Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom.		Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev.	25.	Sreda 28. marca 1928.	Leto III.
Najemniki protestiralo — hišni posestniki rovarilo.
V hišnoposestniškem Izraelu je izbruhnila cela revolucija. Nujni Predlog sodr. Petejana, ki ga je motala vlada, hote ali nehote, akcepti-rati, je razbesnil hišne posestnike, ki so se tako imenitno pripravljali na »krvavo rihto« z najemniki, do najskrajnejše skrajnosti. Še malo, in bilo bi konec sveta. V Beogradu so možakarji sklicali protestni shod, zahtevajoč, da vlada takoj prekliče, odnosno izsabotira goriomenjeni nujni predlog in delo dotične parlamentarne komisije — kratkomalo, vlada in narodna skupščina naj prekličeta svoj lastni zakonski sklep, da bodo stradajoči hišni posestniki zadovoljni. Zanimivo je, da so bili zlasti slovenski hišni posestniki in njihove organizacije silno glasne. Gospodje hišni lastniki so ob tej priliki pokazali, da znajo tudi... boljševizirati. Demonstrirali so celo pred stanovanjem vladnega predsednika, sodr. Petejana so pa nagnali... v Moskvo, češ, da je bolj-ševik, ki spada v Rusijo in ne v njihovo Jugoslavijo! Vrišča in trešča je bilo mnogo in žugali so s sodnim dnem. Toda tudi najemniki niso mirovali, Isti dan se je vršil
velik protestni SHOD STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV V ZAGREBU IN V MARIBORU.
V Zagrebu je bil shod po številu navzočih in po njihovem razpoloženju
pravi opomin vladi in hišnim posestnikom, ki ne smejo misliti, da so njihovi privatni interesi nadvsem. Govoril je na tem shodu za slovenske najemnike sodr, Vencajz. Navzoči so glasno zahtevali podaljšanje stanovanjske zaščite, ker je sicer katastrofa neizbežna! Hišnim gospodarjem sc ne sme dovoliti, da bi kakorkoli sabotirali ali izigravali zaščito. Tudi veliki protestni shod proti nameravani ukinitvi zakona o zaščiti stanovanjskih najemnikov, ki se je vršil v nedeljo v Mariboru in ki ga je sklicala socialistična stranka, je bil dobro obiskan. Predsedoval je sodr, Brau-hard in gcvorila sta ss, Bahun in Eržen v slovenskem in nemškem jeziku, Sprejeti sta bili dve brzojavki, ki sta bili odposlani na predsedstvo narodne skupščine in ena na sodr. Petejana, s katero se mu shod zahvaljuje za njegov možati nastop za podaljšanje zaščite v skupščini. O shodu bomo v prihodnji številki še natančneje poročali.
Medtem poročajo iz Beograda, da bi vlada rada izigrala celo stvar s tem, da se začne maksimiranje najemnine, ne pa tudi podaljšanje neod-povedljivosti stanovanj.
Proti tej nameri treba pravočasno zastaviti vse sile, da se jo v kali zaduši.
Rdeči mesec našega časopisja.
Meseca aprila, vse do 1. maja morajo vse naše organizacije, vsi naši somišljeniki, zlasti pa vsi naši zaupniki intenzivno na delo za naša dva
![lavna strankina lista »Delavsko po-itiko« in »Volksstimme«. Tekom meseca aprila se mora število naročnikov za oba lista povečati tako, da bomo lahko po zaključenem rdečem niesecu rekli: Naše vrste so se po-nmožile za sto in sto novih najzaved-nejših sobojevnikov! Kajti naročniki strankinega glasila — ti so pravzaprav permanentno poslujoči strankini *aupniški zbor, oni so gibanje v stalni akciji. Zato je tudi akcija za pridobivanje novih naročnikov najnujnejša in najvažnejša akcija, kateri je j*feba posvetiti največjo pozornost in koncentrirati vse najboljše moči.
Strankini časopis — to je stalni Jhod, sestanek, diskusija, to je stalni kontakt z javnostjo, stalno organiza-torično in vzgojno delo, stalno opominjanje vladajočih in delavstvo izkoriščajočih, stalni naval na krivičnosti, 'aŽi, nasilje, stalna borba za ljudsko Pravo, ljudsko svobodo!
Le tisti pa sodeluje aktivno v tej ®°ribi in ima pravico do njenih uspe-®°v, ki je naročnik, čitatelj in agitator tega lista!
Zato je potrebno, da se sodrugi in ^družice., vsi brez izjeme, dobro zavedajo važnosti rdečega meseca.
Povsod se še najde dosti ljudi, ki cit a jot naše liste iz druge roke, ali pa ki simpatizirajo z nami — do našega časopisa pa ne pj-jdejo, ali pa niso naročeni nanj. Zato je pa potrebno, na jih nelkdo pregovori, pridobi za 'ist. Vsak nov naročnik — nov vojak skupne delavske armade. To pridobi tv eno delo pa more izvršiti zlasti strankin zaupnik, kateri se mora sa-jno dovolj zavedati, kako važna je 'imkcija našega časopisja za delavsko
stvar; kaj bi mi bili, če bi ne imeli svojega časopisja!
»Delavska politika«, ki je bila osnovana v najkritičnejšem trenutku za naše gibanje, se je polagoma vendarle uveljavila, ona se danes čita že v najmanjšem slovenskem -kraju — toda »Delavska politika« ne sme ostati pri tem, ona se mora boljinbolj razširiti, ona se mora polagoma tudi povečati, da bo še v večji meri odgovarjala svoji nalogi. Zato je pa treba delati zanjo; ne sme se prepustiti skrb za list le peščici ljudi okoli njega, list mora biti last vseh, zato pa tudi dnevna skrb vseh!
Zavedajo naj se tudi posamezniki, da strankino glasilo, ki v ostalem izhaja le na štirih straneh in ki mora vsaj v mejah možnega zadovoljiti vsem pojavom v delav. gibanju, ne more MU informac. Ust v smislu mešč. dnevništva, ki ima dovolj papirja in sredstev na razpolago — strankin časopis je predvsem bojno glasilo, ki ne more zanemarjati niti ideologične strani gibanja, kajti on je tudi eminentno vzgojno sredstvo. Treba, da se zna ločiti tednik, ali dvotednik od dnevnika, strankin časopis od informacijskega velikega dnevnika. Zato izdajajo tudi stranke z velikimi dnevniki še svoje strankine tednike. Zna-či, da vrše strankini časopisi posebno važno nalogo, ki se jo ne sme zamenjati z nalogo dnevnika, kateri bi tudi časopis, ki ne izhaja dnevno in nima dovolj prostora, ne bil nikoli kos.
Rdeči mesec za naš časopis — t° je mobilizacija vseh strankinih sil za najvažnejše in najučinkovitejše strankino bojno, organizatorično in vzgojno sredstvo — za tisk!
Pri taki mobilizaciji ne sme biti brezbrižnežev, lenuhov, derzerterjev.
Vsi morajo sodelovati, vsi morajo pridobiti toliko in toliko novih naročnikov.
Na delo za »Delavsko politiko«, na delo za strankino časopisje!
Rdeči mesec bo pokazal, koliko nas je, ki se zavedamo svoje dolžnosti, ki vemd ceniti pomen lastnega časopisja.
Delo za strankin časopis, /e delo za socializem.
Socialist, ki ne dela za socializem, ni socialist!
Rdeči mesec se zaključi s proslavo 1. maja; na 1, maja bo treba še posebej napeti vse moči, da bomo šteli čimvečje število naročnikov, konšta-tirali najlepši uspeh!
Na delo za rdeči mesec našega časopisja!
*
Poziv uprave naših listov na vse organizacije, zaupnike in somišljenike.
Cenjeni sodrugi!
Z ozirom na sklep pokrajinskega kongresa v Trbovljah, s katerim se naroča vsem krajevnim organizacijam, da razvijejo posebno v tem letu intenzivno in vztrajno agitacijo za povzdigo naročnikov strankinega tiska, je podpisana uprava sporazumno s pokrajinskim načelstvom sklenila, d'a naj bo za vse strankine pristaše mesec april agitacijski »rdeči mesec« za zbiranje tiskovnega sklada, posebno pa novih naročnikov strankinega glasila »Delavske Politi-* tike« i,n! »Volksstimme«,
V	dosego čim večjega uspeha je zamišljena akcija na ta način, da se prične agitacija najmanj s 1, aprilom
in nadaljuje cel mesec, posebno pa na dan 1. majnika. Iz te akcije bo ‘obenem najbolj razvidna agilnost posameznih krajevnih organizacij, odnosno zaupnikov.
Krajevna organizacija, oziroma posamezni zaupnik, ki bo nabral 10 novih naročnikov, kateri bodo naro-čino plačali vsaj za en mesec naprej, si lahko izbere dve knjigi iz naše knjigarne, kot nekakšno priznanje za njegov trud. Isto velja tudi za zbiranje tiskovnega sklada, vendar mora znašati nabrani znesek najmanj 250 dinarjev.
Tozadevne nabiralne pole smo že odposlali. Vrnite nam jih po preteku tega čas®;, odnosno nam lahko pošiljate imena novih naročnikov sproti.
Uverjeni smo, da vaša krajevna organizacifai ne bo med zadnjimi pri tej akciji, temveč, da boste zainteresirali vse vaše zaupnike, kakor tudi člane za to prepotrebno delo ter s tem pripomogli do aktivnosti naših -listov, a delavstvu do močnega orožja napram reakcionarnemu kapitalizmu. Objavljeni rezultati pa naj bodo manifestacija naše volje, zato vas poživljamo, da gre vsak zaveden so-drug vztrajno in neumorno na delo z geslom »v vsako delavsko hišo naš časopis«. Kdor istega ne mara, je proti lastnim, kakor tudi proti splošnim delavskim interesom,
Z socialističnim pozdravom Uprava »Delavske Politike in »Volksstimme« v Mariboru, Ruška cesta 5,
Ženski socialistični dan v Sloveniji.
V	nedeljo so proletarske žene v Sloveniji uprav nepričakovano lepo proslavile svoj mednarodni socialistični dan. Udeležba povsod velika in veliko navdušenje za stvar in resna volja, da se žene združijo v borbi za socializem.
Ženski shod v Ljubljani je otvo-rila ob polni dvorani Mestnega doma sodr. Rakovčeva, ki je pojasnila pomen dneva in važnost ženskega socialističnega shoda za Ljubljano in za vso Slovenijo. Poročala je nadalje s. Ajdiškova, ki je v lepem referatu razvila zahteve žene po osvoboditvi in dokazovala potrebo, da se žene bore v eni vrsti z moškim proletari-jatom za uresničenje socializma. Ves shod in vsi govori so zapustili najboljši utis in vsi moramo le čestitati vrlim sodružicam za njihovo lepo obetajoče delo.
Ženski shod v Mariboru je bil na višku in je pričal, da je socialistična zavest v naših ženah že močna in globoka. Da ne govorimo o udeležbi, ki je bila najlepša. Ves shod je bil tudi dovršeno organiziran. Sodelovala je godba naših železničarjev in sodelovali so združeni delavski pevski zbori. Predsedovala je sodr. Glaserjeva, poročala sta ss. Grčar (slovensko) in Eržen (nemško). Vladalo je veliko navdušenje. Sodražica Nekova je recitirala izbrane pesmi, istotako več mladih članov in članic našega Deč-jega naraščaja. Bil je lep dan, zdrave
vzgoje in agitacije. Tako so tudi mariborske sodružice v najdostojnejši formi manifestirale za mednarodni ženski dan.
Veličastna proslava ženskega dneva na Muti, V nedeljo 25. marca se je vršil na Muti sijajen shod, ki so ga priredile zavestne proletarske žene na čelu z vrlo sodružico Krautber-gerjevo. Njene spretne predpriprave in temeljito agitacijsko delo pridnih odbornic je imelo poln uspeh. Sodelovala je tudi godba, ki je slovesno otvorila shod. Potem je pevski zbor »Svobode« zapel proletarsko pesem. Zatem je Sodražica predsednica otvorila v natlačeno' polnih prostorih shod ter podala besedo referentu iz Maribora. Ob splošni pozornosti je obrazložil pomen »Ženskega dneva«, Po končanem referatu in živahni debati sta godba in pevsko društvo slovesno zaključila shod. Sodružice in sodrugi so pa pri veselih pesmih in pestrih skladbah požrtvovalne godbe še dolgo skupaj ostali. Od vseh strani so izražali željo, naj bi se 'kmalu sklical še en shod. Za osvoboditev proletarske žene bodo delali s podvojeno silo in požrtvovalnostjo od žene do žene, od hiše do hiše. Vztrajati hočejo, dokler ne bo borba za socialistični družabni red zmagonosno končana. Še enkrat najlepša hvala vsem godbenikom in pevcem, ki so bistveno pripomogli k tako lepo uspeli proslavi Ženskiega, dneva.
Za enotno proslavo prvega maja.
V	številki 12 »Enotnosti« se je oglasil v uvodnem članku pod gornjim naslovom pisec iz Zidanega mosta, da je SSJ proti skupni proslavi prvega maja. Ne premisli pa niti malo, da tudi njegov članek ne more biti nikaka združitev, oziroma voljai
združitve. Samo vpiti za skupnost, delati pa ravno nasprotno, ni možato, še manj pa proletarsko. Skupnost je lepa parola, katero bi moral danes vsak zavedeni delavec pozdravljati ter podpirati. Toda to še ne zadostu-
Nimam sicer namena ravno ugovarjati temu člankarju, toda okolno-sti me v to silijo, H ikoncu prvega odstavka pravi člankar: »In glej ga, hudirja, prišel je k nam tenorist iz Amerike . . . itd.« Ali dopisnik ni bilt takrat v delavskem pokretu, ali ima pa tako slab spomin, da si ni zapomnil, da je bil pri tistih razbija-ških koncertih baš »Furlanov bas« najprvi in najjačji, ter da je on največ s svojimi besedami in gledališko zmožnostjo pripomogel k današnjemu kritičnemu stanju delavstva. Kdo in ikaj je bil ta Furlan, mislim, da ni treba omenjati. Da je danes delavski razred tako razkosan, ni krivda posameznikov, temveč celokupnega proletariata, takrat tako močno organiziranega, toda ne po prepričanju!
V	takratnih strokovnih organizacijah so bili organizirani ljudje vseh drugih, tudi meščanskih političnih strank, zatorej je bilo razibijaško delo ob taki nezavednosti ter političnih na-sprotstvih prav lahko. Kapitalizem je diktiral svojim privržencem trike, s katerimi so pričeli blatiti organizacije in efekt je bil tu; seveda na škodo vsega delavstva, kajti nezavedne ži so slepo sledili praznim frazam, kapitalistični podrepniki pa so delali namenoma v prid njihovim gospodarjem.
O	kakem razrednem prepričanju ni niti govoriti, ker je logično, da takratni aparat ni zmogel prenapornega dela vsled' premalo politično iz-vežbanih ljudi, svoji organizirani masi je bilo nemogoče pošiljati referente na shode in druge sestanke, ker jih je bilo premalo na razpolago. Tur ne rečem, da je res kakšen voditelj ikaj zakrivil, toda vidiš, organizacija je taka, 'kakršno jo ustvarijo nje člani. Takrat, če ibi bila zavednost popolna, bi reki dotični eno in voditelji bi morali to izvršiti. Ker se je pa samo vpilo, v resnici pa nič storilo, je kajpada nastala taka panika. In kakšen je rezultat danes po osmih letih? Vsem ljudem pa tudi bog ne ustreže naenkrat. Sodrug dopisnik naj si vse take slike pokliče v spomin, jih tako temeljito preštudira, kot sem jih jaz, pa bo prišel do zaključka, ki bo odobravanja vreden. Zasleduj tudi pokret od 1920. leta dalje v tujih državah in videl boš, kako je tam, kjer ni amerikanskih tenoristov.
Da je bila v Rusiji res kriza na celi črti, potrjujejo razna dokazila, katera si je lahko vsak prečita!. Ena med njimi je tudi, zaplenjena po se-
danšjem vladajočem režimu, knjiga »Sibirski punt«. Sicer je to samo senca onega medu, ki so ga lizali trpini ruske revolucije. Da se je sedaj vsaj deloma uredila tudi Rusija, ne prikrivam.
Dalje pravi sodrug pisec:	....
prodati se in napadati proletarce ... Pribijem dejstvo, da se tu ne gre o nikakem prodajanju; ker pa sem tudi jaz proletarec in imam toliko delavskega ponosa in strankinega; razumevanja, da, kakor hitro blatiš organizacijo, v kateri sem po proletarskem zdravem prepričanju organizaran, se smatram dolžnega, vsak napad odbiti. Ker pa ljudje vaše vrste itak ne znajo drugega, kakor blatiti zavedne sodelavce, ki ne trobijo v njihov rog, moram reči, da je to nesramna taktika, katere v Komunističnem grogra-mu nikjer ne najdeš. Da pa vas mi na enak način ne napadamo, kadar se izražaš v članiku, naj ti služi za dokaz, kar ti sedaj polagam na tvoje, mogoče tudi proletarsko čuteče srce, in sicer čitaj »Delavsko Politiko« in »Enotnost, lahko pa povrhu še tudi »Naprej«, pa boš videl, kje je več osebnih napadov.
Da se ni treba za proslavo 1. maja spuščati v nobena pogajanja . . . je to popolnoma pravilno, kajti, kaj pa je sploh treba med proletarci pogajanj za proslavo 1. maja, če so res proletarci — delavci. Ako pa smatraš ti tvojega sodelavca socialista, ki opravlja isto, službo, za. kaj drugega, kot za proletarca, zaslužiš ti tiste očitke, ki si jih namenil njemu. Vsako leto je bilo pogajanj kar na debelo, nazadnje je pa prišel vaš zastopnik in kar ni bilo po njegovi inžener-ski metodi, ni bilo za nič. Za pol oreha vrednosti so gospodje zavozili skupno delavstvo v vodo! To je, kar ni po zdravem delavskem prepričanju prav. Da vaše organizacije hirajo, priznavaš; mi pa smo ponosni, ker se naše množijo iz zavednih proletarcev.
Zadnje, kar hi še rekel, je to: Proslava 1. maja ni ne vaša ne naša in ne sosedova, torej brez vsakih kšeltov, ampak vsega zavednega proletarsko mislečega delavstva, ki stremi za cilji osvoboditve proletariata izpod kapitalističnega jarma.
Živela skupna proslava 1. maja brez razlike političnega prepričanja. Proč z mešetarjenjem o delavskem prazniku. Delu čast in oblast!
Delavec, ki misli!
Dosti se govori po delavnicah, med našimi delavci, pa tudi po uradih in če hočete, največ še doma, o zdravilih, ki jih dobivajo člani od Okrožnega urada. Ni ga delavca ali delavke, ki bi ne gledala s skepso na steklenico, ki je za oko često izredno
ni urad v razmerju z drugimi stroški premalo izda za zdravila, ki jih dobivajo člani, kadar so bolani. Do te trditve smo pa prišli, iz sledečih razlogov: Okrožni urad v Sloveniji je danes velika institucija in šteje 85.000 članov. Prispevki teh članov in pa delodajalcev znašajo letno okoli Din 36,000.000 in od teh 36 milijonov dinarjev je izdal Okrožni urad lani za zdravila okoli 3 milijone dinarjev, t. j. slabih 9 odstotkov od vseh predpisanih prispevkov. Če pomislimo, da je osnovno načelo bolniškega zavarovanja zdravljenje svojih članov, potem je menda več kot jasno, da je ta izdatek v razmerju z dohodki odločno premal. Drugi razlog: Zdravniki, ki so v službi polniške blagajne, povedo (neštetokrat svojim bolnikom, da ko bi jih zdravili privatno, bi jim za marsikatero bolezen lahko »kaj boljšega zapisali, ker pa prihajajo z blagajniškim listom, vsled tega dobe pač slabše zdravilo«. In še en razlog je: Vsakdo ve, da so zdravila dandanes izredno draga, bolniški zdravniki pa predpisujejo kvantitantivno precej zdravil in če primerjamo sedaj izdatke Okrožnega urada za zdravila s količino teh zdravil in pa upoštevamo pri tem velikansko število bolnih delavcev v letu, potem je pač več kot jasno, da ni kvaliteta teh zdravil najboljša. Zlasti če pomislimo, da je psihološko razpoloženje delavca proti taki veliki »flaši« tudi svojevrstno.
Vse to so imeli delavski zastopniki v Okrožnem uradu vedno v mislih in ®. Ošlak je zadnjič na seji predlagal, naj se pač izdatki za zdravila povečajo, vsaj za toliko, kolikor izkazuje Okrožni urad letno denarnega
prebitka, To se pravi, če je Okrožni urad izdal doslej od svojih 36 milijonskih dohodkov le 3 milijone dinarjev za zdravila ,in je po vsem svojem okornem aparatu prihranil še skoro
1	milijon dinarjev letno, naj izda pri" hodinje leto pač 4 milijone za zdravila in ta bodo seveda potem toliko boljša. Želel je tudi, da se Okrožni urad drži v bodoče načela: Raje manj zdravil, pa tista toliko boljša!
In kaj mislite, kaj je bilo! Vstal je šefzdravnik Okrožnega urada in na nekak zdravniško parlament, način strogo zavrnil s. Ošlaka, češ: »Nič ne bomo povečavali izdatkov za zdravila, nego izdatki se morajo najmaflj še za polovico znižati; če pa kofl'1 ni kaj prav, pa naj kar k njemu prid* in on bo vse uredil.« To je bil odgo' vor iz uradnih ust. Pričakovali smo, da bo kdo drugi kaj spremenil na tej uradni izjavi, vendar se ji je na to še ravnatelj pridružil. Klerikalni za* stopniki so pa vse to tiho poslušali ifl odobravali.
Razume se, da od klerikalnih delodajalcev ne pričakujemo borbe za boljša zdravila, ker za njih je vendar Okrožni urad breme; pričakovali snriO pa vsaj od klerikalnih »delavskih« zastopnikov nekaj več socialnostii nego so jo doslej kazali.
Danes je jasno, da služi klerikalcem Okrožni urad1 le za njihove partizanske cilje, vsa ostala delavska vprašanja so pa za njih deveta briga.
Delavstvo bo pa borbo proti partizanstvu in nesocialni politiki Okrožnega urada nadaljevalo, dokler ne iztrga zavarovanja iz rok klerikalnih grob okopov.
Socialistično delo za železničarje.
Govor s. Petejana ob priliki debate o budžetu ministrstva saobračajav Narodni skupščini dne 8. III. 1928.
Mesto birokratov, zahtevamo zdravila.
prijetna, ker je velika, za zdravje pa morda ne tako izdatna in- zlasti v ljubljanskih krajih so krstili to bolniško dobroto z »barvano vodo«.
Nočemo trditi, da so zdravila za nič, in da jih delavstvo naj ne uživa, kadar je bolano, trdimo pa, da Okrož-
(Konec.)
Prej so imeli nemško-avstrij-ski in drugi železničarji po 2 do 3 krat na leto na železniških progali naše države iste ugodnosti, kakor naši železničarji. Naši železničarji so pa imeli seveda zopet reciproci-tetne ugodnosti na nemško-avstrij-skih železnicah. Ta sistem je pred vojsko obstojal tudi za druge države. Danes se hoče to odpraviti za delavce, oziroma se ne pusti, da bi obstojalo še po starem, dasi je jasno, da je naših železničarjev več kakor nemško - avstrijskih. Nemška Avstrija ima približno 8980 nedefi-nitivnih železničarjev, pri nas jih je pa okroglo 32.000. Ta šikana bo samo v škodo naših železniških delavcev in v nobeno korist drugih.
Določbe glede določitve plač so v tem pravilniku tudi precej nejasne in bo določitev plač vedno odvisna od razpoloženja ljudi, ki plače določajo. Plače so določene ne v da-
našnji, negp v zlati valuti, kar ie sicer zelo lepo in priporočljivo, nikjer pa ni omenjeno, da naj se plače določajo v tisti valuti, ki bo takrat uradno določena, ne po razmerah, ki bodo vladale na svetovnem trgu, nego po tem, kakor si bodo izmislili gospodje, ki bodo o tem odločevali. Ta sistem je zelo krivičen, ker delavec ne bo nikdar siguren, kakšno plačo bo imel prihodnje leto ali že prihodnji mesec. Vsak pravilnik in vsaka kolektivna pogodba mora imeti določilo, ki garantira, koliko
Poskusite
.PEBECO
ZOBNO PASTO
in prepričali se boste o dobroti in uspehu paste.
LEO SILA:
Človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih druš,	3
Leo pa je molčal. Ni govoril. Ni kričal, le včasih je globoko zaječal kakor ranjenec, ki prosi sovražnika. »Saij sem že ranjen dovolj, nitkar . . . Toda če hočeš, branil' se bom . . .«
In se ni branil, dokler ni težko priletelo preko prs po želodcu. Takrat ga je pognalo kvišku in izbruhal je. Po postelji, po sebi, tudi na tla je priletelo. Mati je za trenutek postala, 'kakor da jo je premagalo sočutje. Ko pa je videla pomazano lepo odejo, se je vjezila vnovič in nova kopa besedi in udarcev je padla po njem.
»Falot ničvredni! Samo nevoljo imamo s teboj. Ravnokar je nadučitelj pravil, da ne bo nikoli nič prida iz tebe. Ubogal ne bi rad, vse po svoji volji bi rad storil. In včasih sploh ne veš, če bi pozdravljal ljudi ali ne. Alii sem zato toliko pretrpela zate, da postaneš lump, pijanec? Kaj bi bilo, če bi bil sedaj ata doma? Do krvavega bi te pretepel. In jaz bi te ne branila. Zaslužiš si. Ali smo te pijanstva učili? Ali si videl kdaj mene ali njega pijanega? Nemarjak nemarni! Gorje ti, ko se vrne iz Ljubljane in mu povem . , .«
Toda vse te besede karanja in grožnje so šle mimo njega. Ni jih mogel sprejeti, zakaj, vse je bilo v njem razvneto, raztrgano in razbolelo, izmučeno. In ko je mati uvidela njegovo trdovratno molčečnost, je odšla, polna groženj in težkih slutenj zanj.
Danes zjutraj jo je prosil cdpuščenja. Prijazno ji je želel dobro jutro, tod'a niti odgovorila mu ni.
Ne na pozdrav, ne na oproščenje in tudi na prošnjo, da- očetu naj ničesar ne pove, ni odgovorila. Kakor da ga ni videla, ne slišala. Pri obedu so molčali. Vsi. Samo mlajša brata sta ga tu pa tam očitajoče pogledala. Tujec med tujci se je znašel radi sinočnjega dogodka v svoji rodbini.
»Pijanec!«
To je bila psovka,, ki so jo kričale vse stene, vsi pogledi srečajočih, vsa usta, ki so se obračala nanj z molčečo, prezirljivo besedo. Dekli sta se spogledovali in si pomežikovali, ko je zjutraj prišel po kavo v kuhinjo. Hlapec Matjaž se je svobodno smejal na njegov račun, da se je slišalo od hleva do hiše.
»Mh! Dekline!« se mu je nasmehnil, ko sta se srečala. Ni mogel drugače, kaikor se smejati mlademu pobitnemu človeku, ki je sredi tedna nosil in preživljal velikega mačka pijanstva in sramote, Matjaž je vedel več, kakor vsi v hiši. Povedala mu je Lojzka. Ona mu pove vse in cigarete mu daje. Zastonj, če jo lepo prosi. Kaj 'zato, če se govori po vasi, da je njihova trgovina na, pol že na bobnu in da upniki čakajo samo še iz usmiljenja do starega, sivega očeta trgovca, ki so ga postarali in izžulili njegovi otroci. Deset. Celih deset jih je spravil v svojo nesrečo na svet. Lojzka je bila najmlajša in rada se je ozirala po fantih in lepo se je oblačila. Kakor starejši bratje, ki so razen enega, pobožnega, vsi radi pili in se veselili. Kdo bi tožaril o nesreči, o nevolji domače hiše, če je mladost v srcu in v duši in so dekleta lepa, mlada in strastna, da jim drhte grudi v objemih in ustnice v {»ljubih...
Leo je bil nesrečen. Radi lepega dekleta je bil nesrečen, ki ga je zavrnilo, ki se je celo norčevalo
iz njegove ljubezni in zaljubljenosti. Nesrečen je bil še bolj radi tega, ker ni mogel povedati, nikomur razodeti, zakaj je tako nesrečen, zakaj se je napil do brezupnosti, da je divje poljubljal Lojzko v vinogradu. Poljubljal dekle, ki ga ni ljubil in ga tudi ni mogel ljubiti . . , Samo v pijanosti se je hotel utešiti, izživeti tisto ibol, ki mu jo je prizadejala lepa, ošabna Binica, gostilničarja Sršena hčerka iz sosednje, obmejne župnije.
2. Povest o lepi Binici,
Že zgodaj se je začel Leo ozirati po dekletih.
V	ljudski šoli, na vasi, pri pastirjih, po navadi starejših fantih šestega razreda, se je naučil marsikaj in veliko spoznanj mu je dala pastirska šola. Veliko več o okolici in življenju kakor šola, v katero \e sicer rad izahajal in se pridno učil. Pastirji na vasi iso ljudje zase. Kakor da so republikanci na pr a n1 vaščanom, možem, gospodarjem, ki so jih večkrat prišli nadzorovat. Seve, da ni bilo vedno vse v redu v pastirskem narodu. Velikokrat so bile pop3" šene sosednje njive in ukradena koruza se je ka) prijetno pekla in zavživala. Tudi sporekli so se me“ seboj, se tožili svojim gospodarjem in obrekovali drug drugega. Kadar so si pa bili dobri, so bili k° en mož, ribarili so, pekli ribe in koruzo, se p°£° varjalii o svojih gospodarjih, igrali, plezali, ričkali . . . Oh, koliko je vseh tistih pastirski« iger! In ženili so se. Danes je bil ženin ta, jutri onJ-Danes nevesta Ančka, jutri pa Micika. Tudi vojaKe so se šli in Turke, ki 'so plenili kristjane in leR dekleta, da jih odpeljejo v sultanov harem, vsa) tako so vedeli pripovedovati starejši pastirji.
Štev. 25.
»DELAVSKA POLITIKA«
Stran 3.
plače bo dobil delavec v soboto, ali Pa nameščenec 1. v mesecu, ne da bi se mu bilo vedno bati, da se bo med^ tem časom kaj spremenilo.
Gospodje, razumljivo je, da vlada ined delavci v železniških delavnicah splošna nezadovoljnost s temi razmerami. Ta nezadovoljnost se je v zadnjem času celo razširila na kurilniško osobje, zlasti med strojniki, kurjači itd.
Že prej sem omenil, kako so se turnusi na progah razširili. Stroje-vodja in kurjač sta po 18 do 20 ur neprestano na progi brez vsakega odbora, ker nimata nikake prilike, da oi se mogla odpočiti. Ako to pomirite, kako morete potem smatrati človeka, ki je toliko časa v neprestani službi, odgovornega, ako se Pnpeti kaka nesreča na progi, na Postaji ali kjer si bodi. S tem, da se hoče prihraniti pri izdatkih za železniško osobje in se ga reducirati, Se bo razširila služba do maksimuma. To bo tudi vzrok, da se bodo dogajale pogostejše nesreče. Neteča se pač pripeti lažje, če je človek izmučen, nego pa, če ima toliko Prostega časa, da se dobro odpočije 'n da potem lažje prenaša napore Svoje službe.
Dasi imajo naši železničarji tako naporno službo, so pa kazni naravnost drakonične. Naši železničarji se kaznujejo tako, kakor se niso Nikdar v Avstriji, niti pri nas do Zadnjega časa. Kot ilustracija in Pojasnitev tega, da pri kaznovanju igra gotovo vlogo tudi politika, naj služi dejstvo, da imamo v proračunu ynešen gotov znesek 100 milijonov dinarjev za bolniški fond, ki naj bi Se nabral iz teh kazni. Železniški uslužbenci se torej morajo kaznovati, da se napolni ta stran budžeta. Gospodje, to je višek predrznosti, da ne rečem drugače, kakor se postopa z železničarji v naši državi.
Moj predgovornik, ki je strokovnjak, železniški uradnik, in se nje-Sove opombe pač bolj priznavajo in ^oštevajo kot moje, ki nisem železniški strokovnjak, je poleg plač nastavljenega osobja omenil tudi obleko. Glede obleke moram tudi jaz omeniti, da vlada v tem popolni kaos. Našim železniškim uslužbencem je bila po pravilniku zagaran-tirana vsako leto nova obleka. Toda vsi uslužbenci niso dobili obleke že dve leti in tudi pavšala ne. Obleke niso dobili niti za lansko leto, niti za 1. 1925/26. Na drugi strani se pa izdajajo okrožnice, da morajo biti železniški uslužbenci v službi v čisti obleki in da ne smejo biti raztrgani. To se od železničarjev sicer zahteva, nihče pa ne vpraša, kako naj si iz svojih skromnih dohodkov nabavljajo obleko, da bodo dostojno oblečeni. Gospodje, to je dvojna Politika. Na eni strani se od želez-
ničarjev zahteva, da bodo lepo oblečeni, da se jim ne bo treba sramovati pred tujci, ki prihajajo k nam in da bodo delali čast našemu prometu in naši državi. Na drugi strani pa merodajni gospodje ne pomislijo, da si ne morejo železničarji kupovati obleke iz svojih skromnih sredstev, železniška uprava jim pa ne da niti tega, kar jim je v pravilniku zagarantirano.
Omeniti moram, gospodje, še neko drugo stvar, ki grozi v javnosti vsakih 6 mesecev enkrat.
Podpredsednik dr. Halibeg liras-nica:	Gospodine govorniče, molim
Vas, da završite, jer je vreme Vašega govora več odmaklo.
Josip Petejan: Gospod predsednik, imam pravico govoriti pol ure in tega časa še nisem popolnoma izrabil. Torej vsakih 6 mesecev se grozi, da bo Središnji urad za osi-guranje radnika v Zagrebu odpovedal rente invalidom, ker ministrstvo saobračaja ne obračuna tega, kar bi moralo. To je višek malomarnosti, da se tem revežem, ki so se ponesrečili na železnici, oziroma, ki so pustili tam svoje zdravje, ne da tega, do česar imajo pravico, to je skromne rente, ki jo dobivajo od Središnjega urada. Prosim in apeliram na gospoda ministra saobračaja, da napravi vendar enkrat temu konec, da ne bo vedno tistih groženj, ki se sedaj pojavljajo v javnosti vsakih 6 mesecev in da tisti reveži ne bodo vedno v strahu, ali bodo dobili rento ali ne.
Istotako se mora urediti vprašanje starih vpokojencev, ki imajo že po znanem rimskem paktu pravico, da prejemajo svojo pokojnino na podlagi zlatega franka, ki je no-tiral 1. julija 1922. Miloščinarji dobivajo pri nas 20 do 80 dinarjev podpore zato, da so delali 30 do 40 let na železnici.
Podpredsednik dr. Halibeg Hras-nica:	Gospodine poslaniče, molim
Vas, da završite.
Josip Petejan: Bom takoj gotov, gospod predsednik.
Gospodje, imel bi še marsikaj omeniti, toda nočem se prepirati z gospodom predsednikom. Konštati-rati pa moram, da način, kako se obravnava naš proračun, ni v korist ne proračunu in ne državi. Prav posebno pa moram protestirati proti temu, da se mora tako važen proračun, kakor je proračun ministrstva saobračaja, tako naglo izdebatirati in sprejeti, da človek nima prilike in časa, da bi pri tako važni stvari jasno izrazil in pojasnil vse razmere in pritožbe tistih, ki vzdržujejo naš promet. Radi tega in iz prejšnjih razlogov, kolikor sem jih mogel v kratkem času, ki mi je bil na razpolago, navesti, bom glasoval proti.
Volnena obleka.
Dnevne novice.
Ob osemdesetletnici dunajske resolucije 1. 1848 priredi krajevna organizacija SSJ v Ljubljani spominsko Predavanje, ki ga pojasnjuje nad 100 slik. Predavanje se vrši v soboto, dne 24. marca tl. ob 8. uri zvečer v salonu pri Lloydu na Sv. Petra cesti. Vabljeni so vsi člani stranke, somišljeniki prijatelji delavskega! gibanja. Sodeluje delavski pevsik zbor.
Odbor.
Spomenik Viktorju Adlerju. Po-
yodom desetletnice smrti nestorja avstrijske socialne-demokracije, bodo Postavili Dunajčani spomenik sodru-Adlerju, ki bo stal na enem naj-[®pših trgov Dunaja, t. j. na Schmer-'iugplatzu. Spomenik ibo najlepši, kar lih premore Dunaj in bo predstavljal gorečega človeka. Delo je poverjeno Najboljšemu kiparju profesorju Antonu Hanaku.
Ljubljanski občinski svet včeraj teden ni imel seje, ker vabila k seji niso bila, pravilno dostavljena občinskim svetnikom. Ugodna pa je bila ta Prilika za klerikalce, da si še enkrat izprašajo vest, če bi ibilo bolj pametjo, da onemogočijo proračun, ali pa da se pobotajo in za proračun glasujejo i demokrati i klerikalci. Oboji so kili v neprijetnem položaju: demokrati, ker nimajo večine za proračun, klerikalci, če ne bi glasovali za pro-
račun, pa bi zakrivili, da bi prišel na ljubljansko občino zopet komisar ali gerent. Mi smo ves čas trdili, naj se demokrati im (klerikalci združijo, ker se v bistvu ne ločijo. Na včerajšnji seji je padla odločitev. O tej odločitvi pa izpregovorimo prihodnjič več.
Čudni so ministri jugoslovanske socialne politike, kajti vsi se odlikujejo po eni prav jugoslovanski specialiteti, da se namreč na socialno politiko presneto malo razumejo in da vrhu vsega tega tudi prav nič socialno ne čutijo. Pa kaj to napram njihovemu siceršnjemu razumevanju socialne politike. Tako smo imeli leta 1922 ministra socialne politike, ki se je udeležil* obiska čeških parlamentarcev v Pragi. Ob tej priliki so razkazovali češki poslanci v Pragi svojim južnim poslanskim bratom svojo češko industrijo, ki je v pogledu tehnike in napredka res daleč spredaj. In ko so poslanci in ministri majestet-sko stopali skozi tovarno, kjer so velikanska kladiva zbijala po surovem železu in kjer so delavci pretakali svoj proletarski znoj, se je jugoslovanski socialni minister ojunačil pod pritiskom hrupa in vročine, ki je vladala tam in rekel: »Sedaj pa že razumemo, zakaj zahtevajo delavci osem-umik. »Tukaj motri bi jaz ne vzdržal niti dve uri dnevno. ..« Druga anek-
Vse, kar je iz volne, se da očistiti z .RADI-ON O M*. Edino ne pozabite, da je volna zelo občutljiva in da je treba z njo previdno postopati.
Volna ne prenese vroče vode, ker ji vročina strdi vlakenca.
Torej:	.RAD	ION'
raztopi v mrzli vodi kot zmeraj in v tej raztopini malo premečkaj in pre-gnječi volnene stvari. „RADION“ bo odpravil čisto sam vsako nesnago.
Volnene stvari se ne smejo pri sušenju obesiti, ampak razprostreti po čistem platnu.
S tako metodo boste očistili vse, kar je iz volne, torej svoj jumper, svojo pleteno kapo in vse slično. Barvane stvari bojo ponovno pokazale svoje dražesti kot da so nove.
dota, ki jo pripovedujejo o njegovem nasledniku, je še bolj zanimiva in je pravzaprav karakteristika vsega našega socialnega življenja. On je takrat bil šele začetnik iin zato mu radikali niso vsega zamerili. Zamerila mu je pa delavska delegacija, ki se je zglasila pri njem v zadevi bolniškega zavarovanja, ki je pri nas po zaslugi socialistov z zakonom urejeno. In ko mu je tako razlagala razne nedostat-ke zakona in njegove posledice, se je vendar le oglasil tudi on in' rekel: »Aha!, zdaj pa že vem, to je tista stvar, vsled katere hodijo mojo soprogo neki ljudje vedno tirjat, naj plača prispevke za svojo služkinjo .. .« Tableau! O sedanjem ministru se pa pripoveduje sledeče: On je sedaj že veliko boilj napreden, nego njegovi kolegi, kajti saj mu Petejan sam že govori skoro dnevno na sejah skupščine o socialni politiki, vsled česar so tudi njegove izjave za Beograd že vendarle precej napredne. Iz Zagrelba se je namreč zglasila pri ministru deputacija delavskih predstavnikov tudi v zadevi socialne politike in minister ji je obljubil blagohotno pomoč, kajti rekel je, da on vse to dobro razume, »ker je že kot advokat, ko še ni bil minister socialne politike, zastopali pri sodišču enega delavca ravno radi zakona o zaščiti delavcev ...« Sedaj pa recite, da ne napredujemo!
iz stranke.
Seja pokrajinskega načelstva SSJ za Slovenijo se bo vršila v pondeljelk 9. aprila 1928 ob 8. uri dop. v Celju v posebni sobi hotela »Union«.
Govorniki za 1. majsko proslavo. Vse krajevne organizacije SSJ opozarjamo na to, da naj v smislu poslane okrožnice čim prej sporoče, ako potrebujejo govornika za 1. majsko proslavo im sicer v Mariborski oblasti: Obl. org. SSJ v Mariboru, pošt. predal 22, v Ljubljanski oblasti: Obl. org. SSJ v Ljubljani, Kolodvorska 3, gostilna Mikuž.
Majski znaki. Vse organizacije in zaupniki, ki žele naročiti 1. majske znake, naj to nemudoma sporoče kraj. org. SSJ v Mariboru, pošt. predal 22 in naj v dopisu navedejo tudi koliko komadov jih bodo potrebovali. Cena bo približno ista kot lansko leto. Neprodani znaki se ne vzamejo nazaj,
Maribor.
Seja mariborsk. občinskega sveta
se vrši v sredo, dne 28. marca ob 6. uri zvečer. Razprava o proračunu.
Ljudska univerza v Mariboru. V!
petek 30. marca: dr. Mara Ilič, odvetnik v Zagrebu: Pravni in socialni položaj nezakonske matere in nezakonskega otroka. — V Studencih deška šola. V torek 27. marca ob pol 8. uri zvečer. Obišče nas 'pisatelj Tone Seliškar, največji slovenski delavski poet, ki je s svojo zbirko pesmi »Trbovlje« ovekovečil težko trboveljsko rudarsko življenje. Uvodoma 'bo govoril o tamk. socialnem stanju in potem recitiral svoje najlepše pesmi kot Črni otroci, Pojoči Rudarji, Fa-briške delavke, Sedmorojenčki itd. Vsako pesem bo pesnik sam obrazložil. Pripomni se, da bo zrelejši srednješolski mladini predaval ob 4. uri pop. v tuk. gimnaziji.
Celje.
Smrtna kosa. V pondeljek zjutraj je sodrugu Dolharju po dolgm bolehanju na Ipasledicah pljučnice umrl enajstletni sin Svetozar. Pogreb 9e bo vršil1 v sredo, 28. marca ob 16. uri na mestno pokopališče. Družini sodruga Dolharja izrekamo ob tej težki izgubi v imenu vseh organizacij in sodrugov iskreno sožalje. — Krajevna organizacija SSJ.
Pfo].
V	sredo, dne 28. marca se vrši v prostorih Glasbene matice predavanje o Maksimu Gorki ju. Priporočamo vsem sodružicam in sodrugom, da se tega predavanja sigurno udeležijo.
Trbovlje.
Telovadni odsek DTE »Svobode«
v Trbovljah se lepo razvija. Radi prenovitve dvorane je telovadni pokret popolnoma prenehal za eno leto in naši nasprotniki so želeli, da bi ga nikdar več ne bito. Ali jasen dokaz je, da imajo proletarci v Trbovljah smisel tudi za delavsko telovadno gibanje, kar spričujejo številke, ki pomenijo v tako kratkem času delovanja velik razmah. Vseh telovadcev je sedaj okrog 150. Ta številka daleko prekaša vsoto vseh naših telovadnih nasprotnikov v Trbovljah, pri katerih je telovadni pokret popolnoma zastal.
Dramatični odsek »Svobode« pripravlja igro »Bratje sv. Bernarda«, kar bo zopet noviteta za naš oder.
Store.
V	nedeljo, dne 1. aprila 1928 sklicuje krajevna politična organizacija SSJ občni zbor za Štore in Teharje. Začetek zbora ob 3. uri popol-
dne pri Stroknipu v Čretu. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika in blagajnika. 2. Volitev odbora. 3. Razno. Člani naj se zanesljivo udeležijo občnega zbora.
Delavci in kmetje v Rušah!
Naša skrinja pri občinskih volitvah je
2. (druga)!
V nedeljo, dne 1. aprila
vsi na volišče!
Zagorje ob Sasi.
Del. tel, in kulturna zveza »Svoboda«, podružnica Zagorje ob Savi je imela 13. tm. svoj redni letni občni zbor ter je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Medvešek Joško, nam.: Kraus Joško; tajnik: Kovač Franjo, namestnik: Siter Juli; blagajnik: Pri-mau Ferdo, na mest.: Groznik Anton; odborniki:	Regancin	Rudolf,	Kreč
Joško, Guzaj Adolf, Repovš Franc; preglednika računov: Ule Anton, Pirc Slavoj; gospodar: Demovšek Karol; knjižničarka: Minka Mervika. Časti-tamo našemu novo izvoljenemu predsedniku, ki se že preko 30 let udejstvuje v delavskem pokretu. Naj živi še mnogo let!
Senovo.
Senovčani, pripravljajmo se na boj za občino! Že celih 10 let niso bili v občini zastopani interesi siromašnih slojev t. j, delavcev in malih kmetov; to smo mi slednji dosledno občutili. Sedaj pa stojimo pred alternativo: ali naj postanemo brezbrižni in se pustimo naprej izrabljati, ali se postavimo nasproti v boj proti krivicam te absolutistične politike? Geslo vseh poštenih in zavednih proletarcev je: V boj za naše pravice! Mi se zavedamo namreč, da nas je največ, zatorej se iz nas tudi največ črpa občinskih pridobnin; če moramo dolžnosti izpolnjevati, zakaj bi pa še pravic ne zahtevali? Dosedanji občinski
snrannrannnnnnnnranncirannnrannnnn:
Ali ste že preizkusili
PROJA" ječmenovo kavo?
p
§5 1 &
I
S?
Vfi'	5i!
It	^
g
I	I
„	  3
št
I
Dobiva se ]o povsod. Dobiva se ]o povsod.
odbor je bil absolutno klerikalni, ki pa je igral žalostno vlogo vsemogočnega »delovodje«. Da je to resnično, nam dokazuje presedlanje vseh »kimavih žrtev« na; vemo ali iz oficijelne SLS ali v neoficijelno SLS — v Kmečko gospodarski blok. Firma se menja, muzika pa ostane ista. Nismo mi socialisti proti šoli, ki bo stala občino nepotrebne vsote obresti, pač pas smo izključno proti absolutističnemu delu posameznikov, kar bomo imeli priliko našim volilcem statistično dokazati. Naša; parola je: V boj za občino brez kompromisov, na agitacijo, boljši bo eden pristen, kot pa pet mavričastih! — Socialist.
GuitanJ.
Občni zbor krajevne organizacije
SSJ se bo vršil v nedeljo 1. aprila ob 3. uri pop. v gostilniških prostorih pri Milonigu, Dnevni red: Poročilo funkcionarjev. Politični položaj in pomen mednarodnega dne socialističnih žen. (Govornik iz Maribora.) Volitev novega odbora kraj. organizacije. Raznoterosti.
Prevalje.
Javen ženski shod kraj, org, SSJ ženska sekcija, se bo vršil v nedeljo
1. aprila v gostilni pri Riflu. Začetek ob 9. uri dop. Dnevni red:	Pomen
mednarodnega ženskega dne. Po shodu se ibo vršil obenem občni zbor kraj. org. ženske sekcije.
Vsi kupujejo obleke pri
J.Trplnu,Mor,(lavni trjl7
ker tam se dobi sukno že bd 26 Din naprej, kakor tudi vsakovistnb drugo blago po
*BBBBaJJiSJŽiiSSS n a h •
Mobilije
vsakovrstne od navadne do najfinejše izdelave iz mehkega, trdega kakor tudi inozemskega lesa po najnižjih cenah. Samo lastna izdelava v Produktivni zadrugi mizarskih mojstrov. S prvim majem zelo znižane cene, solidno in dobro delo kakor tudi enoletno jamstvo.
Maribor, Grajski trg Stev. 3.
Wiener Radioverlag, Wien, I., Pestalozzigasse Hi. 6-/I1
Neobhodno potreben je za vsakega radioamaterja
Radio-koledar 1928
Cena Din 25*— in
Radio-karta 1928
Cena Din 15'—,
izdaja „Radiowelt“-
Širite naš list!
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z, Z O. Z.
Ustan. 1898	MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA STEV. 36—38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici Stev. 2 in na Glavnemu trgu Stev. 18
Moderno in higljensko urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
POTNI KOVČKI
in usnjate torbice v vseh oblikah, gonilni Jermeni za tovarne In Sage, konjske opreme In pritikline, gamaše, nahrtnlkl, ovratniki In torbice za pse, vse v najveiji izbiri pri
IVAN KRAVOS, SSStfft
Kovčki in torbice za vzorce in potnike se izdelujejo v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu it. 6 v Mariboru.
za 4 Din
dobite kranjsko klobaso s hrenom, 1 kruh, 1 cigareto In kozarec pristnega dalmatinskega vina ali porcijo pečenih morskih rib, 1 kruh, 1 cigareto In kozarec vina samo v
Prvi dalmatinski kleti",
„Diirkopp“ Šivalni stroji,
bodisi za čevljarje, krojače, šivilje ali za domačo porabo, so bili in ostanejo vedno najboljši. — Posebno pa opozarjam čevljarje, da imam v zalogi levične stroje (Linksarm), najboljše kakovosti irl po brezkonkurenčnih cenah, proti 10 letnemu jamstvu. — Se priporoča JUSTIN GUŠTINČli, trgovina In tnehan. delavnica, Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma.
9f
Maribor, Mesarska ulica 5.
I. Povodnik.
,JUNIPER“
zeleno francosko žganje z brinjevim ekstraktom je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu Itd.
nJUNIPER" PRSNI KARAMELE
•o edino sigurno sredstvo proti kašlju, hripavosti itd. — Dobi SC v vseh lekarnah drogerijah in konzumnih trgovinah Trgovci, zahtevajte takoj engros cene. — Glavna 2aloga:
VITOMIR DOLINŠEK
Zaloga parfumerije, kosonetike, kemikalij in galanterije
CELJE, GOSPOSKA ULICA 4
■: Razpisujemo mesto pisarniške moli.
Pismene ponudbe s spričevali, opisom even-tuelnega dosedanjega dela in z zahtevkom plače je poslati do 2. aprila 1928 na naslov:
Savez železničarjev Jusoslavlje
Ljubljana, Karla Marksa trs Z.
■ ■
■ ■
:: ■ ■
■	a a ■
■	■ ■ *
f
Razpis!
Županstvo trga Trbovlje razpisuje mesto gradbenega referenta. Pravilno kolkovani prošnji je priložiti dokaz o dovršeni višji stavbeni šoli ter najmanj 3 letni praksi. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti najkasnje do dne 10. aprila 1928 ob 12. uri dopoldne.
Županstvo trga Trbovlje, dne 26. 3. 1928.
I. SITTER
župan.
Pridobivajte narotnike za »Delavsko Politiko!“
Razpisi
Županstvo trga Trbovlje razpisuje mesto socialpolitičnega referenta. Pravilno kolkovani prošnji je priložiti šolska spričevala ter se zahteva znanje vseh socialnih zakonov. Plača po dogovoru.
Prošnje je vložiti najkasneje do dne 10. aprila 1928 ob 12. uri dopoldne.
Županstvo trga Trbovlje, dne 26.3.1928*
L SITTER
župan.
inmiiuiiiiiniiiiiuiauattiiiii VELIKA IZBIRA RAZNEGA
BLAGA za VELIKONOČ
kakor:
otročje nogavice .........par od 6 Din naprej
.	, (Klndersockerl)	...... 6 .	.
moške nogavice.................. 6 .	.
ženske nogavice...................8.	.
Nadalje srajce, ovratniki, samoveznlce, rokavice, pasovi, palic«-svileni traki, vezeriine, ščipke ter vložki po najnižji ceni-Spec. trgovina svilenih ter flor nogavic. Brezkonkurenčne cene!
EKSPORTNA HIŠA „LUNA“
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA it.
jmmwnnroiwiinw»wwww
Ttakar: Ljudska (tekata* d. A. ▼ Mariboru, predstavnik Josip Ošlak t Maribora, — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Maribor11,