park Žusterna, ki je res enkraten. Ima olimpijski bazen s slano vodo, pa razne biserne kopeli ter bazen s toboganom za najmlajše. Vse je čisto in vzorno urejeno. Veseli smo, da je naš Koper zaživel v turističnem pogledu, ne le kot Luka Koper. Tudi osebje v Hotelu Aquapark je mladi in zelo prijazno ter ustrežljivo. Po plavanju smo se odpravili proti Slavniku (500 metrov nadmorske višine) na grad Socerb, odkoder je prelep razgled na Trst in Koper. Ogledali smo si tudi kapelo, ki je v jami, toda na žalost ni vzdrževana. Škoda. Nato smo se okrepčali z domačim kosilom v zasebni gostilni. Vseskozi nas je varno vodila naša vodička Ana Macuh, ki je izlet tudi organizirala. Vera Jug, Radovljica Miklova Zala - drugič Hvaležen sem vsem, ki ste se na razne načine oglasili na moj naslov glede zapisane kratke vsebine Miklove Zale z dne 12. oktobra letos. Res je moja obnova Zaline Zgodbe v nasprotju s povestjo dr. Jakoba Sketa. Se pa moj zapis popolnoma ujema z dramatizacijo Frana Žižka, ki jo je režiser Stražar postavil na oder v Škocjanu. To Vam lahko potrdijo gledalci te zelo obiskane predstave ali akterji igre. Po Sketu je bil ujetnik - stražar na paševem dvoru stric Zalin, po Žižku je bil pa to Zalin oče. Sket je zapisal, da je bil med pobe- fom iz Turčije stric Marko ubit, po ižku je pa kot Zalin oče, srečno prispel domov. Leta Markovega suženjstva - brez dvoma je to trajalo trideset let. Dokaz - pred Za-lino ugrabitvijo ga ni bilo že dvajset let. Sedem let je bil še z Zalo vred med Otomani, tri leta sta pa družno z Zalo skrivoma potovala domov v Korotan, kajti tiste čase je bil takšen pobeg popolna avantura. Miklova Zala je v predstavi na Studencu prepevala pesem Gor čez izaro. Ker ta melodija res ni starejša od dvesto let, Zalina kal-varija pa se je godila pred pol tisočletja, je več kot na dlani, da je vnos te pesmi v predstavo domislica dramaturga Žižka ali pa g. Stražarja. Jaz za to nisem kriv, zapisal sem videno. Je pa jasno, da ni moč dognati, kaj je Zala v ječi zares prepevala - to je ugibal celo Sket in za njim vsi, ki so Miklovo Zalo kdajkoli postavljali na oder. Sket je zgodbo spisal po kronistu Unrestu iz 15. stoletja, delno se je pa naslonil na ustno izročilo Slovencev iz Korotana. Pesem Gor čez izaro je lahko tudi Zalina pesem, kdo pa ve, kje je njen pravi avtor slišal to lepo melodijo in jo tako udejanil na papirju, gotovo je bila že kdove koliko let udomačena med ljudstvom. Dandanašnji mnoga gledališča eksperimentirajo z znanimi deli, tudi tako, da se ne ujemajo ne kraji ne časi, še manj pa dogodki. Upam, da boste mnogi razumeli moje misli, še bolj pa dramatizatorje in režiserje. Veseli me, da mnogi tako dobor poznate Zidino zgodbo, kar je dokaz, da ne bo pozabljena nikoli. Pozdrav vsem Zalinim častilcem! F. Janko - Podhomski, Draga pri Škofji Loki Verstva, kot obvezen predmet v šolah V Gorenjskem glasu z dne 18. septembra je bil objavljen obširen prispevek z naslovom "Verstva in etika v devetletki". V njem je zapisano, da se na Teološki in Filozofski fakulteti, že usposabljajo učitelji, ki bodo na šolah ta predmet poučevali. Preveč je vsega v tem prispevku, da bi na vse to odgovoril, zato bom napisal le svoje mnenje o tem. Znano je, da se je po osamosvojitvi in s prihodom Rodeta, v Sloveniji močno okrepil vpliv RKC. Začelo se je z zahtevki po vrnitvi premoženja Cerkvi. Nekateri ljudje so spet začeli zahajati v cerkev, ker je to postalo moderno. Po drugi strani pa naj bi s tem dokazali, da je bila vera v prejšnjem režimu zatirana, kar pa seveda ni res. Vse glasnejši so bili tudi zahtevki po uvedbi verouka v šolah. Ker pa je v naši državi vsaj polovica šoloobveznih otrok islamske veroizpovedi, nekaj pa tudi druge vere, to ni bilo mogoče. Treba je bilo najti drugačno rešitev. Ker pa je znano, kako trmasta je prav RKC, z Ro-detom na čelu v svojih zahtevah, so končno našli "ugodno " rešitev. Tako naj bi se v prihodnje naši, slovenski otroci, učili kar vsa svetovna verstva! Vsakemu laiku je jasno, da je to preobširna in prezahtevna tema. Seveda pa osebno dobro vem, kam piha veter. Največ pozornosti bo namenjeno prav katoliški veri, ostale pa bood omenjene le na kratko. Tako bo volk sit in koza cela. Kljub vsemu pa bo to kar obširen, učni predmet. Nemalokrat sem prav s strani pedagogov slišal pripombe, da so učenci Že s sedanjim, učnim programom preobremenjeni. Torej, se jim obeta še slabše. Šolsko ministrstvo, poslanci in državni organi bodo na vse to samo prikimali, saj si Rodetu nihče ne upa ugovarjati. Zato je nujno, da svoje povedo starši teh otrok, saj v demokratični državi ni dovoljeno nikakršno "posiljevanje" otrok, niti s strani RKC! Seveda si prav RKC želi na ta način podrediti mladino, ki naj bi potem tudi kasneje, zahajala v cerkev. Toda, prepričan sem, da bi s tem dosegli ravno nasprotni učinek. Takole bom zapi, sal. Če že RKC Želi, da bi otroci obiskovali verouk v šoli, potem naj bo ta, kot neobvezen predmet, zadnjo šolsko uro. Tako je bilo tudi v prvih, povojnih letih. Takrat je bil verouk v šoli enkrat tedensko, zadno šolsko uro. K verouku pa so, prostovoljno hodili le tisti otroci, katerih starši so dali, pismeno soglasje. Torje, brez vsakršne prisile. Kajti, vsaka sila in prisila, rodi le odpro. Obstaja nevarnost, da bi kasneje, nekateri od teh, zašli v verski fanatizem, ki ima lahko katastrofalne posledice. Dokaz za to so tudi nedavni dogodki v ZDA! Ne želim, da bi me zaradi tega nekateri napačno razumeli. Vem, da vsaka vera uči, da moramo biti dobri, pošteni in skromni na tem svetu. Pa poglejmo, ali se po tem ravna RKC pri nas? Rode rohni in žuga čez oblast pri vsaki "maši", ki so bolj, kot na verski obred, podobne govoru kakšnega diktatorja. Lastijo si že pol Slovenije, z blejskim otokom in vrhom Triglava vred! Pred časom je neka gospa zapisala, da Kristus ni imel nikakršnega premoženja. Še tisto bore, kar je imel, je razdal revežem. Od kod potem RKC, kot Kristusovim dedičem, to- likšno premoženje? Danes pa je ravno obratno. Revni ljudje prispevajo denar za obnovo cerkve, oltarja in za nove zvonove, čeprav sami živijo v revščini. Je morda Kristus tako učil? Potem pa večkrat sliim, kako dober gospodar je Cerkev. Lahko je dobro gospodariti, če ti drugi dajejo denar. Naša oblast bo nekega dne morala ustaviti, RKC in Rodeta pri vse večjih zahtevah po premoženju, zemlji in verski prisili, zlasti do otrok. Ne more in ne sme biti obveznega verouka v šolah. Če se bo to zgodilo, je s tem konec demokracije pri nas, ki je že tako močno vprašljiva. Pa menda tega nezahtevajo spet neki gospodje in EU? Nam, starejšim je še dobro znano, kaj smo doživeli pred dobrimi šestdesetimi leti, ko v svojih nemogočih zahtevah, po ozemlju, niso bili sposobni ustaviti Adolfa Hitlerja. Naj se vsaj v tem, zgodovina ne ponovi. Šele takrat, ko se bo tudi RKC ravnala po Kristusovem nauku, ki ga tako vneto oznanja, ji bodo ljudje, predvsem pa mladina, pripravljeni prisluhniti. Janko Fon, Cesta maršala Tita 2, 4270 Jesenice Digitalni tisk a Media Art Studio, Internet DRUŽINSKI NASVETI Drugačni otroci (6) Kako na družino vpliva rojstvo otroka z motnjo v telesnem in duševnem razvoju? To je odvisno od osebnosti staršev, od njihovega načina razmišljanja, izkušenj, od pomoči družbe, od strokovnjakov, ki pomagajo pri tem. Seveda je pomembno tudi od samostojnosti otroka ter od spremljajočih težav, ki se pojavljajo v posameznih razvojnih obdobjih. To je res močna preizkušnja tudi za zakon, zato je še toliko bolj važno, da se partnerja pogovarjata o občutkih, ki jih imata. Sicer lahko pride do takoimenovane čustvene osamljenosti, ko starši oziroma oče in mama nimata nikogar, s katerim bi delila svoje doživljanje in občutke. Še vedno se dogaja, da se katera od družin tudi družbeno izolira, najpogosteje v začetnem obdobju prilagajanja. Kasneje, koje otrok vključen v vrtec ali druge ustanove se družbena osamljenost manjša, pri tem nam so nam v pomoč različni tabori, tekmovanja, izobraževanja, ki jih prirejajo posamezna društva. Starši bi morali dobiti vse odgovore, ki jih postavimo različnim ljudem in v primerih, ko z odgovori nismo zadovoljni - imamo vso pravico, da vprašamo za drugo mnenje. Informiranost staršev bi morala biti ključnega pomena pri vzgoji otrok s posebnimi potrebami. Zato je pohvalno delovanje nekaterih društev, v sklopu katerih delujejo samopomočne skupine in različni strokovnjaki, ki odgovarjajo na vprašanja staršev. So obdobja, ki so težja in takrat je pravica staršev, da dobijo takšno pomoč, ki je v danem trenutku najboljša. Včasih pomaga že samo vključitev otroka v ustanovo za dopoldansko ali celodnevno varstvo ali na različne tabore, da se starši vsaj za nekaj časa razbremenijo. Skrb zase je pomembna tako za starše kot za otroke, ki posledično čutijo utrujenost in stres staršev. Pri tem so nam v pomoč sorodniki, prijatelji, društva, katere brez kančka slabe vesti prosimo za pomoč. Poleg vsakodnevnih skrbi, ki jih imamo starši pa nas mnogokrat skrbi tudi prihodnost otroka. Prav je, da se o tem pogovarjamo, ni pa priporočljivo, da rešujemo probleme vnaprej, še preden se pojavijo. Treba je živeti za vsak dan posebej. Vsak dan nam prinese nekaj veselja in nekaj skrbi. Poskusimo, da otrok z motnjami v razvoju ne postane naša edina zaposlitev in središče okrog katerega se vrti vsa družina. Bolj kot bomo z njim ravnali kot z. ostalimi člani družine, bolj se bo tudi sam obnašal kot enakovredni član družine. Pri tem veljajo podobna pravila pri postavljanju mej kot za vse ostale otroke. Doslednost, prilagodljivost in potrpežljivost pa so tiste lastnosti, ki bodo staršem še posebej koristile. Otroci z izzivom so pravi izziv tudi za postavljanje pravil in njihovo preiskušanje. Zato vsakemu staršu zaželimo veliko poguma, energije in ljubezni na kvadrat. pjše Miha Naglic Po ljudeh gor, Po ljudeh dol Tav- carjevo poljansko otroštvo Ivan Tavčar in Ivan Hribar ^a Glasovi preji o Ivanu Tavčarju v Gorenji vasi smo opozorili na dejstvo, da je osrednja slovenska Javnost njegovo 150-letnico skoraj povsem spregle-ata. Na zadnji Glasovi preji v Hribarjevi hiši v erkljah (26. oktobra, ko je bil njen gost in hkrati gostitelj bančnik Zlatko Kavčič), pa smo družno u8°tovilit da smo Gorenjci povsem pozabili na °jno obletnico Ivana Hribarja, kije prav tako naš r°Jak. Rodil se je namreč 19. septembra 1851 v Trzi-n«> umrl je 18. aprila 1941 v Ljubljani, letos bi se n?rali torej spomniti 150-letnice rojstva in 60-let-da.€• S7nr/' Tavčarjevega vrstnika. Usoda je hotela, v sta se rodila istega leta, da sta skupaj hodila v °>Pozneje sodelovala pri ustanavljanju prvih slo-nskih denarnih zavodov ter raznih kulturnih dru- štev in ustanov. Postala sta prvaka na liberalnem političnem polju, bila oba poslanca in ljubljanska župana... Tudi sicer sta bila dobra prijatelja, čeprav se je med njima dostikrat močno zapletlo. Hribar je bil preudarnejši in bolj zadržan, že po značaju primeren za bančnika, Tavčar bolj politik, kolerik, kije hitro vzkipel in izrekel marsikatero nepremišljeno. Oba pa sta bila zelo ponosna na svoje gorenjsko poreklo. "Bila sva pač oba gorenjski grči, eden kljubo-valnejši od drugega", je zapisal Hribar. Hribar je Tavčarju posvetil posebno poglavje v knjigi Moji spomini (I, 1928), kjer ga tudi sicer pogosto omenja. "S Tavčarjem sva se kot dečka seznanila že v Mengšu. Prihajal je namreč k svojemu stricu, kaplanu Nacetu Tavčarju, na počitnice in le-ta ga je nekoč, ko sem po končanem drugem razredu normalke prišel na svoje prve velike počitnice, pripeljal k nam. Od takrat je bil mali Tavčar skoro vsak dan pri nas in sva se po našem in sosednjih vrtovih lovila; mati nama je pa - da se prikupi gospodu Nacetu - kupila vselej maslenih rogljičev ter nama skuhala kaj boljšega. Ob njenem pogrebu se je dr. Tavčar tega še posebno spominjal in je ginljivo govoril o njeni srčni dobroti... " Gorenjska Ivana sta bila v četrtem razredu ljubljanske normalke v istem oddelku, v gimnaziji pa v različnih. Potem so se njuna pota za vrsto let razšla. Ponovno sta se srečala in zbližala po letu 1880, spet v Ljubljani. Družili so ju posli in javno delovanje v korist slovenskega naroda. Ko je Tavčar postal samostojni odvetnik, mu je Hribar "v dokaz prijateljstva" izročil pravno zastopstvo banke Slavij a. "Ko sva pričela javno delovati in sva spoznala, da imava oba prilično isto politično prepričanje in enake težnje, postajalo je to prijateljstvo še tesnejše. Dr. Tavčarja smatral sem za enega najboljših, ako ne za najboljšega slovenskega novelista in sem ga zato jako cenil in spoštoval. " Hribar je asisitiral Tavčarju tudi, ko se je ta ženil. V svoji brezmejni ambicioznosti je iskal lepo in premožno nevesto. Zagledal se je najprej "v nežno krasotico Andreano, hčerko deželnega predsednika barona Winklerja. Poizkusil je poizvedeti, če bi jo dobil, ko Ivan Hribar bi jo zasnubil. Odgovor je bil negativen... Kmalu na to zaslovela je v narodnih krogih ljubljanskih mlada gospica Franja Košeninova, nečakinja znanega bogatina Jakoba Lukmana, po domače 'Špickramar-ja'. Bila je živahna osemnajstletna deklica lepe vna-njosti in prikupljivega vedenja. Dr. Tavčar vnel se je zanjo in prosil me je, da sem ga ob večerih spremljal na izprehodih po potih, koder je hodila ona. Začel jej je pošiljati cvetlice in kmalu je bila stvar tako daleč, da jo je lahko zasnubil in dobil tudi obljubo, da ga vzame. V dan svatbe, ki je bila v Lukmanovi hiši na Poljanski cesti, bil sem njegove sreče vesel, ko svoje lastne ". Ko so se deset let pozneje, spomladi 1896, skupaj peljali na neko "slavnost" v Zagreb, so sedeli v železniškem kupeju in se veselo pogovarjali. Kar naenkrat reče Tavčar: "No, ali ste že slišali, da bi moja Žena utegnila postati županja? Čedalje popularnej-ša postaja namreč v Ljubljani misel, da ima dr. Tavčar postati župan. " Hribar, ki je bil takrat sam župan, se je naredil, kakor da je ta medklic preslišal, Franja je zardela in se zasmejala, smejal se je tudi četrti potnik, ljubljanski odvetnik dr. Fran Stor, Tavčar pa je umolknil in se do Zagreba ni več oglasil. Ta "test" mu je nazorno pokazal, da za njegovo županstvo čas še ni nastopil; dejansko je bil na to funkcijo izvoljen šele 1911. GORENJSKI GLAS • 10. STRAN ••••••• KRONIKA / darinka.sedej@g-glas.si Torek, 13. novembra 200J Največ eksploziva je še vedno iz druge svetovne vojne Bombo pobral in jo nesel na policijo Na Gorenjskem je sedem pirotehnikov, poveljnik enote je inštruktor Milan Dubravac. Od leta 1945 še noben izšolan slovenski pirotehnik ni izgubil življenja. Strah je zdrav, saj pomeni previdnost. Prvo pravilo: "Bombe, ki je ne poznaš, ne deaktiviraš!" Milan Dubravac z ameriškimi strokovnjaki na usposabljanju na poligonu na Pivki. Jesenice - Pirotehnik Milan Dubravac je poveljnik regijske enote NUS - enote pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. V regijski enoti, ki sodi pod civilno zaščito, je sedem gorenjskih pirotehnikov. Med njimi zaradi narave rednega dela - poklicna gasilca pri Poklicni gasilski in reševalni službi Jesenice - opravita največ intervencij na terenu Milan Dubravac in Roman Klinar. Milan ima končano peto stopnjo tehnične smeri, kar je predpogoj za opravljanje tega dela, opravljen šesttedenski tečaj na Igu in tečaj za vodenje intervencij. Je tudi inštruktor za usposabljanje pirotehnikov. Zanimivo je, da se toliko časa po drugi svetovni vojni v naravi še vedno pojavljajo mine, granate, bombe, saj je posebej v zadnjem času na straneh kronike veliko vesti o najdenih eksplozivnih sredstvih. Prav nedavnin je sprehajalec v okolici Škofje Loke našel deset ročnih bomb, v Bohinju pa mino. "Eksplozivna sredstva, za katere odstranitev skrbi naša enota, se res še vedno pojavljajo, vendar ne le v naravi, ampak tudi drugod. In ne le eksplozivna sredstva iz druge svetovne vojne, ampak tudi iz prve in zadnje vojne za Slovenijo. Največ eksploziva je iz druge svetovne vojne. Naša enota skrbi za njihovo odstranitev, z eksplozivnimi sredstvi se pa sicer ukvarjajo tri organizacije: policija skrbi za varstvo pred improviziranimi sredstvi, vojska za varstvo pred eksplozivnimi sredstvi na poligonih in v vojaških objektih in mi za neeksplodirana ubojna sredstva." Kje je eksploziva, ki ga odstranjujete pirotehniki, največ? "To je težko reči, kajti bombe in druga eksplozivna sredstva se pojavljajo v naravi, na starih podstrešjih, zakopana so na vrtovih, pojavijo se ob raznih izkopih, ob gradnji cest, ob sanaciji plazov... Da je še toliko ročnih bomb, topovskih granat in minometnih min, gre pripisati tudi občasnim spremembam terena. Narava, denimo, spreminja strugo ali pri hu- dih nalivih sama prinese eksplozivna sredstva na bolj vidna in obljudena mesta, tja, kjer jih ne bi pričakovali. Lani nas je poklical policist, da pod Rjavino ležijo mi-nometne mine. V Rjavino se je med vojno zaletelo vojaško letalo, mine so dolgo časa ležale pod snegom, ki pa je zdaj skopnel in mine so se pokazale na površju." Lahko poveste še kasen primer? "Lahko. Ko so v okolici Kranja želeli sanirati plaz, ki je nevarno grozil cesti in bližnji hiši, je lastnica hiše kar nekaj dni zelo nestrpno in nejevoljno hodila okoli delavcev. Nazadnje se je le odločila, da jim pove, daje najbrž na plazu nekaj zakopanega eksploziva, ki naj bi ga zakopal njen pokojni mož. Prišli smo s posebnim detektorjem za odkrivanje kovin in ga res našli. Ali pa: domači so zidali novo hišo, ko pa so ob njej hoteli zgraditi še garažo, so pri izkopu naleteli na kar veliko protitankovsko mino iz druge svetovne vojne. V primeru, če bi eksplodirala, od nove hiše ne bi ostalo dosti." Kako to, da so včasih shranjevali, denimo, ročne bombe celo na podstrešjih? "Najbrž za vsak primer. Ne vem. Vem pa, da se na starih podstreš- Osem min so lani odstranili pod Rjavino. Foto: Mirko Kunšič Varovanje poštnih objektov Pošte so dobro varovane Na gorenjskih poštah so bili v zadnjih petih letih trije poštni ropi, roparji so odnesli le manjše vsote denarja, kajti v blagajnah na poštah ni nikoli več kot 250 tisoč tolarjev. Pozorni na sumljive poštne pošiljke. Kranj - Pošta Slovenije, poslovna enota Kranj ustvari skoraj 10 odstotkov vsega slovenskega poštnega prometa, zaposluje 500 delavcev in se vedno bolj modernizira. Pismonoše na Gorenjskem dnevno opravijo 4.369 kilometrov poti, od tega tisoč kilometrov peš, ostalo pa s kolesi, mopedi, avtomobili. Pošte na Gorenjskem obišče dnevno od 5 tisoč, a tudi do 13 tisoč uporabnikov v času največjega prometa. Tako poštni delavci na Gorenjskem postrežejo tudi do milijona uporabnikov. Na Gorenjskem je bilo lani sprejetih skoraj 30 milijonov pisemskih pošiljk in opravljenih 4,5 milijona denarnih transakcij, kar pomeni, da vsak prebivalec prejme letno 150 pošiljk. Pošta na Gorenjskem je dober in uspešen sistem, ki se stalno modernizira - v zadnjih šestih letih so obnovili 29 objektov - in uvaja nove storitve. Tudi zanjo je eden največjih razvojnih tehnoloških korakov tedaj, koje začel obratovati nov poštni center v Ljubljani, ki je opremljen z najsodobnejšimi elektronskimi sortirnimi napravami. S tem je bil končan dolgoletni projekt logistične reorganizacije in avtomatizacije pri distribusiji in predelavi pošiljk za vso državo. Direktorja poslovne enote Kranj dipl. inž. Mirana Čehovina, ki je spoštovan med sodelavci in cenjen med poslovnimi partnerji, pa smo tokrat vprašali, kako ocenjuje aktualne dogodke: rope na gorenjskih poštah in nevarnosti sumljivih poštnih pošiljk. Na Gorenjskem je pred kratkim neznanec, ki ga še niso izsledili, oropal pošto v Begunjah. Kako ste poskrbeli za varnost zaposlenih in objektov? "Na Gorenjskem so bili v minulih petih letih trije poštni ropi: v Gorjah, v Žabnici in v Begunjah. Po naših ocenah to ni veliko. Zaposleni so v skladu z organizacijsko kulturo podjetja Pošta Slovenija najvišja vrednota, zato se poleg stalnega izobraževanja in skrbi za dobre medsebojne odnose veliko pozornost posveča varstvu pri delu, varovanju zdravja in živ- ljenj. Zaposleni so vsak dan med opravljanjem svojih delovnih obveznosti izpostavljeni rizičnim situacijam, tako pri opravljanju pis-monoške službe kot pri opravljanju manipulativnih opravil za okenci. Izpostavljeni so torej delu z denarjem, kar prinaša potencialne možnosti za različna odtujevanja sredstev: kraje in tudi rope. Po vsej Slovenije je na poštah uvedeno moderno tehnično neprekinjeno varovanje objektov 24 ur dnevno in sedem dni v tednu. Signalizacija se centralno za celotno regijo neprekinjeno analizira in v primeru potrebe tudi fizično intervenira. V intervencije je vključena tudi Policijska uprava, s katero zelo dobro sodelujemo, saj je v večini primerov prva na ogroženih področjih. Prav zaradi učinkovitega dela policije in varnostnih organizacij se lahko zahvalimo, da na Gorenjskem beležimo sorazmerno malo organiziranih tatvin in ropov. Vzrok je tudi v tem, da se na poštah nahajajo le manjše vsote gotovine in tudi roparji so s teh pošt odnesli le manjše vsote gotovine. V takih situacijah, ko se na pošti pojavi ropar, je treba ustrezno ukrepati. Vsaj enkrat na dve leti organiziramo izobraževanje o postopkih in vedenju naših zaposlenih v primeru ropov. Pri tem je pomemben nasvet, da je treba ohraniti prisebnost, čimbolj natančno opazovati dogajanja in roparja in čimmanj izpostavljati svoje življenje." Ali ste na poštah sprejeli kakšne posebne ukrepe ob pojavih bioterorizma in sumljivih poštnih pošiljk? Na Hrvaškem so poštni uslužbenci že v maskah in v rokavicah. "Ne. Takih ukrepov pri nas ni. Vsekakor pa velja resno opozorilo delavcem, da morajo biti previdni in pozorni ob vseh sumljivih poštnih pošiljkah." • D. Sedej, foto: Gorazd Kavčič Miran Čehovin jih in ob starejših hišah marsikje še marsikaj najde - predvsem iz druge svetovne vojne." Ali so ljudje ozaveščeni in se bomb ne dotaknejo in pokličejo center za obveščanje? "Večinoma da. Vendar se je v okolici Škofje Loke zgodilo, daje nekdo bombo brezskrbno pobral in jo lastnoročno prinesel na policijo. Na Gorenjskem se k sreči ne dogaja, da bi ljudje, ki naletijo na tako sumljivo najdbo, poskušali odviti vžigalnik, tolkli po ekpslo-zivu, ga metali ali celo vrgli v ogenj. Na severnoprimorskem območju, kjer so nekateri od tega živeli, pa je prihajalo do najhujših nesreč in poškodb." Kakšne so poškodbe? "Zelo zelo hude. Zelo težke poškodbe, odtrgnine udov in obvezno slepota. V Sloveniji je vsako leto nekaj takih primerov." Kaj pa pirotehniki? Kako delate? Vas je strah? "Delamo zelo previdno, eksploziva ne premikamo, ga le varno odstranimo. Strah je zdrav, saj pomeni previdnost. Od leta 1945 v Sloveniji še noben izšolan pirotehnik ni izgubil življenja. V Sloveniji se šolajo pirotehniki iz območja nekdanje Jugoslavije, kar je tudi potrdilo, da so slovenski pirotehniki zelo kvalitetni." Kaj pa, če bombe ne poznate? ZELENA PIKA "Prvo pravilo vsakega pirotehnika je, da bombe, ki je ne pozna, ne deaktivira, ampak se posvetuje z ostalimi, kakšna vrsta bombe je. Šele tedaj se odloči, kaj bo storil." V naših alpskih jezerih, na Bledu in v Bohinju je vsaj po pripovedovanju domačinov verjetno še veliko eksploziva, saj naj bi po koncu vojne vse metali v jezero. Alije nevarno? "Za kopalce ni nevarno. Pirotehniki načrtujemo, da bomo v prihodnjem letu skupaj s potapljači izvedli akcijo preventivnega odstranjevanja iz blejskega jezera. Če bo dovolj denarja - akcija precej stane - bomo to storili." Kje se eksplozivna sredstva skladiščijo? "Za Gorenjsko se skladiščijo na Jesenicah in enkrat letno se odpeljejo na poligon Uprave za zaščito in reševanje na Pivki, kjer se eksplozivna sredstva uničijo." Koliko intervencij je na Gorenjskem? "Zadnja leta je okoli 20 do 30 intervencij letno, največ spomladi in jeseni, koje veliko ljudi v naravi in ko se največ gradi." • Darinka Sedej Milan Dubravac Kaj se dogaja s konzorcijem CERO Kar 63 milijonov vredni projekti v smeteh? Po propadu ideje o gorenjski sežigalnici se je projekt CERO znašel v težavah. Loakcija Exoterm je še vedno v igri za gradnjo regijskega centra za zbiranje ločeno zbranih odpadkov. Radovljica - Radovljiški občinski svetnik Zvone Prežel j je županu Janku S. Stušku, ki tudi predseduje konzorciju CERO, postavil svetniško vprašanje, kaj se dogaja s skupnim gorenjskim projektom celovitega ravnanja z odpadki CERO. Po njegovem mnenju javnost sploh ni seznanjena, kako, kje in kdaj se bo uredilo moderno odlagališče komunalnih odpadkov. Pre/.elj je tudi očital, da so s preklicem izgradnje sežigalnice v Naklem 63 milijonov tolarjev vredni projekti šli 'v smeti'. Župan Janko S. Stušek je pojasnil, da je bil denar porabljen za projekte in meritve ter za propagando, letos pa občine, ki so članice konzorcija, niso prispevale ničesar. Konzorcij CERO se je v težavah znašel lani, ko je zaradi hudega nasprotovanja v Naklem in na Jesenicah ter zaradi zapletov z denacionalizacijo na Tromeji propadla osnovna zamisel o izgradnji gorenjske sežigalnice. Zato je bila po Stuškovih besedah potrebna ponovna ocena, ali naj konzorcij sploh še obstane. Na februarski seji so se člani s kar 93 odstotki strinjali, naj s projektom skupnega iskanja rešitev odlaganja odpadkov nadaljujejo, le da brez sežigalnice. Po novih načrtih naj bi uredili regijski center, od koder bi potekalo centralno vodenje posameznih vrst ločeno zbranih odpadkov, projekt sežigalnice pa naj bi prepustili državi. A izkazalo se je, je povedal Stušek, da imajo krajani v bližini Exoterma v Naklem, ki je bil izbran kot najprimernejša lokacija, odpor tudi do gradnje takšnega centra. Tako so se spet znašli v pat položaju, zato so na julijski seji konzorcija pozvali občini Kranj in Naklo, naj se dokončno opredelita do lokacije Exoterm. Tega še nista storili, Stušek pa upa, da bo zlasti Kranj pokazal večjo pripravljenost za dogovor oziroma da se bo dejavneje vključila država. V vsakem primeru pa bodo članice konzorcija morale zagotoviti odlaganje ostanka ločeno zbranih odpadkov. V radovljiški občin' projekt imenujejo 'mali CERO . lokacija odlagališča pa naj bi bila ob nekdanji deponiji Črnivec. V postopku je sprejemanje lokacijske dokumentacije, v krajevni skupnosti Otok pa so kot pogoj postavili zahtevo, da se krajevni skupnosti izogne bodoča avtocesta, kajti nočejo imeti kar dveh obremenjujočih dejavnosti. Stušek «*« hr-.Hn An konca leta :iiieiijujocin uejavm>nu. upa," da bodo do konca leta ■ahko sprejeli lokacijski načrt. Na Brezjah pa naj bi uredili reciklaz-no dvorišče, krajevna skupnost je po Stuškovih besedah že podpisala pismo o nameri in se s projeK-tom strinja, nasprotujejo pa m skoraj vsi sosedje. Kljub temu bodo po Stuškovih besedah vse postopke skušati peljati v dog " voru s krajani. . Urša Peternei' foto: Gorazd Kav^ Še Martin ni več, kar je bil Prejšnji teden sta voznike premotila prvi sneg in sv. Martin, ki iz mošta dela vin'. Snega je bilo premalo za resno zgago, nekajletna preventivna sporočila "Natakar, taksi, prosim", policijske akcije "Promil" in stroge kazni pa iz pretirano veselih Slovencev postopno oblikujejo vse bolj kulturne voznike. Kranj - Medtem ko so pred tednom dni gorenjski policisti z a'kotesti preverjali voznike na Bledu in na Škofjeloškem, so na Prelomu zadnjega petka in sobote akcijo Promil opravili na območju kranjske in tržiške policijske postaje. V devetih urah so ustavili 127 voznikov, jih 82 preizkusili z alkotesti, dobili pa "samo" devet pozitivnih. Nad prelomnimi 1,6 grama alkohola, ki se strogo kaznujejo, sta bila dva, pet pa so jih policisti poslali na strokovni Pogled; štiri, ker so sumili, da so nagnili preveč kozarčkov na čast sv. Martinu, enega, ker naj bi vozil pod vplivom trde droge. Le-to W namreč opazili tudi v njegovem avtu. Prometni inšpektor iz urada uniformirane policije v kranjski policijski upravi Tone Hribar pravi, da je med vsemi, ki so jih policisti ustavili od petka od šestih zvečer do sobote do treh zjutraj, namerili največ alkohola, '-79 grama, vozniku na območju Kranja. Več kot pijančkov so zalotili pri drugih prekrških, saj so od 127 denarno kaznovali kar 70 voznikov, med njimi tudi dva tujca, ter Zaradi hujših kršitev napisali NESREČE dvajset predlogov sodnikom za prekrške. Največkrat so kaznovali zaradi neuporabljenih varnostnih pasov, zaradi prekoračene hitrosti le štirinajstkrat. Glede na to, da so bile vozne razmere v mokri noči dokaj slabe, je "rekorder" iz Pod-tabora s 122 kilometri na uro, kjer bi smel peljati največ sto, gotovo vreden omembe. Na Martinovo soboto pa so tudi policisti izjemoma počivali, na terenu so bile le redne patrulje, ki pa niso zaznale pretirano "veselih" voznikov. Bolj zanimiv je zato dogodek, ki se je odvijal okrog pol petih popoldne v brunarici na Kokrici. Pripovedoval gaje eden od gostov. V gaštejskem ovinku ga je zaneslo Kranj - V četrtek popoldne je počilo na Škofjeloški cesti v Stražišču. 31 -letni B. K. iz Kranja je s fiatovim puntom vozil iz Stražišča proti Laboram oziroma Ljubljanski cesti. V ostrem nepreglednem ovinku je avto zaradi neprilagojene hitrosti začel drseti prek Polne črte na drugo stran, po kateri je takrat nasproti z volvom 440 Pravilno pripeljal 48-letni M. B. iz Kranja. V silovitem čelnem trčenju seje voznik M. B. huje ranil. Reševalci so ga odpeljali na urgenco v klinični center. 2 mopedom po levi Gorenja vas - 38-letni D. O. je v četrtek popoldne s kombijem VW ''ansporter vozil po regionalni cesti od Todraža proti Lučinam. V Bre-bovnici je v nepreglednem desnem ovinku po njegovem desnem robu ceste nasproti pripeljal mopedist, starejši mladoletnik J. O. Vozniku kombija kljub umikanju in zaviranju trčenja ni uspelo preprečiti. Mo-Pedist seje v trčenju huje ranil. Ceste je zmanjkalo Škofja Loka - 52-letni Ljubljančan J. S. je v soboto okrog pol šestih zvečer z osebnim avtom peljal po regionalni cesti od Zminca proti Škofji Loki. V Podpurflci so ga v klancu navzgor v desnem nepreglednem ovinku obsvetile zasenčene luči nasproti vozečega avto mobi-a> izgubil je pregled nad cesto, zapeljal na levo stran in trčil v avto 25-'etnega K. M. iz Zirov. V trčenju seje huje ranil povzročitelj J. S., lažje ranjeni pa sta bili še sopotnici v vozilu K. M. Voda zalila klet Škofja Loka - V nedeljo, pet minut po polnoči, je dežurni v regijskem centru za obveščanje na številki 112 sprejel klic, daje v Škofji °ki počila 250-milimetrska glavna vodovodna cev, ki s pitno vodo °skrbuje naselje Pod Plevno. Zaradi velike tekočine vode, kije drla iz-P°d asfalta, je zalilo kletne prostore v stanovanjski hiši Pod Plevno 31. °de je bilo meter visoko. Na pomoč so prihiteli škofjeloški prosto-v°ljni gasilci, ki so vodo črpali iz kleti, delavci Loške komunale pa so žaPrli dotok vode. Zaradi popravila cevi v naselju ni bilo pitne vode Približno do enih popoldne. • H. J. Polici se spet ni izšlo ce 3 " ^ Pelek dopoldne je v križišču lokalne ceste s prednostno kJ^Kranj-Naklo na Polici spet počilo. Tokrat sta bili udeleženi vozili ga^i • 'n °seDm avto peugeot 206, iz katerega so kranjski poklicni ;„ l ,Cl ekipi nujne medicinske pomoči pomagali rešiti voznico. K sreči Jepbl'a le lažje ranjena. 'jal P° mzu številnih pred njim od lastnikov oziroma uprav- uk °eV °ken cest' ^e Posehej od občine Naklo, terja resen razmislek in Vf) ePanje. Do trkov namreč prihaja zaradi izsiljevanj prednosti (>n.,'.n v> ki se z lokalne ceste iz Naklega vključujejo na prednostno Foto: Aljoša Korenčan Prvi sneg predvsem za svarilo. Z rešilcem v zdravstveni dom "Policista sta prišla v lokal, se sprehodila med gosti in za eno od miz opazila možaka, ki je očitno utrujen zadremal ob kozarčku vina. Poklicala sta rešilen, ki je pribrzel (če bi tako hitro, ko ga kdo kliče domov!), ga naložil in odpeljal v zdravstveni dom. Možak je domačin, reden gost v brunarici, rad ga nagne, sitnosti pa ne dela. Od doma in nazaj gre peš, skratka, dopovedovanja, da z možakom ni nič narobe in da nikogar ne moti, niso zalegla. Kot se je pokazalo čez pol ure, ko ga je gostilničar pripeljal iz zdravstvenega doma nazaj, z njim tudi zdravniki niso imeli kaj početi..." Dogodek je resnično precej neobičajen, po svoje komičen, neprijeten pa za prizadetega moža, opazovalce in tudi gostilničarja, ki naj bi prekršil zakon, ker je dal piti že opitemu. Sicer pa je, kot že rečeno, praznovanje sv. Martina na Gorenjskem minevalo dokaj mirno, kulturno. Druščine, ki so se - glede na avtomobile pred gostilnami sodeč - rojstva novega vina vsekakor veselile, se večinoma že zavedajo, da volan in alkohol ne gresta skupaj. Dogovorijo se, kdo ne bo pil in jih bo vozil domov, ali pa svoj avto zamenjajo za taksi. Obe odločitvi sta pravi, vsekakor neprimerno boljši od izzivanja nesreče. Snega bolj za vzorec Petkovo jutro se je na Gorenjskem prebudilo v snegu. V nižinah ga je bilo le za vzorec in opozorilo, da se zima in z njo slabše vozne razmere nepreklicno bližajo, nekaj več snega pa je padlo na območju Kranjske Gore, Jesenic in ponekod v škofjeloških hribih. "Kljub temu je bil promet tekoč, upravijalei cest so se pravočasno odločili za pluženje in posipanje. Policisti so obravnavali peščico trkov, v katerih je bila poškodovana pločevina, resnejših posledic prvega snega pa ni bilo," je povedal inšpektor Tone Hribar. Po pravilniku morajo biti vozila opremljena za zimske vozne razmere od 15. novembra do 15. marca, če se sneg pojavi prej, pa hkrati / njim. Tokrat je snežilo že pred 15. novembrom, vendar tako skromno, da policisti zimske opremljenosti vozil načrtno še niso preverjali. "Bodo pa začeli s 15. novembrom," opozarja Tone Hribar. Posebna pravila v zimskih voznih razmerah veljajo za tovorna vozila, ki se morajo sama izločiti Čudežni svinčnik odkriva ponaredke Preprosta novost, ki se imenuje euro-quick-tester, naj bi tudi v Sloveniji postala učinkovito orožje za odkrivanje ponarejenega denarja. Kranj - Euro-quick-tester je narejen v obliki flomastra, tehta samo sto gramov, uporaba pa je zelo preprosta. Na potiskanem delu bankovca je treba narediti majhen križec. Ta se pri ponarejenem bankovcu obarva temno, pri pristnih bankovih pa ostane bledo rumene barve in najkasneje v 24 urah izgine. Pisalo deluje na osnovi kemične reakcije med spojino, s katero je napolnjeno, in papirjem, na katerem je natisnjen denar. Zdrži do osem tisoč preverjanj, ne potrebuje nobene energije, je majhen in vsak hip uporaben. Primeren je tako za državne institucije kot podjetja in še posebej zasebno KRIMINAL Zaklepajte vrata! rabo doma ali na potovanjih, kjer se srečamo z nepoznanimi valutami. V mariborski Prosigmi, ki euro-quick-tester uvaža v Slovenijo, pravijo, da odkrije večino ponaredkov skoraj vseh svetovnih valut, tudi tolarjev. Ne deluje na avstralskem, novozelandskem in kanadskem dolarju. Novembra lani gaje potrdila nemška zvezna banka Deutsche Bundesbank, pred kratkim pa je začel osvajati nemški trg. Pričakujejo, da bodo na leto prodali približno pet milijonov pisal, uporabljajo pa ga tudi že v nekaterih državnih ustanovah, kot sta policija in carina. •H. J. Medtem ko so minuli teden policisti na gorenjskih cestah obravnavali 60 prometnih nesreč, med njimi tudi smrtno, pa so zbrani tudi podatki za prvih deset letošnjih mesecev. V tem času je bilo sicer za sedem odstotkov manj nesreč kot v enakem lanskem, vendar pa je v njih umrlo 20 ljudi (lani 22), 194 je bilo hudo in 437 lažje ranjenih. Še vedno previsok davek, mar ne? iz prometa, brž ko se sneg začne oprijemati. Na žalost mora po izkušnjah velik del izločanja opraviti policija, kar pa je za voznike precej dražje. Upravljala cest, ki skrbijo za zimsko službo, prevoznost posameznih cest zagotavljajo v skladu s pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, kjer so ceste razdelje- KRIMINAL ne v šest prednostnih razredov glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko klimatske razmere in krajevne posebnosti. Policisti voznikom tovornjakov v prihajajoči zimi svetujejo, naj raje ubirajo zasnežene avtomobilske ceste, hitre in glavne ceste, ki bodo prej in bolje vzdrževane, kot manj prometne državne in lokalne ceste, na katerih bo po pričakovanju dovolj gneče že z osebnimi vozili in rednimi avtobusi. Sicer pa iz državne direkcije za ceste še sporočajo, da informacije o stanju in razmerah na cestah posreduje informacijski center AMZS po telefonskih številkah 01/530 53 00 ter 031/64 64 64, prebrati pa jih je mogoče tudi na spletnih straneh na naslovu www.amžs.si. • Helena Jelovčan, foto: Tina Doki cesto Škofja Loka - Vsak, ki pride k hiši, na žalost nima poštenih namenov, zato velja vhodna vrata (pa tudi okna) zaklepati. V četrtek popoldne, denimo, je očitno predrzen neznanec neopazno vstopil v odklenjeno stanovanjsko hišo pri Sv. Duhu. V sobi je iz denarnice, ki jo je imela lastnica v torbici, ukradel sedem tisočakov. Odšel je enako neopazno, kot je prišel. Vlomilec v vikendu Ribno - Neugotovljenega dne v prejšnjem tednu je neznani vlomilec razbil steklo na oknu počitniške hiše v Ribnem in vstopil. Iz vikenda je odnesel petrolejsko peč, dvajset litrov petroleja, posodo, lestev, svetilko in manjši radijski sprejemnik. Lastnika je prikrajšal za približno 300.000 tolarjev. Petrolovi kameri ujeli tatova Kranj - Če nimaš denarja za bencin, avto prodaj, je logičen nasvet, ki pa se ga vsi vozniki očitno ne držijo. V zadnjih dneh so kamere na Petrolovih bencinskih servisih na Laborah in v Voklem II spet zaznale tatova. Oba sta se sicer odpeljala s črpalk, rie da bi gorivo plačala, v resnici pa nista uspela prihraniti prav veliko, saj bodo stroški sodišča oziroma kazni za tatvino znatno višji. Na Petrolov servis na Laborah seje voznik Renaultove devetnajstice pripeljal v četrtek. V avto je natočil dvajset litrov neosvinčenega 95-oktanskega bencina in odpeljal. Istega dne je na servisu Voklo II "tan-kal" voznik nissana, kije v avtov zadek natočil kar 130 litrov bencina. Tega bodo bržčas izsledili nekoliko težje, saj je imel na avtu nameščene ukradene registrske tablice LJ A2-058, a slejkoprej se bo gotovo ujel kar sam. Eden s kladivom, drugi z nožem Bohinjska Bistrica - Na gradbišču v Ribčevem Lazu sta se v četrtek ob pol osmih zjutraj sprla in krvavo stepla državljana Makedonije z začasnim bivališčem v Bohinju, 25-letni A. 1. in 32-letni S. P. Stepla sta se že večer prej, ko je A. I. posegel v spor med okajenim S. P. in njegovim sodelavcem. Pretep seje končal brez hujših posledic. Naslednje jutro je S. P. vprašal A. I., zakaj ga je zvečer tepel, ta pa se očitno spet ni znal brzdati. Po začetnem prepiru je s kladivom udaril S. P. po glavi ter mu zadal rano na čelu, to pa je bilo dovolj za vnovičen pretep. S. P. je z žepnim nožem z devetcentimetrskim rezilom zabodel A. I. v desni ledveni predel. Zaradi poškodb glave in zloma dveh reber so reševalci S. P. odpeljali na urgenco v Klinični center, A. I. pa so zaradi vbodne rane prepeljali v jeseniško bolnišnico. Kriminalisti so obema obljubili kazenski ovadbi. Mopeda nima več Škofja Loka - Prejšnji teden je nekdo odpeljal tomosov moped z vso dokumentacijo in čelado vred, s tem pa lastnika oškodoval za okrog 200.000 tolarjev. Moped je bil parkiran na kmetiji v Gorenji vasi - Re-teče, in sicer pod streho lesene lope. Denar iz odklenjenega trezorja Kranj - Policisti poizvedujejo za nepridipravom, ki je v soboto "zašel" v garderobo v samopostrežni trgovini Živila market v Likozarjevi ulici. Izkoristil je odsotnost zaposlenih in iz odklenjenega trezorja zmaknil vrečko z denarjem. V vrečki je bilo okrog 165.000 tolarjev. '; ■ .-li" k'-V ' *\ \ * " .' Naboji in pištola Karavanke - Orožje in strelivo je še vedno aktualno tihotapsko blago. V soboto so policisti na mejnem prehodu Karavanke med pregledom prtljažnika avta, s katerim se je iz Avstrije pripeljal 59-letni hrvaški državljan I. K., v predalu za orodje našli dvajset lovskih nabojev različnih kalibrov. Sodnik za prekrške je tihotapca kaznoval z desetimi tisočaki denarne kazni ter zasegel prepovedane naboje. Rateče - Enaka kazen je v nedeljo navsezgodaj zjutraj doletela tudi 55-letnega nemškega državljana D. H. W. S., ki seje pripeljal na mejni prehod v Ratečah. Tihotapil je plinsko pištolo \valther. • H. J. Hči rešila svojo mamo Zaradi prevelike količine metadona ip tablet apaurina bi lahko umrla 41-letna Škofjeločanka. Škofja Loka - F. K. iz Škofje Loke, ki jo policisti poznajo kot zasvojenko, naj bi v petek med poldnevom in eno uro popoldne od 25-letnega someščana J. K. dobila 6,5-mililitrsko steklenično metadona in tablete apaurin. Zvečer je doma vse skupaj spravila vase. Količina oziroma kombinacija droge bi bila zanjo lahko usodna, če je nezavestne ne bi našla hči. V soboto ob sedmih zju- traj je poklicala v škofjeloški zdravstveni dom in prosila za pomoč. Mamo F. K. so z reševalnim avtom odpeljali na urgenco v Klinični center, kjer je ostala na zdravljenju. J. K. bokio kriminalisti iz kranjskega urada kriminalistične policije ovadili kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil. •H. J. GORENJSKI GLAS -12. STRAN ••••••• ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 13. novembra200l_ Finalna tekma svetovnega pokala v športnem plezanju tudi letos v Kranju Najboljši znova pri nas Konec tedna, od petka do nedelje, bo v dvorani na Zlatem polju v Kranju zaključna tekma letošnjega svetovnega pokala v športnem plezanju. Kot pravi Tomo Česen, pa bomo na njej lahko videli največje mojstre športnega plezanja na svetu. NOGOMET Kranj - Najboljši športni plezalci iz vsega sveta se bodo ob koncu letošnje sezone svetovnega pokala spet zbrali v Kranju. Ta konec tedna, od 16. do 18. novembra, bodo namreč na umetni steni v dvorani Zlato polje potekali hudi boji za končno zmago. Glavni in odgovorni te največje tovrstne športne prireditve pri nas Tomo Česen je na priložnostni tiskovni konferenci poudaril, da si tudi tokrat želi, da bi bila dvorana tako zasedena kot lani, ko je tekma doživela vrhunec v superlina-lu med Martino Čufar in Liv San-soz. "Priprave so te dni v polnem razmahu, kombinacij raznovrstnih oprimkov tekmovalnih smeri je na steni iz dneva v dan več, največ dela je kot običajno s financami, usklajevanje dela tehnične ekipe in še polno ostalih malenkosti. Toda ekipa, ki tekmo svetovnega pokala vedno brezhibno izpelje, bo poskrbela tudi za to, da tokrat ne bo nič drugače," zatrjuje Tomo Česen. Na tekmo v Kranj pridejo vsi najboljši, ki vedno znova zatrjujejo, da je prav tekma pri nas dobra in razburljiva. "Upajmo, da bodo prijatelji in ljubitelji plezalnega športa uživali v bojih najboljših, že sedaj pa lahko podrobnosti oziroma zanimivosti preberejo tudi na spletnih straneh in sicer www.worldcupkranj.com," dodaja Tomo Česen. Tomo Česen bo, tako kot vsako leto, tudi tokrat poskrbel, da bo kranjska tekma atraktivna za nastopajoče in gledalce. Foto: Tina Doki Sicer pa se bo tekmovanje začelo v petek ob 16. uri s četrtiina-lom moških. V soboto ob 9.30 uri bo četrtfinale žensk, ob 17. uri polfinale žensk in ob 19.30 uri polfinale moških. Po tradiciji bo finale v nedeljo zvečer, ko se bodo ob 18. uri najprej pomerile tekmovalke, ob 19.30 uri pa še tekmovalci. Tridnevno druženje v Kranju se bo končalo z razglasitvijo rezultatov tekmovanja in skupnih rezultatov letošnjega svetovnega pokala. Glede končnih rezultatov namreč še ni vse odločeno. Pri moških je mladi Francoz Chabot že zmagal v skupnem seštevku, kar pa še ne pomeni, da se bo dal v Kranju zlahka premagati. Pri ženskah ima letošnja svetovna prvakinja Mojstrančanka Martina Čufar še nekaj možnosti za končno zmago, vendar bi ji morala pri tem Muriel Sarkanv močno pomagati z. veliko napako. Ob Čufarjevi je tu še mlada Škofjeločanka Natalija Gros, ob Martini druga naša letošnja finalistka na svetovnih pokali. Obema pa se bodo pridružile še Eva T\i-šar, Nastja Guzzi, Katja Vidmar, Saša Truden in Lučka Franko. Pri moških bodo našo vrsto zastopali Jure Golob, Matej Sova, Tomaž Valjavec, Franci Jen-sterle, Luka Zazvonil in Klemen Bečan. • Vilma Stanovnik Kranjčani zapravili vodstvo Kranj - V ligi Si.mobil so bile - zaradi reprezentančne tekme z Romunijo - konec tedna odigrana le tri srečanja. Ekipa Živil Triglava je gostovala pri HIT Gorici in po vodstvu 1:2 na koncu izgubila s 4:3. Prvi je sicer zadel domači napadalec Goga, Kranjčani pa so izenačili prek Jamine in povedli z uspešno enajstmetrovko Feigla. Za Kranjčane so bile usodne štiri minute tekme v zadnjem delu srečanja, saj je v 74. minuti najprej zadel Ekmečič, minuto kasneje je bil uspešen KovaČe-vič, v 78. minuti pa je za HIT Gorico zadel še Težački. Plastovski je razliko znižal v 84. minuti, tako da je bil končni rezultat 4:3 (1:2). Tudi ekipa Domžal je doživela nov poraz. Doma so gostili Korptan in izgubili z 1:4 (0:2). Edini je za Domžale v 92. minuti zadel Stro-majer. Na lestvici sta na zadnjih dveh mestih Živila Triglav s 13 točkami in Domžale z 8 točkami. V nedeljo ekipa Živil Triglava gosti Muro, Domžalčani pa bodo gostovali pri CMC Publikumu. • V.S. KOŠARKA Triglav slavil v Šoštanju Kranj - Minulo soboto so košarkarji odigrali 4. krog Hypo Hge-Gorenjska moštva so se tokrat podala na gostovanja, zmagali pa so tako košarkarji Triglava kot Heliosa. Košarkarji Loka kava TCG so zabeležili nov poraz. Ekipa Triglava je tokrat igrala v Šoštanju pn Elektri. Kranjčani so bili domačinom vso tekmo enakovreden nasprotnik, na koncu pa so zbrali več moči in želje po zmagi ter slavili 62: 65 (51:51, 37:36, 16:20). V soboto se bodo doma pomerili z ekipo Kraškega zidarja. Košarkarji Loka kave TCG so gostovali pn Kraškem zidarju v Sežani in po dobrem začetku popustili ter na koncu izgubili visoko 86:59 (58:45, 42:30, 19:20). V soboto bodo doma igrali z Zagorjem BZ. Zmago nad vodilnimi Savinjskimi hopsi pa so tokrat na Polzeli zabeležili košarkarji domžalskega Heliosa. Slavili so z 79:85 (55:60, 38:41, 28:20). Helios bo v soboto gostil Elektro. Na lestvici Hypo lige sta v vodstvu s po 7 točkami (tremi zmagami in enim porazom) ekipi Savinjskih Hopsov in Triglava, Helios in Loka kava TCG imata po dve zmagi in dva poraza ter 6 točk. Domžalčani so na lestvici šesti, Ločani pa osmi. V l.B moški ligi je ekipa KK Radovljice v soboto doma gostila GD Hrastnik in zmagala s 102:77 (68:48, 46:39, 22:24). V soboto Radovljičani gostujejo v Krškem. V SKL za ženske sta obe gorenjski ekipi slavili. Košarkarice Odeje so doma premagale ekipo Slovenskih Konjic z rezultatom 78:70 (52:54, 32:40, 18:25), košarkarice Kobrama Jesenic pa so gostovale pri Pomurju Skiny in slavile 64:70 (51:48, 37:29, 16:18). Jeseničanke so še brez poraza in vodijo na lestvici skupaj z ekipo Leka Jezice z 10 točkami, ekipa Odeje pa ima 7 točk in je na lestvici na šestem mestu. V soboto Jeseničanke gostujejo pri Legrandu BTC, Ločanke pa že danes ob 17.45 uri na Podnu gostijo ekipo Slovenija mlade. • V.S. Vaterpolisti za naslov državnega prvaka štartajo januarja Za vaterpolskega prvaka znova šest ekip V državnem članskem državnem vaterpolskem prvenstvu bodo sodelovala ista moštva kot v pretekli sezoni. Člani bodo pokal igrali še letos, prvenstvo pa se bo začelo 12. januarja prihodnjega leta. Kranj - Dilem o tem, koliko moštev bo sodelovalo v državnem prvenstvu sezone 2001 -2002, je konec. Sodelovalo bo šest moštev in to prav ista kot v pretekli se/oni. V soboto je bil namreč v prostorih Vaterpolske zveze Slovenije (VZS) v Pokritem olimpijskem bazenu (POB) v Kranju opravljen žreb za vsa prvenstva. Branilec naslova kranjski AVK PLAVANJE Triglav Živila je dobil številko ena, vice prvak ljubljanska AVK Olimpija dve, Koper je bil izžreban kot tretji, Kamnik kot četrti, mariborski AVK Branik peti in kot šesta kranjska Kokra. Predstavnik vaterpolistov iz obale je izrazil željo, da bi Koper prve tekme - in to do konca februarja - odigral vse v gosteh, kajti v tem času naj bi v Kopru, točneje v Žu- Novi rekordi v Zagrebu Kranj - Minuli konec tedna so plavalci plavalnih klubov Radovljica - Park hotel Bled (RPB) in Merit Triglav Kranj (MTK) nastopili na tradicionalnem 29. mednarodnem mitingu "MLADOST 2001". V konkurenci 443 tekmovalcev iz 7 držav (reprezentance Madžarske, Italije in Grčije) so dosegli kopico uvrstitev na zmagovalni oder. Z novimi državnimi rekordi so se še posebej izkazali Anja Klinar (RPB), Anja Čarman (MTK) in Nejc Pogačnik (RPB). Anja Klinar je izboljšala dva kadetska rekorda v delfinovi tehniki; 100 m 1:03,42 in 200 m 2:19,40. Anja Čarman je nov mladinski rekord postavila v disciplini 200 m delfin s časom 2:17,30, Nejc Pogačnik pa je postavil novo najboljšo znamko za kategorijo dečkov v disciplini 200 m mešano 2:12,17. Tekmovali so v treh starostnih kategorijah in sicer v mladinski (A), kadetski (B) in deški (C). Najvrednejši rezultat mitinga v ženski konkurenci in v kategoriji A je postavila Anja Čarman (MTK) v disciplini 200 m hrbtno 2:13,77 (837 FINA točk). Zmagovalci po kategorijah po najboljšem rezultatu pa so bili še: Anja Klinar (RPB) v kategoriji B za disciplino 200 m prsno 2:30,61 (818 FINA točk - drugi najvrednejši rezultat tekmovanja pri ženskah) ter v kategoriji C pri moških Nejc Pogačnik (RPB) v disciplini 200 m mešano 2:12,17 (653 FINA točk) in Tea Hudovernik pri ženskah v disciplini 100 m prosto 1:03,79 ( 574 FINA točk). • M.P. NAMIZNI TENIS__ Merkurjevke izenačeno, poraz Križanov Kranj, Križe - V 6. krogu SNTL za moške je ekipa Križ gostovala pri Kemi Puconci in izgubila 6:2. V ženski konkurenci pa so igralke Merkurja iz Kranja gostile ekipo PPK Rakek in igrale izenačeno 5:5. Najboljša domača igralka je bila Mirjana Lucič, ki je premagala igralko iz Belorusije Tanjo Moskalenko. Križani imajo 4 točke in so trenutno šesti, ekipa Merkurja pa ima 6 točk inje na tretjem mestu. • V.S. sterni, na novem olimpijskem bazenu opravili še končna dela, kar pomeni, da bodo postavili še balon in s tem pokrili bazen. Tako naj bi v 1. krogu nove tekmovalne sezone 2001 - 2002 12. januarja 2002 igrali v Kranju Triglav Živila - Kokra, v Ljubljani Olimpija - Branik in pa v Kranju Koper - Kamnik. Sezona se bo odigrala v treh delih. V prvem delu bo vseh šest moštev igralo dvokrožni sistem vsak z vsakim. Nato bo najboljša četverica odigrala še ligo štirih po dvokrožnem sistemu vsak z vsakim, sledi pa še končnica tako imenovani play off s polfinalom in finalom. Državnega prvaka bi tako dobili najkasneje 18. junija, kajti v play offu se tekme igrajo na tri dobljena srečanja. V letošnjem letu pa bodo člani odigrali še pokal. Kranjčani so v kvalifikacijah, ki se bodo igrale 8. decembra prosti, Olimpija bo v gosteh igrala z Gorico, Kamnik doma z Branikom in Koper s Kokro. Polfinale in finale pokala bodo ekipe igrale v Kranju 14. oziroma 15. decembra. Pred nastopi v pokalu pa tako kranjski Triglav kot ljubljansko Olimpijo čaka še nastop v evropskem pokalu. Kranjčani bodo igrali v Budimpešti, a tam ne bodo sami, kajti tako kot že vsa leta so navijači tudi tokrat organizirali koristen izlet z ogledom tekem. Za ogled Budimpešte in tekem v tem glavnem mestu je treba odšteti le 15.000 SIT v to pa je vključen prevoz in dvakrat spanje z zajtrkom. Prijaviti pa se je možno do torka, 20. novembra, v bifeju na POB. Ljubljančani odhajajo v Herceg Novi. žreb jim ni bil najbolj naklonjen, kajti v skupini imajo še predstavnika Italije, Turčije in domačina, finalista pokala ZR Jugoslavije. • Jože Marinček Kranjčan Beno Štern uspešno končal še eno dirkaško sezono Uvrstitev v evropsko deseterico Za mladega kranjskega motociklista Bena Šterna je bila pravkar minula sezona izredno naporna, saj je vozil 8 hitrostnih motociklističnih dirk za evropsko prvenstvo in ga končal na odličnem 10. mestu. Kranj - Po nekaj uspešnih lanskih nastopih v evropski konkurenci se je letos Šternova tekmovalna ekipa, ki jo vodita oče Miran in stric Albin, odločila za nastope na večini evropskih dirk in prav zato je Beno zanemaril pokal Alpe Adria in državno prvenstvo, kjer ni osvojil še četrtih zaporednih naslovov prvaka. Toda "investicija" v evropsko elito v kategoriji 125 cem GP seje izplačala, saj je Beno na vseh dirkah, z izjemo tiste v češkem Mostu, dosegal uvrstitve, ki so mu prinašale točke za evropsko prvenstvo. Najboljša uvrstitev je bila 7. mesto na madžarskem Panoniaringu, seštevek točk pa je na koncu zadoščal za skupno 10. mesto, čeprav bi z MALI NOGOMET_ Radovljiški prvaki ekipa Lipe Radovljica - S končno odločitvijo za zeleno mizo seje prejšnji teden končala 27. sezona malo nogometne lige, ki jo organizira Športna zveza Radovljice. Letos je v štirih ligah nastopalo 35 ekip, prvak v najvišji ligi pa je postala ekipa Lipe. Isto število točk kot zmagovalci je imela še ekipa Jack Daniels, vendar pa je ekipa Mladine prepozno oziroma napačno registrirala dodatnega igralca, zato je bilo srečanje Lipe in Mladince registrirano z rezultatom 3:0, ekipa Lipe pa je imela nato na končni lestvici boljšo gol razliko. Kot sporočajo iz radovljiške Športne zveze pa seje komisija za mali nogomet na svoji zadnji seji odločila, da v mesecu januarju organizira že tradicionalni novoletni turnir za domače ekipe. O času turnirja bodo ljubitelji malega nogometa obveščeni pravočasno, predvidoma pa naj bi ga pripravili drugi vikend v januarju. • V.S. malce več sreče lahko dosegel tudi kakšno višje. "Evropske dirke so bile zame letos pomembnejše, saj v državnem prvenstvu in pokalu Alpe Adria skoraj nisem več imel prave konkurence. Med vsemi dirkališči so mi najbolj všeč novejša, kakršna sta na primer Vallelunga in Pano-niaring, tam so ovinki bolj zaprti in do izraza pridejo sposobnosti dirkačev, medtem ko je na odprtih stezah prednost predvsem na startni tehniki oziroma hitrejših in bolje pripravljenih motorjev." Sicer pa je Beno štern z letošnjo sezono zaključil tekmovanje v kategoriji do 125, v novo bo štartal na Yamahinem motociklu R6 v kategoriji 600 cem SP. "Tekmovalno aprilio 125 cem GP smo prodali in začeli pripravljati nov motocikel. Nismo se še odločili ali bo za prvo sezono povsem serijski ali ga bomo dodeli. Vse je odvisno od tega kako se bom privadil novi yamahi, ki je bistveno drugačna, kar pomeni, da bo potrebno tudi več treninga. V AMD Domžale tudi še nismo dokončno rešili zadev glede sponzorjev, kar bo vplivalo na udeležbo na mednarodnih dirkah. Sicer imamo v načrtu, da bi odpeljal čim več evropskih dirk." In kaj bo počel v zimskem času? Čaka ga zaključek UMETNOSTNO DRSANJE Beno Štern je letos dosegel izre-den uspeh - preboj v evropsko motociklistično deseterico in nekaj dobrih posamičnih uvrstitev. srednje strojne šole, pravkar opravlja tudi vozniški izpit (dirkati z avtomobili bi poskusil, praV posebej pa ga ne mika) za telesno kondicijo bo skrbel v fitnesu, Že sredi februarja pa bo lahko začel s prvimi treningi na Grobniku, & bodo to dopuščale vremenske razmere. .< • Matjaž Gregoric Urbas ni uspel v olimpijskih kvalifikacijah Jesenice - Slovenski reprezentant v umetnostnem drsanju Gregor Urbas, član Drsalnega kluba Jesenice, se na tekmovanju za Zlato pirueto v Zagrebu z 12. mestom ni uspel kvalificirati na zimske olimpijske ig februarja leta 2002 v Salt Lake Citvju v ZDA. Poleg hude konkurence se mu tudi izvedeni program ni izšel povse po načrtu. Po povratku domov je dejal: "S trenerko Leno Babicki s imela pripravljen nov program z vsemi najzahtevnejšimi skoki. Mor tudi zaradi treme nisem opravil vseh skokov. Seveda ni še n'č z?m jenega. Letos nastopam še kot mladinec in verjetno bo čez Štin večja priložnost, da se uvrstim na olimpijske igre. a Sedaj nadaljujem s pripravami za finale svetovnega mladinskeg pokala, ki bo decembra na Bledu in za nastop na evropskem člansK prvenstvu, ki bo januarja prihodnje leto v Švici. J. R. Robert Kranjec, smučarski skakalec z umetniško dušo in frizerskimi škarjami Nič več z glavo skozi zid 20-letni Kranjčan Robert Kranjec je zadnjo zimsko sezono končal s hudim padcem v Planici, že poleti pa je postal skupni zmagovalec celinskega pokala in dobil pravico nastopa na prvih letošnjih zimskih tekmah svetovnega pokala. Kranj - Letošnja sezona je za Večino zimskih športnikov še po-Sebno pomembna, saj bodo njen Vrhunec zimske olimpijske igre v Salt Lake Citvju v Ameriki, ki ^do potekale od 8. do 24. februarja 2002. Nastop na olimpiadi pa Je poseben izziv tudi mladim športnikom. Eden od njih je 20-letni Robert Kranjec, član kranjskega SK Triglava, s katerim sva Se pogovarjala pred odhodom na Priprave in prve tekme letošnjega svetovnega pokala. Poletna sezona je bila zate res UsPešna, saj si postal zmagovalec celinskega pokala. Po kondicij-skih treningih sedaj skakalci odhajate na zadnje priprave pred tekmami zimskega svetovnega Pokala. Kako se počutiš? "Te priprave za nas niso zaključne* saj so to prve v zimskem cik-'Usu. Zase si želim, da bi moji s^oki, ki so bili ves čas na visoki ravni, ostali podobni, kot so bili Poleti. Obenem si želim, da bi te skoke znal prenesti tudi na tekme ln da me ne bi že na prvih tekmah Premagala želja po doseganju previsokih rezultatov. Z vztrajnostjo bodo rezultati že prišli. Z njimi pa sc mi bo morda uresničila tudi želja za normo, ki je potrebna za nastop na olimpijskih igrah." Ti je bolj všeč skakati poleti ali pozimi, na snegu? "Mislim, da mi je bolj všeč sneg. Pozimi so pač v naravi drugačni občutki, vse je lepo, vzdušje je drugačno." Pa vendar na zadnjo tekmo lanske sezone v Planici gotovo nimaš lepih spominov. Še kdaj razmišljaš o tistem padcu ali si nanj pozabil? "V bistvu sem na ta padec skušal čimprej pozabiti. Vendar pa mi je, po drugi strani, pomenil tudi določeno izkušnjo, saj sem iz vsega skupaj potegnil tudi nekaj dobrega. Namreč to, da na tekmi pač ne moreš tiščati z glavo skozi zid - tako kot sem hotel jaz. To mislim, da sem se iz tega padca vseeno naučil." Omenil si, da je tvoja letošnja želja tudi nastop na olimpijskih igrah. Boš razočaran, če ne boš izpolnil norme in ostal doma? "Če si bom priboril pravico nastopati na olimpijskih igrah bom zelo vesel in bom skušal s tekmovanja odnesti čim več izkušenj in Robert Kranjec, skakalec kranjskega Triglava in član slovenske reprezentance. Foto: Tina Doki čim boljši rezultat. Če pa bom moral ostati doma pa tudi ne bom razočaran, saj so nove olimpijske igre čez štiri leta, jaz pa sem še dosti mlad, da bom še lahko dobil priložnost. Vendar pa je dejstvo, da ima vsak tekmovalec željo in Koristne izkušnje za nove cilje Po prvi himalajski odpravi slovenskih policistov že snujejo nove načrte. Prihodnje leto naj bi obiskali enega od vrhov v ruskem pogorju Pamir. Ljubljana - Nedavna alpinistična odprava na Čo Oju odpira vra-|a sodelovanja med Planinsko zvezo Slovenge in Slovensko policijo. Kot je ocenil vodja Viki Grošelj, je osvojitev vrha lep dosežek, smučanje z vrha pa vrhunsko alpinistično dejanje. Vzpone policistov na vrh je odpihnil orkanski veter. cilj nastopiti na olimpijskih igrah. Tako sem tudi jaz vse vložil v priprave na to zimo in upam, da mi bo uspelo." Na poletnih tekmah si že preizkusil olimpijske skakalnice v Salt Ijake Cityju. Kakšne so? "Ja, res sem poleti nastopal prav na teh skakalnicah ter bil enkrat drugi in enkrat tretji. Tako so mi res kar pisane na kožo - vsaj poleti sem imel takšen občutek." V nekaterih državah so zaradi terorizma v Ameriki športnikom že dali na izbiro, naj se sami odločijo za nastop na olimpijskih igrah. Kako razmišljaš ti? "Zase lahko zagotovo pravim, da bom šel - če bom le uvrščen v ekipo. Če dobro premislim, vsak dan po svetu umre ogromno ljudi na cestah in še marsikje in tega pač nihče ne poudarja. Sedaj, ko se je katastrofa zgodila v Ameriki, pa je okoli tega toliko vznemirjenja." Kaj počneš kadar nisi na tekmah, ko ne treniraš in ne ska-češ? "Sem v zaključnem letniku kranjske Frizerske šole, tako da trenutno še razmišljam ali bom nadaljeval šolo ali bom skušal priti do svojega frizerskega salona in opravljati delo frizerja. Nekako najbolj mi leži umetnost. Imam seveda tudi že nekaj izkušenj s striženjem prijateljev, čeprav kakšnih posebnih umetniških frizur zaenkrat še nisem delal. Bi jih pa nekoč rad. Je pa seveda marsikaj odvisno od tega koliko časa bom še skakal." • Vilma Stanovnik Tri desetletja ŠŠD Blegoš Košarkarski dvoboj predsednikov Gorenja vas • Minuli petek so v Osnovni šoli Ivana Tavčarja pripravili košarkarsko tekmo vseh predsednikov Šolskega športnega društva Blegoš. Tekma je bila uvod v praznovanje ob 30. letnici društva, saj bodo 30. novembra pripravili še slavnostno akademijo društva. la tudi razstava medalj, pokalov in slik ter še razna druga dokumentacija, ki priča o delu društva. Na tekmo je organizator Izidor Selak povabil vseh 26 predsednikov, ustanovni zbor društva je bil leta 1971, vabilu pa se jih je odzvalo dvajset. Predsedniki so bili v sedmem ali osmem razredu, vsi so seveda domačini. Tekma je bila razdeljena na šest delov po pet minut, igrali so moški in ženske skupaj. Predsedniki so bili razdeljeni v dve ekipi, sive in rdeče, po kvaliteti in starosti. Rezultat srečanja ni bil najpomembnejši, vendarle pa naj zapišemo, da so zmagali rdeči s 54 : 37. Tekmo sta sodila Tomaž Jenko in Herman Pustovrh, ki sta sicer tudi trenerja v društvu. Na prireditvi je sodelovalo kar 160 učencev, ki so predstavili delo kluba danes. ŠŠD Blegoš ima kar 14 športnih krožkov, ki so se predstavili pred in med tekmo. Nastopili so štiriletniki s starši in predšolska vzgoja, atleti in košarkarji v več skupinah, odbojka-rice, badmintonske skupine, kot zadnja pa je nastopili še plesna skupina Step. • Boštjan Bogataj Praznik šolskega športnega društva Blegoš v Gorenji vasi je začinila košarkarska tekma med predsedniki društva. Na koncu so slavili rdeči. Foto: Gorazd Kavčič Šolsko športno društvo Blegoš bo konec novembra predstavilo tudi zbornik, v katerem bo predstavljeno delo društva od ustanovitve do danes. V šoli bo poteka- ODBOJKA ^speh prve slovenske himalajske odprave slovenskih policistov je kronal vodja Viki Grošelj (stoji tretji z desne). ^ uspehu prve himalajske od-Prave slovenskih policistov na še-*u najvišji gori sveta smo na krat-0 Že poročali. Po vrnitvi odpravi?'katere člani so bili Matej Braj- [['k, Davo Karničar, Izidor Kofler, Kobert ^ranc Rozman, Maks Trop, Rafa-Vodišek, Tone Škarja in dr. Igor 'ekavčič, je vodja Viki Grošelj Pfedstavil podrobnosti o dogaja-nJih na gori Čo Oju. Kralj, Aleš Miklavčič, Po aklimatizaciji na nepalski strani Himalaje so 20. septembra 2001 postavili bazni tabor na 5700 m. Kljub težavam Kralja z višinsko boleznijo je delo steklo. Karničar, Miklavčič in Rozman so 22. septembra postavili tabor 1 na 6400 m. Karničar je 26. septembra postavil prvi šotor za tabor 2 na 7100 m, kjer sta Brajnik in Rozman dan zatem postavila še drugi šotor. Tja sta opremo za ta- Bokom et ^erUa zmag se nadaljuje £^anj - Rokometašice so polovico prvenstva končale med tednom, se K naJk°'Jše čakajo priprave za nastop na EP v Italiji, prvenstvo pa seri-° na(*aljevalo 19. januarja prihodnje leto. Zato pa z zmagovito Jo nadaljujejo Ločani. Tokrat so premagali Ribničane. Pre r°kometaši Save so drugič zmagali. Nekoliko presenetljivo so £ lagali Ptujčane in predvsem sebi dokazali, da lahko igrajo dobro. Vei? Pa so Radovljičani zabeležili nov poraz. Enotna druga liga je pač i?k i kvalitetnejša od lanskih deljenih lig. Sicer pa je tudi nabiranje RU sestavni del napredka v rokometu, ezultati: 1. Hga moški: Inles Riko - Termo 23-24; Trimo Trebnje ^'ovan 25-26; Izola - Sevnica 25-32; 23\, "B8 moški: Cimos - Gorišnica 32-32; Dobova - CHIO Kranj Mot Dot TKI Hrastnik - Pivka Perutninarstvo 24-29; Novoles - l ft£ KIG 32-29; Ormož Gorica Leasing 28-32; Via« *8a ženske: Jadran - Planina Kranj 21-23; Rače - Celeia 1942; , iSting^^o " Vegrad 24"28; Branik " PIUV Cel''e 32"32; ZagOT*C - Kri8Vnoški: sava - Drava 30-26; Črnomelj - Krim 29-26; Fužinar 101 28-35; Radovljica - Grosuplje 23-30. • M. Dolanc bor 3 prinesla Vodišek in Grošelj; slednji je šotor odnesel na 7500 m in opravil poskusno smučanje do 6600 m. Ob prvem poskusu vzpona na vrh je močan veter 4. oktobra ustavil navezi Brajnik - Rozman in Karničar - Grošelj - Vodišek na 7100 m. Vsi so se vrnili v bazo, Karničar in Brajnik pa sta smučala do tabora 1 (ocena S 5). Tekavčič in Brajnik sta se 7. oktobra vzpela v tabor 1; 8. oktobra je Brajnik sam nadaljeval proti taboru 2, proti taboru 1 pa sta se vzpenjala tudi Grošelj in Rozman. Iz baze je 9. oktobra odšel še Miklavčič, Brajnik se je zaradi vetra in mraza moral vrniti v tabor 2, kamor sta prišla tudi Grošelj in Rozman. Slednja alpinista sta 10. oktobra ob 2.30 začela vzpon proti vrhu. V štirih urah sta dosegla tabor 3, iz katerega je Grošelj sam nadaljeval vzpon. Ob 17.30 je brez dodatnega kisika dosegel 8201 m visoki vrh, nato pa je z gore smučal do tabora 2. Tja seje isti dan vzpel Miklavčič, čakal pa je Brajnik. Rozmanu je 11. oktobra orkanski veter na 7600 m preprečil nadaljevanje vzpona, Grošelj pa je nadaljeval smučanje do 6350 m (ocena S 4, S 5, 1850 m, 4 ure). V zadnjem poskusu vzpona na vrh je 17. 10. močan veter prisilil navezo Miklavčič - Rozman, da seje vrnila s tabora 2. "Osebno sem zelo zadovoljen z uspehom odprave. Osvojitev vrha je za slovenske razmere lep alpinistični dosežek, spust na smučeh z vrha pa vrhunsko alpinistično dejanje. Manjka le pika na i; žal ni nihče od policistov dosegel vrha, čeprav smo naredili vse za to. Himalaja je pač muhasta! Pomembno je, da so si člani nabrali dragocene izkušnje. Ta odprava odpira vrata bodočega sodelovanje med PZS in policijo. Kot se že dogovarjamo, naj bi prihodnje leto obiskali 7-tisočak v pogorju Pamir," je povedal Viki Grošelj« ki se je kot edini Slovenec po dveh smereh povzpel na Čo Oju in prvi smučal z njega. Matej Brajnik iz Kamne Gorice je priznal, da se je na 7300 m težko odločil za vrnitev, a so ga v to prisilile do bolečin mrzle noge. Aleš Miklavčič iz Škofje Loke je obžaloval, da gaje med vzponom na vrh dvakrat pregnal orkanski veter. Vesel pa je osebnega višinskega rekorda in izkušenj, ki bodo koristne za naslednje odprave. • Stojan Saje PADALSTVO Avbljevi dvakrat srebro Lesce - Iz daljnega Abu Dabija so se v nedeljo zvečer vrnili naši padalci, ki so v zadnjem tednu nastopali na svetovnem vojaškem prvenstvu. Najbolje se je odrezala Irena Avbe^, ki je bila druga v skokih na cilj, prav tako pa je osvojila drugo mesto in srebrno kolajno v skupni uvrstitvi. Žal so se nekaj slabše odrezali naši fantje, saj so na koncu z 2 cm zaostanka pristali na nehvaležnem četrtem mestu. Zmagali so Rusi pred Francozi in Italijani. Sicer pa je bil med našimi padalci skupno najboljši Uroš Ban, ki je zasedel deseto mesto. Roman Karun je bil 24., Matjaž Pri-stavec 37., Borut Erjavec 54. in Senad Salkič 68. • V.S. KEGLJANJE_ V gorenjski ligi visoke zmage Kranj - Adergas je z odlično igro dosegel za Gorenjsko ligo visok rezultat ter maksimalno zmago, kar je uspelo tudi ekipi Hidra, a predvsem po zaslugi srečne postavitve igralcev. Ljubelj je na vročem gostovanju v Škofji Loki zabeležil visoko zmago, saj je bil v ekipi Poleta tekmovalec, ki ni imel pravice nastopiti. REZULTATI: ADERGAS : ŽELEZNIKI II 8 : 0 - 5367:4857 - Zveršen 945, Mali 932, Ropret (vsi Ader.) 913, HIDRO II : JESENICE III 8:0 - 4936:4838 -Kernič (Hid.) 850, POLET II : SHP LJUBELJ II 1:7-4067:4951 - Kocijančič (Ljub.) 861, Lestvica: 1. SHP Ljubelj 10, 2. Kranjska Gora, 3. Adergas po 8 točk... Pari 7. kroga: v soboto, 17. novembra, v Škotji Loki ob 16. uri ŽELEZNIKI II : HIDRO II, na Jesenicah ob 16. uri KRANJSKA GORA : POLET II, v nedeljo, 18. novembra, v Tržiču ob 9. uri SHP LJUBELJ II : ADERGAS. • J.P. Presenetljiv poraz Blejcev Bled, Kamnik - Gostovanje ekipe Merkur LIP Bled v Murski Soboti se nikakor ni končalo po željah Blejcev in tudi napovedih pred tekmo. Odbojkarji Bleda so zaigrali dokaj medlo in razigrani domačini so priložnost hitro zgrabili in osvojili kar malce nenačrtovane tri točke - Pomurje : Merkur LIP Bled 3:0 (21. 26, 15). Tudi odbojkarji Calcit Kamnika so imeli na gostovanju v Ljubljani kar malce težav, ki jih ob bledih predstavah Olimpije niti niso pričakovali. Kljub temu pa se je srečanje končalo v korist Kamničanov, ki pa so zaradi izgubljenega niza ostali brez vodilne pozicije. Olimpija : Calcit Kamnik 1:3 (-19, -22, 18, -20). Odbojkarji Merkur LIP Bleda so po štirih krogih z dvema zmagama na petem mestu, vendar zaostajajo za vodilno trojko že za sedem točk. V 2. DOL je bila ekipa Termo Lubnika prosta in je zdrsnila na tretje mesto, odbojkarji Astec Triglava pa so doma klonili z Brezovico z 1:3 (14, -21, -24, -21) in za vodilnim SIP Šempetrom zaostajajo že kar 8 točk, trenutno pa se nahajajo na 5. mestu. V ženski konkurenci 2. DOL so odbojkarice 3S Kamnika gostovali pri še neporaženi ekipi Mežice. Da je v letošnji sezoni potrebno zelo resno računati tudi z njimi, so dokazale z gladko zmago z 0:3 (-19, -6, -19) in tako ostale v družbi Tabor Maribora in Benedikta na vodilnih pozicijah drugoligaške konkurence. Precej slabše pa gre letos Bledu, ki je tokrat prepričljivo izgubil v gosteh z vodilnim Purus Tabor Mariborom (3:0 (16, 11, 19), še slabše pa gre Jeseničankam, ki tudi v derbiju začelja niso prišle do prve zmage. Odbojkarice Mladi Jesenice so doma izgubile s Cokmtom iz Zreč z 2:3 (-15, 20, 12, -20, -13). Blejke so trenutno devete, Mladi Jesenice pa 11. V 3. DOL so odbojkarji IskraMehanizmi Kropa izgubili doma s Krko Novo mesto z 1:3, z istim rezultatom pa so odbojkarji Merkur LIP Bleda H zmagali v Kočevju. Na lestvici so Astra Telekom, Calcit Kamnik II in Merkur LIP Bled II s šestimi točkami skupaj na drugem mestu, za vodilno Krko pa z dvema tekmama manj zaostajajo le 2 točki. Pri ženskah je Bohinj doma izgubil s Piranom (0:3), ŽOK Partizan Šk. Loka v Kopru z mladi ekipo Kopra (3:1), Pizzeria Morena pa doma z ekipo Italijanska skupnost iz Kopra (0:3). V vodstvu je Piran s polnim izkupičkom, Bohinj je osmi z eno zmago, Škof-jeločanke in Žirovničanke pa so še brez. zmage. • Branko Maček KEGLJANJE Derbija Kranjčanom in Celjankam Kranj - V moški konkurenci l.A SKL je bil v 7. krogu na sporedu derbi med neporaženima ISKRAEMECOM in Rudarjem. V Trbovljah so Kranjčani igrali zanesljivo in z minimalnih 3:5 odnesli zmago. Najzaslužnejši za zmago je bil prav domačin v vrstah Kranjčanov Uroš Stoklas (1031), pri "knapih" pa je največ kegljev podrl Boris Urbane (983) iz Goric. Lepo zmago za 36 kegljev so dosegli tudi kegljači LOG-a, ki so premagali Postojnčane. V "Klub 1000" seje s 1015 podrtimi keglji vpisal Bojan Hafnar, ki je tako postavil tudi svoj osebni rekord. Čestitamo. REZULTATI 7. krog: Rudar Trbovlje: ISKRAEMECO Kranj (Stoklas 1031, Bizjak 971) 3:5 (5699:5433); LOG-Steinel Kranj (Hafnar B. 1015, Šemrl in Hafner P. po 966): Proteus - LIV Postojna 5:3 (5757:5721); Konstruktor Maribor : Calcit Kamnik-Domžale 8:0 (5565:5027); Litija 2001 : SI. Konjice 2:6 (5243:5451); Elektrarna Dravograd : Prosol-Stiking Ljubljana 8:0 (5744:5274). V derbiju vodečih pri kegljavkah Kranjčankam ni uspelo presenetiti Celjank. Državne prvakinje so tako prevzele vodstvo na lestvici. Tržiške steze pa so kot zaklete za domačinke, ki so na njih izgubile že tretji dvoboj. Izolanke so zmagale s presenetljivo visokim rezultatom. REZULTATI 7. krog: Miroteks Celje : Triglav Kranj (Nardoni 462) 7:1 (2674:2579); SHP Ljubelj Tržič (Bohte 449, Schoffmann 445): Izola 1:7 (2473:2576); Gradnje IGEM SI. Gradec : Proteus Postojna 8:0 (2700:2443); Brest Cerknica : Prosol-Stiking Ljubljana 7:1 (2638:2428); Gorica Nova Gorica : Adria Ankaran 6:2 (2563:2504). • V.O. GORENJSKI GLAS «14. STRAN ••••••• POGOVOR / info@g-glas.si Torek, 13. novembrajOOj. Tina Hižar iz Svetij pri Medvodah se bo letos spopadla z vso tekaško smučarsko elito Če bi odpovedali olimpijske igre, bi bila razočarana "Toliko truda in toliko prostega časa smo v zadnjem letu vložili v pripravo na olimpijsko sezono, da bi bila tako jaz kot moje sotekmovalke zagotovo slabe volje, če bi jih odpovedali," pravi 21-letna študentka Fakultete za šport Tina Hižar, ki se je ob gorskem teku lani resno posvetila tudi teku na smučeh in s sestro dvojčico Ines načrtuje dobro sezono. Prvi sneg je napovedal, da se smučarska sezona nezadržno bliža. Alpski smučarji so že od prejšnjega tedna na sklepnih pripravah v Ameriki, nordijski smučarji pa so konec tedna odpotovali proti Skandinaviji, kjer bodo opravili še štirinajst dni treninga, nato pa bodo v Kuopiu na Finskem nastopili na prvih tekmah. Med njimi bodo seveda tudi smučarji tekači in tekačice, v naši izbrani tekaški vrsti pa sta tudi dve reprezentantki iz Medvod. Stanujeta na istem naslovu in sta do dne enako stari. Obe sta 27. maja letos dopolnili 21 let. Sta namreč dvojčici, Tina in Ines Hižar, ki sta minula leta več nastopali kot reprezentantki v gorskih tekih, simpatični in delavni Gorenj-ki pa sta si lani za svoj prvi šport izbrali smučarski tek in se letos potegujeta za mesto v olimpijski reprezentanci. Pred odhodom v Skandinavijo smo poklepetali s Tino. Kako sta v zadnjem letu kombinirali nastope v gorskem in smučarskem teku? "Že lansko sezono sva se obe s sestro odločili, da se bolj kot gorskemu teku posvetiva teku na smučeh. Tako se tudi nisva več udeleževali prav vseh tekmovanj v gorskem teku, ampak sva se bolj posvetili pripravam za zimo. So pa seveda treningi gorskega teka in tudi tekmovanja v gorskem teku odlična priprava za smučarski tek. Kar nekaj tekmovalcev v smučarskem teku po- Sestri dvojčici, Ines in Tina Hižar, poleti tekmujeta v gorskem teku, pozimi pa v teku na smučeh. znam, ki tekmujejo v gorskem teku, zlasti Italijani in Nemci. Tako je moč že poleti preizkušati svojo pripravljenost." S sestro dvojčico Ines sta si zelo podobni. Kako pa vaju ločijo na tekmah? "S tem, da sva si zelo podobni in da naju mnogi ne ločijo, se sploh ne obremenjujeva. Je pa res, da sem že dostikrat doživela, da so mi ob progi vzklikali "Dajmo, Ines!" ali pa so Ines spodbujali: "Dajmo, Tina!" Ampak to naju res ne moti, sva že tako vajeni, da se le še nasmejeva..." Ali skupaj hodita tudi v šolo? "Seveda, sedaj sva obe študentki drugega letnika Fakultete za šport v Ljubljani. Kar dobro nama gre..." Letošnja olimpijska sezona in cilj vodstva tekaških reprezentanc, da znova sestavi štafeto, pa je zagotovo za obe vaju tudi svojevrsten izziv? "Trenutno nas je v ekipi šest deklet, ki se borimo za nastop na olimpijskih igrah. Poleg nas je kandidatka še Andreja Mali, ki pa sedaj trenira biatlon in naj bi imela prav tako kakor mi možnost nastopati v tekaški štafeti oziroma v tekaški ekipi. Mi tekmovalke pa se s tako odločitvijo ne strinjamo, saj se nam igra na dveh stolčkih ne zdi fer... Podpiram sicer, da na določenem tekmovanju nastopi tisti, oziroma tista, kije boljša, vendar pa se mi v tem primeru ne zdi prav, da pač išče priložnost in tudi ugodnosti v obeh taborih. Zame in ostale punce v ekipi pa to po- meni še dodatno motivacijo in tudi dokazovanje." Na olimpijskih igrah še nisi nastopala, letos pa so v Ameriki, kamor mnogi zadnje mesece potujejo z veliko negotovostjo. Kako pa razmišljaš ti, kako bi sprejela, če bi tekmovanje odpovedali? "Zato, ker se že celo leto trdo pripravljamo na olimpijske igre, ves čas se odrekam vsemu, celo dopustu, morju in prostemu času, bi bila gotovo razočarana. Tako jaz kot moje sotekmovalke." Kljub vsem pripravam pa si imela pred kratkim na treningu v Avstriji tudi smolo, ko si prišla pod zobe psu? Tina Hižar kljub zoprni poškodbi ob nedavnem ugrizu psa nasmejana začenja novo sezono. "Ja, zgodilo se mi je na pripravah v Ramsau. Ob treningih sem se odločila, da grem še sama teči. Tekla sem mimo kmetije in sploh ne vem, kdaj se je ob meni znašel pes in celo tega se ne spominjam, ali je zalajal ali pa je zgolj stekel za menoj in me ugriznil v levo nogo. Nato me je lastnik psa zapeljal do hotela, kjer smo z reprezentanco stanovali. Trenerji so me odpeljali v bolnišnico v Schlad-ming, kjer sem ostala štiri dni. Ko se je reprezentanca vračala domov, sem tudi jaz odpotovala l njimi. Je pa poškodba zoprna, še sedaj, dvajset dni od tega, imam trdo mišico. Rane mi niso zašili in sedaj se počasi celi. Upam, da ho vsak dan bolje." Mnogi športniki, predvsem pa dekleta, pogosto tarnajo, da teže od treningov v tujini pre' našajo dolgo odsotnost od domaje tebi, ker sta skupaj s sestro, kaj lažje? "Dejstvo je, da čas med trening1 hitro mine, teže pa se je odsotnosti od doma privaditi v prostih urah. Jaz sem se navadila, da s seboj na treninge vzamem veliko materiala za študij in nato na pripravah večino predelam študijsko snov. Če smo kje, kjer so blizu trgovine, rada grem tudi v "Šo-ping", saj sem vedno radovedna, kaj se dobi drugje. Je pa res, da mi veliko pomeni tudi to, da sva navadno skupaj s sestro Ines in je tako vzdušje tudi daleč od doma bolj domače." • Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Telefonska kultura v podjetjih in ustanovah Prosimo, počakajte trenutek... V vse več podjetjih in ustanovah telefonske klice sprejemajo avtomatske tajnice. Živi telefonisti postajajo ogrožena vrsta. Kranj - "Hotel Bellevue, prosimo, počakajte na zvezi. Please, hold on the line..." Posneti glas spremlja umirjena glasba. V nekaj trenutkih pa se nato oglasi živ glas receptorja. To je le en primer, kako v podjetjih oziroma ustanovah sprejemajo številne vsakodnevne telefonske klice. V vse številnejših klasični živi telefonisti postajajo ogrožena vrsta, kajti nadomeščajo jih elektronski telefonisti v podobi avtomatskih telefonskih central. Še pred leti so v večini podjetij imeli zaposleno množico telefonistov, ki so odgovarjali na telefonske klice. A sodobna tehnologija je omogočila, da delo telefonistov v vse več podjetjih nadomeščajo avtomatske telefonske centrale. V kranjski Savi denimo so pred leti imeli zaposlenih kar pet telefonistov. Danes to delo opravlja le še 'pol' telefonistke, vratarka se namreč oglaša tudi na tiste redke telefonske klice, ki jih do pravega naslova ne napoti že avtomatska telefonska centrala. Centrala, ki jo imajo v Savi zadnji štiri leta, je ena najsodobnejših, zanjo pa so z vsemi dopolnitvami vred odšteli kar milijon nemških mark. Za avtomatsko odzivanje in posredovanje telefonskih klicev so se po besedah Franca Rozmana, vodje clektro projektive in vzdrževanja elektronike, odločili po zgledu tujih podjetij. Dosedanje izkušnje so dobre, čeprav tudi Rozman priznava, da je za nekoga, ki pokliče na osnovno telefonsko številko telefonske centrale, postopek dokaj zapleten. "Sava delniška družba, dobrodošli, vvelcome. Za vodenje v slovenščini pritisnite 1. For English users guides press 2. Če želite izbrati določeno osebo po imenu in priimku, pritisnite I. Kadrovski oddelek 2. Proizvodnja 3... Pomoč operaterja 0... Počakajte trenutek, pomoč bo kmalu na voljo." In šele ko se kličoči prebije skozi takole zapleten postopek, se oglasi živ glas. Franc Rozman pravi: "Res je, da se nekdo, ki ni tako vešč uporabe tovrstne tehnike, nekoliko težje prebije do klicane osebe. A treba je reči, daje sistem v redu, le večina ljudi začne takoj pritiskati številke. Če jih ne bi, bi jih centrala avtomatsko usmerila do telefonista." Zaposleni v Savi z vizitkami, dopisi in prospekti poslovnim partnerjem dajejo direktne telefonske številke, tako da jih kličejo neposredno, mimo centrale. Po Rozmanovih besedah so doslej dobili le nekaj posamičnih pripomb na novo tehnologijo, a hkrati tudi precej pohval. Vsekakor so na ta način posodobili poslovanje, nenazadnje pa tudi prihranili. Izračunali so, da se bo v sedmih letih celotna naložba izplačala že s prihranki na račun stroškov za zaposlene telefoniste, ki jih ne potrebujejo več. Sodobno telefonsko centralo uporabljajo tudi v hotelu Bellevue na Šmarjetni gori. Zanimivo je, da sc že po enem signalu oglasi glasba in avtomatska tajnica s prednajavo: "Hotel Bellevue, prosimo, počakajte na zvezo. Please, hold on the line." Kot je povedal Janez Klančar, se nato v nekaj trenutkih oglasi receptor, "načeloma v treh sekundah". Po naših izkušnjah te tri sekunde včasih trajajo tudi nekaj dlje, a za umirjanje živcev skrbi umirjena glasba. Nekaj časa so bile to citre, pred kratkim pa so melodijo zamenjali. Po Klančarjevih besedah jim centrala omogoča več možnosti, od predvajanja radijskega programa, reklamnih sporočil in glasbe. Z delovanjem centrale so na Šmarjetni gori zelo zadovoljni, večina oddelkov pa ima direktne telefonske številke. Je pa res, da so klici v hotel Bellevue, odkar imajo novo centralo, nekoliko dražji, kajti impulzi začnejo teči takoj, ko se oglasi odzivnik s prednajavo. In če se potem receptor ne oglasi takoj, impulzi pač tečejo... Ko boš prišla na Bled Za posrečen izbor glasbe so se odločili na Občini Bled. Vse, kijih pokličejo, pozdravi in spremlja melodija Ko boš prišla na Bled. Tudi na blejski občini imajo posneto prednajavo v smislu "Občina Bled, prosimo, počakajte", ki jo sporoči mlajši ženski glas, po pojasnilu direktorja občinske uprave Borisa Marčetiča ene od uslužbenk občine. Zanimivo je, da so na blejski občini telefonski odzivnik zamenjali hkrati z direktorjem občinske uprave. Klice na občino je namreč nekaj časa sprejemal posneti glas enega prejšnjih direktor- Dragica Kopač, edina še preostala telefonistka v kranjski Savi. Pravza-prav je pol telefonistka, pol vratarka. Kranj Peter Štular pravi, da veČ- Telefonisti v telefonski centrali kranjskega zdravstvenega centra. Dopoldne običajno delata po dva, popoldne pa en sam. jev uprave Benjamina Šmida. Ko je župan direktorja zamenjal, se je moral posloviti tudi Šmidov žametni glas na telefonski tajnici. Več živcev potrebujejo vsi, ki kličejo kranjski zdravstveni center (pod telefonsko številko zdravstvenega centra so Gorenjska lekarna Kranj, Osnovno zdravstvo Gorenjske, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Zobna poliklinika Kranj in Zdravstveni dom Kranj). Najprej se oglasi glasba, nato pa posnet globok moški glas: "Klicali ste Zdravstveni center Kranj, prosimo, počakajte." Nekaj glasbe in nato še enkrat moški glas. In še enkrat... Mnogi ob tem obupajo ali pa kljub umirjeni glasbi izgubijo živce. Kljub temu direktor Zdravstvenega doma jih težav ni. Po največ dveh ah treh poslušanjih telefonskega P0' zdrava naj bi se oglasil eden od te' lefonistov. Zaposleni so trije, običajno dva dopoldne in eden pop«1' dne. Do preobremenitve centra^ in telefonistov pa prihaja ob dnen, določenih za naročanje Pacie"t(V predvsem za ginekološke in oku stične preglede. Takrat samo dopoldne dobijo tudi po 250 klice in ker centrala ter telefonisti lani^ sprejmejo le določeno š*eVna klicev, centrala ostale vrača odzivnik. A rešitve omen,je"ih težav direktor ne vidi, saj dodam ljudi v centrali pač ne morej "P05"'1 foto: Gorazd Kav V Peku trdijo, da njihov model odkupa delnic ni sporen Dobrega strateškega partnerja Peko nima, zato so zaposleni pripravljeni sodelovati pri odkupu Pekovih delnic, trdi Pintar. Kranj - Vodstvo tržiškega Peka mora do 20. novembra državni komisiji pojasniti, kakšne so pravne možnosti, da država 81,3 odstotka Pekovih delnic proda njenim štirim hčerinskim družbam. Predsednica Pekove uprave Marta Gorjup - Brejc in njen svetovalec Emil Milan Pintar sta na tiskovni konferenci pred nedavnim odprtjem 'Sveta obutve' podrobno predstavila model in zatrdila, da pravno ni sporen. Za nakup večinskega deleža Peka se potegujejo štiri njegove hčerinske družbe: Peko PGP, p^ko Inde, Peko Dal iz Splita na Hrvaškem in Peko iz Skopja v Makedoniji. Čeprav se je razpis iztekel, se državna komisija še ni odločila, Pekovo upravo je pozvala, naj do 20. novembra pojasni, Poravnalni senat je že sklenil, da bo na kranjskem sodišču narok za prisilno poravnavo 29. novembra ob 13. uri. Predsednica Pekove uprave Marta Gorjup Brejc je napovedala, da bo uspela, saj so v stikih z največjimi upniki, ki niso samo država, temveč tudi večji dobavitelji, to že . lahko ugotovili. Glede na pridobljene izjave upnikov je napovedala najmanj 63-odstotno potrditev prisilne poravnave. ali je takšen nakup pravno možen. Takšen sklep je seveda milo rečeno nenavaden, saj bi se državna komisija vendar morala spoznati na zakonodajo. Medtem je v javnost že pricur-ljalo mnenje člana komisije in državnega sekretarja v gospodarskem ministrstvu Janeza Trčka, da za sedaj ne vidi pravnih možnosti za prodajo Pekovih delnic njegovim hčerinskih družbam. Izhod v sili, ker Peko nima strateškega partnerja "Osnovni nesporazum je v tem, da bi bil to nakup v sklad lastnih dejnic, kar pomeni, da ne bi bile upravljalske. Tako bi večinski lastniki Peka postali njegovi preostali lastniki. Torej Gorenjska banka, ki ima skupaj z SKB banko 18-odstotni lastninski delež. Za komisijo je bilo nerazumljivo, da predlagamo, naj Gorenjska banka Pred tednom se je sestala skupščina Peka, ki je sprejela lansko poslovno poročilo, dobri dve milijardi tolarjev izgube bosta pokriti s popravki kapitala, nepokrite ostaja 1,7 milijarde tolarjev izgube. Zapletlo se je pri spremembah statuta, saj niso bile sprejete takšne, kot jih je predlagala uprava, temveč nasprotni predlog države kot večinske lastnice. Njen predlog se sicer ni bistveno razlikoval, vendar je sporen postopek, Gorenjska banka je že vložila tožbo, medtem ko SKB banka na skupščini ni bila zastopana. Vse torej kaže, da zakone krši država, ki bi jih morala spoštovati prva in bila za zgled drugim. postane večinska lastnica Peka," pravi Emil Milan Pintar, ki je že nekaj časa svetovalec predsednice Pekove uprave. S štirimi hčerinskimi družbami, ki naj bi odkupile Peko, po Pintar-jevih besedah sedaj začenjajo pogajanja, saj nameravajo ustanoviti konzorcij. Tehnično namreč stvari še niso povsem dogovorjene. Temu bodo sledili pogovori s komisijo, "ki se lahko odloči tudi, da to ni tisto, kar je razpisala," je dejal Pintar. Stvari so potemtakem torej še precej negotove. "Ponudbo štirih hčerinskih družb za odkup državnega deleža v Peku smo pripravili, ker ga je država nameravala prodati Alpini, ki za Peko ni pokazala dovolj zanimanja in se na razpis ni prijavila. Direktorja Alpine so skrbeli visoki stroški odpravnin in jasno je postalo, da sanacija Peka za Alpino pomeni predvsem zmanj- Bučna otvoritev hipermarketa Živil v Cerkljah Največja letošnja investicija pod streho Ob otvoritvi novega hipermarketa Živil v Cerkljah se je vse odvijalo pod oznako hiper. Tak je bil tudi 12-metrski «- sendvič, ki so ga razrezali in razdelili obiskovalcem. drugje v Sloveniji, razen tega pa izboljšali tudi storitve za kupce, med katerimi je poleg številnih akcijskih ponudb najpomembnejša uvedba kartice prednosti za kupce v maloprodaji. Konkurenca je neizprosna, zato se na vse krip-lje trudijo ustreči potrošnikom. Petkovo otvoritev hipermarketa je počastila tudi konkurenca: v družbi predsednika uprave Živil je bilo opaziti tudi predsednika uprave Mercatorja Zorana Jankoviča. sanje proizvodnih zmogljivosti, polovico delavcev naj bi odpustili. Še vedno mislim, da Peko potrebuje strateškega parnerja, vendar ne sovražnega prevzema, ki bi ukinjal proizvodnjo," je dejal Pintar. 'Kupovanje časa', da Peko dobi strateškega partnerja Konzorcij štirih Pekovih hčerinskih družb naj bi v sklad lastnih delnic odkupil 55-odstotni delež Peka. Država naj bi 26-odstotni delež Peka obdržala in ga kasneje namenila strateškemu partnerju. Štiri hčerinske družbe naj bi s pomočjo lastne akumulacije posto-pom odkupile 55 odstotkov delnic. Sproti naj bi jih izločali, kupovale naj bi jih zaposleni in ma-nagement. V skladu lastnih delnic pa naj bi jih ostalo 26 odstotkov, ki bi bile pripravljene za strateškega partnerja. Ta bi potemtakem lahko pridobil večino, če bi kupil teh 26 odstotkov delnic in tistih 26 odstotkov, ki bi jih ohranila država. Peko naj bi po Pintarjevih besedah strateškega partnerja dobil po dveh do treh letih. Dotlej naj bi za odkup delnic uporabili tretjino lastne akumulacije, dve tretjini jo nameravajo vračati v obnovo tehnoloških postopkov. Model torej v bistvu predstavlja 'kupovanje časa', da Peko končno dobi strateškega partnerja. Na tiskovni konferenci so omenjali predvsem So-mesonite, čigar obutev že prodajajo v 'Svetu obutve, dogovarjajo pa se o ekskluzivnem zastopanju na slovenskem in na drugih trgih nekdanje Jugoslavije. Omenjena je bila tudi ruska VVestfalika. Peko zmanjšuje tekočo izgubo V Peku je prihodek v letošnjih prvih devetih mesecih znašal 4,8 milijarde tolarjev, lansko tekočo izgubo so razpolovili, po devetih mesecih je znašala 443 milijonov tolarjev, poslovno leto bodo zaključili po načrtu. K zmanjšanju izgube so po besedah predsednice uprave Marte Gorjup Brejc prispevali nižji stroški, zmanjšali so jih predvsem pri materialu (čeprav se je usnje podražilo), svetovalnih in trasportnih storitvah, reklami, reprezentanci itd. Uspeli so izpolniti vsa naročila, v zadnjih mesecih že prihaja denar za posle, o katerih so se dogovorili letos. "Ob polletju nam je primanjkovalo obratnih sredstev, v zadnjih mesecih že žanjemo sadove našega dela. Tega ne bi bilo, če zaposleni ne bi bili lojalni, če ne bi podaljševali delavnika. Na dobri poti smo, uspeva nam tudi poslovna sanacija," je dejala Marta Gorjup - Brejc. • Marija Volčjak Srečanje kovinarjev ob meji -upan Franc Čebulj in predsednik uprave Živil Branko Remic sta odprla Hipermarket v Cerkljah Cerklje - Obljubljeni hiper do-j=°dki, od glasbenih nastopov, po-Kašnje hiper sendviča do prijetnih Presenečenj za kupce, posebej še Za Prvih sto, je v petek v Cerklje Povabilo veliko množico obisko-Valcev. Toliko naenkrat se jih v Prihodnje ne bo več trlo na tisoč ^ vadratnih metrih prodajnih povr-' "V kjer Živila potrošnikom podajo več kot 10 tisoč prehramb-oliln 8alanteriJskin izdelkov, na «£12 .u za kmetijce, gozdarje, .jjarje jn vrtičkarje pa tudi stro- e' °rodje in drugo opremo. Hi-Permarket v Cerkljah je največja tU(?SrrJa investicija Živil, velja pa 'Ul Za največji tovrstni objekt v ^ar0šern slovenskem kraju. V ,erkljah so bili doslej vajeni ^milejše ponudbe, saj so bile tedanje prodajalne Živil v tem pred" Velik° manJše- živila so že j. časom opustila manjšo prodno na Krvavški cesti, z od- prtjem hipermarketa pa so izpraznila tudi blagovnico sredi Cerkelj. Novi trgovski center stoji na južnem delu Cerkelj, kjer ima ob pokopališču urejenih tudi sto parkirnih mest, tako da bo dostopen ne le bližnjim domačinom, tem- več tudi tistim, ki se bodo po nakupih pripeljali iz okolice. Hipermarket so Živila začela graditi marca letos, v izgradnjo pa so vložili 505 milijonov tolarjev. Letos so obnovili tudi nekaj drugih prodajaln na Gorenjskem in Danica Z. Žlebir, Foto: A.K. Kranj - Območna gospodarska zbornica za Gorenjsko je v sodelovanju s koroško in savinjsko šaleško zbornico ter Deželno zbornico Koroške, okrajnimi gospodarskimi zbornicami iz Celovca, Beljaka, Velikovca in VVolfsberga ter Slovensko gospodarsko zvezo iz Celovca pripravila v četrtek v Kranju srečanje kovinarjev iz treh slovenskih regij (Gorenjska, Koroška in Savinjsko-šaleška) ter iz avstrijske Koroške. Srečanja se je s slovenske strani udeležilo 45 predstavnikov podjetij in podjetnikov, z avstrijske pa enajst. Po plenarnem zasedanju so se pogovarjali o konkretnem sodelovanju pri proizvodnji in prodaji, pri tem pa je vsak udeleženec imel povprečno pet pogovorov. Prihodnje leto načrtujejo zbornice z obeh strani meje še tri podobna srečanja. V Celovcu se bodo srečali predstavniki lesno predelovalne industrije in strojegradnje, v Kranju pa bo srečanje vseh, ki se ukvarjajo z elektroniko. • C.Z., slika: Gorazd Kavčič kranjski trgovski center i—j velika izbira breskve marelice nektarine češnje hruške zgodnje jablane ^....\wbwOTlu c—tt/■■■■■»■-.. VRTNAR • kutine • orehi • ameriške borovnice ostalo jagodičje pon.-sob. 9h-19\ Savska c. 34, Kranj, ?r 04-281-81-30 GORENJSKI GLAS • 16. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si Torek, 13. novembra 200_1 Brezposelnost se zmanjšuje Medtem ko je bilo ob koncu lanskega leta na Gorenjskem še 8.135 brezposelnih, jih je bilo ob koncu letošnjega avgusta še 7.161. TEČAJI OBVEZNIC - 9. november Iz tečajnice Ljubljanske borze povzemamo vrednosti tečajev nekaterih obveznic v borzni kotaciji in na prostem trgu, pri tem pa dajemo prednost obveznicam, s katerimi se je tisti dan največ trgovalo. Ob vsaki obveznici navajamo obrestno mero, številko (in datum) zadnjega zapadlega kupona in enotni tečaj. Na koncu dodajamo obveznicam še tečaj pokojninskih bonov. Kranj - Po podatkih kranjske območne službe republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo ob koncu avgusta na Gorenjskem 7.161 registrirano brezposelnih, od tega 1.826 na območju jeseniške upravne enote, 2.745 v kranjski, 1.001 v radovljiški, 817 v škofjeloški in 772 v tržiški enoti. Število brezposelnih se je od konca lanskega leta zmanjšalo za 974 oz. za 12 odstotkov. Upadlo je v vseh upravnih enotah, najbolj na območju škofjeloške, radovljiške in kranjske enote, manj Pa v tržiški in jeseniški. Med brezposelnimi je bilo dobrih 55 odstotkov žensk, 36 odstotkov iskalcev prve zaposlitve, 37 odstotkov starejših od 50 let, 59 odstotkov dolgotrajno brezposelnih... Skoraj polovica (47 odstotkov) je bilo takšnih s prvo in drugo stopnjo izobrazbe, 27 odstotkov s tretjo in četrto, 21 odstotkov s peto, ostali pa s šesto, sedmo ali osmo stopnjo izobrazbe. V vseh upravnih enotah je bilo med brezposelnimi več žensk kot moških, še posebej izrazito je bilo to na jeseniškem in tržiškem območju, kjer je bil njihov delež okrog 59-odstotni. Nekaj manj kot petina je bilo mladih do 26 let, pri tem pa NLB ni uspelo Ljubljana - Ko se je že razvedelo, da so Luka Koper, Istrabenz in Intereuropa sklenili pogodbo z italijansko banko SanPaolo IMI o prodaji 52-odstotnega deleža v Banki Koper, je tudi Nova Ljubljanska banka (NLB) obvestila javnost o njenih prizadevanjih za nakup večinskega deleža v tej banki. sta gorenjsko povprečje izrazito presegala Jesenice in Tržič, kjer je bil ta delež blizu ene četrtine. Podobno je bilo pri iskalcih prve zaposlitve, tudi teh je bilo med brezposelnimi največ na območju trži-ške in jeseniške upravne enote. Delež dolgotrajno brezposelnih, starih nad 50 let ter trajno presežnih delavcev in delavcev, ki so izgubili službo zaradi stečajev, je bil največji v škofjeloški regiji, delež brezposelnih s prvo in drugo stopnjo izobrazbe pa na območju jeseniške in tržiške upravne enote. V kranjski območni službi zavoda so avgusta na novo vpisali med brezposelne 602 občana, med njimi je bilo 36 odstotkov iskalcev prve zaposlitve, nekaj manj pa ljudi, ki so se prijavili kot brezposelni po tem, ko jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas. Pomemben je tudi drugi podatek: avgusta so v območni službi iz evidence črtali 386 brezposelnih. Dobra polovica se jih je zaposlila, nekaj se jih je upokojilo, skoraj četrtina pa je izgubila položaj brezposelnega zaradi zavrnitve zaposlitve ali zato, ker se niso zglašali na zavodu. Denarnih pravic iz zavarovanja za brezposelnost je bilo deležnih 3.162 brezposelnih oz. nekaj več kot 44 odstotkov vseh, od teh je denarno nadomestilo prejemalo 2.783 brezposelnih, denarno pomoč pa 379. Medtem ko je bilo prejemnikov denarnih pomoči za petino več kot v enakem lanskem mesecu, se je število prejemnikov denarnega nadomestila zmanjšalo skoraj za 23 odstotkov. * Cveto Zaplotnik Kot navajajo, sta se vodstvi obeh bank od začetka predlanskega leta do konca letošnjega junija pogovarjali o kapitalskem in poslovnem povezovanju. Julija predlani sta že celo uskladili pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju, vendar do podpisa ni prišlo. Januarja letos je NLB večinskim lastnikom posredovala ponudbo za odkup celotnega paketa njihovih navadnih delnic v Banki Koper in hkrati ponudila banki ohranitev samostojnosti. Aprila je poslala novo ponudbo, s katero jim je za delnico ponudila 210 odstotkov njene knjigovodske vrednosti, nosilno vlogo Banke Koper pri dejavnosti skupine NLB na območju severno primorske in obalno kraške regije, Notranjske ter Tržaške in Goriške ter pomembno vlogo pri širitvi NLB v Istro in hrvaško Primorje. Julija so bila nadaljnja pogajanja med bankama prekinjena, saj so trije največji delničarji koprske banke obvestili ljubljansko, da so z italijansko banko SanPaolo IMI podpisali dogovor, ki jih je zavezal k temu, da do 30. septembra, ko se je končal rok za skrben pregled banke, ne nadaljujejo pogovora z drugimi interesenti. NLB je 1. oktobra vsem trem delničarjem sporočila, da se še vedno zanima za nakup večinskega deleža; 2. novembra pa je iz medijev izvedela za podpis pogodbe, s katero je banka SanPaolo IMI postala večinska lastnica Banke Koper. V NLB domnevajo, da dokaj visoka pogodbena cena izkazuje tudi širši strateški interes za prodor italijanskega bančništva v slovenski prostor. • CZ. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC POM. GOSTINSKA DELA; d.č. 36 mes.; 2 I. del. izk.; do 16.11.01; TIČAR JANEZ S.P., RAVNE 23A, BOH. BISTRICA DELAVEC BREZ POKLICA MONTAŽER - KA; ned.č.; 2 I. del. izk.; prošnje na pošto Kranj, p.p. 86; do 16.11.01; M.K. SANTEXD.O.O., STRU-ŽEVO 3A, KRANJ; št. del. mest: 32 POMOŽNI DELAVEC ENOST. DELA - VZDRŽEVALEC; d.č. 3 mes.; A,B,D kat.; do 16.11.01; LUŠINA FRANC S.P., GOSTEČE 8, ŠK. LOKA POSLUŽEVALEC BRIZGALNIH STROJEV; d.č. 12 mes.; slov. j. - gov. in pis.; B kat.; do 05.12.01; TOMAŽIČ DAVOR S.P., PE KROPA, UPNICA 8, KROPA MESAR KLAVNIČAR MESAR, KLAVEC, BLAGAJNIK, ŠOFER; d.č. 3 mes.; do 13.11.01; GOZDARSKO KMETIJSKA ZADRUGA Z.O.O., SREDNJA VAS V BOHINJU 73, SREDNJA VAS V BOHINJU UPRAVUALEC LAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE UPRAVUALEC GRADBENE MEHANIZACIJE; d.č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; B kat.; do 16.11.01; ELKOTERM D.O.O., BREZJE 70, BREZJE VOZNIK CESTNIH M OTORNIH VOZIL VOZNIK KOMBIJA (V ŠKOFJI LOKI); ned.č.; nem. j. - gov.; B kat.; do 23.11.01; INTERNET D.O.O., C. ŽELE-ZARJEV 24, JESENICE LESAR POMOŽNA MIZARSKA DELA; ned.č.; 1 I. del. izk.; Bkat.; do 18.11.01; KURNIK FRANC S.P., TUPALIČE 80, PREDDVOR MIZAR MIZAR; ned.č.; do 13.11.01; SMOLEJ D.O.O.JRŽIČ, KOVOR 63, TRŽIČ POHIŠTVENI MIZAR; ned.č.; 3 I. del. izk.; B kat.; do 16.11.01; KURNIK FRANC S.P., TUPALIČE 80, PREDDVOR KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR; ned.č.; 31, del. izk.; do 16.11.01; M.K. SANTEX D.O.O., STRU-ŽEVO 3A, KRANJ; št. del. mest: 3 ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRIČAR; ned.č.; 3 I, del. izk.; do 16.11.01; M.K. SANTEX D.O.O., STRU-ŽEVO 3A, KRANJ KONFEKCIONAR TEKSTILU ZLAGANJE IN PAKIRANJE IZDELKOV; d.č. 12 mes.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 16.11.01; BPTTRŽIČ, PREDI-LNIŠKAC. 16, TRŽIČ; št. del. mest: 2 ŠIVILJA ŠIVANJE; d.č. 12 mes.; 5 I. del. izk.; slov. i. - gov. in pis.; do 16.11.01; BPT TRŽIČ, PREDILNIŠKA C. 16, TRŽIČ; št. del. mest: 2 ZIDAR ZIDAR; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; do 13.11.01; SANDEXD.O.O., MLAKARJEVA 14, ŠENČUR KUHAR KUHAR; d.č. 36 mes.; 2 I. del. izk.; nem. j. - gov.; do 16.11.01; TIČAR JANEZ S.P, RAVNE 23A, BOH. BISTRICA KUHAR; d.č. 3 mes.; B kat.; do 08.12.01; TAVČAR JANEZ S.P, STARA LOKA 22, ŠK. LOKA NATAKAR VODJA STREŽNE SLUŽBE; ned.č.; 5 I. del. izk.; angl. j. - gov., nem. j. - gov.; do 13.11.01; HOTEL JELOVICA D.O.O., C. SVOBODE 5, BLED NATAKARICA; d.č. 36 mes.; 2 I. del. izk.; do 16.11.01; TIČAR JANEZ S.P, RAVNE 23A, BOH. BISTRICA NATAKAR IN TOČAJ; d.č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; do 19.11.01; AVSENIK GREGOR S.P, GOSTILNA, BEGUNJE 21, BEGUNJE STROJNI TEHNIK TEHNOLOG PRIPRAVA TEHNOLOGIJE DELA ZA PROIZVODNJO; ned.č.; do 16.11.01; M.K. SANTEX D.O.O., STRUŽEVO 3A, KRANJ ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK DELA V PROIZVODNJI; d.č. 6 mes.; do 19.11.01; SAT CONTROL D.O.O. POŽE-NIK 10, CERKLJE GRADBENI TEHNIK GRADBENI TEHNIK.GEODETSKI TEHNIK; d.č. 12 mes.; B kat.; do 24.11.01; PRO-TEO D.O.O.; REŠEVA UL. 4A, KRANJ Bank Austria želi povečati tržni delež Kranj - Slovenski novinarji so si prejšnji torek ogledali sedež bančne skupine Bank Austria Creditanstalt (BA/CA) na Dunaju, seznanili pa so se tudi z njenimi načrti na trgih južne in vzhodne Evrope. Banka v Sloveniji uspešno deluje že deset let, tržni delež pa želi še okrepiti v partnerstvu z Novo kreditno banko Maribor, za katero je Anton Knett, generalni direktor za trge jugovzhodne Evrope, dejal, da imajo v njej zaposleni visoko stopnjo znanja, še posebej pri poslovanju z lokalnim prebivalstvom. BA/CA je prejšnji teden začela poslovanje v Zvezni republiki Jugoslaviji, v drugi polovici prihodnjega leta pa ga bo tudi v Bosni in Hercegovini. S širitvijo v srednjo in vzhodno Evropo je začela pred enajstimi leti, zdaj pa je že najmočnejša na tem območju, saj je navzoča v Bolgariji, na Češkem, Madžarskem, v Sloveniji, na Hrvaškem, v Litvi, Latviji, na Poljskem, v Ukrajini in Jugoslaviji. Po združitvi s HvpoVereinsbank je postala tretja največja bančna skupina v Evropi. • C.Z. Bohorič predsednik nadzornega sveta Mercatorja Kranj - Nadzorni svet Poslovnega sistema Mercator je prejšnji ponedeljek na svoji prvi seji novega mandata za predsednika izvolil Janeza Bohoriča, sicer predsednika uprave kranjske Save, obravnaval pa je tudi poslovanje Mercatorja v letošnjih prvih devetih mesecih. Skupina Mercator je v tem času s prodajo ustvarila 201 milijardo tolarjev čistih prihodkov ali 14 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, Poslovni sistem Mercator pa kot obvladujoča družba skupine 81 milijard tolarjev čistih prihodkov, kar je 19 odstotkov več kot lani. Celotni dobiček je znašal 4,3 milijarde tolarjev, kar je dobri dve petini več kot v lanskih prvih devetih mesecih. S tem so načrtovani letni dobiček že celo presegli za sedem odstotkov. • C.Z. TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVSKI POSLOVODJA (TEKSTIL); d.č. 6 mes.; 5 I. del. izk.; do 16.11.01; VELETEKSTIL TRENDS D.O.O., LJUBLJANA POSLOVALNICA KRANJ, KOROŠKA 4, KRANJ KOMERCIALNI TEHNIK TERENSKI KOMERCIALIST; d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; urejevalnik besedil -osn., delo s preglednicami - osn.; do 13.11.01; VEZENINE D.O.O., KAJUHO-VAC. 1, BLED EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA GORENJSKO; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; delo z bazami podatkov - osn.; B kat.; do 28.11.01; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ; št. del. mest: 3 RAZVOZ BLAGA, SKLADIŠČENJE, UVOZ BLAGA; ned.č.; ital. j. - gov., nem. j. - gov.; urejevalnik besedil - osn., delo z bazami podatkov - osn.; B kat.; do 19.11.01; KREK D.O.O., SAVSKA C. 35, BLED EKONOMSKI TEHNIK ZA RAČUNOVODSTVO RAČUNOVODJA; d.č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; urejevalnik besedil - osn., delo s preglednicami - osn.; B kat.; do 08.12.01; ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE BLED, BEGUNJSKA C. 10, LESCE ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAV.TEHNIK NA TERENU V SLUŽBI NUJNE MEDICINSKE POMOČI; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urejevalnik besedil - osn.; B kat.; opravljen strok, izpit; do 16.11.01; OZG KRANJ, OE ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA, ZDR.DOM BLED, MLADINSKA C. 1, BLED KADROVIK TRŽENJE NA TERENU PRI PRAVNIH OSEBAH, VODENJE KADROV. EVIDENC; ned.č.; B kat.; do 23.11.01; I.S.S. D.O.O,, SAVSKA C. 34, KRANJ UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA VODJA PROJEKTA V OPERATIVI; ned.č.; 5 I. del. izk.; urejevalnik besedil -osn., delo s preglednicami - osn.; B kat.; do 13.11.01; GRADBINEC GIP D.O.O., POLICA 25, NAKLO; št. del. mest: 2 delna objava Unovčenje le še do konca novembra Ljubljana - Ministrstvo za finance obvešča vse imetnike državnih obveznic za poravnavanje obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog (RS08), da bo 30. novembra letos zastarala pravica do unovčenja 11. kupona obveznice, ki je sicer dospel v plačilo 30. novembra 1998. Kupon je možno unovčiti pri bankah, s katerimi ima Banka Slovenije sklenjeno pogodbo o izplačevanju kuponov obveznic RS08 oz. pri agenciji za plačilni promet. Po letošnjem 30. novembru država ne bo več izplačevala obveznosti iz tega kupona. •C.Z. Obveznica Obrestna mera Kupon Enotni tečaj Abanka 3. izd. 5% 5. (1.5.01) 97,00 Probanka 1 6 % + T 6. (1.8.01) 100,50 Probanka obv. 2 8% 5. (29.12.00) 101,50 RSL4 8% 9. (31.5.01) 107,00 RSL10 4,5 % + T 4. (31.5.01) 101,00 RSL 12 4,5 % + T 3. (29.5.01) 100,55 __ RSL 19 4,2 % + T 1.(24.7.01) 101,00 R SL 20 4,2 % t T - 101,00 RSL 22 4,7 % + T 99,71__ RSL 23 6% 102,60 RSL 25 4,7 % + T 100,01__. RSL 26 5,375 % ♦ T 100,00 R SL 15(E) 5,1 % + T 11. (15.4.01) 100,30 SKB obv. 4. izd. A 5,25 % + T 4.(1.6.01) 101,00 Slov. razv. družba 5% 15. (30.6.01) 98,93 Slov. odšk. družba 2 6% 10. (1.6.01) 76,00 BTC hipot. obv. 10,5 % 9. (1.7.01) 110,50 Pokojninski boni 48,20 Nižja gospodarska rast Ljubljana - Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je napoved za letošnjo gospodarsko rast znižal s 4,4 na 3,7 odstotka, za prihodnje leto s 4,2 na 3,6 odstotka, za leto 2003 pa jo je ohranil pri 4,5 odstotka, saj naj bi se dotlej razmere v svetovnem gospodarstvu že stabilizirale. Glavni razlog za popravek letošnje ocene je zmanjšanje naložb, prihodnje leto pa naj bi bila gospodarska rast nižja predvsem zaradi manjše rasti izvoza. Po napovedih Umarja se izvoz ne bo povečal za 5,9 odstotka, kot so ocenjevali prej, ampak zaradi umirjanja gospodarske rasti v državah, v katere Slovenija največ izvaža, le za 4,8 odstotka. Umar pa v jesenski napovedi ne spreminja ocene za inflacijo: ta naj bi letos znašala 8,5 odstotka, prihodnje leto pa 6,4 odstotka. • C.Z. IZ URADNIH OBJAV__ Prisilne poravnave in stečaji Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je oktobra začelo stečajni postopek za podjetje za proizvodnjo bombažnih tkanin, trgovino in gostinstvo Voje iz Tržiča. Za stečajnega upravitelja je določilo Mihaela Bakovnika, narok za preizkus terjatev pa bo 15. januarja prihodnje leto. Isto sodišče je sredi prejšnjega meseca začelo in zaključilo stečajni postopek nad dolžnikom, podjetjem za proizvodnjo, inženiring, trgovino, gostinstvo in turizem DIA-G Jesenice. Družba Jerovšek Computers iz Domžal je v postopku prisilne poravnave, Okrožno sodišče v Ljubljani pa je narok razpisalo za 27. novembra, upniki pa si predlog načrta finančne reorganizacije lahko ogledajo na sodišču. • C.Z. NFD prodaja svoj delež Gorenjskega glasa Tečaji delnic z ljubljanske borze so v tednu, ki je za nami, v povprečju padali, tako da se je indeks SBI20 v celotnem tednu znižal za 1 odstotek in zaključil pri 2019 točkah. Tečaji PID-ov se v celotnem tednu niso bistveno spremenili, indeks PIX pa je v petek dosegel vrednost 1533 točk. Od večjih podjetij so v preteklih 14-tih dneh najbolj porastli tečaji Pivovarne Union (2,82 odstotka), Mercatorja (1,77 odstotka), medtem ko so se tečaji Krke, Leka, Petrola, Pivovarne Laško, Istra-benza, Intereurope, Luke Koper in Save znižali. Na tiskovni konferenci družbe Fructal so sporočili, da so v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegli dobiček v višini 621 milijonov tolarjev, kar je kar 18 odstotkov več kot so načrtovali za leto 2001. Medtem ko je Pivovarna Union, ki je lastnica Fructala, STE SODOBNI? Želite bolje uporabljati vaš računalnik? M A CRO Računalniško izobraževanje Peter Jerina, s.p. Krožna c. 5, 1235 Radomlje tel/fax: 01/721-22-04, 041/956-079 Windows, Word, Excel, Outlook, Access, Pomr Point, internet, elektronska pošta,... Za mlade, odrasle in ljudi v aktivnih zrelih letih. KVALITETNO, TEMELJITO, CENEJE! v prvih devetih mesecih prodala za 14,3 milijarde tolarjev izdelkov, kar je prav toliko, kot v enakem obdobju lani, dobiček pa je znašal 842 milijonov tolarjev (v istem obdobju lani ga, je imela za 551 milijonov tolarjev. PID Nacionalna finančna družba prodaja 30-odstotni delež podjetja Gorenjski glas. Zaradi pred' kupne pravice ostalih družbenikov so le-tem naslovili ponudbo, v kateri za svoj delež zahtevajo 90 milijonov tolarjev, kar pomeni 2,7-kratnik knjigovodske vrednosti. V Perutnini Ptuj so zadovoljni z nakupom večinskega deleža i*1 dokapitalizacijo družbe PIPO Čakovec. Hrvaško podjetje je namreč do oktobra letos z zapolnitvijo zmogljivosti skoraj podvojil0 proizvodnjo in povečalo števil0 zaposlenih. Družba Perutnina Ptuj pa je letos povečala izvoz za več kot 7%. Nakup deleža v hrvaškem časopisnem podjetju Slobodna Dalmacija s strani Dela, d.d., je odvisen od dogovora hrvaške vlade z njegovimi upniki. Zraven Dela, ki se zanima za nakup deleža v Časopisnem delu podjetja, se za gr^' lični del zanima Gorenjski tisk, za distribucijski del pa Tobačna Ljubljana. V družbi Intereuropa načrtujejo v prihodnjem letu p°" stavitev logističnih terminalov, za kar bodo porabili 30 milijon°v mark. V Srbiji nameravajo p°sta' viti večjo logistično središče s pe tisoč kvadratnimi metri površine, v Makedoniji pa že gradijo leg1' stični terminal v Skopju s 4U kvadratnimi metri poslovnih pr° ' torov. Naložba je vredna okoh milijone mark. -.i, Boštjan PlibeJeK Ilirika borznoposrednis* hiša, o-0. ■ w lorek, 13. novembra 2001 PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Prvi za srednji cenovni razred Alples, d.d., na ljubljanskem pohištvenem sejmu vsako leto predstavi novosti. Po Noti, Tempu, Trendu, Mediteranu in Harmoniji je tudi letošnji kompatibilni program za opremo dnevnih sob Diva prejel zlato nagrado. Železniki - Program Diva je nastajal dve leti, prvo violino je odigra oblikovalka Dana Poljanec, snovanje novega pohištvenega programa pa je v Alplesu skupinsko delo, ki izbere najboljše možnosti za najugodnejšo ceno. Pohištvo Diva odlikujejo sodobne ob-tike in materiali, drsna vrata, šest različnih višin pa omogoča zapolnitev celotne stene. Novi program, ki je navdušil sejemsko komisijo, bo naprodaj prihodnjo pomlad. °ana Poljanec Kupci so pri izbiri pohištva čedalje zahtevnejši in poleg funkcionalnosti pričakujejo tudi en-kratnost ter sprejemljivo ceno. Našteto naj bi odlikovalo Al-plesovo pohištvo, ki je oblikovano tako, da vsak pohištveni program kupcem omogoča nešteto različnih možnosti in individualnost pri opremljanju stanovanja. "Z našim sistemskim pohištvenim programom kupcem omogočamo izbi-ro med različnimi elementi in velikostmi ter jim dajemo možnost, da sami oblikujejo svoj bivalni prostor in iz njega naredijo dom. Vsi elementi posameznega programa so izdelani tako, da se navezujejo drug na drugega in ponujajo skoraj nešteto različnih možnosti, zato tudi načrtovanje in priprava novega Pohištvenega programa, zdaj j'h imamo šest, zahtevata več časa. Sledimo modnim zapovedim pohištvenega oblikovanja, naše pohištvo pa je namenjeno srednjemu širšemu cenovnemu razredu, kar pomeni naj bi ga kupovalo od 30 do 80 odstotkov Slovencev," je dejal Franc Zupane, direktor Alplesa, d.d. Smernice slovenskega pohištvenega oblikovanja narekujeta Italija in Nemčija, naši oblikovalci jih Prilagodijo slovenski duši, Milano Pa je še vedno središče pohištvenih novosti. V Alplesu izdelajo mesečno °koli 600 različnih elementov yseh šestih programov, 40 odstotkov proizvodnje prodajo na slo- venskem tržišču, ki mu sledita hrvaško in ameriško tržišče, za slednjega pripravljajo novi program pisarniške opreme. V Alplesu pravijo, da je njihovo pohištvo za enako kakovost vsaj 30 odstotkov cenejše od uvoženega, slovensko pohištvo pa je tudi zaradi razvite lesne industrije cenejše od pohištva evropskih proizvajalcev. Slovenci prisegamo na domače pohištvo, saj kupimo kar 85 odstotkov pohištva slovenskih proizvajalcev. Alples ima na slovenskem tržišču 25-odstotni delež. Izdeluje opremo za dnevne sobe, spalnice, otroške sobe, predsobe in pisarne. Njihov železni program so spalnice Harmonija, dobro prodajo pričakujejo tudi od novega programa dnevnih sob Diva, saj je cenovno prilagojen širšemu cenovnemu razredu, v njegov razvoj in obratna sredstva pa so v Alplesu vlo-žih' 100 milijonov tolarjev. "Komisijo so prepričali širina pro- Program dnevnih sob Diva je naprodaj bo prihodnjo pomlad. la nedavnem ljubljanskem pohištvenem sejmu prejel zlato priznanje, grama, kakovost in nove oblike ter ugoden cenovni razred. Nagrada je potrditev našega pravilnega oblikovanja, Diva pa je novost na tržišču," je povedala oblikovalka Dana Poljanec. V Alplesu, kjer je zaposlenih 320 delavcev, redno sodelujejo tudi s 60 montažerji, načrtujejo 15-odstotno letno rast prodaje, letoš- nji prihodek pa naj bi bil 5,2 milijarde tolarjev, kar je 30 odstotkov več od lanskega. Redne zaloge imajo za 800 milijonov tolarjev, kar je nujno za sledenje 30- dnevnemu dobavnemu roku. "Znanju in razvoju tehnologije namenjamo približno 10 odstotkov realizacije, 4 odstotke pa oglaševanju in izobraževanju. Naša vizya je 30-odstotna prodaja na slovenskem trgu ter enaka odstotka na trge bivše Jugoslavije in držav OECD. Biti moramo največji za srednji cenovni razred. Več kot 50 odstotkov vsega slovenskega pohištva je namenjeno izvozu. Pohištveni trg je sedaj povsem odprt, vstop v Evropo pa je naša priložnost za večanje prodajnega trga. Upam, da bomo letošnje leto končali z 20 odstotkov večjim dobičkom od lanskega. Sledimo sloganu, da je posameznik močan, skupina pa nepremagljiva," je dodal Zupane. Novo vodstvo je po stečaju ene od večjih Alplesovih hčerinskih družb letos odkupilo od Slovenske razvojne družbe večinski delež, večinski delež v podjetju pa imajo zaposleni. Po besedah direktorja Zupanca so vse investicije v glavnem poplačane. Blagovna znamka Alples ostaja na slovenskem tržišču, obljubljajo pa novosti svojih programov. • Renata Škrjanc, foto: Tina Doki, Renata Škrjanc Miklavževo 'darilo' kovinarjev delodajalcem Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) bo v začetku decembra pripravil opozorilno stavko, s katero naj bi prekinil zavlačevanje pogajanj o plačah. Ljubljana - SKEI že več let opozarja na nepravičen sistem plač v kovinski in elektroindustrij, kjer kar 80 odstotkov zaposlenih prejema nižje plače od povprečne v državi. Združenju delodajalcev je zato predlagal 15-odstotno povečanje izhodiščne plače, ki je določena s kolektivno pogodbo in zdaj znaša dobrih 68.000 tolarjev. Predlagano povišanje naj bi bilo le izhodišče za pogajanja, vendar predstavniki sindikata od delodajalcev niso dobili odgovora in menijo, da slednji pogajanja namenoma zavlačujejo. V Alplesu mesečno izdelajo okoli 600 različnih elementov petih pohištvenih programov, ki se jim bo pridružil še novi program Diva. Inovatorji na razstavi IENA Kranj - Slovenski inovatorji so se udeležili razstave invencij in ino-yacU, ki je bila v začetku novembra v Nuernbergu. Petnajst inovatorjev Z osemnajstimi invencijami seje predstavilo pod okriljem Slovence podjetniške inovacijske mreže (SPIM). Razstavo IFNA organizira juernberško podjetje AFAG in je poslovna priložnost razstavljalcem. ^tošnjaje bila že 51., slovenski inovatorji pa so seje udeležili tleve-Prejeli so 16 nagrad; zlati sta prejela Aljoša Pajk za solarni streš-n*k in Stane Ocepek iz podjetja SVEA Zagorje za protipožarni element v kuhinjski napi, 8 srebrnih, 5 bronastih, posebno odličje pa je Prejel Viktor Bitenc za kaminsko peč. Slovenski udeleženci so svoje n°vosti predstavili tudi z odmevno multivizijsko predstavitvijo. • R. Š. Delodajalci namreč vztrajajo, da se zaključijo začeta pogajanja o spremembah in dopolnitvah normativnega dela kolektivne pogodbe oziroma, da se spremeni 51. člen, ki določa imuniteto sindikalnih zaupnikov po prenehanju njihovega mandata. SKFI meni, tki tO vprašanje ni tako pomembno za delodajalce, da ne bi mogli odstopiti od svoje zahteve, kajti po sprejetju novega Zakona o delovnih razmerjih bo treba spremeniti normativni del kolektivne pogodbe dejavnosti. "Delodajalci očitno igrajo na karto zavlačevanja, zatO bomo o tem seznanili tudi delavce in še pred miklavže-vim izpeljali dveurno ali enodnevno opozorilno stavko, ki ji Utegne slediti tudi generalna stavka do izpolnitve naših zahtev. Skrajni čas je že, da delodajalci od urejanja normativnega dela preidejo na tarifnega, to je plačne-ga. S stavko ne želimo izsiliti povišanja plač, ampak začetek poga- janj, kajti delodajalci očitno ne razumejo socialnega dialoga in pogajanj. Vsekakor se sprenevedajo in izogibajo vprašanju plač," je na novinarski konferenci dejal Albert Vodovnik, predsednik SKEI Slovenija, ki pričakuje, da se jim bodo pridružili tudi ostali industrijski sindikati v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. V fazi razprave oziroma potrjevanja je tudi predlog novega plačilnega modela za gospodarske Ali bodo namesto pohištva izdelovali kabelske snope? Za prostore nekdanje tovarne ZLIT je zelo zainteresirano ljubljansko podjetje Cablex, ki se ukvarja z izdelavo elektronskih napeljav. Albert Vodovnik, predsednik SKEI Slovenije (na fotografiji levo), in Bogdan Ivanovič, sekretar za panožne kolektivne pogodbe in plačno politiko. službe, ki naj bi omogočil oblikovanje nove cene dela z ukinitvijo izhodiščnih plač in uvedbo najnižjih osnovnih plač (osnovna plača zdaj znaša okoli 90.000 tolarjev) za tarifne razrede, postopno izenačitev najnižje osnovne plače za prvi tarifni ra/red z minimalno plačo, ki sedaj znaša dobrih 92.000 tolarjev bruto, in spremembo relativnih razmerij med najnižjimi osnovnimi plačami v primerjavi s sedanjimi izhodiščnimi plačami. S tem naj bi dosegli pravičnejšo porazdelitev denarja za plače. SKFI je že julija sprejel sklep o prekinitvi pogajanj na normativnem delu kolektivne pogodbe dejavnosti in začetku pogajanj o povišanju izhodiščnih plač. Po besedah Bogdana Ivanoviča, sekretarja za panožne kolektivne pogodbe in plačno politiko, bi bilo treba prerazporediti maso plač in delodajalcem razložiti pomen izhodiščne plače. "Žalostno je, da v naših podjetjih plače do 4. tarifnega razreda niso stimulativne, prevelik je razkorak med minimalno in izhodiščno plačo, poleg tega pa je težko razumeti, da moramo delodajalce z opozorilno stavko prisiliti k pogajanjem," je še dodal Ivanovič. • Renata Škrjanc Kranj - Včeraj opoldan seje iztekel rok za oddajo ponudb za odkup ?/emičnin tržiške družbe ZLIT v stečaju. Kot je potrdil predsednik *upščine družbenikov ljubljanskega podjetja Cablex Zdenko °Priva, so kot resni interesenti ponudili primerno kupnino. d Prejšnji številki smo poročali, ra krožno sodišče v Kranju zbi- Ponudbe za odkup zemljišč in mjektov tržiške družbe ZLIT v ^čaju stečajni upravitelj An-p ej Koželj je povedal, da so se govarjali z resnim interesen- D{!h: ^edaj JC žc znano' da Ere za £°ajetje Cablex iz Ljubljane, ki SnaS*8 kabelske snope za ^ predsednik skupščine družbeni-pot f0djetJa Zdenko Kopriva je di J ' da so PreJMi teden na so-Položili varščino in oddali "Islc Za na^uP nepremičnin. ' Kreno upamo, da bo naša po- nudba sprejeta, saj smo kot resni interesenti vnaprej ponudili primerno kupnino. Gorenjska je /a nas zanimiva, ker se je tukaj že pred desetletji razcvetela elektroindustrija. Razen vzgojenih kadrov je privlačna bližina meje. saj gredo naši proizvodi pretežno v izvoz. V dobrih enajstih letih smo od delavnice z nekaj delavci prerasli v Firmo z okrog 300 zaposlenimi. Ker so zmogljivosti tovarn v Ljubljani in Mežici zapolnjene, iščemo možnost širitve na novi lokaciji. Če bomo sprejeti, bomo že naslednji dan začeli postopke za postopno selitev v Tržič. Naj- prej bo treba zavarovati objekt in pripraviti projekt ureditve prostorov. Proizvodnjo bi urejali postopno, tako pa naj bi potekalo tudi zaposlovanje. Doslej smo letno zaposlili do 30 novih delavcev, v prihodnje pa jih bomo sprejeli še več," je izjavil predsednik Zdenko Kopriva. Včeraj opoldan se je iztekel rok za oddajo ponudb za odkup nepremičnin družbe ZLIT v stečaju. Pred zaključkom redakcije nismo uspeli izvedeti, koliko ponudnikov je do minulega petka položilo dobrih 40 milijonov SIT varščine. Kot je povedala vodja gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Kranju Brigita Perenta, bo vse znano na javnem odpiranju ponudb 20. novembra 2001 ob 11. uri. • Stojan Saje POHIŠTVO JESENICE Cesta maršala Tita 22, tel.: 58 33 650 Del. čas: 9-12,15-19, sobota: 8-12 PROMOCIJSKI 0 POPUST NA VEČJI DEL PONUDBE POHIŠTVA IN CELOTNI PROGRAM SVETIL TER TEKSTILNIH TALNIH OBLOG GORENJSKI GLAS »18. STRAN KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si Torek, 13. novembra 2001^ Manj črnih zakolov in več uslužnostnega klanja Klanje goved na domu je sicer že dolgo prepovedano, vendar ga je bistveno zmanjšalo šele sprejetje predpisov o veterinarsko sanitarnih pogojih in o označevanju in registraciji goved. K ran j - Medtem ko ima klanje prašičev na domu že dolgo tradicijo, se je na Gorenjskem v preteklosti dobro uveljavilo tudi klanje govedi. Le redka je bila kmetija, na kateri kljub formalni prepovedi niso vsaj občasno zaklali tudi bika, telice, krave ali teleta. Meso tako zaklanih živali so porabili za lastne potrebe ali ga (pro)dali še sorodnikom, sosedom in prijateljem, nekateri pa so z njim tudi bolj ali manj javno trgovali in prodajo celo oglaševali po časopisih. Z zaostritvijo veterinarsko sanitarnih pogojev ter predpisov za označevanje in registracijo govedi klanje na domu ni več možno. 'Tako je tudi prav, tovrstno klanje se je tudi dejansko zmanjšalo za najmanj 90 odstotkov," ugotavlja mag. Borut Sajovic, terenski veterinar v Veterinarski praksi Tene-tiše, ki kot dober poznavalec razmer na območju Kranja, Tržiča in Radovljice opozarja tudi na številne praktične, življenjske probleme, ki jih je povzročila sprememba predpisov. "Goveda je dovoljeno klati le v klavnicah, pri tem pa izkupiček pri starejšem govedu ali ekstenzivni reji, ki je bila že doslej dohodkovno zelo vprašljiva, le komaj še pokrije stroške prevoza, izdaje veterinarskega spričevala, klanja, uničevanja odpadkov in pregledov na bolezen norih krav. Problem še dodatno zaostruje zapiranje klavnic. Na Gorenjskem smo že izgubili klavnice v Tržiču, Kranju in Radovljici, usoda jeseniške je odvisna od uspešnosti dokapitalizacije, tudi za škofjeloško pa ni povsem gotovo, ali bo v prihodnosti lahko zagotavljala uslužnostno klanje. S tržiškega konca vozijo goveda na klanje v Škofjo Loko ali na Jesenice pa jih prevoz stane od šest do osem tisoč tolarjev, veterinarju morajo plačati 1.560 tolarjev za zdravstveno spričevalo, k temu pa je treba dodati še stroške klanja, pregleda na nore krave in uničevanja odpadkov. Kmetje se vse pogosteje odločajo za uslužnostno klanje in možnosti, da meso vzamejo nazaj, vendar pa jih moti, da nekatere klavnice zahtevajo, da jim meso dostavijo s svojim tovornjakom - hladilnikom," ugotavlja mag. Sajovic in predlaga: "Vsaj ena klavnica na Gorenjskem bi tudi v prihodnje morala ohraniti uslužnostno klanje, mož- "Doma uradno ne moreš zaklati teleta, ki, recimo, tehta 130 kilogramov, lahko pa 250 kilogramov težkega prašiča. Meni kot veterinarju je to povsem jasno, kmetje pa se kljub temu sprašujejo, zakaj dvojna merila oz. takšna razlika," pravi mag. Borut Sajovic. na rešitev pa bi bila tudi uvedba malih komunalnih klavnic, kakršne poznajo v sosednji Avstriji, ali ustanovitev "meso ogledniške službe", ki bi tudi uradno pregledala meso doma zaklane živali. Pri tem bi bili zakoli na domu dovoljeni le pod določenimi pogoji, bistven pogoj pa bi bil ta, da bi na kmetiji meso uporabili izključno za domačo porabo." Če je zakol v sili ob koncu tedna... Vse večji je tudi problem zakolov goved v sili, pri tem pa bi po mnenju mag. Sajovica rejcem morali omogočiti, da bi lahko sami zaklali žival ob močni krvavitvi, zlomu okončin in hudem napenjanju. "V preteklosti je bilo tako, da je rejec kravo, ki je, recimo, v soboto izkrvavela ob telitvi, doma zaklal, jo naložil in odpeljal v Cantar RB za poklicno Izobraževanj« LJubljane Education and Culture Leonardo da Vinci European Commission, DG Education and Culture, Rue de la Loi / VVetstraat 200, B - 1049 Brussels in Služba za programe EU pri Centru RS za poklicno izobraževanje OBJAVLJATA Razpis za prijavo projektov v programu EU, Leonardo da Vinci II, za obdobje 2000-2002 Rok prijave: 18. januar 2002 I. SPLOŠNE INFORMACIJE Vsi, ki želijo prijaviti projekte, morajo prebrati razpisne pogoje Evropske skupnosti, ki so objavljeni v Uradnem listu Evropske skupnosti, z dne 27. januarja 2000 in so na voljo na spletnih straneh http://europa.eu.int/co-mm/education/leonardo/leonardo2/call/call en.doc. Le-ta določa prioritete Skupnosti za obdobje 2000 -2002, države, ki sodelujejo v programu, ter rok za prijavo projektov za obdobje 2000-2002. Na teh podlagah bo izbor projektov opravil nacionalni Programski svet programa Leonardo da Vinci. Razpis za prijavo projektov pokriva pet tipov projektov v okviru programa LEONARDO DA VINCI: • Mobilnost • Pilotski projekti (vključno s tematskimi akcijami) • Jezikovna znanja in spretnosti • Mednarodne mreže • Podatkovni materiali II. PRIJAVA PREDPREDLOGOV IN KONČNIH PREDLOGOV PROJEKTOV • PROJEKTI MOBILNOSTI Original predloga projekta in tri kopije pošjite na slovensko Nacionalno agencijo programa (naslov spodaj). Ne pošiljajte kopije Evropski komisiji! • PILOTSKI PROJEKTI (Z IZJEMO TEMATSKIH AKCIJ), PROJEKTI JEZIKOVNIH ZNANJ IN SPRETNOSTI IN PROJEKTI MEDNARODNIH MREŽ PRIJAVA TEH PROJEKTOV POTEKA V DVEH FAZAH! Prijava predpredloga: do 18.1.2002 pošljite oroginal in dve kopiji na slovensko Nacionalno agencijo programa (naslov spodaj). Ne pošljite kopije Evropski komisiji! Končni predlog: Organizacije, katerih predpredlogi projektov bodo izbrani, bodo lahko prijavile končne predloge projektov (rok bo znan naknadno, predvidoma začetek maja 2002). Za končni predlog pošljite original in dve kopiji na slovensko Nacionalno agencijo in eno kopijo Evropski komisiji (naslov spodaj). • PODATKOVNI MATERIALI IN TEMATSKE AKCIJE Predpredlog: pošljite original in dve kopiji na Evropsko komisijo in eno kopijo na slovensko Nacionalno agencijo. Končni predlog: pošljite original in dve kopiji na Evropsko komisijo in eno kopijo na slovensko Nacionalno agencijo. Opozorilo! Prijavnice moraio biti na označenem mestu žigosane in podpisane s strani pooblaščene osebe organizacije, ki prijavlja projekt, ter moraio vsebovati pisma o sodelovanju vseh partnerskih organizacij. Kot dokaz o poslani poošiljki je smiselno uporabiti obliko priporočene pošiljke. • NADALJNJE INFORMACIJE Za pripravo vašega predloga projekta boste potrebovali naslednje dokumente: - razpis za prijavo projektov Evropske skupnosti (http://europa.eu.int/comm/education/leonardo/-leppardQ2/ca.ll/cali ep.pdf); - prijavnica; na voljo sta dve vrsti prijavnic-za projekte mobilnosti in za ostale projekte (http://europa,-eu.int/comm/education/leonardo/leonardo2/forms en, html); - splošni vodič ter posebne vodiče za posamezne tipe projektov; mobilnost, pilotski projekti, jezikovna znanja in spretnosti, mednarodne mreže in podatkovni materiali (http://www.cpi.si ali http://europa.eu.int/co-mm/education/leonardo/leonardo2/auides en.html. Vsi dokumenti, v katerih so podrobni pogoji za pripravo projektov, so na voljo na navedenih spletnih straneh, dokumente za prijavo projektov mobilnosti (v slovenskem jeziku) pa najdete tudi na spletnih straneh slovenske nacionalne agencije http://www.cpi.si/EU-sluzbe/leonardo.htm . Prijavnice lahko prejmete tudi po elektronski pošti, če zanje zaprosite na leonardo@cpi.si. III. SLOVENSKA NACIONALNA AGENCIJA PROGRAMA Služba za programe EU, Nacionalna agencija programa LEONARDO DA VINCI, Ob železnici 16, 1000 Ljubljana,Slovenija, Marja Medved (mobilnost), tel: 01 5864 250, Alenka Flander (vsi ostali projekti), tel: 01 5864 236, faks: 01 5864 231, el. pošta: leonardo@cpi.si. http://wwyv.cpi.si IV. EVROPSKA KOMISIJA European Commission, Directorate-General Education and Culture, Unit B2, Calls for proposals for Leonardo da Vinci II, Rue de la Loi 200, 1049 Brussels, Belgium, http://europa.eu.int/comm/education/leonardo/leonar dc-2 en.html škofjeloško klavnico, kjer jo je prevzel dežurni klavec oz. mesar. Zdaj je klavnica ob koncu tedna zaprta, hladilnice, kamor bi do ponedeljka lahko shranili meso, pa so na kmetih še zelo redke. Kmetje se v takih primerih znajdejo, kot vedo in znajo, včasih tudi v nasprotju s predpisi. Prav zato bi morali organizirati nekakšno javno službo, ki bi delovala tudi ob koncu tedna," ugotavlja mag. Sajovic in še enkrat poudari: "Prav je, da je Slovenija sprejela takšen veterinarski zakon in da je zaostrila veterinarsko sanitarne zahteve, vendar pa bi zakon morali "nadgraditi" z določbami, ki bi uredile tudi zasilne zakole, dopustile izjeme in rešile še nekatere druge, povsem življenjske probleme." Kako je z uslužnostnim klanjem za potrebe kmetov in z zasilnimi zakoli, smo povprašali tudi v največji gorenjski klavnici. V klavnici Mesnine dežele Kranjske v Škofji Loki so povedali, da se med kmeti povečuje zanimanje za uslužnostno klanje, saj v nekate- rih dnevih zakoljejo tudi po dvajset do trideset goved. Kmetje morajo za meso bika in telice, ki ga vzamejo nazaj, plačati 69,60 tolarja stroškov za kilogram, za teleta 95,91 tolarja in za krave 77,30 tolarja in še 4.760 tolarjev za pregled na BSE, meso pa lahko odpeljejo sami. V klavnici so dežurstvo za zasilne zakole ukinili pred približno dvema mesecema, odtlej jih opravljajo le v času obratovanja, to je v ponedeljek, torek in četrtek, vse dni od 6. do 14. ure. In kako je v Jeseniških mesninah? Kot so nam povedali, imajo za zasilne zakole (teh je okrog sto petdeset na leto) ob koncu tedna organizirano dežurstvo. Terenski veterinar pokliče klavniškega, ta pa potlej obvesti odgovornega v klavnici, ki organizira prevzem živali. Odkar so se zaostrili predpisi, je manj črnih zakolov, povečuje pa se uslužnostno klanje. Letos gaje bilo že približno desetkrat več kot v primerljivem lanskem obdobju. Rejci za zakol do 30 mesecev starih goved plačajo 59,50 tolarja za kilogram mesa, za starejša goveda in teleta 65 tolarjev, k ceni pa je treba prišteti še 22 tolarjev na kilogram za uničevanje klavniških odpadkov. • Cveto Zaplotnik Mag. Borut Sajovic Izbor mladega gospodarja leta Idrija - V Kulturnem domu v Govejku nad Idrijo bo v soboto že peta prireditev Izbor mladega gospodarja leta, ki jo bodo družno pripravili Zveza slovenske podeželske mladine, Društvo podeželske mladine Vr-Le, Kmečki glas in kmetijsko svetovalna služba. Po preverjanju strokovnega znanja kandidatov bo pogovor o obstoju hribovskih kmetij z gostom, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Francem Butom, nato pa bo še sklepni del - javni izbor mladega gospodarja ali gospodarice leta. Kot je znano, je bil prvi izbor pred štirimi leti, takrat je med devetimi kandidati zmagal Janko Jeglič iz Podbrezij, kije pokazal največ znanja in ročnih spretnosti. Tudi na drugem izboru, ki so ga pripravili med kmetijsko gozdarskim sejmom v Kranju, je slavil gorenjski predstavnik - Jože Zlate iz Praš pri Mavčičah. Pred dvema letoma, koje bil izbor na Stari gori nad Svetim Jurijem ob Ščavnici, seje najbolje odrezal Aleš Balon z Bizcljskega, lanski izbor pa si je najbolje zapomnil Podaljšali rok za podelitev koncesije Ljubljana - Vlada je na nedavni dopisni seji dala soglasje k letošnjemu programu dela Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in kmetijsko gozdarskih zavodov, seznanila pa se je tudi z dosedanjim postopkom za podelitev koncesije za opravljanje javne gospodarske službe toplotne obdelave klavničnih odpadkov in kužnega materiala živalskega porekla. Na razpis sta prispeli dve ponudbi. Strokovna komisija za odpiranje ponudb je obema ponudnikoma postavila še dopolnilna vprašanja, vendar na podlagi prejete doku- mentacije in odgovorov še vedno nima dovolj vsebinskih podatkov za pripravo izhodišč za pogajanja. Poleg tega je tudi sklenila, da bo dodatno preverila možnosti za izvoz nizko rizičnih klavničnih ostankov v tujino. Komisija bi odločitev o podelitvi koncesije morala sprejeti v 45 dneh od dneva odpiranja ponudb, to je do 5. novembra, a ker dotlej še ni prejela zahtevanih dodatnih pojasnil, je vladi predlagala podaljšanje roka. Vlada se je s predlogom komisije strinjala in je rok podaljšala še za 30 dni. • C.Z. Izobraževanje o okoljskem programu Kranj - V Sloveniji so letos začeli poskusno izvajati Slovenski kmetijsko okoljski program (SKOP), v celoti pa ga bodo uveljavili v naslednjih petih letih. Letos program vsebuje deset ukrepov: ohranjanje kolobarja, ekološko kmetovanje, integrirano vrtnarstvo, planinska paša brez pastirja, travniški sadovnjaki, ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih, odpravljanje zaraščanja, integrirano sadjarstvo, integrirano vinogradništvo in sonaravna reja domačih živali. Kot so sporočili iz kmetijske svetovalne službe, bodo še ta mesec pripravili izobraževanje za kmete, ki so se v okviru uveljavljanja subvencij prijavili za katerega izmed prvih šestih ukrepov. V prvem letu vključitve v Slovenski kmetijsko okoljski program je pogoj za pridobitev državnih podpor tudi obvezna udeležba na uvodnem predavanju, na katerem bodo dobili tudi zahtevane obrazce za vodenje evidenc. Prva predavanja bodo že ta teden. V četrtek ob 9. uri bo v prostorih Kmetijske zadruge Naklo predavanje o ohranjanju kolobarja, v petek pa bosta še dve predavanji o ekološkem kmetovanju - ob 9. uri v zadružnem domu na Dovjem in ob 16. uri v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. • C.Z. Primož Jesenko iz Ledin nad Idrijo. Prvi izbor je organiziral Kmečki glas, naslednje tri pa Zveza slovenske podeželske mladine v sodelovanju z enim od društev, Kmečkim glasom in kmetijsko svetovalno službo. In kakšen je namen akcije? Z izborom želijo predstaviti vsaj del mladih kmečkih gospodarjev in gospodaric, izpostaviti problematiko, s katero se srečujejo pri delu in razvoju kmetije, ter javnosti sporočiti, da so le družinske kmetije jamstvo za negovanje kulturne krajine in ohranjanje poseljenosti podeželja. • C.Z- Nova vinska kraljica Kranj - Pa so jo okronali. Novo vinsko kraljico namreč! To je absolventka fakultete za gradbeništvo Tjaša Koroša iz Ključarovec pri Ljutomeru, njena prva spremljevalka je Saša Jerele iz Brezovice pri Šmarjeških Toplicah, druga spremljevalka pa Tanja Pa" pež iz Morja pri Framu. Na slovesnosti, ki stajo v hotelu Casino Perla v Novi Gorici pripravila Pomurski sejem in generalni pokrovitelj vinske kraljice za lani in letos Hit iz Nove Gorice, so sc zbrali številni gostje, vitezi vina m vseh šest dosedanjih vinskih kraljic. Gorenjci smo bili ob tem dogodku lahko le tiho, trte in vina nimamo toliko, da bi vinorodnim pokrajinam konkurirali pri izboru vinske kraljice, morda pa bi si lahko omislili izbor krompirjeve ali goveje kraljice. • C.Z. Predavanje o osteoporozi Kranj - Kmetijska svetovalna služba in Društvo kmečkih žen Kranj vabita na predavanje o osi oporozi, ki bo v četrtek ob 20. v prostorih KZ Naklo. Predava' bo dr. Ksenja Šimnovec. ' C*" Turizem po 11. septembru OD TU IN TAM Samo še kratke počitnice v bližnjih državah Zaradi strahu pred terorističnimi napadi in letenjem ljudje manj potujejo. Če že, se z avtomobilom ali avtobusom odpravijo v bližnje države ali pa počitnikujejo doma. Kranj - Tragični 11. september v ZDA se z vso silovitostjo odraža tudi v turizmu. Po ocenah svetovne turistične organizacije naj bi Se turistična potovanja zmanjšala kar za 30 odstotkov. Zlasti °pazen je upad števila turistov iz Amerike, Japonske in Bližnjega vzhoda. V naši bližini so najbolj prizadete Tunizija, Egipt, zaroko, Turčija in celo Španija, kjer beležijo kar za 30 odstotkov ^anj rezervacij. Turisti so postali previdni, povečuje se zanimanje Za počitnice v bližnjih krajih ali celo doma. Sosednje države so že začele z agresivnimi akcijami privabljanja evropskih turistov. Tako bo boj za evropskega turista težaven in tudi drag, opozarja direktor Slovenske turistične organizacije (STO) Bojan Meden. Svetovna turistična organizacija je zaradi napadov 11. septembra letos že drugič spremenila oceno rasti svetovnega turizma. Zaradi recesije, v kateri se je znašlo svetovno gospodarstvo, so Ze pred časom zmanjšali oceno rasti s štiri na tri odstotke. Po 11. septembru pa so oceno turistične rasti zmanjšali le še na poldrugi odstotek. Turistični delavci po usmeril na bližnje destinacije. "Po pričakovanjih naj bi zaradi strahu pred terorističnimi akcijami, letenjem in negotovim gospodarskim položajem ljudje manj potovali oziroma naj bi počitnikovali doma ali v bližnjih krajih," pravi Bojan Meden. Večina evropskih držav, ki predstavljajo konkurenco slovenskemu turizmu, že pripravlja posebne bi evropske destinacije pridobile na veljavi, vendar pa bo boj za evropskega turista težaven in drag, opozarja direktor STO. In kako se na ta boj pripravlja slovenski turizem? Bojan Meden: "Ne smemo se slepiti, da bo Slovenija imela koristi samo zaradi bližine in varnosti. Treba se bo zelo truditi, a STO in turistično gospodarstvo bomo storili vse, da Bojan Meden Sosednje države že pripravljajo Posebne oglasne kampanje, s katerimi skušajo privabiti evropske turiste. Avstrijci v Nemčiji načrtujejo kampanjo 'Avstrija je blizu' in promocijo zimskega turizma s poudarkom na zimskih in kratkih Počitnicah. Madžari so že začeli z medijsko kampanjo Pod geslom 'Das Gute ist so nah', ki želi Avstrijcem Predstaviti zimske počitnice v madžarskih zdraviliščih (kjer opažajo že 30- do 40-odstotkov večji obisk) in kulturni turizem s poudarkom na gradovih. Letalska potovanja, tudi v Azijo, so se močno zmanjšala. Na sliki utrinek s Tajske vsem svetu ugotavljajo, da se je močno zmanjšal letalski promet. Zlasti opazen je upad števila turistov iz prekoceanskih držav, iz ZDA, Japonske in Bližnjega vzhoda, ki so doslej veljale za države z visoko potrošnjo v turizmu. Na drugi strani pa naj bi se po napovedih turistični promet pre- lesto letal popotniki raje uporabljajo avtobuse Nov katalog Kranjske Gore Katalog je namenjen predvsem turističnim agentom, organizatorjem potovanj in novinarjem. £*janjska Gora - LTO Zavod za turizem občine Kranjska Gora je ^al novo promocijsko brošuro - Produktni katalog turističnega močja Kranjska Gora. Izdali so ga v nakladi 10 tisoč izvodov v n8leškem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. s ^a 40 straneh je predstavljena sj °.na ponudba Kranjske Gore, Do ^a P°drobna predstavitev ^sameznih turističnih produktov, iah ponodništva, kolesarjenja, v aJJa> golfa, alpinizma, ribolo-p - rotolova do vodnih športov, sastavljene so možnosti alpske- sankm"Čama' teka na smučeh' ša kanja, vožnje z motornimi n: mi> turnega smučanja in plezala po ledenih slapovih. V skupi-Pa tnih turističnih produktov ig ?°. Predstavljeni kulinarika, kult °' kongresni turizem in Avstrijske turistične agencije beležijo od 20- do 50-odstotno zmanjšanje potovanj, zlasti v ZDA, arabski prostor in v Azijo, je povedal Jan Ciglenečki, vodja predstavništva STO na Dunaju. Pridobili pa so železniški, avtobusni in avtomobilski turizem. Opažajo pravi bum v domačih turističnih krajih, štajerske terme so denimo prezasedene. Cveti tudi mestni turizem. Avstrija cilja predvsem na nemške, švicarske in italijanske turiste. In kako privabiti avstrijske turiste v Slovenijo? S kratkimi počitnicami, ponudbo kolesarjenja, pohodništva, golfa, kulinarike in vina, je dejal Ciglenečki. promocijske aktivnosti s poudarkom na kratkih, tematsko zanimivih počitnicah. V večini držav poudarjajo bližino in varnost; ki sta trenutno odločilna dejavnika pri izbiri kraja počitnikovanja. "Opažamo povečano previdnost pri turistih, ki se odločajo predvsem za kratke počitnice z avtomobili ali avtobusi, poudarek je na vvellnes in zimskih programih," pravi Meden. Vsekakor naj bomo sedanjo situacijo izkoristili kot priložnost." Okrepili naj bi promocijo na bližnjih trgih ter promocijo kratkih aktivnih počitnic. Precej pričakujejo tudi od akcije "Byways are more attractive than highvvavs", ki so jo poslovenili "Na lepše". Z njo naj bi na kratke počitnice privabili predvsem tranzitne in avtobusne goste. Posebno oglaševalsko akcijo pripravljajo tudi v reviji za nemške avtobusne prevoznike. Na ta način naj bi dosegli cilj za leto 2002: da bi se prenočitve tujih gostov povečale za tri odstotke. • Urša Peternel * Snežni telefon na Hrvaškem - V letošnji zimski sezoni bodo gostje s Hrvaške, ki se bodo odpravili na smučanje v Slovenijo, lahko vse informacije o vremenu, snežnih razmerah in delovanju žičniških naprav dobili prek snežnega telefona. Na Slovenski turistični organizaciji so povedali, da naj bi na ta način privabili še več smučarskih gostov iz sosednje države. * Turistični ogledi blejskih mokrišč - Zavarovano območje mokriš-ča Brje, ki naj bi ga po državnih načrtih potopili z izgradnjo izravnalnega bazena ob HE Moste, Blejci pa temu močno nasprotujejo, naj bi postalo cilj turističnih ogledov. Turistično društvo Bled bo organiziralo vodene oglede Brij in drugih mokrišč v občini, z Visoko šolo za gostinstvo in turizem Bled pa se bodo dogovorili za usposabljanje vodnikov. Občina Bled bo zagotovila denar za označitev mokrišč s smerokazi, tablami in piktogrami. * Na pot s 15-metrskimi avtobusi - Že kmalu bodo po vsej Evropi vozili avtobusi, dolgi več kot 15 metrov. Takšni veliki sodobni avtobusi so doslej lahko vozili le po Nemčiji in še nekaterih drugih državah. To so sklenili ministri za promet Evropske unije. Po podatkih se zanimanje za avtobusne prevoze spet povečuje, zlasti po terorističnih napadih na ZDA. * Elektronske razglednice z Bleda - Na spletni strani www.Bled.si je od letošnje sezone mogoče pošiljati tudi elektronske razglednice Bleda. Obiskovalci spletne strani lahko izbirajo med šestimi razglednicami z motivi Bleda. Gostje Bleda pa lahko e-razglednice pošiljajo tudi brezplačno 24 ur na dan prek posebne avtomatske postaje, ki stoji pred Turističnim društvom Bled. Samo s pritiskom na ekran je mogoče poslati elektronsko razglednico, dobiti informacije o vremenu in se povezati z nekaterimi drugimi naslovi. * Uspehi blejskih gostincev - Na gostinsko turističnem zboru v Moravskih Toplicah so velik uspeh dosegli blejski gostinci. Že v eni od prejšnjih številk smo objavili imena dobitnikov priznanj, tokrat objavljamo še dva. V pripravi mešanih pijač je Damjan Lekše iz Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem prejel priznanje in srebrno medaljo, v razstavi kuharskih in slaščičarskih izdelkov pa priznanje in bronasto medaljo Nada Mezek in Monika Bernard iz G&P Hoteli Bled. Slovenski turizem na Londonski turistični borzi Prihajajo mladi angleški turisti 'Klasičnim' angleškim turistom, ki so zvečine upokojenci, se pridružuje vse več mladih Angležev, ki jih pri nas zanima predvsem pohodništvo. Kranj - Včeraj se je v Londonu začela že 22. Londonska turistična borza (VVorld Travel Market), ki je eden največjih poslovnih in turističnih dogodkov na svetu. Ker je angleški trg za slovenski turizem zelo pomemben - Število angleških turistov v zadnjem času skokovito narašča - se sejma udeležujejo tudi predstavniki Slovenije. Med njimi je tudi Turizem Bled, rdeča nit letošnje predstavitve pa so aktivne počitnice in pohodništvo. Na borzi je lani sodelovalo preko pet tisoč razstavljavcev, vseh sodelujočih, ki so prišli iz 177 držav, pa je bilo skoraj 50 tisoč. Borzo je obiskalo več kot sto tisoč ljudi, od tega 59 odstotkov iz Velike Britanije. Na letošnji stojnici Slovenske turistične organizacije se bo predstavilo štirinajst predstavnikov turističnega gospodarstva, med njimi tudi LTO Turizem Bled. Animaciji na stojnici Na prvem mestu Italijani Do konca septembra je Slovenijo obiskalo za 11 odstotkov več tujih gostov. Kranj - Od januarja do septembra je Slovenijo obiskalo za 11 odstotkov več tujih gostov kot lani, so sporočili z državnega statističnega urada. Domačih gostov so našteli za odstotek manj kot lani. Skupaj je tako v devetih mesecih v Sloveniji letovalo skoraj 1,7 milijona domačih in tujih gostov, ki so ustvarili 5,9 milijona nočitev. Med tujimi se je najbolj povečalo število gostov iz skandinavskih držav, Ruske federacije, Belorusije, Irske, Velike Britanije, Izraela, pa tudi Avstralije in Nove Zelandije. Sicer pa med tujimi gosti prevladujejo gostje iz Italije (letos jih je Slovenijo obiskalo več kot 211 tisoč), Nemčije (več kot 202 tisoč) in Avstrije (dobrih 130 tisoč). • U. P. bo namenjena plezalna stena, kjer bodo gostje sejma lahko preizkusili plezalne sposobnosti. Posebej bodo predstavili večje novosti v Sloveniji, zlasti novo nihalko na Vogel, obnovo Grand hotela Toplice na Bledu in Larixa v Kranjski Gori ter novo mednarodno kolesarsko progo v Kranjski Gori. Angleški trg je za slovenski turizem zelo zanimiv, saj število angleških gostov v zadnjem času skokovito narašča. Zanje je zlasti zanimivo turistično področje "Gore in jezera", kjer so poleti predstavljali skoraj 12 odstotkov vseh gostov in so bili na tretjem mestu za Nemci in Italijani. Bled je letos obiskalo za 16 odstotkov več Angležev, Kranjsko Goro za 10 odstotkov, Bohinj in Cerkno pa kar za 50 odstotkov. Zanimivo je, da poleg 'klasičnih' turistov iz Velike Britanije (starejših od 50 let in upokojencev) Slovenijo obiskuje vse več mladih Angležev, starih med 25 in 40 let, ki jih zanimajo aktivne počitnice in pohodništvo v naših Alpah. • U.P. KHAAUSKA SOHA dej Urna dediščina. V zadnjem Prir h° našfete večje mednarodne Dnnf j Ve m seznam turističnih POKnudnikov. str0Kta'°S Je namenjen predvsem 0vr>i javnosti, to je turistič- nim agentom, organizatorjem potovanj in novinarjem. • U. P. Vreme spremenljivo! Cena ugodna V novembru 20% popust za model Pordoi iz usnja in Gore-texa znamke Lowa. Gore-tex, Polarlite in VVindstopper. V novembru 20% popust za določene modele Salevva in Lafuma. Trgovine ProMontana: Ljubljana, Domžale, Kranj, Bled ProMontana Telefon: 04 20 14 877, www.promontana.si GORENJSKI GLAS • 20. STRAN KAŽIPOT / info@g-glas.si Torek, 13. novembra 2001 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po posti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. Trst 21.11., Lidl 22.11., Lenti 17.11. in 24.11. Palmanova in tovarna čokolade 20.11., Madžarske toplice od 29.11. do 2.12. Silvestrovanje v Madžarski toplicah od 29.12. 01 do 2.1. 02 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140 Smučanje v Franciji - paket: apartma + smučarska karta že od 39.400 SIT dalje. Boardervveek v Val Thorensu 15-22/12/01. Lenti - ob četrtkih in sobotah - prevoz 2.800 SIT Lenti 17.11., 24.11., 1.12., Tovarna čokolade Portuqara - Palmanova 22.11.. Italija- Palmanova (tovarna čokolade)- popoldan 29.11.. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 D. Harrovver: NOŽI V KURAH. IZVEN (KONTO), jutri 14.11. od 20.00 do 21.30 ure. T. Vinterberg, M. Rukov, Bo hr. Hansen: PRAZNOVANJE - PRED-PREMIERA. Abonma PETEK in IZVEN (KONTO), petek 16.11. ob 19.30 uri. Drsališče obratuje ob sobotah in nedeljah od 15.30 do 17.00 ure Rekreacijsko drsanje v športni dvorani Bled, vsako SOBOTO IN NEDELJO OD 16.30 DO 18.00 URE Cene drsanja: ODRASLI 600,00 sit, ŠTUDENTI 500,00 sit, OTROCI DO 14. LETA 400,00 sit, IZPOSOJA DRSALK 600,00 sit, SEZONSKA KARTA ODRASLI 8.000,00 sit, SEZONSKA KARTA OTROCI DO 14. LETA 5.000,00 sit PRODAJA VSTOPNIC: SEZONI 2001/02 (ne velja za tekme v organizaciji HZS) VSAK DELOVNI DAN MED 10.00 IN 13.00, OB SREDAH TUDI OD 14.00 DO 16.00 URE V PISARNI HK JESENICE IN PRED VSAKO TEKMO NA BLAGAJNI HK JESENICE NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva A, B, C, E, H c. 6 in 041 / 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA UGODNE CENE FRIZERSKIH STORITEV! Tel.: 2332 - 008, Mija: 041/532 - 292, Maja: 031/389 - 189 - predbožični nakupi v Munchnu - 15.12.2001 - predbožični Dunaj - dvodnevni izlet 22.,23. 12.2001 Katera znanja vam ponujajo člani ljubljanske Borze znanja? Med drugim: kako kvačkati prtičke in obrobe, kako govoriti po rusko, arabsko ali finsko, kako okusno in funkcionalno opremiti stanovanje, kje izvedeti več o aromaterapiji, ali kako žonglirati s kiji. Vabimo vse, ki bi se radi kaj novega naučili tudi vi, ali svoje znanje delili z drugimi, da nas: pokličejo na telefonsko številko (01) 42 66 197, obiščejo v Delavski knjižnici na Tivolski 30 v Ljubljani, ali pa nam pošljejo e-mail na naslov: ljubljana borzaznanja.mss.edus.si V ljubljanski Borzi znanja smo vam na voljo vsak delavnik med 9. in 15. uro, v srdo do 17. ure. GLASOV KAŽIPOT ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87 HOKO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 PREVOZI IN TURIZEM PEČELIN PAVEL, s.p. Tel.: 04/5106400 GSM: 041/646132 METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje 01/252-14-92 GORENJSKI SEJEM REKREACIJSKO DRSANJE tel.: 202-16-34 BLED Infrastruktura Bled, d.o.o. Rečiška cesta 02, 4260 Bled Uprava Infrastrukture 04/5780 512 Športna dvorana 04/5780 526 fax 04/5780 527 HCACRONI JESENICE Ledarska 4 tel.: 04 58-63-363 fax: 04 58-63-373 e-mail: hd-jesenice g-kabel.si FRIZERSKI SALON Ljubljanska 34/b Kranj - Orehek INTEGRAL TRŽIČ BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki 01 /42-66-197 - KOŽ, enota DELAVSKA KNJIŽNICA na Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana - ali pa nam pošljejo e-mail na naslov: ljubljana@borzaznanja. mss edus.si Prireditve Čajanka Kokrica - Turistično društvo Kokrica vabi in obvešča, da bo spet začelo s svojimi tradicionalnimi Čajankamo. V soboto, 17. novembra, ob 17. uri bomo v Kulturnem domu na Kokrici, pripravili predavanje: "Reinkarnacija in karma. Naš gost bo g. Vili Ravnjak, ki je tudi napisal knjigo Smaragdna pot. Postreženi boste tudi s pecivom in domačim čajem. Proslava društva diabetikov Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi člane, nečlane in njihove svojce, da se udeležijo proslave Zveze društev diabetikov Slovnije, ki bo jutri, v sredo, 14. novembra, ob 18. uri v Ljubljani. Na proslavi bodo med drugim podelili priznanja zaslužnim članom, nastopili pa bodo New Svving Ouartet, Zoran Predin, Pupe z Damjano Golavšek in Alberto Gregorič. Po prireditvi je za vse predvidena skromna pogostitev. Za vse udeležence bo organiziran poseben avtobusni prevoz v Ljubljano. Odhod avtobusa bo ob 17. uri z avtobusne postaje Kranj (ob parkinem prostoru pri PU). Prednovoletno srečanje Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane in druge zainteresirane na prednovoletno srečanje, ki bo v nedeljo, 16. decembra, z začetkom ob 18. uri v Gostišču Marinšek v Naklem. Poskrbljeno bo za izdatno večerjo in obaro okrog polnolči ter za glasbo, razvedrilo in ples. Avtobus za vse udeležence je brezplačen. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva do vključno 4. decembra. Likovna delavnica Koroška Bela - V petek, 16. novembra, bo v Kulturnem hramu na Koroški Beli potekala likovna delavnica za otroke, in sicer od 16. do 17. ure za predšolske otroke, od 17. do 18. ure pa za šolarje od 1. do 3. razreda. S seboj naj otroci prinesejo barvice in škarje (mlajši škarje s topimi konicami, starejši pa take za rezanje blaga). Življenje brez droge Tržič - Center za socialno delo Tržič vabi danes, v torek, 13. novembra, v prostore Knjižnice dr. Toneta Pretnarja Tržič, kjer se bo ob 18. uri začela okrogla miza z naslovom Življenje brez droge. Perečo problematiko drog bodo predstavili ugledni slovenski strokovnjaki na tem področju. Ure pravljic Železniki - V knjižnici v Železnikih se bo jutri, v sredo, ob 17. uri začela ura pravljic za otroke. Slovensko ljudsko pravljico Janček Ježek bo pripovedovala Tatjana Bertoncelj. Bohinjska Bistrica - V knjižnici v Bohinjski Bistrici se bo ura pravljic za otroke začela jutri, v sredo, ob 17. uri. Naslov pravljice je Ajda, ajdi, ajdovci, pravljično uro za otroke, stare vsaj 4 ieta, pa bo pipravil Rudi Meden. Bled - Pravljica Ajda, ajdi, ajdovci, ki jo bo za otroke, stare vsaj 4 leta, pipravil Rudi Meden, se bo v blejski knjižnici začela v petek, 16. novembra, ob 17. uri. Blejski večer Bled - V Knjižnici Blaža Kumerdeja se bo v petek, 16. decembra, ob 19.30 uri začel Blejski večer z naslovom Butan: kraljevina med oblaki. V zmajevo deželo med oblaki vas bo ob diapozitivih popeljal Janez Fajfar. Ogled Linhartove dvorane Radoljica - Otroci si v četrtek, 15. novembra, lahko ogledajo Linhartovo dvorano. Za kulise jih bo popeljala Alenka Bole Vrabec. Zbor bo ob 17. uri pred knjižnico. Nakupovalni v Italijo Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor organizira nakupovalni izlet v Italijo 29. novembra. Odhod z Bele bo ob 11.20 uri, iz Preddvora ob 11.30 uri. Prijave sprejemajo poverjeniki. Prijavijo se lahko tudi drugi, ne le upokojenci. Prijave z vplačili sprejemajo v petek, 16. novembra, ob 9.30 uri v pisarni Društva upokojencev Preddvor. V Palmanovo Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje organizira nakupovalni izlet v Palmanovo v Italiji in sicer tik pred prazniki, 4. decembra, z odhodom ob 11.30 uri z vseh avtobusnih postajališč od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva do vključno 27. novembra. V Medžugorje Medvode - Zavod Harmonija iz Medvod, ki je poleti pripravil indijanski tabor v Suši, organizira tridnevni izlet v Medžugorje v času od 7. do 9. decembra. Romanje bosta vodila dr. Radko Šimetin iz Zagreba in Irena Lovše iz Medvod. Prijave sprejema Irena po tel.: 031/876-958. V neznano Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi v soboto, 17. novembra, na zaključni izlet v neznano. Izlet je primeren za vse pohodnike. Odhod avtobusa bo izpred trgovine Dvor v Preddvoru ob 7. uri. Prijave in informacije: Janez Planine, tel.: 255 15 65 do četrtka, 15. novembra. Na Kobiljo glavo Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira planinsko turo na vrh Kobilje glave (1475 metrov), ki je soseda Tolminskega Triglava. Pohod bo v četrtek, 15. novembra, z odhodom ob 6. uri izpred Hotela Creina. Skupne hoje bo za 4 ure. Vodnika priporočata planinsko opremo, času primerno, pohodne palice, pijačo in hrano v nahrbtniku. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 do zasedbe mest v manjšem avtobusu. "Pomartinovanje" Železniki - DU za Selško dolino Železniki vabi člane na veselo "pomartinovanje", ki bo v četrtek, 15. novembra. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri s trga v Železnikih. Nakupovalni izlet v Lenti Žabnica - Bitnje - Bliža se miklavževanje, božični in novoletni prazniki, ob katerih radi obdarimo svoje najdražje. Zato Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje organizira nakupovalni izlet v Lenti na Madžarskem, ki bo v četrtek, 22. novembra z odhodom ob 2. uri iz vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Svetega Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva. V Terme Radenci Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane, ki so za izlet 7. novembra ostali brez sedeža avtobusu, da se prijavijo za naslednji izlet, ki bo jutri, v sredo, 14. novembra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z obveznimi vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu, ki bo imel 51 sedežev. Letovanje v Istri Kranj - Za upokojence in njihove svojce organiziramo izredno počitnikovan-je v Zdravilišču Istarske terme, v severozahodnem delu Istrskega polotoka. Zdravilišče priporočajo predvsem revmatikom, ljudem z bolečinami v hrbtenici, s problemi z dihali ali LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA V petek, 16. 11., ob 19.30 uri Sofokles: KRALJ OJDIPUS (antična tragedija), režija: Matija Milčinski, za IZVEN V soboto, 17. 11., ob 19.30 uri Sofokles: KRALJ OJDIPUS (antična tragedija), režija: Matija Milčinski, za IZVEN Spodnji trg 14. 4220 Škofja Loka, Tel./Fax.: 04/51 20 850 kožnimi obolenji. Letovanje bo potekalo od 16. do 26. decembra. V izredno nizko ceno je vključenih 10 polnih penzionov, zdravniški pregled, kopanje in božična večerja. Prijave sprejemamo na tel.: 041/626-154, 031 /460-297 ter 04/204-55-23. Skrb za umirajoče Sveti Duh - Dr. Metka Klevišar bo danes, v torek, ob 19. uri v Kulturnem domu pri Sv. Duhu predavala o programu Slovenskega društva Hospic in o skrbi za imirajoče bolnike in njihove svojce ter o pomoči žalujočim. Narediti je treba vse, da bi človek do zadnjega trenutka živel čim bolj kakovostno. Reinkarnacija Ljubljana - Univerzalno življenje zbirališče Kranj vabi na predavanje Reinkarnacija, ki bo v četrtek, 15. novembra, ob 18. uri v veliki dvorani občine Vič. Vabljeni vsi, ki vas zanima, od kod prihajamo in kam gremo. Predaval bo Mattias Holzbauer, sociolog in novinar iz Nemčije. Prevod je zagotovljen. Vstop je prost. Z avtom po centralni Aziji Medvode - V Knjižnici Medvode - Na sotočju se bo danes, v torek, ob 19.30 uri začel popotniški večer z Markom Ogrisom z naslovom Z avtom po centralni Aziji - Preko Irana v Turk-menistan, Uzbekistanm in Kirgizijo. Avtor bo ob pojekciji diapozitivov predstavil svojo popotniško izkušnjo iz sveta, ki danes meji na vojno v Afganistanu. Zdravilna zelišča Radovljica - Danes, v torek, se bo ob 19.30 uri v Knjižnici A. T. Unharta začelo predavanje z diapozitivi z naslovom Zdravilna zelišča. Kako si lahko na naraven način lajšamo zdravstvne težave in izboljšamo počutje, bo predaval Franci Horvat. Premagajmo stres Kranj - V sejni sobi Mestne občine Kranj se bo danes, v torek, 13. novembra, ob 17. uri začelo predavanje z naslovom Premagajmo stres. Predaval bo klin. psiholog Ciril Novak. V Šenčurju Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur in odbor Rdečega kriza Šenčur - Srednja vas vabita na zdravstveno predavanje z diapozitivi namen preventivnih ukrepov pri okrevanju srca in ožilja po srčnem infarktu. Predavanje bo v petek, 16. novembra, ob 18. uri v Domu krajanov Šenčur. Predaval bo dr. Metod Prašnikar, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja. Premagajmo stres Kranj - Danes, v torek, 13. novembra, ob 17. uri prireja Društvo za zdravje srca in ožilja Gorenjske v sejni sobi 16 Mestne občine Kranj predavanje z naslovom Premagajmo stres. Predaval bo klinični psiholog Ciril Novak. Predstavil bo, kako prepoznavamo stres, kdaj lahko ogrozi naše telesno I" duševno zdravje in kako ga premagujemo. Lepote in zanimivosti Primorske Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje Lepote in zanimivosti Primorske, ki se bo danes, v torek, 13. novembra, ob 18. uri začelo v rojstni hiši Matija Čopa v Žirovnici. Predaval bo dr. Cene Avguštin. Predstave + Antigona v New Yorku Domžale - V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah si Antigono v New Yorku, predstavo Prešernovega gledališča Kranj, lahko ogledate danes, v torek, ob 20. uri. Predstava je za abonma ZELENI in IZVEN. Predstava za abonma RDEČI in izven bo na sporedu v četrtek ob 20. uri. Gosposka kmetija Bohinjska Bistrica, Dovje - Amaterska gledališka skupina Narcisa iz Planine pod Golico vabi v soboto, 17. novembra, ob 19.30 uri na ogled komedije Štefana Jerka Gosposka kmetija, ki bo v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Predstavo bodo odigrali še v nedeljo, 18. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu Jaka Rabiča na Dovjem. 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz tal.: 05/373 - 47 - 70 Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10 gorenjske lekarne Gosposvetska ul. 12, Kranj www. gorenjske-lekarne. si e. mail :uprava@gorenjske-lekarne.si Tudi letos se bomo v Gorenjskih lekarnah vključili v aktivnosti ob svetovnem dnevu diabetesa. Ta dan se praznuje vsako leto 14. novembra. Letošnja tema je ZMANJŠEVANJE BREMENA: DIABETES iN BOLEZNI SRCA IN OŽILJA. Podatki kažejo, da največ diabetikov umre prav zaradi bolezni srca in ožilja. Na ta dan bomo v Gorenjskih lekarnah pripravili zloženke in plakate, s katerimi bomo poudarili, kakšni so dejavniki tveganja za nastanek sladkorne bolezni, za bolezni srca in ožilja in kakšna je povezanost med boleznima. Že dolgo je znana povezanost med prekomerno telesno težo, povišanim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo. Tako si lahko ob dnevu sladkornih bolnikov (14.11.) v enotah Gorenjskih lekarn brezplačno izmerite krvni tlak in telesno težo. V enotah Kranj, Jesenice, Radovljica in Škofja Loka pa si lahko izmerite tudi krvni sladkor. Akcijo brezplačnega merjenja krvnega sladkorja v Gorenjskih lekarnah ob svetovnem dnevu diabetikov bo organiziralo in materialno pokrilo podjetje Zaloker & Zaloker iz Ljubljane. Merjenje krvnega sladkorja bo potekalo po naslednjem razporedu: - lekarna Jesenice od 8.00 do 9.30 ure, - lekarna Radovljica od 10.00 do 11.30 ure, - lekarna Kranja od 12.00 do 13.30 ure, - lekarna Škofja Loka od 14.00 - 15.30 ure. Vabimo vas v enote Gorenjskih lekarn, saj pravočasno odkritje sladkorne bolezni in dejavnikov tveganja vodi k lažjemu preprečevanju kroničnih zapletov. Pripravila: Nina Pisk, mag. farnf1. K\HZ /, 2, 3, -4 DRŽ t? NA RAM GORENCin v GORENJSKEM C LASO A1 B1 C1 A1 B1 C1 A2 B2 .C2 A2 B2 C2 A3 B3 C3 A3 B3 C3 NA RADIU GORENC SMO VAM PRI PRAVIH IZJE MRO SAKlMtVO tK PREPROSTO KVIZ ODDAJO T, 2, 3, A DRŽI f mu J4i Km POTEKA TAKO, DA Si It VSAKEM POUO SKRIVA TRDITEV, K* KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO M Mit AH Ki M« **„. s0 POSAMEZNIMI POUt SO SKRITE KROM AH, KI SO JI K »tU TISTI, Ki SODELOVALI DOSLEJ, HIŠ VESELI. PRIDRUŽITE Si KAR) VSAK ČETRTEK IK RiTtK POPOLDNE, 0» 13.30 NAPREJ. - Jorek, 13. novembra 2001 AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, N AVTI K A / avtostil@email.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Test: Hyundai Sonata 2.7 V6 TOP-KU Na novo uglašena znana melodija Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje. Tega znanega reka se očitno držijo tudi pri Hyundaiju. Le kako si drugače razlagati dejstvo, da so v dvanajstih letih že petkrat uglaševali svojo sonato, limuzino višjega srednjega razreda, ki je po zadnji osvežitvi bolje pripravljena tudi za evropski avtomobilski okus. Pri Hvundaiju sicer pravijo, da je sonata samo prenovljena, vendar vrsta oblikovnih in tehničnih sprememb potrjuje, da so stilisti •n konstruktorji opravili temeljito delo. Oblikovalci so upoštevali Pripombe, ki so letele na prejšnjo konkurence, kajti žarometa v obliki dvojne ledvičke kar preveč spominjata na mercedes-ben/. razreda C. Ampak sonata vseeno ohranja svojo oblikovno linijo, ki je pridobila potrebno eleganco in morda tudi več ugleda. Razkošno odmerjen prostor, udobni sedeži in veliko serijske opreme so značilnosti potniške kabine. sonato, zato so na novo ukrojili zadek, ki ima v rahel lok zapog-njen pokrov prtljažnika in večje luči s kombinacijo okroglih in oglatih svetlobnih likov. Sonatin nos razodeva industrijsko spijona-žo in prerisovanje od evropske Zunanja dolžina pri sonati obeta ugodno, prostorno in razkošno notranjost, ki je prav tako doživela številne popravke in zdaj ni več škripajoče plastike na armaturni plošči, nič več nerodno nameščenih stikal in nobenih sledi o barv- TEHNIČNI PODATKI vozilo:......................................................................limuzina, 4 vrata, 5 sedežev mere:...............................................................d. 4.740, š. 1,820, v. 1,420 m medosna razdalja: ....................................................................................2,700 m prostornina prtljažnika: ..................................................................................430 I motor:............................................................................šestvaljni, bencinski, 24V gibna prostornina:.:................................................................................2656 cem moč:.......................................................................126/172 KM pri 6000 v/min navor:...............................................................................245 Nm pri 4000 v/min najvišja hitrost:..........................................................................................220 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: .............................................9,7 s poraba EU norm.:....................................................14,7/8,3/10,7 1/100 km maloprodajna cena:....................................................................4.683.787 SIT zastopnik:............................................................Hyundai Avto Trade, Ljubljana 0elegantna zunanjost, prostornost, udobje, veliko serijske opreme, motorne zmogljivosti, primerna cena ■nastavljivost volanskega obroča, ni bočnih varnostnih zaves, nagibanje karoserije, poraba goriva Opel v Kranju pod novo streho Avtomobili znamke Opel imajo od konca prejšnjega tedna v Kranju n°v prodajno servisni center, ki ga je odprlo novo hčersko podjetje skupine Avtotehna, AT Vis. Avtotehna sicer z Oplom sodeluje že celih Štirideset let, največji uvoznik in prodajalec na slovenskem trgu je njihovo ljubljansko podjetje Avtotehna VIS, iz katerega izhajajo tudi zaposleni v novem centru v Kranju. Vanj je bilo vloženih 450 milijonov tolarjev, ponaša se z najsodobnejšo opremo za servisiranje in računalniško podporo. V AT Vis obljubljajo, da bodo skrbeli za visoko kakovost prodajnih in poprodajnih storitev, kupce pa pričakujejo iz Kranja, Šenčurja, Nakla, Preddvora, Cerkelj, Tržiča in drugih gorenjskih krajev. Z odprtjem novega centra, ki je bil zgrajen v pičlih petih Mesecih, je AT Vis postal sedmi pooblaščeni uvoznik vozil Opel. Prodajni načrt za prihodnje leto predvideva prodajo od 250 do 300 vozil, °sebnim avtomobilom pa bo spomladi najbrž priključen tudi program °plovih lahkih dostavnih vozil. • M.G., foto: Tina Doki 5 .«0 o CD O- RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@radio-sora.si 89.8 91.1 96.3 KAJ PRAVI ONA? Všeč ji je predvsem eleganten zadek, čeprav sonata tudi s sprednje strani ni napačna. Vendarle se ji zdi, da so oblikovalci pokazali za kanček premalo umetniškega navdiha. Na mehko oblazinjenem sedežu je počutje zelo dobro, ponaredki z imitiranim lesnim vzorcem so na pogled preveč plastični, vse ostalo, vključno počutje za volanom, je brez večjih minusov. Uf, kako dolga je ta limuzina in prav zato je skoraj obvezna temna barva. ni in oblikovni nevsklajenosti. A vse vendarle še ni povsem na "evropskem nivoju; potrebno se je navaditi na velik volanski obroč, ki je nastavljiv samo po višini in ne tudi po globini, na nerodno upravljanje s potovalnim računalnikom in še nekaj drugih malenkosti. Prostornost je skupaj z radodarno odmerjenima prednjima sedežema in udobno zadnjo klopjo ena najbolj prepričljivih sonati-nih lastnosti. Za udobje skrbi učinkovita samodejna klimatska naprava, ki žal ni nastavljiva za vsako stran posebej, najbogatejša različica pa sc ponaša tudi z usnjem na sedežih. Pohvale gredo Sonata je po temeljiti prenovi postala elegantnejša in tehnično bolje podkovana, to pa ji prinaša limuzinsko zrelost višjega srednjega razreda. avtomobilu pritiče tudi zmogljiv motor in 2,7-litrski bencinski šestvaljnik sonati zagotavlja udobno potovalno hitrost in tudi nekaj živahnih pospeškov. Motor s Limuzinski zadek ne spominja več na ameriške limuzine, v rahel lok ukrivljen prtljažni pokrov skupaj z lučmi tvori harmonično celoto. tudi večjemu številu odlagalnih poličk, posebnemu predalu za očala in zaprtemu predalčku na dnu sredinske konzole. S 430-litrskim prtljažnikom pa se sonata lahko uvrsti le v razredno povprečje. Udobnemu potovalnemu 172 konjskimi močmi ima v primerjavi s prostorninsko nekoliko manjšim predhodnikom ugodneje razporejen navor, poleg tega pa zna bolje izkoristiti dobavljeno gorivo in svoje delo opravljati z manj hrupa. Še vedno pa ne sodi med najbolj varčne in z 11 litri ali več porabljenega bencina na 100 kilometrov se zdi 65-litrska posoda za gorivo nekoliko preskromna. Bencinski šestvaljnik je pri sonati povezan s samodejnim menjalnikom z možnostjo elektronsko nadzorovanega ročnega prestavljanja, vendar ima menjalnik žal samo štiri stopnje in po tej plati že nekoliko zaostaja, čeprav je res tudi to, daje sonata krepko cenejša od primerljivih evropskih tekmecev. Motor ima kljub nadzorni vlogi elektronike povsem dovolj energije tudi za hitrejše pospeševanje in spet elektronika preprečuje zdrsa-vanja gnanih koles. Sonata je opremljena z učinkovitimi zavorami s protiblokirnim zavornim sistemom, volanski ser-voojačevalnik se zdi na trenutke premočan in manj izkušenega voznika nihanje v ovinkih lahko nekoliko zmede. Mehkejše vzmetenje je seveda naklonjeno predvsem udobnemu potovanju, manj pa speljevanju, zaviranju ali ovinkarjenju, kjer je karoserijskega nagibanja preveč. A ker je pri tem avtomobilu veliko pozornosti namenjene udobju, drugače skoraj ne bi moglo biti. In splošen vtis. Samodejni menjalnik je z možnostjo ročnega pretikanja žal samo štiristopenjski, vendar motorju ne jemlje zmogljivosti. ki ostane po vožnji, je skoraj v celoti pozitiven, sonata pa bolj elegantna in tehnično popolnejša od svoje istoimenske predhodnice. Kar z drugimi besedami pomeni, da je sonata postala vsestransko zrela limuzina. • Matjaž Gregorič Razmere na slovenskem avtomobilskem trgu Ostajajo samo pobožne želje Tudi minuli oktober avtomobilskim zastopnikom in njihovim trgovcem na obraze ni prinesel veselja. Skupaj z natanko 4.200 prvič registriranimi novimi osebnimi avtomobili prodaja še vedno krepko zaostaja za lansko in skoraj nobenega upanja ni več, da bi bera na letni ravni obrodila številko 60.000. Kje je leto 1999, ko smo na slovenskem trgu dosegli prodajni rekord z več kot 76.000 novimi avtomobili, in kje je vsaj lansko leto, ki še ni napovedovalo tako drastičnega upada prodajnih krivulj? Slovenski kupci so se očitno odločili, da bodo svoje prihranke začeli usmerjati v kaj drugega in manj v štirikolesno pločevino. Tako se je v prvih desetih mesecih na slovenskih cestah pojavilo le 48.927 novih avtomobilov, kar je občutno manj kot lani, ko je v enakem obdobju prodaja že presegla 55.000 enot. Letošnja prodajna statistika bo minuli oktober zabeležila kot tretji najslabši mesec, slabše so šli namreč avtomobili v denar samo BMW po novem z Avto Aktivom Kot je znano, je bavarska tovarna avtomobilov in motociklov BMW pred kratkim obvestilo ljubljansko podjetje Tehnounion avto, da ne namerava podaljšati zastopniške pogodbe, ki poteče konec leta. S 1. januarjem naj bi zastopništvo za BMVVprevzelo novoustanovljeno podjetje Avto Aktiv, ki bo predvidoma imelo sedež v Ljubljani. Lastnika podjetja sta Martina Plesnik (bolj -znana kot lastnica prestižnega motela Plesnik v Logarski dolini) in njen nemški partner Horst Koulen. Novo podjetje naj bi določilo nove pogodbene partnerje za prodajo in servisiranje vozil, slednji pa naj bi skrbeli za višjo kakovost storitev, kot je bila pod taktirko odhajajočega zastopnika. Sicer pa bo novi zastopnik že kmalu začel uresničevati obljube. V začetku prihodnjega leta bodo slovenskemu trgu predstavili novo BMW-jevo serijo 7, kmalu zatem pa bodo slovenskim kupcem ponudili tudi novi mini, ki je bil pri Tehnounion avtu samo na spisku neuresničenih želja. • M.G. še avgusta (3.958) in v še ne pozabljenem "črnem" septembru (3.740), kije bil letošnji daleč najslabši mesec in bi ga vsi radi čimprej pozabili. Če bo prodaja tako skromna tudi novembra in decembra (posebnih pozitivnih presenečenj najbrž ni pričakovati), se nam torej obeta zelo sušno avtomobilsko leto s prodajnimi številkami izpred petih in več let. Ob vseh težavah, ki pestijo prodajalce, je med njimi nekaj svetlih izjem, ki so, če že ne kumulativnih številk, uspeli povečati vsaj tržne deleže. Tako so pri novomeškem Revozu (Renault) lahko zadovoljni, da z 10.488 prodanimi vozili še vedno obvladujejo 21,4 odstotka trga, manj razlogov za veselje imajo pri Porsche Slovenija (Volksvvagen), kjer so s 6.314 avtomobili pri 12,9 odstotka, spet veliko pa pri Peugeotu Slovenija (Peugeot), kjer so se s 4.772 avtomobili in 9,8-odstotnim tržnim deležem krepko utrdili na tretjem mestu. Zaradi slabše prodaje SO zagotovo razočarani pri Avto Triglavu (Fiat), Citroenu Slovenija (Citroen), Avtoimpexu (Škoda), predvsem pa pri Daewoo Motorju (Daevvoo) in Kia Motors Importu (Kia), kjer so po lanskih in predlanskih uspehih zabležili najbolj drastičen padec in pri Tehnounion avtu (BMW), kjer jih je zaradi slabega poslovanja doletela odpoved zastopniške pogodbe. Med zmerno zadovoljnimi so pri Hy-undai Avto Tradeu (Hvundai), ki je edina dalj nov/hodna znamka v deseterici, plusc beležijo tudi pri Toyoti Adrii (Tovota) približno na istem kot lani pa so pri AC Inter-car (Mercedes - Benz). Sicer pa je zatišje čutiti tudi pri predstavitvah novih avtomobilov, saj bo večina novosti z nedavnega avtomobilskega salona v Frankfurtu k nam zapeljalo šele v začetku prihodnjega leta, ki bo po pričakovanjih nekoliko prodajno živahnejše kot letošnje. • Matjaž Gregorič GORENJSKI GLAS • 22. STRAN AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / avtostil@email.si Torek, 13. novembra 2001 Benellijev skuter adiva je eden prvih dvokolesnih hibridov Vedno v središču pozornosti Lahko si pobarvate lase na rdeče, se sredi zime po ulici sprehodite v kopalkah ali se preprosto odpeljete z benellijem adivo 125. V vsakem primeru boste v središču pozornosti. Razlika je le v načinu in okusu. Benellijeva adiva je zaradi strehe tako nenavadna, da se za njo obrne prav vsak, če le v tistem trenutku ni prav globoko zatopljen v svoj svet. Na prvi pogled ima veliko skupnega s pionirjem pokritega skuterizma BMW-jem Cl, a po drugi strani je adiva povsem drugačna. S streho je pokrita predvsem zaradi zaščite pred dežjem in tudi zaradi elegance in opaznosti. Benellijev skuter je zelo skladen kljub nahrbtniku in kljub strehi. Spredaj je zajeten a ličen s širokimi erotično poželjivimi boki in majhnim žarometom, ki pa je žal precej slaboten pri osvetljevanju. Nad masko se dviga vetrobransko steklo z brisalcem v spodnjem delu in se do vrha precej zoži. Tam se stika s pomično streho, ki je enostavno pripeta z dvema za- tičema. Streha se proti zadku dviga nekako vzporedno z dviganjem sopotnikovega sedeža, zaključi pa servis MvtoglllM Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512 • optlčan nastavitev • vulkanlzerstvo • centriranje • popravilo in prodaja vseh avtogum Predsezonski gotovinski popust za zimsko pnevmatiko! sc tik nad oblikovno prijetnim a zajetnim nahrbtnikom, ki sprejme kar 80 litrov prtljage. In kako se je voziti s takšnim dvokolesnim čudakom!? Občutek je nenavaden že, ker je pri sedanju nanj potrebno skloniti glavo. Vozniku se odpre pogled na lično armaturno ploščo z velikim merilnikom hitrosti, goriva in zaslonom, ki prikazuje še nekatere funkcije. 124-kubični štiritaktnik se sprva oglasi z dokaj glasnim brnenjem in 9,5 konjskih moči razmeroma živahno poganja 135 kilogramov težak skuter. Zmore okoli 100 km/h največje hitrosti in porabi dobre tri litre in pol na 100 prevoženih kilometrov. Povsem zadovoljivi podatki za mestne razmere. Gorivo se dotaka z desnega boka a cev, ki vodi od odprtine do posode pod sedežem je preveč položna in rado se zgodi, da gorivo ob natakanju pljuskne iz posode in se razlije po boku. Zelo površno! V vožnji je pogled na cesto zaradi stekla in stranskih robov nekoliko zastrt a še vedno dovolj dober. Občutek pa je nenavaden zaradi visokega težišča strehe in v zavojih se zdi, da bo skuter kar sam padel v ovinek. Vozniki nad RAZBURLJIVO! NISSAN VAM PONUJA RAZBURLJIVE PRIHRANKE TRILETNA SPLOŠNA GARANCIJA ali 100.000 km ZA VSANISSANOVA VOZILA - TRI LETA BREZSKRBNE VOŽNJE NISSAN ALMERA Owhjf»t, i,i, i vrata), cena • pHhrmikom: 2.1245.000 SIT (19.867 DEM] pd 250.000 dO 400.000 SIT (tn m pat vrat z tMKknkim motor^ NISSAN PRIMERA (fMmara Comtort, 1M, 4 vrata) 3.090.000 SIT (27.345 DEM] Prihranek: 350.000 SIT NISS FINANCE • Različne možnosti ugodnega financiranja. NISSAN ADRIA d.o.o., pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, tel.: 01 47 10 800, http:/www,nissan.si Pooblaičtnl trgovci: LJUBLJANA: Avtonlu (01 j 5816 650. Avto Trunk (01) 56 80 910: DOMŽALE: Avtoservts Plžem (01156 27 100, Nissan servis Krute (01) 72 31 200: MARIBOR: AvtohKa Ferk (02) 33 381 00: MURSKA SOBOTA: Avtohiša Murska Sobota (02) 53 21 209: ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU: MG Ctfltar (02) 87 86 868: CEUE: Panadrla Celje (03) 42 54 350; SLOVENSKE KONJICE: Avto Kuk (03) 75 80 900: KRANJ: Avto Močnik (04) 20 42 277; SKORJA LOKA: Piiek dao. (04) 50 24 030; NOVA GORICA: Avtoservie Gorica (05) 33 55 721; KOPER; Avtoniei Koper (05) 66 82 451; BRANIK: Avtoeervh Febjan (05) 30 57 840; SEVNICA: Avtomehanlka Zierer (07) 61 40 389; 0T0CEC: Avtomehanlka Vldrlh (07) 30 99 310 NačrtU|emo In Izboljšujemo Z« vsi kot 80 lat. 185 centimetri telesne višine bodo ob tem še nergali nad nizkim robom strehe, ki je vseskozi preblizu čelade. A s pomikom proti zadnjemu delu voznikovega sedeža teh težav ni več. Ob tem je dovolj prostora tudi za sopotnika, ki dobi še udoben naslon za hrbet. Po privajanju je vožnja vsakič prav posebno doživetje. Zaradi zajetnega stekla obrobljenega s pleksijem ob straneh, je v kabini malo prepiha, kar je prijetno še zlasti v teh hladnejših dneh. Skuter dobro zavira in tudi mehko blaži neravnine. Le stiki plastičnih delov so bolj slabotni in med vožnjo je vseskozi slišati škripanje. Končni vtis elegantnega skuter-ja je precej soliden, z izjemo nekoliko glasnega motorja, slabe končne izdelave, le odprtih predalov v armaturni plošči, nerodno odprtino za dotakanje goriva in še kakšne malenkosti. Ugaja pa zaradi prijetne oblike, izjemno prostornega sedeža in prtljažnika in tudi vtisa, ki ga dela na okolico. S ceno 969 tisoč tolarjev pa tudi ni predrag. Od BMW- ja Cl je cenejši skoraj za pol milijona od enako zmogljivih a običajnih skuterjev pa dražji za kakšnih 200 tisočakov. • Miloš MilaČ Blejski Seaway izdelal prototip inovativnega čolna Lahek, hiter, varčen, ekološki... Blejski Seaway, ki v navtičnem svetu velja za eno vodilnih razvojnih podjetij, se je spopadlo z novim izzivom. S tehnologijo SPRINT (SP Resin Infusion Technology) angleškega podjetja SP Sytems, je izdelalo prvi prototipni čoln, ki predstavlja pomembno prelomnico pri gradnji plovil. SP Svstems, ki velja za vodilno svetovno podjetje.na področju kompozitnih materialov in se je uveljavilo v navtični, avtomobilski in letalski industriji je svojo novo tehnologijo za navtično uporabo zaupal Seawayu, ki je izdelalo celoten inženiring. Postopek temelji na epoksidni smoli, ki jo v gelu skita med dve plasti steklenih, aramidnih ali karbonskih vlaken. Tkanino, ki je na zunaj suha, položijo v kalup, z vakuumsko krovno plastjo iz laminata stisnejo ves zrak in ga nato pri 85 stopinjah Celzija po predpisanem postopku segrevajo 12 ur. Rezultat je izredno trden laminat, ki je občutno lažji od klasičnih načinov, postopek pa je ekološko neoporečen. Zaradi lahkosti je na prototipnem čolnu občutno šibkejši motor, kot bi bil potreben pri klasično zgrajenem plovilu. K skupnemu projektu podjetij SP Svstems in Seaway je pristopila tudi japonska Yamaha, ki velja za vodilnega proizvajalca izvenkrmnih motorjev. Čoln tako poganja štirivaljni motor s 115 konjskimi močmi, ki dosega celo boljše rezultate kot mo- tor z 200 konjskimi močmi. Najvišja izmerjena hitrost je 48 vozlov, pri hitrosti 30 vozlov pa je poraba goriva kar za polovico nižja. Nova tehnologija gradnje je sicer dražja od klasične, vendar se prihranki pokažejo pri cenejšem motorju in manjši porabi, tako da bi bila tržna vrednost plovila s SPRINT tehnologijo višja za 10 do 20 odstotkov. Plovilo narejeno z novo tehnologijo je poleg lahkosti tudi trdnejše in trajnejše in povzroča manj valovanja, ki bi motilo ostala plovila. Pri Seawayu bodo še v tem mesecu opravili nadaljnje preizkušnje, ocenili bodo porabo goriva pri različnih obremenitvah in z različnimi vijaki, hkrati pa se bodo pospešeno posvetili razvoju orodij, s katero bi novo tehnoloijo lahko pripravili za serijsko proizvodnjo. Nov način gradnje nameravajo preizkusiti tudi na jadrnici-• Matjaž Gregorič Rabljena vozila Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot BO vozil). Znamka In tip Renault Laguna 2,0 RXE sv,cz,es,air Fiat Marea 1,8 kar.s,cz,es,abs,air Renault Megane 1,6 RT cz,es,sv,air Renault Laguna 2,0 RT kar. sv,cz,es VW Golf 1,4 kar. sv,cz,air Fiat Marea 1,8 kar. sv,cz,es Volvo 850 2,5 k,sv,es,cz Renault Espace 2,2 k,sv,cz,es, 4x4 Daevvoo Nubira 1,6. k,sv,es,cz,air,abs Opel Vectra 1,6 16v k,sv,air,es,cz,abs Megane Classic 1,4 16v k, sv,cz,es,air Renault Megane 1,4 k, sv,cz,abs,air Letnik-barva 1994 0PAL 1996 RDEČA 1997 MODRA 1995 SIVA 1998 BELA 1997 ČRNA 1994 ZELENA 1994 MET.M0DRA 2000 MET. ZELENA 1998 MET.RDEČA 1999 SREBRNA 2000 RDEČA Cena v SIT 1.140.000,00 1.380.000,00 1.390.000,00 1.550.000,00 1.550.000,00 1.640.000,00 1.650.000,00 1.680.000,00 1.640.000,00 1.890.000,00 2.120.000,00 2.290.000,00 RENAULT www.alpfltour-remont.Bi U ttđi i Maaatta Ha l«nffmo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA: - (i. VOZILO /. GARANCIJO - K. KLIMA - SV: SERVU VOLAN ■ CZ: CENTRALNO ZAKLEPANJE - R: RADIO ■ ES: EI.EKTR. DVIG STEKEL ♦ AIR: AIRBAG__,---- D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 Vse za. val avto na enem mestu: ♦ Prodaja vozli Renault ♦ Zavarovanje tn registracija v ♦ Vzdrževanje vozil ♦ Najem vozil ♦ Vleka vozil 07.11 ♦ fjuvuruvtiujo m »wjjv---- - .i ♦ Odkup ln prodaja rabljenih vo ♦ TehntCni pregledi osebnih, tovornih ln priklopnih vozil__ MALI OGLASI *201-42-47 *201-42-4~8~ «201-42-49 JIPARTMA • PRIKOLICE Prodamo APARTMA na Krvavcu, obnovljen in opremljen, 35 m2, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333- ^22 17230 APARATI STROJI STRUŽNICA NILES, rezklani stroj TOS, brusilka TOS in HARTEX, prodam. g £31/433-555_imio CEPILNIK za drva, hidravlični, močnejši, na elektromotor, cirkular z mizo, motor 4 KW. Prikolica, tovona, A testirana, 600 kg, ugodno prodam. g 01/832-31-85, 041/823-814_17418 Poceni prodam NAKLADALEC za gnoj prik-'°P zadaj in trosilnik umetnega gnojila. g 2591-449_ 17436 VILIČAR INDOS, nosilnost 3000 kg, diesel, 1.86, v dobrem stanju, prodam. g 25-22-347, 041/648-917_17452 Po simbolični ceni prodamo 3 KW TER-MOAKUMULACIJSKO PEČ g 2045-449 Prodam TURBINO na vroč zrak - na kurilno pjje (polovična cena), g 530-66-10 U458 Prodam nerabljen ŠIVALNI STROJ Pfaft v kovčku, g 040/704-443_17485 PRALNI STROJ in ŠTEDILNIK Gorenje g+2, prodam. P 878-494_17499 prodam 3801 zamrzovalno SKRINJO, cena Po dogovoru, g 2025-181, 031/552-808 Prodam RESTAVRIRAN ŠIVALNI STROJ, gar preko 100 let, g 031/325-654 17501 Industrijski ŠIVALNI STROJ Pfaff in industrijsko likalno mizo, prodam, g 5802-078 Prodam sušilno AVBO s stojalom Elma Roventa. g 2042-759 17575 Prodam dva nova MERILCA krvnega tlaka. »25-22-876 17537 GARAŽE V zadružnem domu Zminec ODDAMO v najem GARAŽO, g 506-20-16 1744 3 GR. MATERIAL Prodam PUMPO za izdelavo estrihov, z vsem orodjem. Cena po dogovoru, g 041/75-11-80_17171 Prodam suhe HRASTOVE PLOHE, g 5961-047 17543 Prodam SUHE TRAMOVE 18/22/800 cm (7 kosov) in OPEČNE VOGALNIKE (20 cm). g 041/834-698_17566 SNEGOLOVILCE iz rostfreja 1,5 mm, 700 kosov, prodam, g 5725-319_17572 LATOFLEX 90 x200 prodam, nerabljen, g 25 75 560_17583 OKNA Jelovica Termoton, 120x140, desna, nova, 20% ceneje, prodam, g 041/271-583 17595 _ HIŠE KUPIMO Kupimo manjšo STANOVANJSKO HIŠO ali ^kend na Gorenjskem. Vogoprom, Kidričeva 3^ škofja Loka, g 513-82-40 17333 GORENJSKA: kupimo starejšo hišo, večje zemljišče. FRAST-nepremičninska hiša 25 2^490,041/ 734 198 _ Kranj- Radovljica: kupimo hišo do 55 mio na večji parceli. FRAST-nepremičninska hiša 25J5 490, 041/734 198_ V Begunjah , Breg, Žirovnica, vasi okoli Radovljice in v okolici Jesenic kupimo starejše hiše do 16 mil Sit. Kupimo tudi hiše za nadomestno gradnjo. TRG BLED -NEPREMIČNINE tel.04 5 745 444 _ HIŠE ODDAMO ODDAMO KRANJ okolica manjšo HIŠO z vrtom, 90 m2, klasično ogrevanje, 39000 SIT/mes, željeno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333- ^22 17231 ^HIŠE PRODAMO HIŠE PRODAMO BREG ob Savi, starejšo, Pr'tlično hišo potrebno obnove, na parceli ^a 550 m2, KRANJSKA GORA novo RSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca ^ m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF Ppsl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 Ivi r+M*na Parceli 231 m2. elek.voda v ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno.vis.pritl. 'so, 313 m2 uporabne površine na parceli ^1 m2. SENICA pri Medvodah prodamo °°novljen, vis.pritl. hišo na parceli 321 m2, ^40 m2 uporabne površine (K+P+M), 80 m£ v etaži, 3,2 mio SIT (250.000 DEM). UUM NEPREMIČNINE, 2369-333, 2ŽV333-222_^24_ ŠENČUR: prodamo hišo, parcela 300m, f^-Smio FRAST, d.o.o. 041/626 581, NAKLO: prodamo zanimivo hišo na parceli 750 m2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ- prodamo luksuzno stanovanjsko hišo, urejen vrt, večja parcela. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KOVOR pri Tržiču, hiša, 250 m2 na parceli 600 m2, vsi priključki, lll.gr. faza, atrijska, odlična lokacija. Cena: 23.6 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 041-607-014 PODUUBELJ - ENODRUŽINSKO HIŠO NA PARCELI 990 M2, PRODAMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) PRISTAVA pri Tržiču prodamo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. Cena po dogovoru v račun vzamemo tudi stanovanje. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. 251 5490 ŠKOFJA «• FRAST, d.o.o. 041/734 198, 251 hiš LOKA: prodamo atraktivno vrstno h^"-NlK: ugodno prodamo vrstno atrijsko "So- FRAST, d.o.o. 041/734 198, 251 pg0RENJSKA: bivalni vikend, 1200 m2 hi«f t ^2'5 mio FRAST-nepremičninska -^j£g_15 490, 041/ 626 581__ So!?**06' u9°dno prodamo sodobno hišo, nen Parce|a 610 m2, FRAST-5«Premičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem mg in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/2048-700, fax: 04/2048-701 GSM: 041/647-433 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA instrukcije, svetovanja. ENAČBA-IZOBRAŽEVANJE, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, g 04/253.11-45 in 041/564-991 17202 INSTRUKCIJE angleščine za vse stopnje, g 041/390-412, Naracija,d.o.o., Britof 123, Kranj 17517 NEMŠČINA - kakovostni tečaji za otroke, poslovni tečaji za firme. Ugodne cene. Švicarska šola, g 23-12-520, Švicarska šola, Pot v Bitnje 16, Kranj 17589 OBLAČILA KUPIM V BEGUNJAH prodamo renovirano hišo in 1200m2 zemljišča. V HLEBCAH pri Lescah ugodno prodamo lepo dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, CENA 38 mil sit, V PALOVČAH prodamo adaptirano dvodružin-sko hišo in 1500m2 zemljišča,ugodna cena. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. STRAŽIŠČE - poslovno-stan.hišo z delavnico 21 x 7 m na parceli 1125 m2 za ceno 67,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KOKRICA - 20 let stara stan.hiša na parceli 1.033 m2, cena ■ 61,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V smeri proti GOLNIKU novo hišo na idilični lokaciji z urejenim botaničnim vrtom in čudovitim razgledom na hribe, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 CERKLJE - parcela 4.450 m2 za posl-stan. hišo z lokacijsko dokumentacijo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BRNIK - manjšo hišo dvojček vsak po cca 50 m2 v eni etaži, skupna parcela 532 m2 v III.gradbeni fazi ali po vaši želji dokončamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Primskovo - 587 m2 zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, cena = 16,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Primskovo - gradimo hišo dvojček, vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, zgrajena do IV.gr.faza ima ceno enega 42,0 mio SIT, po dogovoru hiši dokončamo ali zgradimo le do III. gradbene faze, v račun vzamemo drugo nepremičnino, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BAŠEU - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 9 m in terasa 3,5 x 8 m, pritlična z mansar-do, parcela - 780 m2, cena = 29,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66 CERKLJE - vrstna končna hiša vel. 12x8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, 'stara 9 let, parcela 420 m2, cena ■ 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MAVČIČE - starejša stan.hiša, CK na olje, obnovljeno pritličje, klet, pritličje in mansar-da, na parceli 550 m2, cena = 20,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ OREHOVUE - popolnoma obnovljeno l.nad. stan.hiše v vel. 140 m2, samostojen vhod in CK, cena - 20,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠENČUR v ind.coni stavbno zemljišče vel. 6900 m2 in tudi 3.000 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritličnih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 m2 uporabne površine. RETEČE (pri Šk. Loki) na robu naselja prodamo vis. prtlično montažno hišo (8 let) 9x8m, na parceli 648 m2, K+P+M, lahko dvodružinska, v prizidku garaža. HIŠE LESCE prodamo del dvojčka z vrtom na parceli 670 m2 (30.L), 99 m2 v etaži + nadstrešek za 2 avtomobila lahko dvodružinska. DOM NEPREMIČNINE, 2369333, 041/333 222_12749 LESCE prodamo polovico dvojčka na parceli 670 m2, uporabne površine 198 m2, CK olje, obnovljen parket, dve novi kopalnici, cena 27,6 mio SIT (245.000 DEM), CERKLJE prodamo novejšo vis.pritl., hišo 9x11 m s poslovnim prostorom, lahko dvostanovanjska na parceli 500 m2, cena 31,5 mio SIT (280.000 DEM), BAŠEU prodamo vis.pritl., dvostanovanjsko hišo v izgradnji (IV. gr.f.) na parceli 781 m2, tloris 12x9 m, garaža + 30 m nadsreška, 29,3 mio SIT(260.000 DEM). DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 16694 Na Drulovki pri Kranju ugodno prodam dve novi KONČNI STANOVANJSKI HIŠI, 220 m2 uporabne površine, g 2515-860, 041/620-393 17257 MEDVODE OKOLICA NA LEPI LOKACIJI (OB GOZDU) PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO, 180 M2 STANOVANJSKE POVRŠINE, VSI PRIKLJUČKI, NOVOGRADNJA, VSEUIVA nov. 2001, 27000.000 SIT! PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722- 632 17461 Škofja Loka starejšo hišo, 121 m2, na parceli 388 m2, v mirnem okolju, prodam za 18 mio SIT. g 041/678-991 17474 MEDVODE - Seničica, HIŠO dvojček 130 m2, parcela 461 m2, prodam, g 041/746- 103 17479 STRAŽIŠČE HIŠA, parcela 900 m2, obnovljena, sončna lokacija, cena ugodna, prodamo, g 23 15 600, 23 15 601 Pl-ANOVA NEPREMIČNINE 17511 Kupim POSNEMALNIK za snemanje mleka, ročni, g 572-40-05 17495 Kupim kletke za kokoši nesnice (za 20 nes-nic). g 572-35-52 17515 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO: Predoslje, Suha, Orehovlje, Britof, nad 500 m2. g 040/352-095 17530 Ponovno ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke, bora, macesna, javorja, jesena, bresta, breze, lipe, jelše, kostanja, hrasta, češnje, hruške, oreha in orehove korenine. Žaga Švelc Kokrica, g 204-54-53, 031/637-100 Edo 17568 Kupim rabljeni GSM ERICSSON GA 628, mobireglja. g 041 /571 -093 17588 Kupim motokultivator Hona (F 450, F 500). g 512-70-71 17593 LOKAL KUPIM BIFE ali manjši gostinski lokal v obratovanju najamem, g 041/210-284 17493 LOKAL ODDAM LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA odd-amo več pisarn različnih površin 15-30 m2 ali večje, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041 /333-222_ 10126 KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo nov trgovski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168.000 SIT/mes+stroški. BRITOF ugodno oddamo cca 30 m2 za storitveno dejavnost, vsi priključki, lasten vhod, WC, CK, parkirišče, 48000 SIT/ mes. KRANJ CENTER ugodno oddamo lokal v pritličju meščanske hiše, primeren za trgovsko ali pisarniško dejavnost, 13 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-222_usie KRANJ-mestno jedro- oddamo manjši,opremljeni, popolnoma nov frizerski salon, vsa dovoljenja, možnost prevzema takoj. KRANJ-mesto: oddamo gostinski lokal, za hitro prehrano tudi za razvoz, vsa dokumentacija urejena, obratovalno dovoljenje 24 ur. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 LOKAL za trgovino osnovne preskrbe -prehrambena prodajalna, 101 m2,, novogradnja, na ekskluzivni lokaciji v Stanovanjskem objektu na Mlaki pri Kranju oddamo v dolgoročni najem. Dovolj parkirnih prostorov, možen takojšen prevzem, tel.: 031 328-406. Izposoja poročnih, obhajilnih ter krstnih oblek vsak dan od 16-19. ure. rija.s.p., 041/463-720 17571 OTR. OPREMA Za simbolično ceno prodam lepo ohranjeno otroško opremo, g 25-01-502 17407 Prodam otroški VOZIČEK Perego, velika kolesa, športni+globoki del. g 041/281- 547 17439 Prodam otroški voziček Inglestna, ugodno, g 040/244-335 dopoldan 17484 Ugodno prodam OTROŠKI VOZIČEK Hauck Clipper-26. g 25-76-340 17567 OSTALO Prodam SUHE BUTARE, g 031/741-534 Prodam MAKETO ŽELEZNICE Marklin Ho. g 031 /688-537 17431 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 17477 Prodam GRADBENO BARAKO primerna je tudi za čebelnjak, g 250-32-20 17512 OBDELOVALNO ZEMLJO VZAMEM V NAJEM V OKOLICI BRNIKA, g 25-22-673 Iščemo žensko ali moškega za pomoč pri krmljenju živine, g 25-22-646 17558 BIOENERGETSKI PRIPRAVKI - omogočajo zaščito zdravstvenih težav. 3031 /817-747 17585 PRIDELKI Prodam PLASTIČNO KAD 1500 I, domač jabolčni kis, notranja vrata in mlin za sadje, g 041 /390-422 17386 Prodam belo mešano PRIMORSKO VINO malvazija-savinjon. g 53-14-237 17414 Prodam dobro domače ŽGANJE, g 031/795-285 17419 Prodam KRHUE suho sadje in meso od polovice prašiča, g 5120-495 17423 REPO za kisanje prodam, g 531-580-02 Prodam domače ŽGANJE, g 5338-106 Prodam DOMAČE ŽGANJE, g 231-23-98 Prodajo svež JABOLČNI SOK. Jerala, Pod-brezje 218, 530-66-44 17504 Prodam rdeče in rumeno KORENJE, KORENJE za krmo in KORENJE za sok. g 01/8342-059_17536 Prodam HRUŠEVO ŽGANJE, g 040/325-110 17563 KRANJ, Planina - v novem trgovskem centru v l.nad. 416 m2, primerno za trgovino, servis, agencijo, zdravstvo ipd., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, center - trgovski lokal 80 m2 z izložbo, primeren za trgovino, servis ali mimo dejavnost, cena je za 293.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Primskovo - 2 pisarni 54 m2 s souporabo sanitarij v 2.nad. poslovnega objekta, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_ KRANJ - gostinski lokal 52 m2 v pritličju poslovnega objekta, skladišče, cena z inventarjem = 22,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ - pisarne 20 kom 920 m2 s sejno sobo v 1. nadstropju objekta s sanitarijami in čajno kuhinjo, ugodna cena, oddamo, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - več trgovskih lokalov ali pisarn oddamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Pri Bledu oddamo v najem GOSTILNO z gostinskim vrtom, skupna površina 150 m2, lahko tudi stanovanje, g 041/737-146, 031/773-974 i7096 Ugodno prodam dobro ohranjene GOSTINSKE STOLE, g 2503-632, 2503- 196 17445 KRANJ na različnih frkventnih lokacijah ODDAMO poslovne prostore, vsi priključki! PIA NEPREMIČNINE 201-27-19, 041/722- 632 17459 Ugodno ODDAM gostinski lokal v centru Tržiča, pogoj, odkup inventarja, g 041/983-713, lnnerview, Blaževa ul. 3/e, Škofja Loka 17521 LOKAL PRODAM KRANJ - LJUBLJANSKA; trgovski lokal, 320 m2 v pritličju in 350 m2 v nadstropju, veliko parkih, prodam, g 041/320-740 PREKLIC Podpisani Franc Ažman, Suha 6, Kranj, izjavljam, da PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih širil o mojem bratu Andreju Ažmanu! 17506 PODARIM Podarim 3 MUCKE, stare 2 meseca, g 515-65-40,041/909-273 17223 Podarim 2 dolgodlaki MUCKI stari 3 mesece, g 5957-044 17478 Podarim lepega, mladega, črnobelega MUCKA, g 2521-499 17597 POSESTI Novogradnja, IV. gr. faza. Prevzem november 2001. Revok Trade, d.o.o.. GSM: 040/413-281 ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli,POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, ZG. SORICA zaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10121 BAŠEU zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. MEDVODE okolica prodamo manjšo zazidljivo parcelo kvadratne oblike, 399 m2 ob asfaltu, voda na parceli elek. ob parceli, 76, mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_10122 PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10123 BLED center, prodamo gradbeno parcelo v izmeri 734 m2, el, voda kanalizacija na parceli. RADOVUICA center komunalno opremljena parcela v izmeri 1000m2. LESCE center prodamo komunalno opremljeno parcelo v izmeri 700m2 namenjeno za poslovno dejavnost. V BEGUNJAH prodamo manjšo gradbeno parcelo. TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444 Na JESENICAH na sončni legi 300m IZ CENTRA ugodno prodamo 1000m2 veliko parcelo z veljavnim lok. dovol. parcela ima izvir čiste vode, pridobivamo grad. dovol. za montažno gradnjo 118m2 stan. povr, Cena 6.7 mil sit (59.000 DEM) NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5 745 444. Na BLEDU prodamo hišo z razgledom na jezero in 18000m2 (1,8ha) pripadajočega stavbnega zemljišča (možna gradnja na celotni površini), prodamo tudi večjo parcelo cca. 2600m2 za gradnjo tur. apartmajskega ali protokolarnega objekta. TRG BLED tel. 04 5745 444 MOSTE Žirovnica PRODAMO urejeno hišo, je takoj vseljiva. Cena ZELO UGODNA 25.7 MIL. SIT (230.000DEM) V račun se vzame tudi manjše stanovanje, možno tudi delno kreditiranje. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. V KRANJU okolica ODDAMO za daljši čas novo v celoti zelo lepo opremljeno restavracijo (gostinski družini), (malice, kosila, po naročiiu, pizzerija) v izmeri 250m2, veliko parkirišče, prijeten ambient. Ugodna cena, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim, g 2368-001 13269 Prodamo GRADBENO PARCELO Gorenja vas, 800 m2, z gradbeno dokumentacijo, g 041/650-975 17154 KUPUJEMO IN PRODAJAMO HIŠE, STANOVANJA, POSLOVNE PROSTORE, ZEMUIŠČA ZA GRADNJO HIŠ. UREDIMO VAM VSO DOKUMENTACIJOPRI PRODAJI ALI NABAVI NEPREMIČNIN. Vogoprom, Kidričeva 75, Škofja Loka, g 513-82-40 V najem vzamem TRAVNIK, NJIVO, g 041/760-789_17417 Prodam ZEMUO za vrtove, g 031/311- 417 17503 Prodam 1 ha TRAVNIKA med Prebačevim in Trbojami. g 041/332-070 17570 Kranj-Orehek, novogradnja, 220 m2 na 400 m2, prodam, g 041/909-924 17598 POZNANSTVA 40-letni fant želi spoznati dekle ali mamico za resno zvezo, g 041 /246-548 17442 RAZNO PRODAM Prodam suha hrastova DRVA po 5000 SIT/m3. g 51-82-366_17409 Prodam mešana in kostanjeva DRVA. g 51-22-654 17425 Prodam suha BUKOVA in MEŠANA DRVA. g 031/28 35 24 17428 Poceni prodam DVIŽNA GARAŽNA VRATA komplet ter dva vojaška telefona, g 596-33- 53 17435 Suha bukova DRVA 4 m3 in JABOLČNI KIS. g 041/608-642 17464 BLAGAJNA Casio, izpis artikov, hitre tipke, pikado Novomatic, prodam. Ogled na Bledu, g 041/681-058 17486 Prodam suha mešana DRVA in BUKOVE BUTARE, g 041 /456-052 17488 Prodam trodelno KUUBSKO MIZO, zamrzovalno SKRINJO 300 I, Elanove SMUČI -komplet, g 2325-823 17514 TELICO simentalko v devetem mesecu brejosti, mešana drva, hruškovo žganje, prodam, g 255-12-91 17519 Prodam lepa suha mešana DRVA, ugodno, 8 m. g 2503-357 17526 DRVA meterska ali raziagana, tudi brezova, možnost dostave, prodam, g 041/718- 0 1 9 17529 Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO Melodija, 80 basna, pomivalno korito, kup-persbusch. g 255-19-66_17577 Prodam 10 m3 BUKOVIH DRV. g 51-46- 141 17580 KOVINSKI IZDELKI (UMETNO KOVAŠT-VO), OGRAJE, ZAŠČITA OKEN in VRAT PROTIVLOMNO, ZAŠČITA CVETLIČNIH LONČKOV na okenskih policah in drugi kovinski izdelki (svečniki, cvetlični podstavki), možen reklamni prospekt, g 041/825-239 Bitežnik Srečko s.p., Ravne 17 a, Tržič 17599 STANOVANJA ODDAMO STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina II 1 ss, 42 m2/ll. opremljeno, 56000 SIT/mes, poli. predplačilo, KRANJ Planina III, 1 ss, 45 m2, opremljeno, 56000 SIT/mes, predplačilo. KRANJ Zlato polje, 3 ss, 63 m2/PR, opremljeno, klasično ogrevanje, za 7-9- mesecev, 45000 SIT/mes+varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 16896 Oddam opremljeno 2 sobno stanovanje, CK, SATV, balkon, g 041/786-591-232 ODDAMO: Planina 2: - 2SS, okolica Kranja- hišo, PRIMSKOVO - poslovne prostore 2x22m - mirna dejavnost. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 V KRANJU NAJAMEMO dvosobno stanovanje za par. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ Oddam opremljeno GARSONJERO na Jesenicah. Šifra: PLAVŽ 17375 Ugodno prodam SADIKE VRTNIC- čajevč in mnogocvetnic, večje količine pripeljmo. g 041/500-860 17422 ODDAM enosobno stanovanje v starejši hiši v Kamni gorici, g 040/31-62-26 17432 KRANJ - odlični lokaciji (Zlato polje ter Šor-lijevo) ODDAMO 1 ss ter 2 ss, vsi priključki! PIA NEPREMIČNINE, 201-27-19, 041/722-632 17462 V Kranju oddam 2 sobno stanovanje, neopremljeno, g 041/414-979 17531 V Gorjah pri Bledu ali bližnji okolici nujno najamem 1 sobno STANOVANJE, g 041/489-768 17557 STANOVANJA KUPIMO Kupim GARSONJERO ALI MANJŠE 1 ss v Kranju ali Škofji Loki - gotovina, g 041 /632- 577 17182 KRANJ: KUPIMO GARSONJERO, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: kupimo več stanovanj za znane stranke. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ DRULOVKA: KUPIMO 1 SS in 2SS za znane stranke. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 JESENICE OKOLICA ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE KUPIMO. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) KRANJ, ŠKOFJA LOKA DVOSOBNO ALI TRISOBNO STANOVANJE KUPIMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ, ŠKOFJA LOKA GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE Z BALKONOM KUPIMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) KUPIMO stanovanja na Bledu, Lescah in Radovljici, eno, dvo in trisobno stanovanje. Na Jesenicah kupimo garsonjero in enosobno stanovanje ter trosobno stanovanje na Plavžu. TRG BLED - NEPREMIČNINE tel.045 745 444 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ, ŠKOFJA LOKA STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI NAJAMEMO ZA ZNANE STRANKE. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) STAN. OPREMA Prodam DVOSED raztegljiv v ležišče, cena 8.000 SIT. g 040/525-821 1/405 Prodam ohranjen lesen JEDILNI KOT mere 160x160. g 583-10-10 17415 Prodam USNJENO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO za 25000 SIT. g 25-11-172, 041/917-082 17560 ŠPORT Ugodno prodam novo,nerabljeno OPREMO za smučarski tek. g 5963-998, 041/695-078 17491 SMUČI, PANCARJI, DRSALKE nNOW-BOARDI, BUNDE, HOKEJ.PALICE-UGODNE CENE. RUBIN Kokrica, 204-91- 91 17535 SMUČI INTEGRA 7.0 Elan - peugeot, nove, dol. 168cm, prodam, g 031/546-944 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. V MESECU NOVEMBRU 5 % POPUST!! 2 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno, g 041/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje 177, Naklo 250 Rigips : Armstrong CII&ASMJT PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396 Izvajamo vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, vse vrste fasad, notranje omete, pozidava hiš, tlakovanje dvorišč, izdelava škarp. g 041/622-946, Babic Miloš s.p., Begunjska 9, Lesce 16079 PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna. STOPNICE notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o., Jesenice, J. Šmida 15, g 580-60-26 16087 RTV SERVIS - POPRAVILO TV, VIDEO, HI - Fl in ostalo kakovostno popravimo v PROTON RTV SERVISU, Bleiweisova 2 (kino Center), Kranj g 202-20-04 16487 STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. g 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 16830 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. g 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 16975 NAČRTOVANJE, ZASADITVE IN VZDRŽEVANJE VRTOV GROBOV IN OSTALIH ZELENIH PORVŠIN, SVETOVANJE, g 2312-722, Larix, Anjuta Lazič.s.p., Mata-jčeva ul. 1, Kranj 17081 Izdelujem strojne omete in ostala notranja gradbena dela. g 041/584-227, Vajdec damjan s.p., Ul.prvoborca 6, Jesenice 17206 Kompletna prenova kopalnic, oblaganje stopnic, ureditev dvorišč, postavitev peči. g 041/648-920, 592-3750, GIT Tržič,d.o.o., Lom 5 17421 SNEGOLOVILCE za vse vrste kritin izdelujemo z opravljenim testom. Zorko Robert.s.p., Retljeva 33, Kranj, g 235-85-35_ PREVOZI, SELITVE, AVTOVLEKA, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, HITRO IN UGODNO. Bros Tadej, s.p., J. Platiše 11, Kranj, 041 /737-245, Matej 041 /358-055 17449 IN DARILA ŠEPETAJO.... lasersko označevanje poslovnih in osebnih daril. Aspect, Mlekarska 13, Kranj, g 280-88-13 17518 Popravila vseh vrst TV VIDEO aparatov TV GORENJE TUDI NA DOMU. g 2331-199, Sinko,s.p., C na Klanec 53, Kranj 17523 Brunarice, nadstreške za avtomobile, kompletna ostrešja za hiše - projektiramo, izdelujemo, svetujemo, g 031/218-086, Adapta plus,d.n.o. Kamniška ul. 25, Ljubljana 17582 frebencazaGORENCA 5 nmfw.roaJ5acfent.sf rc&pr« GORENJSKI GLAS • 24. STRAN_ZANIMIVOSTI / andrej.zalar@g-glaS.SJ__Torek, 13. novembra 2001 Z vami Srečno v novo leto Še naprej pričakujemo vaša povabila in predloge Kranj - Vabite nas v različne kraje na Gorenjskem. Prireditve bomo pripravili pod naslovom Srečno v novo leto. Za majhno "pokušino" pa vam danes predstavljamo del tako imenovanih zunanjih nastopajočih, s katerimi smo bili skupaj na prireditvi v Dupljah 3. novembra. Svetovni in dvakratni gorenjski prvak v igranju na diatonično harmoniko, dobitnik zlatega odličja iz Ljubečne ter letošnji ljubljenec občinstva na desetem tekmovanju harmonikarjev v Besnici, Matjaž Kokalj, se je minuli konec tedna udeležil tudi srečanja na Veseli jeseni v Dupljah. V Gorenjskem glasu smo prireditev pripravili v organizaciji Kulturno turističnega društva Pod krivo jelko Duplje in pod pokroviteljstvom občine Naklo. Matjaž Kokalj, svetovni in dvakratni gorenjski prvak v igranju na diatonično harmoniko je na prireditvi v Dupljah najprej nastopil sam, potem pa sta pristopila še pevec Valentin Antonijo s kitaro iz Srednje vasi pri Šenčurju in baritonist Pavle Jerše, sicer član ansambla Tulipan pod vodstvom Vilija Bonče, iz Mengša. Tako na hitro sestavljen "Matjažev trio" je potrdil, da pri sestavi ansamblov ni težav, če stopijo skupaj pravi glasbeniki. Seveda je trenutno še vedno najpomembneje, da čakamo vaša povabila, da se še letos z Gorenjskim glasom, ki bo tudi tokrat z vami Več kot časopis, dobimo pri vas. Po dosedanjih objavljenih kuponih se je seznam krajev že kar lepo izoblikoval. Še vedno pa je čas, da se nam pridružite tudi iz vašega kraja. Zato izpolnite kupon in nam ga pošljite. Vaše predloge torej še vedno zbiramo. Večino prireditev načrtujemo v decembru pod naslovom Veselo v novo leto z vami pri vas, prirejali pa jih bomo tudi prihodnje leto, saj Gorenjski glas tudi v 55. letu izhajanja ostaja Več kot časopis in z vami pri vas. V KUPONU, ki ga objavljamo vsak torek, napišite, vaš kraj oziroma kraj, v katerem bi radi imeli prireditev in enega od ansamblov oziroma sodelujočih v programu. Mi bomo poskrbeli, da bomo skupaj z različnimi glasbenimi skupinami. Na podlagi KUPONOV in povabil bomo izbrali kraj (ali kraje) za prireditev in ansamble oziroma nastopajoče. Izmed kupo- Z VAMI PRI VAS - KUPON št. 8 Ime in priimek.................................................................... Naslov.............................................................................. Pošta................................................................................ Vabim vas (napišite ime kraja) Predlagam nastop.............................................................. Kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124 Najprej Marjetka, potem Kreslin Mengeš - V kulturnem domu v Mengšu bo v četrtek, 15. novembra, predstava komedije Marjetka str. 89. Predstava v dvorani doma bo ob 20. uri. V soboto, 24. novembra, ob 20. uri pa bo v Mengšu nastopil Vlado Kreslin z Beltinško bando. Vstopnice za koncert Vlada Kreslina in Beltinške bande lahko rezervirate po telefonu na številko 01/729-11-01. (www Hit.-Fit.si). Za koncert Vlada Kreslina in Beltinške bande bomo v sodelovanju s Kulturnim domom Hit Fit Mengeš objavili v Gorenjskem glasu v petek, 16. novembra, nagradno vprašanje za deset vstopnic. • A. Ž. NAGRADNI IGRI ((fi) Založba Helidon MATEJ KRAJMC & M -r » mm: 1 Nagradno vprašanje: Kakšen je naslov albuma na sliki? Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Helidon") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Nagrajenki: Nataša Bevk, Sovodenj 16, Sovodenj in Tina Hrovat, Begunje 82, Begunje na Gorenjskem Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP Nagradno vprašanje: Povejte naslov nove uspešnice Helene Blagne! Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Nagrajenki: Majda Kumljanc, Velesovska c. 22a, Šenčur in Tina Bogataj, Partizanska 3, Žiri Ansambel Tulipan je med tistimi, ki je letos že večkrat nastopil tudi na prireditvah z Gorenjskim glasom. Ansambel vodi Vili Bonča, brat poznane citrarke Karmen Bonča iz Šenčurja. Kitarist v ansamblu je Jani Martine iz Stražišča, basist in baritonist Pavle Jerše iz Mengša, pevka pa Alenka Balažic iz Ljubljane. Januarja prihodnje leto bo sedem, ko je začel nastopati ansambel Svežina. Poznan je predvsem na Gorenjskem. Vodja ansambla je bobnar in pevec Goran Poluga, Marjan Bartolac je pevec in igra baskitaro, Ani Karin, ki igra klaviature pa je tudi glavna pevka. Spomladi, ko bo k ansamblu prišel tudi harmonikar Jani Povhe, bodo nadaljevali s snemanjem lastnih skladb. nov pa bomo izžrebali tudi dobitnike nagrad. Vaša povabila: Blejska Dobrava - 8 povabil, Cerklje - 32 povabil (Bratje Poljanšek, Gamsi), Besnica - 11 povabil (Obzorje, Alpski kvintet), Bled - 5 povabil (T. Kesovija, Zgonc - Kopitar, Poljanšek), Jesenice - 1 povabilo (Helena Blagne in Heini Blagne), Kranj - 1 povabilo (M. Zgonc z bratom), Primskovo -12 povabil, Ribno - 2 povabili (Mladi Dolenci, Marjan Zgonc z bratom), Vodice - 10 povabil. • Andrej Žalar Z glasbo v srcu v Mengšu Mengeš - Alpski kvintet je po koncertu 27. oktobra na Bledu v petek nastopil ob 35-letnici tudi v Mengšu. Tudi tokrat je v polni dvorani ansambel potrdil, da je njegova prepoznavnost in priljubljenost poznana doma in po evropskih deželah. V Mengeš so prišli ljubitelji ansambla tudi iz tujine. Alpski k /intet z glasb ? v srcu Alpski kvintet je v Mengšu z godalnim orkestrom in violinistko Alenko Semeja, hčerko harmonikarja Alpskega kvinteta Edija Se-meje, predstavil izvirnost in kvalitetno glasbeno dovršenost njegovega glasbenega melosa. Alenka in godalni orkester sta namreč ne le popestrila, marveč poudarila in obogatila melodičnost skladb Alpskega kvinteta. Prav slednje pa daje odgovor na vprašanje, ki si ga morda včasih marsikdo zastavi: Kaj je pravzaprav tisto v glasbi, ki ima značilni melos Alpskega kvinteta, da tako prevzema občinstvo. Večer z izbranim glas- benim programom, ki ga je povezoval Vinko Šimek in humorjem Marjana Robleka Matevža ter Franca Pestotnika Podokničarja so še posebno obogatili mengeški godbeniki pod vodstvom Primoža Kosca, baritonisti in harmonikar Klemen Leben. Zares lepa čestitka ansamblu in občinstvu v dvorani kulturnega doma v Mengšu pa je bil nastop New Swing quar-teta in nekdanjega člana in pevca v ansamblu Ota Pestnerja. Iskrene čestitke ansamblu tudi v imenu bralcev Gorenjskega glasa z željo, da se čimprej spet srečamo. • Andrej Žalar Novoletni Videomeh V soboto, 22. decembra, ob 19. uri v športnem centri Fit Top Mengeš. Tradicionalno prireditev s predpremiero silvestrovanja bo vodil Boris Kopitar. Med številnimi znanimi gosti bodo nastopili tudi Mengeška godba in folklorna skupina Svoboda Mengeš, po snemanju videomeha pa bo za predsilvestrovanje igral ansambel Ptujskih 5. Rezervacije vstopnic po telefonu v Gorenjskem glasu na številki 04/201-42-47 in na številki 031/222-444. Nagradno vprašanje za Tanjini vstopnici Domžale - V Hali komunalnega centra Domžale bosta 24. novembra dve prireditvi Tanje Zaje Zupan z gosti. Prva bo popoldne ob 16.30, druga pa zvečer ob 20. uri. S koncertnimi prireditvami v Domžalah je Tanja začela pred osmimi leti. Že pred tem pa sta izšli tudi kaseti. Zaupala nam je tudi, da bo še pred prireditvijo posnela tudi štiri nove skladbe. Zvedeli smo tudi, da se gostje, ki nastopijo v programu, vedno radi odzovejo njenemu povabilu v Domžale. Sicer pa se jim Tanja vedno tudi oddolži. Povabi jih namreč k mojstru kulinarike Martinu Bibiču v hotel Krona v Domžalah. Vstopnice za obe prireditvi 24. novembra so v prodaji tudi v Gorenjskem glasu. Za nakup dveh vstopnic dobite tudi zgoščenko. Vstopnice pa lahko rezervirate tudi po telefonu na številko 04/201-42-49. Za pravilne odgovore na nagradna vprašanja pa bomo izžrebali tudi deset vstopnic za koncert Tanje Zaje Zupan 24. novembra ob 16.30 v Hali komunalnega centra v Domžalah. Danes objavljamo nagradni kupon še za dve vstopnici. • A. Z. KONCERT Tanje Zaje Zupan - 3 i Ime in priimek.................................................................... j Naslov.............................................................................. I Pošta................................................................................ ! Kakšne barve so Tanjine citre? i ....................................................................................... i j Odgovore pošljite na Gorenjski glas, ! 4001 Kranj, p.p. 124 do 20. novembra Martin je spremenil mošt v vin' "Pršu je pršu svet' Martin, da bi iz mošta naredu vin'," je minulo soboto donelo iz marsikatere vinske kleti ali gostilne na Slovenskem. Običaja vinskega krsta so se držali tudi v gostilni IV Starman v Stari Loki, kjer so pripravili drugo kulturno-etnograf-sko prireditev Svečan krst novega vina. Kljub mrazu je na pokušino novega vina prišlo veliko ljudi. "Prireditev Svečan krst novega vina je vključena v projekt Teden vse-življenjskega učenja (TVU) 2001, ki mu vlada Republike Slovenije pripisuje nacionalni pomen," je v uvodu predstavil ozadje prireditve kletar Anton Oblak. Vsem zbranim na dvorišču pred gostilno sta s povezovalcem programa Juretom Svoljšakom predstavila zgodovino vinske trte in vinogradništva na Loškem. Povsod velja, da pravega praznovnja ni brez glasbe. Mraz so tako s poskočnimi ritmi preganjali mladi harmonikarji in citrarka, ter Lovski pevski zbor Škofja Loka. Posebnost je bila glasnica slovenske vinske kraljice Saša Jereb, ki je vse prisotne nagovorila tudi kot direktorica Zavoda za pospeševanje turizma Blegoš-Ta zavod deluje kot lokalna turistična organizacija na območju občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Žiri in Železniki. "Povezujemo vse akterje turistične ponudbe na tem območju in še posebno poudarjamo kulturno-etnografske prireditve, kot je ta, saj le-te skušajo obiskovalcem predstaviti delček naše dediščine," je še dodala, preden je župnik iz župnije sv. Jurija na Fari, dr. Alojz Snoj krstil novo vino. S kozarci v rokah so se vsi poslovili od mošta in nazdravili žlahtni pijači - vinu. 0D kapljici rujnega in mesnem prigrizku, je za zabavo še dolgo v noč skrbel priznani harmonikar Tone Stibelj - Bujk. • Tina Čadež DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI DOM KRANJ, Kidričeva 53 razpisuje prosto delovno mesto VRATARJA V DIJAŠKEM DOMU zaposlitev je za določen čas s polnim delovnim časom od 3. 12. 2001 do 31. 8. 2002, s poskusnim delom dveh mesecev in možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - II. stopnja strokovne izobrazbe, zaželene delovne izkušnje, državljan Republike Slovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, sposobnost za delo z ljudmi, izostren občutek za varnost. Kandidati naj pošljejo prijave na razpis v 8 dneh po objavirazpl^ na naslov: Dijaški in študentski dom Kranj, Kidričeva 53 (oznaK na ovojnici "za razpis"). Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku. _ jTANOVANJA PRODAMO Škofja Loka - 1 SS 42 m2 z vso opremo, Podljubelj - bivalni vikend z vso opremo, Kranj: 1/2 H na Primskovem, 3 SS na Zoiso-jj; 4 SS s celotno opremo na Drulovki in celo ™so v Naklem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 j^53, 202 25 66_ STANOVANJA PRODAMO KRANJ CENTER ugodno, starejše 1 ss/ll, klasično ogreje, Planina I, 1SS, 41,5 Ivi2, nizek blok, KRANJ Planina II lepo 1 ss+k, 53 m2/l, zastekljen balkon, cena po dogovoru. KRANJ Qogalova ul, lepo, sončno 3 ss, 81,60 £2/1., vsi priključki, nizek blok, 18,6 mio SlJ, KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki.TRŽIČ Ravne novejše 1 ss+kabinet, 38,60 m2/ll, vsi priključki, 7,4 m'o SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 36,5 m2/pr, obnovljeno, brez balkona, CK in vsi priključi, l rnio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-^041/333-222_iona ŠKOFJA LOKA: prodamo 1SS, nizek blok, 10.3 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 ^0^041/ 734 198_■ KRANJ, Planina II -1 SS 40,9 m2 v pritličju z atniem, cena =11,2 mio SIT, 2 SS + K 82,50 v 6.nad., cena = 15,7 mio SIT, K3 KERN °^o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7.nad., cena s kuhinjo 14,4 mio SIT, 2 SS + K 76 £2 v 3.nad., krajna lega, cena = 16,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25_66_ LESCE - UGODNO - 3 SS 63 m2 v celoti mansarde stan.hiše, z opremo, s sadnim vrtom, cena = 10,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., te[_04 202 13 53, 202 25 66_ LESCE: prodamo 2ss, 59m2, 14,4 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, °41/ 734 198 PLANINA1: prodamo 1ss in 3ss, nizek blok. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 ^90. 041/ 734 198_ PLANINA 3: prodamo 3ss, nizek blok. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ Planina 2: prodamo 2ss, 68m2, 14,7mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 _ . PLANINA 2. prodamo enosobno stanovanje, pritlično. FRAST d.o.o. 25 15 491, 041/ ^34 198_ Planina 1: prodamo 2+2ss, 18 mio FRAST ^Lo-O. 25 15 491, 041/ 734 198_ BISTRICA PRI TRŽIČU, trisobno, 80 m2, Pritličje, vsi priključki, komplet prenovljeno, nadstandardno. Cena: dogovor. GRADEX nepremičnine, 041-607-014_ JESENICE PLAVŽ DVOSOBNO STANOVANJE 55 M2, Z VSEMI PRIKLJUČIL PRODAMO ZA 8 MIO SIT. POSING 04/ £86 31 50 (www.posing.si)_ LESCE ALPSKI BLOKI PRODAMO DVOSOBNO STANOVANJE Z BALKONOM 'N VSEMI PRIKLJUČKI, ZA 14,7 MIO SIT. gOStNG 04/ 586 31 50 (www.posing.si) JESENICE PLAVŽ TRISOBNO STANOVANJE 77 M2, 1.NAD. NIZKEGA BLOKA, BALKON, PRODAMO ZA 9,4 MIO SIT. POS-'NG 04/ 586 31 50 (www.posing.si) JESENICE BOKALOVA TRISOBNO STANOVANJE 73 M2, V CELOTI OBNOVLJENO, PRODAMO ZA 10,3 MIO SIT. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) KRANJ ZLATO POLJE DVOSOBNO STANOVANJE 48 M2, 1. NAD. NIZKEGA BLOKA, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 11,3 MIO SIT (100.000 DEM). POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA GROHAREJVO NASELJE ENOSOBNO STANOVANJE Z BALKONOM, PRODAMO ZA 11 MIO SIT. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) HRUŠICA prodamo stanovanje v dveh etažah s svojim vhodom izdelano do 5 gradbene faze v izmeri cca 80m2. Cena izredno ugodna 8mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444. Jesenice Plavž prodamo lepo dvosobno stanovanje v izmeri 56m2 z garažo. Koroška Bela dvosobno stanovanje v imeri 51 m2 CK, II nad prazno cena 7.4mil sit. TRG BLED, Tel.: (04) 5745 444 KRANJ - PLANINA I: V novejšem nizkem bloku prodamo zelo lepo svetlo 1SS, 39,90m2, II.nad., vsi priključki, takoj vselji-vo. PLANINA I: V stolpnici prodamo 1SS, 34m2, visoko pritličje, takoj vsđljivo. PLANINA I: Prodamo zelo lepo 2SS 60m2, pritličje z atrijem, vsi priključki, nove kuhinja. Kranj- Savska c: Prodamo lepo in prostorno 1SS, 61 m2, IV.nad.vsi priključki. PLANINA I: Prodamo zelo lepo 2SS+2 kabineta, 89m2, l.nad. vsi priključki zelo lepo cena ugodna KRANJ-BRITOF: V stanovanjski hiši l.nad. prodamo popolnoma novo 5SS, 150m2+4 parkirna mesta in 65m2 delavnic - lahko preuredi v 2SS, vredno ogleda,cena zelo ugodna. KRANJ-Savska loka: Prodamo zelo lepo 3SS, popolnoma obnovljeno, lastna CK.vsi priključki, I.nad.89m2, + garaža + vrt, v ceno vračunana kuhinja, vredno ogleda, takoj vseljivo. KRANJ-PLANINA I: V nizkem starejšem bloku prodamo 2SS, 70m2, l/l nad.brez CK, potrebno manjše obnove. KRANJ- ZALO POLJE: Prodamo 2SS, 46m2, II.nad, delno renovirano, menjamo za 3SS z doplačilom ali manjšo hišo. ITp + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 KRANJ: Na območju Kranja prodamo več 1SS,2SS,3SS različne velikosti, različnih cenovnih razredov, vrednih ogleda, za informacije smo vam na voljo na tel: 04/23-66-670, 040/ 204- 661,041/755-296. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 STANOVANJA PRODAMO: TRŽIČ: Prodam novejšo garsonjero, 31 m2, l.nad.vsi priključki, z novim pohištvom po meri, takoj vseljiva. TRŽIČ: Prodamo 1/2 hiše zgornji del+pod-strešje, 2x garaža, vrt 650m2, vsi priključki, lepa lokacija zelo ugodna cena možna menjava za 2SS z doplačilom. LESCE-FINŽGARJEVA: Prodamo zelo lepo 3SS, l.nad.,73m2, 2x balkon vsi priključki, vredno ogleda. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031/800-004 1 Ml NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459 Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si STANOVANJA KRANJ - Planina; 77 m2, trisobno, 3. nadstropje, CK, sončna lega, parketi, takoj deljivo. Cena: 16,4 mio SIT (145.000 DEM). PS00684JN-KR KRANJ - Planina I; 63 m2, dvosobno, 3. nadstropje, nizek blok, adaptirano, delno opremljeno. Cena: 13,5 mio SIT020.000 °EM). PS00656JN-KR KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 10. nadstropje, dva balkona, parket, vseljivo, Ze'o ugodno. Cena: 16,1 mio SIT (143.000 DEM). PS00433JN-KR KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 5. nadstropje, dobra lokacija, končni blok, Pogled na jug, takoj vseljivo. Cena: 15,3 "*> SIT (135.000 DEM). PS00630JN-KR KRANJ - Planina II; 85 m2, 2,5-sobno, fdaptirano, povsod novi laminati, nova spalnica, 2. nadstropje, nizek blok, dobra Akacija. Cena: 18,5 mio SIT (163.000 DEM). PS00653MA-KR KRANJ - Planina III; 38 m2, enosobno, 1. nadstropje, dvigalo, balkon z razgledom, Priključki. Cena: 10,2 mio SIT (90.000 °EM). PS00685MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 22 m2, garson-)6ra, delno adaptirana, 5. nadstropje, plin Pred vrati, takoj vseljiva. Cena: 5,7 mio SIT <«J.000 DEM). PS00673JN- KR [^NJ - Zlato polje; 42 m2, enosobno, 1. nadstropje, adaptirano v celoti, CK na plin, južna lega. Cena: 10,7 mio SIT (95.000 U£M). PS00666JN-KR KRANJ . Z|at0 p0|je. 70 m2 večje ^osobno, 1. nadstropje, adaptirano, CK, i ^Ikona, dobra lokacija. Cena: 15,8 1,1,0 SIT (H0.000 DEM). PS00682JN-KR ran°FJA L0KA: 60 m2' dvosobno- adaPti" I °' 1 nadstropje, lastna CK na olje, lam-garaža. Cena: 13,6 mio SIT ^0.000 DEM); PS00679JN-KR TRŽIČ - Virje; 75 m2, dvosobno, popolnoma adaptirano, mansarda hiše s pripadajočo veliko teraso in 465 m2 atrija, CK, SATV, tel.. Cena: 15 mio SIT. PS00654MA-KR POSESTI KRANJ - Stražišče, 170 m2, starejša hiša, adaptirana, parcela 41.1 m2, dobra lokacija. Cena: 23,7 mio SIT (210.000 DEM). PH00665JN-KR KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. Cena po dogovoru. PH00658MA-KR MAVČIČE - okolica; 300 m2, nova, v celoti izdelana, parcela 850 m2, lahko dvostanovanjska. Cena: 53,3 mio SIT (470.000 DEM). PH00686JN-KR PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, hiša v podaljšani III. gradbeni fazi, lahko dvostanovanjska, zadnja v ulici, ob gozdu, 810 m2 parcele, vsi priključki. Cena: 29,4 mio SIT (260.000 DEM). PH00657MA-KR PODNART - okolica; 96 m2, stara hiša, potrebna obnove, parcela 550 m2, lahko vseljiva. Cena: 11,1 mio SIT (98.000 DEM). PH00623JN-KR KRANJ; prodamo več garaž. Cene po dogovoru. PG00641MA-KR ZAZIDLJIVE PARCELE ZG. BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu, na čudoviti lokaciji. Cena: 11,1 mio SIT (98.000 DEM). PZ00586JN-KR PODREČA; 1.200 m2, ravna, sončna, mirna lokacija, brez spremembe namembnosti. Cena: 14,9 mio SIT (132.000 DEM). PZ00579JN-KR ADERGAS; 570 m2, položna, sončna, končna, ob robu gozda. Cena: 9,6 mio SIT (85.500 DEM). PZ00605TJ-KR AMBROŽ POD KRVAVCEM; 605 m2, izredna, sončna parcela za izgradnjo vikenda, enostaven dostop, priključki na parceli. Cena: 4,8 mio SIT. PZ00680MA-KR LJUBNO - Praproše; 2984 m2, zazidano stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi. Cena: 10,7 mio SIT (95.000 DEM). PZ00674JN-KR JESENICE: Prodamo zelo lepo - luksuzno -3SS, 70m2, VI.nad., zastekljen balkon,v ceno vračunana kuhinja in spalnica. Vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 031/800-004_ KRANJ, Planina - 1 G 29,9 m2 v 3.nad., nizek blok, cena ■ 8,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Zlato polje -1 SS 41 m2 v l.nad., nova CK, okna, cena = 10,7 mio SIT, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., prenovljeno, cena » 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ, Planina I - 1 SS 38 m2 v 2.nad./zadnje, cena = 11,2 mio sit, 1 SS 41,5 m2 v pritličju za 10,0 mio SIT, 2 SS 60 m2 v pritličju z atrijem, cena = 13,7 mio SIT, 3 SS 77 m2 v 2.nad., 15 let star blok, cena - 17,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Planina I - UGODNO 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, od tega ena soba povečana v balkon, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Planina II -3 SS 88,7 m2 v6. nad., 2 balkona, takoj vseljivo, cena = 18,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 1,5 SS 54 m2 v 5. nad., predelano v 2,5 SS, cena ■ 12,9 mio SIT, 2 SS + K 76 m2 v 3.nad., cena - 16,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Planina 1-1 SS 40 m2 v 2.nad., takoj vseljivo, 15 let star blok, vsi priključki, cena = 11,2 mio SIT, 4 SS 77 m2 v 3.nad., mansardno, 12 let staro, cena - 16,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 1 ss, 44,70 m2/l., vsi priklj., zast.balkon, 10.1 mio SIT, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj brez balkona, cena po dogovoru. TRŽIČ Ravne 1 ss, 48 m2/l, ogrevanje klasično, 8,8 mio SIT, GOLNIK 2ss (preurejeno v 3 ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6 mio SIT. KRANJ Planina I ugodno 2 ss, 70,50 m2/l., plin do bloka, klasično ogrevanje, 11.2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 12055 BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA: 3 sobno STANOVANJE, 79 m2, pritlično, ob šoli, vrtcu, trgovini...ZAMENJAM za 2 sobno, v pritličju ali 1. nadstr., v istem kraju. Vse inf. na Tt 040/549-030 13939 STANOVANJA PRODAMO GOLNIK 2ss, 54m2/ll, nizek blok, CK, balkon, lega SV, 11,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje sončno 2 ss+k, 55,80 m2/ll, CK, balkon, vsi priklj., 14,8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l, CK, CTV, WC in kopalnica ločena, 13,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 14013 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 2 ss+2 k, cca 90 m2/l, 2 balkona, vsi priklj., cena po dogovoru, KRANJ 2 ss, 50,40 m2/PR, obnovljeno, ogrevanje klasično, 9,5 mio SIT. MLAKA ugodno prodamo stanovanje v I. nads., hiše 44 m2+25 m2 terase, potrebno dograditi kopalnico in stopnice. DOM NEPREMIČNINA 202 33 00, 041/333-222_msu STANOVANJA PRODAMO Škofja Loka, Frankovo nas. 1 ss+k, 41,20 m2/lll, nizek blok, vsi priključki, 10,3 mio SIT. KRANJ Center 2 ss, 55 m2/PR, ni balkona, vsi priključki, opremljeno, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 16897 Zamenjam ali prodam GARSONJERO v Radovljici za STANOVANJE v Stražišču, lahko v starejši hiši. tr 531-20-86, do 8. ure ali po 17. uri 17144 Mlad par NAJAME manjše stanovanje v kranju. Cena do 45000 SIT/mes. V 041/286-982 17424 KRANJ prodamo GARSONJERO, 30 m2, vsi priključki, ugodno! PIA NEPREMIČNINE 201 27 19, 041/722-632_meo ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE: 2 ss, 57 m2, balkon, vsi priključki, zelo ugodno prodam. tr 041 /320-740 17437 KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodam 3 ss, 68 m2, 4.nadstropje od štirih, CK, plin, prenovljeno, mirna in sončna lokacija, cena po dogovoru. tr 031/31-41-49 17473 GARSONJERO novo Ljubljana-center, primerno za študenta, prodam. tr 031 /578-270, 031/489-337_17507 FRANKOVO NASELJE 1 ss (42 m2), 3. nad/4, priključki, obnovljeno, nova kuhinja, cena 10 MIO SIT, prodamo. V 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 17508 KRANJ BLIŽINA AP, dvosobno (51 m2), pritličje, obnovljeno, balkon, CK kamin, prodamo. TT 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 17509 ZLATO POLJE bližina ZD, 2 ss (54 m2), 4. nad./4, obnovljeno, CK-plin, balkon, prodamo. V 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 17510 Prodam ZIMSKE GUME 155/80-13, s platišči za golf 2 ali 3. Cena 12000 SIT. tr 041/523-528_17573 PRTLJAŽNIK "FAPA" za Golf III, Vendo, 4 jeklena platišča 14 col za Golf III z zimskimi gumami Sava, prodam in KUPIM prtljažnik za golf IV. 2312-534 17573 ZIMSKE GUME Michelin radial 185/65 R 14 na ALU platiščih eno zimo rabljene, prodam 50% ceneje. tr 041 /649-787 17586 VOZILO KUPIM NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Ore-hovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939 VARSTVO VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, tr 20426-00, 041 /668-288_s ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), Tt 5134-148, 041/632-577_6248 MITSUBISHI GT 3000 VR4, prvi lastnik, I. 95, perla zelena barva, redno servisiran, vsa oprema, krom 18" platišča, AUTO računalnik, beige usnje, 2 x alarm, 321 KM, kupljen v SLO, garažiran, nepoškodovan, prodam. 041/644-991 14012 MITSUBISHI GALANT 2.0 GLS, I. 94, reg. do 5/02, kov. srebrna barva, 113.000 km, serv. knjižica, elek. stekla in ogledala, servo volan, centralno daljinsko zaklepanje+alarm, radio, ABS, izredno ohranjen in garažiran, prodam. Tt 041/685-789 15355 Prodam FIAT TIPO 1.4, 1.93, cena 420.000 SIT. tr 031/233-131 17406 FORD MONDEO, 1.93, reg. do 10/02, R 4, I. 89, reg. do 9/02, prodam. tr 041/436-323_17429 Prodam JUGO 45/89, lepo ohranjen. Tt 20-24-259 17434 VARUŠKO petnajstmesečnih dvojčic na domu v Škofji Loki, iščemo. tr 512-0594 VOZILA DELI prodam 2 GUMI z zračnico 160/16 M+S. tT 041/682-201 17413 Prodam dve skoraj novi ZIMSKI GUMI s platišči za Juga ali Z 101. tr 041/540-985 CITROEN AVTOODPAD veliko rabljenih in novih rezervnih delov, odkup avtomobilov. tr 50-50-500 17441 Prodam 2 zimski GUMI s platiščem za hrošča, cena minimalna. Tt 5874-357 17446 Prodam 4 ZIMSKE GUME s platišči za JUGO 45, odlično ohranjene. Tt 5874-446 17476 Prodam dve ZIMSKI GUMI Sava Exact 165/70-13. Tt 514-11-11 17489 4 zimske GUME Uniroval 195/65/14, rabljene eno sezono, prodam. Tt 040/396- 818 17490 ZIMSKE GUME M+S 175/17-14, skoraj nove, 4 kosi, 15 % ceneje. Tt 041/761-760 17540 GflNTflR ■ ^ I bratov Kraprotnik 1U, InA\Lv PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^J*5>? AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV^OMRO« ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, Uredili vam bomo tudi preinos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO Prodam CADY 1.96, reg. celo leto s temnimi stekli, cena 950.000 SIT. Tt 041/396- 940 17440 Prodam ŠKODOV FORMAN, I. 94, temno modre barve, reg. 3/02. TT 031/512-438 Ugodno prodamo KIA CLARUS 1.8, 16V, klima, I.98, TVVINGO BASE, I.98, KANGOO EXPRESS Furgon 1.4, 1.98. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po tr 278-00-11 ali 278-00-12 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje. Prodam HYUNDAI PONY 1.3 DS, kov. siv, I. 91, reg. do 2/02, 117.000 km. Tt 031/766-004 17475 LANTRA 1.5 GLS, I. 99, reg. 2000, 26000 km, v garanciji, cena 1.600.000 SIT. Tt 58-35-555 17480 LANTRA KARAVAN 1.8 GLS, I.97, reg. 98, električna oprema, servisna knjiga, cena 1.350.00. Tt 58-35-555 i?48i CITROEN XANTIA 1.8 SX, I. 93, reg. še celo leto, nekaramboliran, garažiran, izredno ohranjen, prodam. V račun vzamem tudi cenjše ohranjeno vozilo. Tt 040/344-333 ALFA ROMEO 156 1.9 JTD SW, LETNIK 2001, 10.000 KM, ČRNE BARVE, TESTNO VOZILO, KLIMA, ABS, 4X AIRBAG, DCZ, ES, SERVO, RADIO, CENA: 4.100.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK, UUBUANS-KA C.30 KRANJ, TEL. 04/23 32 850 ALFA ROMEO 145 1.4 16V, LETNIK 2000, METALIK MODRE BARVE, 22.000 KM, 1. LASTNIK, KLIMA, 2x AIRBAG, CZ, ES, SERVO VOLAN, SERVISNA KNJIGA, CENA: 1.920.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL.: 04/23 32 850 ALFA ROMEO 146 1.6, LETNIK 98, REGISTRIRAN. DO 05/2002, SREBRNE BARVE, 130.000 KM, ABS, KLIMA, CZ, ES, RADIO, 2X AIRBAG, CENA: 1.580.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL.: 04/ 23 32 850_ FIAT PUNTO 55S, 3 VRATA, LETNIK 98, REGISTRIRAN DO 12/01, OPEČNO RDEČE BARVE, 30.000 KM, CZ, ES, CENA: 1.010.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL: 04/ 23 32 850 FIAT PUNTO SPORTING, LETNIK 2000, MODRE BARVE, 21.000 KM, KLIMA, ABS, DCZ, ES, RADIO, 4X AIRBAG, ALU PLATIŠČA, CENA: 2.190.000 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850 FIAT BRAVO 1.6 16V, LETNIK 2000, SREBRNE BARVE, 25.000 KM, KLIMA, ABS, CZ, ES, 2X AIRBAG, RADIO, CENA: 2.050.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850 FORD MONDEO 1.6 16V KARAVAN, LETNIK 98, KOVINSKO RJAVE BARVE, 63.500 KM, KLIMA, 2X AIRBAG, ABS, DCZ, ES, MEGLENKE, CENA: 2.150.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, 04/ 23 32 850_ OPEL ASTRA 1.7 DTI, LETNIK 2000, SREBRNA, 39.235 KM, KLIMA, 2X AIRBAG, DCZ, ES, SERVO, RADIO, CENA: 2.460.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 23 32 850_ HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS, LETNIK 95, REGISTRIRAN DO 04/02, METALIK ZELENE BARVE, 138.000 KM, KLIMA, 2X AIRBAG, 4X ES, DCZ, ALARM, SERVO VOLAN, CENA: 1.060.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04/23 32 850 LADA NIVA 1.6, LETNIK 93, BELE BARVE, 74.000 KM, OBROBE PRAGOV, LEPO OHRANJEN, CENA: 530.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 23 32 850 VOLKSVVAGEN PASSAT GL 1.6, LETNIK 96, REGISTRIRAN DO 10/2002, RDEČE BARVE, 150.000 KM, KLIMA, 2X AIRBAG, CZ, ES, RADIO, ELEKTRIČNA OGLEDALA, CENA: 1.640.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850_ RENAULT TRAFIC T 1400 2.0 DIESEL, LETNIK 93, REGISTRIRAN DO 11/2002, BELE BARVE, 90.000 KM, FURGON, OBLOŽEN TOVORNI PROSTOR, RADIO, CENA: 830.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850_ RENAULT 5 CAMPUS, LETNIK 93, BELE BARVE, 126.000 KM, 1. LASTNIK, CENA: 370.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 23 32 850_ ŠKODA FELICIA 1.3 LXI, LETNIK 96, REGISTRIRAN DO 03/2002, RDEČE BARVE, 1. LASTNIK, CZ, DELJIVA ZADNJA KLOP, CENA: 870.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850_ Prodam CLIO 1.4 RT, I. 91, regeistriran 3/02. Tt 031/265-242 17544 HONDA CIVIC 1.4 16 V, I. 93, HB, srebrne barve, reg. do aprila 02. Cena 830.000 SIT. tr 041/727-128_17559 SUZUKI JIMMY 1.3 VX 16 V, 43000 km, 11/98, 2.390.000 SIT, 1. lastnik, kov. zlate barve, CD Sony z VVebastom in 4 letnimi gumami. Tt 041/489-184 17579 Prodam OPEL ASTRO z bogato dodatn opremo, prvi lastnik, redno servisiran. Tt 041/334-202 17584 ZAPOSLIM Že delate na področju terenske prodaje, pa vas zanima boljši zaslužek in možnost napredovanja, pokličite 041/617-132, 041/513-664, Jancomm, d.o.o., Retnje 54, Križe 16371 ODLIČNO PLAČILO! Firma s 50-letno tradicijo potrebuje ZASTOPNIKA za področje Gorenjske, tf 041/620-560, MKZ, Sloven-ska 29, Ljubljana_17013 Iščemo ATRAKTIVNO dekle za delo v šanku \- visoko plačilo. Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2, 031/325-442 17137 Nujno iščem dekle za strežbo v večernih urah. tr 041/538-712, Eržen Alojzija,s.p., Sp. Diiplje 28 17159 Komunikativne upokojenke in študentke vablmp, da se nam pridružijo v prijetnem kolektivu telefonskega studia v Kranju. Delovni čas prilagodljiv. IX 236-15-30, Ivi, Prešernova družba,d.d., Opekarska 4a, Ljubljajna__17164 Zaposlimo MLAJŠEGA DELAVCA za pri-učitev! in KV MIZARJA. Tt 595-88-02, Smolej.d.o.o., Pod gozdom 30, Tržič 17178 Meainarodno transportno podjetje Anton Grašič|S.p., Polica 5, Naklo, zaposli VOZNIKA z opravljenim vozniškim izpitom E kategorije, dnf. na tr 25-19-700 17204 -1 Zaposlimo KUHARJA, možnost redne zaposlitve, ti 041/75-11-66, Avtobit.d.o.o., Zg. Bitnje 191 17311 NATAKARICA s prakso dobi delo v Žirovnici. Okrepčevalnica Stol, Moste 68 e, Žirovnica, 0411/945-347_17320 Iščemo DELAVCA IN STROJNIKA za delo v proizvodnji spiralno navite kartonske embalažo, tr 513-74-10, Spirala inženirjing,d.o.o., Bernekerjeva 14, Ljubljana Zaposlimo VOZNIKA C in E za prevoze v Nemčfio. Tt 01/8323-585, 041/629-854, Jerman Jernej,s.p., Zapoge 40, Vodice Mlajšega KOVINARJA za delo na CNC krivilnom stroju, zaželjena IV. ali V. st. strojne izobrazbe, možna priučitev, zaposlim. Tt 27-80-80p, Gorenc, Kmet. mehanizacija, Sp. Brnik ij1 17340 -1—;- Novq podjetje vabi k sodelovanju sposobne zastopnike za terensko prodajo. Lahko tudi os jebe brez izkušenj v terennski prodaji. Nudimjo možnost redne zaposlitve za nedoločen čas. tr od 10-19. ure na tr 041/(3,64-373 ali 041/246-519, GEOX,d.o.o. Križe, Kok. odr. 24 17342 Kranj nepremičninami MLAKA PRI KRANJU Na MLAKI PRI KRANJU ob robu fiozda na mirni lokaciji si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago intate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m* pa do 101 mK Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna foREZPRQVIWG telefon: 04/2365 360, 2365 361 MLAKA PRI KRANJU! Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo dokončali nov večstanovanj-ski objekt Na razpolago je še stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri 66,40 m2 in v man-sardi dva večja stanovanja v dveh etažah 83,70 m2 in 103,80 m2. Za več informacij pokličite na št 040/643-493 KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeš-čanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; GARSONJERE CERKLJE, prodamo adaptirano garsonjero 17 m2, visoko pritličje, vseljivo po dogovoru, opremljena kuhinja, cena 4.900.000 SIT. ENOSOBNA STANOVANJA KRANJ - SAVSKA CESTA, prodamo adaptirano, enosobno stanovanje 52 m2, visoko pritličje, vseljivo po dogovoru, cena 9.600.000 SIT. KRANJ - Č1RČE, prodamo enosobno stanovanje 44,90 m2 v večstanovanjski hiši, visoko pritličje, vseljivo po dogovoru, cena 8.800.000 SIT. KRANJ • PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje 44,70 m2, deveto nadstropje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 11.300.000 SIT. KRANJ • CENTER v adaptirani stavbi prodamo enosobno stanovanje 48,20 m2, drugo nadstropje, vseljivost in cena po dogovoru. DVOSOBNA STANOVANJA KRANJ • SAVSKA CESTA, prodamo dvosobno stanovanje, v IV. nadstropju, 61,60 m2, vseljivo po dogovoru, cena 13.200.000 Sn. KRANJ - PLANINAH, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 83 m2,1. nadstropje, dva balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 17.000.000 SIT. KRANJ - PLANINA m, v nizkem bloku prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 81 m2, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru. KRANJ 'j PLANINA I, prodamo atrijsko dvosobno stanovanje;; kabinetom 64,47 m2, opremljena kuhinja, zimski vrt, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 16.400.dC0 SIT. KRANJ •• NAZORJEVA, v nizkem bloku prodamo dvosobno stanovanje 54,60 m2, IV. nadstropje, opremljena kuhiivja, vsi priključki, vseljivost po dogovoru, cena 13.500.^00 SIT. j KRANJ •• ZLATO POUE, v nizkem bloku, prodamo dvo- I sobno stanovanje 53 m2, vil. nadstropju, JV lega, bal- | kon, vseiji\«HJO dogovoru, cena 12.000.000 SIT. TRISOBNA STANOVANJA KRANJ ■ PLANINA I, v nizkem bloku prodamo štirisob-no stanovanje 95 m2, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. KRANJ -j PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje z dvema kiibinetoma 91 m2,6. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru. ŠKOFJA I.OKA - FRANKOVO NASEUE, prodamo trisobno stanovanje 61,80 mZ, v pritličju, vsi priključki, vseljivo po jiogovoru, cena 14.700.000 SIT. HIŠE -I- OREHOV'UE, prodamo prvo etažo stanovanjske hiše z lastnim ('hodom, novo, 137,40 m2 stanovanjske površine, 429 m2 zemljišča, potrebno finalnih, dokončnih del, prevzem, možen takoj, cena 21,5 mio SIT. T-- TRZIC - (CENTER, prodamo hišo v fazi adaptacije, 150 m2 staijvanjske površine, bivalno pritličje in mansarda, tenvia, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. PODBRIZJE, prodamo starejšo hišo, primerno za na-domesi; io gradnjo, 428 m2 zemljišča, prevzem možen takoj, ifena 9 mio SIT. •i BAŠELI, prodamo hišo v podaljšani 4. gradbeni fazi, staro ji let, 320 m2 stanovanjske površine, 708 m2 zemljišta, bivalno pritličje, prva in druga etaža, prevzem možen takoj, cena po dogovoru, .i ............... ŽELEZNIKI, prodamo samostojno, adaptirano stanovanjski) hišo, cca. 160 m2 stanovanjske površine, bivalno pritličje, prva in druga etaža, CK na olje, prevzem rriJžen po dogovoru, cena 21,5 mio SIT. GORENJSKI GLAS • 26. STRAN OGLASI / info@g-glas.si Torek, 13. novembra 200J. Vindorjevo vahtanje v Dornberku kot uvod v martinovanje na Vipavskem Vahtanje v Dornberku so pripravili trije mladi vinarji: Matjaž Berce, Tadej Paulica in David Ri-javec, ki so svoje vinarjenje združili v blagovno znamko VINDOR. To je tudi izbor belih in rdečih vin, več sort breskev in strokovno vin- sko svetovanje. Obudili so dolga desetletja pozabljen običaj vahtanje in letos so povabili goste iz vse Slovenije, da so to doživeli. Med vahtiči so bili včasih kruhki, repa, orehi, kostanj in drugi domači pridelki predvsem za otroke, odrasli pa so vahtali tako, da so v vinskih kramih spili kozarec vina in tako ugotavljali, kakšno vino je pridelal sosed. Za obiskovalce so pripravili bogat kulturni program in, kot se spodobi, tudi kulinarične specialitete Vipavske doline. M.P. m