Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Račun pri pošlnem č»k. zay. v Ljubljani it. 11.409
Vtija mesečno, prejoman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom
r, Aleksandrova cesta it 13
Oglati po tarifu
Oglate sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prežernova ulica H. 4
Kaj se godi v Italiji?
Italijanski listi prinašajo zanimiva poročila o dogodkih, ki se odigravajo v fašistični stranki in ki znova dokazujejo. da v Italiji ni vse tako repato, kakor bi hotel svetu dokazati du-ce Mussolini. Te dni prihajajo po nalogu diktatorja v Rim drug za drugim pokrajinski tajniki fašistične stranke, ki dajejo svojemu vrhovnemu šefu po ročila iz svojih pokrajin. Že ob priliki velikih poročnih svečanosti v Rimu so bili na raportu pri generalnemu tajniku fašistične stranke Turatiju tajniki iz 99 pokrajin Italije. Turati jim je dal navodila za delo v novem letu in že takrat najavil velik raport pri Mussoliniju. Tekom zadnjih dni ja bila z vladnim dekretom izmenjana VvSČ''‘a pokrajinskih tajnikov in so bili imenovani novi na podlagi novega statuta fašistične stranke. Jutri, v soboto, bo sprejel Mussolini pokrajinske tajnike iz beneške province, Julijske Krajine in iz Zadra.
Vsem tem sprejemom pripisuje fašistični tisk veliko važnost in pripominja, da bo z aplikacijo novih statutov izvedeno popolno izčiščen je v strankinih vrstah. »Lavoro fascista« do-znava, da je že Turati opozoril pokrajinske tajnike na protifašistično kampanio. ki se izvaja v velikem obsegu s širjenjem tendenčnih in alarmantnih vesti. Tudi Mussolini poziva vse tajnike, naj odločno nastopajo pro ti vsem protifašistovskim elementom in proti fašistom, ki Širijo tendončne vesti. Naša dolžnost je — nadaljuje imenovani list — da opozorimo, da takšne vesti širijo ravno fašisti, ki ne pojmujejo, kako greše in kako škodujejo režimu. Treba v teh ljudeh zbuditi zavest, da uvidijo, kako v svoji neumnosti vrše protifašistično propagando. To je žalostno dejstvo in je dolžnost vodstva fašistične stranke, da čimprej obračuna z nezaupnici elementi, ker so danes poleg dobrih in prepričanih fašistov v fašističnih vrstah tudi ljudje, ki samo nosijo fašistični znak na prsih in strankarsko legitimacijo v žepu, pri tem na zavest no ali nezavestno vrše moralni samomor in rušijo fašistično stranko.
Rimska »Tribuna« povdarja potrebo, da se prekine s slabimi navadami, podedovanimi od staresra režima Ved n imamo žalostno izkušnjo, da se vsi kdar, ko se Italija afirmira pred svetom z dejanji fašističnega režima in Vodje Mussolinija, kakor po nalogu Pojavljajo zlobna prišepetavanja in mlzemi poskusi, da se v iavnosti krivo prikažejo namere režima in da se tako v dušo italijanskega naroda vrže seme nezaupanja in negotovost!, v nrvi vrsti delalo to neki navidezno dobromisleči ljudje, ki se pred javnostjo kažejo knt prijatelji fašizma, pri tem pa izrekajo sumnie in se stavljajo v položaj sodnikov. To so podleži in ^kavice, ki so brez svojih zasluK Prišli do važnih položajev. Take ljudi »reba pograbiti !n iib postaviti na
HaaSka konferenca pred zaključkom
VPRAŠANJE VZHODNIH REPARACIJ NE BO REŠENO. — MALA ANTANTA ZAHTEVA OD VELESIL JAMSTVO ZA UGODEN IZID, SICER NE PODPIŠE
YOUNGOVE POGODBE.
HAAG, 17. januarja. Druga haaška re-paracijska konferenca je pred zaključkom. Dočim izgledi glede na ureditev nemških plačil niso ravno neugodni, pa so pogajanja radi vzhodnih reparacij vsled odpora Madžarov dospela na mrtvo točko. Najbrže to vprašanje topot v Haagu ne bo rešeno. Zato bo izvršil predsednik komisije poizkus, da pridobi zastopnike Male antante za podpis sklepnega protokola o realizaciji Youn-govega načrta. Mala antanta nasprotno zahteva, da naj Francija, Italija in Anglija jamčijo za ugodno rešitev madžarskega optantskega vprašanja. V tem slučaju bi se pogajanja o optantskem vprašanju nadaljevala v Parizu. Mala antanta bi dobila vrh tega šestmesečni rok/ v katerem bi se tozadevna pogodba lahko ratificirala ali odklonila.
O	priliki pariških pogajanj bi prišlo v prvi vrsti na dnevni red vprašanje madžarske cerkvene imovine v nasledstvenih državah in imovine bivših avstrijskih nadvojvod. V šestih mesecih bi imela ministrski predsednik Bethlen in zunanji minister Walko dovolj časa, da preštudirata optantsko vprašanje in pripravita primerno rešitev, kar bi bilo tudi v finančno-političnem oziru za Malo antanto največje važnosti. Kakor vse kaže, je Mala antanta trdno odločena, da predloži, ako bo to potrebno, optant-ski spor tudi mednarodnemu razsodišču v Haagu.
Laucheur je imel včeraj daljšo konferenco z madžarsko delegacijo in se je pri tej priliki prepričal, da vsega kompleksa vprašanj v tem pogledu nikakor ni mogoče rešiti v Haagu, ker bi bili za to potrebni najmanj 3 meseci. Kar sc tiče revizijske pravice Rumunije bo v spornih slučajih odločalo mednarodno razsodišče v Haagu.
Komisija za vzhodne reparacije je izvršila danes redakcijo zaključnega protokola o stanju vzhodnih reparacij, ki bo izročen pariški reparacijski komisiji že v torek.
Daljše razgovore o vprašanjih, ki so v zvezi z vzhodnimi reparacijami, sta imela tudi angleški zakladni kancelar Snow-den in francoski ministrski predsednik Tardieu.
Nemška delegacija se bo bavila danes s poročilom prometnega ministra in ravnatelja nemških državnih železnic, da zagotovi podlago za najetje mednarodnega železniškega posojila.
NEW-YORK, 17. januarja. »Ne\vyork Times« izjavljajo, da moreta biti s haa-ško konferenco zadovoljna oba tabora. Francija je mnogo moralično pridobila, ker se je izrekla proti temu, da bi razsojala v lastnih stvareh, dočim je dobila Nemčija dragoceno jamstvo, da se ji ne bo treba bati kršitve njene suverenosti.
»Newyork World« zatrjuje, da je haa-ški sporazum treba pozdraviti tudi radi tega> ker se bo mogla Francija še vedno sklicevati na mirovne pogodbe in inia istočasno pravico, da se obrne na haa-ško mednarodno razsodišče, ako Nemčija ne bi hotela izvrševati svojih repa-racijskih obveznosti.
HAAQ, 17. jan. Ker je malo upanja, da bi bilo vprašanje vzhodnih reparacij rešeno do sobote, torej do zaključka haaške konference, so se dr-žave-sklicateljice sporazumele z Malo antanto v tem smislu, da bodo podpisale zaključni protokol in s tem Yo-ungov načrt v soboto le tedaj, ako bodo dobile jamstvo, da bo vprašanje vzhodnih reparacij rešeno v gotovem roku. Verjetno je zato, da bodo poizkušali rešiti to vprašanje že prihodnji teden v Haagu.
Prua banska čemisija
BEOGRAD, 17. jan. Dosedanji ban donavske banovine, bivši minister Daka Popovič je radi nesoglasja s pri -stojnimi činitelji odstopil in je ministrski predsednik general Živkovič njegovo demisijo sprejel. Za novega bana donavske banovine je bil imenovan nato inšpektor pri predsedništvu ministrskega sveta, g. Radoslav Du-njič, za njegovega pomočnika pa Milan Nikolič, dosedanji pomočnik bana vardarske banovine.
Nesreča šuečskega parnika pri Gibraltarju
GIBRALTAR, 17. jan. Italijanski parnik »Enrichetto«, ki je bil iz Rotterdama v Napolj na potu, je včeraj v gosti megli zadel, 20—-30 milj zahodno od Gibraltarja, v neznan parnik, ki je pričel takoj klicati na pomoč. Bil je to švedski parnik »Adriatic«, ki se je kmalu nato potopil, dočim se jc vsa posadka rešila na italijansko ladjo.
hladno. Z njihovo deportacijo bi se napravil konec prišepetavanjem in širjenju tendenčnih vesti, ki škodujejo ugledu države in naroda. Fašistična stranka mora nastopiti proti vsem hinavskim neprijateljem, brez ozira na njihov položaj In vpliv v gotovih krogih. Nevarnost zlobnega slikanja notranjega položaja je velika in nemudoma je treba z eksemplaričnimi kaznimi pročistiti državo od elementov, ki preprečujejo notranji napredek in ogrožajo stabilnost režima.
Tudi »Giomale d’ Italia« se bavi s temi pojavi jn javlja, da bo Mussolini po raportlh pokrajinskih tajnikov Izmenjal mnoge člane pokrajinskih di-rektorijev fašistične stranke, priprav-
ljajo se pa tudi velike spremembe na mestih pokrajinskih prefektov. Italijanski listi od 15. t m. pa z ozirom na vesti, ki se širijo v inozemstvu o nepovoljni gospodarski in finančni situaciji Italije, prinašajo tolažilne infor macije o pojačanju delovanja italijanske industrije, s čimer bo doseženo padanje števila brezposelnih v Italiji.
Prinišamo vsa ta poročila italijanskih listov brez daljšega komentarja. Nedvomno Izhaja iz njih, da je gospodarski položaj v Italiji na precej slabih nogah, če se že v fašističnih vrstah samih pojavlja kritika današr jih prilik, ki jo hočejo merodajni krogi na gori opisan način udušiti.
Inteligenti kot roparji
V	Sofiji so izsledili in aretirali dobro organizirano vlomilsko in roparsko družbo, ki je bila pod vodstvom poštnega uradnika Nikole Balabankova. Družba ja izvršila nad 30 vlomov in tatvin, ve5h noma v zlatninskih trgovinah. Vrednost ukradenih predmetov cenijo na milijon levov. Pri Balabankovu so našli popis 12 trgovin in stanovanj, ki so bili v evidenci za izropanje.
Letalec Graham izginil v snežnem me-težu.
Iz San Francisca javljajo, da je slavni amerikanski letalec Graham s poštnim letalom na progi Los Angeles—Salt izginil. Letala, ki so se dvignila, da ga po* iščejo, so se vrnila brez uspeha. Slutijo, da je bil Graham prisiljen, da je pristal in da mu je aparat zakril snežni m*-tež.
Krst športnega letala trgovca Morave«
v Mariboru.
Aeroklubu so na novo pristopili: trgovec Josip Moravec z Din 1.000 kot dobrotnik, trgovci Karel Lotz, Ludvik Ornik in gospa Eliza Kiihar kot utemeljitelji z 500 Din. — Kakor znano, je g. Moravec prvi posestnik športnega letala v naši državi. Prilikom otvoritve začasnega hangarja v nedeljo^ dne 19. tm. ob 11. dopoldne, bo tudi letalo gospoda Moravca slovesno krščeno. Komandant celokupne avijacije, g. div. general Rad. Stanojlo-vič je v imenu celokupne avijacije izrazil gospodu Moravcu najsrčnejše pozdrave in se obenem zelo pohvalno !*-razil o uspešnem, neumornem delu oblastnega odbora Aerokluba v Maribora.
Sv. Anton — »prašiček«
goduje danes. Med vsemi svetniki slovi kot zaščitnik zdravja ščetinarjev, ki so glavni vir dohodkov našega kmeta. V pratiki ima poleg sebe prašička. Ptujsko-poljski Špeharji imajo ta dan kot svoj »cehovski« praznik, a pri Sv. Antona na Pohorju nosijo v cerkev žive prašičke in koline. Vsem Tonetom in Tončkam želimo vse najboljše!
Naglo se le ujel.
Včeraj popoldne je dobila tukajšnja policija brzojavko iz Dobove pri Brefi-cah, da sta 241etni Andrej MerslaviS Ja njegov 251etni brat Ivan iz Jereslavcev poneverila včeraj posestniku Fr. Urektt iz Jereslavcev izkupiček za par prodanih volov v iznosu 10.973 Din. Policija je takoj šla na delo in že zvečer aretirala Andreja Merslaviča pri nekih sorodnikih. Imel je pri sebi še 258 Din denarja te nekaj nove obleke. Bil je aretiran te J* vse priznal. Njegov brat pa je po njegov! izjavi izginil v drugo smer.
Radi vlačugaata
ste bili nocoj ponoči aretirani Ana Jeseft* ko, ki je pravkar prišla iz bolnice m je že spet ponoči lovila moške, tet Ana V. Tajna prostitucija se je očividno zadnji čas zopet zelo razpasla v Maribora. — Radi prepovedanega povratka v Maribor pa je bila včeraj popoldne aretiran« Rozalija Jerše.
Če bežiš za avtobusom . • •
Davi se je spustil Milan KlekovM ga avtobusom št. 2 baš v času, ko se je aa« čel pomikati. Uporabil je vso silo in zmožnost štafetnega tekača. Skoro bi dosegel avtobus, a usoda je hotela, da je padel na oledeneli cesti in si nalomil levo nogo. OdpremiU ~ domačo nego.
Poštnina plaggna v gotovini
MarutOFSkl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 13
Maribor, petek 17. januarja 1930
Sima 2.
Mariborski V E C E R N I K Cfutr^
V M a r i 1 or u, dne 17. I. 1930
Mariborski in dnevni drobiž
Beg x dežele
SPREMENJENE KMEČKE RAZMERE- PROLETARIZACIJA. — POHLEP PO LAHKEM ZASLUŽKU. — TRAGIKA NAŠIH SLUŽKINJ. — ŽALOSTNI SLUČAJI. — PEREČ PROBLEM.
Pred dnevi je g. 'Jose v »Večerniku« omenil žalosten pojav med našim ljudstvom v Posavju t. j. beg z dežele. Ne zaznamujemo pa tega pojava samo v Posavju, na žalost se širi leto za letom tudi v oddaljenejše slovenske kraje...
Gospodarska kriza povzroča, da z malo izjemo danes ni kmeta, ki bi bil brez dolga. In ta šibka gospodarska osnova slovenskih kmečkih domov je docela spremenila nekdaj idilične kmečke razmere. Dočim so se kmečki sinovi in hčerke v pretekli dobi z veseljem oklepali domačije, jih danes vleče mesto z »dobrimi službami« in naraščajoča industrija v svoje žrelo. Pohlep po »lahkem zaslužku« in udobnem uživanju je danes že globoko razvnel našo kmečko mladino. In res je danes v mestu že mnogo kmečkih deklet in fantov, ki jih dnevno vabijo tovarniške sirene na 8-umo delo. Kmetijam, kjer pomeni vsak korak znoj iu fo od zore do mraka, so odpovedali zvestobo...
In slovenske služkinje?! Ali jih ne najdemo razkropljene širom sveta? V zadnjih letih pa se je to »služkarenje« razpaslo že do katastrof. Nebroj samomorov so javljali naši časopisi iz Zagreba in drugod... Žalostna usoda zasleduje nesrečnice in le malo, malo je onih, ki so našle srečo...
Problem beguncev z dežele je pereč, kakor kaže nekaj slučajev iz mariborskega okoliša:
Kmet J. je obogatel v času povojne lesne konjunkture. Prav tako hitro je obubožal par let pozneje, ko se je moral globoko zadolžiti in prodati vso svojo lesno zalogo, večino živine in gospodarskega orodja. Dorasla otroka sta zapustila propali. dom. kjer baje »ni bilo več obstanka«. Hčerka je danes pri neki u-radniški rodbini za služkinjo, sin je pa delavec pri nekem gradbenem podjetju...
•
Kmet s Pohorja mi pripoveduje: »Vedno imamo dovolj dela, ki ga sami niti ne zmoremo. Zato sta v službi navadno po 2 dekli, ena za kuhinjo, druga za živino, pri konjih je pa uslužben hlapec. Še nikdar pa ni bilo tako težko dobiti služinčadi kakor dandanes- čeprav je znano, da pri meni ni krivic in izrabljanja. Za pošteno delo — pošteno plačilo: 150 Din plačam mesečno in še 2 obleki s
čevlji letno — to zmore le malokdo! Pa se vsa dekleta izmikajo, prav tako mladeniči. Vsi se zgovarjajo na dobre zaslužke v mestnih »fabrikah« in na udobne mestne službe, kjer dobe 200 Din mesečno, ob praznikih darila, in še po en popoldan na teden so proste! Takrat pa lahko gredo na sprehod po mili volji...
Seveda jim tega na Pohorju ne moremo nuditi, saj nam je vsem življenje — le delaven dan. Tako se mučimo domači sami, kakor se mi prej ni bilo treba desetletja! So pač čudni časi!«
e •
Roza — lepo kmečko dekle — je zahrepenelo po modnem razkošju in uživanju. Doma v planinski vasi na srednji kmetiji danes tega ni. Od jutra do veče-
Ka delo, delo... »Na jesen/ ko vSe popravimo, pojdem!« je sklenila. Pri tem je ostalo, kljub maternim prošnjam in solzam. Brhko dekle je kmalu našlo službo natakarice. To je bilo veselja, petja in smeha! Lepe obleke in čeveljčki so se kar menjavali, toliko je bilo izbire. Prav tako tudi pri — moških! Pa se je našel podlež, ki je vrtoglavi Rozi naprtil — nesrečo. Zanosila je in še pred porodom prijokala domov. Materino srce odpušča vse in danes je Roza zopet skromno kmečko dekle, ki pestuje 4 mesece staro deklico... Na mesto ne mara več misliti! —
• •
Julčka in Tereza ■— kmečki hčerki — sta zvedeli, da v Mariboru v neki tovarni sprejemajo delavke proti dobremu plačilu in lahkem delu. »V domači koči še včasih zabeljenih žgancev ni, v kmečkih službah je slab zaslužek, zakaj ne bi poskusili v mestu?!« Pa sta šle: že leto dni delata dan za dnem pri hreščečih strojih, včasih tudi ponoči. Plača je skromna, stanovanje drago, hrana malenkostna/ ostalo gre vse za — toalete, saj Julčka in Treza sta danes že — dami, ki jih vidimo včasih na promenadi...
•	•
Iz teh primerov vidimo, da je beg z dežele rakrana, ki jo bo težko ozdraviti. Le tuintam odpira usoda sama ljudem oči, v vseh drugih slučajih bodo morali storiti to drugi, ki so za to poklicani!
Lažnivo blagostanje, odeto v gosposke cunje, ne sme preslepiti naše kmečke mladine!
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Petek, 17. januarja. Zaprto.
Sobota, 18. januarja ob 20. uri »Radikalna kura« ab B. Kuponi.
Nedelja, 19. januarja ob 15. uri »Krog s kredo«. Kuponi. — Ob 20. uri »Orlov«. Kuponi.
Pondeljek, 20. januarja. Zaprto.
Torek, 21. januarja ob 20. uri »Lepa pustolovščina«, ab. C. Kuponi.
Sreda, 22. januarja. Zaprto.
Četrtek, 23. januarja ob 20. uri »Zločin in kazen«. Gostovanje Hudožestveni-kov.
Petek, 24. januarja ob 20. uri »Cvrček za pečjo«. Gostovanje Hudožesivenikov. Nedelja v mariborskem gledališču. V aedeljo, 19. t. m. se; vršita v mariborskem gledališču dve predstavi: popoldne ob 15. uri se ponovi ena najlepših letošnjih vpri zoritev krasna kitajska igra »Krog s kredo«. — Zvečer ob 20. uri pa se vpri-zori melodična moderna opereta »Orlov«, ki letos vsikdar napolnjuje gledališče. Obe predstavi se vršita pri kuponih.
Hudožčstvenikj na mariborskem odru. Sloviti ruski gledališki umetniki Hudo-žestveniki, ki pravkar gostujejo po Jugoslaviji z velikanskimi uspehi, priredijo v Mariboru dne 23. in 24. t. m. dve gostovanji. Prvi dan se vprizori Dostojevskega dramatizirani roman »Zloč:n in kazen«, drugi dan pa Dikensov »Cvrček za pečjo«. Občinstvo se naproša« da pravočasno rezervira vstopnice pri dnevni blagajni.
Kaj člta moderna nemška generacija?
Češke »Lidove Noviny« poročajo o u;nebu Statistike izposojanja v knjižnici
modernih pisateljev v univerzi v Lip-skem. V presenečenje nemške javnosti je ta statistika ugotovila, da je med mlado nemško generacijo najbolj priljubljen autor Dostojevskij, šele za njim sledita dva popularna romanopisca: 11. Hesse in Th. Mann. Takoj za njima stojita Fran, coza Rornain Roland in Balzac ter severni romanopisci Strinberg in Hamsun. Slede nemški autorji Schnitzler, Rich. Huckova, A. Schaffer, St. Zvveig in Jak. VVassermann. Knjige vseh navedenih pisateljev je dobiti tudi v mariborski Ljud ski knjižnici Narodni dom, kar jc najboljši dokaz, da je naša knjižnica res na višini današnjega evropskega duševnega življenja. —
Osnutke za palačo OUZD v Mariboru, ki jih je bilo predloženih 27, je včeraj 16. tm. osemčlanska žirija v svoji plenarni seji pregledala in ocenila. Nagrada po 15.000 Din je bila priznana 3 načrtom: g. arh. Saše Deva-Costaperarie, g. inž. Vlada Mušiča in gg. inž. Horvata in Paniča. Trije nadaljnji nenagrajeni načrti bodo odkupljeni. —
Izseljevanje iz naše države.
Po statistiki izseljeniškega komisarija-ta v Zagrebu se je meseca oktobra izselilo iz naše države v prekomorske dežele skupno 1.855 oseb in sicer: iz Hr-vatske in Slavonije 611, Vojvodine 455, Dalmacije 354, Slovenije 249, Srbije 103, Bosne in Hercegovine 68, Črne gore 15. Odšlo jih je: v Argentino 808, Zedinjene države 562, Kmado 169, Uruguay 129, Brazilijo 69, čile 42, Avstralijo 32 itd. — Vrnilo pa se je meseca oktobra v domo* vino iz prekmurskih dežel 338 oseb. V evropske dežele je odšlo na delo 1619 oseb in. sicer: v Francijo (.002. Belgijo 361, Nizozemsko 143, Luksenb^cc oi itd. -
Sprememba voznega reda mestnih avtobusnih prog.
Dne 18. januarja sc uveljavi na mestnih progah Lajtersberg - Novavas in Glavni trg - glavni kolodvor delna sprememba voznega reda. Ustrezajoč željam občinstva se uvedejo predvsem na progi kasarna Kralja Petra - Glavni trg kolodvor zopet četrturni presledki tako, da bodo avtobusi od končnih postaj redno od 6.30, 6.45 itd.
Na progi Glavni trg - Lajteršperg odhaja avtobus od Glavnega trga 6.54, 7.55, 12, 12.27, 18.15, in 19. uri, oziroma iz Lajteršberga proti Glavnemu trgu ob 7.20, 12.15, 13.25, 18.30 in 19.15 uri.
Od Glavnega trga proti Novivasi odhaja avtobus ob 6.31, 7.33, 12.15. 13.28, 18.15 in 19.15 uri, oziroma iz Novevasi na Glavni trg ob 6.43, 7.45, 12.45, 13.43, 18.35 in 19.38 uri. —
Vozni red Studcnci - Glavni trg ostane neizpremenjen, vendar pa je ob času večje frekvence (zjutraj, opoldne in zvečer) ako potrebno, na razpolago rezervni avtobus. —
Na progi Glavni trg - Melje odhaja avtobus od Glavnega trga ob 6, 7, 7.40, 11. 13.40 in 17.48. Odhod iz Melja ob 6.40, 7.15. 12 in 18 uri.
Otvoritev avtobusne proge Poljčane -Konjice - Vitanje.
Mestna občina mariborska otvori dne
1.	februarja novo progo Poljčane - Konjice - Vitanje. Pri sestavljanju voznega reda te proge se je vsestransko upoštevalo želje občinstva. Z uvedbo te proge postane trg Konjice z ozirom na že obstoječe avtobusne proge Maribor - Konjice - Celje, Oplotnica - Konjice in nameravano progo Konjice - Zreče, važno križišče avtobusnega prometa. Brez-dvomno pridobi mnogo z navedenimi zvezami Konjice, ustreženo pa bode tudi okoliškim občinam, ki gravitirajo na Konjice. —
Dr. Vilko Baltič napredoval
Član državnega sveta v 2a-l g. dr. Vilko Baltič je bil na predlog min. pred. pomaknen v 2-1
Iz carinske službe.
Od glavne carinarnice v Mariboru ;e premeščen v Ljubljano višji carinski kontrolor Jernej Hladnik.
Slovenjgradec.
Kakor se vidi, naša elektrarna ne zadostuje več našim potrebam. Pri zadnji občinski seji se je o tem razpravljalo. Že prej smo se zanašali na elektrifikacijo cele Mislinjske doline potom velenjske elektrarne. Tam pa baje pravijo, da nimajo več »bele luči« na razpolago. Tako bomo morali najbrž vgrizniti v kislo jabolko in si naročiti drage stroje iz nemških tovarn. — Iz Šmartna nam poročajo, da so pokopali te dni 104 let staro ženico. Do lani je bila še baje čvrsta, je še lahko šivala, čitala in si dala opravka pri domačiji. Pa bo kdo rekel, da naši kraji niso zdravi! Govori se, da se nahaja na južnem pobočju Pohorja precej starih ljudi, ki se bližajo stotini. —
Nov zdravnik v Ormožu.
V	Ormožu se je naselil s 1. januarjem kot praktični zdravnik, g. dr. Jurij Cart iz znane slovenske rodbine iz Velikovca. —
Ob priliki otvoritve aerodroma na Teznu
v nedeljo 19. tm. bodo vozili mestni avtobusi redno oziroma po potrebi ves čas od 10. do 13. ure. —
Skrb za naše mestne ceste včasi — zdi se — prehaja iz silnega razmaha v popolno letargijo. Opozorili bi danes samo na dvoje: na silno blato v Aleksandrovi ulici med hišo št. 67 in 74, kjer sploh ni trotoarja in kjer se pešači enostavno pogrezajo v kaljuži. Trotoar je tam nujno potreben. V drevoredu med Turadom in Trgom Svobode, kjer je ena glavnih promenad, treba pač tudi skrbeti stalno za kolikor možno prehodno cesto. Vozovi pivovarne Union pa bodo pred pivovarno kmalu izkopali jarek, preko katerega bo treba skakati. — Obrtna zadruga izvoščkov, voznikov in Imetnikov avtotaks v Mariboru Ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 18. januarja, ob 7. zvečer v dvorani restavracije Halb\vid! v Jurčičevi ulici. Vsi člani vljudno vabljeni.	164
Sprejem učenk v kmečko gospodinjsko šolo na Mali Loki.
Na posestvu Mala Loka, pošta Velika Loka, se otvori 10. febmaria prvi tečaj kmečko-gospodinjske šole, ki bo trajal do 31. julija. Učenke morajo stanovati v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Namen šole je izobraziti dekleta srednjih in malih posestnikov za dobre kmečke gospodinje, jim vcepiti veselje do kmečkega dela in jih ohraniti kmečki hiši. Pouk zavzame poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva, vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja. Zlasti se pa poučuje teoretično in praktično poljedelstvo, kuhanje, šivanje, pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Učenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu, ravnanju z bolniki in bolno živino, ter se zaposlujejo pri raznih delih na posestvu. Življenje v šoli sliči povsem življenju v naši kmečki hiši. Celotna oskrbnina znaša 3.600 Din. Dve tretini oskrbnine plačuje banska uprava dravske banovine, kot odškodnino za dela, ki jih o-pravljajo učenke na posestvu. Ostalo tre-tino oskrbnine 1.200 Din plača učenka odnosno (varuh) v dveh enakih obrokih, in sicer polovico pri vstopu, ostalo polovico pa po preteku treh mesecev. — Učenke ki bodo sprejete, naj vzamejo s seboj naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve za delo, dva para čevljev, en par vrtnih Čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, 3 barvana spodnja krila, 2 beli spodnji krili, 4 srajce, 6 parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, 4 kuhinjske, 2 navadna in 2 delovna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: 2 para rjuh in 4 prevleke za blazine, 4 brisače, 4 servijete in jedilni pribor (žlica, vilice, nož). Dekleta, ki hočejo vstopiti v kmečko gospodinjsko šolo morajo izkazati, da so: 1. stare nad 16 let;
2.	dovršile osnovno šolo; 3. moralno neoporečne; 4. popolno telesno zdrave; 5. predložiti obvezo starišev. oziroma varuha, da plača vse stroške šolanja v smislu določil pravilnika; 6. obvezat! sc, da se bodo strogo držale hišnega reda; 7. predložiti potrdilo županstva, da je hči male oziroma srednje kmetije.
S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, pravilno kolkovane (kolek 5 Din) prošnje za sprejem naj se vpo-šljejo najkasneje do 26. januarja vodstvu kmečko-gospodinjske šole, Mala Loka, pošta Velika Loka. —
Združitev konjerejsklh društev za mariborsko in ljubljansko oblast.
V	Celju se je vršil dne 15. januarja za naše gospodarstvo velepomemben občni zbor v prostorih Celjskega doma. Konie-rejski društvi za mariborsko in ljubljansko oblast, ki sta dosedaj ločeno vsako v svoji oblasti vršili pospeševalno in or-ganizatorno delo v prid konjereje ter po prevratu dosegli že lepe uspehe, sta se na tem občnem zboru združili v samo ene Konjerejsko društvo za celo dravsko banovino, ker ste smatrali tak korak za potreben in koristen. Združitev obeh društev se je izvršila v najlepšem soglasju ter je bilo izvoljeno sledeče predsedstvo; predsednik g. Lovro Petovar, dosedani! predsednik društva v Mariboru iz Ivanj-kovec, prvi podpredsednik g. Franc Zupančič, veleposestnik iz Sv. Rupert-a drugi g. Fric Zemljič, župan iz Ljutomera, tretji pa g. Franc Turnšek, posestnik iz Gorice pri Žalcu. Odbor je sestavljen iz sledečih gospodov: Josip Turk iz Ljubljane. Alojz Bukovec iz Velike Loke, Jakob Jan z Bleda, Franc Mol iz Vogel pri Kranju, živinozdravnice dr. Veble iz Maribora, Ivan Bedernjak, posestnik iz Trnja, Matija Bračič iz Sv. Lenarta, Fr. Bezjak iz Moškanjc, Alojz Janžekovič iz Steriancev, Maks Gradt iz Šmarja, Alojz Slavič iz Banovec ter Franc Skuhala iz Križevec pri Ljutomeru. Občni zbor je imenoval dosedanjega predsednika Ko-njerejskega društva v Ljubljani g. Franca Zupančiča v znak priznanja za njegovo tridesetletno marljivo delo v prid konjereje za svojega prvega častnega člana.
Velika kavarna.
Danes, petek, kabaretni večer »Fori-pj» in popolnoma nov spored. —	165
Jpominlaite te CM9
Dinamit in njegov izumitelj
ALFRED NOBEL IN NJEGOVE ZNAMENITE USTANOVE. - STRAŠNE ČLOVEŠKE ŽRTVE IN KORISTI ODKRITJA DINAMITA.
Simplonskd predor, Panamski prekop in še mnogo drugih znamenitih gradenj bi brez dinamita gotovo ne bilo zgrajenih. Na drugi strani pa bi seveda tudi izostali številni dinamitni atentati, da ni Alired Nobel 1. 1867 izumil to strahovito razstrelivo. Vsekakor pa je bil to izum, ki je prinesel človeštvu več koristi kot škode. Deset let po iznajdbi dinamita so stale Noblove tvoruice že po vseh državah Evrope in Amerike in Alfred Nobel je postal — dinamitni kralj.
Alfred Nobel je bil rojen 1. 1833 kot sin švedskega inženjerja Emanuela v Stockholmu. Ker pa je njegov oče kmalu po njegovem rojstvu gradil v Petrogradu tovarno za orožje, je preživel Alfred svoja otroška in mladostna leta v Rusiji. Ko je bil 17 let star, je študiral v Ameriki tehniko, fiziko in kemijo in se vrnil šele med krimsko vojno v Petrograd, kjer je našel vse polno dela. Tedaj namreč še ni bilo nobene prave močne eksplozivne snovi, tako. da je postala z napredovanjem kemije in tehnike rešitev tega problema vedno bolj akutna. Po desetletnih napornih poizkusih in vsakdanji življenski nevarnosti je bil končno odkrit dinamit. Toda Alfred Nobel je moral plačati to odkritje z izgubo lastnega brata* ki je 1. 1861 zletel s tovarno v zrak.
34letnega izumitelja so se radi njegovega odkritja bali ko vraga in ga sovražili kot kugo. Nihče ni mogel trpeti niti njega v svoji bližini, kaj šele njegovo tovarno. Vsakdo je bil namreč prepričan, da bo vsak trenutek s tovarno vred zletel v zrak. Nobel je moral končno ustanoviti svoj laboratorij na samotni ladji na Maelarskem otoku jugozapadno od Stockholma. Tamkaj je potem tudi izboljšal svoj patent za napravljanje nitroglicerina.
Razširjanje novo odkrite razstrelilne snovi je zahtevalo od človeštva velikanske žrtve. V neki newyorški gostilni je eksplodiral kovčeg nekega nemškega inženjerja z več kilogrami dinamita. Tri i hiše so se tedaj porušile in pokopale vse prebivalce pod seboj. Cela vrsta ladij *
Koliko izda Rmerikanec za užitek ?
Amerikanski socijologi in nacijonalni ekonomi so na podlagi raznih statističnih podatkov odkrili zanimiv pojav, ki je vsako leto močnejši. Izdatki Ameri-kancev za užitke in zabave so znašali pred nekaj leti desetino narodnih dohodkov, rastejo pa vedno bolj in so v statističnem letu 1928/29 dosegli četrtino. Od 84 milijard narodnih dohodkov so Zedinjene države v tem letu izdale za »luksus« 21 milijard 45 milijonov. Strokovnjaki so mnenja, da bodo ti izdatki še nadalje rasli, ako zadnji borzni polomi ne bodo zadržali normalnega razvoja.
Eden izmed strokovnjakov je sestavil zanimivo tabelo, v kateri je 35 skupin, da se vidi, kaj vse se v Ameriki smatra za luksus. Največ se troši za avtomobi-listiko. Vračunane so samo luksuzne vožnje in tudi samo stroški za olje in bencin- ne pa tudi »postranski« stroški takih izletov (jedi, pijače itd.). Na en avto odpade 176 dolarjev luksuznih izdatkov. Č? to preračunamo v našo valuto (krog 10.500 Din), moramo reči, fla ie svota znatna. Vsega skupaj izdajo Zedinjene države za avtomobilski šport letno 5 milijard dolarjev, krog 3 milijarde se potroši v raznih restavrantih, nočnih klubih in sličnih lokalih, in sicer samo na jedilih, ker se o pijači v tej statistiki ne vodi računa, namreč o alkoholu. Ostala pijača je v tretji skupini skupno s slaščicami in gumo za žvcka-nie, Ta skupina stane letno 2 milijardi dolarjev. Poldruga milijarda se izda za kino-vstopnice. Peta skupina — tobak v Jeznih oblikah —
Nko. Krog ena milijarda se izda za raz-he »mušice« amaterjev. Tu sem prištela strokovnjak tudi izdatke za — »sladke tnale«. Tudi krog ena milijarda se po-*ToŠl za časopise, ki jih torsj v Ameri-* tudi štejejo med — luksus. V tej sku-biui so dalje izdatke za »lahko literatu-
z dinamitnim tovorom je eksplodiralo in se potopilo. Pri razstreljevalnih poizkusih so padali inženjerji in delavci in v zrak je zletelo vse polno tvornic. Toda končni rezultat: Simplonski predor, Panamski prekop itd.
Alfred Nobel je ostal samec. Zapustil je ogromno premoženje 800 milijonov dinarjev. Ko je 10. decembra 1896 umrl v San Remu, je zapustil oporoko, s katero je vse svoje premoženje namenil mirnemu razvoju človeštva. Oporoka je datirana z dne 27. novembra 1895 in vsebuje 5 nagrad za najznamenitejša dela na poljih fizike, kemije, medicine, literature in mirovne propagande. Prva razdelitev nagrad je bila izvršena 1. 1901. Nagrado za fiziko je dobil tedaj Roentgen, za medicino prof. Behring. Vendar pa ni vsako leto razdeljenih vseh 5 nagrad. To se zgodi le tedaj, kadar je dovolj primernih tekmovalcev. Kadar kaka nagrada odpade, so zato prihodnje leto nagrade večje. Dosedaj je znašala vsaka nagrada še vedno najmanj 100.000 švedskih kron.
Noblova ustanova ima svoj sedež od 1. 1900 v Stockholmu. Pravico predlaganja kandidatov za nagrade ima poseben kuratorij, obstoječe iz vladnih zastopnikov ter učenjakov vseučilišč v Upsali, Lundu* Kopenhagnu, Oslu in Helsingu. Tako odloča švedska akademija znanosti v Stockholmu o podelitvi nagrad za kemijo, fiziko in literaturo, univerza v Stockholmu o podelitvi nagrade za medicino, mirovno nagrado pa prizna norveška državnozborska komisija s privoljenjem Noblovega zavoda v Oslu.
Podeljevanje nagrad je mednarodno, tako da pridejo v poštev vse države in zastopniki vseh narodnosti. Od 1. 1901— 1929 so prejeli:	Nemčija	35	Noblovih
nagrad (12 za kemijo, 10 za fiziko. 6 za literaturo, 5 za medicino in 2 za mirovno propagando), Francija 26, Anglija 19, nato slede: Zedinjene države, Švedska, Nizozemska, Danska, Norveška- Švica, Belgija. Rusija, Italija, Španska, Poljska, Indija itd.
ro« in — zdravila. Radio-sport stane % milijarde, kar ni mnogo, če pomislimo, da je v Zedinjenih državah krog 30 milijonov radio-amaterjev. S tem so izčrpane večje skupine, vse ostale manjše stanejo skupno krog pol milijarde, kar v Ameriki seveda ni mnogo. Pri 100 milijonih prebivalcev v Zedinjenih državah pride torej na glavo povprečno za luksus 200 dolarjev ali 12.000 Din letno.
Prigode zbiralca autogramou
V Parizu se mudi * Kralj zbiralcev avtogramov«, Anton Hauptmann, in pripoveduje prijateljem svoje čudne prigode. Pri možu, ki je trikrat prepotoval svet, gotovo niso male. Zlasti pripoveduje, kako je prišel ob svoj prvi avto-gramski album, ki so mu ga sežgali Arabci v bližini Tripolisa I. 1923. Album je vseboval zbirke z njegovih potovanj večih let. Izguba ga je bolj bolela nego življenska nevarnost, v kateri je le za las manjkalo, da ni bil ob življenje. Njegov sedajni album ima 3000 avtogramov, med njimi od 8 kraljev in 10 državnih predsednikov, 50 maršalov ali generalov, 22 min. predsednikov in nad 60 orijentalskih vladarjev, 34 kardinalov. 300 diplomatov itd.- ki so postali žrtve Hauptmannovc vztrajnosti.
Dražba slik Rembrandta in Raffaela
Pred 4 leti ste dospeli na pariško carinarnico 2 znameniti sliki: Rembrandtov »Portret mladeniča« in »Raffaelova »Madona vojvode Albe«. Na noben način se ni moglo eruMti lastnika. Oglasilo se je pač 12 oseb, ki so trdile, da so lastniki, a nobena ni mogla tega dokazati. Po odredbah zakona je sedaj carinarnica morala razpisati javno dražbo obeh slik, gotovo edinstven slučaj v zgodovini umetnosti in tu-'i v zgodovini ca-rinarske institucije.
Zakon za stavo
Ta zanimivi dogodek se je odigral v Patersonu v državi New)erscy v Zedinjenih državah, ko je bil volilni boj za novega predsednika še v največjem razvoju. Gospodična Bessie Doktar je strastno politizirala in prisegala, da bo izvoljen demokrat Smith, ne pa republikanec Hoover. Njen oboževatelj Leo Alt-man pa je bil nasprotno zagrizen republikanec in je prisegal na Hooverja. Med obema je bila nato sklenjena sledeča stava: Ako jo dobi ona, ji mora Altman izročiti 10 dolarjev, ako pa jo zgubi, hoče postatit Altmanova soproga. Izid volitev je znan. Zmagal je republikanec Hoover in je torej gospodična Doktar zgubila stavo. Posledica je bila, da se je že naslednjega dne poročila z Altma-nom. 2e prav kmalu pa je prišel kes. Gospa Altman je končno vložila tožbo za ločitev zakona z utemeljitvijo* da je bila stava neenaka in da je ženska mnogo več vredna kakor deset dolarjev. Altman pa je nasprotno zatrjeval, da je stava stava in da jo je dobil on. V afero so posegli tudi njeni starši, ki so nagla-šali, da oba zakonca sploh nista živela skupaj, da je njihova hčerka takoj po poroki uvidela vso nesmiselnost te stave in da je sploh vsa stvar velika bedarija. Tega naziranja je bilo res tudi sodišče, ker očividno ni hotelo rešiti problema, koliko je vredna žena v denarju in je zato proglasilo zakon za ločen.
Posledice borznega poloma u Heuu-Yorku
Londonski »Times« poroča iz New-Yorka, da se je doslej podcenjeval upliv borznih polomov v Newyorku na trgovsko življenje. Decemberska poročila iz večjih mest dokazujejo, da se je pri 478 trgovcih znižal promet za 1.8%, namesto da bi sc bil zvišal za normalne 4%. Število brezposelnih v U. S. A. se giblje danes med 2 in pol in 3 milijoni, dasi je n. pr. v Detroitu število zaposlenih naraslo za 5%. Brezposelnost bo — kakor predvidevajo — do spomladi še naraščala.
Ena najuečjih in najmodernejših tuornic duhana u Europi
bo ona v Nišu, ki je glasom »Politike« dogotovliena. Sama tvornica sestoji iz nekoliko monumentalnih zgradb. Zaposlenih bo 900 delavcev. Kapaciteta bo 15.000 kg tobaka dnevno. Tvornica razpolaga z najmodernejšimi stroji (20 za križanje, 17 za izdelavo zavojev in 24 za izdelavo cigaret), vsi na električni pogon. Na spomlad se bo tvornica še izpopolnila z novo livnico za izdelavanje raznih delov, ki se bodo oddajali drugim tobačnim tovarnam v državi. Tudi se bo na spomlad zgradil krog tvornice velik park.
400.000 kualificiranih delauceu
potrebuje glasom podatkov glavnega gospodarskega sveta industrija sovjetske Rusije za izvrševanje petletnega gospodarskega programa. Gospodarski svet je izročil vladi memorandum, v katerem naglasa, da bo pomanjkanje kvalificiranih delavcev nedvomno izzvalo tiadaljtio padanje produkcije v sovjetski industriji, in zahteva, da se otvori kredit 240 milijonov rubljev, potrebnih za izšolanje strokovnih delavcev.
Najsrečnejša občina u Europi
je skoro nedvomno občina F.bern na severnem Bavarskem. Drugod se občani kregajo radi obč. doklad, v Ebernu pa nc le da nimajo obč. doklad, ampak še občina plačuje prebivalcem, da so občani. Dasi je paradoksno* je vendarle res. Občina je silno bogata in ima velike gozdne komplekse. Samo dohodki iz gozdov krijejo vse stroške občine in nosijo še velik dobiček. Obč. svet je sklenil, da izplača vsakemu občanu letno 60 mark, siromakom pa še več. Seveda v občini pravih siromakov sploh ni. Vsak občan dobi letno tudi voz drv za kurjavo, na željo in po potrebi še več. Seveda pa občina tudi strogo pazi, da ne pridejo vanjo rovi nepoklicani elementi, ki bi se hoteli okorislib
Spori
Uelike mednarodne zimskošportne priceditue u lugoslauiji
Naš Zimskošportni savez priredi letos prvič mednarodne smuške in drsalne tekme v večjem obsegu. Posrečilo se je pridobiti najboljše tekmovalce srednje Evrope in to iz Nemčije, Češkoslovaške, Poljske, Francije in Rumunije. Skoro povsem sigurna je udeležba Švice, Avstrije in Madžarske. Najzanimivejši udeleženec pa je brez dvoma Norvežan Ruud, svetovni znani skakač, čegar skoki so zadi-vili vso Evropo. Njegovi skoki prekašajo v eleganci, drznosti in tehnično dovršeni izvedbi vse, kar se je dosedaj v tej panogi videlo. Po vsej pravici si je pridobil naslov najboljšega skakača na svetu.
Norvežani in Švedi ter Finci so sploh na glasu kot najboljši smučarji, ki nimajo konkurence. Tvorijo nekak razred za sebe. Takoj za njimi pa se smatra kot najboljše Čehe in Nemce. Čehi so v zadnjih letih ogromno napredovali in imajo izvrstne zastopnike v smuškem teku in skokih. Najboljša med njimi sta brez dvoma Josip Nemecky in Fišera. Prvi izhaja iz znamenite smučarske rodbine in je na dolge proge brez dvoma najboljši Sred-njeevropejec. Na olimpijadi I. 1928 v St. Moritzu se je plasiral na 50 km kot drugi najboljši Srednjeevropejec. Isto mesto je zasedel lani v Zakopanih na prireditvi FIS-e (Mednarodne Zimskošportne Federacije). Fišera je starejši, rutiniran tekmovalec in je dosegel v Zakopanih 12. mesto (četrti najboljši)* dočim se je na 18 km plasiral pred Nemeckim. Sigurno je, da bosta imenovana zasedla eno prvih mest na 30 km teku v Bohinju. Od ostalih čeških udeležencev naj omenimo še Novaka, ki je telesno sicer slaboten, tehnično pa sigurno najboljši Srednjeevropejec. Starta samo na 18 km in je dosegel na olimpijadi 11. mesto. Nedavno je zmagal na akademski olimpijadi v Davosu. Dober je Kožna rek, ki je dosegel v Davosu 3. mesto. Znan je tudi Bera-novski, ki je lani v Rumuniji za našim prvakom Joškom Janšem zasedel 2. mesto. O ostalih udeležencih bomo še poročali.
Tekmovanja se bodo vršila v dneh 68 30. t. m. do 2. februarja v Bohinju in na Bledu. Poleg smuških tekem za prvenstvo Jugoslavije, bodo tudi mednarodne drsalne tekme in smuška tekmovanja naše vojske. Celokupna prireditev, nad katero je sprejel pokroviteljstvo kralj, bo jako zanimiva in ena največjih športnih prireditev v Jugoslaviji sploh. Tekmovalci in gledalci imajo na vseh vlakih polovično vožnjo, ako se izkažejo, da so prisostvovali tekmovanju. Na dan 2. II, bodo vozili tudi posebni vlaki iz Ljubljane in Zagreba, po potrebi tudi iz drugih krajev. Kdor želi sobe, naj jih osigura že vnaprej. Vse tozadevne informacije dajeta brezplačno Jugoslovenski zimsko športni Savez in Putnik d. d., oba v Jubljani.
Posebni vagon za zimske športnike .
jo odslej priklopljen vsako soboto vla-vorn, ki vozijo iz Maribora v Dravsko dolino ob 1.20 in ob 17. ter za povratek ob nedeljah pri večernih vlakih. G. po-stajenačeinik Štefin si je s to pridobitvo pridobil nedvomno veliko zaslugo za razvoj domačega športa.
Mašo za smuške tekmovale#
bo bral v nedeljo 19. tm. ob pol 6. zjutraj pred pričetkom smuške tekme v kapelici lovskega dvorca na Klopnem vrhu g. bogosl. prof. dr. Jehart, znan športnik.
400 avtomobilistov obtičalo v snegu.
V severni Kaliforniji divjajo še vedno strašni snežni viharji. Te dni je avtomobilska družba 400 oseb obtičala v snegu in je dozdaj še niso mogli osvoboditi. Ker se boje, da bi družbi zmanjkajo hrane, organizirajo letalsko službo* ki bi ponesrečencem donašala hrano.
Jubilej švicarskega lista.
1501etnico obstanka slavi te dni »Neue Ziircher Zeitung«, ki zastopa liberalne in demokratske ideje in uživa velik ugled.
stane prilično istoto-
V	MarlSfffn, 'dne ff. I. 1930.
^7EWaCBggBaMB«g»S!MgnB^
Hlchel Zčvaco
£ukeeciia tBotgia
Zgodovinski roman	3
Videl je, kako je nagloma krenila na desno in se spustila po ravnem polju. Nato je nenadoma izginila v neki soteski.
Dolgo časa je stal kakor pribit. Nato se mu je izvil vzdihljaj:
»Primavera 1 Kako lepo ime! Primavera... pomlad! Krasna je, zares — krasna kakor cvetoča ves-tm sama... Toda čemu bi razmišljal o tem! Gotovo me pozabi, preden mine ura... In tudi —bi, česa se morem nadejati/ jaz ubogi pustolovec, ki prihajam v Italijo, da stopim v službo kakega visokega gospoda!...« Po tem otožnem razmišljanju je vitez de Ragastens nadaljeval svojo pot proti Rimu.
II.
Ragastens.
Bleščeče spremstvo mladih gospodov, ki so tvorili družbo Cezarja Borgia, je jahalo že skoro dve uri po Florentinski cesti. Papežev sin se je mrzlično oziral po ravnini in zdaj pa zdaj mu je ušla hripava kletev.
»Vendar že!«
In pognal se je k jezdecu, ki mu je dirjal naproti.
»Don Garconio!...«
»Jaz, Svetlost!«
»Kakšne so novice?« je vpraša! Cezar burno.
»Dobre in slabe...«
»Kaj pomeni to? Mati božja! Razloži vendar...«
»Potrpite, Svetlost! Moj prijatelj Macchiavelli mi Je še včeraj zatrdil, da je potrpežljivost za vladarje neprecenljiva krepost.«
»Norec! Glej, da te ne ošinem s korobačem!«
»Torei... videl sem deklico...«
Borgia je prebledel.
»Videl si jo!...« je dejal trepetaje. ,
»Govori! sem z njo...«
»Garconio!... Izposlujem ti pri svojem očetu pjredstojništvo v samostanu Santa Maria Minore...«
»Svetlost ste velikodušen gospodar...«
»Saj nisem jaz tisti, ki plača vse to!« je zamrmral Cezar v brk... »Toda končaj vendar!... Videl si jo tedaj in govoril z njo... Kaj je dejala?...«
»Tu postajajo novice slabe...«
»AH odklanja?«
»Skriva se... Toda pridemo ji do živega...«
»Ali si izvedel njeno pravo ime?...«
»Ničesar nisem izvedel... kvečjemu to, da se zdi neukrotljiva... vsaj v tem trenutku.«
»A tl sl ji sledil? Ali veš, v katerem zatišju ce skriva?... Govori, ko vidiš, da umiram!«
»Svetlost« zasledoval sem deklico po vaših navodilih; izprevideli boste, da ni moja krivda, če doslej še nisem našel njenega gnezda...«
»Satan... Uhaja mi!«
»Sreča! sem jo pri tistem oljkovem gozdu, pa še to je bilo čudež... Odslej sem se držal njenih stopinj ... govoril sem ji, kakor treba... Hotela je bežati... Priklopil sem se ji, da je bila nazadnje vsa iz uma, kakor preganjana košuta; in že bi bil moral Izvedeti resnico, toda...«
»Ušla ti je, ni dvoma... Ah, vražji menih...«
»Srečala sva mladega razbojnika,« je nadaljeval rdon Garconio brez ugovarjanja, »ki je izzval prepir
ter planil nadme z mečem v roki... Bela ptica je medtem odletela...«
»Prokletstvo!... In ta človelf... ta lopov... kje je?... Kaj se je zgodilo z njim? Ali si tudi njega izgubi! izpred oči, strahopetec?«
»Nikakor ne! Opazoval sem ga od daleč... Ta trenutek obeduje mož v gostilni »Pri vilicah«, dvajset minut od tega kraja...«
»Na pot!« je zarjul papežev sin ter zasadil zlate ostroge v boke svojega konja, ki je planil naprej.
»Sodba Francozova se mi zdi zapisana!« je zamrmral menih sam pri sebi.
Četa jezdecev je v svojem peklenskem galopu kmalu pridrvela pred gostilno, ki jo je menih nazna-čil.
Bila ie to malo prida gostilna, krčma slabše vrste, kjer ni našel upehan potnik drugega osvežila kakor nekoliko slabega vina in mlačne vode. Pred to kočr. se je ob cesti razprostiral vrt, ki ga ni ločil od nje niti jarek, niti plot. Na tem vrtu se je dvigalo nekaj, kar se je z zelo dvomljivo pravico imenovalo hladnica.
In zares, pod to hladnico — bila je pokrita s platnom, ker ni bilo zelenja, da bi se vzpenjalo po njej — je obedoval vitez de Ragastens.
Ragastens je dobro spoznal meniha; brez vznemirjenja si je nemudoma popravil pas, na katerem je visel meč ob njegovi strani. Nato, ko je z bistrim očesom prenictril družbo, je spoznal tudi še nekoga dragega. Ta drugi je bil Cezar Borgia!
»Vraga!« je zamrmral vitez med zobmi, »srečanje je čudovito. Ali se prav grdo motim« ali pa mi je dobra zvezda namenila srečno iznenadenje...«
Toda Borgia se je obrnil	k mladim	gospodom,	ki
so ga obdajali, in je dejal enemu izmed	njih	s porog-
ljivim giasom:
»Kakšen se ti zdi velemožni gospod, ki obeduje v tej palači? Govori odkrito,	Astorra.«
Vitez ni preslišal v tem	vprašanju	niti	zloga	in
je razumel zaničljivi pomen.
»Ej, vraga,« si je dejal na tihem, »zdi se, da mi to srečanje ne prinaša sreče; moja dobra zvezda nima opravka z njim...«
Gospod, ki se je Borgia obrnil k njemu, je stopil nekaj korakov naprej.
Bi! je mož pri tridesetih letih, orjaške rasti, bikovega timika in krvavih oči... Rim ga je poznal kot strašnega pretepača; vseh petnajst dvobojev, ki jih je imel- se je končalo z nasprotnikovo smrtjo.
Velikan je nekaj hipov gledal viteza; nato se je debelo zagrohotal.
»Menim,« je dejal, »da bi povedal temu slavnemu neznancu naslov črevljarja, ki krpa škornje moje služinčadi ...«
Vse je bušilo v smeh. Edino Borgia je ostal resen, dasi je neopazno mignil Astorri, naj nadaljuje. Ta pa je bil s svojo iznajdljivostjo že pri kraju. Zadovoljil se le s tem, da je ponovil prejšnjo šalo:
»Dati mu hočem tudi naslov krojača, da mu zašije jopič...«
Stopil je še bliže.
»Hej, gospod... rad bi vam storil uslugo... zakaj vaše lice mi ugaja...«
Zdaj je vstal tudi vitez de Ragastens in stopil predenj, rekoč*-
»Kakšno uslugo, gospod? Nemara mi hočete posoditi nekcliko bistroumnosti, ki se iskri v vaših besedah?«
»Ne.« je odgovoril Astorra, ki ga ni razumel. »A
potrudite se k meni ... Zdi se« da je moj sluga odložil svojo staro obleko... Ukažem mu, da vam jo podari... zakaj vaša se mi vidi v slabem stanju.«
»Nedvomno namigavate na številne zašitke, ki krasijo moj jopič? ...«
»Ugenili ste na prvi mah!«
»Hm, potem bi vam dejal... Ti zašitki so nova moda, ki jo hočem vdomačiti v Italiji... Zato mi je kaj nevšečno, da je vaš jopič nepoškodovan, in moj namen je, napraviti vanj toliko zarez, kolikor je na mojem zašitkov...«
»Pa s čim, izvolite?« se je rogal orjak.
»S tem le!« je odgovoril vitez.
V	istem hipu je izdrl svoj meč. Tudi Astorra Je skočil s konja in potegnil.
»Gospod,« je dejal, »jaz sem baron Astorra od dvorjanske garde, na dobrem glasu po vsem rimskem mestu.«
»Meni pa pravijo od Bastilje, ob znožju katere sem se rodil« pa do Louvra, da sem vitez Rapir... zakaj moj rapir in jaz sva vselej eno... Ali vam zadošča to ime?«
^Francoz!« je osuplo zamrmral Cezar Borgia.
»Pa bodite Rapir,« se je odrezal Astorra. »To ml pomore, da opravim dvojno delo... zakaj zlomiti in prebosti vas hočem na en mah.«
Moža sta skočila v nastop in njuna meča sta se steknila.
»Gospod baron Astorra, ki imate tako dobre oči, ste li prešteli, koliko je zašitkov na mojem jopiču?«
»Tri vidim, gospod vitez Rapir,« }e odgovoril Astorra, boreč se.
»Napak: šest jih je... Potemtakem imate tore) pravico do sestih zarez... evo vam prve!«
Astorra je s krikom skočil nazaj: zadet je bil v sredo prs in kaplja krvi je pordečila sivo svilo njegovega jopiča. Gledalci so se osuplo spogledali med seboj.
»Pazi, Astorra!« je dejal Borgia.
»Satan! Pripnem ga k tlom...«
Orjak se je vrgel z dvignjenim mečem nad pro* tivnika.
»Dve!« je odgovoril Ragastens in bušil v smeh.
Vitez je napravil zaporedoma še tri izpade, in vselej se je prikazala na svili kaplja krvi. Orjak je tulil, skakal in plesal okrog nasprotnika, toda Ragastens se ni genil z mesta.
»Gospod,« je dejal, »pet jih že imate... Pazite n» šesto.«
Astorra ni odgovoril; stisnil je zobe in napravil učen sunek, ki ga je imel pripravljenega samo za nevarne slučaje. Toda v hipu, ko je izpadel, se mu ie iztrgal krik bolečine in jeze in meč mu je padel iz dlani: Ragastens mu je prebodel desno roko!
»Sest!« je dejal vitez z mirnim glasom.
Nato se je obrnil k družbi gledalcev:
»Ako se hoče kdo izmed gospodov oprijeti nove mode...«
Dvoje ali troje mladih imenitnikov je skočilo na
tla.
»Smrt mu!« so kriknili v zboru.
»Ohe! Tiho... in mir!«
Borgja je zaklical te besede. V duši tega razbojnika je živelo samo eno rpoštovanje: do moči in do spretnosti. Občudoval je vitezovo gibčnost« hladnokrvnost in neustrašnost. In sam pri sebi je dejal, da je morda našel v tem človeku izvrstnega novinca...
»Gospod,« je rekel in zajahal naprej, dočim so se tovariši trudili okrog Astorre, »kako vam je ime?'
fllei egM, MaMRjevpoor* Aevaln« la aoallmia« namrn (MiMtMt«aakabaaa0«SOp.
di» e—
Mali oglasi
ŽanMv*. dopisov«* )• tn ogla» ti trgovskega ali reklamnega MMtfta)*-. vaakt beaeda 60 p.
BMMlr Oia 10'—
Dražbeni oklic.
Dne 18. januarja 1930 se prodajo na javni dražbi v Mariboru: 1. ob 8. url na Aleksandrovi cesti št. 16 različne Čevljarske potrebščine kakor cele kože, usnje razne vrste, podplati, gumijeve pete, klinci za čevlje« kopita, kreme *a čevlje, dreta, šila, traki za čevlje, žreblji itd„ 1 reg. blagajna, cela oprava trgovine, 1 tehtnica in drugo nato v Kopitarjevi ulici št. 14 1 šivalni stroj, 2 pisalni mizi, razno pohištvo in perilo itd. 2. Ob 18. url v Miklošičevi ulici 6,
1	pisalni stroj, l železna blagajna, več steklenic ln kozarcev, l transmisija« različni stroji, žage ter priprave za konserviranje. Predmeti se lahko ogledajo pred prodajo. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. X, dne 17. januarja 1930.________________________________168
Soba s štedilnikom se odda v novi vili. Istotam prazna ali meblirana soba. Poizve se: Zadružna gospodarska banka I. n., vrata 6.	161
Nov šivalni stroj znamk« »Singer« za 1600 Din na prodaj. Pražama kave Brata Požar, Tattenbachova ul, 14.
n?
Več velikih krojaških
in družinskih šivalnih strojev, blagajna National ter gramofon z mnogimi ploščami po ugodni ceni na prodaj. Tržaška cesta 3.	159
Oddam prazno In mebllrano sobo. Vojašniška ulica 18.	156
Veseličnim prireditvam
v mestu in na deželi priporočam na-geljčke in druge cvetlice po solidni ceni. Naročilom v naprej popust. Ivan Jemec, vrtnarstvo, Prešernova ulica.
82
Lokal poceni prodam.
Koroška cesta 63.
150
Fotografiram vse!
Portreti, brzosltke, Industrija, šport. Najnovejši aparati ln svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomever Gosposka 39.	2286
Dame pozor!
Škornje po najnovejšem modelu. Zmerne cene. Izdeluje GovediČ, Frankopa-nova ulica 10. Delavnica za popravila vseh gumijastih čevljev.	37
Oddani dve elegantni prazni sobi
s parketom in električno razsvetljavo. Priložnost za kuhanje. Strossmayerje-va ulica 6, hišnica.	59
Športniki!
Drsalke brusi in ponikla najbolje in najceneje, mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14.
Zastore, zavese in posteljna pregrinjala
v zelo okusni izdelavi, kakor tudi perilo za dame, ot oke in gospode po meri dobite pri
OLGI RUPNIK
atelje za parilo
Maribor, Slovenska ul. 20
Tudi dostavljeno blago se prevzame v delo 68
'ODOL
Kalodont, Clorodont, Pebeco i. t d. nudi
najugodneje
In kapi ODOL steklenice.
Galanterijska trgovina
Drago ROSINA
Vetrinjska ulica št. 26
Državna razredna loterija
Poročilo iz kolekture Anton Golež, Maribor, Aleksandrova cesta 42. Žrebanje I. razreda 19. kola dne 16. januarja 1930. Za tiskovne pogreške se ne odgovarja. Dobijo:
Din 200.000 št. 37.560, Din S0.000 št. 27.599, Din 60.000 št. 10.931, Din 40.000 št. 85.298, Din 39.000 št. 97.914, ,Din 20.000 št. 20.854, Din 10.000 št. 53.337, 36.570, Din 70C0 št. 56 134, 26.579, 45.322, Din 3000 št. 16.936, 64.761, 82.950, 86.164. Prihodnje žrebanje 10. februarja 1930.	167
Lesna trgovina
prtnorofa svojo bogato zalogo oukovlh in mehkih div, kakor tudi premog iz Tibovel) ter iz Zabukovcev.
Josip Govedih
Maribor, Preiernova uL 19
Nizke cenet ToCna postrežba!
Izdaja Konzorcij »Jutra« v UaM*nl:
prtys**vr*^ izdajatelja ln nrednflt: Ff *n Br o * o v i 8 t Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. <L predstavnik Stanko.Detela v Maribora.