0,°o
/lMERi$kA Domoviiv/i
%
%
yrr^ri^sa
AMERICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY
no. in
SLOVGNIAN
btrvmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAPGCk
eittshurgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely. Puablo, Bock Springa. all Okl*
Cl
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 11, 1981
VOL. LXXXT.II
Zadnje vesti Novi grobovi
NOV! PREDSEDNIK VLADE V POLJSKI JE GENERAL W0JCIECH JARUZELSKI
Pritisk na oporečnika v Sovjetski zvezi se neusmiljeno povečuje
WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo ZDA je objavilo poročilo, v katerem o-cenjuje, do kakšne mere so človečanske pravice upoštevane v vseh državah sveta.
' Takšno poročilo pripravi tajništvo vsako leto po zakonu, ki ga je odobril zvezni kongres. Med drugim je v poročilu povedano, ali so v posamezni državi č 1 o v e č anske pravice bolj ali manj upoštevane v primerjavi s prejšnjim letom.
Del poročila, ki se ukvarja z razmerami v ZSSR, je bil zelo obsežen. Tajništvo meni, da se je pritisk na oporečnike v ZSSR lani znatno povečal. To pomeni, menijo v tajništvu, da sovjetski voditelji res smatrajo oporečnike za nevarne.
V letu 1980 so v ZSSR aretirali ali obsodili do 100 oporečnikov, izseljevanje sovjetskih državljanov, pripadnikov židovske vere oz. rodu je pa bilo manjše za več kot polovico v primerjavi s predlanskim.
Po mnenju tajništva so se razmere izboljšale v nekaterih državah in je pri tem o-menilo Kitajsko, Zimbabve in Peru. Stanje človečanskih svoboščin pa je nazadovalo v Južni Koreji, Nikaragvi in v od Izraelcev zasedenem zahodnem bregu reke Jordan.
Nevzdržne so razmere v El Salvadorju, kjer je državljanska vojna v 1. 1980 zahtevala najmanj 9000 smrtnih žrtev. Isto velja za Afganistan, kjer Sovjeti uporabljajo vojaška sredstva proti civilnemu prebivalstvu. Predstavniki Reaganove administracije poudarjajo, da so poročilo pripravili za časa Carterjeve vlade in da ne predstavlja v vseh podrobnostih mišljenja novega predsednika in njegove vlade.
-----o------
Načelnik generalštaba gen, David G, Jcnes ostane na tem mestu
WASHINGTON, D.C. — O-brambni tajnik Caspar W. Weinberger je izjavil, da bo sedanji načelnik generalštaba gen. David C. Jones ostal na tem mestu. TaHo se je odločil sam predsednik Ronald Reagan.
Mnogi konservativci v( zveznem kongresu so nasprotovali gen. Jonesu, ker so menili, da je sodeloval z bivšim predsednikom Jimmyjem Carterjem v politiki, ki je bistveno oslabela ameriško vojaško moč v primerjavi z rastočo močjo Sovjetske zveze.
Gen. Jonesova mandatna doba kot načelnik generalštaba bo trajala še nekaj več kot 16 mesecev. Nikoli se ni zgodilo, da bi predsednik ZDA odstranil načelnika pred iztekom ' njegove normalne mandatne dobe.
Opozicijo zoper gen. Jonesa je vodil sen. Jesse Helms, republikanski k o n servativec iz Severne Karoline.
-----o------
žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo naš slovenski list Ameriško Domovino!
•	Las Vegas, Nev. — Sinoči je zopet izbruhnil požar v enem od velikanskih hotelov v tem mestu. Tokrat je požar zajel Hilton hotel. Reševalci so še na delu, doslej so našli 8 trupel. Več sto oseb je huje ali lažje poškodovanih. Policisti so aretirali nekega moškega, ki ga sumijo za požigalca.
•	Cleveland, O. — Včeraj se je začela sodna obravnavo zoper ukrajinskega priseljenca Johna (Ivana) Demjanju-ka. Demjanjuk je obtožen, da je sodeloval z nacisti v u-ničevalnih taboriščih na Poljskem in da je zatajil svojo preteklost, ko je vložil prošnjo za ameriško državljanstvo. Osebe, ki bodo pričale proti Demjanjuku, bodo trdile, da je obtoženec isti človek, ki so ga v taboriščih i m e n o v ali “Ivan Grozni”. Demjanjuk trdi, da je nedolžen, podpirajo ga člani njegove družine ter ameriške u-krajinske organizacije. Židovski aktivisti so pa na drugi strani in zahtevajo Demja-njukovo obsodbo. Ako bo Demjanjuk obtožen, mu bodo odvzeli državljanstvo, morda ga celo izgnali iz ZDA.
•	Washington, D.C. — Predsednik Ronald Reagan je obljubil, da v prizadevanjih za zmanjšanje zveznega proračuna ne bodo prizadeti nekateri življenjsko važni programi, med njimi Social Security, Medicare in invalidnine, ki jih prejemajo ameriški vojni veterani.
•	Varšava, Polj. — Poljsko vrhovno sodišče je odločilo včeraj, da zasebni kmetovalci po sedaj veljavnem zakonu nimajo pravice, ustanoviti n e o dvisne organizacije. Lahko pa ustanovijo nekakšno združenje. Lech Walesa in drugi predstavniki Solidarnosti in kmetovalcev trdijo, da bodo zahtevali od Sejma, poljskega parlamenta, naj spremeni zakon tako, da bo neodvisna kmetovalska organizacija zakonita.
■-----o-------
Clevelandski Korotanci gredo v Korotan! Podpirajte jih!
VI.
Mitja Ribičič je tudi kritiziral Kermaunerja, ker se je le-ta pridružil tistim, kateri so zahtevali, naj v Srbiji u-stanovijo novo revijo, ki se naj bi imenovala “Javnost”. Srbski politiki so zavrnili ta poskus. “Take politično opozicijske revije tudi v naši republiki ne bomo dovolili,” je obljubil Ribičič.
Vsi slovenski “razumniki” morajo vedeti, da so tudi dei slovenske skupnosti in da imajo torej iste dolžnosti, iste obveznosti, prav tako pa iste svoboščine, kakršne imajo politiki, delavci in vsi drugi. Drugače povedanOj tudi razumniki nimajo pravice, kritizirati režim, kaj šele organizirati neodvisne skupine ali izdajati lastno revijo.
Nato je Ribičič spregovoril o cenzuri: “Cenzuro uporabljamo samo v primeru, ko gre
Mary F. Bajc
V ponedeljek, 9. februarja, je v Euclid General bolnišnici po kratki bolezni umrla 66 let stara Mary (Mitzie) F. Bajc s 314 E. 246 St. v Eucli-du, rojena Lunder v Clevelandu, žena Ernesta, sestra Hermine Race (g. Race lastu-je Euclid Race Dairy) iz Fort Lauderdale, Fla., Stephena (pok.), Adolpha (Willowick, O.) in Josephine Aucin (Euclid, O.), zaposlena pri Euclid Race Dairy od 1. 1940 do 1953, članica ADZ št. 45 in SNPJ št. 5. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 10. na pokopališče Knollwood. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Mary Zupančič
Umrla je Mary Zupančič rojena Uljančič na Gornjem Zemnu pri Ilirski Bistrici, vdova po pok. možu Michaelu, mati Mary Pica (Kalif.) in Lillian Upton (Colo.), 5-krat stara mati, 6-krat prastara mati. Rajnka zapušča brata in tri sestre v Sloveniji in brata v Argentini. Bila je članica Kluba slovenskih upokojencev na St. Clair A ve. in Dr. Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. v petek, 13. februarja, ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v četrtek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Mary A. Boltezar
Včeraj;popoldne je v Euclid General bolnišnici umrla 70 let stara Mary A. Boltezar, hčerka ge. Mary, rojena Strnad, Boltezar in pok. Antona, sestra Anthonyja, teta in pra-teta. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blyd. v petek, 13. februarja, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v četrtek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Rose Skelin
Včeraj je v Hillcrest bolnišnici umrla 77 let stara Rose Skelin z 21950 Tracy Ave.,
za fašistično propagando, ali pa za kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo in še posebej smo občutljivi za dejanja, ki rušijo bratstvo in e-notnost narodov in narodnosti Jugoslavije, ki ogrožajo našo svobodo in sistem, ki je posoda te svobode.” Javno godrnjanje v Sloveniji o tem, koliko pomoči pošiljajo iz te republike na Kosovo ali v Makedonijo, bi najbrž “rušilo” bratstvo in enotnost v SFRJ.
Ker režim tako skrbno pazi na šl^dljive pojave, pravi Ribičič, disidenti nimajo prostora v Sloveniji ali SFRJ. “Za disidente namreč pri nas ni nikakršnih pogojev. Že zaradi tega ne, ker so meje na široko odprte, ena osnovnih karakteristik disidentstva pa je emigrantstvo.” Ta trditev je tako smešna, da je težko verjeti, da jo je Ribičič izrekel. Nadaljuje:	“Poleg tega
Cynthia B. Dwyer le končno zapustila Iran;
4 Angleži Še v zapor«
TEHERAN, Iran. — Iranci so končno privolili v odhod v tujino 49-letne Američanke Cynthie B. Dwyer, ki jo je neko sodišče obsodilo na izgon iz države. Ga. Dwyer je prišla v Iran, da bi napisala pohvalne članke o iranski revoluciji. Namesto tega, so io Iranci aretirali in obtožili vohunjenja v prid ZDA.
Edini Amerikanec, ki ga še, imajo Iranci zaprtega, je trgovec Zia Nassry iz New Yorka. Nassry, ki je afganistanskega rodu, je odšel v Iran z namenom, pomagati afganistanskim upornikom v njihovi borbi proti sovjetskim zasedbenim enotam.
Iranci trdijo, da so našli strojnico v Nassryovi hotelski sobi in so ga zaradi tega aretirali. Nassryjev brat, ki živi v Allentownu, Pa., je priznal, da je bil Zia Nassry namenjen v Afganistan, ko so ga zaprli Iranci. Ameriško državno tajništvo posreduje preko švicarskih diplomatov, a brez uspeha. Tudi švicarski diplomati niso smeli obiskati Nassry j a.
V iranskih zaporih so tudi 4 Angleži. Trije so povezani z angleško anglikansko Cerkvijo in so delali v Iranu kot misijonarji in učitelji. Četrti Anglež je trgovec. Iranci jih obtožujejo, da so vohunili za zahodne države.
»—»»»*#—»*—*»»*+*+»*»***»»
bivajoč pred mnogimi leti na 6525 Shafer Ave., rojena Ive-kovič v mestu Kraljevci, Hrvaška, od koder je prišla v Cleveland leta 1923, vdova po Itini umrlem možu- Nikoli, mati Michaela in Geralda (lastnik Jerry’s Lounge na 6622 St. Clair Ave.), 2-krat stara mati, zaposlena kot šivilja pri Fisher Body na Coit Rd. skozi 10 let, do svoje upokojitve leta 1952. Bila je članica SNPJ št. 147 in HBZ št. 99. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v petek, 13. februarja, ob 10. na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v četrtek, od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
pa je disidentstvo tipičen produkt blokovskih borb med Vzhodom in Zahodom. Disidenti so predvsem žrtev teh obračunavanj in igrajo, kolikor pač morejo, v teh obračunavanjih manjše ali večje vloge. K nam, ki smo neuvrščena država, blokovske lovke ne morejo poseči. Zato celo tisti, ki bi bili, tako kot Djilas, radi disidenti, in se celo proglašajo za disidente, visijo v praznem.”
Zanimivo bi bilo pri vsem tem ugotoviti, ali Ribičič in slični politiki res verjamejo, kar govorijo. Menda velja zanj pravilo, da ako trdijo, da je nekaj res, potem postane trditev resnica. '
Prav malo je Ribičič govoril o položaju Cerkve v Sloveniji. a je ocenil odnose med režimom in Cerkvijo kot u-godne. Nanašal se je na besede nadškofa Šuštarja na novoletnem sprejemu vlade za
VARŠAVA, Polj. — Že petič v zadnjih osmih mesecih je prišlo do pomembne spremembe v sestavi poljske vlade. Na izredni seji centralnega komiteja poljske komunistične partije je bil namreč odstranjen sedanji predsednik poljske vlade Jožef Pin-kowski, ki je bil na tem položaju komaj 6 mesecev.
Za novega predsednika vlade je centralni komitej imenoval dosedanjega, dolgoletnega obrambnega tajnika in člana vodilnega politbiroja, gen. Wojciecha Jaruzelskega. Jaruzelski je star 57 let, izšolan v Sovjetski zvezi, a po vsem sodeč pripada zmernejši struji v partijskem vodstvu. V državnem tajništvu -ZDA' v Washingtonu, D.C., pravijo, da je Jaruzelski zelo blizu partijskega vodit el j a Stanislava Kanie.
Opazovalci poljskih razmer menijo, da imenovanje Jaruzelskega pomeni začetek odločnejšega stališča partijskega vodstva zoper delavsko gibanje Solidarnost in druge op^rečniške skupine. Nekateri celo trdijo, da so se v centralnem komiteju odločili za Jaruzelskega predvsem zaradi njegovega ugleda pri sovjetskih voditeljih.
V naslednjih mesecih vidijo analitiki dva pomembna mejnika za Poljsko. Prvi bo kongres sovjetske komunistične partije, ki se bo začel že 23. tega meseca. V Moskvi se bodo zbrali ne samo prav vsi sovjetski voditelji marveč tudi voditelji vseh vzhod-no-evropskih kom unističnih držav in voditelji skoraj vseh komunističnih partij po svetu. Dvoma ni, da bodo na tajnih sestankih veliko govorili in se morda tudi odločili o dogodkih na Poljskem.
Aprila letos pa bo izredni kongres poljske komunistične partije. Po mnenju analitikov morajo biti stvari v Poljski jasne že pred začetkom tega
duhovnike, na katerem je slovenski metropolit rekel, da je v Sloveniji veliko več tistega, kar povezuje Slovence, kakor pa onega, kar jih loči. •
Sodeč po tem obsežnem govoru, torej, je le malo znakov, ki kažejo, da bi se Mitja Ribičič kaj bistveno spremenil, da bi se “liberaliziral” ali “demokratiziral”. Morda je le res, da ima drugačne poglede na nekatere stvari, kakršne imajo drugi vodilni slovenski politiki, kot npr. France Popit.
Pričakovati pa, da bodo slovenski Ribičiči tisti, ki bodo igrali osrednjo vlogo v morebitni d e m o k ratizaciji slovenske družbe, je preveč rožnato. Tako v Sloveniji kot v drugih krajih Jugoslavije bo to prepuščeno mlajšemu rodu.
Rudolph M. Susel (Konec)
kongresa. Pri tem opominjajo, da so Sovjeti zasedli Češkoslovaško tik pred začetkom kongresa češkoslovaške partije avgusta 1968. Nesprejemljivo za sovjetsko vodstvo bi namreč bilo, da bi poljski kongres sprejel oz. ‘uzakonil’ očitno liberalizacijo ali demokratizacijo političnega sistema.
Na zasedanju centralnega komiteja poljske partije so baje vsi govorniki ostro kritizirali politične oporečnike in “skrajneže”, 'ki da igrajo tako pomembno vlogo v Solidarnosti. Osrednja trditev v teh napadih je v tem, da je šla Solidarnost predaleč in da sedaj vodi državo na rob propada.
Član politbiroja Kazimierz Barcikowski je dejal npr., da je sedanje stanje celo nevarno za nadaljnji narodni obstoj Poljske. Naloga komunistične partije je, da zopet prevzame kontrolo nad razdiralnimi silami, ki ogrožajo državo.
Tuji novinarji, ki poročajo iz Poljske in sledijo delovanju voditelja. Solidarnosti I e-cha Walese, poudarjajo, da je Walesa precej zaskrbljen zaradi pojava množičnih štraj-kov, posebno v južnih delih države.
Pozornost je zbudilo tudi srečanje med sovjetskim veleposlanikom v Vzhodni Nemčiji Piotrom Abrasimo-vom s poveljnikom sovjetskih enot, nastanjenih v tej državi, gen. Mihailom Zaitse-vom. Navzoči so bili tudi visoki funkcionarji vzhodnonemške vlade in vojske. ---------------o------
Ameriška vojska nujno potrebuje več denarja, pravijo v Pentagonu
WASHINGTON. D.C. — Načelnik generalštaba ameriške vojske, gen. David C. Jones je vložil prošnjo pri tajništvu za obrambo, naj bodo izdatki za obrambne namene v finančnem letu 1981 za 3 milijard dolarjev višji, kot je predlagala bivša Carterjeva administracija.
Zh finančno leto 1982, je nadaljeval gen. Jones, pričakujejo od 20 do 30 milijard dolarjev več. Finančno leto 1982 se bo namreč začelo že 1. oktobra letos.
Člani generalštaba bodo izročili svojo prošnjo novemu tajniku za obrambo Caspar ju W. Weinbergerju, o podrobnostih pa je pričal gen. Jones pred pododborom odbora za vojaške zadeve predstavniškega doma.
Ako bodo odobrili predlog gen. Jonesa in generalštaba, bodo izdatki za vojsko v letu 1931 okrog 179 milijard dolarjev, v letu 1982 pa kar okrog 226 milijard dolarjev.
Predsednik Ronald Reagan je že obljubil, da namerava stalno in znatno povečevati izdatke za okrepitev in usposobitev ameriških vojaških sil.
Iz Clevelanda in okolice
Sestanek volivcev—
V	petek, ob 8. zvečer bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. odprta seja Demokratskega kluba 23. varde. Navzoča bosta župan George V. Voinovich in Safety Director Vince Amato. Govorila bosta v prid predloga za povišanje davka na zaslužke za pol odstotka. Odgovorila bosta na vprašanja, ki jih bodo stavili navzoči. Vabljeni so vsi zainteresirani občani.
Pesem, raj in še kaj—
Fantje na vasi. Kres, Mladi harmonikarji in Alpski Sek-stet priredijo zabavno popoldne v nedeljo, 15. februarja, ob 3.30 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Prireditev je v korist potovalnega sklada pevskega zbora Korotan. Pridite!
Dan predsednikov—
V	ponedeljek, 16. februarja, je državni praznik v počastitev rojstnih dni predsednikov Georgea Washingtona in Abrahama Lincolna. Vsi zvezni, državni, okrajni in mestni uradi bodo zaprti. Pošte ne bodo dostavili.
Pouk angleščine—
Šolski odbor mesta Clevelanda nudi pouk angleščine za odrasle, ki tega jezika ne govorijo. V senklerski okolici je pouk ob ponedeljkih in sredah od 6. do 8. zv. in sicer v Kovačič centru na 6250 St. Clair Ave., ob torkih in četrtkih od 10. do 12. opoldne pa pri Sv. Vidu. Za col-linvvoodsko okolico je pouk ob ponedeljkih in sredah, od 1. do 3. popoldne v Nottingham knjižnici na 760 E. 185 St. Šolnine ni, prav tako so učbeniki brezplačni. Za informacijo, pokličite 229-9636 in vprašajte za go. Verlie ali go. Klein.
Dodatek—
Družina pok. Mary Paušič, o katere smrti smo poročali pretekli ponedeljek, je prosila, da bi dodali k temu poročilu podatek, da je imela rajnka tudi osem že pok. bratov in eno že pok. sestro. Kuciuich na St. Clairju—
Včeraj popoldne smo videli bivšega župana Dennisa J. Kucinicha, ko je stal pred Kovačičevem rekreacijskem centru in se pogovorjal z novinarji. Kritiziral je seveda župana Voinovicha in predlog za povišanje davka na zaslužke.
Šolnina dražja—
Študentje, ki obiskujejo univerze, ki jih financira zvezna država Ohio, bodo morali plačevati več šolnine začenši z jesenskim semestrom. Kljub temu bo šolnina v javnih univerzah v Ohiu še vedno veliko cenejša, kakor je v privatnih univerzah.
-----O-----
VREME
Hladno in vetrovno danes z možnostjo dežja v dopoldanskem času in snega v popoldanskem. Najvišja tempera-tura dopoldne okoli 45 F, popoldne pa le 15 F. Spremenljivo oblačno, vetrovno in hladno jutri z naj višjo temperaturo okoli 7 F.
LJdbaš Ribičič spreminja barvo?
James V. Debevec — Owner, Publisher	TRAJNA POVEZANOST PREKO OCEANA
Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weelus
in July
NAROCNINAr
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
_________________________ : ■ j i
> . V	~	•	. j »• - VI'
SUBSCRIPTION RATES:	*!
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
y	Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
-F.	&T7	—	No. 18 Wed., Feb. 11, 1981
Župan Voinovich in davek na zaslužke
Menda ni bralca Ameriške Domovine v širši clevelandski okolici, ki ne ve, da bodo v torek, 17. tega meseca, posebne volitve, na katerih se bodo volivci Clevelanda odločili o predlogu za zvišanje davka na zaslužke od osebe, zaposlene v mestu. Davek naj bi bil zvišan za pol odstotka. Vsaka izdaja obeh clevelandskih dnevnikov, prav tako vsa poročila na televiziji in radiu, veliko govorijo o tej. zadevi.
Župan George V. Voinovich in njegovi sodelavci se udeležujejo javnih sestankov na vseh koncih mesta in prosijo za podporo na volitvah. Pojasnjujejo, zakaj je tako pomembno, da volivci glasujejo za ta predlog. Novembra lani so isti volivci namreč predlog odklonili. Zadnja povpraševanja pa kažejo, da je prišlo do precejšnje spremembe v mnenju volivcev. Po teh povpraševanjih jih je baje 43 odstotkov volivcev za predlog, 29 proti, ostali pa se še niso odločili o tem, kako bodo glasovali.
Voinovichevo stališče je, da mestna uprava nujno potrebuje več dohodkov, in da jih bo novi davek tudi prinesel. S tem denarjem, trdi, bodo mogli v naslednjih letih povečati število policistov in gasilcev ter posodobiti njihovo opremo. Prav tako bodo imeli dovolj denarja za obnovitev cest in mostov ter izboljšavo drugih mestnih storitev.
V	nasprotnem primeru, meni župan, se bo sedanje neugodno stanje našega mesta še naprej slabšalo. Odpustiti iz službe bodo morali še več policistov in gasilcev, zapreti še več gasilskih domov itd. Nazadovanje Clevelanda se bo nadaljevalo, privatne firme ne bodo hotele investirati v mesto, nekatere teh firm bodo celo zapustile Cleveland. Nekatere od županovih izjav v tem smislu so skoraj smešne, vendar izhajajo iz njegovega trdnega prepričanja, da ima prav in da razume, kakšne bodo posledice za mesto brez novih dohodkov.
V	svojih javnih nastopih je župan Voinovich naletel na odpor mnogih, ki so ga poslušali. Volivci niso več vajeni verjeti nobenim politikom, ker so bili mnogokrat prevarani od le-teh. Podatki, ki jih navaja župan, so prepričljivi, a jim mnogi volivci enostavno ne verjamejo. Drugi so pa jezni zaradi nekaterih ukrepov, ki jih je podvzel župan v zadnjih tednih, ko je hotel odpustiti iz službe več mestnih uslužbencev, zaprl nekatere gasilske domove in rekel, da to lahko smatrajo občani mesta kot začetek vsega, kar se bo zgodilo, ako bo predlog o* davku na zaslužke odklonjen 17. februarja. Mnogi vidijo v tem nič več in nič manj kot izsiljevanje.
Kljub vsemu temu mislim, kot sem mislil tudi novembra lani, da je v korist volivcev, ako odobrijo povišanje davka na zaslužke. Najbrž tega ne bi rekel, ako bi bil župan mesta v tem trenutku kdo drugi kot George Voinovich. Slišal sem, seveda, da so nekateri Slovenci do neke mere razočarani z Voinovichem. To je tudi povsem razumljivo, saj nihče ne more biti vsem vse, nihče tudi ni brez napak ali spodrsljajev.
Dvomim pa, da bi se mogel kdo pojaviti, ki bi lahko upravičeno govoril o kakšni zlorabi položaja v zvezi z županom, o kakšni podkupnini ali kaj podobnega, še manj o kakšni osebni nepoštenosti. Ko je bil Voinovich izvoljen novembra 1979. leta, je bilo jasno, da prejšnja administracija Dennisa J. Kucinicha ni uspe: la. Takrat smo sicer vedeli, da je tudi Kucinich podedoval finančne težave, s katerimi se je moral spoprijeti. Pomanjkljivosti prejšnjih mestnih uprav so le vodile do končnega obračuna.
Kucinicheva smola pa je bila, da ni bil kos težavam Clevelanda. Tudi on je moral vedeti, da mestna uprava potrebuje več dohodkov. A se ni upal obrniti na volivce in jim povedati resnico. Zahteval je od volivcev, naj odobrijo zvišanje davka na zaslužke za pol odstotka in obljubil, da ako to storijo, bo dovolj. Volivci so mu verjeli in odobrili predlog. Pa ni dosti pomagalo.
Ko je moral zapustiti mestno hišo pred kakimi 16 meseci, je Kucinich prepustil vse probleme Voinovi-chu. Ta je, po mojem mnenju, skušal povedati resnico, vedoč, da je ta resnica neprijetna in da mu bo povzročala hude politične težave. Kakor $am pravi, kot republikanec in finančni konservativec, mu je izredno
CLEVELAND, O. — Ko je bila 23. januarja 1981 priobčena v Ameriški Domovini slika pevskega zbora KOROTAN pod naslovom:	“Koro-
tan nosi pesem Slovencem v zamejstvu”, je nas ameriške Slovence prevzemalo toplo, čustvo bratske .povezanosti med Slovbnci v tujini z našimi rojaki,, ki živijo jn Njo za svoj narodni' obstanek prav na robu naše matične
•	L « - i ' i .4 k’
domovine.	j., - u
■ •	i,» |ti
Živo še nam je v spominu-gostovanje koroškega pevskega zbora “Gallus” tukaj v A-meriki. Ko smo se od koroških pevcev poslavljali, smo si voščili: Podali smo si roke in naj ostanejo sklenjene! To prisrčno voščilo je ves čas vezalo ameriške Slovence in naše zamejske rojake. Med nas. so potem prišli tudi pevci in godci iz Primorske.
Letos v juliju pa namerava pevski zbor Korotan iz Clevelanda ponesti slovensko pesem in pozdrave' ameriških Slovencev rtašim rojakbfh na Koroškem in Primorskem, i Doslej še nobena 'tako‘številna skupina,, ni tvegala takšnega podvžetja, saj ji*,'š,amb‘ pevcev okrog 80.- Prav' za1 to “kulturno izmenjavo”'-: pa =hi na razpolago državnih'fondov — ne na Koroškem ali Primorskem, ne v Ameriki. Toda prav takšna priložnost postavi na tehtnico moč, spo-
sobnost in voljo vse naše slovenske skupnosti, da zmoremo tudi takšno velikopotezno zamisel izvesti. In res, sprožila je sodelovanje več slovenskih društev, da skupno podprejo pevski zbor Korotan za dolgo pot preko oceana k našim zamejskim bratom na Koroškem in Primorskem.
V ta namen so se združila društva: Fantje-na vasi, Kres in Mladi har,Hi,p,nikarjj za skupen nastpf) v nedeljo; dne 15. februarja, ob pol štirih popoldne v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clairju v Clevelandu.
Prav tako bo sodeloval orkester Alpski Sekstet. Za ples in zabavo po nastopu bodo poskrbeli godbeniki Alpskega Seksteta in, Veselih Slovencev.	M ■'	';	1;
- _
Že imena teh društev nam jamčijo, da. bo ;program njih predvajanj vsestransko pester. Z lepo udeležbo bomo ■4i vzpodbujali naša društva - k J složnemu delovanju, sami pa V bomo, imeli zavest, da smo pomagali pri izvedbi Velike siovehske zamisli “sklenjenih \ ,rok” med ,arneriškimi Sloven-;-ei ip zantejskipu rojakj pa , Koroškem in Primorskem. V . nedeljo, 15. februarja, naj torej nikdo ne ostane doma! Na svidenje v Slovenskem narodnem domu!
Jože Melaher
■o-
Dvaisel let
»J » w »	W
Slovenske pristave
CLEVELAND, O. — Letos obhajamo 20 let, od kar se je ustanovila Slovenska pristava. Kot vsako leto za to ustanovo, je njena prva prireditev že za nami. Mislim seveda na našo tradicionalno “Pristav-sko noč 1981”, katera je bila 24. januarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
S tem dopisom želim v imenu odbora Slovenske pristave izreči zahvalo vsem, ki so na kakor koli način pripomogli k res lepemu uspehu. Rad bi bil kratek in zato ne bom našteval imen vseh, vendar vseeno ne morem mimo vsaj nekaterih.
Odkrito priznam, da ne vem, kje naj bi začel! Poskusil bom kar po vrsti. Mogoče bom s tem še malo opisal Pri-stavsko noč tako, kot je bila.
Najprvo gre zahvala odbornikom in članom SP, ki so pripravili in okrasili veliko dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clairju, vse to pod spretno roko Boža Pusta. Obenem se zahvaljujemo cvetličarni Jimmyja Slapnika na 6620 St. Clair, ki je zopet letos, kot že več let poprej,
poklonila 300 nageljnov za to noč.	*
Vsem članom in prijateljem SP, ki so napolnili dvorano, posebno še onim, ki nas obiskujejo leto za letom, gre naša zahvala, prav tako gospodičnam Cilki Švigelj, Mimi Režonja, Dori Semen in g. Marku Erdaniju, ki so pri vratih dvorane sprejemali goste, damam pa pripenjali slovenski nagelj.
Zahvaljujemo se ge. Štefki Smolič in njenim spretnim pomočnicam za zopetno pripravo in serviranje tako o-kusne in obilne večerje.
G. Božu Pustu gre zahvala, ker je lepo vodil program. Isto zahvalo zaslužijo Pri-stavski fantje (sedaj po 20 letih so nekateri že dedci!), ki so nam pod vodstvom g. Ivana Riglerja zapeli nekaj slovenskih pesmi. Tu moram omeniti še župana mesta Clevelanda, g. Georgea V. Voi-novicha, ki je za to priliko izdal spomenico, ter dr. Karla B. Bonuttija, ki je zastopal župana in prečital spomenico in jo izročil predsedniku Slovenske pristave, g. Jožetu Lebnu.
Posebno zahvalo izrekamo Slovenskemu folklornemu inštitutu, katerega vodi ga. Eda Vovk-Pušl, in ki je nastopil.
neugodno, zaprositi volivce, naj soglašajo s povišanjem svojih davkov.
Pri tem Voinovich posebno poudarja, da bo mestna uprava nabrala okrog 75 centov vsakega novega dolarja dohodka od oseb, ki ne živijo v mestu, a so zaposleni v Clevelandu in uporabljajo njene storitve. Poleg tega mnogi Clevelandčani ne bodo nič prizadeti zaradi novega davka. Upokojenci in drugi, ki niso zaposleni v mestu, ne bodo plačali nič. Obdavčeni bodo samo tisti, ki so redno zaposleni in prejemajo plačo od delodajalcev. Zato si prizadevajo Voinovich in njegovi sodelavci prepričati starejše volivce in tiste, ki prejemajo socialno podporo, naj glasujejo za predlog na volitvah v torek, 17. februarja. Oni bodo največ pridobili, ako bo predlog odobren.
Moje mnenje je, da župan zasluži našo podporo. Upam, da bo predlog o davku na zaslužke zmagal.
Rudolph M. Susel
pred slovensko javnostjo s svojo krstno predstavo. Hvala gdč. Terri Jarem, ki je podarila slovenski šopek dirigentu in voditeljici plesne skupine.
Prisrčna hvala ge. Mileni Sleme, ki je ves večer pomagala blagajničarki. Da pa niso bila grla suha, so skrbeli odborniki in člani Slovenske pristave. Orkestru in pevkama “Veseli Slovenci”, ki ga vodi g. Dušan Maršič, se toplo zahvaljujemo. Ti odlični glasbeniki so nas zabavali do konca te lepe noči.
Zahvala tudi Ameriški Domovini za vse dopise in objave, saj brez njihove dobre volje in naklonjenosti ne , pi mogli citati 'tega' dopisa!
Torej še enkrat naj lepša hvala vsem in vsakemu in na svidenje 23. januarja 1982.
Za odbor:
Miro Erdani
------o-----
Iz newyorske prosvete
V nedeljo, 15. februarja, bomo newyorški Slovenci praznovali deset let svoje farne prosvete.
- -Na sporedu bo nastop naše zlate, bistre mladine; Nastjo-1 pili bodo :večkrat. Karl- Kle-sin bo zapel, kar , j e v preteklem letu zrastlb na njegovem zeljniku humorja in šal; duhoviti in z vsemi mažami namazani Simon Kregar nam bo v verzih povedgl svoja Ot pazovanja fare in njenih faranov in zagonetni Tone Babnik pripravlja s svojimi’ “pomočniki in p o m o č n icami vrsto presenečenj, za katera niti jaz ne vem.
Pridite vsi! Ne bo vam žal! In če vam bo žal, vam bom povrnil iz svojega žepa vse, kar boste na uri zapravili!
Na svidenje 15. februarja
po deseti maši na Osmi!
, /
Dr. Zdravko Kalan ------o-----
Naročniki pišejo
Montreal, Kan. — Spoštovani! Odločil sem se, da se naročim na časopis Ameriško Domovino. Prosim, ako začnete s pošiljanjem ob novem letu. Vas pozdravlja
John Rebernak
Richmond Hts., O. — Ameriška Domovina! Tukaj vam pošiljam ček za enoletno naročnino, ostala dva dolarja sta v podporo listu. Pozdrav.
Frank Sevčnikar
Richmond Hts., O. — Spoštovani! Priložen je ček za naročnino, ostalo pa je namenjeno kot podpora za ohranjanje Ameriške Domovine. Z listom smo na splošno zadovoljni, posebno zaradi novic o slovenskih rojakih, raz-ttesenih po raznih krajih sveta. S spoštovanjem
Victor Kmetich
*
Willowick, O. — Spoštovano uredništvo! Prilagam denarno nakaznico za enoletno naročnino Ameriške Domovine. Hvala za obvestilo. Pozdrav vsem!
John Mosnik
Euclid, O. — Spoštovano u-redništvo! Ker mi bo potekla naročnina prihodnji mesec, vam tukaj pošiljam ček,-za leto 1981. Obenem se vam lepo zahvalim za vaše delo in trud. Želim vam vsem v u-redništvu veliko uspeha in srečno novo -leto! S spoštovanjem vas pozdravljam
Rose Vičič -----o------
Podpirajte slovenske trgovce!
Karikatura nekega slovenstva
iv.
Na zgodovinskem, narodo-| pisnem, arheološkem in dru-| gih področjih pa se gledanja! od takrat do danes niso spre-l menila. Iz nekakšnega megle-^ nega slovanstva odgovorni vse do danes naši javnosti še niso znali ali pa zaradi ideološkega pritiska niso smeli izluščiti izvirne slovenske kulturno — zgodovinske podobe, tako da še vedno mislimo, kakšen “mlad” narod da smo.
Nek novopečeni narod, kot je v prejšnjem stoletju z vso ihto zatrjevalo avstronemško časopisje. In takemu novopečenemu narodu seveda niso smele pritikati enake politične pravice, kot so jih bili deležni “zgodovinski” narodi pod monarhijo.
Ko po I. svetovni vojni nemško nacionalna propaganda ne zadeva neposredno glavnine slovenstva, bi bilo pričakovati, da pride do končnega razčiščeni a, kar zadeva trditve o podložniški preteklosti Slovencev. Toda novi centralizem v SHS tegg;.ne, dopusti. Tudi njegovim , riambnom jugoslo-vanjenja ustreza čim bolj poniževalna podoba slovenske zgodovine,' iz katere naj * bi bil za Slovence edini izhod ta, da se spojijo v enoten bratski jugoslovanski narod, ki bo dovolj velik in močan, da se lahko uspešno zoperstavi pohlepom nemškega in italijanskega imperializma.
In tako so najbolj banalne nemško nacionalne trditve o suženjski zgodovini Slovencev dobile znova svojo potrditev. Še huje! Poprej je-šlo za trditve nasprotnika, zdaj pa so to postale trditve domačega zgodovinopisja, nadzorovanega po centralističnem režimu, ki mu je načeloval Ljudomil Hauptmann, profesor za jugoslovansko zgodovino na ljubljanski univerzi. Zaradi suženjske preteklosti naj bi slovenskemu človeku ne preosta-jalo drugega, kof da se čimprej poslovani oz. pojugoslovani in se s tem reši dozdevno sramotnega slovenstva.
Takšne politične smeri so se oprijeli še posebno slovenski liberalci, s svojim glasilom, dnevnikom “Jutro”. Vedeli so, da jih bodo v tem podprli centralistični beograjski krogi in jim prepustili kar največ mest v javni upravi in drugod. Povsod tam, kjer je šlo za njihovo pristojnost. Po uvedbi diktature kralja Aleksandra (1929) postane pojugoslovanje-nje tudi uradni cilj centralističnega režima.
Nasprotna stran, ljudska stranka, manjše skupine, posamezniki, ki so hoteli še nadalje verjeti v slovenski narod in njegovo prihodnost, so se zatekli v kulturno delo ir, hoteli ohraniti slovenstvo vsaj kot kulturno skupnost.
Zanimivo pri tem je to, dd nobena stran ni hotela spregledati resnične vloge panslovanske ideologije in da se odgovorni niso spoprijeli v prvi vrsti s popačenim in poniževalnim prikazovanjem slovenstva. Zaverovani so bili v akademsko neoporečnost takih prikazovanj, ki so hromila slovensko narodno zavest in jo usmerjala v ideološke namene.
In to kljub temu, da so se vzporedno s protislovenskim tolmačenjem naše zgodovine že zgodaj pojavili kritični spisi. Na tem podrbčju sta bila precej dejavna zlasti arhivar dr. Josip Mal (zgodovina Karantanije) ter profesor Fran Grivec (zgodovina Sp. Panonije, delovanja sv. Cirila in Metoda, njuni spisi). Oba sta utemeljeno oporekala suženjskemu prikazovanju slovenske preteklosti.
Toda pritisk režima in njegovega aparata je bil očitno
premočan. In zdi se, da je bilo prav to vzrok bodisi za Uni-; verzitetno kariero Ljudomilal Hauptmanna, zaradi njegovega, protislovenskega pisanj ai kot tudi za to, da je npr. sicer zaslužni zgodovinar Milko Kos j v svoji knjigi “Zgodovina Slovencev” (1933) sprejel in obdržal dokazana dejstva bistve-j na gledanja Ljudomila Hauptmanna.
To omenja J. Mal v svoji| nemško, pisani knjigi “Frueh-geschichte der Slowcneh (Ljubljana 1939), s katero je hotel nekoliko popraviti sramotilne trditve o Slovencih ki jih je Lj, Hauptmann s svojimi nemško pisanimi spi' si zanesel v nemško in vevrop' sko zgodovinopisje.
Kot že omenjeno, stvarnejša gledanja na slovensko zgodo' vino niso prodrla niti donPj Narodno — kulturno obzorjrj in s tem narodnostni čut naš£ javnosti so povsem obvladali kulturniki in književniki, pa seveda niso bili prvenstvCj no zavzeti za odkrivanje reS'j nične slovenske zgodovinsl'6! podobe. Njih poetičnemu poJ'| movanju slovenstva je očitri# mnogo bolj odgovarjala ST ženjska podoba lastnega T' roda. Zatirani narod, ki ga Ji treba odrešiti zgodovinski in sedanjih spon. O tem sf želeli peti ih pisati.
Kulturniško gledanje na slivenski narod in njegovo zg°! dovino, ki ni zmoglo kritičiF ga, preverjanja ideoloških režimovskih prikazovanj, i, vodilo do tega, da so odgovo^ ni iskali odrešilnih zglcdd in modelov na tujem, jih sM šali posnemati in prenašati slovenska tla.
Začenja se nepristno piranje” svetu ter zanemaril nje domačega, nevživetost domače razmere, čut in tra^ cije. Tuji modeli naj bi ncN ko magično odrešili vse nak1] pičene slovenske tegobe. Idcj no politične smernice kakdj krščanskega socializma, ki i jih posneli po francoskih ^ nemških vzorih, vse do sovjc skih zgledov leninizma in s1' linizma, ob že tradicional1'1 pogosto naivni, klerikalni l[ verovanosti v Rim, so ih‘c za nekatere poseben mik-
Kar se je pa zdelo sprva f mo nekaj romantičnega, vodilo sčasoma v idejna sprotja in v medvojne tras dije. Ideologija (ter inteU ki jih vsebuje) je stopila Pfl narodno zavest.
|N
I
Kot nekakšna vodilna 1 se vleče skozi pisanje, ja'', obveščanje ter narodno jo cankarjanski simbol slcM skega človeka — hlapca, s ^ terim navidez tako zelo so'fj da zgodovinsko slovch” hlapčevstvo, da o njem sk0r‘ ni moč dvomiti.
Iz tega hlapca je treba praviti novega človeka, sa1'1 zavestnega in odprtega sVF ga soočiti z Evropo. Mo£llj je za takšno vzdušje najbj značilno ravno Kocbek^ “Premišljevanje o Španiji”,j predvečer druge sveto'1, vojne ter nekatera dela P1', teljske smeri socialnega re^1 ma.
Toda, če je ta čas šlo ^ za nekritično prevzemanjc jih socialnih ter ideolog,
modelov, ki
bi s ko^
naj Ul S1W-magično odrešili slove" probleme, je vsa ta .streiU, n ja vendarle prevevala boka skrb za narodovo aU Oblikovalci takratnega '
jfj'
venskega mišljenja, dres P° različnih ideologijah, niso mogli zamišljati, da ''
slovenstvo v kulturno devinskem pogledu h111'
i'’
4
ih'
večji pomen, kot pa so si.,, mogli zamišljati. In s tak5: mi, še vedno nerazpišč®111 predstavami o slovenstvu 5 prijadrali v povojne čase'
(Dalje)
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Glas iz ljudstva
Uvodna misel za danes naj bi bila sporočilo, ki sem ga bral pred nekaj tedni v katoliškem listu Twin Circle. Pisec tega sporočila srčno želi povedati nekaj gotovemu krogu ljudi. Če zapišem “srčno želi povedati,” hočem o-značiti, kaj mu leži na srcu in kaj bi rad dosegel. Vsekakor nekaj, kar je med vernimi vredno vsega spoštovanja, vredno posnemanja, vredno, da bi krog ljudi, ki mu je sporočilo namenjeno, to upošteval, vendar ne zaradi pritiska od katerekoli strani, temveč zaradi Tistega, ki Ga ta krog javno predstavlja. Sporočilo namreč izraža staro resnico, po kateri pa tudi moderen človek, ki se bori, da bi ostal veren, še vedno žeja. Sporočilo je namenjeno katoliškemu duhovniku. Takole se glasi:
“Oče, prosim, bodi duhovnik! Na poskušaj biti eden izmed nas, eden čisto podoben nam v obleki, v govorjenju in obnašanju.
Bog hoče, da si drugačen, ker samo, če si drugačen, moremo v tebi gledati odsev Boga.
Ti pri maši posvečuješ, da naše darovanje zadobi božjo veljavo. Zato pred oltarjem potrebujemo duhovnika.
Enako ga potrebujemo v spovednici, da nas vodi in odvezuj e.
Samo če si drugačen, moreš narediti, česar mi ne zmoremo. Posebno smo potrebni moža molitve, da nam daje zgled in nam je duhovni sred-nik pred Bogom.
Zato, oče, bodi in ostani duhovnik Boga!”
Kratka prošnja vernega človeka 20. stoletja. Kratko sporočilo duhovni kom, ki drugače mislijo. In koliko jih je,' ki ne spoznajo, da jih ljudje ne cenijo in ocenjujejo po tem, v kakšnem avtomobilu se vozijo, ampak, kako se oblačijo. Ali se skrivajo v civilni obleki, ali javno pričajo o Gospodu, ki ga predstavljajo. Isto velja za redovnice, ki se hočejo uveljaviti v današnjem svetu v preklanih krilih. Res je, da obleka ne dela človeka. Vendar pa se človek obleče tako, kako! mu narekuje njegova notranjost. Samo ponovil bi zadnji stavek gornjega sporo čila: OCE, BODI IN OSTANI DUHOVNIK BOGA!
Kako jc s starostnim domom?
Letos je pripravljalni odbor za starostni dom Lipa vabil na občni zbor s pozivom, da bo ta zbor odločal o važnih zadevah. Občni zbor, ki naj bi obravnaval delo in nedelo pripravljalnega odbora v letu 1980, je bil sklican za 20.. januar 1981 ob 3h popoldne v dvorano Brezmadežne na Brown’s Line. Kot leto poprej, sc je tudi letos zbralo kakih 100 članov in gostov iz obeh župnij!
Občni zbor je vodil predsednik gi Peter Cekuta. Po branju zapisnika zadnjega občnega zbora je g. M. Jan CA. podal finančno stanje, ki izkazuje, da ima ustanova Lipa dobrih $118,000 denarja in zemljo s hišo, ki je vredna $334,000. Na njej pa je čez
$178,000 dolga po 10%. Zanimivo je bilo poročilo ge. A. Resnik, ki je naštela vse kraje v Ontariju, iz katerih so Slovenci v letu 1979 prispevali za starostni Dom. Škoda, da podoben pregled , darovalcev ni bil narejen za leto 1980. G. A. Blatnik je pa povedal, da je odbor predložil prošnjo za gradnjo doma občinskim oblastem, in da upa na odobritev tako, da bi v drugi polovici letošnjega leta mogli začeti z gradnjo.
G. L. Babič je govoril o nabiranju sredstev v letu 1980. Splošna kampanja je v tem letu prinesla nekaj čez
35,000	dolarjev. Banket in piknik sta dala čistega dobrih $9000. Drugih dohodkov je bilo še $16,281.00. Skupaj torej $60,828.00. Vseh stroškov za obresti, upravo hiše, za poštnino in drugo je bilo dobrih 23,000 dolarjev.
Predsednik pa je sporočil načrt, oz. proračun za zidavo in upravo domg, če bi ta obsegal sob za'TOO stanovalcev. ^Pri sedanjem stanju financ, bi upoštevajoč vse dohodke od stanovalcev in vso vladno subvencijo bili dohodki premajhni, da bi krili administracijo, operativnost in oskrbo, zato je odbor' sklenil, da bi zgradili najprej poslopje za 50 stanovalcev. Občni zbor je pod težo dokaza prenovljen načrt odobril, zlasti še, ker bo možnost dograditve pozneje položena že v temelje.
Poslovna doba je potekla štirim članom, zato so bila za volitve predložena imena štirih kandidatov. Med tem, ko so skrutinatorj i šteli glasove, so gospe postregle s čajem in pecivom. Izid volitev je bil: g. P. Pevlin ponovno izvoljen, gospa A. Resnik tudi; na novo pS sta bila izvoljena g. F. Torkar in gdč. I. Erjavec.
Por.
1 Karavan 1981
V Torontu že vsaj 14 let deluje ustanova METRO CARAVAN. Različne narodnosti v mestu Torontu pripravijo vsaka svoj paviljon ali pa več, izvolijo svojo Kralji-co-lepotico in ji ob stran postavijo župana, dajo paviljonu ime, kot npr. Ljubljana, Zagreb ali Dunaj ali Pariz, okrasijo ta paviljon z narodnostnimi motivi in v njem pripravijo razstave svojega narodnega duha in iznajdljivosti .ter kulturne delavnosti. Seveda jc srce paviljona kuhinja, ki proizvaja narodno jed in zraven nje gostilna, ki toči narodne pijače.
Paviljon mora biti izraz tistega mesta, čigar ime nosi, tako glede tvarne kot duhovne kulture. Ko Karavan odpre svoja vrata, tedaj se začno potovanja. Avtobusi prevažajo potnike iz Rima do Dunaja, od Ljubljane do Pariza, iz Zagreba do Barcelorie in še naprej v lepa,, jdaljna mesta tega sveta. Letos bo 53 paviljonov po celem mestu. Potniki vseh ras in narodnosti tako spoznavajo drug drugega, od kje je kdo doma, kaj doma jedo in,pijejo, kako doma pojejo in plešejo in kaj lepega in zanimivega producirajo.
Tako Karavan služi medsebojnemu spoznavanju, družabnosti in povezanosti. Ljudje spoznavajo, kako nepotrebne so meje med narodi, kako
noro je prelivanje krvi med narodi, ki pa imajo tudi sosedovi toliko lepega in dobrega in to tako prijazni ljudje.
Za nedeljo, 1. februarja, so štirje mladi Slovenci: John Bernik, Ed Škrlj, Štefan Vin-čec in Viljem Stajam sklicali sestanek predstavnikov slovenskih organizacij, da bi se ž njimi pogovorili, kako bi letos kar naj lepše organizirali slovenski paviljon Ljubljana. Odzvalo se je 35 mladih' in ne več tako mladih in so v triurnem razpravljanju povedali, kako naj bi letos iz-
V preteklih desetletjih so zvezne vlade, zlasti demokratske, posve.čale posebno pozornost onim z nizkim dohodkom ali celo brez njega. Z davki so jemale vlade del dohodka imovitejšim ter ga v obliki raznih podpor in socialnih progammov dajale revnim. Konservativne skupine so se pritoževale nad takim “novim porazdeljevanjem” imovine Označevale so to za “prisilno podpiranje” ne le “manj srečnih”, ampak tudi zanikrnih in lenih.
Ponovno je bilo v tej zvezi slišati zahtevo: Kdor ne dela, naj tudi ne je. Pri tem ni bilo dovolj upoštevano dejstvo, da je veliko takih, ki bi radi delali, pa dela ne dobijo. Ni torej njihova krivda, če si ne morejo sami z delom preskrbeti za življenje potrebna sredstva.
Nova, konservativna republikanska vlada izjavlja, da bo najprej odpravila zlorabe v podpornih programih, postopno pa te tudi omejila, ko bo gospodarstvo začelo ponovno rasti in nuditi priložnosti za zaslužek tudi vsem tistim, ki bi radi delali, pa sedaj zaposlitve- ne morejo dobiti.
Predsednik Reagan je ponovno zatrdil, da bo ohranil sedanji sistem Social Security in mu pomagal na zdravo finančno osnovo.
* *
Prva naloga nove vlade na gospodarskem področju naj bi bilo zaviranje inflacije ob prizadevanjih za poživitev in krepitev celotnega narodnega gospodarstva. Posebna skrb naj bi bila namenjena avtomobilski, jeklarski in gradbeni industriji, ki so po gospodarskem zastoju lani bile najbolj prizadete.
Sprostitev nadzora nad cenami petroleja in naravnega plina naj bi'povečala iskanje, odkrivanje in črpanje teh dveh virov energije ter s tem zmanjšala odvisnost ZDA od tujine v.oskrbi z njima.
Ukinitev nadzora nad cenami bo vodila da večjega povišanja.teh, s tem pa tudi do večjega varčevanja z njima. Pri tem je treba misliti v prvi vrsti na prisilno varčevanje tistih, ki ne bodo imeli denarja, da bi kupovali drago olje za ogrev, drag gazolin in drag naravni plin.
I	I'1'	*'■
Nova gospodarska politika, ki jo bo uvedla republikanska vlada, naj bi postopno zmanjšala sedanje visoke obresti na posojila in seveda tudi na vseh vrst vloge. Cenejši krediti naj bi omogočili nove vloge v gospodarstvo in s tem njegovo pospešeno rast. Ta naj bi potem vodila do zmanj-
gledala ‘Ljubljana’ sredi On-tarija, ko jo bodo obiskovali ljudje iz vseh delov sveta.
Kdor bi želel vedeti, kakšni so bili sklepi tega dolgega razgovora, je povabljen, da pride pogledat, ko bo Karavan nastopila svojo pot po Torontu in bo pokazala, ^ kaj hranijo v sebi, pri sebi in med seboj! prebivalci te lepe kanadske metropole:	videli
boste tradicijo stoletij.
O podvigu bom še poročal, da bo vsakdo vedel, kje si nabaviti pasaport za na to dolgo, dolgo pot.
Por.
šanja brezposelnosti in tudi do zmanjšanja javnih izdatkov za socialno skrbstvo.
Vse to novo gospodarstvo bi naj v teku prihodnjih treh ali kvečjemu štirih let omogočilo odpravo primanjkljaja v zveznem proračunu. Zvezna vlada naj bi po dolgih letih bila sposobna živeti z rednimi dohodki, kriti z njimi vse redne izdatke. To bi naj ob omejeni rasti denarnega obtoka vodilo do resničnega obvladanja inflacije, ki tare našo deželo zadnjih deset let.
\	, ti’ *
Nova vlada "ZDA je odločena okrepiti oborožene sile ZDA in tem pridobiti znova nekdanji vpliv in moč v svetu. Novo vodstvo ZDA se ne bo prizadevalo toliko za naklonjenost sveta kot za njegovo spoštovanje. To misli doseči s trdno, vstrajno in odločno mednarodno politiko, s podpiranjem prijateljev, z nagrajevanjem sodelavcev in s kaznovanjem nasprotnikov.
V koliko se bo nova vlada ZDA stvarno držala teh vodil in kako bo z njimi uspevala, bo pokazala .bodočnost
ti!
Položaj na Srednjem vzhodu se ni bistveno spremenil. Pogajanja med Izraelom in Egiptom o bodočnosti zahodnega brega Jordana in Gaze so obtičala, vojna med Irakom in Iranom se vlgče dalje, ne da bi imela katera od bojujočih se strani upanje na odločitev na bojiščih.
Dokler te vojne ne bo konec se svobodni svet ne bo mogel znebiti negotovosti v oskrbi z oljem. Ta negotovost je privedla lo povišanja cen olja in povečanja pritiska inflacije, ki poleg naše dežele tare tudi države svobodnega dela Evrope,, še bolj pa države tretjega sveta.
~ * *
Nevarna ognjišča mednarodnih trenj so poleg Srednjega vzhoda še vedno Afganistan, Poljska, Indokina, kjer Vietnam drži pod zasedbo TTanlbodžo in Laos in se počuti ogroženega od LR Kitajske, ki vidi v njem sovjetskega satelita. Ubija,ki je raztegnila svojo oblast nad republiko Čad v Afriki južno od Sahare in hoče od tam dalje širiti svoj vpliv in moč.
Etiopija ni uspela končati upora v Eritreji in tudi ne odpora proti novemu socialističnemu redu, ki ga uvaja v sodelovanju S Sovjetsko zvezo. Spor s Somalijo zaradi Ogadena se padaljuje z neprestano malo vojno na spornem ozemlju.
Levičarska uporniška gibanja šo posebno delovna v El Salvadorju v Srednji Ameri-
ki. Pretekli teden so levičarji z “veliko” ofenzivo ob podpori iz Nikaragve upali prevladati, pa jim ni uspelo.
i*
V	Sloveniji so težavne gospodarske razmere — inflacija je presegla 30%, primanjkuje mesa, kave in raznega blaga, ki ga morajo uvažati, — potisnile delno ob stran politična trenja 4n skrbi o notranji politični trdnosti države ter o njeni zunanji varnosti.
(Iz Glasa ADZ)
— ---o----,—
Med starejšimi dijaki manj kadilcev
Dijaki zadnjih letnikov višjih šol kadijo manj, kot so njihovi predniki pred nekaj leti, je ugotovila študija University of Michigan.
Ko jih je leta 1977 kadilo vsak dan 29%, jih je lani le 21%. Povpraševanje je pokazalo, da se dijaki sedaj bolj zavedajo škodljivosti kajenja in da se bolj brigajo za svoje zdravje. Kajenje na višjih šolah postopno prehaja iz mode.
Po poročilu U.S. Surgeon General urada je število kadilcev od Ifcta 1964 do lani padlo od 40.3% na 32.5%.
.-----o------
Zvezna vlada porabi nad ^petino celotnega narodnega dohodka
Po uradnih podatkih zvezne vlade porabi ta okoli 22.3% celotnega narodnega dohodka.
Republikanski predsedniški kandidat Ronald Reagan hoče delež zvezpe vlade pri celotnem narodnem dohodku z zakonom omejiti na 19%. -------------o------
Lani najmanj avtomobilov od leta 1961
Ameriška avtomobilska industrija je lani prodala skupno najmanj avtomobilov od leta 1961. Prvič se je zgodilo, da je avtomobilska industrija v kaki drugi deželi zgradila več novih avtomobilov kot ameriška.
V	ZDA je bilo zgrajenih skupno 7.5 milijonov novih avtomobilov, osebnih in tovornih, na Japonskem pa kar 11 milijonov.
-----o------
Uradno živi v ZDA 226 milijonov ljudi
Urad ža ljudsko štetje je objavil uradne podatke o lanskem štetju. Naštel je skupno nad 226 milijonov ljudi, 11.3 odstotke več kot pred 10 leti.
Število prebivalstva je najbolj porastlo na jugu, jugozahodu in zahodu dežele. Severozahod in Srednji zahod sta zaostala v rasti in predstavljata sedaj manjši del prebivalstva vse dežele, kot sta ga pred 10 leti.
Prebivalstvo Ohia je porastlo le 0.9% na skupno 10,-758,000. Po. številu prebivalstva je sedaj prva Kalifornija, sledijo ji Nev/ York, Teksas, Pennsylvanija, Illinois, Ohio in druge države.
■----—o-------,
Število zločinov raste
Oblasti so Vedflo bolj zaskrbljene, ko število zločinov zopet narašča, posebno število umorov, ropov in vlomov.
Nekateri vidijo vsaj delen vzrok v phvečani brezposelnosti in gospodarski stiski,, ki je posebno močno psizadela nekatera velika mestna središča.
------o------
DOMA IN PO SVETU
Razne zanimivosti iz ljubljanskih časopisov
Termalne vode na Bledu?
BLED — Na Bledu nadaljujejo z vrtanjem in iskanjem terminalne vode. Predlanskim so napravili prve vrtine pri Kazini in pred hotelom Park ter našli vodo, ki je imej a nekaj manj kot 22 stopinj Celzija.
Turisti v Postojni
POSTOJNA — Lani je o-biskalo Postojnsko jamo, točno 827f 826 turistov. To je za dobrih 7000 turistov več kakor v letu 1979. Zanimiv je podatek, da je bilo v primerjavi z letom 1979 za 8 odstotkov več tujih turistov, domačih pa je bilo 20 odstotkov manj. Do konca junija bo Postojnsko jamo obiskala vsak drugi dan skupina turistov iz Sovjetske zveze. Pričakujejo več kot 5,000 obiskovalcev iz ZSSR.
Več sladkorja
ORMOŽ — V ormoški tovarni sladkorja so lani predelali okrog 112,000 ton sladkorne pese in naredili 12,119 ton sladkorja. Tovarna sladkorja v Ormožu je nova in je lani obratovala le s tretjino zmogljivosti. Že prihodnje leto bi morala tovarna proizvesti več kot 43,000 ton sladkorja. V severovzhodni Sloveniji in sosednjem delu Hrvaške šo kmetovalci lani posejali s peso 3,300 hektarov. Končnih podatkov še nimajo, menijo pa, da so dosegli med 400 do 500 metrskih stotov na hektar, kmet Martin Rudolf iz Ključarovcev pa je pridelal na hektarju kar 540 metrskih stotov.
Kmetijski strokovnjaki želijo, da bi v naslednjih 5 letih kar potrojili število hektarov, na katerih bi kmetovalci posejali peso. Več sladkorja iz domačih površin pomeni namreč manjši uvoz.
Dovolj pšenice doma
BEOGRAD, SFRJ. — Načrtovalci kmetijske proizvodnje pri zvezni administraciji predvidevajo, da bodo v prihodnjih letih pridelali doyolj pšenice v SFRJ in je torej ne bo treba več uvažati. Prav tako načrtujejo, da bodo pridelali dovolj koruze za domače potrebe. Nadalje pričakujejo, da bodo na podlagi povečanih pridelkov proizvajali dovolj jedilnega olja za kritje vseh domačih potreb.
Te cilje nameravajo doseči z učinkovitim spodbujanjem zasebnih kmetovalcev in z vlaganjem več sredstev v m e h a n i z a cijo, posebno v družbenem sektorju. Vodilni politiki govorijo, da bodo smeli biti lastniki zemlje na deželi le tisti, ki jo bodo res obdelovali.
Velika goljufija v brežiškem Slovinu
BREŽICE — V neki enoti brežiškega Slovina so odkrili veliko goljufijo. Preiskovalni sodnik iz Novega mesta je odredil pripor kar za 11 o-sumljencev. Preiskovalci so namreč ugotovili-številne nepravilnosti pri odkupu grozdja in vina od kooperantov. Kakor poroča novinar Jože Splichal v Delu,, so posamezniki, zaposleni pri Slovinu, prodajali svoji delovni organizaciji vino brez porekla kot kakovostno vino z geografskim poreklom.
Strokovnjaki analizirajo vino v Slovinovih kleteh, da bi ugotovili, ako so osumljenci prodajali poleg manj kvalitetnih vin tudi umetno nare-
jena vina. “Največjo škodo od vsega tega ima kajpak bizeljsko vino z geografskim poreklom,” piše novinar Splichal. “Pod to znamko so namreč prodajali manj kakovostna (in morda tudi umetna) vina, s čimer so bizeljskemu vinu naredili ogromno škodo.”
Kakor poroča novinar Dela, zadeva okoli te goljufije še ni dokončno raziskana. »
Slovenski tenorist se uveljavlja
LJUBLJANA — Mladi slovenski tenorist Igor Filipovič iz Ljubljane si pridobiva vedno več slovesa v zahodni Evropi s svojimi nastopi v koncertnih in opernih hišah. Kritiki menijo, da je njegov tenor bleščeč ip čist.
Izkop premoga letos
VELENJE — Velenjski rudarji menijo, da bodo letos izkopali isto količino premoga kakor lani in sicer 4.7 milijona ton. V velenjskem rudniku pravijo, da so cene premoga neustrezne in da bo delovna organizacija letos poslovala z veliko izgubo. V zasavskih premogovnikih pa načrtujejo, da bodo letos za široko porabo namenili okrog
290.000	ton premoga. Lani so ga izkopali za te namene
259.000	ton.
Bevkovo rojstno hišo bodo odkupili
CERKNO — Dosežen je bil sporazum o odkupu rojstno hiše pisatelja Franceta Bevka v Zakojcih na Cerkljanskem. Sedanji lastniki hiše so pristali na odkup, a le pod pogojem, da je pogodba kmalu sprejeta. A.ko se to ne zgodi, pravijo, da bodo hišo preuredili.
“Začasni” delavci ostanejo na tujem
LJUBLJANA — Slovenci, ki So odšli na začasno delo v razne zahodno-evropske države, tam tudi ostanejo. V zadnjih letih so države, ki so te . delavce sprejele, začele pospeševati stapljenje le-teh z večinskim narodom. Pri tem pa se usmerjajo predvsem na otroke zdomcev.
Ugotovili so, da se je lani vrnilo v Slovenijo le 800 zdomcev, hkrati pa dobivajo iz Slovencev, zaposlenih v tujini,, vedno več zahtev za spremembo državljanstva. Na drugi strani pa slovenska vlada organizira vse več šol za otroke Slovencev, zaposlenih v tujini. Sedaj je 26 oddelkov slovenskih šol, ki jih obiskuje več kot 2000 otrok. Med Slovenci na začasnem delu v zahodni Evropi je tudi 51 slovenskih društev.
Slovenska zdravilišča
CATE SKE TOPLICE — " Slovenska naravna zdravilišča so’ izredno privlačna za tujce. Ta zdravilišča imajo sedaj 4549 postelj, ki so bile izkoriščana lani kar 85-od-stofno. Kar največ potrebujejo, je strokovno izpopolnjevanje osobja ter več zdrav-stveno-raziskovalnega dela.
(Pripravil R. S.)
------o------
Za »meh
Mali nečak je na obisku pri teti. Ta mu daje pri kosilu nasvete glede lepega vedenja: “Tonček, ne jej tako hlastno! Prvič to ni lepo, drugič ni zdravo...”
“... in tretjič nam boš vse pojedel,” doda Tončkov bratranec.
CI%^r
JOUST, fL C0434
C5M1PA1RLANI BFBVi ofGYTc'
%uSi
Since 1914 ...
... th«, Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half a-century your Society has offered the finest in tosuranct protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola< ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nun*. I. Additional scholarships for needy boys and girls.
1 Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
f. Bowling, basketball and little league baseball.
1 Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba ^	1 sv. Družine
Officer«
President ................ Joseph J. Konrad
First Vice-President ..... Ranald Zefran
Second Vice-President .... Anna Jerisha
Secretary ................ Robert M. Kochevar
Treasurer ................ Anton J. Smrekar
Recording Secretary ...... Nancy Osborne
First Trustee ........... Joseph Šinkovec
Second Trustee ........... Frances Kimak
Third Trustee ........... Anthony Tomazin
First Judicial ........... Mary Riola
Second Judicial .......... John Kovas
Third Judicial ........... Frank Toplak
Social Director ......... Mary Lou Golf
Spiritual Director ...... Rev. David Stalzer
Medical Advisor ......... Joseph A. Zalar,- -M.D. •
NOTICE
The Holy Family Society will hold its winter Board Meeting at the Home Office on Saturday, February 28, 1981 at 11:00 a.m.
Fraternally yours,
Holy Family Society — USA
Robert M. Kochevar
Secretary
THE HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. Minutes of fhe 21st General Gonvenlion
SUNDAY, AUGUST 24, 1980
Frances Kimak, our Second Trustee, followed with her report.
Mr. Chairman, Father David, Fellow Officers, Delegates and Alternates and Guests:
During these lagf four years, incidentally my first term, the office of Second Trustee on the Supreme Board has been most interesting and quite educational to me, educational in the sense that I have learned the many facets involved in the management of the Holy Family Society, and the numerous important decisions which must be made by our Home Office.
The Society is to be commended for its increase in business and its constant growth, now covering nine states, plus the establishment of an office in Jacksonville, Florida.
Also, as a Trustee, I have been made aware of the various types of investments which must be evaluated, and then finally be decided upon for purchase. Despite the uncertainty of today’s economic world, our Home Office has done well and the Society maintains a high yield on its investments. Looking upon the past achievements of the people at our Home Office, and operating under their future guidance, the Holy Family Society will continue to progress for years to come.
Frances Kimak
Second Trustee
IVAN TAVČAR;	'
V ZALI
Povest
Sredi cerkve je nekaj obstal in se vedel nespodobno, kakor se gosposki ljudje radi nespodobno vedejo po božjih cerkvah. Ugledal je Reziko in meni nič tebi nič pristopil na žensko stran med samim žen-stvom. Raztogotil se je gospod na leči — in kaj bi se ne — ukazal mu je, naj se pobere z mesta in naj se vede tako, kakor se moramo vesti v cerkvi: Pa mislite, da je šel? Vsa cerkev ga je čula, ko je odgovoril:. “Kaj bi odhajal, ko vendar sedim pri svojem dekletu!”
Pohujšanje je bilo grozno in veliko. In Tomažka so zaradi tega za nekaj časa dejali ped ključ na ljubljanski žab-jak, da je z ričetom preganjal lakoto. Kaznovali pa so ga premalo in vsa vas je mislila tako, ker je nekaj mesecev zavladal ljubi mir, ko vendar tega ponočnjaka in razgrajača ni bilo pri domu.
Vso mašo je sedel pri dekletu in lahko si mislite, koliko je prebila uboga deklica od njega. Tudi v meni je vrelo in prav rad bi se ga bil lotil že ob božji službi, da se nisem spominjal kraja, kjer smo obhajali pobožppst.
Po maši sem obstal pred cerkvijo in dečkov se je nabralo okrog mene, ker smo hoteli vsi gledati dekleta, ko so prihajala iz cerkve. Prišla je tudi Rezika in povem vam, da je bila vsa v potu in tako se je sramovala, da se ni upala dvigniti oči. Tudi Tomažek se je bil ustavil pri družbi in oblastno je dejal: “Kaj se nisem pošteno postavil danes?”
Pa nisem molčal in odgovoril sem mu brez odloga: “Kaj si se postavil, reva? Če te je videl oče, bi te moral , danes, ko prideš k južini, prmlatiti s palico, da bi ti bila polt črna kakor oglje!”
Zaklel je orjak in zatulil: “Kaj, meni govoriš tako, ti gorjanska suhljad? Počakaj, da ti premeljem kosti, da izveš, s kom imaš opravka!”
Zakričala so dekleta in se razbegnila kakor piščeta. No, pa se nisem ustrašil tega sra-koperja in čakal sem ga. Saj pa tudi ni imelo nikake moči, ker ni delalo na polju ter je bilo pijano gosposkega kruha! Ko se je siromaček zakadil vame, sem ga zgrabil na vso moč — in vi veste, da sem močan — in vzdignil sem
Mr. Anthony Tomazin, our Third Trustee, presented his report.	.	. #
Mr. President, Father David Stalzer, Fellow Board Members, Delegates and Friends:
It has been a pleasure to serve on the Supreme Board the last four years. Wise investments and hard work performed by our president, our secretary and our staff at the home office has shown to be profitable in these very unstable times. Thank you.
Anthony J. Tomazin
Third Trustee
Our First Judicial member, Mary Riola, was asked to give her report.
Father David, Mr. Chairman. Members of the Supreme Board, Delegates and Alternates:
It has been a great privilege to serve as a Judicial Board Member the past four years.
We have attended Board meetings throughout the years and are proud to see how we have made progress in our society. Without the hard work of our home office this would not be possible.
In the future we can all work together in unity for the betterment of our Society. This is my report to you. I thank yon.	i	j	I
Mary Riola
First Judicial
’ i, -1.S fcii,
The Chairman called on John Kovas, our Second Judicial member, to present his report.
Reverend Father, Supreme Board, Delegates, Alternates and Friends of the Holy Family Society:
I would like to extend my sincere thanks to the Supreme Board for the wonderful job they have done for the past four years. I also want to congratulate them from the Sister of Mount Assisi, Alvernia Manor, St. Stephens Senior Citizens and also from my family for the wonderful job they have done.
John Kovas
Second Judicial
1 Mr. Toplak, our Third Judicial member, followed with his report.
Rev. Father, Mr. Chairman, Delegates and guests:
I will not give a long speech. Anything I could say has already been said. All I can add is, it is a pleasure to be part of the Holy Family Society.
Frank Toplak
Third Judicial
(To be continued)
ga kakor snop in na kameni-ti tlak pred cerkvijo sem ga treščil, da so zapokale kosti v njem. Dobro veste, da sem močan, in če sem jezen, pa sem močan še enkrat toliko. Takrat pa sem bil jezen in čudo ni, če so pokale kosti Tomažku v telesu! Na tlaku je obležal in kar ganil se ni, pa ga še nisem pustil v miru in prečevljal sem mu rebra prav pošteno. Morali so ga odnesti k očetu v hišo in, ko so ga loški ranocelniki preiskali in pretipali, so našteli dve zlomljeni rebri in tudi desna roka je bila zlomljena. Vidite, tako je vsak človek enkrat podoben divjemu petelinu, ki poje na veji spomladi sredi gozda! In pri tem ostanem!	(Dalje)
MALI OGLASI
FOR RENT
Two completely furnished rooms, 3rd floor. Bath and furnace. Near St. Vitus parish. 881-7122.
(18-19)
K-Pad
Newly reconditioned, with rubber pad and circulating pump to provide warm heat to individual in sick bed. Same as used in hospitals. Call 431-0628 for price. Reasonable.
(x)
Full or Part time. Typing required. Must understand Slovenian or Croatian. Call bet.
9 a.m. and 5 p.m. — 881-5158.
(X)
FOR SALE
6 room brick home. 3 Ige. bdrms. Marcella. Lge. lot. 2 car garage. Mid 50’s. Call after 6 p.m. — 531-3416.
(14-19)
HIŠA NAPRODAJ
6-sobna enodružinska z garažo za V/2 avta, v collin-woodski okolici. Kličite 481-0509 med 6. in 8. uro zvečer.
(15-22) v
r
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. K Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44163
Moj novi naslovi ...
( MOJE IME:
Moj stari naslov: ....
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 02 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
BRICK BUNGALOW
3 bedr., 1 \/o baths, fenced yard. Grovewood & Waterloo area, $48,800.
Call 692-0718 for appt.
(15-20)
HOUSE FOR SALE
3	bedroom bungalow. Appliances, basement, attached garage. E. 185 — Villaview area. To settle estate.
Call 486-3308
(18-21).
COOK WANTED
9 a.m. to 2 p.m. — Home cooking; no experience needed. Restaurant/Tavem,
Proof Room E. 17 St. Clair Ave.
Call 566-9950
(18-19)
EUCLID BUNGALOW
4	bedr., dining area, carpeting throughout. Nice lot, $52,000.

LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual ha* a new concept which combine* your life insurance with an exciting new benefit program This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further informa-tlon, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life A*soe. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 4410S
My date of birth la
Name .........
Street ........
City..........
State..
NORTH OF LAKE SHORE
Estate, 3 bedr., Colonial, bath & M: — $48,500
GROVEWOOD TAPESTRY BRICK BUNGALOW
3 bedroom, excellent condition.
GEORGE KNAUS REAL ESTATE INC. 481-9300
(18-19)
IZVRŠUJEMO PRIJAVE VSEH ‘ r ‘ 1 DOHODNINSKIH DAVKOV!
Bodite brez skrbi glede vseh vaših davčnih problemov.
Pokličite:
Guth and Sirvaitis, Attorneys at Law 877 East 185th Street — Cleveland, Ohio 692-3253 ali 944-9707
Naši odvetniki in računovodji so seznanjeni tudi z najnovejšimi spremembami v zakonih o obdavčenju posameznikov in podjetij.
Sestanki možni:
Delavniki: od 10. dop. do 8. zv.
Sobote: od 10. dop. do 6. zv.
Priznavamo Buckeye Card — Pripravljeni smo vam pomagati 12 mesecev na leto!
Naša pisarna je v Old World Plaza na E. 185 St. in sicer v Lithuanian Community Center.
20% DISCOUNT SALE
ANZLOVAR’S
6214 St. Clair Ave.
All Merchandise Is Reduced Al Least 20%
SALE ALSO INCLUDES:
50% OFF ON MEN’S AND BOYS SHIRTS, SLACKS AND SWEATERS
50% OFF ON LADIES AND GIRLS BLOUSES, SKIRTS AND SUCKS 50% OFF ON UDIES DRESSES Sale Ends Feb. 21