Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 55.	V LjoDljani, v torek, 9. marca 1915.
Leto XLM.
Velja po pošti: s
Za oelo leto naprei . . S 2B-— sa en meseo „ . . „ 2*20 sa Nemči|o eelolotno . „ 29'— za ostato Inozemstvo . „ 35'—
V LJabljaol na dom:
Za celo leto napre] . . K 24-— za eo meseo „ . . „ 2*— I sprav prelomsD mesečno „ 1*70 ^ Sobotna izdaja: =
S* celo leto........ V—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— > ostalo Inozemstvo. „ 121—
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat . . . . „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst.
Prta oznanili zalivalo, osmrtnico lil:
enostolpna petltvrsta po 2 J vin.
1 Poslano: _
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsals dan, izvzemši nedeljski praznika, ob 5. nrl pop.
Redna letni priloga Vozni red.
pur Uredništvo |e v Kopltarjovl nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne b= sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Cpravnlštvo je v Kopitarjevi nlioi st 6. — Račnn poštna hranilnice avstrijsko št 24.797, ograke 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Opravnlakega telelona št 188.
Z Bilkam
Bolgarija in njeni sosedi.
Ce naše čitatelje zanima, v kakšni luči vidi politični potovalec nemške »Frankfurter Zeitung« današnje razmere v Bolgariji, tedaj naj prebere sledeče podatke.
Omenjeni politični potovalec je obiskal tudi Rumunijo in objavil dve pismi o Rumuniji, kjer poudarja isto, kar smo zadnjič že objavili o podobnem potovanju po Italiji. Najbrž je tudi na Balkan, kjer politične strasti najbolj bujno poganjajo svoje delovanje med seboj in v razne smeri, potoval eden in isti človek, ki zopet ponavlja, da se angleškim in francoskim dopisnikom raznih svetovnih listov do danes ni posrečilo, spraviti niti Bolgarije niti Rumunije na stran trojnega sporazuma, četudi jc zlat denar obilno krožil in je padlo na deželo obilo dežja blagoglasnih in zapeljivih obljub, včasih tudi gnjusnih obrekovanj in laži. Isto trdimo tudi mi, da Rumunska in Bolgarska danes še varujeti svojo nevtra-liteto, pač pa smo po starih izkušnjah mnenja, da bo na vseh koncev koncih vsaka izmed nevtralnih držav — in Rumunija in Bolgarija sta prav bližnji sosedi one točke, kjer se trojni sporazum in clvozveža z nasprotnimi nazori in interesi križata — sledila tisti politiki, ki jo jc Italija postavila in oblekla v tako lene besede: »sveti egoizem«, »sacro egoismo«. Od obeh strani sc danes nevtralnim državam z vso hitrostjo in zgovornostjo kažejo pravi interesi teh držav, kar jc zelo razumljivo, ker je vsaka stranka zelo interesirana na tem, ali bo gotova nevtralna država ostala še nevtralna, ali se bo udeležila vojne na njegovi in nasprotnikovi strani, in zato se delajo obljube in te nevtralne države bodo, če tej svetovni vojni prav nenadoma ne pride konec, posegle v to borbo, in sicer tam, kjer jim bo njihov »sveti egoizem« pokazal trajen ali samo hipen uspeh in dobiček.
Prav pa je, da razmere zunaj naših mejnikov vidimo v razni luči. Najmanjši uspeh je ta, da se bomo navadili gledati. Morda nam bo to ozdravilo ali celo zbistrilo domačo kratkovidnost.
Politični potovalec jc videl sledeče: »Bolgari imajo trd tilnik, pa za tako dolgo nevtralnost gre glavna zasluga tako v Rumuniji in še boli na Bolgarskem edinole vladi. In bodi postavlje-
no, da je ta nevtralnost dobrohotna dvozvezi. Bolgar je rojen realni politik, četudi tega pri zadnji balkanski vojni ni prav nič pokazal. Izjema potrjuje pravilo. Rusija pa je na Balkanu ljubila samo Srbijo, kateri je hotela docela izpolniti njene nacionalistične želje. Za Bolgarijo pa Rusija ni imela nikdar pravega umevanja in zato je poverila nerodnim ljudem kovanje nove balkanske zveze, čeravno si ni zagotovila prijenljivosti niti ocl strani Rumunov ali Grkov, niti od Srbov. Bolgarija se res ni mogla zadovoljiti z lepimi besedami in praznimi rokami.
Nikar pa ne mislimo, da je bolgarski kmet sovražen Rusiji. V zemljo vkoreninjen kmet je pobožen in se zaveda skupne vezi vere, ki ga veže z Rusi. Popi, četudi ne posebno spoštovani, vedo to dobro izrabiti. In car velja še vedno za zaslužnega osvoboditelja izpod turškega jarma. Tradicijo na Ruse vzdržujejo še tudi stari oficirji in narodnjaki, ki kljub bridkim izkušnjam zadnjega časa vendar še niso revidirali svojega rusofilskega programa. Marsikaj bi tedaj oviralo boj proti Rusu, ne pa tako proti Srbom, četudi jim pride Rus na pomoč, kajti o globokem sovraštvu med svojčas zvezanima narodoma si zapadni Evropejec ne more ustvariti pravega pojma.
Vojno proti Srbiji bi tedaj v Bolgariji splošno odobravali. In če se Srbi no omehčajo, je treba računati vsaj z vojaškim zasedenjem Macedonije. Srbi 700.000 Bolgarom v Novi Srbiji niso dali državljanskih pravic, v vojaško suknjo so pa vtaknili starce in dečke. Šele par tednov je, kar se jim je obljubilo bolgarske šole in cerkve. S Srbijo pa jc soliden mir le mogoč, če se odstopi ce-1 a Macedoni.ja. Bolgarski.
Za Grke pa Bolgar tudi ni navdušen. Ne more namreč pozabiti izgube Kavale, Seresa in Drame. Buka-reški mir je spravil skoro 150.000 Bolgarov v ne ravno zavidljivo grško go-spodstvo. Bolgarski narodni program za bližnjo bodočnost je: te duše brezpogojno osvoboditi. Grška to ve, zato tekom sedanje vojne Bolgarske ni dražila, še manje pa prišla Srbom na pomoč.
Podobno bo razmerje do R u m u -n i j c. Rana — Dobrudža — se nc bo zacelila, posebno ker Rumunija ni imela srečne roke, ko je začela novo pokrajino opravljati. Tam živi 6000 Rumunov in 200.000 Bolgarov, katerim se je zaprlo šole in cerkve. Nastala je močna bolgarska iredenta. Pa tudi
drugače se ni mogoče ubraniti utiša, cla se obe državi gledati nezaupljivo in prežita ena na drugo. V teh razmerah kaka nova balkanska zveza ni mogoča.
Prijateljsko in trajno pa je razmerje do T u r f i j e. Včerajšnja smrtna sovražnika se čudovito dobro razumela, kajti narodno se more in hoče Bolgarija razvijati le malo proti vzhodu. Odrina ne želi več in Turške se nima bati. Strah pred vojsko pa v vseh balkanskih državah vzbuja posebno psihologijo. Vse države se obračajo po bližnji in največji nevarnosti. Če bi ruski kolos ne grozil preko Karpatov proti Bolgariji, bi se culo še kaj več glasov proti Petrogradu, do katerega se pa danes noče podreti vseh mostov.
Minuli so časi, ko se je bolgarska politika orientirala na Ruskem. Raclo-slavov kabinet je prijazen trozvezi in sliši se marsikaj razveseljivega o Avstriji in Nemčiji. Vlada ve, da ocl ruske zmage nima pričakovati nobenega dobička. Ima pa v zbornici zadostno večino, da se vzdrži in poleg tega ocl balkanske vojne izjemno oboroženo stanje ni bilo odpravljeno, kar ji nudi veliko podporo. Bivši ministri Gešov, Teodoro v in Malinov in Danev so bolj iz zgolj strankarsko političnih ozirov Rusom prijazni. Genadijev pa kljub nasprotnim trditvam ni Rusom prijazen. Njegovo potovanje v Rim jo imelo zgolj informativen namen, tako je slišal popotnik na pristojnem mestu; zato je bilo pisanje italijanskih listov o zvezi le želja.
Bolgarija tačas varuje svojo osrednjima državama naklonjeno nevtralnost in mirno in premišljeno čaka na svojo vlogo v tej svetovni borbi.
Tako politični popotnik za -Frankfurter Zeitung«. Istočasno poroča »Kolnisehe Volkszeitung<; iz Sofije:
Spomladi bedo istočasno v sosednjih krajih imeli vojaške vaje. B«ilga:d in Grki. Bolgarski vojni minister jo. zanje zahteval primeren kredit 5 milijonov, kar so vse stranke, razen socialnih demokratov odobrile. V sedanjih balkanskih razmerah je prav mogoče, cla bodo »pomladanskim manevrom« sledili resnejši »poletni manevri«. To je tem bolj verjetno, ker so se tudi Bolgari prepričali, da Srbi na noben način ne boelo radevolje odstopili Macedoni-i je. Na vso moč sedaj Srbi ■-srbijo« Ma-| cedonce, cla bi ob svoječasni likvida-! ciji cele vojne imeli na razpolago čim i več »vzrokov« za svojo zahtevo po Ma-| cecloniji. Danes je položaj v Macedoni-
ji čisto normalen, kajti Srbi pravijo: »Sploh nc prihajajte z vprašanjem o odsiopu Macedonije; bilo je že rešeno pri Kumanovem, Prilepu in Bitolju in posebno ob Brcgalnici.« Nekaj srbskih krogov je samo za »ureditev« srbsko-bolgarske meje, sicer pa mora ostati pri bukareškem miru. Zato se motijo oni bolgarski politiki, ki upajo dobiti Maceclonijo, če poseže Bolgarska v boj za trojni sporazum ali slovansko stvar«.
Napisal primarij dr. Franc D e r g a n c.
Pegasti legar (Flecktyplius, Febris exanthematica) je najbolj nalezljiva akutna bolezen in spada v posebno, šest bolezni obsegajočo skupino, ki jih imenujemo akutne izpuščaje (eksanteme). V to skupino štejemo ra-zun pegastega legarja še naslednje nalezljive bolezni: škarlatino ( Schar-lach), ošpice (Masern), koze (Pocken), norice (Windpocken) in ruske (Roteln). Pri vseh teh boleznih nastopi na koži poseben, značilen izpuščaj. Pri večini drugih nalezljivih bolezni je zdravniška veda žc odkrila njih provzročiteljc (bakterije), kar sc pa žal pri skupini akutnih izpuščajev doslej še ni posrečilo. Izmecl teh šest bolezni z neznanim provzročiteljem je najnevarnejši — pegasti legar.
Kako se razširja pegasti legar, kako se inficira (okuži) človek s pegastim lega'rjem? Z ozirom na odgovor se ločijo zdravniki v novejšem času na dve stranki. Stranka starejših zdravnikov trdi. da se širi pegasti legar naravnost od človeka na človeka, če pride zdrav človek z bolnikom v dotiko; ali pa tako,
da okuži bolnik predmete svoje okolice (obleko, perilo, pohištvo, sobo) in pride zdrav človek v dotiko s temi okuženimi predmeti. Bolnik je ves čas bolezni in še par dni pred izbruhom bolezni nalezljiv. Kužni strup kroži v bolnikovi krvi in pride iz nje v izdihani zrak, pljunek, znoj, seč (urin), v prah zraka in clruge okolice. Provzro-čitelj pegastega legarja (kužni strup) je izredno stanovitnega značaja, posebno v prahu se ohrani več mesecev in se z okuženim prahom prenese v oddaljene kraje. Če se bolnikove sobe temeljito ne razkuži, lahko še po dolgem času ohole novi stanovalci.
Stranka mlajših zdravnikov je na podlagi znanstvenih poizkusov izdatno omilila ta strah pegastega legarja in dognala, cla bolnik sam na sebi ne more okužiti nc človeka nc okolice, ampak da prenaša bolezen ocl človeka do človeka posebna živalica, posebna žuželka, ki spada med uši, in sicer — oblečna uš (Kleiderlaus) pediculus vestimentonem). Oblečna uš živi v obleki, posebno v telesnem perilu, in sicer v tistih delih, ki se najtesneje oprijemajo telesa, torej na tilniku, plečih in okoli pasu. Iz perila lazijo uši pit človeško kri in leč v gube in šivi perila jajca (pnide),- iz katerih se razvijajo v i i dneh novo uši. Provzročitelj pegastega legarja se nahaja v telesu
uši in kadar uš človeka ugrizne, tedaj preide provzročitelj skozi malo ranico iz uši v človeško kri.
Ako na dalj na izkušnja potrdi to. razlago in mnenje mlajših zdravnikov, potem pegasti legar res nj tako nevarna bolezen in njega nalezijivost res ni tako grozna in velika.
Kako sc tedaj obranimo, obvarujemo pegastega legarja? Najuspešneje se zavarujemo s tem, prvič, cla se ogib-ljcmo vseh oseb, predmetov in krajev, ki imajo ali utegnejo imeti uši in gni-de; drugič, da vse ušivo osebe, predmete in kraje razkužimo s tem. da uničimo, zatremo njih ušjo zalego in gni-de. Ušivec je nevarnost! Boj zoper uši! Pegastega legarja nas obrani v teh nevarnih časih podvojena snažnost telesa, obleke in stanovanja. Moški in otroci naj se na kratko strižejo, ženske pridno češejo! Roke, obraz in vrat naj se vsak dan z vodo in z milom omije, celo telo se naj enkrat na teclen v kopeli okoplje; vsaj enkrat na teden naj se preobleče telesno perilo, ki sc mora vselej dobro oprati in skuhati (torej nc samo oplakniti v topli vodi), vrhnja obleka se mora vsak dan stepsti in okrtačiti, čevlji vsak dan obrisati in osnažiti! Premožnejši naj menjajo telesno perilo vsaj dvakrat na teclen, še bolje, vsak drug dan! Tla v stanovanju redno vsak dan pometati, oziru-
Ruski časopisi poročajo, da sta ustanovljeni v Stanislavu moški in ženski ruski gimnazij. V učiteljiščih v Lvovu, Tarnopolu, Stanislavu in Sam-boru so otvorjenc ruske knjižnice.
Proslulomu panslavističnemu agitatorju in poslancu dume grej/fu Bo-brinskemu so poverili vodstvo pomožne akcije za zahodno Galicijo, kar smatrajo Poljaki za proti poljsko pro-vokacijo.
Volinski arhinianclrit Eulogius je podal sinodu poročilo, da so ustanovljene sismatične župnijska šole v petdesetih galiških občinah, ki so prestopile v pravoslavje, sinodalni deželni šolski svet, jc že dovolil potrebne kredite za te šole.
V Petrogradu se je vršila v magistrat nem poslopju vrsta predavanj z naslovom: .»Viljem II. in nemška kultura.« Člani akademije umetnosti Bechtierov jc govorjl o indiviclualiz-rnu cesarja, privatni docent Zachetti o nemškem cesarstvu in politični ideologiji Viljema ii., prof. Sporansky jc obravnaval nemško filozofijo in nemški nacionalizem in trdil, da med Kantom in Ivruppom ni nobene duševne zveze. Profesor Žoiienskjr je govoril o temi »Viljem II. in humanistična znanost« in je daljo .govoril o nemškem nacionalizmu, kateremu je prerokoval skorajšnji konec. Zadnji govornik prof. Kana-tichy je govoril o Bismarcku in Viljemu n.
V listu »Prykarpat.»kaja Rusj.< o po« zarja, kakor piše krakovski »Glos Naroda-.:, prof. Zaboloclsky na dve nalogi, katero ima vršili ruska šola napram prebivalstvu Galicije. Treba je ne samo razširjati to, kar je dobrega, razumnega, večnega, podanega nam po ruski zgodovini in literaturi, marveč jo treba tudi razpršiti meglo predsodkov mspram vsemu, kar je rusko in ki je objela mlacle glave, iti sicer s pomoč-
ma omivati, prah ■/, mokro kompreso (cunjo) brisati. Kratkomalo: prah in nesnago kot najhujšega sovražnika preganjati s telesa, obleke in iz stanovanja! Ogiblji se ljudi is ušivih in sumljivih krajev, ako se niso takoj osnožili in preoblekli; ne hocli v kraje, kjer sc zbirajo, zabavajo in prenočujejo ušivi ali sumljivi ljudje, na priliko:'v beznice, nizke kavarne, ljudska plesišča in prenočišča. Opusti nepotrebno potovanje in obiske po železnicah! V tem oziru nosijo veliko odgovornost uprave železnic, ki nuj bi vpeljale redno službo razkuževanja vozov, čakalnic, vsega prometnega blaga iz okuženih krajev.
Kadar pegasti legar resnično na« stopi, tedaj se pa mlajši zdravniki po svojem previdnem obnašanju kar nič nc razlikujejo od starejših. Tudi vlada se ravna v upravi javnega zdravstva po nazorih stare stranke in uveljavlja jiroti pegastemu logarju iste bojne principe, kakor proli vsem drugim nevarnim in nalezljivim boleznim: bolnika in strežno osobje strogo izolirati; vse prostore in predmete iz bolnikove okolico temeljito razkužiti! In tudi mi bomo kretuli skozi nevarni čas pegastega legarja najbolje in najsigurneje, ako združimo teoretično spoznanje mlajših s praktično urevidnostjo starejših!	(Konec prili.)
jo mogočnih javnih in tajnih germani-
zatorjev, mnžarizalorjev in poloniza-tol\je\v. Prof. Zabolodsky sc peča tudi s srednjim in višjim šolstvom. Po njegovem mnenju je treba v Lvovu ustanoviti peclagogični zavod, ki bi izobraževal učiteljske moči. Ta zavod bi moral biri v : vezi z zgodovinsko modro-slovno in fizično matematično fakiil-teio ruskega vseučilišča v Lvovu.
K skušoji za kurze ruskega jezika v Lvovu je pristopilo 2300 kandidatov in kandiclatinj, ocl katerih sc je sprejelo 68 prosilcev, med katerimi so štirje rimskokatoliški, -i i unijutov in 20 pravoslavnih. Pred kratkim so se začeli kurzi v Stani^avu, kasneje v Čr-novicah in Tarnopolu. (Ta novica jc iz meseca januarja. Op. ur.)
titorifi
l tillSl.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Več uspehov na Rusko Poljskem in v zahodni Galiciji, — Velike ruske izgube pri naskokih na naše karpatske postojanke.
— 2200 Rusov ujetih.
Dunaj, 8. marca. Uradno se poroča: V bojih na Rusko Poljskem, kj še trajajo, smo večkrat dosegli uspehe, Sovražnika smo s težkimi izgubami vrgli iz več prednjih opirališč in strelskih črt.
Enak uspeh je imel kratek sunek naših čel na ironti v zahodni Galiciji, kjer smo na prostoru pri Gorlicah predrli dele sovražnih strelskih črt in po krvavem boju osvojili aek kraj. Več častnikov in nad 500 mož smo ujeli.
V	Karpatih se trdovratno bojujejo. Pri Lupkowu so Rusi včeraj popoldne napadli z močnimi silami. Z novimi ojačenji so se razredčene črte sovražnika vedno izpopolnjevale in z vsemi sredstvi gonile naprej; Idjub iežkim izgubam se je napad trikrat približal našim postojankam. Vsakokrat pa se je zadnji naskok Rusov z uničujočimi izgubami razbil ob naših ovirah. Stotine mrtvih leži pred našimi postojankami. Na nekem drugem delu bojne črte so naše čete po odbitih ruskih napadih nenadno prešie k napadu in osvojile neki vrh. katerega je imel sovražnik dosedaj močno zasedenega. Ujele so vnovič 10 častnikov in 700 mož. Tudi na neki sosedni višini smo ujeli 1000 Rusov.
V	jugovzhodni Galiciji je bila močna sovražna konjenica, ki je proti nekemu krilu naših postojank osamljeno nastopila, občutno poražena.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO, brezuspešni ruski napadi. — 1500 Rusov ujetih.
Berolin, 8. marca. Veliki glavni stan: Južno od Avgustova so se ponesrečili ruski napadi s težkimi izgubami za sovražnika.
Pri Lomži so nadaljni boji v teku.
Zahodno od Przasznysza in vzhodno od Plocka so Rusi večkrat brezuspešno napadli.
Pri Rav/i so naše čete odbile dva po-nočna ruska napada.
Ruski sunki iz okolice Nov/e—Miasto (ob reki Pilici) niso imeli nobenega uspeha. Število tam ujetih Rusov znaša 1500 mož.
Najvišje armadno vodstvo.
rusko uradno poročilo.
Praški list »Union« priobčuje: Dne .1. t. m. izdano rusko uradno poročilo izvaja: 1. in 2. t. m. so napadali Nenici med Njemenom in Vislo le v okolici Osovieea. Preprečili so se sovražnikovi poizkusi, cla sc približa trdnjavi. V prostoru pil Grodnu in v drugih oddelkih nase bojne črte so pridobivale naše čete trajno zemljo. Z napadom smo vzeli vas Kirfen, ki leži na levem bregu Omuleva, kjer smo ujeli 10 častnikov in več sto mož. Na levem bregu Visle se ni nič izpremenilo.
BOJI PRI ČRNOVICAH.
Budimpešta, 8. marca. »Az Est poroča iz Črnovic: Prednje sovražne straže, ki ' so bile vzhodno od Črnovic vržene nazai, zadenejo vsak dan na naše obmejne straže, Ti boji se vedno končajo z be^om Rusov,
IZ BUKOVINE.
Budimpešta, 8. marca. »Magv^r Hir-lap« poroča: V Bukovini, ki je sedaj očiščena Rusov, delajo z vso silo, da se zopet napravi prejšnji red. Porušeni črnoviški vodovod je zopet popravljen. Živil je dovolj. V Bukovini vlada razmeroma rnir; vršil se je edinole mal spopad kakih 30 km severno od Črnovic, kjer je bil nek ruski konjeniški oddelek obkoljen in uničen.
NOVI BOJI NA POLJSKEM.
RUSKI NASKOKI V KARPATIH.
Budimpešta, 9. marca. Posebni dopisnik iz vojnega stana poroča »Az Estu«: Samo kralek čas ie trajal mir in la vsled
ZEMLJEVID DARDANEL.
velikih sftežnih viharjev. Ko se je pričelo južno vreme, ki je napravilo ceste še bolj neprehodne, so pričeli Rusi zopet z napadi. Na južnem Poljskem, kjer so bili skozi cele tedne le topniški boji, se je boj z vso silo razširil. Rusi so pričeli z močno ofenzivo proli našim postojankam ob Nidi in Pilici, pa so bili povsod krvavo odbiti. Naše čete so celo prešle v protiofenzivo in osvojile ruske prednje postojanke. Vsi ruski protinapadi, da bi nam zopet vzeli te postojanke, so bili brezuspešni. Vreme v Karpatih se je zboljšalo. Boji se vrše podnevi in ponoči; vsi napori Rusov, da napravijo v našo fronto vrzel, so ostali brezuspešni. Njihove izgube so izredno velike.
BOJI V KARPATIH.
Budimpešta, 8. marca. »Magyar Ors-zag« poroča iz Eperjesa: Pri Dukli so naše čete iztrgale Rusom več strelskih jarkov. Tudi na fronti zemplinske stolice smo dosegli več krajevnih uspehov, kljub temu, da so Rusi poslali v boj nove sile. Tu se vleče črta okoli neke doline, ki leži v severnem delu saroške sčolice. Oba nasprotnika sta se zakopala v nasproti si ležečih hribih. Naše baterije so z neke sosedne gore obstreljevale ruske postojanke in učinek se je kmalu videl. Rusi kljub temu niso zapustili svojih postojank, ampak so tja poslali nove čete. Med bojem so se posadke obeh strelskih jarkov vedno bolj bližale dolini. Rusi so prvi napadli. Napad je bil odbit in Rusi so se morali umakniti v svoje strelske jarke. Pozneje so naše čete z ugodnim uspehom napadle in ujele zopet veliko sovražnikov.
VELIKANSKI BOJI PRI DUKLI.
Budimpešta, 8. marca. »Az Est« poroča: V velikanskih bojih, ki se vrše na ozemlju pri Dukli je vsled neugodnih vremenskih razmer nastopil odmor. Boji so podobni obleganju; naše čete skušajo vreči Ruse, ki so na več točkah zakopani. Nekaj važnih višin je že v naši posesti. Zasluge, ki so si jih v teh bojih pridobili naši pionirji, se povsod povdarjajo.
POVODNJI V KARPATSKIH DOLINAH.
Budinmpešta, 8. marca. »Az Est« poroča: Vse karpatske reke so močno narasle. Na gorovju je sneg šc vedno blizu 2 m debel. Zato se čete, izvzemši spopadov, ne
morejo z drugim pečati, kakor da se zavarujejo pred snegom.
NAŠI NAPADI V VZHODNIH BESKIDIH.
Budimpešta, 9. marca. »Az Est« poroča: Sovražnik nadaljuje v vzhodnih Beski-dih s svojimi silnimi napadi. Najbolj vroč je boj zahodno od Uzsoka. Tukaj je težišče boja, ker je pritisk Rusov najmočnejši. Boj se razširja proli vzhodu. Naše čete so pod-vzele protinapade in naše topništvo odbija vse ruske napade.
XXX
USPEHI AVSTRIJSKIH OKLOPNIH VLAKOV.
Dobili smo naslednje podrobnosti o uspehih nekega avstrijskega oklopnega vlaka v karpatskih bojih: Vlak se je imel boriti z največjimi ovirami, ker so Rusi vse mogoče storili, da razrušijo maloštevilne železniške proge, ki vodijo čez gorovje. Na progi Tartaro — Mikuliczya — Dora, kjer je vlak najprej operiral, niso bili razstreljeni samo mostovi, marveč je bila tudi proga na 12 mestih razdrta in napravljenih 15 barikad, da bi vlak ne mogel naprej. Poškodbe so bile izvršene na krajih, kamor je segal sovražni ogenj. Nevarnost je bila tem večja, ker v visokem snegu ni bilo lahko dognati mest, kjer so bile tračnice raztrgane. Vlak je vozil s sabo vse potrebščine za popravo proge in vrli železniški pionirji so kljub ljutemu sovražnemu ognju delali z največjim mirom. Namesto tračnic so vlagali železne čoke, po katerih je vlak dobro vozil. Prva vožnja je šlo do nekega kraja, v katerem so se Rusi utrdili. Predstraže, mimo katerih je vozil s strojnimi puškami oboroženi oklopni vlak, se zanj niso zmenile. Ob jutranjem svitu je vlak dospel do barikade na postaji, na katere obeh straneh so se raztezali strelski jarki. Neki narednik je stopil z vlaka, da bi odrinil barikade. Tedaj je ruska straža ustrelila. Nato je planilo iz stražnice kakih 25 mož, deloma v srajej, in otvorilo brzi ogenj. Obenem se je streljalo iz vseh oken in Rusj so zasedli strelske jarke. Po daljšem streljanju s strojnimi puškami se je vlak odpeljal nazaj. Rusi so bili vsled tega nenadnega napada tako prestrašeni, da so razpisali 6000 rubljev za uničenje tega vlaka. O priliki
OBSTRELJEVANJE DARD ANEL.
(S sliko.)
Naša današnja slika predstavlja Dardanele tako, kakor se vidijo, če jih opa-zujej iz kakega zrakoplova ali pa iz kakega letala. Zanimivejše tockc so označene s številkami: i. Oclrin, 2. Gaiiipoii,
3. Kilid Bahr, 4. Kale Sultani, 5, Sed cl Bahr, 6. Kum Kale z utrdbami. Močno utrjena Nagara je označena z X. Pšicc kažejo, kje da vozijo parniki v Carigrad; na desni ocl pšic leži evropska, na°levi malouZijska zemlja.
neke poznejše vožnje je prišel vlak pri Tartaro za neko višino, katero je imel zasedeno sovražnik, ter je streljal Rusom v hrbet. Nato je med obema rojnirna črtama vozil dalje in obstreljeval Ruse, ki so nato zažgali most v ospredju in popolnoma razdrli progo. Kasneje so oklopni vlak obstreljevali le še z granatami, ki pa niso učinkovale. Celo ujetnike je pripeljal vlak, in sicer so železničarji ujeli enega korpo-rala in 7 mož. Železničarji so se tudi sicer vedno odlikovali.
XXX
PLEMENIT ČIN AVSTRO-OGRSKIH LETALCEV.
Krakov, 8. marca. »Nowa Reforma« posnema po »Novem Vremenu«, da sta ruska vojaška letalca nadporočnik Ko-vanko, sin ruskega generala, in poročnik Jakovenko o priliki nekega poizvedovalnega poleta padla v avstro-ogrsko ujetništvo, O tem so Ruse obvestili avstro-ogrski letalci, ki so na ruske postojanke metali listke s tem poročilom. En tak listek je dospel tudi v roke velikega kneza Aleksandra Nikolajeviča, ki je nato takoj brzojavil generalu Kovanku in ga obvestil o sinovi usodi.
XXX
«
OB SPODNJEM DUNAJCU. Topniški dvoboj. — Stanovanja častnikov.
— Pivo teče v potokih.
Posebni poročevalec »Nowe Reforme«1 piše z dne 28. februarja:
V sredo opoldne sem odšel iz Radlova proti Dunajcu. Hotel sem si od blizu ogledati nasipe Dunajca, o katerih pravijo, da so poškodovani. Med potjo sem se prepričal, da so nasipi res poškodovani in deloma razdrti. Ob pomladnih povodnjih bo katastrofa neizogibna.
Med velikimi ovirami sem vendar prišel do Marinkovic, dva kilometra od bregov Dunajca. Dalje ni bilo mogoče, ker so Rusi neprestano streljali z desnega brega. Naši topovi so odgovarjali. Grmenje je bilo tako silovito, da se tudi najbolj viharno grmenje v naravi ne more z njim primerjati. Lomastenje padajočega drevja in podirajočih se poslopij se meša z ječanjem ranjenih in umirajočih. Tak je topniški dvoboj. Povsod se delajo ogromne jame, razrite od ruskih granat. Blizu pota je velik skupen grob naših padlih vojakov. Ob štirih popoldne ga je zadela ruska granata ter ostanke padlih junakov raznesla visoko v zrak. Šc mrtvi junaki nimajo miru! Strašen prizor!
Topniški dvoboj je tako naraščal, da nisem mogel naprej, moral sem nazaj. Ob potu sem videl vrste strelnih jarkov. Vmes so bile nove originalne lesene hišice. Nekatere imajo celo zastore pri oknih. To so stanovanja naših častnikov. Eden izmed častnikov me je povabil v svojo hišico. Na mizi razni papirji in zemljevidi, zraven par stolov in tri postelje. Pričelo se je mračiti. Častniki so mi ponudili prenočišče. Ponudbo sem sprejel. Spati ni bilo mogoče. Celo noč so grmeli topovi, da se je naša koča tresla. O polnoči se je blizu nas razletela ruska granata; fotografije so padale s sten in šipe v oknih so popokale. Šele ob jutranjem svitu se je grmenje topov poleglo.
Zjutraj sem se poslovil od častnikov ter odšel v Božencin ob Ušvici. Ta vas je bila priča zanimivega dogodka. Rusi so iz pivovarne J. Gotza v Okicimu okoli 45.000 hektolitrov piva in sladu izlili v reko Ušvico. Vsled tega je voda skoraj za pol metra narastla. Prebivalci obrežnih vasi so s škafi hodili k Ušvici in zajemali sladko mešanico vode in piva. Gotovo nekaj posebnega. Še nikoli ni pivo tako resnično teklo v potokih.
X X
X
RUSI V NOVORADOMSKU.
»Nowa Reforma« dne 6. t, m. poroča iz Noworadomska (v Rusko Poljski):
Ob dunajsko-varšavski železnici šele pri Noworadomsku zadenemo na bojne sledove: Cel pas zemlje ocl Čenstohove pa do Zaglebja je bil srečno obvarovan bojnega opustošenja. Okopi in utrdbe južno in zahodno od Noworadomska delajo skrajno mejo ruske ofenzive, ki je ogrožala Slezijo in Poznanjsko. Ob železnici je veliko grobov ruskih častnikov.
V Noworadotnsku so Rusi vladali približno en mesec. Zapustili so slabe spomine. O prejšnjem »moskalofilstvu« ni nobenega sledu več. Nekateri so pa vendar imeli nekoliko koristi od Rusov, Kozaki, ki so pred prihodom glavnih ruskih čel vladali v mestu, so na poseben način izkazovali dobrote. Neusmiljeno so oplenili Žide ter njih blago delili siromakom. Berač prosi kozaka miloščine, Kozak ga pelje v židovsko trgovino ter mu reče, naj vzame, kar potrebuje. Če je gospodar kaj branil, jih je dobil s korobačem. Kozaki so v mesnicah jemali velike kose mesa, jih sekali s sabljami ter delili zbrani množici. Jemali so tudi eukno iz židovskih trgovin ter ga prodrjsji vatel^ po kopejki. Ko je zmanjkalo b!agn v žiiovskih prodajalnah, su se lotili krščanskih. Tu so postopali nekoliko drugače. Kozak si je n. pr, izbral
blaga za 3 rublje, ki jih pa nima. Gre k vratom in čaka mimoidočih. Ko pride mimo jud, ga zagrabi: >Pasji sin, daj 3 rub-blje.« Če jih ne da, ga obdeluje s koro-bačem. Če šc to ne pomaga, ga izpusti ter čaka drugega juda, ki ga na enak način prisili, da mu da potrebno vsoto. Nazadnje so kozaki začeli ropati po celem mestu. Meščani so se pritožili. Rusko poveljstvo jc kozakc umaknilo iz mesta, jim prepovedalo vrnitev ter v mesto poslalo redne čete.
Zdaj so Rusi od mesta oddaljeni 35 do 40 kilometrov. V mesto se večkrat slišijo odmevi bitk. 25. februarja se je n. pr. slišalo silno topovsko grmenje z vzhoda.
Avstrijska vlada jc uredila aproviza-cijo in šolsko vprašanje, V mestu vlada popoln red.
XXX
NA JUŽNEM POLJSKEM.
Neki vojni poročevalec poroča 7. t. m.: Na južnem Poljskem, kjer se je zadnje tedne bil večinoma artiljerijski boj, je zopet nastopila pehota. Postojanke naše pehote na južnopoljskem bojišču so 150 clo 1500 korakov oddaljene od sovražnika. Na tistih točkah bojne črte, kjer se postojanke izdatno približavajo, ruske čete ljut.o napadajo, a vse napade odbijejo naši čuječi, vedno na boj pripravljeni vojaki. Naši pehoti se je posrečilo, da je vdrla v sovražnikove postojanke in da je sprednje sovražne postojanke trajno obdržala, V Karpatih Rusi trajno napadajo kljub slabemu vremenu naše postojanke. Dosedaj so se vsi napadi izjalovili.
XXX
IZ PRZEMYSLA.
Krakov, 7. marca. Iz Przemysla je dobil neki železniški uradnik sledečo vojno poštno zračno dopisnico: Kljub večkratnemu obleganju se živi v Przemyslu čisto redno. Pred kratkim se je otvorila nova gimnazija in dekliška šola. Mestni magistrat preskrbuje mesto s petrolejem, s soljo in z mlekom.
XXX
2000 VOZ ZAPLENJENIH V MAZUR-
SKI BITKI.
Berolin, 8. marca. »Post« poroča: V pozimski bitki v Mazurih jc bilo zaplenjenih okoli 2000 najrazličnejših voz, ki so vredni več milijonov mark:
XXX
RUSKA ARMADNA POVELJA.
Berlinski Wolfi'ov urad objavlja nekaj zanimivih ruskih armadnih povelj, katere so Nemci našli v zaplenjenih brzojavnih knjigah. Višje poveljstvo 10. ruske armade jc izdalo 5. decembra sledeče povelje: »Vrhovni poveljnik je odredil, cla se mora clo pičicc izvajati povelje najvišjega vojnega vodstva, ki ukazuje, da morajo pri napadih goniti pred seboj vse moške de-iazmožne prebivalce ocl 10. leta naprej.« Povelje z dne 5. decembra: »Višji poveljnik severozahodne fronte brzojavlja, da se prebivalci vsak dan pritožujejo nad plcnitvami. Proti temu se morajo izdati najstrožje odredbe. Bili so slučaji, ko so sovražne čete. šle skozi naše vasi in se jih niso prav nič dotaknile, medtem ko so naše lastne čete te vasi nato popolnoma onlenile. Zelo je obžalovati, da sc v naši armadi pojavljajo taki slučaji.« Povelje z dne 7. februarja: »Vrhovni poveljnik opozarja na dejstvo, da se množe slučaji, cla manjka medsebojne zveze na fronti in pri zadaj nahajajočih se četah. V tem oziru je zanikrnost šla tako daleč, da sta zadnji čas dva oddelka, ki sta bila določena za napad na sovražnika, naslonila. drug proti drugemu in si zadala v boju izgube, pri čemur sta sc ustavila šele potem, ko sta si bila že tako blizu, cla bi lahko izvršila bajo-netni napad.
XXX
Kako sodi šved o naši armadi.
Berlin, 8. marca. (Kor. urad.) »Tageszeitung« objavlja iz Stockliolma sledeče poročilo: Neki švedski dopisnik, k; se nahaja na avstro-ogrski bojni črti, piše o vztrajnosti avstro-ogr-skih čet: Po velikem pomanjkanju, ki mu pač v povestnici vojska ni zgleda, smo došli na planoto, ki se raztega severno ocl Karpatov. Če pomislimo, da so se mogli prekoračiti Karpati vedno lc po eni poti, da so Rusi porušili vse hiše in ceste, da so morale čete, ki so se bojevale ponoči in podnevi, ostati vedno pocl milim nebom brez ognja, cla ne izdajo svojih postojank sovražniku in da vreme ni bilo ugodno, moramo izraziti svov najtoplejše občudovanje avstro-ogrskim vojakom radi njih neupogljive hrabrosti in odločnosti in volje, du zmagajo.
XXX
RUSKE IZGUBE PO ZMAGAH PRI LI-MANOVI IN LODZU.
Budimpešta, 8, marca. »Az Est« izve iz vojnega poročevalskega stana: Čuje sc,
da znašajo ruske izgube po zmagah pri Li-manovem in I.odzu na padlih, ranjenih in ujetih mnogo nad 500.000 mož.
XXX I
ODLIKOVANI GENERAL FRENCH IN VELIKI KNEZ NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ.
General Pau.
Pariz, 7. marca. »Agence Havas« poroča: General Lacroise je odpotoval v angleški glavni stan, kjer izroči generalu Frenchu vojaško svetinjo. General Pau je zapustil Petrograd. Odpotoval je na fronto, da izroči velikemu knezu Nikolaju Nikola-jeviču vojaško svetinjo.
X
X
X
ZOPET 8 SOCIALNO DEMOKRAŠKIH RUSKIH POSLANCEV ZAPRTIH.
Kodanj, 7. marca. »National Tidendc poroča iz Petrograda: Zaprli so zopet 8 socialno demokraških ruskih poslancev, ki jih dcl>c veleizdaje.
v v
A
ZBOROVANJE PRUSKE ZBORNICE.
Berolin, 8. marca. (Kor. urad.) Po-slaniška zbornica je rešila proračun v drugem branju. Začetkom seje je poročal predsednik, cla je padel pri Lomži predvčerajšnjim konservativni poslanec generalni major Ditfurth.
XXX
DRAGINJA V PETROGRADU.
Petrograd, 8. marca. (Kor, ur.) Tu vlada velika draginja vseh živil, posebno za meso, surovo maslo, rženo moko in oves.
ODERUŠTVO V ŽITNI TRGOVINI NA RUSKEM.
Krakov, 8. marca. »Nowa Reforma« poroča po »Ruskem Slovu«, da se je na Ruskem združilo nekaj bank, ki so pokupile vse zaloge žita in ga poskrile, da bi tako lahko privile žitne cene. Med prebivalstvom vlada radi tega veliko razburjenje.
NEMŠKI DENAR NA RUSKEM.
Berolin, 8. marca. (K. u.) Wolfiov urad poroča: Vrhovni poveljnik na vzhodu je za celo od Nemcev zasedeno ozemlje na Ruskem določil nemški denar kot plačilno sredstvo s pridelnim kurzom 100 mark za 60 rubljev.
NEMŠKA ELEKTRIČNA DRUŽBA V KIJEVEM SEKVESTRIRANA.
Petrograd, 6. marca. »Rusko Slovo« poroča iz Kijeva: Sekvestrirali so nemško električno družbo, ki premore 10 milijonov rubljev.
ZAVEZNIKI PROTI DARDANELAM.
»Wiener Allgem. Tagblatt« poroča: Times« poročajo: Združeno brodovje pred Dardanelami ima sedaj na razpolago 38 angleških bojnih ladij z 212 30'5 cm topovi in 21 francoskih bojnih ladij z 106 38 cm topovi. Prišteti je treba še osem 38 cm topov popolnoma novega angleškega naddreadnoughta »Queen Elizabeth«. Število čet, ki so pripravljene, da se izkrcajo, je naraslo na 40.000 mož. Pride še &G00 mož francoske mornariške pehote, katero so 28. februarja vkrcali za Dardanele.
Grazer Volksblatt« piše: Neapeljski dopisnik »Corrierc della Sera« poroča: Moštvo francoskega parnika »Patrie«, ki se jc pripeljalo v Neapelj, pripoveduje, da se jc odpeljala v torek iz Marseilla izkrce-valna armada v Dardanele. 20.000 mož z vojnim materijalom sc je vkrcalo na 11 velikih parnikov. Transport spremljajo 4 angleške in 3 francoske oklopnice in veliko torpedovk. Spremljajo ga najbrže tudi podmorski čolni. Baje je v Toulonu pripravljenih šc 20.000 mož, cla sc odpeljejo
v Dardanele.
NEMŠKO POROČILO.
Berolin, 8. marca. (Kor. ur.) \Volf-fov uracl poroča: Od najboljše poučene strani smo prejeli o položaju pri Dardanelah sledeče poročilo: Vesti angleške admiralitctc, ki vedo poročati o znatnih uspehih zaveznikov pri napadih na Dardanele, računajo očividno na to, cla bi izvajale moralični pritisk na balkanske države in da bi delale" razpoloženje pri nevtralcih. Dejansko pa še nobena sovražna ladja zaveznikov ni dosegla morja, kjer so položene mine in odstranjena ni še nobena mina. Izkrccvalni poskusi 5. marca pri Kumkalc in Sod il Bahru so se popolnoma ponesrečili. Na obeh točkah so Turki napadali z bajonetnimi napadi z velikimi izgubami vrgli nazaj in jih podili v morje. Notranji darda-nelski torti še niso prav nič posegli v v boj. Razpoloženje v Carigradu je mirno in zaupljivo. Gospodarsko življenje poteka navadno.
TURKI TRDIJO, DA SO NJIIHOVE BATERIJE NEPOŠKODOVANE.
Carigrad, 8. marca. (Kor. urad.) Dopisnik lista »Tanin« piše v obširnem poročilu, da Hdnevno obstreljevanje Dartlanel turškim baterijam ni napravilo nobene škode.
ENVER PAŠA NADZOROVAL DARDANELE.
Carigrad, 8. marca. (K. u.) Vojni minister Enver paša jc včeraj nadzoroval Dardanele in izrazil svoje zadovoljstvo nad živahno obrambo. Obiskal je okoli 50 ranjencev, jih pohvalil ter jim razdelil odlikovanja, katera jim je podelili sultan.
Grška pred offločilvijo.
RESEN POLOŽAJ NA GRŠKEM.
»Information« izvaja: Na Grškem jc izbruhnila resna kriza. Zdi se, da sc jc izjavil veliki kronski svet za lo, da ostane Grška nevtralna, ministrski svet je pa predlagal kralju, naj pristopi trojnemu sporazumu, kar je kralj odklonil, nakar je vlada nastopila. Položaj je zdaj zelo težaven. Grška zbornica šteje 177 članov; 140 poslancev je vladnih, 19 neodvisnih. Ral-lijeva skupina šteje 10, Theotokisova 8, Zaimisova 3 in Mauromichelisova 7 članov. Vseh opozicionalcev in neodvisnih je 37 proti 140 pristašem vlade. Kako naj sestavi Zaimis novo vlado in kako naj vlada? Zbornice tudi ne kaže razpustiti, ker nihče ne more vedeti, kako bi izpadle nove volitve,
Kolin, 8. marca. »Kolu. Zeitung« poroča: Ponudbe, ki jih stavi trospo-razum Grški, hočejo izprerneniti grško morje v zaprto morje in grške deželne meje pomakniti clo blizu Carigrada. Prav tako obširne so tudi ponudbe Italiji, ki naj postane srednjeafriška velesila in utrdi svojo posest v Rdečem morju. Bolgarija bo mirna, dokler bodo mirni njeni sosedje. Če bi Grčija posegla v vojsko, bi tudi Bolgarija ne ostala neudeležena.
Italijansko mnenje.
Rim, 8 .marca. »Giornale dTtalia« poroča po vesteh »Tagespoštc / iz Aten: Kraljev sklep proti nastopu proti Turčiji ne pomenja zmage osrednjih sil nad trojnim sporazumom, ker sc je kralj le s težkim srcem odločil, ker armada še ni dovolj pripravljena in je vsled prejšnje vojne dežela gospodarsko in finančno izčrpana.
List prinaša še sledeče: Položaj je kritičen. Zaenkrat, je odločitev še odložena in želja trojnega sporazuma neizpolnjena. Zavezniško brodovje mora z resnostjo pokazati, kaj zmore proti Dardanelam. Potem pride ura novih odločitev in najbrže ne samo za Grško.
Francosko mnenje.
»
lz Rotterdama poročajo, cla. so Francozi pričakovali, da bo Grška v najkrajšem času stopila z orožjem na stran zaveznikov. Domišlja jo. na Francoskem vzbudila nemalo presenečenje in sedaj so mnenja, da bo elemisija sicer nekoliko zakasnilo grško akcijo, pač pa upajo, da se bo kralj vdal svetom svojih pravih prijateljev. Pri razdelitvi Turčije Grška ne sme ostati brez elela.
Nemška sodba.
»Kolnischc Zeitung« poroča iz Berlina: V diplomatičnih krogih so mnenja, cla bo javnost kmalu izvedela o smeri politike, katero bo v bližnji bodočnosti zavzela Grčija in o kateri se jo razpravljalo v zadnjem kronskem svetu. Splošno prevladuje mnenje, da bo Grčija še tudi v bodoče ostala nepristranska in sicer tako dolgo, dokler se vojni položaj v Dardanelah nc bo bolj razjasnil. Znano .je, da so notranjih dardanelskih utrdb šo sploh ni napadlo. Turki so preprečili sovražni poizkus, izkrcati ob Dardanelah vojaške čete. Pri nepristranskih državah ie ta turški uspeh napravil utis, da bo turška hramba Dardanel izvršila svojo nalogo.
Turški tjlas.
Iz Carigrada se uradno poroča, cla turški listi v razpravah o kronskem svetu v Atenah izražajo prepričanje, da bo Grčija spoznala svoje prave interese in bo skušala preprečiti, cla se v Grčiji ne bo zasledovala politika sanjarij. Grki naj pomislijo, cla je prosta pot ruskih ladij v Egejsko morje za Grčijo grob.
Sodba dunajskih diplomatov.
»Neue Freic Presse« piše včeraj: Na Dunaju vidijo v nenadni spremembi poskus mod kraljem Konstantinom in Venizelosom. Kralj bi sc tega nikdar ne lotil, čo no bi imel tako pri ljudstvu kakor tudi v armadi vsaj toliko priljubljenosti, kakor Venizelos. Predvsem pa stoji armada brezpogojno na strani kralja. Vojaštvo je mnenja, cla Grška nima vzroka začeti novo vojsko, v ka-
Carigrad
teri bi ne mogla sebi, ampak samo drugim priboriti koristi.
Kakšna bo Zaimisova politika.
Rim, 8. marca. »Messagero« poroča, da se je Venizelos izjavil, da bo Zaimis vodil politiko stroge nevtralnosti. Venizelos upa, da ta politika novo pridobljenih krajev ne bo spravila v nevarnost. Venizelosova stranka bo podpirala vlado. Zbornica se ne skliče.
Obletnica padca Janine.
Pariz, 8. marca. Padec Janine se je v Atenah slovesno praznoval. Prebivalstvo je priredilo izprevode in je slavilo kralja in Venizelosa.
Grška in Bolgarija.
,rad, 8. marca. Grška vlads. je vprašala Bolgarijo, zakaj da zbira ob grški meji vojake. Bolgarija je odgovorila, da zaradi nameravanih spomladanskih velikih vaj.
Nov vojaški kredi! v HumuDljl.
.Budimpešta, 7. marca. V četrtek je predlagal rumunski zbornični fin. minister Corlinescu, naj se najame vojaško posojilo 200 milijonov levov.
Ikiiiji pred oiliočiivijo.
Pod tem naslovom piše cenzurirana »Grazer Montags Zeitung«: »Mtinchener Neueste Nachrichten pišejo: V protislovju z Anglijo zahteva korist Nemčije in Av-stro-Ogrske, da se razširi Italija v Sredozemskem morju. Želimo ceio, cla postane Italija, za kar jo je določila narava: glavna velesila v Sredozemskem morju. Ljubosumnosti na Italijo ni zapaziti ne na avslro-ogrski in ne na nemški strani. Izkušnja je naučila Italijo, da se ob vsih svojih upravičenih stremljenjih lahko zanaša na dostojnost Nemčije in Avstro-Ogrske. Na Bavarskem so nekdaj skovali besedo o prilikah, ki jih zamudi dežela. Italijo opozarjamo na lo besedo. Če zdaj nc opusti vseh ! svojih malih aspiracij nasproti svojim dosedanjim zaveznikom, če pogleda svoj giav-i ni smoter, pride ura, ko lahko o sebi reče, | da je postala dežela zamujenih prilik. Ne želimo, da doživi Italija tako razočaranje, ki jo vrže s lira srečnega, nravnega in zdravega razvoja. Italiji gre zdaj za vse. Rešiti mora vprašanje, če hoče postati velika, mogočna država, ki sledi sledovom rimske države, ki naclvladuje Sredozemsko morje, ali če hoče igrati vlogo malega moža in ubogega sorodnika, ki ga trpe ob pojedini velikašev, ki si hočejo razdeliti svet. Drtizega Italiji ne preostane. Če vse pretehta brez strasti in čustev, se lahko odloči.
X X X
ITALIJA IN DARDANELE.
Rim, 8. marca. Dopisnik »Neue Freic Presse brzojavlja: »Giornale d' Italia< pi.še, da je vedno bolj očilo, da bo darda-nelska akcija rešila tri vprašanja, ki naj-občutnejše zadevajo interese Italije: prvič: prosti dohod Rusije v Sredozemsko morje, drugič: ravnotežje n a Balkanu in tretjič: obstoj Turčije in ravnotežje v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Reševanja teh problemov, ki so za italijansko blaginjo odločilnega pomena, Italija ne more gledali križem rok, kajti v Sredozemskem morju in v Oricntu ima čuvati velike interese, ker je njena politična in gospodarska bodočnost z njimi nerazdruž-Ijivo zvezana. Italijansko ljudstvo mora zelo čuječe stati na straži in biti pripravljeno na vse.
A A
SESTA.NEK GIOLITTI-SALANDRA.
Milan, S. marca. »Neue Frete Presse« poroča: Turinška »Stampa« piše, da so znani sestanek pripravili politični prijatelji obeh mož. Trajal jc dve uri brez" prič in ostane skrivnost, v kolikor pride v po-štev zunanja politika; pač pa je gotovo, da
bo sestanek v tem času izrednega pomena za bodočnost Italije. »Stampa« vendar lahko poroča o enem uspehu: Giolitti bo
šc nadalje podpiral Salandrovo vlado in Giolittijevi pristaši bodo pri važnih posvetovanjih tega tedna glasovali za ministrstvo in proti predlogom socialistov,
XXX
salandrova IZJAVA.
Sim, 9. marca. Ministrski predsednik Salandra je pri nekem banketu v Gaeli izjavil: Pripravljenost brez potrebnega miru in vzgoje bi bila za dobrobit in velikost dežele brez koristi. Jaz j ostanem na svojem mestu in bom vestno storil vse, kar se bo izkazalo za potrebno, da se privede deželo iz sedanjih ležkoč do nove moči in velikosti.
XXX OROŽNE VAJE ITALIJANSKIH PODČASTNIKOV. Milan, 8. marca. »Frankfurter Zeitung« poroča; Podčastniki letnikov 1885. do 1888. so vpoklicani k 60 dnevnim orožnim vajam.
ENOTNI KRUH V ITALIJI.
Rim, 8. marca. (Kor, urad.) Vlada jc odredila, da se bo od 22, marca naprej pekel samo ene vrsle kruh, ki bo imel 80 odstotkov pšenične moke.
Boji BO zohoiio.
Nemško uradno poročilo.
Francozi pri Souainu odbiti. — Nemški uspeh pri Le Mesnilu.
Berlin, 8. marca. Veliki glavni Stan: Sovražni letalci so metali v Ostende bombe, ki so ubile tri Belgijce.
Boji v Champagni trajajo dalje. Pri Souainu smo včeraj popoldne sovražnika v boju na nož vrgli nazaj. Ponoči se je boj zopet vnel.
Severozahodno od Le Mesnila se je sovražni napad popoldne popolnoma ponesrečil. Naš protinapad je bil uspešen. Ujeli smo 140 Francozov.
V gozdu Priester severozahodno od Pont-a-Moussona smo odbili francoske napade.
,V Vogezih boji zahodno od Mun-itra in severno ocl Sennheima še niso končani.
Najvišje armadno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Poročilo ob 11. uri zvečer izvaja: V belgijskih sipinah smo utrdili strelski jarek, ki so ga zavzele včeraj naše čete. Nemčija poizkuša svoje strelske jarke potisniti do naših strelskih jarkov, a jih je naš ogenj dvanajstkrat razkropil. Severno od Arrasa, v ozemlju Notre Dame de Lo-rette, so dosegli naši protinapadi popoln uspeh. V četrtek zvečer smo ujeli eno stotnijo in zaplenili strojne puške. V petek smo vrgli sovražnikov napad in smo ga vrgli nazaj za njegovo prejšnjo postojanko. Dele prednjih jarkov, v katerih so se nahajali dva dni Nemci, smo vzeli in ujeli veliko Nemcev, Reims se je cel dan obstreljeval. V Champagni, ozemlje Per-thes, smo izdatno napredovali. V četrtek zvečer smo v svoji črti zajeli eno gardno stotnijo, ki je ostala v naših rokah, dasi se je hotela osvoboditi. V petek smo pridobili na prostoru v celi bojni črti, osvojili smo strelske jarke severnozahodno od Perthesa in smo zasedli severno pred vasjo nek kos zemlje, kjer smo ujeli več Nemcev, Zavzeli smo 600 metrov strelskih jarkov na višini 200 metrov severno-vzhodno od Le Mesnile. Prodirali smo naprej tudi v sosednjih gozdih. Končno smo zavzeli več strelskih jarkov v soteskah severnozahodno od Beau - Sejoura. Ujetniki izpovedujejo, da so sovražnikove izgube zelo velike. Duh naših čet je iz-boren. V Argonih smo napredovali v zahodnem delu vasi Vauquois, kjer so se edino še držali Nemci. Brez truda se je odbil nemški napad v gozdu Leprete. Pri Badonvillerju in Cellesu smo napredovali do sovražnikovih žičnih ovir. Odbili smo protinapad. V Alzaciji smo vzeli na Hart-mannsweilerkopfu neki strelski jarek in neko poljsko utrdbo in smo zaplenili dve strojni puški.
Poročilo angleškega generala Frencha.
»Agence Havas« je objavila 5. t. m.: Položaj na bojni črti se splošno ni izpre-menil. Ob kanalu Ypern smo se polastili ponoči od 1. na 2. marca nekega nemškega sprednjega strelnega jarka, a smo ga morali drugi dan zopet zapustiti, ker vsled ognja sovražnikovih topov ni bilo mogoče bivati v njem. V navedeni okolici je prisilila 2. marca naša artiljerija sovražnika, da je moral izprazniti neki strelski jarek, kar je omogočilo naši pehoti, da je zadala sovražniku izgube. Tisto noč se jc odbil z ročnimi granatami neki nemški napad. Neki angleški letalec je napadel za nemškimi črtami večkrat 2 nemški letali in ju prisilil, da sta se morala spustiti v Compiegne na zemljo. Neko nemško letalo je poizkušalo v petek letati nad Compiegnem, ogenj iz pušk je Nemca prisilil, da je moral hitro odleteti.
Angleški glavni stan opustošen po nemških letalcih.
Budimpešta, 8. marca. »Magyaroszag« poroča iz Amsterdama: Angleži so morali premestiti svoj glavni stan iz Veurneja v Dcpaune, ker so nemški topovi silovito streljali na Veurne. Nemški letalci so pa prileteli tudi nad Depaune in so metali na mesto 16 ur bombe. Obstreljevanje je povzročilo ogromno škodo.
Garibaldijeva legija razpuščena.
Rim, 9. marca. Garibaldijeva legija je na povelje francoskega vojnega ministra Milleranda razpuščena, ker so bili Italijani nevoljni na vojsko v strelskih jarkih.
Nemčija izroči Franciji vse težko ranjene častnike in podčastnike.
Karlsruhe, 6. marca. (Kor. urad.) »Karlsruher Zeitung« izvaja polurad-no: Cesar je človekoljubno ukazal, naj se zamenjajo vsi zato v Konstanci in v okolici zbrani francoski častniki in podčastniki, če tudi Francija najbrže ne vrne ravno toliko težko ranjenih nemških častnikov in podčastnikov, kar odgovarja pač večjemu številu naših vojnih ujetnikov.
Odlikovani težkoranjeni ujetniki.
Berolin, 9. marca. Cesar Viljem je podelil vsem težkoranjenim vojakom, ki so se vrnili iz francoskega vojnega ujetništva železni križ II. razreda.
Zopet razpisana angleška nagrada na Zep-pelinovce.
Haag, 9. marca. Iz Londona se poroča: V zadnji seji angleškega mornariškega društva so sklenili, da se razpiše nagrada 100.000 mark tistemu angleškemu letalcu, ki uniči v zraku kak Zeppelinov zrakoplov.
Turčijo v vojski.
RUSKO POROČILO O BOJIH NA KAVKAZU.
Petrograd, 8. marca. (Kor. urad.) Vojni poročevalec lista »Rječ« poroča: V kav-kaških bojih kažejo Turki nepričakovano trdovratnost in hrabrost. Turke podpira tudi topografična lega, katero izvrstno izkoriščajo. Posebno izborno se bijejo cari-grajske čete. Poročevalec pripoveduje o
_____
Kitajsko-japonski spor.
Japonska misli, da je sedaj prišel čas, da vrže proč svojo krinko. Sedaj bo vsa kemu jasno, da Japonska ni posegla v vojsko, da bi pomagala Rusiji ali Angleški, ampak iz lastnih interesov. Japonska hoče imeti Kitajsko. Kakor znano, je imela Nemčija od Kitajske v najemu ozemlje Kiaučau. Japonci so pod pretvezo, da je s tem ogrožen politični in nacijonalni obstoj Kitajske, napovedali Nemcem vojsko in zasedli Kiaučau. To pa ni bilo nič drugega, kakor zaslor, za katerim so pričeli
nekem oddelku turških čet, ki pred uničujočo rusko premočjo ni pobegnil, niti se udal, ampak se boril do zadnjega trenutka in bil končno popolnoma pobit, čeprav je imel priliko, da bi zapustil svojo postojanko.
Podmorski Doji proii Angliji.
VELIK PARNIK PONESREČIL.
Rotterdam, 9. marca. Pri Dovru se je ponesrečil nek velik parnik, ki je obsegal 10.000 ton.
ANGLEŠKE IN FRANCOSKE TORPE-DOVKE V KANALU.
Berlin, 8. marca »Tagliche Rundschau« poroča iz Amsterdama: »Temps« javlja, da je sedaj v Kanalu za varstvo 40 francoskih in 50 angleških torpedovk.
NEVARNO POŠKODOVANA ANGLEŠKA BOJNA LADJA.
Berolin, 8. marca. (Kor. ur.) Listi objavljajo poročilo liambur. »Fremden-blatta«, cla je videlo moštvo v Rotterdam clošlega parnika »Rotterdam« 6. marca neko na sprednjem delu zelo poškodovano bojno ladjo, ki sta jo vlekla dva parnika v Sirth of Forth.
Amerika se onorozuje.
Haag, 8. marca. »Times« poročajo iz Washingtona: Iz Pittsburga in drugih oro-žaren prevažajo obilo topov na kaliforni-ško obalo, v Texas, Florido in k Panamskemu kanalu, kjer so ustavili vsa dela, da napravijo velike betonske podlage za stoječe obrežne baterije. Predsednik Wil-son bo že v sredo podpisal celo vrsto zakonskih načrtov, kjer se zahteva štiri milijarde za obrežno brambo.
Srb proii vojski.
Sofija, 7. marca. (Kor. urad.) Na današnjem shodu balkanske socialistične stranke je govorila socialistinja dr. Jeka-terina Arbove v imenu rumunske socialne demokracije, v imenu srbske socialne demokracije je govoril poslanec srbske skupščine Ljapčevič. Vsi govorniki so govorili proti kapitalizmu in proti carizmu, ki so izzvali svetovno vojsko. Zahtevali so, naj se ustanovi na Balkanu federativna ljudovlada. Ljapčevič je rekel med drugim: Srbija je danes velika gomila. Mrliči kličejo iz grobov: Dovolj vojske je bilo!
Narodnostno vprašanje na Ogrskem.
Budimpešta, 8. marca. Uradni list objavlja odlok naučnega ministra, ki odreja, naj se poučuje verouk v materinščini tako v ljudskih šolah kakor tudi v ponavljalnih tečajih ljudskih šol. Letna poročila in druge tiskovine nemažarskih ljudskih šol se izdajo v ogrskem državnem jeziku in v jeziku dotične narodnosti.
Naše žele nadviaflujejo v Karpatih. — Hrabri ceserski strelci.
Dunaj, 9. marca. Vojni poročevalci brzojavljajo: Na južnem krilu fronte ob Dunajcu so se posebno odlikovali cesarski strelci. V karpatskih bojih so naše čete ohranile nadvlado nad Rusi.
Razna poročila.
svoj roparski pohod. Stavili so Kitajski zahteve, ki merijo na to, da spravijo Kitajsko popolnoma pod japonsko nadvlado. Kitajska se brani sprejeti te zahteve. Spor se vedno bolj poostruje. Skoro gotovo se bo ta spor končal z vojsko med Kitajci in Japonci.
Na zemljevidu sc vidi velikanska razlika med Japonsko in Kitajsko. Kitajska meri 3,877.000 km- in ima 319,500.000 pre-bivalcev, Joponska država pa meri samo 417.321 km- s 46,537.000 prebivalci
NEMŠKI CESAR ODLIKOVAL NAŠEGA ZUNANJEGA MINISTRA.
Berlin, 8. marca. (Kor. ur.) Red črnega orla je podeljen avstro-ogrskemu zunanjemu ministru baronu Burianu.
SUEŠKI PREKOP V OBRAMBI.
Berolin, 6. marca. »Lokalanzeiger« poroča iz Rima: Italijanski parnik »Dandolo« se je pripeljal iz Kalkute v Neapelj. Poročajo, cla je Sueški prekop močno pripravljen za obrambo.
FRANCOZI NADZORUJEJO STROGO ITALIJANE V TUNISU.
Milan, 3. marca. »Corriere della Sera« poroča: Italijani v Tunisu veliko trpe. Francozi so internirali vse državljane sovražnik držav v zaledju Tunisa in Alžira, a tudi Italijane, ki jih živi v Tunisu veliko, najstrožje nadzorujejo in postopajo ž njimi kakor se postopa s sumljivimi ljudmi, dasi so razmere med Italijo in Francijo prijateljske.
DVA FRANCOSKA LETALCA PONESREČILA.
Amsterdam, 5. marca. I/. Pariza se poroča: Na letališču Buc sta dva pionirja, ki sta se vežbala v letalstvu, padla z dvo-krovnikom najnovejšega sestava iz višine 150 m na tla in se ubila. Letalo je uničeno.
Gospodarstvo.
— Vei'ka draginja goveje živine na Dunaiu. Na včerajšnji semenj na Dunaju
so pripeljali 4102 govedi, tedaj za 1500 manj, kakor prejšnji ponedeljek. Vsled tega so cene strašno poskočile. Živina prve kakovosti je poskočila za 10 do 14 K pri 100 kg, srednje kakovosti za 20 K pri 100 kg. Ker jc vojaška uprava morala kupiti 600 goved in ker je bilo razmeroma malo živine na trgu, so cene še bolj poskočile, tako da so bile v splošnem za 25 K, v mnogih slučajih celo za 30 K pri 100 kg višje nego prejšnji ponedeljek. Položaj jc zelo resen. Čuti se, da je tudi na Ogrskem le še malo živine na razpolago, ker so iz Ogrskega prignali kljub visokim cenam le 1600 goved, medtem ko so jih prejšnji teden nad 3000.
—	Pomanjkanje oljnatih tropin. Ker je uvoz lanenega kakor tudi sezamovega semena in podzemskega oreha onemogočen in ker je vsled prepovedi krmljenja živine z žitom veliko povpraševanje po oljnatih tropinah se je res zgodilo, kar smo pred par tedni opozarjali, namreč pomanjkanje tropin je nastopilo. Vsled nasveta deželnega odbora se je »Gospodarska zveza« obrnila na vse znane oljne tvornice, da si za-sigura vsaj, kolikor bodo živinorejci najnujnejše potrebovali. Večinoma so tvornice odgovorile, da blaga sploh nimajo, vendar se je posrečilo doslej zagotoviti okrog 30 vagonov raznih oljnatih tropin, toda cene so za več kot 1C0 odstotkov višje kakor so bile pred novim letom. Gospodarska zveza bode oddajala oljnate tropine po 50 K za 100 kg. Res je, da je «ena visoka, a čc stanejo danes pšenični otrobi, ki nimajo zlasti vsled največje izrabe moke niti polovico toliko redilnih snovi kot tropine, 35 K za 100 kg, tedaj svetujemo vsakemu pametnemu živinorejcu naj si takoj naroči oljnatih tropin, kolikor jih bode za spomlad potreboval, ker tropine bodo v kratkem pošle in če jih bode sploh mogoče še kaj dobiti, se bodo brez dvoma še znatno podražile.
—	Obdelovanje zemlje v goriški okolici. Iz Gorice: Dne 25. februarja se je začelo obdelovanje zemlje v goriški okolici, to je sejanje graha in saditev krompirja. V ponedeljek je vreme zopet strašilo. Vse je kazalo, da dobimo dež, ki ustavi ravno zapričeto delo. Po vsem polju od Solkana do brega Vipave in tudi zadnje vasi spodnjega Krasa je mrgolelo kmetov. Zaposleni so bili pri delu vsi vozovi in živina, S strahom se je vse oziralo na grozeče oblake. Torek pa nam je, hvala Bogu, pi ';el najlepše vreme, ki traja dalje. S* tev zgodnjih pridelkov letos gotovo zanima vso javnost, drugače kakor druga leta, zaradi grozečega pomanjkanja živil. No, če ne bo drugače, grah in krompir je tudi skoro zadosten živež. Skupaj menda vsebujeta vse redilne snovi. Grah se prideluje tu od polovice maja dalje; krompir pa z začetkom junija dalje. Grah je že ves posejan. Za saditev krompirja pa nam je treba skoro cel marec lepega vremena. Do vštevši dne 4. marca je bilo vsajenega krompirja za pridelek okoli 200 vagonov, torej že za prvo silo zgodnjega pridelka.
—	Moka se pojavlja. »Čas« piše: Ko se je ukazalo popisovanje moke in žita, se je pokazalo, da je v Pragi dovolj moke. Komaj so razdelili priglaševalne pole, so že branjevci razobešali napise: »Tu se prodaja bela moka.« Ponujali so tudi ogrsko belo moko, dasi so še prejšnji dan trdili, da je nimajo.
g Premije za pogozdovanje gcličav.
Vsled sklepa na občnem zboru Kranj-sko-primorskega gozdarskega društva v Ljubljani, ki se je vršil dne 7. julija 1896, razpisujejo so premije po 20 K in po 40 K za uspešno pogozdovanje goli-čav kmečkega posestva na Kranjskem pod sledečimi pogoji: i. Pogozditev mora bili iz leta 1913. ali 1914., ter ima pogozdena ploskev obsegati najmanj 0-56 ha = 1 oral. 2. Vrsto sadik si lehko izbere posestnik po svoji volji, vendar morajo biti sadike krajevnim razmeram prikladne. Razdalja med sadikami ne sme biti čez 1 m 50 cm. Posestniki, ki nameravajo za podelitev premije prositi, imajo vložiti nekolekovane prošnje do konca junija 1915 pri Kranjsko-primorskem gospodarskem društvu v Ljubljani in v njili navesti politični okraj, davčno občino, številko parcel in približno ploskev pogozclenega zemljišča. Pogozdena zemljišča se bodo pregledala v jeseni 1915; pomanjkljive pogozclitve se lahko torej šc letošnjo pomlad popravijo. Premije prisodi društveno načelništvo, ki podeljuje v gotovih slučajih mesto denarja priznalne diplome.
—	Češka industrialna banka. Stanje denarnih vlog jc znašalo koncem meseca svečana 67,611.464 K 12 h.
■ ■■ *
iz pisem slovenskih vojakov.
Z južnega bojišča
piše bivši Orel Anton Cerk iz Borovnice, sedaj poddesetnik 22. pešpolka, naslednje
pismo:
Dragi starišii Dne li. t. m. sem prejel »Slovenca« in eno karto; pismo, katero so pisali mati, sem tudi prejel. »Slovenca« sem se prav razveselil; zanimala me je po-
vest o »borovniškem mostu«, katero je spisal g. Leop. Lenard. Gospod kadet Ma-lešič od naše kompanije je osebno znan ž njim.
Jaz sem bil prvič v ognju ravno na Veliki Šmaren s Črnogorci; ob petih zjutraj je počil prvi top. Počasi so se začele glašati tudi puške. Zdelo se mi je, kakor bi bili na manevru, ko pa je kaka krogla zažvižgala mimo ušes, sem videl, da to ni več šala. Preganjali smo Črnogorce več dni, kar je bilo prav težavno vsled neugodnega terena in gosto zaraščenega gozda. Slednjič smo jih iztirali čez mejo, več jih je bilo ujetih in ubitih. Nato smo se obrnili na novo Srbijo, to je Sandžak. Tu so bili vsak dan večji ali manjši boji s Srbi. Posebno v hudem boju sem bil na Š . . .; komaj se je naredil dan, že se je začelo streljanje s puškami in topovi. Ob 7. uri zjutraj je bil določen splošen napad; na celi črti se začuje: »Naprej!« Skočimo pokonci in drvimo naprej, Srbi so pa streljali, da se je čulo, kakor šumenje groznega viharja, vmes pa so treskali šrapneli. Srbi so imeli zaseden neki hrib in mi smo imeli nalogo, pregnati jih s hriba. Ko smo začeli napadati, smo bili približno 1600 korakov oddaljeni. Kadar smo se dvignili in tekli naprej, so se vsule na nas krogle, kakor toča, zakriti se ni bilo mogoče, ker se hrib lepo dviga in ni nikakega drevja. Najtežje je bilo, ko smo prišli na 800, 700 in 600 korakov. Dokler smo bili bolj oddaljeni, smo šli po en vod v rojni črti naprej, ko smo prišli na zgoraj omenjeno dištanco, smo pa po eden ali dva šli naprej. Marsikateri je bil pri tem zadet in se ni dvignil več. Ko smo prišli na 600 korakov sem bil jaz na posebno slabem kraju, ničesar nisem imel pred sabo, da bi se zakril pred gosto padajočimi kroglami. Kadar sem pa ustrelil, sem malo glavo dvignil, da sem pomeril in sprožil, potem pa se stisnil k tlom. Naenkrat se moja tornistra nekoliko potrese, kakor bi jo kdo udaril. Takoj sem vedel, da je krogla zadela v tornistro in mi prebila suknjo, ki je bila zvita na tor-nistri, ko bi pa le za 10 cm niže, bi pa mene v prsi. Spoznal sem, da je tukaj jako nevarno mes.o zame. Kakih 50 korakov pred mano je bil preko hriba skalnat rob, in tam je bilo že več naših vojakov. Dvignil sem se tudi jaz in tekel naprej, potem pa zopet streljal dalje. Pri tem boju nam je posebno pomagala naša artiljerija. Z veseljem smo gledali, kadar je šrapnel zadel v srbs.V,, kritja. Okrog 3. ure popoldne se začuje no vpitje na vrhu hriba; bili so naši vo,^ki, ki so jurišali na Srbe. Streljanje je takoj prenehalo. Srbi so zbežali in boj je bil končan. Ko smo prišli na vrh hriba, smo videli v okopih polno mrtvih in ranjenih Srbov. Imeli so skopan 1 m globok jarek, ki je bil po vrhu pokrit, samo za puške so bile napravljene male luknje. Iz takih okopov jih ni mogoče s puškami pregnati, ampak samo s topovi. Sploh so imeli Srbi povsod dobre okope napravljene. V nekem kraju so napravili 4 km dolg in 1 m visok zid iz kamenja in ilovice.
V	nekem drugem kraju pa so pred svojimi okopi v gozdu posekali 20 m široko vse smreke in sicer tako, da so ležale proti nam, veje so pri sredini odsekali, tako, da bi se mi, če bi na nje jurišali v vejah zaustavili, in bi nas lahko postrelili. V tem kraju je bilo mnogo črnovojnikov ubitih, ker so kot prvi nanje udarili. Zanimivo je tudi, kako smo se preživljaji v Srbiji. Toliko sliv kot tukaj še nisem nobeno leto pojedel. Preteklo leto je bilo posebno rodovitno zanje. Ceste so slabe in zato tren ni mogel vselej za nami, in ako je prišel, je bila samo enkrat na dan menaža. Zato so bile slive in sadje sploh glavni naš živež. Marsikomu so napravile tudi težave, ker se jih je le preveč najedel. Pozneje je bilo bolje, ker smo samo suhe dobili po kočah. Tudi slivovca smo našli po nekaterih krajih. Tako lepih vrtov, kakor v Srbiji, še nisem videl. Tudi hiše so čedne in mnogo boljše kakor v Bosni. Sprvega so vsi prebivalci pobegnili, ker so jih njih vojaki strašili, da jih mi pckoljemo. Ko so pa videli, da jim mi nič hudega ne napravimo, so ostali doma.
Tudi kuhati sem se dobro navadil. Včasih smo kupili kakega janca ali prašiča in smo zvečer kuhali in pekli. Najbolj smo pogrešali kruha; pa tudi v tem oziru smo si znali pomagati. Videli smo, kako domačini sebi pečejo kruh. Oni si ne dajo toliko opraviti ž njim, kot pri nas. Vlije tople vode v moko, zmeša in napravi hlebec, potem odgrne žerjavico, postavi hlebec notri in ga zopet pokrije z žerjavico.
V	eni uri jc z vsem gotov. Notri ne denejo ne droži in ne soli, pa vse eno se nam je dober zdel. Kadar smo dobili moke smo tudi mi na ta način pekli, samo da smo ga osolili. Včasih sc pa ni dobilo ne tega ne onega, takrat smo bili pa lačni. — Jaz že kake tri mesece nisem pri kompaniji, ampak sem ordonanc pri bataljonskem poveljstvu; nekoliko mi je lažje, ker mi ni bilo treba tolikokrat v rojni črti ležati kakor drugim. Tudi za prenočevanje je bilo bolje, ker je bilo vedno poskrbljeno, da je dobi! poveljnik kako hišo zase in za nas ordonance. Nas jc namreč pet, od vsake kompanije eden in ocl strojne puške eden.
Mi moramo biti vedno poleg njega, naj bo v boju ali kjer hoče, da smo vedno pripravljeni, da nosimo kako povelje na kom-panijo. Pri tem najbolj pogrešam uro in bi jo večkrat rabi!, pa je nimam, ker sem svojo pustil v kovčegu.
Sedaj pa končam svoje pismo in Vas vse srčno pozdravim! Z Bogom!
Odhod prestolonaslednike no severno bojišče.
Dunaj, 9. marca. (Kor ur.) Prestolonaslednik Kari Franc Jožef jc včeraj ponoči odpotoval na severno bojišče.
Runnilfl prepoveduje izvoz živil.
Bukarešt, 9. marca. (Kor. urad.) Finančni minister je zbornici predložil zakonski načrt, ki nalaga carino na izvoz fižola, koruze in koruzne moke ter prepoveduje izvoz rži in ovsa.
LluffiosKe novice.
lj Izpustite vodo v strugo Ljubljanice!
Vsled nastopivše epidemije prosimo vse merodajne kroge, naj poskrbe, da bo strugo Ljubljanice, v katero se iztekajo kanali iz najrazličnejših poslopij, v katerih v Ljubljano došle osebe občujejo, vedno čistila tekoča voda.
lj Še dva vojaka obolela na pegastem legarju. Včeraj sta v šentjakobski šoli obolela dva vojaka. Odpeljali so ju v deželno bolnico, kjer so spoznali, cla ima bolezen znake pegastega logarja. Odpeljali so ju na opazovanje v garnizijsko bolnico. Eden vojakov je Hrvat Peter Milinkovič. Ker sta bila vojaka nekaj časa na medicinskem oddelku dež. bolnice, je vstop občinstvu v medicinski oddelek dež. bolnice prepovedan.
J j Anonimne ovadbe o nedostatkih v vojaških bolnišnicah. Često se dogaja, da posamezniki o dejanskih ali pa le domne-vanih nedostatkih v tej ali oni bolnišnici pošiljajo bolnišničnemu vodstvu brezimne ovadbe. Tako ravnanje pa le dokazuje, da dotičnik nima poguma, podati svoje naznanilo pošteno in odkrito. Odslej se na ovadbe, ki ne bodo podpisane s polnim imenom in ne bodo vsebovale stanovali-šča ovaditeljevega, ne bo jemalo nobenega ozira več. — Dr. Geduldiger, c. in kr. garnizijski šef-zdravnik.
—- Od vodstva Stotela »Union« v Ljubljani smo naprošeni konstatirati, da se slučaj marogastega legarja, ki je bil objavljen v včerajšnjih listih, ni zgodil v hotelu »Union«.
lj Osrednje skladišče »Rdečega križa« v Cesarja Franca Jožefa zavetišču je samo dopoldne od 9. do 12. ure odprto.
lj Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ivan Velepič, o katerem ni bilo že sedem mesecev nobenega glasu. Nahaja se v Aziji v mestu Chodschent, blizu Perzije. Pravi, da je zdrav in da se mu dobro godi.
lj Matura. Dne 6. t. m. je napravil na c. kr. gimnaziji v Ljubljani maturo osmošolec Rudolf Krasna iz Ljubljane.
lj Umrli so v Ljubljani: Elizabeta Ru-tar, tiskarjeva vdova, 82 let. — Anton Habič, dninar, 51 let. — Marija Šebenik, zasebnica, 72 let. — Marjeta Bizjak, hči mizarja in kajžarja, 10 dni. — Ivana Rožnik, kuharica, 52 let. — Milan Stojšič, pek v divizijski pekarni. — Kazimir Kahl, enoletni prostovoljec 20. lov. bat. — Pavel Stralčič in Egidij Penso, črnovojnika 97, pešpolka. — Josip Ramovš, bivši pastir, 42 let. — Ferdinand Sartory, ključar v tobačni tovarni, 73 let. — Fran Kadunc, dninar, 40 let. — Ivan Hudorovič, cigan, 22 let.
lj Hud Ljubljančan. V Trstu se je 32 let stari ogljar Štefan Blaž zakadil v redarja, ker ga redar ni pustil razgrajati. Redar ga jc ukrotil in odvedel v zapore.
lj Najden denar. Kuharica Josipi-na Štele je našla dne 1. marca 1915 večjo vsoto denarja. Kdor ga je zgubil, naj se oglasi pri cerkovniku ljubljanske stolnice.
Dnevne novice,
-f- Avstrija po miru. Svetovna vojska, o kateri pravijo trosporazumniki, da velja v prvi vrsti Nemčiji, ni samo v Nemčiji, ampak tudi pri nas spravila na dan nešte-vilno brošur, drobnih knjižic, ki pa razpravljajo tudi za nas važna in odločilna vprašanja. Tudi sledeče kot suhi kronisti ne moremo prezreti. Spisal jo je po skritim imenom »Munin« aktivni avstrijski politik in ji dal ime: »Avstrija po miru«. Cenzurirana graška »Tagespost« prinaša obširen izvleček.
—	Cesar Franc Jožel je 7. marca zaslišal grofa Stiirgkha v daljši avdijenci.
+ Ogrski ministrski predse* nik grof Tisza je došel 8. t. m. zjutraj na Dunaj, popoldne je zopet odpotoval nazaj v Budimpešto.
—	Odlikovanja in imenovanja. Signum laudis z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik Willibald Bernhard pri c. kr. domobranskem ulanskem polku št. 1, rojen Ljubljančan, za hrabrost na severnem bojišču. — Dne 6. marca je bil brzojavno poklican kot kaplan vojne bolnišnice št. 7. v Gradcu g. A 1 o j z i j D e j a k, salezijan-ski duhovnik v Veržeju na Štajerskem. — Za nadporočnika je imenovan magistratni tajnik Fr. Jančigaj, sedaj na južnem bojišču. — Za nadporočnika je imenovan rez. poročnik Ivan Škarja, deželni tajnik, — Vojaški zaslužni križ III. razreda z vojno dekoracijo je podeljen stotniku Emilu Dra-gatin, 37. dež.-bramb. p. Odlikovanec je rojen Ljubljančan.
-f- Imenovanje. Nj. Ekscelenca knez in nadškof goriški jc imenoval kot zastopnika cerkve v goriškem mestnem šolskem svetu mons. Fr. Castelliza, vodjo centralnega semenišča. Mons. Castelliz je obenem imenovan za nadzornika verouka v italijanskih mestnih ljudskih šolah v Gorici in v laški gimnaziji.
+ Pogreb umrlega p. Bazilij Bobnarja se je v nedeljo popoldne izvršil na veličasten način. Udeležila se ga je številna duhovščina, med njimi monsignorji Pavletič, Murovec, Kolavčič, zastopniki zavodov, redov in bratovščin ter ogromna množica ljudstva. Cerkvenega opravila pri Sv, Ignaciju se je udeležil tudi sam knez in nadškof. P. Bazilij je bil rojen 1. 1847. na Trati, 1. 1870. je bil ordiniran; pripadal je redu celih 48 let. Bil je gimnazijski lektor, več let gvardijan ter duhovni oče pri usmiljenih bratih. Bil je v vseh krogih izredno priljubljen in radi svojega gorečega delovanja in pobožnosti visoko čislan. R. i. p.!
—	Vladimir pl. Treščec, veliki župan belovarsko-križevske županije, je imenovan za velikega župana zagrebške županije.
—	Častni dan varaždinskega pešpolka
št, 16, Polkovno povelje tega polka z dne 20. februarja se glasi: »16. februarja t. 1. je bil za polk časten dan v pravem pomenu besede. Polk se je bojeval v boju pri K. v štirih ločenih skupinah, razdeljen ob celi bojni črti. Vsak bataljon je dosegel odločilne uspehe. Pri tem je polk ujel nad 900 sovražnikov, zaplenil top s 4 municijskimi vozmi in 2 strojni puški, m uničijo in mnogo pušk, razpršil več Sovražnih oddelkov in jim zadal velike izgube. Vsem članom polka izražam zahvalo v imenu najvišje službe. Budiner, polkovnik.«
—	Nemški šulferajn. Cenzurirana mariborska »Straža« poroča: »Grazcr Tagblatt« priobčuje seznam občin in večjih darovalcev za šulferajn.
Ako
smejo Nemci v teh časih javno pozivati svoje rojake, naj darujejo za šulferajn in Sudmarko, bo pač tudi na mestu, ako opozorimo Slovence in Slovenke, da se spominjajo našega narodno-obrambnega društva — Slovenske Straže v Ljubljani.«
— Prošnje za vojaške pomladanske poljedelske dopuste se lahko napravijo na dva načina: 1. Najboljše je, da gre dotični črnovojnik sam k svojemu predpostavlje-
nemu poveljstvu in pove, da želi 14dnev-nega dopusta, da more obdelati svoje polje. Poveljstvo bo potem vse nadaljno samo odredilo in dovolilo tudi dopust. Ta pot je najenostavnejši in najkrajši, vsled česar naj domači priporoče svojim črno« vojnikom, da na navedeni način sami prosijo za dopust. 2. Domači pa tudi lahko sami vlože prošnjo za dopust, in sicer potom c. kr. okrajnega glavarstva. V prošnji je navesti vzroke, radi katerih je dotični črnovojnik nujno potreben pri domačem pomladanskem delu na polju, na primer slabotni starši, veliko število otrok, bolezen žene itd. Te prošnje so kolka proste. Dobro je, ako županstvo na prošnji potrdi resničnost navedbe in potem vlogo samo pošlje okrajnemu glavarstvu. Na vsak način je pa najboljše, ako dotični črnovojnik sam prosi za dopust neposredno pri svojem poveljstvu, ker je na ta način mogoča najhitrejša rešitev. Popolnoma brezuspešno pa bi bilo prositi za dopust takih črnovojnikov, ki so že na bojnem polju (na fronti); takim se dopusta ne da pod nobenim pogojem in se tudi ne smejo vlagati prošnje na domobransko ministrstvo.
—	Krušne nakaznice v Avstriji. Du« najski listi poročajo, da, ko doženejo zaloge moke in žita, uvedejo v Avstriji najbrže krušne in močne nakaznice, Nakazana množina je odvisna ocl doznane množine zalog. Najbrže se določijo meščanom drugačne množine kakor kmetom, ki se preživljajo večinoma s kruhom in moko.
—	Vojaška prebiranja so pričeli na Francoskem ponavljati za one, ki so bili pri prvih letošnjih prebiranjih že oproščeni.
—	Ljutomer. Na Ivrapji je umrl g. Jurij Spindlar. Letos ob svojem godu bi izpolnil 93 let življenja. Svetila mu večna luč!
—	Nagla smrt poštarja. Včeraj zjutraj sc je v Železnikih ustrelil c. kr. poštar g. Bogomir Helmich. Služil je 40 let ter bi bil v kratkem postal nadpoštar. Uradni list poroča, da je zapustil zapiske, iz katerih eledi, da sc mu je zmešalo.
—	Nevihto z gromom in bliskom so imeli v nedeljo 7. t. m. zvečer v Gorici in okolici. Dež pa delu na polju ni škodoval, ker je v ponedeljek bilo zopet lepo, čeprav nekoliko hladno in vetrovno vreme, V nedeljo popoldne je bilo v Gorici že skoro vroče, ponekod v okolici so čutili celo že sušo.
—	Kdo je iznašel podvodne čolnel »Gorenjec« piše: Veliko vlogo igrajo v se« danji vojski podvodni ali podmorski čolni, Vsa Angleška trepeta pred njimi! Kdo je iznašel podvodne čolne in kdaj. Angleži trdijo, da Kornelij Drebba! leta 1624. To pa ni res — Slovanom so bili že davno prej znani. Zgodovina pripoveduje, da so se stari Poinorjani, ko so jih Nemci preganjali, vrgli v močvirja, da so ostali več ur pod vodo in dihali skozi trste.
—	Umrla je v Gradcu gospa Marija Kragl, soproga posestnika in gostilničarja v Sevnici.
—	Nesreča pri delu. 36 letni posest« nik Štefan Žvokelj iz Žapuž pri Šturijah na Vipavskem je nadziral delo v neki peščeni jami. Naenkrat mu prileti na glave železen drog, ki je služil kot opora. Zdi se, da je Žvoklju zlomilo hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico.
—	Nalezljive bolezni. C. kr. kor.
urad poroča, da je od 28. februarja do 6. marca obolelo na Dunaju na kozah 64 oseb. Odkar je izbruhnila vojska, je obolelo na kozah na Dunaju 968, umrlo jih je 224. V celi Avstriji je obolelo od 28. februarja clo 6. marca na kozah 72 oseb.
—	Odlikovan Haložan. Odlikovan je bil na južnem bojišču dne 7, svečana 1915 za več uspešnih in hrabrih del s srebrno kolajno II. razreda naš slovenski rojak od Sv. Barbare v Halozah g. Jožef Petrovič, orožniški stražmojster v Koloru.
—	Pomiloščenje. Cesar je 74 kaznjen-cem spregledal ostanek njihove kazni.
—	Dr. Krstelj pred sodiščem. Iz
Šibenika se poroča 27. februarja: Včeraj je bila pred okrožnim sodiščem razprava proti dr. Ivanu Krstelju. Državno pravdništvo ga jc tožilo zaradi zločina po § 101. kazenskega zakona, t, j. zaradi zlorabe uradne oblasti. Sodišče jc sklenilo, da nadalje preiskujo celo zadevo preiskovalni sodnik.
—	Poslanec Radič ni pomiloščen, kakor smo svoječasno poročali, ampak mu je ba n odgovoril, da ni pooblaščen uvaže-vali njegove prošnje.
—	Tirjatve v Galiciji in Bukovini.
Kupčijski interesentje na Kranjskem, ki imajo tirjatve v Galiciji in Bukovini, naj sporoče svoj naslov trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
—	Ponesrečil se jo 701etni Franft Filipič iz Grgarja. Peljol je seno v Pod-goro. Pri tem je padel tako nesrečno, da si je zlomil stegno. Zdravi se v bolnišnici.
—	Ameriški Hrvati za hrvatske voja»
ke. Kakor sc poroča, so poslali ameriški Hrvati za hrvatske vojake 20.000 dolarjev,
—	Slovensko lovsko društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da izide njegovo glasilo »Lovec-, kakor hitro se iz-premene vsled vojske nastale razmere. Skoro ves društveni odbor in polovica naših članov se nahaja pri vojakih, oziroma na bojnem polju. Zato smo sklenili izdati letnik 1915., ko se povrnejo normalne razmere in ž njimi naši člani pod domači krov.
* Prosimo pa, da bi vsi naši udje točno po-ravnali članarino, da ne bo pozneje zakasnitve.
__Berlinska gledališča ostanejo odprta. Nek berlinski list je poročal, da bodo s 1. aprilom zaprta vsa berlinska gledališča. Ta vest je pa neresnična. Gledališča ostanejo odprta.
_ »Rdsčj križ« prosi za prazne steklenice mineralnih vode. C. kr. kor. urad razširja sledečo prošnjo »Rdečega križa«: »Rdeči križ« je uvedel akcijo, da brezplačno podeli uprava vrelcev zdravilne vode bolnišnicam, vojnim zdravstvenim zavodom, kvarantenskim postajam in sanitetnim vlakom, čc sc preskrbe brezplačno prazne steklenice mineralnih voda, kar je velikanske važnosti osobito glede na zdravstvene zavode na ozemlju za bojiščem, kjer groze nalezljive bolezni. Ustanovila se je posebna centrala za preskrbo z mineralno vodo (naslov: Minerahvasser-Versorgungszentrale, Dunaj, 4. okraj, szhausstrasse 29), ki zbira darovane klenice. Uspeh akcije se zagotovi le,
prepusti vse avstrijsko prebivalstvo azne steklenice »Rdečemu križu*. Pred em se obrača v ta namen »Rdeči križ« . lekarnarje, drogiste, gostilničarje, ka-trnarje in na delikatesne trgovine.
—	Umrl je v Zagrebu hišni posestnik .inko Bučar.
—	49.720 visokošolcev je v Nemčiji iod orožjem.
—	Gojite perutnino! Kmctsko pre-oivalstvo sodi,- da omejujejo oblasti število perutnino; a o takih odredbah ni merodajnim oblastim nič znanega. Prebivalstvo naj ne veruje tistim, ki kaj takega trde. Nujno se priporoča, naj se perutnina goji.
—	Opustitev zveze vlaka v oziroma iz Italije čez červinjan. C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja: Glasom sporočila »Societa Veneta« v Padovi izosta-neta cd 5. marca t. 1, vlaka št. 3 in 30 na progi Červinjan—Portogruaro—Červinjan. Vlaki št. 84/811 (odhod iz Trsta j. k. ob 9. uri dopoldne, prihod v Červinjan cb 11. uri 3 min. dopoldne) in štev. 818/91 (odhod zi Červinjana ob 4. uri 57 minut popoldne) nimajo tedaj ocl tega dne nobene zveze v oziroma iz Italije čez Červinjan.
—	Poštni uradi bodo zamenjaval: preveč rabljene, raztrgane ali zamazane bankovce, Glasom okrožnice poštnega^ ravnateljstva v Trstu so dobili poštni uradi ukaz, da sprejemajo bankovce, ki so postali vsled* rabe ali slučajno za nadaljnji promet nerabni, ker so raztrgani, umazani ali sicer obrabljeni, v zameno za druge bankovce ali drug denar kronske vrednosti. Bankovcev, ki bi bili očividno nalašč po-
Kojlževaosl.
»Čas«, znanstvena revija »Leonove družbe«. Ljubljana, 1915. Letnik IX. Zvezek 2. Vsebina: Dr. Al. Ušeničnik, Naša moč. — Fr. Povše, Naše gospodarstvo in vojska. — Dr. Al. Ušeničnik, Vojska, morala in narodno pravo: 1. Morala in vojska. 2. Vojska in mednarodno pravo. 3. Franktirerstvo. 4. Okupacija. — Al. Res, Jens Johannes Jorgensen. — Dr. Fr. Gri-vec, Balkansko vprašanje, — Obzornik: Verstvo in kultura: Vojska in kultura. (A. U.) Krščanstvo in mednarodno pravo. (Dr. Ivo Česnik.) Jezuitski jubilej 1814—1914. (Al. Res.) — Socialno gospodarstvo: Produkcija, zlasti žita v Avsto-Ogrski. (Fr. Povše.) — Filozofija: Duše-slovje. (Dr. Fr. Grivec.) — Pedagogika: Še enkrat o Bežkovem »Občnem vzgoje-slovju«. (A. U.) — Zgodovina: Prof. dr. J. Mantuani: O nedavno najdeni votivni roki, (J. D.) Fr. Kovačič: Dominikanski samostan v Ptuju, in Nadžupnija sv. Križa. Dr. Jos. Gruden: »Starine železnih in salajskih Slovenov«. (—n—). — Dr. Dragotin Lončar: »Janko Kersnik, njega delo in doba«, (A. U.) Leposlovne novosti: Ksaver Me-ško: Mladim srcem. — Beležke. — Glasnik Leonove družbe. — »Čas« izhaja kot dvomesečnik. List je ena izmed rednih letnih publikacij »Leonove družbe«. Let-nina za »Čas« in druge redne publikacije Leonove družbe znaša 6 K. Pošilja se na naslov: > Leonova družba« v Ljubljani.
! škodovani, pa seveda poštni uradi ne bo- I j do zamenjavali ali sprejemali v plačilo.
— Prepovedan madžarski list na \ j Reki. Z Reke se nam poroča: Vlada je ' prepovedala nadaljnje tiskanje madžarskega dnevnika »Fiumei Hirado«, ker je hujskal proti raznim narodnostim in je bil v tenjgoziru škodljiv državnim interesom. *
Švica za i r.
Basel, 4. marca. Llglcdni Švicarji, korporacije in škofje v Baselu. St. Gale-nu in v Genfu so predložili zvezni vladi tiskano prošnjo, naj predsednik in zvezni svet z ostalimi nevtralnimi državami dvigne svoj glas, da bi sklenile mir države, ki so vojskujejo. Spomenica izvaja: Nad 6 msseccv že divja krvava vojska, na tisoče ljudi je moralo prenehati živeti, ravno toliko jih leži v bolnišnicah, ker so ranjeni ali pa bolni. Neštevilno rodbin je izročenih najstrašnejši bedi in obupu. Celim deželam je onemogočena trgovina in produkcija. Ni še gotovo, če nc pritegne vojska še drugih držav. Vsled strašne vojske trpi Švica zelo veliko. Zelo oškodovana je njena industrija in njena trgovina; revščina narašča, cene živilom se draže. Švica je povzročila, da se je ustanovil Rdeči križ in da sc je sklenila genfska konvencija, kar je koristilo vsem deželam na svetu. Švica je dokazala, da je prijateljica vseh držav.
Uradni izkazi izgun
Izgube 20. lovskega bataljona.
Mrtvi: Colautti Lovrenc, 3. stot. (26.—28./1. 1915): Komar Egldij, 1. stot. (26.—27./1. 1915); Dra-gomer Martin, 1. stot., iz Zagorja (26,—27./1. 1915); Jamuišck Anton, 3. stot., iz Dobrne pri Celju (26,—28./1 1915); LcskovSek Franc, 3. stot., iz Ve-lač (26.—28./1. 1915); Mauro Roman, 1. stot. (26, do 27./1. 1915); Ocvirk Franc, 4. stot., iz Štajerske (25.—27./1. 1915); Paulič Mihael, 4. stot. (25—27./1. 1915); Pcrsogla Anton, 3. stot. (26.—28./1. 1915); Piorar Dominik, 1. stot. (26—27./1. 1915); Presker Rudolf, 4. stot. (25,—27./1. 1915); Rebcc Vinko, 1. stot., iz Dutovelj (26,—27./27. 1915); Spilcr Jakob, 1. stot., iz Pletcrij (26—27./1. 1915); Tomanič Franc, 3. stot. (26—23./1. 1915); Ukmar Alojzij,
3.	stot., iz Koprive (26—27./1. 1915); Vocko Franc,
4.	stot. (25—27./1. 1915); Zidarič Karel, 3. stot. (26.—28./1. 1915).
Cerkveni veslnsk.
Spoved in sv. obhajilo za vojake v boju.
»Slovenec« je že sporočil, kaj je sv. stolica 6. februarja t. 1. izjavila glede spovedi za vojake v bojni fronti. Vojakom v bojni fronti, ko ni mogoče, da bi se vsak posebe izpovedal, se sme dati skupno sveto odvezo. Skupno dana odveza koristi seveda samo tistemu, ki je v srcu skesan; in tak sme potem tudi k sv. obhajilu iti. Vsakega, ki je prejel skupno odvezo, pa veže dolžnost, da pozneje, kadar mu bo mogoče, onravi popolno spoved.
Dne 11. februarja t. 1. je sv. stolica izdala nov odlok, s katerim je vojakom v boju sv. obhajilo še bolj olajšano. Sv. oče je z ozirom na. izredne okoliščine sedanje vojske odredil, da se vojakom v boju, v bojni fronti, sv. obhajilo sme deliti kakor sv. popotnica za zadnjo uro (per modum Viatici). — lz tega sledi, da smejo vojaki v boju, v fronti, prejemati sv. obhajilo tudi če niso t e š č.
Oba odloka sta nov dokaz, kako sv. Cerkev živi s časom, kako se ume je prilagoditi potrebam in izrednim razmeram sedanjosti; nje znak ni okorelost, ampak sveže življenje.
ljena
Naročajte »Slovenca".
3S let obstoječa, 8 minut od kolodvora odda"
trgovina 1110 rolo
letni dokazani promet blizu pol miljona krou, da se v najem, ali tudi proda s hišo vred. Kje, puve uprava lista pod št. 489.
Išče se
jžEmmmm
] lekarnarja PlCCOUja
v Ljubljani
VuVji'« to oivrtpVeV.M.
RAZPOŠILJA
POVZETJU
i?®" \ skMeKčca gft;ar}ei>.
Naročila po povzetji. Kupi se po dnevni ceni vsaka množina kuhanega
za posestvo z vinogradom na Kranjskem. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 518. (Znamka za odgovor!)	518
Spretna
za špecerijsko trgovino v Ljubljani zmožna tudi pri nakupu blaga, vešča oheh deželnih jezikov se sprejme z 1. aprilom. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod: Poštena 521.
|\ SANATORIt JM • EMONA I
ZA • NOTRANJE • IN • KIRURG. 1CNE • BOLEZNI. M • PORODNIŠNICA.
ilLdUBLrJANA-KOMENBl^GA ULICA-4 U
JI ^F-ZDR^m:PRrARij" DR-FR.DERGANC
Sprej r.e se takoj dobra
z večletno prakso v mešano trgovino na Notranjskem. Prednost imajo take, ki znajo šivati. Naslov pove uprava lista pod štev, 487.	(Znamka !)
Mlekarna I. VRAKČIČ, p. Sussja, Hrvatsko. 452
Marijin trg 3.
Bolestnega srca in globoko potrti naznanjamo spodaj navedeni vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče. stari oče, brat, svak, tast, in stric, gospod
Metalec min.
Naša slika nam predstavlja metalca uporabljajo Avstrijci in
min, kak
Nemci. Vsled debelega snega ga prevažajo na sar.ch. Naše čete so dosegle z metalci rnin velike uspehe.
c. kr. nadpoštar v Železnikih
danes, dne 8. marca ob 6. uri zjutraj nagle smrti se ločil iz tega trudapoinega življenja v boljšo bodočnost.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Železnikih.
Žalosclkl, dne S. marca 1915.
Julija Helmich
soproga
Julij in Leo Helmich	Marica Mehora, roj. Helmich
c. kr. poštna oficijanta	Gizeia Helmich
sinova	hčeri
Karol Mshora	Vaclav Helmich
c. kr. poStni pristav — zet	c. kr. nadpoštar — brat
Brez vsakega posebnega obvestila.
Se debi v
vseh lekarnah S K.V.-
Sk m> m on
rsr»e bolezni« oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sirolin ?
1. Vsert.ki troi na frajnem kašlju.
je obvar ovali se boiezr.i.nego |0 tdravifi. 1 Osebe s kroničnim Uafa-orn bronhijev, Mi s Sirolinorn o idr a ve.
3. Vadušljivi .kaferirn Sirolin ma/no
olehča naduho-<4. Skro^uzni otroci,pri «atcrih učinkuje Sirolin z. ugodnim vspehom na splošni počufek.
■ -mA^