Političen list za slovenski narod. " f* poftl prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr ▼ administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta !! I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»(S- uri popoludne. Štev. 32. V Ljubljani, v četrtek 9. februvarija 1893. Letnik XXI. Slovenski liberalci in loža. XIV Narodnostni boj. Sedanji narodnostni boj v Avstriji je vžgan po loži, ona ga goji in za to skrbi, da ne morejo priti avstrijski narodi do miru. Že leta 1851 je br. • . Josip Mazzini, tedanji načelnik laškega framasonstva, izrekel geslo „delenda est Austria" in kot najboljši pripomoček za to je navel: „boj med raznimi avstrijskimi narodi". Ta program so tripični bratje s pomočjo liberalizma natanko spolnovali do današnjega dne in vselej so bili framasonsko - liberalni listi, ki so netili ta nesrečni boj in v družbi liberalnih politikov preprečili vsako pošteno in pravično spravo. Veliko je o tem že pisal dunajski katoliški list .Vaterland" in že večkrat razkril tajne niti, ki vodijo iz narodnostnega boja v 1 o ž o. Se več dokazov za to trditev najdeš v znani brošuri: „ D e r Hammer der Freimaurerei am Kaiser-throne der Habsburger." Žrtva tega boja so slovanski narodi, v prvi vrsti Slovenci. Eer nam je ta od lože vžgan boj provzročil že toliko hudega in vedno bolj vznemirja ia bega naš narod, bi bilo pač potrebno, da bi 8e vsi Slovenci pod katoliško zastavo kot en mož postavili v bran proti našemu najhujšemu verskemu in narodnemu sovražniku. Ali kaj vidimo ? Od svojih zakletih sovražnikov so sprejeli nekateri Slovenci geslo: .narodnost nad vse", torej tudi nad edino zveličavno vero. Ker večina naroda, posebno pa njegova duhovščina, ne more in ne sme vere vreči za plot in se okleniti framasonskega načela, od tod boj mej brati, od tod očitanje, da duhovščina ni narodna, da je narodnost vrgla v kot, od tod priimek: brezdomovinec, s katerim zmerjajo liberalci našo duhovščino. S tem pa delujejo naši liberalci, če tudi morda nevede, v smislu naših narodnih sovražnikov, napeljujejo vodo na njihov mlin in pomagajo kopati našemu narodu ne samo verski, ampak tudi narodni grob, ker .vsako kraljestvo samo zoper sebe razdeljeno, bo razdjano". Te besede našega Odrešenika potrjuje na svoj način loža sama v pouku za najvišjo in 33. stopinjo: ^generalni veliki nadzornik". Ta pouk pravi: .Neprestano moramo svoje morilne napade obračati zoper vero, ker še nobeno ljudstvo ni preživelo svoje vere. Ako je vera uničena, je tudi postava in imetje nam (framasonstvu) izročeno. (L. T., II., 354.) Ako se tedaj narodi oklenejo framasonskega gesla: .narodnost čez vse", bo celi svet veliko bojno polje, na katerem se bodo poprej mirno med sabo živeči narodi klali in eden drugega uničevali. Kdo bo v tem boju zmagal, ne vemo, gotovo pa močnejši, in to nismo mi le poldrugi milijon broječi Slovenci 1 Ne pod framasonsko zastavo in z geslom: .narodnost čez vse" bomo rešili Slovenci svojo narodnost, ampak le pod zastavo sv. križa in v geslu krščanske pravice in ljubezni, ki uči: .kar nočeš, da dragi tebi stor^, tudi ti drugim ne stori", bo zmagala naša pravična stvar. Zato rojaki le pod to zastavo branimo svoje pravice nasproti narodnim in verskim sovražnikom, pravica bo prej ali slej zmagala, ker nad njo čuje Bog. Spomin na prvi slovenski katoliški shod. (Govor podpredsednika, mil. prelata g. dr. Andreja Če baše k-a, pri 24. občnem zboru katoliške družbe dne 5. februvarija 1893.) (Konec.) Ker je pripravljalni odbor in katoliški shod po svojih sklepih mislil in želel sčasoma osnovati in napraviti katoliško pripravnico, oziroma semenišče, se je hotel v to svrho obrniti za denarno pomoč na Girilovo družbo, katera je tudi ravno to nameravala, in je prosil vodstvo, da naj mu blagovoljno | naznani osebo, s katero bi se pripravljalni odbor o tej stvari dogovarjal in sklepal. Vodstvo je pismeno odboru imenovalo gosp. L. j Svetca, svojega podpredsednika, kot družbinega zastopnika, da se bolj natanko dogovori s pripravljalnim odborom. Odbor sprejme to ponudbo. Gosp. L. Svetec res pride kmalu v odborovo sejo in se začne pomenkovati z odborom; toda g. Svetec začne razvijati tako čudna, nepričakovana načela, da so se zavzeli vsi pričujoči odborniki (bilo jih je čez dvajset), in začeli mrmrati in oporekati, in po pravici. Kajti g. Svetcu je narodnost prva in čez vse; vera ni na dnevnem redu, ne v nevarnosti, slovensko politično društvo mu je katoliško, kakor naše katoliško-politično društvo itd. Takim izrazom in načelom ni mogel nikakor pritrditi pripravljalni odbor, ki ima strogo katoliški značaj, in zato ni mogel nikakor sprejeti g. Svetca za slavnostnega govornika pri katoliškem shodu, pri katerem že po njegovem namenu je in mora biti katoliška vera prva in poglavitna, vse drugo mu je Ie potreben in primeren pomoček, da daje shodu pravi vtis in vspeh. Na ponudbo pa je bilo g. Svetcu, ako hoče v katoliškem shodu govoriti pri odsekih, v katerih so govorili tudi drugi prav odlični učenjaki, n. pr. opat Ogradi, poslanec Gregorčič i. dr.; gosp. Svetec pa ni hotel sprejeti te častne ponudbe; žugal je pa že takrat z javnostjo, pa nas tudi to ni ustrašilo, in poznejši dogodki so pokazali, da smo imeli prav. I Zdaj smelo vprašamo: Kako krivico je storil odbor ' g. Svetcu? Ali si ni sam vsega skazil s svojim nepremišljenim govorjenjem ? Ali je smel vsled tega odbor drugače ravnati? LISTEK „Ribičev maček". (Predpustna.) (Dajje.) Salamohova hiša je postala .Mačku" kmalu v veliko nesrečo, navadil se je v nji igrati na kvarte. Tako se je zaljubil v zapeljive podobice, da je kmalu zahajal redno vsako nedeljo popoludne k Salamonu igrat. Zdelo se mu je, da ni nedelja, če nima kvart v rokah. Včasih je dobil, a navadno so igralci .Mačka* vselej popolnoma oskubli. Ni čuda, igrati ni znal posebno, vincd se ga je prijelo kmalu, poleg tega so drugi pri igri še goljufali. Včasih so .Mačka" dejali pri Salamonu tako na suho, da še računa krčmarju ni mogel plačati. Dostikrat se je igralo do polunoči ali pa še dlje, in .Maček" je prihajal pozno po noči, večkrat tudi .in ekscelsio" domu. V ponedeljek jutro imela sta potem z Jero vselej dolg in ljubeznjiv pomenek, kakor bomo kmalu slišali. Neko nedeljo pride .Maček" zopet še le o polunoči domu, razoglav in tako zmoten od vinskih dnhov, da ae mu je v vežo stopivšemu zvrtelo v glavi iu se je zvrnil za vrata na tla. Le s težavo so je pobral in privlekel v hišo, kličoč neprestano : .Jera, Jera, kje pa si?" A ona se mu ni oglasila. Naposled se je na- | veličal klicanja, zleknil se po klopi za pečjo ter zaspal. Ko se mu je proti jutru Zjasnilo r glavi, zbal se je Jere zaradi sinočnjega dogodka tako, da je vstal še pred dnevom, sedel na črevljarski stol in začel šivati, kakor da se ni nič zgodilo. Jera vstane, opravi kravo v hlevu ter zakuri v peči, potem pride v hišo in začne pometati in pospravljati, ne zmenek se za svojo zakonsko polovico. .Zakaj se pa kujaš, Jera?" izpregovori .Maček" hripavim glasom. .Zakaj molčiš na vse zgodaj ? Jedno uro sem že po koncu in dvoje črevljev sem že vrezal, pa še nisem vredeu besede!" .Naj pa ,Maček' govori!" dene Jera na to, vsa bleda od jeze. .Menda se mu je sinoči dosti namočilo grlo, da mu teče jezik ložje, kakor meni. Zakaj bi morala vselej jaz obgovarjati,Mačka', kadar pride prepozno domu ?" .Da bi te strela!" zareži .Maček" nad ubogo Jero. .Tako mi ne zini nikdar več, ako želiš sama sebi dobro. Že stokrat sem ti povedal, da tega ne trpim!" Užalilo ga je namreč, da ga je začela i iena pitati z .Mačkom". .Dobro vem, zakaj držiš zopet jezik za zobmi, pa za to malenkost ni vredno delati kislega obraza. Najboljšemu možu se zgodi, da se zamudi v gostilni in pride vinski domu, ako druščina tako nanese. Tako je!" .Vrag vzemi take najboljše može, ki posedajo celi večer pri kvartah in pijači ter ne ved6, kdaj domu. O polunoči priti domu, pijan ter razoglav, da zjutraj človek ne v4, ali naj gre klobuk iskat, ali naj gre po svojih opravkih, in za vrata 8e zvaliti, kakor klada, in to do malega vsako nedeljo, taka se primeri najboljšim možem, kaj ne? Da te sram ni!"--- .Peklenski jezik tvoj! Kdo bo neki meni ukazoval? — Ali nisem v hiši jaz gospodar? — Ali ni treba, da se človek v nedeljo počije in razvedri ? — Sest dnij sedeti na trdem stolu ter delati na vse pretege, pa še v nedeljo bi človek ne smel z doma! Saj še božja zapoved pravi: praznike praznuj ! Tako je!" .Da, da, posvečuj praznik, veli božja zapoved, pa v gostilni pri kvartah ga slabo posvečuješ. In v slabi tovaršiji popivati toliko časa, da samega sebe ne poznaš, kakšno razvedrilo je to? — Kaj pa denar7 Kako težko se dobi, ti pa poženeš jeden večer celega tedna zaslužek. Ob treh po noči sem šla pogledat v mošnjico, koliko si prinesel domov, pa nisem našla božjega v nji. Nato sem šla naravnost za klobukom in tobačnico. Klobuk sem našla, za Krevsovo njivo je ležal v jarku, tobačnico si pa menda vsejal, ali pa zaigral." Mehkeje in skoraj jokaje je govorila Jera te besede. .Veš Jera, pri igri nima človek zmerom sreče", jo začne tolažiti .Maček", iskaje tobačnice po žepih. Čemu tedaj tak vriš in piš od nasprotne atrani, kateri sicer ni kije n*r z» govornik* B« katol išklek||a društva. Za njim se je oglasil c izvrstni« gefeeep slovenski poslanec R o b i č, (p je prizaaval, da j« šolstvo poslednja desetletja *predovaIo, ali bi^pena sa šole se se pa tudi tafc« povekšals, 4a jih prebivalstvo komaj zmaguje, (p se j« Mat nov šolski jpkon, se ni pr?v nič oziralo na ^etične razmere, ljudski* šolam se je dal {ako k«^iciran slavni aparat. Glavna napak« je, da se aa verske pstrebe ni nič oziralo. Dokler bomo imeli brezversko šolo, ne bode manjkalo dogodkov, ki žalijo verski čut katoliškega prebivalstva. Katoliško prebivalstvo ima pravico, zahtevati, da njega otroke poučujejo katoliški učitelji. Na Dunaju so ceI6 trije brezverci za učitelje. Od teh se pač ne more pričakovati, da bj otroke nravno - versko vsgajali. Govornik pravi, da ni protisemit, ali bi vendar ne hotel dati svojih otrdk vzgajati drugoverskim učiteljem. Kjer šole niso osnovane ua verski podlagi, so vedna nasprotja. Potem je govornik omenjal slovenske težnje gled6 ljudskih šol. V Gorici Slovenci že mnogo let zastonj prosijo za slovensko šolo. Posebno žalostne so pa za Slovence šolske razmere na Koroškem. Njegovi somišljeniki se bads vedno odločno potegovali za koristi koroških Slovencev. Koncem se je stavilo še več interpelacij. 11 H 'lil ij l.i It II u I II »I II Politični preg-led. V Ljubljani, 9. februvarija. Nova večina. Program za novo večino imamo, ali večine nemarno, s tem je ob kratko naslikan ves sedanji položaj. Neodvisni listi so vsi teh mislij, da se je poskus popolnoma ponesrečil, vladni pa še vedno goj6 vsaj navidezno nekaj upanja. Nadejajo se, da bodo sčasom razmere same prisilile stranke, da se zbližajo in osnujejo novo večino. V vladnih krogih so pa jako nevoljni na levico. Levica je vlado pripravila do tega, da je začela ta pogajanja, ali potem je pa prva odklonila vladni program. .Pester Llojd", ki ima zveze z dunajsko vlado, zaradi tega vso odgovornost izvrača na levičarje. Če se hoče napraviti večina iz več strank, morajo v programu biti načela in želje dotičnih strank pomešane. če levičarji aeso hoteli sodelovati z drugimi strankami, zakaj so se pa spustili v pogajanja. Tega pač neso mogli pričakovati, da bodo v programu za novo večino izražene samo njih želje. Menda so se le bali odgovornosti, ko bi precej pokazali svojo nespravljivost. Bodo pa li sedaj ložje nosili odgovornost, da so preprečili osnovo nove večine. — Dobro je vendar, da se v vladnih krogih sedaj bolje spoznavajo levičarji, ki hočejo le gospodovati. Sedaj je jasno, da Taaffe levice ne bi mogel zadovoljiti. Več naj bi ji dovolil, več bi zahtevala. Vladni program in Mohemvartov klub. Omenili smo že, kako se je izrazil Hohenvvartov klub o vladnem programu. Povedati pa še moramo, da je v tej seji grof Hohenvvart z vso odločnostjo odklonil vsako odgovornost za novi program. Vlada se ni ozirala na nobeno željo, katero je on izrazil. — Po tej izjavi grofa Hohenwarta je ves program le delo vlade in pa levičarjev, ki so torej tudi zanj odgovorni. Vladi ni bilo na drugem, da pridobi levičarje. Zanje je bila pripravljena vse storiti. Prezrla je vse želja Hohenwartovega kluba, ki jo je toliko let tako zvesto podpiral. Breo, katero je dobila vlada od levice, je bila pač zaslužena. Ko bi bila proti levici nastopila z večjo odločnostjo, pa bi bila gotovo več dosegla. Levica ni stranka, ki bi se odlikovala s posebnim pogumom. Da je vlada zavrnila vse njene pretirane želje, pa bi se bila udala. Ko je pa videla, da se je vlada boji, je pa stavila vedno nove zabteve. V vladni program je spravila celo vrsto zahtev, katere so naravnost razžaljive za desničarje. Njen namen je očividen. Hotela je nekako Hobenwai;tov klub spraviti popolnoma v opozicijo proti vladi, da bi bila poslednja od nje popolnoma odvisna. Zaradi tega je leviea odklonila sodelovanje s konservativci. Hohenvvartov klub je pa že spoznal levičarske nakane, zaradi tega je pa sicer odklonil vladni program, ali vseh zvez z vlado pa vendar še ni pretrgal. Poljaki in vladni program. Kakor sedaj razglaša poljski klub, so vsi Poljaki se izrekli za vladui program, samo resolucije, ki jo je potem predložil načelnik klubu, Jaworski, neso vsi odobravali. Konservativni člani poljskega kluba so z zastopniki kouservativnega kluba imeli pred klubovo sejo neko posvetovanje, in se dogovorili, da bodo skušali doseči jednake sklepe, kar se jim pa ni posrečilo. Konservativni ttaoi poljskega kluba so dokazovali, da je potreba zveze s konservativnim klubom in zatorej priporočali, da se izpusti iz resolucije, katera govori o podpiranju vlade, besede „na podlagi tega programa". N|ib predlog je pa bi| s 23 proti 17 glasovi zavržen. Iz vsega je vidno, da Poljaki igrajo neko čudno ulogo. radi bi si ohranili prijateljstvo vlade is vseh strank. Zaradi tega so s prva razglašali, da ne vstopijo v nobeno večino, v kateri ne bode Hohenwartov klub, sedaj pa zatrjujejo, da odobravajo vladni program, ker se s tem nadejajo prikupiti vladi in morda tudi levici. Radi bi pa svetu prikrili tudi razpor, ki se že tudi v njih klubu prikazuje. Dosedaj so v vseh važnejših vprašanjih bili navadno Poljaki jedini, sedaj se pa že tudi pri njih ločijo duhovi, vidi se jasno konservativen in liberalen tok. Volilna reforma. V odsek za volilno reformo je Mladočeh Brzorad predlagal, da naj se odsek izreče za neposredne volitve v kmetskih občinah. Ta predlog je podpiral nemški liberalec Ja-ques. Slovenski poslanec Šuklje ne vidi potrebe, da bi se vpeljale direktne volitve. Proti njim pa on nema vendar ničesa, ako bi občine doma volile. Z njim se strinja poslanec Kirschner. Poljaka grof Stadnicki iu vitez Jedrzciowicz ter Rumun Lupul neso za to, da bi se direktne volitve vpeljale v Galiciji in Bukovini, kjer še premalo ljudij zna pisati in brati. Grofu Hohenvrartu se taka volilna reforma ne zdi potrebna. Sploh naj pa v tem oziru stori prve korake deželni zbori. Plener je opomnil, da bi deželni zbori že bili kaj storili v tem oziru, ali vlada sklepa dolenje - avstrijskega deželnega zbora, da se vpeljejo direktne volitve, ni predložila sankciji z izgovorom, da se mora prej državnozborski volilni red premeniti v tem smislu. Fanderlik je za to, da stori prvi korak deželni zbori, ob jednem se pa naj volilni okraji na novo razdeli. Ko je še Bendel zagovarjal direktne volitve, j^ odsek prenehal posvetovanje in je bode drugi pot nadaljeval. Vladnega zastopnika pri tej seji zopet ni bilo in zatorej odsek še ne vi, kako vlada sodi o tej stvari. Rusija in Nemčija. Odnošaji mej Nemčijo in Rusijo so se bajl vsled prihoda carjeviče-vega v Berolin zdatno zboljšali. Carjevič je v Be-rolinu neki pojasnil, da ni nobene zveze mej Francijo in Rusiio, kar je tudi verojetno. Rusi poslednja leta vedno naglašajo politiko svobodne roke iu si gotovo tudi od Francozov neso dali vezati rok. Volitve v Odesi. Dosedaj je v Odesi bila v mestnem zastopu polovica pravoslavnih, polovica pa nepravoslavnih. Nedavno se je pa izdal nov volilni red in razpisale nove volitve. Sedaj je pa voljenih 36 pravoslavnih, 9 katolikov, 6 protestantov in šest Židov. Število pravoslavnih mestnih zastopnikov se je torej znatno pomnožilo. Razpust francoske ubomiee. V francoskih republikanskih krogih se govori, da se bode razpustila zbornica, ko jedenkrat reši budget. Do tedaj bodo že tudi vse panamske pravde končane in republikanske stranke se bodo lahko udeleževale volilnega gibanja. Pričakovati je, da konservativni republikanci nekoliko pridobi pri novih volitvah. Tudi ttbnarhisti utegnejo nekaj mandatov pripobiti. Opor-tnoisti pa bodo najbrž več sedežev izgubili, ker so vsled panamske, afere izgubili mnogo zaupanja. ^ Dnevne novice. V Ljubljani, 9. februvarija. (Še jedenkrat »Narod" in »Vzajemno podporno društve".) Naš ponedeljski članek, v katerem smo z društvenimi izgledi ožigosali »Narodovo" ščuvanje zoper prekoristni novi kreditni zavod, zaprl je »Narodovi" kapaciteti sapo — za jeden cel dan. Se le včeraj se mu je sapa zopet odprla in umevno je, da sedaj kar divja, kakor da bi ga bila obsedla pošast. Na njegove psovke ne bodemo odgovarjali, kajti na tako pisavo smo od strani »Narodovega" »razumništva" že zdavno vajeni in tedaj ne napravi na nas nikakoršnega vtisa več. Včerajšnji članek »Naroda" le dokazuje z nova to, kar smo v pouedeljskem članku na podlagi zmedenih .»računov" »Narodove" kapacitete izrekli, uamreč: da je »Narodova" gospoda vsled p&dle svoje strasti kar — ob pamet! Jedeu sam izgled za to iz včeraišnjega članka zadostuje. »Narodova" kapaciteta namreč sicer priznava, da se je zmotil za celih gld , a vendar vzdržuje svojo trditev, da bi »zamudni krajcarji" znašali za 48 tednov 5 3 gld. 5 4 kr. — da, v podporo svoji trditvi je še cele sestavil neko tabel6, v katero je seved« eeatavil številka, Lakeršue mu ugajajo. V ilustrovanje te „ tabel«" podamo tu i smislu § 10. sestavljeno tabelo zamudnih krajcarjev za 48 tednov. Zamuda! krajcarji za jedeu delefe znašajo: za prve 4 tedne......— gld. 4 kr. za druge 4 tedne ...... — . 8 » za tretje 4 tedne......- , 12 , za četrte 4 tedne......— „ 16 » za pete 4 tedne......— » 20 „ za šeste 4 tedne......— „ 24 » za sedme 4 tedne......— » 28 , za osme 4 tedne ...... — » 32 » za devete 4 tedne......— „ 36 „ zd desete 4 tedne......— M 40 » za jednajste 4 tedne.....— » 44 » za dvanajste 4 tedne.....— » 48 . tedaj za 48 tednov skupaj 3 gld. 12 kr. t. j. za vseh 48 zamujenih obrokov. S tem drastičnim argumentom smo za »Narodovo" kapaciteto pri kraju. Pristavimo pa le še, da ravnateljstvo vsled svojega sklepa v prvi odsek sprejema le do 1. maja letošnjega leta, do tedaj zamudni krajcarji sploh n« morejo narasti za več nego 13 tednov, t. j. summa summarum za jeden delež, na — gld. 21 kr., z besedami na jeden in dvajset krajcarjev! Sa- i pienti sat. i (Slovensko gledališče.) Včeraj se je v razpro- . danem gledališču igrala opera »Cavalleria r u-s t i c a n a". Bila je ta predstava vkljub raznim ne- { dostatkom, ki so vzlasti opravičljivi pri prvem predstavljanju, jedna najlepših, kar jih j« do sedaj vpri- ' zorilo dramatično društvo v novem deželnem gledališču. Za ta večer si je pridobil zaslug g. dirigent G e r b i č , ki je ta večer s svojim neumornim trudom dosegel tako lepe vspehe. Pevci, vzlasti solisti, so splošno ustrezali svojim težavnim nalogam. Pričakovati je, da se pri prihodnjih predstavah odstranijo tudi nedostatki prve predstave. . ' (Nova občina — Rudnik.) Presvetli cesar je potrdil dne 29. januvarija sklep deželnega zbora kranjskega, da se davčna občina Orlje izloči iz ob-čine dobrunjske ter da se ustanovi kot samostojna občina z imenom »Rudnik". (V Rimu) je pretekli ponedeljek, kakor se nam od tam poroča, zgorela židovska sinagoga. Pravijo, da je bil ogenj podtaknjen, ker je bila jako visoko zavarovana, menda za 75.000 lir. (Iz Rovt) 7. febr. se nam poroča: V nedeljo dne 5. febr. sošli so se tukajšnji udje c. kr. kmetijske družbe in sklenili se ločiti od logaške podružnice, iu osnovati lastno podružnico. Pametna misel I Zakaj Rovtarji se bodo potem udeleževali raznih gospodarskih koristij, katerih sedaj nimajo vsled oddaljenosti od Logatca. Kedar se bode vpisalo zadostno število udov, potem se bode ustanovila podružnica in volil odbor. Razgovarjali so se udje tudi, da bi se napravila v Rovtah sirarnica, kakor jih je že mnogo ustanovil velezasluženi g. župnik in deželni poslanec Janez Mesar v bohinjski dolini. Da bi se pač ta misel vresničila! V Rovtah imajo kmetje še precej živine, užitka od nje pa prav malo. Za maslo se ae dobi veliko, mleka pa prodajati ni mogoče, saj imajo kravo v sleherni bajti. Ako se pa ustanovi sirarnica, bode mlekarstvo do-našalo kmetom lepih dohodkov. (Iz vojaške bolnice Ijnbljanske.) Rezervni nad-zdravnik g. dr. Adolf Kranzl imenovan je pol-kovnim zdravnikom 2. razreda; nadzdravnik g. dr. , Avg. Blaustern pehotnega polka Vilj. nadvojvoda Virtemberški št. 73 prideljen je vojaški bolnici ljubljanski. (Zdravje v Ljnbljani) od 29. januvarija do ! 4. februvarija. Novorojencev je bilo 22, mrtvo- ! rojenec 1. Umrlo jih je pa 23. Mej poslednjimi je 8 tujcev, 9 pa v zavodih. 1 je umrl za škrlatico, 6 za jetiko, 5 za vnetjem sapnih organov, 3 za starostjo, 1 vsled nezgode in 7 za različnimi bo- i lezuimi. 2 sta zbolela za ošpicami, 2 za škrlatico, 3 za oslovskim kašljem, 25 za hripo, 3 za noricami. (Iz Tolmina) se nam poroča: V nedeljo zju-traj vrgel se je Avgust Molin, rodom Goričan, pod most in si zlomil tilnik. Samomorilec zapustil je vdovo in šest otrdk. Take sadove poraja le liberalizem, (po opredelbi sv. očeta) »najpogubuejša kuga", ne pa vera v večno življenje. »Religion iu's Land!", rekel je pokojni nemški cesar, ko je videl zdivjanost i Nemcev! Vero v večnost, ki so jo iztrgali z liberal- ' nim pisarenjem novodobni pagani iz src Zemljanov, bodi krščanskim rodoljubom sveta naloga, zasaditi zopet z besedo in pismom v človeška srca, ie strta bo glava zmaju: — »samomoru"! (Za zgodovine udauostnih izjav.) Izšla je »Pri-morskega lista" 3. številka z raznovrstnim in zanimivim gradivom. V članku: Ljudstvo z nami! po-vdarja, da moramo katoličani vzlasti voditelji povsod složno delovati, ker tedaj bo tudi ljudstvo v našem taboru. Potem piše: Samo jeden dokaz za danes. Menimo, da vedfl niši bralci, kako ostudno in neotesano so napadali liberalni listi osebno in delovanje prevzv. knezoškofa ljubljanskega. Kaj tacega se sploh še ni zgodilo pri nas. Prvi vspeh je bil ta, da se je ljudstvo nekam umikalo, ali kaj pravimo ljudstvo ? celo duhovniki so verjeli besedam liberalcev. Toda prevzvišeni pastor je vedel svojo dolžnost. Ni prišel na Slovensko vimenu .narodnjakov* niti v imena »naroda", ampak Kristus ga je poslal in tedaj je bila njegova dolžnost govoriti, če bi ga bili imeli kamnjati na leči. Tako je tudi storil. Hodil je po trgih in vaseh, je govoril ljudstvu brez prikrivanja brez izgovarjanja, naravnost resnico v obraz. Potem je sklical verno ljudstvo v Ljubljano na katoliški shod, kjer j« zopet govoril odločno in jasno. Kaj s« j« zgodilo? Nasprotniki so planili besno nanj. Kaj pa je ljudstvo odgovorilo? Od vseh stratij kranjske kronovine poslali so mu vrli slovenski župani (nad 150 starešinstev) zaupnice, ki so vse lepo vbrane v jeden sam glas: »Odkar sme Vas slišali v . . . in na katoliškem shodu v Ljubljani smo z Vami in nobena sila nas ne bi ločila od Vas." »Jeden mož jedno ljudstvo 1" (Ogenj) nastal je v torek 7. t. m. okrog 8. zvečer na Vrhniki v znožju bribca sv. Trojice. Vpe-pelil je 2 poslopji. Ljudje in živina se je rešila. Jeden posestnik je bil zavarovan, drugi menda ne. Prišlo je vrhniško in verdsko gasilno društvo, ter je preprečilo, da se ogenj ni pospel na bližnje Blamnate strehe. Kako je nastal ogenj, ne ve se še. (Iz Goriee) se nam piše: Tudi v Gorici mislimo papežev jubilejni spomin dostojno obhajali. Dne 19. februvarija napravi tukajšnje kat. društvo za Goriško slovesno »akademijo", pri kateri se bo v obeh deželnih jezikih govorilo in pelo. Potem bo godba z bakljado po mestu; pričakuje se tudi, da bodo meščani razsvetlili svoje hiše. V nedeljo 12. februvarija bo slavnosten koncert v tukajšnjem osrednjem semenišču z govori, godbo in petjem. — Tudi malo semenišče se hoče 13. februvarija zvečer za pust nekoliko razveseliti. — Dne 6. februvarija je imelo naše katoliško društvo navadni občni shod, kakor vsako leto. Mej drugim se je sprejel predlog, da bi se sedanje društvo preosnovalo, oziroma razdelilo na dve katoliški društvi z istim programom, vsako 8 svojim predsednikom in odborom; eno bi bilo za slovensko stran, drugo za furlansko. Obe društvi bi v verskih in drugih načelnih vprašanjih vselej skupno postopali; v narodnih zadevah pa bi bilo eno od druzega neodvisno ter vsako skušalo s postavnimi sredstvi svoji narodnosti priboriti vsa ona prava, katera jej tičejo po naravni postavi. Le s skupnim postopanjem nam bo mogoče, skupnega nasprotnika — liberalizem zmagati in ugnati. Nadejamo se, da bo to misel z naudušenjem sprejela duhovščina tu in tam in da bomo kot bratje delovali za sveto katoliško stvar. (Zopet ogenj v Gorici.) V nedeljo zvečer je zgorel hlev • senom pri »Zvezdi" na trgu sv. Antona. Gospodar je bil zavarovan. Ogenj pa sosebno dobro služi, a neusmiljeno gospodari! (Sekvestracija južne železnice.) Kakor »Grazer Tagbl." poroča pripravlja se v parlamentarnih krogih predlog, naj se proglasi sekvestracija južne železnice in ustavi dividenda. (Brezversčvo in — praznoverstvo.) V Kremsu so odprli na novo kupčijsko in obrtno šolo. Vodstvo zavoda pa je ukazalo, uaj se izpusti številka »13" pri trinajsti sobi in naj se ondukaj zapiše »12 b". — Ko se je jelo trditi, da je vodstvo praznoverno, je ukazal vodja, naj se številka »13" zapiše — nad stranišče. Nad posameznimi razredi se tedaj bere : »12, 12 b, 14, 15 itd ". Brez dvojbe lepo znamenje za naše napredne čase! (V Mirnem) imeli smo pretečeno nedeljo veselico. Nekateri razposajenci nagajali so veseljakom. Prošnje, da bi mirovali, bile so zam4n. Se hujše so razgrajali. Orožnika hotela sta razgnati nagajivce. Jeden razsajalcev rani tako nevarno orožnika z bodalom v desno stran, da so ga takoj prenesli v vojaško bolnišnico. Govori se, da je visel med živ- Ijenjem in smrtjo. Da bi se vendar ne ponavljali več taki tužm prizori! (Kupi se 1000 metr. centov pšenične moke.)' Razglas: C. in kr. vojni erar kupi 1000 metriških centov pšenične moke, katere bode oddati v Gradcu 200 metriških centov do 1. marcija 1898 in po 400 metriških centov do 15 marcija in 15. aprila 1898. Vzorci se labko pregledajo tudi v vojaškem oskrbovalnem magacinu v Ljubliani. Ponudbe -je vložiti do 10. ure dopolodne 13. februvarija 1893 pri c. in kr. intendanciji 8. voja v Gradcu. Razglasilo in obrazec ponudbe se tudi lahko pregledata v pisarni trgovska in obrtniške zbornice v Ljub-ljan\ Vse natančneje se zve tudi v vojaškem oskrbovalnem magacinu v Ljubljani. (Nenavadna draginja jajec) je nastala, ne samo v Ljubljani — včeraj so bila jajca po 5 kr. na trgu — temveč i po drugih mestih, a to vsled velikega mraza. Na Duuaju na pr. stane te dni petnajst jajec — goldinar, v Pragi stane jedno jajce celo 10 kr.. v Plzniu 9 kr. i. t. d. Po gostilnah in hotelih čutijo ta nedostatek še najhuje, a tudi živila so se znatno podražila. Današniemu listu priloženo je „Vabilo na naročbo Kmetovalca s prilogo Vrtnar". Društva. .. i (Iz pisarne dramatičnega društva.) Dne 11. t. m. predstavljala se bode igra nValenjska svatba". P. n. naiemuiki lož naj blagovolijo oprostiti, da se je stavila repriza zopet na par dan; a ni bilo mogoče ukreniti drugače radi ostalega re- j pertoira. Dramatičnemu društvu bode za prihodnje gotova skrb, da bode ustreglo tudi v tem oziru želji p. n. uaiemnikov lož ter umestilo reprize tako, da bodo euako razdeljene predstave na pare in ne-pare dni. V četrtek 16. t. m. ponavljala se bode „Cavalleria rustcana" ter v nedeljo 19. t. m. zadnjikrat v tej sezoni pela narodna opera »Teharski plemiči". Telegrami. Dunaj, 9. januvarija. Pri budgetni debati se je pri naslovu ,,Ljudske šole" Salva-dori pritoževal, da se na Južnem Tirolskem ponernčuje. Učni minister mu je odgovoril, da pretirava. Na Južnem Tirolskem ^ je 700 italijanskih ljudskih šol in 16 nemških. (Živahno odobravanje.) Bianchini je izjavil, da je vsiljevanje nemščine nesreča za Dalmacijo, ali upa, da se narodni državljanski razpor ne zanese s severa države na jug. Govornik se pritožuje, da se snujejo nemške ljudske šole v Dalmaciji, kjer ni Nemcev. Gnezda germa-nizacije so nemške vojaške in uradniške šole. Govornik želi, da se 4600 gld., ki se porabijo za vojaško šolo v Zadru, porabi za obrtne šole. Vlada naj da hrvatskemu narodu, kar mu gre. Levov, 8. februvarija. Predsednik zbornice poslancev dr. Smolka pride dne 15. t. m. na Dunaj, da prevzame predsedniške posle. Pariz, 9. februvarija. Vsi listi pripisujejo včerajšnjemu govoru Cavaignacovemu poseben pomen. Največ jih misli, da je Ca-vaignac napovedal s tem kandidaturo na predsedništvo. Konservativna glasila pišejo, da je stališče vlade močno omajano. „Figaro" pravi, da ministri razumejo postopanje zbornice, bi odstopili in naredili prostor miui-sterstvu, ki bode vodilo volitve za zbornico. London, 8. februvarija. Kakor so »Times" izvedele iz Peterburga, se je sklenilo za poslednjega bivanja boharskega bana v Peterburgu, da se mej Boharo in Afganistanom napravi ruska carinska meja. Umrli so: 7. februvarija. Marjana Justin, delavka, 59 let, Kravja dolina 11, rak v želodcu. — Alojzij Klobčar, delavec, 46 let, Kravja dolina 11, caries vertebr. 8. februvarija. Elizabeta Resnik, delavka, 32 let, sv. Petra cesta V, jetika. Tujci. 7. februvarija. Pri JUaltču: Schmidt in Weiss, potovalca; Gobhardt, Hirsch in Kollerman, trgovci, z Duoaja. — Geyer, trgovec, iz Ljubna. — Pittner, trgovec, iz Brna. — Kaplja, restavratcr, iz Litije. — Sturm, avskultant, iz Sarajeva. — Viktor in Prane pl. Garzarolli z Razdrtega. — Harich, inžener, iz Tešina — Prandetzky z Dunaja. Pri ."W.. 9. u. zvee. "7393' 736-8 733 5 -11-0 06 0-8 brezv. sl. zap. n megla oblačno » 4-70 sneg Srednja temperatura —3 2", za 2,81' pod normalom Trfcne cene v Ljubljani •In* 8. februvarija gl.|h. al. Kr. Pš-ini"* m.st. . . . 7 75 Špeh povojen, kirr. _ 64 i Rež. 6 25 Surovo maslo, r — 78 i Ječmen, „ . . 6 — Jajce, jedno — O 1 .-> J i Oves, „ . . 6 25 Mleko, liter ... — loj Ajda. . . . 8 — Goveie me«o. kt;r. . — 64- i Proso, , ... 5 75 Telečic „ „ . — 55 1 Koruza. . ... 5 — Svinjhko — 58 1 Krompir, . . 3 20 Koštrunovo „ — 40: Leča. nkti. . . 14 _ — 54; Grah, . . 13 _ Golob . . _ 22: Fižol, 10 _ Seno. 100 k*r. . . 2 67] Maslo samo iz mehkega u«nia, ki grizenje ne zabranjuie, okoli letali. bo