m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSK (PRIMORJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55,165,330,650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 60-4041-30. Lena 10 lir - 6 jugolir 2.50 din T R S T sreda, 20. avgusta 1947 Poštnina plačana y gotovini Štev. 673 Sp-dizione in abbon. postale diktatorski POIZKUSI ZDA v ORGANIZACIJI ZDRUŽENIH NARODOV Ameriški reakcionarni tisk bruha ogenj, ker ZDA niso mogle vsiliti svoje resolucije, ki žali Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo ttnart e’ — Pri nekem večjem i namero, da želijo enostransko re-»»stn 80 815111 partizani zavzeli'šiti grško zadevo. Trumanovo čaiA ,, aU8°- Iz Makedonije poro- doktrino so predvsem uveljavili v so v Kozani usmrtili 10 Grčiji. Pa tudi zadržanje amen- Part!: da -zanov, ki jih je bilo vojaško v. J.., • ’ J kat Lfti' ,lsce obsodilo na smrt. ških predstavnikov pred Var ua cun.iv. nostnim svetom, dokazuje, da skj- tršk6nSlt' lls^ objavljajo razgovoi šajo ZDA voditi diktatorsko polili« 'Sa ^beralnegia voditelja Sofu t ko tudi v sami organizaciji Zd-u-* dopisnikom ameriškega lista Ženih narodov. ■e !‘y Nevvs«. Sofulis je izjavil, da i Ameriški reakcionarni tisk odlclonil predlog ameriškega bruha svoj ogenj, ker ZDA niso an«ga predstavnika. nai bi mogle vsiliti svoje resolucije, ki T« v novo grško vlado, se- po krivici žali Jugoslavijo, Bol- predstavnika, naj •ta ' ‘ V 1 ,1!%n° na §^05; podlagi. Prieta-! garijo in Albanijo, na katere sku-liilkl da ^ nasproten nestalni po- j šajo ameriški pokrovitelji grške G *‘ monarhističnih vlad, ki je v reakcije zvaliti krivdo za neuspehe Čaši* Ustvarila socialno in gospo- grške vlade in tujih intervencioni-to ■ Zmed°- Obžaloval je, da so stov v npihovi borbi proti grškem tačefu'tllt0 za?eli izvajati od vsega ljudstvu. kr, *a ln d® jo zavezniki odo-1 List «Chicago Tribune* pa v*jo. j usmerja svoje pušice proti vsej Or- vuTulis je pripomnil, da so vse ganizaciji Združenih narodov in n-T °d leta 1916 do danes pr-. zatrjuje, da je ta organizacija ze-Beu‘e ljudstvu samo nesreče, po- \ lo trhla ter pristavlja, da je pred-tavi ^ 8e Mazimosova vlada.' sednik Roosevelt povlekel ZDA v mL 3e d®1«1 da bi sodelovan;e celo vrsto nesmiselnih obveznosti. ,ve politične skupine s re-! Reakcionarni tisk se predvsem raz-j,J° v'ado predstavljalo poli tik-> burja nad načelom soglasnosti ve-'J^biora. likih držav, ki ga določa ustanovna \0'e[tski delegat je danes pred listina OZN in ki so ga predlagale ostjvjjj svetom uporabi! veto ravno ZDA. In prav proti temu W avstralski resoluciji v gršk3m členu je ameriški delegat Johnson tj-?aju, kj je predvidevala, naj naperil svoj zadnji radijski govor, toslal 'a'1"8’ ki je s-daj v Grčiji, J Brez posebnih ovinkov je napove-tar\iua Osebno poročilo v pričako- dal namen ZDA, da hočejo za vsako y ’ da tia nošljejo onazovalce. | ceno pedvzeti ukrepe proti grškim Uoat,m°Skovski «Pr?vdi» piše : demokratom in njihovim sosedom, kršile ’1eV’ da je razpravljanje o Kakor se doznava, je v Grčiji sv?t,,m vprašanju v Varnostnem 12 000 ameriških strokovnjakov in dve povsem na-! ZDA so pripravljene poslati druge H * »tališči glede ir ednarrdne-i dobave grškim reakcionarjem. 5 a°v°l0van^a Sovjetska zveza | Gromiko je v Varnostnem svetu a'ere druge dfmokrat!čne j Johnsonu odgovoril, kakor je zaslužil. Dejal je, da te besede bolj oristojaio podeželskemu trgovcu kakor zunarriemu ministru. Državljanska voina v Grčiji ne poteka ugodno za reakcionarno , vlado, ki jo ljudstvo sovraži. Do- naj in da se vzdržuje samo s pomočjo tujega orožja. ZDA so slabo zbrale, ker njihovo vmešavanje v grške zadeve pomeni namerno ogrožanje mednarodnega sodelovanja in enotnosti med velikimi državami. Gradnja hiš v Albaniji Tirana, 19. (ATA) _ Letos bodo za zgraditev 500 novih hiš v predelih-, ki so bili med vojno poškodovani, porabili 32,679.000 lekov. Razen tega so določili 10,286.000 'ekov za zgraditev 134 novih šolskih poslopij m za popravilo 170 drugia šol. Za popravilo in obnovo poslopij v mestu pa bodo porabili 10,434.000 lekov. Ameriški novinar o volivnih pripravah na Madžarskem New Tor k, 19. (TASS) — Ravnatelj obveščevalnega urada za ev-repska vprašanja družbe «Co. lumbia Broadcastir.g Company, Smith je izjavil po radiu, da na svojem potovanju po Madžarski ni opazil noben :ga znaka, da b: kakor koli omejevali državljanske svoboščine. Smith je dalje dejal, da «ob(skovalci kavarn in razni za-padn-i diplomatje« govorijo o zaporu za politične jetnike, kjer po njihovem trpi 4000 oseb. Smith je prosil za dovoljenje za ogled zapora in ga je takoj dobil. Skupno z dopisnikom agencije «United Prtss« je v zaporu našel samo 19 jetnikov, s katerim; dobro ravnajo. Sm-th je dalje izjavil, da je 100 tisoč oseb več kakor pri zadnjih vdlitvah dobilo volivno pravico, to je sorazmerno več kakor pri ameriških predsedniških volitvah. Obsedno slanje v Tabtfsu Tabris, 19. (Tass). — Vojaški guverner v Tabrisu je znova uvedel obsedno stanje. Policijske ura se začne ob 23. Izjave sudanskega delegata pred Varnostnim svetom Lake Success 19. (AFP). — Pred Varnostnim svetom je danes govori predsedn.k sudanske delegacije Ismail al Azhari, ki je med drugim dejal: «Ce ne bo Varncstm svet dal zadoščenja Sudanu, bomo z našim ljudstvom sklepaii, ali naj postanemo druga Indonezija*. Dejal je, da je sudanska dele ga-: , ja naklonjena zvezi z Egiptom, stranka Umma pa zahteva popolno neodvisnost Sudana. Po njegovem sodeluje stranka Umma z Angleži medtem ko sudanska delegacija brez pridržkov podpira egiptsko stvar pred Varnostnim svetom. Varnostni svet priporoča sprejem Pakistana in Jemena med ZN Lake Success, 19. (AFP), — Varnostni svet je včeraj soglasno priporočal sprejem Pakistana in Jemena med Združene narode. Priporočilo bo morala še odobriti prihodnja glavna skupiščina OZN. KAIRO. — Na Nilu se je prevr. nila neka jadrnica, pri čemer je utonillo 66 oseb. AMERIŠKI INTERESI V INDONEZIJI Gramiko ie pred Varnostnim svetom razkrinkal načrte ZDA Lake Success, 19. — Sovjetski delegat Gromiko je pred Varnostnim svetom izjavil, da hočejo ZDA vsiliti svoje razsodišče v indonezijskem sporu izven organizacije OZN. Ze dejstvo, da Holandci sprejemajo to ponudbo, je zelo zgovorno, je izjavil Gromiko, in opozoril na velike gospodarske interese, k; jih ZDA imajo v Indoneziji. Gromiko je nato primerjal zadržanje holandske vlade z onim indonezijske vlade, k; ima zaupanje v OZN ;n Varnostni svet, ter je zahteval, naj Varnostni svet takoj ugodi zahtevam Indonezijske republike, to je: imenuje naj komisijo, ki bo nadzorovala izvajanje naloga za prekinitev sovražnosti, ter naj v Varnostnem svetu imenuje razso-diščno komisijo. Ameriški delegat Johnson je izjavil, da bodo ZDA odtegnile svojo — Ut IIIUAIČU 1C tr!,®matrai° kot glavni tem j-j fcio,. ' mir. dopustiti vsakemu Ha Ji te vsaki državi klečat liudstvu. 8 0 »voj. usodi. Z drug- predvsam da somi j" 93 Skušajo anglosaške drža v Prvi vrat' ZDA vs l!t> j kaz za to je soomeniea, ki jo je voj t,' fOČO! d>ktat in svojo voljo drugim 'a J m na glede na koristi ml.-u i , "hioati. *($!? tudi grška vlada poslala ameriškemu in britoriskem/u poslaniku v At°nah z °fti- To je jasno, če a na-1 zahtevo, nai Amerika pošlje svoje vojaštvo, da napravi konec državljanski vojn*. To je tudi dokaz, da ie bil g«daoii rež'm vsiljen od zu- površno politiko ZDA ^mladi so ZDA pokaza’n ku sceialistjčnega kongresa v Llona jfoiletova resolucija kavlja Ramadiera v zadrego fssu fr, *9- — Po končanem kon- pokazali številke načrta pred na-i ^ ja^nC0ske socialistične stran- j šim odhodom, iz Pariza, bi smatrali ■ Bici p10 na tevici m na : za uspeh, če bi načrt izvedli po do- ^ovJ^Pricano, da spravlja izr 1 " ikeijJrij6 Molletove resolucije ka vIade Ramadiera v ‘01ucit • «Plgaro» piše, da .ma re- hi., J«* »_ _ dv°Uime*i značaj, ker .‘ktj od Ramadiera d emisije, ^la, jjj Pa mu daje težka navoja ie ko moral izvršiti. Vrhu važno, da je bila ta reso-!-’k°v Jl^breua ravno od nasprot-teg, adn-ga predsednika. Zara-bo morali Ramadier na Vs;,'9tamCm polju vzdržati še V napa.d, *“ umanite» pou|darja Gieor ločenem roku, sedaj pa, ko smo videli navdušenje, ki tu vlada, bi se čudili, če ga ne bi izvedli v določenem roku. Novi oljčni nasadi v DalmacPi Split, 19. — Petletni plan za ANGLEŠKA VLADA VODI POLITIKO ki jo narekuje ameriški kapital Vsa bremena pa mora nositi delovno ljudstvo London, 19- — Glavni vzrok nujne seje angleške vlade je naglo črpanje ameriškega kredita, ki bo izčrpan najbrže od koncu oktobra, če ne prej. V političnih krogih ne izključujejo, da bo ob zaključku pogajanj med ameriško ;n britansko vlado, ki se sedaj vodijo v Washlngtonu, prišla zopet do izraza politična stran angleške krize. «Krasna ja Zvezda« objavlja članek Kustova o angleški gospodarski krizi. Kustov navaja, da je gospodarske težkoče Anglije v glavnem pripisati zunanji politiki laburistične vlade, ki je s svojo politiko spravila Anglijo v gospodarsko in politično odvisnost ZDA. Vodilni angleški krogi so navezali svoje gospodarstvo na interese ameriških monopolov, ki bodo spravili Anglijo ob njeno gospodarsko neodvisnost. Prvi pojav te odvisnosti je opaziti v angleško-amer.škem dogovoru glede posojila. To posojilo je poslabšalo gospodarski položaj Anglije in s tem pokazalo prvo negativno stran angleško-ameriškega sodelovanja. Nadaljnji negativni učinek tega sodelovanja obstoji v tem, da mora Anglija plačevati velike svote dolarjev za vzdrževanje vojnih sil V inozemstvu. Razlog za vzdrževanje teh vojn h sil v mirnem času je neopravičen in je samo plod angleško-ameriškega «sodelovanja». Predvideno skrčenje vojske za samih 80.000 mož dokazuje namen angleške vlade, da hoče nadaljevati politiko, ki jo diktira ameriški kapital. Zaradi tega je upanje na S**cij^ ri°t, da izglasovana n-eso. potrebo «nada!ievat! »oi-k P'oti reakciji, ker zahtevajo “ttbo _______j ..... ^ffa. ( *°čene okolnoBti*. Zaradi preostaja socialist’čni j2®- dosego zmage nič dru-Ia^°r da prizna potrebo ,P&t-;5?a nastopa s komunisti. ®res z-l1 **iberč» piše, da je kon-v^Jeb-s ''Val* disciplino svojih so-*tl(,.„ v, toda hkrati se socia. »traaka kot razredna in stranka ni obotavljala ... ________________ J® gospodarsko in polit1 č- režima, katerega dober obvi, Stf) av-j adajo kapitalisti in ki je s,1ko d° sedaj socialistično L8t zaupanja delavstva. ^t blatin* predvideva mož-^‘bkru 6 krize. Ce se bo v tein vrni(i zopet na vlado Ra-J6,n )j ’ J« Očitno, da se absoluti. bicn^njresa, k; se j> pokazal v ’ b-V more izvesti. aj** mostov v Jugoslaviji 19- — Se vedno se ob-m^čii V v°Jni porušeni mestovi. , Jb,v„ J^-d njimi je most preko ^ še , dut-Bogojevo, ki bo go- kmetijsko in gozdarsko obnovo j obnovo angleškega gospodarstva s Dalmacije predvideva sistematičen pomočjo ameriške podpore ne-razvoj oljčnih in drugih sadnih ] znatno. kultur. V ta namen se je ustanovil | Angleško ljudstvo je z lastnim iz-poseben zavod poleg zavoda za | kustvom spoznalo, kako drago ftio- južne kulture v predelih okrog Dubrovnika. Do sedaj je bilo posejenih okrog 53 000 oljk in 95.000 komadov drugega sadnega drevja. Jugoslovanski mladine* že’iio ostati na mladinski progi Sarajevo, 19. — Mr.ogo mladin. cev obojega spola, ki so končali svoj delovni rok na mdadinski progi Sama-c-Sarajevo, želi še dalja ostati na delu. Mnogo od njih je prosilo za vstop v ŽClezn-čarsko službo, da bi lahko službovali na progi, lci so jo sami zgrad li. VoSčiBa maršala Tita madžarskemu I uds vu ra plačati takšno «pomoč». Vrhu tegd ponavlja angleška vlada prakso stare politike, ki stremi za obnovo narodnega gospodarstva, toda ne toliko v interesu angleškega ljudstva, temveč samo da prikaže ameriškim gospodarjem trdno u-panje na to «pomoč». To pojasnuje tudi naglico, s katero je angLškt zunanji miniter Bevin ponudil svojo pomoč kot posredovalec za uresničenje ameriških načrtov v pogledu zasužnje.ija Evrope pod plaščem Marshallovega načrta. Za ceno priprave poti ameriški gospodarski in politični ekspanziji je angleška vlada upala, da bo na stroške ostalih evropskih držav dosegla svoje go-spodarsko izboljšanje. Toda nasprotno, ravno sedaj mora še bolj skrčiti dnevne obroke Beograd, 19. (Tanjug) — Ob priliki madžarskega narodnega ptaznika sv. Stefana, k; se obhaja zmanjšati življenjski standard, po-20. t. m., je maršal Tito poslal višat; dicvno delo rudarjem, ravno madžarskemu ministrskemu pred- • sedaj je prisiljena odkloniti delav-sednlku Lajošu Dinj.šu brzojavko, | cem povišanje mezd in izboljšanje s katero vošči v svojem in v imenu jugoslovanskega ljudstva madžarskemu ljudstvu, da b; njegova borba za popolno demokracijo in za napredek madžarske države imela uspeh. Češkoslovaški dar Juncs'aviji U* bi(w'n' se grad! pri Brodu ve-: rii-r,, te železobetona dolg 125 ^'“d nedavnim pa je bil, rodne revolucije, ki je bila usta- ^ . . o lj0,Pl'ometu železni most čez !Ji JU,bar°- Pri Žirovnici v Slo-pred kratkim izgoto- Split, 19. (Tanjug) — Zveza če. škoslovašks in jugoslovanske oa- 'ti . hij| \ l tudi most, novinarji Deo 0 Jugoslaviji « tJ8rsd - ,8°sla, novljfna še pred vojno in ki ima v programu tudi ponroč Jugoslaviji, je darovala Jugoslaviji 25 zabojev elektrotehničnega materiala v vrednosti 120.000 Kčs. Ta material Je določen zo popravo električne centrale na otoku Korčuli. Pošiljko spremlja 25 češkoslovaških delavcev, ki bodo iz- ahCo ’ *9' (Tanjug) — Nekate- vršiu tudi popravila. UOV’nnrli lri cin ftfirllLl I ■■ . — 'C8c»W‘t,nov!narJl, ki 80 c‘ gr- 80 na (‘»kovni kon- s * '•'i n5°vof:n Q vtisjhi jj-j ^ j.h °bisku na mladinski Prvi tovorni avtomobili jz mar borshe tovarne Maribor, 19. (Tanjug) — Na . *() > ‘ {|n , iVlill . Uvi | 40, J O ‘■fl afso’ i 80 navduSenl nad glavnim mariborskem trgu-so vče-tavd11V'dr'11 in da 80 8P°*na' raj slovesno proslavili uspeh to-lahk in 'rolJa do da,a i varne avtomobilov v Teznčm pri a srna . nadomestita tudi Mariboru, kjer so tri dni pred do-*cOcl In s Tudl angteški ločenim rokom izdelali prva dva \>v ’ «o ii 1Bl’ * kateriml 80 Lovoma avtomobila, ki so Ju po- I rt, tejavili, da so zelo slaU v Ljubljano. .^siaJ, 80 imeli priliko priti —--------------— življenjskih pogojev- Pri tem ne zahteva vlada nobenih žrtev od imovltih slojev, kakor obdavčenje dobičkov in kapitala. Pozivanje na prostovoljno znižanje dobičkov ne more seveda ustavit; angleških financ niti pravično razdeliti bremen. Vladni načrt zvrača vse žrtve na ramena delovnega ljudstva. Vse to je povzročilo gospodarske težave in nezadovoljstvo med angleškim delovnim ljudstvom. To dokazujejo nešteti sklepi s!ndikaln;h organizacij kakor tud; mnoge resolucije, ki so bile sklenjene na javnih zborovanjih same laburistične stranke. Angleško zunanjo politiko, k; je prispevala k poslabšanju sedanjega gospodarskega položaja dežele, vsakdo ostro kritizira. Tudi v bodoče bodo nastale težkoče, kakor z novim ameriškim načrtom, s katerim hočejo ZDA zavladati nad Porurjem, k. se trenutno nahaja pod angleškim nadzorstvom. Ze sedaj je čutiti povečan pritisk ZDA na AnglUo, od katere zahteva odložitev nacionalizacije angleške industrije. Veliko nezadovoljstvo je povzročila v Angliji izjava ameriškega tajnika za trgovino Harrimana, da bodo imele potrebe nemškega gospodarstva prednost pred angleškim. Kustov zaključuje svoj članek z opozorilom, da vse to predstavlja ameriško «pomoč», na katero naslanjajo anglešk; vodilni krogi svojo politiko in zaradi katere je moralo angleško ljudstvo že toliko žrtvovati. Govori?© o ,,evropski carinski uniji11 Pariz, 19. — Na zadnji sej; odbora za evropsko »gospodarsko sodelovanje« so delegati Italije, Holandske, Belgije in Turčije pojasnili stališče svojih vlad glede na vprašanje carinske zveze, ki je bilo sproženo pretekli teden. Italijanski delegat Tremelioni Je mnenja, da je Evropa ravno sedaj v izjemnem položaju, ki je ugoden za izvedbo carinske zveze. Po njegovem mnenju so mogoče krajevne in pokrajinske carinske zveze, ki bi počasi dovedle do gopjdarske združitve Evrope ne samo v vprašanju tarif, temveč tudi v pogledu valute, prevozov in delovne sile. Tremel-loni je predlagal ustanovitev posebnega študijskega odbora, ki naj bi se bavil s tem vprašanjem. Delegati ostalih držav so se v načelu strinjali z načrtom. Holandski pooblaščenec je poudaril, da ni toliko važno vprašanje carinske zveze, marveč na splošno gospodarske zveze. Iz Pariza poročajo, da bo koncem tedna sklicana v Londonu tristranska konferenca med Francijo, Anglijo in ZDA. Kakor znano, bodo na tej konferenci razpravljali o obnovi in višini nemške industrije. Danes je francoski zunanji minister Bidault sprejel ameriškega podtajnika za gospodarstvo Clay-tena, y družbi z Cafferyjem in Douglasem ameriškima poslanikoma v Parizu ;n Londonu in z Mur-phyjem političnim svetovalcem v ameriški zasedbeni coni. Ti osebni stiki pomenijo pripravo za razgovore in sklepe o višini nemške industrije v zapadnih zasedbenih conah in o upravljanju ter nadzorstvu proizvodnje porurskega premoga. Napadalni načrti ameriškega imperializma Rio de Janeiro, 19. — List »Tribuna Popular» je priobčil razgovor 0 panameriški konferenci z zna. uim južnoameriškim politikom Prestesom. Ta je izjavil, da je mogoče zagotoviti mir samo sporazumno z velesilami. Dodal je, da kontinentalni bloki ne jamčijo miru. temveč spravljajo v nevarnost politiko sodelovanja in miru med Združenimi narodi. Panamirikeni-zem je samo skrita bratovščina iz-kdriščevalcev, panamerikanizem j« samo maska, pod katero se skrivajo nameni ameriškega im.peria- 1 rina v zatiranih državah Latin, sko Amerike. Prestes je nadalje poudaril, da je izključitev razgovorov o vojaških vprašanjih na konferenci pri-p'sati borbi demokratičnih sil v deželah Latinske Amerike, ki jo vo. dijo proti Trumanovem načrtu, ki stremi za standardizacijo oborožitve m za združitvijo vssga ameriškega kontinenta. Prestes je svojo :zjavo zaključil z besedami, da zakriva dnevni red konference reak. cjonarne in napadalne načrte ameriškega imperializma. Schumacher - kandidat za »Uihrerjevo" mesto Moskva, 19. — Leontijev komentira v «Pravdi» zadnji govor voditelja nemških socialdemokratov, ki ga označuje kot kandidata za «Fuhrerjevo mesto®. Schumacher je besen nemšk; nacionalist, k; si želi samo povrniti poraz svojim prejšnjim nasprotnikom in ki se hoče okoristit; z nesoglasji, ki vladajo med zaveznik; glede nemškega vprašanja Schumacher nagovarja zapadae velesile na razkosanje Nemčije in pri tem zatrjuje, da je razkosanje že deloma izvedeno na vzhodu Nemčije. Z izredno brezobzirnostjo zahteva nemški socialistični voditelj revizijo osnovnih sklepov Potsdamskega dogovora- Dalje vztraja na spremembi poijsko-nemških mej, zatrjujoč, da meja na črti Odra-Ni-sa ne more biti dokončna vzhodna meja Nemčije. Po drugi strani pa je Schumacher pripravljen odstopiti Porurje tujim monopolistom. Ist; socialistični voditelj je seveda hvalil Marshallov načrt in osebno ameriškega zunanjega ministra Marshalla in izjavil, da Marshallov načrt oprošča Nemčijo plačila reparacij. Schumacher je še dostavil, da predstavlja Marshallov načrt docela nov položaj, ki je nasproten stari zavezniški politiki uničenja nemške industrije. Schumacherjev izzivalni govor je pokazal nemško ocjalno demokracijo v pravi luči, in sicer, da ta teži na desno in da se vdinja tudi za ceno razkosanja Nemčije ameriškim monopolistom. Stavke v Iialiji Benetke, 19. — Danes zjutraj eo ptkovski nameščenci začeli stavko. Prefektura je izdala ukrepe za pravočasno peko kruha. V najslabšem primeru bo prebivalstvo pre. j. lo koruzno moko. Zaradi prekinitve pogajanj za zvišanje mezd so v provinci Vare-se proglasili splošno stavko. ponudbo, če je indonezijska vlada ne bo sprejela. Indonezijski opolnomočeni minister Sjarir je izjavil: «Ce se obračamo na Varnostni svet, ne pomeni, da nimamo zaupanja v poštenost in dobro voljo ZDA, pač pa zato, ker nimamo zaupanja v poštenost in dobro voljo holandske vlade.« Indonezijsko poročilo javlja močno delovanje holandskega letalstva in govori o holandskih napadih na področju Salatiga. Indonezijski sindikati so zapio-sili Svetovno sindikalno zvezo, naj bi ustanovili posebno brigado za pomoč Indoneziji. Pozivajo tudi, naj zveza izvaja svoj pritisk, da se Nizozemci umaknejo z republikanskega ozemlja. Iz Djokjakarte poročajo, da bo indonezijska vlada poslala svoje uradne predstavnike v Indijo, Pakistan, Sirijo, Egipt, Libanon ln druge države, ki so priznale indonezijsko republiko. Po zadnjih vesteh je ameriška vlada odtegnila predlog za posredovanje. Učenje ruščine v romunskih šolah Bukarešta, 18. — Poslanec Mattel je v parlamentu predlagal obvezno učenje ruščine v srednjih in višjih šolah v Romuniji. Izjavil je, da je za Romunijo življenjskega pomena spoznavati pridobitve sovjetske znanosti, kar bo pripomoglo k odpravi zaostalosti, v kateri živi romunsko ljudstvo. Gromikovc izjave o sprejemu Italije v OZN Lake Success, 19. — Malo pred pričetkom razprave o sprejemu novih članov v OZN, je dopisn‘k «Anse» vprašal sovjetskega dele. gata Gromika, zakaj se SZ pro-tivi pripustitvi Italije v OZN. Sovjetski delegat je italijanskemu r.ov'r,arju odgovorili, da bo v kratkem podal tozadevno izjavo. Nato se je dopisnik «Anse» obrnil na ameriškega delegata Johnsona in ga vprašal, kaj namerava storiti, da bi premagal sovjetsko opozic'jo. Ameriški delegat je odvrnil, da bodo ZDA močno podpirale Italijansko prošnjo. Edini razlog, ki ga nekatere države navajajo proti pri. pustitvi 'Italije v OZN, je ta, ker neka velesila še ni ratificirala mirovne pogodbe z Italijo. Po otvoritvi debate je ameriški d (legat Cadogaa poskusil doseči kompromis na ta načiri, da bi OZN Italijo načelno sprejela kot članico. da pa bi bil ta sklep učinkovit šele po izvedeni ratifikaciji mirovne pogodbe. V tem vprašanju ni prišlo do zaključka in tako je o tej zardevi odložena razprava na prihodnji četrtek. Tekom debate je amerišld dele. gat Johnson očital Sovjetski zvezi da je ona povzročila sedanji položaj in da namenoma zavlačuje ratifikacijo. Oroirfko mu n; ostal nič dolžan in je odgovoril, da to vprašanje zadeva sovjetsko vlado in nikogar drugega; razlogi ameriške delegacije pa nimajo nobe. nega pomena. Gromiko je svoje izvajanje zaključil z besedami, da bo Sovjetska zveza podp'rala sprejem prošenj za pr'stop k OZN takrat, ko bo podan za to ugoden trenutek. prošnje Italije sploh ne morejo upoštevati, ker mirovna po. godba še ni stopila v veljavo. Verjetno ne bo prošnja Italije za sprejem v OZN rešena niti tekem zasedanja v septembru, temveč šele v februarju prihodnjega leta. KITAJSKI DIJAKI zatilevajo prenehanje državljanske vojne in ameriške Intervencije SILOVITA EKSPLOZIJ DIZU NAD 500 MBTVIH In na tisoče ranjenih Cadlz, 19. — Preteklo noč je v mestu prišlo do silovite eksplozije, ki so jo slišali 40 km daleč. Nesrečo je povzročila eksplozija podmorskih min v orožarni blizu tovarne Chevarrieta, kjer je nastal prvi požar. Večina od 700 delavcev v tovarni je izgubila življenje in nekateri so še pod ruševninami- Poškodovana je bila tudi bližnja vojašnica in neko zavetišče za starce. Tudi tu je bilo mnogo mrtvih. Vse mesto je ostalo brez vode, plina in električnega toka. Porušile so se številne hiše in v mestu so nastali požari. Zrušilo se je tud. neko otroško zavetišče in mnogo otrok varnostnim ukrepom se bojijo novih eksplozij. Bolnišnice so polne ranjencev. Več ranjencev so odpeljali v San Fernando in v Sevillo. Po zadnjih vesteh se zdi, da je pri nesreči zgubilo življenje nad 500 oseb, 5000 pa je bilo ranjenih. Te številke pa niso še uradno potrjene. Slovaška industrija Bratislava, 19. (CTK). — Predsednik odbora za slovaško industrijo dr. Gustav Husak ie izjavil, da se je od leta 1937. slovaška industrija podvojila. Izjavil je dalje, da je v zadnjih 12 mesecih bilo v industriji zaposlenih 29.000 nevih Sangaj, 19. — Narodna zveza kitajskih dijakov je objavila proglas v zvezi z misijo generala Wede-meyerja na Kitajskem, v katerem poudarja imperialistični značaj a-meriške «pomoči» Kitajski. Proglas ugotavlja tudi, da ni nobenega dvoma, da ZDA podpirajo vojaško in gospodarsko kitajsko vlado v državljanski vojni. Dijaki opozarjajo ameriške oblasti, da je bilo ameriško orožje, ki so ga izročili kitajski vladi, uporabljeno za ubijanje kitajskega ljudstva. Med patriotlčnim in demokratičnim gibanjem proti bedi, zatiranju in državljanski vojni sta bila ubita dva profesorja, voditelja kitajske demokratične zveze in tri dijaki, in sicer z ameriškim orožjem. Kitajci dobro vedo, da je ameriška politika na Kitajskem v nasprotju z interesi kitajskega ljudstva. Končno zahtevajo v proglasu takojšnje prenehanje državljanske vojae in diktatovske politike, rešitev nujnih notranjih vprašanj, takojšnji preklic splošne mobilizacije in prenehanje zatiranja. Zahteva se tudi imenovanje demokratične koalicijske vlade. Nova apolitična" stranka v itafiji Rim, 19. — V Salernu so ustanovili novo gibanje, o katerem pra. vijo, da je apolitično in da ima r.smen -d mokratično in pametno sodelovati pri moraln; in ma*erial-n: obnovi Italije, ki jo ogroža strankarska borba«. poslužujejo vseh sredstev, da bi preprečili umik tujih čet iz Egipta in podaljšali mandat v Palestini 7» Libanonski tisk poroča, da se je Glubb od svojem obisku v Libanonu razgovarjal z voditeljem libanonske fašistične stranke Saade-jem, k-| ga Je libanonska vlada mislila spraviti pred sodišče zarodi njegove odkrite propagande za načrt o «Veliki Siriji«. Novo de’avsk* naselje pri Sarajevu Sarajevo. 19. — Sarajevski delavci so skupno z najboljšim! član' Ljudske fronte začeli s prostovoljno gradnjo 500 poslopij novega delavskega naselja pri Sarajevu. Industrija ČSR v dvoletnem načrtu Praga, 19. — Listi so objavili poročilo o izvajanju dvoletnega gospodarskega načrta v Juliju. Načrt so Izvedli za 97.5°j,. Industrija za predelavo lesa je prekoračila načrt za 30(f, industrija železa in jekla za 7%, industrija papirja za 5.5%. industrija za električno energijo za 5.2%, rudarska industrija je izvedla načrt za 95%. tekstilna industrija za 92.5%, industrija kemijskih izdelkov za 92%, industrija stekla za 91.6%, industrija za strojenje usnja za 60.1%. m KRATKE VBSTJ^m PRAGA. — «Rude pravo« piše, da je 30 članov tolpe, ki je nastala iz stare poljske vojske in k; ji je ime «Benderovc:», z avtomatičnimi puškami in bombami napadlo vas Jestrabice na Moravskem. Na pomoč je prišla policija, ki je enega tolovalo ubila, enega po ujela. RIM. 19. — «Ansa» poroča iz Varšave, da je od 1. septembra t. 1. dalje določen uradni tečaj poljske-1 ga zlota napram ameriškemu do. larju v razmerju 400 zlotov za 1 dolar. Rim, 19. — Italijanski poslanik v Londonu Carandlni se bo te dni vinil v domovino. Na njegovo dosedanje mfsto pride nov diplomat. Carandini bo samo še spremljal zunanjega ministra Sforzo on pri- Načrti imperialistov za ,,Veliko Sirijo*4 Beirut, 19. (Tass). — Libanonski tisk poroča, da je bil poveljnik glavnega stana trans jordanske vojske polk. Glubb 15. in 16. avgusta v Libanonu. Neki list piše med drugim: «Kaj se skriva za tem obiskom britanskega polkovnika Johna Blubba? Kaj je namen tega tajnega obiska v trenutku, ko preživljajo arabske države kritično obdobje, ko transjordanski kralj _ mrzlično deluje za izvedbo načrta o p^i njegovega uradnega obiska pri «Veliki Siriji«, ko se imperialisti anglešk; vladi. je zgubilo življenje. Kljub , deiavcev. ogoooooooooooooooooooogocdoooooooooooooggogggocogoogoogcgoooogooocogoggcooooooogooooooocooooocooooooooocoooogcoooogc-oooooooooooooooooogoo s SSh* zsted, ki ga je dala ^ v ! Za Nadina, je velike Evropo; načrtu ,1e urednik r* izjavil. Cc bi nam PRAGA. — Inozemski delegati ne ! irf dnarodnem mladinskem fesi1 valu so v zadnjih štirih tednih de'ali )»1.500 ur pri obnovitvenih delih v ranih krajih CSR. Londonski list «Dallty Wor-ker« je pod naslovom «Kaj se dogaja v Italiji?« objavil sledeči članek svojega dopisnika: Ko sem se pred kratkim na počasnem vlaku vračal iz Trsta v Milan, sem se lahko takoj prepričal o slabi strani današnjega italijanskega življenja, ki je polno trpljenja, revščine in cinizma. Ko Je vlak polagoma vozil iz mesta po rodovitni nižini Pada. se je vedno bolj polnil s črnoborzijanci, z njihovim; vrečami in kovčegi polnimi blaga, k; so ga mislili prodati v Milanu. Vsi hodniki so bili natrpani s potniki, nihče se ni mogel ganiti. V Vicen-zi so se potnik; kobacali na vlak skozi okna. Ne mislite, da ti mali prekupčevalci mnogo zaslužijo in da se jim njihova naporna potovanja dobro izplačajo. Na vlaku, s katerim sem se vozil, sta bili n. pr- dve ženski, ki sta bili vstopili v Latisani okoli sedme ure popoldne in sta nosili približno'ioo kg blaga Prispeli sta v. Milan ob KUJ SE DOGAJA ¥ ITALIJI? 6. uri zjutraj, potem ko sta se vozili skoraj ves čas stoje. Skušali sta prodati blago čim prej, da bi lahko odpotovali ob 3. popoldne in so vrnili domov okoli pomoči. Na podlagi površnega računa mislim, da sta lahko zaslužili največ 5 tisoč lir vsaka. Odbijmo od tega zneska potne stroške, ki znašajo 1400 lir, pristojbino za prtljago, ki znaša 500 lir, dalje približno 300 ljr z.a druge stroške in bomo videli, da ni ostalo vsaki niti 3000 lir. Jasno, da gredo za črnoborzijanca na debelo stvari vse drugače. Ta ima na razpolago celo vrsto prekupčevalcev ;n na vsakem malem potovanju lahko zasluži milijone in milijone lir. Da bi napravili konec temu nedovoljenemu prekupčevanju, so komunisti ;n socialisti skupno s Splošno konfederacijo dela poskušali vsa sredstva. Kmalu pa se je videlo, da vnema, s katero so se tudi člani De Gasperljeve demo- kristjanske stranke približno pred enim letom vrgli na to visto poslov, ni mčgla koristiti izboljšanju položaja, čeprav se je od njih zahtevalo, naj tQ stanje spremenijo na podlagi zmerne oblike državnega nadzorstva ali pa na podlagi načrtnosti. Oni so sicer sprejeli ta predlog, a niso nič napravili, da bi ga izvedli: če pa so kaj napravili, niso nj.hov; ukrepi nikoli nič zalegli. Položaj se je vedno slabšal, posebno zaradi nenadzorovanih dobičkov in prekupčevanja z valuto, kar je predstavljalo težko breme za ljudstvo in za državo. In prav zaradi tega, da bi obranil ta položaj, je De Gaspri namenoma povzročil vladno krizo in izločil iz vlade levičarske stranke. Namen tega De Gasperijevega ravnanja pa je bil pc«zneje razkrinkan. De Gasperijeva zamisel je Dila, sestaviti neke vrste »vlado narodne enotnost;« z udeležbo manjšine sredinsko - levičarskih strank, na katerih negotovost m dvojno politično igro bi lahko računal- Oglejmo si, katere so te male stranke. V prvi vrsti je »tradicionalna« in »zgodovinska« republikanska stranica, ki je tipičen izraz teženj in protislovij srednjega sloja, in katere pomen v političnem življenju je že skoraj zašel ter se lahko vzdržuje samo v drugovrstnem položaju s svojim »tradicionalnim« zadržanjem. Ta stranka ima približno 30 pos.ancev v skupščini. Sledi demokratična stranka, ki je glede na število svojih pripadnikov povsem brezpomembna in v severni ter srednji Italiji sploh ne obstoja. Ta stranka predstavlja kljub maloštevilnosti pripadnikov težnje srednjega sloja Južne Italije. Tretja stranka, ki bo morda imela večji pomen v italijanskem političnem življenju, je akcijska stranka. Ta stranka nima sedaj nobene važnosti, toda začenja se že uveljavljati in dobivati znatno podporo. Kakor je bilo pričakovati, se je ta stranka postavila proti De Gasperijevi vladi. Končno so še Saragatovi socialdemokrati, ki so se v januarju odcepili od italijanske socialistične stranke. Število poslancev, ki jih imajo v skupščini, ni v ničemer v sorazmerju z njihovim vplivom na politično življenje v deželi, in oni se tega zavedajo. Tudi njihovi Ideološki podporniki — voditelji laburistične stranke — so morali to priznati v Curihu na mednarodnem socialističnem kongresu, katerega se saragatovci niso mogli udeležiti, medtem ko je bila Nennljeva socialistična stranka zastopana kot ena najmočnejših socialističnih strank v Evropi. Demokristjani so upali, da bodo izločili svoje nasprotnike iz Splošne konfederacije dela: skušali so to napraviti na kongresu konfederacije v Florenci, toda to jim n; uspelo. Delavci z dežele, iz tovarn in uradniki so v večini volili za komuniste (59%), za socialiste (23%) ;n so oddali za demokristjane samo 13% glasov. Kar je še važneje, je to, da so vsi soglasno in odločno podpirali program velike konfederacije dela, ki jo mora vsaka vlada spoštovati. Kako more De Gasperi (ali Marshall al; Truman) upati, da bo v sedanjem položaju v Italiji ločil italijansko ljudstvo, delavstvo in ostale od njihovih voditeljev? Tudi če bo Marshall vz-rtrajal pri svojem poizkusu in tu-*dl če bo vložil še toliko denarja, se Italija ne bo nikoli dvignila 12 svojega obupnega gospodarskega položaja, dokler bo pod upravo, iz katere so levičarske stranke izključene. Da bo možno — s pomočjo a-meriškega posojila — nuditi italijanskemu ljudstvu minimum varnosti in stabilnosti, je treba postaviti v tej deželi vlado, v kateri bodo imele levičarske stranke vodilno vlogo, vlado, ki bo hotela in ki bo zmožna nadzorovati gospodarsko življenje Italija PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 20. avgusta HM Repenski kamnolom in nova meja V našem l^tu smo 9. t. m- poročali o obisku razmejitvene korrisije v Repentaboru. Ljudstvo vseb štirih vasi te občine je ob tisti pr-liki izročilo komisiji svoje resolucije, v kater;h zahtevajo priključitev k Jugoslaviji, ker Je občina nedeljiva celota in ker se je ljudstvo borilo za svojo svobodo. Tržaška trgovska zbornica, kateri je najboljše spričevalo to, da jo «Voce libera» imenuje «naša», se s tem časopisom vred mnogo razburja zaradi možnosti, da bi komisija ugodila upravičenim željam tamkajšnjih prebivalcev in premaknila francosko črto y okv.ru 500 m. V svojih argumentih navaja zbornica, da Je repenski kamnolom sestavni del nabrežinskih ji da ga od njih ne morejo ločiti, ne da bi zadali hud udarec edini tržaški industriji, ki ima svoje surovine doma. Pri tem se postavlja vprašanje, kdo so gospodarji kamnoloma in v koliko so kamnolomi tržaški ter nosijo koristi tržaškemu ljudstvu. Ko je prišlo podjetje po prvi svetovni vojni v roke italijanskih kapitalistov, med katerimi ni manjkal Clano, kraljeva družina/in razni več ali manj novopečeni knezi in grofje, je šia proizvodnja naglo.in staino navzdol. Gospodje so pač imeli interes, da podpirajo kamnolome v Massi m Carrari, kjer so tudi imeli svoje prste vmes. V zadnjih dveh letih od konca vojne do danes n;so napravili ničesar, da bi Oživeli zamrlo industrijo, ker so se pač bali za svoje milijone, ki so se jim zdeli mnogo bolj vam. v Italiji, pod okriljem De Gasperija m njegove klike. Ce bi mogli, bi prenesli v Italijo tudi kamnolome z vsem kamenjem vred, kakor so prenesli Assicurazioni Generali, ki je bila pristno tržaška ustanova. Delavci, ki delajo v teh kamnolomih že 20, 30 ali celo več let, vse to dobro vedo. Oni vedo, da so kamnolomi najbolj delali pod Avstrijo, ko so bili povezani s svojim zaledjem m da so italijanski kapitalisti to domačo industrijo upro-pastili. Oni vedo tudi, da bi ta industrija, če bi bila v rokah delavstva, še vedno uspevala in se razvijala. Zato jim Je dovolj dobrot tujega kapitalizma in se hočejo na vsak načm otresti njegovega sm: to-nesnega objema. Pa ne samo delavci v repentiborskem kamnolomu, ampak tudi oni iz nabr#žin-skega okoliša vam bodo isto povedali. Sicer pa gospodje to dobro vede in zato ne pustijo, da bi Na-brežlnska kamenarska zadruga zaživela svoje lastno življenje. Tukaj torej ne gre za «jugoslo-vansko požrešnost«, kakor se njej primemo izraža «Voce libera«, ampak za voljo ljudstva, ki zahteva v okviru miTovne pogodbe, da pripade tja, kjer mu bo s svobodo in pravičnostjo zagotovljena poleg kulturne tudi boljša gospodarska bodočnost. TRŽAŠKI DNEVNIK PROCES JAVNIH DEL Vsi obtoženci „nedolžni“ kljub podkupovanju in prejemanju milijonov Včeraj ob pol desetih se Je pričela pred Višjim zavezniškim sodiščem, ki mu predseduje major Bay-liss, obravnava proti šestim civilnim nameščencem Urada za javna dela. Obtožn ca v glavnem očita obtožencem podkupovanje in sprejemanje raznih «darov» od podjetij, ki so izvrševala obnovitvena dela-Obtoženci so Angelo Ricci, ki se je izdajal za inžen.rja, ing. Rapp Gustav, Anita Hilbner, Miroslava Štrukelj, Adrijana Luzzatto in Vincenc DtAngelo. Razpravi Je prisostvovalo mnogo občinstva, ki je kljub hudi sopari spremljalo z zanimanjem dolgočasni postopek. Najprej je major Ban na vsak način zanimiv«, nr'čela se bo ob 18. uri, nanto pa že danes opozarjamo ljubltelte nogomef«. Lahkoatletske tekme na Proseku SK. Primorje n« Preseku Je razpisal za v nedeljo ob 15. url lahkoatletske tekme. Tekmovali bodo v teku na 100 m, 200 m, 400 m, 800 in 3000 m ter v štafeti 4x100 m. Dekleta na bodo nastopile v treh disciplinah in sicer v teku na 100. 200 in v štafeti 4x100 m. Proaečnnl vabijo tudi tržaške lahkoatlete da se tekem udeleže. Vpisati se morelo ns 2DTV, ul. Machiavelli 18-11., vaak dan od 18. ure naprej. Vpisovanje bo zaključeno v petek. Posebej pa opozarjamo lahkoatlete, da se morajo na dan tekmovanja ofc 14. uri. Tudi Javiti na igrišču že kolesarske tekme bodo v nedeljo Da bo naša prihodnja nedelja čim bolj pestra na športnih dogod-k-h, bo na Krasu kolesarska tekma na progi Prosek, Opčine, kamnolom, Bazovica, Sežana, Opčine, Prosek. Kolesarji bodo startall 'zpred kulturnega krožka na Proseku točno ob 17. uri. Druga kolesarska tekma pa bo v coni B za Dujčev pokal. Vodila bo izpred Ljudskega doma v Hrpeljah preko Podgrada, Sv. Petra, Postojne, Senožeč, Malega Gabra, lVvače v Lokev. Start bo točno ob 10. uri, proga pe je dolga približno 90 km. Madžarska-Bolgarija 9:0 Na stajionu Ferencvarosa je bila v nedeljo pred 35.00C gledalci tekma med bolgarsko in madža-jko nogometno ene.jstoriec. Reprezentanca Madžarske Je svoje nasprotnike na igrišču ves čas prevladovala in do odmora zabila 3 gole. V nadaljevanju tekme so v prvih petih minutah padli 4 goli. Veliko krivdo, pravijo, da rosi za poraz vratar Sokolov. Brlga-ri so potem moštvo izmenjali in čeprav so igrali samo z desetim; igralci, so se vseeno rešili večje nesreče in dobili do konca samo še 2 gola. Obvestilo SK Skedenj vabi svoje nogometne igralce, da se zberejo na sedežu v petek ob 21. uri. del procesa, to je ugovori branilcev proti obtožnici, o postopku in o pristojnosti tega sodišča za sojenje tem zločinom. Branilci PoIIucci, Zennaro, Cava-lleri in še dolga vrsta so v glavnem opozorili na dejstvo, da je obtožnica sestavljena na podlagi proglasa generala Alexaidra št. 1 in italijanskega kazenskega zakonika, kar ni upravičeno, ker se mora soditi obtožencem le po enem zakonu. Nekateri branilci so tudi zahtevali, da bi izpustili obtožence na svobodo in odgoddl razpravo, dokler ne bo izrečena sodba proti angleškim in ameriškim oficirjem, ki nosijo glavno krivdo. Major Bayiiss je priznal da ni moči soditi po dveh zakonih, ni pa priznal ugovorov glede pristojnosti tega sodišča, niti ni ugodil zahtevi po izpustitvi obtožencev na začasno svobodo. Da bi razčistili vprašanje postopka, pe; je odgodil obravnavo na 28. t. m. Obtožnica prot) šovinistom Zaradi napadov v drevoredu 20. septembra v preteklem tednu Je policija prijavila sodniji pet šov.nir stav: 14-letnega Hermana Brecher-ja, 15-letno Lauro Mandel, 20-let-nega Renza Saigallija, 31-letmga De Boni Maria m 19-letnega Duiii-ja Cozzolina- Od teh je De Boni Iz Benetk In Cozzolin iz Caprija pri Neaplju, ki sta seveda tudi nastopila kot pristna Tržačana «proti tolpam, ki so se priklatile iz okolice v mesto«, kakor pravi nek popoldanski časopis. Obenem pristavlja, da bodo sodili nedolžne ljudi medtem ko so ostali izzivači na svobodi. Izzivači so bili namreč Slovenci, ki so se upali govoriti med seboj Po slovensko v središču Trsta, ko so pa vendar vedeli, da fašistični zakoni tega ne dovoljujejo. «Tu je Italija«, so dejali napadalci in mislili seveda na fašizem, ker drugačne Italije on; sploh ne poznajo. Nekateri ljudje in nekateri časopisi z vsemi svojimi uredniki menda še vedno živijo na luni. MLADINA KUPUJ SVOJ LIST tGLAS MLADIH«! Stavka v bolnici za pljučne bolezni pri Sv. Ivanu posledica s abe oskrbe bolnikov V tuberkuloznem oddelku bolnice pri Sv. Ivanu so pričeli bolniki z gladovno stavko. 2e dalj časa so se namreč pritoževali zaradi izredno slabe hrane in so na to opozarjali celo upravo Združenih bolnic In Socialno skrbstvo. Hrana se je zaradi njihovih pritožb za nekaj časa sicer izboljšala, a kmalu je bilo zopet vse pri starem. Zaradi tega so se bolniki od. ločili doseči izboljšanja s pomočjo gladovne stavke, s katero bouo prenehali šele takrat, ko jim bo dejansko in stalno zagotovljena boljša hrana. Položaj, ki je nastal v bolnici pri Sv. Ivanu, je zelo značilno, kajti pomisliti moramo, da so se po-služili protestnega sredstva stradanja pač bolniki, katerih bolezen zahteva izdatno hrano. Pri tem sc nam odkriva v vsej svoji rev. ščfrti puhlost argumentov o socialni in zdravstveni skrbi za to odgovornih krogov. Tuberkuloza Je zlo, ki mu moramo pri nas iskati vzrokov pred- T PODEŽELJA Uspešen koncert u Lonjerju V nedeljo, 17. t. m. se je pokazal sad vztrajnega dela loujerske-ga prosvetnega društva. Priredili so namreč vokalno-ir.štrumentalni Sklepi konference AFZ v Postojni V nedeiljo, 10. t. m. se je zbralo nad 100 ž'na v dvorani Doma kulture v Postojni, da se pogovorijo o vsem tekočem delu m da ................. . oživijo sklepe junijske konference koncert, ki je pnvab.l polno dvo- j ter sprejmejo nove napotke v »mikano poslušalcev največ domačinov,' siu konference. nekoliko pa tudi iz m.sta, s Kati-nare, iz Ricmanj in od drugod. Največja privlačnost prireditve je b i nastop dveh mladih glasbenikov: violinista Kjudra, ki študira v Ljubljani, in 15-letnega Karla Coka, ki je igral klavir deloma kot spremljevalec io nekaj samostojno. Izvajala sta v:čji del sporeda, najprej prvi stavek Vlvaldi-jevega koncerta v a-molu, nadalje celo vrsto manjših violinskih skladb, med temi Handlov Iargo, Schubertovo Serenado, Boccherlni-jev Menuet, itd. Ta del se je zaključil s prosto obdelano klavirsko skladbo iz Rosshljeve opere Mo-sč. Tak nastop zahteva mnogo volje in poguma. Oba sta izpolnila dostojno svojo nalogo in si s t°m utrla pot, na kateri bosta vedno bolj dozorevala. Poslušalci to sledili igranju z velikim zanimanjem in vse točke nagradili s ploskanj* m. V drugem delu sporeda smo pa sl šali dva samospeva: Chopinovo pesem o domovini (iz E-dur etude) in Simonitijevo pesem Pomlad. O-boje je zapel zelo občuteno član zbora tov. Maks Ptčar. Spremi lal ga je r.a harmoniko tov. Oskar Kjuder, ki je sam dodal še Dvorakov Slovanski ples. Nastopil je tedaj še mešani zbor, ki šteje okoli 50 pevcev, od katerih se posebno lepo ločijo zvonki in jasni visoki ženski glasovi. Pod vodstvom tov. Lavrenčiča so prekrasno zapeli pet pesmi: Laharnarjev Pozdrav, Satt-nerjev Poz’ mi iz šole, Bartlovo OJ planine, Krekov Pogovor z domom in Ocvirkovo Pozdravljena domovina. Pozdravne uvodne besede je spregovoril g. župnik Plščanc. Pri vsaki točki sporeda Je tud; sproti napovedal. Cisti dobiček iz prostovoljnih pr'spevkov je šel v korist Dijaške Matice. Ivan Grbeo Svečan sprejem IV. primorske delovne brigade V Postojni smo v petek, 8. f. m. na Titovem trgu svečano sprejeli IV. primorsko mladinsko delovno brigado Rudija Mahniča-Brkinca. Med vzkliki je organizacijski sekretar OF tov. Jež Slavko toplo pozdravil mladince na domačih tleh in jim želel, da ponesejo med svojce delovni polet, ki jih je zajel v času bivanja na progi. Tov. Čehovin Anton-Jerko, komandant brigade, se je zahvalil za tople pozdrave in na kratko nakazal napore pri gradnji 600 m dolgega in 12 m visokega savskega mostu. Pri tem delu si je mladina osvojila naslov štirikrat udarna, saj šteje v svoji sredi 80 udarnikov in mnogo pohvaljenih mladincev. Brigadni pevski zbor je še zapel nekaj pesmi, nato so vsi šli v prostore Jamske restavracije, kjer se je slavnost zaključila s prosto zabava Gospodarsko.politični referat je podal tov. Jež Slavko, a referat o strokovnem šolstvu je podala tovarišica Zinka. Po živahni diskusiji, v kateri so med drug;m odobravale kazen izdajalski Nagode, tovi skupini, so sprejele žene sledeče sklepe: 1. sodelovati pri odkupu obveznih in prostih presežkov, razkrinkavati ljudi, ki se ne b; hoteli odzvat; odkupu; 2. skle-pati pogodbe z zadrugami za oddajo prostih presežkov krompirja in sadja; 3. zbirati pob valčke in zgodnje sadje, ki bo služile v industrijske namene, kakor tudi zdravilna zelišča, maline in šipek; 4. pripraviti temeljito dan odkupa, napovedati tekmovanje med vsemi; 5. pri izbiri poklicev bodo ma. tere usmerile mladino v razne tehnične poklice, kakor jih zahteva izvedba petletnega načrta. Pohvala Je bila izrečena AFZ v Rakitnlku, ki Je postala zelo aktivna in se udeležuje prostovolj. nega deda in raznih drugih akcij v gospodarstvu in politični izgradnji. V nfdeljo so žene obiskale tržaške otroke v koloniji Korotan pri O-rehku ter jim prinesle 35 kg sadja, 30 jajc in 6 kg belega kruha. Otroke so obiskal« in obdarile tudi žene iz Postojne, Orehka in Slavine. Patronat nad) to kolonijo pa imajo vse vasi v območju KLO Prestranek. KRONIKA Velika tatvina sladkorja Sodeč po tatvinah zadnjih dni so se tatovi težjega kalibra zopet vrnili s svojega letovanja v Trst. Tako so v noči od 18. do 19. t, m. obiskali skladišče podjetja TIC’v ul-Delia Zonta št. 2, ki je last Gustava Schotta. Najprej so s ponarejenimi ključi odprli vežna vrata hiše v ul. Della Zonta 2. Tam so šli pod stopnišče, kjer so odtrgali žabnico in odprli vrata. Pod stopniščem so potem napravil; v vmesnem zidu 60x50 cm veliko luknjo, skozi katero so prišli v skladišče omenjene tvrdke. Od tu so odnesli 20 stotov sladkorja in 70 kg kave. Tatovi so morali biti dobro organizirani, ker so odšli* z ukradenim blagom skozi glavna vrata, ki so Jih od znotraj odprli. Po veliki množini ukradenega blaga sodeč, so ga najbrže odpeljali na kamionu. Blago je cenjeno na 600 tisoč lir in je bilo v celoti zavarovano. Ce pa računamo po cenah črne borze, je bilo vredno preko pol-drug milijon Ur. Policija vod; preiskavo. Delodajalci nai spoštujejo sindikalne predstavnike Ker ae hočejo nekatera podjetja iznebiti ravno tistih uslužbencev, ki se največ bore za socialne pravic« delovnega ljudstva in Jih zato brez vsakega vzroka odpuščajo z dela, je OSS poslal ZVU protestno pismo, v katerem obsoja to početje s temi besedami: 2e dalj časa se dogaja, da odpuščajo jz služb posameznike ali pa večje skupine uslužbencev. Na ta način hočejo predvsem oškodovati čfiane tovarniških odborov, ki so jih delavci sami izvolili. Tako postopanja ni nič drugega kot strahovanje, s katerim hočejo prisiliti delavce, da se ne bi udeleže, vali sindikalnega življenja. Poleg tega po j« to postopanje tudi omalovaževanje sindikalnih organizacij, katerim v vseh kulturnih deželah sveta zakonsko priznavajo njihovo delovanje. Zavodi tega opozarja OOSS na splošno uredbo št. 4, ki v drug; točki priznava uslužbencem pravico, da se lahko organizirajo in da si lahko izvolijo svoje predstavnike, S to uredbo sta tudi sindikalna organizacija ,n člani te organizacije zakonsko zaščiteni. Ker so delodajalci že večkrat skušali omalovaževati pravni po. men sindikalne organizacije in članov tovarniškega odbora, katere je delavstvo svobodno izvolijo, zahte va OOSS, naj ZVU dejansko prizna te sindikalne pravice. OOSS pa slovesno izjavlja, da bo te prav‘ce branil do skrajnosti. 0088 Tudi uslužbenci trgovske in obrlniike stroke zahtevajo izboljšanje plač Ker uslužbenci obrtniške in trgovske stroke niso bili deležni zadnjih poviškov mezd, so v trenutnem težkem gospodarskem položaju. Zaradi tega so se včeraj začela pogajanja za nov mezdni sporazum med delodajalci in sindikalnimi predstavniki trgovske in obrtniške stroke. 2elja vseh je, da bi delodajalci priznali upravičene zahteve uslužbencev te stroke Francoski mladinci na poti v Jugoslavijo Včeraj zjutral ob 2.35 je prišlo z vlakom iz Franclje v Trst 115 mladincev francoske delovne fronte. Ob 7.20 so se z vlakom odpeljali dalje v Jugoslavijo, kamor gredo na prostovoljno udarniško delo. vsem v brezposelnosti, nezadostnem zaslužku ter zgrešeni stano. vanjsk; in prehranjevalni politiki. Stanje, ki vlada pri nas, vodi k pospeševanju raznovrstnih obolenj, predvsem pa k tuberkulozi In amoralnostim. Zadeva ni enostavna In da misliti. Ce se že ne morejo odstraniti osnovni vzroki te zavratne bolezni, tedaj bi se morale socialne in zdravstvene ustanove vsaj po. brigati, da lajšajo socialno bedo in nje posledice — bolezni, katerih najtežje breme prenaša delovno ljudstvo. Kako se tukajšnja uprava in vsi njeni organi zanimajo za socialne !n zdravstvene težave ddlovnega ljudstva, vidimo tudi po stanju pri Bolniški blagajni. Delovno ljudstvo se prav dobro zaveda važnosti te socialne ustanove in Je že mnogokrat opozarjalo na vse pomanjkljivosti in malomarnosti pri tem zavodu. Skrb vodečih je žal preveč osredotočena na Rim ter istočasno izdaja njihov nepoboljšljivi šovinizem. Pri Jako važni ustanovi socialnega značaja ne bi smelo delo zaradi šovinizma trpeti. O tem smo si mi na jasnem! 2a.l pa moramo ugotoviti, da se inšpektor dr. Bru-sarosco in ravnatelj dr. Benassi prsdvsem trudita, da bi tržaško ustanovo čim bolj povezala s cen tralo v Rimu. Sicer je ZVIT izdala ukaz, na podlagi katerega bi Bolniška blagajna ne smela vzdrževati s centralo v Rimu več nobenih zvez. Toda zanje predpisi pač ne veljajo. To je njihov sicer nezapisani, tihi privilegij s strani ZVU. Nujna posledica prevelike vneme za šovinistično po-litiko so nerodnosti pri dedu ter torej pešanje poslovanja uprave, zdravstvene služ. b- in ostalega dela v Rkviru Bolniške blagajne. KOLEDAR Sreda, 20. avgusta Bernard, 2arka Sonce vzhaja ob 6.09, zabaJ, ob 20,03. Dolžina entva 13-» Jutri 21. avgusta Ivana, Mirjana Spominski dnevi 1944: se je pričela sovjetska ofenziva v Besarabijo in tua Balkan. Dobro zrno kokoši doma pozobljejo, slabo zrno pa veter daleč odnese. Preskrba Vpis nakaznic za mleko. Od 20. do 25. t. m. se morajo v mestu In podeželju izvršiti vpisi (prenotaci-je) nakaznic za mleko na odrezek IV. za potrošnike od 0 do 9 in nad 65 let. Dvig nakazil. Vodje občinskih prehranjevalnih uradov naj dvignejo danes pr; Sepralu nakazila za testenine za prihodnjo delitev. Vpis (prenotacija) tobačnih nakaznic za tretje štirimesečje se mora izvršiti od 19. do 29. t. m. v prodajalnah monopolov, ki so zato pooblaščene. Pozivajo se vsi prodajalci, da napravijo seznam vpisanih nakaznic v dvojniku, v katerem mora biti zabeležena številka vpisa, številka nakaznice, ime in priimek z očetovim imenom potrošnika, ki se mora izkazati z osebno izkaznico. Podpisana seznama mora prodajalec obenem z odrezki predložiti 30. t m. uradu ali skladišču, kjer sprejema monopoiske proizvode. Sindikalna prireditev Razvitje sindikalne zastave krajevnega odbora ESDN v Trebčah, ki se moralo vršiti 24. t. m., je iz tehničnih vzrokov preloženo na 14. september. Izlet na Mangart in k Belopeškim jezerom priredi CAT v soboto. 23. t. m. — Oni, ki so letovali v dolini Trente se naprošajo, da se zglasijo v pisarni, ul. Conti 11. Tov. Viktor de Maria delavec iz tržaške tovarno zna°f^j nih proizvodov je tragično » Tovarniški odbor ES '^^.Lncev nu vseh delavcev in namesc. ' tovarne najgloblje sožalje nesre družini. Koncert v Kopru S.HP.Z. opozarja vsa Pr°5'’et^ društva v Trstu in okolici, zla811 £ društva v koprskem okraju n . liki vokalno instrumentalni K™ y ki bo na glavnem trgu v Kop soboto, 23. avgusta. Obširen in ^ nlmiv program izvajata Centr cultura popolare iz Trsta in CIttadino dello Spettacolo « * pra. Obisk tega zanimivega ko ta SHPZ toplo priporoča. Prosvetno društvo Ivan CanliflJ priredi v nedeljo, 24. t nu druš‘^ ni popoldanski izlet na 14 ” bor. Pevci in pevke bodo ra« r ITI družbo s svojim petjem, n , bo sledila presta zabava, v odhod, bo z Opčin ob 16. m1, dača iz nahrbtnika. Vabljeni člani in prijatelji društva. Pričetek pouka na osnovnih šolah v koprskem okrajfl ^ V koprskem okraju se osnovnih šolah šolsko leto t i 1. septembra, zato naj b0. ,,.fo- telja tvo tega dne na svojih s nih mestih. Vremensko poročilo z dne 19. t. m. Zračni tlak 781,5; toplota 22.6 do 29.2, srednja 27.4; brez vetra; nebo delorna oblačno; morje lahno razgibano; toplota morja 25.5. Nov proces proti tatovom Unninega sladkorja v Nabrežini Se pet ljudi, ki so zapleteni v tatvino Unrrinega slladkorja, ki je zginil 27. julija Janškega leta iz železniških vezov na nabrežinsk; postaji, je včeraj sedelo na zatožni klop; pred Višjim zavezniškim vojaškim sodiščem. Na razpravi pa smo kaj malo slišali o tem, kako so ti ljudje sodelovali pri tatvini. Od petih ob-tožencev sta Ricci in Soldani železničarja iti ju branita odvetnika Roggera in Gianuini. Ostali trije pa so Devitori, Turoni in Dep;eia na začasni svobodi in jih branijo odvetniki Kezič. Branko in Jocuzzi. Glavni obtoženec na razprav; je vlakovodja Ricci. Med preiskavo je obtoženec pria-.al, da ae je vlak z Unrrinim sladkorjem isto noč u-stavll na nabrežmski žclezn.ški postaji zaradi kretnice, ki se je pokvarila. Zanikal je, da je nameno. ma ustavil vlak dalj časa in da je za to dobil nagrado 200.000 lir, ki so mu Jih izplačali tatovi. Inšpektor Stefani pa je s tržaškega železniškega ravnateljstva prinesel kopijo vlakovnega lista, ki ga je izpolnil sam obtoženec Ricci. Po teh zapiskih je razvidno, da so je vlak dejansko ustavil 31 minut, medtem ko pa je na listu, kjer so zaznamovane okvare, k; se med potjo dogodijo, obtoženec številke tako popravil, da se je zdelo, kot da bi ae vlak ustavil samo 4 minute na železniški postaji, kakor se je red. no dogajalo. Medtem ko je na originalu napisano, da Je vilak prišel ob 1.56 na nabrežlnsko postajo In odšel z nabrežinske postaje ob 2 in 8 minut, je Ricci odhod popra-v'l in napisal 2.28. Tudi železničar Catalano, ki je bil pred časom oproščen, ko se je proti njemu Nova odkritja zalog pokvarjenega blaga v koprskem semenišču Zadnja odkritja v koprskem semen ščti so dokazala. da so č’m‘ semenlščne uprave in njega osebja nesocialni ;n protiijudsKi. Semenišče je za svoje potrebe dobivalo hrano na živilske nakaznice, poleg tega jxi še precej dodatkov- Kljub temu pa Jim ni bilo dovolj. Vse zaplenjeno blago so preteklo soboto v Kopru razstavili. Popoldne Istega dne Je član kriminalnega oddelka koprske narodne zaščite po- VW.WAAWAWiV.SVWi AWAAWASMiWi .SVAV.V. WAV.WAV.,.V.W.V.,.% WAW.5Wi,MWVWV; V ecerj a v Beli hiši LOUIS A Zelo, zelo pomemben človek je, o tem ni dvoma. Političen genij. Virtuoz v odnosih do ljudi in javnosti. Spričo depresije in mednarodne kr’ze je s svojo izredno osebnostjo dvignil predsedništvo na nova višino; ustvaril je za ta poloiaj svoje lastne mere. Kot voititelj ima nekaj posebno vedrega. Storil je, da je vlada postala vznemirljivo zanimiva. Po njegovi zaslugi pomeni nekaj tudi za povprečnega človeka, ne sarmo iz gospodarskih razlogov, ampak tudi kot dramatična tgra. Ce je on zraven, se zmerom kaj dogaja, Dar besede ima. In ta glas! sNimamo ®e ničesar bati razen strahu samega!* Je to eden izmed tistih površno preprostih izrekov, ki zadenejo v črno, prepričajo, pojasnjujejo, vlivajo tolažbo (n vzbujajo zaupanje, ker prodro pri ljudeh v globino — tja do tistih neizgovorjenih, zelo pogosto v podzavesti skritih reči.„ Svest si je samega sebe, svoje osebne važnosti, elementov svoje moči. Zelo intenzivno. Uživa nad oblastjo zaradi oblasti, vendar si je želi tuds zaradi možnosti konstruktivnega dela, ki mu jih oblast nudi. Po svoji na ra vi pa rad odriva Osnovno vprašanja. Motno je, da jih odlaša in odpravlja s smehom tudi tedaj, kadar se pogovarja s Ohurchillom o povojni dobi. Čeprav je včasih videti nasprotno, Roosevelt nikakor ni radikalen ali revolucionar. Rajši krpa, kakor da bi nadomeščal z novim. Olumac je, spretno manipulira s pomanjkljivostmi, vndar z neko ipično širino, ki včasih vzbuja utvaro, da se dogajajo temeljno važne reči. Ce je to res, pomeni pranj zdaj resen nedostatek, naravnost slabo je, To daj« Churchillu velikansko prednost. Na Roosevelta lahko vplivaš. Ustvarjen je kakor iz tekoče snovi. Ničesar takega ni v njem, kar je globoko zakoreninjeno v tako sil e rt en, izoblikovanem, dokončnem in togo organiziranem telesu, kakor sta Anglija in njen imperij,,. Kjer je Churchill našel absoluten odgovor, tam Roosevelt še zmerom poskuša in vprašuje. Kjer črpa Churchill moč iz iskrenosti svojega notranjega prepričanja, je Rooseveltova moč razcepljena in sama sebe slabi, ko omahuje spričo mnogostranskih možnosti, ki jih odpira njegov v jedru brezlič&n po-gled no življenje... A fascinira te, ko ga opazuješ. Njegova osebnost in njegov um se iskrita v neštetih fasetah. Ce sj z njim Iz oči v oči, silovito učinkuje nate. Potem pa se začneš vpraševati... Kaj je v resnici t Na dnu svojega bistva t Spričo tegale človeka bo zgodovina po vsej pri. liki še dolgo tavala v negotovosti... Nocoj sva Stella in jaz ujela kratek pogled na fragment iz dra-mi Itoosevelt-Churchill. Višek drame, glavna prilika za tistega, ki bo vzel v roke, je morda še daleč. F. D. Roosevelt je kakor igralno, ki že po naravi pozna vse trike... Kakor je videti zdrav v zgornji polocici telesa, se vendar ne more postaviti na noge — ali^se bo lahko postavil v duhovnem, političnem smislu proti svojemu tekmecu in prijatelju — ali eprijatelju*t In Če se to zgodi, ali ga bo ameriško ljudstvo podprlo ne samo v vojni, ampak tudi po vojni t Zdaj potrebuje Churchill pomoči. Zato je tukaj. Zato obdeluje V. V. Roosevelta. Da. «Gospod predsednik...* Ministrski predsednik Velike Britanije pa ne spušča iz vida fi-sttga. kar je njemu bistveno — obstoj Imperija za vsako ceno in proti vsemu, kar bi kdo drug uitegnil imeti v mislih. Osvojitev Evrope proti osvoboditvi... (Se nadaljuje) novno obiskal semenišče. Zahteval je od sester, da mu predložijo blar govno knjigo. Iz te knjige se bi namreč lahko ugotovil ves seme-nlščni promet z blagom. Sestre so zaščitniku zagotavljale, da take knjige niso vodile. Kmalu potem so se sestre in en semeniščnlk nenadoma vkrcal; na motorni čoln ln pobegnil; v Trst. Policija Je ponovno šla v semenišče. Pri tem je opazila, da v štedilniku nekaj gori. Gorele so blagovna knjiga in druge listine. Vendar pa so večino knjig In ostalega materiala še utegnili rešiti iz plamena. V zvezi z razkritji v koprskem semenišču bo ta material lahko še marsikaj razjasnil. Po nenadnem m nepričakovanem odhodu sester Je semenišče ostalo popolnoma zapuščeno. Pri naknadni preiskavi Je narodna zaščita našla v oddelku, kjer so prebivale sestre, še drugo blago in sicer: pr.b.lzno 3 stote fižola, zaboj s približno 40 kg mesa in mezge v škatlah, 20 kg usnja za podplate, 3 vreče moke. vrečo pšeničnega zdroba, vrečo prepečenca, 2 vreči suhega graha, 2 zaboja s približno 50 kg. testenin, 4 stote soli in precej zapečatenih steklenic. Vsa dosedanja odkritja dokazujejo, da Je bilo semenišče neizčrpen zaklad živil. Pričakujejo se nadaljnja presenečenja- Razkritja v koprskem semenišču niso za vse špekulante m tihotapce prav nič razveseljiva, saj ni nobenega dvoma, da se ljudske oblasti borijo proti vsem škodljivcem z vso resnostjo in odločnostjo. Tud: ne dvomimo, da bodo s tem; tihotapci tulili vsi njim podobni Izkoriščevalci. vršila razprava zarad tatvine tega sladkorja, je zabeležil okvaro kretnic. Ostale priče so na vse načine skušale zmanjšati krivdo ob. toženega premikača Soldana, ki je tisti večer, ko se j« izvršila tatvina, vršU službo. Popoldne pa se je razprava spremenila prav za prav v pravo železničarsko šolo, na kateri smo slišali samo, kako delujejo kretnice, o tem, koliko so obtoženci sodelovali pri tatvini, pa ni bilo ne duha ne sluha. Vendar pa je med tem tehničnem razpravljanjem železničarju Fabrlsu ušlo iz ust pri. znanje, da b; vlak z nabrežinske postaje kljub okvari kretnic lahko odpotoval. Zaradi tega je nerazumljivo, zakaj se je vlak toliko časa ustavil. Posebno pa, ker se je en lokomotor, ki Je pripTjal vlak na nabrežlnsko postajo vrnil v Trst ob 2.16, železničar Catalano pa je prijavil okvaro kretnic ob 2.20. Razmejitvena komisija v Kosfanjah 11. t. m. popoldne je prišla v bližino Kostanj razmejitvena komisija za določitev meje med STO in FLRJ. Takoj ko so vaščani zvedeli za njen prihod, se je zbrala pet-tlsočglava množica okoličanov in priredila viharne manifestacije za priključitev k Jugoslaviji- Razmejitvena komisija je sedaj opravila večino svojega dela v Istri, preostaja le še določitev meje v dolini reke Mirne. Ugodnosti za člane sindikatov STO za letne dopu® v Jugoslaviji ^ Ministrstvo za finance določilo pod št. 31504 od da ae vse ugodnosti članov en ^ strokovnih zvez Jugoslavije® ^ nem dopustu priznajo tudi • j)Jt kalnim članom, jugoslovd ^ državljanom, zaposlenim na bodnem tržaškem ozemlju ® ,B(. hovim ožjim svojcem. Te ug sti obsegajo: ... ti 1) 50%tni popust vozn®5avc< vseh prometnih sredstvih ur ^ eksploatacije (razen v leta-i.n jr, polrdilo, da gredo na letni ® aj« brez ozira na to. v katerem keBi ga prebijejo in koliko dni v ** kraju; 2) 25%-tni popust od P®0*.«®® cene v počitniških ali državnih gostiščih pri vsaj ,e 5» nem bivanju v istem kraju; ^ državni hoteli zasedeni, v,nnsV za samo pena-0'* 3) 509r-tni popust na ' nah za bivanje v zdravilišč1^, poln popust pa v ostalih kraj- 4) vsak član sindikata ®. tako tudi njegov družinsm ^ sme uporabiti samo enkrat n ^ 5) če je družinski čla.n tu ■ ^ poslen ter je član elndlk*'"'^ pust tudi hrano nrav tako uporabiti popust enkrat na leto — bodisi t , jo« izdano na njegovo ime bodfh a|: javo zakonskega tovariša, oC matere — člana sindikata, j p za člana ehdakata in hkr njegove družinske člane, ki pravico do popusta. (orel1 Pogoji za te ugodnosti *° ;fl gr jugoslovansko državljanstvo ■ ^ poslenost ter članstvo Enotn dikatov na STO-ju. Rojstva,, smrti, p orofc® 19. avgusta se je J* Acegat zopet v finančni stiski ? Vse kaže, da se nam obeta novo povišanje cen tramvaju, vodi, plinu itd. Skratka vsemu, kar do. bavlja Acegat. Uslužbenci Acegata »o zaradi težkih življenjskih raz-mer, ker jim ravnateljstvo Izplačuje le nekake obroke, zaprosili za povišanje plač. V ponedeljek, 18. t. m. in včeraj, 19. t. m. so se naglo sestali predsednik mestne občine, predstavniki upravne komisije A-cegata, mestni svetniki ln častn'k za civilne zadeve ZVU poročnik Monici ter vsi- skupaj razpravljali o tej zadevi. Bojimo so, da se bodo naše slutnje o novem povišanju uresničile, ker po obvestilih mestne občine so tt, delavske zahteve skrajno resre in bodo baje zvezane z velikimi izdatki. O teh zahtevah bo razpravljal tudi mestni svet, ki se bo sestal te dni. Vs-e kaže, da bo morebitno povišanje plač uslužbencem. Acegat izkoristil z izgovorom, da ja pasiven, ln bo povišal pristojbine. Medtem pa ravnateljstvo Acegata mirne duše razmetava denar raznim fašistom, ki jih je epurac'jska komisija, če jo smem-o tako imenovati — začasno odstranila s posla Kaj, ko bi ravnateljstvo tega podjetja malo drugače varčevalo z denarjem in izdajalo denar le tam, kjer ga je res treba, to je uslužbencem, k; so dejansko zaooslenl. Dne ______ otrok, umrlo je 6 ljudi, P°' bilo 6. T]te! CERKVENE POROKE = Terence Patrik Byrne ln u-raj0j;. Feliciana Vittello, zidar ^r Brltton in zasebnica Karla gt na, uradnik Attilio Zanh>‘ , S'J' sebntea Licia Briottl. del vano Cavanese ln zasebnica ^ji:] gija Bellemo, prodajalec Mancinell! ln zasebnica Cappelletti, trgovec Brun01-Ci v in zasebnica Rozalija CuPu Minarini. vfa rlr UMRLI SO: 84-letnft Tavčar vd. Samer, 55-Ftna Graziella Manzutto, 15-l»“*f m ka Smilovlč. 36-letnl V:k‘- 1! gan, 48-letnl Crescenzlo S®* 56-letnl Josip CamellL , Radiiski v sredo 20 avgust* TRST II $$ 11.30 Dopoldanska Novi svet. 12.10 Slovenske 1 . f pesmi. 12.45 Napoved ča ročila. 13.00 Češke pesmi-č,Lp.-3, kraki orkester. 13.45 j T";( narodne pesmi pojete A^J ln Roman Petrovčič. 14 D trn* uverture. 18.15S'^a K književnost. 18.30 Popold®31 ka glasba. 19.00 Radijska^ 19.15 Mozart: Koncert z® orkester v a-duru. 12’3 -pol0.# časa ki poročila. 20 00 ,0vs|[;vi 20.15 Oddaja odreda Jll8® ,tU. .al ermade. 20.45 Po v*