?mk ¿«trt*fe te * settnteo vred aH f	e
» áeta a» «abiete 58 i &ft Me £« ábL, Wrl late J ima Jmariterge Sédtes, Naraéten aaMtif« s»	,Skrr«a-
0»>sp«JaiJa* v Ma-Karoiko c«ate 5. '¿M f® «íoswjSflja 4a «4-> Her«čn?na se pi#
&¡j«f v naprej, láséwt teterorbaa 9». 14S.
Bf evtSXca stan« A SO dijmu
POMÜIIUR
I «a M vra«a¿». tfey I mtmm^ te rakfemftatffc.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Čakava! račun p»%MMS
LJaMjana št.
Telefon interurban št. 141.
amtoW^az*'«*-'* raarecrwct. s».	».i-ac sMa HM*»* 9nGM«K«*aamBVSX'«».<"wec*-

.HO, átevillui»
MAMBOR, an® 26, junija 1994.
58, Utnik
Zmaga Sliv. ljudske stranke pri
ebčiaskfii Molitvah.
V sodnih okrajih Celje, Vransko, Šmarje in Laško so občinske volitve izvršene. Dasiravno so se navalili združeni nasprotniki na našo SLS, vendar nas niso mogli oslabiti. Zmagali smo! V naših rokah je zopet večina občin. Cele mesece so se pripravljali liberalci (demokrati), samostojneži, socialisti in druge stranke, da bi s pomočjo laži in goljufije prišli do večine v naših občinah. Ali vse zaman j! Hvala zavednosti naših volilcev! Ostali smo zmagovalci!
List »Jutro«, ki ga izdaja vodja slovenskih prostozidarjev, advokat dr. Gregor Žerjav, kakor tudi »Tabor«, »Slovenski Narod« in celjska »Nova Doba« so o izidu občinskih volitev prinesli lažnjiva poročila. Tako na primer »Jutro« laže: 1. da so v Dramljah izvoljeni sami »naprednjaki«, to je liberalci in samostojneži. Res pa je, da je na skupni listi izvoljenih 9 pristašev SLS in samo 8 »naprednjakov«. 2. Da je naša stranka v občini celjska okolica nazadovala. Res pa je, da smo dobili letos 339 glasov, a leta 1921 samo 316. 3. Pišejo, da smo nazadovali v Petro v ča h, a volilni izid pravi, da imamo letos 154, a leta 1921 samo 110 glasov. 4. Isto je v Š k o f j i v a s i. Letos imamo 182, a leta 1921 je bilo le 135 glasov. 5. O Veliki Pirešici laže »Jutro«, da naša stranka ni vložila liste. Istina pa je, da je bila vložena in izvoljena samo kandidatna lista SLS. Od 25 odbornikov je samo eden bivši samostojnež. Našteli bi lahko celo vrsto dokazov, kako nasprotni listi nesramno lažejo o izidu volitev.
Da jim laži z dokazi izpodbijemo, prinašamo pregled o izidu občinskih volitev iz prej navedenih okrajev.
"	Okraj Celje.
Celje okolica: SLS 339 glasov (12 odbornikov), Ko-renovi socialisti 166 (6), Bernotovi socialisti 75 (2), združeni liberalci, samostojneži in narodni socialisti 351 (9), Nemci 111 (4).
Leta 1921: SLS 316 (10), socialisti 429 (14), narodni socialisti 85 (3), združeni liberalci in SKS 173 (5).
Torej je naša stranka tu napredovala, a ne nazadovala, kakor laže »Jutro«.
Dobrna: Izvoljena samo lista SLS. Nobeden nasprotnik ni izvoljen.
Leta 1921 pa so dobili samostojneži in liberalci še 40 glasov.
Dramlje: Na skupni listi' je izvoljenih 9 pristašev naše stranke, a 8 samostojnežev.
Leta 1921 pa je imela naša stranka samo 7, nasprotniki pa 9 občinskih odbornikov.
Frankolovo: SLS 69 glasov (7 odbornikov) združeni nasprotniki 113 (10).
Leta 1921 smo tudi dobili samo 7, a SKS 9 odbornikov.
Gotovlje: Izvoljena skupna lista, v kateri ima SLS močno zastopstvo.
Leta 1921: SLS 4, SKS 1, socialisti 3, izven strank 8 odbornikov.
Griže: SLS 143 glasov (9 odbornikov), socialisti 69 (5), gospodarska stranka (3).
Leta 1921: SLS 81 (4), SKS (3), socialisti 137 (8), komunisti 31 (1).
V Grižah smo torej napredovali za 62 glasov 'in je prešla občina v naše roke. Liberalni listi seveda o tem molčijo.
Kalobje: SLS 33 (8), SKS 34 (9). Še dva volilca bi morali naši spraviti na volišče, pa bi SLS imela 9 odbornikov.
Leta 1921 so v tej občini bili izvoljeni sami samostojneži. Kdo je lorej napredoval?
Nova cerkev: SLS 37 (4), Zveza avtonomistov 37 (3), združeni nasprotniki 110 (10).
Leta 1921: SLS 104 (7), SKS 62 (4), socialisti 84 (5).
Petrovče: SLS 154 (12), socialisti 84 (7), SKS in JDS 73 (6).
Leta 1921: SLS 110 (7), SKS 88 (6), socijalisti 180 (11). Tu smo torej napredovali za 44 glasov in za 5 odbornikov. In »Juirovci« lažnjivo pišejo, da je SLS nazadovala.
Sv. Jurij ob juž. železnici, trg: SLS 70 (4), združeni nasprotniki 74 (5). Ako bi še 5 volilcev naši spravili na volišče, bi SLS dobila 5 odbornikov.
Leta 1921: SLS 64 (8), SKS 64 (8).
Sv. Jurij ob juž. železnici, okolica: SLS 15 odbornikov, SKS 5, kmetsko-delavska stranka 5.
Leta 1921: SLS 13, SKS 11. Smo torej tudi lepo napredovali, a nasprotniki nazadovali.
Sv. Lovrenc nad Prožili^m: Izvoljena samo lisia SLS (17).
Leta 1921: SLS 11, a NSS 5 odbornikov.
Sv. Martin v Rožni dolini: Samo lista SLS (17).
Leta 1921: SLS 11, SKS 5.
Torej v obeh občinah sijajen napredek naše stranke.
Sv. Pavel pri Preboldu: SLS (9), NSS (5), socialisti (3), SKS (5), medstrankarska lista — večinoma naši (3).
Leta 1921: SLS (6), SKS (6), socialisti (8), NSS (4). Tudi tu naš napredek.
Sv. Peter v Sav. dolini: Na skupni listi SLS (11), nasprotniki (6).
Leta 1921: SLS 10, drugi (6). Napredek!
škofja vas: SLS 182 (11), gospodarska stranka 87 (5), socialisti 158 (9).
Leta 1921: SLS 135 (7), SKS 113 (5), socialisti 256 (12). Kdo je tu napredoval? Kdo nazadoval?
Svetina: Samo lista SLS (9).
Leta 1921: SLS (12), SKS (4). Mi napredovali, samostojneži pa skopneli!
Teharje: SLS 108 (8), delavska zveza SLS 58 (4), gospodarska stranka — po večini SLS 55 (4), socialisti 112 (9).
Leta 1921: SLS 124 (10) socialisti 118 (10), NSS 48 (4). Seveda liberalci tudi tu naš napredek tajijo in lažejo, da smo propadli. •
Velika Pirešica: Samo lista SLS (25).
Leta 1921: SLS 228 (18), SKS 81 (6). Tu smo zopet pridobili!
Višnja vas: Samo lista SLS, kakor leta 1921.
Vojnik: SLS 28 (2), neodvisna 62 (5), gospodarska 26 (2).
Leta 1921: SLS (5), SKS (6), socialisti (1), demokrati (4).
Žalec: SLS 64 (5), Vabičeva stranka 105 (7), demokrati in SKS 74 (5).
Leta 1921: SLS 72 (5), SKS 80 (5), socialisti 46 (3). splošna 41 (3).
Sv. Rupert nad Laškim: Samo naša lista.
Leta 1921: SLS 156 (13), SKS 37 (3).
Skupni pregled v celjskem okraju:
Pri 23 občinah SLS napredovala v 16 občinah.
Absolutno večino ima SLS v . . 12 «
Relativno večino ima SLS v ... 4 «
V manjšini pa smo stali samo v . 6 «
<
Okraj Vransko.
Braslovče: SLS 158 glasov (11 odbornikov), neodvisna 206 glasov (14 odbornikov.)
Leta 1921: SLS 177 (12), SKS 169 (12).
Gomilsko: 2 listi krajevnega značaja.
Leta 1921: SLS 42 (6), SKS 39 (6), NSS 32 (4).
Marija Reka: ¿/voljeni sami pristaši SLS.
Leta 1921: SLS 31 (4), SKS 45 (6).
Ta občina je torej padla v naše roke.
Polzela: SLS 199 (14), nasprotna 52 (3).
Leta 1921: SLS 172 (11), socialisti 99 (5).
Kdo je napredoval? Liberalci bodo lagali, da »naprednjaki«.
Vransko: Potrjena samo liberalna lista. Listo SLS je okrajno glavarstvo razveljavilo, ker je enega našega kandidata podpisala njegova žena.
Džungla
Roman iz afriških pragozdov. Angleški spisal E. B. Burroughs. — Prevedel Paulus.
13
Bilo je seveda kot bi muha slona napadla. Trdo v pesti je držal nož, ki ga je našel v očetovi koči, in ko je žival renčeč in besneč zagrabila za njim, ji je nastavil ostrino na prsi.
Globoko se je zasadilo Bolganiju orožje v telo in zatulil je od boli in jeze.
V	tistem kratkem trenutku je bistroumni beloko-ž«c spoznal vrednost svoje svetle igračice in koj jo je tudi izdatno izrabil. Ko ga je žival s silnimi udarci podrla na tla, ji je ponovno sunil nož do ročaja v telo.
Bolgani se je boril kakor se bori žival njegove vrste. Strašne udarce je sekal s svojo težko roko in trgal dečku cele kose mesa s pleč in prsi s svojimi ostrimi nohti.
V	divji, besni borbi sta se valjala po tleh. Pa sla-bejši in vedno slabejši so bili sunki, ki jih je zadajala ranjena in krvaveča roka belokožega fantiča, drobno telo se je krčevito streslo in Trzan, lord Greystoke, se je zavalil po poteptani veli travi džungle in se ni genil wec —.
Miljo daleč od bojišča se je v mračnem pragozdu ob tisti uri Kršakov rod spravljal k počitku.
Tedaj je zadonel sem od morja grozeči, izzivalni bojni krik Bolganijev.
Kršak je dobro vedel, da bojni klic pomeni napad.
Urno je sklical ves rod, da bi dognal, ali je sovražnik napadel katerega njegovih. Pa tudi v obrambo. So-
vražnikov je utegnilo biti več, morebiti pripravljajo napad na ves rod, treba je bilo zbrati vse moči.
Pokazalo še je, da manjka belokožega mladiča.
Tublat se je koj ustavljal, češ da ni treba poslati pomoči. Tudi Kršak, glavar, ni maral tujca, nekaj je zagodrnjal in se ja malomarno obrnil h kupu listja, na katerem si je pripravljal ležišče.
Kala pa je drugače čutila.
Komaj je zvedela, da njenega varovanca ni v družbi, že je planila v drevje in pohitela kakor veter proti kraju, odkoder je še vedno prihajalo Bolganijevo rjovenje.
Tema je bila in le zadnji mlaj je pošiljal svoje rahle žarke skoz gosto vejevje ter delal čudne sence po pragozdu.
Kakor orjaška pošast je hitela Kala po drevju, sedaj je gibčno plezala po dolgi veji, sedaj je se je spet zagnala z enega drevesa na drugega ter se z nezmotljivo gotovostjo ujela za novo vejo. Poznala je džunglo in njene glasove in izkušnja ji je pravila, da ni več daleč od kraja, kjer se je vršila strašna borba, usodna morebiti za njenega gojenca.
Iz Bolganijevega krika je posnela, da se bori za življenje in smrt z nekim drugim prebivalcem džungle. Hipoma pa je krik utihnil in globok molk je legel na pragozd.
Stvar ji je bila nerazumljiva. Tako rjove in stoka žival, ki je smrtno zadeta —.
Bolgani je podlegel, padel —. Pa kdo je bil njegov zmagoviti nasprotnik —? Nobenega glasu ni čula.
Da bi bil njen belokoži mladič orjaškega Bolgani-ja premagal, to je vedela, da ni mogoče. Kaj se je zgodilo —?
Previdno se je bližala kraju odkoder je čula glasove, počasi in neslišno je plezalai po zadnjih vejah, napeto je gledaia ven v bledo mesečino.
In tedaj ju je opazila —.
Tamle zunaj na trati sta ležala, —, Trzanovo krvavo, razmesarjeno truplo in poleg njega silni Bolgani — mrtev.
Z rahlim krikom je planila k svojemu mladiču, dvignila okrvavljeno truplo in poslušala —.
Še mu je bilo srce, telo se je rahlo streslo, ko se je dotaknila ranjene roke.
Z nežno skrbjo ga je odnesla v temno džunglo k svojemu rodu, dneve in noči je čepela pri njem, mu li-zala rane, mu donašala hrane in odganjala muhe.
Trzan pa se je valjal po mehki travi v divji vroč-nici in tolkel krog sebe ter prosil vode. Kala mu jo je nosila, kolikor je vedela in znala.
Nesebično in požrtvovalno je skrbela za svojega najdenčeka, kakor bi človeška mati skrbela za svojega bolnega deteta. —
Vročnica je odjenjala in mladi belokožec je bil rešen. Le dolgo je še trajalo, da-so mu zacelile strašne rane.
Žal beseda ni prišla iz njegovih ust, tiho in s stisnjenimi zobmi je trpel pekoče bolečine celečih se ran.
Gola rebra so se videla na prsih, tako ga je raz-mesaril Bolgani. Tri rebra mu je polomil, roko mu je skoraj izvinil in tudi s tilnika mu je odtrgal velik kos mesa.
Pa nemo je trpel strašne bolečine, kakor trpijo živali, med katerimi je živel. Zlezel je za grm in skrit ležal v visoki travi, da niso tovariši videli njegove nesreče.
...	.	- -Jtr. »i : :J is
ŠL Jurij ob Taboru: SLS 110 (9), SKS 89 (8).
Leta 1921: SLS 142 (10), SKS 203 (14).
To samostojno-liberalno trdnjavo so dobili v roke našinci.
Sv. Jeronim: Nobena stranka ni vložila liste.
Grajska vas: Izid še ni znan.
Prekopa: Zmagali nasprotniki.
Skupni pregled v okraju Vransko:
Naša stranka je pridobila dve občini in sicer Marija Reko in Sv. Jurij ob Taboru. Nazadovali smo samo v Braslovčah.
Okraj Šmarje:
Ponikva ob juž. žel.: SLS 131 glasov (16 odbornikov), SKS 68 glasov (9 odbornikov). Socijalistično listo ; je glavarstvo radi ponarejenih podpisov razveljavilo.
Leta 1921: SLS (9), SKS (8), socialisti (7).
Naša stranka si je torej na Ponikvi priborila absolutno večino. »Jutro« si tega ne upa poročati.
Sladka gora: SLS za gornji del občine (11), SLS za spodnji del (6).
Leta 1921: SLS (10), SKS (6).
Smo sedaj dobili občino popolnoma v roke.
Šmarje-okolica: SLS 212 (20), SKS, JDS in g. Skale 55 (5).
Leta 1921: SLS 297 (16), SKS 110 (6), JDS 20 (1), Skale 12 (1).
Pridobili smo tu 4 odbornike.
Šmarje-trg: SLS 23 (1), JDS 58 (4), gospodarska 52 (4).
Leta 1921: SLS 38 (4), SKS 66 (8), JDS 38 (4).
Lemberg: SLS (4), združeni nasprotniki (3).
Leta 1921: Samo lista SKS.
Žusem: SLS 121 (12), SKS 49
Leta 1921: SLS 102 glasa (9), SKS 87 (7).
Sv. E>m: kmetsko-delavska SLS, brez protiliste.
Leta 1921: Lista kmetov. Naši v večini.
Nezbiše: Kmečka stranka SLS vseh 7 odbornikov.
Leta 1921 sami Radičevci.
Roginca gSamo lista SLS (9), kakor leta 1921.
Slivnica: SLS 51 (6), gospodarska kmetska stranka 96 (11).
Leta 1921: SLS 81 (6), SKS 128 (10).
Sv. Štefan: Samo lista SLS.
Leta 1921: SLS 64 (8), SKS 63 (8).
Tinsko: Slov. kmetska zveza — SLS brez protiliste, kakor leta 1921.
Sv. Vid pri Grobelnera: Samo lista SLS.
Leta 1921: kompromisna lista.
Zibika: SLS 37 (6), SKS 13 (3).
Leta 1921: SLS 43 (7), SKS 54 (9).
Sv. Peter na Madvedovem selu: kompromis: SLS 4, JDS (2), SKS (3).
Leta 1921: SLS 66 (7), SKS 80 (9).
Skupni izid v okraju Šmarje je naravnost razveseljiv. Naša stranka je pridobila občine: Lemberg, Ponikva in Zibik», kjer so imeli dosedaj nasprotniki večino. Absolutno večino ima SLS od 15 občin v 12. Samo Slivnica, Šmarje trg in Sv. Peter na Medvedovem selu so še ostale v rokah nasprotnih strank, dočim so pred tremi leti imeli nasprotniki absolutno večino v 7 občinah.
Okraj Laško:
LaŠko-trg: SLS 39 glasov (3 odbornike), gospodarska 47 (4), JDS 131 (10).
Leta 1921: SLS 36 (4), JDS 111 (12).
Jurklošter: SLS 49 (7), združeni nasprotniki 117 (18).
Leta 1921: samo Kmečka zveza. — Vzrok nasprotne zmage je, ker na naši strani ni bilo prave agitacije, a nasprotniki so kar divje agitirali.
Sv. Krištof: SLS 500 (19 odbornikov), združeni nasprotniki 168 (6).
Leta 1921: SLS 404 (20), nasprotniki 76 (4).
Marija Gradec: Samo SLS (25), kakor leta 1921.
Sv. Lenart nad Laškim: SLS 80 (6), SKS 55 (4).
Leta 1921: SLS 75 (9), Sk. .i (7).
Iz ostalih občin laškega okraja še nimamo poročil. A gotovo je, da bo imela SLS tudi v tem okraju večino občin v svojih rokah.
Že prvi izidi o občinskih volitvah nam jasno kažejo, da slovensko ljudstvo odklanja grobokope našega blagostanja in samostojnosti: demokrate in samostoj-neže! Glavarstvo je volitve razpisalo na delovne dneve, ko so naši imeli največ dela na travnikih in polju. Nasprotniki so spravili do zadnjega vse svoje na volišče, a naši so mnogi radi nujnega dela ostali doma. A kljub temu smo ohranili svoje postojanke in še nove pridobili.
Filpov L:
Kan pltveme?

Ako opazujemo glavne narodnogospodarske panoge in njihov razvoj po vojni v raznih državah Evrope, zamo-remo opaziti pri mnogih pTav znaten, pri nekaterih celo izreden napredek. Ponekod se razvija induitrija, drugod kmetijstvo. Celo v Rusiji opažamo znaten napredek iz časov po revoluciji in oni strahoviti suši pred tremi leti.
Pri nas v Jugoslaviji je v glavnem narobe. Edino proizvajanje tobaka se dviga, da smemo računati z znatnim izvozom, v vseh drugih panogah pa je v glavnem zastoj, pri nekaterih celo silno nazadovanje. Oglejmo si n. pr. poročila o naši živinoreji.
Žalostni podatki o naši živinoreji.
V svrho ugotovitve napredka ali nazadovanja imamo v vseh državah, ki so vsaj malo kulturne, redno Statistiko in splošno redno štetje. Kaj nam pravi Statistika o naši živinoreji? Pravi nam, da smo imeli preteklo leto 4 milijone 117 tisoč in 357 glav goveje živine. Prašičev je bilo 2 milijona 887 tisoč. Ovc imamo okroglo 8 milijonov 460 tisoč; sorazmerno precej je koz: 1 milijon 800 tisoč. Konjev je 1 milijon in 43 tisoč. Število perutnine cenijo na 15 milijonov.
Rekli smo, da so navedeni podatki žalostni, in to z vso pravico. Kajti če primerjamo navedene številke recimo z onimi v Švici, na Nizozemskem ali na Danskem, potem vidimo dvoje: I. kako sorazmerno malo je število živine v primeri s številom ljudi in 2. kako neprimerno slabše kakovosti je naša živina, čeravno imamo po kakovosti zemlje in po podnebju vsaj takšne, deloma pa še boljše pogoje za razvoj naše živinoreje.
Vzamimo za primerjevanje le nekaj številk iz Danske. Danska država je malo rodovitna, posebej še v zapadni polovici. Ima tudi zelo hladno podnebje. Po velikosti je komaj šesti del naše Jugoslavije, prebivalcev pa ima približno četrti del našega prebivalstva. Ta Danska ima po
zadnjih izkazih 2 milijona 538 tisoč goveje živine, 2 milijona 853 tisoč prašičev, okroglo 20 milijonov perutnine, 374 tisoč ovc in samo okrog 42 tisoč koz. Pri tem je pomniti, da polagajo Danci glavno skrb na krave-mlekarice, ker izvažajo naravnost ogromne množine mleka, sira in surovega ter kuhanega masla v druge države, posebno na Angleško in v Nemčijo. Danske, nizozemske in švicarske krave-mlekarice dajejo povprečno vsaj štirikrat toliko mleka, 'kakor pri nas v Jugoslaviji.
Kaj nas uči ta primera.
Pred vsem nas uči, da zaostaja število naše živine daleč za številom v imenovanih državah, ako računamo na 1 kvadratni kilometer ali na 1 prebivalca. Dalje nas uči, da naša živinoreja ni na potrebni višini po svoji kakovosti. Pri nas živinoreja ni smotrena, napredna; da, še več: ako primerjamo naše število svinj in število perutnine s števili iz prejšnjih let, potem vidimo, da smo celo v številu nazadovali. Trgovci z živino na svetovnih trgih vam povejo, da se ocenjuje naša živina z redkimi izjemami hot drugo in tretjevrstno blago. S tem je rečeno, da je in mora ostati izdatno cenejša, kakor je pač vsako drugovrstno blago. Izvoz mleka, sira in surovega masla je manjši, kakor pa uvoz tujega sira. To je naravnost sramoten pojav za našo kmetijsko državo.
Kje so krivci?
Tekom petih let, kar jih imamo po svetovni vojski, je bil že čas in prilika, da se pri živinoreji 'opomoremo in ni več na mestu, sklicevati se na vojne posledice. Glavna krivda je v naših političnih in upravnih razmerah. Mi imamo sicer ministrstvo za kmetijstvo, toda to ministrstvo ima za kmetijsko državo sramotno majhen proračun, pa še od tega uporabi nad polovico za uradništvo, od manjše polovice pa izdaten del po protekciji in brez smotra in gospodarskega cilja. Saj tudi drugače ni mogoče. Imamo po milosti Pašičeve in Pribičevičeve politike nezmožne ministre za kmetijstvo, najboljši strokovnjaki se morajo umakniti puhloglavim strankarjem, našim slovenskim strokovnim šolam in uradom pa ne dajo ne sredstev, ne svobode, da bi sami zamogli in smeli kaj ustvarjati. Propadu in poginu je zapisano to, kar so ustvarile deželne avtonomije s podporo bivše države. Tako je s konjerejo, tako je s skrbjo za govedorejo, tako je s svinjerejo. Naši okrajni zastopi in strokovnjaki poskušajo z vso požrtvovalnostjo delovati in zadržati propad, toda od samostojnih demokratov in Pašičevih radikalov pomoči ni in je nikdar ne bo, ker tam imajo politiki, bankirji in advokati glavno besedo in tem je jugoslovansko kmetsko ljudstvo le molzna kravica, pri kateri pa še povrh poznajo le vime, skrbi za gobec pa prav nič.
Ali je odpomoč?
Seveda je in sicer je recept prav kratek: Ljudstvo si naj ne da vsiliti jarma centralizma, naj ne trpi korupcije in nasilja, naj vzame po dobro urejeni demokratični u-pravi, kakor je na Danskem, v Švici, na Nizozemskem in drugod, kjer je vsled tega blagostanje, red in mir, v svoje roke skrb, pa bo boljše za državo in ljudstvo. Pomnite: kjer je kontrola, je poštenje in s tem napredek.
Xli son že ilisvil naročnino?
VII.
Mladi Glayton se uči brati in pisati.
Cela večnost se mu je zdela, preden je spet mogel hoditi. Nato pa se mu je hitro boljšalo in črez mesec dni je bil spet močen in zdrav in gibčen.
Ko je okrevajoč poležaval po goščavi, je v duhu zopet in iznova preživljal strašni boj z Bolganijem in mislil na čudoviti uspeh svetle igračice, kakor je imenoval nož, ki ga je našel v koči.
Koj ko dodobra ozdravi, ga poišče, je sklenil. Nič več ne bo slabotni revček v rodu, ki ga je narava oborožila s strašnimi zobmi in mišicami, — nepremagljiv borec bo, nobeden sovražnik v džungli mu ne bo kos.
Zelo se mu je tudi mudilo nazaj v kočo in k čudnim, skrvnostnim rečem, ki jih je v njej našel.
Zgodnjega jutra se je torej napotil k obali. Sam je
šel
* m
Ni mu bilo treba dolgo iskati, pa je našel Bolgani-jev kostenjak, ves oglodan in objeden, in poleg njega nož, skrit v visoki travi. Čisto zarjavel je bil od mokrote in od krvi.
Da se nož več ne sveti, to mu ni ugajalo. Pa oster je še bil, o tem se je brž prepričal na deblu bližnjega drevesa, in torej še vedno strahovito orožje za brambo in napad, če bi bilo treba. Sklenil je, da se ne bo več bal starega Tublata.
Nato se je podal h koči.
Ključavnica ga topot ni dolgo mudila. Kmalu so se mu odprla vrata.
Zanimalo ga je, kako se zaklepajo in odklepajo, pozorno si je vse ogledal in našel je, da se dajo zakleniti tudi od znotraj.
Stopil je v kočo in zaklenil vrata za seboj. Nemoten je hotel biti pri svojem poslu.
Lotil se je podrobnega pregledovanja, pa kmalu so ga knjige popolnoma vzele v zakup, čudno ga je vleklo h knjigam, ni se mogel ustavljati, za nič druga mu ni bilo, nad vse ga je mikalo da bi zvedel, kaj tiči v skrivnostnih listih in kak namen imajo.
Najbolj so ga seve zanimale knjige s podobami, med njimi abecednik in velik slovar, ki je tudi bil poln lepih slik.
Ves radoveden jih je ogledoval in bujno je delovala njegova mlada, živahna domišljija. Ponekod ni bilo slik. Mesto njih pa je bila vsa stran polna majhnih, skrivnostnih podobic, »žuželke« jih je imenoval siromak, ker ni poznal drugega imena zanje. Te »žuželke« pa so bile tiskane črke in njim je odslej posvetil vso pozornost.
Po opičje — tako se je naučil — je čepel na mizi, ki jo je stesal njegov oče, sklanjal svojo mlado, pa mi-šičasto, krepko razvito telo nad knjigami, njegovi dolgi črni lasje so mu padali po nagubanem belem čelu in črez bistre, razumne oči, njegov drobni fini obraz je bil ves zamišljen v učenje.
Iskra umevanja se je unela v njegovi mladostni, brihtni glavici, nejasno izprva, pa vedno jasneje in določneje se mu je oblikovala prva misel o namenu in pomenu skrivnostnih drobnih pismenskih znakov, misel, ki ga je končno, po mnogih letih šele seve, privedla do popolnega umevanja črk in do branja tiskanih knjig.
Pred njim na mizi je ležala odprta začetnica.
Ves začuden je ogledoval sliko, ki je kazala bitje, do pičice njemu podobno. Isti goli obraz je gledal, oči, nosek, usta, vse je bilo kakor pri njem samem. Prav nič ni bilo to bitje podobno Kali ali pa KršaKu. In vse telo, izvzemši glavo in roke je nosilo bitje odeto v gosto, pi-
sano dlako, vse lepšo nego so jo imeli njegovi tovariši. Mislil je namreč, da je obleka, suknjič in hlače, — dlaka.
In pod sliko je stalo pet drobnih znakov v skupini »d-e-č-e-k«.
Nad sliko in pod njo in krog nje je bilo vse polno drugih nerazumljivih znakov. Opazil je, da se skupina d-e-č-e-k med njimi večkrat ponavlja.
Še nečesa se je naučil. Iznašel je, da je pravzaprav malo različnih znakov, da pa se ti večkrat ponavljajo. Včasi stoje sami zase, največkrat pa stojijo skupaj v večjih in manjših gručah.
Počasi je listal po začetnici, ogledoval slike in iskal, kje bi se med tiskom našla zopet skupina d-e-č-e-k.
In spet je našel sliko, sebi podobno. Majhno posta-vico je kazala, enak obraz, oči in nos je imela kakor on, in s čudno pisano dlako je bila odeta. In poleg postave je bila naslikana neznana žival, ki je hodila po štirih nogah. Da, res, tako je zasodil, taka je lisica.
Pod to sliko pa je stalo: »D-e-č-e-k i-n p-e-s.«
Glej, tu so spet stali tisti znaki, ki so vedno spremljali sliko, njemu podobno —1
In tako se je učil brati. Počasi seve, zelo počasi.
Kajti trdo in trudapolno delo si je naložil nevede, — delo, ki se vam ali meni zdi skoraj nemogoče. Učil se je brati, ne da bi imel le samo pojem o živi govorici, o besedah in o črkah. Saj ni znal druga ko živalske klice in krike Kršakovega rodu. In niti sanjalo se r.u ni o stvareh, ki jih je videl na slikah in o katerih je bral po knjigah. Saj ni poznal drugih stvari ko tiste, ki jih je dan za dnevom srečaval v džungli.
Učil pa se je brati takole.
_
Še nekaj nujnih navodil za , volitve.^
1.	Kakor izvemo, je mnogo kandidatnih list površno sestavljenih. Nepravilno sestavljene liste okrajno glavarstvo vrne pooblaščenemu zaupniku stranke z naročilom, da jih ta najpozneje v petih dneh popravljene vrne okrajnemu glavarstvu. Član 16 zakona o občinskih volitvah pravi v predzadnjem odstavku: »Ako se pozivu ne zadosti tekom petih dni, je kandidatna lista neveljavna.« Pozivamo torej vse pooblaščene zastopnike, zapisane na zadnji strani liste, da nemudoma popravijo kandidatne liste, kakor to zahteva glavarstvo in jih takoj pošljejo glavarstvu.
2.	V vsaki občini se mora vložiti kandidatna lista. Če tudi ni nasprotnikov, sestavite takoj listo Slov. ljudske stranke in jo še pred 10. julijem predložite glavarstvu. Kjer ne vložijo liste, kakor se je to zgodilo v občini Sv. Jeronim, se razpišejo volitve še enkrat. Ako tudi tedaj ni vloženih list, dobi občina vladnega komisarja namesto j župana.
3.	Pri sestavi list pazite posebno na te-le stvari: a) Vsak kandidat se mora lastnoročno podpisati. Tudi žena, otrok, sestra ali brat ne sme podpisati kandidata. Ako i podpiše kdo drugi, je cela lista neveljavna. Tako določa j člen 16, zadnji odstavek volilnega zakona, b) Vsak kandi- j dat mora na zadnji strani kandidatne liste poleg svojega ; podpisa pristaviti še besede: »Izvolitev po tej listi sprej- 1 mem.« c) Kandidati smejo biti samo taki volilci, ki so 24 let stari, ki so vpisani v volilni imenik in samo taki, j kateri bivajo do 1. junija 1924 najmanj 2 leti v občini, j
d)	Kandidat, ki sam ne zna pisati, mora namesto podpisa ! napraviti lastnoročno križ. Oseba, ki ga podpiše, se mora i podpisati kot podpisatelj. Podpisati se morajo še dve priči. !
e)	Za predstavnika liste (čuvarja Skrinjice) naprosite ugled i nega našega pristaša. Napišite njegovo ime na prvi strani | liste (spodaj), f) Tako sestavljene kandidatne liste osebno ' predložite okrajnemu glavarstvu in zahtevajte uradno potrdilo.
4.	Če so nasprotniki od koga naših izvabili podpis, ga lahko vsak čas prekliče po vzorcu, kakor je zadnjič pisal »Slovenski Gospodar.«
Ako komu ni kaj jasno glede kandidatnih list, naj se obrne na Tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 (nova palača Gospodarsko-zadružne banke poleg frančiškanske cerkve). Zaupniki naše stranke iz mariborskega o-kraja lahko pridejo s kandidatnimi listami v Tajništvo SLS, da se liste pregledajo, če so pravilno sestavljene, ali ne.
Preklic prisege za starejše v« j-ne obvezane.
Občinski uradi so dobili aprila in maja meseca od okrajnih glavarstev in vojnih 'okrožnih komand strogo naročilo: Ob priliki letošnjega rekrutovanja morajo priseči vsi moški do 50. leta. Vsi morajo priti na kraj, kjer se vrši rekrutovanje. Tako bi n. pr. morali iti moški iz okolice Cmureka v Radence. Še dalje bi imeli moški v gornje-grajskem ali v slovenjegraškem okraju. V dobi najhujšega dela bi morali ljudje za prazen nič iti od hiše. Nobeno čudo ni, če se je ljudstva lotila velika razburjenost radi teh nepotrebnih potov. Župani v Slov. goricah in drugi zaupniki SLS so na zaupnem shodu v Št. Lenartu meseca maja opozorili naše poslance na to zahtevo vojaške oblasti in jih prosili, naj skušajo ta nepotrebna pota preprečiti. Poslanci Jugoslovanskega kluba so dne 28. maja v vojnem ministrstvu v Beogradu odločno zahtevali, naj se prisega starih vojnih obveznikov prekliče, ker ni prav nobene potrebe za take prisege.
Te dni je dobil poslanec Franjo Ž e b o t pismeni odgovor vojnega ministrstva. Odgovor se glasi:
»Upoštevajoč razloge, ki ste jih g. poslanec s svojimi tovariši navedli v svoji ustmeni in pismeni intervenciji, je vojno ministrstvo odredilo, da se v ozemlju zagrebške armije (cela Slovenija in Hrvatska) prekliče odredba o prisegi vpojnih obveznikov do 50. leta. Vojaška poveljstva in politična oblastva so o tej odredbi obveščena.«
Naznanjamo to vest našim ljudem in prosimo zaupnike SLS, da pri cerkvi dajo to odredbo razglasiti.
■■■'■ii 11 mini	'iKWiy»ft>i»>i!ii«aM8»EuaKi8»sca8
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
V okolici Beograda sta bila zopet napadena dva zemljoradniška poslanca, ki sta hotela prirediti shod. Napadalce je vodil eden od radikalskih poslancev. Zem-ljoradniški poslanci so od Pašiča kot predsednika vlade in radikalne stranke zahtevali jamstvo, da se v državi red ne bo več kršil in da se bo varovala svoboda. Pašič takega jamstva ni mogel dati.
Potovanje g. Pašiča na Bled se zdi. da je za enkrat odstavljeno z dnevnega reda, kajti na volilni mandat ni upanja, kakor sedaj stojijo stvari in ga tudi ne bo. Z Bleda prihajajo ravno nasprotne vesti, ki so vedno bolj neugodne za gospoda Pašiča. Še vedno, in to bolj kakor do sedaj, se želi da se izvrši čvrsta in solidna parlamentarna rešitev in da se sestavi vlada, ki bo imela zaupanje krone in velike večine ljudstva.
Jugoslovanski k^jb pod predsedstvom dr. Korošca je imel v torek, dr e 24. t. m. sestanek v Celju. Sklenilo se je, odločno in zvesto zastopati pravice slovenskega
naroda proti vsem neprijateljem ljudstva do končne zmage.
Nadalje je klub sklenil, da vloži vprašanja na notranjega ministra zaradi omejevanja svobode govora in zborovanja, na' ministra pravde zaradi konfiskacije i »Slovenca« in drugih listov SLS, na ministra pravde, j zaradi umora rudarja Franca Fakina v Trbovljah in vprašanje na predsednika narodne skupščine, da tudi i on zaščiti svobodo govora in zborovanja narodnih poslancev. Klub je odposlal slednjič predsedniku narodne skupščine tudi pismo, v katerem ga poziva, da v imenu narodne skupščine izrazi sožalje političnim prijateljem umorjenega poslanca Matteotti-ja, ki je postal žrtev v boju proti korupciji in nasilju v Italiji.
KBIZA ITALIJANSKEGA FAŠIZMA.
Zverinski umor socialističnega poslanca Matteotti- i ja je zadel hud udarec fašistični stranki in vladi. Zunanji in notranji položaj Mussolinijeve vlade je zelo omajen. Pri zasliševanju krivcev in osumljencev umora prihajajo strašne in umazane stvari na dan in vladna stranka je silno omadeževana po ljudeh temne in zločinske vrste, ki so v kratkem času pridobili oblast in bogastvo.
V	ljudstvu se je zbudil čut pravičnosti, zahteva jasnosti, luči in strogo kazen za krivce. Zaupanje v vlado je silno omajano. Od vseh strani poročajo o nemirih, o demonstracijah, štrajkih, spopadih. V Bimu je tako vse nervozno in napeto, da tujci beže iz Bima. Mobilizacija narodne milice v Bimu in ojačenje orožništva po mestih ljudstva ne samo ne pomirijo, ampak še bolj draži. Tudi iz fašistovskega časopisja odsevata nervoznost in razburjenost. Silen odmev so italijanski dogodki povzročili zlasti na Francoskem in Angleškem. Socialistično časopisje strastno napada Mussolinija in fašizem in poziva ljudstvo, da zada fašizmu zadnji, smrtni udarec.
POSVETOVANJE ANGLEŠKEGA IN FRANCOSKEGA VLADJNEGA PREDSEDNIKA.
Prijateljski razgovor med Mac Donaldom in Herri-otom se je sukal skoro izključno okoli poročila izve- , dencev za rešitev odškodninskega vprašanja. Oba držav i nika sta ugotovila, da v glavnih potezah popolnoma so- j glašata, ne moreta pa ničesar končnoveljavnega odločiti brez privoljenja Belgije in Italije. Zato bodo sklicali sredi julija jjosebno konferenco v London, ki se bo pečala s tem vprašanjem. Na posvetovanju je naglašal angleški vladni predsednik: Soglasnost Anglije, Francije in Belgije napram miroljubni Nemčiji bo znala najti pota sprave, proti nacionalistični Nemčiji pa bo ostala trda.
— .mri"» n mu■it*v.ietaaet \wmi-mtinat,niaajn Mtmim'iwmf*estoi£Jivi nrri*r
Hala zborovanja.
Poslanec Falež ima v nedeljo, dne 6. julija, shod po rani sv. maši pri Sv. Lovrencu na Pohorju v mežnariji in ob pol 10. uri dopoldne v Puščavi v gostilni pri Fikfalu.
V	Svetinjah pri Ormožu se vrši v nedeljo, dne 29. t. m., po sv. maši shod SLS. Poročata gg. poslanca Vesenjak in Bedjanič.
V	nedeljo, dne 6. julija po rani maši shod v Gornjem-gradu, popoldne po večernicah v Bočni v gotilni Žmavc. Na obeh shodih poroča narodni poslanec Vladimir P u -š en j a k.
Shod zaupnikov v Prevaljah. V nedeljo, dne 15. t. m.,
se je vršil shod zaupnikov SLS v Prevaljah. Shoda so se udeležili: kmetje in delavci. Poročal je poslanec Kugov-n i k o političnem položaju in o dogodkih, ki so se odigrali j zadnje čase v naši državi. Navzoči so z ogorčenjem ob- ; sodili, ker se je pri rešitvi zadnje krize postopalo nepar- ' lamentarno in protiustavno. Ob koncu sestanka je bila : izrečena zaupnica SLS in njenemu vodstvu. Posebno se i je naglašalo, da bo slovensko ljudstvo pripravljeno za bo- : doče volitve na vse. Ljudstvo je prepričano, da mora na- ■ zadnje zmagati pravica.
Slivnica pri Celju. Preteklo nedeljo je imel pri nas po j rani sv. maši poslanec g. Vrečko shod, kateremu je I predsedoval kmet g. Jagodic. Poslanec je poročal o delu poslancev Jugoslovanskega kluba in o borbi, ki jo vodijo poslanci za pravice slovenskega naroda. Zborovalci smo z napetostjo poslušali govor g. poslanca, za kar mu izrekamo prisrčno hvalo, kakor tudi vsem poslancem Jugoslovanskega kluba. Par samostojnežev je hotelo motiti shod, kar pa njim ni uspele, kajti korajžni poslanec se ni ustrašil njihovih medklicev. G. poslanca pa prosimo, da nas pride še večkrat obiskat.
Zibika. Na binkoštni pondeljek se je vršil pri nas ! shod na Tinskem po desetim sv. opravilu, na katerem je j pročal naš poslanec g. Vrečko. Udeležba je bila vse j hvale vredna. Kar nas je bilo na shodu, smo z velikim j zanimanjem sledili izvajanjem g. poslanca, ki je v nad- ; enournem govoru poročal o delovanju Jugoslovanskega j kluba. Poslancem Jugoslovanskega kluba izrekamo vso 1 čast in hvalo, da se tako neustrašeno bore za naše ljudske i pravice in njim kličemo: Živelil
V Št. Pavlu pri Preboldu je na shodu v nedeljo, dne 15. junija; poročal o političnem položaju in o važnosti občinskih volitev tajnik V. Munda. Predsednik shoda č. g. župnik Fortunat Končan je zbrane volilce vnemal, da se sigurno udeležijo vsi volitev in predlagal zaupnico Jugoslovanskemu klubu, ki so jo zborovalci z navdušenjem sprejeli.
Šmihel nad Mozirjem. V četrtek, dne 19. t. m., se je
pri nas vršil shod SLS, katerega se je udeležilo vse ljudstvo, ki je bilo ta dan v cerkvi. Poslanec Vlado P u š e n -j a k nam je razložil politični položaj in govoril o delu poslancev, članov Jugoslovanskega kluba. Obširno je razpravljal o borbi za dosego avtonomije, o bojih za spremembo režima in ureditev razmer v naši državi. Izrekla se je zaupnica Jugoslovanskemu klubu z željo, da se še večkrat prirede pri nas politični shodi. — Vsako nedeljo in praznik hiti veliko število turistov skozi Šmihel v popravljeno in letos tudi oskrbovano Mozirsko kočo. Pretekli četrtek je obiskala kočo večja družba hrvatskih planincev. Tura je lepa, brez vseh naporov in težav in se vsakomur priporočal
Prireditve.
Prireditev koroškega orlovskega okrožja. Dne 3. avgusta priredi orlovsko okrožje javen nast >p v Starem trgu pri Slovenjgradcu. Prosimo, da se sosednja okrožja na to ozirajo. Spored se objavi pravočasno. Bog živi.
Okrožna orlovska prireditev se vrši dne 29. t. m. v Hočah. Na tej prireditvi nastopijo vsi orlovski odseki mariborskega orlovskega okrožja. Ob 8. uri zjutraj bo sprejem došlih gostov na kolodvoru, ob 10. uri sv. maša in pridiga. Popoldne velik telovadni nastop, pri katerem sodeluje polnoštevilna godba Kat. omladine iz Maribora. Prireditev obeta biti po vseh predpripravah nekaj veličastnega. Zato 29. t. m. vsi v Hoče, domačini in sosedje. Mariborčani lahko združijo udeležbo s krasnim popoldanskim izletom v Hoče.
Celjsko Orlovsko okrožje. Dne 20. julija t. 1. priredi Celjsko orlovsko okrožje v Vojniku pri Celju svojo okrožno prireditev. Prosimo bližnja društva, da na ta dan ne priredijo svojih prireditev ter se naj že sedaj pripravljajo na kolikor mogoče številno udeležbo. Natančni spored bomo pravočasno objavili.
Velika orlovska slovesnost v Žalcu. V nedeljo, dn« 29. t. m. je v Žalcu veliko slavje. Orlovski odsek obhaja 15 letnico obstoja in vrši se blagoslovitev novega orlovskega prapora. Cerkveno slovesnost izvrši preč. g. kanonik dr. Vraber. Popoldne Ojj 3. uri je slavnostni govor in potem javna telovadba na telovadišču v Vrbju. Železniške zveze so ugodne, za okrepčila bo preskrbljeno. V nedeljo, dne 29. t. m. torej vsi v Žalec v prekrasni Savinjski dolini.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Bralno društvo vabi na narodno igro »Zaklad« v štirih dejanjih z mešanimi ulogami, ki jo vprizori dne 29. junija po večernicah pri Repenšeku, ponovi pa o priliki orlovskega tabora dne 6. julija zvečer po telovadbi.
MARIBORSKA POROTA.
Smrtna obsodba. Dne 16. junija je stal pred porotniki zverinski morilec svoje žene Simon Hircer iz Selnice ob Muri. Star je 36 let ter se je šele pred dobrim letom poročil s svojo ženo Marijo, ki je bila pridna in varčna gospodinja. Ravno nasprotno pa je bil mož skrajno slab gospodar, ki se je najraje vlačil okrog ter popival in zapravljal denar .Z ženo se je kmalu začel prepirati, zadnji čas pa jo je naravnost sovražil. Življenje uboge žene j« postalo pravi pekel, neprestano jo je mož zlostavljal. To je trajalo do dne 9. februarja, ko je Hircerjeva žena nenadoma neznano kam izginila. Mož je pravil okrog, da j® odšla k sorodnikom, čimdalje pa je bolj naraščal sum, da je Hircer ženo ubil. Za zadevo so se začeli zanimati orožniki, ki so začeli z natančno preiskavo. Šele čez dokaj dni se je strašen zločin odkril. Nedaleč od Hircerjeve hiše so naleteli na sveže prekopano zemljo, kjer je Hircer nasadil nekaj dreves. Začeli so kopati na tem mestu in kmalu se ji mje nudil grozen prizor. Na dnu jame je ležalo truplo umorjene žene. Lobanjo je imela nesrečna žrtev popolnoma razbito. Takoj so Hircerja aretirali ter ga oddali v zapor. Hircer je nekaj časa tajil, končno pa je le priznal, da je ženo ubil s sekiro. Obdolžil pa je neko Marijo Senčič, s katero je imel ljubezensko razmerje, da ga je k umoru nagovarjala. Pozneje je to obdolžitev preklical ter izjavil, da je ubil ženo s sekiro v prepiru. Porotno sodišče je Hircerja obsodilo na smrt na vešalih.
šest let ječe radi tatvine. Dne 22. oktobra m. I. ponoči je bilo vlomljeno v hišo sester Grabušnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Vlomilci so imeli izredno bogat plen; založili so se z blagom, živili, ugrabili 12 hranilnih knjižic za 124.000 K, denarnico, v kateri je bilo nad 58.000 K, kakor tudi precej srebrnine in zlatnine. Za časa vloma sta bili Elizabeta in Ivana Grabušnik z deklo sicer doma, ker pa so vse tri precej gluhe, niso ničesar slišale. O tatovih se prvotno ni dalo ničesar dognati, jasno pa je bilo, da
Schicht
Pravo
SCw#nd milo z znamko „Jelen"
je|že 60 let znano kot najboljše in najizdatnejše od vseh "vrst pralnega mila. Pravo samo z imenom „S c hi i c h t" in znamko „J e 1 e n"!
jih je moralo biti več. Glavnemu vlomilcu Ivanu Zorčiču, delavcu iz Sv. Marjete ob Pesnici, ki je bil že ponovno kaznovan radi tatvin, so prišli orožniki čisto slučajno na sled. Zasledovali so ga namreč radi neke druge tatvine in našli pri njem večji del pri Grabušnikovih ukradenega denarja, katerega je zakopal v gozdu poleg Merčnikove viničerije. Hranilne knjige kakor tudi ročno blagajno pa so izsledili kasneje na Zorčičevem domu v senu, kjer jih je skril njegov oče. Zorčič je bil obsojen radi hudodelstva tatvine na šest let težke ječe.
Čudna razsodba. Na velikonočni pondeljek se je dogodil pri Sv. Marku pri Ptuju krvav zločin. Ludovik Gaš-pur, 231etni delavec, je iz maščevanja ustrelil pred cerkvijo stoječega fanta Janeza Horvat. Zločin je izvršil iz jeze, ker ga je Horvat na velikonočno soboto ob priliki prerekanja med fanti oklofutal. To mu je Gašpur strašno zameril ter sklenil, krvavo se maščevati. Izposodil si je od nekega prijatelja vojaško pištolo ter poiskal Horvata, katerega je našel v gruči fantov pri cerkvi. Pristopil je k njemu ter ga na mestu ustrelil. Nato je skočil za bratom umorjenega, Konradom, ter oddal za njim dva strela, ki pa k sreči nista zadela. Gašpur je pred porotniki izjavil, da ni hotel Janeza Horvata ubiti, njegovega brata je pa nameraval samo prestrašiti. Razsodba je bila zelo mila. Porotniki so zanikali vprašanje o uboju in težki telesni poškodbi,- radi česar je bil Gašpur obsojen samo na tri mesece ječe,	- -- * i
Vlom na mariborskem sodišču. Dne 17. t. m. sta se ' zagovarjala pred poroto nevarna vlomilca Josip Punčuh iz Slov. Bistrice in Karel Romar iz Studencev. Svojo zločinsko obrt sta začela izvrševati dne 11. februarja t. 1., ko je Josip Punčuh prišel iz mariborskega zapora, kjer je sedel radi tatvine delj časa. Najprej sta okradla slikarja Sim. Kenata iz Koroške ceste v Mariboru, nato pa sta se domenila, da bodeta okradla jetniškega paznika Antona šolarja. ki stanuje v okrožnem sodišču. Po vlomilno orodje je odšel Punčuh k Romarjev! sestri v Studence, Rotnar sam pa je med tem šel še pogledat po mestu, če bi se dalo še kje drugje poprej kaj ukrasti. In res je izmaknil trgovcu Niefergalu na Glavnem trgu dvojne jahalne hlače, ki so visele pred trgovino. Ko sta se sešla, sta še nekaj časa popivala po gostilnah, ob pol-11. zvečer pa sta vlomila v Šolarjevo stanovanje v okrožnem sodišču v II. nadstropju. Punčuh je pobral tam vse, kar mu je prišlo pod roke, Romar pa je stal zunaj na straži. Šolar je imel okoli 80.000 K škode. Lopova sta hotela ukradene reči razprodati v okolici Celja in Slov. Bistrice, bila pa sta pravočasno aretirana in izročena sodišču. Porotniki so potrdili vprašanje glede hudodelstva tatvine, nakar je porotno sodišče prisodilo Punčuhu 7, Romarju pa 6 let težke ječe.
Poneverba pri upravi »Jutra.« Liberalni ljubljanski časopis »Jutro« ima v Mariboru svojo posebno upravo, katero je vodil dalje časa neki Vinko Berlisg. Ta uradnik je v svoji liberalni širokovestnosti pozabil razločevati med tujim in svojim ter si je prilastil nad 60.000 K, katere bi moral odposlati listu v Ljubljano. Končno so prišli njegovim sleparijam na sled in porotno sodišče mu je prisodilo «no leto težke ječe.
Oprostitev ubijalca. Da razsodbe porotnega sodišča mnogokrat čudno izpadejo, če porotniki slučaja natančno ne razumejo, nam dokazuje oprostitev Ožbalta Tomažiča iz Murtincev, ki je obtožen, da je ubil svojega svaka Frana Anžekovjča. Anžekovič in njegova žena Marija, ki se je poročila samo iz pohlepa po posestvu, nista živela v zakonski ljubezni. Mož je bil bolj lahkomišljen t°r je Tad popival. Ker je zanemarjal posestvo, so zahtevali njegova žena, njen oče in njeni bratje, da se Anžekovič postavi pod kuratelo. Do tega pa ni prišlo, ker so našli Anžekoviča v noči od 9. na 10. aprila na dvorišču njegovega doma ubitega. Sum glede umora je takoj padel na njegovo ženo Marijo, njenega očeta Štefana in brata Ožbalta, ki so v začetku dejanje odločno tajili. Šele po treh tednih je Ožbalt Tomažič priznal, da je on svaka ubil sam in sicer ga je udaril pri spopadu na dvorišču s sekiro. Pri razpravi se je Ožbalt nekoliko drugače zagovarjal ter je njegov zagovornik stavil na porotnike tudi vprašanje silobrana. Porotniki so to vprašanje potrdili, zanikali pa vprašanje u-boja in prekoračenja silobrana, radi česar je bil Ožbalt popolnoma oproščen. O kakem silobranu pa ni bilo pri zločinu niti govora, ker je zdravniški pregled dokazal, da je imel Anžekovič štiri smrtne rane na glavi ter je že prvi udarec zadostoval, da je padel v nezavest. Morilec je na tleh ležečega še obdeloval s kolom. Razsodba na noben način ni bila v skladu s pravico, kar je spoznalo tudi razpravi prisostvujoče občinstvo, ki je ogorčeno protestiralo proti oprostitvi.
Zverinski umor 971etnega starčka. Dne 19. oktobra in. 1. se je dogodil v Lahoncih zverinski zločin nad 971et-nim Francem Puntigam, katerega je v njegovi hiši ustrelil Jožef Benko. Do zločina je prišlo takole: Puntigam, kateri vsled visoke starosti svojega posestva sam ni mogel več obdelavati, ga je izročil neki Barbari Benko proti temu, da mu bo dajala stanovanje ter hrano in nekaj užitka. Benko pa je posestvo takoj dala prepisati na svojo hčer Barbaro, ki pa na noben način ni marala, da bi na posestvu še gospodaril Puntigam. Sklenila je torej, da se ga iznebi ter je v ta namen najela svojega brata Jožefa Benko. Ko je bil Puntigam sam doma, je vdrl v hišo Jožef Benko, vrgel starčka na tla ter oddal na njega iz pištole dva strela. Zadel ga je v nogo in v trebuh, vendar pa je imel Puntigam še toliko moči, da je pobegnil do bližnjega soseda, kjer je izdal ime svojega morilca. Ranjenega Puntigama so prepeljali v ormo/.ko bolnišnico, kjer je u-mrl. Barbaro Benko in njenega brata pa je orožništvo zaprlo. Obadva dosledno tajita umor Puntigama ter zavračata vso krivdo na nekega Obrana, ki pa je nedolžen. Razprava je bila radi zaslišanja prič preložena. ! Poneverba državnega denarja. Dne 20. t. m. je porota obsodila ruskega begunca Ivana Kislega na dve leti ječe
radi poneverbe 288.000 dinarjev. Kisly je bil uslužben pri carinami v Gornji Radgoni, kjer ga je dne 10. aprila t. 1. poslal upravnik carinarne na pošto z omenjeno svoto denarja, da jo odpošlje v Maribor. Na pošti je Kisly izmaknil štampiljko ter udaril žig na star recepis, katerega je popravil ter predložil upravnici, denar si je pa sam obdržal. Poneverba je še bila istega dne opažena ter zločinec aretiran. Našli so pri njem še ves denar razven 1000 dinarjev.
Mlad tat. Ključavničar Alojz Čop je star šele komaj I 22 let, pa je kljub svoji mladosti izredno predrzen tat, ki \ je radi tatvine odsedel že lepo število mesecev. Meseca i decembra je bil komaj izpuščen iz zapora, pa je takoj za- ; čel zopet krasti skupno z nekim Vincencom Kriegerjem. ! Izvršila sta več vlomov, med temi v vinogradniško hišo | Elizabete Muhleisen, v graščino Hrastovec in v graščino i Viltovž, od koder sta odnesla razne predmete visoke vrednosti. Ker jima je bilo orožništvo za petami, sta hotela pobegniti v Avstrijo, kar se je Kriegerju tudi posrečilo. Čopa so zaprli. Pred razpravo, katere se je neznansko bal, je skušal najprvo pobegniti in ker se mu to ni posrečilo, pa si vzeti življenje. Najprej si je hotel prerezati žile, i zatem pa je začel stradati. Na razpravi se je delal slaboumnega, radi česar je bila preložena, Čopa bodo pa preiskali v blaznici, če mogoče slaboumnost samo simulira.
Smrtna obsodba. Dne 20. t. m. je porota tekom sedanjega zasedanja izrekla že drugo smrtno obsodbo. 401etni hlapec dr. Lebarja, Janoš Horvat, iz Križevcev, je bil navzlic temu, da ima z neko drugo žensko že dva nezakonska otroka, strastno zaljubljen v dr. Lebarjevo deklo Marijo Zadravec, ki pa ni marala zanj in je imela raje hlapca MiKaela Kardinarja, ki je tudi vodil gospodarjevo posestvo. Med obema hlapcema je prišlo radi tega kakor tudi radi raznih drugih malenkosti ponovno do razprtije in je Horvat ob takih prilikah ponovna Kardinarju grozil z ubojem, kar je dne 3. maja t. 1. tudi v resnici storil. Okrog enih ponoči se je podal iz kravjega hleva v konjski hlev, kjer je ležal Kardinar. Ko se je prepričal, da je vse tiho in da Kardinar spi, ga je udaril z gnojnim kramptm po glavi. Zadel pa ga je očividno slabo, ker se je Kardinar dvignil v postelji. Ker pa tudi drugi udarec ni imel za-željenega uspeha, je Horvat potegnil nož in ga potem zaklal. Po strahovitem umoru je morilec pobegnil v Iljašev-ski gozd, kjer je legel na kup stelje. Ko je opazil, da so mu na sledu, si je prerezal vrat in so ga našli potem nezavestnega. Po okrevanju v Murski Soboti so ga izročili sodišču v Mariboru. Porotniki so potrdili vprašanje hudodelstva umora in je bil obtoženec obsojen na smrt na vešalih.
Mlad pohotnež. Na eno leto ječe je bil obsojen 18-letni hlapec Lovro Kukovec, ki je služil pri posestniku Jakobu Kurbusu pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Proti Kukovcu se je vršila razprava že dne 10. t. m.; pa je bila radi zaslišanja prič preložena. Obtožen je, da je spolno zlorabil komaj petletno domačo nezakonsko deklico.
"""Tedenske novice.
Kmetje, obrtniki in delavci, pozor pred novim radikalnim listom! Slovenski radikali bodo začeli dne 3. julija v Mariboru za kmetsko ljudstvo izdajati list »Narodni Gospodar«. Ta novi radikalni list bi naj po deželi izpodrinil »Slov. Gospodarja«. Kaj da so srbski radikali s svojim Pašičem slovenskemu kmetu, obrtniku in delavcu, to itak zna vsak pošten in zaveden Slovenec. Vsak pošten in zaveden Slovenec pa tudi ve, da mu je ta novi radikalni list takoj vrniti, ko ga bo sprejel. Radikali bodo vrgli lisla po deželi na tisoče in tisoče. Skraja bo list zastonj, potem pa bo treba plačati in kdor se bo ustavljal plačilu, pa bo dobil na vrat še radikalnega advokata. Volitve so blizu in radikali poznajo slovenskega kmeta, obrtnika in delavca samo pred volitvami. Viničarji, le spomnite se na radikalne krave, katere so vam obetali radikalni agitatorji pred zadnjimi volitvami, a jih še do danes niste prejeli. Tako se bosta ludi tokrat pred volitvami po novem radikalnem »Narodnem Gospodarju« cedila mleko in med, po volitvah pa-----Radikalni list, ki si je privzel sleparsko ime »Narodni Gospodar« vračajte takoj, ker vam ga bodo večkrat in ponovno usiljevali.
Letošnji čč. gg. novomašniki: Jakob Alekšič, dne 27. julija 1924 v Središču; pridigar veleč. g. Marko Krajnc, tajnik SKSZ v Mariboru. — Franc Babšek, dne 6. julija v Poljčanah; pridigar veleč. g. Alojzij Rezman, stolni kaplan v Mariboru. — Anton Čater, dne 6. julija v Št. Jurju ob juž. žel.; pridigar veleč. g. Ivan Soline, mest ni kaplan v Slov. Bistrici. — Ferdo Herman, dne 20. julija v Beltincih (Prekmurje); pridigar veleč. g. Ivan Ba-šor, župnik v Bogojini (Prekmurje). — Ivan Jerič, dne 13. julija v Dokležovju (Prekmurje); pridigar veleč. g. Jožef Klekl, duh. svetovalec in narodni poslanec v čren-šovcih (Prekmurje). — Ivan Kodrič, dne 13. julija v Studenicah pri Poljčanah; pridigar njegov brat, veleč, g. Josip Kodrič, župnik v Razborju pri Slovenjgradcu. — Stanko Lah, dne 20. julija pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža; pridigar mil. g. dr. Ivan Tomažič, stolni dekan v Mariboru. — Drago Oberžan, dne 6. julija v Loku pri Zidanem mostu; pridigar veleč. g. Leopold Kolenc, župnik v Kapelah. — Alojzij Ocvirk, dne 13. julija v Št. Petru v Sav. dolini; pridigar č. p. Odilo liajnšek iz Na-zarja. — Alojzij Ostre, dne 20. julija pri Sv. Križu blizu Ljutomera; pridigar veleč. g. Franc štuhec, župnik pri Sv. Jurju ob Ščavnici. — Anton Ravšl, dne 13. julija v Središču; pridigar njegov stric, veleč. g. Anton Ravšl, župnik v Cirkovcah. — Franc Skale, dne 20. julija v Žičah pri Konjicah; pridigar veleč. g. Martin Petelin-šek, katehet v Mariboru. — Mirko Štruc, dne 13. julija v Slovenjgradcu; pridigar veleč. g. Pavel živortnik, mestni kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru.
DuhovnisKe spremembe. Provizorjem sta imenovana, in sicer g. Franc Ostrž pri Mali Nedelji in g. Franc Slana pri Sv. Rupertu nad Laškem. K Sv. Marku niže Ptuja pride za kaplana g. Ivan Gašparič.
f G. župnik malonedeljski umrl. Od Male Nedelje poročajo: V najlepši možki dobi, v 50. letu svoje starosti, je mrtvoud zadal smrtni udarec našemu za čast božjo vnetemu g. župniku Jakobu Čemažarju. Kot begunec in žrtev italijanskih nestrpnežev je iskal službe v lavantinski ško-fiji. Njegov nekdanji škof dr. Andrej Karlin ga je poslal k nam, kjer je razvil neumorno delavnost v spovednici, na prižnici, sploh na verskem polju. Skoraj 20 let je žup-nikoval v Istri ter je bil v priznanie zaslug v cerkvi pred 4 leti imenovan konzistorijalnim svetnikom tržaške škofije. Rodil se je v Železnikih na Gorenjskem. Lani je praznoval 251etnico mašništva. Za trud, ki ga je imel v teku sedmih mesecev tukajšnjega bivanja z nami, mu bodi Bog plačnik, mi pa mu ohranimo hvaležen spomini Naj v miru pečiva-
Za sodni okraj Kozje so občinske volitve razpisane z dnem 22. junija in se vršijo v nedeljo, dne 14. septembra. Čas za vlaganje rcklamacij je do 7. julija, čas za vlaganje kandidatnih list je v občinah, kjer ni bilo vloženih nobenih reklamacij, od vštevši 8. do vključno 17. julija. Oopozarjamo naše somišljenike, da ne zamudijo tega roka.
Pozor pred sleparji! Od raznih strani slišimo pritožbe, kako razni potepuhi izvabljajo iz ljudi denar. Neki Rus se je izdajal za lastnika velikanskih posestev, delal na to ime kupčije in osleparil veliko ljudi in za lepe svote po raznih krajih Slovenije. Od drugod smo zopet zvedeli, da je nekdo sprejemal denar za povečanje fotografij, a je potem izginil s slikami in z denarjem. V brežiškem okraju sta nedavno dva goljufa nabrala precej denarja za zavarovalnino, ne da bi bila za to od koga pooblaščena. Pred raznimi zavarovalnimi agenti je sploh treba tudi velike previdnosti. Zastopniki vseh mogočih tujih zavarovalnic si zadnji čas kar iz rok v roke kljuke podajajo. Ker poštenim potom ne morejo veliko doseči, si pa pomagajo z lažjo in goljufijo. Največ sleparijo s tem, da povejo veliko manjše plačilo, kot ga zahteva zavarovalnica potem v resnici, ali pa napišejo manjšo zavarovano svoto. Zato ravno-tako pozor tudi pred agenti tujih zavarovalnic in je najboljše, da ne bodeš oškodovan, da se zavaruješ samo pri domačem zavodu: Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Ker se pa skoro vsak zavarovalni agent izdaja za zastopnika domačega zavoda, ne sklepaj pogodbe nikoli prej, ko si prepričaš iz listine in pooblastila, da je res zastopnik Vzajemne zavarovalnice. Z agenti zavarovalnic tujih in neznanih imen pa ne imej posla, da se ne bodeš kesal, ko bo najbrž že prepozno in bodi nasproti neznanim ljudem sploh previden, zlasti proti takim, ki se ne morejo izkazati nedvomno z zanesljivimi listinami in zahtevajo pod kakoršnokoli pretvezo denar.
Državna gimnazija v Mariboru. Sprejemni izpiti za pni razred 1924-25 se vršijo dne 30. junija t. 1. (pondeljek) od točno 10. ure dalje v gimnaziji. Vpisovanje za te izpite bo v nedeljo, dne 29. junija od 10. ure dalje v i avnateljevi pisarni, ali tudi še v pondeljek tik do 10. ure, ko se izpit prične. Morejo se pa tudi že prej poslati' po pošti na ravnateljstvo vpisne listine, to je krstni (rojstni) list, ki dokazuje, da bo učenec v letu 1924 dokončal vsaj 10. leto, nadalje zadnje šolsko, nalašč za sprejem v srednjo šolo prirejeno izpričevalo. Tistim, ki te listine vpošljejo prej, se je treba osebno zglasiti šele naravnost k izpitu dne 30. junija. Opomba. Sprejemni izpiti se vršijo tudi 30. avgusta.
Vpisovanje in sprejemni izpiti na drž. moškem učiteljišču v Mariboru. Vpisovanje v I. letnik drž. moškega učiteljišča v Mariboru se vrši dne 29. junija od
9.	12. ure. Predložili je treba krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Kdor prosi za oprostitev od predpisanih pristojbin, naj predloži tudi premoženjsk' izkaz, ki ni nad 1 leto star in je potrjen od pristojnega davčnega in zem-ljiško-knjižnega urada. Učenci, ki so dovršili malo maturo ali četrti razred gimnazije, realke ali meščanske šole, delajo izpit le iz petja, ostali pa iz verouka, slovenščine, zemljepisja, zgodovine, matematike, prirodo-pisa, fizike in telovadbe. Poleg tega morajo predložiti lepopisni zvezek in nekaj risb. Okrožni zdravnik bo pri vsakem učencu določil, če je duš.evno in telesno sposoben za učiteljski stan. Sprejemni izpiti se vrše v pondeljek, dne 30. junija od 8. ure dalje. — Jeseni se bo sprejelo v I. letnik le toliko gojencev, v kolikor bo to dopuščal prostor. Podrobnosti na črni deski v zavodu, proizvaja od petka, 27. t. m. do zaključno 30. t. m. film, predvaja od petka, 27. t. m. do zaključno 30. t. m. film, ki nam slika življenje Jezusa Kristusa. Film je posnet v Palestini in Egiptu, glavne uloge pa igrajo najboljši igralci. Predstava bo zanimala tudi naše kmetsko ljudstvo, ker so zlasti dobro posneti sveti kraji Palestine, kjer je Kristus živel in trpel.
Dobro uspela orliška prireditev pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Zadnja nedelja bo nam ostala gotovo v neizbrisnem spominu. Zjutraj ob 9. uri so prikorakale Orlice iz Št. Petra v prijazni Sv. Martin. Presenetilo nas je, ko smo videli lep sprevod Orlic in gojenk z godbo na čelu. Ob
10.	uri so imele sv. mašo, popoldne pa so nastopile članice ter gojenke z raznimi dobro izvajanimi vajami, posebno so se ljudem dopadle vaje gojenk s konjički. Sestra načelnica je orisala v krasnih besedah pomen orlovske organizacije. Potem so priredile v društvenih prostorih tri šaloigre in sicer »K zajutreku«, »Zamorčki« in »Stara navada železna srajca«, katera je predvsem zanimala naše tobakarje in mamike, ko rade okušajo dobrote kave. Ljudstva je bila nabito polna naša društvena dvorana. Vsa čast krožku šentpeterskih Orlic za to zares krasno prireditev. Kaj pa martinške mladenke, tudi vam je čas, da se združite pod prapor orliške organizacije! Bog živil
Državna realna gimnazija v Ptuju. Sprejemni izpit v I. razred se bo vršil dne 30. junija 1924 (v pon-deljek). Vpisovanje se vrši isti dan od 8. do 9. ure, na kar se začne pismeni izpit iz slovenščine in računstva od 9. do 11. ure. Priglasi za sprejemni izpit se lahko zvrše tudi pred 30. junijem ali osebno pri ravnatelju ali pismeno po pošti. Predložiti je treba rojstni list in izpričevalo osnovne šole z redi iz verouka, slovenščine in računstva.
Vpisovanje učencev v xo meščansko šolo v Ptuju! Vpisovanje učencev v L, 2., in 3. razred deške meščanske šole se vrši 29. in 30. junija in tudi 1. julija t. 1. na koncu šolskega leta 1923-24, ob začetku šolskega leta 1924-25 pa 1. septembra t. 1. v pisarni ravnateljstva, Panonska ulica 5. Sprejemajo se učenci, ki so že dovršili peto šolsko leto na osnovni šoli s splošno povoljnim uspehom. Vsi revni učenci dobijo vse knjige in vse druge šolske potrebščine v šoli. Ponavljalni izpiti, kake tudi sprejemni izpili za 2. in 3. razred se opravijo 31. avgusta od 8. ure predpoldne dalje, šolsko leto 1924-25 se prične dne 1. septembra 1924 in sicer s vpisovanjem vseh učencev, ki v času od 29. junija do 1. julija še niso bili sprejeti. Dne 2. septembra se vrši skupna služba božja ob 8. uri predpoldne. Dne 3. septembra se vrši redni šolski pouk.
Novi zvonovi v Pernicah nad Muto. Po stari navadi se tukaj prva nedelja v juliju, tokrat dne 5. julija, obhaja kot lepa nedelja. Letos bode prva sv. maša ob 9. uri dopoldne. Nato je več sv. maš, pridiga in procesija z Najsvetejšim. To nedeljo se spravlja v zvonik novi mali bronasti zvon, ki so ga lepo ovenčanega slovesno pripeljali od železniške postaje Vuzenica v soboto, dne 14 junija. Blagoslovljen je v Ljubljani in posvečen presv. Srcu Jezusovemu. Srednji je ostal med svetovno vojno ohranjen, veliki pride v jeseni ob godu farnih patronov sv. Simlbna in Jude. Podružnica sv. Urbana na Planini, 1330 m visoko, dobi zvon pozneje. Je to najvišja in najbolj hribovita župnija lavantinske škofije, mnogo je trpela za časa vojaških pohodov leta 1919 in pozneje, sedaj je razdeljena med dve državi, vsled česar denarna vrednost tu slabo stoii; vrhu tega je na jugoslovanski strani veliko pomanjkanje denarja, ker letos v Dravski dolini stoji trgovina z lesom in živino, glavni vir dohodkov v teh krajih. Škode, ki se je ljudem v teh krajih delala ob prevratu in v naslednjih letih, ni nikdo dobil povrnjene. A s hvalevredno navdušenostjo so nabrali potrebno svoto, manjka še samo nekaj za veliki zvon. V prvi vrsti gre zahvala g. Petru Geš-man, p. d. Štruc, ki je sam največ daroval in se trudil z nabiranjem, dalje vsem drugim blagim dobrotnikom. Tudi Nemci iz Avstrije so prispevali, " največ lesna trgovina Hirschler. Lepo skladno zvonenje ima posebno moč do človeškega srca; dvigne človekovega duha iz nižav vsakdanjega življenja, bridkosti in prevar v višine duhov. Zato za zvonove radi darujejo brez razlike narodnosti in vere. »Na goro, na goro, na strme vrhe!« začenja se znana pesem. Cerkvica vrh gore, cerkvica bela! Bog daj dne 6. julija lepega vremena, potem bode to res lepa nedelja. Bodi še omenjeno, da so to prvi bronasti zvonovi v Dravski dolini, ki jih je vlila nova zvonarna in livarna Št. Vid nad Ljubljano.
Kaj nam poročaj« zanimivega od Sv. Barbare v Slov. gor.? V občini Zimica se hoče odslej vse obračati na bolje, ko se je začel g. Drozg zanimati za občinsko upravo. Po njegovih načrtih bodo odpravili vse občinske do-klade, popravljanje cest prevzame on v roke itd. Bi še mu zaupali, ko bi ga tako dobro ne poznali! Njegova strankarska zavednost je podobna anrilovemu vremenu. Najprej nemškutar, potem samostojnež, demokrat, radikal, klerikalec in sedaj neodvisen. Hm, neodvisen, presmeš-no! Zaželjenega uspeha tudi tu ne bo dosegel! Na listi neodvisne stranke, katere podnačelnik je g. Drozg, se je podpisal kmet v Zimici. Smo radovedni, kako se to strinja z agrarno reformo, katere je ta »kmet« predsednik in je kot tak mnogim kočarjem in viničarjem odjedel seno v Pristavi, za katero so isti zastonj prosili. Ko bvse g. Drozg na politiko tako razumel, kot na spopade z nožem (slučaj g. S.), bi bil že davno poslanec, sedaj pa pravijo volilci: tega nikoli- V Koreni vre proti sedanjemu županu in to čisto upravičeno. Šabedru in nadučitelju Kranjcu svetujejo, naj si ne mažeta dalje rok z občinsko upravo, sicer se jima zna zgoditi, da celi svet zve o stvareh, ki jima ne bodo ljube . . .
Na meščanski šoli v Ljutomeru se vrši vpisovanje za I. razred v nedeljo, dne 29. t. m., ob 9. uri dopoldne v pisarni. Otroci v spremstvu staršev naj prinesejo s seboj zadnje šolsko naznanilo in krstni list. Začetkom šolskega ieta se bo zapisovalo samo v tem slučaju, ako bi še ostalo kaj prostora.
Iz prosvetnega gibanja pri Sv. Petru v Gor. Radgoni.
Tukajšnja Dekliška zveza je proslavila proti koncu preteklega meseca v svoji društveni dvorani Kraljico majnika: okrašen Marijin kip z gorečima svečama. Vrstili so se pozdravni govori in deklamacije deklet. Nato je imela skro mno proslavo 501etnice rojstva svojega požrtvovalnega č. g. župnika Antona Kozbeka. Dvorana je bila polna. Nagovori, deklamacije, petje. Ta veseli slavnostni sestanek je zaključila Dekliška zveza s trikratnim »Bog živi g. župnika!« — V nedeljo, dne 15. t. m. pa je priredila podučno ljudsko igro: »Med trnjem in osatom.« Udeležba je bila povoljna, dasi je odšlo mnogo ljudi na žegnanje k Sv. Trojici. Igra priča, da obleka ne naredi človeka, temveč pošteno življenje združeno z bogoudanostjo. Potrjuje tudi ta igra resnico pregovora: Nič ni tako odkrito, da bi ne bilo Bogu in ljudem očito. Igralo je 13 deklet. Trudile so se vse kar najboljše igrati in to se jim je posrečilo, kljub temu, da so nekatere igrale prvokrat. V veselje Bralnemu društvu in vsem našim obiskovalcem bo pri naslednjih prireditvah razen petja tudi tamburanje; tozadevna čast gre g. Potočniku, tajniku posojilnice.
Takega denarnega zavoda ne bomio podpirali. Iz Šoštanja poročajo: Liberalna erjunska celjska Posojilnica, iz katere so liberalni kapitalisti izrinili kmetsko ljudstvo in mu odvzeli na ta način nad 20 milijonov skupnega premoženja, ki je po zakonu last zadružnikov, s plakati naznanja ljudstvu, da je v Šoštanju ustanovila podružnico, ki bi naj lovila vloge v našem okraju. V spominu nam je usoda propadle šoštanjske liberalne posojilnice, kjer je tudi par liberalnih gospodov špekuliralo z ljudskim premoženjem, zato ne moremo imeti zaupanja do takih liberalnih zavodov, za katere nikdo ne jamči, ker so ljudstvo in sicer več lisoč članov izključili. Če hočejo, naj podpirajo to liberalno posojilnico naši orjunci in demokrati, slovensko kmetsko ljudstvo, katero so v Celju vrgli ven, ne bo svojega denarja nosilo v to liberalno podjetje, katero podpira kapitaliste-liberalce^ za bedo kmeta in delavca pa nima nobenega smisla.
Županu trga Mozirje M. Goričarju se še vedno toži po blaženih medvojnih časih, ko so razni špiceljni hodili gledat v lonce, če se kje ne kuha prepovedani sad, zato bi v svoji bujni domišljiji in ker menda važnejšega opravila ne ve, zopet rad upeljal pri svojih podložnih občanm to »narodnogospodarsko« koristno naredbo. Pred kratkim je namreč ta dični župan poslal gostilničarja Fr. Mlinerja, menda kot izvedenca, z občinskim redarjem A. Špruk v neko zasebno hišo, kjeT sta po nalogu župana od gospodarja zahtevala pojasnilo: »Kaj se kuha pri Vas?« Ker nista dobila povoljnega odgovora, sta gospodarju grozila s kaznijo od strani župana! Vprašamo javno merodajno oblast: Od koga in na kakšni podlagi ima župan pravico stikati po zasebnih hišah, kaj se kuha? To je že več kot nasilje. Zahtevamo, da se g. župana pouči o njegovih pravicah do občanov in se ga za nasilje primerno nagradi.
Meščanska šola v Vojniku. Vpisovanje v 1. razred se vrši v dneh 28., 29. in 30. junija t. 1. Sprejemajo se učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili 5. šolsko leto. Javijo naj se v spremstvu staršev oziroma njihovih namestnikov z zadnjim spričevalom in krstnim listom ali izpiskom iz krstne knjige. Ravnateljstvo.
Nekaj o volilni borbi v Šmarju pri Jelšah-okolica. Zopet je za nami vroča volilna borba in zopet je sijajno zmagala naša SLS, od 15 je narastla na 20 občinskih odbornikov, združeni nasprotniki so pa zopet čisto po notah tepeni, od 8 so »napredovali« na 5 odbornikov. Vse sile so zadnje tedne napeli »gospod« Fürst in njegovi pod-repniki, da bi se polastili okoliškega županskega stolčka, oblastno so oznanjali popolen propad SLS, a pride dan volitev in gllj: oglasi se jih sto in sto, da Fürst nam županil ne bo. Ne bo! Še so šmarski okoličani zvesti av-tonomističr.i SLS in še imajo naši kmetje med seboj tudi dovolj sposobnih mož, da nam na občini ne bo koman-diral demokratski pisar Fürst. Pač pa bi danes stranjski Türk, s katerim je Fürst strašil svoje backe, bil lahko župan, ko bi le hotel, a ni te časti tako lakomen kot Fürst in tovariši. Skoraj popolnoma so pri teh volitvah skop-neli samostojneži, še celo stari Hrup se ne bo mogel več širokoustiti na občini, in prav jim je, naj okušajo, da po slabi tovarišiji rada glava boli. Onim našim pa, ki so nasedli Fürstu in jih je danes sram, kličemo: Ali vam je tega treba bilo?! Vsaj drugič bodite previdnejši! Nezvestoba je grdoba!
Glede združitve Dola pri Hrastniku s sosednimi občinami. Ker znani kandidat za gerentski stolček pošilja v liberalni revolverski list »Domovino« popolnoma neresnična poročila o nameravani združitvi občine Dol s sosednimi občinami ter z raznimi izmišljenimi številkami hoče slepiti dolske davkoplačevalce, priobčujemo sledeče: Dohodki onih »davčno revnih« občin pri 100% dokladi na direktne davke in ravno toliko odstotin na užitnino, če prištejemo še del zakupnine za lovišče, ki pripade temu delu, znašajo v letu 1922—23 22.380 dinarjev. Stroški za šole in povprečno, po izdatkih zadnjih treh let računani stroški za ceste in ubožce pa znašajo 18.930 dinarjev. Torej pri 100% dokladi, kolikoršno plačujejo tudi sedaj dolski davkoplačevalci, znaša prebitek 3450 dinarjev, kar je jasen dokaz, da je skrb dolskih liberalcev za davkoplačevalce le samo puhla fraza. Sicer pa itak dobro vemo, kako skrbijo liberalci za javen denar. Bile so že vsakovrstne izkušnje ter smo upali, da bo sodnija končno pojasnila vsaj nekatere stvari.
Prerana smrt vzglednega moža. Iz občine Marijagra-dec pri Laškem smo prejeli: V Lahomnem št. 11 je dne 16. junija umrl Franc Knez, p. d. Bobek, rojen dne 18. XI. 1853. Akoravno je bil posestnik lepega posestva, je bil ponižen, radodaren, globoko verskega prepričanja, naročnik »Slovenskega Gospodarja«, sploh je bil mož, katerega je obširna občina MarijagTadec vsa poznala in je mnenja, da nas je veliko prezgodaj zapustil. Ostalim naše srčno sožaljel
Obsodba roparja -aruge. Minulo soboto dopoldne se je slednjič končala dolgotrajna razprava proti slavonskem roparju Čarugi in njegovim tovarišem. Čaruga je, kakor se je že od začetka predvidelo, obsojen na smrt na vešalih; enaka obsodba je zadela še tri njegove tovariše: Pavla Prpiča, Nikolaja Mihajloviča in Ivana Selthoferja. Ostali razbojniki so bili obsojeni na 20, 15, 10 in pet let ječe, dva kmeta, pri katerih se je Čaruga skrival sta dobila 8 mesecev. Za obsodbo je vladalo v Osijeku velikansko zanimanje in naval občinstva v porotno dvorano je bil zadnji čas ogromen. Radi raznih grozilnih pisem, katere je prejel predsednik sodišča, pa so bile v dvorano puščene samo zanesljive osebe, katere je osebno poznal ravnatelj pomožnih uradov. Razsodbo so razbojniki sprejeli zelo mirno. Ko je Čaruga zaslišal, da je obsojen na smrt na vešalih brez predloga za po-miloščenje, je postal najprej rdeč v obrazu, na to pa se je pomiril ter začel smejati. Nekateri na smrt in dolgotrajno ječo obsojeni razbojniki pa so postali silno potrti. Po razglasitvi obsodbe so odpeljali obtožence zopet
v ječo, katero bodo nekateri od njih zapustili šele na smrtni poti.
Podpisana se zahvaljujeva Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ker nama je zavarovalnino za pogorelo gospodarsko poslopje popolnoma izplačala, čeravno, sva se dala šele zavarovati in ta domači zavod vsakemu najtoplejše priporočamo! — Trebež, dne 1. junija 1924. Jožef in Jožefa Omerzo.	807
Ljudska posojilnica v Celju, registrovana zadrug* z nacmejeno zavezo, poprej pri »Belem volu«, se je preselila v svojo hišo na Cankarjevi ulici št. 4, poleg davkarije, pritlično.	749 3—t
Tečaj za krojačice v Mariboru. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je otvoril dne 11. t. m. v Mariboru tečaj za krojačice. Tečaja se udeležuje skupno 43; med temi je 6 krojačev in druge so mojstrice in pomočnice. Takoj po zaključku damskega tečaja se otvori tečaj za možko pri-krojevanje. Vodjax tečajev je strokovni učitelj g. Knafelj Alojzij pri uradu za pospeševanje obrti.	809
acnEiE&TSsu

Živinska razstava v Ormožu. Dne 31. maja t. 1. je bila v Ormožu razstava plemenske živine pinegavske pasme. Prignalo se je 260 komadov. Od teh je bilo 46 bikov,
132	krav in 82 telic. Daril se je razdelilo za 21.975 din. in sicer: za skupine 6100 din., za bike 2500 din., za krave 4575 din. in za telice 3075 din. Za prigon se je plačalo 4800 din. Za skupino je dobil prvo darilo Mlinaric Jakob, kmet v Obrežu. Prvo darilo za bike je dobil Pukla-vec Ludvik, kmet v Frankovcih, za krave pa Vičanski Škr-lec. Za telice so dobili prve premije: Moravec Ivan iz Strmeča, Lovič Jakob iz Koga in Štebih Franc iz Lopršic. Na tej razstavi se je vsaki tujec čudil, da se redi v or-možkem okraju tako lepa, močna in čista pinegavska živina, kot nikjer drugje v Sloveniji. Ako si ogledoval te lepe in močne krave, si nehote mislil, da gledaš 'originalne pinegavke kje v Tirolah ali na Zgornjem Štajerskem. Da je ta razstava tako uspela, se moramo zahvaliti ormož-kemu okrajnemu zastopu, ki si toliko prizadeva za smot-reni napredek in procvit živinoreje, kot malokatera druga tozadevna oblast. Želimo še večkrat viditi tako razstavo v Ormožu.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 20. t. m. se je pripeljalo 231 svinj in 3 koze. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 137—225 din., 7—9 tednov 250—300 din., 3—4 mescev 650— 700 din., 5—7 mescev 750—950 din., 8—10 mescev 1050—1200 din., 1 leto stari 1500—1875 din., 1 kg žive teže 15—17.50 din., 1 kg mrtve teže 20—23.75 din.,* koza komad 250—300 din.
Sejinsko poročilo. Prignalo se je: 4 konje, 8 bikov,
133	volov, 303 krave in 10 telet. Skupaj 458 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 12,75—13.25 D, poldebeli voli 11.50—12.50, plemenski voli 10.50—11.25, biki za klanje 11—11.50, klavne krave debele 11.75—12.75, plemenske krave 10—11.25, krave za klobasarje 7.50—9.25, molzne krave 8.75—10, breje krave 8.75—10, mlada živina 9.50—13.
.Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 25—27 D. II. vrste 22—24 D. Meso bikov, krav, telic 19—21, telečje meso I. vrste 25—27, II. vrste 19—24, svinjsko meso sveže 22.50—35.
Žitni trg. Ker se pričakuje dobra in ugodna letina, so cene živil, posebno žita in mlevskih izdelkov, znatno pad~ le, pričakuje se pa še nadaljno padanje žitnih cen. Izvoz še vedno počiva, toda če se cene še nekoliko znižajo, bo mogoče naše žito zopet prodavati v inozemstvo. Setve najboljše kažejo v Banatu in Vojvodini, kolikor niso trpele od poplave. Tudi v Srbiji in pri nas v Sloveniji bode žetev vsled obilne vlage izborna. Hrvatska bo letos pridelala dovolj žita, posebno koruze. Slabo je s ČrnogoTO in Hercegovino, ki so že od nekdaj skoro vsako leto pasivne, letos pa so razne vremenske nesreče in kobilice uničile velik del poljskih pridelkov. Cene za posamezna žita so sledeče: Pšenica je padla precej znatno ter se prodaja sedaj splošno po 280 din. Koruza se prodaja v Bački po 210 do 230 dinarjev. Ječmen je po 270—275 din., oves po 275—280 din., fižol po 600—610 din., otrobi po 195 din.
Hmelj. VIL poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Žatec, ČSR., 20. 6. 1924. Vreme tretjega tedna meseca junija je bilo nestanovitno. Začetkoma smo imeli hladne dneve, obilo padavine in skoraj mrzle noči. Od včeraj je pa vreme prav ugodno in lepo in tudi noči so tople. Zaostnek v rasti je popravljen. Zelo veliki del tukajšnjih nasadov kaže prav bujno rast, rastlina je zdrava in je stanje vobče prav zadovoljivo. Hmelj je dosegel skoro visokost drogov, oziroma žic ter nastavlja mnogo panog. Mali del nasadov je dorasel le do % drogov in je za spoznanje slabejši. Aphis muhe in uši se niso pomnožile in je vsaka nevarnost «kuženja skoro izključena. Hmeljarji obsipavajo rastline. Vobče se lahko reče, da je hmeljska rastlina glede razvoja v primeru z minulim letom za nekoliko naprej. Na trgu je le malo prometa, vendar so cene čvrste in se držijo v stari visokosti. Za 50 kg se plačuje od 6900—
7050 čK. — Iz vseh drugih hmeljskih okolišev prihajajo tudi le ugodna poročila.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 85 din., francoski frank 4.58 din., češka krona 2.54 din., italijanska lira 3.69 din., 100 avstrijskih kron 12 para. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.70 centimov.
V najem vzamen ali kupim po* Kolo z motorjem »Colmmbus»
sestvo z gospodarskim poslopjem, i do 15 oralov, i do 3 u-re oddaljeno od Maribora. Naslov v upravništvu. 826 2—!
v &
w.
Kdor proda v bližini Konjic ali Celja dobro rodovitno posestvo, večinoma v ravnini, v oosegu do 5 oralov, z lepim gozdom, njivami ter travniki z rodovitnim sadonosnikom, to vse skupaj okoli domačije, ne raztreseno, lahko je tudi vinograd z novo trto ter domačijsko po-alopje v najboljšem stanu proti dobrim obreitim dveletnega izplačila, naj se obrne na uprav-ništvo »Slovenskega Gospodar-
čisto novo, proda po ceni E Nipič, Tezno 13. 837 2-i
Bencin motor, 4 in pel PS, v dobrem stanu, na vozu, za pogon mlatilnice najbolj pripra ven, se proda za 7.OOO din. G. Gerečnik, Ptuj, Za postajo 14
Za nagrobne spomenike izdeluje najlepše sliae po fotografijah v originalni izpeljavi n? porcelanu izvanredae trpežnost; znani umetniški zavod Anton Hofmano, Karlovivari (Karls-bad), ustanovljeno leta 188O. Naročila pri Informacijskem
Pazite na razliko
med kožnimi potplati in Palma Kaučuk pot plati in petami. Prednosti proti kožnimi potpiati so večja trajnost in vzdržljivost čevljev, elastična in ugodna hoja, ter nizka cena.
<0
Zahtevajte eciino le »Palnta«.
MALA OZNANILA.
Priletna ženska išče mesta k' Proda se radi takojšnje selitve dobrim ljudem za primerno traj- [ gospodarja vzorno posestvo, ob no delo. Naslov v upravništvu. stoječe iz zidane in opeko krite
803 hiše, gospodarskega poslopja
-j in osem oralov zemljišča. Po
Učenca za špecerijski stroko sfstvo se nahaja v lepem trgu sprejme veletrgovina Miloš Oset j v Sav. dolini in je zelo priprav • Maribor.	812 3—1 no za hmeljarstvo. Dopise je
¡pošiljati na Anton Poznič, Li-
P"
______ __________^	biro »Marstan«, Maribor, kjer
ja«, na kar si pride kupec ogle-' so tudi ceniki na razpolago. 8i9
dat*_Župnijski nradi in županstva
Vinogradno posestvo naprodaj, i se prosijo, da, ako kaj znajo c z dvema njivama, sadonosnikom j Francu Uršiču, bivšemu posest in travnikom, zraven je tudi • niku v Hrastovcu, obč. Modraže, gozd ter velik vinograd, ki meri naj javijo proti povračilu stroš-čez 2 orala, z dobro, novo, lepo j kov sinu Ivanu Uršiču, Cirilova obdelano trto, ki sedaj najbolj- tiskana, Maribor.	831
še rodi. Velika zidana hiša, zi —-_ . .-:-——:—
opeko krita in živinski hlev. l!Java- P°^Plsanl preklicuiem Celo posestvo meri do 5 oralov ?v°i° obdolžitev proti majerp ter stane 400 000 kron. Kdor: Jj*efa Golob radi ovsa, ker ie hoče kupiti, naj se zglasi pri ?ere?°Ica ln.sel2 «ovon iz lah lastniku Jož. Piistovnik, Čreš- j komišljenosti. Zahvaljujem se njice št. 7, Došta Voj nik. 822 j™- d« -'e, odstopil od nadaljne '	'	j tožbe. Jakob Senekovič, Par-
Po nizki ceni se proda malo i tinje.	829
rabljeni stroj za košnjo trave, • ~ _ .-——:—
stroj za obračanje in stroj Ka S Izjava. Podpisana preklicujem grabljžtnje sena, kakor tudi ele- vse Ž®U1V« b«ede, katere sem gantna zaprta kočiia (Landauer) ]	čez _*..??«? Irgolič,
Naslov v upravništvu. 79o 2-i
Posestniki Vidnih močIS
Podpisana tvrdka izdeluje razven prvovrstnih kmetijski strojev tudi vodne turbine za vsako vodno množino in padec pod garancijo. Prevzame cele zgradbe mlinov, žag it» električnih central, po zelo ugodni ceni. Strokovni ogled na licu mesta brezplačno
I@Uf Pfiffer mi.,
strojna tovarna in livarna v Hočah pri Mariboru.
Zdravilni zavod Vila dr. Pečnlk,
zdravniška penzija, Rogaška Slatina. Vodilni zdravnik dr. Pečnik sprejema celo leto, tudi po zimi, bolj lahko bolne na zdravljenje v zavod, sprejema v Rogaški Slatini bolnike in daje informacije.	82©
gobe
v vseh največjih in najmanjših množinah kupuje in plačuje po najvišji dnevni ceni
učiteljico pri Veliki Nedelji ter se ji zahvaljujem, da je odsto- i a ; pila od sodnijskega postopanja. 5 - • Ivana Heržič.	81O <

„Satan" najnovejši aparat za klepanje in brušenje kos naro-.
čite takoj pri Ivanu Savnik, i ....	.
Kranj. Cena I komad 60 - D. Kmetijsko društvo v Rečici
Trgovci znaten popust. 747 r-z" ZJ°' z' lma .'.zreden _______l_l,zbor dne 29. junija 1924 pri g.
Brusimo v Celju britve, škarje,j Antonu Fiirštu ter se vabijo
nože itd. Nova elektr. brusarna člani na obilno udeležbo. —
v brivnici Koštomaj, Prešernova Odbor.	813 2—1
ulica 19.	751 5—i
Obrtna skupna zadruga pri
T QnOV+.l « n.. ____ - •
Služkinja, tudi lahko začetnica beliče pri Dravogradu, kjer se.°d najcenejše do najfinejše vr-se snrejme proti dobri plači in ' poizvejo natančni podatki. 80" ?l.e> nadalje gotove obleke za
hrafi! v Včijem in^tri^Cm I , , "-r-"7-Z7
kraju. Naslov pove uprava lista, i Cresla vsako množino, smreko 815 2_j >vo, zdravo, »uho letošnjo kupu;s
_________ ? J- Lampreht, izvoz lesa, Maribor
Za vajenca želim dati svojega ■'Slomškov trg 16. 811 3-1 sorodnika v trgovino manufak-! Dobro ohranjeno moško kol» turnega blaga, po možnosti v, se po ugodni ceni proda. Na-
Gotove moške obleke, perilo za Sv. Lenartu v Slov. gor. poziva moške in ženske, moške hlače vse člane na izvanredni občni in delavske obleke kakor tudi j zbor v nedeljo, dne 6. julija t, 1 vse drugo manufakturno biago ob 9. uri predpoldne. Dnevni
ste,
birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor, Vetnnjska u-lica št. 15,	715
Mariboru. Je popolnoma zdra»jslov v uprav.njStvu. m končal 2. razred meščanske ■ šole. Nastop takoj. Pogoj: vsa oskrba v hiši in strogo nadzorstvo. Ponudbe poslati na Josip Velna, Sv. Lenart v SI. g, 818
Lepo majhno posestvo se proda, primerno za letovišče, za pen-zijoniste. rokodelce itd. Naslov Sp. Hoče 46	8O2
Prodam posestvo približno tri orale zemlje: njiva, gozd in hiša. Kari Kikl, Zgornja Voli-čina.	8O3 2—1
Dobre kromatične harmoniki proda za 3OOO kron Pregel, Ja renina 55.	825
Smrekove in kojeve hlode vsak» količino kupi stavbenik Vbald Naesimbeni, Maribor, Vrtna ulica 12. Tam s«
iirevcame tudi vsaka množina esa za rezanje
!•—1
Košnja v Ksmrnci, 3 orale, se proda. Naduč. Čepe. 781 2 -1
Prodam gramofon, velik, moč~n, ~ . ,	r~r — i dobroohranjen, z vso opremo
Vinogradniki po.orl Nn «fei jin 15 dvojnJimi ploščami z raz-cepljene trte so na prodaj i» sniffii p]esi dve narodni pesmi, sicer najrodovltnejie vrste. ; slovanski proizvodi. Zelo pri-V «alfgl je vkoreninjeai drv SpraVen za gostilne, bralna dru-lak Riparia portalis in «6thr štva in boljše družine. Naslov: it. 8. Kdor si želi naročiti lepe Franc Zatler, posestnik, Skedenj ix močne tre sa svoj Finegra«? št. 24, Špitalič, Konjice. 82i
aaj se takoj oglasi astmene------
ali pismeno pri Franci) Sled Proda se mlinska uprava. 4 ra-ajak, trtniiar, pošta Jnriiaci dijalni prebirači (Kadialsichter) pri Ptuju. Trto se dobijo pe še v uporabi. R. Lirzer, tovarna najbolj aizki ceni. Za odgover stolov, Maribor, Loška ulica 22. so aaj priljžt anamka. 1S6I- 1	834
Velsskiadlšče I a. trboveljskega portland cementa
iia c «le vagone in na malo
Veletrgovina
Karol Haber,
Aleksandrova cesta 39.
red: 1. Poročilo o občnem zboru zveze obrtnih zadrug v Mariboru. 2. Določitev pristojbin za izdavanje duplikatov in za pomočniške preizkušnje. 3. Slu čsjnosti. Načelstvo,	83O
Franc Medli!* Valiki ledelja.
Nakupovalce prosim za ponudbe. 833 2—1


Občni zbor Gospodarske zadruge v Ormožu r. z. z o. z., se vrši v pondeljek.dne 7. julija t.l. ob pol 9. uri v kletarski gostilni. Dnevni red: 1. Poročilo načel-stva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1923. 3, Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob določenem času ne bil sklepčen, se vrli pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na šte- [ ^ vilo navzočih članov. — Načel- '
StTO.	827
MftSKBOSU
Privatna klinika z najmodernej-!	šimi napravami na polju zdrav-
stva. Spejmejo se vsi bolniki razven umnobolnih in takih z :::::: nalezljivimi boleznimi. ::::::
Prista isbim zdravnikov.
Cene: I. razred D 160-—, II. razred D 120 —, HI. razred D 85-—.
Prospekti na zahtevo.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Hočah r. z. z n. z , se vrši v nedeljo, dne 13. julija 1924 ob 7. uri zjutraj v prostorih gosp. Novak. — Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadn. občn. zbora. 2. Poročilo načel-stva in nadzorstva. 3. Dopolnilna volitev načelstva. 4. Odobritev rač. zaključka za 1.1923. 5. Slučajnosti Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na šte i vilo navsočih članov. K obilni ! udeležbi vabi odbor.	828

vsakega I
Gestefner-Rotary tiskarski stroj z\ Breg zlaganja. 0nz voščenip papirja.
Zahtevsite, da se yam brezplačno pokadi
D« CiesleSn^if Ltd.
Zanreb, Trg na Salmiitu b:rei 1.
<\&tr. T-*-"
Bžograd, Zgradba Akidemije Nauki,
817 10—i
Občni «bor Kmečke hranilnice in posojilnice v Skalah r. z. z n. z. se vrši dne 20. julija 1924 po ve-černisah v zadružnih prostorih. Dnerai red: 1. Poročilo načel-stva in nadzorstva. 2. Odobri-tev rač. zaključka za 1. 1923 3. i Citanje zapisnika o zadnjem Slučajnosti. 814
mmmmmmmm
i i. emerik. avfa bencin,
motorni bencin, ciiindrovo olje, surove oije, strejn« mazila, karbolinej, koiomaa:, i. t. d.
ponuja po konkurenčnih dnevnih cenah iz skladišča Ptuj ali Maribor tvrdka
Sl&vensk« amerikanska pefrelejska družba z o. z>, centrala Maribor.
Telefon št. 10.	804 2—t
»
n
n
n
rr
občnem zboru. Načelstvo
mssr
jpaar
nov
naoiraž ▼ rj»r©-modiob«li effieatl je scda| v pmaeta dava» proizkufceoi m psSfublfesi »Pravi i FRANCKOV t karal pr^atek« t aabojgkfl». »— V varatva prati paaaredbaai «e na H novi etiketi p*ae),bao ia4io®jo ¿lavna «hak^a, namreč« Ime »Frank« In »karai nJbč^t«, — »Pravi
1 FRANCK t z mlinčkom« }e kavi tako potreben, kakor začimba juhi. —
«•■•■■m aaaana mmmmz.
a ga«ii«i><
Mož-
no, lepa in poceni
sukno
In kamgarn, hlačevino, celir, tiskanino (druk) platno, volneno blago in vso manufakturno robo kupite edino v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga velikanska. Trgovci engros cene. Cenik zastonj.
Draibani oklic.

Jakob Golobii,
pedstar
v Ljili mm
izdeluje podobe iz lesa in kamna za kapele in cerkve
ter nagrobne podobe.
Bogata zaloga nagrobnih
spomenikov iz marmorja.
Znižane cenel
791 3-1
:xxxx

PepčeU in Tinček.
Pcpček in Tinček iz šole gresta, ter si med potoma nekaj povesta, ' Pepček Tinetu veselo novico pove, da šel z mamo v trgovino k „Drojeniku v Celje" je.
Po kaj ? ga vpraša Tine uljudno, po obleko za birmo, dokler ni še zamudno, ker le tam se da tako poceni kupiti, da zamorem namesto me dve obleki nositi!
JhjJebolečine!"
Malo Fellerjevega pravega Elzafluida in proč so bolečine.

Drgnenje s Fellerjevim Elzafluidom je prava dobrodejnost! Umivanje s Fellerjevim Elzafluidom iača mišičevje in živce! Deluje antiseptično in osvežujočel Prežene nahod in naredi neobčutljivega proti mrzlemu zraku! Za oči in ušesal Zobe in glavo! Za vrat in usta! Za hrbet in ude! Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kosmetikum. Fellerjev Elzafluid je veliko močnejši in izdatnejši, kakor francosko žganje.
En poskus zadostuje, da tudi vi rečete:
womvmmmikl
„ZVONOGLAS" ; ~vfl MARJBOft
_HITRA POSTREŽBA PRVOVRSJNA IZVRŠITEV, NIZKETCENE
RAČUN .PRI: lllf ZADRUZHi -GCSPOVM R5KI-BANKI
E 157/24-8
Dne 12. julija 1924, predpoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10. dražba nepremičnin, zemljiščna knjiga Spcd. Zerjavci, vi. št. 36, cenilna vrednost: 16.264 D 50 p, vrednost pritikline: 185-— D, najmanjši ponudek: 10.966 D 50 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je o-glasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor„
dne 4. junija 1924.	757 3—1
:xxxxxxxxxx
Mililiii^iHliii Vremeniski preroki«
Ob Vidovem tvoja če streha se lupi, opeke ti v Račju kar hitro si kupi.
Če seno ti z dežem star Peter poliva, Opekarna tam v Račju ti senik pokriva.
Če sveti Elija ti streho zažgal je, po strešno opeko te v Račje poslal je.
TO JE NAJBOLJŠE KAR SEM KEDAJ OKUŠALI
V vseh dotičnih poslovnicah zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Feller. Pri naravnih naročilih stane s pakovanjem in poštnino, če se pošlje denar naprej ali po povzetju:
3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev 12 dvojnatih ali 4 špecijalne steklenice 85 dinarjev 24 dvojnatih ali 8 špecijalnih steklenic 151 dinarjev 36 dvojnati hali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev Kot primot: Elza-obliž zoper kurja očesa 4 D in G D; Elza-mentolni črtniki 7 D; Elza-švedska tinktura /a želodec D; Elza-zagorski prsni in kašeljni sok D; Elza-ribje olje 20 D; Elza-voda za usta 12 D; Elza-kolinska voda 15 D; Elza-šumski miriš za sobo 13 D; t .lycerin 4.80 D in 18 D; Lysol, Lysoform 25 D; Kineiki čaj od 2 D dalje; originalno Radikum francosko žganj« velika steklenica 15 D; Elza-mrčesni prašek 10 D; strup za podgane in miši 8 D. Za primot se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa sedaj 10 odstot. doplatka. Pisma je natančno adresirati na: Eugen V. FELLER, I»« karuar, Stubica donja, ELzatrg št. 341, Hrvatsko.
OKUSNO IZDELANI BRONASTI Z.VOrNOVI-
HARMONICMO AKORDIČNI TRAJNI GLASOVI
THE REX CO.,
•Iradiile 100. LJUBLJANA Gradišie 100.
[T.elefon it, 168 int. — Ustanovi jem« ifflV.
(aJ
1
Velenju ? T ?
H*««fla v
Kupila sem zadnjič dosti manufakturnega in špecerijskega blagajv pošteni trgovini SEVER v prejšnji dr. Škubičevi hiši, tako poceni, da se je cela'moja vas čudila, tako da smo seyodločili vsi kupovati tam, kjer dobimo za mali denar dobro blago s točno postrežbo. O -> novem letu pa za vsak listek, ki ga dobi vsakdo, še eden procent.
Posnemajte ter podpirajte poštenega trgovca!
TRGOVINA
IVAN SEVE
VELENJE.
Istotam se sprejme pošteno, pridno dekle za sobe in ki bi se rada naučila več kuhati, k dvema otrokoma.
XH$m*$mX**$t*M*XM**M*
Spaeij&lua. trfofina
prvovrstnih pisalniti in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških ga* trebščin.
J^HT Pisalni stroji na obroke ! "HM
Kdor hoče kopiti zelo poGeni
ml gre 7 prodajate
TISKARNE S¥. CIRILA V MARIBORU I
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU I
registrovana zadruga z neomejeno zavez j
(poprej pri Belem volu)
se le preselila 1. junija 1924 1
v $ vol is hišo na Cankarjevi ulici št. 4 sm■ pritlično sms
poleg davkarije. Pri Ljudski posojilnici je najvarnejše naložen denar in se obrestuje najugodneje. ;iS ,, .
iaiiimiiiii
Zameajam l»po, šestnajit pesti visoko
tebil»,
za pleme posebno priporočljivo, sg^ drugim primernim teiaikim
kontom.
Lajteriperšk«. opekaraa pri Maritara.
Ne zamudite
kupiti
po Čudovito nizkih cenah došlo manufaktumo blago, kakor: kretone, dru-ke, tiskovino, volneno blago za moške in ženske obleke, svilene rute ter vse drug« potrebščine pri tvrdki
Martin Sumer
Molihrtnlki za birmo
r-d najpreprostejše do najfinejše vezave se dobivajo ? knjigarni in trgovini s papirjem na debelo in na drobn«
Gorlčtr k Lcskoviek, Celje
Trgovcem in preprodajalcem znaten popust. — Zaht*. vaji« zbirke 20 do 30 knjig za poskušnjo proti povz«tjt>_
eoeoeoooooeoeoe Cerkveni zvonovi
ur- Iz Bohler-jevega spscilalneia jekla.
Neprekosljiva lepota zvoka, polni ton in čisto uglašani. Neomejena trpežnost, nobene nevarnosti za prelom ali druge poškodbe. Uglaševanje tudi z bronastim zvonovom. Dobavljamo vedno iz skladišča po najnižjih cenah, vključno prevoznina do meje in jugoslov. uvozna carina. Glede trpežnosti zvonov, trajnosti višine glasu in čiste uglaše-nosti dajemo na željo večletne garancije. Zahtevajte torej brezpogojno prospekte in proračune od
Gebr. B6hl«r * Co.( Rktitngeseilsdiaft,
Vin l„ Elisibcthstrisse 12.
801 5—1
Konjiča,
Sloveaifa
nove, iz klanega slavonskega hrasta, vsakovrstne velikosti, trpežnega in ličnega ročnega izdelka, kakor lu-j di že rabljene stare, za takojšnjo uporabo, ima vedno v zalogi po najnižjih cenah Sodarska zadruga v Tacunju pošta Št. Vid nad Ljubljano.	345 5—1
•oooooooooooooo

Fran Strupi, Celje

priporoča svojo bogato zalego steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okviijev, raznovrstnih šip itd.
2STagžS©ll<a.r&.e3Š!e cene in točaa.©,
Bmmf naložite
n ■ i b 01 i I tet	nslvarneflc
pri
Spodnještajerskž ljudski posojilnici r. z. z n. z,
« Nirtbar«, Stal» ilica St. 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
8% * 10%
oziroma po dogovoru.
se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost. »Salonit« je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti,
kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pošilja brezplačno:
to* . w nr«
JBL. ■ m JEL. Jm*. 4. d. za aeneit Partlaad, Ljubljana.
Zastopniki se sprejmejo.	750
* o "¿--k#0eeeee-eeoeeoeeeee€>ew^i
! &
i o.
«
riSKIBIR SV. CIRILU V MARIBORU S
PRIPOROČA SL1DECB MOLIT VENIRE:
•JW
iS
i
w
Cenjenemu občinstvu si dovoljujemo naznaniti, da smo izven naše že obstoječe ENGROS trgovine otvorili tudi DETAILNO trgovino galanterije, trikotaže, mode in drobnerije ter vseh potrebščin za šivilje in krojače
Maribor, Aleksandrova cesta 28,
kjer nudimo vsem cenjenim odjemalcem prvovrstno blago teh strok po najnižjih cenah. Za cenjeni poset se priporoča	795 5—2
Gaspari <fc Faninger, Maribor,
iT
\ f
\ S
IS
a)	Za otroka: Kvlik-.i cr*«, 3», 56, 4T D. Kajaki glasovi, S8, 61 D. Prijstaif otroški T.50, 8.SO D.
b)	Za o4raal«: Soforaila, K, SS D. Pobožni kristjan, IS D. CcMen« Marija, 47, »S D. ŠMabm« na i Dom 68, 80, 00 D. V sne« pobožnih moUtev, 40 O. Vanae poboinih p—m, II B. St. P4 «no, Evangeliji in Sajenja
aposldov 19 D,
Kvišku sru! Peamarf«) (st cfer.J, IS O.
Premišljevanja za ec!» lote I, hi ti, del, 52 D.
Družba vednega če$č«njj. molitveni uri, 5 D.
Kratico navodilo za poboinost 1F, B. Kraljice are, G B.
Vir ihrljenja, 19, 41 B.
Bog med nami, 10 D.
Večno Življenje (rdeča ohregajf ¡§3 D, (zlata obreza) 53 B.
Nebeški hrana L in It del, m ¡s 41 D.
Pripravi M ssart, Si 85,
«r
omišljeniki, širite naše liste.
Zadružna
gospodarska
Podružnica v Mariboru.
banka
ša« na liihi ?i$ii aalkaiialiilt. — lihrtSje ikristimili vin Izpili« vsake itow ne laktom tako]
n kiPci ii « likiiiB rilm. v aotovlnl.
ooblettenl prodalalM sr«ik driavn« rairadne loterU«.



♦
M
KJÊ
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni luednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Siov. Gospodarja.«