PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu nroHh1^3 1945’ njegov
DNEW?KnikpaPA26TIZANSK'
hr_ Vnao pa 26- novem-bra J943 v vasj Zakrj. nad
razmnožen na
tonih5'"' 0d 5 d° sep-tembra 1944 se je tiskal liskami »Doberdob« v j? Pri Gorenji Trebu-J’ °d 18- septembra 1944 “O 1. maja 1945 v tiskarni
Dri iHen^a<< pod Vojskim EL Idriji, do 8. maja 1945
kier • osvot>ojenem Trstu, ka J! lzšla zadnja števil-tizfln J® edini tiskani par-fzansk, DNEVNIK v zadeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
*?
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 132 (13.962)
Trst, sreda, 17. julija 1991
Z objavo politične deklaracije in deklaracije o nadzoru nad prodajo orožja
Uspešen zaključek prvega dela vrha sedmih velikih v Londonu
Združeni narodi naj bi postali nekakšna svetovna vlada v novi mednarodni ureditvi ^ sinočnjim prihodom Gorbačova tudi glas o njegovih potrebah: 40 milijard dolarjev!
bil ONDON — Ime ostaja tisto, ki je . 8° določeno pred sedemnajstimi leti r0?^etovni ekonomski vrh« - toda spo-rail 0' ^ 9a je sedmerica velikih vče-nJ P°slala v svet, po svojem politič-jav p°menu in dometu nima primer-tanri Geor9e Bush, Franpois Mitter-j0l ' Helmut Kohl, Brian Mulroney, Aiid Mai°r, Tošiko Kaifu in Giulio vi» ,re°tti so zastavili svoj ugled za re-tzacijo Združenih narodov, ki naj no Postali nekaka svetovna vlada v vili' ,Ureditvi planeta. Iraku so naslo-b0j,Slovesno sporočilo, da se bo njihov ne ,01 nadaljeval, če Sadam Husein Q7h,° v celoti izpolnil vse resolucije arah j ®edtem ko so glede izraelsko-mir Ske9a konflikta sprejeli enačbo narn Za zasedena ozemlja. Od Izraela Pten Y z.ahtevajo, naj v zameno za dr^aetlanje bojkota s strani arabskih n j h ustavi nove naselitve na zasede-§°Ze™ljih Cisjordanije in Gaze. vdnn°^0 sedmerice svetu je vsebo-Uient h ^Vetl uradnih političnih doku-l“ londonskega vrha, v »politični r6daaraciil 0 okrepitvi mednarodnega ven ” ln v »deklaraciji o selitvi kon-nju .latlalnega orožja in o nerazširja-ludrskega, biološkega in kemične-
ga orožja«. Po mnenju večine opazovalcev gre za temeljni korak glede na dejstvo, da so o teh temah predstavniki sedmih sil doslej razpravljali le na bilateralni ravni ali na neformalnih skupinskih sestankih, vendar brez sprejetja kakršnihkoli uradnih dokumentov, ki bi sogovornike kakorkoli zavezovali.
Strnjenost in politična odločenost, ki je prišla na dan na londonskem vrhu, je očitno rezultat solidarnosti, ki je v mednarodni skupnosti dozorela spričo težav, s katerimi se je Zahod moral spopasti v zadnjih mesecih, začenši z Irakom. Pomenljiva je pri tem ugotovitev predsednika italijanske vlade Andreottija, da je bilo potrebno preprečiti disperzijo zaupanja, ki si ga je Organizacija združenih narodov pridobila med zalivsko krizo. Politična deklaracija je v celoti recepirala to bojazen: sedmerica se je obvezala, da se bo angažirala za revitalizacijo Združenih narodov, za njihovo okrepitev in večjo učinkovitost pri zaščiti človekovih pravic, obrambi miru in varnosti ter pri prepričevanju poten-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Polemike ob Carlijevih izjavah samo »nevihta v kozarcu vode«?
LONDON — Italijanski zakladni minister Guido Carli ne razume začudenja, ki ga je v Italiji izzvala njegova zahteva po dodatnih ukrepih, s katerimi bi kompenzirali zmanjšan priliv v italijansko državno blagajno. Komentar je iz Londona, kjer je Carli na ponedeljkovem zasedanju finančnih ministrov sedmerice poročal o italijanskem gospodarskem položaju in med drugim dejal, da majski vladni manever ne zadostuje za kritje zmanjšanega priliva v državno blagajno, ki so ga povzročili recesij ski problemi.
Carlijeva zahteva je včeraj v Rimu sprožila cel plaz reakcij, najdlje pa je nedvomno šel republikanski podpredsednik zbornične komisije za bilanco in zaklad Pellicand, ki je izjavil, da ministru ne preostane drugega, kot da odstopi. Poslanci so namreč prav včeraj začeli obravnavati triletni vladni ekonomsko-finančni program, ki je po
mnenju republikancev v nasprotju z najnovejšimi Carlijevimi ocenami in torej nima več nobene veljave. Podobna stališča so izrekle tudi vse opozicijske sile, medtem ko je proračunski minister Cirino Pomicino ocenil polemike kot »nevihto v kozarcu vode«. Carli je po njegovih besedah v Londonu samo potrdil namene vlade, ki ne namerava popuščati pri zastavljenih ciljih, a sprejema prožnost pri izbiri sredstev za njihovo uresničitev. Če torej majski manever ne bo zadostoval -je v bistvu potrdil Pomicino - ni nikjer zapisano, da vlada ne bi smela sprejeti dodatnih »korekcijskih« ukrepov, o katerih pa vsekakor ne bo mogoče odločati pred koncem meseca, ko bo znan obseg priliva od sedanjega davčnega odloka.
Pomicinijevo stališče je v celoti podprl tudi predsednik proračunske komisije Mario D'Acquisto.
Deklaracija sedmerice o sedanji krizi v Jugoslaviji
LONDON — Sedmerica je v deklaraciji o Jugoslaviji zapisala naslednje: »Jugoslovanski narodi morajo sami odločiti o svoji prihodnosti. Položaj v Jugoslaviji še naprej povzroča veliko zaskrbljenost. Vojaška sila in prelivanje krvi ne moreta prinesti trajne rešitve in le ogrožata varnost na širšem območju. Zahtevamo ustavitev nasilja, trajno prekinitev ognja in vrnitev vojske v vojašnice. Vse strani pozivamo, naj se držijo odredb brionskega sporazuma. Pozdravljamo napore ES in njenih članic pri reševanju jugoslovanske krize, zato podpiramo tudi odločitev o odhodu opazovalcev ES v Jugoslavijo v okvirih mehanizma KVSE.
Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bi skupaj z drugimi v mednarodni skupnosti ohranili in podprli proces dialoga in pogajanj v skladu z načeli, ki jih vsebujeta sklepni dokument iz Helsinkov in pariška listina o novi Evropi, zlasti glede spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin in pravico narodov do samoopredelitve, ki jo opredeljuje listina OZN v skladu z relevantnimi normami mednarodnega prava, tudi tistimi, ki zadevajo ozemeljsko celovitost držav. Normalizacija sedanjega položaja bo omogočila tudi naš prispevek k nujnemu izboljšanju gospodarskega položaja v državi.
Opazovalci Evropske skupnosti v Ljubljani
sta nf^VANA — Včeraj popoldne
topoto , 0Stni ol)"s*£ v Ljubljano
Va]ne ya^a dva člana evropske opazo-Pine luping iz Zagreba. Vodja sku-Us*u'žbln°aSac*or Jo van der Valk, in Markc,y?ec zunanjega ministrstva v°ru 7 jennis sta v enournem pogojeni Ruiu Ze*om Peterletom, Dimitri-je preriir°m'. Zvonetom Draganom, ki ?edežu avnik Republike Slovenije na 'n pj0.- Pazovalne skupine v Zagrebu, dejavnn ?1 Gerarjem, koordinatorjem hjali D.,S ! skupine v Sloveniji, izme-c*°9ovoro- e na vl°g° misije ter se *°kalnP E.1. tehničnih podrobnostih van J1151!6 v Sloveniji. Kot je dejal daiJienjpr,6* ^a*k. je bil kratek obisk Ztlajo y .. ;U(li temu, da se bolje spojil 1 ** bodo skupaj delali.
NlikontpH-S° y Zagreb prileteli trije 6talstva m1 nizozemskega vojaškega z°valcev pmenjeni so za prevoz opa-
zarini bodo zVbNnkh skuPnosti- p°bar:
‘ dobto z oeio barvo m opremljeni 5°m )>0 mnim znakom ES in z napi-
___opazovalska misija ES« (dd).
Kje in kdaj bo naslednja seja ni znano, čeprav je Tupurkovski predlagal Ohrid
Zaradi bojkota srbsko-črnogorske četverice seje zveznega predsedstva na Brionih ni bilo
posegati v dogajanje. Povsem jasno je tudi, da srbski loby s pomočjo vojaškega vrha precej trdno drži vajeti tega organa v svojih rokah in mu tak položaj, kot se je zdaj ustvaril, tudi odgovarja. Za šibke poskuse Mesiča, da bi le obudil od mrtvih zvezno predsedstvo, pa postaja vse bolj jasno, da ne bodo obrodili sadov.
Zdaj bo zanimivo videti, kaj se bo zgodilo po 18. juliju, ko poteče ultimat zveznega predsedstva, da je treba demobilizirati vse vojaške formacije razen JA, in še posebej po 20. juliju, ko naj bi v skladu z zveznimi zakoni poslali na služenje vojaškega roka nove nabornike. Ob vsem tem pa je največje vprašanje tudi, kako bo zvezno predsedstvo zagotovilo spoštovanje izvajanja določil brionske deklaracije in pa kdaj se bodo končno le začela prava pogajanja, na katerih naj bi se dogovorili o vseh podrobnostih, ki naj bi privedla do končnega in predvsem miroljubnega razpleta krize na tem področju.
BRIONI — Bojkot srbsko-črnogorske četverice (Jovič, oba Kostiča in Bajramovič) članov jugoslovanskega predsedstva in odsotnost člana iz BiH Bogiča Bogičeviča je včeraj preprečil sejo na Brionih, kdaj pa naj bi ta seja bila za zdaj še ni znano, pa čeprav je Vasil Tupurkovski, član predsedstva iz Makedonije, predlagal, naj bi se vsi takoj preselili na Ohrid.
Ob dogovorjeni uri, 10.30 dopoldne, so bili včeraj na Brionih le predsednik predsedstva , SFRJ Mesič (na sliki), predstavnik Slovenije v tem zveznem organu Drnovšek, predsednik sloven-
Ganič, ki je na Brione prispel kot pooblaščeni zastopnik bosanskega predsednika Izetbegoviča. Popoldne je z vojaškim helikopterjem priletel še Tupurkovski, drugih pa na Brione ni bilo.
Očitno je, da izvolitev Mesiča za predsednika po enoinpolmesečnem zavlačevanju ni deblokirala tega organa, ki tak kot je, bistveno ne more
skega predsedstva Kučan, predsednik Hrvaške Tudjman in predstavnik BiH
Vala dve s]JnJcl državne ceste 202 se je pripetila srhljiva nesreča, ki je zahte-rtni žrtvi	(Foto Magajna)
tovornjaku popustile zavore: nemška šoferja ob življenje
Temeljita prenova italijanske manjšinske organizacije v Sloveniji in na Hrvaškem
REKA — Italijanska unija je novo ime organizacije italijanske manjšine iz Slovenije in Hrvaške, ki je nasledila staro Unijo Italijanov iz Istre in Reke. Tako so se odločili predstavniki italijanske manjšine, ki so se včeraj na Reki zbrali na drugi Ustavodajni skupščini. Ob tej priložnosti so izglasovali novi statut, novo ime in zastavo organizacije. Zastava Italijanske unije bo italijanska zeleno-bela-rdeča trobojnica brez drugih znakov ali simbolov.
Zasedanje se je začelo s poročilom predsednika ustavodajne skupščine Antonia Bormeja. Govornik je med drugim poudaril, da si bodo. člani italijanske manjšine prizadevali, da bi novonastala meja med Hrvaško in Slovenijo v čimanj-ši meri prizadela interese manjšine in ostalega prebivalstva. Italijanska unija si bo prizadevala, da bi bili Italijani na Hrvaškem in v Sloveniji deležni enakega tretmaja. To bi dosegli z medrepubliškimi dogovori v soglasju z italijansko diplomacijo. Predsednik izvršnega sveta organizacije Mau-rizio Tremul pa je v svojem poročilu poudaril, da italijanska manjšina potrebuje agilno in učinkovito organizacijo, ki bi znala dosledno in načelno uresničevati želje in zadostiti. družbenim potrebam svojih članov. Udeležence včeraj-
šnje skupščine je med drugimi pozdravil tudi deželni predsednik SSk Terpin.
Tako se je praktično zaključila doba preosnove stare Unije Italijanov iz Istre in Reke v novo organizacijo, ki se je začela to zimo z volitvami, ki se jih je udeležilo več kot 14 tisoč volilcev iz Istre, Reke in Kvarnerskih otokov. Marca so se v Pulju prvič sestali izvoljeni predstavniki in sklenili, da bodo popolnoma spremenili svojo manjšinsko organizacijo, tako da bi lahko bili kos popolnoma spremenjenim političnim in družbenim razmeram. Izvoljeni predstavniki so se v grobem delili v dve večji skupini: v tisto, verjetno številnejšo, ki vidi razvoj italijanske manjšine v tesnejšem sodelovanju z organizacijami istrskih beguncev v Italiji in v trdnejšem odnosu do oblasti v Sloveniji in na Hrvaškem. Druga struja pa vidi razvoj manjšine v integraciji z večinsko družbo in v dialektičnem odnosu z večinskimi oblastmi. Na tej osnovi pa naj bi ustanovili novo manjšinsko gospodarstvo, ki naj bi bilo podlaga za nadaljni samostojni razvoj manjšine. Idejni vodja prve skupine je Antonio Borme, naj-raprezentativnejši član druge pa je Maurizio Tremul. Obe skupini sta se v Pulju dogovorili za nek modus vivendi in
NADALJEVANJE'NA 2. STRANI
Stopnjuje se ofenziva srbskih teroristov in Martičevih policistov proti Hrvatom
Spet nove žrtve na Hrvaškem
Pripadniki srbskih paravojaških oddelkov na območju Banije, kjer so tudi včeraj divjali srditi spopadi	(Telefoto AP)
ZAGREB — Že nekaj dni prebivalstvo na kriznih območjih Hrvaške s strahom pričakuje mrak, saj ne mine noč, da se ne bi po vzhodni Slavoniji in Baniji čule eksplozije, noči parajo rafali, seznam žrtev pa se iz dneva v dan daljša.
V	hrvaškem notranjem ministrstvu so tako sporočili, da je bil med včerajšnjimi spopadi med pripadniki notranjega ministrstva in teroristi ubit en hrvaški policist, devet pa jih je bilo ranjenih. Kasneje se je izvedelo, da je v Viduševcu pri Glini izgubil življenje tudi pripadnik hrvaške narodne garde. Doslej so sicer spopadi v različnih krajih Hrvaške terjali 36 žrtev med hrvaški policisti in pripadniki zbora narodne garde, 141 pa je bilo ranjenih. Iz informacije notranjega ministrstva ni razvidno, za katero obdobje veljajo ti podatki. V ponedeljek popoldne so teroristi najprej napadli policijsko postajo v Glini in njeno izpostavo v Kozibrodu, zvečer pa še policijsko postajo v Topuskem, v teh napadih pa je bilo ranjenih šest policistov. V Lipiku v.občini Pakrac so teroristi napadli policijsko patruljo in ubili enega policista, dva pa ranili. Incidenti so se nadaljevali tudi ponoči in včeraj dopoldne.
V	zgodnjih jutranjih urah so s pehotnim orožjem, tudi s težkimi mitraljezi, streljali iz Borovega sela v smeri proti Borovemu naselju v Vukovarju. Na Borovo naselje je bilo izstreljenih tudi več granat. Samozvani sekretar notranjega ministrstva Krajine Milan Martič je včeraj dopoldne potrdil, da se je ponoči vnelo streljanje med prebivalci hrvaške vasi Lišani in hrvaškimi policisti na eni strani ter prebivalci vasi Dalmatinska Ostrvica na drugi strani. Obe naselji sta v občini Benkovac. Načelnik policijske uprave v Sisku pa je dopoldne sporočil, da so hrvaški policisti in pripadniki zbo-
ra narodne garde zavrnili napade na policijske postaje v Kozibrodu, Dvoru na Uni, Glini in Topuskem. Območja okrog policijskih postaj v teh krajih zdaj nadzorujejo hrvaški policisti in trenutno prepečujejo teroristom nove akcije. V Sisku so tudi obvestili novinarje, da je del oklepnih enot jugoslovanske armade stal na območju Jabukovca v občini Petrinja, vojska pa se še vedno ni umaknila iz Gline. Tudi v samem Sisku sta ponoči odjeknili dve eksploziji. V Osjeku pa je sodnik Davor Krtic sprožil sodni postopek proti polkovniku Borislavu Ivanoviču, poveljniku krajevne garnizije, pod obtožbo, da je »zagrešil vojni zločin proti civilnemu prebivalstvu«. Obtožnico so posredovali zveznemu javnemu tožilcu in v vednost haaškemu razsodišču.
Včeraj pa je prišlo do prvega težjega incidenta, v katerega so bili vpleteni tuji novinarji. Pri Dvoru na Uni so četniški teroristi prerešetali vozilo britanske televizijske mreže WTN in pri tem težko ranili francoskega državljana po rodu iz Jugoslavije Ivana Stankoviča, lažje pa njegovega sopotnika Davida Salvageja. Obema so na pomoč priskočil1 snemalci nemške televizijske mreže ZDE. To je prvič, da nekdo strelja na vozilo, ki je imelo na vidnem mestu zapisano TV in PRESSE.
Minula noč pa ni minila brez eksplozij tudi na »nekriz-nih« območjih. V reškem naselju Srdoči sta ponoči hkrati odjekinili dve eksploziji, ki sta uničili dve trgovini nekega-Srba. Eksplozija je odjeknila tudi pred vojašnico v Splitu-kjer so neznanci odvrgli peklenski stroj. Občasne eksplozije pa so skoraj pri vseh vojašnicah, ker klateški psi sprožijo mine, ki jih je postavila vojska.
»Revni« milijarderji utajili nad 30 tisoč milijard davkov
RIM — Italijanska državna blagajna bi morala že v kratkem vnovčiti precejšen ček. Gre za preko 33 tisoč milijard, ki jih bodo morali vplačati davčni utajevalci v obliki ugotovljenih višjih davkov in kazni zaradi nevplačanih prispevkov. Podatke je včeraj posredoval finančni minister Rino Formica na tiskovni konferenci, nanašajo pa se na približno 670 tisoč opravljenih kontrol davčnih napovedi v obdobju od 1987 do 1989. Iz teh podatkov izhaja, da bi morali davkoplačevalci vplačati za 12.414 milijard več davka, temu pa je treba dodati še 20.798 milijard kazni zaradi davčne utaje.
Na top listi »revnih« milijarderjev je na vrhu trdno zasidran Turinčan Renzo Fosso, ki je leta 1984 »pozabil« prijaviti približno 27 milijard dohodkov, za kar bo moral dodatno plačati še nekaj nad 17 milijard davka, temu pa bo dodana še ustrezna kazen. Med velikimi utajevalci je na drugem mestu Neapeljčan Aldo Guadino, ki v letih 1982, 83, 84 in 85 ni prijavil za več kot 14 milijard Iipefa, takoj nato pa se je treba spet vrniti na industrializirani sever države, kjer je Milančan Francesco Capasso leta 1984 »pozabil« prijaviti 11 milijard Irpefa in 1,6 milijarde Ilorja.
Na splošno je sever Italije med davčnimi utajevalci premočno zmagal nad jugom. Od 4. do 11. mesta so namreč na tej lestvici še štirje Turinčani, šest Milančanov in en prebi-
valec Bologne. Ti so državni blagajni ostali dolžni od 1,5 milijarde, kolikor ni prijavil Milančan Giovanni Felloni, ki zaključuje prvo enajsterico, do 10,54 milijarde, kolikor je na četrtem mestu utajil Turinčan Luigi Bonaventura.
Med desettisočimi imeni davkoplačevalcev, ki so se ujeli v mreže davčnih kontrol, so ob popolnoma neznanih (od včeraj to niso več) tudi precej znana imena. Tako lahko ob imenu neznanega odvetnika Marina Fabbrija preberemo, da je v davčni prijavi navedel, da ni imel nikakršnih dohodkov, ugotovili pa so, da je zaslužil 780 milijonov. Med znanimi imeni so na primer tudi novinar Enzo Biagi, ki pa je v letih od 1982 do 1985 ob ugotovljenem dohodku 380 milijonov prijavil 366 milijonov. Podobno, po vsej verjetnosti nenamerno pozabljivost so ugotovili pri pisatelju Luci Goldoniju, ki je prijavil 101 milijon dohodka, ugotovili pa so, da je zaslužil 102 milijona. Na spisku je tudi predsednik nogometnega kluba Bari Vincenzo Matarrese, ki pa je ob ugotovljenem dohodku 558 milijonov davčni upravi prijavil 553 milijonov.
Ob teh kršilcih pa je treba povedati, da je davčna uprava davkoplačevalcem, ki so vplačali preveč davka, dolžna približno 50 tisoč milijard preveč vplačanih davkov, temu pa je treba dodati še 9 tisoč milijard, ki jih mora država na ta znesek plačati za obresti.
• Uspešen
cialnih agresorjev. Relansiranje OZN pa je v interesu sedmih sil tudi zaradi večje možnosti poseganja povsod tam, kjer se zastavljajo »humanitarni problemi«. V politični deklaraciji je rečeno, da morajo biti Združeni narodi sposobni nujnih akcij, za katere v preteklosti niso bili vedno pripravljeni.
O problemu Iraka je sedmerica spregovorila v obeh političnih dokumentih. V prvem je izrazila odločenost, da bo ohranila sankcije vse dotlej, dokler ne bodo vse resolucije OZN v celoti izvedene in dokler iraško ljudstvo in njegovi sosedje ne bodo končno zaživeli brez zastraševanja, represije ali agresije. V dokumentu o prodaji orožja pa je še posebej poudarjeno, da mora Irak v celoti spoštovati resolucijo Varnostnega sveta št. 687, ki vsebuje norme za uničenje, odstranitev ali onemogočenje vsega iraškega jedrskega, biološkega in kemičnega orožja in raketnega potenciala, seveda pod mednarodnim nadzorom. Ta deklaracija ima še poseben pomen
v trenutku, ko se ZDA - glede na Huseinovo trmoglavost - posvetujejo s svojimi zavezniki o možnosti novega vojaškega posega v Iraku.
Glede Bližnjega vzhoda je bilo še posebno veliko zadovoljstvo italijanskih predstavnikov na londonskem vrhu: sedmerica se je namreč uradno izrekla za rešitev, ki naj sloni na resolucijah Varnostnega sveta št. 242 in 338 in torej na načelu zamenjave zasedenih ozemelj za mir. Izrael je bil tako povabljen, naj prekine z novimi naselitvami na teh ozemljih, arabske države pa, naj ukinejo bojkot Izraela. Sedmerica je tudi v celoti podprla ameriški predlog za sklic mirovne konference o Bližnjem vzhodu, ki so jo vsi ocenili za bolj verjetno potem, ko se je sirski predsednik Asad že odzval na Bushevo vabilo. K temu naj dodamo, da je sinoči nepričakovano - in nepovabljen - prispel v London izraelski zunanji minister David Levi, katerega obisk je bil sicer napovedan za četrtek, po zaključku sumita. Srečati se je nameraval s šefom britanske diplomacije Hurdom, vse pa kaže, da bo še
prej uspel govoriti z ameriškim državnim sekretarjem Bakerjem.
Danes se bo v znameniti Lancaster House odigral še drugi del 17. vrha velikih, ki bo v pretežni meri posvečen ekonomskim vprašanjem, še posebej pa sovjetskemu klicu na pomoč. Pozno sinoči je v britansko prestolnico dopotoval tudi Mihail Gorbačov, še pred njim pa je za omizje »kluba bogatih« menda prišla natančnejša opredelitev njegovih potreb: če hoče svet preprečiti gospodarski zlom Sovjetske zveze, mora podpisati ček za 40 milijard dolarjev! Britanski večerniki so nemudoma zagnali vik in krik, rekoč, da Zahod ne bo igral ruske rulete. Nedvomno bo kaj podobnega, čeprav manj banalnega slišati tudi za mizo sedmerice, toda politični del sumita se je preveč spodbudno iztekel, da bi tvegali njegovo izvotlitev zaradi vprašanj, ki zadevajo tako prozaično stvar, kakršna je denar...
• Temeljita
sta se enotno lotili zahtevne preosno-ve organizacije, kar so člani skupščine potrdili na včerajšnjem glasovanju.
Vse pa kaže, da je zdaj konec tega čudnega dvovladja med Tremulom in Bormejem, saj je slednji odločno prevzel vajeti organizacije v svoje roke. Tremul je bil namreč pri glasovanju za nekatere točke statuta večkrat preglasovan. Tako se je na primer zgodilo pri odločanju, kje naj bo novi sedež organizacije. Bormejevi pristaši so predlagali in dosegli, da bo sedež Italijanske unije na Reki, medtem ko se je Tremul zavzemal, da naj bi imela organizacija dva sedeža, enega v Sloveniji in drugega na Hrvaškem. Hujši »politični« poraz je Tremul doživel, ko je skupščina izglasovala člen 26. statuta, ki predvideva ustanovitev sedmih področnih komisij skupščine, ki bi delovno nekako pokrivala področja, s katerimi naj bi se ubadal izvršni svet organizacije. Očitno je, da s tem izvršni svet izgublja veliko manevrskega prostora, s čimer se bo verjetno povečala politična in izvršna moč predsednika skupščine. (w)
Andreotti v Londonu zastopa sloves o dolgotrajnosti italijanskih političnih
mož...	(Telefoto AP)
Italijanski politiki v Ljubljani in Zagrebu
RIM — Sinoči je pod predsedstvom Piccolija odpotovala v Jugoslavijo zunanjepolitična komisija italijanske zbornice, ki se bo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu sestala z republiškimi predsedniki, z zunanjimi ministri in s predstavniki republiških parlamentov. Misija naj bi se predvidoma končala v četrtek zvečer.
Italijanski parlamentarci skušajo tako dati svoj prispevek k miroljubnim naporom za premostitev sedanje krize. Kot je razvidno iz izjav socialdemokrata Carie, pa še vedno vztrajajo pri oceni, da bi bil razpad Jugoslavije »nesreča za Evropo in za demokratične težnje bivših držav realnega socializma«. Vseeno pa je Caria vsaj delno spre-
menil svoje dosedanje zadržanje, saj sedaj trdi, da bi konfederalna opcija lahko uskladila avtonomistične težnje narodov v Sloveniji in na Hrvaškem.
Danes pa bo v Zagreb prispel na povabilo Hrvaške socialistične stranke bivši beneški župan in sedanji evropski poslanec Nereo La-roni. V hrvaškem glavnem mestu bi se moral sestati s predsednikom zveznega predsedstva Mesičem in s hrvaškim predsednikom Tudjma-nom. Laroni bo v Zagrebu ostal vse do 19. julija, tako da se bo lahko sestal z vidnimi predstavniki hrvaškega političnega življenja. Kasneje bo odpotoval v Rovinj, kjer se bo sestal s predstavniki italijanske manjšine.
RK pohvalno ocenil ravnanje slovenskih oblasti z ujetim
LJUBLJANA — Član predsedstva Slovenije Dušan Plut se je včeraj sestal s predstavniki Mednarodnega komiteja Rdečega križa iz Ženeve in slovenskega RK Vincentom Lusserjem MeteosOm Sušcem in Mirkom Jeleničem. V dveurnem pogovoru so gostje Pluta seznanili z njihovo dejavnostjo v Sloveniji ter vlogo in po-memom misije.
Predstavniki RK so se pohvalno izrazili o sodelovanju z vsemi vladnimi resorji, o delovnih pogojih in informacijah, ki jih dobivajo v Sloveniji. Enako pohvalno so se izrazili tudi o možnostih stikov z ranjenimi in ujetimi vojaki
in starešinami. Pozitivno so ocenili delo RK Slovenije v vojni in njihovo vztrajanje pri doslednem spoštovanju Ženevskih konvecnij pri uporabi znaka RK.
Po oceni predstavnikov Mednarodnega komiteja RK in p° opravljenih obiskih v zaporih in bolnišnicah pristojni organi Slovenije spoštujejo Ženevske konvencije, zato bodo predstavniki RK o dezinformacijah, ki jih na račun Slovenije po svetu širijo jugoslovanska diplomatska predstavništva, obvestili vodstvo Mednarodnega komiteja Rdečega križa in svojo misijo pri OZN v New Yorku. (STA)
Teritorialna obramba Slovenije ima svojega prvega generala
LJUBLJANA — Slovensko ministrstvo za informiranje je sporočil0' da je teritorialna obramba Slovenije dobila prvega generala. Obrambno ministrstvo je poslalo predsedstvu republike Slovenije predlog za izredno povišanje rezervnih častnikov. Na podlagi tega predloga so Janeza Slaparja rezervnega polkovnika povišali v čin rezervnega pehotnega general majorja. Dosedanji rezervni podpolkovniki Bogdan Beltram, Miran Bog0' taj, Albin Gutman in Vladimir Miloševič pa so postali rezervni pehoto1 polkovniki. Povišali so tudi več drugih častnikov. Predlog o izrednih p°vl' šanjih je podpisla minister za obrambo Janez Janša 5. julija letos, odlok 0 povišanju pa je včeraj podpisal predsednik predsedsteva republike Slovenije Milan Kučan, (dd)
Protest brniških delavcev predsedniku ZIS Markoviču
LJUBLJANA — Delavci Aerodroma Ljubljana so naslovili odprto pismo na predsednika zvezne vlade Anteja Markoviča. V pismu opozarjajo, da so doslej nestrpno pričakovali dovoljenje za normalno delo Aerodroma Ljubljana in sprejeli 3-člansko zvezno letalsko inšpekcijo, dočakali pa niso nič, razen tega, da imajo vsak dan za okoli milijon di-
narjev izgube. Nadalje Markovi^ sporočajo, da so morali zaradi te kega finančnega položaja skor 300 delavcev poslati na 6-meseč čakanje. Opozorili so tudi na brl°, sko deklaracijo in vprašali, ali b° morali tudi pri odprtju Aerodro Ljubljane čakati na ultimate, k! J posreduje predsedstvu Jugoslav (dd)
Predlog deželnega odbora za porazdelitev sredstev za slovensko manjšino
Prednost ima delovanje ustanov
Glavne smernice in vsebino osnutka je v pogovoru z novinarji anticipiral svetovalec Bojan Brezigar
TRST - Deželni odbor je ob koncu prejšnjega tedna odobril zakonski osnutek, ki je izvršilno doloma za porazdelitev 24 milijard lir v treh letih, ki jih j® za potrebe slovenske narodnostne skupnosti v I tajil* nakazala država z zakonom za obmejna območja. Usnutek bo v teh dneh predložen deželnemu svetu, °dbor pa naj bi si prizadeval, da bo odobren še pred Poletnimi počitnicami, ko je deželni svet zaprt za daljše obdobje. Kaže, da je kriza v Jugoslaviji z ag-resijo jugoslovanske armade na Slovenijo znatno pospešila izdelavo tega zakonskega osnutka. O name-nu odbora, da bi bil zakonski osnutek čimprej sprest naj bi pričalo tudi dejstvo, da naj bi v tem prime-vlogo poročevalca prevzel osebno predsednik de-z®lne vlade Biasutti.
Glavne značilnosti osnutka je včeraj v pogovoru z novinarji anticipiral deželni svetovalec Slovenske "topnosti Bojan Brezigar, ki je poudaril pomen za-K°na za delovanje ustanov slovenske manjšine. Bregar je izrazil zlasti zadovoljstvo ob dejstvu, da osnutek, ki ga je pripravil odbor, predvideva finansiraj6 dvojezičnega vrtca v Špetru, ki je tudi izrecno 'ntenovan v zakonu.
Zakonski osnutek včeraj dopoldne ni bil še pred-avljen deželnemu svetu, ker so tehnični uradi de-ele še oblikovali člen, ki tehnično ureja prenos sredstev od države na deželo in od te na ustanove.
er gre za dvojni prenos, je formulacija bolj zahtevka kot običajno, vendar bi morala biti tudi ta težava esena v najkrajšem času, da bo osnutkek dan v r®zpravo 3. komisije in nato v deželni svet.
Po predlogu, ki ga je izdelal deželni odbor, naj bi manjšina soudeležena pri porazdelitvi sredstev. Oblikovana bo namreč posebna komisija, ki ji bo predsedoval predsednik deželnega sveta ali pa, po njegovem naročilu, odbornik za kulturo. Komisija bo ob predsedniku imela osem članov, od katerih naj bi štiri določile stranke, štiri pa organizacije civilne družbe.
Preden je izoblikoval svoj zakonski predlog, se je deželni odbor posvetoval s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti. Tudi na tej osnovi je izoblikoval osnutek, ki ima kot glavni cilj finansiranje delovanja ustanov manjšine, medtem ko je manjši odstotek namenjen naložbam zlasti v nepremičninske strukture. K temu rezultatu, za katerega se je opredelila manjšina, so znatno prispevali tudi socialisti, ki so se zavzeli, da bi bile uresničene težnje narodnostne skupnosti in da bi zakon zajel res ves teritorij, na katerem živijo Slovenci.
Tako odborov predlog upošteva še posebej potrebe Slovenskega stalnega gledališča, Glasbeno matico in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emila Komela, Narodno in študijsko knjižnico, Raziskovalni inštitut Slori in Zavod za slovensko izobraževanje v Špetru. Ob teh ustanovah pa zakon namenja sredstva za delovanje godb, kulturnih društev in drugih organizacij. Delovanju ustanov sta po tem predlogu namenjeni približno dve tretjini razpoložljivih sredstev, medtem ko je tretjina namenjena naložbam.
Doslej je dežela iz lastnega proračuna namenjala manjšini (za ustanove, društva, itd) okoli dve milijar-
di lir. Ko je bil sprejet zakon za obmejna območja je nameravala nameniti manjšini samo sredstva, ki jih je predvidel državni zakon. Po tem predlogu pa naj bi dežela še vedno namenjala manjšini iz lastnega proračuna okoli milijardo lir na leto, eno milijardo pa naj bi absorbirala državna sredstva.
Svetovalec Brezigar je v pogovoru z novinarji izrazil precejšnje zadovoljstvo in je ocenil predlog deželnega odbora kot precej uravnovešen. Pripomnil je, da bo najbrž treba tu pa tam kakšno postavko še prilagoditi resničnim potrebam, predvsem pa poudaril, da bo treba sedaj hitro delati, da bi bil zakon sprejet še pred počitnicami. Po njegovih besedah bo po tem predlogu za porazdelitev prispevkov za letos poskrbel deželni odbor, da bi bila sredstva izplačana čimprej, s prihodnjim letom pa bo začela delovati posvetovalna komisija.
K oblikovanju osnutka so v precejšnji meri prispevali tudi socialisti, ki so se zavzeli zato, da bodo upoštevane ustanove na celotnem narodnostno mešanem teritoriju in za to, da bi imelo prednost finansiranje dejavnosti ustanov, ki so v sedanjem kriznem obdobju v veliki stiski.
Manj navdušen je bil svetovalec Demokratične stranke levice Miloš Budin, ki je dejal, da doslej uradno še ni videl odborovega predloga in lahko sodi le na osnovi neuradnih osnutkov, ki mu niso bili preveč všeč. Budin je bil tudi kritičen do zamude, s katero je deželni odbor pripravil predlog. Dodal je tudi, da si pridržuje pravico za dokončno oceno, ko bo videl dokončno besedilo odborovega predloga, »ki žal še ni bilo uradlo predloženo« in bo lahko ocenil, ali so potrebni popravki.
Petovlje: Mingarelli kril »gladio« in ne fašiste
BENETKE — General Mingarelli, polkovnik Chirico in podčastnik Napeli naj bi potvorili dokaze v okviru preiskave o atentatu v Petovljah, da bi prikrili obstoj »gladia«. Tako menijo beneški sodniki, ki so 6. maja letos na prizivnem procesu obsodili oba oficirja in podčastnika zaradi sodelovanja pri potvarjanju in uničevanju dokazov.
Atentatorji, ki so ubili tri karabinjerje, menijo sodniki, bi lahko bili dobili razstrelivo v skrivališčih tajne strukture »gladio«. Migarelli in ostali oficirji naj zato ne bi hoteli ščiti morilcev, pač pa tajno strukturo »stay be-hind«, ki bi bila razkrita, če bi se izkazalo, da je razstrelivo prišlo iz njenih tajnih skladišč.
Dokazno gradivo naj ne bi bilo potvorjeno takoj, pač pa po poskusu ugrabitve letala v Ronkah, v katerem je bil ubit neofašist Ivano Boccaccio. Tedaj naj bi odkrili, da so v Petovljah in pri atentatu upotrabili isto strelivo, kar bi lahko sodnikom omogočilo odkritje krivcev in njihovo morebitno povezavo z gladiom.
Resnični vodja vseh potvorb in iztirjanja preiskave naj bi bil gen. Giovan-ni Battista Palumbo, ki je za časa atentata poveljeval diviziji Pastrengo in je bil član tajne lože P 2.
Izidi letošnje fiionitoraže Jadrana
j JRST - V Juliju je opazovalnica za uransko morje, ki je bila ustanovlje-0 v okviru skupnosti Alpe-Jadran Pravila že spet monitoražo Jadrana, preiskovalci iz Hrvaške, Slovenije, Sq Janije-Julijske krajine in Veneta v analizirali vzorce vode, ki so jih elj v 85 določenih krajih, poleg tega rjn J° potapljači preiskali tudi morsko
tiip ° Sadnem sporočilu so z julijskimi Ho r,ltVam* ugotovili, da je stopnja sla-p o na površju nizka, temperatura Gl P.ovr®ini pa je presegla 23 stopinj. ipaj ue je stopnja slanosti bolj nor-§Q n^-.pri površini so ugotovili manj-
Ptvim
v°Ij,
1	ucjulu v in umuj-
Količino hranilnih snovi, kot med
monitoriranjem. Kisika je do-“*Jr medtem ko je pri dnu pomanjka-da razt°pljenega kisika. Kaže nadalje, jn J® končalo cvetenje fitoplanktona m,,panobakterij, ki so jih ugotovili Prvo monitoražo.
Sno vodi so tudi opazili več sluzastih v v \ 7 obliki niti, mrež in mren, ki so HianPu količini v sredini Jadrana, v količinah pa tudi ob periferiji, sip, Severnega Jadrana je prekrito s duš^0 gmoto temnorjave barve, kar je v n®katere organizme. V tej gmoti krat°ilcePtracija cianobakterij od sto-uo tisočkrat večja kot v vodi.
^"5 POMOČ SLOVENIJI
reri°^darnostni odbor je na svoji pQ 1 seji v torek 16. t. m, pozitivna Pen^' potek nabiralne akcije Trst 0venskih denarnih zavodih v čil, d m G°rici. Kljub temu je odlo-ski'm a obnovi poziv vsem sloven-ža fojakom in italijanskim sodr-Sredstn°m' nai PrisPevajo denarna Polo Va V humanitarne namene s če [.g?™ na spodaj navedene teko-akciia UPe' K°t znano je nabiralna tudi ^°m°č Sloveniji '91 v teku mčp 7 videmski pokrajini, tekoči banlcAi,^? 80 bili odprti še v treh Sdeželne?a značaja. dob6r ‘j Prejšnjega tedna je imela sov v PInev akcija zbiranja podpise dai; estnem središču. Mladi, ki nadalie P°hudo za to akcijo, bodo n® pri.V’?. ‘ z zbiranjem podpisov konca ®uitvah, ki bodo potekale do stavil, 6®a te(ina, nakar bodo pred-P°budelaVnost* rezultate njihove
s°hdarrie ugotovljeno na seji bost Za 0stnega odbora, bo priložil) i, obpPodPoro samostojni Slovenske nem Pa za izpričanje slo-Krajipi Prisotnosti v videmski po-bost oh P®tkova otvoritvena sveča-du. ačetku Mittelfesta v Čeda-
Konec septembra srečanje slovenskih misijonarjev
LJUBLJANA — Po Svetovnem slovenskem kongresu, se v Medškofijskem misijonskem svetu v Ljubljani zavzeto pripravljajo na Vseslovenski misijonski kongres, ki ga organizirajo papeške misijonske družbe. Na temo "Krajevna Cerkev in misijoni" bo potekal od 21. do 29. septembra. Na slovenskem misijonskem kongresu želijo organizatorji predstaviti in kritično oceniti celotno misijonsko dejavnost in povabiti kristjane v Sloveniji, rojake v zamejstvu in po svetu, naj jo še naprej spremljajo in podpirajo ter se vanjo tudi dejavno vključujejo. Vse večje verske prireditve, ki že tradicionalno potekajo v jesenskem času v Sloveniji, naj bi letos dobile misijonsko vsebino in pomen (vsakoletno srečanje verne slovenske mladine v Stični, pastoralni tečaj, redovniški dan, itd.), pripravilil pa bodo še druge manifestacije.
Mednje sodi znana blagoslovitev misijonskih avtomobilov v kongresnih dneh, združeno z evropskim srečanjem MIVE ter njene dejavnosti doma in po svetu, ki jo poznajo tudi slovenski rojaki v Italiji in Avstriji. Pripravljajo tudi veliko pregledno in dokumentirano misijonsko razstavo v Cankarjevem domu, misijonski simpozij na ljubljanski Teološki fakulteti, dan duhovnih in misijonskih poklicev, redovniški dan, posebno misijonsko igro, predavanja misijonarjev po Sloveniji, privlačen misijonski program za bolnike ter med vrsto spremljajočih kongresnih prieditev tudi misijonske večere v številnih slovenskih krajih in verjetno še v zamejstvu z željo, da bi misijonska misel združila čim več ljudi dobre volje in prijateljstva. Organizatorji si prizadevajo, da bi nekatere prireditve tudi na Tržaškem, Goriškem
in avstrijskem Koroškem. Tako bi v kongresnih dneh širši javnosti predstavili tudi misijonsko dejavnost Slovencev, ki živijo zunaj matične domovine.
Vseslovenski misijonski kongres 1991 v organizaciji papeških misijonskih dejavnosti za Slovenijo ter medškofijskega misijonskega sveta v Ljubljani, se bo začel v petek, 20. septembra z otvoritvijo misijonske razstave v Cankarjevem domu (odprta bo ves čas kongresa, pozneje pa naj bi jo za področje Primorske pripravili še v Sežani), ki jo organizirajo skupaj s Slovenskim etnografskim muzejem. Ob tej priložnosti bodo izdali dva kataloga: enega za zloženki in drugega obširnega, v katerem bo na 50 straneh v besedi in sliki prikazana vsa slovenska misijonska zgodovina od prvih začetkov do danes. Uradni začetek kongresa bo v soboto, 21. septembra v Stični, združen z romanjem mladih v naj starejšo samostansko naselbino na slovenskih tleh, ustanovljeno davnega 1135. leta. Po molitvenem bogoslužju v stiški baziliki, bo misijonarjem in udeležencem otvoritvene slovesnosti spregovoriltržaški pisatelj Alojz Rebula, pogovor na prostem z misijonarji in misijonskimi delavci pa bo vodila slovenska radijska TV napovedovalka Alenka Hoeferle. Vsi, ki bodo ta dan gostje kongresa in stiških cistercijanov, bodo deležni tradicionalne misijonske jedi, riža s kruhom. V nedeljo, 22. septembra, se bo kongres nadaljeval po slovenskih župnijah.
V ponedeljek, 23. septembra, se bodo molitvi za misijone pridružili vsi Slovenci doma, v zamejstvu in v izseljenstvu, naslednji kongresni dan pa bo na-
menjen duhovnim in misijonskim poklicem. V sredo, 25. septembra, bo na Teološki fakulteti v Ljubljani redovniški dan, ki mu bo do petka, 27. septembra sledil dvodnevni misijonski simpozij z mednarodno udeležbo. O misijonih in aktualnih vprašanjih misijonske dejavnosti med Slovenci doma in po svetu, bodo na simpoziju govorili priznani slovenski teološki in drugi strokovnjaki. Drugi dan simpozija bo okroglo mizo z misijonarji vodil znani misijonski delavec in urednik Misijonskih obzorij, dr. Drago Ocvirk. Sledil bo sprejem gostov kongresa na ljubljanskem Magistratu, v večernih urah pa se bo začelo evropsko srečanje MIVE, ki se bo nadaljevalo v soboto, 28. septembra. Sicer pa bo evropsko srečanje MIVE namenjeno tudi manjšinam - v Ljubljani in Mariboru naj bi postavili misijonske šotore. Zadnji kongresni dan, 29. septembra, sicer ne bo sklepne osrednje prireditve, vendar ga bodo prireditelji povezali s tradicionalno Slomškovo nedeljo, med katero bodo v Mariboru odkrili spomenik velikemu Slovencu, škofu Antonu Martinu Slomšku.
Ob vseh vzporednih prireditvah, ki bodo potekale v kongresnih dneh v Sloveniji in v zamejstvu, organizatorji posebej poudarjajo, da bo Vseslovenski misijonski kongres ena najpomembnejših kongresnih manifestacij v Republiki Sloveniji v letošnjem letu. Glavno breme organizacijskih priprav sloni na lazaristu Jožetu Planinšku iz Ljubljane, ravnatelju slovenskih misijonov, ki je pred meseci na tem odgovornem položaju zamenjal preminulega msgr. Franca Mikuža, dolgoletnega narodnega voditelja misijonov v Sloveniji.	IVAN VIRNIK
Deželna CISL obiskala slovenske sindikate
KOPER - V petek, 12. julija se je delejacija sindikata CISL Furlanije-Julijske krajine, ki sta jo vodila deželni sekretar Vittorio Giustina in sekretar CISL iz Trsta Kakovic, srečala v Kopru s predsedstvom slovenske Konfederacije sindikatov 90, ki jo je vodil Boris Mazalin in predsedstvom Obalne sindikalne organizacije.
Namen srečanja je bila izmenjava mnenj o položaju v Jugoslaviji po potrditvi brionske deklaracije s strani slovenske skupščine. Sindikat CISL Furlanije-Julijske krajine je zagotovil neomajno solidarnost s požrtvovalnim bojem za svobodo in neodvisnost, ki ga v teh mesecih bijeta slovenski narod in delavstvo, soočena s hudim poskusom agresije s strani zvezne vojske. Slovenski in italijanski sindikalni voditelji so se strinjali, da bodo nove politične in deželne oblike v Jugoslaviji možne le ob polnem spoštovanju načel svobode in samoodločbe narodov. Zatorej zavračajo vsak poskus napada ali nadvlade, ki bi se postavljal nad voljo narodov in suverenost svobodno izvoljenih parlamentov.
Predstanviki »Konfederacije sindikatov 90« so poudarili nujnost takojšnje rešitve institucionalnega vprašanja, da bi se lahko uspešno soočili z veliko nevarnostjo ekonomske in socialne krize, ki čedalje huje prizadeva Slovenijo. Obe strani sta se tudi strinjali, da je potrebno zagotoviti dialog in pozitivno sožitje na istrskem ozemlju, kjer živijo Slovenci, Italijani in Hrvati in druge narodnosti in je vko-reninjena večnacionalna resničnost.
Slovenski in italijanski sindikalni voditelji so se na koncu dogovorili za nadaljevanje stikov, ki naj bodo pose-večeni še posebej vprašanjem tržišča dela, migraciji in delu čez mejo.
pismo uredništvu
Prihodnji teden, in sicer v torek in četrtek, bosta potekala na pobudo solidarnostnega odbora debatna večera v Bazovici in Nabrežini, na katerih bodo nastopili ugledni gostje iz Slovenije. To bo nedvomno priložnost, da se gostom postavljajo vprašanja oziroma da se jih seznani z gledanjem in tudi dvomi, ki jih je moč zaslediti med našimi ljudmi, ko je govor o zadnjih dogodkih v matični domovini.
Tekoči računi za nabiralno solidarnostno akcijo POMOČ SLOVENIJI '91 pri slovenskih denarnih zavodih v Italiji:
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA (Sedež Trst, Agencija Domjo, Agencija Rojan) — 01.6560/54 HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE —- 9626 HRANILNICA IN POSOJILNICA NABREŽINA (Sedež Nabrežina, Filiala Sesljanj — 65283-1 KMEČKA BANKA GORICA (Sedež Gorica, Filiala Krmin) — 61001
HRANILNICA IN POSOJILNICA DOBERDOB — 1720
HRANILNICA IN POSOJILNICA SOVODNJE — 23/7
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA -Filiala Čedad — 02.200/89
Navajamo še dodatne številke tekočih računov:
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRI-ESTE — 42568/5
CASSA Dl RISPARMIO Dl GO-RIZIA — 13160/1
BANCA POPOLARE UDINESE — 6986
Sedež solidarnostnega odbora Slovencev v Italiji odgovarja v jutranjih urah na telefonsko številko SKGZ: 368094; fax 368158.
Nesoglašanje z izjavo primorskih književnikov
Dne 6.7.91 nas je Združenje književnikov Primorske, pododbor DSP, presenetilo v Delu z "Izjavo o tragičnih dogodkih", v kateri so sledeče bistvene misli: »Odločno obsojamo nasilje in kličemo slovenskim in zveznim politikom, naj odgovorno in premišljeno pretehtajo nastali položaj in naj namesto orožja spregovori beseda. Nedopustno je, da se v civilizirani družbi in Evropi 2000 ponovno uveljavlja logika nasilja.«
Sprašujem se, ali je res mogoče, da stojijo primorski književniki za tako pomanjkljivo in dvomljivo izjavo ob dogodkih, ki so do temeljev ogrozili naš vsakdan in pretresli svet. Ne morem si misliti, da bi bili književniki poskušali s to svojo izjavo moralno izenačiti udar vojske in odpor slovenskega ljudstva, tudi če je izjava tako formulirana, da ni videti iz nje prav nobenega razlikovanja med obema vrstama nasilja. Predvsem pa ne morem razumeti, da niso našli v svoji izjavi ene same besedice sočutja in moralne ogorčenosti ob globokem ponižanju, ki mu je bila izpostavljena Slovenija. Vsi vemo, da je ubijanje grozljiva stvar, vendar, za božjo voljo, povejte nam, kaj naj bi slovenski miličnik in teritorialec ukrenila, ko so v noči po razglasitvi slovenske nedovisnosti iz kasarn prišli tanki, ki so pomendrali pred seboj vse, kar jim je prišlo pod gosenice. Ali naj bi jim kar predali mejne prehode, im povrh še ključe skupščine in Kučanovega kabineta zraven. Da nas za nekaj desetletij spet odrežejo od civiliziranega sveta ter nas gospodarsko in moralno zlomijo? Da izpeljejo novo pacifikacijo, ki ne bi pomenila samo smrti mlade demokracije, ampak tudi še česa mnogo hujšega? A je mogoče, da se primorski književniki ob vseh dogodkih zadnjih let in ob grozljivih dejstvih in odkritij te zahrbtne nenapovedane vojne ne zavedajo, za kaj je šlo? Kaj vse je bilo na kocki? Ob spopadih in grožnjah okrog ustavnih
amandmajev že daljnega 1986. leta? Ob ponavljajočih se grožnjah zaradi kontrarevolucije in napadov na JLA? Ob večletnem napadu vojaških in zveznih tožilstev na slovenske novinarje in urednike? Ob sramotno montiranem procesu proti četverici? Ob izjalovljenem mitingu in gospodarski blokadi? Ob brezpravnem in nekaznovanem ropanju slovenskega premoženja na tleh ostankov realsocializ-ma? Ob očitnem in predrznem barantanju z našo zemljo (D. Čosič, Delbello)? Ob eskalaciji nasilja in brezpravnosti na Kosovu ter mejnih črtah s Hrvaško in Bosno? Ob večkratno dokumentiranih namenih ravnokar spodletele vojaške akcije "Okop", da likvidira slovensko demokracijo in obrne kolo zgodovine nazaj? In na koncu ob grozljivem javnem nastopu Adžiča, ko nam je zaledenela kri ob spoznanju, da je lahko usoda ene države v rokah nekega generala?
Slovenija se v svojih poskusih, da bi se izvila iz objema jugoboljševizma, izčrpava v jalovem dogovarjanju že skoraj eno desetletje. Nihče nas pri tem ni jemal resno in nas tudi še danes ne, tudi še potem, ko je s plebiscitom šlo prokleto zares. V tem je vsa usodnost tega nesporazuma. Šli smo se dialog med hlapcem in gospodarjem, v katerem je slednji, po potrebi tudi s silo, prvemu določal meje dovoljenega. Enkrat je bilo vendarle treba presekati. In to smo storili na civiliziran in demokratičen način, ne da bi kogarkoli ogrožali, ali nad njim celo dvignili orožje. Udarila je druga stran in to minuto potem, ko se je izteklo slavje proglasitve slovenske neodvisnosti. Zato pravi Mikeln, predsednik pisateljskega mirovnega komiteja (Delo, 6.7.91) »in rečem vam z vso odgovornostjo, da pride čas, ko je svet narobe in je treba mir braniti z orožjem. Svoboda je sestavni del miru, neodvisnost je sestavni del miru. Nesvobodni ljudje ne morejo živeti v miru ne s svojimi sosedi, ne sami s seboj.« To so hkrati besede iz Deklaracije o miru in svobodi, ki jo je pripravil pisateljski mirovni komite in sprejel 50. Kongres PEN kluba v Luganu 1987. leta.
MILAN GREGORIČ
Po zapletu dogodkov v zvezi s statutom Občine Trst
Solidarni z republiko Slovenijo a ne s tukajšnjo slovensko manjšino
Stališče o zadnjih dogajanjih v matični domovini
Nabrežinska sekcija SSk pozdravlja novo Slovenijo
Tržaški občinski svet se bo šele v drugi polovici septembra ukvarjal s statutom, seveda če ne bo prišlo prej do krize in do sklicanja predčasnih upravnih volitev. Politična razhajanja med zavezniki se iz dneva v dan kopičijo in zaostrujejo (PLI grozi, da bo v kratkem izstopila iz koalicije), kar nekateri povezujejo tudi s pripravami na morebitne jesenske parlamentarne volitve. V ta okvir najbrž sodi tudi ponedeljkova poteza novopečenega socialističnega svetovalca Chende, ki je z enim samim stavkom spravil na kolena Richettijev odbor in povzročil pravi politični potres z neprevidljivimi posledicami.
Če hočemo količkaj razumeti potek dogajanj se moramo ozreti nekoliko v preteklost in izhajati iz dejstva, da je osnutek statuta, ki je naletel na zeleno luč večine, popolnoma spregledal vprašanja slovenske manjšine ter v bistvu ukinil tudi že pridobljene pravice naše skupnosti. Odbor je nato pod pritiskom opozicije (predvsem SSk in DSL) vrat na nos pripravil dva popravka k svojemu osnutku. Prvi priznava pravico do rabe slovenščine pri poslovanju branilca občanovih pravic, ki ga predvideva reforma javnih uprav, drugi pa se zavzema za »status quo« v rajonskih svetih, kjer je trenutno priznana pravica Slovencem, da lahko na sejah govorijo v materinem jeziku. Chenda, ki je rekel, da govori v imenu skupine PSI, je za ta dva popravka zahteval ločeno glasovanje in s tem dal jasno vedeti, da bodo svetovalci Craxijeve stranke glasovali po vesti ter da v bistvu ta dva amandmaja ne gre tolmačiti kot stališče celotnega odbora.
Poteza svetovalca Chende je dozorela na seji svetovalske skupine PSI, na kateri je prevladalo stališče senatorja Agnellija, češ da je treba za vsako odločitev v prid naši manjšini počakati na odobritev zaščitnega zakona, kar naj bi seveda veljalo tudi za statut Občine Trst. To piše tudi v uradnem sporočilu svetovalske skupine PSI, ki je mnenja, da je treba vprašanja slove-venske manjšine nedvomno poglobiti, v pričakovanju državnega normativa pa je trenutno najbolj primerno, da se statut naslanja na obstoječo zakonodajo in to brez dodatnih poglabljanj. Gre za znano omejevalno stališče, ki je močno prisotno v širokih krogih KD in v ostalih vladnih strankah, kar se Agnellija tiče pa gre gotovo tudi in morda predvsem za skrb po ponovni obnovitvi volilnega zavezništva PSI-LpT, na osnovi katerega sta bila leta 1987 izvoljena v rimski parlament on in Camber. Prevladala je tako težnja po »dobrososedskih odnosih« z melonar-skim gibanjem. S senatorjem Agnellijem je potegnila tudi Seghenejeva levica, proti takemu zadržanju pa so nastopili le tajnik Perelli ter odbornika Pittonijeva in D' Amore, ki pa so ostali v manjšini.
Svetovalec Slovenske skupnosti Aleš Lokar ocenjuje kot žalostno dejstvo, da je rdeča luč za odobritev statuta prišla prav iz vrst nekaterih predstavnikov PSI, »pri čemer pa je prepričan, da se za novincem Chendo skrivajo vidnejši voditelji stranke«. Nekateri vplivni mestni krogi si polnijo
usta s solidarnostjo Sloveniji (Lokar navaja kot primer nedavna stališča lis-tarskega veljaka Cecovinija), tukaj pa nočejo priznavati niti prisotnosti slovenske manjšine. Ali ni to absurd ter veliko protislovje za mesto, ki se ima za evropsko, v resnici pa ni, nam je še povedal predstavnik SSk, ki bo vsekakor septembra s svojimi popravki nadaljeval politično borbo, da bomo Slovenci in slovenščina našli res mesto v občinskem statutu.
Svetovalka Demokratične stranke levice Anamarija Kalc pa je spričo ponedeljkovih dogodkov prišla do prepričanja, da vodilni tržaški politični razred ne odraža realnih hotenj ljudi, »ki si kljub vsemu želijo izhod iz tega vsakdanjega močvirja in stalnega tar-
nanja«. Tržaški občinski svet je po njenem mnenju iz dneva v dan vse bolj podoben »divji džungli«, v kateri vsakdo skrbi predvsem za svoj stolček in v tem okviru gleda predvsem na prihodnje volitve«. Mimo politične ocene ponedeljkovih dogajanj, ki so seveda vredna obsodbe, pa je Kalčeva mnenja, da stranke v klasični obliki danes kot danes ne odražajo več realnih hotenj in pričakovanj ljudi, ki se zato od njih oddaljujejo. Vprašanje slovenske manjšine je znova dalo povod za politična obračunavanja, ki imajo povsem drugo naravo in v to so konec koncev prepričani tudi tisti, ki vse to dema-goško izkoriščajo. Vse to pa jim očitno še vedno koristi, nam je povedala še Kalčeva, koliko bo vse to lahko še trajalo pa je drugi problem.	§ -p
Edoardo Godnik novi predsednik jusarskega odbora v Barkovljah
Novoizvoljeni odborniki Enotne jusarske liste v Barkovljah Giuseppe Bre-celli, Edoardo Godnik, Vittorio Michelazzi in Demetrio Pertot so se pred kratkim sestali ter izvolili za predsednika Edoarda Godnika in tajnika Vittorija Michelaz-zija. Na seji so med drugim analizirali delovanje prejšnjega mandata in ugotovili, da odnosi z Občino Trst niso bili dobri in plodni. K temu so bržkone botrovale politične in birokratske zapreke, ki niso dovolile, da bi odbor razpolagal s točno dokumentacijo zemljišč.
Novoizvoljeni odbor, piše v tiskovni noti, je tudi kritično ocenil pomanjkljivo delo koordinatorjev jusarskih odborov, ki niso nudili ustrezne pomoči v predvolilnem času s potrebnim propagandnim materialom. Enotna lista v Barkovljah ne razpolaga z finančnimi sredstvi in zato je ekonomsko šibka. Čeprav je bila izvoljena, je bilo število glasov polovično od prejšnjih volitev. Novoizvoljeni odbor se je zavzel, da izpelje čim uspešnejše svoje delo in nerešene probleme. Obenem se zahvaljuje vsem volilcem, ki so mu izkazali zaupanje in ogomočili izvolitev.
Sekcijsko tajništvo Slovenske skupnosti za Devin-Nabrežino je posvetilo zadnjo sejo izključno položaju v Sloveniji. Matična domovina je samo dan po proglasitvi osamosvojitve doživela barbarski napad s strani jugoslovanske armade, piše v izjavi za tisk, ki je hotela in še hoče s silo streti ljudsko voljo in vsiliti slovenskemu narodu komunistični režim pod strogim centralističnim vodstvom beograjskih stalinistov in generalov. Slovenski narod pa je tokrat dosegel, prvič v svoji zgodovini, popolno enotnost in se odločno ter hrabro uprl napadalcu. »Mlada slovenska vojska, ki jo sestavljajo v glavnem prostovoljci, je svetu dokazala vso svojo veljavo in predvsem, da je trdno odločena tudi z življenjem braniti demokratično izraženo zahtevo po osamosvojitvi. Slovensko politično vodstvo pa je z odločnostjo in mero za stvarnost doseglo internacionalizacijo slovenskega problema in izraze solidarnosti velikega dela svetovne javnosti.«
Slovenska zamejska javnost je po mnenju nabrežinske SSk tokrat hitro in enotno podprla na vse možne načine odpor Slovenije proti okupatorju. Vse slovenske organizacije, tako politične kot športne in kulturne, stvarno sodelujejo pri tej akciji. Na področju devinsko-nabrežinske občine je zlasti pomembna pobuda domačih društev Igo Gruden in Sokol, ki so skupno s zadrugo ARS NOVA organizirale zelo uspešen solidarnostni koncert za mir v samostojni Sloveniji. Hvalevredno je, da je občinska uprava uradno pristopila k tej pobudi. Sekcija SSk je ob tej
priliki izročila predstavniku Rdečega križa Slovenije denarni prispevek 500.000 lir za pomoč Sloveniji in obenem poziva, da vsi prispevajo v ta sklad.
Sekcijsko tajništvo SSk se pridružuje obsodbi vojaškega posega na samostojno Slovenijo, izraža vso svojo solidarnost rojakom v domovini in poziva mednarodno in zlasti italijansko demokratično javnost, da stvarno podpre upravičena pričakovanja samostojne države Sloveniije. Ob koncu je tajnik Antek Terčon čestital Bojanu Brezigarju za izvolitev za predsednika Svetovnega slovenskega kongresa.
Zahvala RK Slovenije za Koncert za mir
Rdeči križ Slovenije in občinska organizacija RK iz Sežane sta se zahvalila prirediteljem četrtkovega solidarnostnega koncerta za mir v Sloveniji v Nabrežini. Izkupiček koncerta je bil namreč namenjen Rdečemu križu Slovenije, in vsaka podpora samostojni in neodvisni Sloveniji, tej mladi državici, ki komaj stopa na samostojno pot, mnogo pomeni.
Rdeči križ Slovenije sse zahvaljuje tudi vsem udeležencem koncerta, predsedniku svetovnega slovenskega kongresa Bojanu Brezigarju in nastopajočim glasbenim skupinam z obeh strani meje, ki so dale koncertu za mir mednarodni pečat in pričarale prijetno glasbeno vzdušje med obiskovalci, (-oks-)
V »kotičku odličnjakov« se danes predstavlja maturantka s strokovnega zavoda Jožef Stefan
Zadoščenje ob uresničeni, čeprav tvegani izbiri
Katarina Cossutta
Tretji gost letošnjega »kotička odličnjakov« je Katarina Cossutta, ki je dosegla najvišjo oceno na strokovnem zavodu Jožef Stefan. Po opravljenem zrelostnem izpitu je Katarina dosegla diplomo tehnika kemijskih industrij. Do lani je v prostem času vadila karate, največ pozornosti pa že vrsto let posveča skavtski dejavnosti.
Skoraj »obvezno« je vprašanje, s kakšnim srcem si sprejela tako visoko končno oceno?
Bila sem zelo vesela. Sicer sem oceno prebrala dan pozneje na straneh Primorskega dnevnika, ker smo se s sošolci dogovorili, da gremo skupaj pogledat na šolsko oglasno desko šele dan po objavi! Delno sem si šestdeseti-co pričakovala oziroma prej sem upala nanjo: vseh pet let sem imela dober uspeh, ob koncu pa si nisem želela delati utvar, da ne bi bila razočarana.
Zakaj si pred petimi leti izbrala prav to šolo in s kakšnimi nameni?
Kemija mi je bila vedno všeč. Pravzaprav je na nižji srednji šoli nismo obravnavali. Ko pa smo v tretjem letu kot »mali« maturantje obiskali strokovni zavod in sem pobliže spoznala to šolo, sem se odločila, da se vpišem. Navdušilo me je predvsem delo v laboratoriju. Sicer so me nižješolski profesorji prepričevali, da bi rajši izbrala kako drugo višjo šolo, ki bi mi nudila »boljšo« izobrazbo in več možnosti za poznejšo uveljavitev. Jaz pa sem vztrajala pri svoji izbiri in mi je tudi dobro uspela.
Ti je ta šola uresničila vsa pričakovanja?
Moram priznati, da se prve dni sploh nisem znašla. Navajena sem bila
na šolsko okolje na vasi. Kmalu pa sem to premostila in tudi s profesorji se je vzpostavil zelo dober odnos. Poleg znanstvenih pa smo na strokovnem zavodu zelo izčrpno obravnavali tudi literarne predmete. Glede na izbrano stroko je pomenilo učenje stalno odkrivanje nečesa novega, ob teoriji smo predvsem v zadnjem šolskem letu posvetili pozornost praktični uporabi znanja o kemiji.
Kako pa si zamišljaš svojo bodočnost?
Poskusila bom nadaljevati študij na univerzi, nisem se še odločila za fakulteto, prav gotovo pa bom izbrala tako, ki bo v zvezi s kemijo. Če pa mi univerza ne bo šla od rok, se bom zaposlila. Sicer mi mnogi pravijo, da sem izbrala šolo, ki v našem mestu ne odpira veliko možnosti za poklicno uveljavitev. Boljše bi bilo baje v Milanu. Že sedaj pa sem pripravljena odpotovati iz Trsta.
Kakšno mnenje si si ustvarila o šolskem sistemu?
Mislim, da je šola nasploh zastarela. Programi ne dopuščajo, da bi profesorji od njih odstopali za uvajanje osebnega pristopa ali aktualnejših novosti. Kemija je, denimo, vezana na precej zaostal ministrski program: to smo občutili predvsem v letošnjem šolskem
letu, ko smo se programa strogo držali, da bi naše znanje odgovarjalo znanju, ki ga zahteva zrelostni izpit. Mis' lim, da bi na maturi morali več ovrednotiti predstavljene referate. Delno se tudi strinjam s sošolcem Martinom Sosičem glede ustnega dela mature. Znanje iz vseh predmetov pa bi res morah preverjati s svojimi profesorji, z zunanjimi člani komisije bi lahko prišlo do nesporazumov, predvsem glede »razsežnosti« obdelanega programa.
Kaj meniš o dogodkih v Sloveniji-
Upam, da se bo vse najbolje razrešilo. Prepričana sem, da se bo Sloveni]3 končno osamosvojila. Prejšnji teden sem tudi sodelovala pri zbiranju p03' pisov za solidarnost matični državi na pobudo zamejskih mladinskih organizacij. Odnos nekaterih Tržačanov ®e je res razočaral: saj je znano, da 50 naši someščani precej neobčutljivi d® tega vprašanja. Tujci, turisti in tisti, k1 niso bili iz Trsta, so se strinjali z nas° pobudo. Nekateri Tržačani so se izog1' bali podpisa, češ da nimajo časa. Tud odnos mlajših je precej omalovaževa len. Mnogi pa so spraševali, zakaj zb1 ramo podpise samo za podporo Slove niji in ne tudi Hrvatski.
Razgovor zapisala DAMIANA OTA
Izvirna izkušnja otroškega središča v Sesljam, kjer so se združili vsi zainteresirani dejavniki
Starši so zelo pozitivno sprejeli predlog o animacijski dejavnosti
Dom za kulturo mladih v Sesljanu Center K. Štrekelj
3. RAZVOJ
Vsak razvoj, zlasti v okviru javnih uprav, predpostavlja jasno načrtovanje in finančno kritje zarisane poti. V svojem načrtovanju se je občina, takoj po izvedbi natečaja, usmerila v dodatno izpopolnjevanje učnega kadra, kajti integracija dveh skupin vzgojiteljev v učinkovito in skladno celoto ni bila samoumevna ali avtomatična.
Ponovno je nastopila faza intenzivnega iskanja, preverjanja in upravnega dela. Vse je bilo odvisno od obsega zagotovljenih sredstev, zato je bilo treba preveriti vse možne vire za finansiranje nove dejavnosti. Načrti opremljeni s predračuni so romali na številne naslovov, od deželne uprave, Kraške gorske skupnosti, vse do Strassbourga in uradov Evropske Gospodarske Skupnosti. Odziv je bil precej pozitiven tudi s strani EGS in konkretno delo je lahko steklo.
V tej fazi načrtovanja je občina posvetila posebno pozornost slovenskemu področju predšolske vzgoje, zlasti že omenjenemu jezikovnemu problemu, ki je dobival vse bolj jasne obrise. Zahtevnost dela ni izhajala le zaradi slovenskih otrok, ki so pač imeli težave pri izraažnju v materinščini, ampak predvsem zaradi vse bolj pogostih primerov otrok iz narodnostno mešanih zakonov, in končno, tudi zaradi družin, kjer sta oba starša bila italijanske narodnosti.
Treba je bilo zavzeti določena teoretična stališča, kot na primer razčiščeni e odnosa do uporabe in vloge narečja ter reševati vrsto organizacijskih težav, kot je pridobitev sodelovanja primernih mentorjev in oblikovanja osnovnih inštrumentov za te dejavnosti. V ta namen je bila izvedena tudi strokovna raziskava o jezikovnih razmerah v občini.
Doba intenzivnega investiranja v učno osebje je trajala štiri šolska leta.
Pri njihovem izpopolnjevanju se je predvsem skrbelo za področje jezikovne didaktike (pri tem so sodelovale Vera Tuta in dve poverjenici IRRSAE, Sonja Sirk in Stanka Sosič). Na drugi ravni se je praktičnim napotkom in jezikovni strokovni podlagi dodalo tudi osnovno znanje iz psihologije, da bi vzgojiteljice pri svojem delu lahko razumevale tudi neverbalne oblike sporočanja preko otrokovega celovitega obnašanja in odzivanja (Alenka Re-
bula Tuta). V šolskih letih 1988/89 in 1989/90 se je permanentno izobraževanje učnega osebja nadaljevalo v sodelovanju z dvema izvedenkama iz Pedagoškega inštituta v Ljubljani.
Razvoj tega projekta je dovršil svojo prvo razvojno fazo ob otvoritvi prenovljenega šolskega poslopja osnovne šole K. Štrekelj v Sesljanu in v pripravi publikacije, ki je opisala opravljeno delo in prehojeno pot. Stavba je bila itak potrebna prenove, zato je bila leta 1986 zaprta in po precej dolgem zbiranju sredstev in trajanju del, je končno prišlo do njene otvoritve maja 1989. Sesljanski vrtec je bil zato premeščen v Mavhinje, osnovna šola pa v Devin. Obe enoti sta bili številčno že prej na robu obstoja in sta tvegali zaprtje. Z njuno premestitvijo sta bili okrepljeni drugi dve šolski enoti, sama stavba pa je dobila novo šolsko funkcijo, ki je pomenila obogatitev celotne šolske strukture na območju.
Prenovljena stavba v Sesljanu je bila zamišljena kot center vsega animacijskega delovanja, ki je zrasel iz vsebinske obogatitve otroških vrtcev. Središče je bilo primerno opremljeno za manjše prireditve in za uporabo raznih vizuelnih sredstev, posebej je bila še opremljena kompjuterska učilnica.
Razpolaganje s primerno opremljenim sedežem delovanja je privedlo občino do usmeritve, da se vse popoldanske animacijske dejavnosti za slo-
venske vrtce osredotoči v te prostor ' kamor naj bi šolabusi vozili otroke njihovih matičnih vrtcev takoj p° šilu. Od tam bi pozneje starši l3*1". odpeljali otroke domov. Italijan5 predšolski otroci so dobili sorodn središče v Devinu.
Šolsko leto 1989/90 je bilo zato izP ljano po načrtu tako, da so se vse P° poldanske dejavnosti odvijale v orn njenih dveh središčih. Ta preuredit^ pa je razmeroma kmalu pokazala, ^ povzroča določeno negodovanje rn starši. Soočanje z njimi je občini PCT & zalo, da je spet prišlo na dan sta*lSflju
ki nacnrntniD vcalromn nrltPOOVt* f
otrok od njihovega domačega
okoli3;
Zato,da bi bila stališča in mne a povsem jasna, je bila ob koncu , izvedena anketa med starši. RezU
te ankete in drugih stikov je bila n.9^ tovitev, da starši niso proti animacij ^ dejavnosti, ampak obratno, žele*1 jji da se te dejavnosti vršijo v mah vrtcih; v dveh organiziranih sred ^a (v Sesljanu za Slovence in v T,eV1I^jr,na Italijane), pa naj se razvije P.oS-rariO dejavnost, ki naj ima jasno definl ja. vsebino. Zanjo se je uveljavil |zra : s o boratorijska dejavnost". Starši sa v predlagali področja, ki so ost^,noS-glavnem znotraj že utečenih deja vlta ti, kot so glasba, motorika in jezi dejavnost.
(Se nadaljuje)
PAVEL STRAN
Po sprejetju dekreta, ki omejuje ugodnosti tržaškega pristanišča
Novi roki za plačilo carine burijo tržaške politične sile
Gre v glavnem za pristojbine in izplačila INPS
Obvestilo članom SDGZ o raznih zapadlostih
Novi roki za plačevanje carinskih Pristojbin v italijanskih pristaniščih in Povečanje obrestne stopnje za kredite acarino burijo tržaške in deželne poročne sile. Ze včeraj smo pisali o ostrem protestu poslanca Demokratič-6 stranke levice VVillerja Bordona Proti dekretu, ki bo občutno oškodo-al tržaško pristanišče. Za njim sta se Povrsu oglasila predsednik deželnega .obora Adriano Biasutti in drugi tr-zaski poslanec Sergio Coloni (KD).
Za boljše razumevanje dokaj zaple-ene zadeve, bo verjetno najbolje ob-ovtti nekaj temeljnih dejstev, tržaško pristanišče je že od daljne-?a 1906. leta lahko računalo na dolo-ene carinske ugodnosti. Med te spa-a tudi šestmesečni rok za plačevanje čfh'ne' ^ drugih italijanskih pristaniš-h so morali trgovski operaterji doslej P» ravnati carinske pristojbine v roku dni. Prav zaradi te nemajhne časov-®/azlike (možnost plačevanja carine P t mesecev kasneje kot v drugih ita-Janskih pristaniščih) je bilo tržaško Pristanišče vabljivo za trgovske opera-^ogat ^ ie ,s tem privilegijem tudi
Vse to je trajalo do maja letos, ko je k bister Formica predstavil vladni de-sv6;' ki je med drugim predvideval rcenje roka za plačevanje carinskih P istojbin z dotedanjih 30 dni na sa-it f1. sedem. Domala vsi predstavniki tinskih pristanišč (razen Trsta) so in Sodi svoj glas proti temu določilu
dose |V0Prn protestnim vpitjem tudi čenju oarinsl
jŠala 90 je od 30 na 90 dni!
svoje: vlada se je odrekla skr-Cfl lu časovnega roka za plačevanje lj,'nskih pristojbin, še več, celo poda-
S tem je vlada dejansko oškodovala tržaško pristanišče, saj bo plačevanje carinskih pristojbin v drugih pristaniščih v roku treh mesecev odtegnilo tržaški luki precej poslov. Vlada pa je zadala Trstu v tej »carinski aferi« še drugi nizki udarec: operaterji v tržaškem pristanišču so plačevali doslej za kredite za carino le 6-odstotne obresti, v drugih pristaniščih pa so bile obresti 12-odstotne. Vlada je te obresti z dekretom poenotila na 10,25 odstotka ter s tem dejansko »ukinila« drugi privilegij tržaške luke.
Po objavi vladnega dekreta je več deželnih svetovalcev (Gambassini, Blasig, Bratina, P. Padovan, Tomat, Luša, Budin in Poli) naslovilo na predsednika deželnega odbora vprašanja o vsej zadevi, da bi izvedeli za mnenje deželne vlade. Dan po tiskovni konferenci VVillerja Bordona jim je predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti na včerajšnji seji deželnega sveta odgovoril.
Predsednik Biasutti je uvodoma obrazložil, da je počakal na odobritev vladnega dekreta, in se šele nato, ko so bile znana njegova točna določila, odločil za odgovor. Povedal je, da so se v Trstu že precej časa širili glasovi o omejevanju ugodnosti za tržaško luko, ti glasovi pa so bili z odobritvijo amandmaja k vladnemu dekretu tudi potrjeni. Omenil je nato »tehnično« plat dekreta, ki je omejil ugodnosti tržaškega pristanišča. Te ugodnosti je svojčas sprejela tudi evropska gospodarska skupnost.
V nadaljevanju svojega odgovora je Biasutti omenil, da so bile pobude v obrambo tržaškega pristanišča zelo in-
tenzivne na vseh nivojih: v parlamentu, na krajevni ravni, pa tudi deželni odbor je po njegovem mnenju opravil svoje. Posegel je pri predsedstvu vlade in pri samem ministru Formici. Deželni možje so sogovornikom predočili predvsem mednarodni značaj tržaškega pristanišča in posebno vlogo, ki jo lahko Trst odigra v spremenjeni politični situaciji v srednji in vzhodni Evropi.
Biasutti je poudaril, da je dekret dejansko prizadel tržaško pristanišče. Oškodoval ga je, ne da bi se s teni okoristile druge italijanske luke. Omejil bo promet v tržaški luki, od tega pa bodo imela največ koristi tuja pristanišča.
Ob koncu je predsednik deželnega sveta omenil, da je prvotni vladni dekret upošteval prednosti tržaškega pristanišča, poseg političnih predstavnikov, ki so »povezani« z interesi drugih italijanskih luk, pa ga je v tej točki povsem sprevrgel. Vladna večina ni enotno zavrnila teh popravkov, in tako se je lahko dogodilo, da so šle ugodnosti tržaškega pristanišča po gobe...
Listar Gambassini je poudaril, da je vladna izbira protizakonita, saj znaša rok za plačevanje carinskih pristojbin po normah evropske gospodarske skupnosti 30 dni (in ne 90). Socialist Blasig se je zavzel za celovito »deželno pristaniščo politiko«. Perla Luša (DSL) je podčrtala nedoslednost italijanske vlade: najprej je v dekretu skrajšala rok za plačevanje carinskih pristojbin s 30 na 7 dni, zatem pa je privolila v podaljšanje roka na 90 dni ter. S tem je dejansko oškodovala samo državo.
Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča člane, da je ustanova INPS v tem obdobju poslala obrtnikom in trgovcem dodatno že izpolnjeno poštno položnico za plačilo socialnih prispevkov za leto 1991. Gre za položnico, ki ni bila napovedana in je prav zaradi tega povzročila določeno zmedo.
Kot je znano, pošilja INPS položnice za fiksne zneske, ki jih je treba plačati v štirih obrokih in sicer 25. januarja, 25. aprila, 25. julija in 25. oktobra. Ob teh sta še dve položnici roza barve, ki se tičeta t. i. davka na zdravje in za kateri rok za plačilo zapade 25. julija ter 25. oktobra ter položnici rumene barve za pokojninski prispevek, ki jih je treba plačati do 20. julija in do 20. oktobra.
Kot že rečeno, se je tem osmim položnicam zdaj nenapovedano pridružila še deveta, ki je že izpolnjena za znesek 38.500 lir za vsako zavarovano osebo. Znesek odgovarja povišku v višini 1 odst pokojninskega prispevka, ki je stopil v veljavo 1. aprila 1991 in se tiče 2. tromesečja 1991. Novo, 10. položnico za 3. in 4. tromesečje, bo INPS še dostavil.
Dolinska občinska uprava sporoča, da bo danes, 17.7. prekinjena dobava vode v Gročani, Pesku in Dragi od 10. do 11.30 zaradi rednega vzdrževanja vodovodnega omrežja.
Nobenih težav ne bodo imeli oni, ki so prijavili manjši dohodek od nižje obdavčljive mere 15.389.384 lir in bodo plačali le znesek, ki je označen na dodatni poštni položnici ustanove INPS. Ostali bodo zneske samoprispevkov, ki jih plačamo z rumenimi položnicami, znižali za skupno 115.495 lir, to se pravi 57.750 lir za vsaki obrok. Kdor je 1. obrok že plačal, bo seveda celotni znesek odštel od 2. obroka, ki ga je treba poravnati do 20. oktobra Za katerokoli informacijo sta na razpolago tajništvo SDGZ (Ul Cicerone, št. 8, tel. 362949/362925) in Patronat INAC (Ul. Cicerone, št. 8/b tel. 360324/362901).
t
Zapustil nas je naš dragi
Giacomo Gerdina
Pogreb bo jutri, 18. julija, ob 11. uri iz kapelice na glavnem pokopališču pri sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo vnuk Franko z ženo Nevio ter pravnukinji Karin in Irina.
Trst, 17. julija 1991
Težkemu tovornjaku popustile zavore: dva nemška šoferja ob življenje
Srhljiva nesreča nad Montebellom
ceste onoCe na vzporednici državne včeraj _ 1 nad Montebellom je bilo P°tnisli] ° tako, da bi človek prej sledicP na zračni vrtinec kot na po-hietrov Pr°metne nesreče. Na 70-80 skeni na ?em odseku ob avtomobil-čez c Padu Marselli je bila poševno Prikoliri? za90zdena 12 metrov dolga Pa je ' Prevrnjena na boku, v njej PrikoliCr.S ■ a*lu mukalo 30 bikov. Za ^hlšker, ležalo truplo 34-letnega da, kakih -)t°^eria Detlefa Margenfel-yičene ni x motrov stran kup skroto-a na kaiv v*ne' je le še spominja-Pfeg nij dino ogromnega tovornjaka,
Cpci,' r Dri mlalza lj-riri T am i c\ na
križa so orphof. Bolničarji Rdečega Parsko hn? živega odpeljali v kati-lzdihnii nišnico, kjer pa je ob 20.30 Pogled ;
rpv naprej ,. še kakih dvajset met-n a rompi' ,]er je sredi ceste obtičal ua°la Sarin t°4 40-letnega podjetnika ez pošknrin se je čudežno izmazal 11 razpršen,- , Povsod na cesti so leža-^rnoveznji k°si pločevine, kolesa, tu
k®' zemhl^.tam copata, zobna štetje razlila :,1' dokumenti, nafta, ki se hunsko „Lne2e°rvarJa' predvsem pa lchimi šk Vno' K° 80 gasilci s hidrav-Vrnjene na9arni razrezali streho prednost Prikolice, je kaos postal na-leklj D x P0Pisen: bike so le s težavo , Pili ne - zne ječe, ko pa so končno i aP«li p„ stlri noge, so se iz strahu t P°stal n anjati na vse strani, tako da Uacija Nevarno tudi za gasilce. Si-n® krai nriiv nekoliko pomirila, ko so :lce, pa ji . uslužbenci miljske klav-h .v°dil rt, lnozdravnik Leo Kralj, ki
■ ^ ® ^čll(Q ^VčUllP bivali Nolzatoro cn
vanje živali. Nekatere so
vKa bika 9°ee izvleči skozi streho. , Nesrex. vsekakor morali ubiti. edice, kaj j-1 abko imela še hujše po-1 Za prvim nemškim tirom
sta peljala še dva. Vsi so bili iz Nemčije, iz mesta Demmin v Pomeraniji. Če ne bi pravočasno ugledali, kaj se dogaja, in ustrezno ukrepali, bi nastal pravi pokol. Toda kako je sploh prišlo do nesreče? To je kot pri puzzleju skušalo ugotavljati, vsak na svojem predelu ceste, okrog 10 karabinjerjev s komandantom Antoninijem na čelu in osem mestnih redarjev. Uradne verzije seveda še ni, toda objektivna analiza dinamike in pričevanje Paola Sadoca sta že dovolj.
Prva ugotovitev je, da je tir zapeljal po strmi cesti, ki pelje proti Čarboli, kljub znaku, ki težkim tovornjakom to prepoveduje. Moral bi nadaljevati pot po državni cesti 202, a je zapeljal na spodnjo. Zakaj je to storil, je seveda
uganka, ki ne bo nikoli rešena. Morda je znak spregledal, morda pa je zavestno zapeljal po krajšnici. Toda prevozil je le nekaj desetin metrov, ko so mu zavore, zaradi strmine in težkega tovora, popolnoma popustile. Pri avto-odpadu Marselli je šofer (ne ve se, kateri od pokojnih je bil za volanom) zapeljal na desno, kjer je upal, da ga bo zid zaustavil. Tpda ni se zgodilo tako. Kabina se je verjetno vpela v kakšno oviro in postala neke vrste vzmeti: odtrgalo jo je od prikolice in zavrtelo na streho, prikolica se je obrnila na bok in nato dobesedno rila po asfaltu kakih 50 metrov navzdol. Tu se je ponovno zavrtela in obtičala na cesti počez. Oba šoferja je vrglo iz kabine: prvi je obležal le en meter od nje, dru-
Blke so z veliko težavo izvlekli lz prevrnjene prikolice
gi pa se je ustavil šele po 20 metrih, nekaj metrov za prikolico.
V trenutku, ko se je kabina ločila od prikolice in je začelo z divjo vožnjo, je iz nasprotne strani pripeljal mimo Paolo Sadoc, lastnik znane tovarne papirja pri Montebellu. Prednja desna vrata njegovega alfa romeo je železna pošast le oplazila, predel nad zadnjim kolesom pa povsem zmečkala. Sadoco-vo življenje je torej rešilo le nekaj centimetrov pločevine. Takole je pripovedoval po nesreči: »Peljal sem proti domu, nisem posebno hitel, saj se mi ni mudilo, ko opazim sivo pošast. Nisem razumel za kaj gre, videl sem oblak dima in sivo gmoto, bolje bi rekel zid, ki pelje proti meni. Najprej sem hotel zaustaviti avto, ko pa sem sprevidel, da je pošast namenjena naravnost proti zidu in bi iz mene naredila polpeto, sem pritisnil na plin. Šlo je za stotinke sekunde, čutil sem, da je nekaj udarilo v zadnji del avta, tik za mojim sedežem, toda takrat sem že bil iz smrtnega objema«. Sogovornik je bil bled kot kreda, na obrazu je imel nekaj nedolžnih prask, na srajci pa kot rosa drobne kaplje krvi. Bogve od kod so prišle, se je spraševal in naročal karabinjerjem, naj opozorijo njegovo ženo, da je po čudežni sreči odnesel celo kožo.
Drugače pa je bilo na drugi strani prizorišča, kjer so ob uničeni kabini skrušeno jokali kolegi dveh šoferjev. Težka tovornjaka so uspeli pravočasno zaustaviti in niso mogli sprejeti krude usode svojih prijateljev. V skupini je bilo tudi mlado dekle, ki je spremljalo svojega fanta-šoferja in je poznalo nekaj italijanskih besed. Hoteli so v bolnico, hoteli so do telefona, toda težko so se razumeli s karabinjerji, ki so jih slednjič posadili v dva avtomobila in jih odpeljali. Kam, niso povedali.	NADJA FILIPČIČ
(Foto: M. Magajna)
t
Zapustil nas je naš predragi nono, brat in tast
Danilo Schmidt
Pogreb bo jutri, lS.julija, ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo snaha Snežka, vnukinji Sara in Petra, ter sestra Danica z družino.
Trst, 1-7. julija 1991
Za vedno nas je zapustil naš dragi
Francko Cossutta
(Cesarjev)
Žalujoči: soproga Egie, sin Ennio in sestra Justina ter ostalo sorodstvo.
Pogreb bo danes, 17. julija, ob 10.45 v Križu.
Križ, 17. julija 1991
Ob 25. obletnici smrti nepozabnega
Maksa Pečarja
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Pierina, sin Fabio in hči Majda
z družinama.
Lonjer, Trst, 17. julija 1991
Sporočamo, da bo pogreb pokojnega
Joška Grilanca
jutri, četrtek, 18. julija, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v zgo-
niško cerkev
SVOJCI
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega
Bogomila Rodelle
SVOJCI
Trst, 17. julija 1991
Prijetno počutje otrok v poletnem centru v Dolini
Naši otroci preživljajo počitnice v raznih poletnih centrih, ali na letovanjih. O poletnem centru v Dijaškem domu v Trstu smo že poročali, prihodnji teden bomo spremljali življenje v poletnem centru v Nabrežini. Tokrat je naš zapis namenjen poletnemu centru v Dolini.
Odvija se v občinskem vrtcu v Dolini tako, kot je to v navadi ob tem času že od leta 1984 dalje. Vodja tokratnega centra je Lučka Križmančič, z njo pa sodelujejo animatorke in spremljevalke Tiziana, Milena, Barbara, Suzana, Elda in Danica. Za hrano skrbijo v centru Vanda, Adriana in Gina, za snago pa Silva, medtem ko Vojteh pridno vozi s šolabusom otroke na razne izlete in na kopanje.
»V poletnem centru imamo 54 otrok, med njimi je letos veliko najmlajših in sicer kar 23; 13 jih je opravilo prvi razred osnovne šole, ostali so večji. Tolikšno število majhnih otrok nam nalaga seveda več dela in skrbi, vendar smozadovoljne, ker se vsi v centru dobro počutijo, radi prihajajo k nam in odhajajo popoldne domov veseli, da so skupno preživeli dan.«
Do sedaj so imeli udeleženci centra večinoma lepo vreme, zato se večji otroci vsak dan vozijo na kopanje v Milje, dvakrat na teden pa gredo na kopanje na Tanki rtič (Punta sottile). Otroci so radi v vodi, radi plavajo in se tudi sicer ob morju dobro počutijo.
Majhni otroci ostajajo v centru, kjer imajo na razpolago dva bazena, v katerih se prav tako igrajo in kopajo. Vsem so na vrtu otroškega vrtca na razpolago še gugalnice, tobogan, poletni center pa je nabavil še vrsto igrač za na prostem.
»Naj povemo, da sodelujemo tudi na festivalu Teatro ragazzi v Miljah, kjer-skupno s poletnim centrom iz Milj izdelujemo velik murales v osnovni šoli De Amicis v Miljah. Tema muralesa so junaki iz raznih pravljic. Otroci radi rišejo in barvajo in jim je to delo v veliko veselje.«
Tudi sicer so si otroci že ogledali nekaj predstav na omenjenem festivalu: lutkovno predstavo pri cerkvi Sv.
Frančiška "Pulcinella" in predstavo "Dodiči", ki jo je pripravila gledališka skupina iz Firenc.
»Opravili smo tudi vrsto krajših izletov v našo okolico. Tako smo obiskali Kraško mlekarno, Perčidol, park Globojner. Na programu pa imamo še ogled botaničnega vrta Carsiana, jame v Briščikih, tržaškega Akvarija, železniškega muzeja na postaji Sv. Andreja in čebeljnjaka v Gročani. Ker nas bodo obiskali tudi otroci iz poletnega centra v Dijaškem domu, si bomo skupaj ogledali zadružni hlev na Dolgi kroni. V programu pa imamo še celodnevni izlet v Lignano in Oglej.«
Nekaj časa so si animatorke pustile še prostega, v slučaju, da bi se vreme poslabšalo in bi se lotili drugih dejavnosti v zaprtih prostorih - v tem primeru v vrtcu v Boljuncu.
Tudi naše gledališče je obljubilo centru ogled otroške predstave, vendar je prišlo do obolelosti v ansamblu in sedaj ni gotovo, če bo do tega gostovanja prišlo.
»Pohvaliti moramo dolinsko občinsko upravo, ki daje na razpolago centru prostore vrtca, kot tudi svoj šola-bus, ki ne vozi otrok le na izlete, temveč jih zjutraj pripelje in popoldne tudi odpelje na domove.«
Tudi s hrano, ki je pestra in dobro pripravljena, so otroci zadovoljni. Ko pridejo v center dobijo malico, nato kosilo in še popoldansko malico,- na kopanje pa vzamejo s seboj čaj in sadje.
»25. julija se bo center zaključil. Za to priložnost bomo organizirali športni dan z raznimi športnimi srečanji in igrami. Upamo in želimo, da se bomo od naših tokratnih varovancev poslovili v kar najbolj veselem in prijetnem razpoloženju zadovoljni, da smo skupaj preživeli tri tedne in v tem času obogatili poznavanje naših krajev in drugih zanimivosti ter se še nakopali in naigrali. Pa še mamice bodo zadovoljne, ko bodo ugotovile, kako so njihovi malčki postali samostojni.«
Neva Lukeš
V Miljah večer irskih plesov s skupino Belfast Set Dancers
V Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija je bilo v ponedeljek zvečer In sinoči nadpovprečno živahno, zaslugo za to pa je imela skupina mladih Ircev, ki je tam vodila krajši seminar irskih ljudskih plesov. Skoraj trideset mladih in manj mladih tržačanov se je odzvalo vabilu organizatorjev in je na dvorišču Ljudskega doma navdušeno poskakovalo ob motivih živahnih gig. Belfast Set Dancers bodo »uradno« nastopili nocoj ob 21.30 na Trgu Marconi v Miljah kot gostje tržaškega Folk Country Cluba Robin Hood, zadruge Bonaventura in gledališča Miela. (Če bo vreme kaj nagajalo, bo nastop v gledališču Mie-la.) V naslednjih desetih dneh čaka irsko skupino še vrsta nastopov v raznih furlanskih krajih. Posnetek Davorina Križmančiča predstavlja utriken s ponedeljkovega »spoznavnega« večera irskih plesov
prispevki
Družina Mrzek daruje 30.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Loredana in Mario darujeta 40.000 lir za nov sedež Skupnosti družina Opčine. V isti namen daruje družina Vernari
15.000	lir.
Družina Greco daruje 150.000 lir.
V	spomin na pok. Pepija Gorkiča daruje žena Tončka 100.000 lir za PZ Vesela pomlad in 100.000 lir za vzdrževanje spo-menja NOB na Opčinah.
V	spomin na drago Emo Čebron-Carli daruje družina Kralj (Opčine) 20.000 lir za Godbo na pihala V. Parma (Trebče),
20.000	lir za SKD Primorec (Trebče) in
20.000	lir za cerkev v Trebčah.
V	spomin na predrago Savino Remec darujeta Olga in Živko 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka.
V	spomin na Pepija Gorkiča daruje Miran Hrovatin 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah. .
V	spomin na pok. Pepko Hrovatin in Josipa Gorkiča daruje Mario Danev
20.000	lir za Sklad Mitje Čuka, 20.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in
20.000	lir za CPZ sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na pok. Milota in Emo darujeta Marija in Silvan Žagar 30.0000 lir za godbo V. Parma.
V	spomin na pok. Milota in Emo darujejo Nerina, Genija in Bruno 30.000 lir za Godbo V. Parma in 30.000 lir za SKD Pri-
izleti
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ruzante
MOSCHETA
Režija BORIS KOBAL
PREDSTAVE NA PROSTEM
danes, 17. julija, ob 21. uri PROSEK — Kulturni dom v četrtek, 18. julija ob 21. uri KRIŽ — Ljudski dom v petek, 19. julija, ob 21. uri BARKOVLJE — Kulturno društvo v soboto, 20. julija, ob 21. uri PADRIČE — Gozdna zadruga
gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
Festival Operete
Jutri ob 20.30 osma ponovitev operete BOCACCIO. Dirigent Alfred Eschwe. Režija Frank Bernd Gottschalk, scene in kostumi Jiirgen Aue. Ponovitve bodo trajale do 18. julija.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (zaprta ob ponedeljkih).
V sredo, 24. julija, ob 18. uri bo v gledališču Verdi nastopila znana francoska pevka JULIETTE GRECO.
Jesenska simfonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča Verdi lahko dvignete ali potrdite abonma za reda A in S.
Miramarski park
Jutri ob 21.30 (v nemščini) in ob 22.45 (v italijanščini) LUČI IN ZVOKI.
Ponovitve si sledijo vsak torek (ob 21.30 v angleščini in 22.45 v italijanščini), četrtek (ob 21.30 v nemščini in ob 22.45 v italijanščini) ter ob sobotah (ob 21.30 in
22.45	v italijanščini.
koncerti
Avditorij Muzeja Revoltella
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu RECITAL Shawne FARREL in pianista Rai-monda CAMPISIJA posvečen 100-letnici rojstva slavnega skladatelja Cola Porter-ja.
Gledlaišče Verdi
Dne 24. t. m. je najavljen Recital JULIETTE GRECO.
Dne 20. t. m. bo na gradu sv. Justa koncert orkestra gledališča Verdi, ki ga odslej vodi 26-letni dirigent Lil Jia.
Milje - Trg Marconi
Nocoj ob 21.30 bo na Trgu Marconi v Miljah nastopila skupina BELFAST SET DANCERS.
razstave
kino
V	spomin na Justa Hrvatiča darujejo družine Hrvatič 150.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na Justa Hrvatiča darujeta družini Palčič in Kuret 25.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na kolegico in prijateljico Justo Jurkič - Petkovšek daruje družina Sternad 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Udeleženci 3. srečanja Malalanov na Opčinah so zbrali 117.500 lir za popravilo osrednjega spomenika NOB na Opčinah.
V	počastitev spomina drage učiteljice Justine Petkovšek darujejo njeni bivši učenci Mariza, Nada, Massimiliano m Pavel 60.000 lir za osn.š. F. Milčinski na
Katinari.	.
Ob obletnici smrti mame Palmire se je spominja Lidija Kalc in daruje 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Bi si rad ogledal lepote Montecarla in Barcelone? SKD Vigred te vabi na veselo potovanje od 16. do 21. avgusta. Za vpisovanje telefonirati od 19. do 21. ure na štev.040/200150 do 20. julija.
Podružnica SPDT Zlata Krona — Mačkolje organizira v nedeljo, 21.t.m. pohod na Kreto-Grauzario. Odhod z osebnimi avtomobili. Zbirališče pri gostilni Tul ob 6. uri. Informacije tel. 232493.
včeraj - danes
V	TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti.
V	tržaški občinski galeriji (Trg Uni-tš) je na ogled razstava slikarja Maurizia PALCICHA z naslovom "Logica frantu-mata", ki bo odprta do 19. t. m. po naslednjem urniku: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius je na ogled do 30. t. m. kolektivna razstava z naslovom RISBA IN BARVA, kateri sodeluje 56 slikarjev.
Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti, Ul Diaz 27, pod pokroviteljstvom Odborništva za kulturo tržaške občine je odprta razstava z naslovom L’-OTTOCENTO RITROVATO. Do 15. avgusta so na ogled restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju. Urnik: vsak dan od 10. do 13 in od 17. do 20. ure (zaprto ob torkih).
V	galeriji IL CARSO - Trg Barbacan 4 - je do 19. julija na ogled razstava slikarke Giuliane BALBI.
V	razstavni dvorani sedeža letoviš-čarske ustanove v Miljah je do 28. t. m. na ogled razstava salzburškega slikarja Guntherja SCHATZDORFERJA.
V	galeriji Kraške hiše v Repnu so na ogled dela domačih ustvarjalcev Mirka GUŠTINA, Milana BIZJAKA in Petra ŠKABARJA. Razstava bo odprta v nedeljo 21. in 28. t. m. od 11.00 do 12.30 ter od 17. do 20. ure.
Danes, SREDA, 17. julija 1991
ALEŠ
Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50 - Dolžina dneva 15.18 - Luna vzide ob 12.31 in zatone ob 23.27.
Jutri, ČETRTEK, 18. julija 1991
FRIDERIK
PLIMOVANJE DANES: ob 1.04 najvišja 17 cm, ob 7.19 najnižja -38 cm, ob 14.20 najvišja 38 cm, ob 20.57 najnižja -16 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,4 stopinje, zračni tlak 1015,2 mb rahlo pada, veter zahodnik 8 km na uro, vlaga 53-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessia Farfoglia, Chi-ara De Mattia, Francesca Azzarelli, Gior-gia Felluga, Jennifer Potrani, Giuseppe Console.
UMRLI SO: 57-letni Antonio Politano, 83-letna Luigia Gratton, 76-letni Marino Pussini, 72-letna Laura Gabrielli, 94-let-na Anna Rovati, 80-letna Antonia Sabat-ti, 68-letna Margherita Matetia, 73-letni Emanuele Sammaruca, 45-letni Gianfran-co Goina, 96-letna Erminia VViedmer, 81-letna Giuseppina Fragiacomo
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. julija 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Istrska ulica 35, Ul. Belpoggio 4, Ul.Flavia 89jŽavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Istrska ulica 35, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1 (tel. 761952).
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šolske vesti
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1991/92 v Trstu naslednje tečaje:!, za dodeljene uradniškemu delu — 1. letnik (1200 ur); 2. za uradnike uvozno—izvoznega podjetja — 2. letnik (1200 ur); 3. za oblikovalce kraško umetnostne obrti (les, kamen, kovina) — 1. letnik (1200 ur); 4. strokovni master za upravljanje podjetij — pogoj za vpis opravljena višja srednja šola ( 500 ur — vključena delovna praksa v podjetijh); 5. strojepisja z videotipka-njem (150 ur); 6. osnovne informatike — MS DOS (60 ur); 7. word processing — tečaj urejevanja besedil (60 ur); 8. za uporabo programa Data base (60 ur); 9. začetniški tečaj italijanščine (60 ur); 10. za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 26. julija t.l. na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 tel. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure.
ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.30 Aliče, r.-i. Woody Allen.
EKCELSIOR - 19.00, 22.15 L'amante sco-nosciuta, i. Barbara Sukowa, □□ EKCELSIOR AZZURRA - 18.30, 22.00 In compagnia di signore perbene, r. Cynthia Scott, i. Aliče Diabo, Constan-ce Garneau.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Predator II., □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 II testimo-ne piu pazzo del mondo, i. Steve Martin, Rick Moranis.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Confessi-oni di una porno infermiera, porn.,
□ □
NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Piccola peste, i. John Ritter, M. Richard. MIGNON - Zaprto.
LJUDSKI VRT - 21.15 Robocop II.
EDEN - 15.30, 22.00 Ragazze e stalloni, pom., □ CD
CAPITOL - Zaprto. V petek: 17.30, 22.10
Darkman.
LUMIERE - 20.15 22.15 Ay Carmela, r. Carlos Saura, i. Carmen Maura.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Le sposine insazia-bili, pom., □ □
razne prireditve
MPZ V. Mirk in Godbeno dmštvo Prosek priredita ŠAGRO 19., 20. in 21. t.m. V petek ples z ansamblom L. Furlan; v soboto ob 19. uri nastop plesne šole F. Prešeren, od 20.30 dalje ples z ansamblom L. Furlan; v nedeljo ob 18.30 nastop godbenega društva »Ongia« iz Milj, od
20.30	dalje ples z ansamblom Times. Vse dni bodo delovali dobro založeni kioski.
Na slovenskih višjih šolah so uspešno opravili zrelostni izpit
KARIN GLAVINA, DANIELA KOREN, BARBARA MAVER, MARKO OTA, SUZANA SANCIN in MARKO VODOPIVEC
Iskreno jim čestita KD »F. Prešeren« — Boljunec
Dr. VALENTINA BEORCHIA in
Dr. SARA SUPERINA
vama čestitamo iz vsega srca
Dekliški pevski zbor Glasbene matice
Uspešno so maturirale naše pevke
BARBARA, ERIKA, JASMIN, MARJANA, NASTJA in SONJA
Čestita jim dekliški pevski zbor Glasbene matice
Ob koncu letošnjega leta so uspešno opravili zrelostni izpit:
NATAŠA BUSAN, SONJA CATTONAR, SUSANNA CIOCCHI, NATAŠA CROCIATTI, ALENKA DEVETAK, DAMJAN GERLI, MARJANA GOLEMAC, MATEJKA GRUDEN, TANJA GRUDEN, DEAN LEGHISSA, IVAN LESIZZA, DAMIR KRALJ, IVANKA PAHOR, JANA RADOVIČ, NATAŠA REBULA,, NADJA RENČI, MARTIN SOSIČ, RUDI STANISSA, MARTA ŠIRCA, PAOLO TANZE in SAVINA ŽBOGAR Čestita jim SKD Igo Gruden in ŠD Sokol
razna obvestila
Zveza slovenskih kulturni društev
obvešča, da so uradi od 1. julija odprti P° poletnem umiku, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 16. do 18. ure-
Ruščina v verzih. Zveza slovenskih kulturnih dmštev prireja v juliju in v avgustu šest večerov posvečenih spoznavanju in razširjanju ruščine skozi branje, prevajanje in komentiranje najbolj znanih verzov A.S. Puškina, M.J. Lermontova, A.A. Bloka, S. Jesenina, V.V. Maja-kovskega ter K.M. Simonova. Za podrobnejše informacije lahko telefonirate na 767303 od ponedeljka do petka med 9. in 14. uro.
SKGZ obvešča, da so uradi odprti P° poletnem urniku in sicer vsak dan od 8-do 13. ure, ter ob ponedeljkih in sredah od 16. do 18.30.
Občina Devin—Nabrežina sporoča, da lahko predsedniki, skrutinatorji in tajniki, ki so bili zaposleni na volilnih sedežih ob priliki ljudskega referenduma dne, 9. junija 1991, vnovčijo tozadevni honorar pri občinski zakladniški služb1 — sesljanska podružnica Tržaške hranil'. niče.
mali oglasi
HH EDI HODILI
Trst - lil. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
menjalnica
16. 7. 1991
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar..... 1334,75	1280.—
Nemška marka.......	744,44	735.—
Francoski frank....	219,33	215.—
Holandski florint ...	660,94	650.—
Belgijski frank....	36,163	34,50
Funt šterling...... 2202,75	2160.—
Irski šterling...... 1991,90	1950.—
Danska krona.......	192,62	187.—
Grška drahma.......	6,829	6,20
Kanadski dolar..... 1164,15	1110.—
TUJE VALUTE
FIXING
MILAN
Japonski jen .......... 9,744
Švicarski frank..... 858,250
Avstrijski šiling... 105,793
Norveška krona......	190,95
Švedska krona.......	205,78
Portugalski eskudo .	8,669
Španska peseta ........ 11,87
Avstralski dolar.... 1036,50
Jugoslov. dinar ....
ECU.................. 1530,05
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 0‘,0‘^ .13' Agencija Domjo	611
FI^Teda^O^mO^
IŠČEMO prodajalko ali pomočnico prodajalni. Telefon 228855.	,
NAKLADNE PANJE prodam po ugodn ceni. Telefonirati na št. 226458.
NUDIM pomoč pri gospodinjskih opm vilih nekaj ur tedensko.Telefon 75733 / KOZO odlično mlekarico prodam. Tel fon 229347.	.
SKLAD »M. ČUK« prireja KROŽEK m* TINŠČINE za srednješolce, ki namera vajo na klasični, znanstveni ali Pe. goški licej. Vse informacije dobi vsak dan med 8.30 in 15.00 uro d° v avgusta (razen sobote in nedelje), uradih Sklada — Narodna ul. 126, OP čine (tel.212289).	frl)
SONČNO stanovanje — 70 m2 v cen« mesta po ugodni ceni prodam brez P . srednika. Pisati na Publiest — UL . Montecchi 6 — Trst pod šifro «soH dom«.	.p
V NAJEM za krajše obdobje °dd stanovanje na zahodnem Krasu. Te fon 200115.	. kll.
PRODAM mizarsko mizo in žago cUH larko 220 volt. Telefon 040-422836 ° urah kosila.
UGODNO PRODAM barvni TV spr jemnik Grundig 26 palcev s 29 kan^ in daljinskim upravljanjem v °dlmn ..a stanju. Telefonirati ob urah ko 0481-533535.	v
PRODAM FIAT Ritmo 65 »targa oro^. odličnem stanju po zelo ugodni c Tel. 327342 v popoldanskih ali ve nih urah.

ba$s°tvCI 8,9° 849-" 104.'" 185"'
2%° ll./ 970."' 35--'
Več kot 6000 ljudi na štirih koncertih v Centi
Uspeh brazilske glasbe
Alberto Gll v Čenti
(foto A. VValtritsch)
Pestiva! brazilske glasbe v Čenti je presegel , a Pričakovanja. Več kot šest tisoč ljudi je z toni lm zadovoljstvom sledilo štirim koncer-bnv- na katerih so nastopili nekateri med naj-1 simi izvajalci brazilske glasbe, iz riLe.to^nji festival je slonel predvsem na glasbi am -X6 * **6 ®ahia (severovzhodni del velike južno-ia tnŠke države), začel pa ga je v nedeljo 7. jiili-sori'antavtor Caetano Veloso. Brazilski pevec n i med najbolj melodične brazilske glasbenike, J 9QVa besedila so izredno globoka in izbrana, Nj: 9°v° igranje na kitaro izrazito in brezhibno. »soft°V- nastoP v Čenti je bil vseskozi precej balcv1 izstoPala je predvsem melodičnost portu-k®9a jezika, ki nas je že ob spremljavi meh-hja ,ordov Velosove kitare in nevsiljivega igrala , Sjasbenikov Antonia Coste, Armanda Marca-tav .^arcela Coste spomnila na bogato in nedo-^Jeno brazilsko kulturo.
ljev fs,ival Brasi] - brazilska glasba se je nada-nast 1 Y sredo z dvojnim koncertom. Kot prva je dobr h 8 skupina Pau Brasil, ki jo sestavlja pet ™ glasbenikov iz Sao Paula. Že dvanajst let
uspešno sodelujejo in njihova glasba, izključno instrumentalna, privlačuje občinstvo, čeprav se precej oddaljuje od našega pojmovanja brazilskih ritmov. Pau Brasil igrajo zanimivo glasbo, ki se približuje sedaj zvočnostim fusiona, sedaj new ageju, v njej zasledimo stil VVeather Reportov in Pat Methenyja. V dobri uri so nam podali nekaj skladb zadnje produkcije, izkazala sta se predvsem kitarist Paulo Bellinati in bobnar Nene.
V istem večeru smo lahko sledili tudi povsem različnemu nastopu velemojstra Gilberta Gila. Kot je v nedeljo prevladovalo mirno igranje Ve-losa, tako je v sredo ritmično izvajanje Gilovega koncerta privleklo pod oder na desetine ljudi. Gilberto Gil se je na oder dvorišča osnovnih šol v Čenti predstavil s sedemčlansko skupino, bogato predvsem v ritmični sekciji, kar je za brazilske ritme povsem razumljivo. Nastop je začel z nekaterimi samba-reggaeji, v nadaljevanju nam je predstavil svoj koncept svetovne glasbe, ki vsebuje zvoke in ritme sambe, atoxeja, bluesa, rocka in drugih brazilskih glasbenih zvrst.
Z izvajanjem številnih pesmi, med katerimi velja omeniti Touche pas, Toda menina, Soy loco in Palco, in z izrazitim poudarjanjem ritma je privlekel pod oder več desetin poslušalcev, ki so nastopu sledili s plesanjem in ploskanjem.
Festival je v soboto ponovno ubral drugačno struno: Marghareta Menezes je tudi v Čenti dokazala, da je zelo perspektivna in talentirana izvajalka brazilskih ritmov. S toplim in agresivnim glasom nam je predstavila kratkomalo vse različice brazilskih glasbenih zvrsti.
Festival brazilske glasbe se je sklenil v nedeljo z nastopom Miltona Nascimenta, ki je tudi v Centi dokazal svojo sposobnost zbujanja čustev. V prvem delu koncerta je zaigral predvsem pesmi iz zadnjega albuma Txai, ki govori o deželi ob Amazonki ter o nuji po rešitvi tega prostranega in še svobodnega dela južne Amerike pred človeško krutostjo. Sama beseda Txai v jeziku indiosov pomeni več kot prijatelj, več kot brat. Nascimento je v drugem delu svojega nastopa zaigral več starih uspešnic, v katerih prevladajo tipično brazilski ritmi, ki so jim tudi tokrat poslušalci sledili s plesanjem in ploskanjem.
Popoln uspeh za fante CSSa torej, ki nam že pripravljajo prijetna presenečenja za naslednjo sezono, ko bo njihov poletni festival ponovno posvečen glasbi te prostrane države južnoameriške celine.	ALEŠ VVALTRITSCH
Orkester SF navdušil Videmčane
VIDEM — Občinstvo, ki je v ponedeljek do zadnjega kotička napolnilo dvorišče videmskega Gradu za koncert Orkestra Slovenske filharmonije, je sprejelo izvajalce z vzklikanjem »Živela Slovenija!«.
91-članski Orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane je v ponedeljek nastopil pod vodstvom Emilia Po-marica, Milančana, ki se je rodil v Buenos Airesu, starši pa so mu bili iz Apulije. Nastop je sodil v okvir Grajskih koncertov, ki jih organizira poseben odbor pod vodstvom Marisante di Prampero de Carvalho ob pokroviteljstvu ministrstev za kulturo in spektakel, za kulturno in naravno dediščino, Dežele Furlanije-Julijske krajine, videmske Pokrajine in Občine ter Videmske in pordenonske hranilnice.
Na sporedu sta bili dve skladbi: Petruška Igorja Stravinskega in Četrta simfonija v f-molu op. 36 Petra Ilji-ča Čajkovksega. Obe izvedbi, še posebno zahtevno delo Stravinskega, in torej enega najpomembnejših tvorcev v evropski umetni glasbi, sta bili brezhibni in občinstvo ju je sprejelo karseda toplo in z navdušenim ploskanje.
Med občinstvom je bilo veliko znanih osebnosti, predvsem politikov in kulturnikov, kot, denimo, podpredsednik Deželnega sveta Paolo Braida in predsednik Videmske in pordenonske hranilnice Carlo Appiotti.
Ob koncu koncerta se je oglasil dirigent Pomarico, ki se je občinstvu zahvalil za toplino, izkazano članom orkestra, in dodal: »Zelo važno je, da v tem trenutku prevlada človeška inteligenca.«
Ciklus Grajskih koncertov, katerega umetniški vodja je Giulianna Gulli, se bo nadaljeval v petek, 26. julija, na Gradu v Spilinbergu (pri Pordenonu) s Komornim orkestrom iz Koroške, zaključil pa se bo 16. septembra v Gledališču Verdi v Pordenonu s Simfoničnim orkestrom iz Moskve.
GLEDALIŠČE
NA TRGU PAOLO DIACONO v petek, 19. 7., ob 21. uri: prolog s pisatelji - Peter Tunini (Avstrija), Karel Steiger-wald (ČSFR), Natalia Ginzburg (Italija), Miiorad Pavič (Jugoslavija), Peter Esterhazy (Madžarska); ob 21.45 simultana predstava v petih jezikih na petih odrih - Medeja (Arpad Goencz).
PRED STOLNICO v petek, 19. 7., ob 23.15: A rotta di collo - noi eterni bambini, r. Erwin Piplits in Ulrike Kauf-mann, z gledališčem Serapions.
V	GLEDALIŠČU RISTORI v soboto, 21. 7., ob 19. uri: Angeli e soli (Italo Calvino), z gledališčem Archivolto.
V	GLEDALIŠČU RISTORI v nedeljo, 21. 7., ob 19. uri: Klaus Peymann compra un paio di pantaloni e viene a cena con me (Thomas Bernhard), r-i. Carlo Cecchi, s skupino II gran Teatro Niccolini di Firenze.
V	ŠOLI PAOLA DIACONA v nedeljo, 21. 7., ob 23.15: rock opera Stefano Re (Jands Brddy, glasba Levenne Szoe-renyi), r. Imre Kereni, z gledališčem Madach.
V	GLEDALIŠČU RISTORI v ponedeljek, 22. 7., ob 19. uri: Tetovirano kazalište, r. Mladen Materič, s skupino Obala iz Sarajeva.
PRED STOLNICO v torek, 23. 7., ob 22. uri: L illusion comigue (Pierre Corneille), r. Slobodan Unkovski, nastopa Jugoslavensko dramsko pozorište iz Beograda.
V	GLEDALIŠČU RISTORI v sredo, 24. 7., ob 18. uri: Ar-lecchino servitore di due padroni, r. Giorgio Strehler, i. Ferruccio Soleri, Piccolo Teatro iz Milana.
NA TRGU DANTE v sredo, 24. 7., ob 22.30: Luccellino azzurro (Maurice Maeterlinck), r. Josef Bednarik, Gledališče Andreja Bagara iz Nitre (ČŠFR).
NA TRGU PAOLO DIACONO v četrtek, 25. 7., ob 21.30: Mein Kampf (George Tabori), r. Martin Fried, z gledališčem Prinzregentatheater iz Munchna.
PRED STOLNICO v petek, 26. 7., ob 21.30: Zastave (Miroslav Krleža), r. Georgy Paro, z Gledališčem mladih iz Zagreba.
V	ŠOLI PAOLO DIACONO v soboto, 27. 7., ob 20.30: Božanska komedija - Pekel, r. Federico Tiezzi; NA BREGU NADIŽE ob 23.45 - Vice; V STOLNICI ob 3. uri - Nebesa.
V	GLEDALIŠČU RISTORI v nedeljo 28. 7., ob 18. uri: Miše en plače (Vaclav Havel), r. Gino Zampieri, Piccolo teatro iz Milana.
PRED STOLNICO v nedeljo, 28. 7., ob 21.30: Festa agreste (Vaclav Havel), r. Vladimir Strinskov, Narodno gledališče iz Prage.
BALET
NA TRGU PAOLO DIACONO v soboto, 20. 7., ob 23.15: Antigona (kor. Ferenc Novak, glasba Laszlo Rossa) in Scan-dalo nel villaggio (kor. Ferenc Novak, glasba Laszlo Rossa), nastopa Baletna skupina madžarske vojske z orkestrom An-tal Szalai.
NA TRGU DANTE v četrtek, 25. 7., ob 24. uri: Lux et reguiem - Estasi dello spirito (kor. Robert Balogh, glasba VV.A. Mozart), s Slovaškim narodnim baletom iz Bratislave.
NA TRGU DANTE v petek, 26. 7., ob 24. uri: Lux et reguiem - Messa da Reguiem (kor. Ondrej Soth, glasba G. Verdi), s Slovaškim narodnim baletom iz Bratislave.
NA TRGU PAOLO DIACONO v ponedeljek, 29. 7., ob 23.30: Ostržek (kor. Fabrizio Monteverde, glasba Fulvio Maraš), s Toskanskim baletom.
_J*AM_________________
8 45 9°k-: Stanlio in Ollio 925 m cardo izvaja Mozart
10,1	c ^anizanka: Davinia ,,l tn: Toto nella lun Kom., it. 1958, r. Stene 11,55 G Tot°' Sylva Koscine 12 Os vreme in kratke vesti Variete: Occhio al bi l2qn giietto
Nanizanka: La signor I3.3n S 918110
I4.O0	pn1evnik - tri minute Um: Stato d'allarm (vojm, VB 1965, r. J.I
15.50	varns' i- Sidney Poitiei
17.20	Yanete: Poletni Big
17.25	r,a?es v Parlamentu dokumenti: Nenavadn
19.40 ai dl sostanza (2. del) 20.qq £)|^anah in vreme
40 fvlln?: Io sono Valde pestem, ZDA 1970, d-vvin Sherin, i. Bui
22.15	^ncaster)
-2.45 o«11" Alfred Hitchcoc
'j3.00 fe11*
' rN Chianese-Di Be vm elto (IP v težki kat. ™es dnevnik, vreme i
1-10 RUhri,amentu
ubnka opolnoči
fezanke: L,
fe»ord, 8.1
10.00	Fn®plar' 9 001
ri m Prigi°ne , (dram., ZD
12.00	vflrry Peerce)
13.55 Eatlale 5 New:
''•antzanke: I
qp30 Top se,
ie.Oo^doriinbu
i tr°ški var
18'00
19?R0'" 1850 G9,28 Cose c °gioco, vr ^•25	5 New«
variete: 11 tc
• s'ariete: N ^tanzo §
'« %s.c7 3 Esc-«.,
4.0o
an‘zankc
<	[ RAI 2	^ RAI 3	r<r
7.30	Nanizanke in risanke	12.10 Šport: Avtomobilizem	8.50
9.50	Film: 11 boy friend (kom., VB 1971, r. Ken	12.20 Film: Tosca (dram., It. 1941, r. C. Kock)	9.00
	Russell, i. Twiggy)	14.00 Deželne vesti	9.55
11.40	Nanizanki: Lassie - 11	14.10 Popoldanski dnevnik	
	nonno, 12.10 La clinica nella Foresta N era - 11	14.20 Dok.: Glenn Gould 15.00 Izza kulis - Pred premi-	11.10
	testamente	ero: Ladoiska	12.00
13.00	Dnevnik - ob trinajstih	15.40 Šport: zmaji, 16.10 mo-	16.20
13.30	Gospodarstvo in vreme	untain bike	16.35
13.45	Nad.: Ouando si ama, 14.15 Santa Barbara	17.00 Film: Rosie la miliarda-ria ((kom., ZDA 19658, r.	
15.05	Nanizanka: Lasso della Manica - Fuochi d'au-tunno	David Lowell Rich, i. Rosalind Russell) 18.45 Športna rubrika: Derby	
16.00	Iz Parlamenta	18.55 Vremenska napoved	17.50
16.05	Film: 11 treno (vojni,	19.00 Dnevnik	17.55
	ZDA 1964, r. John Fran-	19.30 Deželne vesti	18.00
	kenheimer, i. Burt Lan-	19.45 Drobci	18.05
	caster, Jeanne Moreau), vmes (17.05) Vesti	19.55 Variete: Non e mai troppo tardi	
18.30	Dnevnik in šport
18.45	Nan.: Hill Street
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Golden Gala v atletiki
22.25	Mixer v svetu
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Vremenski pregled, vesti in horoskop
23.40	Variete: Antennati 2 0.10 Film: Gli spostati (dram., ZDA 1961, r. John Huston, i. Clark Gable, Marilyn Monroe)
20.20	Aktualno: Chi l ha vi-sto?
20.30	Variete: La piscina (vodi Alba Parietti, nastopajo Greste Lionello, Benito Urgu, Stefano Nosei, Nadia Bengala)
22.25	Dnevnik
22.30	Nan.: I Professionals
23.20	Dnevnik in vreme
0.10 Film: Senso (dram., It. 1954, r. Luchino Viscon-ti, i. Alida Valli)
TV Slovenija 1
Video strani Mozaik „ (pon.), otrošl oddaja: Živ žav (pon.) Drama: Blišč in vri gledališč (J. Bednar) Nadaljevanka: Ukrad na (2.del)
zanki Pujsovi dosjeji in Polnočni klici, nato Resna glasba: Jasminka Štancul izvaja Papando-pulovo Studio št. 1
mlade: Klub klobuk na počitnicah - Obisk na kmetiji
19.00	Risanka
19.20	TV okno
19.30	Dnevnik
19.55 Vremenska napoved 20.05 Film tedna: Iskalca (ZDA)
22.00	Dnevnik
22.20	Vremenska napoved
22.25	Nočni program Sova,
vmes nanizanki Alf in Polnočni klici
23.40	Video strani
|~1P) TV Koper______________
17.30	Športni pregled
18.30	Risanke
18.50	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanka Gianni e Pinotto
20.10	Nanizanka: Lucy Show
20.30	Poletna oddaja: Capo-distria per amica... Esta-te
21.00	Nanizanka: Buck Ro-gers
21.50	Dok.: Grki, potovanje po prostoru in času
22.20	Dnevnik
22.30	Nan.: Fantasilandia
23.15	Rubrika o športu
[~TV Slovenija 2
17.30	Satelitski programi
18.30	Slovenci v zamejstvu
19.00	Studio Maribor: Poslovna borza, 19.15 Ruleta
19.30	Dnevnik ORF
20.00	Žarišče
20.30	Slavnostni koncert ob 100-letnici Carnegie Halla (3. del)
21.25	Satelitski programi -poskusni prenosi
23.10	Yutel
RETE 4________________
8.00	Nanizanka: Riviera
8.50	Nadaljevanke: La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05 Per Elisa, 10.55 Valeria
12.00	Nanizanka: Riviera
12.50	Variete: Buon Pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.00	Nadaljevanke: Dallas,
14.00	Sentieri, 14.55 Pic-cola Cenerentola, 15.25 Senora, 16.05 Stellina,
17.00	La valle dei pini
17.50	Nan.: General Hospital
18.45	Nadaljevanke: Febbre
d amore... tre anni dopo,
19.40	Primavera 20.35 Film:... e venne il giorno della vendetta (dram., ZDA 1964, r. F. Zinne-mann, i. Gregory Pečk, Anthony Ouinn, Omar Sharif)
23.00	Film: La banda degli angeli (dram., ZDA 1957, r. Raoul Walsh, i. Clark Gable, Yvonne De Carlo)
0.30 Nadaljevanka: Dallas
2.30	Nanizanki: Love Boat,
3.20	Quincy
4,10	Kviza: Per la strada, Ba-bilonia
5.00	Nanizanke non stop
ITALIA t ______________
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.00	Kviz: Urka!
10.00	Nanizanki: II mio amico Ultraman, 10.45 Riptide
11.45	Odprti studio
12.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.30	Festivalbar - Zona verde
13.45	Film: Don Franco e Don Ciccio nelTanno della contestazione (kom., It. 1969, r. Marino Girolami, i. Franchi - Ingrassia)
16.00	Film:... e per tetto un cie-lo di stelle (vestern, It. 1968, r. Giulio Petroni, i. Giuliano Gemma)
18.00	Nanizanka: Adam 12
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: I 4 della scu-ola di polizia
20.00	Risanke
20.30	Film: American College (kom., ZDA 1983, r. Noel Beck, i. Phoebe Cates, Matthevv Modine)
22.30	Nan.: Voci nella notte
23.30	Glasbena oddaja: Top-Venti
0.30 Odprti studio
0.45 Programi non stop
ODEON_____________;____
13.00	Risanke
14.30	Film: Don Juan - La spada di Siviglia (pust., Sp. 1950, r. Jose Luis Saenz de Heredia)
16.00	Film: I tromboni di Fra' Diavolo (kom., It. 1962, r. Giorgio Šimonelli, i. Ugo Tognazzi, Raimondo Vi-anello)
17.30	Film: II pirata del diavo-
lo (pust., It. 1964, r. Roberto Mauri, i. Richard Harrison)
19.30	Risanke
20.30	Film: Storia de fratelli e de cortelli (dram., It. 1973, r. Mario Amendo-la,i. Maurizio Arena)
22.00	Rubrika o zdravstvi!
22.30	Film: Stangata in fami-glia (kom., it. 1976, r. Franco Nucci)
TMC___________________
8.30	Risanka: Snack
9.00	Nanizanke: La famiglia
Partridge, 9.30 Kingston,
10.30	T ruck Driver
11.30	Rubrika: Ženska TV
13.00	Dnevnik in šport
13.40	Nadaljevanka: Gabriela
15.00	Film:	Voi assassini
(krim., ZDA 1955, r. Le-
wis Allen, i. Edward G. Robinson)
17.00	Film: Donne (dram., ZDA 1974, r. Paul Bogart, i. Maureen Stapleton)
18.30	Variete: Visoka moda
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualno: In Onda
21.00	Film: Lama alla gola (krim., ZDA 1958, r. A.L. Stone, i. James Mason)
23.00	Večerne vesti
23.20	Nogomet: Urugvaj-Ko-lomibija (za pokal Amerike)
TEUEFRIULI___________
10.45	Telefriuli non stop
15.00	Nanizanka in risanke
16.00	Nanizanke: Isole perdu-te, 18.20 Stazione di ser-vizio, 18.50 Wayne and Shuster
19.20	Dnevnik
20.30	Nad.: Albert e 1'uomo nero (i. Nando Gazzolo)
21.30	Film: Eliminato (kom., i. Shelley Winters)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Shannon 0.30 Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi

—
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro, vmes Koledar; 8.10 Na počitnice (pon.); 8.50 Priljubljene melodije; 9.30 Radijski oder: Dobri vojak Švejk v prvi svetovni vojni; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Iz koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Slovenska lahka glasba; 12.00 Razglednice iz Španije; 12.20 Evergreeni; 12.40 Ženska komorna skupina Cappella civica; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Narodnozabavna glasba; 13.35 Človek v mejnih situacijah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Dvojezičnost in identiteta; 16.30 Rock zvezde; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Beethoven; 18.00 Jugoslavija po letu 1945; 19.30 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Instrumenti; 9.35 Turistični napotki; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Domača glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček;
15.00	Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Zbori po želji; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Opera: Višnjani; 22.00 Zrcalo dneva, 22.30 Melodije, 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.32 Turistični napotki v angleščini in nemščini; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Komedijant; 16.00 Poletna oddaja; 17.00 Telefonski pozivi v živo; 17.35 Plošče; 17.50 Poletni koncert; 18.00 Alphabet Street; 18.30 Souvenir d'Italy;
19.00	Najlepše; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in obvestila; 17.00 Pogovor z vedeže-valko: Vas zanima vaša prihodnost?; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst.
V teku so pripravljalna dela za urbanizacijo območja
V obrtniški coni pri ”kazermetah“ bo prostora za 40 novih delavnic
Na območju "kazermet" v bližini solkanskega mejnega prehoda bodo v kratkem začeli z deli za ureditev nove obrtniške cone, kjer naj bi nove obrate odprlo okrog 40 podjetij. Pravzaprav so nekatera pripravljalna dela za začetek urbanizacije območja že v teku. Napoved skorajšnjega začetka uresničevanja obrtniške cone, ki je že dolga leta v programu goriške občinske uprave, je na predsinočnji seji občinskega sveta dal podžupan in odbornik za javna dela Mario Del Ben, ki je odgovoril na nekaj vprašanj svetovalca DSL Ivana Bratine. Bratina je vprašal, ali veliki kupi grušča ob vhodu na območje kazermet pomenijo končno začetek uresničevanja obrtniške cone in kako je s postopki za prodajo parcel ter za plačilo odškodnine lastnikom zaseženih zemljišč.
Dolgoletni postopek za uresničitev obrtniške cone je res tik pred izvršilno fazo, je povedal Del Ben. Dela ima v zakupu podjetje ICI (Impresa Costru-zioni Industriali) iz Ronk, ki bo v kratkem vendar po vsej verjetnosti še ne pred začetkom avgustovskih dopustov začelo z izravnavo zemljišča in drugimi deli za urbanizacijo območja. Glede dodelitve parcel je podžupan povedal, da v občinskih uradih sestavljajo prednostno lestvico med petnajsterico doslej vloženih prošenj, ki pa jim bodo zanesljivo sledile še druge. Problem izplačevanja odškodnin prav tako rešujejo, čeprav so tu razlike, ki se vedno pojavljajo v takih primerih: z nekaterimi lastniki so se dogovorili za ceno, za druge pa bo treba počakati na izvedbo dolgotrajnejšega razlastit-
venega postopka. Sicer pa je večji del območja last državne uprave.
Nekaj podrobnejših informacij v zvezi z nastajajočo cono nam je včeraj posredoval geom. Reja iz občinskega tehničnega urada. Povedal nam je, da zaenkrat še rešujejo nekatere začetne težave. Na območju so namreč podzemne električne in druge napeljave, nikjer pa ni načrtov, iz katerih bi lahko ugotovili, kod so speljane. Brž ko bodo rešili ta problem in poskrbeli za novo napeljavo elektrike do skupine
hiš v bližini meje, naj bi začeli z urbanizacijo. Skupno bo obrtniška cona zasedla okrog 10 hektarov površine. V prvi skupini del, za katero je predvidena investicija 1.600 milijonov lir, naj bi uredili približno polovico območja (predvidene so ceste, pločniki, razmejitev parcel in vse potrebne napeljave), za drugo skupino del pa naj bi kasneje porabili še od 3 do 4 milijarde lir.
Na sliki (foto Marinčič) pripravljalna dela za novo obrtniško cono.
V Ronkah so že odobrili Statut občine
Z amandmaji k čl. 8 in 52 potrjena prisotnost Slovencev
Med do zdaj sicer bolj maloštevilnimi občinami na Goriškem, ki so že odobrile Statut, je tudi občina Ronke. Ta osnovni akt, ustanovno listino občine, ki jo predvideva zakon št. 142 iz lanskega leta, so odobrili na seji, 5. julija.
Nas posebej zanima, kako je bilo v. tej osnovni listini obravnavano vprašanje prisotnosti slovenske in drugih jezikovnih ali narodnostnih skupnosti v občini. Osnutek besedila, zlasti čl. 8 in 52 je bil po oceni predstavnikov manjšine, zlasti pa svetovalke Sonje Božičeve, precej omejevalen. Božičeva je sodelovala tudi v pripravljalni fazi Statuta, ne sicer kot članica komisije, ampak v kasnejši fazi posvetovanja.
Takrat je naletela na precejšnje izmikanje zlasti z izgovorom, da občina Ronke ne sodi med tista območja, kjer naj bi veljala določila bodočega zaščitnega zakona. Zgleda, da je bilo v nadaljevanju postopka in zlasti med razpravo v občinskem svetu nekaj več posluha za to problematiko. Sama Božičeva meni, da menda zaradi dramatičnih dogodkov v sosednji Sloveniji.
Občinski svet je med razpravo deloma sprejel amandma, ki ga je predlagala Božičeva, v imenu skupine DSL in ki se nanaša na čl. 8 Statuta. Medtem ko prvi odstavek (oblikovala ga je že komisija) obravnava prisotnost biz-jaške stvarnosti, se drugi odstavek odobrenega besedila glasi:
"Občina jamči popolno enakost pravic v odnosu do občanov italijanskega in slovenskega jezika, ki prebivajo na območju občine in podpira pobude za varstvo in ovrednotenje jezika in kul-
turnega izročila skupnosti slovenskega jezika".
Sprejet je bil tudi amandma k členu št. 52, ki je tako formuliran:
"S ciljem popolnega uresničevanja določil, zapopadenih v poglavju št. 5, bodo s posebnim pravilnikom opredeljeni načini, da se bodo občani slovenskega jezika, ki imajo bivališče na območju občine, lahko posluževali svojega jezika ob predložitvi prošenj, peticij in predlogov v smislu čl. 49 in da se bodo lahko tudi do državljanovega branilca obračali v svojem jeziku".
Povedati velja sicer, da je skupina DSL predstavila amandma, ki je bil vsebinsko popolnejši in kar zadeva rabo slovenščine bolj stvaren, vendar v celoti ni bil sprejet. Obveljal je pač kompromis.
Omejitve v poslovanju poštnih uradov
Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe obvešča, da bodo od 1. do 3l-avgusta v popoldanskem času zaprt1 poštni uradi v Gorici — Verdijev Kor-zo 33 (okence za sprejem poštnih p°( ložnic in poštno varčevanje), krajevni poštni urad v Krminu, krajevni poštni urad v Gradišču, krajevni poštni urad v Tržiču (ul. Parini) in krajevni poštni urad v Ronkah.
Ukrep, ki je začasnega značaja, je menda v zvezi s pomanjkanjem osebja in obdobjem dopustov. Za podoben korak so se odločili tudi lani.
Pismo uredništvu
Mnenje o poročanju in poteku razprave o Statutu Pokrajine
Prejeli smo pismo g. Mirka Špacapana, s prošnjo za objavo. Nanaša se na razpravo v pokrajinskem svetu o Statutu, zlasti kar zadeva člene, ki obravnavajo prisotnost slovenske narodnostne skupnosti in rabo slovenščine.
"Podpisani svetovalec in odbornik na Goriški pokrajini ne soglašam s poročanjem PD glede obravnave in glasovanja okoli goričkega pokrajinskega statuta.
Dejstvo je namreč, da popravki glede možnosti javne rabe slovenščine niso bili sprejeti predvsem zaradi nasprotnega glasovanja treh socialističnih svetovalcev De Justa, Dossa in Saccavinija, ki se niso "pilatovsko" vzdržali, pač pa glasovali odločno proti in svoje negativno stališče tudi zagovarjali v glasovalni izjavi. Predstavnik PSDI je z umikom svojega amandmaja o furlanščini samo klavrno dokazal, kako malo možnosti ima furlanščina, da se kdajkoli uveljavi, če se njeni zagovorniki poskrijejo kot miši ob prvi nevarnosti.
Žalostna ugotovitev za socialiste je, da bi ob njihovih glasovih, ali morda že ob njihovem vzdržanju pokrajinski svet drugače glasoval, in da so znova dokazali, tokrat odločilno, da je njihovo prizadevanje za Slovence jalovo in brezpredmetno, predvsem pa samo
navidezno, saj ko gre zares vedno manjka njihov odločujoči glas."
Mirko Špacapan
Odgovor šele po osmih mesecih
Deželni odbornik za šolstvo je končno odgovoril na vlogo svetovalca Brezigarja glede možnosti ukinitve slovenskih osnovnih šol, oziroma zaprtja didaktičnega ravnateljstva v Doberdobu. V odgovoru odbornik navaja, da je po podrobnem ugotavljanju in preverjanju dokumentacije prišel do spoznanja, da pri pristojnih šolskih oblasteh ni takega načrta niti ne namere. Omenjala se je možnost preureditve šolske mreže in je bilo v tem smislu vprašano mnenje pristojnih organov.
Deželni odbornik meni, da ni nevarnosti za obubožanje slovenske kulture v teh krajih, kakor tudi ne obstaja nevarnost ošibitve družbene in institucionalne vloge Slovencev v Italiji.
Svetovalec Brezigar je bil z odgovorom zadovoljen. Ob koncu pa ne moremo mimo kratkega pripisa, da je bila vloga predložena 7. decembra lani.
V Ul. Trivigiano brez elektrike zaradi tovornjaka, ki je zbil drog
Manever voznika težkega tovornjaka je včeraj zjutraj povzročil nemalo nevšečnosti v Ul. Trivigiano in bližnjem območju. Voznik tovornjaka, ki je prevažal avtomobile, je namreč na odseku med Tržaško ulico in zaprtim železniškim prehodom med kretanjem zadel v železobetonski drog električne napeljave in javne razsvetljave zraven motela Nanut. Nesreča je povzročila nekajurno prekinitev dobave električnega toka na ožjem območju Ul. Trivigiano, nekaj kratkot-rajnejših prekinitev toka na širšem območju pa je bilo potrebnih zaradi varnosti delavcev, ki so poskrbeli za odpravo posledic nezgode. Na kraju so posegli delavci in tehniki mestnih podjetij za javne storitve (na sliki - foto Marinčič), ki so v teku dopoldneva odstranili razbiti drog in ponovno vzpostavili dobavo električnega toka.
Dvanajsterica mladih Mehikancev na počitnicah pri goriških vrstnikih
Goriški župan je včeraj uradno sprejel skupino dvanajstih mehiških fantov in deklet, ki v tem mesecu preživljajo počitnice v našem mestu. Skupina mladih Mehikancev, ki so stari 14 in 15 let, je prišla v Gorico na pobudo tukajšnjih članov mednarodne mladinske organizacije CISV (Childre-n's International Summer Villages). Gre za organizacijo, ki spodbuja spo-
znavanje in navezovanje stikov med mladimi iz več kot 100 držav po svetu. Najpogostejša oblika tega zbliževanja je prav izmenično gostoljubje v poletnem času. Lani je skupina Goričanov, med katerimi je tudi nekaj Slovencev, preživela počitnice v Mehiki, letos pa so jim tamkajšnji prijatelji vrnili obisk.
»Mehikance gostijo kar družine naših članov«, nam je povedal Nicola
Orzan, ki. ob sodelovanju Marte Peric skrbi za organizacijske plati te dejav' nosti. »V Gorico so prišli v začetku julija, odpotovali pa bodo prve dni av gusta. Doslej so si ogledali mesto, bu* pri morju in v hribih, ki so zanje p°' menili novost. Skoraj vsi so iz Ciuda° Mexica na nadmorski višini nad 2 tisoč metrov, zato tam navadno ne hodijo v hribe. V prihodnjih dneh namera' vamo še v Lignano, v Žabnice ter. Miramar na obisk gradu Maksimilij3 na, ki je bil svoj čas tudi mehiški ce sar«.
Letos so žal iz programa izpad1 ekskurzije čez mejo, pač pa se mla° gostje zanimajo za dogajanje v Slov® niji in Jugoslaviji. Med cilji vsakol® nih izmenjav, ki jih prireja CISV, r namreč utrjevanje kulture miru, str pnosti in sožitja med pripadniki raZ ličnih in oddaljenih narodov, zato 5 med razgovori večkrat obravnava stanje v sosednji državi in želeli, da D tudi tam čimprej zavladala mir in str pnost.
Na sliki (foto Marinčič) mladi N*e hikanci pri goriškem županu.
Oklepna vozila so včeraj zapustila mejne prehode
Vojska se je umaknila
V ponedeljek je na fakulteti zfl statistiko Tržaške univerze z uspe' hom doktorirala
MARTINA GERGOLET iz Doberdoba. Novopečeni "dohtarji toplo čestitajo vse Jovaneževe drui1'
kino
Kot je bilo pričakovati so se enote italijanske vojske, ki so pred približno dvema tednoma "zastražile" mejne prehode in ves obmejni pas na Goriškem, včeraj naposled le umaknile v vojašnice. Pri vojaških oblasteh sicer nismo mogli dobiti uradne potrditve o popolnosti umika, vendar smo včeraj popoldne lahko sami ugotovili, da so oklepni transporterji, džipi in do zob oboroženi vojaki postopoma zapuščali mejne prehode v mestu in bližnji okolici. Ljudje so -kot najbrž tudi sami vojaki - večinoma ta umik komentirali z olajšanjem, saj bo gotovo prispeval k ponovni normalizaciji vzdušja in stanja na meji. Pri tem pa seveda vsi upajo, da bo meja odslej ostala čimbolj odprta in da nam ne bo več treba gledati vojske ne na eni ne na drugi strani mejnih prehodov.
V Ronkah skupinica černobilskih otrok
Pred tedni smo v našem dnevniku poročali o obisku večje skupine černobilskih otrok, ki jih je v okviru širše solidarnostne akcije Zelenih Slovenije in drugih ustanov povabila v Gorico uprava Kulturnega doma. Manjša sku-pinca otrok, ki jih je prav tako priza-
dela černobilska jedrska katastrofa, pa je te dni pripotovala v Ronke, kjer bodo gostje tamkajšnjih skavtov Ages-ci oz. njihovih družin. Šest otrok starih od 13 do 15 let bo tudi zahvaljujoč se deanrni s podpori ronških trgovcev ostalo tam na počitnicah predvidoma do srede meseca avgusta. Skupaj s skavti bodo sodelovali pri raznih družabnih in rekreativnih dejavnostih ter se udeležili večdnevne ekskurzije na Nevejsko sedlo.
razna obvestila
Tajništvo srednje šole Trinko obvešča, da je bil rok vpisa za tečaj 150 ur podaljšan do 20. avgusta 1991.
Doberdobska občinska uprava obvešča, da bodo pobirali smeti v soboto, 20. t.m. in ne v petek, 19. t.m.
Rajonski svet za Pevmo—Oslavje in Štmaver priredi v soboto, 27. julija gostovanje Odra 90 z igro F. Milčinskega Vesela igra o žalostni princezi-nji. Nastop bo na dvorišču šole v Pev-mi. V slučaju slabega vremena bo nastop v nedeljo, 28. t.m. ob isti uri. Ob tej priložnosti bodo zbirali prostovoljne prispevke za pomoč Sloveniji.
V soboto, 27. t.m. ob 18. uri bodo tudi simbolično izročili namenu obnovljeno cesto v Štmaver preko Košta-bone.
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Uno sconosciuto *l]i porta«. M. Keatton.
VERDI Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Brivido an^3 le«. Prepovedan mladini pod 18. let
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica	■
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 'Str° za ubijanje«.
SVOBODA (Šempeter) Ni predstav6-DESKLE Ni predstave.

DEŽURNA LEKARNA V GORI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 5
DEŽURNA LEKARNA V TRŽlč^l)
Občinska lekarna št. 1 (Comuna - ul. Terenziana 26 - tel. 482787.
___________pogrebi____________>
Danes , ob 9.15 Amelia. Capodie61 v va Guglielmo, iz splošne bolni«1 ^e<-Mesagne (Brindisi), ob 10.30 Marin -ce nardis vdova Tofful iz splošne boin v cerkev v Stražicah in v Mariane.
l.
Pobudo so predstavili včeraj na sedežu Dežele
Evropski grafični trienale kot dopolnilo Mittelfestu
Ob zaključku letošnjega Miljskega mladinskega festivala
Kljub rahlo okrnjenemu sporedu organizatorje obračun zadovoljil
Appasionata humana - jedkanica Jirija Anderleta
w.h^T - V okviru prvega festivala dal ■est bodo letos ^glasbene in gle-lske prireditve v Čedadu obogatili »EvZStaV° 9rafičnih listov, ki jo prireja j, V°Pski trienale grafike«. Razstava z 0(1 OVom Mittelevropska grafika bo so,;, v Čedadu od 19. julija do 30. SePtembra.
Val °bu(*0, ki bo predstavila obisko-Sr j6rn Pet velikih umetnikov iz petih včp n!eevr0pskib držav, so predstavili SV( ,ral dopoldne na sedežu deželnega ka a ^ ^rstu ob prisotnosti predsedni-ProH;Zelne9a odbora Biasuttija, pod-C,;„ sednika in odbornika za turizem
Za L.CCh’na Francescutta in odbornika tlturo Silvana Antoninija. Že p0tn ‘mena predstaviteljev pričajo o
Sama
ska	ga dežela Furlanija-Julij-
teli waiina kot pokrovitelj in priredi-razstav'tte^esta ter Trienala pripisuje
delJvo?*16 ie združenje, ki je začelo bilo • ^eta 1981, z letom 1987 pa je Njje Prtznano z deželnim zakonom, ke io°v cilj je spodbujati kulturne sti-Vajjjj tzmenjave med evropskimi drža-' da bi omogočila večje poznava-
nje in mir med narodi. V ta namen je priredil vrsto skupinskih in monografskih razstav.
V	Čedadu bo prisotnih 5 umetnikov in sicer Avstrijec Adolf Frohner, Čeh Jiri Anderle, Italijan Riccardo Licata, Madžarka Dora Maurer in Jugoslovan Vladimir Veličkovič. Vseh pet umetnikov se bo na razstavi predstavilo z jedkanicami, kar ima svojevrsten pomen, saj je ravno grafika ena od glavnih slikarskih izraznih načinov Srednje EvrojJe.
V	Čedadu bo razstavljenih skupno 105 grafičnih listov, saj bo vsak od petih umetnikov, ki so mednarodni priznani in uveljavljeni, razstavljal okoli 30 del. V bistvu torej ne gre za skupinsko razstavo, pač pa za pet monografskih razstav, ki bodo obiskovalcu razkrile duhovni svet petih umetnikov in vsaj delček duhovnega sveta držav, v katerih so se rodili.
Razstavo, ki bo v čedajskem občinskem središču, bodo odprli v petek, odprta pa bo do 30. septembra vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 13. in od 15. do 18. ure.	v r
V nedeljo se je v Miljah zaključil Festival mladinskega gledališča, ki je v teh letih nedvomno postal ena najpomembnejših prireditev v deželi in si je poleg tega pridobil precejšnji sloves tudi v Italiji in na tujem.
Letos so imeli organizatorji še zlasti velike načrte, kajti to naj bi bilo prehodno leto med staro in novo obliko festivala. Gledališke predstave, delavnice in razstave bi bil moral popestriti še pustni sprevod in stranske pobude, ki so se jim pozimi odpovedali zaradi vojne v Zalivu.
Žal ni vse šlo po načrtih prirediteljev, saj se je Festival začel s štirimi dnevi zamude, tako da je odpadlo nekaj zanimivih prireditev in med temi tudi pustni sprevod, kljub temu pa so precej zadovoljni. Odziv občinstva na razne pobude, ki so se odvijale v različnih krajih obmorskega mesteca, je bil kar dober. Osrednje predstave na Trgu Marconi pred občinsko palačo, si je ogledalo vsak večer približno štiristo ljudi, ki si poleg tega zaslužijo še nagrado za potrpežljivost, tako zaradi dolgega čakanja na izredno neudobnih sedežih kot zaradi prenašanja glasnih komentarjev mimoidočih sprehajalcev, ki jih festival sploh ni zanimal, temveč so povsem upravičeno iskali ohladitve na prostem.
Tudi ostala prizorišča - Park Evropa, gledališče Verdi in dvorana Roma - so bila dobro obiskana; tu se je zbrala približno sto gledalcev na predstavo.
Za Miljski festival pa so značilne tudi delavnice, ki so namenjene učiteljem in strokovnim delavcem ali otrokom. Letošnje so bile posvečene tehniki pripovedovanja, izdelavi lutk, pisanju popevk in slikanju muralesov. Prva je bila osredotočena na pripovedovanje s pomočjo predmetov, igrač, risb. Vodil jo je Claudio Cavallo, udeležencev je bilo petindvajset. Delavnico o izdelavi lutk je vodil Natale Panaro, sledilo mu je dvajset oseb.
Ostali dve delavnici sta bili posvečeni otrokom. Angelo Baiguera in Gabriele Centis sta »pokazala« šestnajstim radovednežem, kako napisati popevko, ilustratorka Giovanna Ericani pa je svojim petdesetim učencem razkrila skrivnosti slikanja.
Vsekakor so osrednja zanimivost Miljskega festivala gledališke predstave, ki so za tukajšnje ljubitelje ena
Brezizhodne težave slovenske kinematografije
reoraa ^ vo!no so se na Slovenskem proučevale možnosti šlo d0niZac9e slovenske kinematografije, po kateri bi priprta?,, ?st-anovitve timskega instituta, javne ustanove za ki nim° i i° in distribucijo domačega filma, posebej tistega, c*°nal a 6 komercialnih ciljev in prispeva k razvijanju na-Ptžavo116, ^Hnre. Take ustanove imajo skoraj vse zahodne stroškn to P° zato, ker so filmi zaradi visokih izhodiščnih lQqrafrVuZe*0 tvegano podjetje, posebno v manjših kinema-takeoa n' kakršna je slovenska. Kje naj bi bila prednost turo ra Y~mske9a ustroja? Najprej, da se ministrstvo za kultu^ zat remeni ukvarjanja s konkretno filmsko prakso, pa hjibovato' ba se Preko instituta vodi evidenca producentov, nadzor Profesionalnost, sposobnost in zanesljivost, da se Plasrnfl?Jef Potro®nia državnih prispevkov in da se sledi hein rJ,n .umov. Do lani je v Sloveniji to področje v glav-f&ko (j, knvala Viba film, ki je posebej niso nadzorovali, tali^s0 ude pogosti napačne poslovne odločitve in kapi-Let 0 0Periranja z družbenim denarjem.
Ve4mom dnja na nov ministrski kulturni program je bilo tem ko' usmerjeno v razmišljanje o reorganizaciji, medle hii ,e Proizvodnja celovečercev mirovala. Od jeseni, ko VodnjjfpUet film Borisa Jurjaševiča Srčna dama v proiz-rilm in jrnotion filma pa do danes ni bil začet noben drug Kdo ve, kdaj se bo. In nazadnje še vojna. Zaradi
ogromne materialne škode, ki je nastala ob spopadih in se še veča, pripravlja slovenska vlada rebalans proračuna. Pri klestenju dotacij bo spet na vrsti kultura, predvsem pa verjetno proizvodnja celovečercev, ki je zelo draga.
Vendar vzroki sedanje stagnacije niso samo ti. Pred kratkim (pred vojno) je bil prvenec Metoda Pevca Karmen že tik pred snemanjem. Projekt je bil deležen vesplošnega odobravanja pri recenzentih kulturnega ministrstva. Kulturni minister dr. Andrej Capuder je projetk ustavil, razpustil ekipo, denar bo namenjen drugim projektom. Med temi je tudi srečna Srčna dama, ki je še nedokončana. Ministrov poseg naj bi bil čisto oseben, ker mu začetni prizori baje niso bili všeč. Popolne resnice ne bomo nikoli izvedeli, a to je bil edini celovečerni projekt tik pred snemanjem, odpravljen in bo Slovenija v naslednjem letu lahko predstavljala samo dva projekta iz leta 1991. Če k temu dodamo, da selektor Puljskega festivala Ivo Skrabalo ni izbral edinega razpoložljivega slovenskega filma - Ječarjev Marjana Cigli-ča, je stanje slovenske kinematografije skrajno težko. Poleg tega tudi likvidacija Vibe filma menda ne poteka v ritmu, ki bi bil zaželjen. Njena preobrazba v osrednji filmski servis Slovenije pod okriljem ministrstva za kulturo se zdi nemogoč cilj.	ALEŠ DOKTORIČ
redkih možnosti, da v živo spoznajo, kaj se novega snuje v svetu. Pravcati dogodek je bila sobotni nastop švicarske skupine Movers. To je še mlad ansambel, ustanovljen je bil namreč leta 1985, vendar se je že uveljavil v svetu z dvema predstavama: beauti-FULLS in BABVZARR. Sestavlja jo pet plesalcev - Teresa Rotetemberg, Gra-zia Verzasconi, Christine Werner, Mi-guel Angel Gonzales in Reto Riiger, ki jih vodi Bruno Steiner, uvrstili pa bi jo lahko v novi gledališki žanr, katerega najbolj poznana predstavnika sta ansambla Philobolus in Momix. Predstava, ki so jo umetniki Movers predstavili v Miljah, je nastala v Connecticutu, na posestvu slavnega Mo-sesa Pendletona, ustanovitelja obeh skupin in gostujočega koreografa berlinske Deutsche Oper, pariške Opera in milanske Scale.
AccorDION združuje različne izrazne oblike, od plesa do mimike in akrobatskih elementov, in z njimi ustvarja sekvence odrskih slik, ki z govorico giba tolmači skrivnostno nedoumljivost življenja. Mistično-onirično vzdušje je še bolj poudarjala glasba znanega angleškega rockovskega av-
torja Petra Gabriela, ki je spominjala na indijska svetišča in na šamanski ples dervišev. Plesalce na odru in gledalce pred njim je ločevala bela tančica, na kateri se je odsev diapozitivov združeval s sporočilom plesalcev.
Novo odrsko ustvarjalnost, ki pa nikakor ni namenjema samo otrokom in mladini, so letos poleg različnih italijanskih predstavljale skupine iz Belgije, Francije, Švice, Švedske, Velike Britanije. Vzhodna Evropa, ki ima bogato tradicijo mladinskega gledališča, je bila prisotna s Procesom Wroc-lavjskega Teatra Ldlek in s predstavo Don Perlimplin praške gledališke fakultete.
Iz Jugoslavije so prireditelji pričakovali Kazalište Marina Držiča iz Dubrovnika, ki bi bilo moralo predstaviti komedijo Dundo Maroje, toda v italijanski verziji z naslovom I nobi-li Ragusei. Žal je morala skupina zaradi dogodkov pred nedavnim nastop odpovedati, tako da je odpadla edina možnost, da tukajšnje občinstvo spozna gledališko snovanje sosednje stvarnosti, ki je zemljepisno blizu, psihološko pa je bolj oddaljena od Amerike, (bov)
Skrivnostni prizor s tančicami iz sobotne baletne predstave AccorDION s zuriško skupino Movers na Miljskem mladinskem festivalu
Pred štiristo leti je v Pragi umrl največji slovenski skladatelj Jakob Gallus-Carniolus
Velikan naše glasbe in skladatelj svetovnega slovesa
u Leto i99l	(l deI)
kultum-i. P°menf za Slovence enega naj ve Stho ga : nih dogodkov 20. stoletja. V letu, h°°- oblet 6novali kar Gallusovo, se spominjati - telja, np1Ce smrti največjega slovenskega skl giask P°zabnega mojstra evropske renesa :akoba pe. ter svetovnega glasbenega velika: Ctli strani A.188' Trav v času, ko Slovenci na so P°n°som i h Z velikimi žrtvami in s še večji [°dho sarr^K ^°stojanstvom, potrjujemo svojo n ložn0st| ™obitnost, nam Gallus znova daje p: 9® obletni 8 Primernim praznovanjem pomem v Upaj jo Ce nJegove smrti v najširšem smislu \ ^Ulturg i_ enkrat potrdimo bogato tradicijo na Slove" ?metn°sti.
sl v 16 ST / nar°d je še posebej ponosen, da h^adatelifl° et*u svetovni glasbeni umetno: e Uehno n ln osebnost, katere pomen in slov pUporori- u^čata, če že ne pomenita prave; šikllus Prvi o,°bene9a dvoma ni, da je Jak< U ittoj bi • lovenec. eden naših najznamenite ti ženil;p i6 *Z majhnih razmer tedanje slove ci ostj0 in v svet in s svojo izjemno nad *Uščin0 . Ustvarjalno močjo zapustil dragocet Uani Ja]ne umetniške vrednosti. Ponos n erUbnejš. 3 bil Gallus velikan glasbe, najp sviVečii ceri 9datej slovenskega rodu in n datelj c Veni skladatelj, v širšem pomenu i J SVetovnega slovesa.
Letošnje leto bo v slovenski kulturi potekalo v znamenju velikega jubileja, 400-letnice Gallusove smrti. V Ljubljani že dalj časa deluje programski odbor za proslavo štiristote obletnice smrti skladatelja Jakoba Gallusa, ki skrbi za reprezentativno predstavitev skladateljevega opusa doma in na tujem. Doslej je odbor izdal dve številki posebnega Gallusovega biltena, s katerim javnost sproti obvešča o pripravah in programu vseh prieditev, posvečenih spominu mojstra renesančne glasbe. To ne bodo zgolj zunanje manifestacije, povezane s predstavitvijo Gallusovih del, obeta se tudi velika razstava o življenju in delu slavnega skladatelja, mednarodni simpozij muzikologov in najboljših poznavalcev evropske glasbene zgodovine ter izdaja ponatisov vrste Gallusovih skladb in strokovnih knjig o ustvarjalnem opusu glasbenega umetnika slovenskega rodu, izjemno cenjenega v najimenitnejših evropskih in svetovnih glasbenih krogih.
Številne in raznovrstne manifestacije, ki se bodo zvrstile v Sloveniji v Gallusovem letu, bodo dosegle višek z mednarodnim simpozijem na temo Gallus in evropska glasbena renesansa; spremljale ga bodo privlačne koncertne in razstavne prireditve na najvišji ravni. Simpozij, ki bo brez dvoma osrednji kulturni dogodek leta v slovenski prestolnici, organizira Slovenska akademija znanosti in umetnosti, na njem pa pričakujejo okrog 25 uglednih znanstvenikov iz Av-
strije, Češke in Slovaške, Italije, Nemčije, Švice, Danske, Velike Britanije, ZDA in Jugoslavije. Poleg znanih slovenskih inuzikologov, akademika Dragotina Cvetka, Eda Škulja, Danila Pokorna, Andreja Rijavca in Pavla Merkuja iz Trsta, se bodo na simpoziju s svojimi predavanji predstavili tudi nekateri pomembni italijanski muzikologi - Giovanni Acciai iz Piacenze (Izraz in umetnost v nekaterih motetih Gallusovega Upus mu-sicum), Ivan Florjane iz Rima (Gallusov odnos do koralne metodike), Galliano Čiliberti iz Perugie (Razmerje med sakralno glasbo rimske šole 16. stoletja in Gallusovo glasbo) in Ivano Cavallini iz Trsta (Negovanje tradicije in vplivi villanelle v kanconetah Nicolaia Toscana, maestra di cap-pella v Kopru 1584). Simpozij bo od 21. do 26. oktobra letos, po programu pa naj bi prvi in obenem slavnosti koncert v veliki dvorani Cankarjevega doma, poimenovani po Gallusu, izvedli sloviti evropski vokalni ansambli - The Tallis Schollars iz Londona, Pariški madrigalisti, I Solisti del Madrigale iz Italije, Slovenski komorni zbor in svetovno znani orgelski mojster prof. Hubert Bergant.
Pri slovenski akademiji znanosti in umetnosti (največ zaslug za to ima nedvomno njen Muziko-loški inštitut), so v sodobni transkripciji izšli že vsi zvezki - prvotno štiri knjige s 374 moteti -Gallusove zbirke Opus musieum s približno 2500 stranmi notnega besedila. Gre za skladatejev najobsežnejši opus, ki ga je izdal v Pragi med
letom 1586 in 1590 in velja v umetniških krogih za enega največjih dosežkov evropske glasbene renesanse. Dr. Edo Škulj, ugledni slovenski muzikolog in glasbeni publicist, ki je za zbirko opravil domala orjaško strokovno delo (v šestih letih skupaj z dr. Dragotinom Cvetkom in Danilom Pokornom), posebej poudarja, da se je Gallus zavedel veličine svoje zbirke tudi po umetniški vrednosti. Tako sta v predgovoru k prvi knjigi zbirke Opus musieum dve pesnitvi, ki ju je naš slavni prednik namenil bralcu in glasbeniku. V prvi pravi:
»Glej bratec, tu imaš delo v različni ubranosti glasov, kakršnega ti še ni dal noben drug glasbenik. Priznam, da se glasba mnogih odlikuje po svoji umetnosti in zvočnosti, ta pa je daleč pred vsemi po svoji uporabnosti...« V drugi med drugim beremo: »Glasbenik, kaj nisi prevzet od sladkobe teh spevov? Kako ti ugaja? Mar ne zveni pesem izredno umetno? Poglej in odpri, ali ne vidiš, s kakšnim mnogoterim glasom vrača ta glasba pevcem njihovo moč!« Posrečen dokaz je tudi v dejstvu, da je Gallus svoje zbirke posvečal najvišjim cerkvenim dostojanstvenikom v Pragi, Olomoucu in Wroclawu, opatom v Zabrdovicah in v Zvveltu in ne nazadnje, čeprav so bile cer-vkvene skladbe, tudi svetnim oblastem, med njimi vzvišenemu mestnemu svetu v Pragi.
(se nadaljuje)
IVAN VIRNIK
Tom je izgubil enega od glavnih protagonistov
Drevi na olimpijskem stadionu miting Golden Gala
Breukink odstopil
Velika atletika v Rimu
C3UIMPER — Včerajšnja etapa tou-ra je bila ravninska in povsem nezanimiva, vendar pa se je zaključila s pobegom francoskega kolesarja Motteta v zadnjem kilometru, ki je na koncu zbral že dovolj metrov naskoka, da je osvojil etapo z dvignejenimi rokami.
Važnejše je dejstvo, da je morala včeraj odstopiti vsa nizozemska ekipa PDM, med katerimi so bili tretjeuvr-ščeni Breukink (na sliki AP), Kelly, Alcala in drugi. Zdravnik toura Leb-lanc je potrdil, da niso visoko vročino povzročile pokvarjene ribe, temveč virusna infekcija.
Vsekakor je ta bolezen povzročila že itak tehnično revnemu touru mnogo gorja, saj je z njo izginil tudi edini resni nasprotnik vodečega Lemonda. težko je namreč, da ga bo lahko ogrozil izrazit šprinter Abdujaparov, ali pa Indurain ali Bernard. Morda ima še nekaj možnosti Italijan Bugno. Sicer
pa se bo že marsikaj odločilo jutri in pojutrišnjem na Pirenejih.
Vrstni red 11. etape: 1. Mottet (Fr.) 5.12'31" s poprečno hitrostjo 47,229; 2. Musseuvv (Bel.); 3. Abdujaparov (SZ); 4. Jalabert (Fr.); 5. Ludwig (Nem.); 6. Fondriest (It.); 7. De Wilde (Bel.); 8. Re-dant (Bel.); 9. Kappes (Nem.); 10. Pee-ters (Bel.) itd.
Skupni vrstni red: 1. Lemond (ZDA) 46.15'32"; 2. Abdujaparov (SZ) po 51"; 3. Indurain (Šp.) 2'17"; 4. Bernard (Fr.) 3’H"; 5. Bugno (It.) 351"; 6. Leblanc (Fr.) 4'20"; 7. Marie (Fr.) 4'22"; 8. Delga-do (Šp.) 4’30"; 9. Golz (Nem.) 4'36"; 10. Mauri (Šp.) 4'53"; 11. Fignon (Fr.) 5'12"; 12. Giovannetti (It.) 5'45"; 13. Louviot (Fr.) 5'46"; 14. Lelli (It.) 5 53"; 15. Lance (Fr.) 5'54"; 16. Vanderaerden (Bel.) 6'03"; 17. Pulnikov (SZ) 611"; 18. Chi-appucci (It.) 6'18; 19. Cornillet (Fr.) 6'20"; 20. Ludwig (Nem.) 6'27"; 21. Fondriest (It.) 6'38" itd.
RIM — Danes se velika atletika vrača v Rim po štirih letih. Na olimpijskem stadionu bo namreč drevi na sporedu težko pričakovani Golden Gala, na katerem bodo nastopili mnogi od najmočnejših svetovnih atletov sploh. Tekmovanje bo veljalo za eno od mitingov grand prix IAAF mobil, sicer pa bo zanimivih tekmovanj več.
Začelo se bo z metom diska, nadaljevali pa bodo s tekom na 100 metrov. Zal je prav včeraj odpovedal veliki Leroy Burrell. Svetovni rekorder si je namreč nategnil mišico že na tekmovanju v Londonu 12. t.m., vendar pa se je iz korektnosti vseeno udeležil mitinga v Nici, kjer je sicer zmagal tek na 200 m, a s zanj skromnim časom 20"50. žal pa si je v Nici Američan še poslabšal poškodbo, tako da se bo drevi odpovedal teku na 100 m. Škoda, saj bi bila njegova borba s Christiem res zanimiva, sedaj ko se je rivalstvo med Lewisom in Johnsonom tako po-plitvilo, da ni več vredno prirejati boja med obema bivšima velikima nasprotnikoma.
Na ženskem teku na 100 m bo skušala Marlene Ottey doseči svojo 52. zaporedno zmago, na teku na 5000 m pa bo skušal Italijan Salvatore Antibo premagati svoje najhujše tekmece iz Kenije, med katerimi prednjači komaj 19-letni Chelimo.
Drevišnjega »atletskega cirkusa«, ki se vsake tri dni premakne v neko drugo evropsko mesto, se sicer ne bo ude-
Monika ni noseča...
NEW YERSEY — Po enomesečnem »izginotju« se je jugoslovanska teniška igralka in svetovna štev. ena Monika Selež spet prikazala v javnosti. Preko svojega tiskovnega agenta je namreč sporočila javnosti, da se je odpovedala turnirju v Wimbledonu »zaradi blagega zloma na levi nogi, vendar da pa je sedaj vse v redu«.
Seleševa se bo namreč v kratkem udeležila ekshibicijskega turnirja v New Yerseyu. Vsaj tako je potrdil Monikin brat, ki se je nedavno tega pogovarjal z direktorjem turnirja Johnom Korffom in z njenim menedžerjem Zoltanom. Tudi slednji je namreč potrdil, da je Monika spet nared za tekmovanja.
S to »razveseljivo« novico se torej zaključuje Monikina »telenovela«, saj so o njeni odsotnosti spletli vse mogoče hipoteze. Od logične poškodbe, do prenasičenosti igranja, pa tja do Moni-kene nosečnosti z italijanskim teniškim igralcem-trenerj em-playboyem.
Trenerja Brazilije Falcaa bodo odstavili po koncu Ameriškega pokala
	
k jfc	
**	k j
	1
	j
	
Jjjtt	
SANTIAGO DEL ČILE — Brazilija se je včeraj le za las kvalificirala v finalno skupina Ameriškega pokala za državne reprezentance. Premagala je namreč s 3:1 Ekvador z golom, ki ga je Luis Henrique dosegel minuto pred iztekom srečanja. Le s tem zadetkom je Brazilija izločila sicer solidni Urugvaj.
Sicer pa je zveznega brazilskega trenerja nekdaj slovitega nogometaša Roberta Falcaa takoj po zaključku tega srečanja čakalo neprijetno presenečenje: vodja brazilske delegacije na tem Ameriškem pokalu, ki se odvija v čilenskem glavnem mestu, Fred Oliveira je namreč izjavil, da bodo Falcaa odslovili po zaključku tega tekmovanja. »Brazilija nima ne svoje igre ne neke igralske osebnosti,« je svojo izjavo motiviral Oliveira.
Končna lestvica skupine A
Argentina 8 točk; Čile 6; Paragvaj 4; Peru 2; Venezuela 0. V finalno skupino sta se kvalificirali Argentina in Čile.
Končna lestvica skupine B
Kolumbija, Brazilija in Urugvaj 5; Ekvador 3; Bolivija 2. Kvalificirani: Kolumbija in Brazilija zaradi gol razlike.
Spored finalne skupine
Danes — Argentina-Brazilija; Kolumbija-Čile; 19. t.m.: Argentina-Čile, Kolumbija-Brazilija; 21. t.m.: Čile-Brazilija; Argentina-Kolumbija.
Na sliki AP: prizor z včerajšnje tekme med Brazilijo in Ekvadorjem. Levo Brazilec Mauro Silva, desno pa Ekvadorec Ivo Ron.
Novosti v jugoslovanski nogometni ligi
BEOGRAD — Da bi »rešila« bližnje državno nogometno prvenstvo, je jugoslovanska nogometna zveza uvedla nekaj novosti glede sistema tekmovanja.
Vsako prvoligaško moštvo naj bi imelo možnost, da v teku sezone preloži dve tekmi. Preloženi srečanji iz prvega dela pa mora ekipa nadoknaditi ao začetka drugega dela. Preloženi tekmi iz drugega dela pa bo moralo društvo nadoknaditi do predzadnjega kola prvenstva.
Vsak klub pa bo lahko igral, če bo seveda želel, domače tekme ali na igrišču gostujočega moštva ali pa si lah-
ko izbere nevtralni teren. Seveda pa mora nogometno zvezo in nasprotnika v tistem kolu obvestiti vsaj teden pred igranjem srečanja. Take tekme pa morajo igrati na igriščih prvo ali drugoli-gaških moštev.
Če bi katera od ekip sploh ne igrala več kot ene tekme, pa bi bila izključena iz prvenstva.
»Jugoslovanska nogometna zveza bo tudi preučila možnost, da bi izpeljala do konca prvenstvo tudi v primeru, če ne bi nastopili slovenski in hrvaški klubi. V tem primeru bo liga štela 12 ekip,« je dejal predsednik tek-
movalne komisije jugoslovanske nogometne zveze Miodrag Mičkovič.
Glede dela jugoslovanskega nogometna trenerja Ivice Osima so sklenili, da lahko odpotuje z igralci Partizana na turnejo po Japonski. Kar se tiče kvalifikacije za evropsko prvenstvo, je zvezni trener dobil zeleno luč, da si lahko obleda kvalifikacijske tekme Danske in Severne Irske.
Strokovni svet reprezentance je tudi sestavil B selekcijo Jugoslavije, ki bo 5. septembra igrala v Novem Šadu povratno srečanje proti Franciji. Prva tekma v Franciji se je končala z 1:1.
ležil maroški atlet s stalnim bivališčem v Toskani Said Aouita (na sliki AP med zmagovito tekmo na 1500 m v Nici), osrednje tekmovanje, katero so organizatrorji nalašč pustili za konec, pa bo tek na 3000 m z zaprekami. Teka se žal ne bo udeležil zmagovalec iz Nice Alžirec Morceli, ki ima s 7'37"34 sezonski svetovni rekord, ven-
dar pa se bo italijanski talent Alessan-dro Lambruschini pomeril proti celi »četi« kenijskih altetom, med katerimi prednjačijo Barkutvvo, Kariuki, Kipta-unui, Koech, Mutwol in Sang. Nekateri celo napovedujejo morebitni svetovni rekord...
Umrl je košarkarski trener C. Paratore
RIM — V Rimu je včeraj umrl Car-mine Paratore, bivši trener italijanske košarkarske reprezentance.
Paratore se je rodil 8.4.1912 v Kairu, je prišel v Italijo leta 1954, da bi treniral italijansko reprezntanco, ki je nato na olimpijskih igrah v Rimu osvojila odlično 4. mesto, tako da si je zasluženo prislužil vzdevek »profesor«.
Po OI v Tokiu in Mehiki je Paratore opustil reprezentanco in je nadaljeval s treniranjem klubov v Bologni,. Vidmu in Rimu.
Prpič uspešen
STUTTGART — Na mednarodnem teniškem turnirju v Stuttgartu je včeraj Jugoslovan Goran Prpič peramgal Urugvajca Marcela Filippinija s 7:6, 6:2.
Ostali izidi: Santoro (Fr.) - Riglewski (Nem.) 6:0, 6:1; Jelen (Nem.) - Steeb (Nem.) 0:6, 6:3, 6:2; Mancini (Arg.) * Haarhus (Niz.) 6:4, 6:2; Volkov (SZ) -Wohrmann (Nem.) 6:2, 6:3; Pioline (Fr.) - Noah (Fr.) 6:3, 6:2.
Na študentskem športnem slavju v Sheffieldu
Kljub »bojem« za kolajne veselo in sproščeno...
SHEFFIELD — Angleški organizatorji univerziade so se včeraj uradno op* vičili jugoslovanski delegaciji, ker je na otvoritveni svečanosti izostala jug°s* 0 vanska zastava, zato pa se sicer redki atleti iz Jugoslavije iz protesna nl udeležili svečanosti. Organizatorji so bili namreč prepričani, da so enostaV^ Jugoslovani razadi vojne odsotni na tej manfestaciji, pa niso izobesili njih0.^ zastave... Vsekakor se je vse dobro kočalo, saj so se Britanci z njihovin naravo fair-playem oprostili »modrim« športnikom.
Mino tega (razrešenega) diplomatskega spora niso včeraj v Sheffieldu d°s li posebnih rizutatov. Veliko (negativno) presenečenje so pripravili domači n°9, metaši, ki so izgubili z 1:0 z reprezentanco ZDA. Ta izid spominja na P° ,e§id veliko presenečenje iz leta 1950, ko so sicer na svetovnem prvenstvu »angl®-.jj učitelji« izgubili prav z enakim izidom. Sicer pa tekmovanja potekajo v na^0ji sproščenosti, kot je že navada na univerziadah. Na skupni lestvici še vedno ja Kitajska, ki se je zelo izkazala prvi dan tekmovanja, ko je v plavanju osvoj dve zlati in dve srebrni kolajni.	g^e
Zanimivo je, da so včeraj z... nekajdnevno zamudo prispeli člani libanoi^ ^ atletske reprezentance. Tekmovanja v atletiki se začnejo v petek, vendar P gg Libanonci na koncu prepričali organizatorje, da so jih vpisali. Sicer pa, s te ne bo bistverno spremenilo atletsko tekmovanje na letošnji univerziadi-Na sliki AP: naj višji in najmanjša na univerziadi v Sheffieldu: šarkarski »orjak«, 214 cm visoki član ameriške ekipe Luther Wright iz ^ Yorka, desno pa mlada ameriška telovadkinja Tammy Marshall, prav ta* jt) New Yorka. Sliko so posneli v naselju za atlete v enem od tolikih čašo obdobij med eno tekmo in drugo.
Na državnem prvenstvu UISP v Pieveju di Cento
Tanja Romano prvakinja
. V kraju Pieve di Cento v Emiliji je bilo državno prvenstvo UISP v kotalkanju za kategorijo deklic.
Prvenstva se je udeležila tudi Boletova predstavnica Tanja Romano, ki je deželna prvakinja UISP v svoji kategoriji. Poletova kotalkarica se je v konkurenci 54 tekmovalk odlično obnesla in je suvereno osvojila prvo ®esto. Za svoj nastop si je Tanja Romano prislužila zelo visoke ocene, ki jih navadno dajo v višjih kategorijah.
Sploh je Tanja doselj zelo uspešno tekmovala v naši deželi pa tudi na državnih tekmovanjih. Poletovka pa *e je tok,rat predstavila na dokaj kakovostni prireditvi in je s svojim nastopom in velikim tehničnim zna-rtjem ugodno presenetila tako sodniški zbor kot gledalce, ki so ji navdušeno ploskali.
končni vrstni red
k Tanja Romano (Polet)
2- Letizia Cavicchi (Bondeno)
T Romina Massa (S. Bendetto del Tronto)
Pred tem tekmovanjem pa je bilo v Vidmu deželno tekmovanje UISP za uvrstitev na državno prvenstvo, 'n tudi tu so se Poletovi predstavniki odlično izkazali.
V	kategoriji »pomlad« sta poletov-ki Cristiana Merlo in Maja Berzi ex-aequo osvojili prvo mesto. Povsem zadovoljivo sta se obnesli tudi Ma-rnška in Vesna Hrovatin.
V	kategoriji mlajših mladincev je Poletovec Francesco Micalessi osvo-W prvo mesto, med mladinkami pa tf k da Chantal Tretjak prva, E lena Prelec pa tretja.
Andrea Zhoc je v kategoriji »az-znrri UISP« osvojil prvo mesto in si seveda prislužil nastop na državnem Prvenstvu kot tudi drugi poletovci, 1 so se na deželnem tekmovanju dobro odrezali.
Samo Kokorovec na državnem prvenstvu
,, jutri do 21. t.m. se bo Samo okorovec udeležil italijanskega dr-svnega prvenstva v kraju Caldera-ra Pri Bologni.
Naš najboljši športnik se je za to Prvenstvo dobro pripravil pod veščo ko Petra Brleča. Samo je seveda
eden od glavnih favoritov za kolajne tudi na tem prvenstvu.
Trofeja P. Sedmak
Poletovi kotalkarski delavci so medtem na delu za pripravo na tradicionalno mednarodno kotalkarsko tekmovanje za Trofejo Pavla Sedma-
ka, ki bo od 26. do 28. t.m. in na katerem bodo nastopili predstavniki iz Slovenije, Nemčije in kajpak iz Italije.
Poletovi organizatorji pričakujejo, da se bodo Trofeje udeležili tudi zastopniki iz Francije in Anglije.
Na sliki novopečena prvakinja Tanja Romano.
Mladi sežanski športniki dokaj uspešni v Turinu
Pred nedavnim so v Turinu, središču Piemonta, gostovale mlade košarkarice in košarkarji iz Sežane.
Že četrtič zaporedoma so prišli na veliki mednarodni turnir, na katerem so se letos zbrali mladi športniki iz češkoslovaške federacije, Malte, Španije, Sovjetske zveze, Slovenije, Jugoslavije in Italije. Skupno je na turnirju sodelovalo 177 ekip oz. več kot 2000 mladih športnic in športnikov.
Turnir, imenovan Trofeo Popolino, je naj večja tovrstna manifestacija v Evropi. Prizadevni organizatorji za tri dni spremene ulice parka Ruffini v košarkarska igrišča, na katerih vse dneve potekajo srečanja v štirih kategorijah: propaganda - letnik 1978, .»aguilotti« - letnik 1979, »gazzelle« -letnik 1979 in »scoiattoli« - letnik 1980.
Letošnja odprava iz Sežane je štela tri ekipe. Fantje so pod imenom Kraški zidar nastopali v kategoriji »aguilotti«, dekleta Cimosa pa v kategorijah »gazzelle« in propaganda.
Največji uspeh so dosegli fantje, ki so v svoji kategoriji osvojili prvo mesto in prelep pokal. Vladko Norčič pa je bil gotovo najboljši igralec v svoji kategoriji. Do finala so premagovali vse nasprotnike in v finalu naleteli jia znance iz Trsta, ekipo Don Bosca. Žal je dež prekinil tekmo. V metanju prostih metov so bili Divačani in Sežanci uspešnejši in prvo mesto je odšlo v Slovenijo.
REZULTATI
Kraški zidar - Vis Livorno 121:32, Kraški zidar - Atletic Genoa 124:56, Kraški zidar - Vale Pescara 62:54, Kraški zidar - Virtus Padova 59:56, Kraški zidar - Marr Rimini 60:57. FINALE: Kraški zidar - Don Bosco 6:3 (prosti meti).
V	kategoriji propaganda so cimoske, pod vodstvom novega trenerja Krta, neusmiljeno mlele nasprotne ekipe vse do polfinalnega srečanja, v katerem so se pomerile z dekleti iz Zagreba.
V	srečanju, ki je bilo gotovo najbolj dramatično na vsem turnirju, so cimoske odlično pričele in odločno povedle. Toda peterka, ki je na vseh tekmah vedno povečevala razliko, je tokrat povsem odpovedala in Zagrebčanke so z zvrhano mero sreče zmagale za koš.
V	boju za 3. mesto naj bi se pomerile z odlično ekipo Miguella iz Badalo-
ne. Toda dež je tudi to srečanje prekinil in zopet so odločali prosti meti. Španke so bile uspešnejše in zmagale z rezultatom 6:1.
REZULTATI
Cimos - Sisport Turin 85:19, Cimos -Alessandria 60:29, Cimos - Buonarroti Turin 71:57, Cimos - Zagreb 49:51. FINALE ZA 3. MESTO: C Miguellia (Španija) - Cimos 6:1 (prosti meti).
Tudi četrto mesto je lep uspeh, toda zanimivo bi bilo videti ali bi cimoske lahko nudile odpor odličinim igralkam iz Moskve, ki so zasluženo in suvereno osvojile prvo mesto.
V	kategoriji »gazzelle« so mlade cimoske odlično pričele. Najprej so premagale odlično ekipo Olimpia Pesaro in vse je kazalo, da jih nihče ne more zaustaviti. Toda že v drugem kolu so naletele na ekipo Primavalle iz Rima, zaigrale so veliko slabše kot sicer in boleč poraz je bil tu.
Zaradi sistema tekmovanja tega spodrsljaja ni bilo več mogoče popraviti. Tudi poznejše visoke zmage niso pomagale in Sežanke so osvojile peto mesto.
REZULTATI
Cimos - Olimpia Pesaro 72:51, Cimos - Primavalle Rim 31:33, Cimos -Sunior Caselle Turin 109:17, Cimos -Energia Turin 124:10.
Turnir je bil vzorno organiziran, posebno še otvoritev in zaključek. Olimpijski ogenj, ki gori v času turnirja, bo gotovo še privabljal mlade košarkarje v Turin.	M s
Drevi v Barkovljah košarkarska tekma
Drevi bo na športnem igrišču društva v Barkovljah zanimiva košarkarska tekma med mlajšimi in starejšimi Barkovljani.
V	postavah bo tudi nekaj dobrih mladih košarkarjev, obemem pa tudi nekateri rekreativci ali bivši košarkarji.
Tekma se bo pričela ob 18.45.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
N? rolkarskem tekmovanju za italijanski pokal
Naši so se izkazali
pri	je v bilo v kraju Lissone
ski n-i nu 6- tekmovanje za Italijan-2a°k.al v rolkanju.
Mlarfjn oddaljenosti so se rolkarji soboto16 Pesco odpravili v Milan že v tekjuP P0P0ldne, saj je bil začetek ^ekmn*)rec*V“*en ze za uro zjutraj. Sej c, le organiziralo domače društvo bila v Lissone v mestni četrti, ki je se je . s. cas zaprta za promet, tako da vijaj0 oKutovanje lahko nemoteno oditi ie __hrožna proga je bila ravninska kron enla 2,4 km. Mlajši cicibani so (7,2	enkrat, cicibani trikrat
ostali * J', mladinci petkrat (12 km),
Teki rat (14'4 k"1)-
vihti k 3 Se ie odvijala ob močni neko Sq Me izbruhnila ravno ob 9. uri, hajujiaj--1 Pripravljeni na start prav fetek |S1 rolkarji. Zaradi tega so pri-Pr°gi me nekoliko preložili, a na asfa]t ) ostalo veliko luž in spolzki ieknio Povzročil veliko padcev med
lortiulrih1 Gladine Resco so se kljub te, ki Sn r° obnesli in dosegli reazuta-
V	k ° 311* nadejali.
je izkazi0?1 najmlajših cicibank se tokrat o *® *1ateia Bogateč, ki je tudi Velik nanr°L' a mesto in pokazala sProtnicp v ek' sai 50 bile njene na-
V	kateoorn dV<; leti starejše.
za 2. oz q njl mlajših cicibanov sta se *n Jan p' mesto borila Mitja Tretjak Pnnč‘č. Proti koncu proge je
r
Mitja prehitel Jana in s tem dosegel odlično 2. mesto. Jan pa se je moral zadovoljiti z nič manj vrednim 3. mestom.
Pri cicibanih se je v zelo ostri konkurenci izkazal David Bogateč z dobrim 5. mestom in tako dokazal tehnično zrelost. Najboljšo uvrstitev pri mladincih je dosegel Erik Tence, ki se je kljub padcu med tekmo uvrstil na 10. mesto.
REZULTATI
MLAJŠI CICIBANI
1. Marcola (Appiano) 6’40", 2. Mitja Tretjak 6'54", 3. Jan Prinčič 7'02".
MLAJŠE CICIBANKE
L Dincal (Castionese) 6'41", 3. Mateja Bogateč 8'07".
CICIBANI
1. Fabrizi (Appiano) 16'30", 5. David Bogateč 17'30", 15. Danjel Tence 2110", 16. Daniele Selatti 21'33", 17. Mitja Cossutta 22'02".
MLADINCI
1. Andreoli (Lissone) 23'24", 10. Erik Tence 26'50", 16. Mauro Nadlišek 31'06", 17. Martin Košuta 31'07".
AMATERJI
1. Gaito (Biella) 32 49", 12. Boris Bogateč 40T2".	(g. B.)
Ur^SŠDl
*bh nieš!/5-^ °bvešča, da bo v polet-Petka	°dPrt od ponedeljka do
.»C1013""'
av9usta0ri<'a obvešča, da bo julija in °Pelka- od 8. K ure P°nedeljka
°bVeščtDRAN
^hah, TjidpJe Tadranov urad na Op-3Pet odnrt ,	, at°rl°' 1 (‘el. 213403)
d l0-30Pgo j3a0kQ dai>. razen nedelje,
abveščBa?o ' fD bREG, ŠZ ZARJA, la v 'g' a so se začela vpisova-v° nogometno šolo za
obvestila - obvestila
otroke letnikov od 1979 do 1985. Vpisovanja do 26. julija 1991 na sedežu društev ali na telefonske številke 226228 (Babuder), 228511 (Lauri-ca), 228607 (Lavriha), 226602 (Metlika), 768891 (Tence), 226483 (Žagar).
JK ČUPA
vabi člane in prijatelje na društveni praznik, ki bo v soboto, 20. t.m. ob 19.30 v društvenem sedežu v sesljan-skem zalivu.
ŠZ DOM IN ŠZ MLADOST vabita vse najmlajše vsak ponedeljek in petek, od 18.30 dalje na treninge košarke na igrišče za osnovno šolo v Doberdobu.
Po napredovanju Bregove košarkarske ekipe v promocijsko ligo
L. Koren: »Vsem so vrata odprta«
Bregova košarkarska ekipa s trenerjem Leom Korenom (na desni stoje)
Po dveh letih igranja v prvi diviziji bo košarkarska ekipa Brega spet nastopala v promocijski ligi. Brežani so namreč leta 1988 izpadli v 1. divizijo, lani se jim je nastop v končnici izmuznil, letos pa jim je veliki met uspel. Zaslugo za letošnji uspeh je treba seveda pripisati vsem igralcem, društvu, zlasti pa trenerju Leu Korenu, ki je skrbno pripravil in potrpežljivo vodil svojo postavo. S Korenom smo tudi malce pokramljali.
Leo, kakšni so tvoji občutki ob napredovanju?
»Zelo sem zadovoljen, zlasti za fante, ki so dali vse od sebe. Mislim, da smo zasluženo napredovali, saj smo od 21 odigranih dobili kar 20 tekem.«
Je bilo napreodvanje tudi vaš cilj?
»Od vsega začetka smo štartali na prestop v višjo ligo, saj smo imeli homogeno ekipo z nekaterimi zelo izkušenimi igralci.«
So vsi zadovoljili?
»V veliki meri so. Tri četrt ekipe lahko pohvalimo predvsem zaradi udeležbe na treningih in zagnanosti ter volje do zmage na tekmah. Nekateri posamezniki pa so nihali, zlasti kar se tiče prisotnosti na treningih.«
Uspehi so ponavadi sad kolektivne igre. Je "bilo tudi pri vas tako?
»Res dobro smo igrali le občasno, igra in uspehi pa so sloneli predvsem na solo igri raznih posameznikov. Prihodnje leto bo treba v višji ligi marsikaj spremeniti. Brez skupinske igre ne bo rezultatov.«
Kakšno je bilo vzdušje v ekipi?
»Seveda je ob tolikih zmagah vse lažje, vsekakor pa je bilo vzdušje izredno, tako na igrišču kot zunaj njega.«
Katero je bilo tvoje največje zadoščenje?
»Ob končnem uspehu bi se opredelil za dogodek, vezan na moj incident z motorjem. Ko sem zaradi tega moral ležati mesec dni, se je vsa ekipa zbrala, reagirala odsotnosti trenerja in mi bila ob tem zelo blizu.«
Te je kdo od igralcev presenetil, kdo je zaigral nad pričakovanji?
»V glavnem poznam igralce že vrsto let, tako da bi me težko kdo utegnil presenetiti. Na nekaterih tekmah je izredno zaigral Roby Žerjal, žal pa je ■isti občasno popolnoma odpovedal. Presenečen sem la nad Brunom Kne-ippom in Laurom Tevisanom, ki sta
nekoliko starejša od ostalih, nikoli pa nista izostala od treningov.«
Kaj pa za bodočnost?
»Prav gotovo je, da bodo vsi letošnji igralci ostali pri Bregu, vrata pa so odrta za kogarkoli, ki bi se nam rad pridružil. V prihodnji sezoni bi se radi potegovali za zgornji del lestvice, gotovo pa bi se morali okrepiti s kakimi novimi igralci. Imen še ni, kdorkoli bo prišel, pa bo moral biti pripravljen, da se prilagodi novemu okolju in zahtevam ekipe.	VANJA JOGAN
Kamp na »1. maju« zelo lepo uspel
V	prostorih Borovega športnega centra na »1. maju« se je pred kratkim odvijal košarkarski kamp za maj mlajše v priredbi Santosa in Bora. Devetdeset otrok se je na kampu mudilo vsak dan od 9.00 do 18.00.
V	prvem tednu je bilo vpisanih 60 otrok iz raznih društev, 10 je bilo članov Brega in Bora. V drugem tednu je prišlo 30 novih fantov, število slovenskih otrok pa je naraslo na 15. Vsak dan so se otroci ukvarjali z raznimi tekmovanji v atletiki (skok v višino, skok v daljino, tek na kratke in dolge proge, met medicinke in troskok) ter košarkarskih prvinah (meti iz raznih
ozicij, štafete) in v namiznem tenisu, eveda so se dnevno odvijale tudi tekme v skupinskih športih (košarka, nogomet in odbojka), kjer so vaditelji 'Skušali polagati posebno pozornost na vzgojo in disciplino skupinskih športov.
Vsak dan pa so organizatorji povabili goste, ki so otrokom posredovali nasvete, lastne izkušnje in seveda zanimivosti.
Trenerji, ki so se odzvali povabilu, so bili Peter Brumen, Franco Pozzec-co, Gianni Pituzzi in atletski pripravljalen Gorazd Pučnik. Igralcev pa je bilo veliko: Alberto Tonut (Pallacanes-tro Livorno), Marko Lokar (Stefanel), Kristjan Arena (Messaggero), Alberto Ritossa (Padova), Peter Ažman (Marr Rimini), Mauro Bon (Knorr Bologna), Mauro Sartori (Stefanel), Davide Bian-chi (Stefanel). Otroci so seveda povpraševali za avtogram, vprašanj je bilo na stotine, vsakdo pa je imel možnost igranja 1:1 ali tekmovanja v metu, seveda z igralcem A lige. Ob sobotah so bila na sporedu finanalna srečanja v ekipnih športih, sledilo je nagrajevanje skupin in posameznikov ter pozdrav do prihodnje sezone. (V. J.)
Naročnina; mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JE.	dnevnik
sreda, 17. julija 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Medtem ko se je v parlamentu začela razprava o ekonomskem programiranju
Predčasne volitve prepuščajo prostor polemiki o reformah
RIM — Kaže, da je vremenska osvežitev v teh dneh znižala tudi politično vročino, ki je za precej počitniški julij še zelo visoka. Polemika med političnimi možmi sicer še traja, vendar se je perspektiva predčasnih volitev v zadnjih urah vendarle nekoliko zameglila. V središču razprave ostajajo tako institucionalne in volilne reforme, ki pa niso nič manj nevarne za stabilnost trenutnega italijanskega političnega ravnovesja.
Krščanska demokracija bi morala na današnjem sestanku svojih parlamentarnih skupin formalizirati napovedan zakonski predlog za te reforme, ki so ga - kot znano - socialisti že vnaprej zavrnili. Vendar danes ni pričakovati njihovega odgovora: socialisti - pojasnjuje Giuliano Amato na straneh včerajšnjega Avantija - ne postavljajo nobenega ultimata Krščanski demokraciji. Vsakdo lahko predstaviti vse predloge, ki jih želi - nadaljuje Amato - toda drugo vprašanje je, ali jih bo potem uspel speljati skozi vse politične in proceduralne kanale. Skratka, vžigalica za prižig krize je v rokah demokristjanov, PSI pa ne skriva svoje bojazni pred možnostjo sporazuma med KD in Demokratično stranko levice v parlamentu.
Podajanje vžigalice nikakor ne ugaja Altissimu, Ca-riglii in Finiju, medtem ko predsednik republike Cossi-ga včeraj ni hotel govoriti o politiki, pač pa je na splošno začudenje napovedal, da bo podaljšal svoje počitnice v Neaplju. Očitno mu tamkajšnja klima ustreza, ljudje pa ga spremljajo s simpatijo.
V poslanski zbornici in senatu se je včeraj začela razprava o dokumentu o ekonomsko-finančnem programiranju, ki ga je vlada pripravila za prihodnje triletje 1992-94. Razprava bo predvidoma trajala dva dni, na njeni osnovi pa bo morala vlada septembra pripraviti nov ekonomski manever, finančni zakon in bilanco. Sedaj namreč je že povsem jasno, da majski davčni dekret ni zadostoval za korekcijo gibanja javne finance oziroma za zmanjšanje državnega primanjkljaja. Opozicija je takoj na začetku včerajšnjega zasedanja v Montecitoriu postavila zahtevo, naj vlada programski dokument umakne, češ da je »nezanesljiv«, medtem ko je proračunski minister Pomicino skušal gasiti ogenj rekoč, da je vlada pripravljena upoštevati indikacije, ki bodo izšle iz parlamentarne razprave. Splošna razprava se je začela po poročilu Maria D Acguista (KD), ki je med drugim priznal, da bo vladni manever zahteval precejšnje »žrtve«.
Medtem ko se nadaljujejo zaslišanja
Včeraj pogreb ubite grofice della Torre
Dva dni pred obiskom predsednika ZDA v Atehah atentat na turške diplomate
ATENE — Trije uslužbenci turškega konzulata v Atenah (dva moška in ženska) so bili včeraj nekaj pred 8. uro zjutraj ranjeni v bombnem atentatu, ko je pred poslopjem, v katerem stanuje turški odpravnik poslov, eksplodiral neki avtomobil (na sliki AP) napolnjen z eksplozivom. Najhuje je bila ranjena ženska, ki je na konzulatu zaposlena kot uradnica, druga dva ranjenca pa sta turški odpravnik poslov Deniz Bolukbasi in šofer konzulata, ki je oba peljal na konzulat. Kot so povedali na turškem veleposlaništvu, se imajo trije diplomatski uslužbenci zahvaliti le blindiranemu vozilu, v katerem so bili, da niso izgubili življenja. Eksplozija je bila namreč izredno močna, slišati pa jo je bilo v vsej luksuzni četrti Paoleo Psychico, kjer stanujejo številni diplomati in ima svoje sedeže večina veleposlaništev.
Za zdaj še nihče ni prevzel odgovornosti za atentat, po mnenju nekaterih
pa bi lahko bil delo tajne levičarske nacionalistične organizacije »17. november«, ki je že nekaj let zelo aktivna. Do atentata, ki potrjuje napetost, ki vlada med Grčijo in Turčijo, je prišlo le dva dni pred obiskom ameriškega predsednika Georgea Busha v Atenah, ki pa bo v soboto svojo pot nadaljeval v Ankaro. Grška policija je sprejela izredne varnostne ukrepe in to ne samo v Atenah temveč tudi na otokih. To še posebej velja za otoke, ki so blizu turške obale in so v tem obdobju polni turistov. Ti varnostni ukrepi so povezani tudi z glasovi o možni reakciji palestinskih ekstremistov zaradi nedavnega izgona približno dvajsetih palestinskih študentov in šestih uslužbencev diplomatskega predstavništva PLO v Atenah, za katerega so se grške oblasti odločile zaradi aprilskega atentata v Patrasu.
RIM — V cerkvi Kristusovega srca sredi elegantne rimske četrti Parioh so včeraj dopoldne pokopali grofic0 Alberico Filo della Torre, ki jo je v njeni razkošni vili ubil neznan storilec. Pogreba se je udeležilo od 300 d° 400 oseb, med njimi veliko sorodnik°v in družinskih prijateljev, toda manj radovednežev, kot je bilo pričakovati’ Fotografski fleši in vprašanja novinarjev žal niso prizanesli najbolj prizadetim, možu Pietru Matteiu in otrokoma Manfrediju in Domitilli, ki niti med obredom - daroval ga je župnik Ange' lo Čelani, ki je bil zakonca poročil m krstil njuna otroka - niso naleteli na spoštovanje pred svojo bolečino. .
Preiskovalcem pa po vsem sode0 manjka le malo kamenčkov, da bi zapolnili mozaik in morilcu nadeli lisic®-Prepričani so, da je storilec ena izrne° sedmih ključnih prič, katerih zasipavanje se nadaljuje kot po tekočem traku. Njihova pozornost je namenjen3 predvsem dvema moškima: 30-letne-mu sinu bivše učiteljice žrtvinih otroK Robertu Jaconu in filipinskemu 9oS' podinjskemu pomočniku Maniiel VVistonu, ki ga je grofica pred d vem mesecema iz nepojasnjenih vzrok°v odpustila. Prevladuje vsekakor mne' nje, da ne gre za naklepni umor.
Na sliki (telefoto AP) pogreb um°r' jene grofice Filo della Torre.
Bagdad še skriva svoje jedrske obrate Zavezniki zapustili iraški Kurdistan
BAGDAD — Le dan potem, ko je mednarodna misija jedrskih strokovnjakov v Bagdadu prejela že tretji seznam lokacij iraških jedrskih obratov, postaja jasno, da je tudi ta seznam nepopoln. Mednarodni opazovalci so namreč v Al Šargatu (300 kilometrov severno od Bagdada) odkrili nov obrat za elektromagnetsko obogatenje urana. Irak torej ne upošteva sklepa varnostnega sveta OZN, ki je od iraške vlade zahteval, naj navede kraje, kjer stojijo jedrski obrati, ki naj bi jih v skladu z resolucijo 687 uničili. Prav tako Mednarodna agencija za jedrsko energijo še ne ve, koliko obogatenega urana je v iraških rokah. Podatki so do skrajnosti protislovni. Medtem ko Bagdad trdi, da ima le 500 gramov »nizkoobogatenega« urana, je Mednarodna agencija prepričana, da ga ima vsaj 25 kilogramov, washingtonska administracija pa trdi, da imajo Iračani kar 40 kilogramov obogatenega urana. Ob vsem tem je skoraj gotovo, da bodo na jutrišnjem zasedanju Mednarodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju Irak izključili iz te agencije.
To pa bo še najmanjše zlo. Washing-ton, Pariz in London že napovedujejo, da bodo s silo uničili iraški jedrski potencial, če tega ne bodo Iračani prostovoljno storili.
Te nove grožnje Zahoda so v bistvu skoraj zasenčile kurdsko in šiitsko vprašanje. Zavezniški vojaki so že zapustili iraški Kurdistan, ostali pa bodo v turškem, da bi lahko takoj posegli, če bi se hotel Sadam Husein maščevati nad Kurdi. Vodja kurdskih upornikov Dželal Talabani je prepričan, da bi lahko iraški Kurdi že v kratkem sklenili sporazum s Sadamom Huseinom o lastni avtonomiji. Po dosedanjih izkušnjah pa Kurde skrbi, da bi Sadam Husein ponovno prelomil dano besedo.
Na slikah (telefoto AP): poveljnik zavezniških sil se pred odhodom rokuje s kurdskim gverilcem (zgoraj), vojaki so že na drugi strani turške
meje (spodaj)
Scotti pozval župane na boj proti kriminalu
RIM — Notranji minister Vincenzo Scotti je včeraj ponovno pozval župane mafijsko najbolj vročih mest, kot so Catania, Palermo, Reggio Calabria, Neapelj in Bari, da še okrepijo svoja prizadevanja v boju proti organiziranemu kriminalu. Podobno pismo je včeraj Scotti poslal tudi županom Milana, Turina, Firenc, Bologne, Rima, Benetk in Genove, katere tudi poziva na boj proti kriminalu.
V pismu županom z juga Scotti tudi opozarja na nekatere pred kratkim sprejete zakonske ukrepe, ki zadevajo boj proti organiziranemu kriminalu, pranje umazanega denarja in možnost razpusta občinskih in pokrajinskih svetov, za katere obstaja sum, da so se vanje infiltrirali mafijski elementi. S tem v zvezi je notranji minister pou-
daril, da sami normativni ukrepi 0 bodo dovolj, če se ti ukrepi ne bo° ustrezno uporabljali tudi v vsako.g njem boju proti kriminalcem. Zato J Scotti pozval vse župane, da mini5 stvu posredujejo vse podatke o sprei tih ukrepih na tem področju in še P° sebej o akcijah na perifernih podr° jih, »kjer je akcija najpotrebnejša.«
Zupanom na severu in centru dr* ^ ve pa je Scotti v pismu spregovori1 ^ infiltraciji organiziranega kriminalao_ vsakdanje življenje, župane pa je P.g zval, da v skladu s svojimi poobla5 in možnostmi storijo vse, da to PrePL-čijo. Scotti se je tudi zavzel za kr®P tev šolskih struktur, »saj je kult eden od najučinkovitejših elemen ki preprečujejo širjenje organizir3 ga kriminala.«
Disidentski maroški pisatelj se je lahko vrnil v Francijo
PARIZ — Maroški disidentski pisatelj Abdelmoumen Diouri se je včeraj zgodaj vrnil v Pariz, potem ko so ga francoske oblasti pred 25 dnevi izgnale iz države. Kot razlog za izgon so navedli domnevne Diourijeve stike z bližnjevzhodnimi tajnimi službami in palestinskimi teroristi. Teh 25 dni je maroški pisatelj preživel v nekem hotelu v Librevillu v Gabonu, njegove premike pa so budno spremljali krajevni policisti.
Pred šestimi dnevi pa je pariško upravno sodišče po pritožbi Diourija razveljavilo sklep o izgonu. Na podlagi te razsodbe se je maroški disidentski avtor (na sliki AP) lahko včeraj vrnil v Francijo, v sklepu pariškega spodi-šča pa je zapisano, da v celotni zadevi sklep o izgonu s francoskega ozemlja ni bil nujno potreben.