8!? 54 A A 60100200 OSREDNJA KNJUNICA DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb- postale i gruppo Lena zoO lir Leto XXXV. Št. 169 (10.388) TRST, sreda, 25. julija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* HIovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO NEGATIVNEM STALIŠČU VODSTVA KD DO PROGRAMSKEGA DOKUMENTA Socialist Craxi vrnil mandat Besedo ima ponovno predsednik republike Pertini: morda že danes odločitev - Demokristjani po štirih urah razprave potrdili stališče, po katerem pripada mesto predsednika vlade stranki relativne večine - Liberalci, republikanci in socialdemokrati včeraj izrekli zaupanje Craxiju Kaj sedaj ? Croi; ni uspel. Krščanska demo-Kr°cija je vse preveč navezana na nesto predsednika vlade in vse |9ene obljube socialistom izpred vo-dev so padle v vodo. Zaccagnini j!e bil včeraj na zasedanju stran-lr>ega vodstva kategoričen, ko je s'ah da gre tu za vprašanje za-ul>anja volivcev stranki relativne Večine. Demokristjani torej vztrajajo pri Volišču, da jim pripada mesto predsednika vlade in to za vsako ceno. s* drugi ugovori, vse druge obrazložitve So le cvetke, s katerimi ho-Cej° demokristjani olepšati pred oč-javnosti svoje stališče, ki ima *e eno dejansko vsebinsko točko: Msto predsednika vlade. To seveda še ne pomeni, da bi jjD pristala na tak programski do-ument, kakršnega je predstavil Draii; nasprotno, če ne drugje, bi zataknilo pri vprašanju konkordata, vendar pa so razprave o pro-Sramskih točkah vedno premostljiva, če obstaja dogovor o osnovnih Mitičnih vprašanjih. In tokrat za osnovno politično vprašanje ni ^la bodočnost države, premostitev sedanje vsestranske krize italijanske družbe, ampak le ohranitev tiste oblasti, ki jo imajo demokristja-?' frdno v rokah v vseh povojnih letih. Danes je zaman ugotavljanje in komentiranje tega, kar se je zgo-Ho v prejšnjih ' dneh. Postavlja >e konkretno vprašanje, kaj sedaj? Odločitev pripada predsedniku re-Publike. Pertini bo morda že danes menoval novega mandatarja, pri z°’ri pa je zelo pomembno, kaj y je sinoči dejal Craxi. Dejstvo namreč, da ostanejo prav sociali še vedno jeziček na tehtnici ,n da brez njih KD ne bo sestavila n°bene večine. . Dertini stoji danes pred trojno izbiro. Dahko se odloči za demokristjana jSonori se o Forlaniju in o Pandol-lu) ter mu poveri mandat za sestavo organske večine. V taki vladi ,eveda socialisti ne bi sodelovali o bi vsekakor za prehodno «po-"tiSfco* vlado v pričakovanju je-paškega kongres. KD, ko bodo so-^listi ponovno postavili zahtevo Predsedstvu vlade. Jasno pa je, 00 Potrebuje taka prehodna vlada JPa3 vzdržan je socialistov, sicer ne Prejela zaupnice v parlamentu. , Druga hipoteza je podelitev man-pta predstavniku laičnih strank, .ina osebnost, o kateri je govor, ^ rePublikanec Visentini, ki pa se j? Pred kratkim že zameril socia-®tom. Tu pa ostaja še eno bistve-vprašanje: ali bodo demokristjani tzPustili mesto predsednika vlade 1 svojih rok? ir,retja možnost je tehnična, «in-“efe^na* vlada, ki bi ji pred-tt:!~0Val Panjani v svojstvu predsed-senata ali pa dosmrtni sena- Merzagora in ki bi ne bila se-k Ijena po pogajanju med stran-Za tako rešitev se ne ogreva 2*. lahko pa bi bila po mnenju aterih komentatorjev dejansko ilni izhod iz krize. ŠH sedaniem stanju je vsaka re-,ev časovno omejena: pogojuje jo ’>9res KD, na katerem bi moralo 0 ndarle priti do razčiščenja vsaj s s'rar>kinem vodstvu, kjer vlada baj navidezna enotnost, dejansko rn„ S? n°tranja trenja večja kot jSflcdoj v preteklosti. Tako je )-r,ai že skoraj gotovo, da bo vsa-p no rešitev, ki bi jo predlagal "H ki je že v preteklosti izka-tij 'Vredno spretnost pri opravlja-™ tistih, nalog, ki jih ustava po-(aP® Predsedniku republike, le žabo 1°' Osrednje politično dejanje knuBres KD’ dotlei pa bo Uali' s*a Politična dejavnost zastala. kriza; velikih vprašanj itali- »ka dons,Ce stvarnosti, od javnega reda r^BosP°darske krize, ni mogoče pfs stalnim odlašanjem, v kat a,anju velikih sprememb, do ij, pa v italijanski politiki ni se rierietno tudi ne bo prišlo. Zal ki Jntn°.kristjani s svojimi stališči, a, *#*> že na trmasto cepetanje k* u mu hočeš odvzeti igrač-‘ e0a nočejo zavedati. RIM — Socialistični leader Bettino Craxi je včeraj popoldne vrnil predsedniku republike Pertiniju mandat za sestavo nove vlade. Ta sklep je Craxi sprejel potem, ko je izvedel za stališča demokristjanov o programu, ki ga je v ponedeljek predstavil strankam, s katermi naj bi sestavil večino in seveda tudi novo vlado. Do sklepa je prišlo po zasedanju socialistične delegacije, s katero je Craxi proučil politični položaj in sklenil, da po 15 dneh poskusov za sestavo nove vlade vrne mandat predsedniku republike. Po obisku na Kvirinalu je Craxi v kratki izjavi časnikarjem dejal, da se je Pertiniju zahvalil za zaupanje, vendar je dejal, da se je njegov poskus končal zaradi odločnega negativnega stališča KD. «Gre za pre-judicialno stališče, preko katerega ni bilo mogoče,« je še dejal Craxi in se zahvalil strankam, ki so mu izkazale zaupanje in pripravljenost za sodelovanje v njegovi vladi. Po Craxijevem mnenju je stanje sedaj zelo zaskrbljujoče, saj se nesoglasja stopnjujejo kljub naraščanju splošne krize v državi. Craxi je še poudaril, da je dejal Pertiniju, da uživa v tem trenutku predsednik republike veliko zaupanje italijanskega prebivalstva. Odločitev ostaja sedaj prav Pertiniju, ki pa je že napovedal, da si vzame dan za premislek, šele drevi bo tako znano, če bo Pertini poveril mandat drugi osebnosti ali pa bo začel z novim krogom posvetovanj. To pa je tudi vse, kar je prodrlo iz tiskovnega urada predsedstva republike. Kot je bilo pričakovati, se je vodstvo KD negativno izrazilo o dokumentu mandatarja Craxija, na katerem naj bi bila osnovana nova vlada. Zasedanje, ki je trajalo skoraj 5 ur, in na katerem so spregovorili vsi vidni predstavniki KD, se je končalo z odobritvijo dokumenta, v katerem demokristjani imiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiii V PRIČAKOVANJU PODRAŽITVE BENCINA Velike petrolejske družbe kršijo sprejete dogovore Zaradi pomanjkanja plinskega olja od včeraj ustavljeni nekateri industrijski obrati RIM — Podražitev bencina in plinskega olja, to sta prva sklepa, ki jih namerava vlada sprejeti za izhod iz hude energetske krize, ki tako kot Italijo pesti tudi druge industrializirane države. S samimi podražitvami, ki so v tem trenutku sicer potrebne, pa na pričakovati, da bo Italija prebrodila sedanjo krizo brez resnih varčevalnih u-krepov in učinkovitih raziskovanj alternativnih virov energije, za ka tere vlada še ni izdelala nobenega niti okvirnega načrta V zadnjih dneh se precej govori o potrebi pr zmanjšanju porabe energije, javno mnenje pa še vedno pričakuje u-činkovitih ukrepov v zvezi s tem Pomembna odkritja v skrivališču Rdečih brigad RIETI — Po nedeljskem odkritju skrivališča Rdečih brigad v samotni kmetiji v bližini Rietija, so včeraj preiskovalci v istem poslopju in v zapuščenem vodnjaku ob njem, našli še vrsto zanimivega materiala ter znatno količino razstreliva in orožja. Kljub temu, da te vesti niso še potrdili, kaže, da so v skrivališču našli tudi orožje podobno tistemu s katerim so teroristi ubili v Rimu podpolkovnika karabinjerjev Varisca. V večernih urah pa je celo krožila vest, da so v samotni kmetiji našli seznam pripadnikov Rdečih brigad »rimske skupine«. Sodniki, ki vodijo preiskavo o ugrabitvi in umoru Alda Mora in ki so že v nedeljo ponoči dospeli v lacijsko mesto, o tem vztrajno molčijo, pričakovati pa je, da bodo morda že danes posredovali novinarjem vsaj nekatera pojasnila o tej pomembni akciji. Aretirance, dva moška ter eno žensko, pa so doslej obtožili le posesti o-rožja. službo mestnih avtobusov, v neka terih industrijskih in kmetijskih o-bratih pa so marali zaradi pomanjkanja goriva celo prekiniti z delom. (st) vprašanjem, o katerem se sicer mnogo govori, le malo pa se je v tem smislu doslej naredilo. Medtem pa so velike petrolejske družbe v pričakovanju skorajšnje podražitve naftnih derivatov v zad njih dneh zelo omejile preskrbo, tako da je položaj v nekaterih velikih mestih skoraj dramatičen, predvsem kar zadeva pomanjkanje plinskega olja. Dogovore z vlado glede preskrbe bencina se strogo držita le državni ustanovi IP in AGIP medtem ko druge petrolej ske družbe, kljub naraščanju porabe. stalno kršijo sprejete dogovore glede preskrbe bencina in plinskega olja Včeraj se je celo zvedelo, da nekatere velike petrolejske ladje namenoma čakajo v mednarodnih vodah na podražitev petrolejskih derivatov v Italiji, medtem ko bi morale že zdavnaj oskrbeti nekatere čistilnice nafte na Jugu države. Do sedaj pa vlada še ni odločno ukrepala proti špekula cijam. ki so žal na dnevnem redu. O resnosti položaja pa zgovorno priča dejstvo, da so morali včeraj zaradi pomanjkanja plinskega olja i v nekaterih mestih celo UKiniti Sklep medministrskega odbora Cene kruha in mesa ne bork nadzorovali RIM — Pretekli petek je medm-nistrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) odločil, da za dobo enega leta pokrajinski odbor za cene ne bo nadzoroval cene kruha in mesa, kot je do sedaj, ampak bo pustil prosto izbiro trgovcem. Po prvih ocenah pa se te »proste« cene ne bi smele bistveno razlikovati od dosedanjih. RIM — Poslanca Ugo Spagnoli in Abdom Anidoli sta nova pod predsednika komunistične skupine v poslanski zbornici. Tako so skleni li na včerajšnji seji skupine, na kateri so razpravljali tudi o upravnih obveznostih parlamenta v bližnji bodočnosti. ugotavljajo, da vodi politična linija, ki jo je nakazal Craxi, k «bistveni spremembi vloge, ki so jo volivci zaupali KD in zaradi tega teži k novim in drugačnim odnosom med političnimi strankami«. V zvezi s programskim delom Craxijevega sporazuma .dokument, KD ugotavlja, da stranka soglaša z nekaterimi že dalj časa, ostali pa so zanimivi in vredni natančne proučitve, vendar demokristjani menijo, da Craxijev dokument zmanjšuje in se izogiba nekaterim nujnim in organskim odgovorom, ki terjajo najresnejša vprašanja in sicer energetska kriza, javni red, boj proti inflaciji, brezposelnost in problemi Juga. Skratka, pravijo demokristjani, predlog ni primeren in torej ni sprejemljiv, vendar pa KD še vedno meni, da je treba ohraniti pozitivne odnose s socialisti O tem dokumentu je prišlo do glasovanja, pri katerem so se nekateri predstavniki Fanfanijeve struje vzdržali, proti pa je glasoval zunanji minister Forlani, ki je baje dejal, da je krščanska demokracija pred časom obljubila, da je pripravljena pustiti socialistom mesto predsedstva vlade in da sedaj ne more načelno spremeniti svojih stališč, potem ko je ves čas dvoumno govorila o razpoložljivosti za «drugačne rešitve«. Omeniti velja tudi uvodno poročilo Zaccagninija, ki je prišel celo do trditve, da Craxijeva rešitev pušča misovcem edino vlogo opozicije in da ostajajo druge stranke, ki naj bi ne sestavljale vladne večine, nekje na pol poti med večino in opozicijo, ter s tem utemeljil trditev, da gre Craxi v smer, ki je prav nasprotna od smeri politike državne solidarnosti. Zaccagnini je ponovno povlekel na dan pojem «radikal-socializma» in je sploh operiral z žargonom, ki ne odraža politike, kakršno je desetletja vodila morotejska struja v KD in morda sploh ne politike KD. Ob koncu je treba še povedati, tekstilce, po katerih so sklenili sporazum. Sporazum, ki sta ga včeraj ponoči sklenili FULC in ASCHIMICI, vsebuje vse točke, ki so bile zaobjete v izhodiščni platformi: informacija, decentralizacija, delovni umik, klasifikacija, organizacija dela, starostna doklada, okolje in bolezen. Domenili so se tudi o povišanju plač, nova delovna pogodba pa ima veljavo od 1. julija letos, do 30. junija 1982. leta. «Sporazum, ki smo ga sklenili prejšnjo noč, je iz političnega vidika nadvse pozitiven,« je dejal predsednik združenja zasebnih obratov Bracco ter poudaril, da «nova delovna pogodba uresničuje rast delavcev, ki stremijo h kvantitetnejšemu izboljšanju njihovega položaja«. Tudi 11 tisoč zaposlenih v kmetijskih obratih ima od včeraj novo kolektivno delovno pogodbo, v kateri so predvideni poviški, poleg drugega pa tudi uravnava izrednega dela. ’ '■* Ugledni predstavniki Slovenije in Furlanije - Julijske krajine na slovesnosti ob odprtju ceste na severnem pobočju Kolovrata POMEMBNA URESNIČITEV DOLOČBE OSIMSKEGA SPORAZUMA VČERAJ SLOVESNO PREDALI NAMENU NOVO CESTO NA POBOČJU KOLOVRATA Predsednik IS SRS dr. A. Vratuša in predsednik deželnega odbora odv. A. Comelli poudarila pomen osimskega sporazuma za razvoj dobrih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo LIVEK — Včeraj so slavnostno predali svojemu namenu nekaj nad štiri kilometre dolgo gorsko cesto, ki povezuje livške Ravne s Karn-breškim. Gre za novo cesto, ki so da so druge stranke, s katerimi ie i jo zgradili tako zaradi povezave Krtini P*ovi ortolrt trili »rl n/ln ! />KrtK trOP; Ir/)!* flirll 1*7 f llMCIlPrilK hotel Craxi sestaviti vlado, načelno pristale na razgovore. Socialdemokratski tajnik Longo je dejal, da je Craxijev dokument stvarna osnova za pogajanja. Istega mnenja je bilo vodstvo renublikancev, tajnik liberalne stranke Zanone na je v pismu Craxiju poudaril da ni nobene ovire, da bi ne liberalci začeli s pogajanji za sestavo vlade na osnovi Craxijevega dokumenta. (bbr) Nova delovna pogodba za kemike RIM — Tudi kemiki so se sporazumeli za novi osnutek delovne pogodbe. Pogajanja so trajala nekaj več kot tri mesece in to so bila najkrajša pogajanja, poleg tistih za cbeh vasi, kot tudi iz turističnih razlogov, saj bo nora cesta povezovala Kobariško z Brdi in bo zelo dobrodošla nedeljskim izletnikom, ki se bodo hoteli podati po grebenu, s katerega je krasen razgled na dolino Soče s Kobaridom, Kamnom. z Volarji in drugimi kraji. Gradili so jo delavci Gozdnega gospodarstva Tolmin, v zadnji fazi pa je priskočila na pomoč tudi mladinska delovna brigada, ki je nastanjena v Kobaridu. Cesta je toliko bolj pomembna, ker gre za prvo dokončano delo, ki so ga predvideli v osimskem sporazumu. Je sicer to majhno delo, italijanska vlada dala denar, 390 milijonov lir, za. gradnjo te ceste, ki poteka po severnem pobočju Ko-lovratg. Na včerajšnjo slovesnost so prišli najvidnejši predstavniki Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Prišli so predsednik izvršnega sveta SRS dr. Anton Vratuša in predsednik deželnega odbora F-JK odv. Antonio Comelli. Prisotni so bili nadalje tudi inštitucijami v Sloveniji in Furlaniji - Julijski krajini. Tudi odv. Antonio Comelli, predsednik deželnega odbora Furlanije -Julijske krajine je v svojem govoru ominil skupna prizadevanja za dvig krajev, ki so bili porušeni ob potresu in se zahvalil za izdatno pomoč, ki jo je tedaj Furlaniji nudila Slovenija ter dejal, da skušajo poma . gati tudi krajem, ki jih je letos po- vladm komisar dr. : tres prizadel v Črni gori. Odv. Co- »clm/nnski cfpnRralrn_____n: • i z...j- _____ je pa zelo pomembno. Z osimskim ,min stane Kovačič, novogoriški sporazumom so nekoliko proti seve-; predsednik šušmelj predsednik gor-rovzhodu pomaknili državno mejo , ske skupnosti iy Nadiških dolin Pio med Italijo in Jugoslavijo in prej- j Macorie. župani Sv. Lenarta dr. šnja cesta se je znašla na itali-! Osniach. Tavor.iane Sabbadini. ko- Marrosu, jugoslovanski generalni, n>eiii je dejal tudi, da mora v naši konzul v Trstu Cigoj, podpredsednik deželne vlade Coloni. predsednik komisije za mednarodna vprašanja pri slovenski skupščini Lubej, sekretar za mednarodna vprašanja SRS Osolnik, odgovoren za stike z manjšinami pri RK SZDLS Hartman in še mnogo drugih. Od krajevnih čimteljev so bili prisotni predsednik občinske skupščine Tol- janskem ozemlju, vasici t>a sta bili tako odrezani. Zaradi tega je tudi tiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKHHHiiiiii ZAČELA SE JE REŠEVALNA AKCIJA V KITAJSKEM MORJU Že danes prvi vietnamski begunci na ladjah italijanske mornarice? Odmevi na ženevsko konferenco • Kitajska napada Vietnam in Sovjetsko zvezo - Moskva pa kritizira reševalno dejavnost držav pakta NATO PEKING — V komentarju o izsledkih ženevske konference o in-dokitajskih beguncih, zatrjuje glasilo KP Kitajske Ženmin Žibao, da so vse države obsodile »nečloveško in krvavo politiko Vietnama«, ki «izvaža« begunce. Dnevnik pa tudi ugotavlja, da na konferenci niso rešili temeljnega vprašanja in celo priznava, da se predstavniki Hanoia tokrat niso «vedli kot lo-Dovi«. ampak so se sklicevali na mednarodno solidarnost in na sodelovanje s svetom. V zameno za to pa se kitajsko glasilo ni izognilo kritiki na Sovjetsko zvezo, češ da so njeni predstavniki na konferenci «lagali, ko so blatili Kitajsko«. Po drugi strani sovjetska agencija TASS močno kritizira dejstvo, da so v Južnokitajskem morju prisotne ladje mornarice NATO «pod pretvezo, da rešujejo begunce, ki tavajo po morju«. «Vojne ladje NA TO. predvsem tiste ZDA, se prikazujejo povsod tam, kjer so v teku dogodki, ki niso pogodu Združenim državam Amerike«, zaključuje svoj komentar agencija TASS. Seveda, kritika je namenjena tudi trem enotam italijanske vojne mornarice, ki bodo prav danes začele z reševanjem indokitajskih beguncev. Odplule bodo iz Singapura, da bi vkrcale kakih tisoč beguncev, ki jih bodo nato prepeljali v Italijo. Tu jim bodo nato nudili razna delovna mesta, da bi se begunci čimprej vključili v italijansko družbeno tkivo. Na sliki (telefolo ANSA-UPI); skupina indokitajskih beguncev, ki se je zatekla v Malezijo, se bo vkrcala na ameriško ladjo, ki jih bo prepeljala v novo domovino. TEHERAN — . Iranski radio in tisk poročata o novih smrtnih obsodbah, ki so jih izrekla islamska sodišča in o nemirih v severovzhodnih predelih države, v bližini Kaspijskega morja. Preteklo noč so po nalogu islamskih sodišč usmrtili 9 oseb, od katerih 5 v severnih in 4 v južnih pokrajinah Irana. Med slednjimi so bili tudi trije «protirevolucionarji», ki so bili obtoženi atentata v zalivu Mahsar v Perzijskem zalivu, kjer je bilo v zadnjem tednu izvedenih več atentatov na naftovode. misar občine Dreka Scaunig. videmska pokrajinska svetovalca Pe-tricig in Chiabudini. Prisotnih je bilo veliko beneških Slovencev z dr. Cernom na čelu. in sicer Let-tig, Crisetič, Gujon, Zuanella, Trin-ko, zastopniki italijanske ‘ in jugoslovanske obmejne policije, finančne straže in carine ter jugoslovanske ljudske armade. Na grebenu Kolovrata, nekje na sredi nove ceste, je prisotne najprej pozdravil tolminski predsednik skupščine Kovačič. Za njim je spregovoril dr. Anton Vratuša, ki je dejal, da je prav, da se ob tem prvem dokončanem objektu, ki ga predvideva osimski sporazum,'srečajo zastopniki sosednih dežel. To dejstvo je vsestransko spodbudno, je dejal dr. Vratuša, in dokazuje da določila osimskih sporazumov teihe-lijo tako na interesih obmejnega prebivalstva kakor tudi na širših interesih prijateljskega sodelovanja obeh sosednih držav. To nas spodbuja, je še dejal dr. Vratuša, da tudi druga določila tega zgodovinskega dokumenta pravočasno izpolnimo. To velja še zlasti za mejna prehoda Vrtojbo in Erjavčevo cesto v Novi Gorici, ki sta v sporazumih še posebej omenjena. Morali pa bomo pospešiti za jugoslovansko stran žeto zahtevna pripravljalna dela za cestno povezavo med Solkanom in Brdi, vključno z novim mostom čez Sočo pri Solkanu. Med pomembne naloge v okviru uresničevanja osimskih sporazumov, je nadaljeval predsednik slovenskega izvršnega sveta, vsekakor sodi tudi ureditev in izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodnosti v SFR Jugoslaviji, pri čemer pričakujemo, da bo demokratična Italija, v skladu z resolucijami, ki jih je sprejel italijanski parlament ob ratifikaciji o-simskih sporazumov, zagotovila e-nakopraven položaj in celovito globalno zaščito vsem Slovencev, ki žive v avtonomni deželi Furlaniji -Julijski krajini. Svoj govor je dr. Vratuša zaklju čil še s spomini na skupne akcije za obnovitev krajev, ki jih je prizadel potres in da ne smemo zanemariti varstva okolja, za kar so že vzpostavljeni stiki med odgovornimi deželi obnova težiti tudi k novemu razvoju teh krajev in pri tem povabil predsednika gorske skupnosti Nadiških dolin naj se zavzame za nadeljevanje, na italijanskem ozemlju, ceste, ki je bila včeraj odprta. Tudi odv. Comelli je poudaril važnost osimskega sporazuma, saj se z njim lahko rešijo številna doslej odprta vprašanja. Slovenija in Fur lanija - Julijska krajina sta tesno sodelovali že pred podpisom osimskega sporazuma in sta se zavzemali za njegovo uresničitev. Zato je prav, da sodelujeta še vnaprej in določbe tega sporazuma tudi skupno uresničujeta. Pri tem je odv. Comelli omenil tudi vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Pričakujemo, da se bo delo posebne komisije pri predsedstvu vlade v Rimu čim hitreje zaključilo tako, da bo lahko parlament pripravil potrebne zakone. Naj še povem, je dejal odv. Co-inelli, da hočemo to vprašanje rešiti v čutom sodelovanja in spoštovanja. O tem vprašanju vzdržuje naša dežela tesne stike z Rimom, ker hočemo uravnovešeno rešitev tega vprašanja. Prvi objekt predviden v osimskem sporazumu je torej končan. Po govorih-so se pri koči na Livku predstavniki obeh držav sešli še enkrat na pegevoru, popoldne pa se je dr. Vratuša sestal z zastopniki novogoriške občine. Kot smo izvedeli, bodo na jesen pričeli na jugoslovanski strani dela za prvi odsek sabotinske ceste od Huma do Podsabotina. MARKO VVALTRITSCH iliiilliliiimimiiiiiiliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiM RAZGOVORI TITO - SEKOU TOURE NA BRIONIH Nujna uveljavitev načel politike neuvrščenosti Potrebna je aktivnejša udeležba za rešitev bližnjevzhodnega problema BRIONI — Predsednika Jugoslavije in Gvineje Josip Broz Tito in Ahmed Sekou Toure sta imela skupaj s sodelavci včeraj sklepne pogovore. Pozitivno sta ocenila dosedanji razvoj jugoslovansko-gvinej-skih odnosov ter sodelovanja, še posebej v gibanju neuvrščenih in na mednarodnem področju sploh. Bila sta enotnega mnenja, da je nujno gospodarske odnose obogatiti z novo vsebino in novimi oblikami. Izrazila sta tudi pripričanje, da bo tokratno srečanje pomenilo veliko vzpodbudo za razvoj še bolj vsestranskega sodelovanja na vseh področjih. Predsednik Sekou Toure je med pogovorom ugodno ocenil pomen in vlogo Jugoslavije ter predsednika Tita v svetu ter še posebej poudaril nenehno zavzemanje jugoslovanskega predsednika za zgraditev sodobne Jugoslavije in reševanje ključnih mednarodnih problemov. Gvinejski predsednik je poudaril, da življenje predsednika Tita ter dosežki neodvisne in neuvrščene Jugoslavije v veliki meri navdihujejo vse države v razvoju. Ko je razlagal stališča Gvineje do aktualnega mednarodnega položaja, je ugledni afriški državnik največ pozornosti namenil politiki neuvrščenosti in neuvrščenemu gibanju. Po njegovih besedah se bo Gvineja na skorajšnjem vrhunskem srečanju neuvrščenih v Havani zavzela za nadaljnjo uveljavitev temeljnih načel politike neuvrščanja, za vsestransko in vsebinsko ekonom- sko ter drugo sodelovanje med neuvrščenimi državami in za še večje angažiranje pri graditvi nove mednarodne ekonomske ureditve in reševanju perečih problemov, s katerimi se sooča svet. Predsednik Tito pa je z zadovoljstvom ugotovil, da so stališča Jug;o-slavije in Gvineje do perečih mednarodnih vprašanj, političnih in e-konomskih odnosov, enaka ali pa zelo podobna. Predsednik Tito se je strinjal z oceno gosta o današnjem trenutku gibanja in politike neuvrščenosti ter poudaril, da se neuvrščene države lahko še bolje organizirajo, njihovo sodelovanje pa razširi. zlasti na gospodarskem področju. Predsednik Tito je prav tako o-pozoril na nujnost še aktivnejše u-deležbe neuvrščenih držav pri reševanju bližnjevzhodnega problema, o katerem imata Jugoslavija in Gvineja enako mnenje in sicer, da je palestinsko vprašanje ključno vprašanje tega problema. Dosedanji razvoj jugoslovansko -gvinejskih odnosov je predsednik Tito pozitivno ocenil, dodal pa je, da bi bito to sodelovanje lahko še bolj vsebinsko in raznovrstno. BEJRUT — Dva palestinska zakonca iz begunskega taborišča Bourj Brajneh na jugu Libanona sta bila obsojena na smrt, ker sta libanonskemu dekletu ukradla 2.500 libanonskih lir (približno 700 tisoč italijanskih lir) in jo nato ubila. Dneva usmrtitve še niso določili. TRŽAŠKI DNEVNIK MED VČERAJŠNJIM OPOLDANSKIM SESTANKOM V PALAČI CHIGI Andreotti je obljubil tržaški delegaciji da bo problem SIRT rešen še ta mesec Člani odposlanstva so mu orisali dramatični položaj v našem mestu - Predsednik vlade se bo sestal še s predstavniki ICIPU, IMI in deželne uprave Furlanije-Julijske krajine Včeraj opoldne je bilo v rimski palači Chigi napovedano snidenje med predsednikom vlade Andreottijem in tržaškim odposlanstvom v zvezi z neodložljivo obveznostjo po uresničitvi načrta SIRT o proizvodni preusmeritvi v prostorih bivše steklarne Vetrobel. Tržaško delegacijo so sestavljali senatorka Gerbec, poslanci Cuffaro, Gruber - Benco in Tombesi, deželni odbornik za industrijo Rinaldi, predstavniki pokrajinske enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL Gialuz, Degras-si in Di Turo ter zastopniki tovarniškega sveta, oziroma -150 brezposelnih uslužbencev nekdanje steklarne, ki so že dobra štiri leta vpisani v dopolnilno blagajno, Bet-tini, Di Pinto in Raunikar. Ni da bi človek kdove koliko pričakoval od včerajšnjega sestanka z ministrskim predsednikom, saj se po tolikšnem zavlačevanju nenadna pozitivna rešitev kočljivega vprašanja lahko zazdi kar neverjetna. Prav zato pa vlada v odposlanstvu, kot kaže, zmeren optimizem, potem ko je Andreotti zagotovil, da bo problem SIRT rešen najpozneje konec tega meseca. Člani delegacije so od njega zahtevali, kakor piše v ustreznem sporočilu sindikalne federacije, da nemudoma ter vplivno poseže pri zavodu za kreditiranje javnokoristnih del ICIPU za premaknitev načrta o preusmeritvi proizvodnje od steklarske na železarsko in s tem za zajamčenje stalnega delovnega mesta delavstvu, kateremu je doslej pretilo, da ostane dokončno na cesti. Delegacija je predsedniku vlade res verno orisala dramatični položaj, ki ga je označila tudi kot eksplozivnega, če ga uokvirimo, kakor je pač logično in nujno, v sklop hude gospodarske in proizvodne krize na Tržaškem, oziroma v zaskrbljivi razrast nezadovoljstva in malodušja, ki sta zajela Trst in katerih učinki tako na vsedržavni kot na mednarodni ravni utegnejo biti nepredvidljivi. Zgovorne besede torej, ki naj jih Andreotti in njegovi ministri primemo upoštevajo glede na dejstvo, da leži Tržaško ob meji z Jugoslavijo, s katero je rimska vlada podpisala osimske dogovore. V sindikalnih krogih menijo, da je Andreotti znal na snidenju dati problemu SIRT težo, ki jo v resnici ima; tako je menda doumel tudi globino njegove družbenogospodarske vsebine, pa tudi, kakšne posledice lahko ima neuresničenje načrta. In res je delegaciji zagotovil, da bo še v teku meseca sprejel na skupnem sestanku predstavništva zavodov ICIPU ter IMI in deželne uprave Furlanije - Julijske krajine, pa še podjetnika Landinija (Vetrobel); tedaj naj bi padla dokončna odločitev. V predvidevanju tega sestanka pa je Andreotti včeraj sprejel, kot poročata tiskovni agenciji Agi in Ansa, glavnega ravnatelja zavoda ICIPU Carinija, s katerim se je dogovoril, da bo šef kabineta predsedstva vlade Milazzo v prihodnjih dneh navezal tesnejše stike z vodstvom omenjenega zavoda. Zaradi tega pa današnja seja ICIPU ne bo namenjena vprašanju SIRT, kakor je bilo prvotno predvideno. V resnici bi morali v zavodu danes sklepati o sprostitvi tistih 24 milijard lir, ki so bile nakazane z ustreznima zakonskima odlokoma za sprožitev proizvodne preusmeritve Vetrobel/SIRT. Zadevni sklep bi zavod pravzaprav moral sprejeti že pred časom, tega pa očitno še ni storil, ker je njegovo delovanje trenutno predmet sodne preiskave, kot je sodni preiskavi podvržen celoviti javnokreditni aparat v državi spričo vse češčih pojavov klientelizma in raznovrstnih nepravilnosti pri do- Jasni in Žarku Hrvatiču se je pridružita mala ALJA Staršema in prvorojenki želita vso srečo Piero in Nadja Laine deljevanju finančnih sredstev. Davek na vse to pa mora seveda, kot vselej, plačati delavec. Sinoči so tržaško delegacijo menda sprejeli tudi ministri Pandolfi (zaklad), Nicolazzi (industrija) in Bisaglia (državne soudeležbe). Danes 'ob 9. uri se bo delavstvo nekdanje steklarne v Trstu ponovno zbralo na skupščini, da se seznani z rezultati rimskih pogovorov. Želeti je, da bi prevladala razsodnost: u-resničitev načrta SIRT ne bi le rešila življenjskih tegob družin prizadetih uslužbencev, ampak bi pomenila tudi znamenje politične volje, da se tržaški pokrajini enkrat za vselej res zajamči učinkovit industrijski in gospodarski razvoj sploh, (dg) NllllIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIUIIIMIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllMIIIIimilllHnilllM^MIIIIIIIIIflllllllllllMMIIIMIIIIIIIIIimilllllltinilllllllllllllMIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Konkretni znaki nesoglasja med strankami deželne večine KPI in PSI glasovali proti zakonskemu osnutku enobarvnega odbora KD o refinansiranju kulturnih dejavnosti v deželi - Danes seja predstavnikov šestih strank programske večine Prvi konkretni znaki krize v odnosih med strankami, ki sestavljajo programsko večino v deželnem svetu. Na včerajšnjem zasedanju deželne skupščine sta namreč svetovalski skupini KPI in PSI glasovali proti zakonskemu osnutku, s katerim se refinansira že obstoječi deželni zakon, ki predvideva podelitev finančnih sredstev za razvoj kulturnih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Zakon je bil odobren le s pičlo razliko glasov (24 proti 22), podprli so ga svetovalci KD, PSDI, PRI in SSk, proti so glasovali KPI, PSI, PDUP, MF in MSI - DN, vzdržali pa sta se PLI in LpT. Znake krize v odnosih med strankami deželne večine je bilo mogoče zaslediti tudi v glasovalni izjavi socialdemokratskega svetovalca Vespasiana, ki jo sprejel kritike svetovalcev drugih svetovalskih skupin, ki so deželnemu odboru očitali, da se njegovo delo odvija vse prepočasi. Poudaril je tudi, da bo treba oblikovati novo večino, če se ne bodo stvari spremenile. Vsi ti znaki so torej zgovoren dokaz, da je po vsej verjetnosti deželna programska večina pred razkolom. Deželni tajniki ter načelniki svetovalskih skupin tMiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiif m m m |i iimniiiitf m iitifiiMiin im i muf mii im mn m n i iiiiiiii iiiiiiiiiiiii n m m PRIB SKORAJŠNJO PODRAŽITVIJO CORIVA ZA 50 UR Na bencinskih črpalkah rahli znaki izboljšanja Tržačani kar jurišajo na avtocisterne, sicer pa ponovno zahajajo po bencin v sosedno republiko Bencinska razdelitvena mreža na Tržaškem še naprej hudo škriplje, vendar se polagoma opažajo vse bolj pogosta znamenja boljšanja. Včeraj ni bila jred mestnimi črpalkami — kolikor jih je pač obratovalo — toliko nervoznih voznikov kakor v ponedeljek in prejšnje dni, kar pomeni, da so se dobave pogonskega goriva pričele postopoma množiti. Zgodilo se; je torej k sreči to, kar smo napovedali v včerajšnji številki našega lista na podlagi izjav, ki nam jih je dal tržaški agent državne petrolejske družbe AGIP Cerlienco. Le ta nam je med vnovičnim razgovorom povedal, da bi se moral položaj na bencinskem trgu že v nekaj dneh skoraj normalizirati .seveda le, če bi medtem ne prišlo do novih stavkovnih gibanj v sklopu podjetij, ki jih nadzoruje ENI in oz., če se ne bi naval na črpalke še povečal. Zelo verjetno pa se prihodnji mesec bo, saj je avgust že po tradiciji »letoviščarski mesec*, ko se na navadne ter avtoceste usuje več sto tisoč avtomobilov, katerim je treba prišteti še nebroj vozil tuje registracije. Z druge strani je tudi res, da so *e Tržačani zaradi tukajšnje bencinske suše pričeli vse v višjem številu voziti na tankanje onstran meje, kjer s turističnim bencinskim kuponom lahko nabavijo liter bencina super po ceni, ki je izpod zdajšnje italijanske; ta znaša 500 lir, toda jutri bo napovedana seja osrednje komisije za cene v Rimu, na kateri se bodo odločili za podražitev bencina (verjetno za 50 lir), kakor tudi plinskega olja (za 15 ali morda celo 20 lir pri litru). Za petek pa je napovedano snidenje med ministrom za industrijo Nicolazzijem ter zastopniki državnih in zasebnih petrolejskih družb; tedaj bi moralo postati jasno, kako bo s preskrbo goriv prihodnji mesec. Če pride, kot je tako rekoč gotovo, do navitja cen, potem bi se moril položaj razdelitvenega aparata po vsej logiki docela urediti; ta okoliščina pa bi dokončno potrdila tezo o namernem prikrivanju zalog v pričakovanju po dražitve naftnih derivatov, torej o izsiljevanju, katerega odgovornost pa nosi pravzaprav sam minister Nicolazzi. Le ta je še pred volitvami dobro vedel, da bo treba cene zvišati zaradi potrebe po niihovi uskladitvi z evropskim poprečjem, vendar ie zaradi predvolilne računice z u-krepom odlašal vse do današnjih dni, s čimer je dejansko spodbodel blokažo dobav, za katero so na vrat na nos poskrbele zasebne petrolejske družbe. Toda povrnimo se k tržaškemu bencinskemu problemu. Državni družbi AGIP in IP, pa tudi TOTAL skušajo krajevnemu razdelitvenemu omrežju priskrbeti pogonsko gorivo kolikor se le da redno. Kot rečeno uvodoma, se kriza blaži, vseeno pa je položaj še dramatičen. Marsikateri tržaški šofer je dobesedno lovil to ali ono avtocisterno z bencinom, da je lahko bil pred črpalko prvi. V mestu primanjkuje še zlasti bencina super, navadnega je več, toda kaj, ko največ avtomobilistov polni tanke ravno s «superjem». In še to: v Trstu i-mamo znatno več hranilnikov za navadni kot pa za super bencin, od tod nedavni predlog ,naj bi prve polnili tudi z oktansko bogatejšim gorivom. Drugi zopet predlagajo znižanje proizvodnega davka, čemur pa se je že pred časom uprl finančni minister, saj bi to pomenilo hud udarec finančnemu prilivu v državno blagajno od davkov. Najmanj podvojiti bi bilo treba število črpalk, pravijo zopet drugi .toda tudi to vprašanje je kočljivo glede na obmejne značilnost Tržaškega, to je na razmerje tukajšnjih in jugoslovanskih cen. Očitno je že postalo, da so krajevni bencinarji na milost in nemilost podvrženi občasnemu spreminjanju tega razmerja, oziroma »prehitevanju* cen tostran in onstran meje. (dg) Komunistični zakonski osnutek za učinkovito varčevanje z energijo Komunistična svetovalska skupina v deželnem svetu je predložila za konski osnutek, ki obvezuje deželno upravo, da sproži študije in raziska ve za dosego učinkovitega varčeva nja z energijo. Med drugim naj bi proučili možnosti uporabe nadomestnih energetskih virov, tako zlasti sončne energije. Osnutek, ki sestoji iz desetih členov, predvideva ustanovitev v posebnega odbora posveta valne narave za rešitev omenjenih problemov: odbor bi moral biti tesno povezan z deželnim odborništvom za proračun in gospodarsko načrtova nje. petih strank večine in predstavniki deželnega odbora pa se bodo ponovno sestali že danes popoldne v Trstu, da bi nadaljevali preverjanje, ki so ga začeli pred dvema tednoma v Vidmu, da bi analizirali dosedanje delovanje enobarvnega demo-kristjanskega odbora. Od tega sestanka zavisi v veliki meri prihodnost deželne vlade, možno pa je, da bo celotna zadeva preložena na poznejši datum, saj se bo dejavnost deželnega sveta in njegovih organov zaključila v tem tednu, nakar bo nastopil čas oddiha tudi za predstavnike deželnega zakonodajnega organa. Na včerajšnji seji je skupščina proučila posamezne člene zakonskega osnutka ter predložene amandmaje, saj se je razprava zaključila na eni prejšnjih sej. Spoma točka, okrog katere se je odvijala najbolj ostra razprava in ki je praktično povzročila negativen glas KPI in PSI je bil 2. član zakonskega o-snutka* Deželni odbor je namreč iz njega črtal tri postavke, ki so predvidevale nakazila za prireditev razstav, za nakup umetnin ter za zaščito kulturnih in folklornih tradicij v deželi ter jih enostavno dodelil v pristojnost odbomištvu za kulturne dobrine (ki ga vodi odbornik Mizzau). To pa je v nasprotju s programskimi izjavami predsednika deželne vlade Comellija, ki se je obvezal, da bodo posameznim od-bomištvom poverjene točne pristojnosti po sektorjih, s tem ukrepom pa prihaja do «drobljenja» sektorjev med raznimi odborništvi. Zato sta KPI in PSI predložili ustrezen popravek, s katerim sta zahtevali, da bi se te tri postavke ponovno vključile v 2. člen zakonskega osnutka. Amandma je bil zavrnjen z večino glasov: zanj so glasovali KPI, PSI in PDUP, proti so bili KD, MSI, LpT in PLI, medtem ko so se PRI, PSDI in MF vzdržali. Tudi to glasovanje je torej pokazalo na nesoglasje med strankami deželne večine, saj sta se tako PRI, kot PS DI vzdržali. Med glasovanjem o amandmaju je bil predstavnik SSk odsoten. Nesoglasje med strankami večine je prišlo do izraza tudi v razpravi o amandmaju KPI in PSI, s katerim sta svetovalski skupini zahtevali, da se deželna komisija, ki bo proučevala ta vprašanja razširi tudi s predstavniki najvažnejših slovenskih in italijanskih kulturnih u-stanov in združenj. KD je temu popravku predložila nove popravke, ki so mu nekoliko spremenili in zmanjšali pomen; amandma je bil nato sprejet z večino glasov. Mimo vseh nesoglasij, ki so prišla do izraza najprej med razpravo in nato na včerajšnji seji, pa je treba poudariti nekatera dejstva, ki so jih predvsem stranke levice dosegle z odobrenimi amandmaji; poudariti je treba, da je bilo skupno nakazilo nekoliko znižano, ta razlika pa bo šla v korist ukrepom, ki predvidevajo pravico .do študija. Nadalje je treba omeniti, da se prvič finančno podprejo polivalentni kulturni centri, v pristojni deželni komisiji pa bodo prvič zastopani tudi predstavniki važnejših kulturnih združenj. V glasovalnih izjavah so predstavniki posameznih skupin ponovili že znana stališča, ki so pozneje prišla do izraza pri volitvah o celotnem zakonskem osnutku. Pred razpravo in glasovanjem o gornjem vprašanju so bili na dnevnem redu odgovori na vprašanja in interpelacije. Omeniti je treba odgovor odbornika Carpeneda svetovalcu SSk Štoki, ki je hotel izvedeti kako namerava ukrepati deželni odbor, da bi vprašanje avtonomnega slovenskega šolskega okraja končno dobilo primemo rešitev. Od bomik Carpenedo je povedal, da je deželni svet 12. julija 1977 odobril resoluciio, s katero je obvezal deželni odbor, da zahteva od vlade ustanovitev avtonomnih šolskih o krajev za slovensko šolo. Deželni odbor je nato 25. oktobra 1977 o-dobril ustrezni zakonski osnutek, ki pa ga ni deželni svet prouči) zaradi pomanjkanja časa pred zaključkom mandatne dobe. Nov de želni odbor pa je na svoji zadnji seji dne 18. julija 1979 ponovno o-dobrii isti zakonski osnutek, o ka terem se bo moral sedaj izreči deželni svet. Svetovalec Štoka je odgovor vzel na znanje in si pridržal možnost, da bo o njem spregovoril, ko ga bo proučil. Deželni svet se bo ponovno sestal danes dopoldne, verjetno pa se bo seja nadaljevala tudi v popoldanskih urah. Sestal se bo tudi jutri in v petek (tudi v popoldanskih u-rah), nakar bo prekinil dejavnost za poletno pavzo, (as) TBISK V TABORU V RIBCEVEM LAZU PRI BOHINJU V petek zaključek letošnjega taborjenja Rodu modrega vala Letos skoraj devetdeset taborečih, od katerih kar trideset najmlajših V ponedeljek skupščina ACT / ponedeljek, 30. julija, ob 18.30 bo v dvorani tržaškega občinskega sveta skupščina ACT, konzorcij i za prevoze. Na dnevnem redu je med drugim izvolitev predsednika skupščine ACT, predsednika upravnega sveta, članov upravnega sveta, načrt preureditev uradov in uslug, ter načrt za reorganizacij« ih, .drugo. ., • Pri šoli «G. Ascoli* je v teku vpisovanje za triletni tečaj za poklicne bolničarje ter dopolnilni tečaj za višje bolničarje. Prisostvovati slavnostnemu taborne mu ognju je nedvomno najprijetnejši možni način obiska vsakoletnega tabdra Rodu modrega vala, zato ga zlasti bivši člani organizacije skušajo ne zamuditi. Vendar pa jih ne privlači samo neizpodbitni čar mogočne «pagode», ki jo taborniki pripravijo samo za slavnejše priložnosti, temveč tudi dejstvo, da na slavnostnem večeru lahko dobijo, skupno z gosti, kratek pregled o stanju organizacije. Za tiste, ki pravil in navad slovenske taborniške organizacije v Italiji bolj slabo poznajo, pa je treba povedati, da slavnostni taborni ogenj navadno sovpada s kratko proslavo dneva vstaje slovenskega naroda, v prvi vrsti pa je namenjen sprejemanju novih članov v organizacijo. Verjetno je koristno povedati še to, da je polnopravni član RMV samo tisti, ki je opravil prvi izpit in dobil taborniško ime. Ravno zadnji del predvidenega pa se odvija ob slavnostnem ognju, ko novopečeni taborniki in tabornice po obljubi skačejo čez majhen ogenj. Slovesnost je nedvomno privlačna in dandanes nekoliko neobičajna, vendar pa »neprizadete* gledalce navadno še bolj zanima število novih «eremvejevcev» od stroge simbolike obreda. No, in tako dolg uvod je bil potreben predvsem zato, da bi lahko upravičeno poudarili eno izmed najbolj razveseljivih dejstev letošnjega taborjenja RMV — številno prisotnost, zlasti najmlajših. Približno trideset »medvedkov in čebelic* (stari so manj kot štirinajst let) in tabornic ter tabornikov je namreč pred dnevi v Ribčevem lazu v Bohinju dobilo taborniško ime, medtem ko je osem članov prešlo iz vrst «MČ* v starejše, članske, ker so izpolnili starostno dobo. Kdor le malo sledi često trdemu življenju slovenske taborniške organizacije bo iz navedenih podatkov takoj sprevidel, da je letošnji prirastek zelo zadovoljiv. Ob tem pa je treba pripomniti, da so podatki vseh zadnjih let tudi bili dokaj pozitivni. Ne morem si kaj, namreč, da se ne bi vsaj bežno spomnila taborjenja na istem tabornem prostoru pred dobrimi desetimi leti, ko je bila organizacija dejansko postavljena na druge temelje in ko je takratno vodstvo samo upalo, da bo RMV spet številčno tako zrasel. Ko smo že pri številkah naj jih navedem še nekaj: število taborečih je vse dni (tabor se je začel 10. t.m., zaključil pa se bo v petek) nihalo nekaj pod devetdeset, zaradi tega pa so bili stalni taboreči, z občasnimi prisotnimi vred, razdelje- ni v več vodov. Drugače bi taboro-vodja Muca, kljub odločilni pomoči staroste Skale, imela preveč dela, Novost, da so taboreči razdeljeni v vode, kjer so bili združeni bolj glede na izkušnje kakor na starost, se je, vsaj po prvih ocenah sodeč, precej obnesla. Ko smo že pri vodstvu pa nikakor ne moremo mimo izredno pomembne funkcije — tabornega ekonoma — ki jo je tudi letos vedro opravljal Tič. Sicer pča je starejše letošnjega rednega taborjenja Rodu modrega vala težko tako označevati, kajti starostna doba taborečih je bila precej nizka, saj celo tistih, ki so izpolnili 16 let, ni bilo veliko. Posebnih težav zaradi tega ni bilo, saj so se taboreči, ki se med letom zbirajo v glavnem po sedmih različnih družinah, dobro »ujeli*. Še največ preglavic je bilo z vremenom, saj je Bohinj znan po tem, da je rad deževen in takrat precej »neprijeten*. Zato tudi taboreči niso mogli opraviti vseh načrtovanih izletov, ker so jih siloviti dežni nalivi prignali kar nazaj v šotore. O drobnem, vsakodnevnem življenju na taboru pa je težko pisati, če tega nisi doživljal, zato bi nalogo naložili kat taborečim samim, da bi po povratku napisali svoje vtise in opisali morda kak poseben dogodek ter dodali še kakšno kritično pripombo. Ob koncu pa še obvestilo in na potek staršem: taborniki se predvidoma vrnejo ta petek, in sicer bodo na novogoriški železniški postaji ob 19.30, na sežanski pa uro kasneje, vse po italijanskem času. Za enkrat torej srečno! (bp) lllllllllllllllllllll IIII tllIMM II Mili MMMMIMMIIMMIMIMMMMMIIMMMMMMIMM lllll MIMI IIIIIIIIIIIIIMIMIM MIIITtllll VČERAJŠNJI SKLEP TRŽAŠKIH PRIZIVNIH SODNIKOV Zapadel rok za sodni pregon Daria Foja in 9 sindikalistov Obtoženi so bili, da so se leta 1970 v Pordenonu uprli javnemu funkcionarju Dario Fo Znani italijanski gledališki igralec in avtor Dario Fo se je včeraj skupno z devetimi sindikalisti iz Pordenona zagovarjal pred tržaškim prizivnim sodiščem obtožbe upiranja javnemu funkcionarju. Že sama njegova prisotnost na pro- •MllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIMMIM IIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMMI lllllllllllllllllllllllltlllllll MII lllllll lllllll II llllllllllllllllllllllllllllllllllllll Uradna otvoritev nove telefonske centrale SIP v Ulici Piccardi IMMIMIiMIIIIIIMMMMIMMMMIMIIIIMMMMIIMMIIIIMMiMMMIIIIMMMMMMMMMIMIMMIIMIMMMIIMIMMMMMMMMII V PONEDELJEK NA STADIONU «GREZAR» Celentanovi ljubitelji resno poškodovali igrišče Orožniki večkrat nastopili - Ostra reakcija voditeljev «Triestine» V ponedeljek je gruča 5.000 ljudi, ljubiteljev znanega italijanskega popevkarja Adriana Celentana, napolnila tribune štadiona »Grezar*. Po skoraj enournem čakanju, med katerim so ljudje večkrat pokazali svojo nestrpnost, se je Celentano končno prikazal na odru in hitro navdušil publiko z improvizacijami in prirojeno priljubljenostjo. Toda sama vsebina koncerta, ki je zajemala vrsto starih in nekaj novih pesmi znanega pevca ni vzbudila navdušenja med ljudmi, saj je odmeva-nje onemogočalo dobro ozvočenje. Publika je tudi kmalu začutila oddaljenost od odra, saj so morali o-rožniki večkrat nastopiti, ker so ho teli ljudje čez mrežo na igrišče. Ko se je koncert bližal h koncu, so pa ljudje dobesedno navalili na igrišče, da bi si »d blizu ogledali svojega ljubljenca. S tem pa so povzročili veliko škodo, ki jo bo lahko popraviti v času dveh mesecev, škodo so opazili šele danes, ko je na razkopan travnik posijalo sonce. Igrišče so poškodovali tudi tovornjaki, ki so bili parkirani na travi in so ta ko pustili skoraj deset centimetiov globoke brazde. Publika pa j« še raztrgala na več krajih mrežo, ki loči tribune od igrišča in polomila vrata kabine visoke napetosti. Voditelji športnega društva Triestina so ostro reagirali, saj so hoteli na vsak način onemogočiti, da bi koncert bil na štadionu, (dan) Naslednje zvišanje pravične stanarine bo šele 1. novembra Sindikat stanovanjskih najemnikov SUN1A opozarja vse stanovalce, katerih stanovanjske pogodbe so podvržene zakonitemu podaljšanju in ki plačujejo pravično stanarino, da se začetek drugega — 20-odstot-nega — poviška najemnine ne nanaša na 1. avgust, kakor ozkoglcdno ali zainteresirano zatrjujejo stanovanjski lastniki, temveč na 1. november tekočega leta Za siceršnja pojasnila naj se prizadeti vscka-ko/ obrnejo kar na urade SUNIA v Ul. S. Lazzaro 9, tel. 31545. Včeraj so v Ulici Piccardi uradno odprli novo telefonsko centralo, ki deluje že dva meseca. Centrala, ki so jo začeli graditi že pred štirimi leti, a je še niso dokončali, bo skrbela za približno 20.000 abonentov, ki žive v tem mestnem predelu. Prostor je uradno odprl direktor SIP inženir Nerio Cavazzoni, ki je orisal delovanje centrale. Sledil je ogled novih prostorov, kjer so podrobneje obrazložili funkcijo posameznih strojev. SIP uporablja, kot tudi nekatere tuje telefonske družbe, tehniko S emens, ki je po mnenju nekaterih nekoliko zastarela. Centrala ima tudi poseben električni akumulator, ki ji omogoča samostojnost, tudi če zmanjka električnega toka. Vse aparature so izdelane iz nevnetljive snovi. Povabljenci so si nato ogledali dvorano, ki je podobna labirintu, kamor se stekajo vsi kabli, nato pa še pritljičje, ki je osrednji del centrale. Neki usluž benec je še dostavil, da ima SIP še svoj rekord: vsakih tisoč klicev se namreč le trije ponesrečijo. To seveda po statistikah telefonskega podjetja. -------------- Sporočilo SIP SIP sporoča, kot je bilo zainteresiranim ie javljeno, da bodo danes, 25. julija, spremenili telefonske številke približno 1300 tržaškim abonentom, ki stanujejo v predelih Strada di Fiume, velesejem in Ul. Re-voltella. Omenjeni abonenti so že vključeni v nove telefonske imenike — izdaja 1979/80 — ki jih v tem času raz-delujejo. Nova telefonska številka bo sestavljena iz šestih številk, začela pa se bo s 94. Za nadaljnje informacije se lahko obrnete na št. 12 (informacije o i-meniku abonentov — brezplačna storitev). cesu je vzbudila v navzočih velik't zanimanja in spravila dogajanje v sodni dvorani in izven nje iz nor malnega tira obravnav, saj je bil včeraj Fo vedno v središču pozornosti. Tako je na primer predsednik sodnega zbora dr. Mancino njega imenoval «signoi Dario Fo», medtem ko so bili ostali obtoženci le «navadni* Polesi, Vidali, Bom-beni, Alminiji Padovani, Brede, Vignole, Rampogne in Benaliji; njegovemu zagovoru so sodniki sledili z večjim zanimanjem in pozor nostjo kot se to ponavadi dogaja v drugih primerili, in na dolgem hod niku pred sodno dvorano je imel Fo med raznimi prekinitvami vedno glavno besedo — tudi med čaka njem na razsodbo, ko se je z glavnim tožilcem dr. Franzotom vpletel v razgovor o pojavu droge med italijansko mladino in mu skušal dopovedati, da sodstvu zgolj z za tiranjem uživalcev mamil ne bo uspelo iztrebiti tega družbenega zla. Kot je sam povedal, je bil včerajšnji eden od 75 procesov, ki si jih je nakopičil v zadnjih desetih letih zaradi svojega brezkompromisnega delovanja po vsej Italiji. Dogodek je iz daljnega 1970. leta, prizorišče pa velika dvorana študijskega centra v Pordenonu. V dvorani bi morala gledališka skupina Daria Foja uprizoriti delo «Burkarški misterij*, ki razkriva ozadje smrti anarhista Pinellija Bili so časi, ko je bil Pinelli uradno še «samomorilec», Valpreda pa «pošast» Trga Fontane, zato je bilo pred dvorano precej vroče. Prire ditev je bila namreč zasebnega značaja; kdor si jo je hotel ogledati je moral ob vhodu pokazati izkaznico Arcija. Zato so prepre čili vhod v dvorano tamkajšnjemu kvestorju Rosanovi, podkvestorju in dvema častnikoma. Ti pa so pozne je prijavili Foja in devet sindikalistov CGIL, češ da so se uprli javnim funkcionarjem. Na prvostopenjski obravnavi leta 1976 v Pordenonu so vse obtožence oprostili, kajti obtožnica se je izkazala kot iz trte izvita. Prijav ljeni so bili namreč ljudje, ki iih ob dogodku sploh ni bilo pri vhodu. eden od njih tPadovan) pa se je takrat nahajal celo v Trstu (!) Glavni tožilec je takrat najavil priziv in o tem prizivu se je včeraj razpravljalo. Dr. Franzot je skušal dokazati, da so predstavniki oblasti takrat le opravljali svojo dolžnost in zahtevaj za obtožence obsodbo na 6 mesecev zapora. Branilci, odvetniki Canestrini, Bat-tello, Giberti in Troisi, pa so zagovarjali tezo. da kvestor ni ime! pravice vstopa v dvorano, ker je bila prireditev le zasebnega značaja. in zahtevali naj sodni zbor oprosti obtožence. Sodniki so po poldrugi uri posve ta razsodili, da je zapadel rok za sodni pregon obtožencev (dogodek je kot rečeno izpred devetih let), zaradi česar so lahko Dario Fo in skupina devetih sindikalistov iz Pordenona po sedmih urah sodne o-bravnave končno svobodno zapustili sodišče. Koncert v Stivanu V ponedeljek so ljubitelji klasični glasbe lahko prisluhnili v gotski cerkvi pri Štivanu koncertu pianist' ke, Kanadčanke Nicole Presenteg, Glasbeni večer je na pobudo avtonomne letoviščarske in turistične «' stanove devinsko-nabrežinske ri«**; re že peta tovrstna prireditev v te) sezoni. Prvotni program je sicer predvideval nastop pianista Clauda Label-la, ki pa je moral iz tehtnih razlogov prekiniti turnejo po Italiji. Kljub tej nevšečnosti se je glasbeni večer izkazal na visoki ravni, saj !? mlada Kanadčanka, ki je v domovini žela že vrsto priznanj, presegle vsaka pričakovanje. Izredna tehnična priprava in interpretativna sposobnost sta se izkazali že na samem začetku in sicer v Bachovi tCiacco-ni* v Busonijevi predelavi, kjer ie veličastni in vendar strogi duh Prevzel številne poslušalce. Sledili s Debussgjevi Etude: pour les arpe-ges composes ter Visle Jogeuse. Kot zadnja točka na sporedu pa Chopi nova Sonata v h-molu, Opus US 1 stavki Allegro moderato, ScherzOi Adagio in Presto ma nem troppo■ Treba je dodati, da se bo pianistki, z istim programom predstavila «« mednarodnem klavirskem tekmovanju Busoni v Bocnu. Ameriški gos Ve v baziliki sv, Silvestra V baziliki sv. Silvestra bo v četrtek, 26. t.m., ob 20.30 za *Glas-bena srečanja* drugi koncert ameriških pianistov, ki se mudijo v niši deželi. Mladi izvajalci lega dragega koncerta bodo: John Salomon iz Shri Lanke (Ceglona), ki je v svojil prva mesta na številnih mednarodnih tekmovanjih in debil štu-dijsko štipendijo za izpopolnjevanje v klavirskem razredu teksaške ««'" verze. Odlikovat se je tudi na Pr' vem tečaju za klavirsko interpretacijo v Farri ob Soči. Salomon bo izvajal stciadbe J. S. Bachi’ Mozarta in Chopina. Hui Met Kil je po rodu iz Tajske, živi pa v ZDA od ieta :974. je učenka An«* Koscielni in Ragmonda Hansona PR Hartfort Universitg. Leta 107S Jj zmagala na tekmovanju mladm koncertantov v Netv Englandu ’n «* tekmovanju za nagrado «Ireie Kahn» za najboljšo klavirsko interpretacijo. Nastopala je v ZDA * v Tajski Met Lin bo izvajali Beethovnovo sonato «Appassionata»• David Dubiel, Amerikanec. se_*" rekamo družini in svojcem najgl«"' Ije sožalje. Odbor za proslavo bazoviških žrtev Ob smrti Ivana Novaka izrekaj* ženi Pini in hčerki Mari globoko **" žaljc Cvetka in Vinko Benčič z dr«' žinama Gašperlin in Laine. Združenje staršev osnovne š«J* «Bazoviški junaki* v Rojanu izrek* s hvaležnostjo zadnji pozdrav Iva«® Novaku in se prdružuje žalovanj11 svojcev. Ob izgubi tovariša Ivana Novak* izreka odsek /a zgodovino pri N aro" ni in študijski knjižnici iskreno *** žalje ženi, hčerki in bratom. SPDT izreka družini svojega J>*v šega odbornika, pokojnega Iva«* Novaka, iskreno sožalje. Nesreča mladega motcciklista v Ul. Flavia Mlad motociklist se je včeraj v poznih popoldanskih urah ponesrečil v Ul. Flavia. 21-letni Antonio Te-deschi iz Ul. Fabbri 1 se je ob 18.30 peljal na svojem harley davidsonu po tej ulici proti središču mesta, ko je vanj treščil renault beograjske registracije, ki ga je upravljal jugoslovanski državljan Dmitar Dmitro-vič. Mladeniča so z zasebnim avto mobilom prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom nartnice, poleg tega pa je Te-deschi zadobil šo vrsto udarcev po nogah, kolenih, bokih in desni roki. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti mesec dni. Umrl je naš dolgoletni tovariš član in podpredsednik združenja IVAN NOVAK Ohranili ga bomo v lepem spominu. Hudo prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Preminila je naša draga MARIJA BAN roj. PERSIN0VICH Pogreb bo jutri, 26. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na. Opčinah. Žalostno vest sporočajo; mož Rudolf ter hčeri Aliče in Elizabeta * možem Brunom. Trst, 25. julija 1979 Pogrebno podjetje Zimolo GORIŠKI DNEVNIK S PONEDELJKOVE SEJE DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVITA Na dnevnem redu preureditev občinskih služb ter važna urbanistična vprašanja Občinski svet soglasno odobril sklep o preureditvi služb in uradov, z večino glasov pa je izvedencem poveril izdelavo urbanističnih inštrumentov , V ponedeljek se je sestal devin-Sao - nabrežinski občinski svet na zadnji seji pred poletno prekinitvi-•j0-, Na dnevnem redu je bilo več to*, naj večjo pozornost pa je skupščina posvetila preureditvi občinskih služb ter urbanističnim vPrašanjem. Po sporočilih župana in odgovorih *>a vprašanja je občinski svet pro-Ucd in soglasno odobril sklep o preureditvi občinskih služb in uradov. Pred razpravo je svetovalec Brecelj (SSk) predlagal, da bi to točko dnevnega reda prenesli na poznejši da-saj je bil dokument dokončno Pripravljen le v jutranjih urah in Ia zato ni bilo mogoče proučiti, fredlog je bil zavrnjen, zato je odbornik Depangher orisal glavne točke Programa ter namene, ki so sPremljali občinsko upravo pri nje-Sovi izdelavi. Tako so se predstavniki občinske uprave večkrat se-s sindikalnimi organizacijami. lri sestanke so imeli tudi z občinskimi uslužbenci. Preureditev služb, Je Poudaril odbornik Depangher, pa do predvsem važna za nestalno o-Seoje, ki bo tako vključeno v novi enganik. Slednji bo po preureditvi Predvideval naslednje urade: tajni-S vo, finance in knjigovodstvo, urad Ja stike z javnostjo, anagrafski u-rad ter tehnični urad, ki bo razdeli0 na tri sektorje: prvi se bo u-"yarjal z urbanističnimi in gradbe-Jkskimi problemi, drugi sektor bo jeuclžen za načrtovanje manjših jav-del, tretjemu sektorju pa bodo Poverjene javne službe. V vseh teh “Cddih so predvidene nekatere no-,psti, ki jih je odbornik orisal ob-cinskemu svetu. Gledališča grad SV. JUSTA Ganeš ob 21.15 ponovitev operete L|najska kri» Johana Straussa v zvedbi operetnega gledališča iz Bukarešte. Prodaja vstopnic pri osred-nli blagajni v Pasaži Protti. Rossetti V soboto, 29. julija, ob 20.30 četrta Predstava operete «Chicaška knegi-n ja* Emmericha Kalmana. Proda-■a vstopnic pri osrednji blagajni Pa-saze Protti. GRAD SV. JUSTA Na gradu sv. Justa se bo v petek, .■ julija, zbrala vrsta znanih umet-®kov tržaškega porekla. Predstavo organizirala letoviščarska usta-. ?0va, udeležili pa se je bodo igralka Jole Silvani, ki se je ne prav mladi Tržačani spominjajo kot part-D?rko znanega Cechelina; igralec "*ario Valdemarin, ki je zaslovel, je nastopil na televizijski oddaji 'Gascia o raddoppia?* Edini gost, ki , ,'z Trsta, je Rita Pavone, ki pa ,e je poročila s Tržačanom T. Renom Jkaterim bo nastopila tudi v petek. 7°.koncu naj omenimo še kantav-?rja Andra Cecovinija, jazzista gelia Zorija in popevkarja Lorenza *mata. Listki so na razpolago v Pa-Sazi Protti. Včeraj-danes Danes, SREDA, 25. julija « JAKOB ?®nce vzide ob 5.39 in zatone ob — Dolžina dneva 15.05 — Lu-a vzide ob 5.07 in zatone ob 20.08. Jutri, ČETRTEK, 26. julija ANA ^feme včeraj: na j višja temperatura «,■' stopinje, najnižja 17,4, ob 18. uri stopinje, zračni tlak 1017 mb ^staljen, vlaga 45-odstotna, nebo sko-al jasno, veter 13 km/h zahod jugo-j^uodnik, morje malo razgibano, mPeratura morja 21,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI ro!??e ju'>ja 1979 se je v Trstu “uuo 7 otrok, umrlo pa je 16 oseb. -RODILI SO SE: Fabio Adriani, Uvide Ardito, Tiziana Bressan, Lo-‘hzo Marši, Erika Radovič, Seba-gjan Degli Innocenti, Riccardo GMrli SO: 85-letna Anna Rebec p- Novacco, 70-letni Giordano Ba-• 81-letna Maria Vecchi vd. Bar-Rn Pa, 83-letna Cecilia Rossi vd. kstrovicchio, 72-letna Zora Maca-ri yd- Ferluga, 65 letni Rodolfo Pe-l_j mi, 91-letni Paolo Bellaudi, 66-SaK* ^irgilio Martellani, 70-letna Eli-jetta Spanger vd. Čergol, 78-letni . ancesco Steinbauer, 88-letna Letini? Eckhardt vd. Ulcigrai, 93-letni b-jmgio Fragiacomo, 91-letna Ada jjmgher vd. Torrenti, 25-letni Fulvio . oretti, 87-letna Anna Ceclich vd. ugovaz, 92-ietni Pietro Surian. DNKVNA služba lekarn (od 8.30 čc. 28.39) Em 1 Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, !a S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. 8-30 do 13. In od IG. do 20.30) .■ Dante 7. Istrska ulica 7. nočna služba lekarn »j. (od 20.30 dalje) • Dante 7. Istrska ulica 7. Nravstvena dežurna služba ^AM118 s,užhf ZB zavarovance Notna ef štev 732-627 in ENPAS od 22. do 7. ure: lekarn^ v okolici ,i Jlm.iunce: tel 228 124: Bazovica: p' 226 165; Opčine: tel 211001; 7 "sek: tel 225 141 Božje polje; jjS/mk: tel 225 596: Nabrežina: tel ti.i z'; Sesljan tel 209 197: ž.avlje: 137 Milje; tel. 271 124. ■ tel. 229 190. Razprava je pokazala, da so si bili pogledi o tem vprašanju skorajda enotni. Svetovalci vseh političnih skupin so se strinjali, da je občinska uprava storila nekaj koristnega in pozitivnega, nekateri pa so še predlagali manjše popravke tehničnega značaja. Tako sta svetovalca Brecelj (SSk) in Colja (PSI) poudarila, da občinska uprava mora imeti ustrezno prevajalsko službo. kakršne sedaj še nima. Ob zaključku razprave pa je svetovalec Colja še dejal, da je, po njegovem, število uslužbencev, ki jih predvideva organik (123) previsoko za tako občino kot je devinsko - nabrežin-ska. V glasovalni izjavi pa je svetovalec Brecelj napovedal, da se iz prej navedenih razlogov ne bo udeležil glasovanja. Sklep o preureditvi občinskih služb in uradov je bil nato soglasno sprejet. Taka enotnost pogledov in stališč na ni prišla do izraza o drugem vprašanju, o katerem je devinsko -nabrežinski občinski svet razpravljal na ponedeljkovi seji. Na dnevnem redu je bil sklep, oziroma trije sklepi občinske uprave, s kate- IflH-l l'H—I Namesto cvetja na grob Ivana Novaka darujeta družini Batagelj -Turk 10,000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Ivana Novaka daruje Franc Brus 5000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Angelo Pečar roj. Čok darujeta Adrijana in Stanko Škrinjar 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina Angele Pečar daruje Ema Tomažič 10.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Namesto cvetja na grob Ane Novak darujeta Francka in Gvido Vremec 10.000 lir za SPD Tabor. V spomin na tovariša Ivana Novaka darujejo Neva Lukeš 10.000, A-nica in Milan Udovič 10.000, Dora Caharija 10.000, Rudi Jančar 5000, Lado Premrli 5000, Danilo Pilat 5000, Rožica Božič 10.000, Slava Slavec 5000 lir za Združenje aktivistov o-svobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V isti namen darujeta Lu-ciano in Jolanda Gustinčič 5000 lir za spomenik padlim iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane in 5000 lir za PD Rovte - Kolonkovec. V spomin na Ivana Novaka daruje Silvana Malalan 10.000 lir za Združenje aktivistov NOB. 'Ob 5. obletnici "smrti Ivana Ger-dola in v spomin na padlega sina daruje Milka Gerdol 10.000 lir za Glasbeno matico in 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dragega Ivana Novaka darujeta Angelo in Mira Kermec 10.000 lir za SPDT. Namesto cvetja na grob Ivana Novaka darujeta Franka in Franko Ar-mani 15.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah. V počastitev spomina dragega prijatelja in tovariša Ivana Novaka daruje Angel Turk 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah. V spomin na Ivana Novaka darujeta Vida in Darjo Jagodic 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah. Izleti Planinska sekcija SK DEVIN priredi v nedeljo, 29, t.m., avtobusni izlet na Vršič z ogledom izvira Soče ter vzponom na Prisojnik. Hoje je približno 2.30 ure. Na vrhu je na razpolago žig transverzale in poti prijateljstva. Vpisovanje pri odbornikih. Odhod bo predvidoma ob 6.30 iz Sesljana. SPDT prireji v soboto in nedeljo, 28. in 29. t.m., izlet z osebnimi avtomobili v Karnijske Predalpe. Planinci bodo opravili krožno pot od koče Pordenone preko Val Monta-naie in nazaj. Vpisovanje še danes, 24. t.m., na sedežu ZSŠDI (Ulica sv. Frančiška 20/2, tel. 767 304) vsak dan od 11. do 12. ure. Odhod v soboto, 28., ob 14. uri izpred sodnije v Trstu (Foro Ulpiano). Sekcija socialistične stranke s Proseka - Kontovela organizira v nedeljo. 29. julija 1979, enodnevni izlet v Kočevski Rog z ogledom partizanske baze 20. Vpisovanje v društveni gostilni na Proseku. SPDT prireja od 25. avgusta do 2. septembra devetdnevni planinski pohod po planinski vertikali SPDT od tromeje na Peči pri Trbižu preko Zahodnih Julije 'v, Rezije in Beneške Slovenije do Matajurja. Pohod je primeren za vse. Kogar bi zanimal, naj se za vse podrobnosti in informacije obrne na ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304) J pa na odbornike SPDT, do konca tega meseca. Združenje UNION priredi v nedeljo, 29. julija, izlet v Pieve di Cadore. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. V četrtkih od 17. do 19.30 in v sobotah od 10 30 do 12. ure Prosveta rimi je občina predlagala, da se izvedencem poveri izdelava urbanističnih inštrumentov. Po predlogu občinske uprave bi morali izvedenci pripraviti naslednje študije ali načrte: izdelati bi morali načrt o varianti občinskega regulacijskega načrta in ga prilagoditi deželnim urbanističnim načrtom; nadalje bi morali pripraviti načrt za ekonomične ljudske gradnje ter socio-eko-nomsko študijo, na osnovi katere bi nato proučili vse možnosti za turistično valorizacijo občine. Predloge občinske uprave je orisal župan škerk, ki je svetovalce opozoril na izredno važnost celotnega urbanističnega vprašanja. Dejal je tudi, da bo občinska urbanistična komisija sledila delu izvedencev; o-risal je glavna določila urbanističnega deželnega načrta, s katerim se je treba sedaj prilagoditi. S tem problemom so tudi povezani načrti za ljudske gradnje, še posebej pa je župan škerk omenil vprašanje kraških vasi, kjer ni po deželnem urbanističnem načrtu nobene možnosti za gradnje. Vsa ta vprašanja bodo izvedenci poglobili in skušali nakazati primerne rešitve. Razprava ni bila tako razgibana, kot bi lahko pričakovali. Nekateri svetovalci so želeli le pojasnila, svetovalec Brecelj pa je orisal stališča Slovenske skupnosti do teh vprašanj. Zaželel je, da bi prišlo do čim širšega soglasja, ker je problematika taka, da ne sme biti strankarskih interesov. Poudaril je tudi, da si bo SSk prizadevala, da bo kakršen koli poseg v korist obeh skupnosti, ki živita na tem ozemlju, podčrtal pa je, da urbanistični posegi ne smejo načeti sedanjega razmerja sil med tu živečima skupnostma. Predlagal je, da bi zaenkrat črtali z dnevnega reda sklep o načrtu o ljudskih ekonomičnih gradnjah (predlog je bil pozneje za-vrrijen) obrazložil je tudi stališče SSk do tega vprašanja, ki je proti temu, da se v občini začenjajo izvajati zakoni o ljudskih ekonomičnih gradnjah. Proti predlogom občinske uprave se je izrekel svetovalec Beltramini (KD) in jih označil kot nepotrebne in demagoške. Dejal je, da bi to nalogo lahko izpeljala občinska urbanistična komisija ip zato predlagal občinski upravi, da bi uporabila predvidena nakazila v drugačne namene. Napovedal je, da bo KD glasovala proti vsem trem predlogom. Razprayj so sledile volitve. Z večino glasov so bili sprejeti vsi trije sklepi, v smislu katerih bosta prof. Giorgetti ter= arh. Robutelli pripravila načrt o varianti regulacijskega občinskega načrta in prilagoditev z deželnim urbanističnim načrtom. Ista dva izvedenca pa bosta skupno z arh. Precalijem pripravila načrt o ljudskih in ekonomičnih gradnjah, prof. Lokarju pa je občinski svet poveril nalogo za izde; lavo sooio-ekonomske študije, na osnovi katere bo nato proučil možnost za turistično valorizacijo devinsko - nabrežinske občine, (as) Kino Ariston 21.30 «Convoy». Režija Sam Pekimpah. Kris Kristoferson, Ali Mc Graw, Ernest Borgnine. Prepovedan mladini pod 14. letom. Rilz 18.00—2215 «Tigerman bersa-glio umano*. Glen Ford, Cliff Jo-ung. Barvni film. Eden Zaprto. Grattacielo 16.30 «Frankenstein ju-nior*. Režija Mel Brooks; igrajo G. VVilder, P. Boyle, M. Feldman. Fenice Zaprto Mignon 16.03—22.00 «Argoman». Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «Frene-sie eroticche di una ninformane*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo Zaprto. Moderno 16.30 «Colpisci ancora Joe». D. Martin. Barvni film. Aurora 17.00- 19.15-21.45 «MASH» D. Sutherland. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Capitol 17.00—21.45 «11 sipario strap-pato». Paul Nevvman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Vittorio Veneto 17.00 «La rabbia dei morti viventi*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PD Primorec iz Trebč prireja fotografski natečaj na temo «Mačka». Slike (belo-črne ali barvne, format minimum 20 za 25) sprejemamo od 20. 8 do vključno 23. 8, v ljudskem domu v Trebčah od 20.30 do 22. ure. Fotografije bodo razstavljene na društvenem prazniku 25. in 26. avgusta. PRODAM FORD taunus 1600 SW, letnik 76, v odličnem stanju, avtoradio. Ulica Rapicio 7, tel. 763-107 Carli. PRODAM Guzzi 250 v dobrem stanju — zanimiva cena — Dario Milič, Križ 6. KORESPONDENTA/ko za srbohrvaščino išče tržaško podjetje. Ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro «korespondent». Bralcem in naročnikom PRIMORSKEGA DNEVNIKA! Ko greste na dopust, lahko prejemate PRIMORSKI DNEVNIK v kraj letovanja. Da bi dobivali časopis takoj po vašem prihodu, sporočite to čen naslov teden dni preden odpotujete. Naročnina znaša 2.300 lir za 14 dni za letoviščarje, naročniki Primorskega dnevnika pa prejemajo list brezplačno, če ga namesto na dom prejemajo na novi naslov. POSEG ZA REVITALIZACIJO ZGODOVINSKEGA CENTRA Morda že proti koncu leta pričnejo z obnovo lenassijeve hiše v Ul. Marconi Dozidali bodo podrti del zgradbe, odprli vse arkate ter zgradili osem manjših stanovanj Lenassijeva hiša, ki jo občinska uprava namerava obnoviti PREJŠNJO SOBOTO V OMIŠU Sovodenjski nonet nastopi! na festivalu dalmatinskih klap Doslej so na tej prireditvi nastopali izključno domači ansambli - Finale bo v nedeljo, 29- julija Sovodenjski nonet je v soboto, 21. julija, nastopil na 13. festivalu dalmatinskih klap v Omišu. Doslej so na tej glasbeni prireditvi, ki vsako leto privabi v ta turistični kraj lepo število domačih in tujih gostov, ljubiteljev dalmatinskih pesmi, nastopali izključno domači ansambli. Sovodenjski nonet pod vodstvom Zdravka Petejana pa je nekako pri-kin.il z dosedanjo tradicijo. Na sobotnem koncertu, finale bo v nedeljo, 29. t.m., je zapel štiri dalmatinske pesmi in če smemo soditi po navdušenem aplavzu, naletel tudi na topel sprejem pri poslušalcih. Sicer pa bo treba prisluhniti, kaj bo odločila ocenjevalna komisija. ki bi morala že danes ali najkasneje jutri sporočiti, ali se je zbor uvrstil v nedeljski finale. V tem primeru se bodo nonetovci ponovno odpravili na pot. Pa še to. Pred samim koncertom je vodstvo festivala pripravilo za naše fante kratek sprejem. Gostiteljem so Sovodenjci podarili reprodukcijo fotografije starega rubijske-ga gradu, za povabilo na festival in gostoljubnost pa se je v imenu SPZ, ki je udeležbo na festivalu tudi gmotno podprla, zahvalil Rudi Pavšič. Iz tržiške bolnišnice 15 dni se bo zdravil 46-letni Giuseppe Montena iz Špetra ob Soči, Odkar jc goriška občinska uprava sprejela urbanistični načrt, od takrat dalje so vse pogosteje go vori o potrebi zavarovanja zgodovinskega središča. Gre za pomemben napor, kako ohraniti staro go-riško naselitveno jedro, s tem pa tudi urbanistične in arhitektonske elemente, ki so pomembna sestavina naše pretekle in sedanje kul turne tvornosti Med pomembnimi objekti, ki jih nameravajo obnoviti in tako rešiti pred propadom, je nakdanja Lenassijeva hiša na vogalu nasproti stolnice. Občinska uprava se na merava poslužiti zakona o stanovanjskih hišah, da br si zagoto vila denarna sredstva za njeno o!* novo. Zaenkrat obstaja idejni načrt ter je v teku postopek pri spomeniškem varstvu, da si pridobijo vso potrebno dokumentacijo in finansiranje. Načrt o notranji ureditvi poslopja je izdelal arhitekt Riavis oblikovanje prečenja pa so zaupali arhitektu Montesiju. Poseg predvideva dozidavo tistega dela zgratibe nasproti stolnice, ki se je podrl. S tem bodo odpravili dohod za avtomobile med Ul. Marconi in trgom pred stolnico. Namesto čeBte bo nastal dohod za pešce, ki -ga bodo dvignili za eno stopnico. Sploh pa je v predvide Vanjih ure-jevo/lcev tega mestnega predela odprava avtomobilskega prometa ter uvedba «otokoy za pešce*. Ideja najbrž ni tako blizu uresničitve, toda slej ali prej lahko računamo z njo. Zunanja podoba Lenassijeve hiše bo po ureditvi kar še da podobna tisti, ki je bila v času največjega sijaja. Dvorišče bo imelo več arkad, kot jih ima sedaj. Odprli bodo tudi tiste, ki so sedaj zazidane Nastalo bo intimno dvorišče v o-bliki črke «U>, ki bo javna last in ga bo mogoče s pridom uporabljati za določene kulturne prireditve. še najprikladnejše bi bilo za nastope eksperimentalnih gledališč in za komorne koncerte. Tole mi mogrede. Sicer pa nameravajo preurediti tudi notranjost objekta. Namesto poprejšnjih soban s površino do 30 metrov, bodo zgradili manjše spalnice, se pravi tudi manjša stanovanja. Osem naj bi jih bilo. V pritličju bodo uredili trgovine, ki jih bodo prodali zasebnikom. S prodajo lokalov bedo zaslužili ne kaj denarja in tako . poseg izpeljali do kraja. Zanj bi potrebovali okoli 600 milijonov lir, za ureditev osmih stanovanj pa bi po zakonu o hišah prejeli od države prispevek 331 milijonov Ur. Razliko bi. kot smo rekli, najbrž pokrili s prodaja lokalov, če bi šlo vse tako kot si želijo, bi z c.eli pričeli proti koncu tega leta, nam je povedal od bomik za javna dela prof. Lan-franco Zucalli, Javne ustanove, kakor vidimo, si v mejah svojih sposobnosti priza devajo s temeljitimi posegi zavarovati pred popolnim razpadom zaščitene objekte. Zasebniki jih niso sposobni posnemati. Enostavno zato ne, ker se .jim najčešče ne iz plača. Zato precej hiš propada strehe se rušijo (primer, ki se je pred nekaj tedni zgodil v Rašte lu), s tem pa se nepopravljivo u-ničuje sicer skromen stanovanjski fond. Kako to preprečiti, je danes — in že dalj časa — vprašanje. Illlllllllilllllllltillllilllllllllllllllllllllllllliiiiniiiiiiiiiiiillliillliliillllllllilfllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililllllllliiituilllllllllllllllllllllllilllllllllllilliiimillllllllllllllll V MALEM MUZEJU BLIZU BAZILIKE Razstava starih oglejskih svetilk Razstava bo odprta za turiste do septembra Za turiste je v naši deželi lepo poskrbljeno. Poleg prostranih in lepo urejenih (a tudi dragih) plaž v Gradežu in Lignanu ter nekaterih manjših krajih imajo v neposredni bližini obale polno lepih krajev, kamor se lahko zatečejo v primeru neviht ali če so siti lenarjenja na plaži. V samem, Gradežu si lahko ogledajo baziliko, ki obhaja letos 1.400 letnico, v Ogleju si lahko ogledajo številne stare spomenike rimske preteklosti. prejo pa lahko še v Palmanovo, Videm, Gorico, Trst, Mira-mnr, kjer imajo na voljo obilo bazilik, gradov in muzejev. Zvečer va je zanje poskrbljeno s številnimi koncerti in drugimi umetniškimi nastopi v raznih krajih; za to priliko prav pridejo tudi stare cerkve. V Gradežp, v Ogleju, v Štivanu, v Šesta dl keghena in še drugod je skoro vsak večer na voljo koncert. Proti koncu tedna pa je brez števila liud-ških"pfažniliov - šager, 'ha ^‘katere zahajajo tudi domači in tuji turisti. V Ogleju je zelo obiskan muzej rimskih starin. Ker pa se vsem ne zljubi hoditi po prostranih sobanah, kjer je veliko predmetov iz rimske dobe, je uprava muzeja s preureditvijo stare kmečke stavbe v neposredni bližini stare bazilike skušala nuditi vsaj nekaj stotinam turistov, ki se ustavijo dan za dnem na trgu pred baziliko. V tej podružnici muzeja so v teh dneh uredili razstavo nekaj stotin starih rimskih svetilk. Gre za svetilke na olje, ki so jih izdelovali ne le v Ogleju marveč v več delavnicah po ozemlju, ki je spadalo pod to v rimskih časih veliko mesto. V muzeju imajo več tisoč primerkov takih preprostih svetilk. Pred leti so jih strokovnjaki skrbno katalogizirali in oglejski muzej je izdal obširno študijo v dveh zajetnih knjigah. Seveda gre za zelo podrobno analizo teh svetilk. Na razstavi lahko vidimo preproste in zahtevnejše svetilke. To je dokaz, da so že v takratnih časih lju- dje z manjšimi dohodici kupovali za svoj dom navadno svetilko, petičneži pa so z večjim izdatkom lahko kupili lepše izdelano svetilko. Niso pa vse te svetilke enake, kajti na področju Carlina, t. j. v bližini Morana, je bila ena tovarna, ki je izdelovala drugačne oblike svetilk. Razstava bo odprta do septembra v dopoldanskih urah. Vredno si jo ,i vgiedati. Pravzaprav si je vredni ogledati celotni muzej v Ogleju in tudi vse izkopanine. Naučili se bomo marsikaj zanimivega. (m. w.) Matteottijeva ulica, zaradi posledic, ki jih je zadobil v prometni nesreči, ki se je pripetila v neposredni bližini njegovega doma. Montena se je peljal na motornem kolesu, pri tem pa ga je zbil mimovozeči avtomobilist. Coloni obiskal sedež pokrajinskega združenja obrtnikov Predsednik deželnega odbora Coloni, ki se je v ponedeljek popoldne sestal s člani goriškega občinskega odbora, se je v večernih urah raz-govarjal tudi z upravnim odborom pokrajinskega združenja obrtnikov. Predsednik združenja, Luciano Sac-chetti, je Colonija in deželnega odbornika za finance Tripanija, seznanil s težavami, s katerimi se morajo soočati obrtniki, zlasti glede posojil po znižani obrestni meri. Znano je, da so razpoložljiva sredstva v višini 1200 milijonov lir izčrpali že v ietu 1978, novih sredstev, ki jih predvideva triletni finančni in razvojni načrt dežele, pa še ni. O-menjeni dokument namreč še zmeraj ni odobren. Spričo takega stanja pa je Sacchetti opozoril predstavnika dežele na nujnost, da se. dokler ne bodo odobrili razvojnega načrta, sprejmejo nekateri nujni ukrepi na osnovi deželnega zakona št. 17. Prav tako se je pokazala potreba, da dežela, v pričakovanju odobritve osnovnega načrta razvoja, sprejme nekaj splošnih začasnih ukrepov za pomoč obrtništvu. Podpredsednik deželnega odbora Coloni je nato nakazal, kakšne naj bi bile smernice deželne politike na področju obrtništva, še posebej pa glede gradnje in opremljanja obrtnih središč. Suša na bencinskih črpalkah v naši pokrajini kar noče popustiti. Posebno težko je priti do super bencina na črpalkah na tržiškem področju. Zgovoren je podatek, ki smo ga dobili včeraj okrog poldne. Super bencin je bilo mogoče kupiti le na petih črpalkah, medtem ko plinskega olja sploh ni bilo mogoče kupiti. iiimiitiiiiiiiiiiiitfiiiitmmiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiitimiiimiiiiiimiaimitiiiuiiiiiiMiiiiimiiiMiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimimiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiitiiilV Rako se polja spreminjajo v močvirje Dve leti sta minili od znanega spora med števerjansko občinsko upravo in družbo Valdadige iz Vileša glede kopanja ilovice na področju Prevala, V tem času je bila pred goriškim pretorjem tudi obravnava proti zakonitim predstavnikom družbe Valdadige, ki pa so bili, kakor smo takrat že poročali, oproščeni. V tem času pa sta bila na deželno upravno sodišče naslovljena dva priziva v zvezi s to zadevo. Pritožila sta se tako občinska uprava kakor družba Valdadige. Kolikor nam je znano, pa akti še zmeraj čakajo boljših časov, mogoče varno ....m........................ OB 150-LETNICI ROJSTVA GORIŠKEGA JEZIKOSLOVCA Jeseni mednarodni simpozij o veljavnosti Ascolijevega dela 150-letnico rojstva goriškega znanstvenika in jezikoslovca G. I. Asco-lija bodo v Gorici počastili z med narodnim simpozijem, ki bo 24. in 25. novembra letos v palači Attems na Kornu. Pobudo za tako prireditev je dal goriški Institut za mittelevrop-ska srečanja, podprli pa sta jo tudi videmska in tržaška univerza, ki bosta sodelovali pri simpoziju. «.4ktualnost Ascolijcve misli ob 150 letnici njegovega rojstva*: pod tem geslom se bo odvijalo delo na simpoziju. Strokovnjake z jezikoslovnega in sociološkega področja čaka zato zahtevno in obširno delo, ki ga bodo skušali olajšati s tem, da bo do zasedali v treh skupinah. Prvo HiiiiiiiiitHiHiiiiiMiitiiiniiiiHmiiimiiiMiiiitiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiimiiiiilitiiiiiiiiiitvuiimimiif PRVO MESTO ZA NAŠE KOTALKARJE ga je pripravi) Coni, Nastopilo je 49 tekmovalk, ki so na deželnih prvenstvih zasedle 3., 4. in 5. mesto in ki so se potegovale za vstop na državno prvenstvo. Kljub tolikšni konkurenci je Damjani Makuc uspelo osvojiti prvo mesto. Vižintinova pa se je uvrstila na 19. mesto. Damjana bo tako že druga članica ko-talkarskega odseka prosvetnega dru štva Otcgi Župančič, ki bo tekmova la na državnem prvenstvu. Tekmo vala bo skupaj z Nadjo Maraž, ki sije vstop priborila že na deželnem tekmovanju, kjer je bila naj boljša. Čestitamo. iNa sliki Damjana Makuc s pokalom, ki ga je osvojila na tekmovanju v Pontederi). Kdo bo nadomestil Vortoveseja v občinskem svetu in odboru Jutri ob 21. uri se bo vnovič sestal občinski svet v Tržiču. Menda je to zadnja seja pred poletnimi počitnicami, osrednja točka dnevnega reda pa je razprava o ostavki, ki jo je dal z mesta občinske ga odbornika in svetovalca, Elios Vertovese, izvoljen na listi socialistične stranke. Njegovo mesu), tako v občinskem svetu, kakor v odboru, bo po vsej verjetnosti pripadlo Ginu Saccavi niju, članu upravnega sveta trži ške bolnišnice Taka rešitev se v lem trenutku zdi najbolj ver.tetna. čeprav utegne priti tudi do določe nih presenečeni. V zvezi z napovedano ostavko so se namreč pojavile v vrstah krščanske demokracije določene politične špekulacije, čeS da se krha dosedanje zavezništvo med komunisti in socialisti pri u-pravl.jan.ju občine. V resnici pa naj bi šlo za povsem drugačne razlo ge. Vertovese .je namreč zaposlen v Trstu, zaradi obveznosti na de lovnem mestu pa je njegova prisotnost na županstvu nezadostna. Skratka prepušča mesto osebi, ki bo imela več časa za opravljanje številnih dolžnosti pri upravljanju občine Pri tem naj omenimo, da sta se v podobnih težavah znašla pred kratkim še dva socialisl ična predstavnika, bivši župan Maiani ter svetovalec Fasoli. Damjana Makuc in Tanja Vižintin, članici kotalkarske skupine prosvetnega društva Oton Župančič iz Štandreža sta se v soboto in nedeljo udeležili vsedržavnega tekmovanja v kraju Pontedera pri Piši, ki bo vodil profesor Roberto Gusmani, razpravljala pa bo o Ascolijevi teoriji substrata. V drugi skupini bodo skušali ponovno ovrednotiti Ascolijev pomen na področju romanistike, predvsem kar zadeva preučevanje narečij. To skupino bo vodil profe sor Giuseppe Francescato. Tretja skupina bo preučevala osebnost G.I. Ascolija, njegovo politično usmerje nost, kakor tudi njegovo povezanost z judovskim življem in judovsko kulturo v Gorici, Simpozij o Ascoliju bo potekal pod pokroviteljslvom dežele uprave, go riške pokrajine, občine ter goriške hranilnice in posojilnice. spravljeni v kakšnem predalu. Če Sg, na i)irokratj;kem področju v dveh letih ni veliko spremenilo, tega ni mogoče trditi za delovišče na Prevalu. V tem času, čeprav ni bilo prevelikega popraševanja po gradbenem materialu, so izkopali precejšnjo količino ilovice ter jo odpeljali v Vileš. Na mestu nekdanjih rodovitnih njiv zdaj zeva velika mlaka kalne vode. I^epo jo je videti s ceste Jazbine - Krmin, še lepše pa jo je opaziti recimo iz Dvora ali pa od Formentinijevega parka. V zadnjem času stroji sicer mirujejo. Najbrž zaradi precejšnjega mrtvila na področju gradbene dejavnosti. Položaj pa se utegne že v kratkem bistveno spremeniti in bodo potrebe po surovinski bazi spet večje. Kaj tedaj? Najbrž bo treba poiskati kompromisno rešitev, ki jo že od vsega začetka zagovarja tudi občinska uprava v števerjanu, in sicer, da bi površine, kjer opravljajo izkope, ponovno vrnili kmetijstvu s tem da bi jaške zasuli. Sicer izgle-da, da bi bilo tudi podjetje Valdadige zdaj pripravljeno sprejeti tako rešitev. Posebej pa se postavlja vprašanje urbanističnih prispevkov, ki naj bi jih občina zahtevala od podjetja. Znano je, da so nekatere občinske uprave na tržiškem področju že sprejele tak sklep za izkope peska in gramoza in da je pokrajinski nadzorni odbor tak sklep že tudi potrdil. V primeru izkopavanja ilovice gre za podoben spreminjevalni poseg na teritoriju, poleg tega pa težki tovornjaki kvarijo občinske ceste. Prav bi bilo, da bi zatorej tudi občina (oziroma skupnost) od take. delavnosti imela določene koristi. Te dni se je naš reporter mudil v Krminu, spotoma pa jg napravil še g '• ;i n..«- ,^,i velike mlake, ki je nastala potem, ko so odpeljali tri do pet metrov debelo plast ilovice. Na pobudo zbora C. A. Seghizzi Ustanovili so glasbeni arhiv o zborovskem petju Poleg vsakoletnega mednarodnega tekmovanja v zborovskem petju «C. A. Seghizzi* in znanstvenega simpozija, bomo v Gorici odslej imeli tudi glasbeni arhiv. Pravza prav gre za ustanovo, ki že deluje na sedežu zbora Seghizzi, na Travniku št. 44, od septembra dalje pa bo redno odprta. Osnovni namen glasbenega arhiva je nuditi strokovnjakom, štude.itom in glasbenim ustvarjalcem nasploh, kar največ materiala s področja zborovskega petja. Torej bo to nekakšen cente za zbiranje in posredovanje infor maci.j o zborovskem petju v dežel nem, državnem in mednarodnem merilu. Do sedaj zbrano gradivo, ki je nekakšen zametek arhiva, je uredil Italo Montiglio. Arhiv je raz vrščen v enajst različnih sekcij, kar omogoča razmeroma hitro in pregledno konzultacijo. Tako imajo oddelek za partiture, biblioteko, revije, zgodovino zborov, oddelek o zborovskem petju na splošno, oddelek. kjer se zbirajo katalogi, od delek s podatki o natečajih, splo- šni podatki, zbirka kritik, seznam založb, ki izdajajo muzikalije (mednarodni) ter diskoteka. Taka razvrstitev je sicer začasna, pravijo v upravnem odboru zbora, pripravljeni pa so jo spremeniti, oziroma dopolniti, če se bo to izkazalo za potrebno in če bodo to željo izrazili tudi zunanji sodelavci. V septembru bo glasbeni arhiv odprt ob torkih med 9. in 12. uro ter ob četrtkih med 17. in 19. uro. Po lanskem uspelem družabnem izletu v Cerkno in v bolnišnico Franjo, priredi sekcija KPI «A. Špacapan* iz Gorice, v nedeljo, 29. julija, družabni izlet v Bohinj in na Bled. Tokrat se bodo odpeljali z vlakom iz novogoriške postaje. Dopoldne si bodo ogledali nekatere zanimivosti in lepote Bohinjskega kota ter se povzpeli celo na Vogel, popoldne pa bodo obiskali še Bled. Izleta se lahko udeleži vsakdo. Prijave sprejemajo na sedežu sekcije, Gabrijelova ulica 42 ter na sedežu goriške federacije KPI v Ulici Locchi. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 4. in 5. avgusta izlet v Dolomite z vzponom na Monta Polmo (3168 metrov). Odhod v soboto, 4. avgusta, popoldne z lastnimi sredstvi. Zaradi baljše organizacije društvo prosi člane in prijatelje, ki se 'zleta nameravajo udeležiti, naj to čimprej sporočijo na sedež društva. Dne 25. in 26. avgusta pa bo društveni izlet v dolino Pišnice z vzponom na Škrlatico, 1. in 2. septembra pa obisk Sedmerih jezer ter vzpon na Kanjavec. V septembru in oktobru sta predvidena še dva izleta. Kino duri ca CORSO 17.00—22.00 «11 ritorno di Palma d’acciaio». B. Lee. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 18.00—20.00 «Superexita-cion*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržit EXCELSIOR 18.00-22.00 «Historic d’0» PRINCIPE Zaprto ISova (iurica SOČA - NOVA GORICA 18.00-20.00 «Druga stran polnoči*. Ameriški film. SVOBODA (Šempeter) 18.00-20.00 »Artisti in modeli*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Podivjana ovca*. Francoski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Providenti, Travnik 34, tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «Alla salute*, Ul. Cosulich 117, tel. 72480 DRAG, A ODLIČEN AVTOMOBIL VOLVO GL 06 - DIZEL IZ ŠVEDSKE Zadnji švedski dosežek se lahko kosa z najboljšimi mercedesi V času, ko je bencin iz dneva v dan bolj dragocen, so se mnogi italijanski avtomobilsti odločili za dizel, saj je plinsko olje bilo doslej v Italiji bolj poceni kot bencin. To je šlo nekaj let, potem pa se jih je vlada blagohotno spomnila in jim nabila dokajšen davek, da bi na neki način prišla do tistega denarja, ki se ni stekal v njene blagajne od prodaje bencina. Vse kaže, da bodo v bližnji bodočnosti avtomobili z motorjem dizel spet deležni naklonjenosti i-talijanske vlade, vsaj če sodimo po izjavah ministra za industrijo Nicolazzija (onega, ki v teh dneh na levo in na desno izjavlja, da z gorivom ni nobenega problema, saj ga je na pretek povsod; morda zato, ker se on pač vozi z ministrskim avtom in se mu ni treba ubadati s črpalkami in tam zgubljati svoj dragoceni čas). No, iz Nicolazzijevih besed se da sklepati, da bodo plinsko olje, katerega cena je trenutno v Italiji znatno nižja kot v drugih evropskih, državah, podražili. Upati je samo, da bodo istočasno odpravili dodatni davek, ki bremeni avte z dizlovim motorjem. Kakorkoli že, če se boste v bližnji bodočnosti odločili za nakup dizla, vam svetujemo, seveda če ste kaj pri sebi, švedski šestvalj-nik volvo GL D6. Poganja ga 2400-kubični šestvaljni dizlov motor, ki se lahko kosa z najboljšimi mercedesi tega razreda, obenem pa se ponaša z najsodobnejšo švedsko tehnologijo na področju pasivne in aktivne varnosti. Zanj boste morali odšteti debelih dvanajst milijonov lir, zato pa boste dobili avto katerega poprečno življenje je po ugotovitvah švedskega urada za statistiko približno 17 let. Pri nas ga bos‘e čakali približno leto dni in če imate srečo, bo minister Nicolazzi v tem času odpravil dodatni davek na avte z dizlovim motorjem ZLASTI V VROČIH POLETNIH DNEH Malomarno vzdrževanje gum ima lahko hude posledice Tudi najboljše pnevmatike nk ne zaležejo, če šofer ne skrbi za pravilen pritisk Okrog 900 incidentov z desetinami smrtnih žrtev in stotinami ranjenih je vsakoletni obračun prometnih nesreč, do katerih pride zaradi okvar na avtomobilskih gumah. Tem nezgodam pa v glavnem botruje ravno malomarnost, saj je tehnika pri izdelovanju avtomobilskih plaščev v zadnjih letih zelo napredovala kar zadeva njihovo vzdržljivost, trajnos. in varnost. Vendar vse te kvalitete nič ne zaležejo, če šofer zanemari osnovna pravila o vzdrževanju. Eno teh osnovnih pravil je ravno upoštevanje navodil o pravilnem pritisku, ki gg morajo imeti pnevmatike. Čeprav se čudno sliši, je treba ta pritisk poleti nekoliko zvišati. S tem se zmanjša površina, ki pride v dotik z asfaltom, kar istočasno zmanjša trenje in s tem segrevanje gume. Po zadnjih izračunih 20-odstotni padec pritiska skrči življenjsko dobo gume kar za 15%. Obenem pa se zaradi večjega trenja zelo poviša notranji pritisk (na vsak način več kot za 0,5 atmosfere, kolikor se poviša če je guma pravilno polnjena), zaradi vročine lahko avtomobilski plašč odleti ali gumo enostavno raznese. Zato ne bo odveč, če se zlasti poleti držimo nekaterih osnovnih pravil, saj so ravno v tem letnem času gume najbolj obremenjene. Predvsem je treba paziti na globino profila pnevmatik. Cestni zakonik predpisuje, da je njegova minimalna globina 1 milimeter. Vendar je dokazano, da je to res minimalna globina, zato nam ne bi smelo biti žal denarja: raje jih zamenjamo prej kot prepozno. Nadalje je treba paziti, da bodo polnjene, ko je pnevmatika mrzla (pri tem ne gre pozabiti na rezervno kolo). Izogibati se je treba tudi preveliki hitrosti in "naglemu zaviranju. Zlasti velika hitrost negativno vpliva na gumijasti plašč, ki se hitreje izrabi. Ne škodi tudi, če gume zavarujemo, kadar avto pustimo dalj časa na soncu. NEW YORK — Ameriška družba ^General Motors* se je odločila, da vpokliče kar milijon 800 tisoč svojih vozil iz leta 1978, na katerih naj bi ugotovili pomanjkljivosti glede podmazanja prednjih koles. Glasnik družbe je namreč dejal, da so te napake morda zakrivile nekaj nesreč, do katerih je prišlo v ZDA in v Kanadi. Modeli, na katere se nanaša ukrep, so zlasti Chevrolet montecarlo in malibu, nekatere pontiac, oldsmobile in buick. KONEC SLAVNE BRITANSKE TRADICIJE MOTORNIH KOLES Tovarna Triumph bo zaprla duri Podjetje so prizadeli finančni ukrepi konservativne vlade Zadnji predstavnik slavne tradicije britanskih proizvajalcev motornih koles, tovarna «Triumph», bo moral najbrž v kratkem zapreti duri. Britanska vlada je namreč sklenila ukiniti finančno pomoč, ki so jo proizvajalci motornih koles bili še deležni, tako da bo zadruga «Meriden motorcycle co-operative», ki je pred štirimi leti prevzela obrat «Triumph», kjer so izdelovali znane dvovalj-nike, prisiljena prenehati s proizvodnjo. Še pred 15 leti je bila britanska industrija na tem področju, skupaj z italijansko, najpomembnejša na svetu. V zadnjih 15 letih pa se je marsikaj spremenilo: pred 20 leti je Marlon Brando na svojem «trium-phu» bil simbol svojega časa, ko je motorno kolo, če je hotelo biti kaj vredno, «moralo» biti angleško. Potem se je na svetovnih tržiščih pojavila «rumena nevarnost*. Japonska tovarna Honda je vrgla na tržišče kopije angleških motorjev, ki pa so bile bolj poceni od originalov. Potem so začeli izdelovati. nova motorna kolesa, močnejša, hitrejša. Angleži so trmasto vztrajali pri svoji tradiciji, še naprej so izdelovali motorna kolesa, ki so se rodila tam daleč v 40. letih. S tem je bila usoda britanske industrije motornih koles zapečatena: niso mogli zdržati konkurence in britanske tovarne so druga za drugo morale zapreti vrata. «Norton» in BSA sta skušala združiti svoje moči, vendar tudi tako nista bila kos konkurenci. Tovarno «Triumph» je prevzela skupina delavcev in tehnikov in ta zadruga je do pred kratkim izdelovala motorje, ki so se rodili še pred drugo svetovno vojno. Navezanost na tradicijo jim je bila torej usodna, dokončno na jih je pokopal ukrep britanske konservativne vlade. Leyland vztraja pri «mini metro» Predsednik britanske tovarne «Leyland» je odločno zanikal govorice, da bodo opustili načrtovanje novega cenenega vozila «mini metro*, ki naj bi se prikazalo na tržišču konec leta 1980. Tovarna naj bi zašla v težave, tako pišejo britanski časopisi, ker je nova konservativna vlada ukinila pomoč britanski industriji. Sir Michael Edvvardes, predsednik «Leylanda» je označil pisanje časopisov kot «govno» in poudaril, da je podjetje trdno odločeno izpeljati do konca načrt za omenjeno vozilo, ki naj bi nadomestilo slavno «mini mi-nor», ki jo je Alec Issigonis načrtal pred 20 leti. Motor «rol!s royce» celo za tanke LONDON — Angleška vojna industrija bo novi tank «MBT 80» o-premila z motorjem dizel, ki ga izdeluje svetovno znana firma «Rolls Zastopnik: CHR YSLER - SIMCA - MATRA - SUNBEAM DUPLICA GIOVANNI TRST - DREVORED IPP0DR0MO 2/2 • TEL 763487 M, SINBEAM LS 1000 SUNBEAM GL 1000 SUNBEAM GLS 1300 SIMCA 1100 4 vrata SIMCA 1100 2 vrat SIMCA 1100 BREAK HORIZON LS 1100 HORIZON GL 1100 HORIZON GLS 1300 HORIZON TROFEO 1500 HORIZON SX Automatic CHRYSLER 2 I. Automatic 1307 GLS 1300 1307 S 1300 1308 GT 1500 1308 S TROFEO 1309 SX Automatic BAGHEERA S BAGHEERA TROFEO MATRA SIMCA RANCH OBIŠČITE NAS: Najbolje vam ocenimo rabljeni avtomobil Pri nas takojšnja dobava vseh modelov WALMOIOR VIA CARPISON, 6 - TELEFONO (040) 761801 ORIGINALNI NADOMESTNI DELI ELEKTRONSKA DIAGNOZA SPECIALIZIRANA MEHANIČNA DELAVNICA S POOBLAŠČENIM SERVISOM RENAULT b° j? o* POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA O. R. A. LEVLAND • MINI • TRIUMPH • ROVER - AUSTIN MORRIS Ulica Bartoletti 4 - TBST - Telefon 761156 Royce». Za ta motor so se odločili, ker je bolj ekonomičen od revolucionarne ameriške turbine na plin &A6T 1500». Konec decembra letošnjega leta bo startal mednarodni raid «Trans-africa 80», za katerega se je vpisalo že kar 60 posadk. Prisotni bodo predstavniki vseh največjih tovarn, ki izelujejo terenska vozila, od Fiata do UAZ, Range Rove- rja, Jeepa, Toyote, ARO itd. Rai-da se bodo udeležili tudi avtomobili s pogonom samo na dve kolesi in tudi motoma kolesa, 28. decembra se bodo torej podali na več kot 7.000 kilometrov dolgo progo, ki je povečini speljana po stezah in kolovozih. Odpotovali bodo iz Abidjana, prevozili Visoko Volto, Niger in Libijo vse do Tunizije, kjer bo cilj. automercato ^ den occasione pm; "O"""*!? w . Ul. Parisi 10 — Industrijska cona — Tot Novost v Trstu: Podružnica Renault Friseri L. DAGRI je odprla prvi veliki sejem rabljenih avtomobilov Sedaj je na razpolago tržaškim voznikom še en servis več. Podružnica Renault Frisori L. Dagri je pred dnevi otvorila prvi sejem rabljenih avtomobilov, kjer lahko kupite avtomobil po resnično pravih cenah. Poleg tega Vam pri nakupu nudi največje jamstvo, veliko izbiro vseh vrst avtomobilov, modelov, barv in letnikov ter garancijo Renault. V novih avtomobilskih salonih podružnice v Ul. Parisi so Vam na voljo: • vsi modeli renault • novo skladišče originalnih nadomestnih delov • najmodernejši oddelek za karoserije. » X)<. J f Sami pridite na ogleda.pričakujemo Vas! Ul. Parisi 10 — Industrijska cona — Tel. 828-731/2 Rotonda del Boschetto 3/1 (sedež podružnice) Telefon 55-511/2 NADOMESTNI DELI IN POTREBŠČINE ZA AVTC Celia Santa Dario TRST - Ul. Coroneo 29/B - Tel. 762406 naan A CITROEN VELIKA IZBIRA ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV PREVLEKE - PREPROGE IN GUME VSEH VRST Nadomestni deli za vsa vozila, originalni deli: Abarth - Fiat ■ Zastava - Ford - Audi - Volksvvagen Alfa Romeo - Renault • Opel ■ Škoda - Peugeot - Mercedes . BMW - Morris - Volvo - Simca BMC Ob ponedeljkih zaprto AudiNSU ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Veliki mojstri klasične glasbe 13.30 Dnevnik — Danes v parlamentu 18.15 Pravljica dneva: Napaka mravlje 18.20 Ana, dan za dnem 18.35 Tisti simpatični, ihtavi Braccio di Ferro 18.55 Čarovniki 19.20 Zorro, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Zgodbe z meje: Ujetnica, TV film Igrajo: Kurt Russel, Tim Matheson, Richard Egan, Dennis Cole, Christopher Connelly in Susan Dey. 21.45 Civilizacije z Mediterana: Zemlja, 1. del 22.35 Športna sreda Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.15 Glasbeno srečanje z Mario Betanio, Program za mladino 18.15 Šport za šport 18.40 Nekoč je bil zoološki vrt: Tat, TV film 18.50 Iz parlamenta, Dnevnik 2 — Športne vesti 19.10 Srečanje z .. . Bathmanom in Supermanom 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Dragi oče: Nevestin oče, TV film 21.05 V evroviziji: Belgija: Bruselj Igre brez meja 1979 22.30 Junak, država in trubadur: Zapiski iz Albanije Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.00 Poročila 19.05 Mala čebelica, otroška serija 19.20 Ne prezrite 19.35 Obzornik 19.45 Srečanje pihalnih godb v Artičah 20.15 Risanka 20.30 TV dnevnik 21.05 Bruselj: Igre brez meja 1979 22.35 V neznano, II. del dok. V prvi oddaji o parapsiholoških pojavih ste lahko spoznali nekatere med njimi. V današnjem nadaljevanju pa boste lahko sprejemali pri' zadevanja znanstvenikov, da bi te pojave raziskali in jih pripisali realnosti. Pri tem pa nastaja nerešljiv problem, saj parapsiholoških pojavov ni mogoče ponoviti v strogo nadzorovanih okoliščinah, kot zahteva resno eksperimentalno znanstveno raziskovanje. Parapsihološke pojave so znanstveniki začeli raziskovati pred sto leti v salonih viktorijanskih učenjakov. Tedaj je svet zajel val zanimanja za spiritualizem. V zadnjem času pa je zanimanje za paranormalne pojave, kot so telepatija, jasnovidnost, psihokineza, okultizem in drugo znova naraslo. K temu veliko pripomorejo tudi vse številnejše in popolnejše informacije sredstev javnega obveščanja. 23.35 TV dnevnik Koper 20.50 Stičišče 21.00 Risanke 21.15 TV dnevnik 21.30 Življenje, dolgo en dan — film Režija: Sam Livingstone Igrajo: Mino Reitano, Eva Aulin, Lusiano Catenacci 22.55 Skrivnosti Jadrana: serijska dok. oddaja Zagreb 19.45 Glasbena oddaja TV Ljubljana 20.55 Reportaža 21.05 Bruselj: Igre brez meja 22.30 Prosta sreda 24.00 Dokumentarni film ŠVICA 19.10 Poletni program za mladino 19.20 Pravljica 19.45 Dogodivščine mornarja Sin-bada 20.15 Proti dnu, dok. 21.05 Igre brez meja 22.30 Firbeckova zemlja, 6. in zadnji del TRST A dio anch’io; 11.00 Drops mušic: 11.30 Glasbena oddaja s Patty Pra- 7 nn R fin q m m 00 11 30 14 00 ii.JU UlasDena oaaaja s Patty rra-73O°°’l70m’ ^’o0 01T()O mT:’ vo; 12-03 - 13.15 V in jaz; 14.03 Glasbena oddaja s Juh and1 Juhe, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 9.30 Rdeče rumeno, zeleno... in še kaj; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Roman v nadaljevanjih; 11.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Za prijetno popoldne: Domači in tuji kantavtorji; 14.45 Naši nepoznani znanci; 16.30 Rezervirano za...; 17.05 Operna sezona. KOPER y, ' (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, .15.30, JiLJO, ,i7^i)..„ 18.30, 19.30, 20.30 Poročila: 8.00 Dobro jutro z glasbo; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.45 Z nami je...; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Vesel popoldan; 14.33 Zbrani za vas; 14.45 Kirn parade; 15.00 Na odprtem; 15.15 Istra preko glasbe in plesov; 15.35 Z nami je...; 16.00 Orkester Len Mercer; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Poje Lilijana Petrovič; 18.00 Hi-fi magazine; 18.32 Dnevi glasbe v Grizinianu; 19.32 Včerajšnje, današnje in jutrišnje pesmi. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Zapojmo pesem; 14.37 Melodije''na tekočem traku; 15.00 Zamejski solisti in ansambli; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Reklame in zabavna glasba; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Zapojmo in zaigrajmo; 18.00 Prenos RL. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00, 20.00 Poročila; 6.00 - 7.20 Glasbeno prebujanje; 7.45 Poštna kočija; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasba; 9.00 Ra- 14.30 Teme o mestu; 15.03 Rally: 15.35 Errepiuno - Poletje; 16.40 Na kratko; 17.00 Italijanski motivi in pesmi včeraj in danes; 17.30 Glo-betrotter; 18.00 Dylan: malo več; 18.30 Slučajno glasba; 19.15 Poslušaj, večeri se; 19.30 Chiamata generale; 20.35 Taxicon; 21.03 Ljubezenska radijska drama. RADIO 2 8*8$ 7.30, 8.30. 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 8.45 Nekega cinagega dne; 9.32 Rdeča soba; 10.12 Luna v vodnjaku; 11-32 Petdeset je lepo; 12.45 Prosto; 13.40 Belle epoque; 15.00 do 19-00 Radio 1 - Poletje; 20.00 Spazio X. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 11.00, 13.00. 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, °' troci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.03 Z glasbo v dober dan; 9.3® Počitniško popotovanje od strani do strani 9.45 Pesmice na potepu; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.05 Rezervirano za..-: 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.0® Iz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Razmišljamo, ug°J tavljamo...; 15.25 Naši poslušale' čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Lolo vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18.00; 19.00 Škatlica z godbo: 19.30 Kaj radi poslušajo; 19.55 Minute za EP; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč-otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Borisa Franka; 21.00 Naš gost; 21.15 Pesnik Koljcov in skladatelj Anton Lajovic; 21.40 Igra pianistka Zdenka Novakova; 22.05 Odlomki iz opere «Janko in Metka»; 23-20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. VOLKSVVAGEN ista kakovost gga » <»fi CONTROLA COR ROS IONI .34 milijonov krat od znanega «hrošča» do Volksvvagnov nove generacije: Polo, Derby, Golf, Sirocco in Passat za poskušnjo jih lahko dobite pri nas dinCBDnti Ul. Coroneo 33, tel. 76 23 81 Podružnica za TRST VW — PORSCHE — AUDI tenis POKAL DE GALEA Italija v prvem dnevu izenačila proti Franciji ^ drugem polfinalu pa vodi CSSR proti ZRN z 2:0 VlCHY (Francija) — V tem metu so sinoči odigrali prve tekme fi-ainega dela mladinskega teniškega y kovanja za «Pokal De Galea*. flnale tega turnirja, ki je nekako avisov pokal za igralce pod 21. 1/-so se uvrstile reprezentance ‘talije, Francije, ZRN in ČSSR. Sinoči so bili na sporedu prvi boji Posameznikov. V prvem polfinalu ta se pomerili Italija in Francija, ajijan Marco Alciati je v prvem voboju nepričakovano premagal do-acina Pascala, ki je peti igralec ranči je in član Davisove ekipe, ciati je odpravil Pascala po dveh setih igre s 6:3, 6:4. t1 fancija pa je stanje izenačila po Uslugi Noaha, ki je zlahka prema-Parrinija. n VČERAJŠNJA IZIDA Italija - Francija 1:1 ČSSR - ZRN 2:0 SMUČANJE P° PETIH MESECIH NEZAVESTI Davida bodo prenesli v kliniko v Innsbruck ROVARA — Leonardo David, ne-™teni italijanski smučar, ki se je Poškodoval med tekmovanjem v La-,e Placidu in ki je že pet mesecev n Pol v nezavesti, bo skoraj gotovo Premeščen v innsbruško univerzitetno. nevrološko kliniko. Tako je nam-sporočil specialist prof. Gestem-rand, ki je v zadnjih dneh pregle-vso dokumentacijo o Davidovem tjPiju. Profesor je izjavil, da dru-Sui operacij sicer ne bo treba o-Pjaviti. Skušal pa bo smučarja obu-ttt s posebno fizioterapijo, ki bo Pkvala predvsem na reflekse mla- dega bolnika. Na podoben način je pred časom namreč ozdravil nekega mladeniča, ki je v nezavesti ležal kar 14 mesecev. Spomnimo se, da se Davidovo stanje v zadnjih treh tednih sploh ni spremenilo, zaradi česar so italijanski zdravniki praktično dvignili roke. NOGOMET BARCELONA — Včeraj je v Barceloni umrl sloviti madžarski nogometaš Sandor Kocsis, ki je slovel po svojih izrednih strelih z glavo. Pred 20 leti je ta maržarski «as» prišel v Španijo, kjer je pet let i-gral pri moštvu Barcelone, nato pa je zapustil nogomet. Kocsis je umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil ob padcu z okna na ulico. Vrgel se je namreč iz tretjega nadstropja barcelonske klinike, kjer je bil zaradi neozdravljive bolezni na želodcu. Katja Škrk je obetajoča tekmovalka SK Devin NAMIZNI TENIS V PRETEKLEM TEDNU Koristno gostovanje Mladine v Senigallii Namiznoteniške igralke in igralci športnega društva Mladina so se v nedeljo zvečer vrnili z enotedenskega obiska v Senigallii pri Anconi, kjer so bili gostje tamkajšnjega namiznoteniškega kluba. Kriški igralci so tako vrnili obisk italijanskemu društvu, katerega mladi člani so bi- ......................_....._ 111111 Udeleženci Adriinega sobotnega krosa (od desne proti levi) Fabio ‘'“»da (na cilju 4.), Maurizio Deponte (2.), Aldo Novacco (1.) in Massimiliano Asselti (3.) NA PRVI SEJI NOVEGA ODBORA SK DEVIN Okvirni načrt za novo sezono Letošnje delovanje našega devinskega društva bo izredno pestro in bogato li že v Križu, kjer so se med drugim udeležili tudi letošnjega prvomajskega turnirja v namiznem tenisu. Obisk v Senigallii so Križani izkoristili za zelo koristne treninge s tamkajšnjimi igralci, ki spadajo med najbolj obetajoče naraščajnike v državi. Ob zaključku obiska pa so se naši igralci udeležili tudi turnirja, na katerem so nastopili najboljši naraščajniki ter naraščajnike iz Mark. Kot nam je povedal spremljevalec Lucijan Ten "e, so bili mladi Križani deležni zelo toplega sprejema, tamkajšnje društvo pa so seznanili tudi s problematiko naše manjšine, za katero so domačini pokazali veliko zanimanje. Obiska so se udeležili Elda Tence, Kristina Guštin ter igralka zgoni-škega Krasa Damjana Sedmak, od fantov pa Niko Sedmak, Diego Košuta ter Niko in Alen Tence, poleg spremljevalca Tenceja pa je bil v Senigallii tudi trener Just Fabjan, ki je po odhodu k vojakom Walterja Pertota prevzel tehnično vodstvo namiznoteniške sekcije kriškega športnega društva. Kot smo že omenili so se mladi kriški igralci in igralke udeležili zanimivega turnirja, na katerem je med naraščainicami osvojila prvo mesto Damjana Sedmak, med naraščajniki, ki so nastopili v zelo ostri konkurenci, pa so se najbolj izkazali Niko Sedmak ter Alen Tence. Novi odbor, izvoljen na 5. rednem občnem zboru, se je prejšnji teden sestal iz izdelal okvirni načrt za novo sezono 1979/80. Planinska sekcija bo še v preostalem delu poletne sezone pripravila dva avtobusna izleta in sicer v nedeljo, 29. t.m. na Vršič, z vzponom na Prisojnik ter v mesecu avgustu na Jezersko, z vzponom do Češke koče, konec meseca avgusta pa (z osebnimi vozili) dvodnevni izlet na Triglav. Glavna skrb planinske sekcije pa bo vzgajanje mladih planincev. V ta namen bo poskrbela za več lažjih vzponov na bližnje tisočake. Ob zaključku sezone, to se pravi v mesecu septembru, ima sekcija v načrtu še srečanje s kanalskim društvom «Lepi vrh», s katerim bo priredila zanimiv 2. ocenjevalni pohod. Cilj bo letos na Višarjah. Zaključek sezone pa bo ob priliki že tradicionalnega 3. jesenskega pohoda po kraških gričih. Sezona rolk, ki se je praktično začela v mesecu maju in je prinesla našim barvam izredne rezultate, bo ponovno oživela sredi meseca avgusta, ko se bodo začele priprave za nadaljnje nastope bodisi prijateljske, kot uradne. Prve nastope bodo naši rolkarji opravili v Bocnu, nato še v Avstriji in Jugoslaviji, tem bodo sledili še uradni nastopi v Moeni, Marostici in Cortini, ki bodo odločali o podelitvi naslovov italijanskih državnih prvakov. Tudi tu je namen posvetiti glavno skrbo najmlajšim rolkarjem. Zimska smučarska sezona bo v glavnih obrisih ponovitev lanske. S prvim snegom se bodo začeli smučarski tečaji (alpski in nordijski) katera bodo vodili tudi letos priznani slovenski smučarski učitelji iz matične domovine. V mesecu decembru bodo izrabili šolske počitnice za enotedenski trening na Pokljuki, kot v lanski sezoni. Najboljši smučarji bodo tudi letos nastopili na vseh važnejših tekmovanjih, tako v Italiji, kot Sloveniji. Posebno skrb bodo polagali tudi na mladinske zimske igre. Ponovno se bodo vpisali v FISI in seveda nudili izkaznice vsem slovenskim smučarjem, ki jo bodo zaprosili, ne glede za katero slovensko društvo bedo nastopali. Kot je že tradicija, bodo v mesecu februarju organizirali skupaj z KD Lepi vrh iz Ukev smučarsko tekmovanje za 5. pokal «Lepj vrh», na katerem se že več let srečujejo zamejski smučarji in smučarji iz Slovenije. Poskrbeli bodo nadalje za klubsko prvenstvo in se udeležili vseh tekmovanj, ki jih bodo organizirala slovenska zamejska društva. Na vsa ta tekmovanja bodo pošiljali le tek- movalce, ki bodo imeli v žepu klubsko izkaznico! Še v naprej bodo tudi skrbeti za prijateljske stike tako z društvi iz matične domovine kot s slovenskimi zamejskimi društvi. TENIS LOU1SVILLE — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Louisvillu je v prvem dvoboju Američan Salomon premagal Portoričana Gonzalesa v dveh setih s 6:2, 6:4. V drugem srečanju pa je Avstralec Alexander izločil Američana Waltsa s 7:5, 2:6, 6:3. !B!ynnwi ii% W 8«sp *1.,,|iiiiii||||,|,|,|,|||,|||,|1||t|,IMMI,||||,|||,|||,|||iiinii,iiiMiiiiiHifiiitiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii..r Namizni tenis , NA EVROPSKEM mladinskem prvenstvu Mlade Jugoslovanke v boju za medaljo — v teh dneh poteka v ita-restolnici 22. evropsko mla-namiznoteniško prvenstvo, ka- li1'1 prestolnici 22. evropsko mla-t»®ko namiznoteniško prvenstvo, ka-da/8a ekipm del se zaključuje prav (j0n';s- Med mladinci se bodo od 1. ei a mesta potegovali zahodni Nem-Uehoslovaki, Švedi in Sovjeti. Ju-I J®vija se bo po porazih z ZRN in , U°rila za uvrstitev od 5. do 8. HVsta- Italijani pa bodo igrali za j “tev od 13. do 16. mesta. Jugoslovani bodo danes najprej i- ftelj s Francijo, Italijani s Poljsko. t Polfinalnih bojih pa se bodo sre-*a * l^iPrej Nemci in Čehoslovaki, »stteilrnf pa Švedi in Sovjeti. Najtemnejši ekipi se bosta nazadnje jPadli za prvo mesto. fjr''Slovanske mladinke se bodo, vro-itako danes, potegovale za u-v lltev od 1. do 4. mesta. Če bodo srečanju premagale ČSSR, zftteD°d° za prvo mesto potegovale z (LfJtovalko drugega polfinalnega Švedska - SZ. vče>'aj pa se je zaključil ekipni ^Prvenstva za pionirje in pionirke. ren °dločilnem srečanju pionirjev je la s Katanca ČSSR s 3:1 premaga- J^dsk". ev-ifd pionirkami pa so si naslov »je P^ih prvakinj pridobile Sovjeti-’ so s 3:1 premagale Madžarke. zaključni vrstni red , , PIONIRJEV *k» $^>R, 2. Švedska, 3. Madžar-’ ‘- Jugoslavija, 10. Italija. Zaključni vrstni red 1 PIONIRK 7, 2. Madžarska, 3. Bolgarija, »goslavija, 14. Italija. Jetika KOŠARKA NA EVROPSKEM KADETSKEM PRVENSTVU Italija bo igrala proti Španiji Jugoslavija pa proti Zah. Nemčiji Tak je razpored današnjih polfinalnih srečanj tega tekmovanja ovanska atletska zveza je telo,v?Sl ----- štW/ a> .da se bodo jugoslovanski iinul Pripravljali za nastop v Tu-r v Karlovcu, kjer so na-kgu ! v B skupini evropskega po-'»> kot je znano, tudi zmagali. (jj^ADRlD — Na evropskem mla-l(aijjern bezbolskem prvenstvu je 3:0 j Ptemagala ZRN z rezultatom j« jugoslovanska reprezentanca pa ^Uila proti boljšim Nizozem-je hj,s 13:0. V tretjem srečanju, ki nija lo na sporedu včeraj, je Špa-teitn Premagala Francijo s rezulta-3, DAMASK — Včeraj so v Damasku odigrali še peto, zadnje kolo kvalifikacij evropskega kadetskega prvenstva v košarki. Italijani proti Belgijcem seveda niso imeli večjih težav in so tako osvojili prvo mesto v skupini B. V polfinale pa so se, poleg Italijanov, uvrstili še zahodni Nemci, ki so si nadaljnji nastop priborili šele z včerajšnjo zmago proti Siriji. Prvo mesto skupine B je zasedla Jugoslavija. V včerajšnjem kolu je namreč gladko odpravila šibke Avstrijce. Drugi polfinalisti iz te skupine, Španci pa so premagali Grke. Izidi petega kola so bili sledeči: SKUPINA A Italija - Belgija 100:66 (67:28) ZRN - Sirija 81:80 (34:38) počitek Turčije KONČNA LESTVICA SKUPINE 1. Italija 8 točk, 2. ZRN 6, 3. Belgija, Sirija in Turčija 2. SKUPINA B Jugoslavija - Avstrija 111:57 (52:30) SZ - Bolgaria 84:76 (40:32) Španija - Grčija 95:70 (42:34) KONČNA LESTVICA SKUPINE 1. Jugoslavija 10 točk, 2. Španija 8, 3. SZ 6, 4. Bolgarija 4, 5. Grčija 2, 6. Avstrija 0. V ponedeljek pa so odigrali četrto kolo. Kot smo že objavili, so Italijani brez večjih težav odpravili trdožive domačine z rezultatom 79:68 (49:44). Pentassuglievi varovanci so si tako že pred zadnjim kolom priborili nastop v polfinalu. Pred zadnjim kolom pa so si nadaljnjo nastopanje zagotovili tudi Jugoslovani ter Španci iz skupine B. Prvi so namreč premagali Sovjetsko zvezo, Španci pa so po u-spehu nad Sovjeti slavili še nad Bol gari. Jugoslovani so v ponedeljek dobro zaigrali. V začetku so bili sicer živčni in netočni, vendar pa so se kaj kmalu opomogli ter hitro nadoknadili zaostanek. Z boljšo ohram-bo so v nadaljevanju tekme tudi strli odpor nasprotnikov. Oglejmo si še izide četrtega kola: SKUPINA A Italija - Sirija 79:68 (49:44) ZRN - Turčija 64:55 (35:30) počitek Belgije SKUPINA B Jugoslavija - SZ 100:86 (49:44) Španija - Bolgarija 85:75 (44:36) Grčija - Avstrija 87:51 (48:26) Polfinalni boji na tem evropskem košarkarskem prvenstvu za kadete se bodo pričeli danes. Italija se bo srečala s Španijo, Jugoslavija pa bo igrala z ZRN. OB SREDAH V GORICI Poletna rekreacija Športno združenje Dom iz Gorice, v okviru delovanja Mladinskega centra, prireja v poletnem času vsako sredo od 20.30 do 22. ure rekreacijsko igranje košarke. Treningi so na odprtem igrišču Slovenskega dijaškega doma «S. Gregorčič* v Gorici (Svetogorska ulica 84). Rekreacijskega igranja košarke se lahko udeleži vsakdo, saj spada ta pobuda ŠD Dom med dejavnosti, ki imajo namen širjenja in propa-gandiranja neagomstičnega športa širšemu krogu ljudi, ob prostem času. Tovrstna pobuda bo trajala celo poletje, zaključila pa se bo v jesenskem času. Na turnirju v Porto San Giorgiu Bosna druga PORTO SAN GIORGIO — Mednarodni košarkarski turnir v Porto San Giorgiu se je zaključil. Končno zmago je dosegla ameriška ekipa CBM Nike iz New Yorka, sarajevska Bosna pa si je priborila dobro drugo mesto. V zadnjem kolu turnirja so se Sa rajevčani, ki nastopajo brez Deli bašiča in mladih reprezentantov srečali z ekipo Ozar Ali Starš. Zrna gali so z rezultatom 94:81 (45:38) Lahko trdimo, da so se pri Bosni izkazali prav vsi. Blestel je sicer predvsem Varajič, vendar pa je Ta-njevič bil zadovoljen tudi z igro mladih. V drugi tekmi pa je CBM Nike premagal Emerson iz Vareseja. Končni izid je NI 92:90. Končna lestvica je bila sledeča: 1. CBM Nike (New York), 2. Bosna (Sarajevo), 3. Emerson (Varese), 4. Ozar Ali Starš. OBVESTILO ZSŠDl obvešča, da bo julija in avgusta meseca urad odprt vsak dan od 8. do 14. ure, ob torkih in petkib pa tudi od 18. do 20. ure. Italijanske prvoligaške enajsterice se že vneto pripravljajo na letošnje državno nogometno prvenstvo in tako si tudi igralci Fiorenti ne prizadevajo, da bi si pravočasno nabrali dovolj kondicije iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinsmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiB ATLETIKA NA KROSU ADRIE V LONJERJU Petdeseterica na startu Nastopili so predstavniki petih društev - Obetajoč nastop mlade Mirjam Gregori (Adria) Kljub neprimernemu datumu za tovrstna tekmovanja ter hudi vročini se je v soboto zbralo na startu v Lonjerju rekordno število atletov in atletinj, ki so se polnoštevilno odzvali vabilu organizatorjev za nastop na krosu v okviru vaškega praznika. Poleg številnosti je bilo tokrat tudi kakovostno gotovo najbolj uspelo tovrstno tekmovanje, saj so bili prisotni skoraj vsi naj boljši tržaški specialisti za kros. Najštevilnejše predstavništvo je imela, seveda, Adria s 15 atleti in atletinjami, le enega tekmovalca manj pa ie predstavil na startu tržaški klub Marathon, ki je bil kakovostno sicer najbolj uspešno društvo. V ženski kategoriji je bila naj-stevilneje zastopana tržaška Edera, z devetimi atletinjami, vse iz kate gorije deklic. Kar se tiče rezultatov samih je levji delci zmag dosegel, Marathon z osvojitvijo vseh prvih mest v moški konkurenci, kar mu je prineslo končno zmago na društveni lestvici.'Najkakovostnejši je bil gotovo tek v članski konkurenci, kjer je po precejšnjem začetnem ravnotežju v zaključni fazi teka močno potegnil Aldo Novacco in s tem prehitel klubskega tovariša De Pon-teja. Naj omenimo, da je Noracco v letošnji zimski sezoni zmagal praktično na vseh krosih, kjer je nastopal, saj ima v Trstu le enega nasprotnika, ki lahko primerno tekmuje z njim. Drugouvrščeni De Pontu pa je med najboljšimi deželnimi atleti na 3.000 m z zaprekami. Proti taki konkurenci je edini slovenski predstavnik Ruzzier lahko upal le na častno uvrstitev, kar mu je tudi uspelo, saj je prehitel atlete, katerim je sicer vedno gledal le hrbet. V ostalih kotegorijah sta za Marathon zmagala Giorgio Butinar med dečki ter Sergio Fonda med naraščajniki. Od atletov Adrie se je najbolj izkazal David Gregori, ki v kategoriji dečkov res ni mogel višje od petega mesta, saj je imel pred sabo vse najboljše pokrajinske atlete v tej kategoriji. Za izreden podvig pa je v kategoriji deklic poskrbela mini-atle-tinja Adrie Mirjam Gregori. Kljub temu, da je tekmovala z dosti bolj izkušenimi tekmovalci (od katerih je bila najmlajša dve leti starejša od nje) je nepričakovano, z izrednim tekom v zadnjem delu proge osvojila drugo mesto. Naj omenimo, da so se na prvih pet mest (razen nje same) uvrstile tekmovalke, ki so bile vse po štiri leta starejše. To daje njeni uvrstitvi še večji pomen in dopušča upe, da bomo o tej deklici (letnik 1969) z izrednim naravnim talentom še dosti slišali. Nazadnje je bilo na vrsti tek- DRUŠTVENA LESTVICA 1. Marathon Club Alabarda 46 2. ŠD Adria 18 3. Edera 16 4. S. Giacomo 10 5. CSI 5 R. F. movanje članic, v katerem je za zmagoslavje družine Gregori poskrbela mati Adriana, z lepo zmago v svoji kategoriji. Tekmovanju, kateremu je sledilo izredno število gledalcev, je sledilo nagrajevanje. Zmagovalcu vsake kategorije je bil podeljen, pokgl,. kpte-re so prispevali SP Z ter ZSŠDl, najboljšemu društvu pa pokal A-gi-erie Močilnik. Rojeg, (ega.. je.M° s kolajnami nagrajenih vseh prvih osem tekmovalcev v vsaki kategoriji. kot najboljša tekmovalca pa sta pokala prejela še Mirjam Gregori med deklicami ter Andrea Bubula med dečki. REZULTATI DEKLICE (do leta 1965) 600 m 1. Cilicar Morena, Edera 2’55” I 2. Gregori Mirjam, Adria1 3’05” | 3. Sterpin Cristina, Edera 3'13” j 4. Metton Cristina, Edera 5. Crebel Eliana, Edera 6. Metton Elena, Edera 7. Balestrier Alessandra, Edera 8 Brendolan Barbara, Edera 9. Metton Eriča, Edera 10. Sterpin Msnuela, Edera 11. Kakovič Tanja, Adria ČLANICE (od 1962 dalje) 1800 m 1. Adriana Gregori, Adria 10’54” 2. Lidia Petrič, Adria 11’48” 3. Mariza Batič, Adria DEČKI (od 1965 dalje) 1200 m 1 Butinar Giorgio, Marathon 4’21" 2. Licnta Claudio, Marathon 4’32” 3. Roberto Chiara, CSI 4’46’' 4. Stefano Cilicar, Marathon 5. David Gregori, Adria 6. Dario Kolarič, CSI 7 Igor Kakovič, Adria 8. Andrea Bubula, CSI ATLETIKA V PETEK V GRADEŽU Kakovostna udeležba atletov iz več dežel V petek bodo v Gradežu imeli mednarodno tekmovanje na mestnih ulicah. Prireditev bo organiziralo goriško športno društvo Atletica, v sodelovanju v gradesko občino in tamkajšnjo turistično ustanovo. Na tekmovanju, na katerem se bodo atleti potegovali za «Veliko nagrado Zlatega otoka*, bodo atleti (naraščajniki, mladinci in člani) nastopali na 830 m dolgi krožni progi. Naraščajniki bodo startaii ob 21.00 in bodo opravili pet krogov, mladinci in člani, ki bodo startaii pol ure kasneje, pa bodo morali opraviti deset krogov. Med prijavljenimi je mnogo atletov mednarodne vrednosti. Tako je Liege prijavil olimpijca Thyssa in Marcona, ljubljanska Olimpija bo poslala odličnega Ukiča, ki je bil na balkaniadi drugi, med Koprčani je najvidnejše ime gotovo Mihailič, celjski Kladivar je najavil nastop državnega reprezentanta Vujašina, Avstrijo pa bodo zastopali tekmovalci iz Celovca in Gradca. Iz naše dežele so se že prijavili Rodolfi in Casarsa (Libertas Sa-cile), Sorato (Libertas Videm) bo na čelu še petih drugih tekačev tega društva, ekipo ITC Tržič bosta vodila Piorar in Fedel, Licata in Calo pa bosta na čelu ekipe Marathon iz Trsta. Goriška Atletica bo imela med svojimi prijavljenimi tudi mladinca Leno. ki je nastopil z državno reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Crossu na Irskem, pa tudi deželnega prvaka na 5.000 metrov in 10.000 metrov Baruffa. Nastop svoje ekipe je zagotovilo tudi društvo Fiamme Oro n Padove, organizatorji pa pričakujejo prijavo še nekaterih atletov, ki dosegajo rezultate na vsedržavni ravni. 9. Marko Saksida, Adria 10 Lorenzo Geic, Marathon 11. Vasilij Pečar, Adria 12. Damjan Glavina, Ardia 13. Silvio Bailo, CSI 14. Omar Bachi. Adria 13. Karel Glavina, Adria 16. Rodolfo Madotto, Adria 17. Sandro Lorenzi, Adria NARAŠČAJNIKI (1563/64) 2.400 m 1. Sergio Fonda, Marathon 8’56” 2, Domenico Straniero, Mar. 9’08” 3 Roberto Gregorič, S. Gia. 9’12” 4. Paolo Pignatelli, S. Giacomo 5. Massimo ChiareUi, S. Giacomo 6 Corrado Chiarelli, S. Giacomo 7. Paolo Dovera, S. Giocomo 8. Paolo Corso, S. Giacomo 9. Roberto Magnago, S. Giacomo ČLANI (od 1962 dalje) 4.80« m 1. Aldo Novacco, Marathon 16’20” 2. Maurizio De Pome, Mer. 16'32" 3 Max Asselti, Marathon 16’56" 4. ‘Fabio Fonda, Marathon 5. Armando Germani, Marathon 6. Emiliano Biondini, Marathon 7. Andrea Calo, Marathon 8. Fabio Ruzzier, Adria 9 Claudio Sterpin, Marathon 10. Antonio Nocerino, Miramar 11. Fabio Maicen, S. Giacomo i2 Gianni Limoncino, Marathon 13. Bruno Cilicar, odstopil I •HiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiii NOGOMET PO POVRATKI V D LIGO V Moskvi teče gradnja olimpijskega naselja s pospešenim tempom (foto ANSA-UP) Pro Gorizia je letos okrepila svojo ekipo Z novimi nakupi računajo Goričani na solidno uvrstitev Tudi vodilni goriški nogometni klub, Pro Gorizia, je uspešno zaključil letošnji prestopni rok. Goričani, ki so se po nekaj letih odsotnosti ponovno vrnili v D ligo (in torej med polprofesionalce), so se letos dobro okrepili in lahko računajo na solidno uvrstitev v bližnjem prvenstvu. Pred začetkom prestopnega roka pa le ni bilo vse tako rožnato. Ekipa, ld je kljub solidni strukturi, ki jo je pridobila pod vodstvom priznanega tehničnega direktorja in bivšega mednarodnega sodnika To-sellija, je bila že več časa oddaljena od profesionalcev. Tudi finančno stanje kluba ni bilo najboljše, predvsem zaradi skromnega obiska gledalcev na prvenstvenih tekmah. Lepi športni objekt na Rojcah je torej bil več časa pust in mrtev, kot katedrala v puščavi. Zato se je goriško vodstvo upravičeno spraševalo ali se skok med profesionalce sploh splača ali ne. Uspešna abonmajska kampanja (preko 500 prodanih abonmajskih izkaznic) je prepričalo odbornike, da se poizkus le splača in kot «darilo» zvestobi svojih navijačev je Pro Gorizia kupila tudi nekaj solidnih igralcev. Goriškega četrtoligaša bodo o-krepili napadalci Braida (Coneglia-no), Peressoni (Udinese) in Modula (Lucinico), ki je bil v lanskem promocijskem prvenstvu med najboljšimi igralci lige. Sredino igrišča bo okrepil Cicconetti (San Dona), ki že ima višjeligaške izkušnje. Veliko novost predstavlja obramba, ki bo za-dobila skoraj popolnoma novo podobo s prihodom Beltraminija (Tar-centina), Fabrisa (Monfalcone), Brandolina (Cormonese) in Marassi-ja (Fortitudo). Tudi odlični vratar Calligaris, ki je že branil vrata go-riškega kluba (bil pa je član Trie-stine), bo še naprej steber ekipe. Goriški klub pa so zapustili Medeot, Codennaz, Luisa, Tonut in Acqua- vita. Trener Medeot je lahko kakor zadovoljen. OBVESTILA Planinska sekcija SK Devin priredi v nedeljo, 29. t.m., avtobusni izlet na Vršič, z ogledom izvira Soče ter vzponom na Prisojnik. Hoje je približno dve uri in pol. Na vrhu bo na razpolago žig transverzale in poti prijateljstva. Vpisovanje pri Mirku Škabarju (tel. 200494) med 20. in 21., uro. Odhod iz Sesljana bo predvidoma ob 6.30. • * * ŠD Primorec prireja v soboto, 28., in nedeljo, 29. t.m., tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK Na sporedu bodo razne športno-zabavne igre, vsak večer pa bo igrala za ples \ .sela godbr. ne pihala iz Boljunca. • * • Planinska sekcija ŠZ Sloga vabi svoje člane v nedeljo, 29. t.m., na IZLET NA KRN Zbirališče avtomobilov v. Bazovici ob 6. uri. # # # SPDT priredi od 25. avgusta do 2. septembra devetdnevni PLANINSKI POHOD po planinski vertikali SPDT, od tromeje na Peči pri Trbižu preko Zahodnih Julijcev, Rezije in Beneške Slovenije do Matajurja. Pohod je primeren za vse. Kogar bi zanimal, naj se za podrobnosti in informacije obrne na ZSŠDl (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304) ali pa na odbornike SPDT, do konca tega meseca, ko se bo tudi zaključilo vpisovanje. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32.000 lir. Letno naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija . V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StTOn 6 PRIMORSKI DNEVNIK DZS 61000 Ljubljano, 25. julija 1979 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* > Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 43 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožaha 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. , , . 1 l__ Član italijanske! Izda)aZTT zveze časopisnih! Odgovorni urednik Gorazd Vesel in t.ska^ ^rmr 2aioimkov fieg' mml iti PO ODPRAVI SOMOZOVE DIKTATURE Nikaragua bo že letos prosila za sprejem v gibanje neuvrščenih Nova vlada zahtevala od ZDA, naj ji izročijo Somozo in nekatere člane njegove družine - Ljudstvo angažirano pri obnovi države - Pomoč iz tujine MANAGUA — Nikaragua bo prosila za sprejem v gibanje neuvrščenih. To bodo njeni novi predstavniki opravili na šestem vrhu neuvrščenih v Havani na Kubi, kamor bodo tudi poslali svojo delegacijo, kot je včeraj dejal član začasne vlade za nacionalno obnovo Sergio Ramirez Mercado. Nikaragua bo neuvrščene prosila tudi za materialno pomoč za obnovo države. Medtem pa so novo vlado v Ma-nagui priznale tudi Švedska, Danska. Brazilija in Kuba, ki je izrazila solidarnost in prijateljstvo novi vladi ter obljubila, da bo ojačila diplomatske, kulturne, gospodarske in druge stike. Tudi zvezna konferenca SZDL Jugoslavije je novi začasni vladi poslala brzojavko, v kateri je rečeno, da v «svojem imenu in v imenu večmilijonskega članstva* izraža zadovoljstvo nad uspehom, ki ga je ljudstvo te latinskoameriške države zabeležilo v borbi proti diktaturi. «Medtem ko vam iskreno čestitamo, da je narod Nikarague s svojo borbo postavil temelje za miren in demokratični razvoj, je še rečeno v brzojavki, smo prepričani, da se bodo odnosi med vašim gibanjem in SZDL Jugoslavije uspešno razvijali, v dobrobit naših narodov in za enakopravne mednarodne odnose ter za mir v svetu*. Kar pa zadeva strogo notranje zadeve Nikarague, je včeraj nova vlada zahtevala od ZDA, da ji izroči diktatorja Somozo in nekatere člane njegove družine. Zunanji minister Miguel D’Escoto je tudi naslovil ameriškemu veleposlaništvu v Managui noto, v kateri zahteva, naj ZDA priznajo novo začasno vlado Nikarague. «Dobili smo vojno proti diktatorju Somozi in njegovim slugam, sedaj pa nas čaka borba proti neznanju in zaostalosti,* je izjavil minister za zunanje zadeve pri vladi nacionalne obnove Thomas Borge. Po radiu «Sandino» je pozval prebivalstvo, naj se vrne na delo in vloži maksimum naporov za čim hitrejšo obnovo države. Kaže, da te je ljudstvo res odzvalo vabilu. Pri vseh poslih sodelujejo ob moških tudi ženske. Na uiici se lahko imiiiMiiiiiinntiii PO liMOKU BORISA (.UHANA V PALERMU Z združenimi napori za odkritje morilca Ugrabitev časnikarja De Maura bo ostala trajna skrivnost PALERMO — Preiskava, ki naj bi roko pravice pripeljala na sled morilcu načelnika letečega oddelka palermske kvesture in predvsem tistim, ki so 3c>risa Giuliana «obso-dili na smrt», je stekla. Včeraj sta državni pravdnik Gaetano Costa in namestnik državnega pravdnika A gnello sklicala sestanek, katerega so se udeležiii palermski kvestor Epifanio, načelnik Criminaipola Contrada in podkvestor Vasquez. V dveumem razgovoru so proučili vse elemente, ki jih je zbrala ne le policija, temveč tudi karabinjerski oddelki, ki so se pridružili preiskavi. finančna straža, ki prav tako sodeluje in petih agentov ame riške DEA, ki je nadomestila prejšnji «Narcotic Bureau*. Ameriške agente vodi Thomas Angeletti. ki V Rimu razprava o TV oddajah za manjšine TRENTO — Predsednik deželnega odbora Pancheri je dal pobudo za sestanek o vprašanju televizijskih oddaj za jezikovne manjšine, ki bo v bližnji prihodnosti v Rimu in ki se ga bodo udeležili predstavniki zainteresiranih deželnih uprav. Kot je znano, je 5. julija upravni odbor RAI sklenil, da se ne bodo televizijske oddaje v francoščini, slovenščini ter v ladinščini začele letos, kot sicer predvideva zakon o reformi radiotelevizije, ki je bil izglasovan 14. aprila i'J75. V tej zvezi bodo predstavniki dežel, kjer živijo o-menjene jezikovne manjšine in meddeželnega koordinacijskega odbora o radioteleviziji, izdelali skupen program, ki ga bodo predstavili upravnemu odboru RAI. V dokumentu bodo poudarili nujnost, da se čimprej v celoti uresniči reforma, ki jo predvideva zakon m v ta namen bodo predstavniki dežel zahtevali, da uprava RAI seznami z vprašanjem televizijskih oddaj jezikovnih manjšin tudi ministrstvo za pošte in samega predsednika vlade. karja Maura De Maura, saj je državni pravdni!; po 9 let trajajoči preiskavi prišel do zaključka, da krivcev ni mogoče odkriti. Za glavnega obtoženca, priletnega palermskega komercialista, edinega, ki so ga obtožili ugrabitve, je zahteval o-prostitev zaradi pomanjkanja dokazov. In tako bodo akti romali v arhiv, kjer .jih bo prekril prah pozabe. je že v preteklosti sodeloval z Giu-lianom pri razkrinkavanju mreže razpečevalcev mamil in stike med tihotapci z Vzhoda ter njihovimi palermskimi in neapeljskimi «sode lavci*. Vse to potrjuje prepričanje preiskovalcev, da je treba morilce iskati med ljudmi, domačimi in tujimi. ki so spletli mreže do ZDA, ljudmi, ki iščejo v prodajanju mamil lahek, pa čeprav masten zaslužek in se zato brez usmiljenja iznebijo človeka, ki jim skuša pre križati račune, V Palermu seveda niti ne izključujejo možnosti, da je morilec izšel iz vrst krvoločnih roparskih tolp. katerim je bil Giuliano prav gotovo trn v peti. saj je marsikaterega bandita spravil za zapahe, enega pa, meti oboroženim spopa dom. spravil celo v grob. Vsi dosedanji umor: v Palermu, in teh ni bile malo, sb ostali ne razčiščeni. Nihče ne ve. kdo je streljal, če se omejimo na zadnje leto, na časnikarja Franceseja, na karabinjerskega polkovnika Russa in na pokrajinskega tajnika KO Remo. Kaže. da bo ostala zavita v skrivnost tudi ugrabitev časni- V JUGOSLAVIJI Podražitev moke kruha in cigaret BEOGRAD — Izvršni svet je sprejel odlok o povišanju cen pšenične moke, kruha in cigaret. Cena moke se je v povprečju povečala za dinar in devetdeset par, kruh za sedemdeset par v povprečju, cigarete pa v povprečju, odvisno od vrste, za 20 do 30 odstotkov. REKA — Dvanajstletna Regina Murat. katere starši so zaposleni v Nemčiji, je postala med kopanjem žrtev voznika motornega čolna, ki se je ukvarjal z vodnim smvč*'r' ?*n. Nesreča se ie pripetila v Stari Baški na otoku Krk. Okrajno sodišče je že uvedlo preiskavo. vidi, kako mlade Nikaraguajke s puško v roki patrolirajo, stražijo zgradbe ali pa odstranjujejo ruševine. «V borbi smo vsi enaki. Ženske sb se enakopravno z moškimi borile proti diktatorju Somozi, ki je masakriral svoj narod in zapustil samo pepel,* pravi Violeta Chamor-ro, članica nove vlade, ki jo podpirajo sandinisti. Tuje agencije tudi javljajo, da so med državljansko vojno Nikaraguajci kar trumoma bežali v Kostariko, pa tudi že prej, med Somozovo strahovlado. Sedaj so se ti ljudje odzvali apelu san-dinistov in se v kolonah vračajo domov. Na mejnem prehodu s Kostariko jih sprejme velik transparent, na katerem piše «Bratje, dobrodošli na svobodno ozemlje*. Pomoč v hrani in zdravilih, ki so jo tuje države obljubile Nikaragui, prihajajo zelo počasi, tako da skušata nova vlada za nacionalno obnovo in Rdeči križ napraviti vse, da bi kar v največji meri zaustavila, oziroma zmanjšala trpljenje ljudstva. Kljub temu pa kaže, da v Nikaragui gladuje najmanj 750 tisoč ljudi, med katerimi je veliko število otrok. V taki situaciji je jasno, da je pomoč iz tujine neobhodno potrebna. Končno je včeraj nova vlada izdala dekret, v katerem je zapisano, da bo oblast ustrelila vsakogar, ki se bavi s protirevolucionarno dejavnostjo. Pred sodnika pa bodo prišli samo bivši pripadniki Somozove narodne garde, ki so zakrivili vrsto zločinov nad prebivalstvom, druge, mlade vojake, bodo sandinisti pustili na svobodi, (mč) ISLAMABAD — Od pakistanskih uradnih krogov se je zvedelo, da bodo danes oblasti obesile še štiri ljudi, ki so bili obsojeni na smrt skupaj z bivšim predsednikom Ali Buttom. Vsi štirje so bivši častniki pakistanske vojske in so pakistanskemu predsedniku generalu Ul Haqu predložili prošnjo za pomilostitev, ki pa je ta ni sprejel. NA ‘URADNEM OBISKU V SFRJ Predsednik Sejšelske republike na Bledu BRNIK — Na vabilo predsednika SFRJ Josipa Broza Tita je včeraj dopotoval na prijateljski obisk v Jugoslavijo predsednik Sejšelske republike France Albert Rene. Na ljubljanskem letališču je visokega gosta sprejel in pozdravil predsednik predsedstva Slovenije Viktor Avbelj. Albert Renč se je zatem' pozdravil še z Milanom Kučanom, Vladimi-rom Klemenčičem, Marjanom Osolnikom, Mariianom Rožičem in Petrom Rističem. Predsednik Sejšelske republike se je nato skupaj s spremstvom, ki ga vodi podpredsednik skupščine SFRJ Kro Hadži - Vasilev, s soprogo in sodelavci odpeljal v vilo «Bled* na Bledu. KULTURNO SREČANJE MED SOSEDNIMI NARODI INCONTRO CULTURALE DEI POPOLI VICINI CUNVIGNE Dl CULTURE DA! POPUI CH’A SON PUARTE CUN PUARTE KULTURTREFFEN DER ANGRENZENDEN VOLKER 28-29. VII. 1979 CASTELMONTE STARA GORA Po vsej Beneški Sloveniji lepaki že vabijo na letošnjo Kamenico BENEŠKI DNEVNIK V Sv. Lenartu odločno nasprotujejo ukinitvi didaktičnega ravnateljstva Protestni dokument vseh družbenih in političnih sil Nadiških dolin ČEDAD — Državne oblasti hočejo na vsak način omejiti dejavnost in vpliv javnih ustanov ter izvoljenih organov v Nadiških dolinah, kar dokazuje tudi dejstvo, da namerava šolsko skrbništvo iz Vidma ukiniti didaktično ravnateljstvo v Sv. Lenartu. Temu načrtu odločno nasprotujejo krajevne uprave, politične stranke ter učno osebje didaktičnega ravnateljstva, ki so v ta namen izdelali skupen dokument, v katerem obsojajo namen videmskega šolskega skrbništva. Po zaprtju tovarne Italcementi, mlekarske zadruge Čemur in drugih obratov, je sedaj prebivalstvo Nadiških dolin trdno o-dločeno braniti svoje interes in se upreti ukinitvi didaktičnega ravnateljstva v Sv. Lenartu. V protestnem dokumentu, ki so ga podpisali tudi župani nekaterih občin Nadiške doline, zahtevajo med drugim, da se šolski skrbnik čimprej sestane z vsemi zainteresiranimi komponentami in družbenimi silami Nadiških dolin. V didaktično ravnateljstvo, ki ga šolski skrbnik iz Vidma namerava ukiniti, spadajo šole štirih občin in sicer Srednjega, Dreke, Grmeka ter iiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiMiiiimiiiiiiiiiliiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiliiiiuiiiiiliiliiuiiiiiiiiiiimiiitliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliiiiliiiMiiilillliilllliiiniii ODLOČNA ZAHTEVA OSREDNJIH SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Prekiniti s sodnim preganjanjem predstavnikov koroških Slovencev! Avstrijske oblasti so uvedle kar 30 političnih sodnih postopkov - Grilc: Poskrbeli bomo, da dobijo ti procesi tisto publiciteto, ki jo zaslužijo - Slovenski vestnik: Ne bodo nas spravili na kolena CELOVEC — V primeru da av strijske oblasti niso in ne bodo pripravljene, da prekinejo politične procese proti koroškim Slovencem, se bomo morali pobrigati za to, da bodo dobili ti procesi v javnosti tak odmev, kakršnega zaslužijo. To je v strnjenih besedah vsebina dolge ga intervjuja predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Matevža Grilca celovškemu «Našemu tedniku*. Grilc je tudi zagovorhik skupine koroških slovenskih aktivistov, proti katerim so v zadnjih treh letih sprožili kar 30 procesov. Grilc jasno poudarja, da gre za 30 krivičnih procesov, poleg tega pa je pred u-pravnimi oblastmi v teku še več krivičnih postopkov. Zgolj statistično je treba ugotoviti, da je bilo v fazi preiskave ustavljenih šest kazenskih postopkov, v prvi vrsti zaradi tega, ker ni bilo možno dokazati obdolžencem kateregakoli kazenskega dejanja. Poleg štirih Selanov je bil v zadnjih dneh pomiloščen z o-dlokom zveznega predsednika še en aktivist, dva obdolženca sta bila oproščena pred prizivnim sodiščem na Dunaju, ker je bilo sod:šče mnenja, da njihova dejanja niso kazniva, dva sta bila medtem obsojena, tečejo pa še preiskave proti pet- umni 111 m n mu 11 m n min i m m i n mini m i n ih imiiiiiiii tu t ■ 111 mu im t mi i min 11111 im m 11| 11 m n 111| K11 ■ || 11111| 11| | j m | m K | K111, D11111111 d 1111111111|^ ,|, 11,, 111| 11111| 111 id V TRAJEN SPOMIN TRIDESETIM VAŠČANOM V Vrtovinu so odkrili spomenik padlim, takem in deportirancem Obeležje je delo akademskega kiparja Marka Pogačnika VRTOVIN — V tej majhni vipavski vasici, na strmem vznožju Kuclja, najvišjega vrha Čavenskega pogorja, so v nedeljo slavnostno odkrili spomenik padlim borcem, talcem in deportirancem, ki so pustili svoja življenja v taboriščih smrti v tem zadnjem krvavem obdobju druge sve tovne vojne. Zamisel vaščanov, da se vsaj na skromen način oddolžijo padlim Vrtovincem, je padla že pred tremi leti. Vaški odbor se je seveda v vsem tem času ubadal z najrazličnejšimi problemi, od postavitve temeljnih kamnov do zbiranja prepotrebnih fondov za nakup materiala. No, ves ta trud, ki je vsekakor le kapljica v primerjavi na dana življenja, se ie iztekel z nedeljskim odkritjem. Že navsezgodaj so začeli ljudje iz Vrtovina, iz raznih sosedskih vasi --n nekateri celo iz zamejstva romati proti zbirnemu mestu. Ljudje so prihajali po strmih klancih, kolovozih, po stranskih poteh in po glavni cesti, saj spomenik stoji prav ob vhodu v vas na prekrasnem mestu. Ob njem majhen gozdiček, zraven pa še teče potoček, visoko nad njim pa se je v oblakih skrival Ku-celj. Kotiček je pravo nasprotje vseh grozot, trpljenja in muk, ki jih je sleherni naš človek preživel v tistem tragičnem obdobju naše zgodovine. Mir, blaženi mir, katerega so na začetku prelomili le pogovori med starimi borci, ki so kot običajno na takih manifestacijah obujali spo mine na preteklost, na trpljenje, mraz, lakoto . . . No, v tem čudovitem kotičku so Vrtovinci postavili spomenik svojim padlim vaščanom, kateri bo na ve- ke pričal o krvnem davku, ki ga je ta mala vasica dala v narodnoosvobodilnem boju. Pred odkritjem je oddelek ajdovske vojaške garnizije uprizoril vojaški napad. Salve so pokale vse naokrog, ob vsakem strelu pa je postalo človeku bolj tesno pri srcu. Medtem so se tudi praporščaki zbrali ob spomeniku in ponosno razvili svoje zastave. Po glavni cesti sta prikorakala godba na pihala iz Šempasa in ajdovski pevski zbor. Vojaki pa so medtem že prenehali svojo ofenzivo in postavili so se v ravno črto nekaj desetin metrov nad spomenikom. Ljudstvo, ki je v velikem številu prisostvovalo tej slavnosti, pa je že zasedlo vso bližnjo gmajno Slavnostni govor ie imel predsednik ajdovskega izvršnega sveta tov. Tomažič, ki je v preprostih, a toliko bolj razumljivih besedah orisal ves zgodovinski proces od okupacije Primorske pa vse do njene osvoboditve, za katero, in to je veljalo predvsem mladini, se moramo zahvaliti tudi tem tridesetim Vrtovincem, ki so darovali svoja življenja, da smo danes svobodni, da se lahko radujemo, uživamo in veselimo ob tej najvišji človeški pravici. Sledil je nastop pevskega zbora, godba na pihala pa je zaigrala več partizanskih pesmi, med drugim pa tudi jugoslovansko himno, ob kateri se je še vsakdo vzravnal in pel motiv te pesmi. Za zaključek so povabili še ideator-ja tega originalnega spomenika, a-kademskega kiparja Marka Pogačnika, da obrazloži vsem prisotnim po- men, ki ga je hotel dati tej svoji umetnini. Kipar, ki ga v vasi vsi poznajo kot «Markota» je zelo pre-njegovo življenje, kot je preprosta njegvo življenje, kot je preprosta njegova družina, kot je preprost tudi njegov dom. Preprost je bil tudi njegov nedeljski' govor, nepripravljen, nenapisan, a zaradi tega tudi toliko bolj iskren in občuten. V prvi vrsti se je hotel govornik zahvaliti vsem vaščanom, ki so s triletnim prostovoljnim delom uresničili postavitev takega spomenika saj je bilo opravljenih več kot 2.500 udarniških ur dela, poleg tega pa še vsem tistim, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je delo srečno izteklo. Nato pa je v bežnih obrisih obrazložil pomen tega spomenika. Trideset kamnov ponazarja trideset prerano umrlih junakov! Vsak izmed teh pa je grobo izklesan, teko kot je bilo tudi trdo življenje v tistih strašnih časih. Kamni pa v miniaturi ponazarjajo čavensko pobočje, ki je bilo pravi dom in zavetišče partizanstva. Na najviš.jem kamnu je vklesana peterokraka zvezda, na najnižjem pa Triglav in Jadransko morje, ob strani pa je še vklesan srp in kladivo in ime narodnega heroja Ivana Kosovela, ki je v tistih krajih organiziral oborožen odpor proti sovražniku in je prav v Vrtovinu junaško padel. Marko je v svojem govoru povedal še marsikaj zanimivega; z njegovimi besedami se je proslava končala, praznik pa se je še nadaljeval na prijetni gmajni, kjer so odlični or ganizatorji pripravili med drugim tudi partizanski golaž, (hi) najstim koroškim Slovencem. Od teh je 6 obtoženih zaradi napisnih akcij leta 1976, 8 zaradi odpora proti državnim oblastem v zvezi s proslavo velikonemške nacionalistične organizacije Heimatdienst leta 1976 v Škocijanu in za demonstracijo v Pliberku leta 1977. En postopek zadeva žalitev časti državnim organom. «Bistvena razlika med stališči obdolžencev in branilcev ter državnih tožilcev in sodnikov je v tem, pravi Matevž Grilc, da gledamo koroški Slovenci te postopke kot politične postopke proti članom slovenske manjšine na Koroškem, medtem ko skušajo državni tožilci in tudi sodniki videti te postopke izključno kot kazensko pravne. Mi seveda vnašamo v te procese manjšinsko problematiko in jih postavljamo tudi v primerjavo s pogromi okoli dvojezičnih napisov iz leta 1972, ko so bili ustavljeni vsi kazenski postopki proti nemškonacionalističnim podi-račem dvojezičnih napisov. Tako gledano se ti postopki pravzaprav ne razlikujejo med seboj, ker imajo vsi isto ozadje*. «Mi seveda pričakujemo ukinitev vseh teh sodnih postopkov proti ko-rošk m Slovencem in ukinitev tudi odločno zahtevamo. Ne moremo namreč razumeti, da na eni strani govorijo avstrijski oblastniki o pomiritvi situacije, na drugi strani pa se morajo koroški Slovenci prej ko slej zagovarjati pred sodišči,* je še poudaril Grilc in dodal: «V primeru da avstrijske oblasti dejansko niso in ne bodo pripravljene ukiniti teh političnih procesov proti koroškim Slovencem, bomo morali skrbeti za to, da bodo dobili ti procesi tisto publiciteto, ki jim pripada. To se pravi, da jih bo treba postaviti ponovno v ospredje vprašanja slovenske narodne skupnosti in vprašanja kršitve ustavnih in mednarodnih določil*. O vprašanju političnih procesov na Koroškem piše tudi glasilo Zveze slovenskih organizacij »Slovenski vestnik*, ki prav tako poudarja, da medtem ko zvezni kancler v parlamentu trdi, da se je položaj koroških Slovencev »bistveno izboljšal*, avstrijske oblasti še naprej uprizarjajo politične procese proti pripadnikom slovenske narodne skupnosti. »V trenutku, ko parlamentarne stranke ultimativno pozivajo koroške Slovence in gradiščanske Hrvate. naj se končno odločijo za sodelovanje v sosvetih, se torej nadaljuje poskus kriminaliziranja pravičnega boja manjšin za izpolnitev v državni pogodbi zajamčenih pravic. V luči teh dejstev se vedno bolj kaže, da se je Avstrija s svojo manjšinsko politiko znašla na nivoju ki bi moral biti v sramoto državi, ki se sklicuje na pravni red in demokratično ureditev. Pa tudi številne izkušnje v drugih državah, da z o-blastnim nasiljem in z usiljevanjem diktatov ni mogoče reševati spornih vprašanj. Koroški Slovenci, zaključuje »Slovenski vestnik*, smo že ponovno povedali, in bomo to še naprej ponavljali: s političnimi procesi nas ne bodo spravili na kolena, ker vemo, da je pravica na naši strani*. Pretirano priznanje delovne dobe direktorju bolnišnice v Roveretu TRENTO — Sanitarnemu direktorju bolnišnice v Roveretu Lucianu Girardiju pritiče po zadnjih zakonskih odredbah v prid zdravstvene ! mu osebju kar 136 let delovne dobe, kar je res veliko, če upoštevamo, da ima Girardi samo 50 let in 25 let resničnega dela. Sindikati so že naslovili vodstvu bolnišnice v Roveretu pismo, v katerem sprašujejo za pojasnila. TRENTO - V Dolomitih sta našla smrt dva nemška alpinista. Prva žrtev je Heinrich Gunther, ki je izgubil življenje na Marmoladi. Najbrž ga je doletela slabost, da je zgrmel v prepad in povlekel za sabo še navezo, ki pa se je na srečo rešila le z nekaj praskami. Druga tragedija se je pripetila na konici hriba Sass Pordoi, kjer je enaindvajsetletnemu Olveru Paulu Kienzlerju zdrsnilo in je padel v 30 m globok prepad. Sv, Lenarte. Ravnateljstvo šteje danes skupno sedem šol, v zadnjih letih pa je močno upadlo število u-čencev in učnega osebja, zato je nujno potrebno, da se ravnateljstvo razvija ob upoštevanju specifičnih razmer Beneške Slovenije. Dokument proti ukinitvi didaktičnega ravnateljstva v Sv. Lenartu predstavlja torej lepo priložnost za soočanje vseh družbenih sil, ki se borijo za napredek in razvoj Beneške Slovenije in kjer igra šolska problematika zelo važno vlogo. V Klodiču so odprli umetnostno razstavo KLODIČ — V okviru tradicionalnega vaškega praznika so v soboto, 21. julija, v Klodiču (občina Grmek) odprli drugo umetnostno in obrtniško razstavo, ki so jo pripravili u-metniki in mojstri Nadiških dolin. Poleg slik, kiparstva in krajevnega obrtništva so izobešena tudi fotografska dela na temo krajevnega družbenega življenja. Fotografska razstava, ki jo je pripravilo prosvetno društvo iz Ljes, prikazuje predvsem družbeno-kultumi aspekt Nadiških dolin. Na sobotni slavnostni otvoritvi sta v imenu umetniškega združenja Benečija spregovorila Vogrig in Cro-maz ter deželna svetovalca Speco-gna in Iskra, ki je v imenu deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine in njegovega predsednika Colli-ja spregovoril tudi v slovenščini. Poleg drugih oblasti lahko zabeležimo prisotnost župana občine Grmek inž. Boninija, ki je v imenu občinske uprave nudil znatno podporo za pripravo razstave. Umetnostna in obrtniška razstava je na visoki umetniški ravni, kar podčrtuje napredek slovenske manjšine v videmski pokrajini na tem področju. Dela bodo na ogled občinstvu do 29. julija. umrl včeraj v Parizu Joseph Kessel. pisatelj in novinar, član francoske akademije od leta 1962, ki je veljal za francoskega Hqmjqgwgya„ Pri Dubrovniku našli potopljeno torpedovko DUBROVNIK — Skupina jugoslovanskih potapljačev, ki je iskala ostanke partizanskega letala (sestreljeno je bilo leta 1944) je v morskih globinah severno od Dubrovnika našla italijansko torpe dovko, za katero domnevajo, da jo je potopilo po 8. septembru nemško letalstvo. Torpedovko, kj je dolga približno 80 m in je italijanske izdelave, so našli v bližini obale, med polotokom Peljašac in otokom Jakljan. Nedeljsko neurje povzročilo škodo v Pordenonu in Furlaniji PORDENON - Po nedeljskem neurju in zračnem vrtincu, ki ie zaobjel širše področje pordenonsk® pokrajine, predvsem kraje Arba in Maniago, se položaj polagoma nor; malizira. Veter, dež, toča in zračni vrtinec, ki se je v zadnjih dveh tednih že trikrat ponovil, so popov noma uničili trte in sadne nasade, več hiš pa je vrtinec celo odkril-Gmotne škode niso št ocenili. Neurje je zajelo tudi Furlanijo-V Salt di Pavoletto je povodenj na- V Strunjanu nov hotel za vojaške invalide STRUNJAN — Franc Leskošek - Luka, častni predsednik ZZB NOV Slovenije je včeraj vzidal temeljni kamen za novi hotel B kategorije Svoboda v okviru zdravstveno rekreacijskega centra za vojaške invalide in udeležence NOV v Strunjanu. Ko bo hotel s 170 posteljami dograjen, verjetno bo to že do konca novembra prihodnjega leta, bo skupaj z že dograjenim pokritim bazenom z ogrevano morsko vodo in drugimi pridobitvami (ambulanta, športne površine, nova dostopna cesta itd.) omogočil, da bo center postal naravno klimatsko zdravilišče. Skupno bo v centru prostora za tristo gostov. rasle reke uničila brv, na nekeri gradbišču v Buii pa so sunki veti* porušili žerjav. Tudi gasilci so >; meli včeraj polne roke dela, delavri družb SIP in ENEL pa so ves dah popravljali telefonske in električn* kable, ki jih je neurje poškodovalo- PORDENON - Karabinjerji sjj prijavili državnemu pravdništvu “ uslužbencev tovarne Zanussi, ker s° 12. julija med sprevodom po Manif>" gu blokirali promet. Sprevoda se j® udeležilo približno 200 delavcev, ® se niso hoteli umakniti kljub pozi' vom karabinjerjev. Ti so zatem u' vedli preiskavo in med manifesta!1' ti identificirali 20 delavcev. m jm m pv 9. juhi 30$mc£A. Ston* polovia) manj. Lepo in prijetno je telefonirati nekomu v mesto, pa čeprav le za to, da bi ga vprašali “Kako se počutite, kakšno je vreme?”. Toda v tem času je v letoviških krajih desetkrat več ljudi kot je sicer stalnega prebivalstva. Mi smo že ustrezno ukrepali s tem, da smo okrepili napeljave, kljub temu še vedno lahko pride do težav. Posebno če skušajo vsi telefonirati ali če vsi čakajo na telefonski poziv ob isti uri. Pirosimo te, da nam pomagaš. In sicer tako, da telefoniraš pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, ko je telefonska mreža manj obremenjena. In zapomni si, da od 9. ure 30 zvečer do 8. ure zjutraj ob delavnikih ter od 14. ure 30 v soboto pa vse do 8. ure zjutraj v ponedeljek avtomatska medkrajevna telefonska zveza stane veliko manj. Točno na pol Če hočeš zvedeti o avtomatski medkrajevni telefonski z /e n kaj več, prelistaj prve strani telefonskega imenika. L