PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini o 'ja •• Abb. postale I gruppo " L0D3 4>U IlF Leto XXI. Št. 264 (6242) TRST, sobota 6. novembra 1965 MORO OBISKAL TURIN IN GENOVO Na današnji seji vlade: javna uprava in bližnji obisk Mora v Jugoslaviji Pieraccini o znanstvenem raziskovanju in programiranju - La Malfa zapustil mesto predsednika komisije poslanske zbornice za proračun - 8. t. m. stavka zdravnikov zavarovalnih ustanov RIM, 5. — Jutri ob 10.30 se sestane ministrski svet, ki bo proučil zakonski osnutek o pooblastilu vladi, da preuredi kvalifikacije višjih uslužbencev javne uprave, kot ga je pripravil minister za reformo uprave Preti. Na seji ministrskega sveta bo poročal tudi predsednik vlade Moro o potovanju v Jugoslavijo, kamor bo odšel v ponedeljek. Predsednik vlade Moro je o-biskal danes Turin in Genovo. V Turin je prispel že sinoči iz Redipulje in je ob 8.30 sprejel turinskega župana prof. Grossa ter druge predstavnike oblasti. Ogledal si je turinski avtomobilski salon, nato pa odpotoval v Genovo, kjer si je predvsem ogledal drugi mednarodni sejem o komunikacijah. . Minister za proračun Pieraccini Je ^ prisostvoval otvoritvi 51. vsedržavnega kongresa italijanske fizikalne družbe, med katero je poudaril velik pomen znanstvenih raziskav. Vlada levega centra, je ugotovil minister, je v tej smeri sprejela dva ukrepa: zvišanje deleža narodnega dohodka za znanstvena raziskovanja in boljšo koordinacijo države na tem sektorju. Minister je navedel, da so v razdobju 1958-63 porabili za znanstvena raziskovanja 0.3 odst. kosmatega narodnega dohodka, medtem ko bo ta dosegel 0.8 odst. v Petletju 1965-69. Od tega bo okoli 70 odst. šlo na račun države, o-stalo pa na zasebno pobudo. Minister je ugotovil, da je ta odstotek sicer dokaj visok, vendar še ne moremo biti zadovoljni, če ga primerjamo z drugimi evropskimi državami, kar pomeni, da bo Italija sicer skrajšala razdalje, ne bo pa jih povsem odstranila. Vendar pa je treba upoštevati de. janske možnosti. Minister Pieraccini je poleg tega ustoličil v Bologni deželni odbor Emilije za programiranje in v uvodnem govoru orisal dodatke k petletnemu načrtu, ki so jih morali sprejeti, da so načrt uskladili z novim rokom pričetka veljavnosti in tudi z nižjim predvidenim naraščanjem narodnega dohodka. Vse to pa ni spremenilo bistvenih potez načrta, niti ne pomeni, da ga ne bo mogoče uresničiti. Glede deželnih odborov za programiranje je minister poudaril, da gre za prvi korak k poglobitvi demokratičnih osnov pri programiranju. Navedel je, da je ministrstvo izdelalo pravilnik za po- nBiiiiiMiiiil,ilt,|||lai|||l||,||IB||||l||,l1kla,la,|I,llal,t|(,IBII,l mi, n,,,,, ,i,„„ iimnmuiHiiiniuntnmnuimtnH TISKOVNA KONFERENCA D. RUSKA V Vietnamu narašča število na obeh straneh vojakov wASHINGTON, 5. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je na tiskovni konferenci izjavil, da se je število vojakov osvobodilne vojske v Vietnamu v zadnjem času znatno povečalo. Pripomnil pa je. da to povečanje ne bo omogočilo nasprotniku, da «vsili vojaško rešitev« v vojni. Rusk je trdil, da so v Južni Vietnam prišle nove severnovietnamske čete, ki da se borijo na jugu Južnega Vietnama sku- paj z osvobodilno vojsko. Dalje je Rusk izjavil, da je sedaj v Južnem Vietnamu 150.000 ameriških vojakov ob strani Sajgon-skih vojakov. Glede povečanja števila vojakov osvobodilne vojske je dejal, da gre za «sploš-no tendenco« te vojske, da poveča število svojih vojakov. Nato je Rusk izjavil, da bo mir mogoč «le tedaj, ko se bosta Hanoj in Peking zavedla, da ne moreta vsiliti rešitve z orožjem in bosta privolila v pogajanja v takih pogojih, ki naj zajamčijo neodvisnost in ozemeljsko celovitost Južnega Vietnama«. Glede demonstracij proti vojni Y Vietnamu, ki se vsak dan širijo v ZDA, je Rusk dejal, da je •pravica nesoglašanja« sestavni del demokracije, «ki je močna in cvetoča«. Vendar pa je dejal, da hi morali demonstranti razumeti, na njihova taktika lahko »ogroža Ram njihov smoter, to je mir v Vietnamu. Mogli bi namreč pripeljati komuniste do zgrešenega prepričanja, da se ZDA obotavljajo v svoji odločenosti, da dosežejo določene smotre« Dean Rusk je govoril tudi o črugih vprašanjih. Glede NATO je dejal, da ZDA upajo, da bo Francija postavila konkretne predloge o reformi NATO. Te predloge bodo proučili, toda šele tedaj, ko bodo znani, bo moč govoriti o prihodnosti zavezništva. Si-*er pa znatne ameriške sile v »vropi krepijo stališče ZDA, ki Je naklonjeno integraciji, tudi da *e zajamči varnost teh sil. Vsekakor pa je v izogib zmede potrebno že prej določiti točno . vlogo, ki jo bo morala vsaka od zavezniških sil imeti v primeru potrebe. Jedrska politika: ZDA težijo po sporazumu, ki naj prepove širjenje jedrskega orožja, hkrati pa nameravajo nadaljevati pogovore o večstranski sili NATO. Obe zelo važni vprašanji nista neposredno povezani. Glede prvega so ZDA postavile konkretne predloge v Ženevi, glede drugega pa z naklonjenostjo gledajo bližnje zasedanje nekaterih ministrov za o-brambo atlantskih držav v Parizu Rusk je dejal, da Sovjetska zveza nima nobene pravice vmešavati se v pogovore med zavez-mki NATO, kakor se Zahod ne briga, da bi razsbjal glede morebitnih jedrskih sporazumov v varšavskem paktu. Odnosi ZDA-SZ: Vietnamsko vprašanje je za Moskvo prva poglavitna ovira za izboljšanje odnosov med ZDA in SZ. ZDA pa so vedno pripravljene obnoviti kulturni sporazum med obema državama in nadaljevati pogajanja 0 razorožitvi. Kitajska: Ugled Pekinga je v zadnjem času padel zaradi neuspehov v Indoneziji, v indijsko-pakistanskem sporu in zaradi te-niso mogli sklicati afri-sko-azijske konference, ki bi jo nadzorovala Kitajska. Latinska Amerika: Rusk je naklonjen konferenci ameriških zunanjih ministrov, ki naj bi bila 17. novembra v Rio de Janeiru kakor je bilo določeno, m ki naj naglo obravnava vse probleme te poloble. Rusk je nato dejal, da je zelo blizu sklenitev sporazuma med ZDA in Kubo o beguncih. nasprotujejo morebitni enostranski razglasitvi neodvisnosti Rodezije Dejal je tudi, da je ameriška vlada vedno pripravljena u-deležiti se mednarodne konference o Kambodži. Sovjetski protest ameriški vladi MOSKVA, 5. — Sovjetska vlada je protestirala pri ameriški vladi, ker je ta podpisala z bonsko vlado sporazum, ki določa, da bodo v Fort Blissu v Teksasu ustanovili vojaško šolo, v kateri bodo vežbali nemške vojake pri uporabljanju ameriških izstrelkov. Moskovska vlada pravi v svoji noti, ki jo je danes izročila ameriškemu poslaništvu, da je ta sporazum «nevarna pobuda za svetovni mir in pomeni sodelovanje z militarističnimi silami, ki skušajo revidirati rezultate druge svetovne vojne«. Nota nadaljuje, da je ta sporazum nova kršitev postsdamskih sporazumov in ni v skladu z obveznostmi ZDA, da se bodo uprle preporodu nemškega militarizma. Prav tako je sporazum v nasprotju z interesi evropske varnosti in lahko poveča napetost na svetu. Zaradi tega bodo ZDA odgovorne za nevarne posledice, ki bi mogle nastati. | slovanje vseh odborov in hkrati tudi «orjentacijski program«, ki je tehničnega značaja in ki bo osnova za izdelavo «shem deželnega razvoja«. Prefekt Firenc je uradno sklical za 10. november občinski svet na prvo zasedanje in za 15. november na drugo za volitev župana in odbora. Ce bi bili obe seji brezuspešni, bo prefekt ravnal po zakonu, kar pomeni, da bo občinski svet razpustil in imenoval komisarja. Kriza občinske uprave v Firencah je težko rešljiva, ker je občinski svet tako sestavljen, da niso možne «čiste» rešitve: levi center, odbor KP — PSI in podobno, poleg tega pa KD ne privoli več v manjšinski odbor levega centra (ki je bil v bistvu odvisen od glasov komunistov). Povrh pa gre tudi za nasprotovanja nekaterih demokristajnov La Piri itd. Iz vseh teh razlogov se demokristjani že dvakrat niso udeležili zasedanja občinskega sveta in je bilo na zadnjem zasedanju v sredo, 3. novembra prisotnih samo 30 od šestdesetih svetovalcev. Poslanec La Malfa je poslal podpredsedniku komisije za proračun poslanske zbornice posl. Curtiju pismo z ostavko na mesto predsednika te komisije. Republikanski poslanec pravi, da bi morala ta komisija izvajati poslansko finančno nadzorstvo, ter navaja dva primera, kako je komisija sprejela nova bremena, ki so po njegovem mnenju neupravičena. Tako navaja primer, ko so sprejeli olajšave za vožnje na železnici za emigrante, ki gredo volit. Drugi primer pa se nanaša na preureditev organika za višje oficirje vojne mornarice. V tem primeru je La Malfa zahteval, naj se razprava prekine, dokler se ne izve za stališče ministra za reformo uprave. To mnenje je bilo povsem negativno, vendar pa je komisija spremembo organika sprejela, čeprav ni prišlo do nobenega novega momenta, ki bi to svetoval. La Malfa zaključuje, da* gre torej za sporna vprašanja, ki so politične narave in da zato ne more več predsedovati komisiji, ki pa bi po njegovem morala imeti prvenstveno tehnični značaj. Na sedežu združenja rimskih zdravnikov je bila tiskovna konferenca, med katero so člani izvršnega odbora FEMEPA (vsedržavne federacije zdravnikov socialnih in zavarovalnih ustanov) pojasnili razloge, da so proglasili stavko, ki se bo pričela 8. novembra. FEMEPA povezuje združenja zdravnikov naslednjih ustanov: 1NAM, INPS, 1NAIL, ENPAS, 1NADEL, ENPALS in kpietoval-cev. Na tiskovni konferenci so bili zastopani predstavniki organizacij zdravnikov vseh teh kategorij. Med tiskovno konferenco so zdravniki izjavili, da gre za stavko, ki naj v prvi vrsti predstavlja protest nepravilni zdravstveni politiki, ki upošteva predvsem faktorje gospodarskega značaja, namesto zdravstveno - socialnih vprašanj. Zavarovalne ustanove so nastale empirično in bi morale biti v pristojnosti ministrstva za zdravstvo, ki bi moralo prepustiti upravo organizmom, v katerih bi imela zdravniška načela odločujočo besedo. Glede reforme bolnišnic in zdravstvene reforme FEMEPA u-gotavlja, da gre za nujne važne reforme. Pri tem pa je treba upoštevati, da noben zdravstveni sistem ne more dati zadovoljivih rezultatov, če ne bo temeljil na naslednjih štirih pogojih: 1. Osebna odgovornost zavarovanca. 2. Obnovitev človeškega odnosa zdravnik-pacient. 3. Svoboda in prestiž zdravnika, kar mora biti združeno z ustreznimi ekonomski- mi pogoji. 4\ Vlada mora koordinirati vse zdravstvene storitve, ki jih izvajajo zdravniki. Zato je treba tudi prej vprašati zdravnike za mnenje, ko gre za reformo zdravstva. Ob zaključku konference so predstavniki FEMEPA ugotovili, da ni nobenih znakov, na osnovi katerih bi lahko sodili, da se lahko preklice stavka, in da bodo stavko preklicali, samo če bodo zainteresirane ustanove pripravljene pričeti pogajanja na osnovah, ki so jih zdravniki že predlagali. Na zahtevo sindikalnih organizacij je minister za reformo državne uprave Preti sprejel predstavnike železničarjev CGIL, CISL in UIL. s katerimi je razpravljal o preureditvi železniškega podjetja. Minister se bo ponovno sestal s predstaviki železničarjev čez nekaj dni. Tajništvo CGIL je pozvalo ministra za delo Delle Fave, naj sprejme pobudo za sklicanje pogovorov o sporu med ENEL in uslužbenci električnih podjetij «preden bodo prizadete kategorije prisiljene zaradi sedanjega stanja proglasiti novo stavko«. Subandrio bo izgnan? DŽAKARTA, 5. — Dva Indonezijska časopisa, ki ju nadzoruje vojska, trdita, da bo indonezijska komunistična stranka kmalu prepovedana. Lista trdita, da je vlada že pripravila načrt dekreta. Za jutri je bila napovedana seja vlade pod predsedstvom Sukarna v Bogom, 65 kilometrov od Džakarte. V Džakarti se trdi, da bo zunanji minister Subandrio, ki je zagovarjal politiko povezave s Kitajsko, polagoma izločen iz političnega življenja. Z več strani ga obtožujejo, da je bil vmešan v dogodke 30. septembra. V poučenih krogih pravijo, da bodo Subandria poslali v tujino, «na dolgo potovanje«, kar bi praktično pomenilo njegov izgon. Minister za informacije general Ahmadi je pozval indonezijski tisk, naj «uniči tako imenovano gibanje 30. septembra«. Ahmadi, ki je govoril na izrednem kongresu združenja indonezijskih časnikarjev, ki so ga bili sklicali, da izključijo tiste, ki so bili vpleteni v poskus državnega udara, je izjavil, da je vrhovno operativno poveljstvo predalo njemu «oblast, kar se tiče tiska«, in je pripomnil, da je uvedel ((varnostne ukrepe« glede časopisov, ki ne bodo ubogali ukazom, naj prispevajo k normalizaciji razmer. Izjavil je, da se indonezijska revolucija «ne bo mogla usmeriti ne preveč na desno, ne preveč na levo«. Glasilo vojske piše, da je predsednik indonezijske komunistične stranke Aidit, ki je izginil 1. oktobra takoj po neuspelem državnem udaru, sedaj na srednji Javi in da je popolnoma obkoljen, tako da ne bo mogel zbežati. List piše, da je z njim devet njegovih pristašev, med katerimi so trije polkovniki. Kitajska vlada je poslala včeraj indonezijskemu zunanjemu ministrstvu «močan protest« zaradi napada na kitajski konzulat v Medanu na Sumatri. Agencija Nova Kitajska pravi, da je šlo za izredno hud incident, ter zahteva kaznovanje krivcev, povračilo raztrgane zastave in opravičilo indonezijske vlade. PRED PRVIM OBISKOM V BEOGRADU «Borba» pozdravlja Mora in poudarja vlogo manjšin v piše glasilo SIDU BEOGRAD, 5. — Nocojšnja «Borba» izreka v komentarju, posvečenem obisku predsednika italijanske vlade dobrodošlico Al-du Moru in ugotavlja, da obisk prvega italijanskega ministrskega predsednika Jugoslaviji odraža stopnjo in vsebino sedanjih jugoslovansko-italijanskih odnosov, v katerih je izmenjava na stopnji predsednikov vlad logičen rezultat njunega dosedanjega razvoja V tem razvoju so bila z o-bojestranskimi napori rešena mnoga vprašanja, ki so se nakopičila skozi desetletja, tako da so jugoslovansko-italijanski odnosi postali vzgled in dokaz, da je miroljubna aktivna koeksistenca med državami z različnimi družbenimi sistemi ne le mogoča, temveč obojestransko koristna. «Borba» poudarja posebno u-goden razvoj gospodarskih odnosov med obema državama in ugotavlja, da so italijanski manjšini v Jugoslaviji dane vse pravice, svoboden družbeni in kulturni razvoj, vse tiste pravice, ki Jugoslavija želi, da bi bile dane jugoslovanskim manjšinam v sosednih državah. «Naše trdno prepričanje je namreč,« poudarja «Borba», «da manjšine ne le da ne smejo biti jabolko razdora, tem- ZASEDANJE VARNOSTNEGA SVETA OZN Nov poziv Pakistanu in Indiji Nova razprava o napetosti na Cipru V ponedeljek pred glavno skupščino razprava o sprejemu Kitajske liliiiiilIlilliiiiiMliiiiiiililllIlIlllllllllIllIllIlliiilIliilllliillliilliiiiiiiliilIliilllIilliiiiiiiiiiiillllliiliiliiiiillliiillliiiiriiiiiliiiliiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiilliiliiiil Izjemno stanje v Rodeziji Poziv OZN Veliki Britaniji Novo Smithovo pismo Wilsonu SALISBURY, 5. — V vsej Rodeziji so danes razglasili izjemno stanje; v veljavi bo tri mesece. Pravosodni minister je izjavil, da so ta ukrep sprejeli, ker «je ogrožena varnost Rodezije«. To so sporočili nekaj minut po seji vlade, ki ji je predsedoval lan Smith. Na vprašanje, ali bodo enostransko razglasili neodvisnost, ni hotel Smith odgovoriti. Izjava, ki jo je prebral pravosodni minister po radiu, pravi: ((Potrebno je bilo razglasiti izjemno stanje zaradi ogroženja varnosti v Rodeziji in dolžnost vlade je ohraniti red in zakonitost. Kot obrazložitev se sklicujem na grožnjo številnih saboterjev, ki jih podpirata obe afriški nacionalistični organizaciji, ki sta bili prepovedani, in ki so se vrnili v Rodezijo — nekateri so še na svobodi — ali pa so na ozemlju na severnem področju naše dežele v pričakovanju navodil in priložnosti, da se vrnejo v Rodezijo, številni drugi se sedaj vežbajo v sabotaži v državah, ki so nam sovražne. V teh sovražnih državah so skladišča orožja in streliva. Nedavne izjave afriških «rasistov» v tej deželi in predstavnikov nekaterih afriških držav na severu naše dežele Jasno kažejo, da je ogrožena naša varnost«. Izjava ministra pravi dalje, da narašča v Rodeziji kampanja ustrahovanja in da osebe, ki so v prisilnem bivališču, ((pošiljajo navodila Končno je Rusk ponovil, da ZDA za nezakonito dejavnost« ter da so bili ((primeri požigov, nasilja in u-strahovanja in druge podtalne dejavnosti«. Med afriškimi voditelji, ki so v konfinaclji, sta voditelja dveh glavnih afriških organizacij, Nkomo in Sithole. Večina političnih opazovalcev v Salisburyju je mnenja, da je razglasitev izjemnega stanja u-vod v enostransko razglasitev neodvisnosti. Popoldne pa je bila nova seja vlade in po seji se je zvedelo, da je rodezijska vlada sklenila poslati novo pismo predsedniku britanske vlade Wilsonu. To je po seji vlade sporočil Smith, ki je zanikal, da je razglasitev izjemnega stanja v zvezi z enostransko razglasitvijo neodvisnosti. O Rodeziji so aanes razpravljali tudi na plenarni seji glavne skupščine OZN v New Yorku. Skupščina je sprejela resolucijo, ki poziva Veliko Britanijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, in tudi vojaško silo, da prepreči enostransko razglasitev neodvisnosti Rodezije. Za resolucijo je glasovalo 82 delega-' ske zveze. tov, devet jih je glasovalo proti njej. 18 pa se jih je vzdržalo. Med vzdržanimi je tudi Italija. Voditelj italijanske delegacije je izjavil, da se Italija sicer strinja z načeli resolucije, toda nasprotuje zahtevi za uporabo sile in zaradi tega se vzdržuje. Resolucijo je bil že prej odobril odbor za dekolonizacijo. Jugosl. parlamentarci odpotovali v Iran BEOGRAD, 5. — Na vabilo i-ranskega senata’ in poslanske zbornice je danes odpotovala na devetdnevni obisk v to azijsko državo delegacija jugoslovanske zvezne skupščine, ki jo vodi predsednik organizacijsko-političnega sve-ta zvezne skupščine Krsto Popi-voda. Med obiskom v Iranu bodo jugoslovanski parlamentarci o-biskali Teheran in provincijska glavna mesta Istahan in širaza, objekte petrokemične industrije, druge gospodarske objekte in važne kulturne ustanove. NEW YORK, 5. — Predsednik glavne skupščine OZN Fanfani je sprejel danes v svojem uradu predstavnike CSSR, Poljske in Sovjet- NEW YORK, 5. — Varnostni svet OZN je danes ponovil poziv Indiji in Pakistanu, naj prekineta sovražnosti in umakneta svoje čete na položaje, katerih po bile pred 5. avgustom. Pozval je obe vladi, naj se takoj in brezpogojno podredita temu ukazu. Resolucija je bila sprejeta na predlog petih od šestih nestalnih članov varnostnega sveta, ki so Bolivija, Slonokoščena o-bala, Malezija, Nizozemska in Urugvaj. Pri glasovanju sta se Sovjetska zveza in Jordanija vzdržali, ostale delegacije pašo glasovale za resolucijo. Bistvo resolucije je: 1. Varnostni svet ponavlja vsebino svoje resolucije od 20. septembra 2. Varnostni svet poziva Indijo in Pakistan, naj sodelujeta za celotno izvajanje prvega paragrafa omenjene resolucije. Poziva obe vladi, naj ukažeta svojim oboroženim silam, da sodelujejo z OZN in ustavijo vsako vojaško dejavnost Odločno zahteva, naj prenehajo kršitve premirja 3. Varnostni svet zahteva takojšnjo in brezpogojno izvedbo predloga za sestanek med predstavniki obeh vlad in kvalificiranim predstavnikom glavnega tajnika OZN, da se določi program in spored za umik čet. Poziva glavnega tajnika, naj poroča v treh tednih glede tega. 4. Varnostni svet prosi glavnega tajnika, naj mu kolikor mogoče kmalu pošlje poročilo o izvajanju te resolucije. Nocoj ob 22. uri je bila izredna seja varnostnega sveta, na kateri so razpravljali o Cipru, kjer se je zadnje dni povečala napetost zaradi stalnih napadov turških upornikov na ciprsko vojsko. Sejo varnostnega sveta je zahteval turški predstavnik. V pismu je rečeno, da je v Famagustu napetost nevarno narastla, ter obto- žuje ciprsko vojsko, da je kriva za to. V pismu je rečeno, da je ciprska vojska včeraj sporočila ultimat Turkom v Famagusti z zahtevo, naj zapustijo neko civilno poslopje, ter da je začela napad na to poslopje in na turško četrt ter predmestja Famaguste. Turški zunanji minister je v senatu izjavil, da je Turčija odredila pripravljenost svojih oboroženih sil zaradi poslabšanja na Cipru. V Atenah pa je grški zunanji minister sprejel turškega poslanika, s katerim sta govorila o napetosti na Cipru. Po pogovoru je grški minister izjavil, da je dobra volja na grški in turški strani, da mimo uredita spor in da preprečita, da bi se napetost raztegnila na druga področja Cipra. O Cipru so govorili danes tudi na seji stalnih predstavnikov NATO, ki so jo sklicali na turško zahtevo. Grški predstavnik je odločno zavrnil vse turške obtožbe. Predsednik Makarios je pripravil načrt v petih točkah za pomirje-nje med ciprskimi Grki in Turki. Načrt določa porušenje utrdb zunaj obzidja starega mesta v Famagusti. Na področju naj bi skupno patruljirale policijske sile in sile OZN. Oborožene osebe ne smejo zapustiti starega mesta v Famagusti ali pa prihajati vanje. Prepoved Turkom, da patruljirajo ob obzidju starega mesta. Turska šola zunaj obzidja, zaradi katere je prišlo do spopadov, naj se uporablja v šolske namene. Makarios je predložil svoj načrt poveljniku sil OZN na Cipru, indijskemu generali Timaji. Na seji varnostnega sveta Je turški delegat ponovil obtožbe proti ciprskim Grkom, ciprski zunanji minister pa je odločno zavrnil obtožbe in poudaril, da so incidente povzročili Turki. Govoril Je za tem glavni tajnik OZN U Tant, ki je prebral brzojavko predstavnikov OZN na Cipru, s katero sporočajo, da je streljanje v Famagusti prenehalo in da so se sporazumeli o premirju, ki se spoštuje. Na predlog angleškega delegata so nato odložili nadaljevanje razprave na nedoločen čas. Glavna skupščina OZN bo začela v ponedeljek razpravo o sprejemu Kitajske v OZN; razprava se bo začela ob 21. uri po srednjeevropskem času. Politični odbor OZN Je odložil na ponedeljek glasovanje o načrtu resolucije proti širjenju jedrskega orožja, ki so ga predložile nevezane države, ki sodelujejo na ženevski razorožitveni konferenci. Resolucija se zavzema za obnovitev dela ženevske konference v najkrajšem času, da bi sklenila sporazum proti širjenju jedrskega prožja. Bonn in atomi BONN, 5. — Podtajnik zahod-nonemške vlade von Hase je izjavil, da je bonska vlada še vedno mnenja, da mora NATO izvesti integracijo svojega jedrskega o-rožja in da večstranska jedrska sila še vedno predstavlja najboljši predlog za tako integracijo, čeprav bonska vlada ni še povezana s kakršnimkoli načrtom. Von Hase pa je pripomnil, da so velika nesoglasja med Francijo in Bonnom glede tega. O jedrskem orožju bosta govorila zunanja ministra Schroeder in Stewart 16. novembra v Londonu, predsednik vlade Erhard pa bo o tem govoril z Johnsonom, ko bo prvi teden decembra obi- skal Washington. Von Hase je dejal, da bo Erhard predložil Johnsonu konkretne predloge s tem v zvezi. Predsednik Bundestaga Gersten-maier pa je na kosilu, ki ga je priredilo združenje tujega tiska, izjavil: «Pred enim letom sem odločno zagovarjal večstransko jedrsko silo. Od tedaj pa se nisem več boril za ta sistem. V sedanjem stanju v NATO se lahko vprašamo, ali sta večstranska jedrska sila ali pa atlantska jedrska sila veljavni. Po mojem mnenju ne bi smela večstranska jedrska sila biti sama sebi namen, temveč prehodna faza. Za nas vsekakor gre za to, da vemo, ali minimalne koristi. kj bi jih Nemčija imela, lahko postavimo na isto raven z nezadovoljstvom Francije in z njenim morebitnim umikom iz NA TO.» BEOGRAD, 5. — Predsednik republike maršal Tito je siprejel danes bivšega ameriškega veleposlanika v Jugoslaviji Georgesa Alle-na in se zadržal z njim v pogovoru. Pri razgovoru je bil navzoč tudi ameriški veleposlanik v Beogradu Elbrick. več da morajo biti most, ki bo zbliževal države, v katerih žive.« «Borba» sodi, da vlada u-godno ozračje za razgovore v Beogradu, na katerih bodo poleg splošnih določenih tem (status nacionalnih manjšin, znanstvena in kulturna izmenjava ter sodelovanje) izme njali mnenje o važnih mednarodnih vprašanjih. ((Jugoslaviji sovražni elementi v Italiji niso mogli preprečiti niti dati obisku drugačnega smisla, kot ga ta obisk dejansko ima, a naša želja po odnosih dobrega sosedstva ni bila nikdar gola proklamacija, temveč stvarna, večkrat preverjena in v praksi dokazana politika,« poudarja «Borba». Glede mednarodnih vprašanj ugotavlja «Borba», da je Italija kot članica atlantskega pakta večkrat pokazala pripravljenost in željo, da se dvigne nad blokovske ozkosti, ko je šlo za aktivne pobude, ki bi lahko prispevale k popuščanju in odstranjevanju vojne nevarnosti. «Na tem terenu, zaključuje «Borba», bodo sobesedniki v Beogradu našli mnogo stičnih točk v stališču obeh držav.« B. BOŽIC Odločni odgovori na de Gaullove izjave PARIZ, 5. — Vodstvo francoske socialistične stranke Je na svoji današnji seji razpravljalo o bližnjih predsedniških volitvah v zvezi z napovedano de Gaullovo kandidaturo. Po seji so objavili sporočilo, ki pravi: «Edini odgovor de Gaulla je množičen glas republikancev, demokratov in socialistov za Franco!-sa Mitterranda, ki je skupen kandidat levice. Socialistična stranka ugotavlja, da de Gaullova izjava o kandidaturi dokazuje, da on ne zaupa niti v svoj režim niti v ljudi, ki Jih je poklical na oblast, ker trdi, da bi se brez njega Francija v najkrajšem času zrušila. Na ta način postavlja de Gaulle Francijo pred lažno odločitev: ali on, ali zmeda«. Izjava pravi nato, da je de Gaullova teza zgrešena, in dodaja. da de Gaulle ni izboljšal mednarodnega položaja Francije, ki je • danes bolj osamljena kakor kdaj prej, in ni izboljšal zahodnoevropske zveze«. .Uničil je skupno tržišče, ni izboljšal obrambe dežele, udarna sila je pogubna in neučinkovita Ni izboljšal niti gospodarskega stanja in niti ne blaginje delavcev. Zmanjšal je investicije in žrtvoval prihodnost mladine sedanjosti, ki je volilnega značaja. Človek osebne oblasti si domišlja, da jg navdihnjen in da je izvoljen za stalno vodstvo dežele. Francija je živela pred de Gaul-lom in bo živela brez njega.« Francoski tisk obširno komentira včerajšnje de Gaullove izjave. «Combat» piše, da je de Gaul- ■imimumumi.......................................... MED POGOVOROM S TUJIMI ČASNIKARJI Tajnik PSI De Martino o združitvi s PSDI Vprašanja zunanje politike, sindikatov, socialistične internacionale in sodelovanja v vladi le zahteval »slepo glasovanje« in da daje volitvam od 5. decembra pomen plebiscita. »Aurore« piš% da bi bilo težko najti v preteklosti Francije «tako identifikacijo dežele z nekim človekom*. Lisf dodaja, da je najhujše pri tem ideja, da brez de Gaulla ni nobene rešitve. Glasilo komunistične stranke »Humanite« pravi, da je sedaj stvar popolnoma jasna. Odločilna bitka se sedaj začenja med enotnim kandidatom levice in generalom de Gaullom, ki je voditelj reakcije. Kajti on je tisti, ki bo na desnici zbral večino glasov. Dolžnost demokratov je sedaj jasna: če hočejo biti državljani in ne reči brez osebnosti, če hočejo zadati udarec osebni oblasti in plebiscitarnemu sistemu, bodo morali 5. decembra glasovati za Mitterranda, ki je skupen kandidat levice. Katoliško glasilo «Croix» piše, da je bojazen pred izgubo prestiža pripeljala de Gaulla do tega, da je napravil neprijetno napako, s tem da je rekel: «Ce grem. se bo Francija zrušila.« List dodaja, da se je zdelo, da »de Gaulle ni več de Gaune«^ in pripominja: «Keko je mogoče, da nacionalist in po vrhu še sedemdesetletnik, misli, da je absolutno nenadomestljiv za svojo domovino?« Obnovljeni odnosi med Kongoma BRAZZAVILLE, 5. — Oba Konga sta včeraj sklenila obnoviti diplomatske odnose. To so javili s skupnim uradnim sporočilom ob zaključku obiska leopoldvilskega zunanjega ministra v Brazzavillu. Vladi obeh držav sta tudi sklenili, da bosta proučili vprašanje beguncev. MOSKVA, 5. — Moskovski radio peroča, da se bo 7. decembra začelo zasedanje vrhovnega sovjeta. Zasedanje je sklical prezidij vrhovnega sovjeta. RIM, 5. — Tajnik PSI De Martino, namestnik Brodolini in odgovoren za stike s tujino Vittorelli so odgovarjali na vprašanja tujih dopisnikov in predvsem na vprašanja o procesu ((socialistične enotnosti« po kosilu, ki so ga priredili tuji dopisniki v Rimu. De Martino je dejal, da Je vprašanje ((socialistične enotnosti« odprto in zelo važno, saj delavski razred ne bo imel v rokah primernega orožja za ustrezno spremembo struktur, dokler bodo ostale ločene socialistične sile v Italiji. Sedaj se razpravlja o dveh načinih združevanja: navezati odnose med vodstvenimi organi obeh strank, da se razpravlja o načinu in o raznih fazah združevanja, na osnovi konkretni političnih vprašanj ustvariti skupno voljo za združevanje in to tako v vladi, kot eventualno v opoziciji. Gre za dva načina, ki se bosta spopolnjevala. Na vprašanje, če bi združitev s PSDI pomenila nov razcep, je De Martino to zanikal, nakar je Brodolini dejal, da se tudi predstavniki levice v stranki ne upirajo združevanju kot takemu, temveč so mnenja, da se ne bi smelo omejiti samo na PSDI, temveč bi moralo zajeti vse sile, ki se sklicujejo na socializem. Brodolini je ugotovil, da tudi večina v stranki ne meni, da gre samo za združitev PSDI in PSI, temveč za proces, ki je širšega pomena. Nekateri novinarji so navedli mednarodna in sindikalna vprašanja kot najbolj zapletena in kočljiva pri združevanju, kar je De Martino potrdil. Glede zunanje politike je govori o tradicionalni politiki PSI, ki je za pomirjenje in premostitev blokov. Nato je ugotovil, da ima PSI posebna stališča glede vstopa Kitajske v OZN in o večstranski atomski sili, ki se ne skladajo v celoti s stališči ostalih strank vladne koalicije. Socialisti zahtevajo, naj se Italija — sicer v okviru obstoječih tradicionalnih zavezništev, ki jih PSI sprejema — trudi za razumevanje in odstranjevanje blokov, kot je to dokazal zadnji obisk Saragata na Poljskem in bližnji obisk Mora v Jugoslaviji. Tudi glede Vietnama je PSI izrekla svoje pridržke, vendar pa meni, da to ne more biti razlog za razbitje koalicije. Glede vstopa PSI v socialistično internacionalo pa je bil De Martino dokaj polemičen. Ugotovil Je, da PSI sicer vzdržuje z mnogimi strankami te internacionale dobre odnose, toda ni mogoče zahtevati od PSI, da si ((potrosi pepel na teme« in se vrne «kot skesani izgubljeni sin«, zlasti ko se zahteva sprejem frankfurtskega programa, ki je nastal v razdobju hladne vojne. V tej zvezi je De Martino odbil postavljanje kakršnih koli pogojev. Glede sindikatov je dejal, da ni mogoče zahtevati od socialistov, da zapustijo CGIL. Za prehodno razdobje je mnenja, da bodo lahko ostali socialisti v CGIL, socialdemokrati pa v UIL, pri čemer pa je bistvena «enotnost sindikalne akcije« De Martino ni hotel dati Jasnega odgovora na vprašanje, kdaj se bo po njegovem izvedla združitev, kot tudi ni hotel komentirati de-mokristjanskega zasedanja in zasedanja CK KPI. Glede možnosti razbitja koalicije pa je dejal, da lahko do tega pride, če se ne bodo spoštovale vladne obveznosti zlasti glede programiranja in z njim povezanih reform. Včeraj je nastala nova zaostritev okoli Cipra in v Rodeziji. V Rodeziji je vlada proglasila izjemno stanje za tri mesece, češ da je ogrožena varnost države zaradi saboterjev, ki jih podpirata obe afriški nacionalistični prepovedani organizaciji. Toda večina političnih opazovalcev je mnenja, da je sklep uvod v enostransko razglasitev neodvisnosti. Poleg tega pa je Smithova vlada sklenila poslati novo pismo britanski vladi. — Glavna skupščina OZN pa je včeraj odo-brila resolucijo, ki poziva Veliko Britanijo, naj se upre po potrebi tudi z vojaško silo, da prepreči enostransko razglasitev neodvisnosti Rodezije. Pri glasovanju se je vzdržalo 18 delegatov, med katerimi tu-dl zastopnik Italije. Turčija pa je odredila pripravljenost oboroženih sil, ker je ciprska vojska predvčerajšnjim dala ultimat Turkom v Famagusti. naj zapustijo neko civilno poslopje. Na zahtevo turškega predstavnika se je sinoči sestal varnostni svet OZN. Zaradi tega so se sestali tudi predstavniki NATO. Makarios pa je pri-pravil načrt petih točk za pomiritev med ciprskimi Grki in Turki. Medtem pa so se na Cipru pomirili In razpravo v varnostnem svetu so odložili. Ameriški zunanji minister Rusk je dal včeraj na tiskovni konferenci zanimive izjave. Glede Vietnama je dejal, da znaša število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu 150 tisoč; za študentovske demonstracije v ZDA proti vojni pa je rekel, da akcija demonstrantov lahko o-groža akcijo vojske v Vietnamu. Za NATO je izrazil upanje, da bo Francija postavila konkretne predloge o reformi NATO. O jedrski politiki je rekel, da ZDA težijo po sporazumu za prepoved širjenja o-režja, hkrati pa bi nadaljevale razgovore o večstranski jedrski sili. Glede odnosov s SZ je izjavil, da je poglavitna ovira za zboljšanje vietnamsko vprašanje. Za Kitajsko je dejal, da je njen ugled padel zaradi neuspehov v Indoneziji in odložitve afriško - azijske konference, ki bi jo Peking nadzoroval. Izrekel se je za konferenco ameriških zunanjih ministrov, ki naj bi bila 17. novembra v Riu de Janeiru. O jedrskem orožju bosta govorila 16. t.m. v Londonu Stevvart tn Schroeder, medtem ko je predsednik bonskega parlamenta Gersten-niaier izjavil, da je potrebno ugo-toviti, ali minimalne koristi od a-tlantske jedrske sile, ki bi jih imela Nemčija, «lahko postavimo na isto raven z nezadovoljstvom Francije in z njenim morebitnim umi-kom iz atlantskega pakta*. Sovjetska vlada pa je protestirala v VVashingtonu zaradi sporazuma z bonsko vlado o vojaški šoli v Teksasu za vežbanje zahodnonem-ške vojske pri uporabljanju amen. škili izstrelkov, ker ta sporazum ponovno krši potsdamske dogovore in nasprotuje obveznosti ZDA, da se bodo uprle preporodu nemškega militarizma, hkrati pa sporazum lahko močno poveča napetost na svetu. Varnostni svet je danes ponovil poziv Indiji in Pakistanu, naj prekineta sovražnosti in vzpostavita stanje od 5. avgusta. Kitajska vlada je včeraj protestirala v Džakarti zaradi napada na kitajski konzulat na Sumatri in zahtevala kaznovanje krivcev povračilo raztrgane zastave in te pravičilo indonezijske vlade. Opravičiti hočejo {juislinjfa in njemu podobne BONN, novembra. — Z naslovom «Izdani izdajalci* Je hamburški dnevnik «Dle Welt» priobčil pred dnevi zajeten članek, v katerem se Je zavzel za revizijo vloge nemških kvisllngov med drugo svetovno vojno. To Je hkrati prvi poskus uglednega zahodno-nemškega dnevnika, da d& svoj oboi čedalje pogosteje propagirani bonski tezi o «potrebl po objektivnem obravnavanju* tretjega Reicha, druge svetovne vojne ln o «enaki krivdi* bojujočih se držav Del zahodnonemškega tiska ln publicistike resda že od nekdaj povzdiguje nacistično preteklost, vendar pa so se tako imenovani — «uglednl dnevnik* doslej ogibali tej tematiki, verjetno zaradi bojazni pred neugodnim odzivom v mednarodni in demokratski javnosti. Zato so v Nemčiji zmeraj govorili tujcem, da pač ni treba biti pozoren za pisanje kakega «Soldaten Zeitunga* in drugih pronacistlčnih publikacij, ker jih menda podpira samo majhna skupina ljudi, ki ni vredna omembe. Očitno pa so zdaj ocenili, da je mcgoče tudi v tej smeri napraviti nadaljnji korak, kajti časopis «Dle Welt» Ima v podnaslovu napisano «Neodvlsni dnevnik za Nemčijo* ln s svojimi 330.000 Izvodi Ima eno Izmed največjih naklad zahodnonemškega dnevnega tiska. Pisec članka Walter GSrlltz je kot povod Izkoristil za svoj nastop nič manj kot dvajseto obletnico sodne Justifikacije Vidkuna Qul-slinga, znanega izdajalca Norveške, po katerem so Hitlerjevi kolaboracionisti dobili Ime tudi v drugih podjarmljenih evropskih državah. Obletnico ustrelitve Qul-siinga, 24. oktobra 1945 v Norveški, ln 19. obletnico justifikacije nizozemskaga kvislinga Antona Musserta je #Die Welt» Izkoristil in zahteval, naj bi zgodovinsko in znanstveno ponovno preučili kolaboracije z nemškim tretjim Reichom med drugo svetovno vojno. Pri tem je avtor članka uporabil metodo lažnega objektlvizma, njegov končni namen pa je bil afirmirati idejo o »ideološki* rehabilitaciji »zaveznikov* nemškega fašizma. Gdrlitz je orisal Vidkuna Qui-zllnga kot «nekdanjega norveškega generalštabnega oficirja, diplomata in sodelavca velikega filan-troja Fritjofa Nansena* ln kot »človeka, ki je postal tak zaradi nečastnega delovanja tedaj, ko je njegovi domovini grozila smrtna nevarnost, četudi je bil sicer vnet patriot*. GOrlitz je poudaril, da sta na primer Quisllng in Mussert veljala za narodna voditelja, in to ne pod gospodstvom Hitlerja, temveč na njegovi strani, in da je pravzaprav oba mogoče imeti za »izdana izdajalca*. Kajti Quislin-gu je, kot trdi GOrlltz, Hitler šele ob koncu vojne obljubil, da bo Norveška vnovič postala neodvisna, medtem ko naj bi bila Nizozemska ostala pokrajina nemškega Reicha. V tem vidi GSrlitz nekakšno osebno tragedijo nemških kolaboracionistov. V hotenju, da bi bil Gorlltz do kraja razvil svoj skolastlčni ob-jektlvizem, si je prizadeval kolaboracijo obravnavati v širših zgodovinskih okvirih ln iz nekakšne časovne oddaljenosti, tako da bi bil pri bralcu zbudil vtis, da hudič ni tako črn,-kot ga rišejo drugi. Gbrlltz je ob tem napadel celotno »zavezniško propagando* v zadnji vojni, s katero so si — kot trdi — «lzmlsllli celo legijo kvl-sllngov*. Enako so — kot je zapisal Gorlltz — ne da bi bili upoštevali obliko kolaboracije z nemškimi okupacijskimi silami, ožigosali maršala Petaina in Plerra Lavala v Franclji, Anteja Paveliča in u-staški režim v Hrvaški, Franza Sazalassyja v Madžarski, Milana Nediča v Srbiji, Džolakoglua, Lo-gotetopula ln Rallisa v Grčiji. Gbrlltz se je zavzel za razločevanje med posameznimi evropskimi kvisllngi in hkrati sam formuliral te «razlike». Na primer takole: »Francija je leta 1940 iskala novo obliko državnega življenja ob hkratni ohranitvi nacionalne suverenosti*. AH pa takole: »Ko so nemške čete vkorakale v Sovjetsko zvezo, so se boljševizmu uprli mnogi narodi — Ukrajinci, Tatari, Kavkazljci (?) — ki so Jih Rusi sicer tlačili. Proti komunistični nevarnosti so se bojevali prostovoljci iz skoraj vseh evropskih držav... v okviru nemških enot...*. Nato Gbrlitz nadalje razvija svojo tezo ln opisuje, kako so se prepletle med seboj številne težnje, na primer, da bi bili uresničili »takrat po Evropi razširjeno idejo* o zamenjavi demokracije s klerikalno konservativno avtoritativnimi državnimi ureditvami, nato govori o «nagibanju k fašističnim sistemom* in naposled o »takratnem upanju, da bi pod nemško okupacijo bilo mogoče ohraniti nacionalno integriteto*. Iz vsega tega je razvidno, da Je pisec članka v »Dle Weltu» splošno napadel stališče zaveznikov do izdajalcev evropskih narodov in da pri tem ni povedal nič, kar ne bi bilo doslej znanega, nič več od tistega, kar je trdila tudi Gflbbel-sova propaganda. Novost pri vsem tem Je le ta, da je Gdrlitz poskušal zdaj uradno propagando tretjega Reicha pragmatično včleniti v poglede na današnjo ZR Nemčijo Prav pri tem pa Je Gtirlltz šei še korak dalje, saj je razvil nove teze ln jih poskušal cepiti na stare teze tretjega Reicha. To «novo» se na primer nanaša na zmaličeno razlago partizanskega vojskovanja. GiJrlitz je na primer zapisal: »Nasprotni pogledi na življenje 20. stoletja so bili vzrok, da se je partizansko vojskovanje razširilo po vsem svetu, a čimer tudi niso več veljali dota-kratnl pojmi nacionalnih meja. Boj «rdečih» partizanov..., ki so si z izjemo Norveške, Danske ln Nizozemske prisvojili temeljne položaje v nacionalnih odporniških gibanjih na Zahodu, je imel za nasledek za pojav «belih» antipar-tizanov, in to od Francije do Srbije In Grčije. Ti zadnji so se hočeš nočeš bojevali ob strani Nemcev, saj so bili nanje navezani že zaradi materialnih razlogov. Antikomunizem pod Hitlerjevim zavetjem je bila večkratna tragedija za Kozake in Ukrajince, za francosko policijo ln prostovoljce ter za ruske belogardiste in nacionalne formacije v Srbiji in Grčiji*. V tej zvezi velja omeniti še to, kako je Gorlltz «posebej» obravnava! Jugoslavijo. Poleg tega, kar smo že omenili, navedimo le še naslednja citata. «Na Hrvaškem je obstajalo dolgoletno in zgodovinsko docela upravičeno gibanje za neodvisnost*. ln drugi citat: «Nekdanji minister za vojsko generalpolkovnik Nedič... je poskušal kot vojak v Srbiji uveljaviti nacionalno vlado in upravo*. Gorlltz se je na vse pretege trudil, da ne bi bil niti enkrat zapisal besede »Jugoslavija*. Zato je uporabljal isto »politično - geografsko terminologijo*, kakor jo je uporabljal Wehrmacht v naši državi. To se mu je prav toliko posrečilo, kolikor njegovim prednikom iz propagandnega aparata Gbbbelsovega ministrstva. Celotna tirada, priobčena v petih ali šestih stolpcih časopisa «Die Welt» in garnirana s fotografijami Vidkuna Quislinga in Antona Musserta, se konča s sklepom, ki pravzaprav označuje tudi končni namen »Die Welta»: »Naloga zgodovinarjev Je, da zdaj pojasnijo gesla, ki so jih narodi in ideologije že od nekdaj ohranili ln ki jih Je zdaj vnovič treba vrednotiti in oceniti. S tem početjem sta Gorlltz in »De Welt» razkrinkala list. V prizadevanju doseči kontinuiteto med antikomunizmom tretjega Reicha in sedanjo ZR Nemčijo, so zdaj na Reni pred očm! vsega sveta in otroki evropskih narodov kolaboracioniste Jasno in glasno prikazali kot nekakšne »nacionalne borce ln zahtevali njihovo rehabilitacijo, sočasno z njo pa tudi rehabilitacijo »predvojne* ln «antlkomun!stlčne» vloge Nemčije, kateri poskušajo spričo sedanjih okoliščin dati svojevrstno zadoščenje'. ....... Članek «Izdam Izdajalci* in odmevi, ki jih je zbudil v tisku, so' Izraz razširjenega mnenja, ki pridobiva v ZR Nemčiji čedalje več veljave. To je odsev ponovnega »prebujanja nacionalnih čustev* in »razpihovanja nacionalnega vetra*. Primerno ozračje za takšno za-hodnonemško samozavestno stališče do drugega sveta obstaja že leta ln leta, zdaj pa nastajajo za kaj takega še ugodnejše razmere. Prejšnjo soboto Je bil na primer v Bonnu letalski ples, na katerem je bil častni gost nekdanji Hitlerjev pilot številka ena Adolf Gal-laud, o katerem je nacistična propaganda svojčas trdila, da Je sam sestrelil nekaj sto angloamerlških letal. Večina «uglednih» časopisov je z zabave priobčila fotografije, na katerih je Gallaud obkrožen s sedanjimi piloti Luftvvaffe, ki navdušeno zrejo vanj in ga poslušajo. Ali drug primer: navzlic Številnim protestom iz vsega sveta Je bilo v nedeljo v Redsburgu zborovanje pripadnikov nekdanje SS. Na sestanku so bili navzoči poslanci krščanskodemokratske in liberalne stranke, socialdemokrati pa so poslali pozdravno brzojavko. Najbolj navdušeno so ploskali Seppu Dietrichu, nekdanjemu generalpolkovniku SS ln poveljniku Hitlerjeve telesne garde. Se ln še bi lahko naštevali te dogodke, ki samo vizualno ilustrirajo položaj, ki je na Reni pognal že globoke korenine. Spričo tega tuji opazovalci v Bonnu skoraj vsak dan razpravljajo o tem, da se zgodovina ponavlja, kajti v ZR Nemčiji se preteklost zares ponavlja, če že ne v celoti, pa vsaj v podrobnostih. Skrb zbuja zlasti to, da je teh podrobnosti iz dneva v dan več. K. KUKOLJA Na avtomobilski salon v Turinu prihaja zelo veliko število ljudi iz vseh krajev Italije in iz inozemstva. Samo v bližini razstavnega prostora mora 300 policajev urejevati promet ........i,,i|,|i,i|,|,,,|,,,,i,ii,,ii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiil|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiil||iiit|im,l|||||,M||„|M||MI|ll||,||IU|||lmi|„l|m|l„l„„l|,M|||I„„ti|||,„,i,ll,m,|M„„|||„„ll„„|lt„l||„IIII|||l|||„|||M||,l„|||||M||||l||l|||l|||||||||||| ZELO NENAVADNA OPERACIJA Kmetu odstranjena granata iz telesa Ob posebnih varnostnih ukrepih je operacijo opravil v Sajgonu neki ameriški kirurg general SAJGON, 5. — Neki ameriški kirurg je danes opravil na nekem kmetu nenavadno operacijo. Potegnil mu je iz telesa granato, ki se je vanj zarila, ne da bi eksplodirala. Operacija je uspela. Pred nekaj dnevi je bil neki juž-novietnamski 52-letni kmet ranjen z granato tipa «M-79» (to je projektil, velik približno kakor kaka hruška), ki jo je izstrelil neki vojak v razdalji kakih 9 m od njega. Te granate se izstreljujejo s posebno pripravo in se same prižgejo po približno 12 m letenja in eksplodirajo ob sunku. Ni se vedelo. če je bila granata, ki je ranila Južnovietnamskega kmeta, prižgana. Vsekakor so poskrbeli, da je bil kmet absolutno miren, da ne b( s kakim gibom povzročil eksplozije granate. Za operacijo se je prostovoljno prijavil kirurg general James Huittphries in' ameriškega letalstva. Okrog operacijske mize so postavili vreče peska; to je bil previdnosten ukrep za primer, da bi granata eksplodirala. Pripravljena je bila tudi skupina, ki bi takoj onemogočila eksplozivno orožje, brž ko bi ga zdravnik spravil iz vojakovega telesa. Vreče peska so bile pravzaprav na treh straneh operacijske mize, medtem ko Je bila četrta stran zaščitena s šipo, ki vzdrži tudi kroglo. Skozi to steklo sta bili napravljeni dve luknji in skozi te dve luknji je delal zdravnik s posebnimi, poldrugi meter dolgimi pincetami. Kmetu je iz telesa potegnil granato, 40-milimetrski projektil. Ko je granato spravil iz telesa, jo je spustil v Jekleno posodo, napolnjeno s peskom, poleg operacijske mize. Granato so tedaj takoj odnesli, nakar so odstranili šipo, da so lahko zdravniki prišli k ranjencu in mu rano zašili. Kolikor se je izvedelo, je racija trajala le nekaj minut. ope- V hribih sneg S spremembo vremena ln padavinami se je v hribih pojavil sneg. Slika kaže Veliko planino nad Kamnikom, ki bo letos prav gotovo privabila tudi marsikaterega Tržaiana na sijajne smučarske terene Tudi za neumne premalo prebrisan MILAN, 6. — Ambrogio Figini, star 27 let, iz Lomazza (Como) je potegnil za nos 23-letno hčer nekega milanskega podjetnika, kateremu, je celo obljubljal zastopstvo neke petrolejske družbe svetovnega slovesa — in tako tudi njega potegnil za nos. Mladenič se je predstavil kot markiz Carlo Laurenti iz družine princev Ruspolijev, major madžarske vojske ter tajni a-gent za kočljive naloge v Italiji in končno še kot zdravnik. Ko je Figini že izvabil dekletovemu očetu precej denarja, je ta le uvidel, da ima opravka z goljufom, ter ga je prijavil policiji. Tako je včeraj zvečer policija aretirala Figi-nlja, ko se je sprehajal z dekletom. Pravkar je dekletu pripove- Od ponedeljka preparat HTS tudi v Italiji BEOGRAD, 5. — Poročajo, da bo ni, povratek z letališč^ sa bo ob preparat HTS v zadovoljivih koli- j 20. uri. Za redno letalsko progo činah na razpolago že 8. novembra. Ljubljana-Beograd prevaža potnike Seveda bodo preparat dobile klini ke, domače in tuje. Po dosedanjem povpraševanju iz drugih držav kaže, da se za nov preparat najbolj zanimajo Italijanske klinike. RIM, 5. — Današnji Paese Sera objavlja pod velikim naslovom na pet stolpcev na prvi strani vest, da bodo od ponedeljka dalje tudi v Italijo uvažali HTS. Pod še večjim naslovom pa objavlja na drugi strani nekatere podrobnosti o pripravah za razpošiljanje zdravila. Član-kar poudarja previdnost jugoslovanskih oblasti, ki svarijo pred še prenagljenim upanjem, ker preparat doslej še ni dovolj preskušen. avtobus JAT iz Miklošičeve ulice 34 v Ljubljani eno uro pred odhodom letala, to je ob 6. uri. Letalski promet iz Ljubljane pozimi LJUBLJANA, 5. — Aerodrom Ljubljana ostane v zimskem času 1965-66, to je od 1.11. do 1.4 odprt za javni zračni promet od 6.30 do 20.00. V primeru potrebe in če so najavljena letala izven zgoraj orne- doval, da se bo sedaj njegova nalo-. njenega časa, bo letališče odprto ga izpolnila: moral bi namreč spu- po potrebi za ta letala. Redni od-stiti v zrak jedrsko centralo v Ispri. hod avtobusa Aerodrom Ljubljana Sedaj pa bo v zaporu San Vittore bo v zimskem času vsak dan oo študiral, kako bi prišel iz Ječe. I 5.30 iz Kersnikove ulice v Ljubija- Nov sporazum o ribolovu med Italijo in SFRJ Med Italijo in Jugoslavijo Je bu po štiri tedne trajajočih pogajanjih dosežen nov sporazum o ribolovu na Jadranskem morju. Ustrezno listino so včeraj podpisali v Beogradu, kjer se mudi Italijansko odposlanstvo pod vodstvom opolnomo-čenega ministra Glovannija Luclol-lija. Italijanski ribiči ribarijo v jugoslovanskih teritorialnih vodah v skladu z določili sporazuma, ki Je bil dosežen med obema državama 20. novembra 1958 ln ki so ga obnavljali iz leta v leto. Od 1. januarja prihodnjega leta dalje bo stopil v veljavo novi sporazum, ki bo ostal nelzpremenjen do konca leta 1968. Z novim sporazumom bodo vnesli v dosedanjo prakso nekaj pomembnih sprememb: tako je bilo določeno, da se jugoslovanske teritorialne vode, ki pridejo v poštev za italijanske ribiče, porazdelijo na štiri ribarske cone, na katerih bo lahko ribarilo do 196 italijanskih čolnov hkrati. Prva cona obsega področje okoli otoka Jabu-ka, druga se razteza okoli Palagru-že, tretja se nahaja pred črnogorsko obalo, četrta cona — ki je nekaj novega v omenjeni praksi — pa ob obalah Dolgega otoka in obsega področje 500 kv. km. Druga sprememba se nanaša na razsežnosti ribiške cone v Tržaškem zalivu, na kateri svobodno ribarijo tako italijanski kakor jugoslovanski ribiči. Razsežnosti skupne cone so sedaj skoraj dvakrat tako velike kakor poprej. Tretja novost se nanaša na časovno razdobje, v kateri Imajo pravico italijanski ribiči, da ribarijo v jugoslovanskih teritorialnih vodah. Poprej so smeli ribariti le osem mesecev na leto, po novem pa ostane v veljavi ta določba samo v treh ribiških conah, medtem ko bodo lahko ribarili čez vse leto na četrti coni, to je na področju okoli otoka Jabuka. Tudi tonaža in moč pogonskega stroja ribiških čolnov bosta po novem sporazumu znatno večji kakor poprej: doslej so namreč lahko ribarili v jugoslovanskih vodah le čolni do 55 registrskih ton, ki so bili opremljeni s pogonskimi stroji do največ 150 KS osne moči, po novem pa bodo smeli loviti čolni do 80 registrskih ton in z pogonskim strojem do 220 KS. jugoslovanske oblasti so priznale italijanskim ribiškim čolnom pravico, da plovejo po Jugoslovanskih teritorialnih vodah, poleg tega pa se smejo italijanski čolni zateči v Jugoslovanske luke v primeru potrebe, in sicer ob spoštovanju splošnih določb, ki veljajo v tem pogledu za uporabo jugoslovanskih pristanišč. Italijanska vlada bo odslej priznavala Jugoslovanski letno odškodnino 600 milijonov lir. Po starem sporazumu je znašala letna odškodnina 900 milijonov lir. V italijanskih ribiških in političnih krogih Izražajo v zvezi z novim sporazumom veliko zadovoljstvo. V prvi vrsti poudarjajo, da bo italijanskim ribičem mnogo koristila možnost, da preplujejo Jugoslovanske teritorialne vode in da se v primeru potrebe zatečejo v jugoslovanske luke. Prav tako pozdravljajo določbo, po katerih se znatno razširi plovno področje, ln končno nagla-šajo, da bo italijanska vlada z novim sporazumom prihranila 300 milijonov lir na leto. Eksplozija ob naftovodu v Libijski puščavi TRIPOLIS, 6. — Devet oseb je bilo hudo ranjenih zaradi eksplozije nekega naftovoda južnovzhodno od Velike Sirte. Na napravah je nastala velika škoda. Eksplozija je nastala včeraj blizu petrolejskih vrelcev v Samahu v južnovzhodni Libiji, približno 230 kilometrov Južno od pristanišča Marsa Brega. Ranjenci, ki so delali pri varjenju cevi, so štirje Libijci, tri Američani, en Anglež in en Libanonec. V maju in juliju je prišlo do raznih sabotažnih dejanj na škodo tujih petrolejskih družb v Libiji. Zaradi včerajšnje eksplozije so prekinili črpanje petroleja v treh ležiščih. — Kriza srca belgijske stare kraljice Elizabete BRUSELJ, 5. — Belgijsko kraljico mater Elizabeto — staro mater kralja Baldovina — je prizadela močna srčna kriza. Pozneje so zdravniki objavili, da se je stanje nekoliko izboljšano. Elizabeta ima 89 let in je med Belgijci zelo popularna. Znana je tudi v glasbenih krogih. Mednarodni natečaj, ki ga je ona ustanovila in nosi njeno ime, je svetovno znan. ------- SAN FERDINANDO Dl PUGLIA (Foggia), 6. — Jutri in pojutrišnjem bo tukaj peti »praznik sredozemske artičoke*. Prireditev je v občini sredi doline Ofanta, kjer se je pridelovanje artičoke še zlasti razvilo z uporabo posebne tehnike. «Praznika» se bodo udeležili kmetijski strokovnjaki iz Španije, I-zraela, Turčije in ZAR. hn[iqe ^ tjlprlnlibce glabku ^ A/i/ifiViDto PISMO IZ LJUBLJANE Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane odpotuje v torek na Poljsko in Cehoslovaško Tretjega novembra je direktor Bojan Stih v foajeju ljubljanske Drame povedal na tiskovni konferenci nekaj misli ob skorajšnjem gostovanju SNG po Poljski in češkoslovaški. Nastop SNG v Varšavi in Pragi, v dveh velikih in starih kulturnih centrih Evrope, pomeni ponovno afirmacijo Slovenskega narodnega gledališča v tujini in afirmacijo dosežkov slovenske odrske umetnosti sploh. Slovensko narodno gledališče bo nastopilo e enim klasičnim delom, in sicer s Shakespearovim Kraljem Learom, z enim domačim, in to s Cankarjevim Pohujšanjem v Dolini Šentflorjanski, z enim delom iz sodobne svetovne dramatike, to je z Albeejevo dramo Kdo se boji Virginije Woolf? in na malem odru s Popitovo komedijo Očka, o ubogi očka... V teh delih se bo predstavil poljskemu in čehoslovaškemu občinstvu večji del ansambla ljubljanske Drame. Organizator tega reprezentativnega gostovanja predstavnikov odrske umetnosti ing. arh. Sveta Jovanovič nam je povedal nekaj podrobnosti v zvezi s tem bližnjim gostovanjem v obeh bratskih republikah. Na Poljskem bo gostovala naša Drama zdaj že tretjič in s tem vrnila obisk Poljakov v predpretekli sezoni. Ta gostovanja se vršijo po dogovoru o recinrociteti med posameznimi gledališči, kar velja tudi za Slovaško narodno gledališče v Bratislavi, ki je v minuli sezoni že gostovalo v Ljubljani. Na Poljskem bo gostovala naša Drama v Varšavi in v Krakovu, na Slovaškem pa v Bratislavi. Od Bratislave naprej se bodo vršila ta gostovanja v okviru meddržavne kulturne konvencije med CSSR in Jugoslavijo in sicer v Brnu, Pragi in Plznu. Naš ansambel, ki bo štel sedemdeset ljudi, igralk, igralcev in tehničnega osebja, bo odpotoval 9. novembra najprej na Poljsko, kjer bo nastopil med 11. in 14. novembrom v Varšavi s Kraljem Learom, Virginijo Woolf in s Cankarjevim Pohujšanjem, na mali sceni pa s Popitovim Očka, oh ubogi očka..., nakar bo gostoval Id., 17. in 18. novembra v Krakovu s Kraljem Learom, Virginijo Woolf in s Pohujšanjem. Dan za tem bo naša Drama že v Bratislavi, kjer bo nastopila z istim programom kot v Varšavi in sicer od 20. do 23. novembra. 24. novembra bodo odpotovali v Brno, kjer bodo še isti večer igrali Kralja Leara, naslednji dan, 25. novembra, pa Pohujšanje. Naša Drama bo nato odpotovala v Prago in naprej v Plzen, kjer bo 28. novembra počastila stoletnico tamkajšnjega gledališča s Kraljem Learom. To bo prvo gledališče izven češke, ki bo podprlo to proslavo. Naš ansambel se bo zatem vrnil v Prago, kjer bo 30. novembra v počastitev jugoslovanskega praznika (29. november) nastopil s Cankarjevim Pohujšanjem. Naslednji večer, 1. decembra, bo v Pragi igral Kralja Leara. Iz češkoslovaške bodo naši gledališčniki odpotovali 3. decembra proti Ljubljani. Vsa vožnja se bo vršila z avtobusi, potovanje bo zelo naporno, kajti na turneji bo- «RaffaelIo» danes v Genovi GENOVA, 5. — Jutri bo turbinska ladja »Raffaello*, ki pluje z okvaro nazaj proti Genovi, prispela v to pristanišče. Po prihodu ladje bo tiskovna konferenca, ki Jo bo imel ing. Rosini, predsednik Fin-mare, ob sodelovanju glavnega ravnatelja plovne družbe «Italia» dr. Alija, glavnega ravnatelja Fincan-tieri dr. Guanija in poveljnika ladje kap. Ribarija. Ker gre za več kot 1500 oseb, ki so bile namenjene v ZDA, pa morajo sedaj nazaj v Italijo, ima plovna družba nemajhne skrbi, kako urediti za vse te ljudi, saj je pri vsakršnem ukrepanju treba u-poštevati njihove želje. Med potniki so taki, ki bi morali biti spet na svojih delovnih mestih. Mnogi so celo brez denarja, ker so pač računali, da gredo domov. Morda bo prav na tiskovni konferenci vse pojasnjeno, zlasti bodo morda dali točen popis okvare. Valerij Hrumel, svetovni prvak v skoku v višino, se je pred mesecem dni močno poškodoval pri prometni nesreči. Stanje se mu polagoma boljša; drugo vprašanje pa je, če bo še lahko skakal do prevozili nad 4.000 kilometrov. Na Poljskem in Cehoslovaškem je že zdaj veliko zanimanje za gostovanje Slovenskega narodnega gledališča. Na Poljskem, je žs izšlo več člankov o slovenski Drami in dramatiki. Ob gostovanju pripravljajo tudi tri gledališke liste, kjer bosta zlasti Cankar in njegovo Pohujšanje deležna širše obravnave. Med odsotnostjo bo ljubljanska Drama prepustila svoje prostore Mestnemu gledališču za vale. oder pa za predstave tri do štirikrat na teden. Slovensko narodno gledališče se je za svoje skorajšnje gostovanje temeljito pripravilo. Poleg odrskih del so igralci in igralke Drame naštudirali tudi recitale slovenske poezije, na katerih bodo predstavili kakih petindvajset pesnikov, člani ansambla se vadijo tudi za nekaj pevskih nastopov. Želimo našemu Slovenskemu gledališču v obeh bratskih republikah čim lepši uspeh. VI. B, V Beogradu 10. jubilejni mednarodni sejem knjige BEOGRAD, 5. — Ob navzočnosti uglednih kulturnih in javnih delavcev, med njimi predsednika Srbske akademije znanosti in u-metnosti Velibora Gligoriča, zveznega tajnika za prosveto in kulturo Vipotnika in drugih, je danes predsednik prosvetno-kultur-nega sveta zvezne skupščine Kla-darin na beograjskem sejmišču odprl 10. jubilejni mednarodni sejem knjige, na katerem razstavlja 85 jugoslovanskih založnih podjetij in okrog 50 inozemskih razstavljavcev, ki zastopajo nad tisoč založnih podjetij vsega sveta. Na prostoru okrog 12.000 kv. m največje hale beograjskega sejmišča je razstavljenih okrog 40 tisoč naslovov domače in tuje literature. V okviru sejma je tudi več posebnih prireditev, med njimi razstava slavistične literature in razstava «jugoslovanskih avtorjev v inozemstvu». Sejem bo odprt do 10. novembra. Spominski muzej Louisa Adamiča V Prapročah pri Grosupljem je odprt spominski muzej pomembnega slovenskega izseljenca in pisatelja Louisa Adamiča. Pra-proče leže 1 km od Grosuplja (pri Ljubljani) ob stari cesti, ki pelje proti Višnji gori. V muzeju so razstavljene pomembne listine iz življenja in delovanja L. Adamiča, kakor tudi fotografije in doprsni kip, delo akademskega kiparja Zdenka Kalina, ter portret, delo akademskega slikarja Božidarja Jakca. Oskrbnik muzeja je v isti stavbi. Vstop brezplačen. Nova številka Sodobnosti Izšla je enajsta, predzadnja številka XIII. letnika «Sodobnosti». Številka objavlja na uvodnem mestu Bojana Stiha Epistolo o kritiku ob njegovi 70-letnici, ki je naslovljena Josipu Vidmarju. Ferdo Godina je prispeval «povest o lutkah ln ljudeh» Konji na ekranu. Mire Miheličeve Sreča kot slovo od neznanega letalca je odlomek iz novega dela Zmeraj, nikoli. Krajšo prozo J’appelle toi, Barbara je prispeval Mate Dolenc. Svojo prozo Barve tega dne, ki se je začela v prejšnji številki, je Marjan Krušič v tej številki zaključil. Mart Ogen je prevedel dva krajša odlomka Allena Ginsberga: Tuljenje II. in Kad-dish. V zaglavju Refleksije je daljši prispevek Vladlmira Dedi-jera Poklon Rudolfu Pochu pred njegovim doprsjem v atriju dunajske univerze; prispevek se bo še nadaljeval. Vasja Predan je napisal Ese) o povojni slovenski drami. (Kot se prerado dogaja, da nekateri pisci v matični domovini ignorirajo slovensko dejavnost v zamejstvu, tako tudi v tej razpravi ni omenjen dramatik Josip Tavčar, čeprav je tržaško Slovensko gledališče že igralo več njegovih del in so nekatera teh del igrala tudi razna gledališča v Jugoslaviji). Marijan Tršar je napisal razpravo Osnovne silnice Savinškovega kiparstva. Mart Ogen je avtor članka Beath generacija in njeno mesto v ameriški sedanjosti in literaturi. Dominik Gorše ocenjuje Pilonove spomine (Pilonova knjiga Na robu, ki jo je izdala Slovenska matica). Aleksander Bassin je prispeval Zapis o slikarju Mešku. Številka objavlja nadalje Nepoče-sane misli o gledališču. To so utrinki iz daljšega razgovora o slovenskem gledališču, ki so se ga pred mikrofoni RTV Ljubljana udeležili Bojan Stih, Lojze Filipič, Filip Kumbatovič, Dušan Tomšč in Vasja Predan. Na zadnji strani je pa še pismo Jože Mahniča uredniku; v pismu avtor izraža svoje nezadovoljstvo nad načinom, kako je v eni prejšnjih številk Dimitrij Rupel pisal o njegovem delu. XI. KONGRES KPI BO V RIMU 00 25. DO 30. JANUARJA 1966 CK in CK K soglasno sprejela načrt tez in Longovo poročilo V diskusijo je poseglo 53 udeležencev zasedanja - Izčrpno poročilo generalnega sekretarja o nekaterih temeljnih vprašanjih v zvezi z enotnostjo partije in njeno politično linijo Pred nekaj dnevi sta končala s svojim delom CK in CKK Komunistične partije Italije, ki sta predvsem razpravljala o načrtu predkongresnih tez. S tem v zvezi je v razpravo poseglo 53 udeležencev zasedanja. Zadnja sta govorila Mario Alicata in generalni sekretar Luigi Longo, čigar glavne misli v zvezi s potekom razprave in nekaterimi temeljnimi vprašanji, ki predstavljajo njeno vsebino, objavljamo v pričujočem izvlečku. Najprej je Luigi Longo v začetku svojega govora poudaril, da se popolnoma strinja z odgovori, ki jih je bil Alicata ob zaključku razprave o načrtu predkongresnih tez dal udeležencem, ki so posegli v diskusijo, izjavljajoč, da sprejema vse one prispevke, ki stremijo za izboljšanjem in večjo jasnostjo tez, zavrača pa tiste, ki bi to kompromitirali. V svojem posegu — je zatem rekel — pa se bom omejil na to, da v splošnem povzamem politični smisel diskusije in pa napotila, ki iz nje izhajajo za njen nadaljnji razvoj v času predkongresnih priprav in na samem kongresu. Predvsem bi hotel opozoriti — Je dejal — na širino in globino, na živahnost, ki je na njihovi osnovi potekala sama razprava, torej na vse, kar postavlja na laž razne kritike in obrekovalce našega notranjega partijskega življenja, kakor odpravlja tudi zaskrbljenost, ki so jo bili nekateri tovariši izrazili v zvezi s svobodo izražanja in obsegom naše razprave. Na tej razpravi je prišla do izraza najširša svoboda v pogledu posegov, a tovariši so se je v polni meri poslužili. Spričo tega je povsem neutemeljena zaskrbljenost tistih tovarišev, ki so nekatere kritike, izrečene na račun tovariša Ingraa in nekaterih drugih, tolmačili, kot da se jim s tem odreka pravica, da izrazijo svoja mnenja in svobodno posežejo v diskusijo. V resnici pa ne gre za to, da bi jim kdo odrekal to pravico. Jasno je, da ima v kongresnem obdobju vsakdo pravico iznašati kritike, predlagati popravke in tudi izpodbijati splošno partijsko politiko. Vendar, v nasprotju in v zvezi s tem pa ni mogoče, da bi ne prišlo tudi do ustrezne reakcije od strani tistih tovarišev, ki smatrajo v bistvu za pravilno linijo, ki ji je partija sledila in jo branila. V primeru tovarišev Ingraa in. v določenem obsegu, Reichlina, pa imajo njune kritike poseben po- men. In to iz dveh bistvenih razlogov: prvič, ker sta, v vodstvu in tajništvu, oba sodelovala tako pri izdelavi kot uveljavljanju naše politike, ne da bi v pogledu temeljnih odločitev omenjenih orga? nov nikoli ne bila izrazila svojega nasprotovanja, oziroma drugačnega stališča; drugič, ker so se v diskusijah komisij in komitejev, ki so pripravljali načrt tez, ustvarile pomembne stične točke ter doseglo zbližanje v pogledu številnih vprašanj, kar sta tovariša tudi sama priznala. Spričo tega se je smatralo — sporazumno z njima — da je načrt tez, Iti se je o njih na tem mestu razpravljalo, vsekakor moč predstaviti kot «enotno osnovo# diskusije. Pojasniti želim — je nadaljeval v svojem izvajanju Luigi Longo — da živahnost diskusije o pomenu posega tovariša Ingraa v nobenem primeru ne more in ne sme predstavljati zanikanja njegove pravice, da reče to, kar je rekel. To je Ugotovila tudi večina tovarišev, ki so v svojih posegih poudarili potrebo, naj bi diskusija potekala na resnično enotni osnovi, se pravi, da bi naj temeljila na obrambi partijske linije, ob istočasni zagotovitvi avtonomije slehernega stremljenja in osebnega prisnevka. Strinjam se s tovarišem Colpm-t>om, ko previ. da je treba rmžiti, v kakšnih obbkah bi se utegnila razvijati razprava v trenutku, ko Ja potrebno, da bi se partija čutila enotno in gotovo vase. Naš XI. Kongres bo potekal pod obojem Političnih sil, ki gredo od skralne desnice do Nennija. Kaj nai store vodilni nartiiski organi soričo ta-r“ga nansda? Naj si nasnrotutelo ir> se razcepijo ali pa naj rale sferne za enotnostjo in jo utrde? MI je moč nasprotja, ki obstajajo, rramaeat'? In enotnost, ki je partiji potrebna, ali jo je moč doseči m obvarovati? Menim, da je odgovor na pogrinja vprašanla lahko samo pritrdilen In tak tudi mora biti. Raj Je prav na osnovi takega preori-^''ufa tudi bil izdelan načrt tez. yi mnoge sugestije, ki sta jih bila dala tovariša In"rao in Reichtin, so bile sprejete kot pravilne. Bile Pa so zavrnilne tiste, ki so bile pr.sprotng splošni partijski liniji, pIT’a'Oči iz tez. Tekst, načrta tez je bil vodstvu Predložen po predhodnem soglas-Peui sporazumu. To je bilo, po r^ojem mnenju, še prav posebnega pomena, ker se je tovariš In-Strao v nogledu predhodnih tekstov vedno postavljal na stališče, rja jih ne more sprejeti niti kot osnovo diskusije, vtem ko je, kar padeva zadnjega, izrecno izjavil se — potem, ko je ugotovil, da so vanj bili vneseni določeni po- pravki, oziroma izboljšave — strl-"Ja z njegovo predložitvijo kot osnovo za diskusijo, s pridržkom, »zumljivo, da bo v razpravo na . o- posegel s svojimi pripombami 10 Predlogi. •au pa lahko rečemo, da je po-Jf® tovariša Ingraa v skladu z rjpahjcnim njegovim sprejetjem in odobritvijo? Saj je v n|em samo tr„,en. 1 ponovil vsa tista naspro- t_vanja, pridržke in kritike, ki jih irniJii kil navedel v diskusijah ko-*_, ■J in komitejev, kjer so se ze izdelale. tnil tem v zvezl Pa se postavlja n1*e 'vprašanje: ali je v vsem tem w£0vem stališču morda neko do-snlw° stremljenje, da bi se v Partijsko linijo vnesli ne V' Posamezni popravki, marveč r^fjtativne spremembe? Ce bi šlo , m tovarišu Ingrau ali kate-sl, bodi drugemu ne odrekal mc^favlm Ne pretiravajte z navdušenjem. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Poiskali boste sredstva za uresničenje nekega načrta. Zelo dobro se boste zabavali. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Skušajte proučevati svoje probleme z določene razdalje. Ne predajajte se sanjarjenju ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Obstaja možnost, da bi se spotak- nili. Obvladujte svoj duh nasprotovanja. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Uspešno se boste izvlekli iz težav. Skušajte obvarovati družinski mir. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prestižno vprašanje bi utegnilo pre. vladati nad ostalimi problemi. Upoštevajte nasvete dobronamernih VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Z lahkoto boste opravili s svojimi tekmici. Udeležili se boste prijetnega izleta. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Imeli boste nekaj prav dobrih zamisli. Sreča in zadovoljstvo v družini. SOBOTA, 6. NOVEMBRA 1965 Radio Trst A Ji45 Prednosti!; 12.05 Respighi: Rimski narod?T^|t0li^n; Pr*« 12.30 Kmetijski nasveti; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Orkestri; 12.15 Mozaik prvenstev in rekordov; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tamburaškf ansambli; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 «Volan»; 16.30 Kavarniški koncert; 17.2z Vatikanski koncil; 17.30 Jutrišnji solisti; 17.50 Glasbeni ka-leidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Panorama jazza; 19.00 Milva in Nico Fidenco; 19,15 Družinski obzornik; 19.30 Revija solistov; 20.00 športna tribuna; 20.45 Moški vokalni kvintet; 21.00 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Wleniawski: Koncert št. 2; 22.55 V ritmu in melodiji. narodne pesmi; 11.30 Mozartov Koncert K 417; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Večni motivi; 14.00 Radijske kronike; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Pianistka D. Musumeci; 15.50 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Violinist Jacques Kantorow; 18.15 Plesna glasba; 18.55 Fede-rico Fellini; 20.25 E. Carsana: «Una voce nella vita#; 21.10 Ital. melodije; 22.30 Spored z onstran oceana. II. program 7.30 Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove pesmi; 1105 12.40 Jesen na deželi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Naši pevci v Mozartovih operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Jug. pesmi in plesi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Priljubljene popevke; 18.00 Aktualnosti; 18 30 Studio Koper; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Dr. Ger-teis: «Hotelska soba štev. 14#-20.52 Vedri zvoki; 22.10 Oddaja za Izseljence; 23.05 Plesna glasba. Ital. televizija 8.30 Sola; 18.00 Spored za najmlajše; 19,00 Dnevnik in izžreba- 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Istrske in dalmatinske; 13.30 Operetni program; 13.45 Furlanski pisatelji. Vesela glasba; 12.00 Orkestri; 12.20 n eToterile19 ,zzr,eDa' Operna glasba; 14.05 Pevci; 14.45 ital kronike- m Glasbeni kotiček; 15.15 Najprej- ,Scaramouche»°9? še Dlošče: 15.35 Pianist, a Tinin. 2215 Singapur - Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 U-spele melodije; 11.20 Orkester K. še plošče; 15.35 Pianist A. Unin-sky; 16.00 Rapsodija; 16.50 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 18.35 Prireditve med tednom; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Koncert lah-£e glasbe; 21.00 Mali ansambli; 21.40 Znanstvena oddaja. med dvema oceanoma; 23.00 Dnevnik. //. kanal Jerome; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Plošče aDurlum#; 12.00 ln 12.55 ///. program 21.00 Dnevnik; 21.15 Recital Giu-seppa Tadeia; 22.10 Dokumentarni film: »Perchč il mondo contl-nui». Glasba po željah; 13.40 Popevke; 15.00 Zabavna glasba; 15.45 Pojeta Milan Subota in Lidija Kodrič; 16.25 Izbrali ste; 17.00 Operna glasba; 17.45 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22 15 Plesna glasba. 18.30 Novogrška kultura; 19.30 Schubert in Kodaly; 20.30 Revija revij; 20.40 Bachove skladbe; 21.20 Pesniki in druga svetovna vojna; 21.30 Koncert. Nacionalni program 8.30 Naš Jutranji pozdrav; 9.10 Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Kuprin: Ju — ju; 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45 Kitara v ritmu; 10.15 Ansambelski prizori iz oper; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 17.40 Kje Je, kaj Je; 17.55 «Zoki Poki# — lutke; 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 Kozjaki — mladinska igra; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Druga plat medalje — humor, oddaja; 22.00 Največja predstava na svetu — film; 22.50 Zadnja poročila. Vreme včeraj: najvišja temperatura 11, najnižja 9.4, ob IS. uri 10.6; zračni tlak 1023.9 narašča, veter 29 km severovzhodnik, sunki bur-je 56 km na uro. vlaga 78 odst,, nebo pooblateno, morje razburkano. temperatura morja 17 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 6. novembra Lenart Sonce vziide ob 6.51 m zatone ob 16.45. Dolžina dneva 9.54. Luna vzide ob 15.52 in zatone ob 3.27 jutri, NEDELJA, 7. novembra Zdenka PO NEPOTRJENIH VESTEH IZ PRIZADETIH POSLOVNIH KROGOV Trst naj bi dobil le eno milijardo od skupnih 75 za modernizacijo luk? 0 dokončni in uradni razdelitvi sredstev iz najnovejšega zakona bodo razpravljali pristojni ministri na seji prihodnji teden V okviru radijske rubrike «Gior-nale di bordo» je podtajnik na ministrstvu za trgovinsko mornarico Riccio zadnjic spregovoril o najnovejšem zakonu, ki ga je vlada »prejela v korist italijanskih luk, in s katerim je država namenila njihovi modernizaciji prvi obrok 75 milijard lir od predvidenih 260 milijard, kolikor jih v ta namen do-loCa petletni gospodarsko-razvojni načrt. Podtajnik Riccio je naglasil, da bodo o porazdelitvi omenjene vsote odločili na posebni seji, ki so jo sklicali za prihodnji teden, in na katerih bodo o tem razpravljali minister za trgovinsko mor-narico, minister za javna dela in pa zakladni minister. Kljub temu je podtajnik Riccio omenil, da bodo od navedenih 75 milijard prejela približno 53 milijard naslednja pristanišča «državne važnosti«: Genova, Benetke, Neapelj, Savona, Livorno, La Spezia in Trst; nadaljnjih 15 milijard bo država porazdelila med «razvojna« pristanišča Ancona, Bari, Civitavecchia, Cata-nia, Cagliari, Castellamare di Sta-bia, Crotone, Olbia, Porto Empe-docle, Piombino, Mazara del Vallo in S. Benedetto del Tronto; 2 milijardi pa bosta prejeli »industrijski« pristanišči Ravenna in Porto Nogaro — Tor Viscosa. Govornik je priznal, da bodo v Italijanskih lukah s nakazanimi 75 milijardami lahko opravili le malo pomembnih del, kajti najosnovnejše potrebe italijanskega pristaniškega sistema bi zahtevale danes naložbo čez 800 milijard lir. S tega vidika je treba imeti nakazana sredstva le kot prvi oorok, kateremu bodo morali slediti drugi v prihodnjih letih. Vlada si prizadeva, da bi usposobila najvažnejše luke v državi ne le za racionalno in gospodarsko opravljanje običajnega pristaniškega poslovanja, temveč tudi za čedalje hujšo konkurenco, ki se že razvija med pristanišči Evropske gospodarske skupnosti. Kakor omenjeno, bodo po dokončni porazdelitvi 75 milijard razpravljali trije ministri na skorajšnji seji, ki je napovedana za prihodnji teden. V prizadetih poslovnih krogih pa predvidevajo, da bo Genova odnesla levji delež nakazanih sredstev v višini 18 milijard lir, in sicer naj bi vlada nakazala 13 milijard za razvoj genovske luke ter nadaljnjih 5 za prva gradbena dela v kraju Voltri, kjer nameravajo postaviti razbremenilno pristanišče; Savonl naj bi namenili 4,5 milijarde, La Spezil pa 2,3 milijarde. Neaplju naj bi vlada nakazala 12 milijard (po svoje bi temu pristanišču priskočila na pomoč tudi blagajna za Jug in sicer z 8 milijardami), Benetke naj bi prejele 12,5 milijarde, zadnje v lestvici pa naj netke in Neapelj, in ki potrebuje novih naprav še v večji meri kakor omenjene luke, ki ga italijanska vlada še ni klasificirala, in ki prinaša v državno blagajno po 27 milijard deviznih lir na leto? če bo Trstu na rimskem zasedanju res dodeljena le ena milijarda lir, potem sl lahko predstavljamo, kaj bomo s to milijardo v prihodnjem letu zgradili v naši luki: samo manjši del pomola VII ali suhega doka, ali pa postavili par novih žerjavov na kateri izmed zastarelih operativnih obal. če bo Genova prejela 18, Benetke 12,5, Neapelj pa kar 20 milijard, potem Je delež, ki naj bi ga prejelo tržaško pristanišče, prej vbogajme kakor pa resen inštrument za napredek in razvoj naših pristaniških naprav, ki so poleg vsega mnogo bolj kakor na primer genovške in beneške izpostavljene konkurenci tujih pristanišč z vseh strani. bi bilo tržaško pristanišče, kateremu naj bi vlada namenila samo eno milijardo lir. Genovi naj bi torej priznali kar eno četrtino vseh razpoložljivih sredstev t.j. 18 milijard. Zanimivo Je, da so Genovežani ob tej novici zagnali krik in vik, češ da je vsota nakazana daleč premajhna za potrebe njihovega pristanišča, čeprav priznavajo, da bo mogoče z nakazanimi milijardami načeti vrsto pomembnih obnovitvenih in moder-nizacijskih del. Genovežani pravijo, da bi morala vlada dodeliti njihovemu pristanišču več sredstev, ker njegova pomembnost presega državne meje ter se razteza daleč v srednjo Evropo. Ob teh ugotovitvah se v Trstu lahko le vprašamo, kaj pa naše pristanišče, ki ima res »srednjeevropsko« vlogo, ki je tako rekoč edino tranzitno pristanišče v Italiji, ki nima industrijskega zaledja kakor Genova, Be- S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA SEJA DEŽELNEGA SVETA Začetek razprave o zakonu za preprečevanje poplav Zakon predvideva ludi popravilo Škode na javnih napravah - Sprejela resolucija Bettolija (PSIUP) o pripravi splošnega načrta za ureditev voda Včeraj je začel deželni svet razpravljati o zakonskem osnutku deželnega odbora o ukrepih, za preprečevanje poplav ter za popravilo škode na javnih napravah, povzročene po naravnih nesrečah in izredno slabem vremenu v letu 1965. Po uvodnih besedah poročevalca Chieua je poseglo v razpravo kar 14 svetovalcev. Zakon določa, da se deželna uprava pooblašča, da pripravi študije in načrte deželnega pomena za ureditev porečij, da se preprečijo poplave ter da se zagotovi bolj reden odtok voda. Študije in načrte lahko poveri deželna uprava tudi krajevnim ustanovam, konzorcijem in osebam prostih poklicev. Poleg tega se pooblašča deželna uprava, da daje pokrajinam, občinam in konzorcijem prispevke za obnavljanje in popravljanje javnih naprav, poškodovanih po poplavah Sprejeta resolucija o ustanovitvi novih lekarn v raznih mestnih rajonih Izpopolnili bodo mestne prometne znake ■ Počastitev spomina kiparja Rovana ■ Misovska svetovalca Benvenuti in Ruzzier podala ostavko Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so po kratkem sporočilu župana sledili odgovori na neka tera vprašanja občinskih svetovalcev. Tako je odbornik Venier na zadevno vprašanje odgovoril, da se občinska uprava zanima za izpopolnitev prometnih znakov in da pri tem znatno sodeluje turistična in letoviščarska ustanova. Odbornik Spaccini je na vprašanje svetovalke Weiss odgovoril, da se občinska uprava zavzema za rešitev vprašanja predelave smeti in odpadkov, za sklicanje zadevne komisije pa bi bilo večje zanimanje njenih članov. Na vprašanje glede nadaljnjega obstoja in delovanja ustanove EAAS je odbornik Mocchi dejal, da bo občinska uprava predlagala tako pokrajini kot' drugim javnim u-stanovam ustanovitev konzorcija, ki naj bi skrbel za vzdrževanje te> koristne ustanove.-Odbornik Venier je na vprašanje, ki ga je postavil Luciano Pahor glede zebrastega prehoda za pešce pri otroškem vrtcu na Skoljetu ter v Ul. Cologna, •...........m...im...mini!.............................umni VPRAŠANJA IN INTERPELACIJE V DEŽELNEM SVETU Dežela je že začela raziskave in proučevanja za načrtovanje V preteklih dneh so ustanovili posvetovalni odbor za deželno načrtovanje banjih v prvih letih po odporniškem gibanju, govoril o temi: »Pogledi na ilegalno antifašistično gibanje v Trstu v letih 1931-37. Koliko je stala ladja «Raffaello» V zvezi z okvaro, ki se Je dogodila na ladji «Raffaello» in ki Je sprožila vrsto komentarjev po vsej Italiji in v tujini, še posebno pa v Genovi in v Trstu, je minister za državne udeležbe izdal poročilo, v katerem je govora tudi o tem, koliko Je stala gradnja te ladje in drugega premokornika »Michelangela«. Ladji sta stali enako: vendar niso bili doslej dokončno izdelani ustrezni računi. Na podlagi preliminarne pogodbe, pa naj bi stala «Raffaello» najmanj 34 milijard in 600 milijonov lir. S svoje strani je vodstvo pomorske družbe «Italia» dalo vedeti, da bo stala ladja vsako leto nadaljnjih 18,5 milijarde lir; ladja bo lahko krila te stroške, če bo na vseh potovanjih zasedena najmanj v razmerju 76 odst. razpoložljive zmogljivosti. V takem primeru bi poslovanje vrglo na leto 21 milijard in 300 milijonov Ur, pri čemer bi ostalo okoli 2,8 milijarde lir za kritje raznih finančnih obveznosti. Ce bi ladja «Raffaello» plula na vsaki vožnji stoodstotno zasedena, potem bi se bruto dohodek povečal za 8 milijard na leto. Na včerajšnji seji deželnega sveta so pristojni odborniki odgovorili tudi na nekatera vprašanja svetovalcev in na eno interpelacijo. Vsa ta vprašanja razen enega so se tikala položaja v furlanskem kmetijstvu in industriji. Za vso de. želo pa ima pomen vprašanje, ki sta ga postavila komunistična svetovalca Bosari in Coghetto v zvezi z deželnim načrtovanjem in njegovimi organi. Ker Je tisk poročal, da so že začeli proučevanja in raziskave, sta prosila, naj jima pojasnijo, kaj je na stvari. Zelo na dolgo in podrobno jima Je odgovoril odbornik za načrtovanje Cocianni. Rekel Je, da je deželni odbor takoj izbral pot politike načrtovanja. Tako se Je pri odbor-nlštvu za načrtovanje ustanovila delovna skupina, ki je pomagala pri sestavljanju prvih dokumentov in pri prvih dejanjih deželnih organov na torišču načrtovanja. Hkrati pa se je odbor tudi neformalno okoristil z odborom znanstvenikov, ki so dajali nasvete pri polaganju temeljev politiki načrtovanja. Na tej podlagi Je bil sprejet zakon o organih načrtovanja, ki predvideva načrtovalni center in posvetovalni odbor. Pretekli teden so dokončno določili program dela ter začeli z raziskavami. Prehodna proučevanja se tičejo kmetijstva, industrije in teritorialne ureditve. Na podlagi teh raziskav se bo lahko potem sestavil načrt gospodarskega razvoja, ki bo služil za ugotovitev splošnih smo* trov zaposlitve, dohodkov in proizvodnosti v deželi v skladu z deželnimi potrebami in z določitvijo področij, na katera naj bi posegla država Raziskave v kmetijstvu bodo služile za opredelitev programa razvoja in preustroja tej gospodarski panogi. Raziskave v industriji bodo morale pokazati, kje se najbolj splača Siriti Industrijo in katere njene veje bi prišle najbolj v poštev. Prav tako bodo proučiU tehnično in proizvodno učinkovitost industrije v deželi v primerjavi z Industrijo v vsej državi. Raziskave glede teritorialne ureditve in razporeditve bodo predvsem služile za proučevanje krajevnih pogojev za razvoj industrije te- za porazdelitev tako imenovanih industrijskih «komprenzorljev», to Je nekakih omejenih okolišev. Vse te raziskave se morajo končati do konca leta 1966. Odbornik je končno sporočil, da Je predsednik Berzantl z odlokom v preteklih dneh že ustanovil posvetovalni odbor za deželno načrtovanje. Z Danes, 6. t. m. cb 19. uri bo v kulturnem krožku »Rodoifo Morandb. na Trgu San Giovanni Mario Kozmann v okviru ciklusa predavanj o tržaških političnih gi- odgovoril, da je občinska uprava za to poskrbela te dni. Na vprašanje, ki ga je postavil svetovalec Pincherle o ustanovitvi občinske lekarne, je odbornik Spaccini odgovoril, da občinski odbor pripravlja vse potrebno za ustanovitev občinske lekarne v naselju San Sergio. Po odgovorih na razna vprašanja je svetovalec dr Pincherle z občutenimi besedami opisal lik kiparja Rovana, ki je umrl v bedi in so ga včeraj pokopali na občinske stroške. župan se je pridružil njegovim izjavam, ki so jih občinski svetovalci poslušali stoje in se tako poklonili spominu pokojnika. Nato je župan sporočil, da je mi-sovski občinski svetovalec Giovanni Benvenuti, ,kj. je bil izvoljen po odstavki svetovalca Wondricha, podal ostavko. Občinski svet je z večino glasov sprejel Benvenutijevo o-stavko, nato pa odobril izvolitev odv. Luigija Ruzziera, ki pa je že sporočil, da bo podal ostavko. Ruz-zleru sledi na listi mlsovsklh kandidatov Geneslo Busš. ki pa bo verjetno sprejel Izvolitev ko bo odv. Ruzzier podal ostavko. Občinski svet je po tem odobril spremembo nekaterih členov dogovora o konzorciju za podporo medicinski rakulteti v Trstu. Pred zaključkom seje sta prišli na vrsto resoluciji glede otvoritve novih lekarn v Trstu, ki sta jih predložila svetovalec Ferfoglia in svetovalec Blasina Po diskusiji, ki se je precej zavlekla in je bila tudi nekoliko živahna, je občinski svet z večino glasov odobril resolucijo, ki jo je predložil svetovalec Blasina. Resolucija ugotavlja, da je v Trstu premalo število lekarn in nalaga občinski upravi nalogo, naj se pri pristojnih oblasteh zavzema, da se bodo ustanovile lekarne v mestnih rajonih, ki jih potrebujejo. Tridnevna stavka delavcev Italcementi Sindikat gradbenih delavcev sporoča, da se začne danes tridnevna stavka delavcev tovarne Italcementi v žaveljskem industrijskem pristanišču. Prav tako stavkajo tudi delavci v kamnolomu tega podjetja pri Ricmanjih. S stavko protestirajo delavci proti delodajalcem, ker se nočejo pogajati za obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla že 30. junija, ter proti neupravičenim u-krepom vodstva podjetja v zvezi s skrajšanjem delovnega umika m s premiki v delovnih izmenah. V stanovanju je padla V stanovanju se je včeraj zjutraj ponesrečila 77-letna Amedea Pelcini por. Gualazzi iz Ul. Zorut-ti 30. Nerodno je spodrsnila in padla ter si pri tem zlomila levo stegnenico. V bolnišnici so jo s prognozo okrevanja v treh mesecih sprejeli na ortopedski oddelek. Jutri v «Arcobalcnu» proslava obletnice oktobrske revolucije Jutri ob 10. uri bo v kinu «Arco-baleno« javna prireditev v počastitev obletnice oktobrske revolucije in solidarnostna manifestacija z ljudstvi, ki so žrtve imperialističnih napadov. Med prireditvijo, ki jo organizira tržaška federacija KPI, bo govoril senator Pietro Secchia. Govoril bo tudi o diskusiji, ki je v teku v stranki v okviru priprav za XI. vsedržavni kongres. Na koncu bodo predvajali film «Lenin v letu 1918». Vstop prost! Danes ob 20 30 bo v ljudskem domu v Trebčah družabni večer KPI v počastitev 48-letnice oktobrske revolucije. Govoril bo deželni svetovalec dr. Karel Siškovič. Ob 20. uri bo podobna prireditev v Zgoniku, kjer bo govoril občin- ski svetovalec Franc Gombač. Jutri, v nedeljo, ob 18. uri bo družabni večer v počastitev 48-letm-ce oktobrske revolucije v kulturnem krožku v Podlonjerju. Nastopili bodo pevci iz Podlonjerja, govori! pa bo sekretar tržaške federacije KPI prof. Šema. Sledil bo ples. Posloval bo bar-buffet. Nesreča delavca v «Vetrobelu» Na delu se Je včeraj ponesrečil 29-letni steklar Bruno Battaglia iz Ul. Rossi 12, ki je uslužben v tovarni «Vetrobel» v Industrijskem pristanišču. Ko je na zaboj zabijal pokrov, se je zaboj prevrnil s podstavka in padel Battagli na desno nogo ter mu ranil stopalo, nogo in mu verjetno povzročil kostne poškodbe. Ponesrečenca so z delodajalčevim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 20 do 30 dni. ZOPET SMRTNA PROMETNA NESREČA PRI «TENDI R0SSI» ali usadih, do katerih je prišlo od 1. maja letos dalje, in sicer v primerih, ko ni pomagala država. Ti prispevki znašajo lahko do 90 odstotkov celotnih izdatkov. Odobritev načrtov velja enako kot proglasitev javne koristnosti del. Deželna uprava si končno sme na podlagi člena 3 naložiti izdatke za popravilo oziroma obnovo poškodovanih javnih naprav za gorsko ali splošno bonifikacijo ter za popravilo poljskih cest, kmečkih vodovodov, daljnovodov itd. V ta namen lahko potroši dežela iz letošnjega proračuna 30 milijonov za pripravljanje načrtov, 450 milijonov za popravilo poškodovanih in porušenih Javnih naprav in 150 milijonov za dela na podlagi člena 3. Svetovalec Chieu je v obrazložitvi zakonskega osnutka dejal, da dežela ne more poskrbeti za celotno ureditev vodnih tokov, da bi se preprečile povodnji, ker je to predvsem naloga države. Zato je deželni prispevek le dopolnilen. Da bi preprečili poplave, bi morali zatreti zlo pri korenini ter bi morali zato predvsem urediti povodja v goratih krajih, kjer ima tudi sečnja gozdov zelo hude posledice, saj hrume vode v doline z ogromno silo. Načrti za ureditev gorskih porečij in povodij sploh so že pripravljeni, a za njihovo izvedbo žal ni denarja. Na koncu je svetovalec Chieu o-risal še posamezne člene zakona, katerih vsebino smo na kratko navedli. V razpravo je prvi posegel komunist Coghetto, ki je dejal, da zakon ni primeren, da bi se lotili bistvenih in osnovnih vprašanj v zvezi z ureditvijo voda, od česar sta odvisna zlasti varnost gorskega prebivalstva in tudi gospodarski razvoj v deželi. Poleg tega določa zakon tudi premajhne prispevke, tako da bo le malenkostno zalegel. Zatem je kritiziral ukrepe vlade na tem torišču in rekel, da se deželna u-prava ne bi smela pri tem ravnati po vladi, marveč bi morala sama izdelati deželni urbanistični načrt ter zahtevati od vlade izreden prispevek na podlagi člena 50 deželnega statuta. Predlagal je, naj vseh določenih 630 milijonov dajo na razpolago občinam in konzorcijem, da popravijo vsaj nekaj javnih objektov. ki jih je poškodovala povodenj. Kasneje je spregovoril tudi komunist De Caneva, ki je kritiziral osnutek in ponovil zahteve svetovalca Coghetta. Demokristjan De Biasio je dejal, da ni namen tega zakona, da bi opravili dela v večjem obsegu, marveč le ta, hi opravili najbolj nujna, kar pa bo vsekakor pozitivno. Svetovalec je tudi poudaril važnost pogozdovanja, da se prepreči hujša škoda. Liberalec Morpurgo Na mokrem asfaltu je avtomobilist do smrti povozil priletnega pešca Avto je zaradi pritiska na zavore zdrsnil in s stranico podrl nesrečneža, ki je 5 ur kasneje izdihnil v bolnišnici Pri lokala »Tenda rossa« na obal. ni cesti, se je včeraj okrog poldne pripetila še ena huda prometna nesreča, ki je žal zahtevala človeško žrtev. Nekaj minut po 12. uri je v bližini omenjenega lokala 53-letni upokojenec Annibale DTppolito iz La Spezie, Ul. Canaletto 126, prečkal cesto. Prav tedaj je v smeri proti Sesljanu z avtom PS 36532 privozil 33-letni šoferski inštruktor Alberto Ginesi iž Fana pri Pesaru, Ul. Giu-stizia 13 in DTppolita podrl. Ginesi je ponesrečencu priskočil na pomoč ter ga s svojim avtom odpeljal v bolnišnico, kjer so ga v predsmrtni nezavesti in s hudimi udarci in ranami po glavi, s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Kljub hitrim zdravniškim posegom pa je DTppolito ob 17. uri podlegel zadobljenim poškodbam, ne da bi prišel k zavesti. Preiskovalnim organom je Ginesi povedal, da se je z zmerno hitrostjo vozil proti Sesljanu. Ko je privozil do lokala »Tenda rossa«, je nenadoma zagledal pešca — bil je DTppolito — ki je počez prečkal cesto. Iznenaden, je Ginesi pritisnil na pedal zavor, toda tedaj je avto zdrsnil po mokrem asfaltu, se zaobrnil okrog svoje osi in z desno iiiiiMmiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiimiiriiiiimiiimiMitimniiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiHMmmmmmmm 3 MILIJONE LIR ŠKODE V SLABIH TREH URAH Plamen sveče povzročil požar v zapuščeni stavbi v UL Pondares Zdi se, da je med razpadajočimi stenami imel prebivališče kak revež Gasilci so še pravočasno preprečili možnost razširitve požara V Ul. Pondares je včeraj navsezgodaj, v že zapuščeni stavbi štev. 15, nastal silovit požar, ki ga je razpihoval tudi veter. Bilo je okrog 5. ure zjutraj, ko je nekdo poklical gasilce in jim povedal da s strehe omenjene stavbe švigajo visoki plameni ter da je nevarnost, da se požar razširi še na druge stavbe. Komaj so gasilci sprejeli poziv, so odhiteli v Ul. Pondares z dvema brizgalkama. Ogenj je res že švigal visoko v temno nebo in razsvetljeval ulico. Gasilci so se takoj lotili dela in z močnimi curki vode iz štirih gumijastih cevi začeli oblivati goreče tramovje in notranje dele stavbe. Po nekaj urah dela jim je vendarle uspelo nekoliko omejiti požar, trenutek nato pa se je podrla streha stavbe in še leseno stopnišče. Pri pregledu, da bi ugotovili vzroke požara, so gasilci v notranjosti stavbe našli še gorečo svečo, ki je stala poleg razcapane slamnja-če in kupa ponošenih oblek in cunj. Iz tega gasilci sklepajo, da je v za. puščeni stavbi imel zatočišče kakšen siromak, ki Je ponoči spal v varstvu zapuščenih zidov in razpadajočih sob. Dovolj je bilo, da je narahlo zapihal veter in plamen goreče sveče je oplazil slamnjačo in cunje ter se nato hitro razširil na Se ostale vnetljive predmete ter kmalu zajel celo hišo. Dve uri in pol po izbruhu požara so se gasilci z eno brizgalno vrnili v vojašnico, druga brizgalna pa se je vrnila uro kasneje. Na kraju požara pa so ostali gasilci še dolgo, da so pregledali vse kote in tako pogasili še zadnja žarišča požara. Po ocenitvah gasilcev je požar povzročil približno 3 milijone lir škode. prednjo stranico avta podrl DTppolita. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije, ki so Ginesiju tudi zaplenili avtomobil, dokler ne bodo zaključili preiskave. Ranil se je pri popravljanju avta V mehanični delavnici v Ul. Do-nadoni 17 se je včeraj popoldne ponesrečil 28-letni mehanik Giorgio Loy iz Ul. San Marco 26. Loy je legel na hrbet pod avtomobil, na katerem je moral nekaj popraviti. Pri svojem delu je rabil klešče. Te So mu nenadoma zdrknile iz rok in mu padle na levo oko. Orodje je Loya ranilo po zgornji veki in nad levim očesom. Z zasebnim avtom so ponesrečenega mehanika odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na okulistični oddelek. Zdraviti se bo moral od 10 do 20 dni. Nesreča ženske v zagonetnih okoliščinah V zagonetnih okoliščinah se le včeraj zjutraj okrog 6. ure ranila in poškodovala 55-letna upokojenka Aliče Cimarelli iz Ul. Galatti 16. Ob tisti uri je ranjeno žensko zagledal neki pešec, ko je ležala pod kolesi ustavljenega «volkswagna», ki je bil parkiran prav pred vhodom v stavbo, v kateri stanuje Cimarel-lljeva. Moški se je podvizal do najbližjega telefona in obvestil bolničarje RK. Ti so nekaj minut kasneje Cimarellijevo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh zaradi hudih udarcev v glavo ter podplutb na zatilju. Ponesrečen-ka, ki je bila v stanju polzavesti, ni mogla govoriti, zato so okoliščine nesreče zelo nejasne. Možno je, da je Cimarellijeva postala žrtev prometne nesreče ter da je zaradi morebitnega sunka padla pod kolesa ustavljenega avta. Neznani šofer pa je zbežal, ne da bi nudil pone-srečenki pomoč. Pri tem pa je treba upoštevati še drugo verjetnejšo možnost. Ni izključeno, da se je Cimarellijeva, morda vinjena, vračala zvečer domov ter da se je pred vežnimi vrati zavalila pod avto in tam obležala. O zadevi so bili obveščeni agenti letečega oddelka, ki so nemudoma uvedli preiskavo, da bi razvozlali zagonetko o Cimarellijini nesreči. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK je dejal, da so sredstva za namene, ki si jih zastavlja zakon, izredno pičla. Socialist Angeli je rekel, da se socialisti strinjajo s to pobudo, saj dokazuje solidarnost s prebivalstvom, a je zelo omejena. Tudi socialdemokrat Bisol se je pritožil nad prenizko vsoto. Demokristjan Varisco je poudaril, da je treba poskrbeti predvsem za gorska področja. Misovec Boschi je pohvalil zakon ter rekel, da bo treba predvsem posvečati več skrbi pogozdovanju. Socialdemokrat Renato Bertoli je dejal, da je ureditev vodnih tokov predvsem naloga države oziroma njenega magistrata voda. V zvezi s tem je o-menil tudi osnovne državne zakone na tem torišču. Socialist Dal Mas je dejal, da bodo socialisti pozitivno ocenili zakon, če bodo upoštevali nekatere njihove spreminjevalne predloge. Socialist Volpe je rekel, da pripravlja dežela pač dobre zakone, seveda v skladu s skopimi sredstvi. Za vse to bi morala skrbeti predvsem država. Precej obširno je govoril o vsej zadevi demokristjan Metus. Zadnji je spregovoril socialist Moro, ki se je pritožil, da predvideva osnutek premajhen delež za dela za gorsko bonifikacijo, ker pojde 450 milijonov za popravilo poškodovanih naprav v ravnini. Če pa se ne obrzdajo gorski tokovi in se ne izvede bonifikacija gorskih področij, bo voda vedno drla z veliko silo na ravnine in škoda se bo stalno ponavljala. Ce se torej vprašanje načenja na ta način, je kakor če bi metali proč denar. Po končani splošni razpravi je deželni svet soglasno odobril resolucijo ki jo je predložil psiupovec Bettoli. V njej pravi, da deželni svet ugotavlja, da ne zadostujejo posegi, za katere je pristojna dežela, marveč da so potrebne tudi velike investicije za dela prve, druge in tretje stopnje, za katera je pristojna država. Ker pa ni vlada vključila v svoje načrte ureditve rek hudournikov potokov v naši deželi poziva deželni svet deželni odbor, naj čimprej pripravi splošni načrt ureditve rek in drugih voda, ki bi upošteval tudi dela, katera ne gredo na račun deželne bilance, tako da bi se uresničil poseg države na podlagi člena 50 deželnega statuta. S tem se je splošna razprava zaključila, danes pa se prične razprava o posameznih členih. Otvoritev razstave slovenskih dijakov v galeriji «Alcione» Sinoči je bila v baru-galeriji • Alcione* v pasaži Fenice otvoritev kaj nenavadne umetniške razstave. S svojimi deli se je pojavilo pred občinstvom osem dijakov slovenskega učiteljišča in slovenskega znanstvenega liceja, o-sem učencev prof Avgusta Černigoja. Gre za skupino slovenskih srednješolcev, ki so sodelovali na vsedržavnem natečaju dijakov, ki ga je organiziral neki rimski dnevnik, kakor smo že včeraj poročali. Se pred napovedano uro so se v lokalu zbrali vsi mladi slikarji, več njihovih sošolcev in znancev, videli smo tudi kakega (bolj redkega) profesorja, novinarje ter več prijateljev mladine, ki so s svojo navzočnostjo hoteli dati razstavi večji poudarek, dijakom pa še več pobude za njihovo še močnejšo angažiranost, ki bo brez dvoma še bolj utrdila veljavo slovenske šole pri nas. Razstavljavci in sicer N. Bene-detti, F. Daneu, M. Okorn, 1. Petkovšek, R Stepunčič, brata Sergij in Ivan Verč ter N. Kalc so na-stene galerije razobesili osemnajst okvirov: risb, črtežev, olj, ki bodo občinstvu na ogled do 15. tm. Predavanje v Barkovljah o umnem kletarjenju Danes, 6. novembra, ob 21. uri, bo v društvenih prostorih P. d Barkovlje ing. Stanislav Grgič predaval o umnem kletarjenju. Kakor za lanski vinski pridelek, tako namerava barkovljansko prosvetno društvo prirediti tudi za letošnji razstavo in pokušnjo domačih vin. Zato je povabilo ing. Stanislava Grgiča, naj bi imel strokovno predavanje, ker je pač strokovnjak in pozna vina s tega področja, saj je bil član ocenjevalne komisije za omenjeno razstavo s pokušnjo vin Na predavanje, ki bo prav gotovo zelo zanimivo in poučno, vabimo vse tiste, ki pridelajo večje ali manjše količine grozdja, hočejo pa imeti zdravo in dobro vino. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU JUBILEJNA SEZONA 1965—66 IVAN CANKAR H linici Režija; BRANKO GOMBAČ Scena in kostumi: AVGUST LAVRENČIČ Danes, 6. novembra ob 21. uri (ABONMA ZA OKOLICO) Jutri, 7. novembra ob 16. uri Osebe: Župnik — Jožko Lukeš; Nadučitelj — Stane Raztresen, Jerman, učitelj - Stane Starešinič; Komar, učitelj — Edvara Martinuzzi; Hvastja, učitelj — Silvij Kobal; Lojzka, učiteljica — Lidija Kozlovičeva; Geni, učiteljica — Zlata Rodoškova; Minka, učiteljica — Angelca Caharija; Zdravnik — Rado Nakrst, Poštar — Rinald Vremec; Zupan - Alojz Milič; Anka, županova hči — Miranda Caharija; Jermanova mati — Leli Nakrsto-va; Kalander, kovač - Danilo Turk; Kalandrova žena — Justina Vugova; Pisek, pijanec — Adrijan Rustja; Nace, kmet ra-vel Bajc; Kmetica — Mira Sardočeva; Krčmar — Dušan Jaz oec, I. delavec — Edvard Žerjal; I. kmečki fant — Pavel strajn. V vlogah kmetic nastopajo: Marija Mijot, Draga Pahor, OH»* Šonc, Nora Jankovič, Olga Roncelj, Ina Piščanc, Jadranka Grgič. V vlogah kmetov in delavcev nastopajo: Karlo Rogelja, Ma|10 Barut, Anton Požar, Enio Reinhardt, Jože Sedmak, Josip Šušteršič, Demetrij Cej, Vid Pegan, Sergij Brus, Boris Gombač, Aleksander Pertot, Ludvik Zajc. REZERVACIJA VSTOPNIC ZA VSE PREDSTAVE NA TEL. 734265 VSAK DAN OD 11. DO 14. URE. PRODAJA VSTOPNIC ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KUL; TURNEGA DOMA. PROSIMO CENJ. OBČINSTVO, DA DVIGNri REZERVIRANE VSTOPNICE VSAJ PETNAJST MINUT FKEJJ PRIČETKOM PREDSTAV. Spoštovano občinstvo obveščamo, da je v Kulturnem domu od 20. do 24. ure odprt bar. Sporočilo SG abonentom Uprava Slovenskega gledališča obvešča svoje abonente, da bodo abonmajske Izkaznice na razpolago eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. GLASBENA MATICA V TRSTU v soboto, 13. novembra 1965 ob 21. uri v Kulturnem domu svečana akademija v počastitev 20-letnice osvoboditve in obnovitve delovanja Glasbene Matice Sodelujejo: Orkester Glasbene Matice Moški pevski zbor PD Prosek • Kontovel Mladinski pevski zbor iz ' Dčvina, Nabrežine, * OpSifi, Proseka in iz Trsta » ...................... ; Dirigent: OSKAR KJUDER obvešča svoje abonente, da bodo avtobusi za OKOLIŠKI ABONMA vozili danes, v soboto, 6. novembra po sledeči progi in voznem redu: 1. Odhod iz Velikega Repna ob 19.40 avtobus se bo nato ustavil v Zgoniku, Saležu, Prečniku, šempolaju, Praprotu, Mavhinjah; odhod iz Mavhinj ob 20.00 odhod iz Sesljana ob 20.10 2. Odhod iz Nabrežine ob 20.10 iz Sv. Križa ob 20.20 s Proseka ob 20.30 s Kontovela ob 20.32 Na avtobus lahko vstopijo tudi tisti, ki niso abonenti Slov. gledališča. Abonente obveščamo, da bodo svoje izkaznice prejeli na avtobusu. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Skedenj sporoča, da bo odborova seja v ponedeljek. 8. tm. ob 20.30. Nazionale 16.00 «S 007 spionaggto a Tangeri« Eastmancolor. Louis Dav la, Jose Greci. Prepovedano mladi-ni pod 14. letom. Arcobaleno 16.00 «Operazione 1 Sean Connery, Lana Turner. Excelslor 16.OO «Giulletta degll spirl tl« Giulietta Mašina. Sandra Milo, Mario Pišu, Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.OO «Casanova 70» Marcel lo Mastroiannl, Virna Lisi color. Prepovedano mladini poa i . Grattacielo 16.00 »Lord Jim« TepJ™*" coior. James Mason. Peter O Too- lc. Alabarda 16.30 «James Tont — ope-razione U.N.O.« Technicolor. Lan-do Buzzanca. . ____ FUodrammatico 16.00 «Operaztone mag giordomo« Paul Meurisse. Genevie- ve Page. . . Aurora 16.30 »Senandoah la valle dei- 1’onore«. . , Cristallo 16.00 »OSS 117 furia a Ba- hla« Cinemascope. Technicolor. Garibaldi 16.00 «11 grande safari« Robert Mitchum, Elsa Martinem. — Technicolor. Capitol 16.00 «L’arte dl amare« Technicolor. Yul Bry>nner. Impero 16.00 «Come uccldere vostra Vlttorlo Veneto 16.00 «11 filibustlere delta Costa d’Oro» Technicolor. Robert Mitchum, Carroll Baker Moderno Revija. Igrajo Cece Dona in Viol De Roli. Astorla 16,30 »I cavalieri del Noro Ovvest« Technicolor. John Wayne. Astra 16.30 «Matrimonio airitaliana« Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «Cinque per la gloria« Technicolor. Stevvart Granger, Ral Vallone. . Ideale 16.30 «Vorre! non essere ric-ca» Technicolor. Sandra Dee. Gledališča V pristanišču zasidrana ameriška vojna ladja Ob Pomorski postaji se je včeraj zgodaj dopoldne zasidrala a-meriška vojna ladja »Tallahatchie County», ki pripada sredozemski floti. Ladji, ki je preurejena v letalsko oporiščno enoto, poveljuje kapitan fregate Shute. Kmalu po pristanku je poveljnik ladje obiskal poveljnika pristanišča gen. Battaglierija, ta pa je vrnil obisk okrog poldne na krovu ladje. Meščani si bodo ladjo lahko ogledali na krovu danes in jutri od 13. do 16. ure. VERDI Danes se pri blagajni gledališča začenja prodaja prostih vstopnic za 0-tvoritveno gala predstavo nove oper-I ne sezone Verdijeve opere «Luise Miller«, ki bo v sredo 10. tm. točno ob 20.30. V glavnih vlogah bodo nastopili sopranistka Elena Suliotis v vlogi Luise, tenorist Angelo Mori, baritonist Gian Giacomo Guelfi ter basista Paolo VVashington In Giovanni Polani. Režija Carlo Plcclnato, zborovodja Giorgio Klrschner, dirigent Franco Capuana. Razstave * V občinski galeriji bo od 6. do 15. tm. razstavljal svoja dela istrski slikar Pietro Grassi, ki živi In dela v Trstu. Otvoritev razstave bo v soboto 6. tm. ob 18. url. KINO SKEDENJ predvaja danes ob 16. in jutri, v nedeljo ob 14. url film v tcchnicolorju: (NAJ ŽIVI LAS VEGAS) Igra ELVIS PRESLEY Razna obvestila Slike Izletnikov avtobusa št. 3, ki so bile posnete na izletu Primorskega dnevnika letos v Pragi, so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. Tržaški filatelistični klub »L. Košir« bo imel v nedeljo, 7, tm. redni sestanek od 10. do 12. ure v prostorih kluba, Ul. Montecchl 6. Člani, ki želijo sodelovati na mednarodni razstavi v Gorici, naj prinesejo vse podatke ali pa zbirko, ker mora odbor nujno poslati prijave. Baletna šola v Slovenskem dijaškem domu v Trstu. Dne 9. novembra se odpre baletna šola za začetnike in za nadaljevalce. Poučeval bo baletni učitelj g. A. VVllles. Starši iz mesta in bližnje okolice, ki bi radi dali otroke v baletno šolo, zglasite se do tega dne pri upravi Slovenskega dijaškega doma, kjer boste dobili vse Informacije. Uradne ure vsak delavnik od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. — Ravnateljstvo, Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 3,4 In 5. novembra 1965 se je v Trstu roidlo 20 otrok, umrlo pa J* 39 oseb. „ ___. UMRLI SO: 78-letna Eufemta Pe-sel vd. Rossi, 70-letna Emilia Pec a-rlch vd. Bertocchi, 54-detni Mamio Pelos. 69-letni Giovanni Polil, 77-letna Giustina Ličen vd. Gomesel, 79-letni Saverio Medeot, 58-letni Giuseppe Zabbia. 71-letna Anna Sctulaz vd. Cozzi, 78-letna Antonia Mthovil-cevich por. Faimann, 62-Ietna Euge-nia Castro por. Pavanello. 58-letna Stefania Policardi, 71-letna Maria Skibin vd. Vldali, 644etni Silvio Leischner, 88-letni Ruggero Rovan, 72-letna Antonia Žago por. Campa-ner, • 61-letna Amelia Delbello por. Predonzani, 70-letnl Francesco Fonda, 76-letna Glusepplna Bortolot vd. Riva, 94-letna Elisa Bressan vd. Gruden, 95-letna Calerina Brnovic vd. Novelic, 65-letn| Anastšsio Ruscom. 64-letni Antonio Dionis, 45-letni Giovanni Vittor, 61-letni Adeodato Rombom, 67-letni Matteo de Judic bus, 67-letni Luigl Lonzari, 76-letna Vitto-ria Panciera vd. Da Rold, 89;lfrtna Maria Seganti vd. Mantovani, 74-let-ni Antonio Berni, 84-ietna Cairla Guadagnian vd. Quazzolo 83-letna Lucia Apollonio vd. Predonzani, 88-letna Colomba Hekin por. de Kor-vin, 64-letna Giuseppa Barbieri por. Righettini, 58-letna Giorgina Marga-rls, 80-letnl Giovanni Bonnes, 59-let-ni viadimiro Bussini, 67-letni Gual-tiero Golna. Costantino Sandrin, star 5 dni, Antonio Baf, star 2 uri. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (1. II. do 7 1U Blasoletto. Ul. Roma i6;*' Ga!, no, Ul. S .ctlino 36 (Sv Alojz), Al la Madonna del Mare, Larg0,nP S,, 2; SanfAnna. Erda S. Anna 10. Da-vanzo, Ul. Berninl 4;„ Go.d1ln.a.n^d' 1’IGEA. Ul. Ginnastlca 6: A' Ll0^"’ Ul. Orologlo 6; Sponza, Ul. Montor- stno 9 (Rojan). Od 13 do 16 ure Davanzo, Ul. Bernim 4; Godin* A11TGEA, Ul. Ginnastlca 6: AI Lloya. Ul. Orologio 6; Sponza. Ul. Montor sino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA Blasoletto. Ul. Roma 16: Al oaie-no. Ul. S. Cilino 36 (Sv Ivani. Al la Madonna del Mare, Largo 2: SanfAnna. Erda S. Anna 10. LADJE V PRISTANIŠČU Maria Berllngeri, Belluno, Aura, Paolo D’Amlco Vulcanla, Salpa II. Vicenza, Eros, Brirk V. Esso Llgu ria, Salaria, Irma ° . nav, Zadar. Titograd, Trbovlje (Jug > Annamaria, Bremerhaven (Gr ). El Desouki (ZAR). Teuta (A1);pGa vllan, Valeria, Coral, Ariel (Pa.L T. Stavros (Ma.), Irmgard Horn (Nem.), Delphic Eagle (LU. Darovi in prispevki 12 TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN «Na dopustu iz kazenske kolonije ukradla gostitelju radio in odejo Zaradi njene dolge kriminalne kariere in nepoboljšljivosti, so jo sodniki ponovno obsodili na 9 mesecev zapora in na povratek v kolonijo • Potrjena kazen zaradi vožnje brez dovoljenja Pred kazenskim sodiščem (pred-J*dnik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar De Paoli) se je morala po-S°vno zagovarjati 45-letna Maria fjeorellch por. Sottil, ki je bila “Dtožena, da Je ukradla en tranzistorski sprejemnik in eno odejo *. stanovanju kmeta Francesca orazzatija iz Ul. Molino a vento 70. d Pogorelicheva, ki je rojena v Za-:ru, je znana vsem policijskim in soclnijskim organom. Prvič jo je osodiio reško sodišče že pred 30 rili, Tedaj ji je bilo 15 let, toda r^sie ni bila nič kaj sramežljiva, so jo obsodili zaradi nenravni11 dejanj. Potem pa so si obsod-"e sledile druga za drugo: zaradi .stvin, nakupovanja ukradenega ^a, pijanosti itd. } v trenutku, ko je Pogorelicheva a8rešiia zadnji prekršek, je bila Dr u na dopustu. Zaradi neke Slj-jsnje kazni in ker so jo sodniki Poznali za nepoboljšljivo kršiteljl-u^akonov; so jo poslali v neko de-evno kolonijo blizu Benetk. Ko je l® Prestala dobršen del te dodatne va~nl' Ji Je sodnik dovolil, da gre irst «na dopust« za en mesec, pogorelicheva je takoj odpotova- Himna la, toda zelo kmalu je že zagrešila prvi prestopek s tem, da se ni javila policijskim oblastem. Bilo je 26. septembra letos, ko je 80-letnl Brazzati srečal Pogorellche-vi v neki gostilni v starem mestu. Bilo je okoli 22. ure, ko sta se oba napotila proti domu že prlletnej-šega kmeta, ženska mu je namreč potožila, da ne ve, kam bi šla spat Brazzati je ugodil njeni želji, toda že naslednji dan se je kesal. V zgodnjih jutranjih urah je namreč šel delat ter pustil Pogorelichevo samo doma. Ko se je zvečer vrnil domov, Je z žalostjo ugotovil, da je ženska izginila brez sledu, a z njo tudi transistorski sprejemnik in odeja. Moški je prijavil zadevo policiji. Ker so agenti dobro vedeli, kam Pogorelicheva zahaja, so jo našli 3. oktobra v gostilni «Alle cinque porte« v Ul. Felice Venezian. Takoj so jo aretirali ter spravili za zapahe v koronejske zapore. Na obravnavi je Pogorelicheva priznala vse svoje prekrške. Izjavila je, da je, ko je prišla v naše mesto iz Benetk, najprej stanovala na domu nekega moškega s kate- jnussnmk-i Predvaja danes, dne 6. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni Metro film: Una domenka a New York (Neke nedelje v New Yorku) Igrajo: CLIFF ROBERTSON — JANE FONDA — ROD TAYLOR Kino «iris» prosek predvaja danes, dne 6. t. m. * začetkom ob 19.30 uri W!ar-ner Bros film: oisrsns! (VELIKA STEZA) JAMES STEVVART NEL ČAST ECCEZIONALE PER ■-GRANDE SENTIEFtO tl PRT GRANDE JOHN FORD PER LA Pii/ GRANDE PAGINA Dl STORtA DEL PtVf GRANDE WEST • IRM* STOPAMIH P*UAL4 v TRSTU Čampo Marzio 12 l*l 31985 Zanesljiv nakup pri katerem prihranile rQbljena vozila *udi z jamstvom Po najugodnejši ceni °9lejle s\ preglejte, preizkusile v široki izbiri Kodelov in znamk °iajšave pri plačilu na obroke in z nizkimi predujmi razstava je stalno odprta rim navadno živi skupaj (ta pa je sedaj v zaporu zaradi nekega prekrška). Ko pa je srečala Brazza-tija, se je preselila k njemu za eno noč. Transistorski sprejemnik in odejo pa je baje ukradla zato, da bi se lahko vrnila v Benetke. Odejo je prodala dvema tujcema za 2.000 lir. Sodniki so jo spoznali za krivo ter jo obsodili na 9 mesecev zapora ter na 30.000 Ur globe. Po prestani kazni jo bodo spet odgnali v delovno kolonijo za ženske pri Benetkah. * * * Pred Istimi sodniki se je zagovarjal tudi 30-letnl Claudlo Gher-sevich Iz Ul. D'Alvlano 171. V tem primeru pa so sodniki razsojali v svojstvu prizivnega sodišča, ker je šlo za pritožbo, ki jo je Gherse-vich vložil proti razsodbi tržaškega sodnika zaradi nekega cestnega prekrška. Razprava je bila precej zanimiva, ker Je šlo za prekršek upravljanja motornega vozila brez ustreznega vozniškega dovoljenja. Ghersevich je v resnici nekoč imel to dovoljenje, toda v začetku lanskega leta mu je prefektura odvzela dokument, ker je zakrivil pri Devinu hudo nesrečo. 6. februarja se je Ghersevich vračal z avtom v Trst. Z njim se Je peljala Maria Giorgi. Na nekem ovinku je zgubil oblast nad vozilom, ki Je z vso silo treščilo v skalnato steno ob cesti. Zaradi hudih poškodb je Giorgijeva nekoliko pozneje umrla. Proces zaradi tega nenamernega umora bo v marcu prihodnjega leta v Gorici. V novembru lani pa sta dva prometnika zasačila Ghersevicha pri Grljanu, ko je upravljal avto. Pobarala sta ga za dovoljenje, moški pa Jim je odvrnil, da ga je pozabil doma. Nekaj dni pozneje pa je prišel na poveljstvo ter povedal, da dovoljenja sploh nima. ker mu ga je odvzela prefektura. Spričo tega so ga prijavili sodniku, ki ga je spoznal za krivega ter ga obsodil pogojno na 3 mesece zapora in 10 tisoč lir denarne kazni. Ghersevich je menil, da razsodba ni bila pravilna. Trdil je namreč, da bi ga moral sodnik obsoditi kvečjemu na podlagi čl. 90 cestnega zakona («kdor upravlja motorno vozilo mora imeti pri sebi vozniško dovoljenje«) ne pa na podlagi čl. 80-2 odst. (upravljanje motornega vozila brez vozniškega dovoljenfa). Ghersevlchev zagovornik je meni', da prefektura ni bila pristojna, da mu odvzame vozniško dovoljenje, ker ni šlo za trčenje, temveč za nesrečo pri kateri je izgubila življenje oseba, ki se je peljala s šoferjem. Sodniki pa niso upoštevali teh tez. temveč so potrdili prvotno razsodbo. — Blazno je vozil brez vozniškega dovoljenja Agenti letečega odclčlka nolicije, ki jih vodi dr. Cappazsnndaljujeio s preiskavo v zvezi s trditvami 22-letnega Ferruccia Vattovanija iz Uh Artemisio 6, katerega so včeraj ne- Vni 1_ OBMEJNI PROMET V OKTOBRU Skoro 282 tisoč prehodov meje predstavlja nov rekord na Goriškem S potnimi listi je pri Rdeči hiši prešlo nad 97 tisoč oseb - Povečanje prehodov italijanskih lastnikov prepustnic V maloobmejnem osebnem prometu v okviru videmskega sporazuma smo -na Goriškem v preteklem mesecu oktobru i zabeležili nadaljnji porast števila prehodov. Samo s potnimi listi je prešlo mejo pri Rdeči hiši v obeh smereh 97.109 ljudi; od teh je bilo 87.949 italijanskih iin 9160 tujih državljanov. Ta porast je pripisati nadaljnjim olajšavam pri prehodu meje s potnim listp-m, ko dajejo kar na meji brezplačno vstopno dovoljenje. S prepustnicami in dvolastniški-mi dovoljenji je prešlo mejo 184 tisoč 771 oseb, od teh z dvolast-nišlkimi dovoljenji 12.935, i-n sicer 3326 italijanskih in 9607 jugoslovanskih državljanov. Z navadnimi pro-pustnicami je šlo na drugo stran 165.832 oseb, in sicer 89.271 italijanskih in 76.561 jugoslovanskih državljanov. S posebnimi in izrednimi dovoljenji je šlo čez mejo 1964 italijanskih in 310 jugoslovanskih državljanov. S tranzitnimi dovoljenji pa 3730 Jugoslovanov. Prejšnji mesec smo poročali, da je bil z nad 255 tisoč prehodi zabeležen nov rekord v osebnem prometu na Goriškem; s podatki za oktober pa je bil s skoro 282 tisoč prehodi znatno prekoračen in pomeni do sedaj največji me sečni osebni promet na tem mej nem sektorju. Prvič se je tud zgodilo, da je z navadnimi pro pustnicami prečkalo mejo več ita lijanskih kot jugoslovanskih dr žavljanov. Svetovalci KPI zahtevajo podaljšanje vezanih najemnin Pokrajinski svetovalci KPI Meni-chino, Seličeva in Papais so poslali pokrajinskemu predsedniku pismo, v katerem ga opozarjajo, da je vladna odločitev o odpravi stanovanjske zapore za najemnine in podnajemnine hudo prizadela številne delavce naše pokrajine, katerim se je občutno znižala mezda. Povprečni osebni dohodek v naši pokrajini se je znižal v primerjavi z državnim povprečjem, ker so delavce odpustili in jim skraj- jTJvozUUavtPoU bTez^vozniškega’ d*o- f.f “ čaf' Ukre? *>. - hko slabše posledice zaradi pomanj- kanja razpoložljivih stanovanj. Samo v občini Gorica je okoli 1.000 neprimernih stanovanj. Podpisniki predlagajo, naj pokrajinski svet zahteva od vlade podaljšanje vezanih najemnin, dokler se ne odobri primeren regulacijski zakon, ki bo v temelju odpravil te pomanjkljivosti. Uvozniki prodajajo maslo predrago V zvezi s prodajo uvoženega masla je deželni svetovalec Bergo-mas poslal predsedniku upravne- ga odbora goriške proste cone še eno pismo. V njem pravi, da kupujejo uvozniki masla to blago madžarskega izvora po 550 do 620 lir kg ter ga prodajajo trgovcem na drobno po 1050 lir kg- Na ta način zaslužijo po 430 do $50 lir. Isto velja za avstrijsko maslo, ki ga uvažajo po 750 lir in prodajajo trgovcem na drobno po 1100 lir, v tem primeru z dobičkom 350 lir pri kg. Podpisnik zahteva, naj bi o tej zadevi razpravljal upravni odbor proste cone in poiskal način, kako znižati ceno maslu, kar bi se dalo doseči spričo velikega zaslužka uvoznikov. SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Proučili so vrsto aktualnih vprašanj mestnega življenja Nujne higienske naprave na obmejnem področju • 100 milijonov v treh obrokih za mestno kanalizacijo Na zadnji tedenski sej; občinskega odbora, ki ji je predsedoval župan Martina, so pregledali najvažnejša vprašanja mestnega življenja. Poslanec Zucall1 je poročal o razmerah v SAFOG, Fantini o vlogi trgovine v goriškem gospodarstvu in Andrejevem sej mu, odbornik Lupieri o nekaterih nujnih higienskih napravah na mejnem področju, zaradi katerih je potreben stik z občinskimi uradi v Novi Gorici, dr. Tomassich o pomoči. Odbornik Candussi je predlagal ureditev pokojnin občinskih uslužbencev, o njih bo razpravljal občinski svet. Za pokojninske poviške bodo potrošili 16.5 milijona lir. Poslanec Zucalli je sestavil sejni predlog v zvezi s podaljšanjem pogodbe s podjetjem Rib; iiiiiiilliltiiiliniiiiiiiniiiiimiiiililiiliiiiilimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiillliiiiiiiiimiiimiiiiiifiiniilititiitlitiiMMiiiiimiltlliliiifiiiiiiiliiHiiiiiliiiiiiifl ODNOS PREBIVALEC-TRGOVINA, KI 1E ZELO ZNAČILEN V Gorici je po ena trgovina na vsakih 145 v Trstu na 153, v Vidmu pa na 240 prebivalcev Številke dokazujejo, da je bila Gorica bolj kot druga mesta, glede trgovine navezana na okoliškega potrošnika • Zategadelj je tudi najbolj prizadeta s sedanjo gospodarsko reformo voljenja. Ob omenjeni uri je policijska patrulja na Trgu Liberta opazila avto «giulietta» TS 26521, ki je z blazno naglico drvel proti Barkov-ljam. Agenti so zaobrnili svoj avtomobil in začeli slediti neznanemu šoferju. Dohiteli so ga na Trgu Roiano in ga ustavili. V avtomobilu je za volanom sedel Vattovani, v njegovi družbi pa so bili še trije prijatelji. Ko so agenti od Vattovanija zahtevali naj pokaže vozniško dovoljenje, je ta povedal, da ga ni nikoli imel. Povedal je tudi, da mu je avto izročil neki moški v popravilo pred nekaj dnevi. Agenti so Vattovanija pospremili na kvesturo na zaslišanje, kjer je ponovil prvotne trditve. Policisti so Vattovanija pridržali v pričakovanju, da ugotovijo verodostojnost njegovih izjav. Kljub vsemu ga bodo prijavili sodišču, ker je vozil brez vozniškega dovoljenja in z nedovoljeno hitrostjo. Zaradi gospodarske reforme se je od poletja sem tako občutno znižalo število Jugoslovanskih kupcev, da so zaradi zmanjšanja prometa neki trgovci raje zaprli svoje lokale kot da bi delali z izgubo. Takšnih primerov ni ravno veliko, vendar dokazujejo, da krivulja trgovinske dejavnosti v zadnjem času upada. Odprtje nove veleblagovnice Pitassi ter govorice o odprtju tretjega velikega trgovskega obrata 11 Lavoratore bo povzročilo v go-riški trgovini občutne spremembe, ki bodo toliko večje, ker sovpada odprtje nove veleblagovnice ravno s kritičnim stanjem goriške trgovine. Do kam bodo te spremembe posegle v gospodarsko življenje našega mesta, o tem bi ne mogli dati točne sodbe. Prav gotovo se ne bomo povrnili v stanje, ki je vladalo pred videmskim sporazu-mom, zakaj navzlic novemu dinarskemu kurzu jugoslovanski kupci le prihajajo v naše trgovine. Skoraj gotovo je, da se bo število kupčij z jugoslovanskimi kupci verjetnosti zaprl svoj lokal še marsikateri trgovec. Število trgovin v Gorici je bilo namreč od nekdaj zelo veliko, ker so bile obrtnfce podeljene glede na pritisk kupcev. V Gorici pa je bilo kupcev vedno veliko, saj je bilo mesto v prete-klostit in je to svojo vlogo nadaljevalo tudi po podpisu videmskega sporazuma, trgovsko tesno navezano na obsežno zaledje. Zategadelj je bilo v Gorici več trgovskih lokalov in več Jestvinskib trgovin kot v Trstu in Vidmu. Po zadnjih statistikah smo imeli v Gorici po eno trgovino na vsakih 143 prebivalcev, v Trstu na vsakih 153, v Vidmu pa celo po eno trgovino na vsakih 240 prebivalcev. Kar zadeva trgovine z jestvinami, pa je stanje naslednje; v . Gorici imamo po 88 oseb na vsako je-stvinsko trgovino, v Tr^fvt^po 1Q5, v Vidmu pa po 152. Vse te številke kažejo, da so pred vojno goriški okoličani v veliki meri kupovali v mestu. Svoje nakupe so opravljali med obiski v V kuhinji je padel Nekaj minut po polnoči so včeraj ponoči z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 60-letnega upokojenca Giuseppa Di Renza iz Ul. Paisiello 3 ter ga pridržali na ortopedskem oddelku zaradi zloma desnega kolka. Di Renzo, ki se bo moral zdraviti dva meseca, je povedal, da se je ponesrečil v kuhinji svojega stanovanja, kjer je spodrsnil na gladkem podu in nerodno padel. Hud padec motociklista v Pieršu Ko se je včeraj ob 17.30 z motorjem vračal iz Pierša domov je 25-letni Karlo Sgubin iz Fiumicella na mostu v Pieršu podrl nekega kolesarja. Pri padcu pa se je udaril v glavo in si pretresel možgane. še nekoliko uneslo in da bo po vsej I Gorici, kamor so prišli zaradi ne- IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Na bolezenskem dopustu se je vozil z ukradenimi avtomobili na sprehod Z najdenimi tujimi dokumenti se je predstavil urarju za nakup ure na obroke - Namesto v zapor bo šel v umobolnico Pred goriškim okrožnim sodiščem je bila včeraj cela vrsta razprav, tako prvostopnih, kot tudi prizivnih. Med njimi naj omenimo najprej zadevo gorlškega gasilca 40-letnega Bruna Juriga iz Ul. Paolo Diacono št. 48. V obtožnici je navedeno, da je v času od 15. junija do 3. avgusta letos odpeljal celo vrsto zasebnih avtomobilov, ki so bili parkirani na ulici, največkrat v bližini kakega javnega lokala. Tako je dne 15. junija odpeljal avto fiat 1100, last Antonia Blasattija, 21. junija avto Alfreda Del Nerlja, 26. junija avto Bruna Mariconija, 18. julija avto Ferruccia Pecorarija, 20. julija avto Maria Gervasuttija in 3. avgusta avto Maria Jacoba. Prvi, ki Je prijavil tatvino, je bil Mario Gervasuttl, ki je pustil svoje vozilo fiat 1100 v Ul. Cadorna zaklenjeno in ga je naslednji dan ob 2. uri našla policija na Korzu Ita-lia. Na osnovi navedbe dveh ljudi, ki sta opazila nekega neznanca okrog vozila, je policija zasumila zlomil desno ramo in ranil po telesu. V civilni bolnišnici v Tržiču . Juriga, ki je pri zaslišanju priznal so ga pridržali na zdravljenju s tatvino Gervasuttijevega avtomobl-prognozo okrevanja v 30 dneh. I la in še krajo več drugih vozi! v Ut. iiiiiiMiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniHiiitmiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii VESTI IZ TRŽIŠKE BOLNIŠNICE Motociklist iz Doberdoba trčil ob leseno ograjo pri viaduktu Zdravil se bo 30 dni - Kolesar umrl zaradi posledic padea Prejšnjo noč nekaj pred polnočjo se je z motorjem hudo ponesrečil 20-letni Slavko Ferfolja iz Doberdoba, Trg sv. Martina 3. Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh. Udaril se je v obraz, zlomil nosno kost, ranil v trebušni votlini, zlomil desno zapestje ter se globoko urezal v desrlo dlan. Feffolja se je okoli 24. ure z motociklom peljal iz Tržiča domov Pri železniškem viaduktu v Lisertu, kjer so zaprli staro cesto in v bližini zgradili novo, da bi mogli nadaljevati z izgradnjo avtomobilske ceste, se Je Ferfolja zaletel v zaščitno leseno ograjo, postavljeno čez prekopano cesto. Lesene koze so postavljene v vsej širini ceste ter obložene s skalami, Ferfolja jih najbrž ni pravočasno opazil. Upoštevajoč posledice, je moralo biti trčenje zelo hudo. V tržiški bolnišnici je umrl 75-letni Arduino Misuri iz Papariana pri Fiumicellu, oče upravnega ravnatelja civilne bolnišnice. Prejšnjo nedeljo ga Je v bližini doma povozil neki ciklomotorist. V bolnišnico so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh zaradi pretresa možganov in zloma nosne kosti. Morelll, na Travniku in drugod. Policiji je izjavil, da je jemal avtomobile «na posodo«, da se Je z njimi popeljal na sprehod. Poveljstvo gasilcev je Izjavilo, da Je Jurig na bolezenskem dopustu že od 30. junija; v službi je bil že od novembra 1946, kjer je bil sicer zmožen delavec, ne pa discipliniran. Policija ga je takrat, 30. julija letos, prijavila sodišču in pustila na svobodi. Teden dni pozneje, pa je prišla nova ovadba, ker je ukradel 3. avgusta Mariju Jacobu v Ul. Crlspi avto In ko ga je skušal odpeljali, Je podrl bencinsko črpalko in zadel z vozilom od brevo. Potem se je odpeljal in pustil avto v Ul. Scogli, kjer so ga potem našli. Zato so ga takrat zaprli. Pri včerajšnji razpravi je sodišče zavrnilo predlog tožilca, naj bi dali obtoženca pregledati češ, da ni normalen ter ga je obsodilo na 9 mesecev zapora In 87.000 lir globe. Kazen je pogojna In brez vpisa. Branil ga je odv. Giannattasio. Dne 7. decembra lani se Je v urarnl Antona Černigoja v Tržiču Ul. Duca d’Aosta 62 pojavil klient, ki Je dejal, da je Luigi Ferlan iz Ronk in zaposlen v ladjedelnici. Hotel je kupiti moško uro. Naslednje dni je prišel še dvakrat in se legitimiral z izkaznico CRDA brez slike. Urar mu je zaupal uro Lon-glnes, vredno 142.000 lir ter prejel na račun 15.000 lir, za ostalo pa je podpisal kupec menice. Ko ob zapadlosti prve menice ni plačal, se je Černigoj informiral v Ronkah in zvedel, da Ferlan nikoli ni kupil ure pri njem. Zadevo je prijavil policiji, ki Je po urarjevem opisu klienta prišla na sled 51-letnemu staremu znancu policije in sodišča Eugeniju Carletu iz Škocjana ob Soči. Ta je našel pred CRDA izkaznico Ferleta, ki jo je ta izgubil in se z njo predstavil urarju. Pozneje je uro prodal v Benetkah za 70 tisoč lir. Sodišče ga je včeraj spoznalo za krivega sleparije ter ga obsodilo na 20 mesecev zapora In 60 tisoč lir globe. Ker Je bil obtoženec že prej večkrat kaznovan, se klati okrog ln nima mnogo volje do dela, so odredili, da ga bodo poslali tudi najmanj za dve leti v prisilno delavnico. Obtoženca Je uradno zagovarjal dr. Turel. Pri tretji razpravi je bil na zatož- ni klopi Edvard Budal lz štandreža Mihaelova ulica 117. Obtožnica pravi, da je 7. septembra letos ukradel ob goriški železniški postaji kolo; policija ga je presenetila, ko ga Je razstavljal. Ker pa je bil Budal svoj čas že v umobolnici v AversI, so ugotovili, da se mu je bolezen povrnila ter da ne more odgovarjati za svoja dejanja. Zato ga niso obsodili, pač pa ga bodo pčslali za dve leti v sodno umobolnico. Drž. tož. dr. Balti; preds. sod. dr. Storto; sodnika Arculeo in Man-cuso; zapisnikar Petti. štetih razlogov. Po vojni se število lokalov bistveno ni spremenilo, dokler po 1955. letu, po podpisu videmskega sporazuma o osebnem obmejnem prometu, niso nastale ugodne spremembe in so številni goriški trgovci, ki do takrat niso vedeli, ali naj imajo svoje lokale odprte ali naj jih zaprejo, prišli do svojih tradicionalnih kupcev iz okolice, se pravi z jugoslovanske-ge obmejnega področja. Med stanjem, ki je bilo do 1955. leta, in stanjem, ki je nastalo po jugoslovanski gospodarski reformi, ni možna primerjava, ker gospodarska reforma le m docela zavrla dotoka Jugoslovanskih kupcev. Vrhu vsega, in to je pri vsej stvari še najbolj spodbujajoče, pa je sedanje stanje prehodnega, značaja, in se bo število kupcev postopoma višalo vzporedno z učinkovitostjo reforme, ki Je v teku. Edino to sl trgovci želijo, da bi bil ta proces časovno čimbolj kratek in da bi se čimprej vzpostavilo normalno stanje. Zavedajo se, da Je kot v preteklosti tudi sedaj njihov obstoj tesno povezan z dotokom kupcev s področja, ki smo ga enkrat imenovali gorlško zaledje, danes pa mu pravimo Inozemstvo, ali vsaj jugoslovanski obmejni pas. j Predaleč naprej bi posegli, če bi hoteli obravnavati, kakšna bo takrat struktura obmejte trgovine, J odnosno, če bo dotok kupcev tolik, šen kot doslej in po kakšnem bla-! gu bodo povpraševali. Skoraj gotovo bodo v tem nastale spremembe, ki bi bilo dobro, če bi jih gospodarski krogi upoštevali in se postopoma nanje pripravili, zakaj slej ko prej se bodo razmere ob meji ustalile tudi kar zadeva tržišča; na. stala bo neke vrste komplementarnost med povpraševanjem n ponudbo na tržišču, ki bo zajemalo obmejno področje dveh držav. Prav gotovo se bodo do takrat spremenile sedanje oblike trgovine, okusi, potrebe; na vse to bi bilo zelo dobro že sedaj misliti, da nas razvoj ne bo prehitel. V noči od 4. na 5. november so neznanci ukradli fiat ’ «600» z registracijo GO 10670 Gluseppu Span-gherju iz Tržiča. Lastnik je včeraj I tatvino prijavil na komisariatu PS. Imajo tudi vitamine..." za upravo mestnega avtobusa, ki ga še ne morejo poobčiniti, Odbornik Tomassich je predlagal namestitev šolskega zdravnika in dveh socialnih pomočnic Odbornik Lupieri je poročal o vrsti javnih del, zlasti o gradnji kanalizacije, za katero bo občina v treh obrokih potrošila 10O milijonov lir. Najprej bodo položili cevi v Drevoredu 20. septembra in v Ul. Don Bosco, potem v UL Buffolini, Ul. Palladio, na Trgu Medaglia d’oro in na Svetogorski cesti, končno še v Ul. Cipriani, Duca d’Aosta, Mameli, Bellinzona, Nievo, Bozzi, Porta in del Guado. Najeli bodo posojilo 15 milijonov lir za gradnjo telovadnice v Loč-niku in 875.000 lir za nakup sadik, ki jih bodo posadili vzdolž cest. Sklenili so odpreti delovišče za brezposelne. Seja je trajala od 18.30 do 22. ure. Organist prof. Bergant bo koncertiral v Gorici Organist prof. Humbert Bergant profesor glasbe na srednjih šolah v Novi Gorici bo v petek 12. novembra ob 20.30 imel orgelski koncert v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Izvajal bo preludije, fu. ge, korale in druge skladbe Se-bastiana Bacha. Bergant se je rodil v Kamniku leta 1934. V Ljubljani je študiral umetnostno zgodovino ter na glas-beni akademiji diplomiral v klavirju in orglah. Bil je honorarni profesor na konservatoriju v Ljubljani ter korepetitor v Operi; z njo je bil tudi na turneji po Sovjetski zvezi in v Italiji. Doslej je imel orgelske koncerte v Beogradu, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu. V Gorici bo koncertiral prvič Nedvomno gre za visoko kvalitetno kulturno prireditev, o kateri smo prepričani, da bo pritegnila pozornost ljubiteljev klasične glasbe. Cineforum za dijake V kino dvorani sStella Mattutl-nas bo danes popoldne z začetkom ob 16. uri tretja letoinja predstava cineforuma za dijake. Na programu je film Edwarda Dmytryka «Cristo tra i muratoris. Po predvajanju filma bo sledil komentar in javna debata. Na dveh krajih v Ljudskem vrtu pečejo kostanj, pred bivšim Ljud. skim domom in pred frizerskim salonom Gremesc. Njegov vonj nam prijetno draži nozdrvi po vsem Korzu. Tale kostanjar, ki ga vidimo na sliki, jih priporoča na vso moč; ne samo zato, ker so bili ravnokar pečeni, ampak tudi zaradi vitaminov... Zato le pogumno po njih Odkritj« spomenika padlim jutri v Drežnici V Drežnici, prijazni po soški vasi pod Krnom, bodo jutri odkrili spomenik svojim padlim. Uradna svečanost bo ob 13. uri. V primeru slabega vremena bo odkritje prihodnjo nedeljo. Vaščani so bili že kmalu po prvi svetovni vojni žrtev fašističnega nasilja, ko so fašistične tolpe Izvajale represalije nad prebivalstvom zaradi vojaškega spomenika na vrhu Krna, ki ga Je poškodovala strela ob neurju. V drugi vojni se Je mnogo vaščanov vključilo v narodnoosvobodilno gibanje ln sedaj, ob dvajseti obletnici osvoboditve, so postavili spomenik vaščanom, ki so padil za svobodo. Avtomobilist podrl kolesarko Včeraj zjutraj se je peljala 17-letna Marina Dirik s Trga sv. Antona 2, s kolesom ob 5.30 na delo v tekstilno tovarno pri Sovod-njah V Ul. Roma se je za hip u-stavila, da bi počakala neko prijateljico. V tem pa je privozil iz Ult Marconi svoj «topolino» Gian-carlo Mencedese iz Ul. Rastello 85 ter jo podrl. Ker ni čutila bolečin, je dekle vseeno odšla na delo. Popoldne pa, ko so se bolečine povečale, je odšla na pregled v bolnišnico, kjer so ji ugotovili poškodbo na desnem kolenu. Nudili so ji prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh. CORSO. 15.00: «Quei temerari sulle macchine volanti«, ameriški barvni klpemaskopski film, Alberto Sordi in Saraha Miles. VERDI. 16.30: «Slalom», Vittorio Gassman in D. Bianchi. Italijanski kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 16.50: «Lord Jim«, Peter OToole m James Ma. son, angleški barvni kinemaskop-ski film; zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: Walt Disney presenta «1 cacclatori del lago d’argento», B. Keith in W. Miles; ameriški barvni film. CENTRALE. 16.30; «Gli amantl la-tini«, Toth, C. Ingrassla in F. Franchi. Cmobeli italijanski film; mladini pod 14. letom prepovedan. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan ta ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 38, tel. 22-68. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 7. novembra bo v Gorici odprta cvetličarna GORIAN RENATO, Ul. Garibaldi 9, tel. 26-28. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 10,4 stopinje ob 4.30, najnižja 8,7 stopinje ob 18,50, povpreč. ne vlage 92 od sto. DOMAČI NOGOMET Jutri v Nabrežini kraški derby Primorje-Vesna Jutri bo v Nabrežini kraški der-by prvenstva III. amaterske kategorije Primorje (Prosek) — Vesna (Križ). Za tekmo, ki se bo začela ob 10.30, vlada po okolici in Se posebno na Proseku in v Križu veliko zanimanje. Enajstorica Primorja, ki nastopa v II. amaterski kategoriji, bo jutri gostovala v Gorici, kjer se bo ob 14.30 spoprijela na igrišču v 1)1. Baiamonti z moštvom goriškega Audaxa. S A H Simultanka Parme jutri v N. Gorici Vabljeni so tudi gorički šahisti V nedeljo bo slovenski šahovski velemojster Bruno Parma, ki bo med turnejo po Primorskem obiskal tudi Idrijo in Tolmin, odigral v Novi Gorici simultanko na 40 deskah. Parma, ki je znan kot odličen igralec simultank, bo nastopil proti najboljšim novogoriškim ša-histom. šahovski klub v Novi Gorici, ki je povabil Parmo na simultanko, vabi tudi šahiste iz sosednje Gorice, da se prijavijo za ta edinstveni nastop. Simultanko bo Parmo igral v kavarni novogoriškega Park hotela ob 10. uri. Odbor bo sprejemal prijave šahistov pol ure pred začetkom simultanke. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOK Vodstvo atletskega odseka vabi vse člane in fante, ki bi se radi -udejstvovali z atletiko na sestanek, ki bo na stadionu «Prvi maj» v ponedeljek, 8. t. m. ob 20. uri. Predvajali bomo tudi film o letošnji atletski sezoni. SINOČI ZAKLJUČEK STRELSKIH TEKEM tekmi ko- /. FERIUCA UC0 (Opimei tekmovanj 2. KOVAČIČ L. (Škamperle) Med dekleti zmaga LOVRENČIČ VOJKE (Cankar) Članu škamperla Lucijanu Kovačiču ni uspelo, da bi izpodrinil s prvega mesta Openca Ferlugo. Ta si je namreč v prvem dnevu strelskega tekmovanja slovenskega športnega tedna nabral 83 točk, medtem ko jih je Kovačič dosegel ca Cankarja Lovrenčič Vojka, medtem ko se je včerajšnja zmagovalka Kriščakova iz Barkovelj uvrstila pirecej nizko v končni lestvici. Sinočnjega tekmovanja se je udeležilo nad 70 fantov in 30 deklet, ki so predstavljali barve škamperla in C inkarja. Izi 1 včerajšnjega tekmovanja je naslf dnji: 1. KOVACIO LUCIJAN (Skamper-1( ) 80 točk 2. Rabič Milan (Cankar) 771. Pertot Sandi (Cankar) 4. Afrič Livio (Škamperle) 76 5. Jakomin Sergij (Cankar) 74 6. Dovgan Marino (Škamperle) 73 7. Škrinjar Rudi (Cankar) 72 Šušteršič Mario (Škamperle) 9. Vitez Franko (Cankar) 69 Črnivec Bruno (Škamperle) 11. Colja Boris (Škamperle) 68 Neuradna končna lestvica 1. FERLUGA UGO (Opčine 83 t. 2. Kovačič Lucijan (Škamperle) 80 3. Ambroset Erminij (Gruden) 78 4. Babič Milan in Pertot Sandi (Cankar) 77 6. Bole Franc (Opčine), Afrič 80. Med dekleti je zmagala člani- Livio (Škamperle) 76 8. Sergij Cesar (Rocol) 75 9. Jakomin Sergij (Cankar) 74 10. Dovgan Marino (Škamperle) 73 11. Milič Duško (Kras) 73 Sosič Sergij (Opčine) 73 13. Škrinjar Rudi (Cankar) 72 Šušteršič Mario (Škamperle) 72 15. Furlan Karel (Kras) 71 16. Peterlin Stanislav (Gruden) 70 Franko Aldo (Zarja) 70 18. Vitez Franko (Cankar) 69 Črnivec Bruno (Škamperle) 69 20. Venier Martin (Gruden) 68 Colja Boris (Škamperle) 68 Ženske 1. LOVRENČIČ VOJKA (Can- kar) 791. 2. Mikulus Anica (Cankar) 67 3. Pilat Mariza (Škamperle) 66 4. Starc Majda (Škamperle) 62 5. Salvi Sonja (Škamperle) 60 6. Škrinjar Ivanka (Cankar) 57 7. Pavletič Olga (Škamperle) 55 8. Kravos Alenka (Škameprle) 53 9. Kavs Nataša (Škamperle) 50 10. Zupančič Marija (Škamperle) 49 Pernarčič Sonja (Cankar) 49 Nocoj košarkarski finale Cankar-Škamperle SPORED Danes, 6. 11. ob 20.00 finalni šarke ŠKAMPERLE - CANKAR Jutri, 7. 11. ob 9.00 namizni tenis (finalne tekme) ob 15.00 odbojka (finalne tekme) Ženske ŠKAMPERLE A - ŠKAMPERLE B Moški CANKAR - ŠKAMPERLE ob 18.00 zaključek jn razdelitev nagrad KO t A UKA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Prva zmaga Simmenthala Zadar bo nastopil v drugem kolu Tekma med peterkama CSKA iz Sofije in Etzello iz Luksemburga je otvorila tekmovanja za pokal evropskih košarkarskih prvakov. Lanskoletni zmagovalec Real Madrid bo imel letos težjo nalogo kot v pretekli sezoni, ker bo moral računati s poleg običajnimi in že tradicionalnimi nasprotniki iz Sovjet- ske zveze še z italijanskim sim-menthalom, ki ne prikriva svojih upov do najvišje lovorike. Italijani so si namreč zagotovili za pokalna srečanja dobro znanega kapetana ameriške olimpijske reprezentance Bradleyja, ki naj bi poleg Thorena tvoril najmočnejšo napadalno dvojico na tem tekmovanju. Simmenthal je z lahkoto odpravil svojega prvega nasprotnika, nemško ekipo MTV iz Giessena, ter iskoristil priliko za upeljavitev GORIŠKI NOGOMET Jutri v Standrežu Juventina-Zagraj Sovodenjci gostujejo v Medeji Juventina iz štandreža bo jutri igrala na domačem igrišču, kjer * b0 srečala z ekipo iz Zagraja. Tekma bo ob 14 uri in zato naj se igralci zberejo pol ure prej na igrišču. Nasprotnika pa ne smejo vzeti preveč nalahko; dejstvo je namreč, da je Zagraj igral že kar pet tekem z neodločenim rezultatom in Juventina je proti tej ekipi vedno imela smolo na lastnem igrišču. Zato se morajo jutri potruditi, da bo tokrat drugače. Tre- ......................mu.■Hlinili.um...........tuni.m.. Z zadnjega dne nogometnega turnirja Čeprav je v četrtek skoraj brez prestanka lilo, se je na stadionu «Prvi maj» zbralo precej navijačev, da bi prisostvovali zadnjim nogometnim tekmam letošnjega športnega tedna Prvo mesto so osvojili Prosečani s Primorjem, drugo je pripadlo Bregu, tretje pa Repnu, ki je premagal bazoviško Zarjo. Na slikah: Prostor pred stadionom je bil premajhen, da bi sprejel vse avtomobile navijačev. Enajstorica Repna, ki je osvojila častno mesto. Prizor s tekme Primorje - Breg. Žerjal je v plovnem skoku usmeril z glavo žogo v mrežo in povedel z 2:1 Breg v vodstvo. nerju naj se predstavijo naslednji gralci: Marson, Paškulin, Žezlin, Ferfolja, Puia, Rosolen, Tabaj, Montico, Bizaj, Ghiotto, Petejan, Klavčič, Močilnik in Faganel. Sovodenjci pa bodo jutri gostovali v Medeji Tamkajšnja ekipa je zanje neznana, saj letos prvič nastopa v tej kategoriji. Zato se morajo sovodenjskl nogometaši dobro pripraviti in pravtako dobro zaigra, ti, da ne bo presenečenj in da bodo prinesli domov vsaj točko, ki jim bo prišla zelo prav. Tekma bo ob 14.30 uri. Odhod z avtomobili iz Sovodenj ob 13.15 izpred Francetove gostilne. Trener Cijak vabi vse igralce, naj bodo točni. novega Američana v svojo igro. Milančani so bili že od samega začetka boljši od svojih tekmecev in so tako imeli možnost poslati na igrišče vse svoje atlete ter spremeniti tekmo v koristen trening, ki bo dal svoje sadove v bodočih bolj nevarnih dvobojih. Bradley je imel priliko pokazati vse svoje znanje in ves svoj repertoar metov in servisov, kar je potrdilo, da bo lahko njegov doprinos v posameznih tekmah odločilne važnosti. V ostalih dosedanjih tekmah je bolgarska ekipa premagala Etzello z visokim rezultatom in ravno tako francoska petorka iz Denaina ni bila nikoli v težavah s svojim irskim nasprotnikom. Letošnjega tekmovanja se bo u-deležilo rekordno število ekip. Poleg že navedenih bodo nastopile še naslednje petorke: SKH iz Dunaja, ki se bo pomerila z vzhodnonemško Wortwarts, Alliance Casablanca z Benfico, atenski AEK z Wislo iz Krakova, islandski Reykja-vik s švedskim Alviksom, turški Fenerbache bo preiskusil svoje moči z romunskim Dynamom iz Bukarešte, danski EBK Ellerup pa s Slavijo iz Prage, medtem ko bo angleški Warrios Aldershot igral proti belgijskemu Racingu. Petorka Sovjetske Armije, Real Madrid, Honveda, finskega KTH, izraelskega Hapoel iz Tel Aviva ter letošnjega jugoslovanskega prvaka Zadra bodo nastopile šele v drugem kolu. Glede na ostro konkurenco nimajo Jugoslovani nobenih upov do visoke uvrstitve in ne bodo mogli ponoviti uspehov ljubljanske Olimpije. IZIDI V Sofiji CSKA Sofija — Etzella Luksemburg 90:47 V Belfastu Denain Voltaire — Collegians Belfast 78:51 V Giessenu Simmenthal Milan — MTV Giessen 88:77 I. PATRIZIO JUTRI V GORICI Gostovanje Lesonita iz Ilirske Bistrice V dvorani na Rojcah pri Gorici bo jutri 7. t. m. popoldne z začetkom ob 17.30 mednarodna košarkarska tekma. Nastopila bosta »Lesonit« iz II. Bistrice, ki igra v jugoslovanski zvezni ligi, in košarkarska ekipa SAFOG iz Gorice. Tekma obeta biti zanimiva, ker sta si nasprotnika precej enakovredna. N060MCT FIRENCE,-'5. — V pripravljalnem treningu, ki so ga odigrali pred odhodom v iGlasgow, kjer se bodo pomerili v kvalifikacijskem srečanju za svetovno prvenstvo s Škotsko, je italijanska nogometna re-preezntanca danes premagala re zervno enastorico 7:3 (1:1). rms BARCELONA, 5. — Po prvem dnevu medeonskega finala za Davisov pokal je stanje med Španijo in Indijo neodločeno 1:1. V prvem singlu je indijski igralec Rama-nathan Krlshnan premagal Spanca Juana Gisberta 6:2, 6:0, 6:1, medtem ko je Manule Santana odpravil indijskega tekmeca Jaidepa Muhkerjeaja s 6:0, 6:4, 6:4. Alessandria—Venezia 1 X 1. — prvi 1 1 Catanzaro—Monza 1 drugi X 2 Genoa—Reggina Lecco—Piša 1 1 2. — prvi 1 Livorno—Novara 1 X 2 drugi 2 Messina—Verona 1 3. — prvi 1 1 Modena—Mantova 2 X drugi X 2 Padova—Trani 1 4. — prvi 1 Potenza—Palermo 2 1 X drugi 2 P. Patria—Reggiana 1 5. — prvi 1 X Lucchcse—Arezzo 2 X drugi 2 1 Salernitana—Avellino 1 6. — prvi X 2 1 Taranto—Cosenza 2 X drugi 2 1 X PRIMORSKA V Kopru je dovolj prostora v hotelih Triglav in žusterna. Sobe so kurjene. Dovolj prostora je tudi v hotelu Galeb. Hotel Adria v Ankaranu ima dovolj prostora. Motel v Rižani priporoča za soboto in nedeljo rezervacije. V Izoli je dovolj prostora v hotelih Zora in Belve-dere. Prireditve: V Kopru Je odprt nočni bar vsak dan od 23. do 4. ure. V restavraciji Riba imajo plesno glasbo, vsak dan razen torka od 22. do 2. ure. V restavraciji Triglav imajo ples vsak dan, razen ponedeljka od 20. do 23. ure. Hotel Galeb prireja ples ob sredah, sobotah in nedeljah. V Kopru bo 11. novembra ob 20. uri v gledališču koncert koroškega okteta. 12. novembra bodo priredili Budakovo igro «Klopčič». V Izoli imajo ob sredah in nedeljah v kulturnem domu predstave filmskega gledališča. V Ilirski Bistrici je pri zasebnikih 215 prostih postelj v hotelu Zmaga pa 32. V Podgradu imajo 26 prostih postelj. Počitniški dom Lesonita in počitniški dom PD na Sviščakih sta odprta. Zaprta je tud! Koča na Snežniku. GORIŠKA V vseh gostiščih in hotelih na Bovškem, Goriškem, Tolminskem in v Ajdovščini je dovolj prostih postelj. GORENJSKA V Bohinju je dovolj prostora v hotelih in pri zasebnikih. Na Bledu je zaprt hotel Toplice, ostali hoteli in zasebniki pa imajo dovolj prostora. Na Jesenicah je v hotelu Korotan 11 prostih postelj, v hotelu Pošta pa 31. V Domu pod Golico je 25 prostih postelj, v smučarskem domu na črnem vrhu 29, žičnica Planina jih ima 5, zasebniki na Planini 12, v Hrušici 3 in na Potokih 5. V Tržiču in Podljubelju je dovolj prostora v hotelu Pošta in pri zasebnikih. Prostor je tudi v planinskih domovih na Kofcah in Pod Storžičem. V Kranju je v hotelu Evropa 30 prostih postelj, v hotelu Jelen 15 in pri zasebnikih 15. Smučarski dom na Joštu ima 15 prostih postelj in prav tako tudi hotel Airport Brnik. V Preddvoru Je v hotelu Grad hrib 70 prostih postelj, pri zasebnikih 50, v domu Rade Končar v Baši Ju pa 20. Na Jezerskem Je zaprta Češka koča; v domu je 40 prostih postelj, pri zasebnikih pa 200. Na Krvavcu je 150 prostih postelj. Zasebniki v Naklem imajo 40 prostih postelj. Prireditve: Na Jesenicah bo 7. novembra ob 14. uri nogometna tekma med Izolo in Jesenicami. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Na Vrhniki je v hotelu Mantova 15 prostih postelj, pri zasebnikih pa 34. V Logatcu je dovolj prostora v hotelu Krpan in pri zasebnikih. V Rovtah je v zasebnih gostiščih 10 prostih postelj. Na Rakeku imajo zasebniki 13 prostih postelj, v Cerknici pa 8 prostih postelj v restavraciji Jezero in pri zasebnikih. Dom na Slivnici ima 40 prostih postelj. V Rakovem Škocjanu Je v gostišču 14 prostih postelj v letoviškem naselju pa 4. Zasebniki v Begunjah imajo 4 proste postelje, v Loški dolini pa 12. V žilcah Je 6 prostih postelj v gostišču Baudek, na Velikih Blokah pa 20 postelj v gostišču Miklavčič. DOLENJSKA V Novem mestu imata nekaj prostora hotela Metropol in Kandija. Pri zasebnikih v Dolenjskih toplicah je dovolj prostora. Zdravilišče v šmarjeških toplicah je zasedeno, vendar pa imajo nekaj prostora pri zasebnikih in v letoviških hišicah. V Cateških toplicah imajo nekaj prostora v zdravilišču in pri zasebnikih. Dovolj prostora je na Otočcu, v hotelu Sremič v Krškem in v planinskem domu na Mirni gori. Planinski dom Gospodična na Gorjancih je zaprt. ŠTAJERSKA V Celju je v hotelu Celeia 57 pr» stih postelj, v gostišču Ojstrica 1. 7 hotelu Evropa pa 23; vendar P® priporoča hotel Evropa rezervacije. V Rogaški Slatini je v zdravilišču 61 prostih postelj, v hotelih 29 in pri zasebnikih 133. V Dobrni je v zdravilišču 21 prostih postelj: dovolj prostora pa je pri zasebnikih. V Rimskih toplicah je dovolj prostora pri zasebnikih, gostišče Pri stari pošti pa ima 3 proste postelje. Dovolj prostora je tudi pri zasebnikih v Laškem, medtem ko so v hotelu Savinja 4 proste po-stelje. V Logarski dolini je dovolj prostora pri zasebnikih. Planinski dom ima 32 prostih postelj, gostišče Plesnik 8 in Sestre Logar 7. v Solčavi je 15 prostih postelj v hotelu Rinka, Zadružnik in Rogovi-lec jih imata 10, medtem ko Je pr* zasebnikih še dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi pri zasebnikih v Lučah, Ljubnem in Mozirju. O0' stišče Planinka v Ljubnem ima * proste postelje. V Gornjem Gradu je dovolj prostora v gostišču Turist in pri zasebnikih. Hotel Paka v Velenju ima 51 prostih postelj, hotel Kajuhov dom v Šoštanju 7« gostišče Jelen v Slovenskih Konjicah 2, in hotel Slovan na Vranskem 4. Dom na Slemenu ima 31 prostih postelj, vendar priporoča rezervacije za skupine; rezervacije priporoča tudi Dom na RogiJ* in Tončkov dom na Lisci. POMURJE V Murski Soboti so v hotelu Central 4 proste postelje, v hotelu Zvezda pa jih je 12. V Radencih J® v zdravilišču 16 prostih postelj P® zasebnikih pa 78. V Ljutomeru -® v gostiščih Jeruzalem in Prlek skupaj 12 prostih postelj. Hotel Grozd v Gornji Radgoni ima M prostih postelj. V Lendavi ima hotel Park 18 prostih postelj. Dom na Goričkem v Gornjih Petrovcih je zaseden. V Moravcih Je možno kepanje v kabinah; restavracija j® odprta. Zimskošportne prireditve v Sloveniji v sezoni 1965-66 JANUAR 8. — 9. BOHINJ — Mednarodn« tekmovanje v tekih 9, LJUBLJANA — Mednarodno tekmovanje v skokih 15. — 16. DRAŽGOŠE — Biatlon — državno prvenstvo ,n memorial «Po stezah partizanske Jelovice« — t®*1 22. — 23. MARIBOR • POHORJ® — Mednarodno tekmovanje v alpskih disciplina za žen? FIS A 22. — 23. LOGATEC — Republiško prvenstvo v klasičnih d -sciplinah FEBRUAR 6. VELENJE — Državno pr- venstvo v skokih za mladince 13. GORJE — Državno pr- venstvo v klasičnih disc • plinah 13. — 18. KRANJSKA GORA — XII. mednarodno smučarsko srečanje poklicnih novinarjev 19. — 20. KRANJSKA GORA -j Mednarodno tekmovanj® v alpskih disciplinah *® člane FIS A MAREC 3. — 13. LJUBLJANA (Jesenic*-Zagreb) — Svetovno P ' venstvo.v hokeju na le" 23. — 27. PLANICA - Mednarod- no tekmovanje — snl*' čarski poleti JOSIP JURČIČ: 10. LEPA VIDA Rekši, odide stari v notranjo izbico. Ko pride nazaj, ne najde sina ved. Hitro stopi k steni in potegne dvakrat za zvončni ročaj. Sluga pride. Stari mu reče; «Jakob, pojdi gledat, kam gre Alberto. V tem hipu je odšel. Za njim! A tako, da te ne bode opazil, če le moreš, skušaj izvedeti, kam ide.« Stari Jakob se pripogne in obme. Naglo doide v ozkih ulicah Alberta ter ga zakliče. «Kaj hočeš?« vpraša ta nevoljen. «Gospod so me za vami poslali, da bi pazil, kam greste, in jim prišel povedat,« reče sluga ter reže se odpre široka usta. »Tako?« začudi se Alberto in obstane. Po kratkem premolku izvleče zlat iz žepa ter ga da slugi, rekoč: «Na, tu imaš; hodi nekaj časa okoli, koder se ti zdi, potem pa pojdi mojemu staremu povedat, da si me videl na Markovem trgu v to ali ono gostilnico iti. Spravi se.» Brzonog odide sluga naprej in zavije potem v stran. Alberto pa mrmra sam s seboj: «Vražja stvar utegne še iz tega biti! Starec je začel tedaj slutiti! Zakaj nisem bolj premislil?« Ko je Alberto s to mislijo dalje koračil, sreča ga mlad znanec, ki ga že od daleč z vzklikom pozdravi in vpraša, kam gre. Ne dobivši odločnega odgovora, počne z njim stopati in vpraša prisiljivo: «Ne da bi šel k svoji ljubici, kaj? Je li res, da imaš zopet nekaj čisto novega, skritega, lepega?« «In kaj bi bito, ko bi bilo res?« odgovori oni. «Nič, nič! Le presrečen človek si ti, ko ti veselje nikdar ne poide in se ti vse posreči. Zaboga da ne vem, kaj imajo in vidijo ženske na tebi; res si čeden dečko, nič ti ni reči, ali mi drugi smo vendar tudi ravnih kosti in obrazov ravno tudi nimamo takih, da bi jih pes oblajal, a jaz se trudim zastonj, tebi pa vse samo pritetava. Ti si srečen, Alberto, ne li? Glej, prijatelji ti moramo to dopovedati, sicer bi morda ne vedel tako natanko in to bi bilo škoda.« -1 «Ko bi ti vedel, kako bi ti jaz ta hip vso svojo srečo z ženskami rad na vrat obesil in pobegnil od tebe!« reče Alberto potrt. «Oho, kaj pa je? Povedi no, nekaj te peče. Ali se prepirata? Ali je nezvesta? Povej, bratec, odpri mi svojo dušo in moder svet ti je od mene gotov, svet in pomoč, če le hočeš in če le morem.« «Ne moreš, menda. Vendar pojdi, popijeva čašo vina, da vidim, kaj mi moreš svetovati.« Stopita v pivnico in tam sedeta v poseben oddelek pri oknu, narejen za dva posamezna gosta, kakor se po redkem nahajajo še vedno v italijanskih vinskih pivnicah. «Neko žensko imam, lepo kot pomlad, ali vendar sit sem je skoraj. Daj mi svet, kako bi se je zlepa znebil,« reče Alberto in se leno z glavo nasloni na svoje dlani. «Lepa je, praviš?« vpraša oni hlastno in preko obraza zažari. Alberto se nesramno zasmeje, pa reče, uganivši misli vrednega prijatelja: «Meni se zdi, da se motiš. Nič kaj navadnega ni, nič lahkega, temveč težko in s trudom pridobljeno. Skoraj bi bil utonil tisto noč, ko sem Jo dobil, prej sem bil pa v opas-nosti, da me psi raztrgajo. Vidiš in vendar sem se je že naveličal.« «Ali povej, razloži malo to reč. Kje jo imaš? Kje si jo dobil? Kje bi bil utonil? Kakovšni psi? Vraga, kdo te more razumeti? Govori jasneje. Ti si zopet nekje katero odpeljal, ne?« ((Onkraj morja.« «Tako daleč? No, kaj potem? Vendar od tam ne bode nihče ponjo hodil, če si je pa sit, e, potem jo pošlji domov. Devica ah žena?« «2ena.» «Tem bolje, če Je še lepa. vzame jo mož onkraj Adrije gotovo rad nazaj ali pa nerad. Pošlji jo, pa bo; samo da prej jo bodeš poštenemu prijatelju vsaj pokazal, drugače ™°m'' misliti, da je tvoja hvala le prikrivanje slabega smemo okusa.« «Ko bi ti njenega moža poznal, vedel bi, da s pošiljanjem domov tu ne gre. če zve, da je pri meni bila, ubije njo in mene.« J «Potem se je pa že treba ogibati. Kajti, da bi zaradi ženske prezgodaj pod travo prišli, zato smo predobri, dejal bi,» govori vredni tovariš ter lije vino v grlo. «Kaj pa meni oni srečni mož, kateremu si sladko polovico izvabil iz gnezda kam da je šla, k spovedi v Rim ali kam?« ((Skrbel sem sicer za razširjenje govorice, da so jo morski razbojniki odvedli. Ali neki prekleti pop, brat njegov, je bil že dvakrat tukaj in je hodil tako sumljivo okoli mene, da sem se ga bal. Danes pa je začel že tudi moj oče sumnjati, tako da sem res v veliki zadregi. Iznebiti se je moram. A težko jo bom pogrešal, navadil sem se je.» «Eno ali drugo. Najprvo pa je treba, da mi jo pokažeš,« reče oni. «A ne zastonj.« ((Plačeval te ne bodem.« «če si pa jaz s svojo znano ljubeznivostjo sam plačilo pridobim, ne bodeš branil vzeti mi ga, kaj?« Oba se surovo zasmejeta. «Bodeš videl, ženska je res lepa. Jaz sem bi prej prav zares zaljubljen vanjo in zdi se mi, da sem nekoliko še. dasiravno me je s tem najbolj ozdravila, da zmerom 0 svojem otroku govori. Dobro je res, da ni razumela tak° dobiti me in držati, kakor vem, da bi me bila *nogla.» «Dolgo vendar nobena.« «Ta pač. Ali da jo vidiš! Pojdi z menoj, samo previden bodi, jezik pazi, kajti neumna ni, drugič se ji bode pa čudno zdelo, kako da si z menoj prišel. Lagati znaš menda še?» ((Izvrstno.« «Jaz ti dajem vse pravice, samo da jih moraš sam izva* jati si, razumeš?« »Dobro,« reče oni, popije vino in oba častita rojake vstaneta, zapustita krčmo in se posedeta v isto gondolo-Alberto ukaže vozniku veslati v oni vodotoč, kjer smo v prejšnjem poglavju našli Vido z njim. Dvanajsto poglavje Tovariš Albertov, Pietro Musolino po imenu, bil je doIS« tenak mlad človek z nemškimi rdečerumenimi lasmi in f®" redno velikim ostrim nosom, skozi katerega je zategujoč I® nekako leno govoril. Spadal je v vrsto onih ljudi, ki nič nimajo, nič ne delajo, a vendar vedno dobro živč, vedno se lepo oblačijo in imajo svoboden vhod v sobe sinov prvih rodovin; bil je igralec, pivec, zapeljivec, eleganten goljufivec ali kakor se hoče že imenovati znana vrsta ljudi, ki s° mogoči le v večjih mestih. Ko sta prišla na določeni kraj in izstopila iz gondole« premisli šele Alberto nekoliko, kaj je storil, da je vrednega si prijatelja s seboj vzel, in zardi, ko se zmisli, da se ni lahko šaliti z Vido. «Ti moraš nekoliko tukaj počakati, jaz jo sem privedem« svojo prijateljico,« reče prijatelju, a misli: hitro bodem nekoliko govoril z njo, potem ga zopet odvedem od tod. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - OL MONTECCHI 8, II TELEFON »3-8U8 ln 84-638 - Poštni predal 659 — PODRUŽNICA: GORICA: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir - SFRJ: fon 22-207, tekoči račun pri Ulica SUvio Pellico 1 ‘M4UU wU«’ cel01etna 7-700 llr “ SFRJ: Posamezna številka v tednu ln nedeljo 50,- din, mesečno 1.000.- in letno 10.000 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11s-m TeleI°° ®e®®čh® 800 lir - Vnapr Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi 40 Ur beseda Oul čPmViIS8, ^“hlJana, Start trg S/I, ” _____________________________ - 12 vseh drugih pokrajin Italije pri »SocietA Pubblicitk Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln Holca Založništvo tržaškega tiska Trst^*^ tržaSke to f01151'® pokrajine se naročajo pri up