Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI lil
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Iz „Službenih Novin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Uredba o ustroju ministrstva za prosveto. — Naredba o ustanovitvi zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Pravilnik za javna, rečna in parna kopališča. — Razglasi deželno vlade za Slovenijo : Izpremembo v osebju. Razglas glede pomoči odpuščenih dobrovoljcev. Natečaj za strojcdclski tečaj v Boki Kotorski. — Razglasi delegacijo ministrstva financ za Slovenijo in Istro: Razglas, s katerim se prepoveduje promet s tobačnim nadomestkom.
Razglasi raznih drugih uradov in oblastev.
Iz „Službeni!! Novin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 92:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 31. avgusta 1919., s katero se; do poznejše ustavne ureditve na zagrebškem vseučilišču ustanavlja fakulteta za gospodarstvo in gozdarstvo.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 28. avgusta 1919., s katero se višjemu oficialu Alojziju Koroschetzu v-Rogatcu podeljuje naslov in značaj raivnatelja zemljiške knjige. (Glej Uradni list 143.)
Natečaj generalne direkcije voda z dne 1. septembra 1919. za pet državnih štipendistov, ki bi študirali kulturnoinženjersko (hidrotehnično) stroko. — Prošnje, opremljene s predpisanimi dokazili, naj se predlože do dne 25. sjeptembra 1919. navedeni direkciji.
Nabava mesa in drv zai področje dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Oferti dö dne 30. septembra 1919.; ofertalna licitacija bo istega dne.
Številka 93:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 31. avgusta 1919., s katero se imenujeta: pri osrednjem uradu za montanistične obrate v Ljubljani inž. Mohor Pirnat, višji rudarski svetnik in predstojnik VI. činovnega razreda, za predstojnika in dvornega svetnika v V. činovnem razredu; pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani inž. Vinko Strgar, rudarski glavar VI. činovnega razreda, za rudarskega glavarja v V. činovnem razredu.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 31. avgusta 1919., s katero se do poznejše ustavne) ureditve ustanavlja veterinarska visoka šola v Zagrebu.	'•
Razpis natečaja za strojedelski tečaj v Boki Kotorski. (Glej Uradni list 147.)
Poziv državnega oddelka za zaščito dece Sr-bdm, Hrvatom in Slovencem, da bi glede na današnji težki položaj v Srbiji sprejemali srbsko deco ▼ uk in vzgojo.
654.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petx»». I.,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
JLleksandlep
prestolonaslednik
»a predlog Našega ministra za prosveto in po zaslišanju Našega ministrskega svet« smo rešili in predpisujemo
Uredbo o ustroju ministrstva * za prosveto,*
ki sc glasi:
* Razglašena v „Službenih Novjoah kValjev-fltra Srb«, Hrvat* i Slovenaca“ šLW-’~.,
Člen 1.
Ministrstvo za prosveto je del centralne državne uprave, ki mu pripada vrhovna in nadzorna uprava nad vsem javnim in zasebnim poukom v kraljestvu.
Pod njegovim nadzorstvom so tudi vsa učna, književna in umetniška društva, vse prosvetne, kulturne in prosvetno-humanitarne naprave in istotaki zovodi, vsi šolski in prosvetni fondi, kolikor ne bi katera izmed teh naprav spadala pod upravo in nadzorstvo drugega ministrstva.
C 1 c n 2.
Za javni državni in zasebni pouk obstoje šole: narodnej z napravami za narodno projsvetlje-vanje in s humanitarnimi šolami, strokovne, srednje in višje šole.
Člen 3.
V	ministrstvu za prosveto so ti-le oddelki:
1.	) splošni oddelek;
2.	) prosvetni oddelki: oddelek za višji pouk, oddelek za srednji pouk, oddelek za osnovni pouk in narodno prosvetljevanjc;
3.	) oddelek za umetnost.
Člen 4.
Posli splošnega oddelka so:
a)	javna in vsa zaupna korespondenca ministrstva, registratura, ekspedicija, arhiv, splošna statistika;
b)	knjižnica, službeno glasilo in publikacije ministrstva (kolikor ne skrbe zanje po njih bistvu drugi oddelki); tajništvo glavnega prosvetnega; sveta;
v) vse, kar se tiče ustroja in oblike kulturnih naprav, katere in kolikor ne spadajo pod skrb drugih oddelkov (akademija znanosti in umetnosti, prirodni muzeji, državni arhiv, državna tiskarna); nadzorstvo nad vsemi temi napravami ;
g) pravna in eporna vprašanja, pogodbe, uprava šolskih in prosvetnih fondov;
d)	ustanove, upravljanje imovin in vrednostnih papirjev;
dj) proračun ministrstva;
e)	zdravstvo in šolska higiena;
ž) skrb za zidanje šolskih zgradb in drugih prosvetnih domov.
Člen 5.
V	splošnem oddelku poslujejo kot posebni odseki:
odsek za zdravstvo in šolsko' higieno;
odsek za gradbe;
odsek za statistiko;
odsek za računovodstvo;
odsek za stvarne dotacije.
Za osebni sestav in posle odseka za računovodstvo veljajo povsem odredbe zakona o ustroju glavnega računovodstva.
Člen 6.
Osebje splošnega oddelka:
načelnik;
šef odseka za zdravstvo in šolsko higieno (zdravnik);
šef odseka za gradbe (athitekt);
šef odseka za statistiko;
iei odseka za »tvarne dortacije;
pravni referent;
trije tajniki, izmed teh eden osebni tajnik ministrov;
glavni arhivar; knjižničar.
C1 e n 7.
Posli oddelka za višji pouk obsezajo vse, kar se tiče ustroja in oblike višjih šol.
Člen 8.
Osebje oddelka za višji pouk: načelnik;
• referent za višji pouk; en tajnik.
Člen 9.
Posli oddelka za srednji pouk so:
a)	- vse, kar se tiče ustroja in oblike srednjih šol,
državnih in zasebnih;
b)	zbiranje podatkov in poročanje o novostih in razvoju srednješolskega pouka v kulturnih deželah ;
v) skrb za publikacije ministrstva za vse šole pod tem oddelkom; nadzorstvo nad vsemi zasebnimi publikacijami za učence teh šol.
Člen 10.
Osebje oddelka za srednji pouk: načelnik;
šest inšpektorjev za pouk, za glavne skupine sorodnih predmetov;
trije referenti za srednji pouk, katerih število se more po potrebi povišati samo po proračunu ; trije tajniki.
Člen 11.
Posli oddelka za osnovni pouk in narodno prosvetljevanje so;
a)	vse, kar se tiče ustroja in oblike učiteljišč;
b)	vse, kar se tiče ustrojal in oblike narodnih šol: javnih in zasebnih, deških in dekliških, prosvetno-humanitarnih šol in naprav;
v) zbiranje podatkov in poročanje o razvoju in novostih pouka na učiteljiščih in v nairodnih šolah v kulturnih deželah; g) vse, kar se nanaša na organizacijo delovanja za, narodno prosvetljevanje sploh; d) skrb za publikacije ministrstva, ki se tičejo strokovnih in narodnih šol in narodnega prosveti j evan j a sploh, in nadzorstvo nad vsemi zasebnimi publikacijami za učence teh šol. Posli, ki se tičejo organizacije in delovanja za narodno prosvetljevanje, se opravljajo v posebnem odseku za narodno prosvetljevanje.
Člen 12.
Osebje oddelka za osnovni pouk in narodno prosvetljevanje: načelnik;
pokrajinski inšpektorji, katerih število se določuje s proračunom; en referent za učiteljišča; trije referenti za osnovne šole; šef odseka za narodno prosvetljevanje; štirji tajniki.
Člen 13.
Posli oddelka za umetnost;
«) vse, kar se tiče umetnosti sploh; b) vse, kar se tiče ustroja in; oblike umetniških in umetniško-obrtnih šol, umetniških naprav
kakor tudi onih kulturnih naprav sploh, ki bi spadale pod skrb tega oddelka zaradi umetnikov in starin v njih;
v) nadzorstvo nad književnimi in umetniškimi starinami;
g) skrb in nadzorstvo glede umetniških in književnih organizacij, splošnih manifestacij njih zajednice kakor tudi pospeševanje vseh svobodnih književnih in umetniških del;
d)	varstvo domačih avtorskih pravic in konvencije v tem oziru s tujimi organizacijami;'
dj) zbiranje podatkov in poročanje o razvoju in novostih v umetnosti kakor tudi njenem pouku v kulturnih deželah';
e)	skrb za osnovne publikacije ministrstva, nadzorstvo nad zasebnimi pufdikacijami za pouk v umetniških šolah kakor tudi nad reprodukcijami in eksploatacijo slik Vladarske rodbine, državnega grba in državnih umetnin.
Člen 14.
Osebje oddelka za umetnost:
načelnik;
štirje inšpektorji;
dva referenta;
trije tajniki.
Člen 15.
Število pisarjev, prepisovalcev, risarjev in ostalega administrativnega osebja se določuje s proračunom.
Člen 16.
Za načelnike oddelkov se morejo imenovati osebe s strokovno izobrazbo in s kvalifikacijo za dotični oddelek in poklic.
Istotako morejo šefi odsekov, inšpektorji in referenti ministrstva za prosveto postati načelniki oddelkov.
Šefi odsekov v posameznih oddelkih ministrstva za prosveto morajo takisto imeti dovoljno strokovno izobrazbo.
Člen 17.
Za inšpektorja pouka v oddelku za srednji pouk more biti imenovan referent za srednji pbuk ali oseba, ki ima kvalifikacijo za direktorja popolne srednje5 šole ter Še posebno odlikuje s strokovno izobrazbo in strokovnim delovanjem, bodisi v šoli, bodisi v splošni ali v šolski književnosti.
Za pokrajinskega inšpektorja v oddelku za osnovni pouk razen referentov tega oddelka in oseb 9 kvalifikacijo direktorja srednjih šol, morejo biti imenovani tudi upravitelji ali profesorji strokovnih šol, ki so se posebno odlikovali s svojim delovanjem v šoli in v strokovni književnosti. Za inšpektorja v oddelku za umetnost osebe s strokovno izobrazbo.
Člen 18.
Za referenta v oejdelku za višji pouk se morejo imenovati vseučiliški učitelji ali profesorji srednjih šol.
Za referenta v oddelku zal srednji pouk se morejo imenovati profesorji srednje šole, za referente v oddelku za osnovni pouk poleg njih tudi profesorji strokovnih šol, a za referente v oddelku za umetnost osebe s strokovno izobrazbo. V vseh teh oddelkih morejo biti imenovani za referente tudi tajniki teh oddejkov.
Člen 19.
Za tajnike se morejo imenovati osebe s fakultetno izobrazbo, a za tajnike, oddelka zja osnovni pouk in narodno prosvetjjevanje tudi osebe, ki imajo kvalifikacijo za nadzornika ali iz-vrševatelja dolžnosti nadzornika osnovnih šol, za tajnike oddelka za umetnost pa osebe, ki imajo splošno strokovno izobrazbo.
Člen 20.
Cin doslej omenjenih uradnikov je ta-le:
1.	načelniki;
2.	inšpektorji v ministrstvu;
3.	pokrajinski inšpektorji;
4.	referenti, šefi odsekov;
5.	tajniki;
6.	glavni arhivar in knjižničar;
7.	pisarji.
Člen 21.
1 t f‘ \i ^
Načelniki! oddelkov se imenujejo s plačo po členu lf>. zakona o ustroju ministrstva za prosveto in za cerkvene posle.
Tajniki, glavni arhivar in knjižničar se imenujejo s tajniškimi plačami po istem členu omenjenega zakona.
Vsi ostali uradniki se imenujejo s plačami, ki jih imajo' na dan imenovanja in s pravico do poviškov in službenih let, spojenih s službenim mestom, s katerim vstopajo v ministrstvo.
Uradnikom, ki ne prihajajo iz državne službe, se določuje plača s proračunom".
Minister more vsakemu uradniku, dokler službuje v ministrstvu, določiti doklado do 1000 dinarjev na leto.
Člen 22.
Načelnik splošnega oddelka imenuje in odpušča neukazno osebje v ministrstvu in v vseh napravah, ki so podrejene temu oddelku, iz-vzemši take primere, ki so posebno predpisani z uredbami in zakoni o teh napravah.
Člen 23.
Načelnik oddelka za srednji pouk izvršuje razporedbo neukaznih učiteljev po potrebah posameznih šol, ki spadajo pod ta oddelek. v
Razen tega odobruje za srednje šole razporedbo predmetov na učitelje, razporedbo učnih ur in preizkušenj, vpis učencev srednjih šol o izjemnih prilikah, opravljanje zasebnih preizkušenj v teku šolskega leta, izključitev učencev iz vseh zavodov, nakup šolskih potrebščin v vrednosti do 1000 dinarjev, ekskurzije, manjše lokalne izpremembe v učnem načrtu in programu, nakup knjig in listov za šolske knjižnice in vse drugo, za kar se pooblašča z odlokom ministra za prosveto. Njegova dolžnost je tudi, da pripravlja projekte za preureditev srednjih šol.
Člen 24.
Načelnik za osnovni pouk in narodno pro-svetljevanje izvršuje razporedbo učiteljskega osebja iz ene pokrajine v drugo, pokrajinski inšpektorji pa razporedbo v svoji pokrajini. Načelnik izdaja odloke tudi o vseh vprašanjih; ki se tičejo lokalnih izprememb v pouku in programu narodnih šol; ter odobruje vse tisto ina Učiteljiščih in v narodnih šolah, kar odobruje načelnik za srednji pouk v srednjih šolah. Njegova dolžnost je, da pripravlja projekte za preureditev narodnih šol, učiteljišč in drugih šol, ki so podrejene temu oddelku.
Člen 2 5.
Načelniki oddelkov imajo pravico dajati dopust do meseca dni vsemu osebju, ki je podrejeno njih oddelku.	'	!
Pokrdjinski 'inšpektorji morejo dajati dopust do 15 dni nadzornikom in učiteljem narodnih šol švoje pokfkjine.
Člen 2 6.
v I .1 v,
Načelniki ocjdelkov imajo pravico kaznovati osebje, ki ga imenujejo ali čigar razporedbo izvršujejo, razen z drugimi manjšimi kaznimi tudi tako, da jim odtegnejo pjačo 4o meseca dni, pokrajinski inšpektorji razen z drughn tudi tako, da jim odtegnejo plačo do petnajst dni.
Člen 27.
Načelniki oddelkov morejo izdajati naloge za izplačilo posameznih vsot iz partij, določenih za njih oddelek, a v mejah kreditov, odobrenih s proračunom, (jo najvišje vsote 5000 dinarjev.
Uprava šoj in prosvetnih naprav in nadzorstvo
nad njimi.
Člen 28.
Vse šole in prosvetne in umetniške naprave upravlja in nacjzira ministrstvo neposredno in po svojih orgamji.
Člen 2 9.
V srednjih in strokovnih šolah je nadzorstvo stalno; izvršuje ga glede vzgoje in pouka po predmetnih skupinah inšpektor potika.
C1 e n 3 0.
Število skupine inšpektorjev pouka! se more po potrebi povišati. Njih število se določuje s proračunom. Sedež pbŠarneznih inšpektorjev ali skupin določuje minister.
Člen 31.
Pregled pouka o strokovnih ročnostih izvršujejo pristojni inšpektorji oddelka za umetnost.
Člen 3 2.
Pravila o izvrševanju nadzorstva v srednjih šolah predpisuje minister po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta.
Člen 33.
' Po posebnem pooblastilu in navodilu ministrstva morejo inšpektorji pouka pregledati tudi administrativno delo po srednjih in strokovnih šolah.
Člen 34.
Zaradi splošnega! nadzorstva nad srednjimi in strokovnimi šolami — administrativnega kakor tudi vzgojnega — ali zaradi specialne potrebe more minister kot posebne odposlance za end ali več šol poslati načelnika za srednji, a za! strokovni pouk tudi strokovno osebo.
Člen 35.
V	narodnih šolah je nadzorstvo stalno; vrše ga pokrajinski inšpektorji in šolski nadzorniki.
Člen 3 6.
Sestava šolske pokrajine in okrajev se vrši po številu šol in učiteljev in po razmerah posameznih krajin.
Člen 3 7.
Sedež pokrajinskih inšpektorjev in okrajnih nadzornikov določuje minister za prosveto.
Člen 3 8.
Pokrajinski inšpektorji se imenujejo s kraljevim ukazom na predlog ministra za prosveto. Minister more zahtevati od glavnega prosvetnega sveta, da kandidira osebe za pokrajinske inšpektor j c.
Člen 39.
Okrajni nadzorniki so začasni in stalni.
Člen 40.
Za začasne okrajne nadzornike morejo biti imenovani:
a)	kandidati, ki so dovršili učiteljišče z učitelj-
sko zrelostno preizkušnjo in filozofsko fakulteto vseučilišča ali kako višjo pedagoško šolo, ki ji glavni prosvetni svet prizna ekvivalentih» s fakulteto;	»fj »n?	t<*» fn
b)	učitelji osnovnih šol, ki so dovršili učiteljišče z učiteljsko zrelostrto preizkušnjo, imajo naj-mafij deset let učiteljske službe ter so se odlikovali s svojim delovanjem.
I	Ji j i i l ' ’ f (	’v \ ) J ( • ' ,
Člen 41.
Za stalne okrajne nadzornike se imenujejo začasni nadzorniki, ki so prebili vsaj tri leta V tej službi iri opravili predpisano nadzorniško preizkušnjo. Pravila o tej preizkušnji predpiše ministrstvo za prosveto po zaslišanju gflavnega prosvetnega sveta.
Člen 42.
Stalni in začasni okrajni nadzorniki imajo pravico do stanarine v znesku 600 dinarjev na leto, ki se jim izplačuje iz državnega proračuna. Razen tega imajo letno doklada 1000 dinarjev, ki se jim izplača za deset delovnih šolskih mesecev po 100 dinarjev.
1 ‘f I	’
Člen 43.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem kraljevega podpisa, izvršilno mtoČ pa dobi zi dnem razglasitve.
Svojemu ministru za prosveto naročamo, naj to thedbb razglasi in izvrši.
I »T*	M 7 J T(
V	Beogradu, dne 3. septembra! 1919.
-5, .	4	v * ‘f • > t*
.	Aleksander s r.
Minister za prosveto:
Pavle Marinkovič s. r.	j
Naredbe osrednje vlade.
655.
Naredba o ustanovitvi zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro v Ljubljani.*
Na podstavi sklepa ministrskega sveta z dne 29. aprila 1919. se pri deželni vladi' v Ljubljani ustanavlja kot posebna) naprava
zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro,
v čigar področje spadajo vsi posli sanitetne stroke za omenjeni pokrajini. Vsi organi sanitetne stroke, ki so bili do sedaj podrejeni poverjeništvu za notranje zadeve in predsedništvu deželne vlade, se premeščajo v zdravstveni odsek, čigar uradništvo tvorijo odslej.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro kot posebna naprava je neposredno podrejen upravi ministrstva narodnega zdravja v strokovnem in administrativnem oziru ter neposredno^ občuje z njim, predlaga mu poročila in stavlja predloge; zatorej vodi posebe svoj delovodni protokol.
V področje zdravstvenega odseka spadajo ti posli: Zdravstveni odsek predlaga izvrševanje vseh veljajočih zdravstvenih zakonov in naredb kakor tudi njih izprememb; predlaga imenovanja, premestitve in upokbjitve zdravnikov in ostalega osebja v zdravstveni stroki ter predlaga izdajo koncesij za otvarjanje lekarn, drogerij, zobnim zdravnikom in tehnikom, babicam.
Samostojno v svojem področju izvršuje zdravstveni odsek vse posle za odvračanje kužnih bolezni ter odpošilja in odreja zdravnike na poslo-vamje ali v nadomeščanje v svrho zatiranja epidemij ; nadzira vse zdravstvene organe, naprave, zavode in vsa kopališča; dovoljuje dopuste zdravnikom in ostalim uslužbencem sanitetne stroke do petrtajst dni.
Na čelu zdravstvenega odseka stoji šef zdravstvenega odseka, ki ga imenuje minister narodnega zdravja in ki je neposredno podrejen ministru narodnega zdravja.
Iz ministrstva narodnega zdravja v Beogradu, dne 8. maja l9i9.; št. 7186.
Minister narodnega zdravja: dr. Krulj s. r.
strani — ko je kopanja napolnjena z vodo — na spodnjo stran. Pod kopanjo; se more poštar viti druga manjša kopanja, z nižjo vodno gladino kot oddelek za sapunanje.
8.	V vsakem rečnem kopališču je treba imeti vedno pripravljene potrebne priprave za reševanje takih, ki se utapljajo, kakor tudi ljudi, izvežbanih v tem, da ponesrečencem vračafjo življenje.
9.	V toplih in parnih kopališčih, katerih 'zidanje in postavljanje odobruje pristojno poli-tično-stavbno oblastvo, mora vladati največja snaga. Vselej, kadar se je izpraznil basčn (dvakrat na dan), se morajo stene in tla kar naj-skrbneje poribati in oprati. Istotako se morajo kadunje izmiti za vsakim gostom, a tudi pred njim, ako to zahteva. Kabine, kjer se kopalci slačijo, hodniki, brivnica (ki mora biti nameščena v posebni sobi) in ležalnica morajo biti vedno čisti, dobro prezračeni; na vsakem vidnejšem kraju bodi postavljen tudi po en pljuvalnik.
10.	Na perilo za kopanje in brisanje mora lastnik obračati največjo pozornost; po vsaki hporabi se mora to perilo dobro oprati in posušiti.
11.	Kopanje oseb z vidno kožno boleznijo se doivoljujjle samo v posebnih kabinah in ka-dunjah, a nikakor ne v splošni kopanji ali v ba-senu. Po vsakem takem kopanju je treba vso kabino s kadunjo vred obrisati z mokrimi krpami, namočenimi v desinfekcijski tekočini.
12.	Kdor se pregreši zoper ta pravilnik, se kaznuje po členu 33. sanitetnega zakona z za^-porom do 30 dni, oziroma z denarno kaznijo do 150 dinarjev'.
Iz ministrstva narodnega zdravja v Beogradu,
dne 16. julija 1919.; št. 12.951.
[«premembe v osebju.
Poverjeništvo za uk in bogočastje je imenovalo stražmeštra Ignacija Zimo za vladnega kanclista pri višjem šolskem svetu v Ljubljani.
Dr. Verstovšek s. r.
656.
pravilnik za javna/rečna in parna kopališča, izdan na podstavi člena 33, sani-^	‘ 'tetbga zakona.**
t. Vzdrževanje telesne snage je neizogibno potrebno zä narodno zdravje. Poleg vsakodnevnega umivahja ßkrbi vsaka razumna gospodinja za to, da St vsaj enkrat na teden omijejo in okopljejo vsi njeni domačini.
2.	Kjer je mogoče, se kopanje vrši v nalašč za to urejenih napravah, namreč kopališčih.
3.	Pristojna politična oblastva na podstavi komisijskega ogleda dovoljujejo javno uporabo vseh kopališč.
4.	Vsaka reka, rečica, pa tudi vsak potok se mote poleti okoriščati za kopanje. Poleg poli-tično-stavbnih pogojev se mora v kopališču obračati posebna pozornost na snažrlost tistih krajev, kjer se kopalci slačijo. Vsi ti kraji se morajo vsaj enkrat na teden poribati in vsak večer po končanem obratovanju obrisati s krpami, namočenimi v desinfekcijski tekočini.
5.	Vsako kopališče ima svojega nadziratelja, ki je odgovoren za snago, obratovanje in moralo v tej napravi. Istotako je dolžan, kontrolirati kopalce izvun kopališča ter jih ne sme prepuščati samim §ebi, dokler se hi prepričal, da so vešči plavanju.
6.	Po kopališčih, kjer ima lastnik v oskrbi perilo'zk kopartjč in brisanje, pazi nadzorno ob-lastvö ha 'snažnost te£h perila. Pb vsaki uporabi se mora perilo dobro oprati in posušiti ha solncu.
7.	Ce voda v reki upada ali če hoče kdo kopališči zgraditi ob ‘potoku, je trepa kopanje po-SfdViti tako, da tudi najmanjša kdličlna vode, ki prihaja, teče skozi'kopališče; odtekaje z gorenje
* Naknadno objavljena.
** Razglašen v „Službenih Novinah kraljevstva Srpa, Hrvata i Slovenaca“ št. 82; naknadno
priobčen.
Nameščen je začasno z ozirom na potrebe narodnega šolstva Josip Prijatelj, vadniški učitelj v Gorici, za začasnega strokovnega učitelja na meščanski' šoli; v Borovljah.
Vadnjal s. r.
St. 2038.
Razglas.
M	.**■»< ***
Ministrstvo za notranje zadeve je odredilo, naj odpuščeni dobrovoljci do nadaljnje naredbe ne hodijo V Beograd za pomoč, dokler se v to svrho ne dobi novi kredit in ne reši vprašanje, kako se bo dajala pomoč v bodoče. Gre za to, da bo odslej vsak dobival to pomoč doma nakazano.
V Ljubljani, dne 13. septembra 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Oddelek za narodno brambo.
St. 2067.
Za predsednika deželne vlade: < dr. Rutar s. r.
Razglas.
««M	, *	?
Ministrstvo za vojno in mornarnico, oddelek za mornarnico, objavlja nastopni razpis natečaja za stroj edelski tečaj:
Po odloku gospoda ministra za vojno in mornarnico, pov. mor. broj 994/A z dne 25. avgusta 1919., sprejme to jesen vojna mornarnica v svoj strojedelski tečaj v Boki Kotorski sto mladeničev,ki jih hoče izobraziti za strojedelsko službo.
Za) sprejem v ta tečaj se morejo potezati mladeniči, ki pripadajo! kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev ter so dovršili 17. leto, a nišo prekoračili 20. leta.
Prošnje naj se pošljejo ministrstvu za vojno in mornarnicö, oddelku za mornarnico, do dne 1. oktobra 1919.; priložiti jim je:
1.	) krstni list;
2.	) domovnico ali potrdilo pristojnosti;
■i ;* •	... .'i	... .i •,	,.	. ..... .i..
3.	) izpričevalo o vedenju, izdano po pristojnem okrajnem ali občinskem oblastvu;
4.	) izpričevalo vojaškega zdravnika, da je prosilec sposoben za službo v mornarnici, da ima dober vid, da točno razlikuje vse barve in da ni venerično bolan;
5.	) potrdilo očetovo (skrbnikovo), da dovoljuje, da sin (varovanec) vstopi v vojno mornarnico in da služi za dobrovoljca dve leti v aktivni službi vojne mornarnice po dovršenem 18. letu in dovršenem strojedelskem tečaju;
6.	) izpričevalo o dovršenih šolah ali njegov prepis.
Prednost imajo oni, ki so dovršili eden ali več razredov srednje šole im so se izučili v kaki tehnični stroki, dalje oni brez srednje šole, ki so se izučili ključaničarskega. kovaškega, šoferskega, električarskega ali sličnega obrta.
Cas, prebit v tečaju, se ne vračunja v aktivno službo.
Obvestilo, kdaj naj se prosilci prijavijo pri komandi tečaja, izda oddelek za mornarnico po pristojnih krajevnih komandah, ki jih bodo službeno upötile h komandi tečaja.
Po dovršenem tečaju se gojenci, ako so dovršili 18. leto, zaprisežejo in uvrste v momar-nico za strojedelce II. razreda. Do dovršitve 18. leta se oddado za izučence v pomorski, arsenal ali v drugo delavnico vojne mornarnice.
Ako bodo dotičniki dalje služili v mornarnici, bodo v tej nadaljevali strokovno izobrazbo, ki jim bo nudila možnost, da pQ sposobnosti dosežejo tudi uradniški čin.
Za načelnika oddelka: konteradmiral Wickerhauser s. r.
V Ljubljani, dne 13. septembra 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Oddelek za narodno brambo.
Za predsednika deželne vlade: dr. Rutar s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ zg Slqyemjo in Istra v Ljubljani.
St. B H 2130 ex 1919.	2196
Razglas.
Vsled naredbe uprave državnih monopolov v Beogradu z dne 23. avgusta 1919., št. 65, je uvažanje, predelovanje ali prodajanje tobačnega nadomestka (tobačhih surogatov) v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev prepovedano.
Kdor bi vkljub tej prepovedi vršil predelavo, uvoz ali prodajb tobačnih surogatov, ste bo smatral za tihotdpca in pöstopalö Se bo zoper njega po dohodarstvenokazenskem zakonu.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne1 11. sepčembra l9l9.
Za delegata: dr. Eller s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
T-r*	, r,
St. 1314/1 ex 1919.
2195
Rcbszsglas.
I I 4 i < < * rt v i ; ij v
Tobačna glavna trafika vi Kočevju št. 226 se s tepi razpisuje v oddajo po javnem natečaju.
V enoletnem času od dne 1. januarja 1918. do dne 31. decembra 1918. se je za to trafiko dobavilo tobačnega materiala za 27.917 K, ck} Česar je znašal trafikantski dobiček 2791 K 70 v.
Jnvalidi izza zadnje vojske, potem vdove in sirote v tej vojski padlih alii umrlih vojakov (Častništva in moštva) imajo ob gotovih pogojih brezpogojno preejnost pred vsemi drugimi prosilci.
Vsi drugi podatki so razvidni iž natečajnega razglasa, ki-ostane do dne 10. oktobra 1919. nabit na uradni ejeski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in pri občinskem uradu v Kočevju.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 6. septembra 1919,	,
Firma 313/19, zadr. II 342/29.	2207
Izprememba pri že vpisani zadrugi.
V zadružnem registru se je vpisala dne 5. septembra 1919. pri zadrugi:
Hranilnica in posojilnica na Polzeli, registrirana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Iz načelništva je izstopil vsled smrti Andrej Plave, vstopil pa je v načelništvo novoizvoljeni član Jožef Žolnir, posestnik v Podvinu št. 47.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 5. septembra 1919.
Firma 302/19, zadr. II 92/15.	2206
izprememba pri že vpisani zadrugi.
V zadružnem registru sc je vpisala dne 5. septembra 1919. pri 'zadrugi:
Hranilnica in posojilnica v Podčetrtku, registrirana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Izbrisala sta se člana načelništva Stefan Pivec, bivši župnik v Podčetrtku, in Janez Belina, posestnik v Imenem ; vpisala pa sta se novoizvoljena člana Ivan Rolzina, župnik v Podčetrtku, in Franc Škerjanc, posestnik v Sopo-tah št. 34.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek II.,
dne 5. septembra 1919.
T 92/19—8.	2091
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Andrej Forstnarič.
Andrej Fo r s t n a r i č, posestnik v Bolečki vasi, občina Črna gora, rojen dne 30. septembra 1877. v Veliki Varnici, tja pristojen, je ob splošni mobilizaciji z 10. stotnijo 87. pehotnega polka odrinil na gališka bojišča. Zadnje pismo je pisal svoji ženi dne 24. avgusta 1914.; od tega časa se pogreša.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji Lucije Forstnaričeve, posestnice v Bolečki vasi, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega in da se razveže z njim sklenjeni zakon.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu drju. Franu Salamonu, odvetniškemu kandidatu v Ptuju, ki se obenem {KJStavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o pogrešancu.
Andrej Forstnarič se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I., dne 28. avgusta 1919.
T 153/19—5.	2092
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Kališnik.
Franc Kališnik, posestnik v Spodnji Gortini, okraj inarbeški, rojen dne 22. januarja 1884. v Kapli, pristojen v Brezno, je ob mobilizaciji s 14. stotnijo 87. pehotnega polka odšel na srbsko bojišče. Jeseni leta 1914. je pisal zadnjikrat po denar, denarno pismd pa je prišlo nazaj in pogrešanec se od tega časa ni več oglasil. Po dopisnici nekega Janeza Dittingerja je Franc Kališnik dne 7. oktobra 1915. padel pri Beogradu.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne Slega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji Kristine Kališnikove, posestnice v Spodnji Gortini, postopanje, da! se pogrešanec proglasi za mrtvega in da se razveže z njim sklenjeni zakon.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa skrbniku gospodu drju. Rudolfu Ravniku, odvetniku v Mariboru, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o ime-novancu.
Franc Kališnik se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da že živi.
Po 15. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 28. avgusta 1919.
Nc I 164/19—3.	2188 3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Franje Černetove, trgovke v Ljubljani, Florijanska ulical št. 38, se uvaja postopanje za amortizacijo vlog nastopnih hranilnih knjižic' „Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani“, ki ji je prosilka baje izgubila:
a)	št. 5255, glaseča se na ime: Margareta Černe s stanjem dne 31. decembra 1918. po 544 K 12 v;
b)	št. 5256, glaseča se na ime: Franc Leopold Černe, s stanjem dne 30. decembra 1918. po 544 K 12 v.
Imetnik teh knjižic se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od dne razglasitve tega oklica, ker bi se sicer po preteku tega roka izreklo, da oznamenovani vlogi nista več veljavni.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I.,
dne 8. septembra 1919.
E 55/19—10.	2189
Dražbeni oklic.
Pri podpisanem sodišču bo dne 2. oktobra 1919.
ob desetih v sobi št. 16 javna draižba zemljišča Vi. št. 234, 18/1 katastralne občine preške, se-stoječega iz hiše in delavnice z vodno silo, njive in pašnika.
Cenilna vrednost znaša 4989 K 30 v. Pod najmanjšim ponudkom 3332 K 86 v se ne bo dražilo.
Dražbene pogoje in vse druge listine, ki se tičejo nepremičnine, smejo tisti, ki žele dražiti, vpogledaiti pri spodaj oznamenovanem sodnem oddelku med opravilnimi urami.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V., dne 12. septembra 1919.
Št. 40.182/n —19.	2184
Oglas.
V zmislu postnega reda z dne 22. septembra 1916. (glej poštni in brzojavni naredbenik št. 76 z dne 24. septembra 1916., odnosno dri. zak. št. 317 iz leta 1916.) se objavljajo v mesecu avgustu 1919. nevročljive poštne pošiljatve, kilefe v shranjevalnem uradu poštnega in brzojavnega ravnateljstva za slovensko ozemlje v Ljubljani. Dotični naslovniki, odnosno pošiljatelji naj jih dvignejo v teku enega leta od dne tega oglasa, ker bi se sicer pošiljatve brez vrednostne vsebine uničile, druge pa prodale na javni dražbi. Izkupiček, oziroma gotovina, najdena v pošiljatvah, sta na razpolago stranki še za dobo nadaljnjih treh let in zapadeta po preteku tega roka poštni upravi.
I.	Priporočena pisma.
1.	) Ljubljana 5, dne 16./IX. 1918., naslov: N. Tolprecht,
Trst.
2.	) Ljubljana t, dne ?, n.: Marija Anzič, Trebnje.
3.	) Ljubljana 5, dne 29./IIL 1919., n.: Johann Fubian, Kandija.
4.	) Ljubljana t, dne ?, n.: Pavla Kogoj, Zagreb.
5.	) Ljubljana i, dne 5./VII. 1919., n.: Mici Kajšelj, Dvor.
6.	) Ljubljana I, dne ?, n.: Karel Müller, Hradev Kral.
7.	) Ljubljana 5, dne 30./X. 1918., n.: Passierscheinstelle, Görz.
8.	) Žalec, dne ?, n.: Willy Kihalič, Pola.
9.	) Doberlaves, dne 15./II. 1919., n.: Alexander Walendrik, Kozienice.
10.) Doberlaves, dne 15./II. 1919 , n.: Stanislau Kraweyk, Kozienice.
n.) Ljubljana i, dne ?, n.: Romeo Fakin, Wien IV'.
12.	) Ljubljana 1, dne ?, n.: Rudolf Gaberšček, Tivat.
13.	) Ljubljana i, dne ?, n.: Fran Kandare, Kraljevica.
14.	) Ljubljana I, dne ?, n.: C. Bogdanovič, Tulari.
15.	) Maribor 2, dne ?, n.: Maria Hoijs, Ivanjci.
16.	) Maribor i, dne ?, n. : Albert Dudaš, Karlovac.
17.	) Ormož, dne 28./V. 1919., n.: Ivana Korpar, Varazd. Toplice.
18.	) Ormož, dne 17./VI. 1919., n.: Agnes Majcen, Maribor.
19.	) Ormož, dne 15./VI. 1919., n.: MarkoRoguljic,Slav. Brod.
20.	) Bistrica v Rožu, dne 27./V. 1919., Alois Rabitsch, Sinčaves.
21.	) Ruše, dne 31./X. 1918., n.: Jovan Popara, Kotar.
22.	) Ruše, dne ?, n.: Ani Lunič, Nova Bača.
23.	) Male, dne 12./V. 1919., n.: Ropotar Orsola, Šoštanj.
24.	) Celje, dne 2b./VI. 1919., n.: Martin Kandolf, ?.
25.	) Celje, dne 19.VII. 1919., n.: Henrik Vodopivec, Celovec.
26.	) Celje, dne 2./8. 1919., n.: R. Hladin, Garelnica.
27.	) Celje, dne ?, n.: Kalsnik Marko, Linz.
28.	) Bled I, dne ?, n.: Joško Obramič, Zagreb.
29.	) Tržič (Gorenjsko), dne 2./XI. 1918., n.: Karl Suklitsch, Pola.
30.	) Maribor3, dne 11./8.1919., n.: Mirko Skrem, Radgona.
31.	) Velikovec, dne ?, n.: Franz Stepanek, Graz.
32.	) Ljubljana I, dne 17./VII. 1919., n.: Felix Šuilaj, Praga.
33-) Ljubljana I, dne 16./7. 1919., n.: Dr. Sasa Primožič, Zagreb.
34.	) Ljubljana 2, dne 22./VH. 1919., n.: Julija Slevec, Zagreb.
35.	) Ljubljana 4, dne 21. VII. 1919., n.: Adolf Sadibasič, St. Rupert.
36.	)	Ljubljana	1,	dne	),	n.:	Ivan	Istenič, Celje.
37.	)	Ljubljana	I,	dne	f,	n.:	Ante	Krzič, Rogatica.
38.	)	Ljubljana	1,	dne	f,	n.:	Mici	Bobnar, Sokolovac.
39.	)	Ljubljana	2,	dne	4./VII. 1919., n.: Aničič, Osijek.
40.	) Ljubljana I, dne 30./VII. <919 , n.: Vladimir Markovič, Kragujevac.
41.	) Ljubljana i, dne ?, n.: Stan Kolundzica, Srb.
42.	) Ljubljana 1, dne 15./VII. 1919., n.: France Krištof, Ljubljana.
43-) Ljubljana 4, dne 29./VII. 1919., n.: Ivan Možina, Škofljica.
44.	) Ljubljana 1, dne ?, n.: Mapkobuijy, Kragujevac.
45.	) Žalec, dne f, n.: Marija Medved, Jelšane
II.	Poštne nakaznice.
I.) Velikovec, dne 30./VI. 1919., n.: Anko Jernej, Galicija.
III.	Paketi.
1.	) Celje, dne 5./XII. 1918., n.: Jožef Philipp, Graslitz.
2.	) Ljubljana 5, dne 7./VI. 1919., n.: Ignac Marolt, Strauš.
3.	) Ljubljana 4, dne 25./VI. 1919., n.: Ferdinand Sprah-man, Ljubljana.
Shranjevalni urad poštnega in brzojavnega ravnateljstva za slovensko ozemlje v Ljubljani,
dne ii. septembra 1919.
St. 374.	2186
Razpis službe okrajnega tajnika.
Podpisani okrajni zastop sprejme okrajnega tajnika, veščega potrebnim zakonom za opravljanje pisarniške službe in nadziranje cest in cestarjev ter sposobnega za odrejanje in nadziranje običajnih cestnih del.
Plača po zmožnosti in dogovoru. Stanovanje prosto. V prošnji je treba navesti dosedanje službovanje; tudi naj se ji prilože izpričevala. Nastop službe čim prej.
Okrajni zastop v Laškem, dne 12. septembra 1919.
Geren t: dr. Josip Kolšek s. r.
St. 1487.	2154 2—2
Razglas.
Na javnih nanovo ustanovljenih ljubljanskih meščanskih šolah se prične šolsko leto 1919./20. v sredo dne 24. septembra 1919. s priporočanjem sv. Duhu in v četrtek dne 2 5. septembra z rednim šolskim poukom.
Vpisovanje bo v ponedeljek dne 22. in v torek dne 23. septembra 1919., vselej od osmih do dvanajstih, in sicer:
Za I. mestno deško meščansko! šolo v šolskem poslopju na Prulah št. 13; za I. mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za šišensko deško meščansko šolo v šolskem poslopju šišenske deške in za šišensko dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju šišenske dekliške šole na Gasilski cesti št. 242.
Vstop v I. razred meščanske šole je dovoljen le onim učencem in učenkam, ki so dovršili (dovršile) V. razred ljudske šole s splošno povoljnim uspehom.
Otroci, ki ne stan uje jo v Ljubljani, se načelno pri sprejemu odklanjajo.
Vse podrobnosti pojasnujejo šolska ravnateljstva pri vpisovanju.
Mestni šolski svet ljubljanski,
dne 2. septembra 1919.
St. 147/19.	*197
Razpis službe šolskega sluge.
Na mestni trgovski šoli v Celju je začasno izpopolniti mesto šolskega Sluge s prejemki državnih slug in s prostim stanovanjem. Prednost gre za to službo sposobnim vojnim invalidom in med njimi tistim, ki imajo nekoliko naobrazbe.
Svojeročno pisane prošnje, katerim naj se prilože krstni list, domovnica, nravstveno izpričevala in dokazilo o invalidnosti, je vložiti do dne 2 7. septembra 1919.
pri podpisanem kuratoriju.
Prosilci naj se po možnosti osebno predstavijo šolskemu ravnateljstvu.
Kuratorij mestne trgovske šol» v Celju, dne 11. septembra 1919.
Mafien la Ig. pl Ktefanajr & Fed. Bamberg v Ljubljani.