Št. 304. V Ljubljani, ponedeljek dne 2. januarja 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trsta 4 vin. .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. : Telefon številka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. : Ljubljanska nemška gimnazija in naši rikalci. Ni ga med nami, ki bi ne vedel, da so klerikalci privolili v to, da dobe Nemci v Ljubljani svojo nemško gimnazijo. Nele privolili, klerikalci so dali to koncesijo Nemcem zato, da so oni dobili zato protikoncesije. Podrobnosti te klerikalno-nemške zveze seveda javnosti niso znane in klerikaici tozadevne tajne razgovore z Nemci previdno skrivajo. Pri vsem tem pa igrajo klerikalci še vlogo, kakor da bi bili pri tem čisto nedolžni. Da oni gredo celo tako daleč, da slovensko javnost vedoma in namenoma slepijo. Kadar je namreč kako mesto na ljubljanski nemški gimnaziji razpisano prizadevajo se klerikalci, da bi ga zasedli s Slpvencem. V deželnem s o 1 s k e ra svetu so na ta način že opetovano nastopili proti nemškim kompetentom za nemško gimnazijo v Ljubljani. Prišlo je že celo do tega, da so bili imenovani S klerikalno večino glasov za nemško gimnazijo v Ljubljani primo et unico ločo Slovenci, dočim so pri deželnem šolskem sretu odleteli Nemci. Vsa slovenska javnost je odobravala klerikalni narocino-radikalizem v deželnem šolskem s\etu in prisegel bi marsikdo, da ni večjh narodnjakov kot dr. Šušteršič, Lampe in drugi klerikalci v deželnem šolskem svetu. Ko pa je pozneje uradna „\Viener Zeitung" razglasila imenovanje smo dosedaj še vedno videli, da so pri ministrstvn od kranjskega deželnega šolskega sveta na prvem mestu za nemško gimnazijo predlagani slovenski proksorji propadli in da so bili imenovani Nemci. Do danes še nismo slišali, da bi klerikalci kjerkoli protestirali proti takemu omalovaževanju njihovih sklepov v deželnem olskem svetu, dasi bi od njihove boje1 te in stroge naravi pričakovali, da l> gotovo store. In baš to nas je fPdkrepilo v mnenju, da klerikalci ugnjajo tudi še s tem v deželnem šaskem svetu velikansk humbug 1 da so v resnici stvari čisto drugač -e, kakor pa jih klerikalci predsta jajo. Sedaj st nam je vendar posrečilo pogletjati tozadevno za njihove kulise. Iz na Zanesljivejšega vira smo namreč izvedli, da niso klerikalci Nemcem nemSke gimnazije v Ljubljani nele koncesirali, marveč, da so se tudi zavezali, da ostanejo Slovenci do nemških gimnazij na Kranjskem brez vsakega vpliva. Klerikalci so akceptirali celo načelo, la ne sme biti na nemški gimnaziji v Ljubljani noben Slovenec Več — razen kateheta — imenovan ia profesorja, in da oni ne smejo ugovarjati, če bodo imenovani sami Nemci. Sedaj je jele jasno kako neznansko sleparslii so klerikalci. Dasi so sklenili z vlado in z Nemci pakt, da se bodo na nemški gimnaziji nastavljali le Nemci, pa gredo in za pesek v oči kratkovidnim Slovencem v deželnem šolskem svetu sklepajo in imenujejo primo et unico loco mesto Nemcev Slovence! Ali je sploh še večja politična sleparija mogoča ? Ali klerikalce res ni že čisto nič več sram ? In ti ubogi slovenski narod, kdaj se ti bodo odprle oči, da izpregledaš kako brezvestno delajo klerikalni politiki za svoje osebne in strankarske interese kupčijo z Nemci na tvojo škodo za tvoje svetinje. Kdaj izpregledaš, da se ti klerikalni JJudeži Iškarjoti, ko so te prodali, povrh še iz tebe norčujejo in iz kupčije zopet nov kapital kujejo ? Kdaj pride čas, ko se naše ljudstvo otrese klerikalnih političnih sleparjev io lopovov? Protestni shod proti klerikalnemu gospodarstvu v Mostah. Za včeraj dopoldne je sklicalo narodno-napredno politično društvo »Skala" v Mostah javen shod pri Miškotu, katerega se je udeležilo okoli 150 ljudi, ki so napolnili obširno dvorano do zadnjega kotička. Na shod je prišla tudi dvojica klerikalnih reprezenanttov iz Most, ki so s svojega stališča na splošno zadovoljnost pojasnili klerikalne gospodarske razmere v Mostah. Shodu je predsedoval odbornik „ Skale “ g. dr. Josip Lavrenčič, ki je uvodoma pojasnil namen sklicanega shoda in povdarjal pomen volitev v občinski odbor na podlagi sankcijoniranega novega obč. volilnega reda za deželo. Nato dobi kot prvi govornik besedo g. Adolf Ribnikar ki govori o Oražmovem županovanju. Klerikalci ob vsaki priliki in dan na dan zabavljajo čez ljublj. obč. gospodarstvo. Občina v Mostah je pred vrati Ljubljane in tu se na čisto jasen način kaže, kakšno je obč. gospodarstvo na deželi, kjer neomejeno gospodari klerikalni župan. V Mostah je tako zanemarjeno občinsko gospodarstvo, da je sramota za celo deželo. V Zeleni jami pijejo ljudje vodo iz kapnic, v katere se odteka sinrad-ljiva in umazana voda iz tovarne za klej. V Mostah ni cest, ki bi zaslužile to ime; po noči ni razsvetljave. Najhujše pa je, da župan Oražem dela samo po svoji glavi in postopa na-pram svojim občanom naravnost protizakonito. Moste nimajo od vlade potrjenega regulacijskega načrta, dasi bi bil ta nujno potreben. Župan pa vzlic temu samovoljno razlastuje občane, za kar navaja govornik več kričečih slučajev. Župan Oražem ima tudi sam v rokah preskrbovanje cest v Mostah. Nikogar ni, ki bi kontroliral materijal, s katerim nasiplje ceste. Govornik se peča podrobneje o potrebi delavskih hiš, ki naj bi jih občina gradila in dajala ljudstvu pod ugodnimi pogoji. Današnje občinsko gospodarstvo absolutista Oražma je protiljudsko, ne-socijalno. Govornik razklada nato novi volilni red in njega krivičnost. Oraž-rnovega režima, katerega podpira in drži deželni odbor.se napravi konec le. če se vsi protiklerikalni volilci pripravijo na nove volitve ter izvolijo može, ki bodo dejansko in zastonj zastopali interese občine in občanov. Za g. Ribnikarjem se oglasi k besedi klerikalec Krpe, ki [potrjuje izvajanja predgovornika. Krpe pripoveduje, da se je pri zadnjih volitvah pehal in agitiral, da pa je vendarle propal. Zborovalci mu pravijo, da bo v prihodnje ž njim ravno tako. Krpe konča govor češ: „Vse gospodarstvo mora biti urejeno po načelih krščansko katoliške vere/ (Bučen smeh in krohot.) Krpe pravi, da je domačin, in da davke plačuje, kakor da bi drugi ne bili občani, ki tega ne delajo. Velikansko razburjenje pa nastane, ko si upa Krpe trditi, da so naprednjaki in so-cijalni demokrati pri zadnjih volitvah kandidirali protestanta. Klici: Laž-njivec! Lažeš! Z imenom na dan! Krpe tudi pove v poznejšem govoru, da so bili vsi tisti, ki so postavili šolo k sv. Križu neumni kakor on. Da so šolo tja zidali, jim je svetoval župnik. G. Lav ter je nato posvetil še v podrobnosti Oražmovega gospodinjstva in na prav drastičen način pojasnjeval kako se klerikalci bore proti ljudski šoli in izobrazbi. Poživlja Krpeta, da pove ime protestantov. Zadnji govornik g. Reiner pojasnjuje, da klerikalci, ki danes vladajo deželo in občine, izlorabljajo svojo nanaravnim razvitkom pridobljeno premoč v dozdevno korist enega stanu. V gospodarskem razvitku našega naroda pa je razsodnemu človeku treba imeti pred očmi obči blagor. Posebno značilno je stališče klerikalcev na-pram draginji, ki trpe pod njo predvsem delavec in uslužbenec z odmerjeno plačo. Burno ploskanje med in po govorih posameznih govornikov je pričalo, s kakim zanimanjem in navdušenjem je sledilo ljudstvo njihovim izvajanjem. Klerikalec Krpe je bil jako slab reprezentant klerikalne moči v Mostah. Končno je pozvan sam priznal, da niso neprednjaki kandidirali protestanta, in če so ga zborovalci slišali, da je on to dejal, da ga niso razumeli. To njegovo priznanje je vzbudilo velikansk aplavz in zadoščenje za izmišljene očitke. Predsednik je nato zaključil krasno uspeli shod. Naši so odhajali zadovoljni in veseli, klerikalci v Mostah so pa zopet za eno blamažo bogatejši. Na shodu je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija, proti kateri tudi klerikalci niso glasovali: „Javen shod »Skale* v Mostah poživlja c. kr. deželno vlado, da pospeši razpisobčin-skih volitev v Mostah in naredi konec nezakonitemu p a -šovanju župana Oražma. Slovanski jug. Aehrenthal-Masarykov dvoboj in srbsko-hrvatsko časopisje. V kratkem zasedanju avstrijske delegacije v Budimpešti je nastopil — kakor je znano — delegat dr. Masaryk zopet proti ministru zunanjih del grofu Arehrenthalu in sicer s takim materijalom v rokah, da je lahko popolnomo dokazal resničnost svojih strašnih razkritij. V prejšnjem zasedanju delegacij so bile njegove besede samo besede velikega učenjaka in politika, sedaj pa so se te besede oslanjale na obsodbo belgrajskega sodišča in na same originale ponarejenih dokumentov, ki jih je pisal dra-gomam belgrajskega avstro-ogrskega poslaništva Svientohovsky. Sterni »cor-pora delicti" nastavlja Masaryk svoj boj proti Aehrenthalu, ki je tako kompromitiral diplomacijo monarhije. Naravno je, da je povodom te dokazane zarote avstro-ogrske diplomacije proti Jugoslovanom nastalo med srbskim in hrvatskim narodom silno ogorčenje in da se srbsko-hrvatsko časopisje zelo obširno peča s to zaroto in iz vseh teh člankov odseva globoka hvaležnost velikemu možu in branitelju zatiranih, a ob enem veliko ogorčenje in bojevitost proti sistemu, ki se poslužuje v boju proti nam ponarejenih dokumentov in vohunov. Aehrenthal mora plačati svoje »bizmarkovske" ambicije in kmalu mora zaslišati besede: „Sic traus gloria mundi.“ Važna obletnica. Sobotni „Srbo-bran* priobčuje naslednjo beležko: »Danes poteče ravno leto, odkar so bili izpuščeni iz ječ vsi srbski »veleizdajalci” razun bratov Valerijana in Adama Pribičeviča. Naši prijatelji imajo vsaj to zadovoljstvo, da stojijo inspi-ratorji proti-srbske gonje osramočeni pred civiliziranim svetom. Masarykov herojski boj in Vasičev proces sta jim strgala krinke z obrazov in razkrila njihovo sramotno delovanje. Sedaj stojijo ti zločinci na zatožni klopi pred javnim mnenjem prosvitljene Evrope, a Masaryk jim je obljubil, da jih bo preganjal — usque ad finem". Ministrska kriza v Srbiji. Vsi glasovi, ki so se v poslednjem času razširjali o srbski ministrski krizi, so popolnoma neresnični in tendencijozno izmišljeni. Iz Belgrada se poroča, da je med ministri koalicijske vlade, ki obstoji iz dveh vladajočih radikalnih strank sicer v resnici prišlo radi novega skupščinskega poslovnika, ki pride še pred srbskim novim letom na dnevni red v skupščini, do nekakih diferenc, a te diference so tako malenkostne, da bodo gotovo poravnane, zlasti ker sta obe stranki trdno prepričani, da interesom današnje Srbije odgovarja najbolj režim, ki se naslanja na čvrsto podlago sporazumnega dela dveh največjih in najbolj nacijonalnih strank v državi. Stambulovističnl škandali pred bolgarskim sobranjem. V soboto se je pričela pred bolgarskim sobranjem razprava o škandaloznih tatvinah, katere so izvršili ministri bivšega Stam-bulovističnega kabineta. Dočim se je Bolgarska vedno bolj pogrezala v dolgove, so ministri bogateli in si zbirali milijone. Med obtoženci se nahajajo najintimnejši prijatelji kralja Ferdinanda in njegovega brata. Kralj je hotel najprej celo afero potlačiti, ali današnja demokratična vlada tega ni dopustila. In tako sede sedaj nekdanji ministri kakor navadni tatovi na obtožni klopi pred ljudskim sodiščem. Prisotni so ministri: Petrov, Genadijev, Savov in Šišmanov. Ministra Gudev in Halačev sta pismeno opravičila svojo odsotnost. Petrov, Šišmanov in Savov so odločno pobijali obtožnico, ki trdi, da so kršili ustavo in spravili državo v dolgove brez dovoljenja od strani sobranja. Vse te korake so napravili v kritičnem času 1. 1903, ko je vlada zvedela, da hoče Turčija nenadoma napasti Bolgarsko. Posojilo za vojsko so najeli na svojo roko le radi tega, ker so bili prepričani, da bo sobranje to posojilo naknadno odobrilo, kar se je pozneje tudi zgodilo. Bivši vojni minister Savov se izgovarja, da so dejstva, da je bil tedanji naročeni vojni materijal popolnoma za nič, krivi samo mladi oficirji, ki so ga v tujini preskrbeli. Obravnava se še nadaljuje. Ves svet pričakuje njen izid z veliko nestrpnostjo. Splošni pregled. Bilanca o Vasičevem procesu. „Agramer Tagblatt* prinaša pod gorenjim naslovom poročilo iz Belgrada,' ki uvažuje vse pro in contra dokumente glede tega značilnega procesa. V glavnem podaja članek sledeče misli: Nikakega dvoma ni, da je treba Vasičeve ppvesti in trditve sprejemati z veliko opreznostjo. Vasič je »mauvais sujet", mnogo manj inteligenten, nego Nastič, ni prišel nikoli iz Belgrada, ni niti iznajdljiv niti duhovit, le zvit je kakor ljudje v kolpor-tažnih romanih. Da bi srbsko dijaško društvo pisalo protokole o svojih sejah, ali da bi kdo, tudi če bi še tako malo poznal srbski laissez faire spoh verjel, da bi se taki revolucijonarni srbski dijaki potrudili toliko, da bi pisali kataloge o svojih sejah, io je ideja, ki je ni mogel Vasič nikdar imeti. Taka misel more priti le od avstrijskega birokrata, ki je navajen, da se o vsaki malenkosti takoj 'napiše katalog. To je mal psihologičen dokaz za to, da Vasič ni bil prodajalec in ponarejalec dokumentov, ampak le, kar trdi sam, orodje v rokah drugih. Seveda se more misliti, da se hoče Vasič sam pokazati kot orodje v rokah drugih, ker more tako vsaj deloma računati na simpatije svojih rojakov. Tudi se da sumiti, da je Vasič vse odkril šele, MICHEL ZEVACO; LISTEK. Otroci papeža. [201] Roman ii rimska agodovine. „Kaj hoUte?“ je vprašal osorno. »Govoriti !yma z Rodrigom Borgia," je odgovorila čudna beračica t* se sklonila tako, da jo je slišal samo papež. In takoj je dodala: »Zločin je v zraku. Vaše življenje v nevarnosti. Ako me ubogate, bost. oteti. Če me ne poslušate, ste izgubljeni. Izbirajte! ... Omočite se naglo!* Papež je vzdrhtel ob. zvoku tega glasu. Kje ga je bil slišal? . . . Ah, ta ženska je govorila resnico! Njegovo življenje je bilo v nevarnosti! . . . Njegove slutnje ga torej niso varale! ... »Pravite, dame lahko rešite?" je zajecljal tiho. »Da! ... In meni edini je to mogočel . . . Pošljite ga proč, tega člo\eka, ki naju posluša . . .* Starega Borgja je navdala strašna neodločnost ... Če ta ženska laže! ... Če je vse skupaj le past,, ki se mu nastavlja! . . . Toda če govori resnico? ... Če ga lahko otme? ... In ali ne zveni v njenem glasu tisti globoki zvok resnice, o kavern se vsaj on ne more motiti, on, ki tako čudovito po lia vse vrste lažnjivosti v človeškem glasu ? »Angelo!" je dejal nenadoma. »Odidi, sinko moj!* »Dovolj je,“ je povzela ženska, »če gre tako daleč hoče “°a^U De k° ‘ ‘ ‘ °Pazuie naJu lahko, če »Ali slišiš, Argelo?" se je razveselil stari Borgia . . . »Odstrani se nekoliko, a obrežja ne zapuščaj, tako da te bom še vedno videl ..." Abat je ubog;] ter se odstranil za kakih dvajset korakov. »Govorite, do jra žena!* je izpregovoril papež, ko sta bila sama. Rosa Vanozzo je spustila pajčolan, ki ji je zakrival del obraza. »Ali me poznate, gospodar? je vprašala, »Maga! je vzkliknil papež. »Kako da si mi sledila semkaj, ti stara čarovnica! . . . Kako si upaš stopiti pred mene po tem, kar se je zgodilo v Tivoli ? ... Pri Bogu, v nevarnosti ni moje življenje, nego tvoje! . . .“ »Lahko me daste zagrabiti, ako hočete . . .“ je dejala Rosa hladno. »Toda povem vam, da ste izgubljeni, ako ne bo mene, da bi vas rešila. In nihče na svetu, nihče razen mene vas ne more rešiti . . .* Iznova se je starega Borgia polastila groza. »Govori torej!* je dejal tesnobno. »Pred vsem je treba, da imate do mene popolno in neomejeno zaupanje , . . Treba je torej, da vam dokažem, da mi lahko zaupate . . . Nekoč ste bili nevarno bolni. Zdravniki so bili zdvojili nad vašo rešitvijo. Jaz sem vas iztrgala smrti iz rok. Ali je resnica, ali ni?“ »Res je, otela si mi življenje ..." »Bili ste obdani od zagrizenih sovražnikov; prišli ste me iskat v moj brlog v ghettu in ste mi rekli: — Daj mi sredstvo, da se bom branil svojih sovražnikov ... In jaz sem vam sestavila strašen strup, ki ste ga, menim, rabili toliko, da si nihče več ni upal dvigniti oči do vaše tiare. Ali je resnica?* »Res je, ti si me rešila mojih sovražnikov . . . Toda zakaj si se igrala z menoj v Tivoli?* Zato, ker sem vam hotela zabraniti dejanje, ki bi vas bilo strašno težilo v življenju ... saj sem vendar vedela, da je Rosita vaša hči! . . .* Papež je povesil glavo ter se zamislil. »Da,“ je dejal, »nemara si tisti dan storila zame več nego v preteklosti . . . Rešila si mene samega . . , Prav imaš Maga! . . . Zabranila si mi zločin . . . čeprav bi ne bil vedel zanj . . .“ V očeh Rose se je bliskoma zasvetilo sovraštvo in preziranje. Torej imam pravico reči, da mi dolgujete popolno in neomejeno zaupanje?* je povzela. »Toda,* je dejal Borgia, ne da bi odgovoril temu vprašanju, »zakaj te tako srečavam na svoji poti, ob vsaki izmed najstrašnejših postaj svojega življenja ? Vedeti hočem, zakaj te navdajam s tako čudnim zaupanjem? Zakaj si me otela smrti, otela hudodelstva krvoskrumbe? Zakaj me zdaj vnovič prihajaš reševat? . . . Kdo si? ... Kaj sem ti storil, da tako skrbiš za moje življenje in za mojo vest? . . Dočim je starec govoril te besede, je tresel Roso Vanozzo drget kakor od mrzlice. Vzvišena žrtev se je vršila v njeni duši. Rosa Vanozzo je davila svoje sovraštvo in žrtvovala svoje maščevanje, žrtvovala svoje življenje! . . . Kajti že trideset let je živela samo maščevanju. Kaj se je torej godilo v duši te nesrečnice.* Z nadčloveškim naporom je obnovila svojo prejšnjo mirnost ter odgovorila z glasom, ki je jedva malce trepetal : »Zastavljate mi vprašanja, ki jim ne morem odgovarjati! . . . Zadošča vam naj, da veste, da je usoda spojila vaše in moje življenje ... Ne izprašujte me dalje. Ne govorite mi niti o moji preteklosti, niti o vzrokih, ki me priklepajo k vam, ako hočete, da mi ostane dovolj moči, da vam še enkrat otmem življenje.* Te poslednje besede so opozorile papeža na pretečo resničnost. »Bodi,* je dejal, »imej svojo skrivnost Ne bom je skušal spoznati . . . Pričakujem torej, da mi poveš, kdo mi hoče tukaj zlo in na kak način mi preti smrt! . . .“ »Tega vam še ne bom povedala,* je dejala Maga. »Ne morem vam povedati ..." »Česa torej hočeš od mene?* je vprašal papež, trudoma kroteč svojo nevoljo. »Predlagati vam hočem zameno . . . Dvoje življenj je ogroženih: vaše in življenje neke nesrečnice, o kateri vam hočem govoriti ... vi jo lahko rešite: ako rešite vi njo, rešim jaz vas! Drugače pa pustim usodi njen tek?" Ne razumem te! . . . Kdo je nesrečnica, o kateri mi govoriš? . . .* »Grofica Beatrice, hči grofa Alma.* (Dalje.) > » S £ ._ a, -*-• ca O, ca W («4 ju y .H 2 -fa 3 c ° v n. g S- s 2 g % a s . sT o •JT? 'S •* gl. si O o ET S as .c > •§ 0 eg S ž c_> c .s I 3 03 V-, J* > 3 o '3 rO > ko mu avstrijsko poslaništvo ni dalo nikakega denarja več. Iz tega pa se da sklepati, da je poslaništvo spoznalo, da ga je Vasic varal, in da je zato prekinilo svoje zveze ž njim. Žal da stoje tem psihologičnim kombinacijam nasproti razni argumenti, ki sicer ne ne dokazujejo vse trditve Vasičeve kot resnične, vendar pa se po njih ne da dvomiti, da so se izdelovali dokumenti v režiji avstrijskega poslaništva in da Vasič ni bil liferant, ampak le pomagač pri poslaništvu. Edini dokaz za to, da je bil dragoman Sventohovski pravi ponarejalec dokumentov, je ponarejen telegram na predsednika »Slovenskega Juga“ prof. Markoviča, ki je imel namen označiti prof. Markoviča kot voditelja srbske propagande. Srbski strokovnjaki so spoznali in potrdili, da je bit ta telegram napisan z roko drago-mana. Sventohovskega. Seveda je s strokovnjaki glede pisave vedno težava. Le nerado se prizna izjavo strokovnjakov kot odločilni dokaz. Tiskovni bureau avstro-ogrskega ministrstva pa je srbske strokovnjake podpiral. Priznal je sam, da je oni telegram pisal Sventohovski. Vasič je baje pustil dokumente le kratek čas na poslaništvu, češ, da jih mora v najkrajšem času neopaženo vrniti v društvo, zato je baje Sventohovski kopiral vse, kar je Vasič prinesel in tako tudi oni telegram. Bilo bi boljše, ko bi se bila taka izjava opustila, ker se le preveč jasno vidi nje namen in je popolnoma ponesrečena; kajti ta »kopija" je pisana na srbskem telegramnem blan-ketu, na katerem je stampilja zamazana in je v cirilici pisan, torej tako, da ima namen pokazati se kot original. Ako bi bil Sventovski samo kopiral, ako bi šlo le za vsebino telegrama in ne zato da bi imel »dokument za dokaz", potem bi bil telegram prepisan na kak navaden papir in označen kot kopija, namesto da se je kopija delala tako, da bi imela zunanjo podobo originala. Ta komunike dunajskega urada, ki priznava, da je telegram pisal Sventohovski, je odločilni dokaz, da bel-grajsko avstrijsko poslaništvo ni bilo le prevarano od Vasiča, ampak da se je to poslaništvo posluževalo Vasiča kot sotrudnika in pomagača. Portugal. Razmere na Portugalskem postajajo vedno bolj resne, pišejo listi. V Lisaboni se baje boje pouličnih bojev, vlada ne ve, ali se lahko zanese na armado, ker baje ni med vojaki discipline, grozi baje protirevolucija, da t. zv. jakobinska stranka dobiva več in več upliva, začele se bodo preiskave v vseh krogih, ker povsod vstajajo nezadovoljni elementi, republikanska vlada se ne boji rojalističnih zvez, ampak novih prekucij, ki bi jih provzročile najnižje mase. Med ljudstvom se nahaja baje mnogo orožja in se že shajajo nevarne čete. Tudi v kolonijah se je bati nemirov. Španija je celo zapretila, da bo posegla vmes, ako nastanejo novi nemiri. Drugi listi pravijo, da se pripravlja preobrat za vojvodo Oportskega, ki je baje zelo popularna oseba. Kaj je na vsem tem resnice se ne ve. V resnici so nastali mali poulični nemiri in v Parizu so baje v skrbeh za novo republiko. Nemiri so nastali vsled dveh novih zakonov, ki določujeta kazen za dejanja proti provizorični vladi, za razširjanje novih in vznemirjajočih vesti in za nezvestobo pri vojski. To je dalo povod k raznim vestem. Tudi kralj Manuel je imel pretekli teden v Londonu konferenco z raznimi aristokrati in bivšimi diplomati; ker pa so bili zbrani vsi diplomati, se mora smatrati konferenca kot diplomatična in nirtja nikakih proti-državnih namenov. Zato se ne more še resno govoriti o novem prevratu na Portugalskem. Kralj Manuel. O usodi kralja Manuela se je mnogo ugibalo in sklepalo in dolgo niso vedeli, kam ž njim. Konečno je ostal na Angleškem in je začel študirati — politiko. To je na vsak način važna stvar in je le škoda, da se je ni prej poprijel, ko jo je bolj potreboval. Dne 2. januarja odide kralj Ma-nue! v Richmond, od koder bo hodil na univerzo v Oxford. Perzija. V Peterburgu, kakor poročajo nemški listi, pričakujejo resnih dogodkov v Perziji. Poročila oznanjajo, da se širijo nemiri po Perziji bolj in bolj in da so naperjeni proti Rusiji. Uradi so izgubili svojo moč in nima ljudstvo pred njimi več strahu. Razmerje med Perzijo in Rusijo je zelo napeto. Tudi opravičene ruske zahteve se ne izpolnjujejo, ruski konzuli so sprejemani pri perzijskih uradih brez spoštovanja, kar kaže, da postaja situacija bolj in bolj resna. Italijanska vlada je oficijelno odklonila dati svoje častnike kot inštruktorje v perzijsko armado, ker baje tega ne dopusti Rusija in Anglija. Perzija se bo sedaj menda obrnila ria Švedsko, dasi sta obe državi proti temu, da bi dobila perzijska armada častnike iz tuje države. Maroko. Francoska vlada potrjuje vest, da se razdeli severomarokansko ozemlje v dva dela in da preide en del ob alžirski meji v vojaško, drugi del pa v civilno upravo. Rusija. Po aretacijah, ki so se vršile v ruskih mestih, so se začele sedaj aretacije v Helsingsforsu in v finskih mestih. Gre se baje za protinastično zaroto. Atentat na amerikanskega vicekon-sula v Dalnem. Iz Vladivostoka poročajo listi, da sta prišla k vicekonsulu dva Japonca in en kitajec in so pozvali vicekonsula, ki so ga imeli za ruskega konsula, da takoj zapusti mesto. Vicekonsul je izjavil, da to stori le na povelje vlade. Na to so se vrgli vsi trije nanj in so mu prizadeli lahke poškodbe. Drugi dan sta dva japonska uradnika izrazila svoje obžalovanje nad tem slučajem. DNEVNE VESTI. Danes Izide ,Jutro" malo pozneje kot po navadi in sicer radi tehničnih ovir, ki so zvezane s povečanjem lista. Radi teh ovir bomo imeli še nekoliko dni večje ali manjše zamude, ali najdalje v enem tednu bodo vse te ovire premagane in »Jutro" bo izhajalo zopet redno zgodaj zjutraj. Veselo presenečeni so bili včeraj naši čitatelji, ko so dobili v roke .Jutro" v povečani obliki. Brez vsake predhodne reklame smo podali slovenskemu občinstvu velik, dobro informiran list in za tako majhno ceno, ki do sedaj na Slovenskem ni bila znana in vse to je taka reklama za naš list, da druge reklame ne potrebuje. Včerajšnja karikatura v našem listu (»Zakaj se mož tako čudi?) je vsem ugajala in vsi so ugibali, kdo je neki mož, ki čita »Jutro" in se čudi. Izjavljamo, da mi nismo mislili na nobeno določeno osebo, ker takih, ki so pričakovali skorajšnjo smrt »Jutra* je bilo zelo mnogo in vsi ti so se gotovo čudili, ko so videli »Jutro" v povečani obliki. Šušteršič in Masaryk. Slovenci začenjajo voditelja naših klerikalcev dr. Šušteršiča polagoma pravilno soditi in vedno bolj spoznavajo vlogo, ki jo igra ta mož v našem narodnem življenju. Doma, pred volilci, je voditelj klerikalcev demagog, največji radikalec, in govori o ministrih in drugih visokih osebah tako kot bi bile samo marijonete v njegovih rokah, a na Dunaju je lakaj, ki liže pete tem »svojim marijonetam*. Slovenci so začeli polagoma uvidevati, da je ta mož čisto navaden političen trgovec in dr. Šušteršič je začel čutiti, da ne bo mogel dolgo varati svojih volilcev. Zato je najel nekega franko-furtima-škega Hrvata, da je napisal v sobotnem »Slovencu* paralelo med njim in — Masarykom in sicer tako, da dr. Šušteršiča povzdiguje v deveta nebesa, o Masaryku govori pa kot o kaki neznatni osebi brez vsakih zaslug za Jugoslovane! Masaryk, ki je razkrinkal one lopove, ki so pripravljali Jugoslovanom na podlagi ponarejenih dokumentov vešala, nima nobenih zaslug za Jugoslovane, pač pa si je pridobil velikanskih zaslug dr. Šušteršič, ki je to lopovsko politiko odobraval! Fuj! Klerikalci naj so lepo tiho! Celo včerajšnji uvodnik »Slovenca* omenja kot posebno važen dogodek nemške »izbruhe na Kočevskem in Koroškem*. Pa so se Slovencem godile že veliko, večje krivice in klerikalci so jih prezirali. Klerikalci naj nikar ne mislijo, da nam bodo oni kaj jadikovali o narodnostnih stvareh. Samo tekom zadnjega leta so zakrivili toliko narodnih grehov in izdajstev, da so lahko tiho. Imenovanje krškega škofa Kaltnerla, sodnih predsednikov Elsnerja in Garserollija, imenovanje stavbenega svetnika Gailhoferja, nadučitelja Krautlanda kakor še nešteto drugih nemških imenovanj ni razburjalo klerikalcev sedaj so pa naenkrat tako občutljivi. 7. februarja 1910 je pisal »Slovenec" v članku »Ciril-metodarija*, da je samo ena narodna misel: krščanska ljudska misel. »Cirilmetodarijo na prag!" vpil je »Sloveecev člankar*. In mar mislijo klerikalci, da smo pozabili kako so se klerikalci izmislili zaroto na Slovenskem, ker so bili kupljeni od Aehrenthala. Klerikalci naj so o narodnosti kar lepo tiho. Izdaj i c e ! Narod nji sleparji! Bivši deželni poslanec Mandelj je med klerikalci bela vrana, ki je dostojen, vseskozi pošten in konciljanten mož. Ima pa za klerikalce to slabo lastnost, da zna tudi s svojo glavo misliti in da zna tudi svoje mnenje povedati in zagovarjati. Raditega je imel s klerikalnimi petelini že večkrat konflikt. Zadnjič sta se kaj ostro sprla z dr. Šušteršičem, s katerim sta bila kot poslanca po okrajih mejaša. Mandelj je ugovarjal, da bi se vse storilo za dr. Šušteršičev okraja za njegovega pa nič. Ker pa je dr. Šušteršič brezmejno požrešen in hoče, da se njegovemu okraju vse da, drugim pa nič, je seveda Mandlja hudo okrcal. Konflikti so se na ta način množili in končno je Mandelj uvidel, da je vseeno če klerikalci izvolijo v deželni zbor m e ti o. Sedaj očitajo za zahvalo klerikalci v »Straži" Mandlju, da je odložil mandat, ker ni postal deželni odbornik. Po Ljubljani pa raznašajo klerikalci vest, da je zato odložil mandat, ker ni postal ravnatelj deželne banke. Klerikalni voditelji, ki načelu-jejo stranki, pač vse ljudi po sebi sodijo. Poslanec Mandelj je tako samostojen mož, da ga ni prav nič oviralo, da ima kot klerikalec svoje hčerke na višji dekliški šoji, ki jo klerikalci tako zelo sovražijo. Če bi pa Mandelj raditega odložil mandat, ker ni postal deželni odbornik, bi končno imel tudi prav. Veliko bolj kot dr. Pegan in dr. Zajec bi on sodil na deželnoodborsko mesto! Klerikalci zoper gostilničarje. Kakor čujemo, hočejo klerikalci vzeti v najem kleti pod kavarno »Evropo" in jih tako adaptirati, da napravijo v njih veliko deželno vinsko klet. Vinska klet, za katero sedaj delajo reklamo po vogalih, je le provizorij. Od druge strani pa se nam poroča, da ostanejo pod »Evropo" kleti kakor dosedaj, le vinske poskušnje se bodo zopet v njih vršile! Pod novim poslopjem deželnega odbora pa bo menda velika vinska klet in sploh gostilna. Meso zopet dražje. Na dunajskem trgu je cena pri prašičih zopet izdatno poskočila. Klavci so šli k podžupanu in so zahtevali, da mesto in država kaj ukreneta proti vedno rastočim cenam, ker sicer bodo dali mesarji obrtne liste nazaj. — V Trstu je te dni nastalo tako veliko pomanjkanje mesa, da je prišlo večje število tržaških mesarjev v Ljubjano in druge kraje na Kranjsko in so pokupili vse meso. V Ljubljani so menda dobili meso 30. volov, ki jih je dala oblast zaklati v klavnici radi kuge na gobcu in parkljih. Vse to pa še ni pomagalo in tržaški mesarji so pri tržaškem namestništvu zahtevali, da se dovoli v uvoz v Trst tudi živina iz okuženih krajev, kar je bilo dosedaj prepovedano. Na intervencijo tržaškega magistrata in namestništva je ministrstvo takoj ustreglo njihovim željam. — V Ljubljani se tudi boljinbolj čuti pomanjkanje živine. Sedaj je deželna vlada še sejme prepovedala tako, da mesarji še težje do živine pridejo. Cena živini vsled pomanjkanja rapidno raste tako, da bo cena mesa po novem letu zopet poskočila. Mesarji neznansko tožijo čez slabe čase. Ljudje vsled draginje manj meso kupujejo in vsled visokih 'kcen živine imajo menda pri prodaji mesa le malo ali nič dobička. Več mesarjev in klavcev je že s svojo obrtjo nehalo vsled tega. — Pa bodo še rekli klerikalci, da v Ljubljani ni draginje! Argentinsko meso v Ljubljani. Parnik „Wyendoke“, najet od »Austro-Amerikane", ki pelje v Trst iz Argen-tinije, dospe menda v Trst dne 3. ali 4. januarja 1911. Argentinsko meso bedo v Ljubljani prodajali na stojnicah trije mesarji na Vodnikovem trgu za Mahrovo hišo in mesar Putrich v svoji mesnici na Starem trgu. Hotel Union zelo čudno postopa pri prodaji cigaret in smodk. V to svrho ima nastavljenega posebnega pikola, ki je tako majhen, da bi spadal že ob 7. uri zvečer v posteljo, dočim Imora prodajati tobačne izdelke pozno v noč, kadar so koncerti. Razen tega pa grand hotel Union tega pikola plača iz dobička, ki ga napravi pri dražji prodaji cigaret. Kaj pravi k temu financa? Položaj kovaških pomočnikov v Ljubljani. Položaj kovaških pomočnikov v Ljubljani je postal naravnost neznosen. Mislimo, da je njih 14 urno dnevno delo v resnici nekaj kolosal-nega in skrajno mučnega. Ni čuda, da so se ljubljanski kovaški pomočniki sedaj vendar enkrat ojunačili. Poskušajo si namreč ustanoviti močno organizacijo, ki naj bi varovala njih pravice in določila razmere med njimi in kovaškimi mojstri, ki so sedaj v resnici nevzdržljive. Nikakor nočemo napadati mojstrov, a vendar se nam zdi nekam čudno, zakaj nočejo ugoditi popolnoma opravičenim zahtevam pomočnikov. Saj bi bilo to na vsak način tudi v njih interesu. In vrhutega so zahteve kovaških pomočnikov pravzaprav zelo majhne in lahko spolnjive. Kar se pa tiče medsebojne konkurence in osebnega sovraštva med mojstri samimi, povdarjamo, da je to v škodo njih, kakor tudi njih pomočnikov. Dosedanje razmere med mojstri in pomočniki se morajo zboljšati. Zato svetujemo mojstrom, katerim že- limo vse dobro, naj ugodijo zahtevam pomočnikov, ki jim bodo ravnotako vedno radi šli na roko. Pomočniki so pokazali izvrstno disciplino in se dobro zavedajo svojega težavnega položaja. S konfisciranjem zaprtih pisem pa mojstri ne bodo dosegli ničesar, ravno nasprotno. Torej gg. mojstri pozor, dokler je še čas! Sicer vam nastanejo lahko velike sitnosti. Mednarodni jamski muzej v Postojni. IV. izkaz stavbenih daril: Rumunski kralj Karol I. 1000 K, nadvojvoda Rainer 100 K, nadvojvoda Friderik 40 K, nadvojvoda Ferdinand Karl 50 K, nadvojvoda Leopold Salva tor 100 K, Neimenovan 25 K, Viktor Leser, c. kr. podkonzul, Manheim 20 K, Josip Kraigher, dr. Kotzmuth, dr. Doljan, G. Piki vsi v Postojni po 10 K, A. Prohaska, Reka 10 K, G. Jelovšek, Vrhnika 10 K, dekan A. Koblar, Kranj 10 K, M. Mrak, župnik, Bohinjska Bela 20 K, C. Schrag, c. kr. konzul Draždane 10 K, ravnatelj Bolle, Gorica 20 K, H. Friedl, c. kr. ministr. tajnik Dunaj 10 K, knez W. Caarto-ryski, Petkinie 100 K, A. grof Eltz, Tillsburg 40 K, A. vitez pl. Ziegler, Dunaj 20 K, dr. V. Deutsch, c. kr. ministr. svetnik, Dunaj 20 K, Hielle & Dittrich, Schonlinde 10 K, H. pl. Lo-renz-Libernau, Dunaj 25 K, J. Cegnar, župnik, Stranje 10 K, dr. M. Sche-scharg 10 K, M. Nemanič, župnik, Brusnica 10 K, E. Glancrnann, Tržič 20 K, F. Buchreiner, Trsi 10 K, dr. Fran Zupanc, Ljubljana 10 K, A. Elsner, c. kr. deželnosodni predsednik, Ljubljana 10 K, C. Vetter, Dunaj 30 K, dr. E. pl. Seidl, Steinitz 10 K, dekan J. Bizjan, Moravče 10 K, dr. B. Wolf-Elberfeld 160 K, baron T. Born, Sv. Ana 20 K. Orožniški vpokojenci na Kranjskem se vabijo na ustanovni občni zbor provincialnega odbora državnega društva orožniških vpokajencev za Kranjsko, ki se vrši v nedeljo, dne 8. prosinca 1911 ob pol 4. uji popoldne v restavraciji »Novi svet" na Marije Terezije cesti v Ljubljani. Predmet: volitev odbora in vpis udov. Posebno se opozarja na to zunanje gospode kolege. Za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje^ zavezali plačati p. n. gg.: dr. J. Savnik, odvet. kandidat v Trstu, Hinko Can-dolini, predstojnik pok. urada v. Trstu. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal trgovec Ivan Pe:d*n znesek 983 20 K kot prispevek c d družbenih užigalic. — Rodoljubi, rahtevajte v vseh trgovinah, gostilnal in kavarnah družbine užigalice, da m ta način do-primorete do večjih pris, evkov v korist družbi sv. Ci/ila in . tetoda. Znano je, da telov dno društvo Sokol I. neumorno sl: bi za svoje člane in prijatelje, zato lamerava napraviti v soboto, dne 7. januarja v Mestnem domu prav dr mači zabavni večer, še veliko bolj zaaaven, kakor je bil japonski, in sicer planinsko veselico. Zato priporočan o za nežni in nenežni spol samo kmet ke, hribolazne in športne obleke. Veselica »Ljubljai skega Zvona" na Silvestrov večer je izpadla nad vse pričakovanje dobro. Pevski zbor je zapel več krasnih novih domačih skladb, ki so jako ugajale. Občinstvo, ki je veliko dvorano Mestnega doma do zadnjega kotička napolnilo, ni šte-dilo s pohvalo, ki je bila povsem zaslužena. Med zvoki Slovenske filharmonije so se vrtili pari do poznega jutra. Sploh je bila zabava popolnoma domača, neprisiljena. Splošno se je opazilo, da je postalo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* silno priljubljeno med občinstvom, k čemur mu iz srca čestitamo. Pričakujemo, da je bil tudi vspeh veselice zelo zadovoljiv. Drugi veliki planinski ples v Trstu. Z veliko marljivostjo se vrše IA1I LISTEK. Batrahomiomalina. Srečni Pallenberg! Kako je bil previden, da je ravno v pravem tre-notku obrnil opereti hrbet, kajti njegova gledališka karijera bi bila končana, ako bi ga kdaj zanesla usoda v Ljubljano, kjer naj bi se predstavil našim estetikom in moralistom v ti ali oni ulogil Ne bi se oglasil tu jaz v ti smešni ljubljanski polemiki, ako bi me neki večni godrnjač v »Jutru" naravnost izzval k temu. Da se pa že v naprej zavarujem proti vsakim stranskim insinuacijam izjavljam, da je moja navada, da vse, kar napišem, tudi podpišem, in da se gospod iz Ljubljsne presneto moti, ako me identificira z gospodom iz Dunaja. Res je sicer, da sem bil v onih dnevih v Ljubljani, da sem napisal eno gledališko recenzijo, a da bi se spustil v polemiko z ljubljansko nravstveno komisijo, tega mi ni prišlo niti v sanjah na misel. Strinjam se v celoti z ono notico, a odgovora na pruderije nezadovoljnih estetikov ne bi jaz napisal nikoli, ker je tako početje preveč filistrozno. Meni je popolnoma vse eno, ako je danes žrtev godrnjačev g. Povhe, ali pa jutri kdo drugi, smešno se mi samo zdi, ko ljubljanski estetiki iščejo duška svojim nravstvenim principom in zgražanjem ravno v opereti! Ako že hoče neznani estetik primerjati Dunaj z Ljubljano, ako hoče z opereto »derBohm in Amerika" dokazati razliko med Dunajem in Ljubljano potem ne vem, kaj naj človek, ki se resno bavi z gledališkim vprašanjem, odgovori na to! Kdor išče v moderni opereti — v tekstnem dejauju — umetnosti, ta ne ve kaj je današnja opereta, pregledajmo vse in v vsaki najdemo tip, ki je nekak deus ex machina vsega, ki je nad vse komičen, ki mora v nepomembnosti svoje uloge s primernim pretiravanjem plavati preko površja, ako hoče, da reši čast libretista in komponista. In navadno so ravno te uloge one, ki pripomorejo ti ali oni opereti do uspeha! Kaj bi bile današnje operete na Du* naju brez Freumanna, Blasela, Pallen-berga, Girardija? Pa vendar so njih kreacije včasih take, da mora človek dvomiti nad resnostjo pomena današnjega gledališča. In publika? Ta suverena publike, kakor jo nazivlje estetični gospod iz Ljubljane ? Ali imamo v Ljubljani sploh gledališko publiko? — Poglejte prazne prostore, ko je na odru literarna stvar. In ta publika, ki ex principio sovraži umetnost, naj bo vpoklicana v to, da v opereti suvereno sodi o estetiki, ki ve o nji toliko, kakor Bielohlawek o Tolstem. Besede o vzgajanju publike so prazne, naša — pa ne samo naša — publika je že našlo svojo vzgojo, a ne v gledališču, zavodu klasične in moderne umetnosti, našla je svojo vzgojo v opereti, to je šola časa! Današnja gledališka publika najdeveliko večji užitek takrat, ko se odvali Pvohetu kamen od srca nego takrat, ko bi govoril Hamlet svoj: biti ali ne biji! Iz vsega delovanja vodstva slovenskega gledališča mora objektiven človek uvideti, da ima isto resne ambicije, ali kaj hoče, ako ne najde ljudi, ki bi razumeli njegovo delovanje, kdor pogleda odigrani repertoar, mora reči, da je vodstvo poskusilo vse, da nudi Ljubljani ono, kar mu more nuditi; ako pa ne gre potem ni čudno, da se gledališko vodstvo ne postavi na stališče: mundus vultdecipi, ergo decipiatur! Ljubljansko aplavzno vprašanje je pristen ljubljanski pojav. Res publika je suverena, ona ima pravico do av-plavza in gnilih jajc. A ta suverena publika mora imeti tudi resen kriterij, ona mora znati razločevati med umetnostjo in banalnostjo, ona mora znati razločevati med »Tristanom" in »Veselo vdovo". Dokler pa nimamo take publike, ne moremo govoriti niti o nji, niti o njeni suverenosti! Prav res pomilujem ljubljanske igralce, ki se mo- rajo izpostavljati taki estetiki, ki prekaša nazore vsake državne Sittenkom-mission*. In ako taki estetiki groze nazadnje že zulico, ako hočejo uplivati na podrejene elemente, da dado duška užaljenim estetičnim nazorom svojih estetikov, potem je to veliko bolj neeste-tično in neokusno nego najneumest-nejše pretiravanje tega ali onega igralca! Alije Ljubljana res začarana v ono pro-kleto malomestnost, da ne more iz nje! — Ko je bila še Polakova v Ljubljani, kolikokrat se je kritika in publika zgražala nad njeno igro, a ako pride danes gostovat, so vsi polni hvale o njeni pikantnosti, gracijoznosti in enakih lastnostih subrete. Slovensko javno mnenje pač ne pozna doslednosti, giblje se'med dvema ekstremoma, a iz te negotovosti si ne ve drugače pota, nego da si daje duška v zgražanjih raznih estetikov, ki jim je stopil na čelo neznani gospod iz Ljubljane! Gotovo je sicer, da imajo razni ljudje najrazličnejše okuse in nazore, a ti nazori in okusi ne smejo biti ana-lovonistični, ker postanejo smešni, a to ne samo za njega, osmešijo nas pred vso javnostjo, domačo in ptujo! Ko bode naše občinstvo v enakem številu napolnilo ljubljansko gledališče, ko se igra literarno delo, ko takrat kadar zadone sentimentalni valčki današnjih operet, takrat bo naša publika suverena, takrat bo znala razlikovati med umetnostjo in zabavo, takrat ne bo treba več estetikov in puritancev, ker takrat bo publika sama sodila! A ta sodba ne bo enaka zgražanju gospoda iz Ljubljane, ta publika bo takrat rekla: Uživala sem v umetnosti, a zabavala sem se pri opereti! Takrat bo šele naše gledališče moglo vršiti svojo, moralno .dolžnost, ki je danes pri vsi dobri volji ne more! Današnji estetiki, zabavljači in godrnjači pa imajo veliko hvaležnejše in koristnejše delo, nego da s zabavljanjem odtujujejo občinstvo od gledališča. Vse resno občinstvo naj skušajo pridobiti gledališču, ki ga mu sedaj s svojim zabavljanjem odtujujejo, vzbude naj v njem čut do umetnost in kriterij razlikovanja. Napisal sem ^ misli, ker me je gospod iz Ljubljani naravnost izzval, želel bi pa samo, da bi bilo s tem aplavzno vprašanje v slovenskem gledališču konečno rešeno, ker od resnosti do smešnosti je res le en korak! Dunaj, 30. decembra 1910. V. F. Jelenc. /J U Izvod sam > 4 vinarje. priprave za drugi planinski ples, ki bode dne 11. februarja 1911. po daljšem odmoru zopet v Trstu. Vršil se bode v vseh prostorih tržaškega Narodnega doma, ki bode predstavljal ta dau diven planinski svet. Dve vojaški godbi, razne planinske koče itd. bodo združevale na tem večeru vse navdušene planince in njih prijatelje v veselo neprisiljeno zabavo in zato upamo, da bodo tudi naši kraji častno zastopani na slavnosti dne 11. februarja in to tembolj, ker planinski ples v Ljubljani odpade. Maščevanje odpuščenca. Peter Kumer iz Praš je bil uslužben pri gostilničarju Alojziju Kunaverju za hlapca. Dne 24. decembra je bil odpuščen iz službe. To ga je strašno ujezilo. Drugega dne je prišel na vse zgodaj, ko so se vsi domači nahajali v cerkvi, h Kunaverju, ubil z gnojnimi vilami eno kokoš, razbil nato tudi gnojne vile in eno svetilko in z ubito kokošjo odpotoval. Pričakujemo, da ne bo ušel zasluženi kazni. Velikomestna ljubavna scena na ljubljanski glavni pošti. Ljubljana vendarle postaja počasi veliko mesto. Včeraj dopoldne se je pripetila na ljubljanski glavni pošti velikomestna ljubavna scena, ki jo je sem pa tam videti na deželi, ali pa v velikih mestih, v Ljubljani je pa do-sedaj še nismo imeli na takem prostoru in ob tem času. Na glavni pošti ob 11 uri. Včeraj na novega leta dan je bilo ob 11. uri okoli pošte in na pošti naj-živahnejše življenje,, ki si ga moramo misliti. ^ L Tako • lepega dneva že dolgo ni bilo v Ljubljani kot včerajšnji in vse Me promeniralo ob tem času po mestu. Na prvi dan v letu pa je tudi marsikdo imel opravka na pošti, ki se je ob 12. uri imela zapreti. Ob tem živahnem Času pride na pošto velika, vitka, črno oblečena dama. Ljubljančanom je poznata, kajti večkrat jo je videti. Celo ljubljanskim ženskam imponira njena zunanjost, Marsikateri Ljubljančan pa je že poželjivo vrgel oči na njeno stasovito telo. živahna je, mlada in po svojih kretnjah vzbuja nehote sum, da nosi v prsih nemirno dušo in da bojuje v sebi boj za srečo v nesreči. Pred oddelkom za brzojavke ima ta dama posla. Poštnemu uradniku izroča baš brzojavko, ko se ji približuje zelo suh mož, srednje velikosti. Črne oči, črne lase, močne po koncu stoječe brke in nemarno poravna, mrša brada, dajejo mu izraz odurnega človeka. In ta mož se bliža dami bolj in bolj. Zdajci nestane nepopisna panika. Suhi mož zagrabi namreč z vso silo svojih koščenih prstov črno damo 23 lase od zadaj. Klobuk ji odleti, njena glava se od bolečin zvija, prsi ji drhte strahu in njen obupen glas kliče na pomoč. Kakor bi trenil zavzelo je občinstvo stališče. Ženske in moški hite napadeni ženski na pomoč. Dame vihte po njem s pestmi, s taškami; moški si prizadevajo, da kar najhitreje ločijo Moža od dame. Med tem pa pustoši °n njene lase, da lete od nje in da ji izvije iz ust nepopisen glas bo-e^in. Kar naenkrat pa odneha in prosi °bčinstvo odpuščanja češ: Jaz ne morem nič zato. Drugega ne govori kakor to. Le y Nemškem jeziku ponovi še enkrat e besede. Bled je kakor zid, oči se ^T111 iskre kakor zverini, ki je gospo-^arila nad svojim plenom. Roke se "l1.11 tresejo in noge se mu šibe. Lju- res puste na miru in ga le začu-^eno pogledujejo. Nihče pa si ne ve Skladali kako, kaj in zakaj. Dama odhaja, on pa je že zopet videti lren. Hipoma pa prime moža drugi popad in zopet se zakadi v črno damo. Se- je naskok še jačji, jeza še hujša, r r°kami zagrabi za razpletene lase m vrže žensko na tla. Višek scene Ko leži že ženska na hrbtu na tleh, puli ji mož lase, suje jo po obrazu, p0 prsih, po životu z rokami, z nogami in koleni. Sune jo parkrat po nosu in zobeh, da se ji prikaže kri. Zdajci plane ljudstvo divje j]® JNeznanega moža in ga dobesedno jn 7’ On postaja še boljinbolj divji čevu drži žrtev za vrat in sklepa krni v *Toke> hoteč j° zadavit>- Da ga e*n trenotku naskočil močan mož, ki ga je tudi zgrabil z vso silo za vrat, bi se lahko na licu mesta pripetila tragedija, tako pa se je vendarle posrečilo rešiti žensko iz krvoločnih rok. Med tem je dospela mestna policija, ki je razburjene duhove hipoma pomirila. Izvošček je odpeljal ženo, mož je odšel potem, ko se je legitimiral. Šel je takoj nato v kavarno k „Slonu“ in mirno motril skozi okno razburjeno občinstvo. Kdo sta? Mož je trgovski potnik K. v Ljubljani, rodom Hrvat, ona pa je njegova žena, rojena Lju bljančanka T. Zakaj je nastala scena? Pred kratkim sta se ločila pred tukajšnjim sodiščem na podlagi obojestranskega privoljenja in sporazumno. Od tistega časa je žena hodila svoja pota, mož pa svoja. V možu je vendarle od tistega dne začelo rasti Iju-bosumnje v podvojeni meri. Zaklel se je, da se nad ženo maščuje. Živel je že. od nekdaj v fiksni ideji, da mu je žena nezvesta in da jo drugi fantje zapeljujejo. Ta misel pa se mu je od ločitve naprej stopnjevala do blaznosti. Opetovano je dobival trenotne popadke, ko je doma v sobi krčevito stiskal pesti in se hotel dejansko zagrešiti nad svojo ženo. Zadnji čas je tudi ženi pisal večje število grozilnih pisem, v katerih je ločeni ženi rotil, da naj mu bo zvesta, da naj ga ljubi, če ne bo storil ž njo tak konec kot si ga niti predstavljati ne more. Tudi je sem pa tam udaril b61j na lirične strune in poslal ji je celo zaljubljeno pesemco, za katero pa se ne ve, če jo jo je zložil sam ali ne. Zakaj ga ona ni marala? Gospa K. je še mlada dama, jedva 24 let stara. Dasi še tako mlada je že nad 7 let poročena. V zakon jo je nekako prisilil kot 16 letno dekle. O ljubezni takrat še ni imela razvitih čustev ko so jo gnali v zakonski jarem, a starši so hoteli, da se omoži in morala je vzeti K. za moža. Ljubila ni moža, ko je vstopila v zakon, ljubila ga ni pozneje in tudi danes ga noče. Zopern ji je bil K in ker je bil povrhu še grd in oduren, ga ni mogla videti. Kakor golobica pred jastrebom se je vendarle bala, ker ji je opetovano poskušal vcepiti ljubezen s — tepežem, K zakonski nesreči je tudi veliko pripomoglo dejstvo, da sta ostala cel čas brez otrok. Kju' bo? Napadalec K., ki se namerava v kratkem preseliti za stalno v Trst, pride brezdvomno še preje pred tuk. sodišče, ker si je nad svojo ženo lastil preveč pravice. Prav lahko se mu pripeti, da bo dobil za svoje dejanje tudi več mesecev ječe. Žena pa ima tudi lahko še sitnosti s sodnijo. Po našem zakonu mora biti tudi ločena žena svojemu možu zvesta. Vsako tozadevno opustitev smatra postava za zakonolomstvo. Ako bi ji mož mogel to dokazati, bi lahko bila ka-znova kakor je bilo kaznovanih že več ločenih žena. Moderni sodniki pa stvar tudi že drugače razsojajo ia dajejo ločeni ženi veliko več svobode kot mrtvi in zastareli paragrafi. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Kabinet Bienerth. Dunaj, 1. januarja. V današnji dunajski i uradni „Wiener Zeitung" je priobčeno cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se poverja dosedanjemu ministrskemu predsedniku baronu Bie-nerthu sestava novega kabineta. Dunaj, 1. januarja. Iz krogov parlamentarcev, ki so bili zadnje dni sprejeti od ministrskega predsednika v avdijenci, se poroča, da se izvrši sestava novega kabineta do 20. januarja t. 1. Kakor poroča »Deutschbohm, Korespodenz“ bo novo ministrstvo popolnoma uradniško in je baron Bienerth tozadevno že konferiral z voditelji različnih strank. Dunaj, 1. januarja. Iz zanesljivih virov se poroča, da je sestava novega kabineta, ki se predstavi državnemu zboru dne 18. januarja najbolj odvisna od izida češko-nemških spravnih pogajanj, ki se prično jutri v Pragi. Sicer pa bo politika ista kakor doslej. Pogajanja z odličnimi vodilnimi politiki se prično že v najkrajšem času. . Dunaj, 1. januarja. Pogajanja ministrskega predsednika barona Bienertha s strankami se prično v torek, vendar pa bo baron Bienerth najprej počakal na izid češko-nemških spravnih poganjanj v Pragi. Novo ministrstvo baje ne bo provizorično, ampak definitivno. Ce bodo imenovani tudi ministri krajani in znano. V novem ministrstvu bodo najbrže ostali dr. Hochenburger, dr. WeiBkirchner, Georgi in grof Stiirgkh, ki pa bo najbrže prevzel ministrstvo za notranje zadeve. Dunaj, 1. januarja Kot novi finančni minister pride v poštev dr. Urban ali pa guverner poštne hranilnice, Schuster; kot bodoči nemški mi-ster krajan je baje določen poslanec Pacher. Prisega proti modernizmu. Monakovo, 1. januarja. Dosedaj ni hotelo v bavarskih škofijah 47 duhovnikov priseči proti modernizmu. Tržaški demonstranti pred sodiščem. Trst, 1. januarja. Kazenski senat tukajšnega deželnega sodišča je danes razglasil obsodbo nad 16 tržaškimi fakini, si so bili obtoženi radi demonstracij ob priliki izleta hrvatske narodne delavske organizacije iz Pulja v Trst in pri tej priliki demolirali kavarno Minervo in pobili šipe pri nekaterih slovanskih bankah. Osem obtožencev je bilo oproščenih, eden je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe, štirje na 6, oziroma 3 mesece in ostali trije na zapor od treh tednov do sedem dni. Železniška nesreča. Trst, 1. januarja. Na južnem kolodvoru pri Barkovljah so našli včeraj truplo 20 letnega Josipa Dessardo. Glava je bila odtrgana in je ležala 10 metrov proč. Ni še znano, ali je izvršil samomor ali hudodelstvo. Vseučiliščnl profesor s ponarejenimi zrelostnimi spričevali. Krakov, 1. januarja. Na lvovski univerzi je prosil neki poljski učenjak ki se je izkazal z dvema doktorskima diplomama, za mesto na firozofski fakulteti. Toda pozneje se je izkazalo, da je njegovo zrelostno spričevalo od konca do kraja ponarejeno. Dotični profesorski kandidat pripada zelo ugledni rodbini, katera skuša sedaj stvar prikriti. Odlikovanje slikarja Makovskega. Petrograd, 1.januarja. Car Nikolaj je podelil slavnemu ruskemu slikarju prof. Konstantinu Makovskem povodom njegovega 50 letnega delovanja naslov državnega svetnika s predikatom ekscelenca. Portugalska. Lizbona, 1. januarja. Danes je portugalska vlada zvišala plačo vojakom. Obenem se je obrnila do francoske in angleške vlade, da tako olajša novim diplomatom uradni nastop. London, 1. januarja. V mestu Woodnorthon, kjer se nahaja izgani portugalski kralj Manuel, vlada popoln mir. V gradu je vse mirno, tako se nikakor ne more sklepati, da bi kralj Manuel bil v kaki zvezi s svojimi pristaši na Portugalskem. Po smrti grofa Tolstega. Pariz, 1. januarja. Tostojev sin se je vrnil v Pariz in izjavil, da se je z domačo rodbino popolnoma sprl. Razmere v Jasnaji Poljani so se mu popolnoma pristudile. Njegov oče je baje umrl kot žrtev fanatikov, katerim je prišel v roke. Posebna sreča je, da se nahaja oporoka umrlega filozofa v rokah njegove najdražje hčerke Aleksandre. Obtoženi železničarji. Pariz, 1. januarja. Preiskava proti stavkujočim železničarjem je končana. Kazensko postopanje se je ustavilo proti 13 obtožencem; med temi se nahajo bivši tajnik Pataud, elektrik Toffin, 14 jih je bil obtoženih zaradi oviranja prometa in ščuvanja k temu. Med njemi je vodja železničarjev Le Queuio, kateri je obtožen tudi, da je ščuval vojake proti poslušnosti. Obenem so obtoženi tudi 3 člani herveške redakcije, kakor odgovorni urednik Haurey, tajnik Alme-reyda, urednik Berthand in administrator Meri e. Smrtni padec zrakoplovca Moisanta. London, 1. januarja. Slavni amerikanski avijatik Moisant je, ko se je hotel spustiti na tla, v Novem Ba-leauu padel iz višine kakih 100 čevljev in zadobil pri tem smrtne poškodbe. Zrakoplov je bil docela razrušen. Moisant je postal slaven, posebno zaradi leta iz Pariza v London in okoli newyorškega spomenika, ki je bil postavljen v proslavo osvoboditve Amerike. Rekonstrukcija španskega kabineta. Madrid, 1. januarja. Čuje se, da pride rekonstrukcija španskega kabineta, o koji se že govori že mesec dni, danes popoldne v ministrskem svetu na dnevni red. Pri tej priliki bodo na novo zasedeni trije ministrski sedeži. Ministrski predsednik bo stavil kralju le eno zaupno vprašanje. Popravek. V javnem vprašanju g. M. Sladičeve z dne 31. decembra 1910 se mora stavek: Dr. Ravnikar se je izgovarjal, da sodnija le pusti popraviti dotične vloge — pravilno glasiti: Dr. Ravnikar se je izgovarjal, da sodnija ne pusti popraviti dotične vloge. HISA na Poljanski cesti 58. se z vso pripravo ..........= proda. 1 * Plačilo po pogodbi. 3TI8. 1IEZE, Radeckega cesta 16 se priporoča slav. občinstvu. Dobra pijača, dobra kuhinja in točna postrežba. Sprejme se več abonentov na hrano. Najboljši pokončevalec mrčesa je brezdvomno E. Scherag-a pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo. - Naroča se: Dunaj XV., Funfliansgasse štev. 5. Josip Vidmar, založnik dežnikov in solnčnikov v Ljubljani naznanja slavnemu občinstvu, da je svojo podružnico na Starem trgu 4 z 31. decembra 1910 opustil. Za izkazano zaupanje moji opuščeni podružnici se vljudno zahvaljujem in prosim blagohotno sedanjo naklonjenost tudi moji glavni trgovini Pred škofijo in podružnici v Prešernovi ulici št. 4 izkazati r* 'O'O'n'0' f> *' 'VJ-J v V .-iM Cvetlični salon j -u-lolj ana Pod trančo štev. 2 poleg čevljarskega mosta izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunamja naročila se izvrše točno. Cene zmerne. ? i ? I K O ?0 ? Najboljša sedanjosti: zlata, srebrna, tula, ? I ? I K O ?0 ? nikelnasta In jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! ? I ? Tovarniška varstvena znamka: ir »i k o ? i ? IKO ?0 ? JULIJA ŠTOR Ljubljana Prešernova ulica štev. 5.' Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah. Telmični bureau in podjetje zg-vadb Inženir H. Uhlir v Ljubljani Resljeva eesta štev. 26. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna*, Ljubljana. Nizke cene! Nizke cene! Josipe Herrisch, Ljubljana, Židovska ul. 7. Priporoča veliko zalogo moških, ženskih in otročjih čevljev. Gamaše, galoše in prave gorske čevlje (Golserce). Zunanja naročila se točno izvrše. ! i i Onj-dež amerUsa^slse 5jn.d.-u.strije izumljeno je novo Adirno pero („Maxim„) s pisalno pripravo za črnilo In svinčnik. Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za (liitro in gotovo šešte-/anjein so njegove glav-ie prednosti obnajpri-prostejši uporabi 'in brezhibnem funkcioniranju: na eni strani veliko razbremenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu 11 Maximom ne občuti nobeno živčno utrujenje, ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 1060 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 21. Iq. solidno delo se jamči A. PERSCHE Ljubljana, Pred škofijo 21 Prvi slovenski pogrebni zarod v Ljubljani Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo - . Njgni^je cene! TURK in BRATA ROJINA. ^.ooŠS: Llnblfanska kreditna banica ¥ L|uMlanL Stritarjeva ulica štev. S. ===== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. --------------== Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 Vlo. Poštne hranilnice št. 49.086. Telefon štev. 135. Giro račun Avstro-ogrske banke. T Število zadružnih članov čez 600. I Varnostni zakladi sklepom 1909 Stanje hranil vlog sklepom 1909 : K 3,700.000. : K 160.000. GLIHA P0S0JIL1IC1 registrovana zadruga z neomejeno zavezo Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljubljana sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih obrestuje po 43|4°!0 od dne vložbe do dne vzdige brez odbitka rentnega davka. Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Na razpolago so domači hranilnik!. Franc Souvan sin, Ljubljana Mestni trg jštev. 22 in 23 2v£a.£3.u.fs.l^tuLxra.a. veletrgovina. VI prihranite denar! Automatični namizni prižigalnik “S oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannli-cherjevih pušk. Lepo IT S& Lepo darilo! -■»- darilo! Ir»c (phiinrlor tehnična pisarna Dunaj XIII., joa. OLIlUllUer HOtteldorlerstrasse 237/V. Preprodajalci dobijo velik popust I — Pošilja se samo popoštnem povzetju. — P. n. restavraterji In kavamarjl Izjemne cene. Hotel in restavracija ^avarski dvor‘ Dunajska cesta št- 29 se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. Restavracija je moderno urejena. Mir in točnost zajamčena. Za obilen po9et se priporoča Štefan Bergant lastnik. VVodmatu se pod jako ugodnimi pogoji In na lepem prostoru proda hiša z dvema sobama, kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo, drvarnico in peril-nico z obsežnim prostorom. Natančnejše se poizve pri lastniku na Selu št 30. Meinl uvoz kave, velepražarna Nova podružnica v Ljubljani Šelenburgova ul. 7 Veselo naznanilo! posebno onim, ki;se slabi in revni čutijo. Kri! Zajutrk imajo ti-* sti, ki ne pijo Moč ! druzega, kot dr. - pl. Trnkoczya Zdravje! siadničaj, ■, pod imenom 50°/o prihranka! sia- Izborno okusno živilo najboljše kakovosti 1 Obenem senzacijsko boj-kotno sredstvo proti ode-ruštvu živil. Dobi se povsod, tudi pri trgovcu. '/4 kg velja 50 vinarjev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj, Josefstadterstrafie 30, Radetzkyplatz 4, SchOnbrunnerstrafle 109. Gradec, SackstraBe 3, v Ljubljani, Kranjsko. — Po pošti se pošilja najmanj 5 paketov. — V lekarni Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani se tudi oddajo zdravila p. t. Članom okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniške blagajne južne železnice. Tovarna vozov Peter Keršič, Sp. Siska priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah. — Sprejema sa tudi les v žaganje na parni žagi. - Za točno in Že rabljeni vozovi se jem-: Ijejo v račun. = loii/pcroča, veliko raznih nakitov, perilo za gospode m dame, specijalitete zavratnic in nogavice; steznik „Directoire“ P. D. Ed. Šmarda potovalna pisarna 7 Ljubljani, Dunajska cesla 18. CottnA Prodaia originalnih voznih listov („šifkart“) Vj