[Največji akvcnaki ▼ Zdnrfiwib državah V«Ua » leto ... ! Za pol leta ... Za New York celo leto . Za inozemstvo celo leto List: slovenskih ldelavcevv AmerikL The largest Slovenian Daily in tLe United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. If=. " J1_L. . '. ™ n TKLBFOM: OORTLAVDT 2876. NO. 254. — STEV. 254. r, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y. Under the Act of Congr— of Maroh >. 1879^ NEW YORK, MONDAY. OCTOBER 30, 1922. — PONDELJEK, 3D. OKTOBRA, 1922. TELEFOft: CORTLANDT 2876 VOLUME — LETNIK XXX ITALIJA JE V KREHPLJIH FAŠISTOV Fašisti so mobilizirali svoje sile, da si za^otove kontrolo nad italijanskim kabinetom. — Koncentracijsko povelje daje vsem krajevnim voditeljem povelja. — Kralj ni hotel proglasiti vojnega stanja. Genova, Italija, 28. oktobra. — List "Secolo" je priobčil brzojavko iz Kima, v kateri se glasi, (la je vrhovni poveljnik fašistov podpisal mobilizacijsko povelje, naslovljena na vse krajevne poveljnike fašistov. Poživlja jih, naj se sestanejo v glavnem stanu, kjer bodo dobili podrobna navodila. Da se prepreči.nerede, bodo fašistovske sile postavljene na strategienih točkah ter na železniških križiščih in medtem bodo fašisti zasedli vse železniške postaje. List javlja, da se je koncentracija fašistov že pričela. Rim, Italija, 28. oktobra. — Kralj Viktor Emanuel Ki je pridobil na«laljne simpatije celega naroda Vhled stališča, ki pa je zavzel danes zjutraj, ko mu je ministrstvo predložilo v podpis dekret, s katerim naj bi se proglasilo vojno stanje po eeli Italiji. Kot poročajo je potisnil kralj dekret na stran ter rekel: — To so zastarele odrebe, ki niso primerne našim časom. Nikdar ne bom podpisal nobenega dekreta, ki bi stavljal moje vojake v strasni položaj, da bi morali streljati na moje podanike. Kakorhitro se je izvedelo to, se je zbrala velika množica fašistov in naeijonalistov pred Kvi-rinalom ter nazdravljala kralju. Kralj je sprejel župana in ob-einske svetnike, ki so se vdeleži-li demonstracije preti KiVirinalom ter naroeil vsem, naj sporoče rimskemu narodu zahvalo za ta dokaz lojalnosti. Kraljeve besede so sprejeli 7. velikanskim navdušenjem tisoči in tisoči, ki so se zbrali pred kraljevo palačo. Pozneje je odšla skupina fašistov v urade prejšnjega ministrskega predsednika Nittija ter skušala navaliti nanje, a policija je preprečila njih nakano, še pred no je bila napravljena kaka Ako ponska svoje knjige glede pusto-ostalega sveta. Nobena dežela se lavsva v Sibiriji, ki je stalo dene more izolirati, ne da bi trpela želo tisoč- in petsto milijonov jena gospodarskem poljih ;Za zmedo nov ali $750.000.000 soglasno s se-in bedo, ki prevladujeta v Evro- danjim kurzom. pi je napravil govornik odgovor-! K temu je treba seveda še pri- " Opazovalci" Združenih držav bodo navzoči na kon ferenci glede Bližnjega iztoka. — Amerika se.ne mo re oficijelno vdeležiti. Washington, D.' C.. 28. okt. — Državni tajnik Hughes je dal ameriškim poslanikom Harvey-u v Londonu. Ilcrrickn v Parizu in Childu v Rimu navodilo, naj obvestijo angleško, francosko in ita ljansko vlado, da se ne morejo Združene države oficijelno vdeležiti konference v Lausannu ker niso bile Združene države v vojni s Turčijo. Ker pa iina ameriška vlada svoji* interese na Bližnjem iztoku, je Dunaj, Avstrija, 28. oktobr/i. — Semkaj so dospele informacije, v katerih se glasi, da je finančna komisija Lige narodov, ki se peea z Vprašanjem mednarodnega kredita za Avstrijo, pripoočila povratek privatnega premoženja prejšnega avstrijskega cesarja v roke njegovih dedičev. Privatno lastnino Karola je zaplenil republikanski režim v Avstriji in avstrijski delegati v Genovi so izjavili, da je storila Madžarska isto s premoženjem in lastnino prejšnega madžarskega kralja, čeprav ga ni smatral narod nikdar svojim legitimnim monarhom. Madžari trdijo, da so Habsbur- žani Avstrijci prav tako kot so WLIPINCI ZAHTEVAJO NE0D-Madžari in kakor hitro bo Avstri-j VISN0ST. ja vrnila lastnino, katero je zaplenila, bo storila Madžarska isto. V kratkem času se t)o pričelo pred dunajskimi sodišči postavno postopanje glede dedšeine Karola. v tem slučaju prideta vpo-štev dve oporoki, kojih prva je bila sestavljena leta 1917 in druga na Madeiri, kjer je živel prej-^n.,i cesar v izgnanstvu. Ta zadnji dokument pa so oblasti zavrnile, ker se je posluževal Karol *>onovno izraza "avstrijska monarhija", čeprav ni ta država še nadalje obstajala. Baron Scliager von Eckartsau. prejšnji lastnine, ceni privatno premoženje Karola in njegovih dedičev na več tisoč miljonov avstrijskih kron, kojih dohodek bi zadostoval za dostojno preživljanje prejšnje cesarice Zite in njenega: zaroda. Manila, Filipinsko otočje, 28. oktobra. — V filipinski poslanski 1 zbornici je bila predložena danes resolucija, v kateri so prosi vlado Združenih držav, naj prizna pravi co otokov do neodvisnosti. Resolucija je bila izročena tozadevnemu komiteju. Generalni major Wood je vče-i raj v svoji poslanici na zakonodajo priporočil največjo ekonomijo ter izjavil, da se mora vzdržati vlada vsake sovdeležbe v biznesu. Izjavil je, da so postavna investiranja kapitala na Filipinih varnejša kot pa v številnih starejših administrator cesarske deželah. no reparacijo, katero so naložili , šteti izgube japonskih farmerjev sklenila imenovati opazovalce, ki Nemčiji v versaillski mirovni po- in trgovcev, ki so zapustili svojo bodo navzoči tekom mirovnih godbi. Ureditev reparacij na te-1 lastnino, kakorhitro se je japon- j pogajanj v Lausannu. melju gospodarskih dejstev in sko vojaštvo umaknilo. Te izgube zdravi trgovski principiji, brez predstavljajo tudi svoto več mi-ozira na politiko in politikaše. i Ijonov jenov. Dejanski stroški predstavljajo edino možno reši- j konečnega izpraznenja pa so zna-tev problema. Govornik je pov- šali nekako pol miljona jenov, darjal, da bi morali trgovci in Pred enim letom, je bilo neka-podjetniki rešiti te probleme ter ko tisoč Japoncev na sibirski ce-nadaljeval: lini. Danes pa jih je v Vladivoto- — Pred par dnevi je prisijal! ku le nekako 1500 in v notra" žarek upanja iz Pariza. Listi so nJostl dežele man> kot ^etsto na" namreč poročali, da je francoska : daljnih. Trije transportni parniki vlada konečno sklenila opustiti *akaJ°- odvedejo tudi te, če bi svoje zgolj politično stališče z o- postalo zaželjivo. žirom na plačevanje nemške vojne odškodnine ter pozvati naro- j de sveta, naj stvori jo komisijo I trgovcev, ki naj bi ugotovila, koliko more Nemčija dejanski pla-1 čati. Ali ni to zelo dragocen pred LEPA SMRT. Napa, Cal., 28. oktobra. — Maks Angleška, francoska in italjan-ska vlada so par dni preje naprosile ameriško vlado potom svojih diplomatičnih zastopnikov, naj se aktivno vdeleži te konference. Povabilo na konferenco je izročil državnemu tajniku Hughesu Sir Auckland Geddes, angleški poslanik. katerega sta spremila v državni department M. de Cham-bru in Ki^n»>r Rossi, pooblaščenca francoskega in italjanskega poslaništva. Vsi trije so se mudili le tri minute v uradu državnega tajnika, katerega so zapustili le z malim upanjem, da bo povabilo sprejeto. Carigrad, Turčija. 28. oktobra. Tamii. renčar in vinogradnik, se j Soglasno z ustrajnimi, a oficijel- log? Ali ni prišel čas. ko bi mo- -i« utopil včeraj zvečer v sedem rali opustiti vsak poskus, da re- ■ čevljev visokem čebru. Domneva šimo to težavno in komplicirano J« skušal premešati vino, ki vprašanje na temelju, pri kate- i je ravno vrelo.__ rem je 44popularnost"' glavna ] stvar, mesto v luči gospodarskih dejstev ter zdravih potoval danes zvečer v London Sir .John Bradbury, angleški trgovskih [<:lan reParacUske komisije, je od- principijev? • . da se posvetuje z novo angleško Par«, Francija, 28. oktobra. — vlado, p redno bo prišel v Berlin. Reparacijska komisija se je po- Komisijo bf) spromljal na pofi v pdlnoma zed.nda ^lede svojega ncmSk() pIavno mpsto ye|jk ^ načrta, da odpotuje v Berlin. | izvedencev in tajnikov. (Ilede reform, katere bo zahteva- Bruselj, Belgija. 28. oktobra, la. pa bodo razpravljali člani ko- Pred komisijo „ zunanje zafle. misije šele v Berlinu samem. Ne- ve je izjavil ministrski predsed- deUkim Popoldne p« zvečer. kateri člani komisije so mnenja. nik Theunis da je prikovati izda ne bo mogla komisija tako j Mjžanja v francosko.angležkih lahko staviti določenih zaht<*v odnožajih |ep izpremf.mbe v an. vspričo negotovosti sedanjega po- ^^ ^ iozaja v Nemčiji .n da mora naj- vprašanja, prvo sama premotr.t,. kaj je sploh GJed<. pf(loma ni.mžke marke jc mogoče storiti. izjavil ministrski predsednik, da Komisija je sklenila p«»sebno so močno precenjevali finančno natančno premotriti finance Nem- ložaj je resen, a ne obupen. Po čije. posebno pa proračunske iz- lo4aj je resen, a ne obupen. Po datke, davčne dohodke ter od- njegovem mnepju je jrlavna na-redbe za prepreeenje be?a kapi- higa reparaeijske komisije v Ber-tala iz Nemčije ter razveljavljenja , linu napotiti nemško vlado, da marke. 'zavaruje stabilnost marke. no nepotrjenimi poročili je odšel Kemal paša iz Bruse, da se sestane z generalom Sir Charles Har-ringtonom še pred sestankom ml rovne konference. Angorska vlada je premagaln opozicijo ekstremistov proti «»b-držanju kfinference v Evropi ter bo vsled tejra poslala svoje za-siopnike na mirovno konferenco v Lausanne. Turški naeijonalisti pa niso preveč navdušeni glede tega za pad nega mesta, kamero smatrajo za središče grške in armenske propagande. Rajšc bi imeli kako mesto v Italiji aH pa v Franciji. vprašanje poročevalca uow-vorškejra "Ileralda"' glede resi-irnacije Jusuf Kemala kot naei-jona I isti enega ministra za zunanje zadeve, je izjavil Ilamid be j. tukajšnji zastopnik naeijonalistov. da so povsem napačna poročila. v katerih še je glasilo, aa je odstop inozemskega ministra posledica odtujenja med ansor-sko in rusko sovjetsko vlado. Izjavil je, da je bil .Tusuf že ve£ j mesecev bolan in da bi bilo na- Resna težkoča pa izvira od Zi-ee same. ki se noče odpovedati lasledstvenim pravicam za svojega najstarejšega sina Otona, čeprav sta Cehoslovaška in Jugoslavija izjavili, da sta pripravlje-li sodelovati pri konečni rešitvi ^ega mučnega vprašanja. ravnost samomorilno, če bi še na-lalje ustrajal na svojem mestti. Govorice o koncentraciji ruskih Jet v Kavkazu je označil Ilamid bej kot bajko, ki nima nobene icdlage. Splošno domnevajo v turških crogih, da bo treba preložiti se->*anek mirovne konference Carigrad, Turčija, 28. oktobra. Danes je bilo objavljeno, da je sprejela vlada sultana povabilo la konferenco v Laussane. PISALNI STROJ, KI JE VLEKEL PLAČO. Chicago 111., 26. oktobra. — Tekom prieskave glede uprave bolnice za nalezljive bolezni je prišlo na dan, da je bil v knjigah zavoda neki pisalni stroj zaznamovan kot Miss Elsie Smith, steno-grafinja, in da je vlekel osemdeset dolarjev na mesec plače. Ko so ▼ navednem stanovanju iskali Elzo Smith, so našli, da je tam prodajalna avtomobilov. Plačilne čeke je indosiral neki prejšnji steward bolnice. KAJZER NOČE NTKAKIH DAROV. Potsdam, Nemčija. 23. okt. — Prejšnji cesar Viljem je izrecno naprosil vse svoje prijatelj-1, naj mu ne pošiljajo nikakih darov vspričo bližajoče se poroke s prin-cesinjo Hermino iz Reussa. — Časi so preveč resni za to, — je baje rekel. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po ni»iHh cenah. TfaraJ m bile nato cene Mete: Jugoslavija: BazpoSIlJa na zadnje poŠte ln izplačuje "Kr. poštni Čekovni urad ln "Jadranska banka" ▼ Ljubljani, Zagrebu, Beograda. Kranja, Celja. Ha« rlboru. Dubrovnika. Splita. Sarajevu all drugod, kjer Je pač xa hitro Izplačilo najugodneje. 300 kron .... $ 1.50 1,000 kron .... $ 4.70 400 kron .... $ 1.95 5,000 kron .... $23.00 500 kron .... $ 2.45 10,000 kron .... $45.00 Italija in zasedeno ozemlje: Bazpoftlja na zadnje poŠte ln izplačaj« "Jadranska banka" ▼ Trsta. Opatiji In Zadra. 50 lir .. 100 lir .. 300 lir .. piifljitre. U $ 2.60 $ 4.70 $13.20 500 lir 1000 lir Jisjstiu—g is ... $22.00 ... $43.00 »B p* drattss« ttr Vrednost kronam, dinarjem in liram sedaj nI stalna, menja se večkrat lil Deprlčskorano: ix tecs raxlogs nam nI mogoč« podati natančne cene ▼naprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe-poslani denar t roka, Mft> GLAS NARODA" (W^VCNIAN DAILY) • KAM H kAMIR, mr*4 PubllaA*« Puhli thin g (A Corporation) LOUIS lINIOfR. , ___ ^ __ •• «•»• Coroorotlon *nd .......... of Abovo Offloorai H c*rt)anot vtroot, Soroush of Manhattan, Now York Cl*jr, N. V. LAI NARODA (Vote* Of UW PMptO) GLAS NAROP^ Day Kxeocrt Sondaya and HoHdayo. m Can«« Zi ooi lota - X» Mrt Za Now York za cola Mo ... t*-0O za pot lota ... tS OC z« laoMmatvo za cofo Mo , •t.S« za pol lata ... Subscription Yaarty |UO Advartlaamanta on AgrMmcnt. aiaa Naroda** Izhaja vaakl dan Izvzamil nodolj In prazalko«. DepM* feroa »odplak la ooobaoatl ao oa priobCujejo. Denar naj aa bIa«oTaU po-•njaa po Honor omar Prt spremembi kraja. naroCdkoT proatmo, da aa muh tadl praiSnjo btVaJUC* da bltraja najdemo O L A I NARODA •orough of Manhattan, New York. H. Y. TUtpnom: Cortlandt .. t ( Tracijia, posebno pa današnja Tra- garoni, a s porazom na Bregalnicf eija, dobila relativno najmanj slo- so si Bolgari zaigrali tudi skoro vanskih priseljenec v. Carigrad in vso vzhodno Traeijo z Jedrenom, druga obrežna mesta s svojimi po- obdržali pa so zapadno Traeijo z sad k j mi so bila preiblizu. Zato se l>edcagačem. dasi brez železniške je (u najbolj ohranila predelovan- zveze do njega. Slednjo z vsem ska nomenklatura. Pozneje je bila desfcim bregom Mafrkre 90 dobrH T racija vedno najhujše bojišče kot koncesijo od Turčije pred svo- med Bolgari in Bizantinci. Bolgari jim zahrbtnim napadom na Srbijo. so s: mogli z največjimi nspori o- Z izidom svetovne vojne so Bol- svobod?t> le eeVerni del stare Tra- gari izgubili južni, to je primorski cije, to je v »lavnem današnja pas zapadne Traeije, dočim so ob- jnžna Bolgarska ali vzhoidna fcuv držali goratega severnega, to je melija. Tako se je obseg Trae.je porečje reke Arde Vzhodna Tra- pričel pi.lagmna krčiti v svoje jaz- eija, bolgarska kakor turška, je inejše dele. Ta južna Tracija je postala istotako grška last. ostala Bizantincem do turške :n- Doslej še ni jasno, ali gre pri vazije. odločanju vzhodne Trac-ije za 1 racija je bila prva dežela na u j en obseg v letu 1913. ali v onem evropskih tleh. ki so se je polastili iz leta 1915. Bržkone korekture, Turki, že v sredini 14 stoletja. Tu dogovorjene med Nemčijo, Turči- so se Tur k i začeli naštel je vati v jo in Bolgarijo, ententa sploh ne Ljudje mi po krivici očitajo, d: sem zafrkljiv, da zabavljam in si norce delam kjerkoli morem. Kdor tako goVori, nima pojma o pravi zafrkljivosti in fiu-dobnem zabavljanju. Dosti sem slišal, dosti sem či-tal, pa nisem še nikdar na nikogar naletel, ki bi se mogel le malo primerjati (glede zafrkljivosti, seveda) s človekom, ki je bil i.^ mojega kraja doma. Žebek so mu rekli. Lump je bil od vrha do tal in lep fant povrh tega. Nihče ni mogel žnjim velikih množinah in sic^r 'kmalu v bo vzeTa'T pStev7"marečTe govoriti pametne besede. Njegovi prvi dobi. Traeija je namreč po držala v glavnem meje iz 1. 1913. svoji po\r.šini, po jjorkm nižnem Glede turške zahteve po plebis-poduebjn in stepnem značaju po- eitu v zapadni Traciji je gotovo dobna Mali Aziji, zato je mikala misliti le na grški primorski pas. k naselitvi. Tako je dobila Tra- ne pa za severnege ,">sra eija izmed vseh evropskih dežel p0 vseh dosedanjih študijah in največ turškega prebivalstva, ka- podatkih — statistike še ni nikakor je bila preje ohranila največ ke — je gotovo, da je bolgarski živeli v vsej Traeiji najmanj, na ajnovejša politična zgodovina ravnost prav malo zastopan. Raz- Turki pa je ne- ^^^ HP . .. , v. - , . .ar------ —---------— .......; z-- - prevladujejo pn no- lavka v trii premo^arsklh poljih pa se vrsi se sedaj, k Vzhodni RameTiji, ki s^ je leta iranjosti, drugi pa v širokem pasu SugasUnranaka Ustanovljena 1. 1898 SCalnL SWituita Inkorporirana 1. 19QI GLAVNI URAD v ELY, MINN. JN'ON rHAOfcž frk«Lj ujuwc-a (MILIJONAR GLEDE SOMERSETA Stavka v pieii logarski h poljih mehkega premoga je bila pred par trdni omejena v Pennsylvaniji na Somerset življa. okra j in i,a dve veliki premogarski korporaciiL ki kontro-i ^novejša pomična zgoaovma ravnost prav maio , , • . 1 Traeije je znana. Leta 1S78. so j mer je med Grki in Iirata Nntiviio preuioLrarsko polie. . j i • — a , - ' * • , 1 i i i - i v • 'priden najsevernejši njen del se i gotovo: prvi prevl l.rr >ta Iial 4 'niupailV sklenili boriti se proti United Mine Work- 1912—1913 hi imela vsa Tracija metno, gospodarsko zapadna Tra-t lin /aflli., ira. /a drža t i preilio^arsko organizacijo izven do c',"te Enos-Midia pripasti Bol- eija z dolino Marice Bolgarom. U r 'Hlkloiiiti priznanje krajevnih aH lokalnih unij, i »K raj ki so si priborile stališee v tem okraju kljub vsem zatiral-niin in i^isimim odredbam. Veliko je bilo število kritikov. ki so obrazložili vodstvu in uradnikom teh dveh kom-panij. da j« n.jili jjolitika kratkovidna in neupi'avieJjiva. To je povsem or i vidno in jasno. Organiziranje v uni-; Iz Slovenije. Udarec sa mejno šolstvo. Iz Maribora poročajo: Naše ob- ni nikik zlofiii. Tudi ni najmanjše opravieilo za iz_|mejne šole »o bile zlasti zada ji čas ... w . * J ' . . .. , ... zaradi pomanjkanja učnih moči susih bi jo, premfeli, evei pitje. M,-o, e Jezi naeelnike teh dveh kompamj^da jih slabn za^dcneJ LetJos mo dobili iz ZmežaIi s krušno, da bi bi hneejo prisilili. delajo in poslujejo 7 unijami, a že dru-,učiteljišč mnogo naraščaja, s ka-- i S" -se »loiaii Iikiolliti v tem ožini ter so od tedaj naprej Ifcrim je nann raval mariborski o-]»lili'*no izhaja i z unijami. .. krajni šolski svet zamašiti najnuj- Mogoee l)odo se<- te tlui izdalo rtsšenje, po katerem se U«h1i» smeli izvažati dolarji v s vrh o ku-j.povanja dinarja v inozemstvu. Ta dovoljenja bo izdajala Narodi»a lianka in njene podružnice. Prebitek letošnje letine v Jugoslaviji. Pol iedclsko ministi"stvo uradne Iz Washingtona, kjer so skovali Volsteadovo postavo, poro-1 vrnejo \ Jugoslavijo, ča jo: Sodba naroda. Skupina seljakov jt.* odšla iz vasi Draglice v Sandžaku na posestvo delavca Milcnka Zečevn-a ter mn zažgala hišf> in vsa gospodarska poslopja. Ko so seljaki odhajali iz uničenega posestva, so .sporočili Zečeviču. da je to kazen za Vijeirovc zločine, ki jih je izvršil kot avstrijski orožnik za časa okupacije £andžaka v svetovi1 i vojni nad srbskimi kmeti. Prihod jugoslovanskih vjetnikov iz Rusije Češkoslovaška misija v Moskvi jc obvestila beograjsko vlado, da'objavlja, tla bo po dobljenih poro-se ji je posrečilo dobiti od sovjet- čilih komisije za konstatr-anja ske vlade dovoljenje za repatri- j pravega stanja letošnje letine ne i ran je jugoslovanskih državljanov, bo nikakega pomanjkanja za iz Rusije. Misija je že organizi-'ljudsko prehrano in za krmo ži-rala prvi transport 150 državija- j vali. Vojvodina sama more prenov, ki se p reke Odese po Dcnavi hraniti vse pasivne kraje, ostale konjiški kapitan Ton-či Kokalj z; Tekom štiriindvajsetih ur je bi- Mrtvoud je zadel Ilir (IrULicpa kot enostaven državni ]>reobrat. Fašisti SO za š*;fa bakteriološke postaje v dimnikarskega mojstra na Sv. Pe-anja aJi pa dr Atnal,ja programa. Brez vsake zadrege so se proglasili mojstrom Italije. 1 *< >g< »j t» fa> isto v Utonil je v Loki v Savi splavar Frane Ma- Nov odvetnik v Ljubljani. ... . .. . . . , | Odvetniška zbornica v Ljublja-" tek. Vozil je .s splavom drva proti je bilo treba ali sprejeti miroljubno ni razglaša, da je dr. Josip Capu- Zagrebu. Med vožnjo se mu je iz ah pa lil SO polastiti vlade S silo. Objavili so, da je za vo- der vpisan v imenik odvetnikov' neznanih vzrokov splav razdrl in dit«-lji SiH>,O<*0 T-lanov. ki so pripravljeni na dani signal. To » sedežem v Ljubljani, je nove vrste vlada drhal i, katero vodijo odločni mož-! j-\ ki zaupajo v svojo mor in so uverjeni o svoji praviei, da? Untrl je smejo strmoglaviti poslansko zbornico in kabinet ter uve-i! ,Slf>v ™striciJe- ^ ^ ljaviti vlado po lastnem receptu. zoIm f°s ainecPf[ T^ • j - » v ,v igerent slovenje-bi-striskega okraj- . 1 I asi Sto v se prav Ilir ne iieejo italijanskega nega zastopa. Pokojnik je bil zme- kralja. katerega smatra ja jo za nielo. ki nima nobene bese-ren pristaš klerikalne Slov. Ijud-de v sedanjem položaju. Njili napad velja vladi in posta-iske stranke, mož starega kova. ve jim ne delajo nikakih ovir. Zamičajo se izključno le na| silo, na ustrahovanje, in proti njih izzivanju ie mogoče na- Rimski grobovi. stopiti le na dva načina, namreč potom vojaških odredb,L V Tržaški .cesti št. i. t • - i .t i » , . g ^ zadeli pri kopanju temelja kai bi imelo za posledico državljansko vojno, ali pa potom na rimsKe Ktob»ve. Prvi jc ' - . - - .......... grobove. Prvi jc foil prenaje Vlade. revnejši, ker jc imel malo obzida- Resignaeija Faete nam kaže, da si je izbrala italijan pfostoja, strto stekleno žaro ska vlada zadnjo pot. I-1* nekaj črepmj Drugi je kril o- nesrečni Matek je izginil med valovi. Pokojnik je bil marljiv in splošno spoštovan mož. Zastrupi j en je z gobami. Na celjskem trgu je letošnjo je sen izvanredno veliko gob. Kljub strogemu nadzorovanju trga nevarnost zastrupljanja ni izključena. ako se kupujejo cenejše pokvarjene gobe. V Gaberju pri Celja je zbolela te dni na zastrup-Ijenju vsled vživanja gob vsa obi-tclj. Le zdra\niški pomoči se je zahvaliti, da ni bilo nobene žrtve. Skrlatica se je pojavila TRACIJA stanke mlade, okolo 25 let =tare y 0aberju pri CeIiU( [ženske. Ob glavi je imela kovina- se je od zdravstvene oblasti u Xi ira skoraj dne. da se ne bi! imenovalo po vseh listih ime Traeijo. (Hknr je stopila v ospredje možnost revizije sevreškega mirovnega sklopa, je na vrsti neprestano Tracija. Zlasti pa odkar je po grški katastrofi v Mali Aziji postala Tracija za Turke lažje dosegljiv cilj. za katerega je tako-rekoe že glavno* delo opravljeno. sto škatljieo, notri sta bili pa shra njeni dve navla«nici (filet). katerih ena je na robu in na presamez- esar ukrenilo vse potrebno, da se razširjenje te zavratne bolezni v predmestju Celja prepreči. Eir.brio v kanalu. Pri Ambroževem trgu v Ljubljani v kanaln pod šentpeterskim Nekdaj je imela Tracija. ki je'«ih vozlih pozlačena. Razen tega eden najstarejših teritorijalno-po-'je imela pri sebi nekaj pozlačenih liticnih pojmov na Balkanskem cevčic, štiri igle vlasniee in poso-polotokn mnogo večji obseg ne^o dieo za dišave. To vse je ležalo v smo »?a ravnokar označili. Trariia' sarkofagu, sestavljenem iz p'".saje bila že v zgodnjem starem ve- mcznrh plošč. Žal, da je radoved-jmostom policija našla človeški, ku samostojno kraljestvo, ki je nost ljudi predmete precej ri>5ko-. Plod* star 7 mesecev. Voda ga je že segale na sever do gorovja Balka- dovala Sarkofag je dolg 1.75 m, Pr*eci izjedla. Iz^di so v teku. na, takrat Haemus imenovanega, širok 0.58 m, globok Ci.SO m; od na scverozapadu pa tudi v p-reč !cestnega roba je oddaljen vzhodni« Samomor elektrotehnika Kot Tracija se računa dan -s o- je gornjega T«kra in gornje Stm-'k^nec njegov 2.10 m, od sosedne I* Zidanega mosta poročajo, da zemlje na zapadu od Carijrrad?. me. Obsegala je poleg današnje nekako do spodnjega toka refce'Tra.-ije tudi vso južno Bolgarijo Mesta ali Rarasu in do gorovja s Sofijo in Častendilom %*red celo Ki^lar. pod katerim iz>-rra reka naše Pirotsko okrožje. Svojo sa-Arda. ki se ra^nrio pri Jedrenu iz- j mostojno?t so TracanJ, ki go bili Jiva v Marico. Na severu se je ra--poseben narod, obdržali cd rimske čunal k Traciji ves svest do turško dobe in dolgo tudi še pod rimsko bolgarske meje. kakor je obstajala nad oblast jo. Konaem stu're^a veka pred letom 1912. na jugu pa do so se povsem pogrč3d tn poroma-morske obale. Sedaj običajno nil i; od šesteea stoletja dalje se razlikuje vzhodna Tracija, fco je rraški jerik nič več ne nahaja med vse. kar leS vzhodno od spodnje živimi. hiše 2.75 m. Na lice mesta je pri- je 27. sept. ponoči ustrelil Šte-šel ravnatelj državnega muzeja,]fan Laznik. elektrotehnik. Pognal ki je ugotovil, kar se- je «e dalo. Posestnik g TTTktor Zore je pre pustil izkopine muzeju. < ,-ji- ,. P ckvttrjena moka. Dež je pokvaril na progi v Ljubljano ves vagon najlepše moke. si je kroglo v glavo pod očesoan. Težko ranjenega so odpeljali v celjsko bolnišnico. Vzrok poizku-šenega samomora ni znan. Pobegnil je Iz ljubljanske jetnik niee Marice, od zarpadne Traeije. ) ker je vihar odtrgal na vagomu»27Iettii Pilip Hič iz Splita, ki je Ml streho. Iz moke j* postal T*op Na-J zaradi umora obsojen na 12 let ročitelj je odklonil mofto sprejet i,'težke jeee. Kljub poiscveddvanju Za časa iflovanske uaagiitve je železuiea je torej nameravala mo-'mu dozdaj ae isbo pnBi na sled. lo tukaj aretiranih 453 oseb. Stopet so jih aretirali zastran pijanosti, osemnajst zastran kršenja Volsteadove postave, deset zato, ker so pijani vozili avtomobile, tri so vsled zastrupljenja z alkoholom odvedli v bolnišnico. Koliko jih je bilo pijanih, ki niso prišli s postavo navzkriž. poročilo ne omenja. * ^ * * V Ameriški domovini čitam vest z naslednjim zanimivim naslovom : "Petnajst detektivov aretira dečka**. V New York ti imamo močnejše detektive. Tukaj lahko en sam aretira dečka. * * * Rojak se je ženil. Povdarjal je, cia mora dobiti nevesto, ki bi se v vseh ozirih razlikovala od njega. Strašno je bil pa razžaljen, ko so mu svetovali, naj vzame deklico, ki je pametna in lepa. * * * Ameriški' jezik je res zelo gibčen. Nekoč, v onih lepih časih, je bil "chaser" čaša vode ali ginger ale-a, katero je dobil človek poleg žg^pe pijače. Sedaj pa je "chaser" čoln, ki vprizarja lov na ladje, ki pVevažajo žgano pijačo ter skušajo izkrcati na obalah suhe Amerike. . * * * Pariška reparacijska komisija je odšla v Berlin. Kaj bo opravila, ni znano. Upati pa je, da bodo Nemci kmalo poslali svojo reprfracijsko komisijo v Pariz, ki bo na svoj način skušala popraviti storjene krivice. * « * Iz Pariza poročajo: Na letošnji jesenski modni razstavi je zmagala kratka kiklja. S tem pripomočkom, oziroma brez tega pripomočka so žeriske vedno zmagovale. : 6s=====ss==s==5aafaaB pokrajine pa bedo imele prebitek 100.000 vagonov izvoz. Fordova tovarna v Jugoslaviji? Kakor se poroča, namerava znana največja amerlkanska F.^rdo- Pred novo boljševiško akcijo v Jugoslaviji. Ruski odpravnik poslov Strand niann je poselil Gavriloviča, po močnika ministra inostranskih del va t vomica avtomobilov zgradit; ter ga je opozoril, da j? prispelo v Jugoslaviji lastno veliko pod-v Jugoslavijo iz Avstrije in Bol- jet je za izdelovanje svojih vozil, garije več rtiskih sovjetskih agi Tovarna naj '»i se zgradila ali v tatorjev, ki imajo nalogo, da pri- Bakru ali v šibeniku. Tozadevna dobe pristašev za oboroženo akc-i- pogajanja so baje že v teku. jo proti vladi ter izzovejo ne»nire, Kakor se jim je to posrečilo v lk>l- Kongres jugoslovanskih arhitek-gariji. Istočasno naj bi v svrho tov. pojačenja nemirov podprli ti agi- v Zagrebu -^e je vršil kongres tatorji tudi nanovo poživljajočo jugoslovanskih arhitektov iz Mase habsburško, kakor tudi črno-1 ribora, Celja, Ljubljane, Zagreba, gorsko subverzivno akcijo. Osijeka, Sušaka in Sarajeva. Ka- kor se poroča, bo udruženje v naj-Sima Mar kovic odpeljan V Bco krajšem času začelo izdajati svoje grad glasih " Jngosloven&kL gradit»4j **. Oddelek ^a zaščito države v mi- Centralni vladi -e izroči peticija nistrstvu notranjih del javlja:?za izenačenje gradbenih zakonov. Komunistični poslanec Sima Mar- Za predsednika j» bil izvoljen ;ir-kovič je bil pri prehodu naše se- liitekt Virlman. Sclež uprave u-verne meje aretiran, l jubljanska druženja bo za eno loto Sarajevo, pokrajinska uprava je dobila na- sklenjeno je bilo, da se prihodnji ročilo, da se Markovie privede v Beograd. To naročilo s»e je izvršilo. Markovič je bil takoj po svojem prihodu zaslišan in postavljen kot obtoženec pred sodišče. kongres vrši v Beogradu. Obmejna služba v rokah finančne kontrole. Iz Beograda se poroča: Po od-redbi vojnega ministrstva se defi-Sjjorazum med Jugoslavijo in jnitivno odpravijo dosedanje ob-Italijo. J mejne čete ter se obmejna služba I tal ja risks državni podsekretar izrf>či organom finančne kontrole. Zamenjava mora biti izvršena do konca oktobra letošnjega leta. Protestantska molitev za kralja Aleksandra. Beograjska evansreljska cerkve' T ost i se je ob svojem povratku iz Ženeve v Rim izjavil napram novinarjem, da se je v Žene^vi večkrat sestal z jugoslovanskimi delegati in posebno še z ministrom Ninčičem Na teh .sestankih se je našla srednja linija za sporazum na občina je sestavila posebno mo-o konvencijah, ki so otež^vale de- litev za vladarja, ki se bo molila finitivni zaključek sporazuma med kot glavna cerkvena molitev na ftalijc in Jugoslavijo. Tosti je re praznik njedinjenja, na kraljev feriral ministrskemu svetu o so- rojstni dam. na Vidov dan Ln na »lasju, ki je bilo dowezeno z Nm- praznik sv. Cirila in Metoda tčičem, da se lahko čim preje podpiše sporazum. Imenovanje. V Beogradu pa se jc vršila kon- Za referenta katol. cddelenja pri ferenca mini ministri Ninčičem, ministrstvu za vere je imenovan Pribičevičem in Krsteljem Ninčič dr. Avguštin Civčič. prof. franči-je oba tovariša obvestil o svojem škanske bogoslovniee v Saraje%'u. razgovoru s Sclianzerjem in To- ' • • stijem v Žene\-i. Ministri so natx> Subotiška policija na konjih, ugotovili, da je sporazum z Italijo1 Mestna uprava v Subctie: je, dovršen, da je torej vprašanje na-;kaker poročajo tamkajšnji listi, rodriostnega učiteljstva rf®eno ta- sklenila mesti policijo na konjih, ko, da ima beograjska vlada v Ju-r kar a? je izka^a^o za potrebno radi lijaki Krajini ista prava, kakor j razsežnosti mestnega ozemlja, ki Italija v zaderski conL Dogovor je največje v celi Jug"oaiaviji. Zl ■JOLAS NARODA. 30. OKT. 1922. o c i n c i* Tr. KUčinaM. J (Nadaljevanje.) Sekundarij sem bil tukaj v bolnici, mlad in strahovit krokar. Preveč energije, premalo telesne pa dela — telovadili tačas še nismo, po hribih tudi ne lazili, in če človek drugače ne zna duška dati prekipevajoči telesni sili,'jo pa ubija z alkoholom. Torej kro-kali smo — navdufino in vztrajno. Policaji so nas poznali; če smo kričali po cesti, so nas vljudno o-pozarjali, naj čuvamo nočni mir, in če se nismo brigali za opomin, so bili tako pametni, da so sal: tirali in šli svojo pot. Pa nam zanese vrag neki večer novega policaja naproti. Ta nas ni poznal niti ni vedel, kako se ravna s pijanci, skratka, ko smo kakor ponavadi docela prezirali njegov opomin, se je čutil užaljenega. privlekel j»- tiste svoje buk-viee na dan. nas vprašal, kako se pišemo - trij** smo bili — in lepo resno in po<"asi si zapisoval naša imena: Janez Mennigitis, 2iv-ko Tebece in Vatroslav Laparoto-mija. Zlasti zadnje ime mu je bilo pretežavno, ponavljal ga je " Lapa roma ti ja" — mi v krohot, razjezil se je. nemara se mu je zasvitalo. da za vlečemo, pa prime mene in še enega za roko — halo: V imenn zakona aretirani! Menite, da sem tačas sploh kaj preudarjaf ali namerjal — kar samo od sebe je prišlo, da sem policaja zgrabil za vrat. Tovariša sta tudi storila svoje, ena dve je bil mož na tleh; še malo osuvali smo ga, potem pa zbežali in s seboj odnesli še njegovo knjižico kot dokaz svojega junaškega čina, ki smo bili tisti hip nanj nez-nonsko ponosni. — Toda ta maček drugega dne, ko smo meti dnevnimi novicami poškodovan, in ko smo po ovinkih pozvedeli, da se baš junaški čin uradno imenuje hudodelstvo javne posilno-Mi § 81 k. z. — kaj ne, sudac? — in ->«• kaznuje z ječo od enega do petih let ! In naš doktorat bi bil feel rakom žvižpat in z njim vsa nasa bodočnost. Tisoč vragov, tačas sem si kupil kazenski zakon in ga čitai in eital. Ali nas je i-meloj Ali smo doslej lepo molčali fn> cestah! Povem vam. zaprti iti^mo bili; strah pa. ki smo ga ta«-as prestali, bil za nas v na-Sem položaju nemara hujša ka-7en za drugega, kateri nima česa izgubiti. zaprtje v ječi. \Tiko-mur ne privoščim česa takega!*' Tako je vedel vsak kaj povedati in sodnik je rekel: 4'L*pi hudodelci sedimo vkup. Prav je, da je prijatelj z Oorenjske odšel, menda res še ni spadal v našo družbo..." * * • Tisti večer je torej bilo, ko nj.e je I)avorin Trn iz krčme s sabo zvabil še na izprehod v molčeči drevored. Bil je izredno dobre volje, držal me je pod pazduho, zažvižgal je veselo fantaro, čudno vase se je zasmejal in potem rekel; " Nocoj ste se izpovedovali svojih grehov, jaz pa sem molčal. Molčal sem. ne. ker nimam ničesar na vesti, ampak ker moja stvar morebiti Se ni zastarala in je — rahlo rečeno —prokleto kočljiva. Porotniki na vse zadnje ne vem kaj bi rekli; ali tudi preiskovalni zapor je neroden in pri nekaterih zločinih obligaten... tudi jaz sem si kupil kazenski zakon. neprijetne bukve: celo o ve-šalih je v njih mranje...." Zopet se je tiho zasmejal.... Potem je povedal svojo zgodbo. 44 Veš, to je bilo oni čas. ko sem bil blagajnik I>ruštva zoper bedo. Za take posle so upokojeni majorji kakor nalašč, pa še prav odločni in celo brezobzirni morajo biti včasi. Zakaj T jZato; Kjer je beda. tam je tudi zanikarnost, in ne vedno, toda skoraj vedno je baš zanikarnost vzrok bede. Zoper zanikarnost pa je treba zaropotati. In sploh, čim odločneje nastopaš, tem manj se ti bodo lagali. lažejo pa vsi prosilci ali vsaj močno pretiravajo, takšna je pač že stara običajna oblika prosja-čenja za^ podpore. Tako se mse seznanil tudi z J iT *?. - MMfc* ^ Wf ^.i fc. A J < r, fzrazmo JSdOrcetovo. Neka dama, podpornica našega društva, mi je poslala Korčelo, naj jo poslušam in potem pomagam, kakor bo kazalo. Korčela je bila suha, izmučena ženska. Na glavi je imela črno čipkasto ruto. ograjena je bila "s pelerino, roke so ji tičale v črnih polrokavicab, skratka oblečena je bila tako, kakor se oblačijo ženske, ki prosijo v boljših hišah in ne marajo, da bi jih odpravili kar pri durih, kakor se odpravijo vinarski berači od petkih; poznalo se je po obleki, da je izprošena in znošena iz raznih krajev. Govorila je gladko, uporabljala izbrane besede, imela je pač precejšnjo vajo v takih poslih, in ma-nir je znala več nego jaz: pri vsaki besedi: 14oprostite" in: — "prosim". Desnega očesa ni imela.... Razkladala in tožila mi je svoje razmere. Njen mož je agent, šivalne stroje prodaja in pa tiste svete podobice z godbo, vse na obroke. Pred 14 dnevi je od potoval, pet goldinarjev ji je pustil za življenje, po navadi ni izostal črez en teden, dan na dan ga je pričakovala: ni ga niti pisma od njega niti denarja! Bila je pri tvrdki. za katero potuje, in profila za par goldinarjev na njegov račun, pa so jo hoteli ven vreči, ker ima mož tako že več predujmu nego zaslužka. V skrbeh je. jI i se je možu kaj pripetilo; živeti pa tudi nima ob čem s svojimi »tročiši, obupati mora, če se je ne ismilijo dobri ljudje, j Pričel sem jo izpraševati po o-bičajnem kopitu. "Koliko imate otrok?" "Prosim, živi so trije." "Koliko jih je umrlo?" ' Prosim, enajst." "Enajst? Vso čast! To je precej! Kaj ste pa počeli z njimi?" "Prosim, slabotna sem.... pre-pičla hrana. . . . mraz. ... in ved-ni strah.... Pa saj je bolje zanje. da jih je vzel Bog!" "No, in živi otroci, koliko so ^tari?" "Prosim, najstarejša, Malka, je stara 19 let. pa ta ne stanuje doma, stanuje pri botrici in hodi v zadnji letnik učiteljišča. Ustanovo ima. drugo pa botrica trpi iz svojega. Doma imam dva: Mirko je 5 let star, Ivo 3.... kar -ama sem ju doma pustila v zaklenjeni sobi...." "Oujte", sem rekel, 4'kar naravnost mi povejte: vaš mož je pijanec, kaj ne? Koliko časa pa |e že tak?" "Prosim, pil je že takrat rad, ko sva se spoznala. Saj ga ne bi bila vzela, pa mi je tako živo pridal, da pusti pijačo. Potem pa je bilo vedno huje. Zdaj. če nima že na vse zgodaj ruma, se tako trese, da si še črevljev sam ne obuje ?" "Vas pretepa seveda?" Prikimala je in ker sem jo le ie vprašujoče gledal, je povesila crlavo in rekla: "Tega je že dolgo, pet let, odkar mi je izbil oko. Pa sem mu odpustila. Pijan je bil in v pijanosti ljubosumen. Ta-•as bi ga bila lahko dala zapreti, pa je klečal pred mano, jokal se, butal z glavo ob tla in se pri živem Bogu rotil, da ne pokusi več žganja. Komaj teden dni se je držal besede...." ' Drugega ni bilo pričakovati. Pi janee se ne poboljša. Tepeni ste bili in tepeni še boste, dokler bosta živela vkup. In prvi pot zdaj tudi ni. da vas je pustil brez poročil in brez denarja. Bog ve, koliko let že tako le okoli pritiskate kljuke, da preživljate sebe in deeo — in tistega svojega pijanca. Zoper tako bedo ni pomoči. dokler bosta vkup živela. Ali se kaj briga za otroke? Nič?" "Bi se že, pa kaj. ko je vedno pijan. V pijanosti pa je kakor zve rina. Nikogar ne pozna, nič mu ni sveto. Lastna hči ni bila varna pred njhn. * morala sem jo dati iz hiše; Bog, da jo je hotela botrica!" — Nakazal sem ji majhno podporo za prvi hip in obljubil, da se zavzamem zanjo in za otročiča, toda le s pogojem, da se ukloni mojim odredbam. AMERIKANCI SO ZMAGALI. .v*:,- .::,.. ^ >1 • vi H- • : ^ v t - ■■ U • f v* #?|pp * i ' Pri tekmi med kanadskimi in ameriškimi ribiškimi jadrnicami je zmagala ameriška jedernica 'Henry Ford", ki jo vidite na levi strani slike. Na desni je njena kanadska tekmovalka "Blue-nose". Najboljša cigareta Ženska - glavni svetovalec Kemala. Iz Londona poročajo: — V dnevih, ki so sledili veliki vojni, je poznal vsak Anglež ali Amerika-nec, ki je obiskal Carigrad, ma-damo Halid Edib Hanum. Kot zastopnica moderniziranih emancipiranih, inteligentnih in i-zobraženih turških žensk si je pridobila prijatelje ter tudi občudovalce med vsemi, s katerimi se je sestala. Leta 1920. pa je zapadla sumu radi njenih naprednih idej in značilne raznolikosti narodnosti, zastopanih v krogu njenih prijateljev. Kmalu nato je bila obsojena na smrt. Izognila se je policiji in s pomočjo nekega ameriškega izdelovalca filmov je pobegnila iz Carigrada direktno V Angoro, kjer Po zajključenju kupčije na suženjskemu trgu pa bi se lahko o-blekla v angleško obleko ter i-grala tennis s svojim angleškimi in francoskimi prijatelji ter jim pela najnovejše pesmi iz New Yorka, Londona in Pariza. Oni, ki poznaja dobro Bližnji iztok, se obotavljajo staviti meje State Department. Pod naslovom "Short account of the Department of State" je State Department izdal malo bro-šurico, v kateri se razpravlja o organizaciji in dolžnostih tega federalnega oddelka, ki odgovarja pomenu ministerstva zunanjih zadev v drugih deželah. Namen knjižice, kakor je rečeno v predgovoru, ki ga je napisal Secretary of State Hughes, ni podati zgodovino naših zunanjih razmer ali diplomatične in konzularne službe, marveč ta, da se opisuje centralni urad. ki vodi ameriško diplomatično in konzularno službo in potom katerega Zdru-Ne geometrična, nego ženska, žene Države uradno občujejo z Linija ženske noše. Že nekaj se- j inozemskimi deželami. Povod tej zon je bila ta linija nekam kon- j brošuri so dala pisma, ki jih De-servativna. Pa tudi nekam pre- j partment vedno dobiva in ki pro-več komodna, nonšalatna, Neme«! si->° za informacije glede tega u-bi dejal "schlamping". Moški Nova linija. smo morali seveda lepo molčati, dasi nam ta linija nikakor ni bila všeč. Zdelo se nam je, da se poziciji, katero bo ta ženska še ženske oblike, zlasti konture bo lahko dosegla. Iz preteklosti Londona. Iz Lodona poročajo: — Le malo je ljudi v Londonu, ki se zavedajo dejstva, da je bilo njih mesto prvotno zgrajeno na petih gri čih. Moderne ceste in poslopja so je takoj stopila na stran turških; tako izpremenila prvotni značaj naeijonalistov. Ta beg je izvršila! Londona, da je sedaj težko pove-podnevi. dati, kateri so ti griči ali si pred- Kemal je pozdravil madamo stavljati v domišljiji sliko dežele Halid kot nov in dragocen upliv kot je izgledala predno je bilo ter ji pomagal v njenih naporih, mesto zgrajeno, da dvigne ne-emancipirane ženske j Petorica gričev, na katerih je okraja. V njegovem prvem mini-' bil prvotno zgrajen London, je strstvu je dobila mesto vzgojene- znana sedaj kot Notting Hill, ga ministra. _ | Marble Arch, ali Tynburn Hill Kmalu nato pa se je vrinila v j kot so ga zvali nekoč; Piccadilly najbolj notranje kroge nacijona-1 Circus, Cheapside in Cornhill, ee lističnih voditeljev. Kljub ver- vzamemo te griče po vrsti od za-skim predsodkom je pričel Ke- pada proti iztoku. cmm fcrtnoanjH). mal vrjeti vanjo z zaupanjem, ki ,je bilo skoro fanatično. Nobenega političnega koraka ni storil brez njenega nasveta. Stari možje v stranki so mrmrali. a Kemal se ni brigal zanje. Ko bo ustanovil Kemal paša narodno skupščino v Carigradu, bo dobila madama Halid zelo važne mesto v njegovi administraciji. Ob istem času pa so njene simpatije zapadne. Turčija ne bo nikdar nanovo združena brez pomoči oproščenih žena, — je izjavila. Ona govori in piše engleški in čeprav je bila njena mati čistokrvna Francozinja, veljajo vse njene resnične simpatije angleškim idealom. Rojena v haremu ter poročena po starem turškem običaju pozna madama Halid vsako podrobnost odločenega življenja turške hčerke in žene. — Vzgojena sem bila v turškem gospodinjstvu, -— je rekla — ter bi lahko kot vsaka druga dobra turška žena izbrala koristno sužnjo za hišo, a o"benem poznala natančno ceno, kater6 je treba plačati zanjo. — Preživela sem več juter na suženjskih trgih, kajti izbira suženj za gospodinjstvo je prva dolžnost turških žena. — Istotako pa bi lahko sla k angleškemu mesarju ter izbrala primeren kos govedine Sli jagnje-tine za kosilo ali večerjo* Angleža. kajti študirala sem gospodinjstvo tako 2 zapadne ga kot iztočnega vidika. — Če vidim plesati čikasko deklico lahko takoj Imenujem najvišjo ceno, katero se lahko plača zanjo. r Prvotna naselbina je bila ustanovljena na najbolj iztočnem griču. imenovanem Cornhill ter je vrjetno, da ni obstajala ta naselbina iz nič drugega kot neke vrste zemeljskega nasipa, predstav-ljajoeega majhno trdnjavo ali taborišče. Ko pa je pričel London rasti ter postajati sličen stvari, katero si sedaj predstavljamo pod imenom mesto, so se poslopja razširila v zapadni smeri ob petih gričih, če jih vzamemo po njih redu. V prvotnih časih je bil večji del sedanjega mesta, posebno pa oni del južno od reke Thames, ob visoki vodi veliko jezero. Pet gričev, na katerih je stal sedanji London, je predstavljajo višine, dvigajoče se iz močvirja, katero je tvorila delata Thamesa. Celo v sedanjem času, kadar pride visoka plima, so številni deli Kensingtona, Southwarka in Bermondseya dejanski pod vodno površino reke. .Ko je bil London prvotno ustanovljen, je predstavljal celi ta distrikt, ki je sedaj tako gosto obljuden, velikansko laguno. Celo ime London, če zasledujemo njegov izvor, nam kaže, da je morala izgledati prvotna naselbina približno tako kot izgledajo danes Benetke. Dobro znano je, da izvira ime London iz latinskega Londinium, katero ime so dali mestu Rimljani ,ko so zasedli Britanijo. Vrjedno je, da so skovali Bim-Ijani to ime iz ketske besede Llyn-din, kot se je imenovala pr-votba naselbina na Cornhill. Beseda Din pom en ja grič in beseda Ujrh — jčnto. kov ali kolkov vendarle preveč zatajujejo. Končno prihajajo tudi ženske na moški okus ter zahtevajo pri svojih toletah več korektnosti in distinkcije. Pas mora držati prožen moderc ali steznik skupaj, boki se nalahno stiskajo in dosedanja svobodna širina se omejuje kljub medicinskim ugovorom. Pas, ki je zdrknil preveč globoko, da so imele ženske umetno podaljšan zgore Vi ji život, se je zopet dvignil, ne še mnogo, a menda bo kmalu na rada. Iz brošure je razvidno, da se nahaja v Washingtonu 44 poslanikov tujih držav, dočim Združene Države imajo 50 zastopnikov v inozemstvu. Zraven teh imajo Združene Drž. 320 glavnih konzularnih zastopnikov v inozemstvu. Jako zanimiv je zgodovinski pregled o razvoju State Departments. Ko je ta dežela proglasila svojo neodvisnost, je zunanje zadeve opravljal neki Committee of Foreign Affairs, obstoječi iz štirih članov in enega tajnika, ki je dobival $70, mesečne plače. V kontinentalnem Kongresu 1. 1781 je bil predložen načrt, da se ustanovi "Department od Foreign pravem, naturnem mestu. Oprsje1 Affairs". Naloga tega Depart -pa je žal še vedno ploščato, ka- j menta je bila jako važna, kajti kor bi bile vse ženske brez prsi. j potom istega se je vodilo vse do-Krila se le polagoma podaljšuje-i pisovanje z agenti ameriških ko-jo in baje nam groze zopet vleč- lonij v Evropi. Način dopisova-ke .A dotlej je baje še daleč, ker nja je bil težaven in nevaren. Po- ženskam so se kratka krila preveč priljubila, — a moškim nic šiljalo se je vsako pismo v štirih ali eeli sedmih prepisih, da bi se manj. Za podnevno nošo ostane- pismo ne izgubilo, in na vsakem jo gotovo krajša krila še dolgo j omotu je stalo zapisano: "Pogre-najljubša; za večerno nošo pa se j zni v slučaju nevarnosti pred so-zanimajo itak le izjemne modne \ vražnikom." dame. Dolgo krilo je bilo nepri- Leta 1789 po izvolitvi prvega jetno nosilkam in tudi moškim, predsednika George Washington, Vlačilo se je po stopnicah, pome- ( začelo se je takoj organizirati fe-talo blato, dvigalo prah in izz»- j deralno upravo, in prvi depart-valo pri vsakomer vtisk, da mo- ment, ki je bil organiziran, je bil rajo biti pod temi krili zelo umazana meča in zelo prašna kolena... jZato je umljivo, da nova moda dolgih kril ne more zmagati. Saj je tudi dražja, ker zahte- Department of State or Foreign Affairs. Prvi Secretary od State je bil slavni Thomas Jefferson, ki je spisal Izjavo Neodvisnosti. Vse osobje njegovega minister- va več blaga. Elegantna dama j stva je obstojalo iz petorice urad-se pokori modi le do neke meje, j nikov. Secretary od State je te-a sužnja ji noče biti, ako ima kaj j daj dobival $3500. letne plače, lastnega okusa. Spičasti čevlji z | glavni uradnik je dobival $800. in nizkimi širokimi petami so no-}drugi uradniki ne več kot $500. vost. ki ni niti lepa, niti zdrava. ' na leto. Kurja očesa se ponove in ženske | Tedaj je State Department i- se zmanjšajo. Dame dvomijo, da bi se ta obutev držala; zato se drži modrega kompromisa. 0 šolskih razmerah v Istri pfihajajo vedno žalostnejsa pofro-čila. Tako so bili jugoslovanski starši pri vpisovanju šolskih otrok v Opatiji in Voloskem zelo izne-nadehi, ker se jim je reklo, da smejo v šolo samo otroci, nastanjeni v davčni občini Opatija. Tako bi cdpndlo veliko število otrok iz opatijsko-voloske šole. Frakciji Skrbiči ;n Slatina sta se namreč pt neki novi naredbi izločati iz starega šolskega okrožja. Otrdca iz Slatine bi morali hoditi v Šolo ee-i'6 v daljni Veprinac. Tozadevno so starši poslali šolski oblasti prošnjo. da bi šolski obisk ne trpel, mel mnoge dolžnosti, ki sedaj ne spadajo več v njegov delokrog. Začetkoma se je bavil tudi z u-pravo patentov, zemljevidi, ljudskim štetjem, zadevami teritorijev; začetkoma je tudi vodil nez-nam o prihajajočih mornarjih in inozemskih potnikih. V notranji delokrog State Departmenta spadajo danas le še sledeče dolžnosti : objavljanje zakonov, predsednikovih proglasov in ukazov, pogodb in glasov, oddanih za volilne može ob volitvah za predsednika Združenih Držav. Knjižica opisuje razna pravila, ki spadajo v delokrog State Departmenta. Najbolj važno pravniško opravilo je ekstradicija, t. j. izročitev zločincev, obtoženih, ali obsojenih zločina izvršenega v inozemstvu, oni zemlji, ki tako iz- , ročitev zahteva. GlaVho delovanje ali ugodne rešitve ni pričakovati. ge geveda ^ diplomati6ne in Italjanska šolska oblast pač išče, kjer le more, vzrokov, da bi onemogočila jugoslovanski deci reden jkflski pouk. Najbolj poučna slovenska knjiga, kar jih je izšlo letos v Ameriki. Slovensko Amerikan-ski Koledar Koledar je bolj obširen, kot je bil pretekla leta-, vsebuje 192 strani s 43 umetniškimi slikami. večji m boljši opremi za isto ceno. konzularne službe. V izključni delokrog State Departmenta spada tudi izdavanje ameriških potnih listov. Kratek pregled vsebine: Večni koledar; Frank Oklešen Slovenska sreča; Anton Terbo vec: Na skrajnem zapadu; De portacija, usoda slovenske dru žine v St. Louisu; Princezinja Iz zgodovine Williamson okra ja; Nepremagljivi Gavrizankar Matija Pogorele: Msgr. Jos. E Buhu v spomin; Pozabljena me sta; Dr. Aleksander Graham Bell; Leap Frog; O jugoslovan skem kralju in kraljici; Kdaj je bilo dobro na svetu?; Premogar ska stavka; Dr. Jos. V. Grahek Zdravstvo; Razne zanimivosti Najbolj okruti ljudje; Pavico ljubna botra; Dr. Walter Rathe nau; Kako zavarovati se pred strelo; Luč, barva in razpolože nje; Ali ribe slišijo; Kako postanejo vojne; Ali izhajajo človeška plemena od enega plemena?; Kitajska civilizacija; Vera v pravdanlh časih; Človek v aravi; Kdaj bo svet res dober?; Stoletnica vlaka; Mirni Arko: Iz moje zbirke; Poderane; Borba proti moskitom; Inteligenca slonov; Smrt Michaela Collinsa; Problemi tehnike; Smrt Karola Habsburškega; Onesveščenje; Ustroj sovjetske federativne republike; Svet se fe naveličal kraljev; Raznoterosti; Kosmične megle; Izpremi-niajoče se in nove zvezde; Ali ženske res liubiio mir?: Tvomi-ca; Za smeh in kratek čas. Glede zanimivih razprav, pripovesti in poučnih člankov presega vse dosedanje. Cena s poštnino samo 40c. Za Jugoslavijo je ista cena. Izrežite ta kupon, prideni-te pokritje v znamkah ali Money Order, ter pošljite nam. tO -H cz *r> > > u ® cz m K** ^ h i* O £ tag S w A« P o S o o GQ CO * •—s \ O C« •'—• o rzz o »3S O •/. o C C S cz GS z, "E CH < C o ~ :z. Pošljite kupon še danes. ALAS NARODA, 30. OKT. 1922. KAPITAN BLOOD NJEGOVA ODISEJA, Spisal Rafael SabatinL Za "Glas Naroda" pre vel G. F. Jugoslavia irredenta« 34 •Nadaljevanje.) —Tam, — je rekel neki mehak glas za njim, — je obljubljena dežela, Don Pedro. V tem glasu je tičalo nekaj, kar je vzbudilo v Petru sum ter izpremenilo v polni meri polovični sum. katerega je že gojil. Hitro te je okrenil tako hitro, da ni še izginil z obraza Spanca hinavski smehljaj. pomislimo vse natančno, kažete neko Čudno zadovoljstvo ob pogledu na to deželo, — je rekel Blood. — Seveda. — Apanec si je pričel meti roki in Blood je zapazil, da sta se tresli. — To je zadovoljstvo mornarja. — Ali pa izdajalca? — ga je mirno vprašal Blood. Ko se je pričel nato ftpanec umikati pred njim z nenadno izpremenjenim obrazom, ki je potrdil slehrni njegov sum, je iztegnil roko proti oddaljeni obali, — Kakšna dežela je to? — je vprašal. — Ali ste tako nesramen, da rai hočete reči, da je obal Curacao T Naenkrat je stopil proti Don Diego in slednji se je pričel umikati, korak za korakom. — Ali naj vam povem, katera zemlja je to T Ali naj vam povem! Njegovo obnašanje, ki je kazalo, da pozna položaj, je navidez presenetilo &panca. Don Diego ni namreč ničesar odgovoril. Nato pa je napravil kapitan Blood drzno potezo, ali pravzaprav ne posebno tako drzno. Taka obal, če ni bila celina sama in dobro je vedel, da ne more biti celina, je morala pripadati Cubi ali Hispanioli. Ke. je vedel, da leži Cuba nadalje proti severu in zapadu izmed obeh, je sledilo iz tega, da bo jadral I>on Diego, če ima v mislih izdajstvo, proti bližnjemu teh dveh španskih posestev. — Ta zemlja, ti izdajalski španski pes, je otok Hispaniola. Ko je govoril to, je pozorno motril temno lice Španca, ki je postalo bledo, da vidi na njem odsev resničnosti ali napačnosti svojega ugibanja. Tedaj pa je prišel umikajoči se Španec do sredine zadnjega krova, kjer je delalo srednje jadro zaveso med obema t»-r angleškimi tovariši Blood a, ki so stali na spodnjem krovu. Obraz se Spanca se je spačii. — Ah, perro ingles! Preveč ti je znano, — je rekel ter skočil kapitanu Bloodu na vrat. Trdno oprijeta sta nekaj časa omahovala semintja, dokler nisi a padla na krov, kajti Blood je izpodtaknil Špancu nogo. Španec se je zanašal na svojo moč, ki je bila precejšnja. Ni pa se mogla meriti z železnimi mišicami Irca, ki so le malo trpele vsled naporov m težav suženjstva. Don Diego je hotel zadaviti Mr. Blooda lt»r s tem pridobiti nadaljne pol ure. ki je bila potrebna, da pri-ut* ona jjonosna ladja v neposredno bližino, — brez dvoma španska ladja, kajti nobena druga bi si ne upala križariti tako drzno v teh španskih vodah v bližini Hispaniole. Don Diegu pa se ni posrečilo nič drugega kot da je izdal samega sebe popolnoma in brez ha&ka. To je spoznal, ko se je znašel na hrbtu, pritisnjen na tla t!a od Blooda, ki je klečal na njegovih prsih, med tem ko so možje, katere je privabilo kričanje kapitana, dospeli na lice mesta. — Ali hočem izmoliti en očenaš za vašo umazano dušo sedaj, ko sem še v tem položaju? — Kapitan Blood je bil besen. Španec, čeprav poražen in brez najmanjšega upanja, da bo prišel živ iz te zagate, se je prisiljeno zasmejal ter vračal roganje z roga njem. — Rad bi vedel, kdo bo molil za vašo dušo, ko bo prišla ona galeja v neposredno bližino! — Ona galeja' — je vzkliknil kapitan Blood, ki je prišel naenkrat do strašnega spoznanja, da je že prepozno izogniti se posledicam Don Diegovega izdajstva. — Ona paieja, — je ponovil Don Diego ter dostavil z vedno naraščajočo porogljivostjo: — Ali veste, katra ladja je to? Hočem vam povedati. To je ''Encarnacion'', zastavna ladja Don Miguela de Espinosa, velikega admirala Kastilje in Don Miguel je moj brat. To je zelo ugodno srečanje. Kot vidite, čuva vsemogočni usode katoliške Španske. Nobenega sledu humorja ali uljudnosti ni bilo tedaj v kapitanu Blooda. Njegove oči so blestele v strašnem ognju, a njegov o-brnz je bil miren. Dvignil se je ter prepustil Španca svojim ljudem. — Zveiite ga. — jim je rekel. — Povežite ga trdno, a ne skrivite niti lasu na njegovi dragoceni glavi. Ta opomin je bil nigno potreben. Razkačeni ob misli, da bodo morali najbrž zamenjati suženjstvo, iz katerega so pred kratkim pobegnili a še hujšim suženjstvom, bi najrajae na mestu raztrgali Španca na drobne koščke. Če so se sedaj pokorili kapitanu ter se vzdržali vsakega nasilja, so storili to raditega, ker je nenadni jekleni ton v njegovem glasu obljubljal za Don Diego Valdeza nekaj neizmerno bolj izbranega kot pa smrt. — Ti odpadek Ti umazani pirat! Ti mož časti! — je ogovarjal kapitan Blood svojega jetnika. Don Diego pa se je ozrl nanj ter se smejal. — Vi me podcenjujete, — je rekel. Govoril je angleški, da so ga lahko vsi razumeli. — Rekel sem vam, da se ne bojim smrti in pokazal aem vam, da se je res ne bojim. Vi pa tega ne razumete. Vi ste navaden angleški pes. — Irski, če vam je drago. — ga je popravil kapitan Blood. — In kaj z vaao parolo, prase špansko? — Ali mislite, da sem dal svojo besedo za to, da pustim vam, hinov. m smradu .to krasno špansko Ladjo, da bo nato vojevala vojno a Španci? Ha, ha! — Don Diego se je smejal. — Bedaki! Vi me lahko ubijete. Dobro. Umrl bom z dobro završenim delom. V manj kot eni uri boste jetniki Špancev in Cinco Llagas bo zopet pripadala španski. Kapitan Blood je zrl nanj nepremično z obrazom, ki je bil sicer kot izklesan iz kamena, ki pa je kljub temu pobledel. Krog jetnika p* so se zgrinjali kaznjenci, tovariši Blooda, pobesneli, vsi iz aebe ter zahtevali njegovo kri. — Čakajte. — je zaukazal kapitan Blood zapovedovalno ter odšel proti ograji. Ko je stal tam, zatopljen v misli, so se mu pridružili Hagthorpe. Wolverstone, in Ogle. Molče so zrli z njim preko vode na ono drugo ladjo. Obrnila se je nekoliko vstran od vetra ter jadrala sedaj ob črti, ki se je morala konečno sestati s črto Cinco Llagaa. — V manj kot pol ure, — je rekel Peter Blood, — bo oblvla-dala naš krov a svojimi topovi. — Mi ae znamo boriti, — je rekel enooki velikan ter zaklel pri tem. " Velik požar v Pni ju. Pred kratkim je gorelo v jnslj-skem arzcnaln. Dne 26. sept. je pa zope^ povsem nepričakovano izbruhnil v Pulju nov velik poižar, ki je napravil znatne škodo. Zgorelo je veliko skladišče petroleja tvrdke Soeieta italiana di petroli. Požarna hramba in vojaštvo sta sicer takoj prispela z vsem! po- proslavo imenovane stoletnice. Ker nisc odborniki pokojniku niti 44 od dalečar> podobni, bi onečasfeili njegov spomin. Zastonj bi tudi vabili in pričakovali pevske zbore izpod preizkušenega Krna. Zakaj bridek spomin so zapustile razne šentpeterske zastave ob krnskih dogodkih. Vrh tega se ne bo smel več ponašati št. Peter s prilaskom trebnimi pripravami na pogorišče. j Slovenov, ker ne marajo za Slo-vendar je bilo vsako gašenje ne-.vence na nobenem uradu. Zataju-mogoee. Silni plamen je popolno-!jejo svoj materni jezik. Na želaz- ma uničil ogromna skladišča in nekaj sosednih poslopij. V skladišču je bilo za okroglo 50 ladijskih ton petroleja, nafte in bencina | Istočasno so zgoreli tudi nekateau ; objekti Kuppelwieserjevi med Vrhom (Alturo) m firtom S. Danie» le. Požar se je razločno videl več j s svojega sprehoda skozi Podgoro, kilometrov daleč. Škoda presega so streljali nanje neznanci, da so niški postaji Slorvenee pošiljajo v Jugoslavijo ter pretijo z aretiranjem, če se zahteva listek po našem. Poturica je hujša od Turka! Na fašiste so streljali. Ko sc se vračali nekateri fašisti več miljonov lir. Vzrok velikih požarov ni znan, sumi se., da ■ao krivi komunisti ali anarhisti. Stoletni berač ▼ Trstu. Neki mestni stražnik, ki je pa Irulirai po ulici Roma, je videl ondot simpatičnega starčka, ki je bil zavil v kožuh in prosil milo- stični krožek. ti morali bežati. Ranjen je bil le eden izmed njih od krogle, ki ao ga morali seveda prenesti v bolnico v Gorico. Ko so fašisti izvedeli za dejanje, so takoj leteli v Podgoro in iskali komuniste, o katerih [ja n: bilo ne duha ne sluha. Ven-ar so fašisti razdejali komuni- di dare. »Stražnik se mu je približal in ga vprašal: naj mu pokaže dovoljenje za beračenje. Nagovorjeni se je nasmehnil: nato je pa od govoril^ ta ga nima. Radi tega ga je odpeljal stražnik na policijo. — Kako se imenujete? — vprašal službujoči komisar. — Anton Pcrosa. — Kje ste bili rojeni? — V Marezigah pri Kopru. -- Koliko ste stari? — Ste let, štiri mesece in dvajset dni. Nato je začel praviti stoletni ni«»ž, da je imel edinega sina in še i a mu je umrl v svetovni vojni. Zapustil je ženo in devet sinov in najstarejši šteje sedaj šestnajst let Njemu, stoletnemu možu, se rmilijo vnuki, zato hodi za njih po svetu beračit. Na policiji so nabrali zanj par lir, nak»** «ra lepo odslovili. Zastrupljen uradnik v gozdu pri Bazovici. Ko sta šla dva orožnika po gozdu pri Bazovici, sta zagledala od daleč na tleh med grmovjem človeško truplo. Radovedno sta se mu približala in si ga natančno ogledala. Tedaj sta pa ugotovila, da gre za moža, zastrupljenega s kar-bolno kislino. V bližini mrliča je ležala stekleničiea, v kateri se je nahajalo še nekoliko kapljic tega hudega strupa. En orožnik je Iz Kanala poročajo, da je bil ondi-pretepen neki Janez Bolin, ki je delavec, a po delu rad obleče svojo fašistovsko črno srajco z mrtvaško glavo in dela fašistovako propagando. Te dni so ga doibili ga je ljudje v neki gostilni in so ga pretepli ter ušli. V precej težkem stanju so ga prepeljali v goriško bolnišnico usmiljenih bratov. Nezgode in nesreče. iliner Franc Petefrnel. doma iz Idrije, kjer ima tudi svojo družino, je bil zaposlen pri minah Hizu mesta in je padel nanj iz višine 10 metrov kos železa, ki ga je zelo resno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico. Sedemletni I ven Podberšič iz Gorenje vasi pri Kanalu je bil po-paden od psa. medtem ko se je igral 7. drugimi otroci. Psa, ki je bil najbrže stekel, so ubili. Otroka so pt slali v Pasteurjev zavod v Padovo, kakor tudi glavo ubitega psa. Jožef Beguš, doma iz Stržišč, star 27 let, je sekal drva v gozdn in se je ranil na levi nogi. Okno je udarilo 261etno Ivano Brez:gar v Gorici, ki je pred nevihto zapirala okno, a je veter zagnal eno oknico s tako silo v njeno cule, da jo je ranila. Morala je iskati pomoči v bolnišnici. ostal pri mrliču; drugi je pa selfPoložaj slovenskega šolstva v ko-na bazoviško orožniško postajo,! prskem okraju, od koder je telefoniral v Trst v q žalostnem stanju naše?a bolnišnico, naj pridejo po mrliča. jstya y sIovenskem delu koprskega Par ur pozneje so prišli na lice me-;(,Kraja prina5a trža^ka «EdilU0*," sta z avtomobilom uslužbenci trza-jslcde-e podatke> ki ^ tičejo po v p^ah preiskan. Pri njem niso našli m-j,pomjall)t v Koštaboni, v Krkav-kakršne listine, ki bi izkazala «J«jeih) v Babif.ih (Marezige), v Hra-govo ime. Mrlič je bil identifier ;stovlju (DekanH, v Podpeči, v So-ran drugi dan proti večeru po /a- -prpi (Uuzet) pri Sv Petru (pi. HA MB URO Direktna vožnja, z čudovitimi novimi "O" parnild. Potovanje za ▼ae kraje Evrope. OROPESA ......4. nov. ORBITA......2». nov., 10. Jan.. 21. febr. ORDUNA .. ao. dec.: 31. Jan.; 14. marca. Naravnost v Cherbourg, Southhampton, sluai nekega gospoda iz Barko velj. Imenuje se Alojzij Stare, :- razrcdov *koraj za p^vico, tako kojnik splošno priljubljen; je na- da ^ razredi dQ nwerjetnoati redila vest o njegovi smrti zelo: ppenapolnjeui Tako SQ je opU5tU mučen vtis, tem bolj, ker si Tiibče:v Marezigah x razredi v Truškah ne zna razložiti vzrokov, ki so mu11A v jJorgtll v lf v vzeli voljo za življenje. Posebno Uižan; i-;,, v PreJloki */>, v Ospu 1, Zaprta kaMne. Nobenih poeebnlh prlatelbln. ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY SANDERSON ft SON INC. AGENTS a« Broadway Now York 117 W. Wukxto. Sc. Chicmae — all katerikoli parobrodal agent. — t a šola na mestu že prej obstoječe itfdjauske eole v Pomjanu. V Pora janu je sicer slovenski razred te šole. toda le po imenu, ker poučuje slovenščino renegatinja v popolno zadovoljstvo italjanskih krajnih in okrajnih ohlastev. Tako je preskrbljeno za nas v kulturnem ozi-ru po čisto .slovenskih krajih slovenskega dela koprskega okraja. Izgovor, da nI učiteljev, ne drži! Ako j,ih je našla Avstrija, jih mora najti tudi Italija? Zato pa je treba dobre poštene volje in pravične šolske politike, ki pa jo za stonj pričakujemo od gospodarjev našega šolstva. In kljub vsemu hočejo služiti za zgled vsem drugim državam, kako ie treba postopati z narodnimi manjšinami. Strašno! V seji ožjega okrajnega šolskega sveta ▼ Sežani je bilo izvršenih mnogo imenovanj in premeščenj učiteljev in učiteljic. Italjanska šola je v Divači in Nabrežini. Imenovani .sta dve uči teljici. Izvršena so tudi imenovanja za pouk italjanšČine na slovenskih šolah v sežanskem okraju. Vsled pomanjkanja učiteljska bodo na 5razrednici v Nabrežini in na 6razrednici v Sežani po 4, na 4razrednici v Komnu pa 3 utne moči. Glede draginjske doklade učiteljstvu se sestavi tozadevni predlog v prihodnji seji. Okrajni šolski svet za^goriski okraj potrebuje takoj 28 učiteljskih moči Tekom oktobra bo razpisanih za definitivno nameščenje 87 mest in siepr 42 voditeljskih, 15 učiteljskih in :J0 za učiteljice. 1. novembra: Paris. Havre. 2. novembra: America, Genova. 4. novembra: Olympir, Cherbourg; Laplanr. Cherbourg; Jropesa, Hamburg; Pres TFillmore. Bremen. 7. novembra: Mauretania, Cherbourg. a.'novembra: France. Havre; Amerca, Bremen. 9. novembra: Chicago, Havre; Mongolia. Hamburg. 11 novembra: Homeric? Cherbourg; Argentina. Trat. 14. novembra* Aqultania, Cherbourg. 15. novembra: Colombo. Genova. 16. novembra: Minekahda. Hamburg. 18. novembra: La. Savoie, Havre. 21. novembra: Berengaria, Cherbourg. 22. novembra: : Paris, Havre. 23. novembra: Roch&mbeau. Havre. 25. novembra: Majestic. Cherbourg:: Scythia. Dubrovnik in Trst. 28. novembra: Georg Washington. Bremen. 29. qovembra: SaSonia, Cherbourg: France, Havre. 2. decembra: t Olympic, Cherbourg. | *. decembra: Aquitania, Cherbourg. 5. decembra: President "Wilson. Trat. •. decembra: * Tuscania, Dubrovnik ln Trat. T. decembra: La Lorraine. Havre: Conte Rosso. Genova. CUNARD in ANCHOR CRTE Nov parnik na olje SCYTHIA 20.000 ton 25. novembra Naravnost v Dubrovnik in Trst Potujte v Jugoslavijo na tem velikem, novem, čudovitem parniku. Kabtne * 2 in 4 poeteljami^sijajno opremljene za potnike 3. razreda. Posebno pozornost se poeveta ienam in otrokom Izborna kuhinja in vino brezplačno. TUDI PREKO CHERBOURGA VSAK TOREK NA TREH VELIKANIH BEBENGARIA AQUITANIA MAURETANIA DASPEJO V JUGOSLAVIJO V 9 DNEH. Za Blfkarte In druge informacije se oglasite pri bližnjem parobrodnem agentu je Ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno. FRANK SAKSF.R STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Slavna italjansk^kultura. V itaijauskem parlameaitu prišel na dan'nastopni škandal. Italjansko vojno ministrstvo se je pogudilo z nckiin podjetjem, ogod;i!o se je. da so trupla razsekavali in pokopavali posamezne njih kose kot cela trupla, da bi tem več zaslužili. S trupli so ravnali kratko-malo kakor s poleni in na poti do pokopališka so izgubljali posamezne dele .trupel. Vsa stvar je vzbudila v rimskem parlamentu velik hrup. toda noben povzročitelj te ogabne kupčije ni bil kaznovan. 20091etna laška kultura! NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naročnikom Glasa Naroda v državi Illinois naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. JOHN FABIAN, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list. zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Slovenie Publishing Co. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom "Glasa Naroda" v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. ANTON SIMČIČ, katčri je pobblaščen nabirati naročnino za naš list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Slovenic Publishing Co prizadeta je poikojnikova družina, živeča od njegovega dela in s katero je on živel v najlepši slogi. V Sent Petru Slovenov se je porodil pred 100 leiti Peter Podreka. ki je postal duhova?!«, zaveden rojak in ča.sovno prvi beneški pevec. Zložil je namreč več pesmic, izmed katdrih je "SSlav-janka na Henaškem" najbolj znana, kaT ji je zložil napev pokojni učitelj Carli v Kobaridu z začetkom: Jaz nisem... Zelo se je zanimal za našo književnost in širil knjige med svojima rojaki. V ipa-st irstvn je plodovito deloval v Roncu. Tam je učil kmete umnega kmetijstvu, zlasti žlahtnega sadje- Zabtm dunajskih Čehov. Na Dnnaju stalno naseljeni Čehi so na nekem, zborovanju nedavno zahtevali, da se mora pouk na manjšinskih šolah vršiti ne le v narodnem jeziku, ampak tudi v narodnem duhu. Zato morajo biti nčitelji na teh šolah Cehi in ne Nemei. Poučevati pa se mor na teh šolah tudi državni jezik. Tozadevno resolucijo so Izročili avstrijskemu predsedniku Haini-schu. v Dolini 1, v Škofijah-Plavjah 1, v Klancu 14, v Prežnici *<. in v Krvavem potoku 1. V vseh teh krajih je ostalo na 2237 šolskih otrok samo l!> razredov s 16 učnimi močmi! V sledečih čisto slovenskih krajih pa so bile ljudske šale Velika nesreča na Švedskem, kar kratkomalo fzpremenjene v Iz Stockholma se poroča, da je itaijanske: v Gažonu, v Pueah, v zletelo skladišče tamkajšnje cari KoŠtaborni, v Krkoveih, pri Sv. narniee v zrak in je pokopalo pod Petru, pri Sv. Luciji in v Rižani. seboj nad 100 žrtev. V <;kla)di»3tih Skupaj 11 italjanskih šolskih raz; j carinarnice, ki leži v vzhodnem redov v čiste slovenskih vaseh.(delu pristanišča, se je vnel ben-Vsakdo si lahko sam misli, kakfien j cin, ki je povzročil eksplozijo, uspeh .se more doseči s tatkiml mučilnicami za sicer zelo ukaželjne slovenake otroke. Vsa gorastas 11 ost postopanja šolskega oblastva je tako ogromna, da se je v Rižani rejstva.. Vrh tega jim je tudi ka-jsama žalostno razkrinkala. Taan- zal v dejanju, kako je treba ravnati s sadeži in sfploh z drevjem. V ta namen je potoval v daljne krsje po mladike. Nanj spominja vse tamnčnje sadno drevje. V Roncu je tudi unarl leta 188*. ter je tam pokopan. ¥=sjegoyea rojstnem kraju Št. Petra Sloveraov obstoji dalje čaaa nekak odbor za kajsnja italjanska šola se je namreč vzdržala samo v šolskem letu i!J20—21 m je postala zopet slovenska, ker je za italjaniemo na menjeni učitelj sam začel poučevati slovensko, ko je videl, da pač drugače negret Na novo so o tvorili italjansko Solo v izključno slovenskem MaažuuL Pravijo, da je Brezplačno. "NOVA POSTAVA" ▼ Tok. N. T. Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar v uradu Jadranske banke v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati $240. V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske t ameriških dolarjih. Ako kaj ne razumete, pišite nam, da Vam pojasnimo. Frank Sakser Stat Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. 7. Glede izplačil v ameriških dolarjih! Po «cvi uartcDi finančnega mmiater-•tva w Juuo*U»iji 1« oankam tarr. ieaa prepovedano Izplačevanje čekov ali dri' Bih nakazil v tujih valutah. Akg tort joiijete aenar v amenkansKi veijavi. o«, 4iai potom čeka al. nakazila, ga banxa v Jugoslaviji n« ame Izplačati v do. larjlh, terovač po dngvncm tetaju v domači valuti, to 1« v kronah oziroma dinarjih H aročt M Ja o« prt Mata v I omenjene odrCboe vpustevala cotr^ba izseljencev v toliko, da zamoremo za st-ao k*, ki imajo potovati v A,ner/';o. arvr-iitl i« vedno Izplačila v ameritklh dolarjih, vendar pa nakazilo ne im« presegati zneska «250.— za vsakeoa posameznega potnika. Do te avote pa lahko Izplačamo poljubne zneske. Ameriik) denar m Izplača le proti predložitvi potnega Meta v uradu Jadranske bank* v Ljubljani ali Zagrebu V AVSTRIJI, ITAL1J4 In ZrASEDE. NEM OZEMLJU pa te vedno lahko brez ovir Izvršujemo Izplačil« v amarllklh di> larllti. Na nakaznici ali naroČil nem Matu naj bo vidno označeno, da ee Ima Izvrtltl Izplačilo v ameriških dolarjih. Poleg zneska, ki na| ee Izplača v ame rlikam denarju, aa nam mora poatati tudi za poitnlno In druge etroike kakor eledl • Za Izplačilo do S iS— oo 50 centov, za Izplačila od t 10.— do t 50.— do S 1.—. za Izplačila, kt preseoaio znesek t 50.— oo 3 centa od vsakeoa dolarla ali po S 2.— od eto. Denar nam Je Doslatl najbolje po Do. •nestle Money Order all pa New virk Bank Draft Frank Sakser State Bank Sf C<—Handt St. New Vork. N. V. RAVNOKAR JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 ftrani. I^čt* Cena s poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. Praktični Priročna žepna knjižica, Id ima ▼ae kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračunjeno, kakor tudi m izračunjenje obresti. Knjižica je trdo vezana, stane SLOVENIC PUBLISHING CO, 82 Cortlandt Street : New York