List 44.
Gospodarske stvari.
Beseda o travnicih.
Dobri travnici (senožeti) so poljedelstvu in živinoreji najkrepkejša podpora; nobena druga klaja ne prekosi dobrega sena. Vredni so tedaj iste skrbi kakor njive ; al žalibog! da večina gospodarjev ne obrača na-nje tiste skrbi, ki so je vredni. Vsak bi rad imel obilo in žlahnega sena, al koliko jih je, ki gleštajo svoje travnike, kakor bi jih imeli. V Lombardii na Laškem, v južnem Francozkem in knežii Siegenski so senožeti tako obdelane, da se srce človeku smeja, pa tudi ni nič nenavadnega, da na enem oralu nakose po 70 centov in še več sena. Pri nas moramo zadovoljni biti, ako ga pridelamo 10 do 30 centov.
Res je, da ni mogoče povsod takih bogatih travnikov imeti, — al povsod je mogoče, jih zbolj sati veliko. Gospodar mora vediti, da ni nič storil, ako pušča travnik, kakor gaje Bog vstvaril; treba je, da ga ob d eluje.
Najprvi zboljšek senožetim je voda, ako senožet ni močirna. Vodo mora napeljati na vse kraje, da se žejne trave napoje. Preveč vode je pa ravno tako škodljivo kakor premalo; preobilna voda napravi močvirje, kjer le slaba kisla trava raste. Taki senožeti je treba vzeti preobilno močo, da začne rasti žlahna trava. Včasih je že zadosti, da se le en graben na novo naredi , po kterem se odteka preobilna moča, ali da se iztrebi stari graben.
Drug zboljšek je, da se senožeti otrebijo vsega le-sovja in grmovja, pa puste le nektere velike in lepe drevesa, ki lepšajo senožet in ji ne škodujejo. Kjer na travnicih ni grmovja in drevja, sapa lahko prepihuje zemljo , to pa vzlasti močirni zemlji dohaja na dobro. Grabne naj obsadi gospodar z jelšo in vrbo; ako tako drevje ne izraste više kot kakih 12 do 15 čevljev , je senožeti na korist, ker jo varuje mrzlih vetrov pa tudi suše; ponočna rosa se vlavlja, ta pa je senožeti živež in krepčalo.
Krtine in mravljišča je treba razmetati in zemljo lepo poravnati po senožeti; to dela senožet rodovitnejšo in krt ji potem ni na škodo.
Kadar je gospodar vse storil, da se od močirne senožeti preobilna moča odpeljuje, — da se otrebi grmovja in lepo zravna v vsem, mora pa dalje misliti na to, da živeža da rastlinam, da začne več dobre trave rasti in se tako povzdigne dohodek travnika.
Senožet močiti, to je, napeljavati vode na-njo, je najgotovejši zboljšek. Al pri majhnih senožetih ni to vselej mogoče, ker kraj ni vselej za to; tedaj je treba misliti na druge pripomočke. In tudi tacih je dovolj in vendar ni kmetu treba, da bi za tega voljo njivi jemal gnoj.
Senožeti se prileze vsakoršno gnojilo, tudi ple-velno , s kterim ne smemo na njivo; celo sovražena pernica (Quecke) je dobra na nekoliko močirni, maho-viti senožeti. Ako pernico, kakor je, kar naravnost iz njive preneseš na senožet, jo za 3 palce na debelo razgrneš po nji, trdno zapehaš ali povaljaš, vidil bodeš, da ti čudež dela na senožeti. Sladka pernica je živini dobra klaja, naj je presna ali posušena; v senožeti se zaraste čez in čez in prežene mah in slabo travo; senožet je vsa prerojena; kjer si popred na oralu komaj 20 centov sena pridelal, pridelal ga bodeš potem, ko si s pernico gnojil, 30 do 40 centov.
Med živinskim gnojem se svinski gnoj najbolj prileze takim senožetim, ktere niso podvržene povodnji. S svinskim gnojem se na njive zatrosi mnogo plevela, tedaj ni pripraven za-nje; ves pripraven pa je za senožeti. Kar sirovega, kakor je , kadar izkidaš svinjak, pelji na senožet od sv. Lukeža do meseca sušca; raztrosi ga lepo enakomerno po travniku, pa tam naj leži do sv. Jožefa, potem ga preobrni, in kadar toplo vreme nastopi, pograbi ostanke s travnika, in kar je slame ostalo, porabi jo še enkrat za steljo.
Dobro gnojilo travi je tudi krompirjevec (krompirjevo perje), ako se opresno (frišno) prinese na senožet. Tako na debelo naj se razgrne po senožeti, da je vsa pokrita; čez zimo naj leži na senožeti; kadar pa spomladi začne toplo prihajati, naj se, kakor svinjski gnoj, pograbi ž nje. Cem bolj je senožet črna po odpadlem krompirjevem listji itd., tem veselejše bo rastla trava.
Kurjek in golobjek, zgodaj spomladi po senožeti prav drobno kakor prah raztrošen, je izvrsten gnoj, kteri se veliko let pozna. Da bi le naše gospodinje kurjek pridno nabirale in ga na travnik znesle, kmali bi vidile, kako so zboljšale travnik. Petelin leto in dan napravi okoli 30 funtov suhega gnoja, kteri ni nič manj vreden kot tičjek (guano) peruvjanski.
Tudi pepel naših drv in šote, ako se suh, zgodaj spomladi, kadar ni vetra, potrese po travniku, je izvrsten gnoj. 4 do 8 vaganov tega pepela je zadosti, da se dobro pognoji travnik.
Saje so najbolji gnoj za senožeti, ako jih zgodaj spomladi, kadar ni vetra, poseješ po travniku; prave čudeža dela. V najmanjši koči se leto in dan more nabrati toliko saj, da se ž njimi pognoji na travniku nekoliko sežnjev.
Tudi blato iz grabnov, ako se nameče na kupe, po 2 sežnja visoke, in se med letom enkrat ali dvakrat pomeša, se dobro prileze travnikom , ^ ako se po njih raztrosi po košnji otave. Tako je tudi stara šuta brez kamnov in ceglja, dobro gnojilo.
Smeti kakoršne koli, ktere se sicer zametujejo, so izvrsten gnoj ;   ako se popred na kupe spravijo,  da se
dobro podelajo in kot mešanica (kompost) v pozni jeseni po senožeti raztrosijo.
Močirnim travnikom je celo droben pesek dober zboljšek.
In koliko sto in sto vozov dobrega sena in dobre otave bi kmetu dajale senožeti, ako bi jim privoščili gnojnico, ktera se dandanašnji razteka po dvoriščih in vaseh! Res, to je pregrešno, da s takim kapitalom naši kmetje še tako nemarno gospodarijo. Ne rečemo preveč, da marsikteremu kmetu odteče brez vsega prida toliko gnojnice, da bi z večim pridelkom, ako bi gnojnico si prihranil in na senožeti ali njive spravil, lahko svoj gruntni davek plačal. Umni gospodar ne zgubi ne ene kaplje gnojniščine. Od sv. Lukeža do konca sušca se di gnojnica z velikim pridom na travnike voziti. Eno vedro gnojnice zaleže za štirjašk seženj travnika. Poleti pa naj se gnojnica vliva na kupe, kjer dela gospodar mešani gnoj (kompost).
Kjer pa more gospodar vodo napeljavati na travnik, ondi naj tega nikakor ne zanemari. Trava potrebuje veliko vlage (moče), da raste. Voda večidel ima gnojilne dele v sebi. Živa priča temu so, da obilo trave izraste, kjer je kaka povodinj bila, da je za nekoliko časa stopila na travnik.
356