100. številka. Trst, v ponedeljek 10. aprila 1905. Tečaj XXX. Tadl ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih «fc uri zjutraj r©*amie»e itevilke seprodajajo po 3 novč. (6 stoti ak\ t mnocih tobakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani. Grcnci. Olji KraDju. Mariboru. Celovcu. Idriji. £t. Pe'tru. i Nabrežini. Novemme-rtu itd. Orla^e in naročbe »prejema uprava lista _Edinostulit a Gi«*rrio o-1 raja človeški rod. Solnee je blestelo na našem horizontu in pod vplivom njegove luči in! njegove toplote se je razvijalo hujno, pisano življenje, delovanje, razvijanje in napredovanje po poti — samozavesti in človeške kulture. >kozi desetletja je blestelo na našein ohzorju to zlato solnee. In v trenotkih, ko se je bal. da klone dnhom. pod j težo življenja, tolikega sovražtva in tolike zavisti od vseh strani, je rod naš jugoslovanski zaufKtnjem obračal svoj pogled do svoje — zvezde-vodnice . . . do velikega sinu in velikeg;i oćeta svojega. do Josipa Ju rja Strossmayerja! Ne zastonj! Iz Djakova mu je prihajala toložha. vspodbuja : ne klonite dnhom. ker liodoćnost je vaša! Oko velikega biskupa je gledalo z neopisno milino na muko, hrepenenje in stremljenje našega rodn in ta milina očesa je izražala tisto neizmerno ljubezen v -rni, s katero je objemal veliki biskup ves slovanski rod. sosebno pa vso veliko rodbino nas Jugoslovanov. Zvezda je utrnila.....Angel j smrti je razširil -voja črna krila in se smrtonosno dotaknil jasnega čela. ki je krilo tolikega duha: oko je ugasnilo in nehalo je biti ljubezni polno srce velikega apostola vseslovanske vzajemnosti in proroka na Se bodočnosti: Josip Juraj je zatisnil svoje milo oko v večni sen v soboto pojx>ludne ob uri v svojem škofovskem dvoru v I) jako vem. Zvezda je ugasnila, obzorje je pi>-temnelo in senca težke žalosti je legla Ki naš slovanski svet in mej naš slovanski rod. mej vse tisti- milijone, ki jih je nosil v svojem velikem dobrotnem srcu Josip Juraj Strossmayer. V okvirju, ki obsega današnje naše skromno izdanje, ni možno podati niti v lapidarnih potezah označeuja vse velikanske individualnosti pokojnega vladike in neizmernega dobrotvorstva, ki sestavlja vsebino življenja in delovanja velikega pokojnika. Životopisec in Stross-maverjev zgodovinar. ki bo beležil razvoj narodi^H-političnega življenja Jugoslovanov v zadnjem pol stoletja, bo^ta imela tu ogromno nalogo. Mi pa se za danes omejamo na konstatacijo, da so vekovi porodili malo takih gigantov, ki bi si bili sami se r-vojimi od Boga bla-j*ot^lovljenimi deli postavili toliko sijajnih spomenikov. Na propnvedniH. kjer so bili njegovi govori prava razpletja bogo-Člove-k<>- in rodoljubja : na parlament a risk i tribini (v povečanem državnem zboru dom« in »Tržaški Sokol«, katerim slede Vnina ||J| SkrćMV16H1 Vztokll. leta 1Š60 in potem v hrvatskem sa- g°tov*° dru§"a društ^a- J J boru); kakor genij, ki so Žnjini iskali Q bolezni in smrti vla(Kke stross-stikov največi prosvetljeni duhovi Evrope. mayerja prinaša zagrebški ,, Obzor« na-kakor mecen, ki je brezprimerno tiare- stopne podatke: Dne 31. marca so našli žljivo roko snoval velike kulturne usta- zvečer skota v njegovi sobi v nezavesti. nove. ki govore čast in priznanje nam To ni imel° daljnih posledic, in je škof v . . 1 J soboto po navadi šel na sprehod. V ne- valno strazo konj eni st v a se je dne 6. t. m. (Brzojavne vestiV Boji na fronti v 3Iandžuriji. PETROGRAD 9. General Linevič je včeraj sporočil : Pri armadi ni nikake spremembe. Med rusko in japonsko opazo- deljo je imel škof kakor navadno več V™1 boj pri Taipiulinu. Japonska straža Ho£fU gostov. Škof je bil prilično miren toda Je bila popolnoma uničena, 20 dragoncev vsem pred vsem svetom: je pokojni Josip Juraj posvečal svoje delo in narodu! Naj se spominjamo le tiste nekateri prisotnih so "opazili, da mu ni in en častnik je bilo vjetih, drugi so bili znane epizode iz življenja Strossmaver- prav dobro. O škofovi indispozicijt so ubltl- Na našl stram ni blI° !Z§ub-jevega, na kateri je prišla do impozant- obvestili generala Adrovskega, ki je v Baltiška flota, nega izraza vsa veličina gigantske Stross- torek dospel v Djakovo. Našel je škofa že SINGAPORE 9. Ob eni in pol uri maverjeve individualnosti. Bilo je v tako slabega, da ni mogel isti več iz sobe. se je prikazala baltiška flota - ter seje * . ... .. . .. . Poklicani zdravniki so konstatirali najprej približala na 7 milj. Ruski konzul je Belovam povodom velikih vojaških vaj. nmdno prebavljanje> ki se je pa v četrtek floti, ne da bi se bila ista ustavila, izročil na katerih je sodelovalo Njeg. A eli- popravilo. depeše, med temi poročila o bitki pri čanstvo. Vladarja so spremili tjakaj ne- Noč od četrtka na petek je škof pre- Mukdenu. Razun konzula in dopisnika kateri madjarski državniki. Ti so na bil v mrzlici in slabosti. V četrtek so po- „Reuterjevega biro" niso nobenega pustili najvišem mestu očrnili in sumničili klicali iz Zagreba d.ra Wickerhauserja, ki blizo. Flota obstoji iz 9 križarjev, 6 vojnih Stroeemavena radi zna«- nj^ove hno- ie PriSel v Petek v Diak°v°- Se Pred ladij, 8 uničevalk torpedov 3 brah par- " .. . y ' njegovim prihodom je pomožni škot dr. nikov, 3 ladij dobrovoljne tlote, 16 ladij javke v Kijev 111 so dosegli, da je bil Voršftk podelil bolniUu ob asistenci sve- za premog, in ene lazaretne ladije. Strossmaver pokaran. Ali Strossmaver ćenstva sv. poslednje olje. ni klonil duhom kakor so se nadejali Dr. Wickerhauser je, dospevši v Dja-njegovi obrekovalci, ampak pokazal je kovo, konstatiral na škofu veliko oslab-111 ozki ponos pred kraljevskimi prestoli Ijenost srca, pljučnico, slabost vseh orga- Brzojavne vesti- nov in eksudat. Škof je ležal v vročici in Vodovodni reiervoar se porušil. 235 delavcev ubitih. MADRID 9. Strašna katastrofa se je in v pobu zavesti svojega poštenja in . . . . ... . ni poznal nobenega. V noči od četrtka na kristalne čistosti svojih einov 111 name- , ^ , J petek je skof neprestano prosil naj ga nov je odgovoril jasnim čelom: Moja preBesejo na divan, kar je storilo na navzoče pripetila včeraj na gradnji stavbe za fil- vest je čista! utis, kakor da želi škof kakor stojk doča- triranje madridskega vodovoda ob kanalu Isti Strossmaver. ki je bil apostol kati smrti. D.ra \Vickerhauser in Labaš Lozoga. Porušili so se zidovi, in vsled bratoljubja in ljubezni, je znal biti tudi sta bila neprestano ob škofovi postelji. V tega je bilo mnogo delavcev podsutih bojevnik, junak, ko je vedel da brani Petka škof vso Bati se je da ,e zgubilo , J. \ . . J. , v. nič spal. Proti jutru se mu je popolnoma 400 lludl- Prvi so prisil na pomoč orožniki, korist naroda, da brani sebe. l>a. cista .. „ . , __ na vnialvi Voini minister euver- povrnila zavest in je vse navzoče prepo- za njimi pa \ojaKi. vujui imuiaici, s naj mu dajG ra2pei0, ka- ner, princ asturski so dospeli na mesto čisti njegovi nameni, čista njegova pot tero je neprestano poljubljal, ter šepetaje nesreče. Opoludne se je pripeljal sam — in zlatnočista je bila duša. ki se je molil. Od časa do časa ga je mučil hro- kralj, ki je osebno nadzoroval rešilna dela. sedaj preselila v večnost 1 P«c. V soboto okolo poludne je brzojavno Ranjeni delavci so izjavili, da so pred- Ime Josipa .Jurija Strossmaverja bo dosPel PaP<žev blagoslov, a po 3. uri vidjali katastrofo ker so se že pred 14 , . . 1 . .. . ,, * . popoludne je škof mirno izdahnil dušo v dnevi zrušili 3 oboki, bplosno se obsoja blestelo in bo slavljeno 111 blagoslovile- : . ... .. . .. ir> ki da 7akrivili o prisotnosti rodbine, ceremonijara, tajnika, podjetnike in inženirje, m cia so zaKrivni no, dokler bo živel slovanski rod! Ne, dvornega svećenstva in d.ra Labaša. Kmalo nesrečo. Zdi se, da je iskati vzroka v Strossmaver ni umrl ! On ne umrje na to je veliki zvon stolne cerkve javil preslabih konstrukcijah obokov. Minister nikdar! Le njegove zemske ostanke po- prebivalstvu Djakova smrt velikega vla za poljedelstvo je odredil preiskavo. Vče- lože sedaj k počitku. Duh njegov pa dike ! raj popoludne se je sestal ministerski svet. I* živel meti nami. ostane nam zvezda * - ' MADRID 9. Glasom zadnjih poročil, , . 1 ^ je delalo na stavbi vodovoda 435 delavcev vodnica. Slava, večna slava Strossmaver- |z Zagreba javljajo, da se je med za- Jod teh Jlh je 235 mrtvih, več ranjenih de- jevemu spominu . grehškim meščanstvom pričela akcija za iaVcev je umrlo v bolnišnici. 700 delav- * dostojno proslavo spomina velikega me- cev odkopuje razvaline. Danes »niso našli cena. Akciji so stopili na čelo najugledneji nobenega trupla. Sodi se, da jih je še Kakor povsodi kjer bivajo Slovani, je meščani. -Q poci razvalinami, tudi mej nami v Trstu vest o težki bolezni Kipar Rudolf Valdec je odpotoval v Angleika kraljeva dvojica, velikega vladike Strossmayer-ja vzbudila Djakovo, da sname masko mrtvega škofa. PORT MAHON 9. Angležka kraljeva vseobče sočutje in bojazen. Vendar so Raz mnogih hiš vihrajo črne zastave. dvojica je dospela semkaj na jahti „Vic-mnogi upali, da častitljivi starček še en- Kakor se govori bosta na pogrebu zasto- torja and Albert" terj je bila slovesno krat uide neizprosni smrti ter niso nikakor pana vlada in sabor. V mestnem svetu bo VSprejeta Kraljeva dvojica ostane tukaj mogli verjeti, daje prišel čas, ko bode mora- stavljen predlog, da se isti korporativno la utrniti iz našega obzorja ta svetla zvezda, vdeleži pogreba. V soboto zvečer je bila ki nam je svetila preko pol stoletja. Vse predstava v znamenje žalosti v gledališču te nade je podrla tužna vest, katero smo odpovedana, prinesli včeraj, ter napolnila nas vse z : * " globoko žalostio. V znak žalovanja nad neizmerno zgubo vila se je včeraj ter se Oporoka Strossmayerja. Iz Usjeka vije tudi danes raz balkona ,,Slavjanske poročajo, da hrani oporoko vladike Stross-Ćitalnice" v „Narodnem domu4' črna zastava, mayerja stolni kapitelj Djakovski. Kakor se ki jo je razobesila ,,Slavjanska Čitalnica1', govori, je škof zapustil znaten del svojega a na prostorih „Delavskega podp. društva" premoženja za vzdržavanje stolne cerkve bilo bati kake japonske ofenzive z brodov-društvena zastava s črnimi trakovi. Veliki djakovske, drugi del pa za Strossmayerjev jem proti tedanjemu 1. in 2. ruskemu bro pokojnik je bil namreč častni član obeh seminar v Osjeku. Takoj po smrti je dovju Roždestvenskega. Sedaj pa se more društev. Kakor smo doznali, so odposlala sodnijska komisija zapečatila škofovo pi- pač reči, da je ta nevarnost z ozirom na dosedaj v Djakovo sožalne brzojavke tu- salno sobo. V škofovi blagajni so n<*šli vse gori navedene okolnosti izključena, kajšnja narodna društva : Politično društvo 244.000 kron in mnogo vrednostnih pa- Nasprotno, jaz menim, da japonsko »Edinost«, »Slavjanska Čitalnica«, Delav- pirjev. Kapitularnim vikarjem utegne biti brodovje preide v defenzivo, v sko podporno društvo«, društvo »Narod ni I izvoljen *o-letni stolni prošt Babic. območju Japonskega morja, in to z ozirom Rusko-japonska vojna. TRST. dne apriln 100'j. Naloga baltiške flote. (Dopif iz strokovnja. • <_______II- sv. Mohorja v koledarju izdala par strani navodil, kako da naj ljudstvo piše take stvari. Dobro bi bilo tudi, ko bi se v listih šlo ljudstvu na roko v tem obziru. Najboljše pa bo, ako oni. ki ne zna prašine slovenščine, poprosi zmošnejše za pouk. Naš jezik je lep. Jezik pačiti je pa greh ! Za slovanski simfonični koncert se prodajajo lože, sedeži in vstopnice vsak dan od do 12. ure predpotudne in od S. do o. ure po^oludne. Xadaljne podrobnosti je razvideti iz lepakov. V Opatiji je bilo od dne 1. sept. 1904. do vštetega 5. aprila 14.406 oseb. Od so- marca 1905. do vštetega 5. aprila je poirastlo 845 oseb. Dne 5. aprila je bilo navzočih 3050 oseb. Samomor. Predvčerajšnjem malo pred poludne se je zastrupila 25 letna Terezija Kastelic. služkinja v družini gospoda Jakoba Costa, stanujočega v I. nadstropju hiše št. 15. v ulici deila Caserma. Terezija se je bila zaprla v svojo sobico in tam izpila precejšnjo množino creolina. Gospa Costa je pa čula njeno ječanje in je vstopila v sobo. Ko je videla, kaj se je pripetilo, je gospa poklicala drugih ljudij, katerih eden je šel v bližnjo lekarno Jero-niti in je od tam telefoniral na zdravniško postajo. Došli zdravnik je nesrečnici izpral želodec in jo je dal odpeljati v bolnišnico. Ko so jo pa prinesli v bolnišnico, jim je že v veži umrla. Truplo so odnesli v mrtvašnico pri sv. fustu. Loterijske številke izžrebane dne 6. aprila t, L : Dunaj 70 3,5 78 44 76 Gradec 70 10 2 41 54 > • < Domače vesti. Nekaj o slovenskih nadpisih. Pod tem naslovom smo prejeli : Ko človek čita ono malo slovenskih nadpisov, ki jih je dobiti v našem mestu, oziroma po okolici, ga mora kar krč pograbiti (umeje se, da je tudi častnih izjem). — Taka slovenščina« bi bila morda dobra za kako afri-kansko naselbino nikakor pa ne za civili zova ni Trst na slovenski zemlji. Navedem naj za danes samo eno. V Škorklji nad Rojanom prodaja nekdo, rzaven drugih raznoterosti — tudi »snabca« !» Na pokopališču je sedaj več slovenskih nagrobnih nadpisov, ali žal, da so po svoji veliki večini spakedrani. Nekatere spakedrajo ka menoseki, druge pa ljudstvo samo ! Celo na mrtvaških vencih mpramo v enomer citati raznih nepravilnosti kakor »Nepo-za bij i vem u »Nepozabljenemuc. *Po-zabljiv« človek je tisti, ki sam rad pozablja. A če komu že na pogrebu zagotov-ljamo, da je »nepozabljen«, to je, da ga nismo -e pozabili, ne častimo posebno njegovega spomina, kt-r ne kažemo, da ga mislimo dolgo ohraniti v spominu. Pra vilno je: »nepozabnemu«. Jednaka nerodnost je: »Sterniči — Sterniču« i t. d. ! 1o treba še enkrat odpraviti. Da se pa to zgo ii čim prej, naj bi, recimo, družba PODLISTEK. 17* Prokletstvo. ruai»D Avguata fceooe — Nadaljeval n dovršil I. E. Tomič. PrereJ O-6. Benkovič je govoril te besede glasno in mirno in ni o tem ni pordečeval, ni pobledeval, a tudi Ivaniš, da si mu je vzkipela kri, je šepnil bratu si Stjepku : — Niso naši ali pošteni, pošteneji nego mnogi gospod, ki vsaki dan kleči pred drugim kraljem in prodaja dušo onemu, ki več da. — Dobro, je rekel škof, za to vas tudi nikdo ne vprašuje. Rog bo sodil, če-gava tehtnica bo močneja. Ali čujta, kaj vama pravim: Mi vojvode odhajamo z vojsko v drugi kraj, ali ne pojdemo vsi. Ta gospod tu, knez Mirko Lackovič, ostane tu, a ž njim dva tisoča ljudij za našo oblast. Bodite mirni. To vam bodi priporočeno. Razne vesti. Strašne posledice potresa v Indiji. O potresu, ki je bil v torek v jutro v severni Indiji? so znane sedaj nastopne podrobnosti. Prvi sunek ob 6.uri 10 minut zjutraj je trajal 3 minute. Sledilo je še deset vdarcev. V Agri i Musari in v Lahore je porušeno mnogo zgradeb in ubitih mnogo ljudi. Tudi v Delili in Simli je mnogo škode. Mesto Darmsala je povsem porušeno ter so pokopani pod razvalinami skoraj vsi prebivalci. V evropejskem mestu je tudi porušeno mnogo hiš in je našlo smrt sto ljudij. Ta potres je najstrašneji. ki ga bileži indijska zgodovina. V Ameriko se je v prvih treh mesecih t. 1. izselilo preko Hamburg-Bremena 55-579 oseb, medtem ko se je lani v tej dobi izselilo 27.397 oseb. Od teh oseb sta dve tretjini doma iz Avstro-Ogrske. Psi v vojaški službi. Nedavno se je na Dunaju ustanovil klub, ki nameruje vežbati pse za slučaj vojne. V to svrho je klub priredil blizo Dunaja zavod za vežba-nje. Vsega skup se za vojsko izvežba 5.000 psov. f Konstantin Meunier. Y Bruselju je umrl dne 5. t. m. znameniti belgijski slikar in kipar Konstantin Meunier. Zadela ga je kap. Pobijanje maček. V Osjeku so opazili šest steklih maček, ki so ugrizle nekoliko ljudi. Radi tega je mestno županstvo zau- Ne dvigajte sablje, kajti kri poraja kri, a vi kaj lahko vzkipevate. Nikdo se ne bo dotikal vaše sodbe, vaše pravice in navade, ali ostanite meščani ! — Mi ne moremo nič proti vaši volji, je pripomnil Tomo, in ostanemo meščani, ako nas ne boste ovirali in tlačili na našem pravu. Ne bomo metali strel na vas, a tudi ne za vas. — Ne zahtevamo tega, ali v eno se morate obvezati na svoje poštenje. — Ako je pravično, hočemo, je rekel Benković — Je. je dodal škof. Od davnega se Grič kolje s Kapiteljem sebi na škodo, Kapitelju na kvar. Tega naj ne bo. dokler smo mi gospodarji na Griču in v Zagrebu. Pa na vas hoče podkupiti kdor koli, ne plenite Kapitelja, ker je sramota, ker ste ljudje iste krvi, in s tem, da se koljete, služite samo sovražniku. Naj ste vi za Marijo, naj so gospoda kanoniki za drugega kra lja, pravica sodi enako razbojnika. To si rekel nam, gospod škof, se ; je odrezal Benkovu f ali reci to isto tudi kazalo, da je prezpogojno pobiti vse mačke v mestu. Največ pošt na svetu je v severo-amerlških zveznih državah. Vsega skup je 71.137 poštnih uradov, ki* razdeljujejo na leto 9 milijard poštnih pošiljatev. Letni doliodek iznaša 143,5X2.623 dolarjev ; primanjkljaj pa 8,709.492 dolarjev, ki se pokriva iz davkov. Na Angležkem in Irskem je bilo minolega leta odposlanih 4300 milijonov poštnih stvari po 22.850 uradih, na Nemškem 6100 milijonov po 38.000 poštnih uradih. Skupni avstro-ogrski dolgovi so koncem junija 1904 iznašali skoro 51 14 milijonov kron. Svojega posebnega dolga ima Avstrija (koncem junija 1904) nad 3876 milijonov kron. Obresti od skupnega avstro-ogrskega dolga za leto 1005 iznašajo 214,587.323 kron. Teh obresti plača Ogrska 60,320.771 kron, Avstrija pa 154,266.552 kron. Umetnost. Slovanski simfonični koncert. (v sobota dne lč». aprila U'05.) (I >alje.) 2.) K. Moor: »Tkalci«, simfoničen spev (po Hauptmannovi drami). Gerhart Haupt-raann spada mej prvake sodobnega nemškega slovstva. Njegova drama „Tkalci«, ki na pretresljiv način riše vso bedo delavcev-trpinov (tkalcev), je pred nekaj leti vzbujala vseobče zanimanje in je mladega skladatelja Karla Moora, ki je jeden najnadarjenejših in najizvirnejših talentov mlajše češke glasbene generacije, navdu šila k simfoničnemu spevu istega naslova. Celi spev opisuje približno to-lc : Ubogo ljudstvo ječi v krutem robstvu, kakor da bi spalo v top! agoniji, katera v njem na vrdez zamori vsako željo po boljši osodi in svobodi. Vendar pa se iz te agonije včasih oglašajo kljubujoči kriki in motivi hrepenenja po udobnejšem bitju, po boljši osodi, kakoršne so vredni — ljudje. Ti kljubujoči kriki naraščajo vedno bolj ter se livajo v vedno silnejši in močnejši tok, in motivi hrepenenja po lepšem, dostojnejšem življenju se stopnjujejo vedno više in više, dokler se vsi skupaj ne združijo v mogočen val upora, kateri sicer enkrat potlačen pada zopet nazaj v staro topost in agonijo, toda hitro in mnogo intensivneje nego poprej iz tega mrtvila iznova prodirajo kljubujoči kriki in motivi hrepenenja po boljši osodi, se vnoveč zlivajo v mogočen, silen val upora, katerega pa že ne stare nobena sila več, in kateri nazadnje konča z zmago, s svobodo! (Pride še.) Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52 A (v lastni bi Ji.) Z A L O U A : Piazza Rosario (Šolsko poslopje) Cene da se ui bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna tlela tudi po posebnih načrtih. Ilustrovan cenik brezpiačno in franko. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst. Zastopnik tovarne koles in uiotoMes „Pnch". W Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zalogu priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokolea itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON štev. 1734. Zaloga vina A. FONDA Istrska in dalmatinska vina prvih kleti, priporočljiva toli vsled pristnosti kolikor zmernosti v ceni Furlansko vino lastnega pridelka. Prodajalnica buteljk, specijaliteta: rozolja, vermut, maršala, istrsko in furlansko žganje. _ Prodaja nn debelo in drobno. Krčmarjem in trgovcem po znižanih cenah. — „SANUS" — novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI; Trst Barriera 2$ J/arodni kolek je vdoblti pri upravi .Edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Kmetijska dražba za Trst in okolico naznanja svojim ("lanom in podružnicam smrt svojega mnogoletnega in požrtvovalnega blagajnika gospoda Andreja Černe ter jih poživlja naj se mnogoštevilno udeleže njegovega pogreba ki bode danes ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti v Barkovljah. njim ! Nam niti ni trebalo govoriti tega, ker menda veš, da nismo poslušali Lu-čenca. več. Da smo se mi Gričani dali podkupiti, bi bil vaš kralj Karlo morda izgubit glavo pod Gričem poprej, nego so ga poklali tam v Budimu. Jaz nisem dopuščal. da se prelije njegova kri. Njim recite to, Kapiteljcem, naj uče svoje ljudi poštenja. Vprašajte srce moje, vprašajte me, kdo mi je ubil sestro in svaka, kdo zakopal nečaka, kdo ukral sina. To sem videl, čutil v tem srcu, to me boli tudi sedaj, gospoda — ali človek sem, nisem zver. Kapiteljci naj ne gazijo naših pravic in mir bo z nami v tem mestu, a vi se le bijte za krono, kakor znaste. — Živan ! se je obrnil Lancelot, se dvignil in odišel proti Benkoviču, nikar ne nastevajmo, kar je bilo. Vem, zlo je prihajalo od vas in od nas, in slabo je bilo za vas in za nas. Vsaki dan je odnesel svoj krvavi del. Mnogo je minolo časa od tedaj, ko je vaš modri sodnik Nikolet z nami sklenil mir. Povrnimo se v imenu božjem na ono modro starino. Kakor je bilo tedaj, tako bodi odslej med nami. Taka bodi pogodba med nami, mir bodi med nami v teh krvavih časih. — Ako je čisto in zdravo, gospod kanonik., se je dvignil Živan in podal Lan-celotu roko, bodi po tvojem. Ako teče kri, naj ne teče med nami. Tako bodi na vero božjo in našo! — Na vero božjo in našo, je potrdil kanonik. — Amen, je završil Pavel, dobro je tako in duša mi je mirna, da sta se Grič in Kapitelj našla na pravem potu. Za to sem vas tudi pozval, da bodo ined vami čisti računi poprej, nego zapustim to mesto. — Drži se tega tudi ti, gospod Lacko-vić, ti in tvoji ljudje. Žezlo kralja Ladislava naj ne bo strela, ki užiga mirne domove, niti ne meč, ki seče nedolžne glave. Pazi, da meščani ne bodo ječali pod težo kopja in meča. Z Bogom, bratje moji, do srečnega svidenja, je rekel škof, dvignivši se in objemši se s kanoniki. — O škof naš! Zakaj nas zapuščaš ? je iztisnil kanonik v solzah — (Pride še.>