Knt> r*l ••<•«....1 >-'hm manor, !>•<■.• IW7 si ' hr uus« offt«*. ft' Otiiftftgo III. u..«l»l lk» AOS' 'oftffsMsf Mftroh •»«! IMlt.
Office: 587 Ho. Centre'*Ave.
"Delavci vsrh držela, združite se"
itev. (No.) 57«
Chicago, lit, J3. oktobra (October). 1908.
Jfcanski bojni strah.
Balkanu u.kftj vre. Bojnti'ljni f««MnJi'J*jo človeško klanje, U* rabimo atari, barboraki iiraz:
Bi ima začeti trn-d Bolgarijo njo. i'rosli ted«>n j«» Bolgarija Ula neodvisnost o»l Turčije in ffr.lHiaB'! a«* je proglasil bolgar n earem Turčiji naravno to oi |h> Nedavno ao Bolgari »aaedli tur Irljeznieo v iztočni Rutncliji, kar tudi ni po godu. In to je. po konflikt, pa tudi po oailUih državicah ua I, da *«• < «do v A\atriji. Srbi *č?jo proti Avstriji, ker je ta pre«l ■fctvi proglasila aa avojo last <le-Bo«n»> m Hercegovino; nasprotno Avstrija aovraii Srbijo valed znane ie propagande na alovna-jugu. Najnovejšo porinila govo-4a je Avstrija že ukazala mobili-4. arntHtlaega kom. Buui »e tudi gtyl in Kr«ts.
ij je torej vsekakor kritičen, o pravem čaau ne zmaga razum glav, utegne lahko vsak hip gorka človeška kri j*) vaem Bal-Kakor razvi<lirao iz p«»ložaja, ob se Turčija še najbolj |ttinetno. namreč. kaj porečejo ostale ev-ke države, ktere imajo po svo lr/H vnih pogodbah dolino« t, jttiti vsako nepotrebno prelivanje
ki aocialiati so ž«' zastavili neli, da pr«-prečijo, če je mo-rravano klanje ljudi na
_ r i i—— nifimifciMi ti
v imenu francoskih socialistov
tirata na jut rot je pri odločujočih kib velesilah proti vojni. In rav je kar socialisti zahtevamo. Voj-vendar žalostni ostanek prešnjih ■k i h vekov in največja sramota bila za 20. stoletje, ako pri-|aori slaviti militariz« iu svoje Igre orgije, jtonkočavati na debelo k a življenja, pustošiti p«»krajine (olirati delo pridnih, proletarakih Dokler ae bodo ponavljale vojne, dolgo bo živela na svetu velikan-bi, da smo ljudje civilizirani. Mi da turški, bolgarski, srbski in ijski proletariat si ne teli med fricga klanja. Klali bi se radi le fvalei ljudstva. buržoazijski Bi, tirani, trotje v človeški druš-Iteri vidijo v vojni le svoj dobi —• in pdtem naj bodo ti trotje im. Bolgari ali Srhi. Mednarodni Itrijat nima od medseU.jncga kla ailesar »Inizega kot sktxio ip
vojnami Boj militarizmu! Naše ogorčenje nad pripravami sa kje krvi, gorke proletarske krvi »nt
V	New Yorku se ne more primerjati i včerujlajo Dcbsovo demonstracijo." "The Herald": "Take demonstracije le uiamo videli na uewyorlkih ulicah. To je bil naval moi in len, ki ae go tow zanimajo za Doba«.M "The Time«": "Debsov prihod v New York je |«ovziočil tako politično demonstracijo, kakorlne nismo videli te leta i a leta pri nobenem predaedailkeui kandidatu." — "Gina Naroda" ui črhnil niti boovdiee.
\m|*k * socialistično mesto" ni samo New York. V Providence, R. I., kamor je d«a|»el rdeči vlak X. akt., je 3000 dehkvcev napolnilo Infantry Hall, kjer je govoril Dob*. Po meatu je bila tudi parada, v kteri je korakalo 1500 aocialistov, med temi 500 len in otrok.
V	Haverkillu je Debs zboroval na "public square"; bilo je 5000 poslu-»a Ice v in i«arada a 8000 obhodniki. Promet v meatu je popolnoma počival.
V	Bostonu, Mass.. je Deta govoril (0. okt.) v znameniti, zgodovinski Pa«-neilovi dvorani, nazvani "zibelka svobode". I^jcI je 2200 poslušalcev. V Springfieldn, Masa., je imel iati dan 3000 po*Uttalcev, v Woreestern 2000.
Jaaai ae. jasni povsod.
KATOLIČANI NAPOVEDUJEJO VOJNO SOCIALIZMU .
"Cleveland, 21. sept. — Na tlanaš nji, prvi sej!.. Zborovanja netnlke katoliške organitoeije , se je razpravljalo, kako se naj prične splošni napad na vse forme motlerniima, ki nasprotuje cerkvenim naukom. Organizacija je skUniig^^U ao uatanov^ foU«l tJjilUSltL |MOriwt> za posebne misijonarje, kteri naj potujejo od drtave do drlave in (Mkbijajo socializem."
H krvavim rabukatn t,Ljubljani,
Značilno je, kar pile- bratoki nam socialistični liat "81obo<fca Bije«" v Zagrebu a 2S. m. ni., ko opisuje in naj strolje bila šovinistične,! uaeijoualne boje v Avatrijl, ki ao p|ed par tedni imeli svoj krvavi odmev Hudi v Ljub Ijani. Tam pile: " Naši 4 ^nnski kro gi ae oioo niti najmanje zftienili, ko ata dva hrvataka iandarja v ^otanah ubila dva Hrvata. Kadar Hrvai ubije Hrvata, Hrb Mr I »a, ali Hlovenei blovenca — tedaj je to inalenkoet ii nikomur ae ne z^li vredno, da denuftistriral, kra valiral ali ae oblekel v i ao. Naj se jutri pri(>eti, da v kakem itrajku slovenski isndar ali vojak . Ihije slovenskega delavca, naj hrvat« i lan.Ur ali vojak ubije hrvatskega |ielavea ali kmetu. — nihče ae na bo prigul za to. Kadar pa, napateo vzgojen in vrtač tvojo taloatno, militariftdjtoo-krmilko siulbo v kapitalistični dr avi. nemlkl vojak ubije Bloveoca, tedij jo pa to narodna taloatl Ravno tn%> se nnlijo naeijoualne afere, kadar Madjar ubije Hrvata. Če ae pa kol je ju v enem in istem narodu dva rnzroda^ če burloa-tija y«|w>ve streljati na avo| lastni pro-letarijat, tedaj je to prav Tu normalno in m narodna žalost za vsej narodnjake in patrijote na svetu I... ari je tekla v Ljubljani. Ampak tella je tudi pred |»ar dnevi po budipeaanakih uH-
*h. V Ljubljani ,je tekla tjtdi naeijo-tHilnih rnliuW, a v Budim(>Ati pa, ker Jo delavnici narod zahteval tvoja prava in svojo svobodo od gos{M}«ft*jt>čogn raz reda. Na«! umorom v Ljtfljani so se
krvolitja bestijalnih tolovajev v Bu-
dim^K'Iti so pa komaj zalteljelili .,." Naj l»o to nnjsijajuejša lekcija za
To vest, ki je bržkone Vrjetna. naj vse one slovenske nanwlnjalke furije, si dobro prečita jO oui sodrugi, kteri ki Ae danes mislijo, da se narodno ved»o naglasu jejo, da maramo sftelali- J vprašan je rešuje ■ |>obijanjem nedolž
sti biti lojalni proti duhovščini, in s«1 ne vtikati v verske stvari, kajti <lu
DOPISI.
Cleveland, O., 4. okt, — Z veseljem Te titam, nal delavski liat "Proleta rec", in ker vidim, da sodrugi mi več strani Amerike poročajo o "rdečem vlaku" in o Debsovih govorih, hočem ti tudi jac ustreči a kratkim poročilom o znamenitem dnevu Debsovega volilnega shoda v Clevelandu, kterega ne pozabim avoj živ dau.
Rdeči vlak a sodrugom Debsom je prišel v Cleveland 29. sept. Socialisti so najeli eno največjih dvoran v mestu, Central Armory, in tam se je vrlil shod, kterega ao otvorili i godbo, |te t jem in silnimi ovaeijami. Ko je stopil ua oder sodr. Debs, zapel je ženski socialistični klub marseljezo in po dvorani so so razgledali tisočeri hura-klici. Ovaeije so trajaie 15 minut in nato je l*de so«lr. ^Debs /.amogel govoriti. Govoril je krasno in prepričevalno. Bičal je republikance in demokrate, bičal sedanji krivični sistem napram delavskemu razredu, in dejal med drugim: "Ako bi bil demokrat alt republikanec, bi mc bilo sram, pogledati svoji ženi v obraz.'V
Da l ie j* rvkel l>.4»», da če bi dela v ci ne bili tako leni za svoje lastne koristi, ne bi zidali pravim lenuhom velikanskih palač, a sami stanovali v zaduhlih luknjah. Ne bi izdelovali avtomobilov, a sami hodili pel. — Sedanja vlada je kapitalistična in kot taka dela vse ugodnosti le za kapitaliste
Itd.
Za njim je govoril sodr. Sliofe, kteri je omeail, da ao atrolki za {»osebni
»itae
kot se je sprva mislilo, in ti stroški se bodo morali pokriti, s prostovoljnimi prispevki delavcev.
Drugi dan ob 9. uri zjutraj je rdeči vlak xapustil Cleveland.
N'ad vse sijajni Debsov sli o« I je |»o-trdil v meni vero, da je soeializein postal že sila, s k tem morajo le računati kapitalisti in drugi izkoriščevalci

nega stekla, s |<olivanjem sten s črni lom in z brezmiselnim rjovenjem po uli hovniki tudi nas puščajo v miru. Iie|(>ah, ki ima edino te posledice, da iz
počakajte, bote že doživeli preseneče L„ve {»odivjnno m krvišeljno vojaštvo, delavea. mmlernega sulnja. Cleveland-nje! Odprto aaftemo tudi reči, da je	~ - •• —	| ski< H,OV).lmki .lelavee, /akaj ne sto,»rš
nacijonalna s<»cia listič na konvencija | »tarokrajsk,, klerikalni »n l.^rsla« , ^ ^ y vr,„. raxr,finega letošnjo tpomlad storila veliko taktič- ninjaki mečejo sedaj vse božje ,	. f	^ m, ^
n:b{Htk«», ko je sprejela resoluei>», s strele na vojaštvo, ktero je v noči 20.
ktero je izjavila, da jy ameriška socialistična stranka politična stranka in kot taka nima nič opraviti z verskimi stvarmi.
Kadovedni smo, bodo li angleški sodrugi kaj takega sklepali tudi v bodoče?
Rdeči vlak.
li rdeči, socialistični vlak je aa svojem potu po Izpadu isti tljski odmev mol delavskim na-I, kot na Zapadu če no še vfčji.
in. tiaoče dHavcev napolni dvo-in gledišča povaod, kjer ima Debs volilne ahode. Višek aimyiatij rn poslušalcev je pa našel Debs Torku, ki je bil "noeialiatično J?' 5. oktobra. Ta dan je namreč rdeči vlak. V New Yorku »1 Debs dva shoda v gigantnih lih Hippodrome, kjer je bilo ileev in v "American Then-Mr je bilo 4000 poslušalcev. Vseh bNp oseb je plačalo vstopnino, tisoč oseb je moralo z vidno ne-j$tynostjo ostati zunaj, ker v gle-ni bilo več prostora. Ljudstvo »no pozdravljalo našega kan-■|| tisočeri klici: Hurrah for — Hurrah for Socialism! so od-od mogočnih gledališčnih obo zunaj na nlieah. Newyorški ka Jttai listi so bili kar iz sebe. I*(o drugi dan, da niti sam Lin v znameniti kampanji L 1W0 ni V New Yorku takega epr. Prtikn slušateljev?«. "Tlie World" kel: "Niti jeden dose«lsnjl shod
Ruska vlaila je izdala ukaz, da se odslej ženske ne smejo več vpioavati na ruska vseučeiišea. Tiste, ki so ž«' vpisane, smejo dokončati svoje študije. 210.1 žen je sedaj še na ruskih univerzah. Tako se briga rm»ki carizem za izobrazbo svojih »Iržavljanov! V Rusiji je vse mogoče, in čudili se ne bomo, ako bodo nekegn dne kaznovani tisti, ki znajo čitati in pisati, a nagraden} oni, ki tega ne znajo. Ruski carizem gre vedno bolj za tem. da nesrečni na rod strmoglavi v čim večji prepad neznanja in robstva. O batjnška. car. od-rešenik vseh Slovanov!!!
"Hrvatska Zastava" je v svoji predzadnji številki stresla vaepolno neslanosti na "Radničko Straž«)" in so-druge okrog tega lista, a obenem je v isti številki prinesla dolg članek, v kterem se ogreva za soeializein in pri-pomča volilcem našega kandidata, sodr. Debsa. Če ta list ne nori, {»otcin sploh ne vemo, kaj je norost.
Veselica hrvatskega socialističnega pevskega društva "S|obo<la" in tam-buraftkega društva "Sloga", Itfcra se je vršila zadnjo soboto v Narodni «lvo-rani, je bila nekaj veličastnega. Škoda, da veled {»remajhnega prostora ne moremo o tem por«»čati obširneje. V prostorni dvorani se je kar trlo ljudi; program je inpadol povsem izvrstno; zlasti moramo pohvaliti pevce in i-gralee v igri "Kcerke rada". Hrvatskim sodrugom čestitamo na tem vspe-hn.
-pt. v Ljubljani na uprav tolovajski način umorilo dva Slovenca, i'obolni in ne pobožni narodnjaki naj bi raje grmeli proti družabnemo sistemu, ki vzgaja in vzdržuje militarizem. Ali narodnjaki še ne vedo tega. da se vojak vežba in uči le v klanju in moriji in da ne zna druzega kot klati in ubijat if Čemu pa plačujete milijone iu milijone v davkih za kanone, puške in sjtbljeAli ne zato, da va« |M«tem stre Ijajo s 'krogljaim. kter«' ste vi plačali, in |K»bijaj«> na ulični« kot |Mef! I*-po je to! Pa se še pridttšiijtc: '' Vse za vero, dom in ceaorjat"
REPUBLIKANSKO DEMOKRATIČNI RINOELSPIEL
Bryan pravi, da Booaevalt laže.
Rooeevelt pravi, da Bryan laže
Haskell pravi, da Hearst laže.
Hearst pravi, da jo Haakell brezna-čajnoi.
Foraker je v službi Standard Oil tru-«ta.
Bus.se 1 pravi, da jo Bryanu le dolgo rnanr. Haskellova korupcija.
Oompers izjavlja, da ga jo nekdo hotel podkupiti, pa mu jo apodlotalo.
Republikanci trdijo, da jo demo kra ti čn a stranka v zvozi s Archbol-dom.
Bryan jo prepričan, da republik an ako stranko podpira jeklarski trust.
Itd. Itd. Itd.
Uf! kako "rotten" in gnjil jo poU-Učni kapitalizem, da lo na vsih koncih ln krajih smrdi, smrdi, smrdi 1
P
svojim lzhoriičeva|eemf Saj tudi ti nisi ilruzega k-nt mezdni suženj. Sezi l»o nošem orožju, " Proletarc«čitaj pridu«» in [»retu i Al jn j kar čitaš, in videl boš. da ti želi lc dobro. Vstani, agiti-raj za ta list, (»odpiraj ga finančno, da se povzdigne v prešnjo obliko, in [to-kaži s tem, da si {»rijatelj delavske iz obrazi««*. Za vej se, elevelandski rojak, da se tudi mi o priliki fstkažemo v vrstah zave«lnih delavcev <imgih na-ro«lnf«Mti. Del»sa je z^ulojič p«»slušalo okrog 10,00# delavcev — kapitalistični listi so |H»r<M'-ali, da samo 704HI — ali si bil ti med temif Kje si bil? O—1.
Dalzell. IU., 4. okt. — Dragi sttdnig urednik! Pošiljam Vam II.50 kot naročnino za " Proletarea". Stara naročnina mi je |iotekln a mesecem sejitem-brom. a jaz iioč«-m »»stati Vaš zvesti naročnik.
Posebnih novic ui, kakor <la delamo slabo, samo dva do tri dni v tednu. Zaslužimo koma j za hrnno. Slabo skrbi za nas nafta druga mama — Amerika! Pozdrav.	J. C. Kaiser.
1,500,000 OLA SOV
Richard Lloyd Jonce, pomožni urednik tednika "Collier's Weekly", kteri je ravnokar prišel iz Zapadn, prerokuj«*, da bodo socialisti pri letošnjih volitvah dobili 1,500,000 glasc»v. Jones pravi, da na Zapn<lu vlada mrfcnja proti storim strankam, a nasprotno ae pa lj«»dstvo zelo zanima za socializem.
UNIJSKI DELAVCI V VEDNO VEČ-JEM ŠTEVILU ZA DEBSA.
O JOJ. OOMPERS I
Cnija barvarjev štev. 194 A. P. of L. v Chkagu, ki je največja lokalna unija te str<»ke na s\ se je pretekli teden izrekla za sociiflptičnega kandidata K. V. Debsa. <lbencm je unija {•oslnla Ooinpersu ogor#en protest, ker ta zvablja «lclavce v boj za kamlidata r. "živim srearoai'', W. J. Bryanu.
Živio! Tako delaj«) razredno zavedni delavci, kteri znajo misliti s svojo glavo. Ubogi (lompers!
Nek katoliiki list ceni imetje katoliške eerkve v Ze«linjenih državah na pet milijar«) dolarjev. To ogromno premoženje se glasi na ime hierarhije, ki ima svoj sedež v Rimu. Kapital j«'klar-
Leto (Vol.) UI
akega trusta znala euo milijardo; truat olja tudi eno milijar«lo, in ieleznilki truat ima eno milijardo. Rimsko katoliiki trust otlvaga torej tri največje tru ate na svetu: jeklarski, Standard Oil in Ieleznilki trust. In vsa ta ogromna cerkvena pose 1st v a niso obdavčena! Ni čuda torej, da ima cerkveni trust tako politično moč.
V nekem ucwyorikem zavodu za umo-Intlne so |>rošli teden bolniki na umu uvetlli glasovanje s koščki slame za * predsexlnilke kandidate. Taft je dobil H4, Bryan 37 glasov —- Del*, pa nobe-uega. Ljudje, ki niso pri z.«lrav« |>ameti, so torej v večini za Tafta? Kaj bi na to rekel "Glas Naroda" ali |»a neki lističek na Za]ka<lu r. Itonibastičnim imenom "AmeriCanski Slovenski Na-rod", kteri se je za«lnji teden tutli "odrozal" t malo reklamico za dvesto-iib{»t'td«'setfuutn« ga narobe pri jatelja «ie-laveev?
"Rdeči" avtomobil v Chicagu.
Chikaška lokalna soeialističn:i orga nizacija je sklenila ,<la se najame |>o-s«<ilH-n avtomobil, ki bo prevažal naše govornike |»o vsem mestu, od jedaega uličnega vogla do druzega, koder bo «lo, stoječi v avtomobilu, govorili agi tatorične govore za bližajoče se volitve. Avtomobil prične voziti ilanes zvečer in bo vozil vsak večer <lo volilnega «lneva.
Dva "huda nasprotnika" Taft in Bryan sta minoli teden bila sktipaj na Imnketu, kterega je prireilila
»rtrMi Biffiililfr nvmmm
TteTegatoin ira
vo hrodnrstv«'iiih kanalov v Chicagu.
"Nasprotna si" kan«li«lata sta sedela
pri isti mizi in se ves čas prijatelski razgovarjala. Tc|»ci naj |»a še veru-je ji, <la je demokratizem vse ksj druzega kot re|»ublikanizem, in da bo nesreča za ljudstvo če Amaga Brvan. Nesreča 7M ljudstvo ho, naj zmaga eden ali drugi, kajti oba. Taft in Bryan, kandidirata za —- kapitalizem. Zavedni «le-lavei bodo glasovali za Debsa.
Ljubljanske krvave rabuke so pa 1« prin«*sle nekaj tlobrega: liberalci s«' nameravajo združiti s klerikalci. Tako j«- namreč nnglašal ljubljanski žu|»an in " *vobo«)«»mi<deč" Ivan Hribar pri |«o gr« bu ustreljenih žrtev. Pametno! Liberalci niso itak še nikdar storili nič tlobrega za ljudstvo; *«• sami niso znali, kaj hočejo. Bili so samo ovira koristnemu delu slovenskih noeialistov. Vsle«l tega tudi <lruzega ne zaslužijo, kakor «la utonejo v klerikalni luži.
Azijataka koliTa. ona najatra*-n«'jših kužnih b<»leznij, ki so<l»j razairja na Himkom s čudovito hitrofitjo, je prodrla tu li v višje !•• roge. ki so st» doalej čutili pred nio \arni. V Peterburgu je za njo (diolelo v zadnjih t'ueh	24
.iteb. En slin'-aj se je pripetil v pa-laei princa Alek«. Ol lenburga, sorodnika carjevega. Dokler se je kolera razširjala le med ptipro-atim kmetskim in dalevskim ljudstvom, se visoka gospoda za to ni dosti brigala, a mlaj ko so zaboli umirati tudi takozvani boljši krogi. pa je vse pokonci in izdajajo se. najobsirnojše zdravstvene odredbe. Ta okolnoiit najbolj jasno spri^uje zavrženost in samoljubje vladajočega razreda.
ČITALNIČARJEM
Tem potom se uljinlno prosijo vsi člani "Slovenske Čitalnice" v Ohi-cagi, da se naj prijavijo, kteri mislijo še v nadalje ostati člani. Dalje se opominjajo vsi oni stari člani, kteri imajo izposojene še kakšne «Vitalniške knjige. da jih v najkrajšem času vrnejo. Knjige je oddati arhivarju Mike Kn lovcu, kteri se nahaja vsako sredo in solmto zvečer v čitalniških prostorih, 5*7 So. Centre Ave.
Prank Mravlja, tnj.
PRuLJKTAREG
PROLETAREC
UST ZA INTKKKSH DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Laataik ia tsdajatslj: Jugoslovanska delavka ti&kotna družba » Chkafo. III.
N»rofmu» Za Amarico $1 SO sa calo lato. 7Sc sa pol lata. Sa Evropo 12 >a calo lato, $t aa pol lata.
Oylati p* .iwtoru M ipr*m'tiU>t MvoUito J« polig i%u> t$m nainMUii tudi STA KI »tolar.
PROLETARIAN
Owned and publiabad Evuv Tubioay by
Sosfh Sls* k Workmen's Publishing company Chicago. iillnoU.
John Gaitac, President]
John PBTait, Secretary;
Anton Paair.aN, Traaaurar.
sumcbiption kates: United State* and Canada, |1.SO a yaar, 7&cU>r ball year. Foreign couutrie* $J a year, $1 lor hail year. advkkti&inu hatks on agreement.
NASLOV i ADDRESS).
"PROLETAREC"
587 So. Centre Ave., Chicago, III.
si
Ljubljanski kravati v pravi luči.
(Fonatis iz "Rdečega Prapora".) (Dalje.)
Shod v "Mestueir Donu" \ Ljubljani.
l'titj*ki krit vali, ki j t ta obsoja ves poAloai svet, ho dali sloven«ki liberalni stranki dobrodošel [tovod. .hi jo u>la rila ua veliki boln a ia začela delati reklamo za \ svojem jedru docela klerikalno Ciril Metodovo družbo, ki se kljub velikanski reklami nefe air kaj utrditi Kakor nekdaj "tabori", je zdaj stopil "dr. Žerjavov klobuk" aa [m»vrije. Strupeno notice, ki jih je "Slov. Narod" pretekli teden prina šal eelc koše, a i so /grenile svojega ei Ija. Srdito komentiranje ptujskih do ginlkor, kakor da so ondotni Nemci edini predatavitelji aomške kulture, je rodilo sad, ki prav gotovo ni v čast slovenskemu narodu. V čaau, ko ae> de Ia »ilno reklamo za tujaki promet in pa v očigled dejatvu, da imo Slovenci v mkrsičem odvisni od tujine, je, ne glVtW n« pravilo, da »e na surovost ne odgovarja s surovostjo, največja nesmisel. v pri zarja t i pogrome j»o ruskem vzoru, ki škodujejo v prvi vr*ti slovenskemu narodu samemu. Liberalno "Slovensko društvo" je torej izdalo gewlo "Odgovor »h Ptuj" ter iih petek večer sklicalo protesten shod v "Mestni Dom". NVštevilni lejwtki so ie v četrtek večer vabili vse "zavedne Slovence in Slovenke" na protestno zborovanje. Da s♦» je shod sklicalo na pozno večerno, pol 9. uro, nas ni na vdajalo r najboljšimi občutki. Množice s<i ieb prihajati še pred določono uro, v« lika dvorana "Motnega Doma" je bi!i v hi|Mi nabito polna ljudi, enako se je trlo ljudstvo na galeriji in hodnikih, na trgu pred poslopjem r»a je valovalo morje n'uv. Razjtoložea j« je bilo silno razburjeno in trebalo ie le iskrice, da se vname požar. Zborovanje otvori predsednik "Slov. društva" dr Kokalj, ki po kratkem nagovoru po|«-li besedo obči n*kemr svetniku in dež. poslanru g. <lr. Karolu Trillerju. (tovornik se H|«ominja ia komentira ptu.i ske dogodka ter |K»zivlja na gospodar aki 1m t j Slovencev proti Nemcem, kar b»> najboljši in najizdiitnejAi odgovor na nemško barbarstvo. Koncil je: "Olr^/imo te pijavke? Ko bodo te i>o končane, bo ozdravljen na slovenskem telesu sad. ki se imenuje nemčurski Ptuj." Drugi govornik, občinski svet nik dr. Oražen, se )o moral mlati ved-no glasneiši /-ilit.vi t<r govoriti skozi okno Tia trnu /l»r:mi 'nnožici. Kaako pr<-dgo vorniku je tu.li dr. Or:t*en rs« žival na gospodarsko os-itaosvojo Slovencev. "Slovenec in Slovenka," i'1 dejnl; "kupu.jmo le pri S'.»vencih in Slovenkah! Posnema jrm» < I"' ki na narodno gospodarskem polju ubili nasprotnika. Kadar se to zgodi, bodo tudi na cesarskem Dunaju dobili pred nami rešpekt in spoznali b<*lo, da bo Avstrija slovanska ali pa je ne bo!' K"t zastopnica ženatva (?!) je nastopila gospa Franja dr. Tavčarjeva, po-zivnjoČ matere in one. ki bodo še postale. na narodno vzgojo svojih otrok, ki bodo ljubili le tisto, kar ljubi slovensko domovino in slovenski jezik. Razume se. da je vse .govore spremljalo viharno odobravanje. Predsednik dr. Kokalj nato zaključi shod. rekši. da za Slovence pomeni "Ptuj — pfn.i' ** Ko
ie | m >a v ari pred vsakršnimi pouličnimi demonstracijami, zapoje m notica odkritih glav "Hej Sovauil "
Demonstracije ln naval na Kastno.
lk> tu je bilo vae v redu in ahod bi f bil rea impuaaatna in dostojna dernou-
at racija — kljub raaniia frazam, ki ae jih na meščanskih »hodih vedno ali
ii — če bi bili prireditelji tudi poskrbeli, da ae red ne bo kalil. Dojim ao-c.ialao demokratična stranka aa vaak
v če j i ahod, ki ga priredi, vpostavi primerno število rediteljev in prevzame tuj i j tudi vso odgovornost, tu tega ni bilo. 28. novembra 11)05 je aoc. dem. od-bor orgauiairal 405 roditeljev (400 re diteljev, 4 podnačelnike in 1 načelnika), ki no skrbeli, da ae red niti naj-manje ni kalil. Po »oda ae j« vaa ma-su, do 7000, brez. slehernega vodstva vlila na Vodnikov trg, krič^, žvižgaje iu pre|K>vaje slovanske pesmi. Kdor je |Mdožaj trezno premotril, je lahko ie v petek |H>poldau z. vso sigurnostjo pretehtal, da protestna priredba ne bo mirno skonč&la. te tekom dneva ao nam dohajala poročila, da ae nekaj pripravlja. Iapoalall amo voč poročevalcev, da nam (»oročajo o vsoti dogodkih. Spričo slnlMi izšoluae |K>licije, ki več-krnt aiti vedela ni, kaj je ča«niški re-porter, so imeli seveda zelo težavno stališče. Ko se je množica privalila do Niše, v kateri iiaa trgovino Železninar Nagv, je nekdo vrgel.v zid steklenico črnila, ampak tako tftroduo, da se jo razlila nazaj aa demonstrante. (Ilušeč vriič je sledil t» mu dejanju, aa kar je sledil splošen pogrom. Hoteli so vsta \ iti tudi tramvaj, a ga je Imuniziral gled.'<liftki ravn.itelj g (iovčkar. ki je stopil vab j. \t < d potjo je množica de-uiolirula napisne table n• mških tvrdk ter (Kibijala svetilke in ši|»e na hi Vil;, v kojlh sc nahajajo i.» iiiSki trgo vine. Stanovalci so se nahajali v smrtni nevarnosti, da jih ne zadene večkrat kakor prst debelo kamenje. Policija je vso (»ozornost obrnila na ka /ino in jo močno zastražila. PrišedAi r»a Marijin trg pred frančiškansko car-kvijo, je en del demonstrantov prodiral skozi Prešernove in Šele-nburgovf, drugi pa skozi Wolfove ulice. V obeh ulicah so bili postirani močni |»olteijski kordor.i. V Wolfovih ulicah jr mnciira, «h»ai je policija napela vse aile, hitro prodrla kordon. Ne moremo trditi, da je ljubljanska policija vzor vzdrževa-teljev javnega re«la. toda to pot je postopala zelo previdno — morda zaveda joč se premoči nasprotnika — kajti najrnsnjša neprevidnost je bila v sta nn, da povzroči krvave izgr«N|e z ne preglednimi j»osIesiirami. Policaji so se sicer pošteno upirali tiaočglavi mno žici, f>adale so tudi korenite zaušnice, a bili »o prešibki, zlasti ker so ljudje zadaj neprestano tiščali naprej Silno vpitje in množica se je razlila v "Zve z l.i" pred Kazino. Pričel je pravi bom bardma na stekleni w»lon in šipe ka varnskih «»ken. od katerih ni ostala ne era cela. Vspeh "apodnjegs dela", je i «>d žgal "zgornjega", ki je "o[»eri ral" po AelentnirgoVih ulicah, da je prodrl policijski kordon in *Tidi na do-• čni strsni razbil vsa okna. V tem hi t»11 je bila vsaka aretacija ilnzorična.j tako razjarjena ie bila množica. Na de- i monstrante je relo izzivalno ustraše I nost in kljub veliki nevarno«ti, v ka-t r r > so ae nahajali, z ironičnim tMv»?r»» vkotn pri|tt|a!i pred jx»slopje. Tolicija ie bila povsem brez moči in ie «tori1a ed'"o prav, da nTrabila orožja. Škodo v Kazini se ceni do 4<>O0 K.
IzgTedi po mestu.
Midtt m ko so demonstrant je, po pretežni večini ljudje, ki five na račun st • ril v, nemoteno pustošili Kazino in 'vsak "vs'»eh" pordmvili s huronski ' ž'\i to '' klici. se naenkrat začuje j is; ''OrofrniVi gredo!" In re« jo pri ! ruahajo sko'i (iradišč»> in z nasajenimi bajoneti začno razganjati ljudi. V te !*»d kostanji jsi so se grupirali fan I talini v posamezne gruče: ena jo je udarila pred palačo deželne vlade, dru-1 ga pa prod realko in ipoitopje nemške ga glasbenega društva, kjer so jmbili nekaj šip'. Značilno je. da so na dežel-1 no vladni palači pobili s«uno S do 10 šip na stanovanju deželnega predsed« ' nik a. kar izdaja, da je vodja tega od delka razgrajačev bil o razmerah v j»a-lači dobro potičen. Izpred poslopja deželne vlade so se demonst rant je j»o«laH pred "Kran.jsk<i hranilnico", kjer so najprej na trgu pred gledališčem ugasnili električne žarnice, na to pa navalili na pVinove svetilke na hranilnici, ki so v hipu žvenketaje popadale na tla. Trije ali štirje pobalini so imeli
doati poala, da ao v pritličju na za pad nem delu pobili skoro vse Upe, dojim •o ae oataii navalili na pročelje.in o udi s« nahajajoča dva privatna »trai-nika spravili v smrtno nevarnost. Kdee stražnikov j« hotel vstreliti, pa ae naboj ni vael. Prebivala! hranilnice so bili hipoma vai pokonci, tresoč se od preatane smrtne nevarnosti. Policija je priila šele, ko so demonatrsntje, vajenci in dijaki, ie odšli in "junaiko" raabijali po izložbi fotografa Landaua na I>Van Josipov i eesti. Tu je stražnik nekega demonstranta prijel, pa ga zopet izpustil, rekli, "da ima njegovo sestričMio za leno". Od tu je pobojna armada drvila deloma na Dunajsko eesto, deloma nazaj v ftelciiburgove ulice, oziroma'skozi Prešernovo ulieo v no tranje mesto in pred magistrat, kjer so se zlasti ob aretacijah vršili burni prizori. D« 10, ure zvečer so se izvrftile tri uretacije. Aretovance se je izpustilo, ko ae jih je vzelo na zapisnik.
Drug oddelok demonstrantov ae je Izpred realke |Hidal nazaj v notranje mesto, demoliral napisne table nemških trgovcev, jih metal v Ljubljanico in razbijal okna. "Operiral" je po Stre-liških ulicah, razbil okna na "otro škeru vrten" nemško šolske drufcbc, se razcepil, v dva oddelka, ml katerih se je eden j»odal v ftentpetersko predme-s t je, drugj j*i na Poljane, razbil 4ipe na Hutbovf nemški višji dekliški šoli, na to pa se pridružil množici, ki se je že veselila razbitih šip na Mahrovi trgovski šoli na Cesarja Josipa trgu.
Okoli |»ol 11. ure prikoraka bataljon Belgijcev,-ki so z nasajenimi bajoneti naskočili demonstrante. Ljudstvo jih je sprejelo s "fej" in " abzug" klici. Vedli so Se deloma zelo surovo, zlasti (častniki, ki ao paovsli ljudi s "pat" in vdirali v privatne hiše in gostilne. Le t.ill ia bili ko n puškinimi kopiti ljudeh, ki niso zakrivili drutega, kakor da so vpili, žvižgali in prepevali. Prostor nam re dopušča, da bi nava jali vse | '»drobnosti, ki ao nam znane v obilnem številu. Ob 11. nri ponoči je z.sjdišs van je aretovancev na magistratu prevzel t»ol>e. svetnik gosp. Wratach ko. Nemiri ao se na|*>*!ed omejili ale še na "Zvezdo" in so trajali do 3. ure v jutru.
Spopadi g^vojaitvom, dragonake atake.
Nejtoznani hujskači so v soboto čez dan raznesli vrat, da ae z večernimi vlaki pripelje vej nemških buršev, da »o Nemci imeli v Šiški protestni shod in «la bodo zvečer zopet zborovali v kazini. Ljubljančan rad verjame vsaki bedastoči, pa če je še take neumna; in zvečer ao romale cele množice v "/vezdo", prav kakor na veliki |»e-tek k "boijim grobom". Več iz rado-vednosti, kakor pa s slabim namenom. Ampak čez dan so imeli pri deželnem, |»rodeednika tajno sejo, na kateri so sklenili, da priženo na večer malodane vso garnizijo, pred kazino. <*'e bi oblast le nekoliko .preračunala tendenco de-tnonatracij ter r«k«::o mislila na mir ia red, bi si gotovo ne dovolila "špasa". pa vjNislaln toliko vojaštva pred ka ziao in t okolico. Da je v to svrho rabila nemške vojake, ki so na slovenska vprašanja daiali nemške odgovore in nemško peovnli, je ognju prililo olja. Slovi-nske vojake in domobrance je množica povaod vihamo |N»z.dravljala. Ko jc nastopila popolna tema. so orožniki in«(klicaji začeli razganjati ljudi, a kar *n začeli divjati tudi vojaški oddelki. ki so suvali s puškinimi kopiti na desno in levo. Zlasti se je srd ljudstva obračal proti oficirjem, ki so že čez dan ostentativno i>ohajnli v kazino in sedeli ni verandi. Pred glavno pošto se je utaboril nekak "gi-nernlni štab", od koder so |N>hajale direktive. \iupak kordon i so bili razvrščeni tako m rodno, dn člov.«ku, ki je enkrat zašel ra Marijin trg. ib*olutno ni bilo mogoče priti naprej. <M» H. zvečer množica. |M>tisTijena iz. Wolfovih ulic in (»omnožcaa s Francovega mostu, zapoje "Hej Slovani" in "Ijepo našo domovino". V hipu, kakor bi trenil, se od pošte doli pridrvi oddelek dragoncev in z golimi sabljami navali na drugače čisto mirno akupino. Kakor pmlivjani beanč za bežečimi in okoli Prešernovega s]s)inenika. Misleč. «la bo^lo potem odjesdili na M«>stni trg, ae 500 glava množica, deloma žen in otrok, umakne na temno Francovo nabrešje; a dra-gonci z.drvč za njimi liki besne furije. Strašna |»anika nastane. Žene kričč, otroci vpijejo, očividci zafniže a pričo strašnega prizora. Drngonei ao silili celo j »o atopnjicah pred frančiškansko cerkvijo in se obnašali silno sirovo. O nekvalificiranem |»ostopanju nekega
dragonekega 'poročnika, ki j« našega
poročevalca na Dunajaki cesti nahrulil s "Halt's MauII" ae še pomenimo. Ta
vejer je bilo mnog(|aretovanih is ra njenih, (loatilne	je deš.
vlada odredila zaprek* fte ob 10. ave-čer. Ne Viča j« razjarjena množica bombardirala Andreitovo tovarno ■ kamenjem, prepregla eeste s žico in uapedla od Audretta telefonično poklicane dragouce s kamenjem in jih popolnoma obvladala. Vojaki so trgovca Marna, ki je bil le v postelji, prisilili, da je odprl hiio in mirno trpel, da so iskali za clrkovci. Župan se je odločno uprl zahtevi stralmo.jstra, češ, da se morajo vae gostiln« takoj zapreti, re koč, da on ni zanj nobena uradna oseba, ki bi mu imela ukazovati. Dragoncl so prenočili na dvorišču pri Korošcu. —. V šišenskem gozdu je bivakiral cel oddelek vojakov, boječ se za šulferajn sko šolo, ki (>a se jej ni zgodilo nič žalega. Trdi se, da je pivovarnar Kos ler, na čegar dvorišču so kampirsli drugonci, iste pogostil s pijaio; če je to rt-«, potem ni čuda, da so tako divjali.
(Konec prih.)
Joseph Kratky,
575 W. 17tit St.*. Chicago. 111.
Izdelovalec najfinejših cigar vsake v rate.I '
Ka debelo in drobno.
Smrtni slučaji
V-'l-UlMl lliilet i | HQ ^
Čaj« ki no le/ni, ko bolnik ni m0g,.i
' I IM.I.rlle J.-.li, ^.....|0 ^
\ t a kill jOtirajili
Trinrrjpvo zdravilno
ftajt I \ salv /. : .(lee ga ^
m«' T» /.li svilo hitro oiL to /<*I<m1čiio kožico in ujači
N'* Mii-si. r n i |<Mr j(.
hoIm-11 h|«rpjfti, porbaviti pravit i vsako jed. To tdj jako koristna v vseh »J,
('•ri'vthiiili in krvnih boleZ vsi'h sinenjil
h svojim rednim delni« ter si n ("it jih t »■]»•>! 11 • s|,ii,(M4^ oust i. i/.iruhi ftnržije, podobnih neprilik. V .los. Trim r, tilti G22 So. ^ Ave., ('hieago, III. Zdniv^j sveti zastonj.
Hermankovi
so najboljše zdravilo zs in neuralgijo. Ustavijo bolečine v 15 ^
Cena 25 centov J. C. HERMANEK, M 585 So. Centre Ave., Chia«
_ i^H
Slovencem in Hrvatom!
isnjamo, da iz«lalujemo raznovrstne
Ohl^lce 1,0 najDOV®Jiem kr°ju- tJnijako delo; trpeftaa ia ^ UU1V A Wy V zalogi imamo tudi razne druga potr«i^b«, k^
dajl v delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte si nato izložbo. Z vsem •pošto vam jetn
rnCTII NA dobro in vedno preskrbljen
Uvp 1 ILlmi z najboljšimi pijačami, u» skimi smodkami in prostim prigrizkom.
HvnnflP za ^ruštvcncnc seje, sfithe; L/fUI dllCf zabavne večere, veselice itd
«
r-
j Potujoči rojakji vedno dobro dosli.
Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk
Frank Mladič
: 587 SO. CENTRE AVE.,
CHICAGO, ILL
fl
-
Spomin na ženitvanjski daa
Sezo*a ženinov ia nevest prihaja. Ca ae ženite, ja vaia« m m
d» si am »lite dobro sliko kot spomin na vaš ženitvanjski dan. Nfl aliko, da boljše na morete dobiti, vam isdela
—' ] 1 " '■ ' 1	- —r.---- ■■ ■ m......L m, ...........i ■ i i	_ ________
izkušen fotograf,
391-393 BLUE ISLAND AVE.,
CHICAGO
Ima večletno akušnjo in izdeluje najfinejše fotografij« pa mm cenah.
TELEFON CANAL 287.
USTA N O VLJBH0 M —1

ska kuga na Filipinih.
lit« •lik« Iz ilvllenj« In delovanja rlmsko-katollftke duhovftčin« na filipinskih otokih.
iftili i/ v i>»«xrr« •>«♦»(;:» '.-»|' i •» n i k h k..ngre«n Zediujeuili držav, priobi. mh v tltiv Al« v. Appeal to Keaftonn" poslovenil Ivan Molek
XJvod.	I **»*ko in otrok«, in jnko redki »o, ki
Klanjih vrstah ho.-....,., |m J (V
V 11*^»« «»"J	»	im.n takih otrok.
^ eenK""" -tH.Hj.m nekoliko I Taft kQm ; v ^^ ^ ^ ( ,(hf šinili »lik o icabni nemorali in p,.. v ^ ifl w dt|#1|i Povllod ^fc^jl, političnih 11 it r i g ah Tftft kom . AH ^ |ivIjo M otokifa Ejikih dulioMiov na !• ilipinih duhovniki ktrri h„ or.tj. teh otrokt b p«j pa ne •«»»hIi. da so tol Pt.: &e, in «e je irei,H |NjVem tu,h ELf izmišljotine V sa evidenca I mm«. l»ri. n,,,M Pn	u>oja mati je
^E prelepe iu U«»n.'-Uu r ni<>-kato- Mi franriiikiirnkegH duhovnika. 0«ra
^civilizacije je ponatisnjena.......
mueira dokumenta štev.	r,Mll'i,n4
konfremiega
l»om. if povem to, kajti m* pripenja |e|e z mano.
Jft. 5tiega kongresa s Wltfhiaf I llt mu C Ta dokument vsebuje ' ''' 1
Veselilo nu bo 4e na*
TAft. kom.:
mena.
1'rita nato naAteje dolgo iuien duhovniških otrok.)
vrsto
lo. vprašanja in odgovore, h jt na podlagi zapriseženih
fečb sest a \ la m kongresu Taft. kotn.: Al. j.- bil« furrrtsttrt tožila posebna komisija, kte-i m i duhovniki «ploAnaf r j, pooblastila ill poslala po Pr.: Racuzdanoat .i« bila spložna, vojni s Španijo na k*k"<f P1*.i omenil. Po svojih |*> vlada Zed i nje nib držav,' <UVHh bi duhovniki ne tmeli imeti
reiiče gotova posestva in t,,,1Mk in bi ni? ",neH biti	otrok
Kdo kt. re ,i j,, lastila pose-	1111 " l,ii ;^ovntk,
m?	i . ,.»,	' i ni imel na ta ali oni način razmer
prtv.ee nmn k a t o 1 lika # cer- z ^^ vraM
To preiskovalno komisijo je Taft kom . Jr/ tpg)| M 9k}epm tU
"William H. Taft.	nemorala duhovnikov »i htts tfla v n >
(hsem je značilno, da je ta	jmvod mrtnj« ljudstva do prvih, net tent, kmalu po uatiaku Pr.: Gotovo ne, kajti moralni *ut je
tako da ga je bilo ne-	pri vsem tu k An jem ljudstvu ie pofMil
dobiti. K sreči nam je pO	»<"»» »smrt. Nemoralno ii vi jen je du
času prišel V roke jeden	hov a »kov se je pri ljudeh ie tako v ko
kterega sedaj podajamo jav.	" ni bIM* b»f»' to-
V njem bote naali prejasen !1"	" ni hri«ati' ^^
- _ m»m bi bil največji »»vrsfnik tist:, k ter? bi obsojal njih početje. Celo fili-einske tnladenke so izgubile ves morn hii Jut; kajti ko so hodile v iolo. videle no neitetokrat, kako so se duhovniki odprto pogovarja! s svojimi heerami in se čestokrat tudi zabavali mna veČina domačih in I* nj>»»«. —■ Kongresni dokument, stran ih duhovnikov, ni bila |c! 13»—l+o.
I orodje španske ariato- (,n H,,r{*° "vedočbe ie Taft v ,temveč da so bjli duhov- •	«°Tor" 2I'	v
Vsk vpliv je imela — m danes — rimsko-katoliška KT na filipinskih otokih, iu rimsko-katoliški duhovni, in španski, "osrečevali" ljudstvo. Dokazuje jasno,
svojem privatnem življe-Inoms degenerirani, mo-
propa<l!i. umazanci najnižje sploh ljudje, ki so javno zdravi morali v obraz. In tamore trditi, da nima ta
ville. Ten a., izustil aledeče: "Rim »ko katoliška cerkev je vedno prva sa napredek filipinskega ljudstva.'*
Hajto ooito — tudi v Zedinjenih kvah!
Po te istinite slike nemoralnega
Krutost duhovnikov.
Svedotba Jose Bedertques Infante.
(Priča je itučen pravniki ki p« »e alika nemorale filipinskega ni Stopil v pvakso. Živet je vre ča« na fništva svoj 0<lsev — dasi Še otokih in stu.iir?«l je n» univerzi v
Hanto Thomson. £ otirom na statistiko, ktero so sestavljali duhovniki za A|wnsko vlado je bil vtpratian »leileče:)
Taft. kom.: Torei. .1« psVlfcM istva pa nismo sli nazaj v . ,	,. ..
.. ..	,.	»<lavke, oropali *n 7.1 bel ko in grobf
inkvizicije, ali v temno p,.	M rib,.lka to),H AHm
^■tO dob,. \V Prišle 80 Kr(>l> Duhovniki so imeli tajni zi
list filipinskih prebivalcev —.	„tem Spijonstva. Imeli »o {»o pol noma v
tenill Še ni deset let —, kteri	pesteji vse otočane; znali so za vse
jih izpovedali prostovoljno in	rodbinske razmer*« v vnaki hiili; znali
ursdno zabelježene. To je po-	* poseči tudi v naj«»krivnejsi kot. Kli-
Jbsšnjiti dni. in ta povest	«'^' k -	*a»» « Tlalss
ttljllje v najlejwi luči ljll<lstvo	«»pWiee, ktere so le komaj mogle go-
Tazmere v deželi, kjer je ■•-katoliška eerkev že stolet-
voriti, in te so natančno izprašali o privatnem tivljenju stariiev in drugih
.	. ljudi, knmor so ilekliee morda zahajale,
veruo m politično gospodujoča __ KoBffreMi dokument. stran 146.
filipinski otoki so najlepši Taft. kom.: Kaj znate o morali ali « rimsko-katoliške civiliza- nemorali duhovnikov? ako se tO spoh imenuje civi- Pr.: Znam preveč, posvedočim lahko jja: obenem SO pa tudi zrcalo V«I», kar je pove.lal aenor Calderon in ibliške morale, morale duhov- f«* > tr,ba- I¥>vrm I,,hko n.kaj^ve,-l ki so danes največji nasprot- ,men-
^^^	Taft. kom.: Posnate airtt kaj fan-
tov in d<klet, ki so sinovi in hčere duhovnikov?
Pr.: Poznam jih veliko fttevilo. Ravno s«slaj živi na mojem posestvu ftest • luhovnikovih otrok.
Taft. kom.: Ali so v*i duhovniki živeli razuzdano t
Pr.: Jaz mislim, da vsi. Taft. kom.: Ali je morda to povzro čilo mrinjo proti duhovnikom?
Pr.: Ne; mrftnjo je ^povzročil njih earirem. Vse je bilo odvisno od njih; posestva. Bival je ves čas v lahko bi sr reklo, da. ljudje *e celo je-kjrr je/kakor jf pričal, ' * tin- *ti niso smeli brez f»r^k« p* nadzor-aajiatnnn^jAe navezan na dru- stva. Duhovniška nemorala je naravno Dolitično in ostalo življenje".) semtertje zadela na neznaten odfnir, komisija: Hte imeli večkrat toda [»ostala j*> že tako nekaj navadnega, da «r ni več nihče zmenil, kaj «♦»» j»očenjajo duhovniki. — Kongresni dokument, stran MS—147.
socializma
'Toda pustimo to. Čitajte na-ije neovrgljive dokaze iz lega dokumenta zvezine vla-|,in nnpravite sami svojo sodbo.
Nemorala duhovnikov.
lorja Don Felipe Calderona.
^■hStleman pove. .la je bil rojen Ivinih in <la je t im preživel vseh l*t tvojega življenja, izvzemii rev, ko je porkrat obiskal
opazovati moralo duhovnikov? i: Vclno. (>i| morili mlii.|» let. irm je njih morala taka, <1a duhovnikov že nekaj čisto na in se več nihče ne zmeni za Ije so se temu že tako priva-1 d* se duhovnižke priležnice nič več •■j^j«', temveč javno govorijo o razmerah s duhovni. Sploh via IpMaa nsvnda. da ima dnbovalk
Taft. kom.: Duhovniki so obtoženi, da so jKivzroeali dep«»rtaeije ali pregnanstva ljudi i* Filipinov. Ali veste kaj o tem? *
Pr.: A' moji lastni provineiji je večina duhovnikov, zlasti jeden po ime-
nu Antonio Hrabo, zapletvnih v take -Iu«*aje ill veliko vplivnih driavljgnjv že de|M>rtirali ii dežel«. Povzročali •o tudi aretacijo mnogih oeeb, ktere so potem na svojo pest 'izpustili, da teko pokažejo, kakšno moč imajo pri oblasteh.
Taft. kom.: Nadalje »o duhovniki ob toieni, da to ixvrftevali telesne krutosti nad tvojimi lastnimi tovariši in tvojimi vrrniki. Kaj vette o tem?
Pr.: Bili so kruteži »kozintkoz. Pre-tepali to tvoje valužbence in bili to tudi priče trpinčenju jetnikov v za-|iorih, ktero to isvrževale elyilne obla-•ti. Pri takih tlučajih to bili vedno v spremstvu kakega viijega Apanskega eivilnega oblastnika in trpinčenje jetnikov se je navadno vriilo v navzoč m>sti duhovnikov. —- Kongresni dokument * strau 147—148.
(In spričo te tvedočbe je Taft v svojem govoru 2T. maja 190S v Nash ville, Tenn., jzustil sledeče: "Rim ako-katoližka cerkev je veduo prva za napredek filipinskega^ ljudstva.")
Taft je obljubil, da javnost ne bo zvedela za te svedočbe.
Svedočba tenorja Nozario Constautina.
(Priča je rojena na otokih in je stara 5S let. Po poklicu je odvetuik in službuje v Manili, od kodvr večkrat obišče svoj rujstni kraj Bigan. Ima tudi svoja posestva v provineiji Bu laean.)
Taftuva komisija: KakAne jmlitične fuukcije to opravljali duhovniki do leta 1SIMJ v mestih, kjer s<» bili farni župniki?
Priča: Vladali so takorekoč vso de želo. Vsaka oblast in vsak Človek se je moral |s»koriti njih sili.
Taft. kom.: Ali Vam je znano, kak Ani odnoiaji so vladali med vodilnimi glavstui spanske vlade iu vodilnimi glavami err k ve na Filipinih?
Pr.: Govorilo te je sploino, da je ge-noralni guvemor moral biti dober t tukajšnjim cerkvenim poglavarjem, kajti znal je dobro, da ne oatane dolgo na Filipinih, ako atori količkaj, kar bi ne ugajalo nadžkofu.
Taft. kom.: Kakžna je bila morala duhovnikov?
Pr.: Morale ni bilo noliene, a povest o nemorali je pl4 predolga, da bi vso ftovedal. Velika aemorala in ko-rupeija!
Komisar proti Taftu: Bojim se, da se priče oplazijo in ne izpovejo vsega kar vedo, kajti boje te, da jih bodo duhovniki preganjali, ako zvedo, kar so tukaj o njih izpovedale. ..Sodnik William Howard Taft: Te svedočbe se ne bodo tiskale sa javnost. Rabil Jih bom le kot poročilo na priatojnem mestu.
Taft. kom.: Vam je znano, imajo li duhovniki v Bulaeanu kaj otrok?
Pt.: Da. gospod. Od leta 1840 do 1350 je imel vsak kurat v provineiji Bulavan svojo priležnieo. Dr. Joaquin Gonzales je sin kurata iz Balinag a; on ima brata in tri seetre, kteri so vsi otroei istega duhovnika. Večina duhovnikov, ki so pri&li sensknj od leta 1876 do DW<? in 1*98, je bilo ravno takih in otrok ki so jih rodile farAke priležniee, je toliko, da ne morem nažtrti vseh imen.
Taft. kom.: Ni se li ljudstvo tako privadilo duhovniškim xvezam z žen skami, da vsled tega ni sovražilo dir hovnov, če jih je sploh sovražilo?
Pr.: Ljudstvo jih je naravno sovražilo tudi zaradi nemorale, toda storiti ni moglp ničesar v svojo obrambo. Ako je duhovnikom zahotelo omoženr žene ali hčere, in ako se je dotični so prog ali oče |io«tavi! temu v bran, te daj so duhovniki dotičnika po krivem (»btožili fr»mazon«tva ali kterega dni-zega prestopka, ga doportirali ali zaprli v ječo. nakar so brez najmanjšega odpora ugrabili svojo žrtev. Tak slučaj se je pripetil tudi v moji rodbini. Moj bližnji sorodnik Dona Hoponee se jp oženil z dekletom iz Balinag a in *e nastanil v Agonov-n. Ondotni lokalni župnik je takoj pričH laziti za njegovo ženo. in da bi jo lažje dobil, po-veril je njenemu soprogu ključarstve pri eerkvl. Nakana se mu je posrečila in župnik si je osvojil ženo mojega sorodnika. Ker je bil pa ta hud na žup nika, pregnal ga je zadnji jmmI laž njivo ovadbo na otok Puerto Prwi eessa, v bližini Jolo, in tam je bil moj sorodnik kn'alii ^tem u*trelj.<n k«>t "puntar". Župnik jp pa nemoteno ži vel s njegovo ženo, ktera mu je tudi rodila otroke. Ime tega župnika je Jose Martin in je avguAtinee.
(Dalje prih.>
Pozor Rojaki!
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA
On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORC JAMlCTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor:
bo lesni na pljuČah, prsih, Želodcu, -črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, gluvi in grlu, nervoznost, Živine bolezni, bolezni srca, katar, pn-hlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepraviluo prebavo, neuralgio, reumatizem, £iht, trganje in bolečine |m> udih, zlato Žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali l»o>.jast, nemočnost v spolnem občevanju, polurijo, poslediceonanije, Šumenje v oŠesih in tok iz u5es gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, liSaje, hraste in rane, vse bolezni na notramih Žeuskih ustrojih, glavolnil, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t, d.
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno,—
ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko Časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem Času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov;
TKE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th ST.
NEW YORK N. Y.
ZEMANOVO "GRENKO VINO",
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetrs. NEPRESEGLJ1V LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelsno iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMAN0VA "TATRA", .
želodeeni grenčee.Tatrs je izdelana is zdravilnih zelišč tatran-
skega gorovju, zdravi živčne slaboati, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pn izdelovalcu teb najboljših zdravil.
Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina.
R 7 F M A N 777 A,p°rl Street'
^ D. ^CiTlAil, Chicago, lil. i ♦♦♦'»»»»»»♦♦»»»»»»»♦♦♦♦»»»♦mwwwwwwmt
»o♦»♦»♦♦•»»»♦»♦»»♦♦»+»»s»o»»oo»oosss»s»o»»fr+»#smsaaa
Slovenci Pozor!
Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.
Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.
i JURAJ MAMEK
........................................



Slovencem naznanja.
(Vnjciii direktor Collins N. Y.
Medical Instituta: — J a/ »e Vam zahvalim za Vaša zdravila, ker »te «ui zares dobra posijali, da se sedaj čisto zdravega počutim če prav sem že skoro čisto obupal, a sedaj sum prepričan, da Vi lahko vsakega bolnika ozdravite. Zatoraj rojaki, ako ste bolui, obračajte se le na Collins Medical Institut, ker tam bodite gotovo popolno zdravje zadobili.
Še enkrat se Vam lepo zahvalim ter Vas pozdravim ostajajoč Vam vedno hvaležni.
Johau Bajt, Box 1(»0 Oregon City, Oregon.
Fino Opremljena Gostilna
z utijbuljiini pijačami kaker z Atlas in Pilzen pivom, vinom in raznovrstnimi likerji, dalje a smodkami in pro Htim "lunehom".
Zastopstvo na.)boljlh parobrodnih črt; prodaja parobrodnih listkov ln pošilja nje denarja v staro domovino. Postreibu točna in solidna.
Mohor Mladič
Novi prostor:
572 Blue Island Ave.
vogel Loom is St. Telefon Canal 3214	Chicago, 111.
(Copyright, lWi, l'JOo, bj Upton Sinclair.
(Nadaljevanje.)
"Naj bo, pa pojdetn z Vami za pet dolarjev." Stopila je za njim in mu prigovarjala. "Vi ste neumen, če Vas ta ugodna ponudba ne zadovolji," pravi. "Druge enake ne najdete, ki bi na deževen dan storila ceneje. V svojem življenju nisem še šla nikamor za ta denar. Saj bi pri takih plačah uiti stanovanja ne mogla več plačevati —"
.lurgis ji preseka besedo Z divjo kletvijo, "f'e Vain pa pravim, da nimam t" zakriči. "Kako naj Vam potem dam? Naj me vrag vzame! Plačal bi. ko bi mogel, Ušla rečeni Vam, da nimam. Nimam! Ali čujete? Nimam!"
Obrnil se je spet k odhodu. Nahajal se je že sredi stopnic; korakajte! Pojdem?
H
m Fr.
S7H West I Sta St., Chicago
MODERNO OPREMLJENA SLOVENSKA TRGOVINA Z JESTVINAMI
(OROCERIJA.) Najboljši rii, kava, ftaj, moka itd., »ploh vsakovrstno domače in prekomor-ako blago vedno sveie po najnižji ceni na prodaj.
Na zahtevo raz vatam blago tud nt dom, za kar nič ne računim.
Pozor Rojaki Slovonci!
Prevsel sem na novo opremljeno gostilno "TRIGLAV"od brata Mohorja.
Točim sveie pivo. domače vino in druge raznovrstne pijače, na razpo-lairo imam moderno fceifli&če in potujočim vedno pripravljeno prenočišče.
Po«tr«-žba točna in solidna. Priporočam *e za obiti obisk.
John iMladič,
617 So. Centre Av., Chicago. 111. KUPUJTE PRI
Albert Lurie Co.,
567-69-71-73 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Velika trgovina z mešanim blagom.
Zmerne cene vsak dan.
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
maj je še slišal, da je ženska za ujim kričala: Pridite nazaj!" Vrnil se je.
"Mehkega srca seui, in misel ua trpljenje drugih mi ne stori dobro," prnši. "Šla bi ravnotako lahko tudi zastonj kot za to. kar mi ponujate; toda videti hočem, če Vam morem pomagati. Kako daleč je?"
"Tri ali štiri bloke od tukaj."
"Tri ali štiri! Torej bom mokra do kože. Moj bog, to bi moralo pač biti plačano boljše! En in četrt dolarja! Iu pri takem vremenu! Toda Vi me pač razumete? Ostanek od petindvajsetih dolarjev mi plačate kmalu?"
'' C i m'preje mogoče.'' "Se ta mesec?"	V
"Da. še ta mesec," potrdi ubogi durgis. "Kar hočete! Samo podvizajte se!"
"Kje je oni dolar m četrt?" vztraja babica Haupt neizprosno, .lurgis | vol oži denar na mizo, ženska ga prešteje in spravi. Potem si je osnažila umazane rok«* še enkrat in se začela opravljati, pri Umi pa neprestano javkala; bila je tako debela in z mastjo zalita, tla ji je vsaka kretnja povzročala bolečine in da je pri vsaki stopinji stokala in krhala. Slačila je jutranje oblačino v pričo Jurgisa, ne da bi mu vsaj hrbet obrnila, djala na-se korzet in se (Mttem oblekla v .Iriitfo obleko. Bil je tu črn klobuk, ki ga je bila treba še skrbno urediti. in dežnik, ki ga je pa morala šele }H»iskati, in končno vrečica / vsakovrstnimi iHitrebščinami, ki so se tudi morale vsaka posebej sele iskati, tločim je .lurgis v strahu ill trpetu skoraj skoprnel. Ko sta prišla na cesto, jo bil vedno kake štiri korake pred njo ter se neprenehoma nazaj obračal, kakor tla bi jo hotel s svojo nemo željo prisiliti, da j m m peš i korake. TihIh babica je slej kakor prej stopala enakomerno. ne meneča se za Jurgisa. ker se ni hotela preveč zaso|isti.
Končno sta dospela do hiše, kjer so še vedno preplašene ženske čejH»le v kuhinji. "Sporočilo so Jurgisu. da še*ni končano: mogel je Ono še slišati, kako je upila. Mtsl tem je babica odložila klobuk iu vzela iz ročnega kovčeka najprej neko staro <rbleko iu potem mal krožnik z začjo mastjo, s katero si je namazala in drgnila roke. Cim večkrat se ta mast rabi. toliko več sreče prinese babici, in zato jo ima spravljeno mesece in mesece in večkrat celo vse leto /a pečjo ali \ omari pri drugi zamazani ropotiji.
I'oteiu so )<> privedli k Iffctviei. in .lurgis je slišal njen protrašen krik "Ore nebeški, zakaj ste me vendar pripeljali v tako hišo! Po est \ ie i 11«• pridem	lusko/j ono malo luknjo tudi ne bom mogla
/lesi i \i*i poskušala ne bom. kratkomalc ne. — saj bi bilo to gotova Miirt Kak je to kra j za ženo. k: leži na porodu. — na podstrešju, kanno- more pnli le po lestvici! Morali bi se sramovati!" Jurgis ,v >t;il ob vratih in slišal babico zmerjati in rentačiti; njen srdit glas je preupil skoro Onino strašno kričanje iti ,stokanje.
K o 11 <"• n o se je Anieli jsisreeilo pomiriti jo in jo pripraviti do tega. <ia je skušala zlesti po lestvi: toda potem je bila še enkrat zadržana, kar jo je morala stara ženica opozoriti na slab in nevaren pod na iHnUtrešju Sn el- pa pravega poda itak bilo ni. — le na eni strani je bilo pol• »/«'iiill nekaj starih »lesk. tam, kjer je za »lurgisovo družino pripravila stanovanje, in tu je tudi bilo vse v rcilu in varnoV-toda
• »stali del pinlstrešja je prepregalo t ra mu v je m latovje spodnjega strops / vmes ležečo malto, in če bi kdo semkaj stopil, bi se utegnila pripetiti nezgoda. Ker je bila zgoraj poltma. smatrali so za potrebno, da gre kdo od domačinov / lučjo naprej. Potem se je zopet slišalo tarnanje, grožnje in vzkliki strahu, dokler ni opazil .lurgis končno /4'iiit' *k<wi luknjo dvojico pravih slonovih nog. Kmalu potem se je lu.šit stresala, ko je /aeela hoditi na podstrešju babica Haupt. Zdaj je Aniela nakrat pristopila k »lurgisu in ga prijela /a roko.
"Tako." pravi. "in zdaj odidite. Poslušajte me: storili ste vse. Toči vee, goetilni podrejene pijače kMr st<* mogli, m /daj ste samo na poti. Odidite in izostanite nekaj inse priporoma rojakom za obilen obiak. čj.sa!"
M, A, Weisskopf, M, D.
Izkušen zdravnik.
Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer.
886 Bo. Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chicago, 111.
1237-lst St.,
La Salle. Ill
Poetretba toina in eolidna.
SVOJO FINO OPRAVLJENO
unljsko
BRIVNICO
priporočam vsem brstom Slovencem
JOHN HORVAT
610 Centre Ave.. Chicago. 111.
Slovenski in hrvatski časniki na razpolago.
John Krika,
slovenski
BRIVEC
v Chicagu, 111. 570 So. Centre Ave.
"A kam naj grem!" upraša .Jurgis, nevede, kaj mu je storiti.
"N«» vem." reče Aniela. "Mite na cesto, ako nimate iti kam dni-jgam — toda prosim Vas. idite! In ne vrnite se pred jutrom."
Slednjič sta ga potisnile (»na in Marija skozi vrata in jih za njim zaklenile. Solnce je baš zahajalo in postsjalo je zelo mrzlo; |)a«lajoče deževne kapl ji«*' so se sproti spreminjale v ledeno pseno, in snežnica je zmrzovala. Jurgisa je stresal inra/ v njegovi tanki, lahki obleki; vtaknil je roke v žep in se odpravil na pot.Povžil še ni ničesar od ju-trn. m čutil se je slabega in beti nega; kar ga oživi nepričakovan žarek upanja, ko se domisli, tla se nahaja čisto v bl'/ini upanja, ko se domisli, da se nahaja čisto v bližini gostilna kjer je prej jedel. Morda se ga usmilijo, ali na mogoče najde kakega prijatelja. Pospešil je zdaj korake, kar je mogel.
"Hallo. .lack!" pozdravi galastnik. ko vstopi. — v klavniškem okraju imenujejo vse inozemce iti neizvežbane delavce "Jack." — "Kje pa ste vendar tičali?"
Jurgis koraka naravnost k pivotoču (bari). "Bil sem v ječi," pravi, "in prišel sem pravkar iz nje. Vso pot sem hodil peš; v žepu nimam niti vinarja in »hI danes vjutro nisem še ničesar imel v ustih. V/eli so mi hišo. žena mi je bolna, in jaz sem popolnoma na koncu."
Gostilničar ga pogleda in vitli, da mu je obraz bled in oči globoko ud rte t«-r da mu višnjeve ustnice trepečejo. Porine p reden j veliko steklenico. "Pijte enega!" reče	(Dalje prih.)
PREMOG, DRVA in KOKS
PRODAJA
ALBERT DENMARK
Pisarna na vogla
Center Ave., in 18. ulica
Prodaja konj i konjakih oprav. Telefon Canal 2248
594 S. CENTRE AVE.
CHICAGO, ILL.
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
s modernim kegljl&en
Svete pivo v sodčkih ia buteljkah in druge raznovrstne pijale ter unijeke
smodke. Potniki dobe dedno preno-diiče za niako ceno. (
Postrežba točna in lzborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
564 SO CENTEB AVE., CIQCAOO
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik ta notranje bolezni
ln rahocelnik.
Izdvavniika preiskava brezplačno—plačati je le zdavila. 647 in 649 Blue Island Ave., Chicago. Za dne ure: Od 1 do 3 popol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chieage livedi bolniki naj piielo alovenaki.
Aka hočei Jbro naravno viae
oglaai ae pri
JOS. bernard-i
620 Blue Island Avenue
Telefon Canal M42	fgH
Pri njemu dobil najbolj* kalif^ ska in »mportirsna vin*. '
I. 8TRAUB
URAR
338 W. 18th Bt.,
Chicago
Ima večjo tal o go ur, veritie, m* nov in drugih dragotln. Izvrfaja (a vsakovrstna popravila v tej stroki zelo nizki eenL	!
Obiičite gal
MIRKO VADJINA, SSS:
SLOVENSKO HRVATSKI BRIVEC.
Na razpolago so kopelji.
ALOIS VANA
1— izdelovatelj —
sodovice, mineralne vode in raznih neopojolh pijač.
•2-84 Fisk St. Tel. Canal 140£
Priporočljivo!


DR. F. J. PATERA
Ordlnuje: as severozah. voglu ASHLAND IN MILWAUKEE AVE.
od 12. do 8. ure popol.; od 7. do 8. ure zvečer v pondeJjklh, torkih, četrtkih ia petkih. Telefon Canal 180.
M. BOLTE,
IZURJEN ČEVLJAR
Popravlja stare čevlje, sprejema naroČila na aove, ter isvriuje to
hitro, lično, trpežno In po ceni
Priporočam ae vaem Slovencem.
572 S. Centre Av., Chicaeo. Ill
Fnrk Kvasnička
Trgovina z ielesnino, raanfa oiUfa ln pohiAtvom. Topravlja peli.
64V645 W. lHth St.
Chicago. III.
Najbolje i a nijj neje obuvalo k«|| Pri
John Klifii
631 BIB£ laissfA CHICAGO.
Sprejema t ud p pravila.
NOVA
SLOVENSKI GOSTILI pri FRANC CECHU
Rojakom v Chieagi naznaaj sem zopet odprl svoj novi m kterem točim vedno svete pire vino itd. Dobre smotke na rSfc
I mam tudi prostorno dvorano mi stlire, svatbe, zabavne večere itd Pi poročam se v obili obisk. S spoštovanjem
FRANC CECH, 568 So. Centre Ave.	chiai
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj T Saj vel kje, ti kjer je največ zabave. Aliientve da je največ zabave v GOSTILNI.
John Košiček,
590 So. Centre Ave., Cbicaff, II
Jože Sabatb
advokat in pravni zastopnik v km skih ln clrlnlh zadevat Pičite alovenaki 1
1628-1638 Unity Bolldiag 79 Dearborn St.,	Chiaaf^l
Rea. 5155 Prairie Av«. Phone Drezei 727L
Vac. Tourek,
izdelovalec finih
Havana cigar.
—i—— —i'
Prodaja cigare na Ikatlje. Naročila sfliavrftujejo to^no.
1210 So. Albany A v.. ChicaRO, 111.
Leopold Saltie
ODVETNIK
v kazenskih ia civilnih zadevat
Auto Phone 6065.
Office Phone Main 3065
Residence Phone Irwtag II
URAD: 27 METROPOLITAN BLOC Severozap. ogel Raadelpk : in La Salle uliec Stanovanje: 1217 Sherldas
Pristno domač« vil
Belo vino............60c
Rdeče vino..........50c
Rdeče staro vino- 49c Rmeno vino	56cv
Poaoda proata. Te cene veljaje« jemalcem od 50 galonov naprej; irfi •ens pa niat» tudi manjta narom Vino polil jam proti predplifiln sli|
C. O. D. po vai Ameriki.
Priporočam se rojakom tudizaeM moje lepo urejeme gostilne s iabernii pijačami in « vedno pri pravi jeakspi atim prigrizkom.
Za dobro in točno postrelhe, kak tudi za pristnost vina jamčim.
JOSIP ZALOKAR 899 Edison Road N. E., Clmli*