Ljubljana, sreda, 11. januarja 1956
LETO XXII.
Stev. 8
glavni Eto ODGOVORNI UREDNIK
JVan Šinkovec
OREJA 0REDNISK3 ODBOR
U*t izhaja vsak dan razen petka u Cena 10 dinarjev
JLjueukc>
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
PRAVIC.
& mm
•LJDDSKA PRAVICA.
USTANOVLJENA 6. OKTOBRA UM H MF.D NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK EN TEDNIK. OD OSVOBODITVI DO. L JUL. 1M1 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK // OD L JUNIJA 1951 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO«
MARŠAL TITO SE JE VRNIL V DOMOVINO
Sporočam vam tople pozdrave narodov Egipta in Etiopije, pa tudi svoje pozdrave
je dejal predsednik republike Tito v svojem govoru pred 60.000 prebivalci Pulja in okolice
(Od našega posebnega dopisnika)
Pulj, 10. januarja. — Danes je »Galeb« pred puljskim pristaniščem vrgel sidro. Predsednik Josip Broz-Tito in njegovi sodelavci, ki so uradno obiskali Etiopijo in Egipt, so se po 41 dneh vrnili v domovino. Točno ob 8,15 zjutraj je patruljni čoln št. 172, na katerem so bili predsednik republike Josip Broz-Tito, predsednik Ljudske skupščine Srbije Petar Stambolič, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, državni tajnik za notranje zadeve Svetislav Stefanovič, generalni, tajnik dr. Jože Vilfan, državni svetnik v tajništvu za zunanje zadeve Jovo Kapičič, generalni podpolkovnik Miloš Sumonja, generalmajor Milan Zeželj in soproga predsednika Tita Jovanka Broz ter soproga državnega tajnika Koče Popoviča Lepa Popovič, pristal v puljskem pristanišču. Šestdeset tisoč prebivalcev iz Pulja in bližnje okolice jih je vi}iqrnq pozdravilo.
Okrašeni Pulj
Čeprav je bilo vreme hladno,
®° se že okrog pete ure zjutraj "Cele na Velikem trgu v pristaniškem delu mesta Pulja zbirati ■Množice, ki so na kamionih ip ™lnih prišle iz bližnje okolice |
^Jlja izreč dobrodošlico maršalu . “U. Vse mesto, posebno obala,
bila okrašena s številnimi zastavicami in cvetjem, na vseh po-®l°Pjih so vihrale državne in par-XlJske zastave.
Pozdrav na »Galebu«
Nekaj minut pred osmo so na ‘Galebu«, ki je bil vsldran pred ^djedelnico »Uljanik«, ob zvokih ^fžavne himne, dvignili zastavo,
•^a JVM pa je izkazala časti vrhovnemu komandantu, ko je fe'ta s spremstvom zapuščal ®djo. Vkrcali so se na patruljni L°ln, s katerim so se počasi približevali puljskemu pristanišču.
”^hod predsednika Tita z »Gale-3« so pozdravili z 21 salvami,
Pralno topništvo pa je z desetimi divami odgovorilo na pozdrav.
60-000 prebivalcev zaželi dobrodošlico
Sirene ladij in ladjic, ki so se ^udile v pristanišču, sirene to-, arn so zatulile, in oglušujoče rnenje eskader reaktivnih letal ° naznanili, da se patruljni čoln VM bliža pristanišču, kjer so bili ® zbrani najvišji državni in par-Jjski funkcionarji, da pozdravijo Predsednika Tita ob njegovi vrni-3 v domovino. Ko je predsednik *«o stopil na kopno, je bil vesel 7* srečen. To se mu je videlo na 'edrem obrazu. Srečen je odpravljal zbrani množici, ki mu p radostno vzklikala. Najprej so °a Pozdravili: podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander •taft kovič, predsednik Sabora
četo JVM. Na maršalov pozdrav »Zdravo drugovi«, je postrojena četa z mogočnim vzklik#m »Zdravo« odzdravila svojemu komandantu.
Potem se je predsednik republike napotil proti okrašeni tribuni. Spet je bil pred svojim ljudstvom, ki je željno pričakovalo njegovih besed o prijateljih v Etiopiji in Egiptu, o borbi za mir in enakopravnost med narodi. Srečen je odzdravijal na mahanje in vzklikanje množice: »Heroj Tito«, »Dobrodošel tovariš Tito«.
Predsednik Tito odzdravlja častni četi JVM
Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, I Slovesnost je začel predsednik državni tajnik za narodno obram- j Ljudskega odbora mesta Pulj to-bo armadni general Ivo Gošnjak, I variš Tomazo Dobrič, ki je v ime-
predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta LR Hrvatske Jakov Blaževič, predsednik Izvršnega sveta Srbije Jovan Ve-selinov, generalni polkovnik Ko-sta Nagy in drugi.
Zbrana množica je neprestano vzklikala »Heroj Tito!«, tako da je vse pristanišče odmevalo od viharnih pozdravov, ki so se kot valovi širili in vračali od enega konca pristanišča do drugega.
Pozdrav mornarjev
Zvoki državne himne so odmevali od starih zidov arene in šestdeset tisoč parov oči je bilo uprtih v predsednika, ki je v sinje-modri maršalski uniformi sprejel raport kapetana korvete Ivana Miošiča in obhodil v. spremstvu generala Milana Zežlja častno
nu zbranih zaželel predsedniku republike toplo dobrodošlico.
Potem je spregovoril predsednik Tito:
»Tovariši in tovarišice!«
Državljanom in državljankam Pulja in ljudstvu teh krajev pošiljam najtoplejše pozdrave v svojem in v imenu vseh nas. ki smo se vrnili v našo drago domovino.
Vračamo se srečni v svojo domovino z dolge poti, ki bo po mojem trdnem prepričanju koristila naši deželi in deželam, v katerih smo se mudili, prav tako pa tudi okrepitvi miru na svetu. Tokrat smo obiskali dve afriški deželi, Etiopijo in Egipt. Vedeli smo za ti dve deželi, vedeli smo, da sta se v minulosti borili proti raznim osvajalcem, vedeli smo delno za njun boj in njuno življenje, vendar pa smo vedeli zelo malo v primerjavi s tistim, kar smo lahko tam videli
Reči vam moram, da je bil sprejem, ki smo ga bili deležni v teh deželah nad sleherno naše pričakovanje prisrčen in topel. Ganljivo je bilo videti v Etiopiji, v tej daljni deželi blizu ekvatorja, vasice, ponekod 3000 ali več metrov nad morsko gladino, videti ljudi, ki se niso mogli raz-! vijati, ki pa jim je iz oči odsevala ganljiva radost, da nas vidijo med seboj. Videli smo, da nas sprejemajo z radostjo in zaupanjem kot goste, ker vidijo v nas ljudi, ki prihajajo k njim, | kot enaki k enakim, brez sleher-1 nih zahrbtnih namenov, da bi skupaj z njimi delili radosti in skrbi spričo usode svojih dežel. (Vzklikanje jugoslovansko-etiop-skemu prijateljstvu.)
Tovariši in tovarišice, ponos nas je navdajal, ko smo videli, kako velik ugled uživa v tem delu sveta naša mala dežela, o kateri nedavno skoraj nihče ni vedel, da je sploh na svetu. In zakaj ga uživa? Zato, ker so ti narodi zdaj začutili blaginjo svoje svobode in neodvisnosti in ker so videli, da imajo v naši deželi najboljšega prijatelja, ki je prav tako v svoji zgodovini mnogo trpel in ki je moral prav tako s krvjo plačati svojo svobodo in neodvisnost. Ti narodi vedo, da lahko od nas pričakujejo če ne drugega, vsaj moralno podporo v svojem prizadevanju, da ohranijo svojo neodvisnost in mir, kr jim je potrebno,
(Nadaljevanje na 3. strani)
Maršal Tito govori v Pulju
* >i
Odredba vrhovnega komandanta oboroženih sil FLRJ maršala lita
BRIONI, 10. jan. (Tanjug). — Ob povratku maršalove eskadre s potovanja v Etiopijo in Egipt je predsednik Tito s posebno odredbo pohvalil posadke ladij in jim dal desetdnevni dopust Odredba se glasi:
»V zvezi z uradnim obiskom državne delegacije FLRJ v prijateljskih deželah v Etiopiji in Egiptu so posadke ladij JVM »Galeb«, »Triglav« in »Biokovo« ter trgovske ladje »Romanija« pod poveljstvom združenega odreda dovršeno izpolnile dobljeno nalogo.
Za izkazano vestnost v službovanju, za premnoge napote pri plovbi, za spretnost v vodenju ladij, za dostojno obnašanje ladijskih posadk v tujih pristaniščih
POHVALJUJEM
vse mornarje, podooficirje, vojaške nameščence in oficirje Združenega odreda z viceadmiralom Matom Jerkovičem na čelu in
ODREJAM
da dobi osebje združenega odreda kot nagrado desetdnevni dopust.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
VRHOVNI KOMANDANT OBOROŽENIH SIL MARŠAL JUGOSLAVIJE JOSIP BROZ TITO
Prebivalcem Ljubljane!
V sredo, 11. 1. m. popoldne bo ob povratku z obiska v Etiopiji in v Egiptu potoval skozi Ljubljano predsednik republike tovariš Tito.
Ta obisk ni zgodovinsko pomemben samo za našo državo, Etiopijo in Egipt; z njim so postale bogatejše napredne težnje človeštva za mirom, in koeksistenco, *a popolno neodvisnost še podjarmljenih in izkoriščanih narodov, skratka za uresničitev vseh tistih načel, ki zbližujejo ljudi vseh kontinentov v njihovih prizadevanjih za naprednejšo ureditev sveta. Tovariš Tito je bil tisti, ki je znal te težnje človeštva spremeniti v mogočen plamen, ki danes v svetu z vsakim dnem učinkoviteje vpepeljuje vse, kar preprečuje ®ir, enakopravno sodelovanje med narodi in državami, kar zavira razvoj naprednejših odnosov v svetu. Temu plamenu so dali še poseben sij in moč odpor Proti agresiji, obvarovanje naše neodvisnosti, naši meddržavni odnosi, zlasti pa obisk tovariša Tita pred letom dni v Indiji in Burmi, letos pa v Etiopiji in Egiptu.
Ljubljančani! Pridite vsi v sredo popoldne pred ljubljanski kolodvor, da čim prisrčneje pozdravimo tovariša Tita, borca za srečnejšo bodočnost naših narodov in tudi vsega Človeštva!
Točno uro prihoda tovariša Tita v Ljubljano bomo sporočili preko organizacij Socialistične zveze, sindikatov in preko radia.
Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana	>
UVODNI GOVOR NIKOLE MINCEVA, ČLANA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA, NA DELAVSKI UNIVERZI V BEOGRADU
PLAČNI SISTEM V LETU 1956
Večji razponi plač med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci bodo zagotovljeni s pravilniki o premijah, ki postanejo sestavni del tarifnega pravilnika
Delavska univerza v Beogradu je organizirala 9. t. m. javno razpravo o plačnem sistemu v gospodarstvu. Uvodno besedo za to razpravo je imel član Zveznega izvršnega sveta in predsednik Zvezne komisije za plače Nikola M inč e o. Ob začetku svojih pojasnil je poudaril, da je plačni sistem eden najvažnejših elementov v boju za povečanje delovne storilnosti, in zato je upravičeno, da posvetimo temu vprašanju čimvečjo pozornost.
Omenil je, da je sedanja plačni sistem deloval le nekaj časa v krnskem letu, tarifni pravilnika pa so začeli pravzaprav veljati v maju itn jnunrojiu. Raizen tega simo dobili statistične podatke s tega j področja precej pozno, tako da imamo zdaj podatke do konca septembra lanskega leta. Zato nismo mogli temeljiteje analizirati sedanjega plačnega sistema.
Nikola MAnčev je poudaril, da ne smemo pozabljati, da je deloval plačna sistem lani v takšnem položaju, ki ni bil najugodnejši,, da bi se tako sam plačni sistem, kakor tudi ves gospodarski sistem sploh bolj uveljav Nestabilnost trga, zlasti proti koncu leta, je vsekakor omogočila podjetjem, da so zelo lahko vnovčila svoje izdelke in zato miso bila primorana boriti se, da bi dosegla' finančni in gospodarski uspeh s povečanjem delovne storilnosti, marveč so to lahko dosegla z zvišanjem cen na trgu.
Novega plačnega sistema nismo do kraja uresničili
Potem je Nikola M inče v omenil, da plačnega sistema, kakor smo si ga zamislili, lani nismo do
kraja uresničili. Lani niso bili obvezni pravilniki o premijah, marveč je bilo to prepuščeno samim gospodarskim organizacijam, da jih sprejmejo alii ne. In na koncu ne smemo pozabljati, da je začel sedanji plačni sistem veljati v takratnih razmerah in da je moral uzakoniti raven takratnega splošnega plačnega sklada. K adar torej govorimo o sedanjem položaju, to nii sad samo veljavnega plačnega sistema, marveč tudri naših odnosov na tem področju, »postavljenih od osvoboditve do danes.
Potem je Nikola Minčev prešel na glavna vprašanja sedanjega plačnega sistema in poudaril, da je najvažnejše vprašanje odvečna delovna sila v gospodarskih organizacijah. To je pravzaprav ključno vprašanje plačnega sistema in eno izmed ključnih vprašanj splošnega boja za povečanje storilnosti pri nas. To vprašanje pa mi novo in pojavilo se ni šele lani, marveč že mnogo prej. To najbolje dokazujejo nekateri podatki o gibanju delovne sile in proizvodnje v minulem obdobju.
Indeks industrijske proizvodnje je znašal predlanskim v primerjavi z 1939. letom 208, indeks za-
poslenega osebja v industriji v istem obdobju pa 247. To kaže, da se je do konca leta 1954' v naši industriji število delovne sile povečalo bolj, kakor je narasla
Eroizvodnja. Leta 1954 je bilo gi-anje delovne sile in gibanje industrijske proizvodnje na isti ravni.
Fo razpoložljivih podatkih, segajočih do septembra 1955, je bilo gibanje delovne sile v glavnem naslednje: v obdobju januar— september 1954 je bilo v industriji na novo zaposlenih 108.000, v prvih devetih mesecih lanskega leta pa samo 66.000. Indeks fizičnega obsega industrijske proizvodnje je znašal predlanskim v primerjavi z 1953, letom 110 do 111, lani pa v primerjavi s predlanskim letoan 119. V absolutnem znesku se je torej število novih delavcev zmanjšalo za tretjino, industrijska proizvodnja pa je biila malone dvakrat večja kakor predlanskim. Nekateri strokovnjaki pravijo, da se je takšno gibanje nadaljevalo do konoa lanskega leta, tako da bi narasla industrijska proizvodnja z® 4 do 5 % nad povečanjem števila zaposlenega osebja.
V obdobju maj - september 1954 je znašalo število na novo zaposlenega osebja v industriji
11.000	mesečno več. Lani se je gibalo to število nekaj nad 5000 mesečno. ,Na podlagi razpoložljivih podatkov lahko, torej rečemo, da sedanji plačni sistem ni deloval v smeri povečanja števila delovne sile.
■ Potem je Nikola Miričev poudaril, da nudi. sedanji plačni sistem v nasprotju s prejšnjimi gospodarskimi organizacijami gospodarsko korist za povečanje zaposlenosti. Nadaljnja pozitivna značilnost tega sistema je delovanje delovnih norm v podjetju. V sedanjem plačnem . sistemu je pripoznano preseganje norme v proizvodr.ih stroških. Tako je pravzaprav pripoznana povečana individualna delovna storilnosti To vsekakor vpliva v smeri povečanja težnje delavcev, da presegajo norme in zvišajo delovno storilnost.
Toda plačni sistem ima na pomanjkljivosti prav z gledišča na (Nadaljevanje na 2. strani)
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■a
VREMENSKA NAPOVED
za sredo, U. januarja Oblačno ln zamegleno vreme. Predvsem v zahodni Sloveniji ponovne snežne padavine, pozneje dež v nižinah. Proti večeru od zahoda delna razjasnitev. Najnižje nočne temperature med —3 in 0, na Primorskem okrog 5; najvišje dnevne med 0 ln 3, na Primorskem do 8 stop. C.
Snežne razmere danes zjutraj ob 7. uri:
Komna 55 cm, Podkoren 25 cm, Planica 21 cm, RibnISka koča 30 cm, Mariborska koča 6 cm, Koča ob žičnici 6 cm, Polževo 15 cm.
ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJJ5
Dnevno poročilo o stanju dotoka na rekah in Indeks proizvodnje za dne 9. januarja 1956.
Srednji dotok v m’/sek. (prve Številke za leto 1956, druge za 1955).
Drava, Dravograd los, 130. Sava, Moste 8,5, 10,6, Sava, Medvode 36,9, 36,9, Soča, Doblar 30,8, 30,0.
Indeks proizvodnje v primerjavi S letom 1955 : 85.
NIKOLA MINČEV 0 PLAČNEM SISTEMU V LETU 1956
(Nadaljevanje s 1. strani)
drugi strani tudi več znatnih pomanjkljivosti prav z gledišča neposrednega delovanja na zmanjšanje Števila odvečne delovne sile. Zdaj nimamo instrumentov, ki bi neposredno delovali i.a zmanjšanje števila odvečne delovne sile. Zmanjšanje plačnega sklada gre neposredno za zvišanje plač preostalega dela kolektiva. Vzrok je v tem, da delujejo instrumenti razdelitve taiko, da ostane podjetju za plače manjši del doseženih presežkov. Glavno vprašanje pa je, kako določiti stvarno zmanjšanje števila odvečne delovne sile. Jasno je, da zmanjšanje števila delovne sile lahko vpliva na zmanjšanje proizvodnje na povečanje gmotnih stroškov, na kakovost, izbor itd. Vsakega zmanjšanja delovne sile ne bi mogli priznati kot stvarno povečanje delovne storilnosti. To pa bi zahtevalo po dosedanjih proučevanjih velik upravni aparat in njegovo vmešavanje v delo podjetij, kar ne bi bilo zaželeno.
Premijski sistem — sestavni del tarifnega pravilnika
Ko je govoril o ukrepih, ki bi jih bilo treba storiti v tej smeri letos za zboljšanje sedanjega plačnega sistema, je Nikola Min-čev med drugim rekel:
»Predvsem je treba še bolj zaostriti in vskladiti norme s tarifnimi postavkami. Norme so v precejšnjem številu podjetij zelo nerealne. Takšne norme ne delujejo v smeri povečanja delovne storilnosti, marveč nudijo široke možnosti za kompromitiranje samega sistema. Morali bi torej vskladiti norme s tarifnimi postavkami, in sicer tako s silo znotraj gospodarskih organizacij, kakor tudi prek sindikalnih organizacij. Razume se, da bi bilo treba to storiti predvsem prek komisij za plače.
Drugi ukrep, ki ga bomo morali storiti letos, bo ta, da bomo premijski sistem kot sestavni del vključili v tarifni pravilnik. Pravilniki o premijah naj pripomorejo podjetjem k stvarnim prihrankom z zmanjšanjem števila delovne sile, ir.' sicer ne le delovne sile, marveč tudi z znižanjem drugih proizvodnih stroškov od surovin, pogonskih potrebščin in režijskih upravnih stroškov do normalnejše proizvodnje in vsega tistega, kar prispeva h gospodarskemu uspehu gospodarske organizacije. Z obveznimi pravilniki o premijah bi se začel v podjetjih boj med tistimi, na katerih sloni gospodarski uspeh vse gospodarske organizacije in tistim delom kolektiva, ki dela po normi, tako da bi bil boj za realnost norm tudi stvar samega podjetja.
Za upostavitev pravilnika o premijah pa je potrebna določena raven organizacije dela v gospodarskih organizacijah. Tam, kjer organizacija dela ni zasnovana na preglednem načinu, ni moč uVeljaviti premijskih pravilnikov. Sicer pa ne oziraje se r a to, ali naj ta sistem ostane in koliko bo obveljal, mora pravilnik o normi in premiji pri sistemu socialističnega nagrajevanja ostati. Pravilnik o normah in premijah je lahko notranja zadeva samih gospodarskih organizacij, toda oba sta nujno potrebna, če hočemo dosledno uveljaviti socialistično načelo nagrajevanja: vsakomur po delu.
Zagotoviti gmotno podlago za premije
Razen tega je potrebno, da imamo gmotno podlago za pliaiiK-ranje, je nadaljeval N ikolia M linčev. Znaten del premijskih pravilnikov lami ni začel veljati, ker ni bilo sredstev, ki’ bi jih delili prcik premijskih pravilnikov. Po družbenem planu za leto 1956 bi morali predvideli obveznosti ljudskih odborov, da bi najmanj v znesku enomesečne plače iz dobička zajamčili podjetjem (s pogojem, če ima podjetje dovolj dobička), da bi lanko enomesečno plačo po odbitku zveznega davka razdelili predvsem na premije
Nadaljnji pogoj za upostavitev premijskih pravilnikov je, da se mamimo lotiti zelo nagleda im temeljitega proučevanja premijskih pravilnikov in da je treba ljudi v podjetjru premirati. V tern oziru imamo zelo malo izkušenj im to je še ena izmed velikih ovir, da gospodarske organizacije ne začno sestavljati premijskih pravilnikov. Treba je ugotoviti, kje so pomanjkljivosti, kje ključna mesta, kaj je treba premirati na prvem mestu, kolikšna naj bo premija itd., tako da bo vsak delavec že v začetku vedel, kaj je Ma njegova naloga, kaj bi dejansko s prem iranjem dobil, če bi to nalogo izpolnil. Glede na tehtnost tega vprašan ja menim, je poudaril Nikola Min-oev, da je že čas, da ustanovimo posebne urade za organizacijo procesa proizvodnje, za premira-nje itd., ki bodo gospodarskim organizacijam pri tem delu pomagali.
Naše premiranje zadeva še na eno veliko oviro. Naši delovni kp-lektivi menijo, da pomeni premi-ranje nezasluženo nagrajevanje kvalificiranih in visoko kvalificiranih delovnih ljudi. Zasluga za dobiček, za gospodarski uspeh gospodarske organizacije ni enaka n« vsakem delovnem mestu, marveč je to predvsem sad ključnih mest in vseh gospodarskih organizacij, ki jim gre zasluga za glavni gospodarski uspeh, za prihranke ali zm.iižainje stroškov. Če bomo dosledno uveljavljali socialistična načela nagrajevani ja, je
LETOŠNJI TRADICIONALNI
NOVINARSKI «««« PLES
BO V SOBOTO, 11. FEBRUARJA, V VSEH PROSTORIH HOTELA UNION, RAZEN VINSKE KLETI IN ROŽIC
jasno, da bomo morali nagraditi tista delovna mesta v naših gospodarskih organizacijah, ki imajo največ zaslug za te uspehe.
Kadar govorimo o odvečni delovni sili pri nas, moramo upoštevati, da imamo še druga vprašanja, ki niso v neposredni zveza z normami im pravilniki o premijah. Sem sodi med drugim gmotna podpora za primer brezposelnosti. Doslej smo imeli omejitve, z za delovne ljudi v mestih. Zdaj se je to spremenilo. Nekaj podobnega je tudi z odpovedmi. Doslej so bile zelo neelastične. Odpovedati delavcu je pomenilo za gospodarsko organizacijo dolg proces, ki je neekonomičen in ki ga je treba v določeni meri poenostaviti. Hkrati pa se moramo boriti proti nezakonitim odpovedim.
Izenačenje tarifnih postavk
Razen tega imamo še druge probleme v našem plačnem sistemu, je nadaljeval Nikola Minoev. To je neenakost plač med gospodarskimi organizacijami iste panoge in iste ravni organske sestave ter iste ravni delovne storilnosti. Zdaj imamo v isti panogi podjetja in v enem višje tarifne postavke za isto delovno mesto, v drugem pa nižje. Letos bi morali predvsem prek združenj in zbornic ter sindikalnih in državnih organov temeljiteje proučiti to vprašan je, dokler im kolikšna je ta enakost in kaiko bi jo postopoma odstranili. Raven delovne sterilnosti v enem in drugem kraju se bistveno razlikuje. Delovna storilnost'ni stvar, ki bi jo dosegli naenkrat. To je zelo dolgotrajen proces, to je skupek zgodovinskih, gospodarskih, kulturnih in drugih elementov. In to izenačenje je treba upostavljati v dolgotrajnem procesu. Bistveno pa je, da odstranimo naijvečje neskladnosti in da se lotimo tega procesa postopnega izenačevanjem Najti moramo torej način, da bo tisto, kar prepoznavamo prek tarifnih postavk v proizvodne stroške, približno enako. Tu ne mislimo, da bi bilo gospodarsko možno npostaviti nekakšno izenačenje plač aili plače na upravni način izenačiti. To bi bilo vsekakor škodljivo. Razen tega bomo morali letos izdati nomenklaturo im opis poklicev, kar bo dobrodošlo za analize, o katerih smo malo prej govorili.
Več spodbude za v, ,-kvalificirane delavce
Razjpan plač je bil pri mas doslej precej majhen. Lani se je nekoliko povečaiL Še zmeraj pa nismo prišli do tistih razponov, ki jih zahteva naše gospodarstvo. To je za zdaj temeljno vprašanje, zlasti za kvalificirane delavce, ker se je visoko kvalificdr' ranim delno posrečilo doseči zvišanje plač zato, ker jih je man j. Dosegla so določen razipon plač, ki gospodarsko približno ustreza. Kvalificirani delavci, zlasti v industriji, pa pomenijo pri nas neprimerno več za zvišanje delovne storilnosti, kakor pomenijo v drugih industrijskih deželah, im to zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev in organizacije procesa proizvodnje v naši industriji. V deželah, ki imajo na razpolago velike trge in kjer obratuj« industrija na tekočem traku, je sistem proizvodnje operacija, na kateri je kvalificiran delavec dokaj omejen in specializiran. Pri nas pa mora kvalificiran delarvec zlasti v strojni industriji prehajati z ene operacije na drugo. Poznati, mora to-
rej več operacij in biti potemtakem povprečno bolj kvalificiran, kakor je na Zahodu.
Zato je treba spodbudo za takšnega kvalificiranega delavca zagotoviti tudi prek nagrajevanja. Slišali smo razne predloge, toda spričo sedan jega položaja je edini način, ki bi nam omogočal pravilnejše nagrajevanje kvalificiranega delavca, njegovo premiranje, kakor premira-mo visoko kvailifcirane delavce. Pravilniki o premijah bi zajeli del teh delavcev in tako bi delno in postopoma uredili to vprašanje. Vsekakor pa je še zmeraj naša dolžnost, aa ga kako drugače obravnavamo v perspektivi.
Letos predvidevamo uveljavljenje posebnega plačnega sistema na nekaterih področjih gospodarstva. Razen trgovine in gostinstva bomo letos najbrž prešli tudi v kmetijstvu na poseben sistem plačevanja, kar bomo storili tudi v tistih organizacijah za umske storitve, kakor so uirad za knjigovodstvo itd
Ker se letos spreminjajo odnosi podjetij v sistemu, ker ostanejo v glavnem v veljavi isti instrumenti za podjetja, je jasno, da tudi uveljavljenje teh novih tarifnih pravilnikov ni predvideno. Pač pa moramo letos posvetiti več pozornosti evidenci o gibanju norm, gibanju delovne sile in plač, kar smo doslej v naši statistični službi močno zapostavljali. In na koncu, nastane vprašanje poslovanja komisij za plače, ki so v sistemu, ki bo veljal v letošnjem letu, enako nujni pogoj za dosledno in pravilno uporabo sistem« in za njegovo pozitivno uveljavljenje.
Seja odbora za prosveto Zveznega sveta
Odbor za prosveto Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine bo nadaljeval 18. januarja obravnavanje osnutka osnovnega zakona o filmu.
Povečanje prometa v jugoslovanskih pristaniščih
Podatki uprave za pomorski promet kažejo, da se je promet blaga v jugoslovanskih pristaniščih lani povečal, za okrog milijon ton v primeri z 1954. Skupen promet blaga v vseh pristaniščih je znašal 7,568.399 ton, od česar so 2,899.982 ton vkrcali, 4,668.417 ton pa izkrcali
PRIPRAVE NA POMLADNA POLJSKA DELA
Tehnična sredstva so zagotovljena
Posebno pozornost bomo p osvetili setvi hibridne ko* ruze — Zagotovljenih je 35 0.000 ton umetnih gnojil -r Letošnjo pomlad bomo uporabili kakih 200.000 novih
traktorjev
Beograd, 10. jan. (Tanjug). Zveza kmetijskih zbornic f Jugoslaviji se je v sodelovanju z drugimi kmetijskimi orBa' nizacijami že lotila priprav na pomladna poljska dela.. Seni« koruze in industrijskih rastlin je v glavnem zagotovljeni1 Posebno pozornost bomo posvetili na pomlad setvi hibridn® koruze. Za uvoz semena hibridne koruze, nemške deteU6 živinske repe, konoplje in krompirja Je določenih 110 n>“*" jonov deviznih dinarjev.
tudi v nekaterih drugih večj® kmetijskih središčih. V VBjj* ukrepov, ki jih bomo uveljavi na pomlad za povečanje kmet1!' ske proizvodnje, je poudarek sti na zaščiti rastlin. Zvezni ®' vršni svet je odobril 370 milu0' nov deviznih dinarjev za nato® kemikalij za zaščito rastlin. ^ mikalije že dobivamo iz tujin®' Kakih 700 ton tako imenovan^1 hebricidov bomo porabili na P°" mlad približno na 250.000 ha zenj' lje za uničenje plevela na njivar' Strokovnjaki računajo, da se P° z uporabo teh sredstev donos žijjj letošnje žetve povečal za 50.00° j do 75.000 ton. Kemikalije za un>' čevanje plevela na .ljiivah s1®0 začeli uporabljati že lani Na P°' vršini kakih 50.000 ha pšenic6 ki so jo poškropili s to tekočin'-®1 je bil donos za 300 kg na ha več" ji kakor prejšnja leta.
V Zvezi kmetijskih zbom^ poudarjajo, da bo zagotovitev ten sredstev omogočila kmetovalce^ da bodo pravočasno in dobro opravili pomladna poljska dela> kar je zlasti važno za povečani pridelka žita v letošnjem letu.
S hibridno koruzo bo treba na pomlad posejati kakih 400.000 ha zemlje ali 20.000 ha manj, kakor bi morali zasejati polja z običajno koruzo. Razen tega bomo posejali tudi kakih 15.000 ha za pridelovanje semena hibridne koruze, da jo bomo lahko prihodnje leto posejali še več.
Umetna gnojila iz uvoza in domače proizvodnje že vozijo v kmetijska središča. Za pomladno setev je zagotovljenih 350.000 ton umetnih gnojil. Letos bomo porabili v našem poljedelstvu
250.000 ton več umetnih gnojil kakor lani Porabili jih bomo od leta do leta več, ker je njihova poraba že lani pripomogla, da se je donos povečal. Kmetovalci bodo tudi v prihodnje dobivali umetra gnojila po nižjih cenah, če poprej sklenejo pogodbe s kmetijskimi zadrugami in podjetji Pridelovalci, ki ne sklenejo pogodbe, lahko kupijo umetna gnojila po višjih cenah. Lanski sklep Zveznega izvršnega sveta o teh vprašanji! bo veljal, dokler ne dobimo novega.
Letošnjo pomlad bo delalo v našem kmetijstvu tudi kakih
200.000 novih traktorjev. Celotno število traktorjev se bo letos povečalo od 12.000 na kakih 18.000. Razen tega je Zvezni izvršni svet odobril nad 250 milijonov deviznih dinarjev za nakup traktorskih rezervnih delov. Kmetijske organizacije bodo dobile te dele pred začetkom poljskih del. Storjeni so bili tudi ukrepi za organizacijo servisne službe za popravilo kmetijskih strojev. V Novem Sadu bodo kmalu odprli veliko delavnico za popravilo traktorjev. V njej bodo lahko kmetje v enem dnevu zamer.jali pokvarjene motorje z dobrimi. Takšne delavnice bodo odprli
DNEVNA KRONIKA
Povečan izvoz tobaka v letošnjem letu
Predstavniki jugoslovanskih podjetij za odkup in predelavo tobaka so izrazili včeraj prepričanje, da se bo letos povečal izvoz tobaka na tuje trge za okrog 2000 ton v primeri z izvozom 1955. Na sestanku v Zvezni industrijski zbornici so predstavniki podjetij med drugim poudarili, da se jim bo, s pogojem, da ne bo elementarnih ali kakih drugih nezgod, posrečilo pridelati 16.305 ton fermentiranega tobaka za izvoz.
Uvoz merino ovc
Iz Frabcije smo te dni uvozili 1200 ovc merino pasme, ki jih bodo dodelili postajam za selekcijo živine v Makedoniji, na Hr-vatskem, v Bosni in Hercegovini,
Srbiii in Cmi gori. V teh postajah bodo ovce umetno oplojevali, da bi tako dobili črede merino ovc. Program merinizacije ovc predvideva, da se bo število merino ovc povečalo letos za 120.000, 1960. pa se bo število ovce te pasme povečalo na okrog en milijon.
Posvetovanje o uporabi reškega pristanišča
Na pobudo Generalne direkcije Jugoslovanskih železnic in Zvezne zunanjetrgovinske zbornice je bilo v Beogradu posvetovanje o boljši uporabi reškega pristanišča. Na posvetovanju so spričo tega, da se je blagovni promet, posebno še tranzit lani znatno povečal in da bo v prihodnje še bolj naraščal, proučili ukrepe za boljšo uporabo tega pristanišča.
Te dni je izšla koristna in zanimiva brošura, za katero je dala pobudo Socialistična zoeza in je prva o seriji podobnih publikacij, ki bodo obravnavale razna področja družbenega upravljanja. V minuli dobi uvajanja in uveljavljanja družbenega upravljanja na raznih področjih našega življenja te je nabralo že toliko izkušenj in praktičnih napotkov, da boao ta prva in bodoče brošure v znatno pomoč pri poslovanju upravnih organov.
Poseben redakcijski odbor, v katerem so bili dr. Marijan Der-mastia, Franc Drobež, dr. Jože Globevnik, dr. Leopold Grošelj in dir. Stanko Štrukelj, je pripravil brošuro pod naslovom >Hišni svjoti in družbeno upravljanje starib-van, ,kih hiše, lri ima namen pomagati hišnim svetom in njihovim članom, da bodo svoje delo poglobili in izboljšali in da bodo našli odgovor na praktična vprašanja, ki nastaja jo pri izpolnjevanju njihovih odgovornih nalog.
Po več kakor enoletnem poslovanju novih organov družbenega upravljanja stanovanjskih hiš v Sloveniji lahko ugotovimo precejšnje razlike v samem razvoju teh organov, v njihovem delu in njihovih uspehih. Medtem ko se je družbeno upravljanje stanovanjskih hiš dobro uveljavilo in uspeš-
.-.XXXXXXXXXXXX>X>XVCVXXXNXXXXXXXXX^XXXVXVSX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXX>XVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXX-SX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXX\XXN
KORISTEN PRIPOMOČEK ZA POSLOVANJE POMEMBNEGA DRUŽBENEGA ORGANA
Hišni sveti in družbeno upravljanje
stanovanjskih hiš
no razvilo v večjih mestih, kakor na primer v Ljubljani, Mariboru, Celju itd., skratka tam, kjer so ljudski odbori in množične organizacije pravilno razumele smisel družbenega upravljanja in je bil v zadostni meri pojasnjen njihov politični in gospodarski pomen, se v drugih, zlasti manjših krajih, večkrat nepravilno pojmuje druž-beno-politična vloga teh organov in se pojavljajo tudi druge težave pri praktičnem dolu hišnih svetov, zlasti kar se tiče finančnega poslovanja, ki je precej zapleteno in ga kaže poenostaviti.
V krajih, kjer za uveljavljenje družbenega upravljanja stanovanjskih hiš ni bilo dovolj političnih'priprav, so sprva ustanovila le stanovanjske uprave, ki so prevzele ne samo zadeve svojega delovnega območja, temveč tudi r loge, ki spadajo po zveznih predpisih v izključno pristojnost samih hišnih svetov im svetov stanovanjske skupnosti, kakor to ugotavlja brošura v uvodu. Namesto da bi hišni sveti povsod prevzeli naloge v zvezi z neposrednim
upravljanjem stanovanjskih hiš, se je povsem napačno uveljavila vloga stanovanjskih uprav, ki so kot upravni organi prevzeli tudi družbene funkcije. V takih krajih so hišni sveti postavljeni na stran in v podrejenost stanovanjskim upravam, postali so vezani na njihova privoljenja, navodila in naročila. Pogosto hišni sveti niso smeli niti pobirati najemnim, ker so to opravljale kair stanovanjske uprave. Tako so stanovanjske uprave tako daleč zbirokratizirale izvrševanje nalog organov družbenega upravljanja, da se je izmaličila vloga hišnih svetov in ponekod skoraj zamrla njihova dejavnost. V tem oziru še danes ni dosti bolje, čeprav je v zvezni uredbi točno določeno, da opravlja stanovanjska uprava samo administracijo stanovanjske skupnosti, medtem ko vodi kot upravni organ ljudskega odbora le evidenco stanovanj, izda ja odločbe o dodeljevanju in odpovedovanju stanovanj ter nadzira poslovanje hišnih svetov. V nobenem primeru pa stanovanjska uprava ne more
imeti neposrednega vodstva pii rednem upravljanju stanovanjskega sklada, kor je to izključna pristojnost družbenih organov, to je hišnih svetov.
Tam, kjer so od vsega začetka pravilno razumeli vlogo teh or-
odigovoriti, kako jih je treba reševati v okviru obstoječih predpisov, bo gotovo koristil tudi hišnim svetom v večjih _ mestih, saj jih
g ra vilmo seznanja s celotno pro-lemaitiko in nudi navodila za praktično delo.
V brošuri so razvrščeni temeljito obdelani sestavki, ki opisujejo, kako se volijo hišni sveti, kako se dodeljujejo in odpovedujejo stanovanja ter sklepajo stanovanjske pogodbe, prikazano je razmerje hišnih svetov do zasebnih lastnikov hiš, opisane so pravice in dolžnosti užitkarjev in hišnika, poudarjena pa je tudi
ganov in so hišni sveta prevzeli	skrb hišneoa sveta za racionalno
svoje naloge z občutkom popolne	izkoriščanje	hiš in za njih pravil-
odgovornosti, so organi družbe-	no zavarovanje. Brošura posebej
nega upravljanja stanovanjskih	obravnava	finančno	poslovanje
hiš tudi povsem upravičili zanpa- l' 1—	•—-
nje socialistične družbe. Treba je torej pomagati zlasti tistim hišnim svetom, katerih delo je pomanjkljivo, da ne bodo zaostajali za razvojem.
Odgovorne dolžnosti hišnih svetov niso lahke. Pogoste pomanjkljivosti zakonskih predpisov še povečujejo težave pri praktičnem delu. Pri opisu celotne problematike se brošura naslanja na praktične izkušnje organov družbenega upravljanja stanovanjskih hiš v Ljubljani, kjer je to upravljanje doseglo upoštevanja vreden razmah. Poizkus, zbrati glavna vprašanja, ki se pojavljajo pri delu hišnih svetov in poljudno
hišnih svetov: pobiranje najemnam in njih razdeljevanje na namenske sklade, razpolaganje s sredstvi skladov, knjigovodstvo, poslovanje z banko, postopek pri sklepanju pogodb o izvedbi raiznih del, najemanje posojil za vzdrževanje in način administracije hišnih svetov. V prilogi je še obrazložen postopek odtegovanja davkov pri izplačevanju računov zasebnikom in dodana je vrsta problemov, ki so v praksi ostali nerešeni, pa je nujno potrebna njih smotrnejša ureditev. Glede na svojo izčrpno vsebino bo brošura brez dvoma koristen pripomoček slehernemu hišnemu svetu pri praktičnem poslovanju. S.
JUGOSLOVANSKA LOTERIJ^
POROČILO 0 ŽREBANJU SREČK 86. KOLA (PLAN fl
ki je bilo včeraj v Svetozarčvo
Srečke, ki se	
končujejo	so zadele do-
* spodaj ozna-	bitek
čenimi števil-	
kami	dinarjev
98280	80.000
046976	100.000
147530	100.000
447090	600.000
1	200
10901	80.200
432	2.000
052	2.000
942	8.000
4052	10.000
4272	40.000
035952	100.000
608002	. 100.000
691822	200.000
13	1.000
683	2.000
34593	80.000
111983	100.000
253203	300.000
244	4.000
734	4.000
5204	10.000
8834	20.000.
21834	80.000
250474	100.000
239734	104.000
604104	500.000
65	400
205	2.000
375	6.000
598795	100.000
171105	800.000
6	200
26	1.000
63356	60.200
82346	60.200
86986	60.200
126016	400.000
47	400
87	600
367	2.000
8817	20.000
10717	80.000
278607	100.000
556287	100.600
591627	100.000
8828	10.000
1338	10.000
0528	20.000
75978	60.000
74608	60.000
114068	100.000
117998	100.000
501308	100.000
515458	100.000
395618	1,000.000
0379	10.000
688399	100.000
313779	100.000
001189	100.000
Skupno je bilo izžreba0 ^ 182.018 dobitkov in 7 premjj skupni vrednosti 93,800.000 d*0,
V zneskih za izplačilo so v zani dobitki že sešteti.	t
Nekaj večjih dobitkov srečke, prodane v Sloveniji1
800.000	din na srečko št. 17* a v Trbovljah, — 100.000 din ^ srečko št. 035952 v Ljubljani.
80.000	din na srečko št. 01090» Mariboru, — 80.000 din na sref*„ št. 010717 v Mariboru, —	<■
dinarjev na srečko št. 43459| Celju, — 60.000 din na srečj št. 086986 v Ptuju, — 60.000 V" na srečko št. 174608 v Ptuju.
G0VOR MARŠALA TITA
PULJU
»Povsod so nam izkazovali najgloblje simpatije in želje za čvrsto in trajno prijateljstvo«
(Nadaljevanje s 1. strani)
M j lahko mirno razvijali, •orda ni nikjer tako, kakor prav teh nerazvitih deželah čutiti Ju. skrbi za to, ali bo mir nranjen ali ne, morda nikjer e, tezi ljudstvo tako, kakor prav teh nerazvitih deželah za tem, * bi lahko mirno opravljalo v?!e vsakdanje delo, da bi se efcako dvignilo iz sedanjega Janja in si ustvarilo boljše živ-
vJS£e- P??°ie-rm«i j. 10P*J1 smo videli strašne Poledice minulih časov okupa-'Je, osamljenosti in vsega dru-®eSa, zaradi česar ima zdaj ta arod pred seboj velikanske na-°ge. Tam pa smo videli vero v
♦ 4v budi, da bodo lahko vse
* težave premagali, če bo ohra-snf11 m'r' ^ Etiopiji in Egiptu
se razgovarjali o marsičem, i ?v?riii smo o mednarodnem po-®zaJn, o zunanjih dogodkih in ]®z'.J>iu’ s katerimi je zdaj nesi L° P°vezan notranji razvoj leherne dežele, izmenjali smo “ui mnenje o tem, kako lahko uaj ohranimo mir. In prišli smo In” ®notneša gledišča, da je po-danes mnogo boljši, kakor 1 bil včeraj. Milijoni in milijo-J ‘Judi namreč čedalje bolj ak-
• Vtlo> čedalje glasneje nastopa-v u°*' slehernemu poskusu no-,e hladne vojne ali vojne sploh
ut. stvari, ki bi bile katastrofa “Uje same in za vse človeštvo, i tovorili smo tndi o tem, ka-0 naj drug drugemu pomaga-kako naj sodelujemo. Mi na fjmer imamo lahko z Etiopijo ,e"> koristne gospodarske stike, žp/^tne zanjo in pa naše de-n.Jei Ta dežela ima mnogo narav-'b bogastev in obdarovana je s lahln*m* naravnimi pogoji, da se "ko 2ei0 lepo razvija. Nima sredstev. Ljudje v Etiopiji s»Ve- vwt°’ tla imamo tudi mi •mu. mnogo svojih skrbi, in za-1 , niso pričakovali, da bi jim hko nudili veliko gospodarsko Pomoč. Mi pa smo odkritosrčno |gT°rili o naših stikih, o tem, aj jim lahko damo in v čem ® lahko pomagajo.
Etiopiji predvsem in najbolj ; 'taanjkuje kadrov. Vi veste, da ^ ."ila v njej malone povsem 'cena vsa že tako matoštevil-j mteligenca, kar je je imela vojne 1935 in da mora zdaj i-{Prej šolati in usposabljati lie	bi se lahko dežela da-
lj®. razvijala. Razen tega potre-jPJejo tudi marsikaj od zunaj, r nimajo svoje industrije, nista) bar potrebujejo, da bi poki S njihova ogromna bogastva, Jim jih je dala na razpolago „■ r?Va, dostopna v srečo in bla-su 1° etiopskega ljudstva. Etiop-„ 0 ljudstvo, živeče na ogrom-Sffi1*1 ?rosl°rn, želi zdaj — to *m° V'(leH v mnogih krajih, kjer oh° s.e. mu(lili — P° vsej sili j. raniti svojo neodvisnost. Vide-s kako ganljivo odloč-j^ Jo so govorili stari veterani la, y°jne 1896, našli pa smo še kaKSvn® in govorili z njimi, s ka-kak 'm ponosom so govorili, loč se borili in s kakšno od-k Pastjo so trdili, da bodo spet vi« * svojo domovino in neod-če bo to potrebno. sVo	rod Etiopije se zdaj na
šolah Sre®° že vzgaja v mnogih mv, , Etiopski cesar mi je pri-‘I® Je bilo do leta ,]a Jr vsej Etiopiji samo pet šol, leta s ie	° Pretl invazijo 1935.
nad ? ’	Pa i‘b imajo zdaj že
ninah	E° vaseh visoko v pla-
not h P°vsod, tudi v najbolj za-Pribl'-” bmjih, smo videli otroke in zno_ take, kakršni so naši ki’dijaških oblekah, otroke, dP)1® »dajo na življenje že čisto hrič’<!ce’ kakor bi mogel človek loj./'kovati v daljni Afriki, da žjVj. gledajo otroci s tolikšno v «leaJsko radostjo in upanjem h0v.°J° boljšo bodočnost. To so že v rodovi Etiopije, ki se zdaj hoviZRaiaj?, čeprav zadevajo nji-Veiii sl°rši, njihovi voditelji na ganske težave.
RloboV^ijo. smo zapustili z vtisi iatni • i simpatij in vere v pri-8Ho i °, z našo deželo. Tam sm0 s °rili koristno delo, ker lj,,jt.na mestu pokazali temu ra2en : ‘la je v Evropi dežela, ki aJe pa tudi drugi narodi,
jih srečavali, so nam bili nekako pri srcu po svojih čustvih, in o naši deželi so govorili z velikimi simpatijami. Sprejeli so nas medse z velikim zadovoljstvom. Povsod so nam izkazovali najgloblje simpatije in želje, da bi bilo med Egiptom in Jugoslavijo skovano prijateljstvo čvrsto in trajno.
Mi vemo, da naklonjenost, katero smo občutili v Egiptu, goje do naše dežele tudi vsi arabski narodi. Vsi gledajo na Jugoslavijo kot na deželo, ki teži proti istemu cilju kakor oni, se pravi, da bi se popolnoma svobodno, brez sleherne nadvlade katerekoli strani razvijali, da bi sebi samim vladali.
V Egipta smo videli, da je tamkajšnji narod kulturen, da je njegovo kmetijstvo visoko razvito. Seveda je prenaseljenost v tej deželi precejšnja, ker ena sama velika reka ne zadostuje, da bi brez velikih investicij omogočila pridelek za 22 milijonov prebivalcev. Zdaj egiptovski voditelji skupaj s svojim narodom napenjajo vse sile, da bi s to bogato reko, Nilom spremenili nova ozemlja v bogato žitnico v dobro egiptovskega naroda. Toda Egipt potrebuje pri tem pomoč iz tujine, ker on tega sam ne more doseči. Sam s težavo zmaguje te naloge in če bi bil prepuščen sam sebi, bi potreboval zato veliko časa.
Mi smo se prepričali tako v Egiptu kakor v Etiopiji, da je treba tem narodom pomagati od zunaj, da mora tu priti do vsestranskega izraza pomoč nerazvitim deželam, ker jo ti narodi zaslužijo ravno zato, ker sami maksimalno izkoriščajo svoje možnosti in napenjajo vse svoje sile, da bi dosegli napredek v svojih deželah.
Tudi v Egiptu smo se prepričali, da želi egiptovski narod predvsem mir. Znano je, zakaj želi to. Včasih govore, da Egipt grozi, toda to ne drži, tovariši in tovarišice. Egiptovski narod je globoko prepričan, da lahko samo v miru doseže svoje cilje, se pravi, dvigne svojo deželo na višjo stopnjo razvoja, tako industrijskega kakor razvoja na drugih področjih, saj se je v Egiptu mlada industrija že začela zelo naglo razvijati. Egipt noče vojne. Prek nas sporoča našim narodom, da želi živeti v miru, da želi ohraniti svojo neodvisnost in da. je trdno odločen, da se nikdar ne bo več vrnilo tisto, kar je bilo, se pravi tuja nadvlada, temveč hoče popolnoma vladati sam sebi in upostaviti z vsemi deželami takšne odnose, ki kar najbolj ustrezajo njegovim interesom — odnose na enakopravni podlagi. To je, tovariši in tovarišice, v skladu z načeli koeksistence, mirnega sodelovanja itd.
Tudi z egiptovskimi voditelji smo govorili o mnogih problemih, tako o naših medsebojnih nadaljnjih odnosih, kakor tudi o vprašanjih mednarodnega pomena. Glede naših medsebojnih odnosov smo skupno presodili, da lahko v korist obeh dežel veliko več storimo na področju gospodarskega sodelovanja in izmenjave dobrin. Dognali smo, da niso bile dovolj izkoriščene možnosti, ki so bile doslej dane in povzeli sklep, da se bodo naši odnosi v prihodnje čedalje bolj razvijali. Mi imamo takšne možnosti, imajo pa jih tudi oni v svoji deželi. Glede mednarodnega položaja smo prišli do popol-
noma enotnega gledišča o tem, da je treba ohraniti mir, da ne bomo pristopili k nobeni strani in da je treba krepiti tiste sile, ki žele, da bi bila mednarodna vprašanja urejena na miren način, ki žele, da bi obrzdali tekmovanje v oboroževanju in da bi bogastva sveta uporabili ljudem v dobro, ne pa za uničevanje ljudi. Skratka, ista misel, isti duh prežema misli in srca ljudi v Egiptu in v naši državi.
Mar hi potemtakem naša dolžnost storiti vse, da bi bilo naše sodelovanje s takšno deželo čim dejavnejše, v prid njim kakor nam, v prid ohranitvi miru na svetu in koeksistenci med narodi? (Vzkliki jugoslovansko-egiptovskemu prijateljstvu in mirnemu sodelovanju med narodi.)
Tovariši in tovarišice, tudi na tem potovanju smo se prepričali, da je sodelovanje med državami z različno družbeno ureditvijo ne samo možno, temveč tudi zelo lahko. Ljudstvo v Etiopiji bo razvijalo svoje notranje življenje v skladu s svojimi razmerami tako, kakor misli in kakor to ustreza njegovim zgodovinskim, kulturnim, gospodarskim in drugim pogojem. Ravno tako je tudi v Egiptu. Tudi tam razvijajo ljudje svoje življenje v skladu s pogoji, ki jih imajo. Oni so sicer pri tem odšli dlje kakor Etiopija, ker so imeli srečo, da so imeli na čem graditi. Seveda je treba vedno upoštevati, kaj je okrog njih in kako je pri njih. Upoštevati morajo, da delajo tisto, kar lahko zbudi zanimanje večine ljudstva, tisto, v čemer vidi večina naroda svojo perspektivo, tisto, kar ljudstvu ustreza. Prepričali smo se, da se egiptovski voditelji zelo premišljeno in pametno lotevajo reševanja dokaj težavnih problemov svoje dežele.
To je, na kratko rečeno, bilo tisto, kar smo tam videli in o čemer smo se razgovarjali. Prepričan sem, da se je tudi tokrat z našim obiskom v teh deželah, ugled Jugoslavije še bolj povečal in da se je velik del te celine, da so se narodi tega dela afriške celine prepričali, da je Jugoslavija miroljubna dežela, dežela, ki se vedno ravna po svojih načelih mirnega mednarodnega sodelovanja med vsemi narodi.
Tovariši in tovarišice, ponovno vam sporočam tople pozdrave narodov teh dveh dežel, prav tako pa tudi svoje pozdrave in pozdrave nas vseh, ki smo bili tam. Veseli nas, da smo spet prišli k vam, v našo lepo Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
Naj živi naša Federativna ljudska republika Jugoslavija!«
•
Po končanem govoru se je maršal Tito odpeljal na Brione. Preden je kolona avtomobilov zavila v smeri Fazane, so številni prebivalci še enkrait toplo pozdravili predsednika republike.
Zvečer je predsednik republike sprejel v hotelu Neptun III. na Brionih mornarje, podoficirje in oficirje eskadre, s katero je obiskal Egipt in Etiopijo. Sprejema se je udeležilo nad 800 ljudi, med njimi tudi Aleksander Ran-kovič, Vladimir Bakaiič, Miha Marinko, Petar Stambolič, Ivan Gošnjak, Koča Popovič in drugi visoki jugoslovanski voditelji Mornarji in oficirji so se zbrali okrog maršala Tita, plesali kola in prepevali narodne pesmi.
Miran Sattler
s 3
Del množice pred puljsko areno
V POSARJU SESTAVLJENA NOVA VLADA
Predsednik vlade je voditelj demokrščanske stranke dr. Ney
(Od našega stalnega dopisnika)
Bonn, 10. jan. — V Posarju so že sestavili novo vlado na čelu z dr. Neyem, voditeljem posarske demokrščanske stranke. V vlado so stopili predstavniki treh pronemških strank — demokrščanske, demokratske in socialno demokratske. Dr. Ney je prebral vladno deklaracijo, v kateri je izraženo upanje, da bo Posarje čimprej — in sicer na podlagi sporazuma s Francijo — priključeno k Zahodni Nemčiji.
Zanimiva je okoliščina, da je Neyeva vlada prevzela posle, ne da bi poprej zaprisegla posarski ustavi. Vlada ne priznava ustave in jo želi spremeniti. V uvodu te ustave je namreč stavek, ki govori o ločitvi Posarja od Nemčije
Včeraj pa je tu prvak posar-skih socialnih demokratov Con-rad novinarje obvestil, da se Francija strinja s tem, da bi ta stavek odstranili Zdaj čakajo samo na sestavo nove francoske vlade, s katero bodo takoj začeli pogajanja.
Ravnanje posarskih političnih prvakov in dejavnost bonnske vlade vzbujata vtis, da jim je francoska vlada dala že ustrezne obljube in poroštva v tem oziru.
Predsednik sudanske vlade sprejel Ču En Lajev predlog
Kartum, 10. jam. (AFP)). — V uiradinih krogih izjavljajo, da je predsednik sudanske vlade El Azhairi sprejel predlog kitajskega ministrskega predsednika Cu En Laja o izmenjavi diplomatskih misij. Potemtakem bo Sudan prva afriška dežela, ki bo imela svojega diplomatskega predstav-v Pekingu.
V zvezi s tem so novinarji zabeležili dve značilni podrobnosti s proslave kanclerjevega 80. rojstnega dne. Dr. Ney je namreč podaril kanclerju rudarsko svetilko, na kateri je pisalo: »Posarje je nemško« (to je bilo
znano geslo pronemških strank na prejšnjih plebiscitih v Posarju), medtem ko mu je dr. Schneider izročil sliko Saar-bruckena in rekel: »Pozdravljam vas, gospod kancler, kot naj-mlajši predsednik nemškega Landtaga« (tri dni poprej je bil Schneider izvoljen za predsednika posarskega deželnega zbora).
Tu domnevajo, da oprezni kancler ne bi dovolil takšnih manifestacij, če ne bi bil že docela prepričan, da bo Posarje kmalu priključeno k Nemčiji.
O. Miličevič
POLOŽAJ V FRANCIJI
Socialisti ne odklanjajo podpore KPF
Pariz, 10. jan. — V intervjuju s sodelavcem pariškega »Comba-ta« je Guy Mollet izjavil, da bodo socialisti sprejeli podporo KPF.
»Mi njihovih glasov nirti ne podpiramo, niti ne iščemo, niti ne odklanjamo. Naš odnos do njih bo isti kakor do glasov ostalih strank, ko bo prišlo do debate o investituri in do drugih vprašanj ...«
Te Molletove besede si ni moč razlagati kot izraz posebne prisrčnosti nasproti tistim, ki predlagajo enotnost v okviru ljudske fronte, pač pa nekako takole: »Ce hočete, glasujte, če nočete, pa ni
^Toda ne glede na ton in celo'
Po osemletni izolaciji ima KPF priložnost aktivno sodelovati v parlamentarnem življenju. Zdaj je predvsem od nje odvisno, ali bo svoj povratek v parlamentarno življenje uporabila zato, da bi v njej okrepila napredne in demokratične sile, da bi zavzela tisto mesto, katero ji spričo njenih 150 poslancev in šest milijonov volivcev tudi pripada.
Jugoslovanska novinarska delegacija v Pekingu
Peking, 10. jan. (Tanjug). —
na Molletov cilj — da bi prestrašil desnico — je bistvo pomembno, posledice pa utegnejo biti daljnosežna
Pogajanja o socialnem zavarovanju
med Jugoslavijo in Italijo
Videmski sporazum o malem obmejnem prometu med našo državo in Italijo določa nekaj ugodnosti za ljudi, ki prebivajo na ozemlju ene, delajo pa na ozemlju druge dežele.
Predstavniki Zveznega zavoda
Z VSEH STRANI SVETA
Ul , • pa iuui urugi uarnui,
ki j ,aJ cenijo etiopski narod in tiafi ,.¥v njegovem življenju vse ♦oven Jse- Iz Etiopije smo odporen. 4-*!°^ globokim vtisom o vti-t^tem, kar kmo videli, poti Pa *,?\.ezav, ki čakajo ta narod, Je 4	1 P°<I vtisom tistega, kar
narod že storil za svojo je	nekaj letih, odkar
ijjoboden.
Tb;n?yar*ši in tovarišice, tudi v nas sprejeli nad sledno Rr,^akovanje toplo in pri-na'm s-S<^j 5camPr smo prišli,
Mi »IVdelo. da nismo pri-da ^v,krat v to deželo, marveč čn se	v njo po dalj-
CetjeaS?n Vs* Ijadje, delavci, y m meščani, vsi, ki smo
FINSKA
O VRNITVI PORKKALE
Helsinki, 10. Jan. (AFP). Sovjetski veleposlanik na Finskem Lc-bedev in (inski zunanji minister Vi-rolajnen sta danes začela razgovore o vrnitvi pristanišča Porkkale Finski. Poročali smo že, da morajo Porkkalo vrniti Finski zo. januarja letos.
FRANCIJA ,
ZATRJEVANJE PRINCA Nica, 10. jan. (AP). — Predsednik kamboSke vlade princ Norodom Sihanuk, ki je prispel semkaj na tri tedne trajajoči oddih, je včeraj izjavil, da bo njegova dežela ob hladni vojni v Vzhodni Aziji popolnoma nevtralna in da bo še naprej v prijateljskih stikih s Francijo. Dejal je, da bo Kambodža »vselej zvest prijatelj Francije in ne bo ravnala tako, kakor ravna južni Vietnam s Francijo«.
ZDA
SPORAZUM ClLE-ZDA tvashington, 10. Jan. (AP). ZDA in Cile so sklenili sporazum, po katerem bo Cile kupil od ZDA kmetijske presežke v vrednosti več kot 35 milijonov dolarjev.
VEČJI krediti ZA MORNARIŠKO LETALSTVO
mornariškemu letalstvu znatno večje kredite. Dejal je, da mornarica upa, da bo v dveh letih splovila letalonosilko na atomski pogon. Krediti za nabavo letal mornarici bodo znašali približno Z milijardi dolarjev, medtem ko je v sedanjem proračunu predvidenih 750 milijonov dolarjev.
INDONEZIJA ZAHTEVA NACIONALISTIČNE STRANKE D jakarta, 10. jan. (AFP). indonezijska nacionalistična stranka, ki je nezadovoljna z načinom, kako potekajo pogajanja s Holandsko, je zahtevala, naj indonezijska vlada odstopi. Stranka je zagrozila, da bo umaknila svoja dva predstavnika iz vlade, če ne dobi zadoščenja.
INDIJA
SKLEP
PRISTANIŠKIH DELAVCEV
New Delhi, 10. Jan. (Indies). Kakih 20.000 pristaniških delavcev v Kalkuti je danes sklenilo, da bodo začeli bojkotirati vse ladje, ki so njih lastniki posredovalci v trgovini z Goo. Ko je sporočil ta splep, Je predsednik sindikata izjavil, da pristaniški delavci v Kalkuti s tem samo uveljavljajo že prej objavljeno resolucijo Vseindljske federacije pristaniških delavcev o tem vprašanju.
ZAVRNJENA PONUDBA
Washlngton, 10. Jan. (AP).
Ameriški minister za mornarico Charles Thomas Je včeraj izjavil novinar- N e w D e 1 h 1, 10. Jan. (AFP). — jem, da bo vlada prihodnji teden za- Indijska vlada Je zavrnila ponudbo htevaU od Kongresa, naj odobri ZDA, da bi dobavile 100.000 ton pše-
nice kot pomoč žrtvam nedavnih poplav, ki so prizadele indijsko državo Oriso. Ponudba je bila zavrnjena spričo pogojev ZDA, naj ameriški predstavniki nadzirajo razdelitev te pšenice.
ALZIR
EKSPLOZIJA V BARU IN RESTAVRACIJI
Al žir, 10. jan. (AFP). — v alžirskem mestu Bonn so sinoči neznanci vrgli tri bombe, med njimi eno v bar, pri čemer Je bilo poškodovanih več ljudi.
Tudi v mestu Blidi so sinoči vrgli bombo britanske izdelave v neko restavracijo. Pri tem sta bila ranjena dva človeka.
Kubiček v Evropi
New Vork, 10. jan. »Reuter). Po kratkem uradnem obisku v ZDA je predsednik Brazilije Ju-scelino Kubiček odpotoval sinoči s posebnim letalom iz New Yorka v Haag. S tem se je začel njegov uradni obisk v evropskih državah.
Diplomatska kronika
Oslo, 10. jan. (AFP). — Novi jugoslovanski veleposlanik v Oslu Vladimir Rolovič je izročil danes akreditive norveškemu princu -regentu Olafu.
Za socialno zavarovanje so navezah stike z iitaliijanskimii predstavniki socialnega zavarovanja, ki so se z nijiann že pogajali v Trstu. Ti razgovori se bodo, kakor pravi predstavnik Zveznega zavoda Todor Vujasi-novič, znova nadaljevali 16. januarja, da bi biilo to vprašanje urejeno v obojestransko korist ljudi, ki dela/jo na enem ali drugem teritoriju. Gre za nekatere oblike socialne zaščite ljudi v krajiu prebivanja, ki naj bi jih zavarovali njihovi zavodi na račun zavoda za socialno zavarovanje tiste dežele, v kateri so ti ljudje zaposleni Že prvi stiki delegacij obeta jo, da bo to vprašanje pozitivno urejeno.
Pismo Koče Popoviča Kotelavali
Nem Delhi, 10. jan. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v New Delhiju Bogdan Crnobrnja je izročil danes ceylonskemu visokemu komisarju v New Delhiju pismo državnega tajnika za zunanje zadeve Koča Popoviča, v katerem se le-ta zahvaljuje cey-lonskemu ministrskemu predsedniku Kotelavali za poslanico, v kateri je izraženo priznanje jugoslovanski podpori pri sprejemu Ceylona v OZN. V pismu državnega tajnika Koče Popoviča je med drugim rečeno:
»Jugoslavija se zavzema za načela univerzalnosti OZN in se bo še nadalje trudila za izboljšanje mednarodnega sodelovanja in miru v skladu z velikimi načeli Ustanovne listine.«
lamenta Liu Sao Či je sprejel danes člane jugoslovanske novinarske delegacije. V dvournem prisrčnem razgovoru je seznanil delegacijo z gospodarsikimi problemi in družbeno preobrazbo LR Kitajske. Delegacija bo jutri odpotovala z letalom v Harbin na enomesečno potovanje po deželi. V zadnjih trinajstih dneh so se člani delegacije seznanili z raznimi problemi dežele in življenjem Pekinga.
Proslava stoletnice rojstva Antona Aškerca v Moskvi
Moskna, 10. jam. — Raddo Moskva poroča, da je bdiLa ob 100-letoici rojstva Antona Aškerca v Moskvi svečana akademija, ki jo je začel predsednik Slovanskega odbora ZSSR Aleksander Gun-dorov. Na koncu svojega pozdravnega govora je Gumdorov govoril o nadaljnjem utrjevanju in razvoju sovjetsko-jugosiovanskih odnosov.
Referat o živilijemiju in ustvarjanju Antona Aškerca je podal književnik Vadim Koževnikov.
Velika Britanija umaknila svojega veleposlanika iz Saudove Arabije
London, 10. jan. (AFP). V poučenih krogih izjavljajo, da je britanska vlada sklenila začasno umakniti svojega veleposlanika iz Džede, prestolnice Saudove Arabije. Ta veleposlanik je v Londonu prisostvoval konferenci britanskih diplomatskih predstavnikov na Srednjem vzhodu. V For-eign Officeu nočejo povedati, kdaj bi se utegnil vrniti na svoj položaj.
Dulles bo obiskal marca Indijo?
Nem Delhi, 10. jan. (Tanjug). »Hindustan Times« piše, da bo ameriški zunanji minister Dulles marca obiskal Indijo. Uradni krogi tega niso potrdili.
Edenovi posveti
s finančnim ministrom in ministrom za kolonije
London, 10. Jan. (AFP). Predsednik britanske vlade Anthony Eden se Je danes vrnil v London In se takoj sestal s finančnim ministrom Macmillanom. Menijo, da sta državnika proučila celoten gospodarski položaj.
Minister Macmlllan pripravlja s svojimi sodelavci predlog bodočega britanskega proračuna. Posebno pozornost posvečajo vprašanju inflacije. Doslej nič ne kaže, da je vlada našla rešitev, kako bi položaj v tem oziru popravila. Ukrepi, ki jih Je jesen! podvzel bivši minister Butler, so sc pokazali za neučinkovite.
Premier Eden bo imel 18. januarja v Bradfordu govor in pričakujejo, da bo tedaj obrazložil novo politiko britanske vlade.
Predsednik vlade Eden se je dopoldne sestal tudi z ministrom za kolonije Johnom Hareom in z njim proučil položaj na Cipru. Jutri se bo namreč sestala britanska vlada in obravnavala poročilo guvernerja Har-dlnga o sestanku z Makariosom.
Dobro obveščeni britanski krogi menijo, da bosta arhiepiskop Maka-rios In guverner Harding na pogajanjih dosegla rešitev ciprskega vprašanja.
V Jordaniji se je položaj zboljšal
Aman, 10. jan. (Reuter). Na nekaterih mestih Jordanije je prišlo danes do manjših demonstracij in stavk.. Sodijo, da sevje splošni položaj v deželi zboljšal, odkar je novi predsednik vlade včeraj izjavil, da se njegova vlada ne bo pridružila nobenim paktom. V Amanu, kakor tudi v jordanskem sektorju Jeruzalema in drugih mestih še nadalje velja policijska ura.
SULTAN BEN JU SEF
O prihodnosti Maroka
GRŠKI PARLAMENT RAZPUŠČEN Atene, 10. jan. (Reuter). Grški kralj Pavel je nocoj podpisal dekret o razpustu parlamenta 10 mesecev pred potekom rednega roka.
Odločitev o razpustu parlamenta j zvezi s prihodnostjo Maroka in fran-je grški kralj sporočil vodji liberalne i cosko-maroških odnosov, je sultan stranke Papandreu, ki je po avdienci! Ben Jusef včeraj rekel, da bi morali izjavil, da bodo, kakor je Izjavil na teh pogajanjih govoriti o neod-
Razgovori med francoskim rezidentom Duboisem in španskim visokim komisarjem Valino
Rabat, 10. jan. (AFP). — Govorec o pogajanjih, ki se bodo pred-štiriletnega, vidoma kmalu začela med predstavniki maroške in francoske vlade v
kralj, volitve 19. februarja, in sicer 1 visnosti Maroka, kar je naravna pra- Maroku.
du z legitimnimi interesi obeh držav.«
V poročilu je na koncu rečeno, da sta se Valino in Dubois sporazumela, da bosta nadaljevala z izmenjavo mnenj o problemu Maroka in da je general Valino sprejel predlog francoskega generalnega rezidenta, da bo prihodnji sestanek v Francoskem
po novem volilnem zakonu, ki ga je parlament sprejel 14. decembra lani.
Na podlagi novega zakona je Grčija razdeljena na 41 volilnih okrajev, v katerih bo število poslancev proporcionalno s številom prebivalstva. V parlament bodo kakor prej izvolili 300 poslancev.
DEHUER SPET IZVOLJEN ZA ŠEFA PARLAMENTARNE FRAKCIJE
vica njegove dežele. Ta neodvisnost pomeni, da bi maroški državljani sami uživali pravice ln dolžnosti suverenosti prek obstoja državnih ustanov, je Izjavil Ben Jusef ln pripomnil, da bodo razgovori o novih odnosih med obema državama potekali na nodlagi enakopravnosti ln popolne svobode.
Danes sta imela v Larašu v Span-
Poslabšanje položaja v Tunisu
Pariz, 10. jan. (Tanjug). Spor med Habibom Burgibo in Sala-liom Ben Jusefom je ponovno po-
uaucs mu iiiieid v A-idia.au v opau- ,	  j----_---j “ r--------------*
skem Maroku razgovore francoski ge- slabšal položaj v Tunisu. Samo v
Bonn, 10. jan. (Tanjug). Pred-
neralni rezident v Maroku Dubois in španski visoki komisar v Tetuanu Valina. V poročilu, ki je bilo izdano
sednik svobodne demokratske stranke po sestanku, je rečeno, da sta ob-
Thomas Deblcr je bil danes ponovno izvoljen za šefa parlamentarne frakcije svoje stranke v Zveznem zboru. Dejstvo, da le bil Dehler ponovno izvoljen na čelo parlamentarne skupine svoje «tran^e, ocenjujejo v tukajšnjih nolitičnih krogih kot znamenje, da spor med njim in kanclerjem Adenauerjem še ni poravnan.
ravnavala vprašanja, ki zadevajo obe coni Maroka, zlasti še položaj na področju Rifa. »Visoki komisar — je rečeno v poročilu — je obvestil generalnega rezidenta o nameri svoje vlade. da v španski coni Maroka izvede nolitične reforme, s katerimi bi istočasno kakor v Francoskem Maroku zagotovili neodvisnost dežele v skla-
zadnjih dneh je v spopadih med pristaši teh dveh sprtih prvakov stranke Neodestur bilo ubitih in ranjenih nad 50 ljudi.
PONUDBA POUJADA
Sneg, poplave in vročina
Medtem ko v Evropi močno sneži, so v Severni Ameriki hude poplave, v Braziliji pa neznosna vročina
Iz mnogih krajev sveta prihajajo zadnje dni poročila o nenavadnih vremenskih razmerah. Snežni zameti, poplave, vročina in druge nezgode so terjale več človeških žrtev in po-zročile tudi mnogo gmotne škode.
Iz Celovca poročajo, da je v zadnjih nekaj urah zajel jugozahodno Koroško in področje vzdolž avstrij-sko-jugoslovanske meje hud snežni metež. Ljubelj je zatrpan s snegom, tako da je cestni promet med Jugoslavijo in Avstrijo možen samo še čez Jezersko.
Pariška poročila vedo povedati, da je bilo slabo vreme včeraj skoro po vsej Evropi, zlasti pa v Franciji, kjer močno sneži in Je temperatura hudo padla. V Belgiji prav tako sneži, na Holandskem pa je zaradi snežnih metežev oviran letalski, železniški in cestni promet.
Hladno vreme Je zajelo tudi Florido in druge kraje na Jugovzhodu
gornjem delu doline Mississi-
Pariz, 10. jan. (Reuter). — Pou-jade je danes izjavil, da bo v Franciji organizirana akcija neplačevanja davkov, če * bodo politične stranke v parlamentu skušale stopiti na pot njegovemu gibanju. Dejal Je nadalje, da bo 52 poslancev podpiralo vlado, če bo dala zadostna jamstva za uresničenje minimalnega programa, ki ga bo sprejel kongres gibanja konec tega tedna.
in v
pija.
Hudo deževje Je zajelo kanadske obmorske pokrajine, kjer je prestopilo bregove 15 rek. Položaj je še poslabšal vihar, ki s hitrostjo 96 km na uro ogroža življenje in imetje več sto evakuiranih ljudi. Meteorološke postaje še nadalje napovedujejo deževje.
Nasprotno z gornjimi vestmi pa prihajajo iz Brazilije poročila, da je deželo zajel vročinski val, ki Je zahteval že 3 smrtne žrtve. Takšne vročine, kakor zdaj, že 40 let ne pomnijo.
Iz New Yorka poročajo, da so potresni aparati zabeležili v odda-lfenosti 13.000 km zelo hud potres. Seizmologi zaradi neurij ob atlantski obali ne morejo ugotoviti kraja potresa.
Kakor poročajo iz Rotterdama, je včeraj ob holandski obali po-
ElSENHOWERJEV SESTANEK Z REPUBLIKANSKIMI PRVAKI
\Vashington, 10. jan. (AFP). Predsednik ZDA Eisenhower Je danes z republikanskimi prvaki v Kongresu proučil vladni zakonodajni program. Na seji so prav tako razprav^ ljali o Eisenhowcrjevem predlogu za desetletni nažrt cestne izgradnje.
Po konferenci, ki Je trajala poldrugo uro, so republikanski prvaki izjavili, da ni bil dosežen sporazum o potrebi dajanja prednosti kmetijskemu načrtu, kakor Je predsednik predlagal v poslanici Kongresu.
PODALJŠANO izjemno STANJE V BRAZILIJI
Jan,
Rio de Janeiro, 10. (AFP). — Brazilski senat Je danes sprejel zakonski predlog o podaljšanju Izjemnega stanja do 26. januarja.
se
ZDA. Skoda na posevkih je zaenkrat; topila norveška motorna ladja z 288 —-----------------------.-----«,-------__
ocenjena na več kot 10 milijonov, tonami, ki je zadela ob brazilski to- Predlog, ki ga Je skupščina že rati-dolarlev. Mraz je zahteval nekaj vorni parnik. Vsi člani norveške ficirala, je bil sprejet s 34 proti 12 človeških žrtev zlasti na severu ZDA ladje, razen kapitana, so utonili. I glasovom.
PRED VOLITVAMI V SKUPŠČINE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
Na predvolilnih sestankih zavarovancev
bodo obravnavali konkretne probleme s področja socialnega zavarovanja
Za prvo polovico prihodnjega meseca so napovedane volitve v samoupravne organe socialnega zavarovanja, ki zahtevajo široko aktivnost vseh naših političnih organiza-zacij. Nujno je namreč, da volitve ne bodo zgolj formalnost, marveč pobuda za temeljito obravnavanje bogatega gradiva iz socialnega zavarovanja, ki zajema več kot dve petini
prebivalstva Jugoslavije.
Potrebno bo torej organizirati čimveč predvolilnih sestankov zavarovancev. Na njih bodo obravnavali konkretne probleme s tega področja, pravice zavarovancev, in vlogo, ki jo ima samoupravljanje socialnega zavarovanja pri reševanju pravic zavarovancev in pri izgradnji sistema, ki bo zajamčil najpravičnejšo razdelitev sredstev, katere skupnost lahko da za namene socialnega zavarovanja.
Kar se tiče same izvedbe volitev, bo letos uvedenih nekaj
novosti. V nasprotju s prvimi volitvami 1952. leta, ko so skrb z ar.j e prevzeli sindikati, bodo letošnje volitve poverjene organom ljudske oblasti. Po okrajih bodo volitve vodile posebne komisije ljudskih odborov, katerim bo predsedoval podpredsednik ali predsednik OLO. To daje volitvam širšo osnovo in povečuje odgovornost organov oblasti. Tehnične priprave pa bodo izvedle komisije, ki jih bodo osnovali okrajni zavodi za socialno zavarovanje. Te bodo do-
IZ LJUBLJANE
Alkoholizem — družbeno
S seje Sveta za notranje zadeve in splošno upravo OLO Ljubljana
Na včerajšnji seji Sveta za notranje zadeve in splošno upravo OLO Ljubljana so razpravljali o ukrepih za odpravo kvarnih posledic alkoholizma. Alkohol Je vzrok zločinstve-nosti, prometnih nesreč, družinskih tragedij in drugih težav; alkohol povzroča ogromno škodo, ker ubija življenja, uničuje materialna sredstva in slabi proizvajalne sile. Vse to nam priča, da je alkoholizem zares družbeno zlo.
39 LITROV VINA NA PREBIVALCA
Najprej nekaj statistike: V letu 1954 smo v Sloveniji popili 26 milijonov litrov vina, 5,8 milijona litrov piva 1 in približno 2,7 milijona litrov žganja in drugih žganih pijač. Ce prištejemo še porabo proizvajalcev doma, dobimo naslednje številke: Vsak prebivalec Slovenije je popil približno 39 litrov vina, oziroma vsak odrasli prebivalec 61,3 litra vina. S použito količino čistega alkohola se uvrščamo med svetovne vrhove, saj nas prekašajo le nekatere države kot Francija, Italija ln Švica.
POSLEDICE PIJANOSTI
V arhivu Tajništva za notranje zadeve čitamo: v letu 1954 Je na področju MLO Ljubljana prišlo zaradi pijanosti do 2149 prekrškov in 624 prekrškov zoper cestnoprometne predpise. Razen tega je vinjenost najpogostejši vzrok »nasilnih kaznivih de-janj«, saj Je pri kaznivih dejanjih ogrožanja z nevarnim orodjem sodelovalo 32 odstotkov vinjenih, pri po-
jim alkohol prinaša v dom najbolj grobo resničnost.
Pri nas smo začeli boj proti alkoholizmu kot družbenemu zlu. S prizadevanjem družbenih organizacij pri odpravljanju vzrokov prekomernega uživanja alkohola, predvsem z akcijami Rdečega križa, z organizacijo okrajnih odborov za boj proti alkoholizmu, z vzgojnim delom med mladino, z ustanovitvijo posvetovalnic za alkoholike, s povečano proizvodnjo brezalkoholnih pijač in z nekaterimi administrativnimi ukrepi smo že zastavili pogumen korak v preventivni smeri.
UKREPI •ZA ZDRAVLJENJE Okrajni svet za notranje zadeve pa je to vprašanje postavil na dnevni red predvsem zato, da bi v bodoče našli tudi uspešne ukrepe za zdravljenje. Prostovoljno zdravljenje alkoholikov je že eden od teh zdravilnih ukrepov, vendar je to le delček kompleksne akcije za zdravljenje alkoholikov, pri kateri se srečujeta medicina, kriminologija, psihologija ln socialno zdravstvo. Doslej so se z alkoholiki največ srečavali organi Ljudske milice, ki so le-te odstranjevali iz lokalov in cesta ln jih vodili v bolnišnice, kjer so dobili zdravniško pomoč in jih pripirali do iztrez-nitve. Ce izvzamemo slučajne »pijance«, ki kršijo s svojim vedenjem javni red in mir, nam ostanejo al-koholikl-bolniki, ki jim je potrebna predvsem zdravstvena pomoč, in jih moramo v prvi vrsti upoštevati kot
voli'
ločile volilne enote, dan tev in izvedbo. Novo bo tudi -da bodo v bodočih skupžf^" socialnega zavarovanja tudi P1*®
stavniki vojaških zavarovance^
ki pa jih ne bodo volili v SP1®, nem sklopu volitev, temveč 1 bodo določile vojaške oblasti
Volitve bodo izvedli v tret smereh: v podjetjih bedo del gate volili delavski sveti, P" ista novah celotni kolektivi; up^ kojenci in pripadniki svobod^ poklicev, ki so zavarovani c bodo volili po teritorialnem^ stemu. Približno na 800 do
mo
od
Upo’
o*
liži,
Krnc
lan
zavarovancev bo izvoljen P°
en
delegat, zaradi česar bodo mani ustar.ove in manjša podjetja v lili glede na podobno panogo P enega delegata.
Prav dejstvo, da bodo po P0:, jetjih volili delegate delav^ sveti, daje posebne naloge dikalnim organizacijam, ki
Hdo
Jans
kak
nar
K.II
“sp
kar
na)
organizacijam, ... bi organizirale čimveč predvou*
«0
1“0V
»iei
in
2?
Ime
nih sestankov po podjetjih, j*.
------	-	av^
katerih naj bi člani obravnav mesto in vlogo socialnega zav rovanja v naši družbi, dosedaffl-uspehe samoupravljanja v * cialnem zavarovanju, probleP
nuj8®'
tod
Spo
boi
P(
SI
zdravstvenega varstva,
preventivnega zdravstvenega
var-
stva itd. Kolektivi naj bi sod ^ lovali tudi pri razpravi j anj U glavnih načelih, kdo naj jih J* zavarovance zastopa v ssl0i, upravnih organih socialnega ** varovanja, pri čemer ne srnei pozabiti na ustrezen socialni^ stav in na ustrezno zastopal žensk in mladine zlasti t^jjl
?«
ken
mo
1»
Pr,
Hk
Pr,
ste
spl
Ja
bil
uk
kjer predstavljajo ti znaten zavarovancev.
Republiški svet Zveze sind> katov Jugoslavije za Slovenijo > v tem smislu že izdal pr'Pačila sindikalnim organizacij8^ skupščina zveznega Zavoda , socialno zavarovanje pa je Pj ‘ volitvami izdala tehten prcP 8 v katerem je poudarjena vl<* socialnega zavarovanja in ni govo samoupravljanje.
da
m?
kij
uli
»e
Po
»h
Ze v minulem razdobju se J r.a tisoče delavcev in uslužbenj
usposobilo za upravljanje soc«1 nega zavarovanja. Usmerjali * njegov razvoj in ga tudi W bližali tistim, katerim je nam.
nen, s čimer so prispevali n?|.
več k temu, da je tudi soci
bolnike. Toda tudi ti bolniki pridejo	zavzelo	nravo	Rl'
ohičaino v rok« nnrannm	zavarovanje	zavzeio	pravu
;ain°
,esl°
OB DESETI OBLETNICI GOSTINSKE SOLE V LJUBLJANI
sllstvihpaso alkoholiki lM-odstotno	»MM«, t roke organom Narodne;	#
udeleženi. Se pestrejšo sliko bi nam I	*““}**> ,kl Pa ycdn<> n“ morejo ugo-	] * sistemu	naše	socialisticn	j,
ustvaril arhiv socialnoskrbstvenlh or-	*ovltl’ *e je potrebna zdravniška! mokracne.	Ker	je rešitev	V*
ganov in tragične zgodbe mnogih, ki	n°*ran3lh.P°šk°ab)>	nalog na tem področju odvlS*1
oziroma v priporu ne morejo prepre- , J,	.	-	».	__
čiti kakršnihkoli usodnih notranjih 0(1 dela in aktivnosti samoupr8
Obolenj,	v. i V, smt» /-r »■< v, r\T» rv/4 arT*trvv1 ionih
Za rast naših mladih gostinskih delavcev
Absolventi Gostinske šolo niso samo strokovno usposobljeni, marveč tudi vsestransko razgledani in vzgojeni v značajne ljudi
Bilo je pred desetimi leti, 12.’ decembra 1945, ko je tudi naše povojno gostinstvo dobilo svoje ustrezne strokovne šole. V Ljubljani, na Privozu 11, je bila ustanovljena Srednja šoLa za turizem in gostinstvo, ki se je postopoma razširila v štiriletno srednjo šolo, katere glavna naloga je bila, usposobiti dfijake za administrativne posle po naših gostinskih obratih in turi- ( stičnih podjetjih. Sola je delovala tako dolgo, dokler je bil tak ka- { der v administrativnem gospodarstvu potreben. Ob koncu šolskega leta 1953/51 je prenehala z delom. Vzporedno s SSTG pa sta delovali pod istim vodstvom
našla novo obliko dela in vzgaja (gosti, s pripravljanjem svečanih športno udejstvovanje, obiski
gojence za osnovna poklica v go- | banketov, zakusk in podobno, gledaliških predstav, koncertov,
stinstvu:	za	strežbo	in	kuho.
Vendar dobijo gojenci pri teoretičnem pouku toliko osnov, da morejo opravljati v operativi tudi druge posle. Ob koncu šolske-
Gojenci gredo izmenoma ves čas razstav in ljubljanskih kulturnih
svojega šolanja skozi vsa delovna mesta: kuhinjo, jedilnico, recepcijo, računovodstvo, ekono-mat, pralnico itd. Njih strokov-
še gostinska nadaljevalna šola in šola za gostinske gospodinje, k'
sta se čez dve leti spojili in pričeli delovati kot Nižja gostinska šola v Ljubljani. Ta se je v naslednjih letih selila na Bled, v Dobrno, Rogaško Slatino in se 1952 vrnila v Ljubljano. Na tej šoli, ki je bila triletna, so se usposabljali gojenci samo za poklic kuharja, natakarja in slaščičarja. Tudi ta šola je prenehala z delom ob koncu šolskega leta 1953/54.
Ce pogledamo samo številke absolventov, ki so končali v Ljubljani na obeh šolah, vidimo, da je dala NGS 25 kuharjev in 71 kuharic ter 48 natakarjev in 133 natakaric, SSTG pa 60 moških in 159 ženskih absolventov, skupno obe šoli 496 gostinskih delavcev. Ti so dobili službena mesta po večjih gostinskih obratih kot kuharji ln natakarji oziroma kot uslužbenci večjih hotelov, gostinskih zbornic, v potovalnih uradih, v trgovskih podjetjih, denarnih zavodih in podobno.
Vzporedno v zadnjimi letniki zgoraj omenjenil šol pa je že teklo delo na novi Gostinski šoli, ki je bila ustanovljena v šolskem letu 1953/54. Ta šola je v spremenjenih gospodarskih razmerah
POSEBNI ODDELEK V BOLNIŠNICI
Del strežne skupine gojencev Gostinske šole na lanskem tekmovanju v Zagrebu, na katerem je dobila prvo nagrado
ga leta 1955/56 bo zapustilo šolo Ina izobrazba je tako vsestranska
prvih 80 absolventov — kvalificiranih kuharjev in natakarjev.
Srednja šola je triletna in se zahtevajo za vpis štirje razredi gimnazije. Predmetnik teoretičnega pouka obsega razen slovenščine še dva moderna jezika ter vrsto strokovnih predmetov, kot so poslovna tehnika, blagoznan-stvo s kletarstvom, knjigovodstvo, turistični zemljepis, turizem ter nauk o strežbi in kuhi. Praktični pouk pa se odvija v šolskih delavnicah na šoli in v hotelu Bellevue. Slednja je šolska delavnica odprtega tipa in nudi vse možnosti, da se gojenci tudi strokovno usposobijo za bodoči poklic, Tu imajo stalno opravka z
in porok, da se'bodo absolventi v življenju znašli na vsakem delovnem mestu.
Razen teoretičnega in praktičnega usposabljanja za poklic pa nujdejo gojenci še vedno nekaj časa tudi za izvenšolsko udejstvovanje, ki je spešno sredstvo za izpopolnitev kulturnega obzorja in ustvarjalnih sposobnosti. Saj je še posebna naloga GS, da njeni absolventi niso samo strokovno usposobljeni, ampak da so vsestransko razgledani in vzgojeni v močne značaje, kar je za njihov bodoči poklic odločilnega pomena. Kulturne pri* reditve ob pomembnih državnih in narodnih praznikih, razgibano
ustanov daje gojencem mnogo priložnosti, da se razgibajo tudi izven šole.
Sola ima tudi svoj lastni internat, ki sodi med najbolj urejene in opremljene v Ljubljani. Ker je šola republiškega pomena, zajema internat pod svojo streho do 80% vseh vajencev. Tu imajo gojenci pod vodstvom svo-ijih vzgojiteljev pravi dom in vse možnosti za čim širše vraščanje v življenje.
Ustanovitelj šole je bilo leta 1945 ministrstvo za trgovino in i preskrbo, potem pa je skrb za šolo prešla na Komite za turizem lin gostinstvo ter kasneje na Svet |za blagovni promet. Od 1952 do danes pa vodi šolo Gostinska j zbornica za LRS.
V Gostinski šoli nam rastejo ■ novi kadri, ki so prelomili s staži ■ ro miselnostjo o gostinskem delu. To so mladi, zavedni in ponosni gostinski delavci nove družbe. Kar obiščimo šolsko delavnico v hotelu Bellevue in prepričali se bomo, da nista samo priprava jedi in strežba na strokovni višini, ampak da je tudi nastop mladih gojencev vse prej kot hlapčevski: udržan, miren, uglajen in strokovno samozavesten.
V teh dneh proslavljamo 10. obletnico ustanovitve Gostinske šole v Ljubljani. Zunanja proslava
Iz vseh teh razlogov so bili člani Sveta mnenja, da moramo resno razmišljati o posebnem oddelku v Splošni bolnišnici, ki bi sprejemal alkoholike, katerih zdravje je ogroženo zaradi prevelikih količin zaužitega alkohola. Ta oddelek naj bi razpolagal s sredstvi in strokovnjaki za opravljanje tega dela.
Se težil primeri pa so kronični pijanci. Ti so stalni gostje priporov, kar priča, da represivne mere ne morejo biti zdravilo. Razen tega, da je treba v skladu z obstoječimi predpisi take ljudi postaviti pod skrbništvo, pa moramo v bodoče resno razmišljati o ustanovi, ki bi se posvetila zdravstveni negi alkoholikov ln zdravljenju takih primerov v bolnišnicah za duševne bolne.	—ig
r ih organov, od izvoljenih Prio stavnikov zavarovancev, PoZlJ| skupščina zveznega Zavoda socialno zavarovanje vse del8 ske svete, sindikalne organj2^ delovne kolektive in ori8
cije,
zavarovance, da posvetijo . pozornost temu pomembne^1 delu, s katerim bomo nad8"
razvijali družbeno-politično
liuw	.
tivnost. Prav sestav skupš^ bo moral izraziti doseženo njo razvoja samouprave v nem zavarovanju in zaja sodelovanje takih tovarišev tovarišic, ki bodo s svojo alri1..
s svojo «*•-- e r.ostjo zmogli prevzeti odgovor naloge v bodočem obdobju.
KONCERT Olge in Marije Mihailovič
(Violina in klavir)
Ljubljana, dne 10. januarja
Prvi komorni koncert v novem letu nam je predstavil violinsko-klavirski duo sestra Olge in Marije Mihailovič iz Beograda. Koncert je bil izven abonmaja in dvorana je
bil umetniški donos prvega . koncerta v ugodnejših subjekti,)il( okoliščinah Izdatno večji, o teh* je prepričal njegov drugi del, v«ut' terem sta koncertantki igrali ° .ff1 no bolj sproščeno, z večjo
kdo^dSie’ sZane?čico SSSK intenzivnostjo, in. V katerem
le do ene desetine s peščico najože strokovno zainteresiranih ljudi. To nezanimanje občinstva si je moči razlagati samo tako, da koncertantki
no šele dosegli tisti nivo, s
cK
stvarno razpolagata. To pa
ziK»* ji
da sta dali zelo dobro,
» inhHoni	»leto kih	m,.?«	2ivo	tor interesantno izvedbo	5<v
doslej v Ljubljani pač	nista bili	širše	fiinrTinnnvp	(Fv^n	Rnchoib	u
znani, ker tu še nista	nastopali,	vsaj	nat’	s>«cnon?ve	»Evgen	bucn«.,(	,
ne na večjem samostojnem koncertu, in v zvezi s tem Je vredno podčrtati, da je prevzela stroške za ta koncert
□ ■lllulf, DUbllUIlUVC 1 L V^CII
doben češkoslovaški komponisti f Faurejeve, ki sta bili nocoj °D
Ljubljani prvič izvajani.
irnnoortnn	cj-kii	«	I Značilna zs. instruiTi en talni ‘\«c'
^	1 i sestra Mihailovič je predvsem V
I?	'1	skozi dosledno izpeljana enak«
nanje ne- membnost flcležcv obeh !nstr«< ^	,ln .,Je ea*no tov, vlog obeh koncertantk.
OH nvMi.viil i	1"	Je zdelo pri Slaver.skcm in S«e»V
pomaga pri	ker	Jim	lepo v 3kladu z umetnlško n*f r
konkurenc? mednarodnimi solisti •‘»■»POBlrto* a..pri Bcethovn« P poleg talenta potreben zares tudi denar. V primeri s sTbsko poslovalnico pa ima n. pr. koncertna direkcija Slovenije mnogo bolj vezane
nJena sredstva mnogo moški potezi loka, v veliki bolj omejena.	zivnosti in zagonu na mestih r 1
Toda nič čudnega ni, če je tako banega, viharnega čustvovanj*^' slabo zasedena dvorana vplivala na izraziti, napeti, dasl dinamično ■ razpoloženje koncertantk. V prvem sih nekam površno (Beethoven’ iff delu se je čutil v njuni igri, zlasti	«	n-m — ♦«««
numjiuiiMiiv«! a H1 * uvuwi>' ■	_	»
bila umaknitev klavirskega zvo***jic' Je včasih preplavljal violino, v tišjo dinamiko v prid praviin * ravnovesju zvočne celote. KvJn,**'-
violinistke so predvsem v
te pomemibne obletnice za vse
..if	i 	„	Zotrtob aelu se 'e čutil v njuni igr), zlasti delani, spev
nase gostinstvo DO _V^ ce nek, , prj violinistki, nekak nemir, pomanj- Instrument sam ima dokaj Pr£L_V I
njuni igri, zlasti delani, spevni liniji, v ton« ' re’
. j . • i pri viunnisiKi, n«iKaK nemir, pomanj- instrument sam ima dokaj Pr0.jc f 12. januarja 1956.	Med drugim . kanje popolne koncentracije, in to	dasl ne zelo	plemenit ton).
bodo mladi potmicI	DrlDravili	za	Je Kotovo zmanjševalo umetniški	se pozna, da	je tehnični, intojg^
uouu mlatil Kojenci	učinek izvedbe. Od štirih predvaia-	in ritmični	problemi ne oKu“'y
javnost .kulinarično razstavo	V	nih violinskih sonat je prvi del ob-	močno. Tako	je dokai Izrazit tS
hotelu Bellevue,	istega	dne zve-	segal	sonato nedavno* umrlega moj-	pulzlvnega muzika. Zelo	lep
?t»r no HrnžfiJ-ini	vpfpr	s Drocra-	stTa	Slavenslcega In Beethovnovo	Jo ustvarila med drugim	s ple*”n(.r
pa uriiAanni	p &	cuA«tauXnn rinirt sla-	izvedbo drugega stavka	Such°. #
vse- sonate za violino solo. —
i. i	ii	»Kreutzerjevo«. Enostavčno delo 5
mom.	Z obiskom teh	prireditev	venskega je bilo v svoji stilni in\_	__________________
bomo	dali mladim	gostincem	blnski neproblematičnosti ln manlši	Marija	Mihailovič	Je imela	v
nrizna-ni^ d« ceni družba niiho-	občutljivosti mnogo bolje oredstav-	štirih	sldac^bab	dovolj gostega p-
priznanje da ceni aram ujmo	fcot	de!|katno	Beethovnovo,
,	„M(|W	   ---	#	,	r.	Meno kot delikatno iieernovnovo, v ničnega dela, ki gd je onravll* f«v
vo delo, ki Se marsikaj odvija v katerem sta koncertantki sicer raz- ratno ln z lahkoto. Ima izrazi**’^
*	-	...	-	-	.	nianse	klavi^V*
n Umi često ram nmjUJJeC*
>1' |
za
težkih okolišSinah in	tudi v	ča-	vili lepe zvočne kvalitete, nista sc	vit smisel
en Lv,	„ •	»efili	H r za vi	in n i	na flovolj snrostlll, da bi v potrebni	zvoka,	saj	Je	z	ni!
,	imaJ°	os a	v	D	intenzivnosti posredovali tiste glob-	stoino	Izstopala	in
počitek.	V.	D. ‘ ije vsebinske vrednote, brez katerih	sluh.
Ra*«el
Kaj storiti z invalidi dela
Ljudje, ki nočejo postati upokojenci — Nove oblike zaščite: usposobitev za delo in zaposlitev
Ker so dosedanje določbe o rehabilitaciji in prekvalifikaciji rodile le neznatne sadove, je treba predpisati naloge vsem organom, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju obolelih »n fizično poškodovanih ljudi, omogočiti, da bi služba socialnega zavarovanja organizirala delo na tem področju in »zdati takšne nredpise, ki bodo zagotovili, da bo postalo Podlaga te panoge zavarovanja delo za medicinsko, Poklicno in socialno rehabilitacijo. Lahko rečemo, da je to eden najvažnejših sklepov, ki ga je sprejela ondan skupščina Zveznega zavoda za socialno zavarovanje.
,vSAKO LETO 30.000 NOVIH .prejemke. Večina podjetij noče zapo-t. ^VALIDOV DELA	sl iti invalidov dela na delovnih me-
'rf ■ i invalidov dela, ki jih lina-	ki	hi	ustrezala	njihovim zdrav-
iti K*kih 180.000. je mnogo večje stvenlm in tlzičnlm možnostim. Zato »Milini a starostnih ali družinskih	znajdejo invalidi dela v težavnem
drn^ii? • f>rvil> Imamo 113.000. umotnem položaju, čeprav so sposob-užlva E®	To pa pomeni, da ni. da bi z določenimi pogoji, ki jih
... aktivnih zavarovancev zaščito invalidskega zavaro-
DlO
'Hov
larllamo	za	9.6®/» več lnva-
aela zaradi bolezni kakor pred-
kakoVT**	Pa	13.59/*	več
n«i,aste	Število	invalidov	dela
•MOf,
vsako leto povprečno UsPosobi -8tar*{^ ^tnikov pa se jih
kai*v'V,ul ?a delo samo 6000 do 7000, Jezejo malo. io nai« Ž0, kolikšne in kako važne I‘°vain28:» v invalidski panogi zava* njem	ne^aj	—	da	je v seda.
In	mu Prece.i pomanjkljivosti
steft) iSe J1.101*8 nekaj spremenit. Sl-jen - invalldskc8;a zavarovanja, ure-tme| M*onom pred petimi leti, je Je l7».,,ier dobre strani V njem tndi iJSfV težnja — dosegli pa smo 8nOsoh]?e ~	VS<?	Uudl. one'
ne za delo zaradi nesreče ali • preskrbelj za življenje,
sk^Njk, jivosti sedanjega rEMA invalidske zaščite
"■a I"'*''!. ['“'.»anjkljlvostl tega siste
/.ahteva njihova delovna sposobnost, delali in koristili sebi ter skupnosti.
TEŽIŠČE: REHABILITACIJA IN PREKVALIFIKACIJA
Spričo vsega tega je najvažnejše, da postavimo na prvo mesto pravico
in možnost teh Ijndi do nsposobljanja za delo In do zaposlitve. To pa je pravzaprav tisto, s čimer se bo novi sistem — vsaj kakor ga napoveduje osnutek novega zakona o invalidskem zavarovanju — bistveno razlikoval od sedanjega. Težišče novega sistema bo prav na medicinski, poklicni in socialni rehabilitaciji ljudi, k| so se ponesrečili ali zboleli pri delu.
Skupščina Zveznega zavoda je priporočila, naj bi proučili možnost, kako bi upostavili poseben sklad invalidskega zavarovanja. Če bi »takšen sklad dobili, je rečeno, bi bilo treba določiti tudi plačevanje posebnega prispevka za to panogo, in sicer tam, kjer število primerov invalidnosti presega normalno. Razen tega pa bi bilo treba predvideti doklado k prispevku v primerih, ko se zaradi nezadostnih higienskih in tehničnih zaščitnih ukrepov poveča število obolelih in poškodovanih.
To bi bil nekakšen represivni ukrep za podjetja, ki ne skrbe za zaščito svojih ljudi pri delu.
R. Lazarevič
OB PRVEM POLLETJU NA TRBOVELJSKI GIMNAZIJI
Precej bolje kot lani
Navzlic dvema osemletkama narašča število dijakov na gimnaziji — Najboljši uspeli so v polletju dosegli sinovi in hčere padlih borcev NOV
-----(	KULTUBN10	B	ZOBNIK^)-
MED NAŠIMI REVIJAMI
»NAŠA SODOBNOST«
že dosti bolj pestra
»Naša sodobnost« se z deseto številko (s tretjim zvezkom pod novim urednikom) predstavlja kot solidna, umirjena revija. Skoraj vse, kar prinaša, nosi pečat ustaljene rutine, a zato pogreša izredne notranje zavzetosti ter razgibalne i- nove miselne vsebine, razen Vidmarjevega eseja im deloma tudi literarnih kritik.
Šestdesetletnico Josipa Vidmarja proslavlja revija z natisom novega poglavja iz njegovega dnevnika. Kot je značilno zanj, se Vidmar v svojem eseju zaustavlja ob globokoumni in daljnosežni domislici, ki jo razvije in z njenega izhodišča živo razsvetli neko plodno perspektivo v problematiko umetniške literarne ustvarjalnosti. Razmišljanje so mu pobudila Flaubortova pisma, V malone umetniški, lepi oblaki razčlenjuje razvoj Mtettarno-oblikovalnih vidikov v drugi polovici preteklega stoletja in še dlje kot postopno redukcijo (»oslabitev«) snovnith ele-
Ko ob letošnjem polletju ugotavljamo napredek in boljše učne  n.™- uspehe na trboveljski gimnaziji,
S{lt» Invalidi’ v ten!‘ da ’e ib,la za' je treba to razveseljivo vest, kot Rin „ lnyalidov omejena malone sa-	,	.,	,	■*	,	,
n„ "l,rtcnariH. dajatve, ne pa tudi sm<> to ze nekajkrat poudarila, spet Presni',Ovo usposabljanje	za delo.	pripisati	marljivosti	dijakov in
snlnhehaib,Iitaf*l!	)in	J,rekval';	skrbnemu	delu vsega	profesorske-
Hrt«	ifpo“ nlso P>'lšll	do	izraza. V	,	,, ,	. , °.	r ... _
‘C	jih «1» čutili	zato. ker si-	Ka zbora.	Materialna	pogoji (pre-
spioh '>.rekvaIifiI<aei.ie in zaposlitve tesni prostori in z njimi v zvezi'
druffih nevšečnosti) so ostali 0b*en®!! a nlsm<> vedeli kaj in kako tu«i v novem solskem letu nespremenjeni. Ali narralic temu
r«patl. 1'lJe
uouarua sreuKiva jso uure*	i	v ■ i	•	...
»»BJ,?}8 sk,ade socialnega zavaro-	Jcm pokaže, da	so na gimnaziji
kljnie'ni ■ <!r,,crl strani Pa ljudje, Iz.	v letošnjem polletju spet napre-
SICe»ar nri* '’r?l,r°dnJ<i' nlso. m0K,’	dovald za nekaj	odstotkov. Med-
prepevati za skupnost. mar- ,	,	•	u-i	i	i	n	,	•
PoLV* *>»l navezani zeolj na njeno	tem ko J« bilo v	lanskem polletjn
7C- InV!lll/ll	_	l-„„	l.-.J-	AvA 10/-	rv«.
T i
'vef Ja^enarna^sred^tv^fs^obre" nam Primerjava z lanskim pollet-
lr*zh ■ ln "izKo strokovno iz-imajo povrhu še malenkostne
lovnini *nTa'««*l de,a 8 kraJšim de. 60,3 °/o pozitivnih ooen, se je od-ol|fa7h„s, a*e™ 1» n.l*l£o strokovno Iz- stolok v letošnjem polletju povzpel na 64,7 °/o. Ob neprestanem naraščanju učnih uspehov na tr-—boveljski gimnaizijd v
^9
eno izmed prvenstvenih nalog ter poiskati sredstva za to neogibno investicijo.
Ob letošnjem polletju izkazujejo malone vsi razredi napredek v učnem uspehu. Tako se je II. razred od lanskih 54,2 °/o povzpel na 63,2, III. raizr. od 51,1 na 69,2, četrti raared od 54,1 na 66,6 odstotkov, skupno vsi štirje razredi nižje gimnazije pa od 58,7 na 63,8 °/o. Nekoliko drugačna je podoba v višjih razredih. Najbolj se je izkazal V. razred, kjer so učni uspeh dvignili od lanskih 71,1 na 80%, v VI. pa od 57,8 na 64,8 %. Popustili pa so, kot vse kaže, v VII. razredu, kjer je odstotek pozitivnih ooen padel od lanskih 75,0 na 64,3 in v VIII. razredu od 78,6 n« 68,4 %. Ko presojamo učni uspeh ob polletju, srto-
Kinetijski seminar | boveljski gimnaziji v vseh zad-  ___________________________________ ^	 u
Učitelje okraja Kočevje nii'h lotili zatorej lahko mirne rimo prav, če posebe*j pohvalimo t»mV sporazumu z Gospodarskim sve- d.u*e Postavimo sodbo, da bi ta malone vseh 110 dijakov in dija-•	•	” —	-	—- = —	------ kinj, sinov im hčera padlih bor-
cev in žrtev fašizma. Medtem ko
mentov in fabule v pripovedništvu. — Razen tega objavlja Fran Albreht svoj govor ob Vidmarjevem jubileju pod naslovom »O novem poglarv ju v zgodovini naše kritike«. Nekateri osebni spomini na obdobje med obema vojnama v tem govoru so literarnozgodovinsko važni
V številki nastopajo trije pesniki: Peter Levec, Božo Vodušek in Ivan Seničair. Najbolj preprost in topel' je zadnji; njegovi »Ljudje in sence« so obenem po notranji vsebini tudi najbolj dinamični. Levec se nenadoma zapira v nejasen »zaprti krog«, v katerem doživlja neko razboljenost in utesnjenost. V dveh pesmih (»Zaprti krog« in »Slovo v jeseni«) teh doživetij še ni utegnil opredeliti v tisti meri, kolikor je to potrebno tudi v poeziji. Voduškova poezija pa nekako izpada iz sploš-
Brosv t 0 Kočovje je Tajništvo ta gimnazija postala v blovennji ena ni „tl° in kulturo priredilo tridnev- izmed najboljših, če bi k marlji-
HS°'TiihTOd^sk;1„	vosti dijakov in k prizadevanju
sod in nižjih	o	v i -i j i^*i v .• ,	-v
Za^.ev m n učiteljic je poslušalo i solim kov dobula se tiste neog-ubno
'iali a Predavanja ki so jih sprem ■p® slikami in strokovnimi filmi, ifiebi j 3e potreben, ker učno Potj.«? v veliki vediini nima dovolj s^ih °Sa znanja o raznih gospodar-Prav!,Panogah in mnogokrat ne more svetovati kmečkim gospo-IC8f ? ° gospodarskih vprašanjih. šol0	sčasoma vpeljali v naše
Znani Poiu't praktičnih gospodarskih J’ bo to znanje potrebno učite-M v raaredu.
2>li . koncu tečaja so učitelji iara- | '>i organizirali tečaj o l šolskih vrtov in splošnem j ^»Istvu	I
potrebne materialne pogoje, zastran katerih vsako leto močneje trpi mlada generacija iz zasavskih revirjev. Čeprav sicer zdaj na vseh koncih krčimo in stiskamo investicijske načrte, bo vendarle treba vzeti vprašanja nove gimnazije v Trbovljah v poštev kot
NAROČNIKI SO ZAVAROVANI ZA PRIMER NEZGODE
S tiskovne konference o Prešernovem gledališču v Kranju
ni|J f*ni» 1®. januarj-a. Da bi Beczna-in	javnost o svojih problemih
Vah- danes sklicala uprava akovn °vesra Kl^d&liš&a v Kranju ti-ležj].Q° konferenco, katere so se ude.
predstavnikov tiska tudi obfidine in množičnih orga-
Ko,o je le
za enega, ne pa za dva
v Tv^^eljo 28- avgusta 1955 je bila v°fctfnt • vešelica. Tudi A. J. 18-letni NarJ^, Mač si je zaželel zabave. se .ie mimogrede že k svoji ^ v Leže. V prijetnem kramlja-kjer	prižla pe6 že do vasi Brezje,
strn, ®e začne spnžčati ce6ta precej ■ pro^' Tržiču. Da bi prižla v°^il eVna vese^oo« Je A. J., ki je kolo, povabi znanko, da na prednji del kolesa. Nista Sled«! sijala daleč, ko je A. J. za-.1 Pred seboj po desni strani ce-} ^4-letno žemo s 14-letnim J^edi P°zvonil jo. To pa je starko J>i	V strahu, da jo kolesar ne
*	2?^* 86 j® botela izogniti na
^i t i ceste. Ker je tja zavozil b*1 vfP^ar, je prišlo do nesreče, .ie starka utrpela potres ^razn	bude poškodbe po
'u m ostailem delu glave. er je kolesar naložil na kolo feroii-J^fcdpisom uredbe o cestnem • v	Sloveniji odraslega
/ia -i® prišlo prav zaradi t<^?a
UO r» ^ x..	___:	•„________________ «
l ž^j» i,usrece’ Raj je znano, aa je °Wu	osebe	spredaj na dvo-
neprikiadna in da vozača »Iižni °viTa pri uravnavanju »mori ■,86 _je moral A. J. zagovarjati V^ojnini sodiSfem v Ljubljani &8P sni!!’1 kaznivega dejanja zo-no varnost in malomarnost. •Tnu 'i0 Pri«0^’!« Z:i nepro-uiHjštevainju, da je a in i?.,n0ftre6i starko vso pomoJ! in, yan' hl' do sedaj tudi ie nokazno-*»to' vj raesec zapora, pogojno za e.no Ja.!,, tnri- ° n'7-'io kazen pa ie vpli-f'viln *°' c'a 'e s*-arka sama za-farj,. 7‘ neprevidnim umikom kole. Precej, da
* nesrede. i ^Nv^\v\\\\v\\\\\\v^\\\\\\\\\.,
iiakaau je celotna gimnazija ob pol letjiu 64,7 % pocBitivmtiih ocen, so ti dijaikii im di jiaikinje v celoti doseg® v tem polletjiu 71,8% pozirtirvniih ocen. Tiiidii ta uspeh naj bo Zvezi borcev, ki tako vzorno sikrbi za to miladino, v prijetno prienanje, da si od tega dela mlade generaci je lahfco revirji obeta jo mnogo dobrega.
Ob tem polletju bd kot zanimivo okolnosit še dodali, da se na trboveljski gimnaziji ni zaiusita-vilo naraščanje števila dijakov. Čeprav sta v Trbovljah že drugo leto tudi osemletki, ni na gimnaziji čutiti nobene razbremenitve kot so to neikaiteri predvidevali kot nekaj samo po sebi umljivega. Hkraiti ie prav razveseljivo tudi to, da še nadalje narašča odstotek delavske mladine v gimnaziji in da prav delavska mladina ne ostaja v tolikšnem številu v osemletkah. kot smo prvotno pričakovali. To je letos opaziti posebno v prvem in drugem razredu gim-
  ___________________________naziije. ki imata vsak že kar po
sedaj že ne more dajati nikakršnih šest oddelkov. Seveda pa je s tem ohliub in Kfliirotoivnl. da ho frlftdnliSčo : riiarraišcaiTl^ieTn di'fia<k 	-	1	*•
tesnobi prostorov
Težave PreSemovega glodailiSCa so znane: od kadrovskih in materialnih do pomanjkanja prostora. Uprava gledali6£a bi želela, da bi ji loto« omogofiiLi vsaj zamenjavo stolov, raz. Širitev odra in zgraditev lope za kulise. Vse to bi veljalo, tako so izjavili. približno 15 milijonov dinarjev.
Predstavnik ob&inskega ljudskega odbora Cen« Beznik je izjavil, da za
ske poezije, podobno kot v drugih revijah Anton Vodnik ali Jože Udovič; vendair je v primeri z njima veliko manj nasproten sodobnim težnjam. V dveh pesmih (»Ko smo Prometeji neugnani« in »Bleščeča tihota visokega dne«) obdeluje zelo patetično motiviko in jo pri tem vliva v podobe, ki učinkujejo zlasti v prvi z njeno anitično simboliko precej zastarelo.
Gabrova proza »Ti drobni, otroški koraki« se odlikuje po nekaterih krepkih novih stilnih prijemih in po ostri problematiki motiva, ki ga pa ne razvija, a tudi ne izbrusi do tiste monumentalne enostavnosti, v kaikršni je edino možna obdelava obsežnejšega problema v okviru kratke pripovedi. še bolj izrazit je Vitomil Zupan v »Govoru živim«, v poglavju iz romana »Vrata iz meglenega mesta«, ki bo izšel v knjigi. Tej prozi se preveč pozna, da je deu večje celote, kar morda priča o kvaliteti romana; odlom' ka ni mogoče sprejeti v vseh ele' mentih s primernim razumevanjem. V kontrastni tehniki prikazuje bedo in ničevost življenja ob dveh pogrebih, ki se odvijata istočasno. Motiivično in tudi po satiričnih postopkih pripoved ni povsem izvirna. Značilno je tudi, da je problematika predvojna. Ven-dair pa ni laihko prezreti nekih potez, ki zbujajo zanimanje za celotni roman, v katerem se bodo šele dokončno razkrile, tako zlasti neke posebne perspektive, s katerih sledimo celotnemu dogajanju.
Dve literarni oceni objavljata Mitja Mejak (»Karel Grafoeljšeik, Dolomiti se krušijo«) in Beno Zupančič (»Nekaj domačih knjig za
ne. usmerjenosti današnje sloven-1 otroke«). Zupančičevo literarno-
75-letnico smrti Dostojevskega bodo v Moskvi slavnostno proslavili
obljub in zajotojvii, da bo sr edaiiseo , naraščanjem dijakov ob sedanji
ta sredstva dobilo. Jasno je. je dejal, \ .________.	.	J ,	•'	,7	v , ,.
da bo to sila težavno, ker občinski tesnobi prostorov tudi čedalje
proračun letos ne bo mogel biti bi stveno več.j.i od lanskega; zato več kot zagotovila, da bo gledaJifiče dobilo toliko subvencije kot doslej, ni
močneje čutiti izgubo učnega uspeha zaradi popoldanskega pouka. Podrobna analiza že točno mogel dati.	’	i	kaže, da je vrednost popoMam-
Uprava Prešernovega gledališča bo skega pouka za okoli 10 do 15 od-tudi nadalje zastavila vse sile, da bi	.	.v	,	,	,	,	i
dobila sedanjo dvorano v sindikalnem i , , manjša kot virednost do-domu, ki je večja in kot trdijo, tudi pold-aTiskotfa pouka. Žail se za zdaj primernejša za gledališče, medtem ko temn ni moč izosrniti ter bo to
bi 6e kranjska Svoboda preselila v .__________,	,	f	i	•
sedanjo gledališko stavbo. To bi bilo. I izgubo mladina ODCUitaila vse do-trdijo predstavniki uprave gledališča. ' tlej. dokler v Trbovljah ne bo>mo
obfk0 g«i^ib 8pred«tav	jndi
13% majnj obiskovalcev kot vso lan. sko sezomo.
2e zdaj v Sovjetski zvezi pripravljajo komemorativno proslavo 75-let-nice smrti velikega ruskega pisatelja Fjodora Dostojevskega, enega Izmed naj večjih ruskih književnikov minulega stoletja. Dostojevski Je umrl 9. februarja 1881, star 60 let. V sovjetskem tisku že zdaj o tem dosti pišejo. To Je tem bolj opazno, ker so do nedavna o Dostojevskem v njegovi domovini precej molčali.
Zdaj, malone mesec dni pred to obletnico, pripravljajo mnoge manifestacije, s katerimi hočejo dostojno počastiti Dostojevskega. Leninova knjižnica v Moskvi ln leningrajska knjižnica bosta priredili razstavi o življenju ln delu velikega pisatelja. Letos ln prihodnje leto bodo ponatisnili mnogo njegovih romanov, ki jih do nedavna sploh ni bilo moč dobiti v knjižnicah niti v knjigarnah.
Kako velika ln vsestranska bo proslava, priča tudi dejstvo, da bodo izdelali tudi novo kopijo filma »Noč v Sankt Petersburgu«, posnetega 1934 po motivih lz »Idiotac. v prihodnjih mesecih bodo mnoga gledališča v Moskvi ln ostalih mestih imela na repertoarju dramatizacije mnogih njegovih romanov. Mali teater bo uprizoril »Vas Stepančlkovo«, Umetniško gledališče »Brate Karamazove«, Gledališče Vahtangova »Idiota« Itd. Na proslavo bodo povabili precej književni-
kov. Naposled predvidevajo tudi razširitev muzeja Dostojevskega v Moskvi, ki Je zdaj v hiši, v kateri Je Dostojevski nekoč stanoval.
Izmed vseh velikih ruskih pisateljev XIX. stoletja je uradna kritika najstrožje obsojala Dostojevskega zavoljo njegovega »reakcionarnega duha«, »mesljanizma« ln njegovega »odpora proti materialističnemu ateizmu«.
Sodeč po veliki pozornosti, ki jo zdaj posvečajo tej komemorativnl
kritično zanimanje za mladinsko književnost, ki ga je pred meseci izrazil že članek v »Naših razgledih«, ima dognane in pretehtane temelje. Njegova kritika je odločna in pravična. Mejak zna z ostrim očesom prodreti zlasti v estetsko in manj v idejno problematiko umotvora in ga razčleniti s številnimi zapažarlji in sodbami Toda pri tem ostaja v glavnem v mejal- teh podrobnih zapažamj in sodb in se ne dvigne v jasnejšo, vseobsežno sintezo, ki bi tako rekoč v eni potezi izrazila kritikov dokončni odnos do predmeta in bistvo tega odnosa. Mejakove kritike so malce nepregledne. Značilno zanje je dejstvo, da jih lahko s pridom prebereš pravzaprav samo tedaj, če si tudi sam bral knjigo, ki jo ocenjuje. Vendar je Mejak gotovo najboljši med literarnimi kritiki v novi »Naši sodobnosti«.
Razen Vidmarjevega eseja prinaša pričujoča številka še eno daljše razpravljanje — »Petdeset vojnih linorezov,« v katerem obravnava Filip Kalan Globočnikovo, Klemenčičevo in Miheličevo vojno grafiko. Članek je precej informativen pregled. V vrednotenju se povzpenja le tu in tam iz čustvenih in subjektivnih oznak v st varnejši, vsebinsko polnejši ton. To je doloma tudi posledica Kalanovega sloga, ki je v tem članku sicer dokaj umirjen, vendar vseeno še operira s številnimi odstavki, kratkimi stavki, nekakimi elipsami, teir zlasti z dvopičja. To učinkuje na prvi pogled dnhovito, nato pa čedalje bolj utrudljivo, vsiljivo in odbijajoče. To je nekaka hotena degeneracija stila, ki se ji Kalan v drugih svojih spisih še veliko bolj in dosledneje prepušča. — Kot že pri njem, pogrešamo neko izrazitejšo metodo pri označevanju likovnih umetnin v članku Luca Menašeja o kiparju Jakobu Savinšku (»Umetnik, ki se mu ne moremo ogniti«). Morda bi lahko današnjemu pisanju o upodabljajoči umetnosti, nasploh očitali, da predstavlja svoj pred-met premalo nazorno in učinkovito ter da se omejuje bolj na za-pažanja o posameznih elementih večjih celot ali na subjektivno nadohnjene vtise. Zlasti laiku tak način obravnavanja ne more veliko koristiti, čeprav sicer vsebuje pomembne vrednote.
Številka prinaša še del razprave Dragotina Cvetka »Stiki Jana Lega s slovensko glasbo«, ki se bo
A. I gimnazijskega poslopja.
(ž)
Popustljivost se rada maščuje
je prišlo do take •ak.
Tako bi lahko rekli tudi v primeru poneverb, ki Jih je zagrešila prodajalka pri podjetju »Parna pekarna na Jesenicah«, Štefka Dimc.
V letu 1954 si je prilastila od iztržka za prodani kruh in slaščice 94.590 din. Ko so primanjkljaj ugotovili, Je obljubila, da bo manjkajoči denar povrnila, povedala pa je tudi, da je ta denar porabila za nakup malic, cigaret ln drugih predmetov.
s to njeno obljubo se je uprava podjetja tudi zadovoljila, čeprav je bila njena dolžnost, da bi zadevo javila pristojnim organom. Uprava pa je napravila še drugo napako ln Dtmčevo premestila samo v drugo poslovalnico. Dlmčeva pa se Je Izkazala za Izkazano Ji uslugo kaj malo hvaležna, saj Je kontrola čez nekaj mesecev ugotovila primanj-
kljaj v znesku 44.766 din. Tudi ta denar sl je Dimčeva prilastila, in kakor je povedala na sodišču, si je prilaščala denar v tej poslovalnici predvsem zaradi tega, da bi z njim krila primanjkljaj, ki ga Je zagrešila v prejšnji poslovalnici.
Dlmčeva pa se ni okoriščala na račun podjetja samo s temi poneverbami, ampak je hotela priti do denarja še s ponarejanjem uradne evidence o dnevnih količinah proizvodnje kruha. Tu pa ni imela sreče, kajti že ob prvem lažnem vpisu v knjigo so jo zalotili.
Da v tem podjetju poslovanje ni bilo dobro organizirano, se vidi tudi po tem, da je moral sesti na zatožno klop z Dlmčevo še poslovodja obrata n. Jože Cop. Ta Je namreč naročil enemu Izmed pekovskih pomočnikov,
naj zniža proizvodnjo kruha vred' .,\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\v\\\\\vv\v\\\vv nostno za vsak dan, ko prispe moka,
« za približno 150 din, da bodo imeli tako za pijačo. Razen tega pa tudi ni dnevno kontroliral porabe moke, zaradi česar je bilo podjetje oškodovano za 14.674 din.
Oba, Dimčeva in Cop, sta krivdo za očitana jima dejanja priznala. Ker do sedaj še nista bila kaznovana ln imata skrbeti tudi za majhne otroke, sta prejela sorazmerno nizki kazni: Dimčeva 6 mesecev in 15 dni, Cop pa en mesec ln 15 dni napora. Obema ie bila Izvršitev kazni tudi odložena, Dimčevi za eno, Copu pa za dve leti.	-ak.
Stalna dopisnika
za GORENJSKO in BEOGRAD iščemo
ponudbe pošljite na uredništvo »LJUDSKE PRAVICE«
Ponoči med 4. in i januarjem je v Parizu umrl akademik dr. Ksenofon Sahovič, upravnik patološkega ln onkološkega Inštituta medicinske fakultete v Beogradu ter upravnik Inštituta za medicinske raziskave Srbske akademije znanosti. Truplo pokojnika so prepeljali v domovino.
•
Te dni Je bila v splitskem Domu kulture razstava osnutkov našega znanega arhitekta Vuka Bombardelija. Ta arhitekt Je od leta 1938 do danes napravil 224 načrtov. Na razstavi Je le kakih 80 del, med njimi so zlasti zanimivi načrti za ureditev Titovega stanovanja v Drvarju iz leta 1944, dvorane za n. kongres USAOJ, naselja vrhovnega štaba v Potocih ter še nekatera dela ln dekoracije iz NOV in neposredno po njej.
Ivan Napotnik: Zensko poprsje Med drugimi plastikami Ivana Napotnika hrani Narodna galerija tudi ta portretni kip, ki ga objavljamo. Napotnika poznamo navadno samo kot tvorca ljubkih kipcev otrok in baročno navdahnjenih soh bohotnih ženskih aktov, izrezanih iz raznih vrst plemenitega lesa. Ta mavčna plastika, ki prav imenitno predstavlja značilnosti portretiranke, dokazuje kiparjevo znanje ln obvladovanje tehnike.
govi domovini doživel kmalu popolno rehabilitacijo, Dostojevski pa bo dobil popolno ln zasluženo priznanje kot eden izmed največjih pisateljev XIX. stoletja sploh.
Opereta
£>J, TO LECTOVO SRCE‘
Danes gostuje igralska skupina DPD Svobode Kranj v ljubljanskem Mestnem gledališču
Igralska skupina »Svobode« iz Kranja bo drevi, v sredo, 11. januarja in jutri v četrtek 12. januarja, gostovala v Mestnem gledališču z opereto »Oj, to lectovo srt*«. Na kranjskem odru so dajali to opereto že sedemnajstkrat, kair priča, da je zanjo veliko zanimanje. Verjetno ugaja obiskovalcem lahkoten slog operetne glasbe v domačem stilu in pa dejstvo, da dejanje poteka nekje na Gorenjskem. Glasbo, ki je pri nas prvič izvajana, je skomponiiral
proslavi, Je moč domnevati, da bo! nadaljevala, politično gloso Fran-literarnl opus Dostojevskega v nje- ( ceta Bevka »Maščevanje in zastraševanje«, članek Ivana Komelja »Ob restavriranih umetninah«, razpravljanje Vladimirja Kralja o Arthurju Millerju ob ljubljanski uprizoritvi »Lova na darovnice«, opis Dušana Moravca »Evropska gledališka razstava na Dunaju $ ter zapisek Naceta Šumija o »Ljubljanskem posvetovanju konservatorjev«.
Splošni vtis, ki ga napravlja »Naša sodobnost« v zadnjih številkah, se pravi pod novim ured-j nikom, je pozitiven, čeprav še ne-J izčiščen. Zdi se, da se krog sode-, .	,,	, I lave v šele formira in grupira in
nas poznani operetni skladatelj da novi obraz revije še nastaja profesor	Janko	Gregorc.	Besedilo	Vendar je »Naša sodobnost« že
je	priredil	tov.	Hinko	Stepančič,	dosti bolj pestra in živa, kaikor je
rvlllin	o r,^1«1.1« ^ ^	1_
bila v zadnjih letih. Najbolj se je v njej razmahnila literarna kritika, ki pa nikakor še na vseskozi na isti višini in se tu in tam spu-
Vsekakor utegne biti prireditev za ljubljansko občinstvo zanimiva, ker bo imelo priložnost
videti amatersko igralsko družino, .	,	.	,	,	„	.
ki še ni nastopala na ljubljanskih K* S .zahtevno beleženje odrih. Prav gotovo pa smo vsi ra- , 5"T** P^b,.tkac"' dovedni, kakšna je najnovejša teze ravno v pričuj^Ste^lki^V domača opereta, zfost, še, ko je ostalem pa se je revij« otresla tako pomanjkanje te zvrsti gleda- prevladujočega historiciama .o laske dejavnosti	I	stroge znanstvenosti.	KI.
ŠPORT IN TELESNA VZCOJA
J
MED NAŠIMI SMUČARJI PRED CORTINO D'AMPEZZO
NIKOLI BREZ TEŽAV
Mulej v bolnišnici z zlomljeno nogo. — Ostali naši alpski smučarji zasedli mesta od 50. naprej — Skakalcem manjka trenin ga na večjih skakalnicah
Ljubljana, 10. januarja. VČe- .	hrbet	in	zletel	sem	daleč	po zir&ku.
rajsnja vest o poškodbi Tinčka	No, tako	se	je	končalo.	Noga	se	je
Muleja na smučarskih tekmah v | zlomila, od smučk pa so ostaile tele VVenKenu (Švica) je povzročila i	trske.	To	je	vse.«
pravo zmedo v taboru smučarjev, i	~	'
Eden izmed naših glavnih »adu-
»Saj vidiš. Nogo imam v provizoričnem mavcu. Sedaj grem v bolnišnico. nato pa domov. Cortina je Sla po vodi. Spomladi bom morda že kaj nastopal, toda tako zares kot sedaj nrkoli več. Škoda nog.«
tov« za zimsko olimplado je torej odpadel.
.7" »Kaj pa sedaj,« je vpra&al carin Lk, ki je segel v roko Tinčku.
S to skopo vestjo se če nismo zadovoljili, zato smo se podali v prostore Smučarsike zveze Slovenije, <la bi kaj več zvededi o tem dogodku. In kot n»ala£č je prišel ravno v istem času v »rezidenco« smučarjev« naš reprezentant Zigu Preš tor.
— »Tinčka sem pripeljal, sedaj ča&a na postaja, da ga prepeljemo y bolnišnico,« je sporočil Pre^tor, ki je ravnokar prispel iz Švice. Seveda smo takoj vzeli pot pod noge in odtsli »a želeanižko postajo.
Kot <la mu ni nič. Mulej je sedel na klopi, prd njem pa prtljaga in seveda polomijeme »dilce«. Okoli njega *e je zbrala gruča radovednežev, ki jim je Tine pripovedoval kako si je zlomil desno nogo.
»Bilo je v soboto na tekmovanju v ftmirku. Proga je bila zelo strma in poledenela. Pravi »britof«. Začel sem kar dobro. Diloe so me ubogale, in č« bd Slo tako naprej bi se verjetno uvrstil med prvih dvajset. Toda ko sem najmanj priča.koval. me je v eawi največje hitrosti vrglo čez nek
Čehi iz Cortine v Cervinio
Moštvo čeških alpskih smučarjev Je prispelo v Cortino d^mpezzo, da bi tam nadaljevali svoje predolimpijske priprave. Ker pa je v Cortini še vedno premalo snesa. so češki smučarji odpotovali naprej v Cervinio. Reprezentanco sestavlja 9 tekmovalcev ln 6 tekmovalk.
Prispel je rešilni avto, mi pa smo vrnili nazaj na Smučarsko zvezo.
Zvezni trener čop sporoča
Zvezni kapetan inž. Pohar je bral sporočilo zveznega trenerja Čopa, ki je z ostalimi reprezentanti odpotoval iz Švice v Kitz-biihel, kjer bodo v soboto in nedeljo nastopili tile naši reprezentanti:	Cvenkelj, Ilija, Kunšič,
Dornik, Budlnek, Zupančičeva in Ojelova.
Oop je srporoč>al isto, kot nam je pripovedoval Tine. Proga v Wengenu je bila izredno težka, tako <la je bilo več težkih padcev. Zelo težko se je poškodoval nek ruski reprezentant.
Naši kolesarji v Egiptu
Kairo, 10. jan. (Tanjug). — Jugoslovanski kolesarji so danes odpotovali iz Kaira na izhodiščno točko mednarodne kolesarske dirke »Po Egiptu«, ki se začne v Četrtek v Luksoru. Tega tekmovanja, ki mu v egiptovskih športnih krogih pripisujejo velik pomen, saj je pomembna mednarodna manifestacija egiptovskega športa in telesnovzgojnega življenja, se bodo udeležila moštva 12 dežel: Danske, Velike Britanije, Poljske, CSR, Romunije, Bolgarije, Vzhodne Nemčije, Sirije, Libanona, Egipta, irske in Jugoslavije.
Tretja mednarodna kolesarska dirka »Po Egiptu« se začne 12. januarja ob 11. uri. Kolesarji bodo v 15 etapah prevozili večji del egiptovskega ozemlja, kakor tudi ustje Nila; vozili pa bodo tudi ob Sueškem prekopu.
Jugoslovanski kolesarji, ki trenirajo te dni v okolici Kaira, so na štirih treningih prevozili 400 km.
Vodstvo III. mednarodne kolesar-
Otvoritev mladinskega kina
MLADINSKI KINO LJUDSKE MILICE
v Domu »Maksa Perca«, Slomškova 20
PREDVAJA AMERIŠKI BARVNI FILM
Walt Disney:
V doimC 6lQ&>iO¥
Otvoritvena predstava 12. januarja 1956 ob 16. uri. Predstav® bodo vsak dan ob 10. in 15. uri. — Vstopnice bodo prodaja*1
v šolah
Do tri četrtim« protre je imel Mulej Ske dirke »Po Egiptu« je sklenilo, da
15. najboljši čas. Nato je prišlo do j. bo pred Startom v I.uksoru spominska
nesrečnega padea. Cvenkelj se je pri | svečanost v počastitev spomina na
treningu poškodoval tako. da na na- j našega mladega in požrtvovalnega
stopal na tekmah. Ostali naši repre- j športnika Vida Kočiča, ki se je lani
zentanti eo se uvnstidi takole: smuk ; na vožnji skozi Kairo smrtno pone-
fft5 tAkmftvfllpmri _7i Tli -La 79 Kun- 1 sreCH ln se žrtvoval, da ne bi po-tekmovalcev) - 71. ilija, iz. ivun , VQzil neke žcnske> ki Je prekoračila
cesto.
šič, 75. Prestor, 80. Dornik, slalom (67 tekmovalcev) — 51. Dornik, 53. Kun-ftič, 59. Ilija; kombinacija (62 tekmovalcev) — 52. Kunčič, 54. Ilija in 59. Dornik.
Vodja moStva Mija Jovanovič Je pred današnjim odhodom v Luksor izjavil, da so naši tekmovalci v izvrstni kondiciji
PRED SPREMEMBO TEKMOVALNEGA SISTEMA
Osnutek predloga ZŠS
Konec smučanja? Tine Mulej
W
Šport po svetu
Jugoslovanski atleti I dionlh privabili množice ljubiteljev
j	atletike. Z novim pravilom je take
V nemtljl	vrste propaganda atletike prepove-
Nemška atletska zveza je te dni J13"3- Angleški atleti se sprašujejo, poslala	Atletski zvezi	Jugoslavije	po-	,ako bodo sodniki mogli ugotoviti, ali
vabilo,	da	naši atleti	Lorger,	Marja-	je,tekpovalec pri postavljanju rekorda
novic, Milakov In Babovičeva sodelujejo na tekmovanju v dvorani v Kie-lu in Dortmundu 4. in 5. februarja. Atletska zveza Jugoslavije je vabilo
bil nešportno podprt od ostalih tekačev ali ne. Znani angleški atlet, ki Je med drugim tudi televizijski športni komentator, pa je dejal, ko je slišal za
sprejela. Naši tekmovalci bodo odpo- \ n°v? pravilo: »Na svetu je samo en tovali v Zahodno Nemčijo pod vod- J	lahko	sam	postavlja	rekorde.
stvora tov. Fedorja Gradišnika.
Televizijski prenosi olimpijskih iger
Od 25. januarja do t>. februarja bo italijanska tolevliljlka m Vež a vsak dan prenašala najvažnejše tekme z
olimpijskih iger Vsak večer pa bodo komentar tekmovanj minulega dne spremljali najboljši posnetki. .......
Čudno pravilo
Angleška atletska zveza je pred kratkih sprejela pravilo, s katerim bi Izbrisali iz knjige rekordov marsikateri vrhunski rezultat, med drugim tudi prvi tek na 1 miljo v manj kot 4 minutah Rogerja Bannisterja. Pravilo namreč pravi, da je prepovedana kakršnakoli pomoč tekmovalcem, ki hočejo zrušiti rekord. Prav tako so prepovedali vsako napoved rušenja rekordov.
V minuli sezoni so rekordi in poizkusi rušenja le-teh na angleških sta-
To Je Rus Vladimir Kuc.«
Landy — 880 yardov 1:51,8
Melbourne. Svetovni prvak v teku na 1 miljo Avstralec John Landy se Je P° mesecih nenastopanja vrnil na tekallšče V prvem ponovnem nastopu j© dosegel osebni rekord v teku na 88« yardov — 1:51,8.
FINALE ROKOMETNEGA POKALNEGA TEKMOVANJA JUGOSLAVIJE
Crvena zvezda edini favorit
Zagreb, 10. jan. — 14. in 15. januarja bo v veliki dvorani Zagrebškega velesejma linalno tekmovanje rokometašev za jugoslovanski pokal Moštva so razdeljena v dve skupini. V prvi skupini so: Crvena zvezda, Drvo-deljac in Mlada Bosna; v drugi Odred, Mladost in Rabotnički.
Naj večji — in pravzaprav tudi edini — favorit finala rokometnega pokalnega tekmovanja le moštvo beograjske Crvene zvezde. Le-ta Je svojo
SKAKALCI NA TUJIH TERENIH
Ko smo »e že pripravljali na odhod, je vstopil v prostore Smučarske zveze Slovenije trener naših smučarjev — skakalec, Franc Pribošek. Le-ta se je namreč tudi danes vrnil z desetdnevne turneje nadih skakalcev po Avstriji. »Kako so potekale priprave,« smo vprašali Pri boška.
»V Avstrijo smo odšli 27. decembra, in sicer: Polda, Rogelj, Zidar, Langus, Gorišek in Podloga«-. V- začetku smo tremirali v bližini Bradlo* v ega hotela v Arturhausu. Po kratkotrajnih pripravah so se naši fantje udeležili tekem v Innsbrucku. Kot vam je verjetno znano, je tu vse presenetil Polda, kj je zasedel 4. me^to in pustil za seboj številne znane skakalce. Konkurenca je bila izredno močna, saj so sodelovali tudi ruski tekmovalci, ki so . letos zelo napredovali. Le-ti imajo za seboj že nekaj sto skokov v letošnji sezoni, saj so Že dva meseca na snegu. Iz Innsbrucka smo se vrnili v Haillein, kjer so na mednarodnih tek mali nastopili vsi naši tekmovalci z izjemo Polde, ki se je vrnil zaradi bolečin v želodcu nazaj domov. Zaradi utrujenosti in napornih treningov naši tekmovalci na teh tekmah niso dosegli boljših uspehov.«
»V kakšni formi so naši tekmo. valcl,c smo vpraš-ali tovariša Pri boška.
»O formi še ne moremo govoriti, •aj imajo naši skakalci v letošnja sezoni za seboj le okoli 60 skokov, medtem ko so se reprezentanti .drugih držav spufetitl ce« most letos že nekaj stokrat. Vsekakor pa so od ostalih
za sedaj veliko boljši Polda, Rogelj
Zveza športov Slovenije sodi, da je množično športno ln telovadno udejstvovanje delovnemu človeku nujno potrebno ln koristno tako za utrjevanje zdravja, za pobijanje alkoholizma ln podobnega nezdravega Izživljanja, za večanje delovne sposobnosti ln s tem za dviganje storil* nostl, za zmanjševanje ln preprečevanje vseh mogočih nezgod, za krepitev obrambne sposobnosti, kot za
in Zidar. Posebno Polda je izreden, i najbolj zdravo ln kulturno razvedri-Oatrtega člana naše reprezentance bo lo. Skratka, športno ln telovadno treba izbrati med Podlogarjem, Lan- I udejstvovanje je eden od odločujočih gusom in Goriškom. Kdor od njih bo ; faktorjev za splošen dvig življenjske bolj marljiv pri treningu in se bolj j ravni, športni In telovadni problemi
trudil, ta bo dobil potni list za Cortino.«
»Kdaj potujejo naši skakalci na ollnipiado in kake priprave bodo še imeli?«
— »Vse je odvisno od snega. Do odhoda se bomo še temeljito pripravljali in skušali nadoknaditi vsaj nekaj, kar je bilo zamujenega. Dovolj bo. Če pridejo naši reprezentanti v Cortino največ teden dni pred začetkom ^ tekmovanja. Celo Avstrijci gredo šele 30. januarja v Cortino, ker smaitrajo, da bi dolgo bivanje v Cortini negativno vplivalo na razpoloženje tekmovalcev,« nam je odgovoril tovariš Pribošek.
Zanimalo nas je še, v kakšni formi so drugi srednjeevropski smučarji-skakalci.
»Avstrijci so en mesec trenirali na Finskem, in kaže, da sedaj prihajajo v krizo. To mi je dejal sam Bradi, ki je še vedno »star gad« in bo nastopal na olimpiadi. Nemci imajo adute v Glasserju in Bolkartu, ki sta sposobna uspešno konkurirati ceLo severnjakom,« je končaj tovariš Pribošek.
Ko smo zapuščali Smučarsko zvezo Slovenije, smo bili prepričani, da so naši smučarji trudijo, da bi se čimbolj pripravili 7>a olimpijske igre, ki so tokrat tako blizu. Toda žal jim je muhasta zima tudi letos prekrižala račune...	E.	Glavič
Prvikrat skozi vse leto
Naši vateipolisti so se začeli pripravljati za Melbourne — Velika možnost, da odpotujejo v Avstralijo mesec dni pred začetkom iger — Bogat koledar
V razdobju med dvema olimpiadama (Helsinki 1952 — Melburne 1956) so imeli jugoslovanski vaterpolisti med svetovno elito te športne panoge doslej najboljšo mednarodno bilanco in so bili ves čas skupno z madžarsko reprezentanco na čelu svetovne lestvice najboljših. Takšna visoka uvrstitev in ugled sta nam pred bližnjimi olimpijskimi igrami v Avstraliji prinesla laskavi naslov enega izmed glavnih favoritov za zlato medaljo, hkrati pa tudi veliko obveznost in vse nevšečnosti, ki jih prinaša naslov prvaka v tekmovanja, kjer morebitna presenečenja niso izključena.
Zatorej so pred našimi vaterpolisti do začetka olimpijskega turnirja v Melbournu trde priprave, težavnejše kakor kdajkoli doslej.
PRED MELBOURNEOM PRIBLIŽNO 20 MEDNARODNIH TEKEM Plavalna zveza Jugoslavije Je pravočasno izdelala načrt priprav, ki so se te dni že začele. Po tem načrtu se bodo naši reprezentanti prvikrat pripravljali vse leto.
Izbrani kandidati za olimpijsko moštvo so začeli svoje priprave s smučanjem v Planici. Po treningu na suhem, ki bo trajal v tem zimskem
Belgije, ter v začetku oktobra z Romuni pri nas.
Ob teh tekmovanjih so, razen priprav	v klubih in državnega prvenstva,	zamišljeni še štirje skupni tre-
ningi, in sicer: od 9. do 26. maja v Krškem, od 18. do 30. Junija v Zagrebu pred tekmo s SZ, od 4. do 15. avgusta v Zagrebu pred turnirjem
v. Splitu prvi letošnji skupni trening ' čr^tekmo'	12r °ktobra
V plavalnem bazenu. Brž zatem bo	tekmo	2 romunsko reprezen-
do začetka aprila drugi trenirm v
Bukarešti, po pripravah v Bukarešti | v melbournf Pum u<=™rr pa so na vrsti prve mednarodne	v	nJm-Tm VSEMI
tekme.	|	drugimi
Letošnje leto bo najbolj bogato I Naposled tudi vse kaže da bodo tudi z mednarodnimi tekmami, ki Jih eno leto trajajoče priprave zaklju-Je	zamišljenih približno	20,	in	sicer:	čene	s turnejo po Avstraliji Avstral-
v	prvi	polovici aprila	s	Poljaki,	Ce-; ska	plavalna zveza Je pred nekaj
hoslovaki ln Nemci kot mestnimi re- meseci predlagala Jugoslovanski pla-prezentancami, zatem 1. ln 4. julija v valni zvezi, naj prispe naša repre-Zagrebu ln Ljubljani mednarodni zentanca mesec dni prej v deželo tekmi z reprezentanco SZ, od 18. do prireditelja olimpijskih iger in naj 23. avgusta sodelovanje A In B re- tamkaj odigra nekaj tekem Ce se prezentance na velikem mednarod- bodo pogajanja dveh športnih foru-
vrednost izpričala že	na državnem	letovišču do konca Januarja, « bodo nemtumirju v Budimpešti kr ^ ga	mo ^ ugodno končaT, hnKIV SE"
Prr"stVU' ko 81 )e	Poboma prvo	reprezentanti pripravljali po klubih; bodo udeležili tudi reprezentanti Ma-	polistlv resnlci prvi Mtaikl v Mel-
I	do 5. marca. Petega marca se začne I džarske, Romunije. Holandske ln	boume.	p	v
mesto.
pa sodijo med važne družbene probleme. Podcenjevati to vprašanje pomeni opustiti izredno dragoceno sredstvo, čigar vrednost je danes povsod priznana. Zaradi tega je za nas še posebej važno, da delovni ljudje šport in telovadbo gojijo, da se v tem pravilno izživljajo, sekundarnega pomena pa je tako imenovani kvalitetni šport. Slednji bi moral izhajati Izključno lz široke osnove kulturnega športa. Za nas je bolj važno veliko število športnikov in telovadcev med delavci ter kmečko, dijaško in vajensko mladino, kot pa desetorlce kvalitetnih reprezentantov, ki niso odraz množičnosti in so umetno vzgojeni. Zaradi tega predlaga Zveza športov Slovenije Zvezi športov Jugoslavije, da pripravi v sodelovanju z vsemi prizadetimi forumi to, da bomo šport in telovadbo približali delovnemu človeku. Vsa današnja organizacijska struktura in način tekmovanj pa iz-gledajo tako, da širokemu povprečju delovnih ljudi ovirajo, oziroma jim celo onemogočajo vključevanje v športne vrste. Zaključenost ln iskanje talentov za posamezne panoge povzroča vse napake od klubaštva do pro-
športnih društev.	-J-
Umetni dvig kvalitete nff. pp stavlja nobene vzpodbude vlačnostl za razširjenje športa, mezna športna društva stre*®'^ glavnem za tem, da bi dosegaj* kr! boljše plasmaje na tekmovanji*1' p, za široko športno dejavnost P* je utonila v skrbi za kvaliteto, g,,1 Se hujši je problem denarj*- ^ danji sistem tekmovanja tr0~!.(r* prevelika sredstva za s°r8Z^ff< malo število športnlkov-tekmo^Jir Ce navedemo le nekaj karak^ fttf
SE
[
ljar
moi
do,
dvo
tno'
za
evri
Fra
» B
Wii
des
kop
bi
višj
dr.
Bol:
Lju
ino
elel
dici
moj
del
?1
Prel
ljar
Mi
na
Mal
%
hua
tuii-
nlh primerov, ki so nam na
lago. V I. conski nogometni JijUfi prevozi vsak Odredov igralec in potroši za to vožnjo s 58'/« stom nad 11.000 din, Branikov^* ^
Prei
*air
ob
aka
Jen
Grl,
S
Sre
»
Ce
6600 km in potroši nad igralec Šibenika 9900 km karil Mi nad 20.000 din. Najmanj potrosi ^ talac, in sicer 9500 prevoženih fljj metrov, kar znaša cca 9900 din* -več pa Split 5900 km In nad 2l *® ^ na igralca samo za vožnjo. < i gre v izgubo pri Odredu najnJ*"^ pri Šibeniku 15 in pri Braniku lovnih dni na Igralca. Ce Prer^' mo Izgubo delavnih dni vseh ^\\(t vseh ekip I. conske nogometne j|| dobimo okoli 1200 izgubljenih de»* # dni, ali več kot tri leta dela e delavca, oz. nameščenca.
Podoben položaj je tudi ▼ r*Ju‘ drugih panogah. Košarkarski
Olimpija porabi za tekmovanj®
I. zvezni ligi 600.000 din od jir letnega proračuna,, ki znaša okrožji lijon dinarjev. Enak položaj 3® pri Košarkarskem klubu
odbojkarsko moštvo novome* j Partizana, ki je letos igralo ji zvezni ligi, in potrošilo za pot0
Ne
Sr
Ce
*e
So
^e
- . - ,,— —- T - - ,—r—, v zvezi s temi tekmami skoraj^ leslonalizma. Načelo, da je tekinova- ! sredstva, ki so za šport v tako nje najboljše sredstvo za prltegova- j nein kraju na razpolago.	J
nje množic k športu, smo zanemarili. |	Zveza športov Slovenije & h
Ocenjujoč tako te stvari in na svojih republiških zvezah že podlagi dolgih razgovorov o dana- problem spremembe načina šnjem stanju, ter na osnovi jasne nja in od nekaterih tudi že ^ načelne opredelitve, da mora biti konkretne predloge, ki že upožte' šport v socialistični družbi edino le zgoraj omejen načelen kriterij, množičen In amaterski, da mora to_ |	*	u
k V1,111 L” v.edrlL‘, (le- '	Vsa tekmovanja naj se odvU1}
„°lLe	*ie,2ttJ"0r!r i°ve,7 PO krajih, mestih in okrajih v* i*
nJfin	f	,1*-	? sedanji	republiških prvenstev. V kraj«*-,
orf^nv.ri.	ja Y, nBŽem Sp'!rt" ne mestnih in okrajnih tekmovanji".£
/J Z- , t®m.osnovnl"i na- ne bo nlkakih številčnih onjfffi V nrvl vrsS KJ spremeniti. , ff|ede nastopanja. Na repubi^Jr slerinn	i	,,vel	Javltl d0’ prvenstvu pa naj sodeluje le 00 fi
h«ti !	. nmaterlzma In prene- „o število posameznikov in ekip’ L
ml nhlUrjfnii	prLk£“-	6emer J« ‘r°ba upoštevati
Uit
ln
U.
c«
čen 0r^l!karf'i|t|Pr0feH?naniIn'1,' ^lasl- uspehe na kraJevnTh^mMtnib itill iiiS	fortlus«	(hi-	okrajnih	tekmovanjih. Krajci
£	močnejši)	mora	dohiti	mostna	ln	okrajna tekmovanja
J pravo ysehi"skn vrednost in v rajo dohiti vidnejše mesto v
II <1 Kiajctiuu, iiiirntiMU
okrajnih tekmovanjih.	KraJ^9
mmmm
skladu z našo stViTrnostjo" predstavi lekmoTiVnVm’‘siSu 'Te"“na'ti < IJati delovnim ljudem bodrilo za ši- čin bo možno doseči pravo širi"0 roko in množično športno udejstvova- množičnost. nje. V tej zvezi misli Zveza športov	Republiška prvenstva naj
Slovenije, da je treba današnji sistem kvaliteto za vstop v višla tek»>% tekmovanja spremeniti tako:	nja. pri katerih le treba tudi
da bodo slonela na načelih čiste- vati zKoraj navedena načela <t|ir s a amaterizma	ji, izločilni sistem ali podobno) j.
da bodo najboljša vzpodbuda za	I>r| amaterskih državnih Pr'|r
razširjenje In resnično množičnost Btvlh naj bo v celoti uveljavlje" L športa,	derativni značaj, to je. da in,a mT
da bo potrošnja rinančnlh sredstev ločeno število klubov oziroma •'S' za tekmovanja člinmanjša	meznlkov pravico sodelovati n« i
da bo delovni človek Izeubl al na kem tekmovanju v zveznem račun tekmovanja Čimmanj delovne	v	e	rtnre^l
s:a časa.
Svoj predlog po zahtevi o spre. niemhi sedanjega tekmovalnega načina utemeljujemo s konkretnimi podatki ki jasno kažejo d« je tak način tekmovanja resnično nevzdržen In da ne koristi razvoju našega športa v širino. O našem prikritem profesionalizmu in o njegovih slabih vplivih, so stvari dokaj jasne T« problem je treba rešiti v prvi vrsti pri naših športnih vodstvih ln pri funkcionarjih
V zvezi s tem je nujna «PreS> tev profesionalizma in amater,*Jf (nogomet I. zvezna liga ln c®1; •iee)	. J
Komisija Je ugotovila na P° ff poročil posameznih zvez. da je s ^ čini športnih panog sistem tekn'%* nja lahko vskladlti bodisi l/.ne* Jr načelom bodisi predloženi shenii 4 inovanja. Problem predstavlja i® nor uoinet zaradi — vse doslej - or tunlstlčnega.	,A
—--------  —	-	VMnl
ZVEZA ŠPORTOV SLOVEČ
   m umu ...............................
Dumetrius je fakal devet ali deset minut, preden je gospod Chautand milostljivo sklenil priti. Bil je droban in suhljat moški, redkih las in pristriženih brk, oblečen v črn suknjič in progaste hlače z obvezno sivo samoveznico. Korakal je odločno.
»Gospod DelaUle oprostite, ker ste me morali čakati. Kako se počutite?«
»Ste vi gospod Chautand?* je vprašal Dumetrius.
»Jaz sem Julien Chautand. Ponovno vas prosim oproščen ja. ker ste me morali čakati, dragi gospod. Kaj pa lahko storim za vas?« Prijel je Dumetriusa za nadlaket in ga ljubeznivo povedel nekaj korakov dalje v galerijo.
Dumetrius je pokazal na neke slike na zidu.
»Tu imate Remusovo sliko .Izkušnjave svetega Antona', ki mi je všeč. Toda Remusa ne poznam dobro. Kaj mi lahko poveste o njem?«
Chautand se je zresnil in malo namrščil, kakor to delajo nepristranski trgovci z umetninami, kadar izrekajo tehtno sodbo o kakem slikarju.
»No, kakor veste, Remus ni brez zaslug. Tale slika je iz njegovega drugega obdobja. Nekateri pravijo, da ni njegovo najboljše delo, toda vsekakor še zdaleč ni najslabše.«
»Oprostite, da vam segam v besedo,« je rekel Dumetrius. »Toda koliko je natančno ura?«
Chautand je pogledal na svojo uro in suho rekel, da je tri minute do četrt na dvanajst
»Hvala, kje pa je vaša pisarna?«
»Tam na koncu galerije, da levi strani. Kar zadeva to sliko...«
»O sliki se bova pogovorila drugič. Ob četrt na dvanajst bo v vašo galerijo prišla mlada dama. Povedala bo svoje ime — gospodična Delaille. 2elim, da naročite, naj jo nemudoma privedejo v vašo pisarno, kjer se nama bo pridružila.«
Chautand je pazljivo pogledal Dumetriusa.
»Gospod Delaille, zelo srečen bi bil, če bi vam mogel prepustiti vodstvo svoje galerije. Toda raje vabim v svojo pisarno ljudi sam.«
»Povabite me torej,« je rekel Dumetrius.
»Zal mi je,« je odvrnil Chautand in se	okrenil.
Niti tri korake ni napravil, ko je Dumetrius šepnil	eno	samo
besedo:
»Dupont«.
Chautand je v hipu obstal. Stal je nepremično kakor kip. Zatem se je počasi obrnil in z nepremičnim obrazom vprašal:
»Kaj ste rekli?«
»Ali hočete, da ponovim tu?« je vprašal Dumetrius.
»Morda bi bilo bolje v moji pisarni,« je rekel Chautand. »Pojdite z menoj.«
Dumetrius se je v pisarni naslonil na	knjižno	omaro,	vtem
ko je Chautand točil konjak v dve čaši.
»Ime mi je Julien Chautand.«
»Vi se pišete Henri Dupont.«
»Nemci so Duponta ubili pred sedmimi leti. V Parizu, tik pred osvoboditvijo,«
»In Dupont, ta junak iz časov okupacije, borec francoskega odporniškega gibanja, je bil po vojni odlikovan, dokler niso odkrili nekaterih neprijetnih dejstev.« Dumetrius se je zasmejal. »Ali francosko veleposlaništvo ve, kdo ste vi, Julien?«
»To ni res. Niti najmanjšega dokaza ni... Moji dokumenti so v redu. Jaz sem Chautand!«
»Nikar ne kričite,« je rekel Dumetrius. »Dokumente imate. Jaz pa imam fotografije, dokumente, fotografske posn^ nemških poročil in izvirna nemška poročila. Imam celo ki ga je podpisal Himmler.«
Chautand si je z jezikom ovlažil ustnice.
»Kdo ste?«
»Dal sem vam svojo posetnico.«
»Delaille,« je šepnil Chautand.
»Da,« je povzel Dumetrius. »Nedavno sem dognal, da s^e , sila nepi ijetnem položaju Bili ste ovaduh Gestapa. vaši rojaK'^ bodo še dolgo pomnili trpka leta okupacije Lahko bi telefon'^11.) poklical vaše veleposlaništvo in vi bi nemudoma začeli rofl*3 I proti — giljotini.«
»Najprej me morajo izgnati ..« je spregovoril Chautand^
»Tudi Angleži prezirajo ovaduhe.«
Chautand je negotovo vstal in ponovno natočil kozarca-je z drhtečo roko dvignil kozarec k ustom, je vprašal:
»Kako ste to zvedeli?«
»Izvrstne zveze imam. Nedavno sem v Berlinu dobil P°^a od nekega Poljaka, Dubinskega.«
»Dubinskega so ubili.«
»Prav imate.«
Chautand je pokimal z glavo in rekel:
»Od mene hočete torej denar.«
»Da.
Chautand je sedel mirno, roke je imel prekrižan
i#
 ___________________________________    na	Pls8j£
mizi. njegov obraz je bil brezizrazen, pogled pa je uprl \
Dumetriusa v knjižno omaro.
»No. nekega dne je pač moralo priti do tega. Saj veste, &°V' mora obračati plašč po vetru.« Odpri je predal in vzel iz ^ neko mano
i et*
5J SgPA> 11- JANUARJA 1956
»LJUDSKA PRAVICA«
7
dnevne novice
Uanakc^na xzveza »Partizan«, Ljub-niočlu	vsem	društvom na ob-
n	Ljubljane, da bo v sre-
dvorani J?Uar^a 1956 ob 20 v stekleni mov- nn«a Taboru predvajanje fcfil-za oHmSyelne moške in ženske vaje evroDRt? v Melbournu leta 1956, ftankfn«* Pr.venstvo posameznikov v v Rntt«HU a 1954 in gimnaestrada »ipf ?amu leta 1953-ttCinpir kopalna sol ima čudovit ^eslnfiri?^ .tv°Je telo. Krepi živce,
«CZlr.a^ask0°Ur0Prer0len Si PO PREDAVANJA
bi vwVe*nSlto *dravni5ko društvo valjih „ zdravnike tn medicince dr. tt.? 71?s*rov na predavanje tov. Bolni« ? ?,va Cvetka, zdravnika v Uuhiil- _ vCne ln duševne bolezni, enostičnp"^0lJe: ,Kratek Pregled dia-slektrS,!? - Prognostične vrednosti ®cinst?iIlce.falo®ra£iJe v poedinih me-"lon^trl ..s okah‘- Predavanje z de-del k_ . *Jamt bo v dveh delih. Prvi II (j., v Petek, 13. januarja 195«, dru-prea„LPa, ?°- Januarja 1956 ob 19 v ljanj alnlcl Interne klinike v LJub-
bl	društvo	Slovenije va-
na nrin ane ln Prijatelje geografije Malni,-?avar^e univ. docenta Ceneta ola:_,*Vtisl ekskurzije po Suma-•>Uari.> £ anJe bo v sredo, 11. ja-kaivla ob 20 v balkonski predavalnici
s V L3ubl^anl-»»Jr«** akademija znanosti In Preda!.« 1 vabi na javno znanstveno Jalntoro?- kl *e namenjeno Širšim °b i» k ran,m krogom/ 12. januarja Predaval v dvorani SAZU ^erna- r>unlv' Prof. dr. Anton Sovre. Grkih Hom°erotičnost pri Starih
gledališča
l'0v. Narodno gledališče
DRAMA
•Hcn.i, Jan- ob 20: Shakespeare:
—	lv-*-	Abonma C. (Falstaff
CV « Kovič.)
"■ Jan. ob 20: Shakespeare:
-	Iv *- Abonma K. (Falstaff
Cesar )
Sobota ik J?n,: ZaPrto. feW i' Jan- oh 15,30: Golia: »Jurij, v' Zaključena predstava za VI. ob Gimnazijo v Ljubljani;
Ahr.1 Shakespeare: »Henrik IV.«. A-
tet. r15- Jan. ob 15: Golia: »Jur-ob ?n zven ln za podeželje:
Shakespeare: »Henrik IV.«. en ln za podeželje.
g	OPERA
*«ovin«Jan- ob 19'30: Musorgski: Cetrtet , ™a*- Abonma red E.
_ >5,	12- Jan. ob 19.30: Massenet:
t“etek .J1*- Abonma red F.
«ar’n.! ’ lan- ob 19-30- Mozart: »Fižola a svadba«. Abonma red F.
ne..’ *}■ Jan. ob 19.30: Llndpaint-^e<lelia ,Danlna«. Premiera. Izven. *»lettr>15' 3an' ob 19M: Verdi: »Rl-re v m Gostovanje prvakov Ope-Ja -^“koplju Zine Krelja in Oskar-‘•Ornika. izven ln za podeželje.
|itfiriPlir5I?amo žalostno vest, da Je brat *3ubl mož, oče, stari oče
J02E DER2EK
. upokojeni rudar
Jarm!rb, nepozabnega bo v četrtek, ^llik« J?a l956. ob 10.30 iz Jožefove Lii k na Pokopališče 2ale. c«lJe, £j3*?a» Kočevje, Grosuplje, “»aribor, Leoben, 10. Jan. 1956.
»en, M , Žalujoči : ko	otroci:	Marija,	Stan-
Malčl, Vida, Ernest, nce In TValter z družinami i ter ostalo sorodstvo.
kon^? amo vsem sorodnica znancem žalostno vest tast , umrl naS dragi mož, oče, * ta stari oče
J02E
BUTARA
posestnik
Pogreb bo v sredo, 11. jakost? 1956 -dopol<lne 12 h,Se
v na farno pokopališče ^rkljah ob Krki.
'•"kije ob Krki, Mraievo, Ljubljana, 10. lan. 1956. .,alujoča žena Karolina, Jože, hčerki Anica ln “■arllnca z družinami.
| V soboto, 14. januarja, bo v Operi premiera nove uprizoritve Lindpaint-nerjevega baleta »Danina« v koreografiji in režiji Pie in Pina Mlakarja, kot dirigent pa bo pri tej priložnosti debutiral Marjan Fajdiga. ‘ »Danina« ali »Joko, braziljanska opica«, je že 130 let star balet znameni-! tega italijanskega plesnega mojstra ! Filipa Taglionija ln je že pred leti pri naši prvi uprizoritvi zaradi pestrosti in prisrčnosti vzbudil precejšnjo pozornost. Sedanja uprizoritev v j skoraj povsem novi zasedbi plesalcev bo pokazala rast ln razvoj naSe-j ga baletnega ansambla.
V uprizoritvi Verdijevega »Rlgo-Ictta« v nedeljo, 15. januarja, se bosta predstavila dva prvaka skopske Opere, sopranistka Zlna Krelja v vlogi Gilde in Slovenec Oskar Zornik v tenorski vlogi vojvode. Rigoletta bo pel Samo Smerkolj, vlogo Magda-i lene pa bo prvič pela Boža Giava-i kova. Gostovanje obeh skopskih pevcev je v okviru medrepubliške kulturne Izmenjave In bo vsekakor pomenilo zanimiv umetniški dogodek,
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Sreda, 11. Jan. ob. 20: Stepančlč-Gre-gorc: »Lectovo srce«. Opereta. — Gostovanje Svobode Kranj.
Četrtek, 12. Jan. ob 20: StepančlC-Gregorc: »Lectovo srce«. Opereta. Gostovanje Svobode Kranj.
Sobota, 14. Jan., ob 20: Matej Bor: »Vesolje v akvariju«. Izven. Nedelja, 15. jan., ob 15: Pavel Golia: »Srce igračk«. Izven. Mladinska predstava:
ob 20: Gogolj: »Ženitev«, izven. — (Podkoljosin — Rohaček.)
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom
Sreda, 11. Jan. ob 20: G. Senečlč: »Logaritmi In ljubezen«, Veseloigra. Izven.
Četrtek, 12. Jan. ob 20: L. Fodor: »Uspavanka«, veseloigra. Red B. Vstopnice so tudi v prodaji.
CELJ SKB VESTI
CELJSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 11. Jan. ob 19.30: R. Marinkovič: •Glorija«. Gostovanje v Vojniku. Petek, 13. Jan. ob 15: R. Marinkovič: »Glorija«. III. srednješolski abonma Nedelja. 15. jan. ob 14: G. Axelrod: •Sedem let skomin«. Gostovanje v Topolšici.
Četrti abonmajski koncert v Celju bo nocoj, v sredo, ob 20 v Narodnem domu. Namesto pianista Ladislava Palfija, ki Je zbolel, bodo koncertirali sopranistka Vilma Bukovčeva, violinist Uroš Prevoršek in pianist Marijan Lipovšek. Vstopnice v Glasbeni šoli.
VESTI IZ KRANJA
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
Sreda, 11. Jan. ob 18: Vasja Ocvirk: »Tretje ležišče«. Zaključena predstava za tovarno Iskra, Kranj. Četrtek, 12. Jan. ob 16: Grlmm-Skufca: »Janko in Metka«. Red C in Izven. Petek, 13. Jan. ob IS: Grlmm-Skufca: •Janko in Metka«. Zaključena predstava za tovarno Iskra, Kranj. Sobota, 14. Jan. ob 16: Grlmm-Skufca: »Janko ln Metka«. Izven; ob 20: Grlmm-Skufca: »Janko ta Metka«. Izven.
Nedelja, 15. jan. ob 10: Grlmm-9kruf-ca: »Janko ln Metka«. Izven ln za podeželje;
ob 16: Shakespeare: »Othello«. Izven ln za podeželje.
DROBNI OGLAS)
GENERATOR 50—100kW, z napetostjo 3 X 380/220 V 50-H — nujno potrebuje Tovarna konzerv »Vardar« v SkopUu.	269
POSTREZNICO za dva do trt dni v tednu po nekaj ur dnevno potrebujem. Naslov v upravi LP. 183* VEC KOVINOSTRUGARJEV dobi takoj službo v tovarni »Indos«, Ljubljana, Moste, Ob železnici. 41 RAZPIS. Bolnišnica na Jesenicah razpisuje naslednja delovna mesta: specializanta lz anestezije; specializanta lz ginekologije ln porodništva, medicinske sestre (zdravniški pomočnik), dve za babice, dve za bolničarke, Sefa kuhinje. — Prošnjo s kratkim življenjepisom Je poslati na naslov: »Bolnišnica Jesenice«, Jesenice. Plača po uredbi: dopolnilna plača po pravilniku o plačah, prosilci, ki bi lahko takoj nastopili službeno mesto, bodo prvenstveno upoštevani. — Uprava bolnišnice.	61
VESTI IZ MARIBORA
DEŽURNA LEKARNA
Sreda, dne 11. januarja: lekarna
»Center«, Gosposka ulica 12.
Četrtek, dne 12. Januarja: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3.
KINO
PARTIZAN: Ameriški film: »Po treh temnih ulicah«.
UDARNIK: Ameriški film: »Da zora ne svane«.
POBREŽJE: Ameriški film »Kalifov zaklad«.
STUDENCI: Madžarski film: »Se živijo«.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Sreda, 11. Jan. ob 19.30: Verdi: »Ples v maskah«. Red LMS-1. Gostuje sopranistka Sonja Fabič.
Četrtek, 12. Jan. ob 19.30: Gotovac: »Ero z onega sveta«. Red VAS.
Naročniki Ljudske pravice so zavarovani za primer nezgode
RADIO LJUBLJANA
Spored za sredo, 14. Januarja
5.00—8.20 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.20 Naš predlog za vaš Jedilnik — 6.25 Reklame — 6.35 Jutranji orkestralni spored — 7.10—7.30 Zabavni zvoki — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Igrata ansambla Edgar Selnde ln tamburaškl orkester ljubljanskih »Svobod« — 11.35 Za šolarje: Scottova poslednja pot (tekst A. Prugel) — 12.10 Lahek opoldanski glasbeni spored — 12.30 Kmetijski nasveti: Ing. Jože Rihar: Izboljšanje čebelje paše — 12.40 H. Berlioz: Beatrlce ln Benediet — R. Strauss: Valčki lz opere »Kavalir z rožo« — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 V pesmi ln plesu po Jugoslaviji — 14.05 Za šolarje: Povest želodovega možička (napisala Edith Forbuck) — 14.35 Želeli ste — poslušaj tel — 15.15 Zabavni zvoki — 15.30 Utrinki Iz literature: O. G. Ka-raslavov: Krlstavec — 15.45 Poje pevski zbor »Svoboda« Podpeč — 16.00 Družinski pogovori: VI. Cvetko: Nekaj splošnega o snovnošolskem otroku — 16.10 popoldanski slmf. koncert
— 17.20 Zabavna ln plesna glasba, vmes reklame — 18.00 Iz naših kolektivov — 18.15 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor — 18.35 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike —	18.45 Igra orkester
Andre Kostelanetz — 19.00 Radijski dnevnik —	19.30' Zabavna glasba,
vmes reklame — 20.00 Glacomo Puccini: Madame Butterfly, opera v treh dejanjih — 22.30—23.00 Jazz-coctail — 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tujino
— na valu 327,1 m (prenos lz Zagreba)
[ NaroGite se na ]
TRGOVINSKI GLASNIK
glasilo Trgovinske zbornice Beograda
»Trgovinski glasnik« bo obravnaval vprašanja ln probleme o tržišču in cenah, o vzrokih različnih pojavov na tržišču, o delu trgovinskih podjetij ln trgovin ter specifične probleme trgovinskega omrežja na splošno. Razen Informacij o delu zbornice ln njenih organih bo objavljal razna pojasnila ln uporabo posameznih predpisov v praksi. Obravnaval bo probleme splošne ln strokovne izobrazbe delavcev v trgovini ter vzgoje kadrov, kakor tudi različna druga vprašanja.
»Trgovinski glasnik« Je namenjen predvsem trgovinskim delavcem ne le v Beogradu, marveč tudi na ilršem področju, pa tudi raznim organizacijam, potrošnikom ln 'vsem, ki se zanimajo za blagovni promet.
»Trgovinski glasnik« izhaja redno vsako soboto. Naročnina letno 500 din, polletno 250 din, trimesečno 130 din, posamezna številka 10 din.
Naročnino pošljite na tekoči račun 101-T-426	— Trgovinska
zbornica okraja Beograd — z označbo »Za Trgovinski glasnik«.
Naročite H glasnik«!
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
V drogerij skih poslovalnicah dobite
GO-KO
TABLETE
TOVARNA LETAL
UT V A — PANČEVO
nujno potrebuje:
kvalificirane in visokokvalificirane
kovinostrugarje orodjarje komercialne uslužbence
za delo v nabavnem oddelku tovarne
V poštev prihajajo uslužbenci s srednjo šolo in najmanj triletno prakso v tej službi. Pismene ponudbe z življenjepisom poSljite personalnemu oddelku na gornji naslov najkasneje do 1. februarja 1956.
277
za dezodorizacijo toaletnih In drugih zatohlih prostorov.
Oglašujte v ndSent listal
Vsem prijateljem in znancem sporočam, da nas je Po kratki in težki bolezni zapustila ljubljena žena, sestrična in teta
MARA RUTAR
Pogreb nepozabne bo v petek, 15. t m., ob 16. uri ® Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Ljubljana, Bled, 10. januarja 1956.
Žalujoči: mož PETER z LOJZKO ter rodbine Cigler, Kovič, Kus, Zorič, Klopčič, Gregorič, ing. Rus in ostalo sorodstvo
UPRAVNI ODBOR
»VT0P0DJETJS »SLAVNIK« - K0PE11
razpisuje delovno mesto /a
šefa računsko-gospodarskega sektorja
a,, P°8oji: Dovršena ekonomska fakulteta s 5-letno prakso Praks°Vr*ena popolna ekonomska srednja šola z 10-letno
Nastop službe tako).
Plača po tarifnem pravilniku.
Ponudbe pošljite tajništvu
AVTOPODJETJA »SLAVNIK« — KOPER
JAVNA DRAŽBA
UPRAVA OBNOVE PODE2EUA PRI OLO GORICA, SEDEŽ VOLČJA DRAGA — POSTAJA VOLČJA DRAGA,
razpisuje zaradi likvidacije javno dražbo za:
tovomi avto LANCIA 3 RO
nosilnost 7 ton, v dobrem stanju
tovorni avto 0M TAURUS
nosilnost 3 tone, v dobrem stanju
tovomi avto AUSTIN
z vz graj enim TAM motorjem, nosilnost 3 tone, v dobrem stanju
tovomi priklopnik (prikolica)
znamke ADIGE VIBERTI, nosilnost 10 ton, v dobrem stanju
osebni avto FIAT RALLILA 508
štirisedežni, v dobrem stanju
štiri elektromotorje od 3—10 KS
Dražba bo dne 20. januarja 1956 ob 8. uri v prostorih Uprav« obnove podeželja na Volčji Dragi, žel. postaja Volčja Draga. 33	UPRAVA
INDUSTRIJA STEKLA
PANČEVO
razpisuje natečaj za
STROJNEGA INŽENIRJA INŽENIRJA TEHNOLOGA DVA STROJNA TEHNIKA DVA KVALIFICIRANA STROJNIKA (za Diesel in parni stroj)
NORMIRCA
EKONOMISTA za vodjo Izvoznega oddelka VEC TEHNIKOV-TEHNOLOGOV s prakso in brez nje za delo v obrata
POGOJI:
Za strojnega inženirja in tehnologa je potrebna najmanj 2-letna praksa.
Za strojnega tehnika in kvalificiranega strojnika je potrebna najmanj 5-letna praksa.
Za normirca popolna srednja ali njej enaka šola in da se ukvarja s tem poslom
Za vodjo Izvoznega oddelka ekonomska fakulteta in večletna praksa v zunanjetrgovinskih poslih z znanjem dveh Jezikov.
Nastop službe takoj. — Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje za strojnega inženirja in tehnologa zagotovljeno v tovarniški stanovanjski koloniji.
Ponudbe z življenjepisom pošljite personalnemu oddelku podjetja do 20. januarja 1956, za ekonomista pa tudi potrdilo o nekaznovanju.
249
KINO »UNION«
Angleški barvni film
»Škrlatna ravnina«
Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Gregory Pečk ln Wln Min Than. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje.
KINO »KOMUNA: »Ameriški barvni filma: »Ujetnik dvorca Zendec.
Tednik: Filmske novosti St. 1. — Predstave ob IS, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi Stewart Granger.
KINO »SLOGA«; Ital. film: »Oprosti mi«. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10 matineja amer. barvnega filma: »Ujetnik dcorca Zende«.
KINO »SOCA«: Jugosl. kinoteka predvaja češki film: »Erotlkon«. V gl. vlogi naša rojakinja Ita Rina (Ida Kravanja). — Predstave ob 16, 18 ln 20. Film je podnaslovi]en. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje, v kino »Soči« prodaja vstopnic od 14 dalje.
KINO »LITOSTROJ«: Francoski film: »Edvard ln Karolina«, predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave.
»KINO VIC«
Premiera amer. barvnega filma
Steza slonov
Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21.	— V glavni vlogi Elisabeth
Taylor. Prodaja vstopnic od 9.S0 do 11 in od 14 dalje.
KINO »TRIGLAV«
Slovenski film
TRENUTKI ODLOČITVE
Tednik, v glavni vlogi Stane Sever in Julka Staričeva. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od' 15 dalje.
JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Kalifov zaklad«. Predstavi ob 18 ln 20.
»PLAV2«:	indijski barvni film:
»Mangala, hči Indije«. Predstavi ob 18 ln 20.
KRANJ: »STOR2IC«: Madž. barvni film:	»Glavo kvišku«. Predstave
ob 16, 18 ln 20. Danes zadnjikrat! V soboto ln nedeljo ob 22 premiera amer. barvnega filma:	»Mogam-
bo«. V glavni vlogi Clark Gable ln Ava Gardner.
»Svoboda«; Ameriški film: »Mosto-bran«. Predstava ob 19.
KINO »SISKA«
Italijanski film
»Za spuščenimi zavesami«
v glavni vlogi Eleonora Rossi Drago In Masalmo Glrottl. Predstave ob IS, 18 ln 20. Danes zadnjikrat. Jutri angl.-ltal. tUm: »Romeo ln Julija«.
TAJNIŠTVO ZA ZDRAVSTVO OLO LJUBLJANA
razpisuje
mesto upravnika Centralnega otroškega dispan-
zerja v Ljubljani
Pogoj: Zdravnik-pedieter s sposobnostjo voditi finančno samostojni zdravstveni zavod.
mesto upravnika Mestne porodnišnice v Ljubljani
Pogoj: Zdravnik-ginekolog in porodničar s sposobnostjo voditi finančno samostojni zdravstveni zavod.
ProSnJe je vložiti do 15. januarja 1956 pri tajništvu za zdravstvo OLO Ljubljana.	io4
NAJNOVEJSE!
NAJNOVEJSE!
IZŠLA JE
ZBIRKA PREDPISOV 0 DAVKIH
NAPISAL MIHAIL SCEKlC
Najnovejia popolna izdaja vseh predpisov o davkih i pojasniti
Po sistemu prostih listov, pritrjenih s patentnimi vijaki.
Glede na to, da Je treba predpise o davkih pogosto spreminjati in dopolnjevati, in da kupcem naših izdaj omogočimo
TRAJNEJŠO KORISTNO IZDAJO ter Jim prihranimo nepotrebne izdatke v zvezi s pogostim nakupom celih novih izdaj v vezanih knjigah, smo se lotili izdelave te stalne izdaje, ki omogoča hitro in lahko zamenjavo listov, oziroma stavljenje nadaljnjih sprememb in dopolnitev.
Komercialni oddelek naSega podjetja, kakor tudi vse knjigarne — prodajalne bodo evidentirale vse kupce »Zbirke predpisov o davkih• ter stalne naročnike in jim redno dostavljale vse spremembe in dopolnitve, ki jih bomo naknadno natisnili
• IZDAJA JE NATISNJENA V LATINICI
• CENA OSNOVNE IZDAJE 950 DIN
Cene posameznih sprememb in dopolnitev bomo določili kasneje po njih velikosti, kar bomo objavUl v dnevnem tisku!
Prosimo vse kupce — naročnike, naj nam dostavijo svoje pripombe glede na to našo izdajo in nas opozore na morebitne pomanjkljivosti, ki jih bomo ob prvih spremembah In dopolnitvah odpravili oziroma dopolnili.
To in druge naše izdaje prodajajo vse knjigarne v FLRJ. Sprejemamo tudi posamezna naročila, samo po povzetju — brez plačila poštnine.'
Prosimo, da nam glede na omejeno naklado vseh naših izdaj ne pošiljate denarja vnaprej!
Naš a zadnja izdaja: Zakon o taksah in predpisi o občinskih, taksah, s pojasnili J. M. Raduloviča, v latinici. Cena 350 din.
»SAVREMENA ADMINISTRACIJA«
(prej »Biro za izradu obraza ca«)
BEOGRAD — Poštni predal 479 Komercialni oddelek: Črnogorska 1 Telefon 25-537
280
& dopisno založniško podjetje »Ljudske pravica«. Ljubljana. Kopitarjeva ulica 6/m, telefon #t 89-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon Itev 2i-ais m kulturna rubrika 21-887, Nazorjeva ulica 10/11 — Uprava Kopitarjeva ulice 2„ telefon 39-181 — Telefon za naročnino ln oglase 81-030 — Mesečna aaročnina 350 din, ea tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-1-Z-1393 — poštni preda] «2 — Tlak tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi ne se vračajo
JANUARJA
ti
KORPUSKULI POTREBUJEJO ZA POT OD SONCA DO ZEMLJE-SAMO 25 UR
KISIK IN DUŠIK
V starih eskimskih in kuponskih pravljicah iunia severni siiij posebno vilogo. Nič čudnega, da je dajala skrivnostna svetloba s svojim čudovitim svetlikanjem zmeraj znova povod za najrazličnejše domneve in razkgte. V strupeno mrzlih nočeh zažari na obzorju najprej medili svetlozelenkasti sij, ki se čedalje bolj dviga, potem pa zajame prozorna plavajoča tančica ves nebes. Ta svetlobna tančica je sestavljena iz mnogih žarkov,
o katerih bi človek mislili, da prihajajo od nekod iz- skupnega žarišča na severu. Nič čudnega, da so sd ljudje razlagali severa i sij z odsevi sončnih žarkov, ki se odbijajo od arktičnega ledu, saj je Sonce ponoči na nasprotni strani Zemlje.
Novejše raziskave geofizikov pa so pojasnile marsikatero skrivnost severnega sija. Samo ugotovitev višine teh svetlobnih žarkov je delala težave, ker se tako visoko ni dvignilo še nobeno letalo ali balon. Naposled pa se je le posrečilo opazovati severni sij z
dveh različnih opkzovaliiišč, in tako so izračunali njegovo višino. I Večino severnih sijev so opazovali v višini 100 km. V večjih višinah do 300 km so severni siji vedno redkejši, še višje pa sploh iz-1 ginejo. Strokovnjaki na področju heliografije so ugotovili, da so sončne pege v tesni zvezi s severnim sijem.
Vsakih 11 ali 12 let se pojavi na Soncu največ peg. Iz notranjosti Sonca se dvigajo orjaški/ šareči oblaki vročih plinov,. Pri tem oddaja Sonce v vesoljstvo drobce' materije, tako imenovane korpu-skute. Njihova hitrost znaša 1500 do 3000 km v sekundi. Zemljo dosežejo torej v 25 urah. Ko se kor-puskuli približajo Zemlji na kakih 70.000 km, začneta delovati nam je oba zemeljska tečaja. Ker so ti delci materije električno pozitivno nabiti, nastane z njihovim
»Kaj pa svetite v vratih!« je ekla in pokazala svoje velike bele zobe.
»A, ti si, Pavliniča! Čakaj, čakaj, ti bom že posvetili« ji
j premikanjem električni tok. _ Približno
V Kaliforniji je prišlo pred nedavnim do hndih poplav. S pomočjo helikopterjev pa so poplavljencem pomagali z živili, razen tega pa so jih tudi prevažali na varna ozemlja.
100 km nad Zemljo zadenejo na dedce zraka, Pri tem sproščena energija povzroča znatne zvočne motnje, nekako tako, kakor moti električni motor jhdij-ske snrejeme. Vse zemeljsko magnetno polje preživlja motnje, tako da postanejo kompasne^ igle nemjme. In veliko število »trčenj« zračnih in sončnih delcev povzroči čudovito nočno svetlikanje se-
vernega sntja.
Iz barv severnega sija lahko sklepamo, da povzročata ta naravni pojav kisik in dušik. Proučevanje polarnega sija še zdaleč' ni zaključeno. Geofiziki to zvez-doslovei bodo obe panogi znanost® obogatili z novimi dogajanji- ko bodo pojasnili še nekatera odprta vprašanja. -	.	xj
Drobne
ZANIMIVOSTI
BOJ PROTI ORKANOM. Ameriški strokovnjaki proučujejo možnosti, da bi ukrotili nevarne zračne vrtince v orkanih, ki napravijo vsako leto na področju ZDA veliko škodo. Letos bodo iz letal posipali zračne vrtnice orkanov s suhim ledom. Strokovnjaki
Največja podzemeljska jama
upajo, da bo del vlage lz zračnih vrtincev padel v obliki
Italijanski radio je poročal, da so našli v ameriški državi Kentu-ckyju največjo podzemeljsko jamo na svetu." Oboki, rovi in podzemeljske votline so dolge nad 50 km. Pred kakimi. 30 leti se je spustil v razpoko, ki drži v velikansko jamo, neki ameriški jamar, ki pa se ni vrnil. Ameriški jamarji so si skoraj mesec dni prizadevali, da bi našli vhod v jamo. Bobnenje slapov podze-
ledu na tla. S tein bi- se spremenila napetost v zračnih vrtincih In morda bi tako lahko spremenili tudi smer orkanov. Raziskovalci orkanov upajo, da bodo tako odvrnili orkane od gosto naseljenih krajev in preprečili večje opustošenje.
meljskih rek je tako močno, da di
Triinpetdeset vagonov zlata
»Financial Times« poroča, da je imela Zahodna Nemčija v začetku letošnjega leta za ZDA največje zaloge zlata med vsemi zahodnimi deželami. Vrednost njenih zlatih rezerv je znašala 28. decembra 2289 milijonov dolarjev. Zlate rezerve šterlinškega področja pa so znašale lani 30. novembra 2283 milijonov dolarjev. Vtem ko so nemške zlate rezerve lani narasle za 365 milijonov dolarjev, so se angleške do konca novembra skrčile za 4-79 milijonov. Zlate rezerve Banke nemških dežel (brez dolarskih rezerv, ki jih je vsak čas moč spremeniti v zlato) so znašale konec lanskega leta 3.800.000.000 nemških mark. To je blizu 800.000 kilogramov čistega zlata alj 53 vagonov po 15 ton.	,
Pirie športnik leta. Angleški atlet "a srednje proge Gordon Pirie je bil proglašen za najboljšega angleškega športnika v letu 1955. Na sliki ga vidite skupno s športnico leta Pat Smythe na televizijskem platnu.
»Najbolj me pa jezi, da na tem tvojem avtu ni nič posebnega.«
SHAW V GLEDALIŠČU
Kakor običajno je prišel Shaw nekega večera v gledališče v rjavem žametastem suknjiču. Razen njega so bili vsi moški v parketu v frakih in smokingih. Novi biljeter je čudaka vljudno opozoril:
»Oprostite, gospod, toda tako oblečenega vas ne smem pustiti v gledališče.«
Shaw ga je osuplo pogledal, potem pa odgovoril:
»No, že prav«.
In mirno je slekel svoj priljubljeni suknjič in sedel v sami srajci na svoj sedež gledališkega kri tika.
zaduši vse druge glasove. Po mnenju jamarjev je vsa jama s stranskimi rovi in pečinami dolga kakih 140 km.. Največja doslej znana jama na svetu v Švici je dolga 40 km.	I
Družinsko darilo: »Za koliko ljudi pa naj bo tole vozilo?«
CIRIL KOSMAČ:
Odlomek iz gradiva za rom&
4
»Kakšna dekleta!« je vz'
dihni1
Travnikarjev siric.	g
»In pametna, pametna!« se 1 oglasila Neža in s'i potisnila j
ua nos. »Kožice sicer niso, a -so dovolj. Nosu ne vihajo k3 j pismonoševa Zmaga, zato ji® tudi ni očitati greha.«	,c,
»Ne opletaj z jezikom k®* krava z repom!« se je ° eU; Travnikarjev stric in jo P1S pogledal.
Tudi Hostar jo je oplazil z veličantm pogledom. Odkretmh, je, da bi neka j rekel, a se jc grdo nakremžil, ker ga j® la glasna italijanska popevka- .
Fašistični miliič.niiki so ^ vstali. Kratkonogi caposq®8 ^ Salvatore Leonardis je že sta1 .
koJlr/brm i« co rl.nl 1^pr CP TC 0 ,
j§ požugal Modrijan to se odžiral za njo proti kuhinji. V vratih ji je segel pod pazduho, da bi jo vščipniil, toda Pavla se je naglo obrnila, vzdignila škaf še više in se zarežala:
»Če si pregorak, te lahko takoj ohladim!«
»Uh. avša, prismuknjena! Nobene šale ne poznaš!« se je umaknil Modrijan.
»Poznam, pioznam! Toda zdaj ni čas Za vaše šale. Kar izpod nog, ker bom ribala!« je rekla dekla in pri priči pljusknila vodo po podu.
Modrijan je naglo odskočil in s svojim vrčkom piva odšel pred hišo, da bi ga tam- v miru zaužil.
Po cesti se je bližal Prikrajar. Sedel je na vozu, obdan s svojimi šestimi dekleti, in priganjal par zalitih volov.
»Ha. Andrejc, ali jih pelješ v semenj?« ga je od korita oklik-nil Travnikarjev stric.
»Skora j bi jih bilo treba, skoraj,« se je prijazno nasmehnil Prikrajar ter s skrbnim in ljubeznivim pogledom objel svoj ženski pridelek. Dekleta so bila tako zdrava to okrogla, da so bile vse cunje napete na njih. Prikrajar-jev ženski rod je bil znan p>o svojih polnih oblikah in pravih ženskih lastnostih.
»No, mislim, da ti jih ne bo treba za nikomer metati. Pobje se bodo kar stepli za tvoja okrogla dekleta. Če bi bil sam mlajši, bi si eno gotovo izbral,« je rekel Travnikarjev stric in z gorjačo požugal dekletom.
»Stepli? Seveda bi se stepli, če bi jih kaj bilo. Toda pobov ni. Vse so p»obrali,< je potarnal Prikrajar, ki je imel doma še dve nedorasli dekleti.
»Da, pobov pa res ni,« se je zresnil Travnikar.jčv Mrfe
»Nak, ni jih,« je spet poprijel kmet. »ifse so* pobrali: nekaj v vojsko, nekaj v ječo, nekaj pa jih je pobrisalo čez mejo. In to so bili res pobje!«
»Pobje! Santo šleve so še ostale, doma!«
»Tako je. S staro sva zadnjič preštela vse, kar je ostalo. Na vsakega poba pridejo po štiri dekleta. In štela sva vse. kar od dvajsetega do štiridesetega leta nosi Mače to še .ni oženjeno.«
»Oče, dajmo, dajmo,« so začela priganjati dekleta, ki jim ni bilo prav nič prijetno, sedeti na vozu sredi vasi in poslušati, kako dedci glasno in jasno pretresajo njihove težave.
»Kakopak! Saj gremo.« je prijazno zamrmral Prikrajar in takoj ošvignil svoja zalita vola, ki sta se po dolgem premisleku zganila, se prestopila, potegnila, poiskala pravi korak, nato pa vztrajno in resno začela svojo Hojo. Oba hkrati sta zajemala po kos ceste zdaj z levima zdaj z desnima, nogama in pri tem tudi oba hkrati z enakomernimi, širokimi in počasnimi zamahi zibala svoji debeli, rogati glavi.
balkonu in se dri. Ker se j« - ^ pokazati junaka, je bil £°j„
pasu. Napihoval se je m -C. svoj poraščeni prsni koš, nar , nice pa so mu visele po hlačaH .
 1. -u-:- r,lat, K*
objemale okroglo kor bi jo pridržavale, da n« zdrknila na tla. Salvatore L®*®? dis si je zmočil nos, se stri^ dvakrat prhnil, nato pa si j® ^ gio otrl obraz in si vrgel br16 , okrog vratu. Nalil si je v dl®®1? šečega ol ja to si z brivsko i®8®^, nostjo natri lasišče ter začel z ^ likim glavnikom česati svojo ®
go grivo. Poplesal je po balk°D“ včasih zakrilil z rokami in se
vse pretege dri:
»Abbracciami e di baoi .
sazaa®1
per pleta sorridimj che m’assal l‘amor.. •«	-	J
»Kako še, mrha, dere!« 98 spačila Neža. .	j,1
»Bo že nehal, ko mu bomo v. sker razbili,« je zarevsal Trav karjev stric.	,
»Tiho!« je siknila Neža glavo pokazala proti Hlipovi 11 izza katere se je prizibal Bal ron.	h
»Glej jo, spako! Spet je do® In še pretekli teden sem g® L Mojem Jezusu vrgel čez Pr8C se je mimogrede pohvalil Ir®* karjev stric. ";	.	,;
Barbaron je prikoracal m1®!/, svojimi krivimi nogami in po#®* Vil. Ker mu ni nihče odgovor je obstal samo za hip, nato s«1 naglo zasuknil na peti, stopil cesto to sedel k Modrijan® kamni mi mizi. Modrijan mu j®
kaj rekel in nato izginil Y ®G Barbaron je prekrižal krive Hf**
I
ki so mu tičale v ozkih hlačah, si prižgal cigareto j® ^ vtaknil v zelen ustnik, ki Ie debel kakor palec.
»Mi žepe otresamo, ta pa še ®.' cesti jugoslovanskega kadi,« ^
zagodrnjal Travnikarjev stri® se je bil v Bosni navadil, kaj
tobak in kaj je slama , ,J Modrijanov Lojz se je PrlZl a| skozi vrata in se bučno usekOj,
GOBAVOST BO KMALU PREMAGANA. V Francoski Ekvatorialni Afriki gobavost Čedalje bolj pojema. Zdravniki upajo, da ni daleč čas, ko bo ta strašna bolezen sploh iz-rinila. Od 115.000 gobavcev se jih je javilo zdravstvenim or-gunom 100.000. Redno jih zdra-
hi
vijo 84.000. Leta 1951 pa je bilo rlir
znanih namo 37.508 primerov gobavosti. Gobavcev zdaj ne Izolirajo. En Ham zdravnik
lahko uspešno zdravi v ambulantnem vozu 4000 gobavcev. K uspešnemu zatiranju gobavosti so znatno pripomogli sulfona-inldi, ki jih je dal na razpolago Dečji sklad Združenih narodov.
KRUH ZA 100 LET. Sto hlebcev kruha hoče sedanja ameriška antarktična odprava pod vodstvom kontraadmirala IIyrda vskladiščlti v ledu, da bi ugotovila, kako dolgo bo ostal kruh užiten. V prihodnjih sto letih bodo odkopali vsako leto po en hlebce ln ga pokusili.
ČLOVEŠKO SRCE TIKTAKA. Američan Leo Caffrey. star 27 let, se je že privadil« da ga ljudje osuplo gledajo. Njihovi pogledi pričajo, da Iščejo stensko uro ali peklenski Rtroj, ki naj bi ga Imel v žepu, kajti ta mož ali bolje rečeno, njegovo srce tiktaka. Caffrey pa je zelo- ponosen na tiktakanje, saj se mu mora zahvaliti za življenje. Tiktaka namreč njegova umetna srčna zaklopka, ki so mu jo kirurgi pritrdili v srce. Otroška bolezen mu je zapustila hudo napako na srcu. Pred dobrim letom so mu zdravniki izjavili, da bo živel kvečjemu dve leti, čo se ne bo dal operirati. Spričo te napovedi se Je odločil za operacijo, ki se je posrečila. Zdaj je Caffrey spet zdrav.
Ptse
VIKTOR GRAD
a$e
AARlJAN \ MALIETT1
1
Barbaron je planil na noge, zavaljeni odvetnifek mu je milostno pokimal in začel * cem brisati svoje zlatoobroblJ naočnike.	jj
»Gene!« je ostro kliknil P hlevu.	,j.	i
»Cencek!« je zategnil M j jan.
»Takoj!« je zabobnel Gel® glas nekje daleč v prostran, J obokanem hlevu. In še pred®® ., Lojz zapognil robec ter ga 1 ,jc pilinjenimi, rožnatimi prsti P0^ nil v, zgornji žep modrega njiča. ie Cene že porinil na starinski avtomobil. Odpr Je, M ca. da se je gospod doktor 18 -j. skobacal za krmilo Almira i? p# hitela iz trgovine, široka Pav!8^, je stala v vratih ter si dajala P (, cej opravka s stiskanjem ra/,P,jif ka svoje razvlečene kvari1 ' bluze Modrijan jo je pisan® * gledal to nestrpno vprašal: ’f »Kje pa ie Božica?«	(l]Ji
Še isti hip je zagledal Čargota in Trohovko. ki j® m, miira še ni bila do kraja P°s*r.,«i »Nutko! Barbka! Potrpita, P' ..-ti ta! Potrnčkajta. potrpčks' j jima ie sladko rekel in s*’ a. roke. kakor bi prosil odpuš®8 a
Nato ie spet pogledal kvišk® j;
-	*	j>	-	-	i-------*!
s sladko nestrpnostjo pok »Rožica!«	,,e
»Tukaj sem. papači!« je z®^9|f ščalo iz prvega nadstropja. , .fpj se je v oknu prikazala nam1" glava.	*Ul
»Naš doktorček «e po®'8
~	ji;.je	karaioče zaklical oče. , le
»Na svidenje' Nq svidenl®
nalrLi
spet .znhreščala Roza. n8T'tff svoie tenke ustnice
vrgla skozi okno svnto
22. Oficir je odprl vrata na hodnik In zaklical: »Srečko!« 2e je stal pred njim razo-glav miličnik: »Izvolite, tovarii poročnik!« Ta je namrščil čelo: »Spet nimaš kape na glavi! Kdo pa ti ti?« Okregani je stopil strumno: »Miličnik Srečko Grča, tovariš
(>oročnik!« »Natakar sl, pa ne miličnik!« se e razjezil oficir, »če te še enkrat zalotim v sluibi brez kape, boš deiural, da boš črn!«
23. Okregani miličnik je mrzlično Iskal opravičila, vendat’ brez potrebe. Poročnik je ie spremenil glos in naročil: »Srečko! Vse telefonske zveze so pretrgane. Takoj poišči breziično zvezo z Ljubljano. Na našem področju ’|e več vati zasul plaz. Obvesti tudi centralo Gorske reševalne sluibe. Sporoči, da te bom jaz skušal s
patrolo prebiti do ponesrečenih vasi in ti I
pomagati ljudem.«
24. »Razumem!« Radiotelegrafist Srečko je udaril s petami In trenutek kasneje so se ie vsi drenjali okoli kratkovalovnega oddajnika. Srečko je strokovno obračal gumbe. »Imam jel« je vzkliknil naposled. »Ljubljana odgovarjal« Tllt tl-ti-tllt so za-gostoleli Morsejevi znaki iz slušalke. Srečko je pritiskal na tipkalo. KUci na pomoč so hiteli preko zasneienlh poljan. Tii-tit ti-tlltti-tli-tll-tit...
suho. golo. storilenvo rok® ^r* »Na sruVnje!« je pust® z®
m ra l I.oizek	ft
»N® zdaj nn Vt noženi se mi kam ne »a.W’,š!« ga K r
c®’®''
notr-nUaV nn Vami
»In ne nn.Tnhi nn m®ie j',/'" "p ie še enkrat niininniln ' " *»
n rV
stisnila k cehi niecnvo ( , pi' rtWw|anu glavo 'er e-a eTe®
poljubila na obe lici to na
n®8-