Ameriška Domovi ima AkA/BJ£Rfte/% mi' yi7> Aj\, M IH SPIftff j r. ij2^ LANOOA9« oms/ CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING. NOVEMBER 11, 1969 im ME> National and International Circulation ŠTEV. LXVII — VOL. LXVD Nsednik japonske 'bde prihaja v ZDA ^kom obiska bo posvetil Slavni del svojih naporov Reditvi bodočnosti otoka Ukinawe, ki bi ga ratla Ja-P0nska znova dobila v Sv°je roke. TOKIO, Jap. — Ministrski Rednik Eisaku Sato se je °^il, da gre v Washington in , sa tam urediti vprašanje o-a Okinawe. V duhu mirovne §°dbe je otok pod ameriško ^ična upravo. To grize ja-'Jski narodni ponos. Dodati je v&v a’ je na Okinawi tudi . na postojanka naše atomske j rartibe. Kaj to pomeni, vedo JPonci 'bolj kot ostali svet. Za-z9hteva japonska javnost (Jerai bolj odločno, da pride lns\va zopet v sklop japonske e°dvisnosti. pogajanja o tem potekajo ^ ^DA in Japonsko že dolgo. ^ etlda ni dosežen sprazum le še V^katerih točkah, ki so pa zelo ^Ile- To je dalo povod senatu 3e opozorjl državno , aistvo, naj ne sklepa pogod- Prist. Okinawi brez “vednosti in tilo ari,ka” senata. To je razbu-St ^aP°nce in zaskrbelo mini-(j a ega predsednika, ki je bil j, e3 skoraj prepričan o uspeš-pU svoje poti v ZDA. Ujetja na Okinawi ne ver-da bi ameriška uprava £ še dolgo mogla obstajati. ji0 ° so poslala v Washington ^n° delegacijo, ki naj admi-Hg acijo opozori, naj misli dudi šJte>ZaVarovanje interesov ameri-kapitala, ko se bo umak-Šjjj, 2 Okinawe. Korak ameri-Va Podjetij na Okinawi odkri-naae gospodarstvo ne ra-c!0]a’ da bi Okinawa ostala še ved° Pod ameriško upravo. Se-ai sedaj tudi noibenih no-tia^arrieriških investicij na Oki- Novi grobovi August Stokel Umrl je 82 let stari August Stokel s 1070 E. 147 St., rojen v Velikih Žabljah pri Vipavi, od koder je prišel v ZDA pred 45 leti, mož Antonie, roj. Peterlin, oče Lillian Romeo, stari oče Thomasa, Kennetha in Linde, brat pok. Emila, Jožefa (v Slov.) in Eme Rustia (Argentina). Dokler ni stopil pred 15 leti v pokoj, je bil zaposlen pri Apex Co. Bil je član SNPJ št. 312. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 8.45, v cerkev sv. Jožefa ob 9.30, nato na Kalvarijo. Unča zlata $38.52! Povpraševanje po zlatu na prostem trgu je v zadnjih tiVh mesecih močno padlo, zato je padla tudi cena zla- nedelj° 50 odkrih nove množič- Nove množične grobove rdečih žrtev odkriti pri Hue v Vietnamu SAIGON, J. Viet. — Preteklo Barry Goldwater misli, da je prišel njegov čas HONOLULU, Hav. — Bivši republikanski predsedniški kandidat in sedanji senator B. Goldwater je na republikanski konferenci v Honolulu izjavil, da so izjave podpredsednika Ag-newa o kritikih vojskovanja v Vietnamu izražale “razpoloženje pretežne večine ameriškega naroda”. Podpredsednikove izjave so namreč po duhu čisto odgovarjale nekdanjim Goldwa-terjevim političnim idealom. Zato bo Agnew lahko postal predsedniški kandidat še pred prihodnjo volivno dobo. LONDON, Vel. Brit. — Koncem preteklega tedna je padla cena zlata na londonskem prostem trgu na $38.52 za unčo in je najnižja v več kot enem letu. V preteklem mesecu je bila najvišja, ko je unča čistega zlata stala $42.825. Padanje cene zlata na prostem trgu, ki se je v zadnjih mesecih zelo pomiril, ker je le malo izrednih kupcev, je zna- ne grobe rdečih žrtev med lansko Tet ofenzivo, ko so se rdeči z naglim prepadom polastili mesta Hue in ga nato branili več tednov uspešno pred ameriškimi in južnovietnamskimi enotami. V času svoje oblasti v mestu Hue so rdeči prijeli več tisoč svojih resničnih in namišljenih nasprotnikov in jih nato načrtno morili. Predno so morali mesto zapustiti, so pomorili vsaj 2,300 ljudi. Toliko imen je zdaj znanih, menje, da se je začelo vračati okoli 100 ljudi pa še vedno po-zaupanje v papirnati denar in grešajo. Večino vseh mrtvih so da izginja upanje na povišanje|našli v množičnih grobovih. Nekaj novih so odkrili preteklo nedeljo na obrežni peščini jugovzhodno od mesta. Rdeči so bili tekom lanske Tet ofenzive silno nejevoljni, ker se jim prebivalstvo mest in večjih naselij ni pridružilo in podprlo njihovega napada, kot so pričakovali. Število pomorjenih v nekdanjem cesarskem mestu Hue je bilo največje, ker so rdeči tam najdlje gospodovali. Napredek v sovjetsko-kitajskih odnosih ^°lere v Pakistanu v D niso ukrotili Pak. — V Vzhodnem Šegi anu 3e že pred tedni do-Ve 3 k°lera ponekod obseg pra-Zad3^idemi3e- Zaradi nje je v °sebJetn aasu umido Preko 1000 Vs% Pa n3enega širjenja kljub vnaporom še niso omejili. c 3e tega krivo pomanjka-^ ^rokovnega osobja. ždj.gzdravnikom in hitej^Venim delavcem so pri-stv aa Pomoč skupine zdrav-1 delavcev iz Velike Bri- ^terV*1 ■^■vs':rakje ter še iz ne-1 drugih držav. BEOGRAD, SFRJ. — Tanjug poroča iz Peipinga, da pogajanja med Sovjetsko zvezo in Kitajsko ugodno potekajo. Kitajska se trudi, da bi razgovori potekali “normalno”, vendar pa bodo trajali še par tednov, morda pa tudi par mesecev. Jugoslovanski dipl omatje v Peipingu so odkrili, da kitajski politiki in diplomatic ne napadajo več svojih sovjetskih tovarišev, kadarkoli so z njimi sku-oaj na čajankah, pojedinah itd. Pred začetkom sedanjih pogajanj še niso poznali toliko olike. cen zlata. Nekateri opazovalci prostega trga, zalog zlata in povpraševanja po njem, trdijo, da utegne cena za unčo pasti na u-radno ceno valutarnega zlata $35 ali pa celo pod njo. V zadnjih mesecih kupujeta zlato pretežno le industrija in obrt. Špekulanti so se s trga umaknili. Vprašanje cen zlata je posebno važno za Južno Afriko, najvažnejšega producenta v svobodnem svetu. Ta bi rada uradno jamstvo od mednarodnega monetarnega sklada, da bo ta kupil od nje zlato po ceni $35 za unčo, če ga ne bo mogla po taki ceni prodati na prostem trgu. ZDA uradno tako jamstvo odklanjajo, ne branijo pa drugim državam takih dogovorov z Južno Afriko. Same hočejo o-hraniti proste roke. Elektrika že povsod WASHINGTON, D.C. — Oko-lili 92 pa tudi vso deželo, 1ki vPrhtter odnosi med belice. Crrdrni v Cerkvi in izven Sod j; *akli„v0’ da konferenca ne bo Pred petkom. Vremenski prerok pran: v jvisia f — dežja, m.Aw. “ktri m ;emPeratura okoli 55. hladnejše. h°’ možnost dežja, milo. CLEVELAND, O. — Zanimanje za novembrske moratorij ske demonstracije se pretekli teden ni razplamtelo, čeprav so organizatorji napenjali vse sile, da bi javnost pridobili na svojo stran. Zato so se napovedi o vplivu demonstracij začele močno razlikovati. Optimisti so jim še zmeraj pripisovali velik vpliv na ameriško politiko v Vietnamu, pesimisti so pa začeli dvomiti o tem. Koliko levičarjev se bo demonstracij u-deležilo, je tudi postalo sporno. O pol milijonu ljudi, ki naj bi se udeležili tridnevnih manifestacij v Washingtonu, že nihče več ne govori. Račun je jasen. Za manifestacije so vneti večinoma le študentje in mladi nezaposleni. Delavci ne kažejo zanje nobenega veselja, še manj pa voditelji srednjih stanov. Pesimisti celo mislijo, da se v Washingtonu ne bo nabralo vse tri dni niti 100,000 manifestantov. Prevladuje tudi dvom, da bi demonstracije utegnile postati nevarne za red in mir v deželi. Do izgredov bi lahko prišlo le v Washingtonu, tam so oddelki policije že dobro pripravljeni nanje, imajo pa zaledje tudi v narodni gardi in v sili tudi v armadi in ma-rinih. Ako pride do spopadov med manifestanti in policijo, ne bodo dolgo trajali, kajti policija upa, da bo hitro napravila red. Da bi voditelji moratorija mogli organizirati po deželi obsežnejše demonstracije, misli le malokdo. Morda bi lahko prišlo do nemirov na zapa-du, na primer v San Franciscu ali Los Angelesu, pa še tam so vsi preroki precej previdni v napovedovanju možnosti. Značilno je tudi, da so se vidni levičarji, tudi kongresniki in senatorji, začeli odmikati od napovedan ih novembrskih manifestacij. V oktobru so bili še zelo vneti zanje. So se vendarle nekaj naučili v oktobru. Na drugi strani se voditelji manifestacij trudijo na vso moč, da bi prepričali javnost, naj se nikar ne boji, da bi manifestacije motile mir in odpovedale pokorščino zakonitosti. To je zadnje dni posebno rad poudarjal znani zdravnik dr. Spock, ki bo igral vidno vlogo v manifestacijah v Washingtonu. Na drugi strani se napovedane moratorijske manifestacije proti vojskovanju v Vietnamu že sprožile nasprotno gibanje: akcijo molčeče večine proti moratoriju. Ideja predsednika Nixona, da je “molčeča večina” na njegovi strani, je dobro odmevala po deželi. Zato so zagrabili zanjo vsi tisti, ki obsojajo pretirane akcije levičarjev pod geslom boja za mir in proti vietnamski vojni. Osnovna njihova misel je v tem, da naj tisti, ki vsaj načeloma odobravajo Nixonovo politiko v Vietnamu, porabijo vsako priliko, posebno narodne praznike, da z zunanjimi znaki brez vsakih shodov in manifestacij poved,o da so za Nixonovo politiko. Na Veteranski dan, pa tudi po njem, naj avtomobilisti vozijo s prižganimi lučmi, drugi naj zopet porabijo male narodne zastave kot znak soglasja s predsednikom. Za izraz svojega po- litičnega stališča lahko uporabljajo tudi gumbe z napisi kot “Imam rad Ameriko” ipd. Kjer je navdušenje za idejo “molčeče večine” večje, naj aktivisti organi zirajo tudi shode v zaprtih prostorih in na prostem. Te ideje niso same po sebi slabe. Imajo pa le eno napako: za akcije proti novembrskim moratorijskim manifestacijam se bodo začele uveljavljati nekoliko pozno. Lahko pridejo prav pri boju proti decembrskim moratorij-skim nastopom, če bo prišlo do njih. Nobena ideja se ne more u-veljaviti brez primerne organizacije. To velja tudi za “m o 1 č e čo večino”. Molčeča večina lahko molči in to bo storila rada, kajti molk je negativen pojav v našem življenju. Molk ima to smolo, da ga ne opazimo, ako se ne pojavi v obliki, dostopni za naše oči ali ušesa. Taki pojavi že niso več molk. V tem je slaba plat ideje same o molčeči večini, naj bo resnična ali namišljena. Zadnje vesti JERUZALEM, Izr. — Izraelska letala so po izraelskem poročilu danes zjutraj v boju z egiptskimi letali sestrelila tri egiptska jet letala MIG 21, ne da bi sama imela kako izgubo. Poročilo iz Kaira priznava izgubo enega letala, pa trdi, da so Egipčani sestrelili tri izraelska letala. MOSKVA, ZSSR. — Zveza sovjetskih pisateljev je izključila, kot trdijo vesti tu, znanega pisatelja Aleksandra Solzhenitsyna, ker se ni držal režimskih vodil pri svojem delu in pustil mirno širjenje svojih del na Zahodu. WASHINGTON, D.C. — Prometno tajništvo je objavilo, da je preskušanje avtomobilov letnikov 1%8 in 1969 pokazalo 11.5% odpovedi vozil ali njihovih delov. KAIRO, ZAR.— Obrambni svet Arabske lige je na svojem zasedanju tu sklenil sklicanje vodnikov arabskih držav na konferenco v Maroku, kjer bodo sklepali o skupnem nastopu proti Izraelu. Konference v Kairu se ni udeležila Tunizija. SAIGON, J. Viet. — Rdeči so znova napadli danes ameriške topovske postojanke vzdolž meje Kambodže na Osrednjem višavju. Njihov napad je bil odbit, branilci so imeli 5 mrtvih in več ranjenih, sovražnikove izgube niso znane. Švedi končali polete v Biafro STOCKHOLM, Šved. — Švedski Rdeči križ je opustil načrte za obnovo letalskega mostu v Biafro s pomočjo v hrani in zdravilih. Poleti so bili prekinjeni pred 5 meseci, ko je bilo sestreljeno eno od švedskih letal. Razgovori o obnovi poletov so propadli, ker Nigerija ne do-vili poletov ponoči, Biafra pa noče pristati na polete podnevi. Švedski Rdeči križ bo 6 letal, ki so jih uporabljali za prevoz v P i a f r o, prepustil cerkvenim skupinam, ki še vedno skušajo pomagati stradajočim Ibom v obkoljeni Biafri. Iz Clevelanda in okolice Žalostna vest— Mrs. Mary Muniza, 6603 Edna Ave. je prejela žalostno sporočilo, da ji je 27. oktobra umrla | v Semiču v Beli krajini sestra Frančiška Štukelj. Tam zapušča hčerko Marijo Tomaževič, sina Ladota Štukelj, štiri nečake, dve nečakinji, v Canon City, Colo., sestro Ano Bandi, v Cle-vendu pa sestri Katarino Jakšič in Mary Muniza ter ostalo sorodstvo. Duhovne vaje— Slovenske duhovne vaje za žene in dekleta bodo letos od 28. do 30. novembra v škofijskem domu duhovnih vaj na. Lake Shore Blvd. Vodil jih bo č. g. Karl Wolfbang, C.M. Prijave sprejemajo slovenska župnišča. Seja— Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue ima jutri ob dveh popoldne sejo. Na seji bodo na razpolago vstopnice za klubovo veselico 10. februarja 1970. Vse članstvo vabljeno! Stokes včeraj umeščen— Carl Stokes je bil včera.i dopoldne znova umeščen za župana Clevelanda. Dejal je, da bo njegov cilj skrbeti zlasti za revne. Boril se bo za odstranitev lakote, za primerno zdravstveno oskrbo in za zadostno obleko vseh otrok. Veteranski dan— Danes je Veteranski dar, ko se spominjamo naših mož, bratov in vseh drugih, ki so se v vojskah borili za obrambo svobode. Ta dan je bil prvotno posvečen kot “Dan premirja” koncu prve svetovne vojne. — Veteranske organizacije prirejajo na Public Sq. posebno proslavo in sprevod, ki naj pokaže naše domoljublje in podporo našim vojakom, ki se v Vietnamu bore za ohranitev svobode proti komunističnemu nasilju. Udeležba pri proslavah Veteranskega dne naj pokaže tudi podporo javnosti za vietnamsko politiko predsednika Nixona. Bede delno uspel— James Bede je moral včeraj zjutraj pristati s svojim letalom, predno je dosegel postavljeni cilj. Hotel je postaviti nov rekord za najdaljši let brez prekinitve. V zraku je ostal 70 ur in napravil preko 9000 milj, toda ni mu uspelo doseči cilja, ker mu je odpovedala električna napeljava. Kljub vsemu je postavil nov svetovni reko"d za vstrajnostni in najdaljši polet propelerskih letal. Prav tako je postavil nov rekord za najdaljši let lahkih letal. Dosedanjega je imela Mrs. Jerri Mock, iz Co-lumbusa. Postavila ga je lani, ko je preletela 4,065 milj. Policiji odnesel 75 pištol— Preiskava je dognala, da je 16 let stari pometač v policijskem poslopju ukradel iz policijske orožarne 75 pištol, ne da bi to kdo opazil. Pištole je odnašal postopno s smetmi. Pri preiskavi so našli 5 pištol na njegovem domu. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! Matyas Rakosi še živ LONDON, Vel. Brit. — Znani rdeči diktator na Madžarskem pod Stalinom in še nekaj let po njem Matyas Rakosi, o katerem so se razširile vesti, da je 14. avgusta 1963 umrl, je, kot trdijo sedaj madžarski diplomati, še živ. S svojo ženo Mongolko živi baje v mestu Tokmak v Kirgiziji v Sovjetski Aziji. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue — 431-0028 — Cleveland, Ohio 441C3 National and International Circulation »'ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditor: Mary Debevec NAROČNINA: ~ E-c Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 8 meaeca Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ) $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 ’ Np. 217 Tuesday, Nov. 11, 1969 Strajki v Jugoslaviji O štrajkih v Jugoslaviji ni bilo slišati do 1. 1958. Verjetno so bili, toda režim jih je zatajil. L. 1958 je izbruhnil v Trbovljah tako velik štrajk, da ga titovci niso mogli prikriti. Sam Tovariš Marinko, nekdanji rudar, je hitro pritekel v Trbovlje in miril rudarje. Seveda ni bil radi štrajka nihče kaznovan, rudarji so pa po tej poti prišli do pravic, ki so jih do takrat imeli le na papirju. Od takrat so bili štrajki v Jugoslaviji na dnevnem redu, seveda jim je režim dajal razna prikrita imena, varal je s tem samo tujce, domačini so pa brž vedeli, za kaj gre. Štrajkov je režim do sedaj priznal med 1. 1958 in 1969 okoli 1,700. Največ jih je bilo v Sloveniji (okoli 500) potem v Srbiji (okoli 400), najmanj pa v Črni gori (le 11). Potemtakem so bili delavci v Sloveniji najbolj nezadovoljni. S tem pade tudi domneva, da se jim godi boljše kot v drugih republikah. Režim je na pojav štrajkov gledal zelo različno. Naj-preje jih je kritiziral, preprečeval, toda ne z zakonom prepovedal. Tako so se štrajki morali boriti za pravico obstoja do 1. 1964. Takrat je govoril o tem sam Tito na petem kongresu delavskih sindikatov, seveda ne pod pravim imenom. Vsi so takoj vedeli, kako je treba razumeti njegove besede. Pozval je delavce na kongresu, da naj “izvršujejo pritisk” na vlado in delavske unije, da dosežejo svoje pravice. Delegate na kongresu so Titovo izjavo burno pozdravili, med komunisti je pa takoj zapihal drug veter. Časopisi so začeli pisati, da štrajki končno niso tako “škodljivi” in da sploh niso bili nikoli z zakonom prepovedani. Štrajki so tako dobili politično dovoljenje, ne pa ideološke utemeljitve. Režim je oskrbel tudi to, saj komunizem ne more obstojati brez vsaj namišljenega idejno-poli-tičnega vodstva. Vedno večje gospodarske irt partijske krize so prisilile rdeče pismouke, da so si izmislili nauk o “konfliktni družbi”. Komunistična družba še ni danes res “komunistična”, bo taka, kadar bo vsake vrste blaga na pretek, tega stanja pa še ni. Zato se nahaja komunizem v prehodni dobi, kjer nastajajo v družbi razni sloji s svojimi interesi in se trejo med seboj. Sloji se pojavljajo tudi v podjetjih, med ročnimi in umskimi delavci, med strokovnjaki in črnimi delavci, med boljše in slabše plačanimi plastmi, kajti vsi morajo biti plačani po sposobnosti in delovni učinkovitosti, ta pa je pri vsakem zaposlenem drugačna. Tako nastajajo konflikti tudi v podjetjih in v sili dobivajo obliko štrajkov. Komunizem torej lahko mirno spi, ve, zakaj so štrajki možni tudi v njegovi družbi. Tako trdi komunistična teorija, v resnici je pa stvar drugačna. Treba je najti odgovore na vprašanja, kako štrajki nastajajo, kdo jih vodi, kakšne cilje imajo, kdo je moralno kriv, da delavci zagrabijo za to sredstvo, da priborijo svoje pravice. Ali je dalje treba štrajke “legalizirati”, ali jih pustiti v sedanjem neodrejenem stanju? Odgovori na vsa ta vprašanja se glasijo različno. Biro-kratje v javni upravi želijo, da je treba ves problem urediti s postavami. Sindikati niso vneti za tak postopek, dokler ne vedo, kaj lahko od njega pričakujejo. Do sedaj pomenijo namreč štrajki zanje samo huda razočaranja, veliko odgovornost in nedosegljive naloge. Režim bi seveda rad videl, da sindikati zatrejo v kali vsak štrajk. To pa ne gre. Štrajki nastajajo namreč nekako tako kot pri nas v Ameriki divji štrajki. Nezadovoljnost med delavci vodi do nepričakovanega izbruha, delavci prekinejo delo brez vsakega vodstva, gredo manifestirat in protestirat na ulice, ne priznajo nad seboj nobene avtoritete, so torej dejansko naperjeni proti partiji in vsem njenim organom. Malo pomaga sindikalnim tajnikom, ako poskušajo miriti razburjene delavce. Navadno odrežejo zelo slabo. Zgodilo se je na primer v Reki, da so delavci pretepli sploh vsakogar iz podjetja, administrativne uradnike, tehnike, pisarniško osebje, pa tudi sindikatne funkcionarje. Zato zavlada med režimovci tako razburjenje, kadar se pojavijo taki divji štrajki. To svetuje režimu, naj bi uzakonil pravico do štrajka in dal sindikatom pravico, da vodijo štrajke. Seveda bo pri tem prišel ves samoupravni sistem v posmeh. Na eni strani, tako trdi režim, so delavci tudi upravljalci, torej vodijo podjetja, na drugi strani naj pa imajo pravico, da štrajkajo proti podjetju, ki ga vodijo njihovi delegatje! Tega trdega oreha še niso komunistični politiki mogli razgristi. Čemu štrajkajo delavci? Ne zmeraj radi nizkih plač. Jezi jih tudi, da dobivajo plače neredno, da se plače prepogosto menjajo na slabše, da so zaposleni z mesečno plačo bolje plačani in da imajo večje obrobne koristi, da “zaprti krožki”, to je vodilni komunisti, ki sedijo v upravi, sindikatu, delavskemu svetu in upravnemu odboru, gospodari- jo po svoje in nikomur nič ne povedo o svojem gospodarstvu itd. Vse to rodi med delavci nezaupanje do vodstev v podjetjih, partiji, javni upravi, sindikatih itd. Ideja šrajkov ima tudi svoj razvoj, sega zmeraj širše. Delavci v štrajku so začeli ustanavljati neodvisne šrajkov-ne odbore sindikatom v brk. V manifestacijah kritizirajo tudi partijsko politiko, ne stavijo pa nobenih političnih zahtev ali političnih ciljev. Štrajki so še zmeraj v glavnem strokovnega in poklicnega značaja. “Protisocialistične sile” se še niso udejstvovale v organizaciji štrajkov, vsaj režimski organi trdijo tako. Vodstva v podjetjih nimajo nobenega vpliva na razvoj štrajkov. Bilo je nekaj štrajkov, ki so jih organizirali delavci, ki so se vrnili z dela v tujini. Koliko je že bilo takih štrajkov, režim noče povedati. Značilno je, da je režim zelo v skrbeh, kaj bo s štrajki. Prepovedati jih komunisti ne morejo več, so politično že preslabi. S silo preprečevati jih tudi ne kaže, še manj kaže kaznovati delavce, ki so štrajkali. Take kazni bi ustvarjale žive mučenike, ki bi bili priča, da se samoupravni komunizem ne obnese tako, kot so komunisti napovedovali. Najbolj skrbi režimovce pojav, da so štrajki do sedaj najbolj zgovoren dokaz, da komunisti in njihovi organi nimajo več toliko vpliva na delavce kot nekdaj. Vsak štrajk rodi nov val proletarcev, ki iščejo vsako priliko, da poudarjajo svojo neodvisnost od komunizma. Še bolj značilno je, da mnogo voditeljev komunizma v Jugoslaviji to težnjo delavstva po neodvisnosti prizna in se skuša sprijazniti z njo. Odprto je vprašanje, ali ne bodo štrajki začeli dobivati tudi politične cilje. To vprašanje še ne obstoja, začenja pa glavne komuniste že skrbeti. storiti, je mirno odgovoril: “Sa- jugoslovanske zvezne oblasti, ki BESEDA IZ NARODA Križa teža in plačilo PATERSON, N. J. — Dobro nam je vsem znano, koliko je moral pokojni škof dr. Gregorij Rožman pretrpeti od sovražnikov vere in Cerkve, malokdo pa ve, da mu je včasih prišlo trpljenje tudi od tam, od koder je pričakoval tolažbo in pomoč. Ker se mi ni posrečilo Sv. Stolico opozoriti, da bi se utegnili pravoslavni kdaj maščevati nad katoličani za vse, kar so pretrpeli od ustašev na Hrvatskem, in bi naši pregnanci bili žrtve maščevanja, je g. škof Rožman predlagal tole: “Rad bi, da bi Vi po zvezah, ki jih imate v Srbiji, dobili od pravoslavnih točne podatke in dokumente o preganjanju in mi jih prinesli. Jaz bi tukaj imenoval komisijo, ki bi dokumente pregledala in naredila izvleček v latinščini, na kar bi Vi vse skupaj izročili sv. Očetu s prošnjo, naj bi to preganjanje na kakšen način obsodil, da pravoslavni ne bodo mogli reči, da ga katoliška Cerkev odobrava.” Obljubil sem, da bom vse storil, da njegovi želji ustrežem. V Beogradu sem svojo željo povedal najprej nekemu proto-reju, s katerim sva se dobro poznala, on pa partiarhovemu namestniku, sam patriarh je bil takrat namreč v begunstvu. Po tistem protoreju sem dobil odgovor, kdaj naj se zglasim na patriaršiji. Premalo sem bil diplomat, da bi predvideval, da bodo pravoslavni temu mojemu obisku dali tolikšen pomen, kot so. Šel sem na patriaršijo sam, oblečen v civilno obleko, pa še celo v pumparice in v gojzari-cah, kot sem pač takrat hodil. Patriarhov namestnik me je pa sprejel na prestolu, obdan od dveh pravoslavnih dignitarjev in še dveh duhovnikov, pa še datsko borbo. Da je bil prav on na čelu oddelka, ki je zbiral dokumente o preganjanju pravoslavnih, je v meni še bolj utrdilo prepričanje, da je Rožmanov strah le utemeljen. Dal mi je tolik zavitek kopij zaslišanj beguncev s Hrvaške, da sem se kar ustrašil. Le kako bom vse to prenesel čez Hrvaško? me je skrbelo. Joj, če ustaši pri pregledu pogruntajo, kakšni papirji so to! Drago bom plačal to predrznost. Vendar je skozi Hrvaško srečno šlo, kjer sem pa najmanj pričakoval, se je zataknilo. Italijani na ljub Ijanskem kolodvoru so mi za plenili ne le dokumente, marveč kovček z vsem, kar je bilo v njem. Zelo /poklapan in praznih rok sem prišel na Rakovnik in sobratom pripovedoval nesrečo. G. dr. Farkaš je takoj odhitel na postajo. S svojo izredno diplomatsko spretnostjo je uspel kov ček rešiti in dokumente sem izročil g. škofu. Ta je imenoval komisijo, kateri je načeloval rajni prof. dr. Ehrich, ki je vse spise preštudirala in naredila izvleček v latinščini. Škof je potem vse skupaj v svojim spremnim pismom na sv. Očeta izročil meni, da sem nesel v Rim ter osebno oddal državnemu tajniku kardinalu Maglioneju. Kako pa je škofa zabolelo, ko je čez dober mesec prejel od sv. Očeta pismo, v katerem mu sicer v lepih besedah, vendar v bistvu tole naroča: “Skrbi za dušni blagor svoje škofije, v druge se pa nikar ne vtikaj!” “Saj so vendar moji iškofljani, Gorenjci in Zasavci, od katerih bi rad odvrnil novo trpljenje!” je škof bridko potožil. “Sv. Očetu so gotovo zamolčali del mojega pisma. Ko bi bil vsega prebral, bi mi ne bil tako odgovoril.” Kako se je moglo to zgoditi? Pokojni pater Prešeren mi je mo še moliti. Mi smo storili, kar je bilo v naši moči, zdaj pa vse prepustimo božji Previdnosti, naj ona uredi, kakor se ji zdi prav.” Ko sem se čez kakšne tri mesece zglasil v Vatikanu pri msgr. Montiniju, mi je rekel: “Kardinal je naročil, da se morate osebno zglasiti pri njem, kadar pridete. Ima nekaj zelo važnega za Vas.” Takoj sem šel. Izročil mi je pismo rekoč: “Tole pismo je za beograjskega nadškofa Ujčiča, pa je odprto in Vas prosim, da ga najprej nesete ljubljanskemu škofu Rožmanu, naj ga prebere. Ga bo ver-sel.” Tako me je radovednost imela, da sem kar v predsobi pogledal, kaj je v pismu. Tudi jaz sem ga bil vesel. Sv. Oče je sporočal beograjskemu nadškofu, da mu je po berlinski banki nakazal en milijon nemških mark “za pravoslavne, ki preganjanje trpijo”. To je bila indirektna obsodba ustaškega početja. Lahko si mislite, s kakšnim zadoščenjem je škof Rožman pismo prebral. Kar ginjen je bil. “Glejte,” je vzkliknil, “to je pa res križa teža in plačilo” — to je namreč bilo njegovo škofovsko geslo. “Naše molitve niso bile zastonj. Hvala Bogu!” Manj vesel je bil papeževega pisma beograjski nadškof dr. Ujčič. Kar nič ga ni mikalo hoditi na patriaršijo s tistim denarjem, rajši ga je nesel notranjemu ministru. Ta ga je sicer sprejel, vendar zelo hladno. Zavedal se je namreč, da pravoslavnim ta papeževa poteza za vedno jemlje iz rok vsak poskus dolžiti katoliško Cerkev za ustaško početje na Hrvaškem. Zapisal sem gornje stvari, da si ob desetletnici škofa trpina prikličemo v spomin njegovo veliko skrb za pregnance in prizadevanje odvrniti od njih nove nesreče, pa tudi, njegovo vdano prenašanje trpljenja in razočaranja, ki so mu prihajala, od koder jih ni pričakoval, in so ga zato tem bolj zadela. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. sta pogodbenici nemškega Zveznega urada za delo.” Iz navedenega sledi, da se za 30,000 slovenskih delavcev v Nemčiji ni zavzela ne belgraj-ska vlada in ne sedanji voditelji socialistične republike Slovenije. Dovolj žalostno je to. Če se je to zgodilo zavestno, potem potrjuje to dejstvo le prepričanje, da bomo Slovenci samo takrat mednarodno priznani in u-poštevani, ko si bomo kovali u-sodo sami pod zavednimi slovenskimi voditelji. — C. T., Nemčija.” Da se Beograd ne žene za slovenske zadeve in pravice, je razumljivo tistemu, ki je kdaj razmere tam od blizu opazoval, da pa se za to ne brigajo v Ljubljani, kjer tako radi in tako pogosto poudarjajo svojo predanost slovenski stvari, je pa bolj hudo. Kavčiča in tovarišev so vedno polna usta besedi o slovenskih pravicah, kako na nje resnično gledajo, pa povedo stališča, ki jih je Ljubljana zavzela v vprašanjih slovenske narodne manjšine v Italiji in v Avstriji in tudi brezbrižnost do slovenskih delavcev v tujini, ki je razvidna iz gornjega poročila. S. L. Gospod nadškof je po oPraV Ijeni pobožnosti tudi z nami zaJ trkoval. Administratorica s. e čilija je prečitala brzojav H° berta Dockinga, guvenerja drza ve Kansas. Čestital je sestram ob stoletnici obstoja in se za hvalil za delovanje sester med Kansaške drobtinice sirotami. S tem je bilo kronan0 in končano praznovanje nase družbe. Stojimo na pragu dm gega stoletja. Ali bomo močna) trdna podlaga, na kateri bo sta 10...? 1 Nekaj faranov se je udeleži0 ustoličenja novega nadškofa Iž nacija Strecker-ja. Je še mla ’ naj mu Bog pomaga nositi bre me! Fr. Peytona, apostola rožnega venca, vsi poznate. Bil je v ^ peki, našem glavnem mestu. ^ mestnem avditoriju je navduse val poslušalce za molitev rožne ga venca. Bilo je 12. oktobra m je obhajal 17-letnico obst°Ja svojega apostolata. V Kansas ga povabili Kolumbovi vitem “Družina, ki skupaj moli, tu 1 skupaj ostane”, je njegovo gea lo, ki ga poznajo vsi amen® katoličani. Mi, pri Sv. Družini, nism0 imeli letos oktobrskih pobožn0 sti zvečer. V nadomestilo sinv0 vsako jutro imeli po sv. 111 Vitanije Matere božje in bla$a dov z Najsvetejšim. Izp0^ smo torej željo nadškofa in trije civilisti so bili zraven. “Joj pozneje povedal, da je kardinal meni!” sem si mislil. “Saj mejMaglione, ko je prebral tisti iz- bodo čisto zmleli, če pride do kakšnih diskuzij.” Pa ni prišlo. Povedal sem, po kaj prihajam in zakaj, patriarhov namestnik mi je pa odgovoril: “Mi do zdaj še ne krivimo katoliške Cerkve vleček, poklical k sebi zastopnika hrvaške države in ga vprašal, kaj on k temu pravi, on je pa vse kategorično zanikal. Ko mu je kardinal dal brati originalne dokumente v cirilici, je odvrnil, za preganjanje, kateremu so iz- da je vse izmišljeno, ‘iplod pra-postavljeni naši verniki v Neza-| voslavne gonje proti katoliča-visni državi Hrvaški. ..” Tisti nom”. Nato je kardinal napisal “do sada”, do zdaj, se mi je moč-j 'Isto hudo pismo, ki je škofa no zapičil v spemin. Do zdaj si-'Rcžmana tako zadelo. Ko je cer ne, pozneje kdaj pa lahko,' vendar tako ljubil st\ Očeta in sem si mislil, škof Rožman ima prav, čeprav se mi je sprva njegov strah zdel pretiran. Patriarhov namestnik je za- vestno izpolnjeval njegova navodila ter skrbel, daj so se tudi njegovi škofljani v vjsem ravnali po papeževih smernicah, pa je ključi!, da bo z veseljem ustre- zdaj naletel pri njerri na takšno gel moji prošnji. Naj se čez tri nerazumevanje, ko 1 je vendar dni zglasim pri proti Vojnoviču ! Pričakoval cd njegjr oporo in on mi bo dokumente izročil. To pomoč v skrbi za svoje pregna-je bil tisti prota, ki je bil naj-'ne škofljane. bolj glasen med protikonkor-j Na vprašanje, kaj^ misli zdaj “Hlapec Jernej in njegova pravica” CLEVELAND, O. — “NAŠA LUČ”, mesečnik za Slovence na tujem, prinaša v oktobrski številki (8.), katero smo prejeli tukaj pretekli teden, pod naslovom “PREZRLI SO NAS — PROTESTIRAMO!” masiednji protest zaradi omalovaževanja slove nskih delavcev, odnosno njihovega jezika s strani bel-grajske vlade: “Nemčija in Jugoslavija sta letos 29. julija podpisali pogodbo o socialnem zavarovanju. Slovenci v Nemčiji (okrog 30,000) smo upravičeno pričakovali, da bomo o vsebini pogodbe obveščeni tudi v našem jeziku ter da bodo razna navodila in formularji tiskani tudi v slovenščini. Ker se to ni zgodilo in je v nemških uradih mogoče dobiti samo v nemškem in srbohrvaškem jeziku — isto velja tudi za vsa navodila in formularje — KANSAS CITY, Kans. — Od nas odhaja maš madpastir nadškof Edward Humkeler. Sedemnajst let je vodil nadškofijo z veliko gorečnostjo, a sedaj, ko je izpolnil 75 let, je prosil sv. Očeta, naj mu dovoli se odpovedati tako odgovorni službi. Bil je uslišan. Pred odhodom se je poslovil od nas v škofijskem časopisu. Duhovnikom in vernikom je polagal ma srce: Ljubite presveti zakrament! Obiskujte Jezusa pogosto. Zato je sedaj taka mlačnost glede vere, ker ljudje, rajši sedijo pred TV, a Gospoda v tabernaklju pozabljajo. Prosimo duhovnike, da bi se ne izneverili tradiciji in bi vsaj ob nedeljah blagoslovili z Najsvetejšim božje ljudstvo. 2. Po Mariji k Jezusu! Marijo najdemo v Betlehemu in na Kalvariji. Dokler so ljudje ljubili Marijo, je z ljubeznijo do nje rastla tudi ljubezen do njenega Sina. Rožni venec je še vedno potrebna molitev. Dokler so bili brevir, rožni venec in o-biski presv. Zakramenta najvažnejši del duhovnikovega dne — razen sv. maše — smo le malokdaj slišali, da se je kak duhovnik izneveril svoji vzvišeni službi. Brez molitve ni vztrajnosti . .. 3. Ostanite zvesti Kristusovemu namestniku, papežu. Berite, kar piše, in izpolnjujte! Ne poslušajte napuhnjenih učenjakov in teologov, ki napadajo avtoriteto papeža in zavajajo ljudstvo k uporu. Kristus je rekel: “Ti si Peter in na to Skalo bom pozidal svojo Cerkev.” To je veljalo prvemu papežu in za mjim vsem njegovim naslednikom. Preden nas je nadškof zapustil, je še z nami v cerkvi sv. Janeza obhajal zlati jubilej siro-tišča, ki ga vodijo naše sestre. bila gotovo Marija vesela. ROŽ' sem se obrnil na Zvezni urad za delo v Nuernbergu (Bundes- Obenem smo proslavili tudi sto- anStalt fuer Arbeit in Nuernberg) z vprašanjem, zakaj so slovenski jezik prezrli in ne obveščajo 30,000 slovenskih delavcev v Nemčiji tudi v njihovem materinskem jeziku. Dobil sem tale odgovor: “Dass die genannten Vordrue-cke darueber hinaus aiich in slo-wenischer S p r ac h e abgefasst werden, ist bisher weder von der j u g o s lawishen Regierung noch von jugoslawischen Bun-desbehoerden, die die Verhand-lungspartner der deutschen Bundesstelle, fuer Arbeit sind, erbeten worden,” kar se v prevodu glasi: “Da bi omenjene formularje tiskali tudi v slovenskem jeziku, do sedaj ni zaprosila ne jugoslovanska vlada ne letnico naše kongregacije. To je bil za nas vse eden najlepših dogodkov in zadnje uradno dejanje njegove službe. Maševal je sam in tudi pridigal o treh redovnih zaobljubah. Ljudje so z zanimanjem poslušali. Take pridige so v farnih cerkvah redke ... Nadškof je sam obhajal naše sirotiške otroke in potem še nas sestre. Stregli so mu duhovniki, ki so bili nekdaj učenci v farni šoli sv. Janeza. Vse sestre, ki so bile nekdaj gojenke sirotišča, in vse, ki so v Kansas Cityju doma, so z nami hvalile Boga za blagoslov, s katerim nas je obsipaval vsa pretekla leta, od najmanjšega skromnega začetka do sedanjega razmaha. ni venec so pa — brez dom3 naši dobri farani doma molil'’ Rockhurst College je PoS 8j letos “coeducational”. Ta sl3'11 jezuitski zavod se je dolgo oal deklet; letos so pa le o3''3 lile nanj in zmagale. Dij3^'11’^ so zasedle eno hišo na “kart1?'1 su”, ko so se fantje prese * Vse sobe so premajhne, fantje nimajo toliko oblek6 druge navlake. Pa so nove ^ novalke kar zadovoljne. v devetih nebesih, ker jim n'^e lo treba vlačiti prtljage; so fantje znosili in še prositi jik bilo treba ... le In sestre Jožefinke so oa|. a, svoj Avila kolegij deklet dil ^ kom. Deset jih je in se jii*1 SIV lopade. Drugo leto jih bo veC' S. Lavoslava Ob 10-letnid smrti škofa Rožmana LEMONT, 111. — V nedeU ’ 16. novembra, bo 10 let, kar n umrl škof Gregorij Rožman- ^ 'etošnjih romanjih smo se ^ oninjali te obletnice. Na Prazns0 Kristusa Kralja, 26. oktobi3' ^ nočastili spomin škofa ^'ozr?aga člani in članice klevelands^ 6 ^ nevskega društva “Korotan ■ b°' orocesiji so šli iz Romars 6^ doma na pokopališče, kjer s°^0. jeli pesem v škofov spomin) lili za pokoj njegove duše in 'ožili na škofov grob sloven šopek. V nedeljo, 16. novembra mo imeli ob škofovem gr0'^ memoracijo, h kateri va 1 oredvsem Slovence iz Clnc Tolieta in daljne okolice. .j Za one, ki se ne bodo n°0^ udeležiti maše v svoji fam' kvi, bo slovenska maša v u 1 30 V° samostanski cerkvi ob r.j , Ob ^ ooldan (ob pol dveh). -zbiranje za procesijo pri ^ murskem križu v BaragoVA parku. Ob grobu bo prog1-3111^ ga pripravljajo ga. Ana * g. Jože Rus, g. Alfred Fis ^ ger in p. Fortunat. V lo slabego vremena bomo ^ gram izvedli v samostanski kvi. J. Fortunat oi -----—o-------' še ne posebno dolg0 TOLEDO, O. — Pred konc ^ prve svetovne vojne je ^ ZDA komaj kje kak hladiln^. privatni rabi. Imeli so le ^ založene z ledom, toda ne ^ dilnikov mehanične vrste, plinskih ne električnih. ^ j, V splošno rabo so zace i bajati med obema velikim3 ^ nama, sedaj pa ni vec » dinjstva, ki bi bilo brez^ ij, nika, pa naj bo že kakrse t - •] H4NADSH4 DOMOVINA /z slovenskega Toronta Pričakoval je °pravičenja v nebesih . ^ teh dneh ;pred 10 leti so se ^kali dnevi zemeljskega polo-'>anja ljubljanskemu škofu dr. ^goriju Rožmanu, beguncu ^re(t komunistično jezo. Svo-Slovenija v svetu bo v ^eljo, 16. novembra, obhajala ^Pomin njegove smrti. Smrti'? *sh, ki smo videli ležati škofa , egorija v krsti v cerkvi sv. ^vrenea, komaj moremo misli-lria njegovo smrt. Kot da bi ga v*deli v mirnem spanju. Čutili ^°> da je dosegel opravičenje, 1 ga je njegovemu delovanju °^rekel svet. .y Sloveniji, predvsem v ljub-lanski nadškofiji bo spomin na ^'letnico smrti škofa Rožmana ^Prt v srcih tistih, ki so ga po-in so ostali zvesti njegovim Pokorn. V onostranstvo bodo 'tele molitve, naj pokojni škof te naroda ne omahujemo. Z Bogom se bo boril iza nas in za sestre ter brate doma, da bi ostali zvesti veri in slovenstvu. Pokaral nas bo, ker premalo skupaj držimo in dopuščamo, da sovražnik meša naše vrste. Priporočal nam bo več idejne ostrine, verske globine in bratske širine. In končno bo iz večnosti stegnil svojo desnico in nas bo blagoslovil v imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Ob 10-letnici smrti škofa Gregorija Slovenci v Torontu se bodo spomnili pred 10 leti umrlega škofa dr. Gregorija Rožmana v nedeljo, 16. novembra. Po popoldanskem blagoslovu, ki bo ob 4h, bo v dvorani spominska prireditev. Na njej bo govoril pisatej Karel Mauser iz Clevelanda. Zapel bo dekliški zbor Prosi , v ’ j 1 pod vodstvom g. Toneta Zrnca ; ja resuev naroda. Verjet- I.M N „ ^ tudi pevski e bodo spommU n egove o “m vsaj z očitajočo vestjo tu- .. T. . v .T ° di Hov nacija Križmana. Na sporedu , hsti, ki so zoper njega vse J .. h. tlUd^ ... . ,, t .^ibodo tudi deklamacije. Na to uao govorih in naklepali ter, J 53 »dili. Tudi za rešitev teh je1 f?<>mmsk“ ^ecanoet So povabil in molil nadpastir , za rešitev ljudi in naroda in iz okoliških krajev. Duhovna dediščina pokojnega škofa dr. !e aivel^delalTtrpeHn moiil po-j Gre§°^ia Rožmana je tako bo- koini škof. To naj bi bil tudi'f*?’ da K> » “ f6' jaael i„ cilj prireditev, ko se 1 In kdo mora reci, da je m potre-b°mo v e—vLL™ n—i^en? Gotovo naj bi se te prire- značaj. Žene članice KŽL vsako leto izdatno podpro kako velikopotezno akcijo. Hranilnica in Posojilnica slovenskih župnij bo imela zadnjo nedeljo v novembru svoj redni občni zbor. Z letošnjim bo zaključila 12 -1 e t n o poslovanje. Občni zbor bo v cerkveni dvorani Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Pevski zbor “Vrba” ima redne pevske vaje vsak petek zvečer v Slovenskem domu na Pape Ave. Ker želi povečati število članov, ki imajo lep in močan glas, zato vabi odbor Zbora nove kandidate in kandidatinje, da se zboru pridružijo. Pevske vaje so ob petkih ob 8h zvečer. V Slovenski pisarni so zvedeli, da bodo Zborniki 1969 pri- speli v Kanado še pred Božičem. V Buenos Airesu so obljubili, da jih bodo začeli razpošiljati že koncem oktobra, a se bo tisk verjetno še zavlekel in sicer zaradi resne bolezni enega izmed urednikov. Izšla je tudi knjiga, ki jo mnogi težko pričakujejo in sicer “Skozi Luči in Sence”, III. del. Pošiljka mora biti že na poti in čim bodo knjige prispele, bodo objavili in jih prednaročnikom začeli razpošiljati. Imajo pa še precejšnjo zalogo knjig “Srce v sredini”, ki opisuje življenje in delo in osebnost dr. Janeza Ev. Kreka. Tudi letos bodo v obeh župnijah božične karte. Se že dobijo in stane zavoj $1.50. Izkupiček je namenjen za dobrodelne namene Vincencijeve konference. Por. Desetletnica folklorne skupine “Nagelj’ v svobodnem svetu spo-^'"jali njegove smrti. Rešitev slov. ditve udeležili tisti, ki pokojnega škofa ne poznajo ali pa so o enskega naroda! Ta ne bo . j .. n •• v., njem slisah le sovražno govorca od protirevolucije; resit- .J 6 . ve u • u • jenje in brali lažnivo pisanje. b ae bo prinesla nova vojna.1' J , ^irianje sovraštva m vrača-lN“svlas“rJa Grf«0- 0Puščanje lažem 'in zmotam ri'|a' r°du koplje globje jame. So- 'ovanje s komunizmom samo j ^aljšuje dobo robstva. Ob 10- j/P'ci smrti škofa Gregorija Pztnana je čas, da zopet pogle- aaio njemu naravnost v oči in a Slovenija v svetu temeljito .^e§leda svoja pota. Pokojni r ne potrebuje svečanih pri- hev, potrebujemo jih mi, ki ^ avimo, da smo njegovi du- otroci. Koristilo nam bo, Za hip postanemo te dni, po- gleclamo vanj in prisluhnemo. ^ ^0ja škofa Gregorija Rožma-turi'6 pokončna. Znal pa je p ' Poklekati in upogniti hrbet. °klekal pa je samo pred Bo-ftm. k.u p J dar hrbet pa je upogibal, ka- Obisk misijonarke V župniji Brezmadežne s ču dodelno svetinjo se je v nede-jo, 2. novembra, mudila slovenska misijonarka uršulinka Ksa-verija Pirc, ki že 45 let deluje v misijonih. Ker je bil po zadnji maši sestanek Zveze katoliških mož, so jo ti povabili za predavateljico. Istega dne popoldne je imela župnija družabno popoldne, na katerem je tudi govorila in kazala skioptične slike uršulinka Ksaverija Pirc. Tako je bila prva nedelja v novembru v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo posvečena misijonski misli. 1^. le prosil za svoj narod, da §a reševal. Njegova zuna-š je izražala dostojanstvo, a , 1 istočasno dober oče vsake- U’ ki se mu je približal. je hiter, a tudi obotavljale^ ■ Je spoznal duhovne in 6jrie nevarnosti, ki so pretile li čredi. Nič se ni obotav-Pokazati nanje in svariti 'hjimi. To je storil tudi gleda JCOnvunizma> čeprav je vedel, s' je s tem podpisal sodbo, člo^^ zavrSei in obsodil ^ ,Vek9. Sovražil je zmoto, a o- ti$t°Vsk0 rac^ ie VSe’ »5’ ki so se motili. kak*k^ar se ni boril za oblast; je k° Se ie branil škofovstva. Pa bl1 tako strašno na poti vsem, bodke razdelili med potrebne je -° .^0Prneh P° oiblasti. Oblast Društvene vesti Druga nedelja v mesecu je navadno nedelja mož in fantov. Zveza KM v župniji Marije Pomagaj ima redni sestanek vsako drugo nedeljo. Novembrski sestanek ni namenjen samo članom, temveč vsem župljanom in župljankam. Predaval bo g. Frank Cerar. Vsak prvi četrtek v mesecu se zberejo člani in članice Baragovega misijonskega krožka v župniji Marije Pomagaj. Novembrski sestanek bo posvečen obdarovanju misijonarjev, čla ni bodo naredili obračun misijonske prireditve in bodo do- Pojmoval kot službo bližnje-yln Narodu. Pčil ?rav'taost nauka, ki ga je bij ’ tako prepričan, da je Čast^iP^vljen zanj dati vse: ka ’ b0br° ime in celo življenje. 'skal P°tav v življenju ni r'aUk' ^akar je šlo za pravilnost l^j,. a 'n idej, ni poznal ovinke ^enta' Ni se zavijal v molk, p.jta bilo treba obsoditi zločin, t0rflJL Pripravljen, da pred sve-je ne bo nikdar opravičen in taičak n^e®0vta lastnih besedah Peko ',0vta opravičenja šele v uesih. starp nauk bo ob desetletnici til st0lPil pred oči. Ro- slovenske misijonarje. Župnija Marije Pomagaj bo imela svoj banket 8. novembra zvečer. Banket je namenjen finančni podpori župnije in negovanju družabnosti med župlja-ni. V Slovenskem domu na 864 Pape Ave. bodo imeli svoj banket v soboto, dne 22. novembra. Vstopnice prodajajo odborniki in drugi člani Slovenskega doma. Članice župnijske Kat. ženske lige px'ipravljajo svoj jesenski bazar in sicer za zadnjo soboto v mesecu novembru. Žene se priporočajo za pomoč pri delu in za pomoč pri darovanju. Tudi TORONTO, Ont. — V soboto, 25. oktobra zvečer, je v cerkveni dvorani na Manning Ave. v Torontu bila zbrana mlada slovenska družba. Folklorna skupina “Nagelj” je praznovala desetletnico uspešnega dela z zanimivim družabnim večerom. G. Ciril Soršak, ustanovitelj in voditelj skupine, je zbral okrog sebe svojo mladino, starše in prijatelje ter povabil na slavje prve člane skupine, mestne goste in mnoge, ki jim je mar bodočnost novega rodu. Prijetno razpoloženje je ustvarjala o-kusno okrašena dvorana, ki so jo odeli v narodne barve in slike domače zemlje. Zadržana svetloba je mehko polnila prostore. Jesensko cvetje, rožen-kravt in rožmarin je dišalo po mizah. Pri vhodnih vratih so vas pozdravljala deklčta v narodnih nošah. V kuhinji so se kopičile sladke potice in krofi in kranjske klobase. Za polnoletne so skrbeli možje z mokro kapljico. Dva orkestra mladih muzikantov, “Sava” in “Veseli van-drovci” pa sta prijateljsko delila oder in odganjala skrbi z izbranim igranjem ljudskih in modernih melodij. Tekom večera je prišel v našo družbo predsednik torontskega “Community Folk Art Council” g. Leo Kossar z gospo, urednik časopisa “Telegram” z gospo. Imeli smo čast pozdraviti v svoji sredi mestnega župana g. W. Dennisona, ki ga je spremljal g. Franc Paznar, kandidat za mestni svet pri decembrskih občinskih volitvah v okraju High Park (Ward 1). G. Paznar je mož Marice Kavčič, ene prvih članic folklorne skupine. Med svojo mladino je prišel tudi naš župnik č. g. Tone Zrnec in spregovoril par kratkih besed mladim in starim v vzpodbudo. Ka-tor g. župniku, tako je tudi g. Soršaku pri srcu ista misel: o-hraniti našo mladino za slovensko misel in kulturo. Slovenska šola in folklorna skupina “Nagelj” sta dvoje živih domačih o-gnjišč v Torontu, dvoje varuhov slovenskega imena. Sobotni večer je pokazal, da spoštujemo delo učiteljev in mladine. Sredi večera se je razvil kratek program. Člani skupine “Nagelj” so se prvič predstavili v novih uniformah. Fantje nosijo sive hlače in svetlomodre jopiče, belo srajco in modro kravato; dekleta siva krila in svetlomodre lahke bluze. Tako oblečeni bodo obiskovali kraje, kjer bodo v bodoče nastopali. Narodna noša pa je za izvajanje foklornih plesov še vedno na prvem mestu. Vedno jih bo spominjala slove nskega porekla. Na novo uniformo so si pripeli nov društveni znak: Slovenski simboli v naravnih barvah: na beli podlagi rdeči nageljni na bLupu prea oci. no- ^ -‘■um —“ r--------------- as ko, naj pri delu za reši-1 ta prireditev ima dobrodelni kmečkem oknu, slovenski par v narodni noši, obrisi Triglava. Poleg rednih članov so prejeli znak še častni gostje: g. župan, g. Kossar, g. župnik, vsi bivši člani skupine. Čestokrat očitamo mladini pomanjkanje spoštovanja in hvaležnosti. Ista mladina je ta večer pokazala, da kljub svoji površnosti in navidezni brezbriž-nosti za stara pravila etikete nosi v sebi še lepe lastnosti, ki jih v s 1 e d današnjih zmešanih in divjih dni nima prilike gojiti v taki meri, da bi se vedno z njimi odlikovala. Svojemu učitelju so pripravili lepo presenečenje. Sedanji predsednik skupine “Nagelj”, g. Borut Lapajne, se je g. Soršaku v imenu vseh članov iskreno zahvalil za delo v folklorni skupini in mu poklonil spominsko 1 is t i n o z mnogimi podpisi mladine. G. Vilko Čeku-ta je radevolje izdelal listino v izrazitih narodnih motivih. Marjan Resnik je izročil ge. Mileni Soršakovi slovenski šopek nageljnov in rožmarina, Beti Pirc pa je v imenu skupine poklonila g. Cirilu dva dragocena knjižna obtežilnika. Zbranim gostom in prijateljem so potem predstavili par naj novejših variacij svojega programa, ki jih je spremljala s harmoniko Marija Babič. O-menimo naj besede g. Kossar j a, ki v slovenski skupini vedno gleda simbol pristne narodne kulture, ki nikdar ne izgubi vrednosti in lepote, temveč neprestano daje novega ognja, novega veselja za delo v narodni umetnosti in kulturi, novih ciljev, novega življenja. To bodi naše nenehno poslan-tvo. Ne držimo križem rok, ne godrnjajmo, ne obupujmo! Zaupajmo mlademu rodu! Eden brez drugega ne moremo obstati. Glejmo na one, ki z mladino delajo v šolah, na športnem kulturnem polju, ki jo uvajajo v duhovni cvet, danes tako odmaknjen in nerazumljiv, ker nimamo več časa zanj. — Postoj-mo in pomislimo: je vsakdo vse storil, da bi bil naš svet boljši mladina bolj slovenska, da bi ljubezen in dobrota vladala med nami, da bi narodna kultura cvetela in beseda slovenska živela? Na dnu vsakega srca leži skrita misel — pa nimamo časa, da bi razmišljali, kaj je najbolj potrebno ... Zato je pusto na svetu, so prazni domovi in Bog samuje na oltarjih. Ljudje pa se prerivajo po trgovinah, zabaviščih, pehajo za zakladi sveta, umirajo v dirkah modernih potov, ki vodijo v izničenje duše in telesa... Za tiho, skromno božjo lepoto, za mirno luč domačega kota, kjer so bratje in sešfcrb zbrani okrog velike mize, ni več časa ... A vendar je tam vse naše bogastvo, naše mesto, — tja bi se morali vračati k razvedrilu, jedi in počitku; v zgod- poletju in ne samo takrat, kadar nas tuja roka in razočaranja bijejo po licu! ... Slovenski dom v svetu je naša rešitev: ne samo hiša s štirimi zidovi, streho in dimnikom, temveč široka, močna in solidna domača skupnost s cerkvijo, šolo in dvoranami, z gospodarskimi ustanovami in društvi, različnimi, kakor so dela v hiši različna, pa vendar istega imena in hotenja. Ta dom gradimo zdaj že dvajset let. Obletnice obhajamo, žalostnega in veselega spomina, kar vse je znamenje življenja. Trden dom je ponos gospodarju in vsej družini, vzor sosedom in svetilnik brodolomcem. V trdnem domu vlada red in sožitje, pokorščina, spoštovanje in ljubezen. Vsakdo ve za .svoje posle in jih z veseljem vrši v svojo in splošno korist. Da bi bilo v našem domu tako! Mnogi so trudijo, pa jih je premalo, da bi bili kos delom, ki jih tako skupnost nalaga. Pa pokonci glave! Desetletnica folklorne skupine “Nagelj” je vesela novica, da so med nami še nesebični delavci in mladina, ki tem učiteljem sledi za vzori u-metnosti in kulture. Vesela novica, da se je toliko staršev in prijateljev mladine zbralo oni večer, ki je bil eden najlepših domačih praznikov zadnjih časov. Videli so, kako zna mladina svoje talente pravilno uporabljati v glasbi, kulturi in organizaciji. Fantje in dekleta v dozorevajočih letih so rahli, občutljivi cvet naše skupnosti. Pomagajmo jim ostati na svetlih potih; dajmo jim mesto v svoji sredi, da se cvetje prezgodaj ne osuje. Toliko skrite moči, iskanja in talentov je v njihovih letih. Zakaj ne bi vriskali in peli. Naj polnijo s svojo mladostjo naše domotožje po zgodnjih letih in davnem domu. In če jim uide tuja beseda, in če se njihov dan izgublja v tujem mestu, odprimo jim na široko domača vrata, kadar se iščoči resnice in zavetja, neugnani in polni življenja, vračajo ob koncu dneva še vedno domov... Vsi skupaj živimo v dvojnem s\f5tu; da bomo obstali in oni še naši ostali, iščimo modrosti in delajmo, dokler je dan, iz ljubezni in zvestobe do svojega slovenskega rodu. Tako, nam Beg daj, bomo še praznovali slovenske jubileje! Anica Resnik L. Ambrožič st. OBLJUBA DEU DOLG Zato sem tudi tam porabil malo časa ob štedilniku. Saj je bilo že zunaj dovolj vroče. Ves mesec je bilo brez dežja. Bili so jasni in vroči dnevi. Kdo naj bi potem še stal ob vroči peči. Sem rajši vložil v pečico celo kokoš ali je bil petelin, ne vem, ali pa kos vola, kar je obojega dovolj pripravila v hladilnik gospa Minka. Pa sem ene dvakrat na dan tisto prigriznil, potem pa zalil iz obilnim vinom, ki ga je bilo dovolj v zakletju, kamor ga je pripravil g. Viktor. Sem pa tja sem se malo popasel po solati, odtrgal kak paradižnik radi vitamina C, okisal kako kumarico, kar vsega je bilo dovolj na vrtu — pa šem bil tako na nogah, da še malo kdaj tako. Tudi dolgčas mi ni bilo nič. Če hoče človek videti delo in na takem prostoru ga je vedno dovolj — je bolj kratek kot dolg čas. Pa so tudi dobre duše tam v tisti okolici : Koširev Jože in njegova — bivša — Kaminova Micika — sta me vozila v cerkev in mimogrede v trgovino. Janez Koširjev se je nekajkrat oglasil grede domov — po težki službi in povprašal, če kaj potrebujem in tudi pripeljal po potrebi. Tudi sosedje — staro-naseljenci in tudi že tukaj rojeni, ki jih je polno v tem kraju, so mi naročali, naj kar telefonič-no pokličem, da so mi vedno na razpolago v morebitni potrebi. Slovenci so povsod dobri. Najbolj zvesta mi je pa bila gospa Grdadolnikova. Skoraj vsak drugi dan se je oglasila osebno ali telefonično v skrbi, če. je vse v redu. Ker sta njen soprog in g. Kmetič partnerja v njunem podjetju, je skrbna žena ob odsotnosti partnerja skrbela, da ne bi bilo kaj napak s hišo in — njenim varuhom. Vsak petek zvečer sem bil povabljen k tej družini na tarok. Je tudi ona izredno dobra tarokistinja. Isto-tako tudi njena sestra — Radi-škova. Vsi, ki sem igral z njimi, so zelo strastni tarokisti. Imel sem nesrečo, da sem vselej odnesel prvo mesto. Pa bi rad, da bi kak drug od soigralcev prišel na to mesto. Že radi prijaznih ljudi in lepih večerov. Pa je vedno padla karta tako, da sem bil — na špici. Rad bi jim s tem napravil protiuslugo za obilni prigrizek ter za solze vinske trte... S čimer je bila ga. Grdadolnikova tako radodarna. Kako zaželjena so bila prva mesta, sem opazil, ko smo nekoč igrali pri Radiškovih — sestri Grda-dolnikove, ki pa je tudi vse hvale vredna, postrežljiva gospodinja. Videl sem, kako je bil njen mož vesel, ker ni bil zadnji, pač je pa dosegel drugo mesto. Baje je takoj po končani igri obvestil o tem svoje prijatelje... Od sreče ga je kar v dušku en “štue” zvrnil. (Dalje sledi) Brez strahu sta reševala tovariše globoko v zemlji KLERKSDORF, J, Af. — Ko je pretekli petek eskplodiral dinamit v 7,700 čevljev globokem novem rovu v zlatem rudniku Buffesfontein, so bili le redki, ki so pričakovali, da bi mogel kdo strašno eksplozijo preživeti. Dva neimenovana moška sta se kljub temu odločila in se spustila v rudniški košari v rov in spravila iz njega 29 črnih in dva bela delavca. Po vsakega od njih sta se posebej spustila v globoki rov. Nič nista omahovala, še priganjala sta, da bi preživele čim preje spravila iz rova . Pri nesreči je bilo 63 delavcev mrtvih, 30 pa ranjenih. Do nje je prišlo, ker je po vsem sodeč padel zaboj dinamita z odra na tla in se pri tem vnel. Ta eksplozija je povzročila eksplozijo še preostalih 10 zabojev dinamita na odru, na katerem so bili delavci, ki so rinili v globino s posebnimi vrtalnimi stroji. V tem rudniku, ki je kakih 100 milj jugozahodno od Johannesburga, delajo večinoma samo črnci, belci so v glavnem le njihovi nadzorniki. Črni rudarji so iz Lesotha in so znani po svoji spretnosti in silni odpornosti pri težkem delu globoko pod zemljo. Rudnik Buffelsfontein je eden najbogatejših in najdonosnejših v vsej Južni Afriki, naj večjem producentu zlata v svobodnem svetu. Lani so dobili iz njega za $18,975,000 čistega zlata. CLEVELAND, O. Moški dobiio dele* IŠČEMO DELAVCE Za delo v tovarni trdega kro-manja. Druga zmena. Nadure. Izučimo. Na zahodni strani, nasproti Rapid Transits. Oglasite se na 13701 Triskctt Rd. (221) Delo za moške & ženske Službo dobe Tovarniški delavci, odlična plača, obrobne koristi, pokojninski načrt in bonus. Uradnice — tipkarice, odlična plača, več obrobnih koristi, pokojninski načrt in bonus. CLEVELAND RANGE CO. 971 E. 63 St. (224) MALI OGLAS! Hiša naprodaj Prodam hišo na Norwood Rd. Za pojasnila kličite 881-1887. (220) V letošnjem poletju sem bil za en mesec dni v Clevelandu. Pravilno: na robu tega mesta, tam, v bližini cerkve sv. Felici-te. Bil sem varuh krasne — Kmetičeve domačije, moderno zidane hiše, obširne trate krog nje, zelenjadnega vrta in štirih cvetličnih vrtov. Samih vrtnic je nad sto in en mali milijon različnih drugih cvetlic. Žani mivo je, da so vse te vrtnice vzgojene doma. Kmetičeva sta jih sama vzgojila. Saj imata ali sta imela letos pod steklenimi posodami 36 mladih sadik, ki so nekatere že cvetele pod steklenkami. Tam sem lahko opazoval, kaj vse se da postoriti, če so pridne roke in srca vneta za lepoto. In to v hiši sami, kakor na njej in okoli nje. Dejal bi, da je to košček raja. Bil sem ves mesec pri hiši sam. Le nekaj kratkih obiskov iz mesta sem imel. Jedi sem si sam pripravljal. Povem pa, da sem kuhal malo. Res je, da me doma žena večkrat porabi pri štedilniku za kako premešanje, da se jed ne prismodi ali me Hčsie mm m vzrok? LONDON, Vel. Brit. — Kalifornijski guverner Ronald Reagan je v razgovoru na BBC trdil, da so poročila o nemirih na univerzah Kalifornije pristranska in netočna. Glavni vzrok nemirov na univerzi v Berkeley so močno radikalno usmerjene učne moči. Liberalni in levičarski element je med njimi sorazmerno številen in ima zaradi svojega zanimanja in prizadevnosti sorazmerno večji vpliv, na slušatelje kot bolj umirjeni in konservativno n a s t r oj eni del predavateljev in pomožnih učnih moči vseh vrst. Guverner je trdil, da so nemiri na visokih šolah Kalifornije dosegli večji obseg in so bili dolgotrajnejši v dobri meri zato, ker visokošolske uprave niso imele skušnje v krotitvi nemir-nežev in vzdrževanju reda v takih okoliščinah. Nemiri na univerzah v Evropi in Latinski A-meriki so nekaj običajnega, nekaj skoraj vsakdanjega, v ZDA Help Wanted — Female Old established steel company located at E. 53 St., and Lakeside Ave., wants part or full time office help. Hourly rate $2.00. Call 432-1411, ask for Mr. Cullinan. (218) Soba se odda Opremljena soba s souporabo kuhinje se odda upokojencu, na 21141 Goller Ave. telefon 481-7185. (217) V najem 5-sobno stanovanje v zidani hiši, zgoraj, na 2808 Bridge Ave., blizu West Side tržnice se odda zakoncema srednje starosti. Najemnina $60. Oglasite se osebno. (219) so bili do nedavnega prava red-nažene za naravnanje prave kost, zato so tudi pritegnili več- gorkote, da jed ne vzkipi, a na- jo pozornost javnosti, kot so jo nji pomladi, po delu v vročem’vdušiti za kuhanje me ne more. zaslužili. E. 61 St.-St. Vitus Two doubles on one 40 x 181 lot. All five room suites. New electric wiring. Price $15,000.00 for both. Call J. K. Lorenz MAINLINE REALTY 431-8182 221-9381 NEFF RD. E. 185 ST. Zidan bungalov, 3 spalnice, 2 kamina, 1 in pol kopalnice, blizu cerkve Marije Pomočnice. George Knaus Broker 481-9300 (Nov. 11,13) = F. S. FINŽGAR: | POD SVOBODNIM ■ SONCEM “Za menoj!” je velel osorno. Kakor splašen golobček je šla neslišno za trdimi stričevimi koraki. Ko sta bila v stanu, se je obrnil prefekt proti Ireni. “Hinavka!” Irena je vztrepetala, na lice sta ji pritekli dve solzi. “Stric, zakaj si tako krut?” “Hinavka!” je ponovil še ostreje. “Doma klečeplaziš, bogomolka, v Bizancu si se vlačila z barbari, s pogani! Sramota!” V Ireni se je prebudil ponos, ki ima korenine v neoskrunjeni poštenosti. Zravnala se je, uprla oči v strica, solze so hipoma usahnile. Izpregovorila je ponosno: “Kdor je govoril to, je nesramen lažnivec! Moja vest je čista!” “Ne govori, da ne izzoveš moje jeze! Skrunila si čast dvora, zavrgla ljubezen konjeniškega poveljnika Azbada in lazila za poganom.” . “Azbada ne bom ljubila nikdar, ker se mi studi!” “In vendar boš njegova žena! To je volja svete despojne, to je CHICAGO, ILL. MALE HELP GROW WITH US! Processors - Inspectors Coalers - Slitters Opportunities for experienced and trainees with rapidly expanding manufacturer of precision magnetic tape, has immediate openings for neat, alert, conscientious individuals for first, second and third shift operations. NEW PLANT IN PICTURESQUE SETTING ON THE JOB TRAINING EXCEPTIONAL COMPANY PAID BENEFITS WAGE COMMENSURATE WITH EXPERIENCE Interested . . . ? Write or phone our Industrial Relations Dept. BASF SYSTEMS INC. Crosby Drive, Bedford, Mass. 01730 Phone (617) 271-4000 An Equal Opportunity Employer (218) MECHANICAL PRODUCTS COMPANY Has Immediate and Permanent Openings For MANUFACTURE ENGINEER who has experience in Tool and Die Design, Machinery, Plant Facilities and Layout. A'so one with experience in Hi Speed Progressive Dies for metal stamping and fabricating. Engineering degree preferred but not mandatory. Automotive background preferred. SALARY $16,000 to $20,000. We also are looking for TOOL AND DIE FOREMAN or supervisor with an automotive or manufacturing background in High Production Sheet Metal Dies. Salary $12,000 to $14,000. ; Send resume in confidence to Personnel Director MECHANICAL PRODUCTS COMPANY TELEDYNE COMPANY 9732 Rush Street, El Monte, Calif. 91733 Tel. 213-444-0577 (219) PACKAGING FOREMAN TOASTA FOODS COMPANY 300 W. Wiley Road Schaumburg (218) želja Azbadova, to je moj ukaz!” “Nikdar! Rajši umrem!” “V jutro se takoj vrneš na sveti dvor, od koder si utekla. Hinavka! Sedaj ne utečeš več, ker te bo čuval prefekt Rustik!” Ireno je spreletela zona, kolena so se ji pošibila, in zgrudila se je pred stricem. Počasi, v grozni boli so se ji izvili iz prsi vzdihi. “Stric — ne ubijaj me! Usmili se me, o Kriste!” Nato pa so onemele njene ustnice, krčeviti stresljaji so ji gibali telo. Prihitela je Cirila. Dva sužnja sta dvignila na pol onesveščeno 'Ireno in jo odnesla v njeno [spalnico, i PETNAJSTO POGLAVJE Vojska Slovenov se je po bitki z Anti vračala zmagoslavno proti Svarunovemu gradišču, da bi opravila pod lipo bogovom obljubljene obete. Ozračje so pretresali divji kriki, iz hripavih grl so se usipale bojne pesmi, drhal se je med seboj do krvi pretepala od veselja. Sivi curki plešočih in rajajočih mladcev so drli skozi loge in široke stepe. Goste gruče možakov so korakale s ponosnimi skoki drn, nad glavami so zamahovali z okrvavljenimi sekirami in klicali slavo Perunu. Pastirji so v sredi gonili nagrabljeno, mukajočo goved Antov in meketajoče trope ovac. Za čredami so omahovali žejni Excellent opportunity for an experienced food packaging foreman to join a new food processor. We need a man well versed in, cartoning, case packing and paletizing. Pleasant working conditions and excellent benefits. For further information call 894-3901. CARGILL, INC. j HAS OPENINGS FOR • MAINTENANCE MAN • CHEMICAL OPERATOR EXPERIENCED OR WILL TRAIN Excellent working conditions including many company benefits. APPLY to MR. OSTER or MR. HUDDLE Cottage Avenue at Lake Marion Rd. Carpentersville, 111. 60110 (An Equal Opportunity Employer) P ___________________________________ (218) TOOL ROOM MACHINISTS HELIARC WELDERS - TRAINEES ,Top Dollar for Good Men, who know how to work. These jobs offer Better than average Benefits. FEEDER CORPORATION J l 4429 Janies PI. Melrose Park, 111. j NORTH AND MANNHEIM AREA 343-4900 or 261-2997 (218) CHICAGO, ILL. MALE HELP WE HAVE Immediate Openings Drop Forge Hammer Operators Heaters Experienced Men Preferred Will train men with some experience. Top rate to top men. Liberal incentive program. Excellent fringe benefits. Permanent jobs. Write, call or apply. (716) 876-2078 McKaig - Hatch Div. Tasa Corp. 125 Skillin Street Buffalo, New York 14207' An Equal Opportunity Employer ___________________ v217) LITHOFILM STRIPPERS * For Major Plant Expansion * Top Union Wages * MAXIMUM BENEFITS * SECOND SHIFT PREMIUM RATES • Call Collect or Write E. R. RUZICKA 402-477-3711 Mid America Webpress Lincoln, Nebr. 68501 (218) MAINTENANCE MECHANIC Corrugated Container Plant 2nd & 3rd SHIFT OPENING Electrical background plus general maintenance capabilities. Must have own tools. Excellent starting salary plus shift differential & overtime. Paid retirement, life accident plus hospital insurance. Nine pd. holidays — 2 wks. vacation after 2 yrs. WESTERN KRAFT CORP. 1800 Nicholas Blvd. ELK GROVE, ILL. Phone 439-1111 (218) FEMALE HELP WOMAN for light prod, work in cleaning pint. Willing to learn cleaning & pressing. Will teach. BELLWOOD CLEANERS, 1110 Bellwood Ave. 544-2688 (218) Anti, katere so Sloveni zajeli v boju. Zvezani, osramočeni in osuvani so stopali bratje med brati, sužnji med svobodnimi. Iztok je jezdil z Radom in s ko-njico daleč za vojsko. Njegovo uho ni razločevalo besed posameznih vzklikov. Cul je samo, kako se je valil pred njim od zmage razbesneli veletok naroda, da je zemlja bobnela, da so gozdovi vršali in je ječalo ozračje. Zavedal se je dobro, da je zmagal samo on. Potolkel je Hune, razgnal Alane, zaveznike Antov, potolkel izdajalca Volka: vojska ga je častila in ljubila, a vendar ni bilo veselja v njegovem srcu. S studom je gledal krvava kopja in počrnele sekire, ki jih je umazala bratska kri. Njemu se je tresla roka, ko je otrl meč ob rosno travo, da je izbrisal z njega sledove, ki so kričali, da je moral zamahniti po Volku, izdajalcu, a bratu. Saj se pogubna misel ni rodila v volkovi glavi. Vsejal jo je sovražnik — Tunjuš. Zato je jezdil Iztok molče. Konj mu je povešal glavo, kakor bi čutil, da se tudi gospodarju usipajo dolgi lasje na čelo z razkrite glave, ki se je zamišljena dotikala z brado mrzlega oklepa. Njegove misli so hrepenele vse in se vse zbirale kakor sončni žarki krog edinega gorišča, kako bi zedinil razprte brate, kako jih strnil v mogočno vojsko in z njo priboril ugrabljeno zemljo onstran Donave; kako bi udaril še dalje preko Hema, zagrozil samemu Bizancu in poiskal Ireno. Prisegel je na nebo, na vse bogove, na bele kosti svojih padlih bratov in na Krista, katerega moli Irena, da ne leže prej počivat, dokler ne objame zopet. Sloven v ljubezni Anta. Ko se je bližala vojska gradišču, je naraščal hrup, ker so se bojevnikom i pridružile deklice in žene. Kdor koli je utegnil, je pustil kočo, ujel ovco ali kozli-ča, natočil medu v buče in hitel za vojsko, praznovat bučeče zmagoslavje. Rado ob Iztokovi strani je tudi molčal. Toda njegova glava CHICAGO, ILL HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER Share house in exchange for evening care of 12 yr. old. Call before 10 ajn. 267-3806 (218) CHILD CARE — My Home for 2 sml. child. 8:30- 5:30. Salary open. Must have refs. Golf Mill area. VA 7-4203 (218) CHILD CARE No housework. Nr. North. 1 infant. Own rm. bath. Ref. req. Sal. open. SU 7-3512 (218) HSKPR. — Mature & experienced. 40-50 yrs. pref. Go to Fla. immed. for 6 months. Perm. pos. Own rm. & ha. Rec. ref. $80-wk. 943-2125 (218) se ni sklanjala na prsi. Na njegovem čelu ni bilo sence, v očeh niso plavale bridke misli, šlema ni snel z glave. Zadovoljno je gledal blesteči oklep, ki mu je objemal širpke prsi, kjer so se odbijali sončni žarki v belem srebru. Kakor sončna luč na oklepu, tako je gorelo pod njim v srcu. Smehljaj mu je igral okrog ustnic, ko je v domišljiji že zrl zbor venčanih deklic, ki hite pevajoč zmagoslavni vojski naproti. Na čelu cvetočega zbora je gledal Ljubinico, ki zardeva, kakor bi plula zarja v njenem licu, ko podaja v venec zvite mladike bratu Iztoku in njemu, ki ga je vzljubila hči slavnega Svaruna. Preštel je kratke dneve, ko jo povede na dom, ko ji razkaže ovce in stajo očeta Bojana, ki bo nekoč vsa njegova last. Nehote je nategnil ob teh sladkih mislih povodec, da je zahrzal žrebec ppd njim in udaril veselo s kopiti ob suho dračje, ki je pod nogami zapokljalo in se lomilo. Četrti dan, odkar so zapustili bojišče, so se bližali Svarunovemu gradišču. Tolpa mladcev se je usula skozi soteske in hitela čez griče, da bi naznanila prihod vojske. Veselje je kipelo, ohripeli glasovi so udarjali v davorije, trobci so z bučečim trobenjem glušili pesmi, živina je žalostno mrčala, kakor bi slutila, da se bliža mestu, kjer pade na žrtvenike in umre pod nožem v hrano vojski. Ob sončnem zatonu se je razširila pred vojsko dolina. Obdelano polje jo je pozdravilo. Pod nebo se je dvigal duh žgalne daritve, Svarun je razprostrl roke, ustnice so mu trepetale v molitvi. Ko so bile daritve končane, ko je izpil Svarun iz školjke nekaj požirkov daritvenega medu, je izpregovoril starešinam: “Veseli se, narod! Bogovi so mi vrnili sina, tudi hčer, sonce starih dni, mi vrnejo! Veseli se, narod — veseli se!” Svarun se je vrnil v gradišče, po dolini so se posvetile drobne lučke, zmeraj večje, dokler se niso razpalile v mogočne kresove. Vojska je zahrumela in zašumela, dvignila se je pesem, oglasil se je rog, v slavju je utonila žalost. V Svarunovem dvoru ni bilo bučečega veselja po zmagi. Starosta se je stisnil v kot na ovnovo kožo, glava mu je zlezla globoko na prsi. Podpreti jo je moral z usahlimi rokami. Rado in Iztok, Velegost in Bojan so sedeli na plohih okrog ognjišča. REAL ESTATE FOR SALE CENTRAL STICKNEY 3 bdrm. frame, side dr. w/gar. gas ht., air-cond. $17,900. — 458-3892 9 a.m. to 3 p.m. (217) WHEATON — Older Home. Newly remodeled, profes. decorated within, last yr. Lots of charm. Spanish style. 4 bdrm. 2% ba., newly crpt. thruout, new kit. Exc. address, nr. schls., commuter, etc. By owner. $45,500 653-2415 (219) 7 RM. BRK. COLONIAL 4 bdrms., l3/4-baths, cent. htg. and air. cond. Fin. bsmt, 2 c. gar. Vic. 115th-Western. Lo $30’s. Appt. only. Call PR 9-7330 (220) V blag spomin OB 27. OBLETNICI, ODKAR JE UMRLA NAŠA DRAGA ŽENA, MATI IN STARA MATI, Cecilia Bradač Preminula je 11. novembra 1942 Minilo je že mnogo let, odkar si zapustila nas in svet! Spominjamo se srečnih dni, ko še živela si med nami Ti. Spomini vedno k Tebi nam hite, kot svetla luč nam svetijo v srce. Ko tudi nas zagrne groba noč, združila nas bo v raju božja moč! Žalujoči: JOHN — soprog OTROCI Z DRUŽINAMI Cleveland, O., 11. novembra 1969. Pečena jagnjetina jim ni šla v slast, roženica z medom ni krožila od rok do rok. Zunaj je vihral narod, ki hipoma zajoka, ki obupuje in preklinja, pa — ena beseda, en dogodek, čaša opojne pijače — v solznih očeh se posveti radost, jok se preglasi v smeh, vzdihi v veselo pesem. Dolgo je molčala družba ob ognju, zatopljena v bridke misli. “Sin, slavno ste zmagali! Morana je žela. Perun je bil z vami.” “Ni bila žetev preobilna za Morano. Prizanašali smo bratski krvi, oče!” Svarun je povzdignil košate obrvi in s pogledom pohva i Iztoka. “Gorje narodu, če pognoji travnike z lastno krvjo. Ne pasel svojih čred po zelenica • Sovrag pride in popase s M čredo. Sin, če od očeta vse Poza biš, če se ne domisliš niti gorni Ci kamor zasuj eš moj prah, če s® napotiš na jug, če odrine naro za soncem proti zatonu, ne p° žabi teh besed. Velik bo Sloveni bival bo v mirnih hišah, rejene bodo njegove črede, svobodno sonce mu bo svetilo leto in dani če bo složen z brati. Če ne, pri ® tujec, postavi mu peto na tdn in svobodni postane suženj. (Dalje prihodnjič) MULLMLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 •fr Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. fr Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. ■fr Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika- K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladin0' • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpold**® izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Ulinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME NASLOV MESTO ., DRŽAVA ...................... CODE GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 431-2088 531-6300 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno* da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko* Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: DiXXi ■ mf* • ■ mdTt ••>• .......... Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO J