lako nizke, da so dosegljive vsemi Gorenjska ^ Banka Banka ,< posluhom OBRESTNE MERE ZA POSOJILA Leto LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 62 - CENA 140 SIT (10HRK) Partnerji VARNOST KRANJSKA VARNOSTNA DRUŽBA D.D. dobrim KRANJ gospodarjem AVTOHIŠA VRTAČ A FJ Delavska 4, Straiišče pri Kranju Aftjdl imaihavtohha.vrtac@avtohhavrtac.si M jg M / JP f O H Q http://www.avtohisavrtac.si I O " IIC V 5 J (GLAS Kranj, torek, 11. avgusta 1998 Za 33 obiskovalcev Velika planina ni bila dosegljiva Ves dan viseli na vrvi med nebom in zemljo Številni, ki so se v nedeljo podali na Veliko planino, niso prišli k maši ob prazniku Marije Snežne. Ostali so v dolini, 33 pa jih je obviselo v gondoli na pol poti 170 metrov nad zemljo, zadnje so rešili šele malo pred dvajseto uro. STRAN 6 Novo stanovanje za občinski praznik - Ob letošnjem občinskem prazniku so se v občini Kranjska Gora zvrstile številne kulturne, sPortne in zabavne prireditve, odprli so Šlajmer/ev dom v Vratih... Občinski praznik pa je bil najbolj srečen dan za osem družin, ki so v novem bloku, ki ga je občina zgradila v Mojstrani, dobile stanovanja. Med njimi tudi mlada družina Roj s - Štojs iz Mojstrane: starša Mojca in Boris, mali Luka in Anja. - Foto: D. Sedej STRAN 4 Ugodna prodaja kurilnega olja PETROL Informacije in naročila: Skladišče: Medvode 061/611-340 Bencinski servis: Radovljica 064/715-242 Kamniška Bistrica, 11. avgusta - Lepa nedelja je napovedovala, da bo letos na Veliko planino prišlo rekordno število obiskovalcev, ki bodo proslavili praznik Marije Snežne. Tisti, ki so se podali z avtomobili in peš, so prišli že kmalu dopoldne. Tisti, ki so nameravali z žičnico na vrh, so se uspeli povzpeti na vrh do devete ure. Takrat pa se je kabina, v kateri je bilo 33 potnikov, nenadoma ustavila. Za vzrok, zakaj se je v nedeljo okrog 9. ure dopoldne skoraj točno na sredini med spodnjo postajo žičnice na Veliko planino in zgornjo postajo na Veliki planini ustavila gondola s 33 potniki, bomo morda izvedeli danes opoldne na novinarski konferenci. Potem ko so na vrh prepeljali že okrog 500 potnikov, čakalo pa jih je še najmanj trikrat toliko, je gondola obstala nekako 170 metrov na tlemi. Sprožila se je namreč ročna zavora, kabina je zanihala in takrat je vlečno vrv vrglo čez nosilno. • A. Žalar Nogometašem Živil Triglava prva točka Blizu dva tisoč ljubiteljem nogometa, ki so v soboto napolnili tribune kranjskega štadiona, na prvi domači prvenstveni tekmi v novi sezoni sicer ni bilo dano videti gola, zato pa so bili še kako zadovoljni s prvo točko, ki jo je proti izkušeni Muri osvojilo moštvo Živil Triglava. Točka je vredna toliko več, ker je Kranjčanom po nesrečnem porazu v Mariboru zlasti v prvem polčasu uspelo zaigrati zelo solidno, kar je tudi dober obet pred nedeljskim nadaljevanjem prvenstva. Na sliki Gorazd Plevnik, s katerim so imeli Murini branilci veliko dela, da so ga pravočasno "ustavili". • V.S.,foto: T. Doki STRAN 18 Nande Frelih, lovec LD Sorica: "Padel je in zarjul..." Velikega medveda ni več V soboto zvečer je bila polna luna in ob 11. uri zvečer je nad Lajnarjem nad Soriško planino padel 170 kilogramov težak in najmanj osem let star medved. STRAN 24 ažhik..žetve v Žirovskem vrhu ffroi/icfOfio/ftf 48. GORENJSKI SEJEM v KRANJU od 14. cfo 23. avgusta ♦* največja trgovina na enem mestu * na večerni zabavni program prost vstop žrebanje vstopnic - glavna nagrada TWINGQ - Preša d.o.o. Cerklje 9770352666001 PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET Zapleti z električno energijo iz krške nuklearke Daljnovodi le za tranzit elektrike iz Evrope Ker se Hrvaška še vedno ni pripravljena resno pogovoriti o plačevanju energije in drugih obveznosti do jedrske elektrarne v Krškem, ostaja do nadaljnjega brez elektrike iz tega objekta. Ker po dobrih desetih dneh, ko so se v slovenskem elektrogospodarstvu odločili z odklopom dveh daljnovodov med Slovenijo in Hrvaško prekiniti prenos električne energije iz jedrske elektrarne v Krškem Hrvaški, še ni bilo resnih pogovorov o razrešitvi odprtih vprašanj plačevanja energije, ta ukrep še vedno velja. Daljnovoda sta sicer zopet v omrežju, vendar jih Hrvaška lahko uporablja le za prenos elektrike, ki jo kupuje v drugih državah Evrope. Očitno postaja, da je bil izklop kar dveh od treh daljnovodov med Slovenijo in Hrvaško potreben za to, da so naši sosedje le spoznali resnost odločitve slovenske vlade in slovenskega elektrogospodarstva, da napravi konec pošiljanju električne energije, ki jo proizvaja jedrska elektrarna v Krškem, pri čemer so si Hrvati, kljub s sprejetim letošnjim gospodarskim načrtom določeni ceni te energije, dovolili plačevati to energijo po svojih- (nižjih) cenah in ne prispevati k stroškom nujne posodobitve, vzdrževanja in priprav na zaprtje elektrarne. Težave pri dogovarjanju o upravljanju jedrske elektrarne so sicer prisotne že vse od osamosvojitve, vendar so nakopičeni dolgovi, ki se po slovenskih izračunih približujejo 3 milijardam tolarjev, po dveh letih groženj le prisilili Eles k ukrepanju, kar je na Hrvaškem izzvalo precej burne odmeve. Nekaj zaradi varnosti in stabilnosti elektroenergetskega prenosnega sistema, nekaj pa tudi kot gesto soli- darnosti ob hudih požarih v Dalmaciji, ki uničujejo tudi elektro infrastrukturo, so se v Sloveniji v preteklem tednu odločili, oba daljnovoda ponovno vključiti v omrežje, saj bi s tem olajšali prenos električne energije iz drugih evropskih držav, kjer Hrvaška kupuje elektriko v času, ko ji elektrika iz Krškega ni dostopna. Ob tem kaže omeniti tudi dejstvo, da se je slovenska vlada s posebno uredbo odločila preoblikovati Jedrsko elektrarno Krško v javno podjetje, v katerem ima Hrvaška svoj lastninski delež, kar je prav tako zelo razburilo Hrvaško, saj nam očitajo, poleg "kraje njihove električne energije" sedaj še "nacionalizacijo" njihove polovice elektrarne. Slovenski minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja se je zato odločil, da slovenska stališča in ukrepe v posebnem pismu pojasni svojemu hrvaškemu kolegu Nenadu Porgesu in predlaga čimprejšnje pogovore za razrešitev odprtih vprašanj. Že dogovorjeni sestanek, ki je bil napovedan za četrtek, so namreč Hrvati odpovedali s trditvijo, da mora slovensko ravnanje v tem primeru obravnavati hrvaška vlada. Ali bo pri tem "zmagalo" ostro in radikalno stališče direktorja hrvaškega gospodarstva Damirja Bcgovi-ča, ki Sloveniji grozi s tožbo, ali doslej bolj umirjena stališča hrvaškega pristojnega ministra, bodo pokazali današnji sestanki in morda meddržavni pogovori, ki jim naj bi takoj sledili. • Š. Ž. GLAS Vsaki naročnici oz. vsakemu naročniku Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI NOVF.GA naročnika, takoj pripada nagrada po izbiri. Zadošča, če obkroiite izbrano nagrado na tem obrazcu. Kot nagrado za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku lahko izberite: ali trimesečno naročnino v enem od letošnjih trimesečij; ali Glasov izlet po izbiri; ali knjige iz založbe Gorenjskega glasa ter reklamni dežnik. Kaj pa za novega naročnika? Novemu naročniku ho poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas brezplačno do izteka naslednjega trimesečja, torej do vključno torka, 29. septembra 1998. Novega naročnika sem pridobil(-a):__ Moj naslov: Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih možnosti/: ali: A/ Glasov izlet po izbiri v letu 1998 ali v letu 1999, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: BI naročnino za_trimesečje 1998, zato dobim časopis tri mesece brezplačno ali: C/ knjigo 'Pod Marijinim varstvom' iz zaloibe Gorenjskega glasa in Glasov reklamni deinik ali: Č/ otroški knjigi 'Abeceda iz Zakajčkove ulice' + 'Kokeršpanjelka Lady pripoveduje' + Glasov reklamni deinik naročam ^m:m»jmzmAS za najmanj eno leto Ime in priimek:.................................................................. Naslov:.............................................................................. Podpis:........................................ če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. Izjava za novega naročnika: S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino vsaj do 31. decembra 1999; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. V primeru, da naročniška služba Gorenjskega glaSd ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: i/polnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej U GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni i/vod časopisa. Praznovanje 130. obletnice taborskega gibanja Program Zedinjene Na osrednji prireditvi ob praznovanju 130. obletnice ljutomerskega tabora seje v nedeljo zbralo 1500 ljudi, ki so prisluhnili predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Francetu Berniku. Ljutomer, 9. avgusta - V nedeljo so se v ljutomerskem Seršenovem gaju v spomin na tabor pred 130 leti zbralo 1500 ljudi, ki so prisluhnili besedam dr. Franceta Bernika o pomenu programa Zedinjene Slovenije in tabora na katerem se je nekoč v uporu proti avstroogrskim sponam zbralo kar 7000 ljudi. Med prisotnimi politiki so najbolj pogrešali predsednika države Milana Kučana in vlade dr. Janeza Drnovška, skromen obisk pa pripisujejo tudi taboru SKD pred tednom dni. O zgodovinskem pomenu taborskega in čitalniškega gibanja pred 130 leti je spregovoril v slavnostnem govoru predsednik Slovenke akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik, ki je ugotovil, da brez upora proti avstro-ogrskemu absolutizmu konec petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je na pobudo naprednih Slovencev nastal program Zedinjene Slovenije in s tem močan dvig narodne zavesti, danes svoje samostojne države verjetno ne bi imeli. Slovenci, razdrobljeni med osem dežel, so tedaj vedno bolj odločno zahtevali enakopravnost z drugimi narodi v monarhiji in spoštovanje tedanje ustave, in kar tri leta so morala miniti, da so nemški meščani dosegli, da se tabori prepovedo. Redka posebnost je bila zagotovo ta, da je mladoslovencem, kot pobudnikom, tedaj za program uspelo dobiti tudi politično drugače misleče, in v kar nekaj pozdravnih besedah je bilo slišati, da bi podobno soglasje za skupni slovenski program potrebovali tudi danes. V tej zvezi je bila najbolj moteča zagotovo odsotnost najvišjih predstavnikov Slovenije - predsednika države io vlade, prisotni pa so bili nekateri strankarski prvaki: Lojze Peterle, Janez Janša, Andrej Ger-enčer in Marjan Podobnik. Skromno udeležbo ljudi pa so v Ljutomeru pripisali dejstvu, da so SKD pred tednom dni izrabili isto obletnico, na istem mestu za svoj strankarski shod. • Š. Ž. Polletno poročilo varuha človekovih pravic Vse več pobud za obravnavo kršitev človekovih pravic Kljub temu da število pobud za proučitev kršitev človekovih pravic narašča, pa v parlamentu še niso našli časa za obravnavo lanskega poročila. Tudi zapori v Radovljici so prenatrpani. Ljubljana, 10. avgusta - Pretekli teden je varuh človekovih pravic Ivan Bizjak predstavil svoje poročilo za sedem mesecev letošnjega leta, iz katerega sledi, da so v uradu prejeli v tem času skoraj dva tisoč pobud, kar je za sedmino več kot v enakem obdobju lani. Posebej se je slovenski ombudsman seznanil z razmerami v vzgojnih domovih in zaporih, zapleta pa se tudi pri urejanju statusa tujcev in pri vojaških stanovanjih. Čeprav poročilo slovenskega varuha človekovih pravic za lansko leto kljub obljubam še ni bilo obravnavano v državnem zboru - predvidoma naj bi se to zgodilo v septembru, prav tako pa poročilo Čaka tudi na obravnavo na vladi, je Ivan Bizjak pretekli teden s svojimi sodelavci predstavil poročilo za sedem mesecev letošnjega leta, iz katerega jc razvidno, da število pobud za obravnavo posameznih konkretnih primerov kršitev človekovih pravic še nadalje raste. V sedmih mesecih so v uradu prejeli 1997 takih pobud, kar je za 13 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Na predlog, da o letnem poročilu spregovore na poslanskih skupinah posameznih strank, so se odzvale le skupina ZLSD, SDS in SKD, obravnavo pa so opravili le v skupini ZLSD, namen takšnih obravnav pa naj bi bil, da bi za nekatere probleme, ki se vlečejo že več let, le našli ustrezne rešitve. Zagotovo je med že dolgo časa nerešenimi vprašanji urejanje problematike vojaških stanovanj, kjer je sicer bil sprejet moratorij na izseljevanje. Posebna nova komisija je sicer pripravila nova merila, ki pa so na predlog ministrstva za obrambo zelo omejitvena in torej v razkoraku s stvarnimi življenjskimi razmerami. Precej težav je tudi pri urejanju statusa tujcev, ki nelegalno prebivajo v naši državi - ocenjujejo, da je takih med 2 in 5 tisoč, pri čemer je nerazrešeno vprašanje, ali je mogoče take osebe izgnati oz. odstraniti iz države brez posebne odločbe, kot so prepričani v službah ministrstva za notranje zadeve, ali pa le z odločbo, na katero je možna tudi pritožba, kot meni varuh človekovih pravic. Ocenjujejo namreč, da je mnogim poteklo dovoljenje za zakonito bivanje v naši državi, ali da nima urejenega statusa že vse od osamosvojitve Slovenije brez svoje krivde. Opozorjeno je bilo tudi, da je Ustavno sodišče že sprejelo pobudo za obravnavo tega vprašanja. Varuh človekovih pravic je opozoril tudi na zanimiv primer pobude vdove z otrokom, ki ji je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, češ da ne pokrivajo takšnih tveganj, zavrnil zahtevek za priznanje pravice do družinske pokojnine po možu, ki je bil kot civilna oseba ustreljen na območju Bosne in Hercegovine. Ocenjuje namreč, da takšna odločitev ne temelji na veljavnih predpisih, in da omenjeni zavod razlikuje med zavarovanci in krši tudi ustavno pravico enakosti pred zakonom. Več takšnih primerov je že pred socialnim sodiščem, ki mu bo varuh posredoval svoje mnenje. Sicer pa je varuh človekovih pravic tokrat posebno pozornost namenil tudi razmeram v vzgojnih domovih in zaporih, pri čemer je bil upor in pobeg gojencev sredi februarja iz prevzgojnega doma v Radečah pri Zidanem mostu še poseben razlog za to, da se proučijo razmere za tisti del populacije, ki sama težko brani svoje pravice. Po obisku v tem zavodu je bilo ugotovljeno, da poostreni nadzor in ukrepi prevzgojni zavod v bistvu spreminjajo J mladoletniški zapor, pa tudi nekateri primeri uporabe fizične sile, izolirne sobe in kratenja pravice do gibanja na svežem zraku so bili ocenjeni kot kršitve oz. kot povsem neprimerni. Nezadovoljive so tudi razmere v zaporih v Ljubljani in Radovljici, kjer so predstavniki urada varuha človekovih pravic našli primere prenatrpanih celic (v celici za dva so bili štirje zaporniki) in neustrezno urejenih sanitarij ter ugotovili, da so v Ljubljani zapornikom zasegli peticijo s pritožbami nad razmerami * zaporih, ki so jo zaporni^ naslovili na državne organi Predstavniki urada varuha človekovih pravic so vodstvu zaporov predlagali, da se peticija zapornikom vrne. Za konec omenimo še informacijo o tem, da sta se v poročilu evropske komisije za človekove pravice znašli tudi dve zadevi iz Slovenije, pri čemer je ena vezana na pripor in postopke, druga pa z vprašanjem vojaških pokojnin. • Š. 2» Sedem kandidatov za prvega med tožilci Drobničeva ura odbije novembra Med kandidati so pripombe, da si ustvarja Barbara Brezigar s predstavljanjem v javnosti prednost. Ljubljana, 10. avgusta • Komaj je pred osmimi leti sedanji generalni tožilec Anton Drobnič zasedel to funkcijo, so se začele zahteve po njegovi razrešitvi. Drobnič je zdržal 8 let in, kot je povedal minister za pravosodje Tomaž Marušič, se mu ne izteče mandat niti prvega niti zadnjega decembra, ampak 14. novembra, ko je pred osmimi leti prisegel pred državnim zborom. Pravosodni minister je skladno z novim zakonom o tožilstvu razpisal 45-dnevni rok za zbiranje kandidatur za najvišje tožilsko mesto v državi. Minister bo predlagal vladi v obravnavo vse kandidate, ta pa naj bi, tako se sliši, predlagala državnemu zboru v potrditev in sprejem le enega kandidata. Generalni državni tožilec je po novem izvoljen za 6 let z možnostjo enkratne ponovitve mandata. Na razpis se je prijavilo 7 kandidatov. Vsi so tožilci. To so Jože Friedl, Marjan BobiČ, Anton Ribnikar, Barbara Brezigar, Zdenka Cerar, Zvonko Fišer in Franc Mazi. Nekateri kandidati menijo, da stopajo v neenakopravno tekmo z Barbaro Brezigar, vrhovno državno tožilko in vodjo skupine tožilcev za posebne naloge. Njo namreč nekateri že razglašajo za Drobničevo naslednico in je javnosti bolj znana kot drugi kandidati. Minister Marušič je dejal, da bo pri njegovem odločanju prednjačila strokovnost kandidata, podpredsednik vlade Marjan Podobnik pa je dejal, da bo imel pri izbiri večjo besedo minister, če se koalicija ne bo uspela dogovoriti. • J.Košnjek Poletne prireditve "Tkžić VEČER MONGOLSKE LJUDSKE GLASBE s skupino TEMUZHIN 13. avgust 1998 ob 20.30 uri, letno gledališče v primeru dežja v Tržiškem muzeju cena vstopnice: 1.000 SIT INFORMACIJI O PRIREDITVAH IN PRODAJA VSTOPNIC: INFORMACIJSKA PISARNA OBČINE TRŽIČ, Trg ivobed. IS, Tržtf, tal: (064) 56-45-24 Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavcc / Odgovorna uredn** " i: Igor Kavčič, Helena Jelovčan, Jote Košnjek, Lca Mencinger, Urša Pelernel, Stojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Mi»°) (MMM^M GLAS I eopoldina Bogata; I Novinarji m uredniki; Ustanovitelj in izdaiatdi' Volčjak,CvetoZaplotnik. Danica Zavrl-Žlcbir, Andrej Žalar, Štetan Žargi' Lektoriranje: Marjeta Vozlič/ Fotografija: Gora/dŠinik.Tina Doki / Priprava za tisk: Media Af • ' J J' Kranj / jisk: DELO - TČR. Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 0647223-111, telefax: (M222-9H' Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS mail: info@g-gla.s.si /Mali oglasi: tclclon: 1164/223-444 • sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. sreda do • • ure / Časopis i/haja ob totkih in petkih. Naročnin: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 211 % popusta. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: p KRANJ ceniku Prometni davek po stopnji 5 % v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-<)2| / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). Poleti obisk v vrtcih zelo upade Stare mame so poleti najboljše varuške Poleti je v vseh vrtcih najmanj polovico manj otrok kot pozimi. Letošnji vpis v gorenjske vrtce povsod zadovoljiv. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Kranj, io. avgusta - Predšolskim otrokom je tudi poleti v vrtcih ?e'o prijetno, saj vzgojiteljice poskrbijo, da je veliko igre z vodo "» žogo. Poletna vročina je utrujajoča tudi za otroke, zato so v I^jhujši vročini v zaprtih prostorih. Otroci, ki jih starši poleti spišejo iz vrtca, so največ pri starih mamah ali pri sorodnikih. Starši, ki za svoje predšolske otroke nimajo domaČega varst-Va starih mam, morajo vse leto ^ozitj svoje malčke v vrtce, "nbli/no polovica ali nekoliko ^anj predšolskih otrok je v vrtcih tudi poleti. Zanimalo nas je, koliko Vrtcev je na Gorenjskem odpi -jlr> tudi poleti, kakšen bo 'etošnji vpis v vrtce v nekaterih Sorenjskih vzgojnovarstvenih Organizacijah, predvsem pa to, kako malčki preživljajo poletne dni v varstvu vzgojiteljic? . Kako je v letošnjih res vročih ln preveč vročih dneh v vrtcih? Vrtci se združujejo V gorenjskih vrtcih je že nekaj let kar dovolj prostora Za vse predšolske otroke, ki Potrebujejo varstvo. Pred leti Je bil v nekaterih vzgojnovarst-nih organizacijah £e kar kritično slab vpis in so ponekod resno razmišljali, da bo treba nekatere vrtce zapreti. Deloma 2aradi manjšega števila otrok, deloma zaradi cen v vrtcih, kajti Vrtci za marsikatero družino niso poceni, deloma pa tudi Zato, ker je vedno več žensk ostalo brez zaposlitve. Še več pa je bilo žensk, ki so se kot stare mame upokojile kot ^Tesežki in takoj dobile novo yaPoslitev: varstvo vnukov. , edno se v soseščini tudi najde akšna prijazna soseda, ki je °stala brez dela, se upokojila in ^e pripravljena "na črno" kaj 2aslužiti: varovati predšolske °troke. Tega varstva niti ni ako malo. Za starše je res *akšen tolar cenejše, ni pa Poceni. Zdaj se vpis v vrtce nekoliko Popravlja, število otrok se je n?koliko dvignilo. Rojstni let-n'k 1991 in 1992 je bil za vrtce j^jbolj kritičen, saj se je v teh et.ih na Gorenjskem rodilo naJrnanj otrok. Zakaj? Tega ne ve nihče, vzrokov je pa lahko več. Eden '2rned njih je - in morda kar Zelo verjeten - da zaradi pohanih in drugih razmer. Zaradi vojne. , boleti se gorenjski vrtci ne-*ako združujejo, kajti nekatere . rtce zaradi slabega obiska zaprejo. Tudi otroci so v mešajo'1 skupinah, vzgojiteljice pa P^ijo, da otroci poletno spremembo čimmanj občutijo. Tudi Zgojni program se prilagaja P°'etnemu času: več je igric na Prostem, več je iger z žogo, Pred vrtci je voda in mamljivi bazenčki. J vrtcu na Janini dovolj prostora v Tržiču so poleti zaprte j^ote vrtcev na Deteljici, v pr!?an }n Lomu, odprta sta le yalček in dva oddelka na gradu. .Poletnih mesecih obisk tržiš-*n vrtcev zelo upade in starši večinoma odločajo, da otro- ka za dva meseca izpišejo iz vrtca. V Kranju so poleti manjši vrtci zaprti od štirinajstih dni do treh tednov, večji se "združujejo" - prilagodijo tako, da združujejo oddelke glede na število otrok. Velja, da bolj oddaljeni vrtci - vrtci na podeželju - za krajši čas zaprejo svoja vrata. Starši v času poletnih mesecih, ko otroka izpišejo, v kranjskih vrtcih plačajo 40 odstotkov oskrbne cene. Strokovna delavka Majda Pipan nam je dejala, da bo vpis v kranjske vrtce letos približno enak kot lani. Nekateri Vrtci so že polni, v drugih je še dovolj prostora. Starši otroke vse leto vpisujejo v vrtce, zato se število vpisanih spreminja. Največ prostih mest je ponavadi v vrtcu na Planini, kjer se je naselje "postaralo", največja gneča je v podeželskih vrtcih. Lanska generacija malčkov je bila kar številčna, zato se vpis v nekaterih oddelkih povečuje. Na vpis seveda vpliva tudi to, da so današnje stare mame razmeroma mlade upokojenke, ki varujejo vnuke, veliko je tudi v Kranju nezaposlenih mladih mamic. Tako je veliko domačega varstva dojenčkov in dveletnih otrok, ko pa je otrok star tri leta, začuti potrebo po druženju s sovrstniki in tedaj je več vpisa v vrtec. Tako kot povsod drugod je največ zanimanja in vpisa za skrajšane programe, ki so tudi cenejši. Poleti vzgojno delo večinoma poteka po posebnem programu in na prostem: igre z vodo, peskom, glasbena vzgoja, otroci veliko hodijo, v najhujši vročini pa so seveda v ohlajenih prostorih. Nobenega malega šolarja V jeseniški občini so štirje večji vrtci in tri enote, po besedah ravnateljice Milojke Klinar pa je tako kot povsod drugje poletni obisk vrtcev manjši. V jeseniški občini se je najmanj otrok - približno 40 manj - rodilo leta 1992, kar ugotavljajo tudi povsod drugod. Zdaj rojstva niso tako zelo v upadanju in so manjših otrok vpisali več kot pred nekaj leti. Skupno" število otrok v jeseniških vrtcih je približno 600 - letos jih je do zdaj vpisanih 590. Poleti v jeseniških vrtcih zelo upade število malčkov, v organiziranem varstvu ni nobenega malega šolarja. Kje so? Večinoma pri starih starših, pri sosedih, znancih. Ko starši poleti izpišejo otroka iz vrtca, plačajo le režijske stroške. Zelo se povečuje vpis otrok v kratke programe, ki trajajo štiri ure, zanimanja za celodnevno varstvo pa ni več toliko kot nekdaj. Čeprav so na Jesenicah Te dni v vrtcu Jasmina. Foto: T. Doki zelo pazljivo zviševali ceno oskrbe v vrtcih, postopno po 200 tolarjev, je očitno za številne mlade družine kar visoka in je eden izmed tehtnih vzrokov, da se najde cenejše domače varstvo ali varovanje na "črno". Številne ženske so ostale doma, na čakanju in so takoj pripravljene varovati predšolske otroke sosed in znancev. To se zelo pozna pri vpisu in obisku vrtcev. Poleti v jeseniških vrtcih "kombinirajo" varstveno delo po številu vpisanih otrok. Zelo pazijo, da se otroci dobro počutijo in da radi obiskujejo vrtec. Otroci so zelo občutljivi in takoj pozorni na spremembo. Hitro opazijo, da njihovi stari prijatelji manjkajo, zato v vrtcih pazijo, da ne menjajo vzgojiteljic in pozorno usklajujejo dopust. Tisti najmlajši, ki obiskujejo vrtce poleti, niso prikrajšani ne za igre z žogo in še manj za bazene. Vrtci imajo kar velike bazenčke na prostem, pred vrtci postavljajo šotore, končno pa jim je uspelo, da so vse vrtce ogradili, kajti prej so bila vedno znova uničena vsa igrala na igriščih. Več povpraševanja po jaslih "Dobra tretjina predšolskih otrok je tudi poleti v vrtcih," pravi ravnateljica radovljiških vrtcev Francka Kocjan. Med poletnimi počitnicami je zaprt le vrtec v Kropi; ta vrtec je zamenjala Kamna Gorica -drugače pa so vrtci v Lescah, Radoljici, Brezjah in drugod odprti vse leto. "Poleti je v vrtcih zelo prijetno, vsi se med seboj poznajo. Vsako obdobje, ki ga otrok preživi v organiziranem varstvu, ima svoj čas. Poskrbimo za veliko igral, za bazenčke na prostem, za igre z žogo, za prijetno druženje v naravi in predvsem za to, da se poleti vzgojiteljice čimmanj menjajo. Otroci se počutijo varne pri vzgojiteljicah, ki jih poznajo." V radovljiške vrtce bo letos kar dober vpis, tudi v štiri oddelke begunjskega vrtca, ki so ga na novo odprli decembra lani. Vseh oddelkov je 34 in vsi so in bodo dobro zasedeni. Vidi pa se, da je bilo leta 1992 manj rojstev, saj je veliko manj otrok v pripravi na malo šolo - kar za en oddelek manj. V vrtcih, ki so v radovljiški občini, je veliko več povpraševanja po jaslih. Letos bodo imeli kar šest oddelkov več kot lani. Za organizirano varstvo v vrtcih se zanesljivo odločajo predvsem družine, ki že imajo enega otroka v vrtcu in tudi sedanja generacija staršev predšolskih otrok je prepričana, da je varstvo v vrtcu za otroka vzgojno najboljše in najbolj koristno. Poleti se življenje v vrtcu dogaja na prostem, če le vročina ni prehuda in je treba poiskati senco v malo bolj ohlajenih prostorih. Vročina je tudi za najmlajše zelo utrujajoča. Otroci v vseh radovljiških vrtcih čofotajo v bazenih na prostem, obiskujejo pa tudi radovljiški bazen. Veliko se igrajo na vrtovih in tudi hrana je poletnemu času primerna. Zelo pa pazijo na spremembe, saj se otroci poleti v vrtcih neprestano menjajo. Čimamnj se mora pri varstvu najmlajših menjati tudi kader, kajti že kombinacije z oddelki so za otroke kar hude spremembe. Takoj opazijo, da so sovrstniki v vrtcu drugi in pogrešajo svoje stare znance in prijatelje. Starši, ki poleti odjavijo svoje otroke, plačajo le režijske stroške. Sicer pa je večina staršev, katerih otroci obiskujejo radovljiške vrtce, v srednjem plačilnem razredu. Večina je od tretjega do šestega plačilnega razreda in zelo malo je takih, ki plačajo najvišjo ceno. Do izpisov otrok iz vrtcev ne prihaja tako množično kot morda drugod. Huda stiska v Kamniku V škofejloških vrtcih je po besedah ravnateljice Olge Ban-delj poleti tretjina otrok. Tisti, ki poleti vzamejo otroka iz vrtca, plačajo rezervacijo, ki je 50 odstotkov veljavne cene oskrbnine. Vrtec Ciciban so zaprli vza 14 dni, Čebelico za mesec dni, Rožleta za dva meseca, ker je v bližini drug Vrtec. Zelo pa so veseli letošnjega vpisa otrok v vrtce, saj bodo vsi vrtci jeseni polno zasedeni. Povsem drugače pa je v Domžalah in v Kamniku, kjer morajo zaradi pomanjkanja prostorov že nekaj let zavračati številne starše predšolskih otrok. Tako v Domžalah kot v Kamniku ob vpisu otrok v vrtce zavrnejo vsaj 200 predšolskih otrok, ki nimajo varnega domačega varstva in so zato starši na milost in nemilost prepuščeni dnevnim improvizacijam, komu bodo zaupali otroka. V Domžalah so lani zavrnili več kot 500 prošenj staršev predšolskih otrok, vendar so obnovili nekaj starih vrtcev in prostorov, tako da so vsaj deloma omilili hudo stisko. Nekaj je zaleglo tudi to, da so staršem priporočili, naj vendarle vpišejo svoje otroke tudi v ljubljanske vrtce, kjer je bilo dovolj prostora. Veliko Dom-žalčanov se vozi na delo v Ljubljano. Zaradi hude stiske bodo predvidoma še letos zgradili vrtec v Radomljah, vrtec pa željno pričakujejo tudi starši predšolskih otrok v Dragomlju in v Rovah. Izredno huda stiska je bila zaradi denacionalizacije -izgubili so velik vrtec za 140 otrok - v Kamniku, a so zgradili novega. Stisko poskušajo omiliti tudi z manjšimi vrtci : v Tuhinjski dolini, s krščanskim vrtcem v Kamniku, a občina ima za vrtce premalo denarja. Varstvenih družin kljub prizadevanju ne morejo najti, starši pa se upravičeno branijo, da bi otroke vpisovali v ljubljanske vrtce. Neznosna prometna gneča v konicah na cestah proti Ljubljani ne dopušča, da bi otroke vozili tako daleč v takih prometnih razmerah. • D.Sedej AMZS V kranjski bazi Avto-moto zveze Slovenije so nam sešteli skupno število vlek in pomoči, ki so jih od petka do danes opravili po gorenjskih cestah. Z njihovimi vlečnimi avtomobili so morali s cest odvleč 30 zaletelih ali močno okvarjenih vozil, 12-krat pa so se njihovi delavci odpravili na kraj, kjer so se voznikom vozila pokvarila toliko, da so jih lahko popravili na kraju okvare. GASILCI Kranjski gasilci so ne glede na polno luno imeli te dni "na srečo" malo dela. Na Sempeterski ulici v Stražišču so pogasili votlo lipo, v kateri je bilo večje gnezdo sršenov, ki je nekoga zelo motilo tako, da je gnezdo zažgal. Iz ulice Staneta Rozmana je stanovalka poklicala gasilce, ker se ji je v kopalnici delno odtrgal 80-litrski bojler. Škofjeloške gasilce so obvestili, da so na Mladem vrhu za Starim vrhom opazili gost dim. Gasilci PDG Javorje so se odpravili tja in ugotovili, da je šlo samo za kurjenje odpadkov. Jeseniški gasilci so imeli tehnično intervencijo zaradi najdbe neeksplodirane granate, ki so jo potem prepeljali v zato primerno skladišče. Pomoč so nudili tudi pri prometni nesreči, ki se je pripetila na avtocesti Vrba - Hrušica. V stanovanju na Savski ulici na Javorniku pa so pogasili kuhinjsko napo. GORENJSKI NOVOROJENČKI V minulih štirih dneh je Gorenjska pridobila 28 no« vih prebivalcev. V kranjski porodnišnici se jih je rodilo 24, od tega 13 deklic in 11 dečkov. Najtežja je bila deklica s 4400 grami, najlažji pa deček s 2420 grami. Na Jesenicah pa so rodili 2 deklici in 2 dečka. Najtežji deček je po porodu tehtal kar 4600 gramov, najlažji deklici pa je tehtnica pokazala 2170 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice tudi minuli konec tedna nikakor ni minil mirno. Zopet so imeli veliko primerov na kirurškem oddelku, tokrat kar 213. Na internem oddelku je 46 ljudi potrebovalo nujno zdravniško pomoč, na pediatriji 13 otrok in na urgenci 10 bolnikov. TURIZEM Na Bledu so imeli minuli konec tedna v hoteli 85-odstotno zasedenost v kampu pa 90-odstotno. Voda v Blejskem jezeru ima 25 stopinj. V Bohinju pa so v hotelih zabeležili 106-odstot-no zasedenost, v apartmajih 90, v kampu 108 in v zasebnih sobah pa 71-odstotno zasedenost. Temperatura vode v Bohinjskem jezeru pa je 24 stopinj Celzija. Na Sobcu imajo trenutno 40-odstotkov več gostov kot v istem obdobju lanskega leta. V kampu je 1300 turistov, čez vikend pa je bilo vsak dan še 500 dnevnih gostov. Vabijo pa vas tudi v kamp Kamne v Mojstrani, kjer imajo še nekaj prostora. RADIO 24 UR DOBRE GLASBE!!! ZAGORENJKE IN GORENJCE! POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE ___TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 W KABELSKA TV m\ \JL KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16, Kamnik C+T1/ telefon: 061/817-313 oglašujte v našem programu -^___zap0v0uni poste! Največje gradbišče je v Voklem, kjer urejajo cesto proti Šenčurju. Obsežna gradbena in vzdrževalna dela v šenčurski občini - Lepši vrtci in šola, boljše krajevne ceste Šenčur, 10. avgusta - Trenutno največje gradbišče je v vasi Voklo, kjer bodo kmalu uredili križišče in cesto proti Šenčurju. Prva leta so imele prednost naložbe v centru občine, zlasti izgradnja šenčurskega vrtca, letos pa bodo veliko proračunskega denarja porabili za razna dela po vseh krajih. Kot je povedal župan Franc Kern, jih bo stala približno 15 milijonov tolarjev posodobitev križišča in ceste > Voklem, kjer urejajo tudi parkirišča ob šoli in obnavljajo vrtec. Letos so namenili veliko po/.ornosti prav obnovam Vrtcev in šol. Prejšnji mesec so začeli z zamenjavo oken in tlakov v vrtcu Janček na Visokem, kjer bodo obnovili tudi kuhinjo, prebelili prostore in jih na novo opremili. Na igrišču bodo postavili nov peskovnik in asfaltirali dvorišče zadružnega doma. Lepši bo tudi vrtec v Voklem, kjer popravljajo stavbno pohištvo in talne obloge ter pleskajo stene. V notranjosti bo nekaj nove opreme, nova pa bo tudi ograja ob obnovljenem igrišču. V novem vrtcu v Šenčurju nadaljujejo z urejanjem polovice podstrešja, kjer bo že septembra nekaj prostorov za vrtec in glasbeni oddelek. Še letos naj bi tam odprli novo zobno ambulanto. V šenčurski osnovni šoli potekajo vzdrževalna dela, v Trbojah pa notranja obnova šole in postavitev ograje okrog stavbe in dvorišča. "V ta namen bomo porabili kar precej letošnjih proračunskih sredstev, po obsegu in stroških največja investicija pa je posodobitev ceste v vasi Voklo. Približno 15 milijonov tolarjev nas bo stala preureditev križišča pri cerkvi, razširitev ceste in izgradnja pločnika mimo šole. Med šolo in cerkvijo gradijo tudi nova parkirišča, da bo rešen problem parkiranja ob cesti. Severni del vasi je že dobil novo razsvetljavo, obenem pa poteka obnova vseh napeljav ob cesti proti Šenčurju," je povedal župan Franc Kern. Kot smo izvedeli v kraju, tudi vaščani pomagajo pri raznih gradbenih delih in dokončni obnovi cerkve sv. Jerneja. Prepričani so, da bodo ob vaškem prazniku 23, avgusta lahko predali namenu vse letošnje pridobitve. Številne prireditve ob prazniku Med Šenčursko Šolo in križiščem proti Visokem bodo zgradili pločnik. Večje gradbišče so ta teden odprli pri športnem parku v Šenčurju, kjer bodo do srede septembra razširili cesto od odcepa pri šoli, zgradili nov pločnik, naredili povezavo med cesto na Visoko in Pipanovo ulico ter zgradili primarni kanalizacijski vod. Začenja se tudi širitev ceste Olševek -Hotemaže in izgradnja opornega zidu na Olševku ter obnova ceste in izdelava pločnika v Prebačevem, v Šenčurju pa je v načrtu asfaltiranje več odsekov cest in ureditev javne razsvetljave v nekaj ulicah. Razsvetljavo so že dokončali na Lužah, kjer bodo asfaltirali tudi del ceste. Nove luči bodo zasvetile pred jesenjo še v Hrastjah in ob cesti Milje - Visoko. V Vogljah so uredili odvodnjavanje meteorne vode iz vasi. Poceni ne bo niti obnova cerkev v Srednji vasi, Hotemažah in Voklem ter na Lužah. Razen tega načrtujejo v šenčurski občini še obnovo strehe na domu kulture v Trbojah. • S. Saje Potres poškodoval Tičarjev dom V vseh naših visokogorskih planinskih postojankah - tudi v Tičarjevem domu na Vršiču - oskrbniki ugotavljajo, daje doslej obisk manjši kot minula leta. Manj je predvsem nočitev, manj prodaje alkoholnih pijač, več pa je dnevnega obiska. V Tičarjevem domu na Vršiču so imeli manj gostov tudi zaradi zapore ceste v Trenti. Postojanko je prizadel potres, zato so se prt Planinskem društvu Jesenice odločili za obnovo. Še letos bodo opravili nekatera sanacijska dela, predvsem v kleti, ki jo zamaka voda, naslednje leto pa povsem obnovili stavbo. Dela bodo veljala okoli 20 milijonov tolarjev. - Foto: D. Sedej Po Aljaževih stopinjah in za občo korist Letošnjega občinskega praznika so se najbolj razveselili stanovalci osmih stanovanj v novem bloku v Mojstrani. Kranjska Gora, 10. avgusta - Občina Kranjska Gora je svoj tretji občinski praznik, ki ga praznuje v spomin na dovškega župnika in rodoljuba Jakoba Aljaža, ki je 7. avgusta leta 1896 postavil stolp na vrhu Triglava, praznovala s številnimi prireditvami. Tedaj je Jakob Aljaž zapisal: "Ta stolpič sem postavil po svojem načrtu in na svoje stroške ter na svojem svetu v občo korist." Nova občina Kranjska Gora je 'v štirih minulih letih tudi delala zgolj v občo korist. Njen prvi župan Jože Kotnik je v pozdravnem nagovoru na slavnostni seji in ob podelitvi letošnjih priznanj med drugim dejal: "Prvi občinski svet občine Kranjska Gora je s prvo občinsko upravo in županom oral ledino. Od oblikovanja prvega statuta občine je svet pokazal svojo moč delovanja v smeri skupnih interesov in postavil temelje za nadaljnje delo. Kdo je proti razvoju? Prevladovali so skupni interesi v dobro vseh občanov. Kot izrazito turistična občina je kranjskogorska občina zanimiva za naložbe, tudi take, ki niso v skladu z razvojnimi smernicami občine. Novopečeni lastniki kapitala izkoriščajo edinstveno okolje in še preden dogradijo objekt, prodajo počitniška stanovanja. Ne menijo se na dolgoročno škodo, ki jo povzročajo kraju in okolju, pomemben je -profit. In predvsem taki, ki so v preteklosti znali izkoristiti nerede pri evidencah, ki so dajali nepopolne informacije, danes najbolj ostro kritizirajo politiko občine, ki jih je z ureditvijo evidenc odkrila. Red razkrije marsikatero nepravilnost in postavi vse občane v enak položaj. Tudi tistih 400 in več, ki niso plačevali davščin, puščali pa v Zgornjesavski dolini odpadke. Izkoriščali so prelepo okolje in govorili, kaj vse bi bilo treba še storiti. In prav tisti so danes najbolj glasni zaščitniki nižjih slojev prebivalstva, v resnici pa jim gre le za svoj interes in dobiček. Najbolj glasni nasprotniki največje okoljevarst-vene investicije v Zgornjesavski dolini so ravno tisti, ki s svojo dejavnostjo najbolj obremenjujejo okolje in nikoli niso dovolili analiz svojih odplak. Vsak trenutek se moramo zavedati, da se zgodovina ni začela z nami, da smo nasledniki dela prejšnjih rodov, daje bilo vloženega veliko truda, volje in gorenjske trme, da smo nadaljevali tam, kjer so nam dovolili nadaljevati. Upamo, da bomo dostojni nasledniki naših prednikov. Občinski svet se je odločil, da bo kanalizacijski sistem prednostna investicija, zato pri projektu sodelujejo najboljši strokovnjaki. Evropska investicijska banka je določila projekt kot prioriteto in odobrila izjemno ugoden kredit. Občina bo storila vse, da bi zmanjšala obremenitve gospodinjstev na minimum in omogočala vse možne oblike financiranja. Kraji v zgornjesavski dolini so vedno bolj urejeni tudi po zaslu- gi prizadevnega dela vseh krajevnih skupnosti. Prednostna naloga pa v občini še naprej ostaja turizem, ki je zdaj na prelomnici, saj potrebuje nova vlaganja in nove produkte, če želi ostati konkurenčen. Občina bo soudeležena pri izgradnji bazenov, poskrbeti mora za financiranje večnamenske dvorane iz koncesijskih dajatev od iger na srečo." Pet otrok - večje stanovanje Tako župan kranjskogorske občine v slavnostnem nagovoru, svetnikom pa je predsednik občinskega sveta Jože Zupančič podelil spominska darila, znake občine Kranjska Gora v spomin na prvi občinski svet, ki je oral ledino v teh krajih. Ob letošnjem občinskem prazniku so v Podkorenu odkrili spominsko ploščo akademiku, prof. dr. Francu Čelešniku in predstavili knjigo Velimirja Vu-likiča Kirurgovo življenje. Knjiga je izšla ob 25-letnici profesorjeve smrti in 50-obletni-ci oddelka oziroma Klinike za maksilofacialno in oralno kirurgijo. Prof. dr. Franc Čelešnik je s svojo požrtvovalnostjo in sposobnostjo ustanovil Kliniko za čeljustno kirurgijo v Ljubljani, bil velik strokovnjak na svojem področju, zato se je ob otvoritvi spominske plošče v Podkorenu /bralo veliko akademikov, ki so se spoštljivo poklonili njegovemu spominu. V okviru letošnjega praznovanja so odprli slikarsko kolonijo Vrata, nov Šlajmerjev dom v Vratih, razstavo fotografij Vida Černeta Prehojene poti razvoja Kranjske Gore, praznovali so gasilci v Podkorenu in v Kranjski Gori, bile so številne športne in kulturne prireditve. Letošnjega občinskega praznika so se najbolj razveselili stanovalci novega bloka v Mojstrani, kajti občina je porušila stari in neprimerni prejšnji blok in zgradila osem lepih novih neprofitnih stanovanj. Ključe novih stanovanj sta stanovalcem izročila župan in predsednik občinskega sveta, ki je ob otvoritvi novega bloka med drugim dejal, da po zakonu mora občina zgraditi na leto po eno stanovanje, v občini Kranjska Gora pa se je v nova stanovanja preselilo skupaj že dvanajst družin. V Mojstrani se je ob občinskem prazniku vselilo osem družin, v stanovanja pa bodo preuredili tudi spodnje prostora bloka, saj so bili prej namenjeni lokalom, a ni bilo interesa. Ko je Jože Zupančič izročal ključe novih stanovanj družinam, je obljubil, da bo v prihodnje občina vsem tistim družinam, ki bodo imele pet ZRCALCE, ZRCALCE Čas govorov in pokroviteljstva Da smo že krepko v predvolilnem času - volitve za župane v občinah bodo novembra - priča tudi simpatična izjava nekega predsednika društva upokojencev. Takole je dejal možakar. "V našem društvu smo proslavljali lep ustanovitveni jubilej. Brez denarja ni muzike in tudi naše proslave brez sponzorske-ga denarja ne bi bilo. Minula tri leta smo za vsako prireditev hodili gor in dol po občini in privatnike "fehtarili" za kakšen tolar. Do župana sploh ni bilo vredno iti, saj nam je vedno zaloputnil vrata pred nosom. Tokrat pa smo modro pogruntali, da smo pred volitvami. Poklicali smo kar neljubega nam župana, če hoče biti pokrovitelj. Seveda je z navdušenjemmpograbil pokroviteljstvo, strumno tudi govoril na naši proslavi in bil sploh ah in oh..." Predvolilni Čas dela malodane čudeže, zato v društvih in organizacijah - izkoristite priložnost Nič zato, če vam v resnici pade kakšen jubilej šele v prihodnje leto. Pa ga organizirajte predčasno! Prihodnje leto vas na novo ustoličeni župani še *povohali ne bodo... Številne prireditve, ki so jih pripravili v okviru letošnjega občinskega praznika, so bile v znamenju obujanja starih navad in običajev. - Foto: D.Sedej otrok, preskrbela novo, večje stanovanje. V kroniki Planinskega društva Dovje - Mojstrana bo praznovanje 70-letnice društva še posebej bogato opisano, saj so dobili nov učni center za šolanje alpinistov in gorskih vodnikov v Vratih. Šlajmerjev dom bo poslej sodobna učilnica, obenem pa prepotrebna dopolnitev že pretesnega in zelo obiskanega Aljaževega doma. Pridobitev je precejšnja, saj je Šlajmerjev dom veljal 45 milijonov tolarjev. Odprli so ga z mašo, popoldne pa je bilo v Vratih planinsko rajanje. V Kranjski Gori je bila masa za preminule gorske reševalce, njihovemu spominu se je prišel poklonit tudi predsednik države Milan Kučan s soprogo Štefko. V dolino -Vrat so pripravili vsakoletni planinski pohod, v Ratečah pa je na tisoč obiskovalcev prišlo na tradicionalno dobro obiskan vaški dan. • D* ~1 1 Letalske (in druge) prireditve na letališču v Lescah { Odprli vrata in leteli I V soboto in nedeljo so v Alpskem letalskem l centru na letališču v Lescah pripravili "dan odprtih vrat" in "srečanje z gorenjskimi letalci". Lesce, 10. avgusta - Pretekli konec tedna je bil na letališču v Lescah nadvse živahen. Člani ALC so namreč povabili ljudi, da si pobliže ogledajo njihovo dejavnost, se z njimi popeljejo nad Gorenjsko in ob zabavi preživijo nekaj prijetnih uric na zelenem travniku ob Lescah. Na že tradicionalne prireditve Alpskega letalskega centra Lesce, kot je bil sobotni dan odprtih vrat in nedeljsko srečanje z gorenjskimi letalci, se je kljub skromni propagandi odzvalo nekaj tisoč obiskovalcev, ki so si lahko v soboto pod strokovnim vodstvom ogledali vso letalsko tehniko, ki jo premorejo na letališču v Lescah, zlasti v nedeljo pa tudi ogledali letalski miting, ki so ga pripravili letalci in padalci ALC in nekateri gostje iz drugih letalskih klubov. Take prireditve so zagotovo najboljši dokaz za iskrenost želje, da se letalska dejavnost, ki je le na videz "rezervirana" za nekatere izbrance, približa ljudem in mnogi so s prvim letom ali padalskim skokom v življenju lahko tudi okusili, kaj letalce vleče v nebo. Oba dneva so namreč kar štiri taksi letala, trije veliki dvokrilci An - 2 in štiri dvosedežna jadralna letala po znižanih cenah vozili ljudi na krstne polete in skoke, tisti najpogumnejši pa so lahko izkusili celo "sladkosti" letalskih akrobacij v motornem ali jadralnem letalu. Če so bili posebnost sobotnih obiskov strokovno vodeni ogledi in razlage letal, pa so leski letalci z gosti iz Portoroža in Celja v nedeljo uprizorili pravi letalski miting, kjer je bilo kljub očitni improvizaciji videti resnično veliko letalskega in padalskega mojstrstva. Ob sicer hudi vročini so na lepo urejenem letališču člani ALC poskrbeli tudi za jedačo in pijačo v soboto zvečer pa so se do ranega nedeljskega jutra obiskovalci lahko zavrteli tudi ob zvokih skupine Agropop^ OBISK NA CEGELNICI Gručasto naselje pod gozdnato teraso Udin boršta Prej manj duš v vasi, kot je danes vseh hiš Zgodovinski viri pričajo, da je v 18. stoletju živelo na Cegelnici le 79 duš, danes pa je v 85 domovih več kot 260 prebivalcev. Nova avtomobilska cesta se bo še bolj približala naselju, zato je negotov tudi razvoj edine kmetije v vasi. Cegelnica, 8. avgusta - Že 'zgradnja hitre gorenjske ceste mimo Naklega v osemdesetih letih je prebivalcem odvzela vsakdanji *nir. Nova avtomobilska cesta se bo še bolj Približala naselju, zato je Negotov tudi razvoj edine kmetije v vasi. Kot zagotavlja nakelski župan, bodo zaščitili interese krajanov, družba za avtoceste pa obljublja namestitev ograd Proti hrupu. Predniki sedanjih prebivalcev Cegelnice se niso ukvarjali s takimi težavami. Na Cegelnici, samostojnem zaselku vasi Naklo, je bilo v letu 1785 le 16 hiš in 79 duš. Tako je zapisano v Zgodovini naklanske, dupl-Janske in goriške fare, kjer so se drugi podatki o prebivalstvu v tej vasi. Skoraj stoletje zatem sta bili namreč v vasi dve hiši Več, duš pa je bilo komaj 69. "Naša družina je začela delati hišo na Cegelnici leta 1958, vselili pa smo se vanjo čez štiri 'eta. Takrat je bilo to majhno naselje, saj je bilo v njem le 26 hiš. Bilo je prav prijetno, čeprav smo živeli brez posebnega udobja. Prej smo vodo nosili kar iz vaškega korita, kamor je bil speljan potok Lebinca. Ko sem se leta 1967 Pridružil vodstvu takratne KS Naklo, smo se lotili napeljave Vodovoda. Marca 1973 smo se dogovorili za asfaltiranje ceste iz Naklega do vrha našega naselja, saj je do tja vodila le °zka makadamska pot. Po 600 Kakšna bo usoda Muhovčeve kmetije in dveh stanovanjskih hiš zaradi izgradnje avtoceste, še ni znano. pokazala anketa med prebivalci naselja, je večina ljudi pripravljena plačati okrog 150 tisoč tolarjev prispevka za hišni priključek. Tako bomo zagotovili, da bo okolje ostalo čisto tudi za prihodnje rodove. Danes je v vasi 85 hiš, kar je precej več kot pred tremi desetletji. Takrat sem bil tudi sam med graditelji 12 hiš v sedanjem srednjem delu naselja. Ob težavah - mi smo jih imeli predvsem z meteornimi Zdenko Košir Janez Pivk Marija Jagodic takratnih dinarjev je moral Prispevati vsak zaposleni prebivalec, lastnik hiše in imetnik avta ali traktorja. Tudi delali Snio veliko sami. Podobno je ^ilo z napeljavo telefonov, za kar smo prispevali po pet ^očakov. Trud je bil Poplačan, ko so 29. novembra '^73 na Cegelnici zazvonili prvi telefoni," navaja iz svojih zapiskov o razvoju Cegelnice Zdenko Košir. Upokojeni delavec Iskre pa ni skrbel le za Svoje naselje, ampak je bil sko-raJ 25 let upravljalec doma kulture v Naklem. Vodil je tudi tamkajšnji KUD in imel v r°kah njegovo blagajno, sedaj Pa je blagajnik v Društvu uPokojencev Naklo. ■tesna povezava z vasjo ,n občino Naklo Naše naselje je v vseh P°gledih - od uprave in trgovin ?,° kulture - vezano na Naklo, ^ar trije prebivalci, od teh ena genska, zastopamo prek strank T^i interese Cegelnice v finskem svetu. Doslej so ""orale manjše investicije po poliških krajih počakati, saj .mo se vsi strinjali, da ima gradnja popolne osnovne v°'e v Naklem prednost pred ^ern drugim. V načrtu občine aklo pa je, da že letos začne gaditi kanalizacijo proti ,aselju Cegelnica. Kot je vodami, smo vedno znali stopiti skupaj. Tako smo v zadnjem desetletju napeljali odtočne cevi v bližnji potok, prvi v občini Naklo pa smo napeljali tudi lastno kabelsko televizijo," pohvali složnost prebivalcev Cegelnice Janez Pivk, ki je kot član občinskega sveta tudi predsednik odbora za izgradnjo kanalizacije v naselju. Odkar seje upokojil, prosti čas namenja tudi vodenju Društva čebelarjev Naklo in tamkajšnjega združenja podjetnikov ter obrtnikov. Tudi na Cegelnici se vsaj deset družin preživlja z delom doma. Imajo trgovska podjetja za prodajo tekstila, galanterije in računalnikov, storitvene dejavnosti, orodjarstvo in obdelavo kovin, elektroinšta-laterstvo in še kaj. Le kmetijstvo je dokaj slabo razvito. Bo edina kmetija obsojena na propad? "Na Muhovčevo domačijo sem prišla leta 1961 iz Strahinja. S prvim možem sva temeljito prenovila hišo. Ko sem po njegovi smrti sama vodila kmetijo, sem bila na trdi preizkušnji. Potlej je sin Janez naredil kmetijsko šolo in si ustvaril družino. Njegova žena Anka je po rojstvu treh hčerk ostala doma, v hišo pa je prišel še moj drugi mož Jože. Tako nas je sedaj več za delo, razvoj kmetije pa zavira negotovost zaradi izgradnje bodoče avtoceste. Že dve desetletji zaman prosimo za obnovo starega hleva, v katerem je 18 govedi. Pod se dobesedno podira, pa ne moremo ničesar storiti! Preživljamo se izključno od kmetijstva, zato nam ni vseeno, kaj bo s hišo, gospodarskimi poslopji in zemljo. Tukaj je že sedaj preveč hrupa zaradi prometa, zato bi se z veseljem preselili drugam, če bo to mogoče," je zaupala svoje težave sicer dobrovoljna Marija Jagodic. Kot se je spomnila, se je nekdaj zbrala na kmetiji ob lickanju koruze vsa vas. Takih del in družabnosti ni več, zato pa s snaho sodelujeta pri dejavnostih aktiva kmečkih žena. Zadnja leta se predstavljata z izdelki na prazničnih prireditvah v Naklem, kjer med domačimi dobrotami ne manjkajo izvrstni Marijini krofi. Kaj bo s kmetijo in dvema stanovanjskima hišama na Cegelnici, ki so najbližje bodoči avtocesti, ne vedo niti pri Družbi za avtoceste RS. Pred dnevi so vodstvu občine sporočili, da bodo na osnovi veljavnega lokacijskega dovoljenja pridobivali gradbeno dovoljenje v sodelovanju z občino Naklo. Kot je zagotovil župan Ivan Štular, bo občina pomagala pri reševanju nastalih problemov in zastopala interese krajanov. Že sedaj so dosegli obljubo, da bodo po izgradnji avtoceste v letih 1999 - 2001 namestili protihrupne ograde za Naklo in Cegelnico, iščejo pa tudi najprimernejšo lokacijo za izvoz Naklo. Občina je v preteklosti poskrbela za odvodnjavanje in asfalt na cegelniškem klancu proti Udin borštu, letos pa je asfaltirala cesto med Cegelnico in Strahinjem. Kot načrtujejo, bodo letos zgradili glavni kanalizacijski vod s Pivke pod hitro cesto, za kar so rezervirali okrog 10 milijonov tolarjev. Prihodnje leto se bo nadaljevala izgradnja kanalizacije po vsej Cegelnici. Potem bo tudi potok Lebinca spet čist, vendar vode iz njega gotovo ne bo več nihče pil. • Stojan Saje Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto na obisku na CEGELNICI in med drugim smo v soboto dopoldan v PIZZERJJI BOLERO delili oštevilčene reklamne čepice Gorenjskega glasa, kijih je ekskluzivno za naše akcije izdelala Tiskarna knjigoveznica, d.o.o., Radovljica. Obisk na Cegelnici smo, tako kot vselej na podobnih sobotnih akcijah, popestrili Še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdeliti 14 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic. Nagrade z obiska na Cegelnici prejmejo: lastnika čepic s številkama 025176 in 025184 (glavni nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za eno osebo, po izbiri, kadarkoli Še letos ali do vključno 3. januarja leta 2000); čepki s številkama 025179 in 025186 (dve 'tolažilni* nagradi: Glasovi reklamni majici, kot nalašč za vroče poletne dni). Štirje udeleženci sobotnega obiska Gorenjskega glasa na CEGELNICI, ki imate doma čepice s tokratnimi srečnimi številkami, Čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223-111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo do tega petka, 14. avgusta, do 13.30 ure - po tem datumu se veljavnost nagradnega kupončka in možnost za nagrado z obiska na Cegelnici zaključi. Gorenjski glas v Krnici Ekipa Gorenjskega glasa se bo v petek med 20. in 22. uro mudila v gostilni Pri Kunavcu v Krnici, kamor že zdaj vabimo vse, ki bi lahko karkoli zanimivega povedali o kraju in njegovih ljudeh. V "Glasovi izpostavi" se boste lahko v tem času naročili na časopis in oddali mali oglas. Vsi boste prejeli Glasovo čepico s kuponom za žrebanje praktičnih nagrad, tisti z naslovljenim izvodom zadnje Številke časopisa pa Še Glasovo majico, * CZ. Marija Križaj 70-letnica med cvetjem Opazili smo jo zaradi bujnega cvetja ob hiši na Cegelnici 12. Kot seje leta 1948 priselila iz Strahinja na Cegelnico, je bila na hiši še slamnata streha. Potem sta z možem prenovila dom. Ko je pred dvema desetletjema prenehala z delom v tovarni Intex, je ovdovela. Že dolgo si zapolni prosti čas z delom v vrtu, ki ni majhen. Še več veselja ima s cvetličnimi gredicami. "Vedno sem imela rada rože. Poleti, ko je vroče, jih zalivam tudi po večkrat na dan; posebno tiste, ki ne marajo sonca. Dolgočasja ne poznam, saj rada govorim z vsakim, tudi s sosedami. Sedaj sem sama v hiši, ker živijo vsi štirje otroci - dva sinova in dve hčerki -drugje. A velikokrat pridejo na obisk! Vedno se najdemo za razne praznike. Posebno so me presenetili 6. avgusta, ko sem praznovala 70. rojstni dan. Prišli so mi voščit skupaj z vnuki in pravnu-ki, na skupno praznovanje konec tedna pa sem povabila tudi druge sorodnike, "je zaupala slavljenka, kije ob svoji ljubiteljski dejavnosti tudi sama ohranila del mladostne čilosti. Seveda ji tudi mi iskreno želimo, da bi jo še naprej obdajale lepe cvetlice in ljubeči svojci! • S. Saje Ivan Košnjek, neutrudni čebelar Pred štirimi leti upokojeni stikalec v elektrarni se je spoznal s svojim edinim konjičkom pri nekdanjih sodelavcih. Rad je opazoval njihove panje s čebelami, ki so jih imeli pri Bornovi elektrarni na Mlaki pri Tržiču. Tako je tudi sam pred več kot tremi desetletji tja postavil dva panja in postal čebelar. "Vsako leto sem imel več čebel. Tako sem v 15 letih naselil v panje 20 družin. Čebele sem začel prevažati na pašo s tovornjakom, kar počnem že dobro desetletje. Selimo jih na Primorsko, v Prek m ur je in spet na Gorenjsko. Sedaj imam že 140 družin, od tega dobro polovico gospodarskih. Pri delu mi zvesto pomaga žena Francka. Prej so se tudi štiri hčerke kdaj pridružile pri kakšnem čebelarskem opravilu, zdaj pa za to navdušujem sina. Na Cegelnici smo trije čebelarji, poleg mene še Matevž Štefe in Janez Pivk. Slednji je predsednik Čebelarskega društva Naklo, sam pa opravljam delo blagajnika. Čebelarji se dobro razumemo med seboj, a tudi z drugimi v vasi smo v prijateljskih odnosih. Le take družabnosti ni več na vasi, kot je bila včasih! K naši hiši so prihajali vaščani po vodo na korito, tukaj so ženske prale perilo, ob tem pa smo se tudi kaj pogovorili. Današnje življenje je drugačno zaradi televizije in avtomobilov, brez katerih nihče ne more, "je ugotovil neutrudni čebelar. Obenem je potožil nad neznanci, ki delajo škodo na njegovem avtu za prevoz čebel na parkirišču v bližnjem gozdu. • S. Saje P.A.B. PODJETJE ZA TRGOVINO ZASTOPANJE IN POSREDOVANJE, d.o.o. P.A.B. d.o.o. Cegelnica 30, 4202 NAKLO Skladišče: Cesta na Okroglo 4, 4202 NAKLO TEL.: (386) 064 475 150, 064 475 151 FAX: (386) 064 475 152 GROSISTIČNA PRODAJA -URE - BATERIJSKI VLOŽKI, KASETE, DISKETE, CD-R - FILMI, FOTOAPARATI EKSKLUZIVNI UVOZNIK IN DISTRIBUTER FUJI MAGNETICS, SOLIGOR, ALPEX, OMAX, FOSSATI, LORUS, PRIM, HANHART, H&H, CASIO KULTURA Novo v kinu SEST DNI, SEDEM NOČI" V "DEŽJU ZA '"S" Kranj - Gorenjski kinematografi nas bodo od tega tedna naprej pred velika platna vabili kar s tremi filmi, avanturistično in romantično komedijo "Šest dni, sedem noči", katastrofično akcijo v filmu "Dež za ubijanje" in komedijo "PC, pasji detektiv". Poleg izvrstnega režiserja Ivana Reitmana (Ghostbuster, Space Jam, Dave, oba Beethovna...), je prvi magnet, ki vabi k ogledu filma "Šest dni, sedem noči" nedvomno nenadkriljivi Harrison Ford. V filmu igra Quinna Harrisa, pilota transportnega letala, ki zaradi naglice mesto na letalu ponudi tudi urednici modne revije, igra jo Anne Heche (VVag The Dog, Vulcano, Donnie...). Sledi nevihta in letalo, kolikor ga je še ostalo, mora zasilno pristati na neznanem otoku. Odlična priložnost, bi rekli moški in začeli z dvorjenjem. Odnos med pilotom in novinarko, oba kljub močnemu lastnemu egu seveda na koncu spoznata, da sta za skupaj, sproti poprajo težave, ki jih srečujeta na otoku, vročina, žeja, plezanje, brzice, pirati... Tudi film "Dež za ubijanje" zaznamuje lepa igralska zasedba, mislim, da Morgan Freeman in Christian Slater vsekakor spadata med "velike". Slater prevaža 3 milijone dolarjev, Freeman jih želi ukrasti. Poplava in morje deroče vode, v kateri se znajde vozilo za prevoz denarja, naj bi krajo naredila še lažjo. Ampak.... Tretja novost tega tedna v gorenjskih kinematografih je komedija za otroke in odrasle "PC, pasji detektiv". V njem seveda nastopa kuža (Forrest), ki je seveda najboljši detektiv na svetu... Zac (igra ga mladi Nathan Cavaleri) je štirinajstletni računalniški genij, ki nadvušeno surfa po Internetu. Ne zanimajo ga dekleta, ne mara knjig in ni ljubitelj domačih živali. Kuža z imenom PC v Zacovem življenju marsikaj spremeni, PC je namreč govoreče pasje čudo, s pomočjo katerega bi Zac lahko prišel do šifrirane uganke o nahajališču bajnega zaklada. Zac in PC postaneta prijatelja..., dobro prijateljstvo pa je večno. Kot je večen filmski medij. Kiselfestival '98 OJOJOJ BOLI IN TEATER TORPEDO KiselFestml Kranj - V četrtkovem programu za otroke bo ob 18. uri, na vrtu Gradu Khislstein nasotpi-lo Lutkovno gledališče Tri iz Kranja. Nastopata lutkarici Nataša Herlec, ki je hkrati tudi režiserka lutkovne predstave in Ksenija Ponikvar. Lutkovna skupina, nekoč še z lutkarico Vaško Trobec, nastopa že devet let, doselj pa je ustvarila tri predstave, Fidl - Fadl, Čenča in Regratanija. Zgodbica govori o Čenči, ki pretirano uživa sladkarije, česar posledica je zobobol. Na koncu le mora k zobozdravniku, kjer ugotovi, da ta le ni tak bav - bav. Predstava je primerna za najmlajše, posebnost pa je da, da je brez teksta, natančna animaci- ja pa je podkrepljena z glasbo na violončelu, ki ga igra Dino Gojo. Lutke je zasnoval Jože Trobec, izdelala pa Ivica Bilek. V petek, 14. avgusta, ob 21. uri pa bo na odraslem Kiselfestivalu nastopila skupina murskosoboškega Teatra Torpedo. Akterja v predstavi "Življenje profesorjev" sta izvrstna Vladimir Vlaškalič in Gorazd Žilavec. Njuna avstrijska gastronomija in zgodovinska predavanja o nastanku človeka so inteligentna, lucidna in za poscat smešna, je o predstavi zapisal kritik Rok Vevar. Sicer gre za čisto povprečen dan življenja dveh profesorjev in gledalci lahko z njima doživljajo male in večje težavice ali pa radosti, ki njuno življenje spremljajo. S seboj vzemite drobiž za WC... Kislfestival '98 podpirajo tudi: Založba Turistika, Zavarovalnica Triglav in Slovenska hranilnica in posojilnica p.o. V Bohinjski Bistrici gostuje etnološka razstava "Ko bo cvetel lan" OD RASTLINE IN ŽIVALI DO LANENE NITI Bohinjska Bistrica - Med vsemi prisotnimi na petkovi otvoritvi etnološke razstave "Ko bo cvetel lan" v muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, so gostiteljice le moškim na prsi pripele nageljnov cvet. Po ustnem izročilu so namreč terice z "roženkrautom" moške povabile na tako imenovani terični bal, s katerim so ponavadi zaključevale teritev lanu. "Roženkraut" so tokrat sicer zamenjali naglji, pa nič zato, Muzej Tomaža Godca, za katerega sicer skrbi Gorenjski muzej iz Kranja, je s petkovo otvoritvijo dvojezične etnološke razstave o lanu in ovci pridobil novo vsebino. Razstava, ki bo v Bohinjski Bistrici gostovala tri mesece, prihaja s sosednje avstrijske Koroške in je plod sodelovanja Občine Bohinj, Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, ene izmed obeh osrednjih slovenskih kulturnih organizacij na Koroškem, in Gorenjskega muzeja. Razstava je bila prvič postavljena pred dvema letoma v Šentjanžu pri Rožu. "Slovenska kulturna zveza je v Šentjanžu odkupila staro šolo, da bi v njej uredila kulturno komunikacijski center in v okviru tega razstavni prostor, predvsem pa depo za zbirko narodopisnih predmetov, zbranih v petdesetih letih. Med zbranimi 539 predmeti, ki posegajo na 21 različnih etnoloških področij, sem izbrala tiste, ki so se uporabljali pri pridobivanju in obdelavi lanene niti in ovčje preje," je povedala avtorica razstave Irena Destovnik, ki je sicer sad diplomske naloge na oddelku za etnologijo, Filozofske fakultete v Ljubljani: "Poleg tega, da sem vsak predmet obdelala tako vsebinsko kot s tehnične plati, je moje delo temeljilo predvsem na podatkih, ki sem jih pridobivala na terenu. Prekrižarila sem vse tri doline Rož, Podjuna, Zilja, in domačini so mi o pridobivanju preje in lanene niti povedali mnogo zanimivih in za razstavo uporabnih stvari." Razstava, ki nosi simboličen naslov "Ko bo cvetel lan", se začne že pred vrati muzeja, kjer je v dveh cvetličnih loncih posajen lan. Gojenje lanu in vzreja ovac sta sicer dve različni pripovedi, na razstavi pa se združita v eno samo - v pridobivanje preje, hkrati pa nas celovita predstavitev pouči o temeljnih značilnostih kmečkega načina gospodarjenja. Lan, ki se v človeški zgodovini pojavlja že 3600 let p.n.š., ko so stari Egipčani v lanene trakove zavijali mumije, je še danes ena izmed J&7/. (^festival (2&xdcwl/ica <)8 Sobota, 15. avgusta ob 20:00 v Radovljiški graščini C A ME RATA KOLN OTVORITVENA SLOVESNOST - VENERINA POT Z RAZSTAVAMI OD 10:00 DO 20:00 URE Organizacija: DLSGR, 4240 Radovljica, Linhartov trg 1, tel.: 064/715-228, fax: 064/712-421 Predprodaja vstopnic: Turistično društvo Radovljica, tel.: 064/715-300 Turistično društvo Bled, tel: 064/741 122 Kompas Bled, tel.: 064/741 515 Kompas Holidavs Ljubljana, tel.: 061/125 20 65 pomembnih industrijskih rastlin. Slovani so laneno platno (platiti) uporabljali tudi kot menjalno sredstvo. Pot skozi razstavo nas vodi od samega sajenja lanu, do "pipanja", kot pravijo Korošci, s koso ali srpom bi se močna lanova stebla namreč zapletla v orodje, "smukanja", ko so odstranili semenske glavice in dobili samo seme. Ostala so stebla, ki so jih potem sušili, jih razprostrli na polje, jih vlažili, zato, da je odstopila stebelna ovojnica in ko je lan postal mehak, je bilo na vrsti trenje s trlico. Še prej so lan ponavadi segrevali nad teričnimi jama- Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je do konec oktobra, razen ob ponedeljkih, odprt vse dni v tednu med 10 in 12. um in popoldan med 16. in 18. uro. V Muzeju so na ogled tudi stalne razstave; O življenju TomaŽa Godca, poleg tega pa še železarski, arheološki in usnjarski muzej, ter vojni muzej. Irena Destovnik, avtorica razstave mi, ali pa v posebnih sušilnicah. Razstava nam tudi pokaže, kako so kmetje vsako posamezno stvar, nastalo pri obdelavi lanu uporabili. "Nobenega ostanka ni bilo, iz lanenega semena so stiskali laneno olje, tropine lanenih semen so dali živini, tudi predivo, ki je nastajalo v končni fazi je bilo ponavadi različne kvalitete, najboljše predivo je bilo za najbolj fine iz slabšega so izdelovali odeje in podobno." V okviru razstave so v Gorenjskem muzeju pripravili tudi delavnico, v kateri se poleg ogleda videofilma, posnetega na Koroškem, obiskovalci lahko poskusijo tudi v tkalskih spretnostih. Kot je povedala Magda Zore, kustosinja in pedagoginja v Gorenjskem muzeju, z delavnico želijo predstaviti najprimi-tivnejši princip tkanja s tkalskimi deščicami. Obiskovalci lahko na teh enostavnih statvah stkejo svoj trak. Kot zanimivost pa je potrebno zapisati, da je na otvoritveni slovesnosti v laneni obleki nastopila Vida Frajham -Šušteršič, ki je zapela pesmi Stari Job na gnoj leži (Gorenjska), Stoji, stoji mi polje (Primorska) in Malnar je zjutraj zgodaj vstal ( z okolice Škofje Loke), zaigrala pa je O teritvi lanu tudi na lončeni bas, tako imenovano "gudalo". Razstavo je avtorica Irena Destovnik podkrepila tudi z dvojezično brošuro v slovenščini in nemščini, kjer razstavljeno predstavlja tudi v razširjeni bralni obliki. Etnološka razstava "Ko bo cvetel lan" je doslej poleg Šentjanža gostovala še v Žitari vasi, na Srednji tekstilni šoli v Mariboru, iz Bohinjske Bistrice pa potuje v Novo mesto, v Repentabor pri Trstu, v Celje, v Trento in na koncu še v Ljubljano." • Igor K.» foto: Tina Doki Glasbeno poletje v Bohinju JUTRI ZAKLJUČNI KONCERT Bohinj - Jutri, v sredo, 12. avgusta, se bo z zadnjim, petim po vrsti koncertom končalo letošnjo Glasbeno poletje v Bohinju. V cerkvi Svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju bosta nastopila violinist Primož Novšak in čembalist Peter Solomon. Novšak je lastnik nagrad z mnogih prestižnih mednarodnih violinskih tekmovanj, sodeloval je z mnogimi priznanimi dirigenti, igral fl3 koncertnih odrih Evrope, bivše SZ, ZDA in Severne Afrike. Sedaj je profesor visoke šole za glasbo v Koelnu. Umetnik \pa na violino mojstra Antoniusa Stradivarija iz leta 17l0; Solomonu so mnoge nagrade in štipendije omogočale študij Prl znanih pedagogih in koncertiranje v koncertnih dvoranah v Parizu, Londonu in Kolnu. Leta '79 zmagal na mednarodnem tekmovanju v St. Albanu in se preselil v Švico, kjer sodeluje s številnimi orkestri, nastopa pa tudi kot solist in v komornih zasedbah. Zelo je senjen kot spremljevalec znanih solistov, poleg koncertne dejavnosti se ukvarja tudi s pedagoškim delom, saj poučuje komorno glasbo na konservatoriju v Luzernu. Na jutrišnjem koncertu se bosta umetnika predstavila s štirim' sonatami za violino in čembalo, J. S. Bacha. Začetek koncerta je ob 20.30 uri, cena vstopnice pa je 1500 tolarjev. • I.K. Za vse, ki imajo radi posebne mačke MIJAU, MIJAU, MIJAU Kaj delajo mačke? Predejo, mijavkajo, imajo Mačje mesto, hodijo v krčmo brat časopise in pišejo mačje knjige. Kranj - V četrtek, 6. avgusta, se je vse to dogajalo na KiselFestivalu '98, ki bo letos trajal od 6. avgusta do 17. septerU' bra. Iz Mačjega mesta je v Kranj prišel maček Muri. Ne vem natančno, koliko kart je bilo prodanih, vem pa, daje vstopnic i11 bonbončkov za najmlajše kmalu zmanjkalo. Kako tudi ne, saj s6 je pred vrati Khislsteina vila neskončna reka otrok, mamic, očetov, pa tudi navdušencev študentovske generacije. Skoraj sramo*' no bi bilo zamuditi to predstavo. Neca Falk s svojo odlično intef' pretacijo pooseblja mačje karakterje Kajetana Kovica in že pet' najsto leto gradi Mačje mesto za najmlajše. Otroci so navdušeno prepevali pesmi in na odru zaplesali z Neco. Število obiskoval' cev na grajskem vrtu priča, da smo prebivalci mesta Kranja sestradani prireditev, saj je za kulturno dogajanje kaj malo poskf; bljeno. Redek biser v tem kalnem morju pa je gotovo poletu1 KiselFestival '98. • P. Polak, foto: T. Doki GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Za Savo, d.d., Kranj uspešno prvo polletje Sava se usmerja tudi v turizem in rekreacijo Od prvega julija dalje je iz konsolidirane bilance izvzeto poslovanje obeh skupnih družb z Goodvear o m - Polletni c>sti dobiček Save (še upoštevajoč poslovanje Save Tires) za 40 odstotkov višji kot v istem obdobju lani. Kranj - Z začetkom delovanja skupnih družb delniške družbe Sava in ameriškega koncerna Goodvear bo prišlo tudi do sprememb na področju izkazovanja finančnih rezultatov. Iz konsolidirane bilance delniške družbe Sava bo namreč izvzeto Poslovanje obeh skupnih družb, ki sta prevzeli dobršen del Nekdanje Savine proizvodnje. No, v polletnem poslovnem izidu ?ave je še upoštevano poslovanje Save Tires. Tudi zato je polletni ■zid dober, čisti dobiček je kar za 40 odstotkov večji kot lani. Ekonomski kazalci kažejo naročanje proizvodnje, prodaje in lz.voza, sporočajo iz Save. Pollet P1 Čisti dobiček znaša 560 milijonov tolarjev, kar je za 40 °dstotkov več kot v enakem °bdobju lani. Tako uspešne ponovne rezultate so v Savi uspeli poseči, kljub temu da je bilo iz konsolidirane bilance že izvzeto Poslovanje prve skupne družbe z anieriškim koncernom Good-Vear, Goodvear Engineered Products Europe, d.o.o. Slednja je registrirana kot družba za proizvodnjo in trženje tehničnih izdelkov za avtomobilsko "idustrijo, nanjo pa je Sava v Celoti prenesla program proizvodnje klinastih jermenov in njehov zračnega vzmetenja. \ikrati pa je Goodvear v to družbo, v kateri je Sava ohranila ■^-odstotni lastninski delež, pre-nesel nov perspektiven program gumenih cevi za avtomobilsko •ndustrijo. S prvim julijem pa je 2ačela s poslovanjem tudi druga skupna družba, Sava Tires, d-o.o., družba za proizvodnjo in jrženje avtopnevmatik. Na to družbo, ki je v 60-odstotni lasti Goodyeara in 40-odstotni lasti Save, d.d., je Sava prenesla celoten program Tovarne avtop-nevmatike (razen proizvodnje avtozračnic). Ta je v dosedanji strukturi proizvodnje predstavljal kar tri petine vse Savine proizvodnje. Ker je ta družba v večinski lasti Američanov, od julija naprej poslovanje te družbe ne bo več zajeto v konsolidirano bilanco delniške družbe Sava. V Savi tako od prvega julija naprej ostajajo programi: pnevmatike za kolesa, mopede, motorje, skuterje, zračnice, polna kolesa, valjarna, transportni trakovi, prevleke valjev, profili, lepila in drugi kemični izdelki, gumene plošče za tiskarsko industrijo, gumeni izdelki za gradbeništvo, medicinska guma in izdelki za zaščito okolja. Kot poudarjajo v Savi, je tudi za te programe povezava s strateškim partnerjem zelo pomembna, saj se bodo zaradi sinergijskih učinkov partnerstva razvijali še enkrat hitreje kot doslej. Uspešnost poslovanja delniške družbe Sava bo tako v prihodnje odvisna od poslovnih rezultatov teh programov. Na uspeh Save pa bo še Struktura brezposelnosti na Gorenjskem Brez dela ženske in starejši od 40 let Glede na državno povprečje je na Gorenjskem med brezposelnimi precej več starejših od 40 let, žensk in trajnih presežkov ter stečajnikov Kranj - Na Gorenjskem smo •nieli maja glede na državno povprečje bistveno večji delež brezposelnih oseb, starejših od 40 let, večji delež brezposelnih žensk in večji delež brezposelnih zaradi stečaja in trajnih presežkov. Ugodnejši glede na državo pa so deleži pri iskalcih prve zaposlitve, mlajših od 26 let ter dolgotrajno brezposelnih, kažejo podatki območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje iz Kranja. Maja je bilo na Gorenjskem skupaj 10.463 registrirano brezposelnih oseb. Delež brezposelnih žensk je znašal 53 Odstotkov (državno povprečje 49,8 odstotka), največje nesorazmerje je na Jesenicah, kjer je nied brezposelnimi skoraj 56 odstotkov žensk. Bistveno več-u od državnega povprečja je °a Gorenjskem tudi delež starejših od 40 let, znaša kar 56 odstotkov, kar je za deset odstotkov več od državnega Povprečja. Zlasti zaskrbljujoči s° podatki za Škofjo Loko in •ržič, kjer je med brezposelnimi skoraj 64 oziroma dobrih 61 odstotkov starejših od 40 let. Večji od povprečja v državi je na Gorenjskem tudi delež stečajnikov in trajno presež-n'h delavcev. V državi je Povprečje 36 odstotkov, na gorenjskem pa več kot 44 odstotkov. Ugodnejši glede na državo pa so deleži pri iskalcih Povprečna doba trajanja brezposelnosti na Gorenjs-kem je maja znašala eno teto, deset mesecev in šest Najdaljše je čakanje »a delo na Jesenicah, najk-r<*jše pa v Škof ji Loki. prve zaposlitve, starih do 26 let, brezposelnih s prvo in drugo stopnjo izobrazbe in delež trajno brezposelnih oseb. Povpraševanje delodajalcev po delavcih in pripravnikih je bilo maja za 6,3 odstotka večje kot mesec prej. Skupno so delodajalci na zavodih prijavili 1028 prostih delovnih mest, od tega za pripravnike 67. Kar 60 odstotkov vseh potreb je bilo za določen čas. Največ prostih delovnih mest so prijavila podjetja iz predelovalnih dejavnosti, zlasti proizvodnje kovin, električne opreme ter gradbeništva. Povečane potrebe po delavcih pa so v maju posredovala podjetja s področja storitev, največ trgovine in gostinstva (kar je logično glede na začetek sezone). Maja je delo uspelo dobiti 869 ljudi, kar je za skoraj 15 odstotkov več kot mesec prej. In kolikšna je bila stopnja brezposelnosti na Gorenjskem? Zadnji podatki so za april, koje stopnja registrirane brezposelnosti znašala 12,3 odstotka. Najvišjo stopnjo so imeli v upravni enoti Jesenice (15 odstotkov), najnižjo pa v upravni enoti Skofja Loka (9,6 odstotka). Od lokalnih skupnosti je najnižjo brezposelnost v regiji marca beležil Bohinj (8,5 odstotka), aprila pa Gorenja vas - Poljane. Od vseh brezposelnih je maja eno od oblik denarne pomoči prejemalo 48,7 odstotka vseh (v Sloveniji 33,5 odstotka), kar v povprečju znaša 4.513 ljudi. V povprečju so upravičenci prejemali po 75.111 tolarjev bruto mesečno, kar je za dobrih šest tisočakov več od državnega povprečja. • U. Peternel Z izločitvijo skupnih družb kapital delniške družbe Sava na dan l. julij 1998 znaša 34,1 milijarde tolarjev oziroma 360 milijonov nemških mark. Kapital je razdeljen na 1,720.987 delnic, ki jih ima v lasti več kot 45 tisoč delničarjev. vedno vplivala uspešnost skupnih družb z Goodvearom, saj ima v njiju še vedno 40- oziroma 25-odstotni delež. Na daljši rok pa bo k uspešnosti Save prispevala tudi donosnost drugih finančnih naložb, zlasti v realne projekte na področjih gumarske in kemične industrije in trgovine. Po novem pa naj bi se Sava usmerila tudi v naložbe na področju turizma in rekreacije. O podrob- nostih v Savi še ne govorijo, neuradno pa se Sava omenja kot strateški partner v Grand Hotelu Toplice Bled, kjer naj bi odkupila zahtevke denacionali-zacijskih upravičencev. V Savi tega zaenkrat niso potrdili, Lidija Bregar iz službe za odnose z javnostmi v Savi nam je povedala le, da "so predmet zanimanja Save tudi objekti na Bledu. • U. Peternel, foto: T. Doki BDP po kupni moči na prebivalca Slovenski BDP lani znašal 12.755 dolarjev Največji BDP na svetu ima Luksemburg z več kot 33 tisoč dolarji - Slovenija tik za Grčijo in na prvem mestu med državami v prehodu Kranj - Bruto domači proizvod (BDP) po kupni moči na prebivalca, ki je osnovni pokazatelj dosežene razvojne ravni držav in posredno prikazuje tudi življenjsko raven, se je v Sloveniji med leti 1995 in 1997 povečal za 14 odstotkov. V Sloveniji je BDP po kupni moči na prebivalca lani znašal 12.755 dolarjev, kar je 63 odstotkov povprečja Evropske unije. S tem Slovenija ostaja najrazvitejša med državami v prehodu, je zapisano v julijskem Ekonomskem ogledalu, redni mesečni publikaciji Urada za makroekonomske analize in razvoj. Najvišji BDP po kupni moči ima Luksemburg s 33.051 dolarji. Na drugem mestu je ZDA z 29.180 dolarjev, na tretje mesto pa se je prebila Norveška s 25.885 dolarjev. S tem je prehitela Švico, kjer BDP po kupni moči na prebivalca znaša 25.130 dolarjev. Sledi Japonska s 23.759 dolarjev, nato pa države evropske petnajsterice. Najvišji BDP od držav EU imajo na Danskem (23.251 dolarjev), za njo pa so Belgija, Avstrija, Nemčija, Nizozemska in Francija. V vseh teh državah je BDP po kupni moči na prebivalca nad povprečjem unije, ki znaša 20.300 dolarjev. Evropskemu povprečju sta se v zadnjih dveh letih najbolj približali Irska (20.006 dolarjev) in Finska (19.829 dolarjev). Visoko rast so imele tudi Španija, Portugalska in Grčija, Slednja se je s 13.856 dolarji BDP po kupni moči na prebivalca lani uvrstila tik pred Slovenijo, kjer je BDP znašal 12.755 dolarjev. Sloveniji sledi Češka z 11.566 dolarji, Slovaška z 8585 dolarji. Madžarska s 7318 dolarji in Poljska s 6406 dolarji. Kot navaja Ekonomsko ogledalo (ta se v analizi opira na podatke Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD in dunajskega inštituta za mednarodne gospodarske primerjave WIIW), se je v opazovanih dveh letih povprečni BDP po kupni moči na prebivalca v državah EU zvišal za devet odstotkov, v manj razvitih državah petnajsterice pa se je povečal kar za 12 do 15 odstotkov. Na tolikšno povečanje so po mnenju strokovnjakov UMAR vplivali pozitivni učinki vključevanja v unijo, pa tudi aktivna politika izravnavanja regionalnega razvoja v EU prek strukturnih in kmetijskih skladov. • U. P. Slovenija še vedno najmanj rizična Kranj - Slovenijo je po rizičnosti uvrščena še vedno na prvo mesto v regiji lestvice Dun&Bradsireet, kar potnem, da je najmanj rizična od vseh držav v regiji. Kol sporočajo iz družbe I, d.o.o., iz Ljubljane, je iz poročila za ta mesec izginila skrb tajili analitikov zaradi socialne zakonodaje, zlasti pokojninske. Inflacijsko pričakovanje se je sicer /nižalo, vendar je po mnenju analitkov inflacija še vedno zaskrbljujoča. V poročilu je zaznati tudi razočaranje zaradi napovedane, a neopravljene združitve dveh največjih bank. Taka banka bi bila v regiji kar četrta največja banka, /družitev pa bi bila koristna tudi zaradi prepotrebne konsolidacije bančnega sektorja, so še ocenili analitiki Dun&Bradstreet. • U. P. Jelovica seli proizvodnjo montažnih hiš v Preddvor Škofa Loka - Proizvodnja montažnih hiš Jelovice naj bi se še letos iz Škofje Loke preselila v Preddvor. Hkrati pa naj bi iz Preddvora v Škofjo Loko preselili proizvodnjo stavbnega pohištva, torej oken in vrat. Kot nam je povedala Olga Drabik iz svobodnega sindikata v podjetju, bodo naredili vse, da bi preselitev kar najmanj prizadela delavce in da bi se jim ne bilo treba voziti na delo dlje kot doslej. • U. P. Jamstveni sklad poplačal že 11 tisoč upravičencev Kranj - Jamstveni sklad Republike Slovenije je od začetka delovanja pa do 31. julija letos prejel skoraj 33.700 zahtevkov vlagateljev, ki pričakujejo poplačilo na osnovi zakona o jamstvenem skladu. Od tega je bilo 3108 zahtevkov z Gorenjskega. Do konca julija je sklad izdal 15.800 odločb, finančna sredstva iz sklada pa je prejelo skoraj 11 tisoč upravičencev, sporočajo iz Jamstvenega sklada RS. Največ zahtevkov je bilo vloženih na območju Maribora (8655) in Ljubljane (5546). V Celju so prejeli 4884 vlog, v Kranju 3108, v Velenju 2825, Novem mestu 2762, Murski Soboti 2375, Kopru 1219, Novi Gorici 1176, najmanj pa v Sevnici - 1086. Do konca prejšnjega meseca so na skladu rešili 15.800 vlog in izdali odločbe o poplačilu. Samo julija so izdali 3600 odločb. Vsi, ki so odločbe prejeli julija, nakazani znesek lahko pričakujejo na svojih bančnih računih v zadnjih dneh avgusta. Zavrnili so nekaj manj kot tisoč vlog oziroma šest odstotkov. Na odločbe se je doslej pritožilo 148 upravičencev. Denar i/, sklada pa je do konca julija prejelo skoraj 11 tisoč upravičencev. Kot sporočajo iz jamstvenega sklada, zahtevke rešujejo kljub dopustniškemu času. Trenutno rešujejo predvsem tekoče vloge in tiste popolne vloge, ki so bile oddane decembra lani in januarja letos, ter še nekaj nerešenih novembrskih vlog. Zaradi lažjega dela jamstveni sklad poziva vse upravičence, da za informacije kličejo med 14. in 16. uro na telefonsko številko 061/1720 990. • U. P. Ericssonovi polletni poslovni rezultati Ericsson že ob polletju milijardo dolarjev dobička Povpraševanje po mobilnih telefonih se je najbolj povečalo v Južni Ameriki, kriza v Aziji. Kranj - Švedska korporacija Ericsson, ki je z več kot sto tisoč zaposlenimi v 120 državah ena največjih proizvajalk mobilnih telefonov in opreme za telekomunikacijska omrežja, svoje predstavništvo pa ima tudi v Sloveniji, je objavila šestmesečne poslovne rezultate. Prodaja v prvih šestih mesecih letos je znašala 10,7 milijarde dolarjev, kar je za 14 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Dobiček pred obdavčitvijo pa je znašal nekaj manj kot milijardo dolarjev, kar je za 24 odstotkov več kot ob polletju lani. Vrednost Ericssonove prodaje v prvih šestih mesecih je enaka celotnemu lanskemu slovenskemu izvozu. Prodaja se je povečala v večini držav, kjer je Ericsson prisoten, najbolj pa na Kitajskem, ki je tudi največji Ericssonov trg. Na drugih azijskih trgih pa je prodaja nekoliko upadla, kar je posledica azijske krize. V južnoameriških državah se je prodaja ob polletju povečala kar za 55 odstotkov, v evropskih državah pa za 18 odstotkov. Največjo rast prodaje - za približno petino - so zabeležili na področju opreme za telekomunikacijska omrežja in na področju mobilnih telefonov. Največje povpraševanje po mobilnih telefonih je bilo v severno- in južnoameriških državah, zaradi česar je Ericsson tudi odprl novo tovarno v Braziliji. U. P. vabi k sodelovanju KV NATAKARJA PRIPRAVNIKA - NATAKARJA - če ste prepričani v svojo strokovnost, ste urejeni in odgovorni do dela, - če imate lasten prevoz, govorite vsaj en svetovni jezik, - in želite delati s sodelavci, ki so si zastavili visoke standarde in cilje, nam pisne prijave z opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Hotel Ribno, d.d., Izletniška 44, 4260 Bled. Povabili Vas bomo na razgovor. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak V družbi RŽIŠNIK & PERC se prepleta mladost s strokovnostjo Korak za korakom do razvojnega centra Ob ustanovitvi leta 1991 sta bila v biroju dva zaposlena, danes pa daje družba kruh 34 delavcem. Kranj, 10. avgusta - Veliko mladih se odloča za samostojno podjetniško pot, vendar le redki uspejo v kratkem času uresničiti ambiciozne cilje. Eden takih je Andrej Ržišnik z Bleda, ki je prišel iz Nemčije na študij arhitekture v Slovenijo, se tukaj poročil ter ustanovil biro za arhitekturo in grafično oblikovanje. Sedaj ima družba štiri samostojne oddelke, ki so lani prodali za več kot 500 milijonov tolarjev storitev. Nihče od ustanoviteljev družbe s sedežem v Kranju ni iz tega kraja. Andrej Ržišnik je kot slovenski izseljenec z blejskimi koreninami živel v Nemčiji. Od tam je prišel s pomočjo štipendije Slovenske izseljenske matice za Študij arhitekture v Ljubljani. Tod je srečal Andreja Perca, s katerim sta se za diplomo lotila prvega skupnega projekta, načrtovanja turističnega naselja na Rogli. Tudi po ustanovitvi biroja za arhitekturo in grafično oblikovanje leta 1991 sta se največ ukvarjala z objekti za turizem, prvi kot projektant, drugi pa kot strokovnjak za marketing. "Ob zaposlovanju novih delavcev in širjenju dejavnosti smo ugotovili, da je smotrna ustanovitev štirih profitnih centrov. V enoti PROTI M se arhitekti in inženirji ukvarjajo s svetovanjem, projektiranjem in nadzorom pri gradnji ter notranji opremi objektov. CREATIM je oglaševalska agencija, ki obvlada marketing in vizualne komunikacije. EXPOTIM skrbi za scensko arhitekturo, oblikovanje in organizacijo sejemskih nastopov. INFOTIM pa sestavljajo grafični oblikovalci in računalniški strokovnjaki, ki se ukvarjajo z razvojem in trženjem informacijskih sistemov. Trenutno ima podjetje 34 zaposlenih, večinoma z visoko izobrazbo, katerih povprečna starost je okrog 30 let. Pri delu nas poleg strokovnosti vodita resnost in prilagodljivost. Prvo potrjuje pridobitev registracije in certifikata evropske skupnosti o usposobljenosti za vodenje in realizacijo projektov PHARE v letu 1996. O drugem priča lanska delitev projektantskih in izvedbenih storitev na področju izgradnje in opreme objektov med novo ustanovljeno samostojno družbo Protim Ržišnik & Pere in poslovno enoto Protim. Korak za korakom se razvijamo v tako imenovani razvojni center, ki bo sposoben reševati interdisciplinarne probleme ra- Direktor Andrej Ržišnik (desno) in njegov namestnik Andrej Pere (levo). Sedež družbe bodo preselili v novo poslovno stavbo v Šenčurju, kjer bodo del prostorov odali v najem. zličnih področij gospodarskega in prostorskega razvoja v regionalnem in nacionalnem prostoru," je ob predstavitvi razvoja napovedal cilje družbe direktor Andrej Ržišnik. Trenutno več zanimivih projektov Strokovnjaki poslovne enote Protim se ukvarjajo s pripravo Rezultati žrebanja 44, kroga . 1998. IZŽREBANE ŠTEVILKE 1 2 4 6 8 9 1217 18 19 20 21 22 24 27 31 32 33 34 41 42 47 48 4952 55 56 61 66 67 74 Z 0Z ~~7 — Urednost prodanih srečk Skupna urednost dobithou: Dodatek neizplačanih dobitUou: 11.021 A00.00 SIT s.510.700,00 srr 80A 186,00 SIT vrednost 8.358 4.510.840,00 SIT 1.027.232,00 SIT 9.709,00 SIT 302,00 SIT Dobitke za eno in dve pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani z centralo. Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačila je: 10.10. 1998. NAGRADNA IGRA V dodatni nagradni igri so bile izžrebane naslednje številke in nagrade: OPEKAČ KRUHA PRENOSNI RADIO ROČNA URA 7 9 0 5 Svojo srečko nam priporočeno pošljite na naslov: Športna loterija d.d., Cigaletova 151, p.p.211, 1001 Ljubljana Nagrado vam bomo poslali po pošti, lahko pa jo osebno prevzamete pri nas Zadnji dan za prevzem nagrad je: 10. 10. 1998 Žrebanje 45. . kroga bo v soboto, 1998 ob .1(6.. uri v prostorih POP TV, Kranjčeva 26, Ljubljana. Televizijski posnetek bo v nedeljo ob 19. uri na POP TV Inlormacije: 061 9736. f^»t« mmm Sldad za 45. krog bo povečan ' Ml fj za 800.000.00 SIT. Športna loterija d.d. tehnične dokumentacije za bodočo obrtno cono v Šenčurju, kar je eden najbolj ambicioznih projektov gorenjskih občin na tem področju. Strokovne podlage je že obravnaval šenčurski občinski svet, po izdelavi projektov pa pričakujejo uresničitev v prihodnjih letih."Enota CREATIM, ki se ukvarja s turističnim marketingom, je pripravila že vrsto gradiv za znane gorenjske turistične kraje. Sedaj izdeluje Turistični katalog Gorenjske, ki je najbolj celovit prospekt doslej, njegovo pripravo pa financira poleg gorenjskih občin tudi center za promocijo turizma Slovenije," je omenil namestnik direktorja Andrej Pere najpomembnejše ak- tualne naloge. Za družbo, ki je lani ustvarila kar 537 milijonov tolarjev prihodka, bo velikega pomena tudi uresničitev lastnega razvojnega projekta. Po neuspešnem iskanju lokacije v Kranju je namreč kupila zemljišče ob bodoči obrtni coni v Šenčurju, kjer so maja letos začeli graditi novo poslovno stavbo. Tja naj bi že marca 1999 preselili sedež družbe in s svojimi dejavnostmi zasedli 800 kvadratnih metrov prostorov, 1200 kvadratnih metrov pa bodo ponudili v najem. Okrog 3 milijone nemških mark vredno naložbo bodo uresničili delno z lastnimi sredstvi in delno s pomočjo bančnih posojil. • S. Saje KariS d.o.o. PODJETJE ZA KOMERCIALNE IN ADMINISTRATIVNE STORITVE Gorenjska 33 c, 4240 Radovljica Vodimo poslovne knjige za mala podjetja in obrtnike. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure Tel./fax: 714-228, tel.: 714-774 Direktorica: Mija Žagar Trgovsko podjetje LOKA, d.d. Kidričeva c. 54 4220 ŠKOFJA LOKA ODDAJA V NAJEM 1. Poslovni prostor v I. nadstropju PC Alples, Češnjica 48, Železniki, v izmeri 581 m2 - za pisarne ali storitveno dejavnost 2. Poslovni prostor v I. nadstropju BC Železniki, Na Kresu 26, Železniki, v izmeri 41 m2 - za trgovsko dejavnost. 3. Poslovni prostor na Kidričevi c. 67 v škofji Loki, v izmeri cca 153 m2 - za storitveno dejavnost. 4. Opremljen gostinski lokal - bife na Kidričevi c. 67 v Škofji Loki, v izmeri cca 75 m2. Pismene ponudbe z navedbo dejavnosti pošljite na naslov podjetja najpozneje do 20. 8. 1998. Informacije glede najema dobite vsak delovni dan na tel. št. (064) 615-361. Ogled je možen po dogovoru. MEŠETAR "Olimpiada" slovenskih vin V okviru bližajočega se Kmetijskega in živilskega sejma v Gornji Radgoni je bilo zelo uspešno izvedeno ocenjevanje slovenskih vin. Ocenjevalci so imeli pred seboj 927 vzorcev, od katerih jih je veliko prejelo najvišja odličja. To je rezultat izrednega lanskega letnika. Kar 44 vzorcev je prejelo velike zlate kolajne. 350 vzorcev je bilo nagrajenih z zlatimi, 405 s srebrnimi in 96 z bronastimi kolajnami. Komisije so 6 vzorcev razglasile za šampione, 36 pa jih je prejelo naziv prvaka. Slovenski purani ogroženi Jata iz Ljubljane se je obrnila po zaščito na Urad za varstvo konkurence in zahtevala protidumpinško preiskavo v primeru uvoza cenenega madžarskega puranjega mesa. Sosednja država namreč izredno finančno stimulira izvoz mesa in namenja okrog 800 milijonov dolarjev za spodbujanje izvoza hrane. Uvoz madžarskih puranjih filejev naj bi bil pogreb za slovensko prirejo puranjega mesa. DomaČa reja vedno bolj upada in v javnosti je bilo zaslediti podatek, da je bilo i? Madžarske uvoženih že 2100 ton puranjih filejev, domačih pa je bilo prodanih le za 1150 ton. Dobra ponudba Na ljubljanski veletržnici je ponudba različnih vrst blaga sedaj dokaj umirjena. Cene so bile naslednje: grozdje (belo) od 300 do 450 tolarjev za kilogram, grozdje (črno) od 330 do 400 tolarjev za kilogram, hruške od 120 do 180 tolarjev za kilogram, jabolka od 90 do 140 tolarjev za kilogram, kivi od 350 do 450 tolarjev za kilogram in lubenice od 55 do 70 tolarjev za kilogram. Cene na tržnici Po Tedenskem vodniku po kupčijah Kmečkega glasa povzemamo cene na kranjski tržnici. Solata je od 200 do 250 tolarjev, korenje od 200 do 250 tolarjev, čebula od 200 do 300 tolarjev, krompir od 80 do 100 tolarjev, cvetača 300 tolarjev, paprika od 200 do 300 tolarjev, paradižnik od 150 do 180 tolarjev, česen 400 tolarjev, jajca od 20 do 28 tolarjev, jabolka 200 tolarjev, fižol od 250 do 300 tolarjev, zelje 200 tolarjev, pesa 200 tolarjev, breskve od 250 do 300 tolarjev, hruške od 400 do 500 tolarjev in orehova jedrca 800 tolarjev. Cene plemenitih kovin Banka Slovenije je izdala sporočilo o cenah plemenitih kovin. Na dan 30. junija 1998 je cena enega grama čistega zlata v tolarjih po tekočem tečaju znašala 1.616,6046 tolarjev, platine 1.949,1461, paladija 1.620,4238 in srebra 29,2304 tolarjev. Navedene cene so izračunane iz tržnih cen na borzi v Londonu, objavila pa jih Banka Slovenije v uradnem listu 10. julija. Podaljšan razpis za večjo konkurenčnost podjetij Kranj - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je za dvajset dni podaljšalo rok za prijavo na javni razpis za dodelitev l proračunskih sredstev za krepitev konkurenčne sposobnosti industrije. Z razpisom je na voljo 110 milijonov tolarjev proračunskih sredstev, podjetja pa naj bi z denarjem izboljšala svoj nastop na tujih trgih. Razpis je bil objavljen 10. julija v uradnem listu, prvotni rok za prijavo je bil dvajset dni, zdaj pa je podaljšan za še enkrat. • U. P. Gorenjska fotografija in z njo nagradna igra Simona obkroži ■ Gorenjski g/as napadi V teh vročih prvih avgustovskih poletnih dneh ni lepšega kot sedeti v senci in brati Gorenjski glas! V njem tudi tokrat nagradna igra z eno od naših priložnostnih fotografij z enega od gorenjskih dogodkov Na sliki je naša sodelavka Simona Jakovac - s skenerjem in računalnikom - obkrožila enega udeleženca neke prireditve, o kateri ste brali v Gorenjskem glasu. Če nas tista, ki je na fotografiji OBKROŽENA, sama pokliče v uredništvo, jo čaka super nagrada: GLASOV IZLET po izbiri, kadarkoli letos, v 1998. letu, ali tja do prvih dni naslednjega tisočletja, torej v prihodnjem letu in vključno do 3. januarja 2000. Tudi za PRVIH PET/ampak samo za prvih pet in nič več !/, ki boste tudi ugotovili, koga je Simona tokrat obkrožila in nam boste to sporočili, so pripravljene nagrade: Glasovi reklamni trakovi za vpijanje znoja na takšnih in podobnih prireditvah. Za sodelovanje v nagradni igri obstajata še dva pogoja: treba bo kar natančno povedati, kje^ in ob kateri priložnosti je nastala fotografija; in časa za Vaš telefonski klic je malo, zgolj do vključno tega petka, 14. avgusta 1998, samo do 13.30 ure. Naša telefonska številka za Vaš klic: 064/ 223-111 - izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odzivnik na isti številki. Iz središča Slovenije v Vaše srce s9,T^Radio GEOSS«*^ Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146___ POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Vblcjak _ Borzni komentar tedna Da je naložba v delnice včasih prava zlata jama, je ugotovil marsikateri dopustnih. Kljub vsem počitniškim izdatkom, je že prav eyforična rast tečajev na Ljuhljans-vtborziposkrbela, daje "počitniška bilanca" pozitivna. Slovenski borzni mdeks je že po petih minutah Petkovega trgovanja prebil psihološko mejo 2000 točk, na koncu dneva Po se ustavil pri 2010 točkah, kar Pomeni, da je v tednu dni porasel za skoraj 120 indeksnih točk. Glavne nosilke rasti so bile delnice Merca-torja, Petrola, Luke Koper in Etola, °stale pa ob takšnem navdušenju tudi niso ponižno capljale za njimi. * borzni kotaciji A in B se je minuli teden uveljavilo pravilo, da za dober Zaslužek skoraj ni pomembno, katero delnico imaš. V isti sapi pa morda ne bo odveč dodati, da takšnim silovitim porastom tečajev °bičajno sledijo obdobja mirovanja aH pa celo močnih padcev. Zaradi takšne značilnosti'borznega trga Moramo biti še kako pozorni na Slgnale, ki opozarjajo, da se obdobje kobilja umika sušnim letom. Vendar Pa ob enormni rasti razen Merca-torjeve zgodbe takšnih signalov še ni Zaznati ■ promet je precej narasel, tako da znaša vsak dan najmanj 600 bilijonov, rekordni dnevi pa so Postregli s skoraj poldrugo milijardo borznega prometa. Že minuli mesec je bil po prometu, ki je znašal 34 milijard, med rekordnimi, ta mesec pa obeta še boljši rezultat. wercator je v tednu dni pridobil 20 /°> ugibanja o tem, kdo stoji za fl(ikupi, ki dvigujejo tečaje, pa so dobila odgovor v petek. Delnice je na pobudo nadzornega sveta kupo-vala kar Mercatorjeva uprava, da bi s tem dokazala svoje zaupanje v Mercatorjcvo poslovanje. Kako ob-šutljiv je trg na informacije, je Postalo jasno takoj' po tem obelodanjen ju: rast Mercatorja je bila ^stavljena, nekaj pa je bilo tudi 'Paničnih" tržnih prodaj, ki so za sabo za nekaj trenutkov potegnile tudi druge delnice. Ta juha se je hitro ohladila, izkazalo pa se je, kako trhla je konstrukcija doseženih tečajev in morda se je nad tem vsaj kdo zamislil. prva podjetja so nas že začela seznanjati s svojimi polletnimi poslovnimi rezultati. Luka Koper posluje odlično in presega plane za več kot 20 %. V tem lahko iščemo razlog, da jim cena tudi po datumu dividendnega preseka ni bistveno padla, so pa delnice Luke med tistimi, ki še niso rekle zadnje besede. Tudi delnica Gorenjskega tiska je v kratkem času katapultirala s 1600 tolarjev na 1750 tolarjev, vendar pri tej vrednosti likvidnost ni prav zavidljiva. Aerodrom je v tednu pridobil dobrih 10 "/<>, glede na podobno rast delnic Koprske Luke pa lahko ocenimo to rast kot utemeljeno. Zanimive zgodbe so nam začeli pisati PIDi. Naložbeniki so dolgo časa z nezaupanjem gledali tovrstne naložbe, saj so jih ocenjevali kot preveč tvegane. V zadnjih dneh pa so prav PIDi, pri katerih je v razvitih ekonomijah običajno, da odražajo splošno stanje na trgu, hit sezone - rasti tečajev po 20 % dnevno niso nič neobičajnega, povpraševanja pa ne zmanjka niti pri tistih PlDih, ki se jih pred mesecem ni bilo mogoče znebiti niti po pol nižji vrednosti. Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d.d. Matej Anko Delikatesa Jesenice po prvi skupščini delničarjev Delničarjem jeseniške Delikatese prve dividende Prejeli bodo po 390 tolarjev bruto dividende - 40-odstotni lastnik Živila, 8-odstotni Emona Merkur Jesenice - V tem tednu bodo v delniški družbi Delikatesa Jesenice začeli izplačevati dividende svojim delničarjem, ki bodo znašale po 390 tolarjev bruto na delnico. Kot so sklenili delničarji na prvi skupščini podjetja junija, bodo za dividende namenili 77 milijonov tolarjev, 110 milijonov tolarjev pa bodo pustili nerazporejenih. Kot je povedala direktorica Delikatese Stanka Kramar, gre za dobiček, ki ga je podjetje ustvarilo v letih od 1993 do vključno lani. Samo lani so ob 1,561 milijarde tolarjev prihodka ustvarili dobrih 50 milijonov tolarjev dobička. Delikatesa ima 13 trgovin v jeseniški in kranjskogorski občini ter 90 zaposlenih, njeni solastnici pa sta pred kratkim postali trgovski družbi Živila Naklo (od skladov je kupila 40 odstotkov delnic Delikatese) in Emona Merkur Ljubljana (ima osem odstokov Delikatesinih delnic). Preostale delnice imajo notranji lastniki. Podjetje ima odslej tudi stalni nadzorni svet, predsednica je Mirjana Perko Dime iz pida Triglav, pa tudi dosedanja vršilka dolžnosti direktorice Stanka Kramar je postala direktorica. • U. P. ILIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: , SAVA G la B, TERMO ŠK. LOKA, SPECERIJA BLED, COLOR MEDVODE, DELIKATESA JESENICE G in H, LOKA ŠL LOKA B in C, GORENJKA LESCE, TP ROŽCA JESENICE G, PIVOVARNA UNION IN LAŠKO*. 'prodajamo delnici! na borzi ^upravljamo portfelje JESENICE Tet 0(4/861 51 ^\ KRANJ Tel 064/221 722 i Slovenska produktivnost raste Slovenci približno tako produktivni kot Portugalci V zadnjih štirih letih se je produktivnost slovenskih delavcev bolj približala evropskemu povprečju Kranj - Produktivnost dela v slovenskem gospodarstvu, ki je v osemdesetih letih bolj ali manj stagnirala ali celo upadala, je začela občutneje naraščati leta 1993. Od tedaj globalna produktivnost dela narašča letno povprečno okrog 4 odstotke letno. Najhitreje narašča v predelovalnih dejavnostih, in sicer okrog 7 odstotkov letno. Toda kot ugotavljajo strokovnjaki Urada za makroekonomske analize in razvoj v julijski številki Ekonomskega ogledala, se je produktivnost dela doslej povečevala zlasti na račun zmanjševanja števila zaposlenih. Od evropskih držav OECD sta v obdobju od 1993 do 1997 višjo produktivnost od Slovenije imeli le Poljska in Irska. V zadnjih štirih letih je Slovenija glede produktivnosti dela že dohitela Portugalsko in zmanjšala razliko do povprečja Evropske unije. Še leta 1993 je bila povprečna produktivnost dela v EU skoraj trikrat višja od slovenske, leta 1997 pa le še nekaj več kot dvakrat večja, je še zapisano v zadnji številki Ekonomskega ogledala. • U. P. KRANJ, 10.8.1998 nakupni/pmdajni nakupni/prodajni n ikupni/prodajni MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 94,10 94,65 13,27 13,43 9,48 9,59 BANKA CREDITANSTALT d.d Lj 94,20 94,90 13,30 13,50 9,50 9,80 EROS (Stari Mavr) Kranj 94,30 94,60 13,33 13,41 9,50 9,60 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,80 94,60 13,07 13,45 9,13 9,97 HRANILNICA LON, d.d Kranj HIDA-tržnica Ljubljana 94,30 94,60 13,35 13,38 94,40 94,60 13,37 13,42 9,50 9,57 9,53 9,56 HRAM ROŽCE Mengeš 94,40 94,55 13,35 13,41 9,50 9,57 ILIRIKA Jesenice 94,20 94,55 13,30 13,40 9,50 9,60 ILIRIKA Kranj 221-722 ILIRIKA Medvode 94,40 94,70 13,34 13,45 9,55 9,65 INVEST Škofja Loka 94,30 94,59 13,30 13,43 «,50 9,65 KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka 93,70 94,50 13,1 5 13,44 9,43 9,60 LASER Jesenice 94,20 94,60 13,30 13,41 9,48 9,58 LEMA Kranj 11.8.-23. 8. DOPUST V0LKS BANK-LJUD. BANKA.d.d.Lj. 94,10 94,55 13,32 94,40 94,60 13,36 94,22 94,72 13,36 94,40 94,75 13,35 92,60 94,50 12,30 94,30 94,60 13,33 94,35 94,65 13,33 94,27 94,62 13,34 94,20 94,70 13,33 13,50 13,42 13,46 13,45 13,34 13,41 13,40 13,44 13,43 13,45 9,42 9,55 9,53 9,55 8,90 9,50 9,45 9,51 9,50 9,50 9,13 9,46 9,30 NEP0S (Sk. Loka, Trata) NOVA LB Kamnik, Kranj. Medvode, Šk. Loka ROBSON Mengeš PBS d.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBLIKUM Ljubljana PUBLIKUM Kamnik SHP-Slov. hran. in pos. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 94,15 94,70 13,33 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 93,80 - 13,07 SLOVENIJATURIST Jesenice 94,20 94,60 13,32 13,41 SZKB Blag. mesto Žiri 93,85 94,60 13,15 13,44 ŠUM Kranj 362-600 TALON 94,40 94,60 13,35 13,44 9,55 TENT0URS Domžale 94,30 94,90 13,30 13,45 9,50 TRG Bled 94,20 94,65 13,37 13,45 9,50 TR0PICALKamnik-Bakovnik 9452 94,67 1 3,37 1 3,41 9,53 VVILFAN Jesenice supermarket UNIofa ' 862-606 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 (8.h-13.h, 13.45h-18.h) VVILFAN Tržič 563-816 POVPREČNI TEČAJ 94,16 94,64 13,27 13,43 9,45 9,64 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,30 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahka dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. 9,63 9,62 9,69 9,65 9,50 9,60 9,56 9,58 9,60 9,59 9,59 9,97 9,62 9,75 9,60 9,57 I NOH8TOPOLUB ^P O904448 090 7517 VZDIHUAJI INTIME Vse kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšimi loinost osebnega obiska! 090/41-29 3090/42-38 »> MERKUR* M Šport Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 267 448, delovni čas: od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure V dol in breg brez zadreg gusto,s*e cvetnep^insHeopren^ <\ pohodni planinski čevlji^ ^TREZETA, vrhnja plast: usnje, podloga: Gore-Tex pohodne palice, COBER, zložljive, konica iz vvidia WL pohodni nahrbtnik, ^ MARTINS ARTS, VValker, prostornina 50 litrov 7.490, ^pohodni nahrbtnik, "MARTINS ARTS, VValker, prostornina 35 litrov oo Ponudba velja od 10. do 29. avgusta za izdelke v zalogi! Vse cene so v SIT. Najboljši predlogi za imenitne izlete Septembrski dan v Pineti ali v Topolšici Prisrčno vabljeni v TERME TOPOLŠ1CA, kamor lahko rajžate z udobnim avtobusom Pavleta Drinovca dve septembrski soboti: 5. septembra ali 19. septembra. Obakrat bomo izlet začeli na Bledu, s postanki v Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Vodicah, Mostah pri Komendi in Mengšu - avtobus bo ustavljal v obratni smeri pozno zvečer na povratku. Obe septembrski soboti bo dovolj časa za ogled kompleksa Term Topolšica - znamenitega parka, izvira termalne vode, lončarske' delavnice, spominske sobe itn., ter seveda za rekreacijo v bazenu z zdravilno vodo. Izgubljene kalorije bomo nadomestili z okusno štajersko večerjo v hotelski restavraciji, zvečer bo še zabava s plesom. V programu izleta 19. septembra je tudi obisk parka Savinjski gaj v Mozirju. Prispevek k stroškom: 2.800 tolarjev (za naročnike in ožje družinske člane) za prvi termin, 5. septembra; za 19. septembra pa 3.000 tolarjev. Za nenaročnike 3.900 oz. 4.200 SIT. Za mlajše od 15 let obakrat, 5. ter 19. septembra, pet stotakov manj. Na obeh Glasovih izletih bo z vami Mirjam Pavlic, ki že pripravlja nagradni kviz. Na morju je najlepše v septembru, ko najhujša vročina popusti, voda pa je še zelo prijetno topla. V sodelovanju s Pinesto, d.o.o., Kranj ter Integralom, d.d., Tržič Vas v soboto, 13. septembra, vabimo na Glasovo rajžo v Istro, v Pineto. Odhod avtobusa zjutraj iz Tržiča, s postanki v Radovljici, Kranju, Škofji Loki in Medvodah. Poskrbeli bomo za popotnico in kosilo, dan bomo zaključili z zabavnim večerom. Povratek na Gorenjsko: pozno zvečer. Prispevek k stroškom ie 2.900 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane, za nenaročnike 3.900 tolarjev; mlajšim od 15 let petsto tolarjev manj. Izlet v Pineto bo tudi 13. septembra vodila Božena Avsec, ki je odlično poskrbela za dva podobna izleta sredi poletja. ■ * * * Splošni izletniški napotki: informacije in prijave ta vse GLASOVE l/l i II. dobite tudi po telefonu 064/ 223-444 = malooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 -tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati Glasov avtobus. Pri prijavi ni potrebno vnaprej plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta. Verjamemo in zaupamo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: ko se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate enega od sedežev (izbira sedežev ob prijavi ni možna!) in vse, kar sodi v program. Zgodi pa se, da se nekateri tik pred zdajci, v zadnjem tednu ali dan-dva pred izletom, povsem "flegma" premislijo in s tem dejansko onemogočijo udeležbo nekomu drugemu, ki je malce zamudil s prijavo. Upoštevamo samo, da je preklic prijave za izlet možen zgolj zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov, ki jih je možno dokumentirati. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive. Z.a odpovedi udeležbe na izletih, ki so brez utemeljenih razlogov, je potrebno poravnati sorazmerni del stroškov. PIVOVARNA UNION ^dpiijnfdji! Stara dobra kmetijska tehnika Predstavili so jo v soboto dopoldne na prostoru kmetijskega poskusnega centra Jablje pri Mengšu. Mengeš, 10. avgusta - Zanimivo srečanje na prostoru kmetijskega poskusnega eentra Jablje pri Mengšu so v soboto dopoldne in zgodaj popoldne pripravili Društvo kmetijske tehnike, kmetijski inštitut Slovenije z oddelkom za kmetijsko tehniko in Kmetijski poskusni center Jablje. Pogoj oziroma nepisano pravilo je bilo, da mora biti mehanizacija stara najmanj 30 let ali več. Že ta sorazmerno kratka starostna razlika pa je pokazala, da je bila v primerjavi z današnjo kmetijsko tehniko in mehanizacijo nekdanja veliko enostavnejša, prvobitno delovna. Tehnologija pa se je tudi na tem področju pridelave in dela hitro izpopolnjevala. Poleg traktorja, ki je osnovni stroj za pogon in delo, je največ novosti na delu oziroma opravilih in tovrstni strojni-delovni podpori. Na prvem srečanju so predstavili nekatere najstarejše traktorje in priključke zanje ter oranje z njimi. Videli smo mlačev z mlatilnico. Zanimiv je bil prikaz nekdanjih vprežnih priključkov, mlatilnic z razstavo opreme Antona Skoka iz Loke pri Mengšu, ki je predstavil 20 različnih vrst orodja in priključkov. Njegovo opremo na primer že poznajo tudi nekateri učitelji in učenci šol iz Mengša, na Kamniškem in v Domžalah. Na prvem srečanju so prireditelji najzanimivejše primerke opreme in mehanizacije nagradili. Nagrade so prispevali sponzorji. Župan občine Mengeš Janez Per pa je na začetku prve prireditve zaželel prirediteljem čimveč uspeha in nadaljevanje te prireditve na prostoru Kmetijskega poskusnega centra Jable pri Mengšu tudi v prihodnjih letih. • A. Žalar Večje povpraševanje po domačih prašičih Ljubljana, 11. avgusta - Vlada je pretekli teden na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sklenila, da bo zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve z 31. julijem prenehal z interventnim odkupom prašičev, ki ga je odredila vlada 28. maja in načrtovala, da bo odkupljenih okrog 30.000 prašičev pitancev slovenskega porekla po zaščitni ceni 4,83 tolarjev na mesno enoto, kar je pri povprečni kakovosti 196,5 tolarjev za kilogram žive teže. Med 9. junijem in 7. julijem je bilo odkupljenih le 6034 prašičev pitancev, potem pa odkupa ni bilo več in se tudi v prihodnje ne predvideva. Povpraševanje po domačih prašičih seje povečalo, kar se odraža tudi v odkupni ceni prašičev pitancev. Te so se dvignile na raven 5,10 do 5,20 tolarja na mesno enoto, kar znaša v povprečju 220 tolarjev za kilogram žive teže. Ministrstvo ugotavlja, da za posredovanje države ni več razlogov. • J.K. Žetev pšenice je končana Odlična letina Ljubljana, 11. avgusta - Letošnja letina pšenice je dobra, če že ne odlična. Tako velja za vso državo. V zrnu je manj vlage in primesi, sam odkup pa je potekal brez večjih zapletov. Najbolj "vroče" je bilo vprašanje, koliko čez 100.000 ton pšenice bomo pridelali. Zadnji podatki govorijo o 130.000 tonah, kar je tudi rekordno. Lani je bilo do L avgusta prevzete 69.000 ton pšenice, letos pa v enakem obdobju 102.000 ton! Razen letine je letos ugodna tudi cena, saj se giblje okrog 34 tolarjev ?a kilogram, kar je na evropski ravni. Naslednje leto pa se utegnejo razmere pri pšenici spremeniti, saj bodo že veljala nekatera pravila Evropske unije. • J.K. Trgovski center v nekdanjem skladišču Šenčur, 10. avgusta - Na stavbi šenčurskega obrata Mercator KŽK Kmetijstvo, kjer je bil nekdaj hlev in skladišče reproma-teriala, so začeli prenavljati streho. To naložbo, ki bo stala približno 10 milijonov tolarjev, bodo uresničili letos. V prihodnosti nameravajo tam urediti trgovski center za kmetijsko oskrbo, v katerem bo poleg trgovine z repromateriali in rezervnimi deli tudi mehanični servis. Gre za izgradnjo nadomestnega objekta, ker se bo sedanja trgovina morala preseliti zaradi denacionalizacije objekta na novo lokacijo. Za to investicijo pa bo potrebnih kar okrog 90 miljonov nemških mark. • S. Saje Praznik žetve na Žirovskem vrhu Danes žetev praznik, včasih pa težko delo Etnografska prireditev je bila letos izpeljana prvič, postala pa naj bi tradicionalna - Od žetve, mlatve s cepci do rejtanja in drugih opravil - Velik obisk dokaz, da med mlajšimi obstaja zanimanje za stara kmečka opravila Žirovski vrh, 10. avgusta -Nedeljska etnografska prireditev "Praznik žetve na Žirovskem vrhu" je na kmetijo na Javore privabila številne obiskovalce, ki so si z zanimanjem ogledali, kako je pred desetletji potekala žetev. Na prireditvi, ki se je kasneje prelevila v veselico z ansamblom Albatros, je bilo vsega dovolj, le sence je primanjkovalo. Kmetije z Žirovskega vrha so letos prvič pripravile dan žetve, zaradi velikega zanimanja, ki so ga pokazali obiskovalci, pa bo verjetno ta etnografska prireditev, ki je nastala z obilno pomočjo Kmetijske svetovalne službe Škofje Loka, zaživela in postala tradicionalna. Prikaz žetvenih običajev je opravil dvojno vlogo; starejši rod si je ob ogledu žetve, mlatve s cepci, rejtanja in ostalih običajev zopet spomnil težkega in dolgotrajnega opravila, ki je bilo včasih njihov poletni vsakdan, mlajši rodovi pa so v večini primerov prvič na lastne oči opazovali dela, o katerih so jim očetje le pripovedovali. Kar je žanjicam včasih vzelo dneve in dneve, od zore do mraka, smo imeli tokrat moč videti v dobrih dveh urah. Najprej so se žanjci s srpi podali na polje, kjer so poželi pšenico. To so zvezali v snope, jih naložili na voz in odpeljali do kozolca, kjer so snope obkladali v štante. Za prikaz mlatve so seveda nekaj snopov moko, iz katere so gospodinje znale narediti slasten domači kruh. Taje imel za kmete, ki so se zavedali truda, s katerim se pride do kruha, še prav posebno dober okus. Danes sicer govorimo le še o običaju žetve, a na kmetijah na Žirovskem vrhu in tudi drugod Cepci so ubrano peli. pripeljali tudi na osrednji prostor, kjer so na lesenem podu prikazali mlatvo v dvoje in v štiri. Pesem pokajočih cepcev je bila zares čudovita, posebno ob mlatvi v štiri, in priznati je treba, da so bili mlatilci ubrani, čeprav verjetno cepca že dolgo niso držali v rokah. Slama, ki ostane po mlatvi, se je včasih uporabljala za prekrivanje streh, te so zdržale vsaj dve desetletji, od prisotnih gledalcev pa je bilo slišati, da je pravi krovec znal narediti streho, ki je držala tudi do sedemdeset let. V ta namen pa je treba slamo najprej povezati v skopo, ki jo je nato krovec le odprl in raztegnil po strehi. Iz slame so delali tudi košarice za peko kruha. Zrno, ki je ostalo na tleh, so z nato z rejto prečistili, kasneje pa so s pomočjo velnika še ločili pleve od dobrega zrna. To se je nato odneslo v kaščo, in ko se ga je nabralo dovolj, so si moški žakle pšenice naprtali na rame in odnesli v mlin. Od tam so prinesli Rejtanje še vedno peko dober kruh. Tega se je dalo kupiti tudi v nedeljo, saj so nekatere kmetije postavile stojnice, na katerih so obiskovalcem ponujale domače izdelke - domače žganje, kruh, bobe, flancate, izdelke iz lesa... Prireditev je Jože Bogataj, Gorenja vas - pozdravil tudi župan občine Poljane, ki je Pleve je treba ločiti od dobrega zrna. bila tudi glavni pokrovitelj Praznika žetve na Žirovskem vrhu, ki je bila sicer pripravljena v okviru programa CR.POV. • S. Šubic Zapleti s pridelovanjem industrijske konoplje Prepir dveh ministrstev o nasadih konoplje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano meni, da varovanje nasadov z ograjo ni potrebno, v ministrstvu za notranje zadeve pa so prepričani, da takšen način varovanja ni zadovoljiv in da je nasade treba ograditi. gozdarstvo Ljubljana, 11. avgusta - Kaj bo sedaj z nasadi industrijske konoplje ni znano. Varuje jih policija, kdaj, kako in kdo jih bo požel, pa še ni odločeno. Gojitelje je sodnik za prekrške v Ljubljani kaznoval, kaznovani pa so se pritožili. Pritožbeni senat za prekrške naj bi pritožbe obravnaval prednostno. Zgodba se je začela 24. aprila, koje začela veljati Uredba o gojenju navadne konoplje. Skladno s to uredbo je mogoče v Republiki Sloveniji, pod določenimi pogoji in za v uredbi navedene namene, dovoljeno gojiti določene sorte navadne konoplje, ki imajo nizko vsebnost THC in so navedene v seznamu industrijskih rastlin v Zakonu o potrjevanju novih sort in introdukcij-skih tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin. Na osnovi navedene uredbe je Ministrtstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dobilo 11 prijav za pridelovanje navadne konoplje, od katerih sta bili dve nepopolni. Skupna površina prijavljenih površin, zasejanih s konopljo, je znašala 8,3 hektara. Pridelovalce je nadzirala kmetijska inšpekcija in pri vseh pridelovalcih opravila dva do tri preglede. Enega pridelovalca je prijavila sodniku za prekrške, v dveh primerih, ko je bilo na konoplji opaženo "vršičkanje", pa so prevzeli preiskavo policijski inšpektorji. Potem je, so dejali pretekli teden na časnikarski konferenci Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, posredovalo notranje ministrstvo in pridelovalce odvedlo k sodniku za prekrške. Menilo je, da nasadi niso zadovoljivo varovani. Za policijo varovanje posevka z ogledi ni zadostno, saj je konoplja zanjo nevarna za pridelovanje in širjenje drog v Sloveniji. Le Kmetijski institut Slovenije, ki ima nasad ograjen z dva metra visoko zaščitno ograjo, ni bil ovaden sodniku za prekrške. Minister za kmetijstvo in Ciril Smrkolj in svetovalka vlade Špela Trpin sta ponovila stališče, da je varovanje z ogledi zadostno. V prvotnem besedilu Uredbe je bilo predvideno varovanje z ograjo, vendar je bila v vladnem usklajevanju ta možnost črtana. Tudi Evropa pozna zgolj varovanje z ogledi, brez ograje, zato naj bi bilo to tudi za Slovenijo zadostno. Industrijska konoplja za proizvajalce in prodajalce drog naj ne bi bila zanimiva, saj jo je treba preveč za učinkovito mamilo in se "finančno" ne izplača. V Sloveniji nimamo laboratorija, v katerem bi natančno izmerili vsebnost THC, so povedali časnikarjem. Slovenija je dovolila pridelovanje industrijske konoplje zaradi povpraševanja v Evropi in doma, kjer jo podjetje Motvoz uvaža s Češke in Poljske. Evropska unija celo stimulira gojenje: pridelovalec dobi za hektar dobri 774 eku-jev ali 144.000 tolarjev. • J. Košnjek Ukrepi kmetijskega ministrstva Državna podpora izvozu slovenskega mleka Država bo tudi letos pomagala hmeljarjem z okoli 130 milijoni tolarjev. Ljubljana, 11. avgusta - Vlada je pretekli teden sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane za leto 1998. Uredba si. avgustom uveljavlja višja nadomestila za izvoz mleka in mlečnih izdelkov. To je nujno, saj se je letos povečal odkup mleka za okrog 10 odstotkov, potrošnja mleka na domačem trgu se ne povečuje, izvoz pa obstaja na lanski ravni, kar pomeni, da se povečujejo zaloge mlečnih izdelkov v mlekarnah. Višina podpore na liter izvoženega mleka se je za mleko v neizvirnem pakiranju povišala s 6,5 tolarja za liter na 9,5 tolarja na liter oziroma s 9,50 tolarja na 14,50 tolarja za mleko v izvirnem pakiranju (pod tarifno oznako 0401). Za mlečne izdelke (smetana, maslo, mleko v prahu, fermeti-rani izdelki, siri in skuta) uvrščene pod oznake 0402, 0403, 0405 in 0406 pa se višina nadomestila povečuje iz 9,50 tolarja na 18 tolarjev za liter mleka v izdelku. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjujejo, da bi ob predpostavki enake strukture izvoza kot lani za te podpore potrebovali dodatnih 240 milijonov tolarjev. Lani so zaradi nizkih cen hmelja v izvozu, zaradi tega je uvedla Evropska unija visoke podpore na hektar hmeljišča, veljale podpore tudi slovenskemu hmelju. Letos je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spet uvedlo podpore na hektar hmeljišča, vendar pa je treba ohraniti ukrep izravnave stroškov pri pripravi blaga za zunanji trg za celotni letnik hmelja 1997, se pravi tudi za tistega, ki je bil izvožen letos. Zato je bila predlagana in na vladi sprejeta lanskoletna višina podpore (za hmelj, ki j6 nezdroblčjen, nezmlet in ne v peletih 56,70 tolarjev za kilogram ter 62,40 tolarja za kilogram hmelja, ki je zdrobljen, zmlet ali v obliki peletov). Ministrstvo ocenjuje, da bo za to treba dati iz proračuna okrog 130 milijonov tolarjev. • J.K. Delavcem leškega podjetja TIO pnevmatika grozi odpuščanje "Kam naj grem pri petdesetih?" V leškem podjetju TIO pnevmatika, d. o. o., delavci že nekaj časa živijo v strahu, da se bodo znašli na seznamu presežnih delavcev - Ugibanj o odpuščanju ni več, zagotovo jih bodo vsaj 15 odpustili. Lesce, 11. avgusta - V teh časih, ko brezposelnost še vedno narašča, je srečen v$ak, ki ima redno službo in zato pripravljen Popuščati in se prilagajati. Seznami odvečnih delavcev so postali nočna mora. Tudi 50-letnemu Janezu te misli v zadnjem času načenjajo živce in rahljajo spanec. Že 33 let je zaposlen v leškem podjetju TIO pnevmatika, je invalid tretje kategorije, iz dneva v dan pa se sprašuje, kam naj Dri teh letih in zmanjšani delovni sposobnosti gre, oziroma, kdo mu bo sploh se pripravljen ponuditi delo. Nikakršna skrivnost ni, da se delodajalci na daleč izogibajo zaposlovanju starejših delavcev in invalidov, saj se jih, povedano brez dlake na jeziku, potem skoraj ne morejo znebiti. Janez spada v skupino odvečnih delavcev in že dobra dva nieseca ne hodi v službo, saj je na čakanju. Taka usoda je v tem podjetju doletela še Petnajst delavcev, med njimi tri invalide. Ker po zakonu slednji ne morejo biti trajni Presežek, obstaja možnost, da jih bodo Zaposlili v jeseniškem podjetju CPK, ki zaposluje invalide. Trenutno je v podjetju, ki izdeluje pnevmatske cilindre, ventile in razvodnike, 69 zaposlenih, vendar bodo to Število zagotovo zmanjšali. "V dobrih štirih desetletjih se podjetje ni moglo znebiti težav Pri poslovanju in je bolj životarilo, kot napredovalo. Če ne bomo zmanjšali števila Odpuščanje ali stečaj - slabi možnosti izbire zaposlenih, bo TIO zagotovo usahnil, je pa to le eden od ukrepov, ki se jih bomo lotili. Odpustiti bomo morali vsaj 15 delavcev, oziroma bomo to rešili s predčasnimi in invalidskimi upokojitvami, štiri invalide bomo poskušali zaposliti s pomočjo sklada dela, osem pa je trajnih presežkov. Odpuščanju se nikakor ne moremo izogniti, saj bi v nasprotnem primeru lahko to podjetje pripeljalo v stečaj. Če pa nam bodo predvideni ukrepi "reševanja" podjetja uspeli, je lahko podjetje v pol leta iz najhujših težav," je pojasnil direktor.Branko Omejc, ki je to funkcijo prevzel pred dobrimi tremi meseci. Reorganizacijski program je prejel tudi Svobodni sindikat, ki deluje v podjetju, in naj bi v kratkem dal svoje mnenje, za katerega se kaj lahko zgodi, da ne bo pozitivno. "Čedalje bolj jasno je, da odpuščanja ne bomo mogli preprečiti in bo opravljeno še pred jesenjo, delavci pa že sedaj za svoje delo prejemajo nizke plače, povprečno od 40 do 60 tisoč tolarjev. Morda se bo kdo zaposlil s pomočjo sklada dela. Podjetje je v zadnjih letih precej nazadovalo, saj je od začetnih 120 zaposlenih zdaj še 69 delavcev, po napovedanem zmanjšanju pa naj bi jih ostalo le še 50," je neizogibno odpuščanje komentiral predsednik omenjenega sindikata Alojz Valant, ki v TIO dela že dobra tri desetletja. Napovedano odpuščanje je še dodatno ogrelo že tako pregreto poletno ozračje v leškem TIO, delavci so razočarani in se iz dneva dan sprašujejo, kdo bo "pristal" na seznamu, hkrati pa so čedalje glasnejše govorice o visokih odpravninah, po katerih naj bi trije vodstveni delavci ob odhodu dobili kar okoli 6 milijonov tolarjev. Je že tako v življenju, enim odpravnina, drugim knjižica. Pomembno je, kje na lestvici se nahajaš. Renata Škrjanc Zlatoporočenca iz Mojstrane Anica in Justin sta ponovno rekla "da" Anica in Justin Taler sta se na poroko pripeljala v kočiji in v veselem spremstvu harmonikarja. Dovje, 10. avgusta - V okviru občinskega praznika Kranjske pore sta si pred kranjskogorskim županom Jozetom Kotnikom ponovno prisegla zakonsko zvestobo zlatoporočenca Anica in Justin Taler iz Mojstrane. Prvič sta se poročila 7. avgusta 1948, prav na dan, ko danes praznuje svoj občinski praznik občina Kranjska ^ora.Poroka je bila nadvse svečama, s prisotnostjo številnih sorodnikov, znancev in prijateljev, ki cenijo jn spoštujejo Anico in Justina. Kranjskogorski župan Jože Kotnik JU je poročil v novi dvorani kulturnega doma na Dovjem na njuno •zrecno željo, kajti želela sta se Poročiti v novi občini. Justin Taler pravi: "Občina Kranjska Gora je v [ninulem obdobju pod vodstvom Zlatoporočenca Anica in Justin Taler iz Mojstrane sta se poročila v kulturni dvorani na Dovjem. Poročil ju je kranjskogorski župan Jože Kotnik sta živela oseimndvajset let, nato pa sta v Mojstrani adaptirala hišo in v njej sta zdaj osemnajst let. V zakonu sta se rodila sin in hči, imata vnukinjo. Anica rada nabira gobe, Justin pa kolesari na progi od Mojstrane do Kranjske Gore. Justin je veliko delal tudi v raznih društvih, pri planincih - deset let je organiziral pohod po poteh partizanskih kurirjev, v krajevni skupnosti, pri ZZB NOB.Danes je podpredsednik Zveze borcev za Jesenice in Kranjsko Goro. Sam se je pred leti tudi lotil obnove savske brvi v Mojstrani in skupaj s sodelavci in ob pomoči delovnih organizacij most dokončal v dveh mesecih. Vesel je, da služi svojemu namenu. Prijazna zlatoporočenca pravita, da je v življenju treba . . je dolga leta delala v Kazini na kočiji. Justin in Anica pripovedu kranjskogorskega župana dosegla Jesenicah, Justin domala vse svoje jeta, kako težko je bilo med vojno marsikaj potrpeti, a ostati strpen •zredno veliko, napredek je viden delovno življenjsko obdobje v in po njej. Justin je pri sedemnaj- in razumevajoč. Življenje je moja vsakem kraju, Jože Kotnik pa železarni. Poročila sta se na Jese- stih letih odšel v partizane in v zaik dobrega in slabega, pomemb-*upan, ki bi si ga prebivalci nicah, v štabi, kjer je bila carinar- partizanih dočakal svobodo. Povoj- no pa je razumevanje. Prvič ju je 2-gornjesavske doline le želeli, niča in na svojo poroko sta se na na obnova je od vseh terjala veliko poročil Franc Skrlj, igralec, dolgo-Pošten in dobronameren, ne dela dan poroke, 7. avgusta leta 1948 udarniškega dela, bilo je veliko letni Svobodaš in režiser ter po nobenih razlik, dostopen je za vse peljala z mestnim avtobusom. Zla- odrekanja, živež se je dobil le na osvoboditvi drugi jeseniški župan, °bčane, zato sva vesela, da nama je to poroko sta praznovala prav na karte. Ljudje so obnavljali poruše- zdaj, ob njuni zlati poroki, pa Jože naklonil to čast in naju poro- dan, 7. avgust, ko občina praznuje no domovino in sodelovali v šte- Kotnik, župan nove občine Kranjs-c'l."Justin Taler je Jeseničan, Ani- svoj občinski praznik: tokrat sta se vilnih akcijah. Šele leta 1952 sta na ka Gora. Zlatoporočencema tudi ca domačinka iz Mojstrane. Anica na poroko na Dovje peljala v Javorniku dobila stanovanje, kjer naše čestitke! D. Sedej Vaški dan v Ratečah Bogastvo narodnih noš Redke so slovenske vasi, kjer domačini hranijo toliko lepih narodnih noš kot v Ratečah. I' Rateče, 10. avgusta - Ko vsako »eto avgusta v Ratečah pripravi->0 tradicionalni vaški dan, priva-*'jo v Rateče številne obiskovalce od blizu in daleč. Predvsem pa turiste, ki te dni bivajo v Kranjski Gori ali v °kolici in sosednje Avstrijce in Italijane. v Ratečah se namreč na ta dan ysa vas odene v narodno nošo. zateče so ena redkih slovenskih vasi, kjer še danes v vsaki hiši skrbno hranijo eno ali več nar-°dnih noš, zato v Ratečah ta dan ni noben problem, kje dobiti prodno nošo. Imajo jih toliko, ~a bi jih lahko tudi posodili. ^Prevod narodnih noš po vasi je ?ato edinstveno doživetje. Letos Je bila dolga povorka, na čelu pa narodni noši tudi kranjskogorski župan in njegova soproga. Od ^rejših do namlajših - vse je no oblečeno v lepe gorenjske m ^teške narodne noše. Zato ni ^udno, da je imel vsak drugi Jfiskovalec v roki fotoaparat ali namero. Toliko fotografskih |Paratov in kamer nismo videli ^ na nobeni vaški prireditvi. Ur,sti so neutrudno snemali in Rateče so se odele v narodno nošo... Foto: D. Sedej fotografirali, kajti res je bilo kaj videti. Pravo bogastvo narodnih noš, ki jih zlepa ne spravi skupaj noben, še tako vesten in neutruden organizator. Za vaški dan v Ratečah živi vsa vas - kar se na prireditvi tudi pozna. Kmečke ženske spečejo številne dobrote in jih radodarno tudi ponudijo obiskovalcem. Najbolj zanimiv pa je prikaz kmečkih opravil, striženja ovac, predenja volne in pletenja. Obiskovalci, predvsem pa obiskovalke, ne morejo odtrgati oči od prelepo vezenih prtov v narodnih vzorcih, ki jih na prireditvi pokažejo rateške ženske. Prava paša za oči in dušo. Po številu in po odličnosti izdelkov. Letos so poleg predsta- vitve kmečkih opravil pripravili tudi lep kulturni program, v katerem so poleg godbe na pihala Jesenic in Kranjske Gore, ženskega in moškega pevskega zbora iz Kranjske Gore nastopile citrarke in simpatični in razigrani folkloristi folklorne skupine Triglav z Ja-vornika. Na prireditvenem prostoru sredi vasi je bilo vroče, bilo je zelo vroče. Obiskovalci so se umikali v senco bližnjih hiš, a vendarle vztrajali, kajti vaški dan v Ratečah je nekaj posebnega. Nekaj posebno lepega, kajti toliko pristne domačnosti in takega bogastva narodnih noš ne vidiš na vsaki prireditvi. Še več: na nobeni. Zato bi lahko brez pretiravanja rekli, da prizadevni Ratečani, predvsem pa Ratečanke, ki vložijo toliko dela in truda v to prireditev, res zaslužijo najvišje turistično priznanje. Samo turiste je treba pogledati, kako živahno fotografirajo in občudujejo narodne noše, pa se takoj ve, kako odmevna je s to prireditvijo turistična promocija kraja in vse Slovenije.. • D. Sedej Filipina Poklukar sredi ribezovega nasada. Nasadi ribeza in zdravilni sok Poklukarjevih iz Gorij Črni ribez - zdravilo za marsikatero bolezen Zgornje Gorje, 11. avgusta - Poklukarjevih i/ Gorij ni bilo težko najti, saj ni domačina, ki ne hi vedel, kje je ena najstarejših in največjih kmetij, če pa temu dodate še domače ime Pri Kamniku, težav sploh ni več, saj mogočnih domačij, ki bi bile zgrajene dobesedno na skali, kar se še danes vidi, ni prav veliko. Nas sta na več kot 600 let staro domačijo Poklukarjevih "gnala" njihov črni ribez in zdravilni ribezov sok. Filipina in Janez že več kot 35 let negujeta svoje nasade ribeza. V najboljših časih sta na dobrem hektarju in pol velikih nasadih, kjer sta posadila okoli 2000 sadik črnega ribeza holander in roscntatl, pridelala 10 ton okusnega in debelega ribeza. Zaradi težav pri prodaji, zadruga jima pri tem ni pomagala in morata za vso prodajo poskrbeti sama, sta v zadnjih letih zmanjšala nasade, tako sta letos na štirih nasadih pridelala 4 tone Črnega sadeža." Včasih se je z gojenjem ribeza ukvarjalo precej domačinov, zdaj pa le se midva vztrajava. V "zlatih časih", v 80-ih letih, je podjetje Sloveniiasadje v Gorjah letno odkupilo tudi več kot 200 ton ribeza. Vse delo je ročno, tako gnojenje, obrezovanje in košenje, v največ štirinajstih dneh mora biti obrano, in kar je najhuje, v dveh dneh tudi prodano, sicer ga uniči plesen. Cene, ki bi poplačala vloženo delo, nima, midva vztrajava predvsem zaradi tradicije in koristnosti ribeza, saj vsebuje veliko vitaminov, med njimi tudi vitamin C, in železa," je povedala gospodinja Filipina, gospodar Janez pa je dodal, da brez zadržkov lahko zapišemo, da je njihov črni ribez "bio pridelek", saj ne uporabljajo umetnih gnojil. Letošnji pridelek so že pospravili, nekaj so ga prodali, predvsem stalnim kupcem, ki cenijo zdravilno moč tega sadeža, iz ostalega pa je Filipina skuhala marmelado, ribezov liker ter več kot 150 litrov okusnega soka. Kljub težavam s prodajo, Poklukarjeva nameravati vztrajati, zato bodo ribezovi nasadi ostali tudi v prihodnje. Če bi se radi odžejali, pili dobro pijačo in pri tem poskrbeli še zdravje, se le oglasite pri Poklukarjevi Filipini, ki vas bo razveselila z okusnim ribezovim sokom, nemara pa boste še kakšno steklenico odnesli domov. • R. Škrjanc Križišče v Valburgi bodo uredili Valburga, 10. avgusta - Župan občine Medvode Stanislav Žagar je pred občinskim praznikom (v začetku julija) napovedal, da imajo v družbi za državne ceste še do 1. septembra letos čas, da uredijo križišče na državni cesti v Valburgi. Načrti oziroma projekti so gotovi in konec minulega tedna (praktično takoj, ko smo slikali križišče), so začeli odkrivati streho na levi stavbi (na sliki). Po projektu naj bi obe hiši podrli in uredili križišče. Če do 1. septembra križišče ne bo gotovo, je župan napovedal, da bo zaprt cesto, dokler križišče ne bo gotovo. Za zdaj kaže, da županu te napovedi ne bo treba uresničiti. • A. Ž. Slovesnost v Virmašah Virmaše, 10. avgusta - Pred gasilskim domom v Virmašah bodo v soboto, 15. avgusta, ob 15. uri popoldne, proslavili zaključek obnovitvenih del na domu strojne skupnosti. Na njem so prekrili streho, namestili žlebove in snegotove, uredili drenažo, zamenjali vrata in porenovili fasado. Prenovo del bodo pospremili z blagoslovitvijo nove freske sv. Florijana. • A. Ž. V Mostah bo nov most Moste, 10. avgusta - Včeraj so zaprli most na državni cesti v Mostah pri Komendi. Napovedane zapore ob 8. uri sicer še ni bilo zaradi urejanja potrebne cestne signalizacije, zbrani pa so bili vsi izvajalci za začetek podiranja sedanjega mostu v Mostah. Gradnja novega 19 metrov dolgega in 10,5 metra širokega, v loku grajenega mostu z obojestranskim pločnikom bo trajala tri mesece, Do konca leta pa naj bi prestavili tudi del ceste do križišča. Če bo denar, bodo urejali tudi cesto skozi Moste in hkrati gradili kanalizacijo, vodovod in javno razsvetljavo. Med gradnjo mostu bo tovorni promet za Kamnik in iz Kamnika preusmerjen na Mengeš, osebni pa z obvozom skozi Moste. Na sliki: Tik pred zaporo in začetkom rušenja starega mostu, sta za zadnji posnetek stopila na most župan občine Kamnik Tone Smolnikar (levo) in predsednik KS Moste Tone Špenko. • A. Ž. Boljša prodaja avtomobilov v Evropi Prodaja novih avtomobilov v državah Zahodne Evrope se je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim precej povečala. Avtomobilske tovarne so namreč prodale 7.510.087 avtomobilov, kar je 7,6 odstotka več, precej prodajno uspešen pa je bil tudi mesec junij s 7,2 odstotka višjo prodajo. Najbolj opazno povišanje prodaje so zabeležili na Irskem, na Finskem in v Španiji, najslabše pa so šli avtomobili v promet na Norveškem, Danskem in v Avstriji. • M.G. Hitreje do Mercedes razreda A Pri podjetju AC Intercar, ki skrbi za zastopniške posle z nemškim Mercedes-Benzom, so objavili obetavno skrajšanje dobavnih rokov za najmanjši model razreda A. Kupci zdaj vplačane avtomobile A 140 in A 160 lahko pričakujejo novembra, že prihodnji mesec pa bosta naprodaj tudi dizelski različici A 160 CDI in A 170 GDI. • M.G. TEST: CITROEN SAXO l.Oi & AVTOHIŠASTRIKOVia / Koroška 53d, 4000 Kranj, tel.:064/223-626 Pooblaščeni prodajalec in serviser MOTOR UGODNI KREDITNI POGOJI, STARO ZA NOVO, DARILO ZA VSAKEGA KUPCA VOZILA DAEW00 TALON d«®«®« ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL PE Zg. Bitnje 32, Žabnica Tel.", fax: 064/311-032 ZNAMKA TIP LETNIK CENA V SIT OPOMBE CITROEN ZX VOLCANE 2.0i RAT TEMPRA 1.6 IE FIAT UNO1.0IES FORO FIESTA 1.8 CDE ACCENT 1.3 LSI C0RSA1.4iSWING ASTRA 1.8 i GT ASTRA 1.6i CALIBRA 2.0i T 4x4 306 XN SVVIFT 1.3 GX FAVORIT 135 L C0R0LLA1.6 GLI PASSATCL GOLF JX0 GOLF CLTD JETTA OPEL OPEL OPEL OPEL PEUGEOT T0Y0TA 1,540,000 serv. knjižica, alarm, el. klima, CZ, SV... 1,370,000 dalj. CZ, alarm, servo volan, el, stekla... 990,000 servo volan, katalizator 670,000 radio, CZ, električna stekla,.. 670,000 avtoradio 1. last., radio, zad.spojler, 17.000 kml... avtoradio, katalizator 1. lastnik, ser. knjiž., 2x airbag, radio servo volan, športni sedeži, radio, metal«.. 1. lastnik, ser. knjižica, CZ, radio vsa oprema razen klime! 1. last., serv. knjiž., radio, delj, zad. klop... 1, last. serv. knjižica, CZ, strešno okno 1. lastnica, rdeče barve servisna knjižica, ABS, elekt. oprema metalic, CZ, katalizator servo volan, radio, alu-platišča metalic siv, avtoradio 996 1,150,000 991 850,000 996 1,440,000 992 1,190,000 994 1,370,000 993 2,250,000 994 1,290,000 996 1,140,000 1,390,000 490,000 d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624 INTERNET ADRESS HTTP://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ ZNAMKA -TIP LETNIK - BARVA CENA V SIT CENA V DEM Škoda Favorit 136 L 1991 turk. modra 371.700 3.954 Alfa Romeo 33 1,3 S 1987 rdeča 398.475 4.239 R-5 Campus 3v 1989 rdeča 428.662 4.600 Nissan Micra 1,2 Sup. 1990 črna 507.150 5.395 R-5 Campus 3v 1992 črna 552.720 5.944 Suzuki Svvift 1,3 5v 1990 rdeča 555.450 5.973 Lada Niva 1600 1993 bela 607.257 6.530 R-Express tolee 1,4 1993 bela 644.963 6.935 Tovota Corolla 1,3 1990 bela 669.900 7.203 Alfa Romeo 33 1,5 1992 bela 742.980 7.904 FordOrion 1,6 1991 črna 833.175 8.958 Honda Civic 1,4 GL 1991 met. siva 843.150 9.066 Ford Sierra 2,0 I ghia 1990 bordo rdeča 893.760 9.508 Nissan Primera 1,6 slx 1991 graf. siva 966.000 10.277 R-Clio RT 1,4 1993 met. modra 1.113.525 11.974 Ford Escort 1,8 CLXI 1993 modra 1.155.000 12.288 Hvundai Accent 1,5 gs 1996 bela 1.159.200 12.332 R-19 RT 1,4 4 v 1994 met. viola 1.178.100 12.533 R-19 RT 1,8 5v 1994 rdeča 1.247.400 13.271 R-ClioRT1,4 5vGAR. 1996 srebrna 1.395.135 14.842 SeatCordoba 1,8 GLX 1995 srebrna 1.524.600 16.220 R-Megane RL1,4 5v 1996 črna 1.612.223 17.152 Volvo 460 DL 1994 rdeča 1.767.150 18.800 Lancia Thema 16VT. 1993 met. siva 1.858.500 19.984 R-LagunaRT1,8 1995 opal 1.865.535 19.847 Možnost menjave po sistemu ter ugoden kredit že od T+3,75 staro za staro, % do T+5,5 %. POVPREČJE IN OKOLICA Majhni avtomobili so po nekakšnem nepisanem pravilu bolj všeč predstavnicam nežnejšega spola kot grobim moškim rokam. Pri francoskem Citroenu z modelom saxo najbrž niso računali samo na ženski del vozniške publike, saj so avtomobil zapeljali prav v segment, kjer je v zadnjih letih vse hujša gneča in neizprosen boj za čim več j i kos tržne pogače. Po zasnovi in tehniki je citroen saxo bratranec peugeota 206 in tudi po nekaterih oblikovnih podrobnostih bi ta dva avtomobila nepoznavalec precej zlahka zamenjal med seboj. Vendar tudi tega malega Citroena pred tekmeci ščiti dvojni trikotnik na maski hladilnika, zelo značilni so tudi sorazmerno oglati žarometi in nenazadnje je na zadku tudi dovolj jasen in izviren napis. Citroen saxo je v vsakem pogle- izdelana iz nekoliko neugledne trde plastike. Seveda, v značilnem francoskem slogu je stikalo sirene v levi obvolanski ročici, bolje pa bi v tovarni lahko poskrbeli tudi za nastavitev zračenja in ogrevanja, ki se uravnava z drsnimi stikali. Čeprav se saxo v osnovni izvedbi ne more pohvaliti z dobro založenostjo z opremo, je poskrbljeno vsaj za varnost voznika, ki ga varuje zračna var- CENA do registracije: 1.446.660 SIT (Citroen Slovenija, Koper) Citroen saxo je po obliki in lastnostih bolj po volji ženskemu delu avtomobilskega občinstva. du majhen avtomobil, čeprav ga je v dolžino za 3,72 metra, kar v njegovem razredu niti ni tako malo. No kljub vsemu, kdor meri več od povprečnih normativov, ne bo pretirano hvalil notranjega udobja, čeprav je res, da vsaj spredaj ni potrebno pretirano krčiti nog in tudi glave potnikov se ne znajdejo povsem ob strehi, in vsaj pri petvratni karoserijski različici dostop do zadnje klopi ni preveč težaven. Za zadnjo klopjo je mersko precej soliden prtljažni prostor, toda zaslužil bi si nekoliko temeljitejšo obdelavo. Armaturna plošča je vsaj navidezno preveč preprosta in +++ okretnost ++ekono-mičnost +soliden prtljažnik / —skromna serijska oprema -plastika na armaturni plošči -neizrazitost nostna blazina vdelana v sredico ravno prav velikega volanskega obroča. Toda s tem dodatkom je seznam opreme za varnost in udobje na žalost že končan, saj med opremo ni niti osrednje ključavnice. Precej bolje se malček izkaže z motorjem, čeprav je to le 1,0-litrski štirivaljnik. To je že znan in preizkušen agregat, s katerim je saxo na slovenskem trgu naprodaj predvsem zato, ker "uide" carinskim dajatvam. Sicer pa se motor s klasično zasnovo izkaže s poskočnostjo, solidno prožnostjo in tudi dovolj spodobno končno hitrostjo. Pravzaprav zmogljivosti vsaj po občutku niso bistveno slabše kot pri nekoliko močnejšem 1,1- Kljub majhnosti je v zadku soliden prtljažnik litrskem motorju, v vsakem primeru pa je odlika tega motorja tudi varčnost. Kljub majhnosti, saxo z vodlji-vostjo in lego na cesti nima težav, nenazadnje tudi zaradi dovolj širokih pnevmatik. Volan nima servoojačevanika, zato je potrebno pri obračanju na mestu nekoliko več moči, medtem ko je med vožnjo dovolj lahkoten. Ko je potrebno avtomobil ustaviti, se zavore izkažejo dovolj učinkovito in le pri daljšemu Armaturna plošča: skromnost in neugledna plastika TEHNIČNI PODATKI: kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: bencinski, štirivaljni, vrstni, štiritakt-ni, nameščen spredaj prečno, poganja sprednji kolesi, 954 cem, 37 kvV/50 KM; 5-stopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 3720 mm, š. 1595 mm v. 1380 mm, medosna razdalja 2385 mm, prostornina prtljažnika 280/955 l. Najvišja hitrost: 149 km/h (tovarna), 153 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 19,1 s. Poraba goriva po EU normativih: 5,1/8,3 l neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km, poraba na testu: 6,2 l. naporu se lahko pregrejejo. Citroen saxo z najšibkejšim motorjem in z osnovnim paketom opreme ima med pomembnimi aduti vsaj ali predvsem ceno, ki je pri odločitvi za nakup pomemben ali pogosto kar odločujoč dejavnik. In po njej se brez lažne skromnosti lahko enakovredno meri s tekmeci. • M. Gregorič ZA ČISTOČO TESTNIH AVTOMOBILOV SKRBI ROČNA AVTOPRALNICA PINTARJEVA 5, KRANJ, ČIRČE, TEL.: 328-238 DELOVNI ČAS OD 8. DO 18. URE Pri nakupu novega avtomobila Citroen AX ali SAXO boste dobili še brezplačno kasko zavarovanje Zavarovalnice Maribor. d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR >oste dobili pri Vašem Citroenov, za smetano pa bo poskrbela Zavarovalnica Maribor. iko bo Vaš novi avto lahko vedno kot nov. OGLASI 48. mednarodni Gorenjski sejem Tradicija praznika, največje trgovine in zabave Od 14. do 23. avgusta bo v Kranju prva in najstarejša sejemska prireditev, na kateri se bo letos predstavilo in ponudilo najrazličnejše izdelke okrog 800 razstavljavcev in prodajalcev. Deset dni pa bo trajal tudi večerni zabavni program, v katerem bodo nastopali najbolj znani ansambli. Kranj, 10. avgusta - Avgustovski 90renjski sejem, ki je vsako leto v £asu velikega šmarna, bo tudi letos v Kranju že 48. kot največja, najstarejša ,n prva tovrstna sejemska prireditev. Vsako leto ta prireditev privablja številne domače in tudi tuje obiskovalce. Tudi letos bodo na sejmu številni razstavljavci z bogato in raz-Aovrstno ponudbo. Vsak večer pa bo v Večernem zabavnem progamu nastopil drug zabavni ansambel. Na letošnjem sejmu, ki ga bo v petek 00 K), uri odprl minister R Slovenije za Notranje zadeve Mirko Bandelj, bo Okrog 800 razstavljavcev in med njimi °krog desetina tujih. Izbor ponudbe bo velik. Obiskovalci bodo lahko izbirali ■fled izdelki široke potrošnje, bele tehnike, akustike, stroji za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano, gostinsko oprejo, opremo za vrtičkarje, za šport in razvedrilo, kupili bodo lahko montažno "'so, opremo za bivalne prostore in Sradnjo objektov, tekstilne izdelke in Se vrsto drugih izdelkov. Seveda bo vse razstavljeno blago naprodaj po sejemskih cenah. . Se posebej bogata bo letos tudi izbira JJi ponudba avtomobilov, motornih koles in koles. Avtomobili bodo letos Usedli okrog tisoč kvadratnih metrov razstavnega prostora. S poltovornimi in °sebnimi avtomobili bo tako letošnji Gorenjski sejem kar nekakšen avtomobilski salon v malem. "To je nedvomno t^di potrditev dogajanj na sejemskem Področju. Danes je trgovina tako dobro zložena in tako blizu kupcu, da se mora ysakdo, ki se odloči za predstavitev na Večerni program bo vsak dan trajal od 20. ure do enih ponoči. Ob Zabavi pa bo bogata tudi gostinska ponudba z jedrni z žara in ražnja, z morskimi specialitetami, domačo kuhinjo, mednarodno gostinsko ponudbo. Avgustovski Gorenjski sejem je najstarejša slovenska sejmska prireditev. Na njem se vsako leto srečajo tudi slovenski in avstrijski gospodarstveniki. čim ansamblom. Takrat, 1991. leta, ko se je bilo treba obdržati s sejmom, so prvič ponudili zabavni program brez vstopnine. Od takrat naprej je obisk večernega programa brezplačen. Letos prvič, ob nespremenjeni vstopnini, ki bo po 600 tolarjev, prireditelj uvaja za vse obiskovalce žrebanje vstopnic. Nagrada je seveda vabljiva: osebni avtomobil twin-go. Tovrstni prijemi kažejo, da se na organizacijskem področju med sejmarji nekaj dogaja. Sicer pa se slika spreminja tudi na drugih področjih. Vse manj je pri predstavitvah in ponudbah, na sejemskem področju seveda, tako imenovane- Vstopnice bodo po 600 tolarjev, za otroke do 7 let pa je vstop prost. Skupine, upokojenci in študentje imajo popust pri vstopnini. Sejem bo vsak dan odprt od 9. do 19. ure, za obiskovalce pa bo vstopnina do 18.30. sejmu, še kako potruditi. Nastop na sejmu ni več običajna prodaja vsakdanjega blaga. Tega je dovolj v trgovinah. Nastop na sejmu pomeni svetovanje, predstavitev tega ali onega izdelka, tega ali onega podjetja. Pri takšnem nastopu je dnevni izkupiček včasih tudi drugotnega pomena. Naložba je drugje, v jutrišnjem nastopanju na trgu, v svoji trgovini ali pa v prodajnih prostorih tega ali onega prodajalca." Direktor sejma Franc Ekar tudi ugotavlja, da tako kot za razstavljavce so se spremenili tudi pogoji za sejmarje pri nas. Večerni zabavni program bo tudi letos na sejmu obogaten vsak večer z drugim znanim, priljubljenim doma- Na sejmu bodo tudi tokrat nekatere službe. Obiskovalci bodo lahko na sejmu opravili vse bančne in menjalniške posle, zavarovanje. Deloval bo press center, na sejmu bo Gorenjski glas, Radio Kranj, Pošta Slovenije in Turistično društvo Kranj. Zadnji dan sejma bo žrebanje vstopnic, ki so jih prodali odraslim obiskovalcem. Glavna nagrada bo osebni avto twingo, trije izžrebanci pa bodo dobili po 33 litrov izdelkov Pivovarne Union. ga klasičnega razsipništva. Lastniki oziroma delničarji namensko in naštu-dirano odmerjajo svoj reklamno-pre-dstavitveni nastop. Med ponudbo, ki bo letos na sejmu, prav zaradi izredne vsakodnevne tržne prestižnosti, ne moremo razločevati med manj ali bolj Na novinarski konferenci letošnjega Gorenjskega sejma v Celovcu je bilo tudi vprašanje, ali bo na sejmu v Kranju razstavni prostor ali posebna reklama za olimpiado treh dežel. Direktor Ekar pravi, da sejem daje prostor za predstavitev olimpiade brezplačno. pomembnimi izdelki. Na sejmu bodo za vse in za vsakega razstavljavca posebej vsi in vsak izdelek posebej pomembni. Prav to in ponudba po sejemskih cenah, z nasveti, svetovanji, predstavitvami, nagradami ter zabavo ob prazniku poletne žetve pa bo tudi letos deset dni predstavljalo in potrjevalo ime največje in najbolj znane vsakoletne prireditve na Gorenjskem, Sloveniji in tudi onkraj meje. Sejem je tudi zabavno-prireditvena poživitev za Kranj. Tudi letos bo v soboto, 15. avgusta, na Glavnem trgu v Kranju ob 11. uri nastopil pihalni orkester. Novi trgovsko poslovni center na Trati pri Škofji Loki Ugodni diskontni nakupi v tovarniških prodajalnah in pri drugih ponudnikih. 1 . NAGRADA: ZAMRZOVALNA SKRINJA in še 49 drugih nagrad v vrednosti vsaj 10.000 SIT. Mesec ugodnih nakupov od 7. avgusta dalje! Za vsak nakup nad 10.000 SIT boste dobili kupon za nagradno žrebanje. Sodelujoče prodajalne a'I«[i*Ti[i|iI»IWlKt^ Otvoritev in nagradno žrebanje v soboto, 5. septembra 1 998 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM DOM3S2ŽABNICA 4209ŽABNICA68 M/ftDU (064) 312-266;311-646 SEJEMSKI POPUST 12.-25. 8. 15% SANACIJSKI DIMNIK SCHIEDEL DREHFIX 10% BOBROVEC, KRIŽEVCI 5 % KERAMIČNE PLOŠČICE KERAMIX, SCHIEDEL DIMNIKI 3% OSTALI ARTIKLI PRI NAKUPU NAD 10.000 SIT STREŽNIK BRAMAC PO STARI CENI DO 25. 8. BOHINJ PROGRAM PRIREDITEV OD 108.-16.8.1998 PRIREDITVE: Danes, torek, 11. 8. ob 19:00 Hotel Zlatorog Piknik s harmonikarjem na travniku pred hotelom Zlatorog Jutri, sreda 12. 8. 16.00 - 19.00 Boh. Bistrica Občina Bohinj organizira otroško delavnico na temo bohinjskih pravljic, plesov in petja včasih. Zbor udeležencev bo pred Domom Joža Ažmana. Dejavnost: stare otroške igre, muzejska delavnica. Sreda, 12. 8. ob 20.30 Srednja vas 5. koncert Glasbenega poletja Bohinj v Gerkvi Sv. Martina v Srednji vasi. Nastopata Primož Novšak na violini in Peter Solomon na čembalu. Igrala bosta dela J. S. Bacha. Četrtek, 13. 8. 16.00 - 19.00 Boh. Bistrica Občina Bohinj organizira otroško delavnico na temo Muzej Tomaža Godca, igrače včasih - danes. Zbor udeležencev bo pred muzejem Tomaža Godca. Dejavnost: stare otroške igre, muzejska delavnica. Četrtek, 13. 8. ob 21.00 Hotel Jezero Hotel Jezero in Gledališče Bohinjska Bistrica vabita na hotelski vrt ob bazenu, kjer bodo predstavili gledališko igro "LEPA. ČEVUARKA". Velika izbira pohištva in sedežnih garnitur za kompletno opremo vašega doma na razširjenem razstavnem prostoru /mmm Mil: AEK MAJ4:: SALON POHIŠTVA:: * ll-jJ-., ™°SUE 34 iisedežnlgarnilure ix uvoza Odprto od 12. do 19. ure, ^ ^ sobota od 9. do 1 3. ure ^Večino pohištva imamo v zalogi! ♦ KONKURENČNE CENE * BREZPLAČNA DOSTAVA •MONTAŽA 'KREDITI T+0 OBIŠČITE NAS NA 48. GORENJSKEM SEJMU v KRANJU od 14. do 23. AVGUSTA 1998 v otvoritveni dvorani • levo od glavnega vhoda "GORNJESAVSKI PIKNIK" HOTEL - L.AMLK 14. DO 16. AVGUST Vabimo vas na tradicionalni veliki "GORENJESAVSKI PIKNIK", ki bo za hotelom Larix od 14. pa vse do 16. avgusa. V vseh treh dneh smo za vas pripravili pester program ob živi glasbi, predstavitev folklore, m še marsikaj zanimivega. Seveda ne bodo manjkali jedi z žara, pečeni odojek, jagnje, goveje stegno z ražnja. Najmlajši udeleženci se bodo lahko zabavali v mini zabavnem parku ob prireditvenem prostoru. Program z obilico iger in nagrad povezoval Peter Glavan. PETEK, 14. 8. OD 12.00 DO 1.00 URE igra ansambel "ZASAVCI" SOBOTA, 15. 8., OD 12.00 DO 1.00 URE igra ansambel "12. NASPROTJE" Nastop plesnega para iz plesne šole Nastop folklorne skupine "TRIGLAV" NEDELJA, 16. 8., OD 12.00 DO 1.00 URE Igra ansambel "SINKOPA" in "DUO GLORIJA" ob 13.00 uri program za otroke MIRI IN DEDEK Podelitev nagrad COCA ■ COLE Vsi ansambli začnejo z igranjem vsak dan ob 16. uri. Prireditev bomo organizirali ob vsakem vremenu! VLJUDNO VABLJENI! HOTEL LARIK INFORMACIJE V TRGOVINI «li po tel.: 31 1-545, 312-266 Moda Karo namesto rož enostavno, široko krojen, ki se bo zavezoval s pasom. Seveda pa je taka modela treba znati nositi! V Antwerpnu so modni ustvarjalci pred kratkim pregledali modo za konec poletja, jesen in zimo. Eden od modelov, ki so bili tu predstavleni, je tudi tale zelo lepa oprijeta obleka z ozkimi naramnicami, ki pa je za spremembo iz karo vzorca. Zraven se bo nosil kratek bel tanek plašč, In kakšne torbice se nam obetajo Če hočete biti to jesen in zimo modne tudi pri torbicah, potem si morate omisliti zlato rumeno, olivno zeleno, umirjeno rdečo, pariško modro in podobne barve. Material je seveda usnje, vendar najbolj modno bo glace usnje, to je svetleče lakirano. Če ima torbica kratek ročaj, ima zraven zagotovo tudi dolgi pas za na rame, ki pa se ga da po želji pripeti. Poskusimo še mi Tako so se zadnja leta priljubile, da skorajda ni vrta pri nas, kjer se ne bi šopirili njih visoki hrapavi listi, gospodinje pa pridno pobirajo bele, zelene ali rumene bučke, podolgovate ali okrogle. Vse so zelo dobre. Velja pa pravilo, da je treba pobirati majhne bučke, dokler še ne. naredijo semenja, sicer gre energija v seme, bučk je pa manj. Torej, če hočemo veliko mladih bučk, ki so kuhane ali pečene mimogrede in so sočne in slastne, pridno jih obtrgujmo, ko so dolge 25 do 30 cm. Posebna poslastica so tudi cvetovi bučk; pobiramo le tiste, ki cveto na dolgih tankih pecljih in ne obetajo plodu. Ker imajo bučke malo kalorij, jih zelo priporočajo sladkornim bolnikom in vsem tistim, ki bi radi shujšali. Juha iz bučk 4 bučke, 200 g riža, 1 liter juhe (lahko iz kocke), šopek peteršilja, parmezan (po Želji). Pripravimo juho iz kocke. Bučke ostrgamo (zelo mladih ne lupimo) in narežemo na kolesca, kocke ali paličice. Damo jih v juho, in ko ponovno zavre, vsujemo še riž. Kuhamo, dokler riž ni kuhan, toda v jedru še čvrst. Pet minut, preden je jed gotova, dodamo še nasekljan peteršilj. Juho takoj postrežemo, in če želimo, jo potresemo z naribanim sirom. Bučke po italijansko Izberite drobne bučke, ne olupite jih, le očistite in narežite na tanke rezine. V posodi ali večji ponvi segrejte 3 žlice zelenjavne ali kokošje juhe (lahko iz kocke). Ko je vroča, dodajte bučke in pokrijte. Kuhajte 3 do 5 minut. Na koncu dodajte malo soli, rastlinskega olja ali sončničnega masla. Po želji lahko dodaste še kakšno dišavnico ali zelišče (sesekljan peteršilj, malo bazilike in podobno). Ocvrte bučke 600 g bučk, sol, 1 krožnik moke, 2 jajci, 1 krožnik drobtin, olje za peko. Oprane bučke narežemo na pol centimetra debele rezine in jih posolimo. Ko se zasolzijo, Bučke tako in drugače jih speremo in obrišemo s prtičem, povaljamo v moki, nato v stepenem jajcu in nazadnje v drobtinah ter ocvre-mo v vročem globokem olju, ki se ne sme kaditi. Bučke lahko ocvremo tudi v testu brez jajc. Bučke s paradižnikom 500 g bučk, 2 zrela paradižnika, 1 paprika, 1 Žlica masla, 75 g nastrganega sira, rožmarin, curry, čili ali pekoča paprika, kresa ali peteršilj, sol. Oprano zelenjavo poljubno narežemo; paradižnike pred tem olupimo. Narezano zelenjavo dušimo na maslu z malo vode, dokler se voda ne pokuha. Začinimo, primešamo nastrgan sir in ponudimo. Zelenjavni brodet 2 mladi bučki, 2 kolerabici, 4 paradižniki, 2 korenčka, 3 žlice olivnega olja, l strok česna, beli poper v zrnih, mleti koriander, malo vode, peteršilj, sol. Na olju popražimo strt česen z začimbami in na vžigalice narezana korenčka. Ko korenček spusti barvo, prilije-mo malo vode. Primešamo na kocke narezano kolerabo in na koleščke narezani bučki. Paradižnike najprej olupimo, jih narežemo na krhlje, posolimo, primešamo k ostali zelenjavi in pokrite dušimo do mehkega. Nadete bučke 1 6 bučk, 1 jajce, 100 g šunke, 50 g krušne sredice, 50 g naribanega sira, 20 g masla, mleko, sol, poper. Bučke 10 minut barimo v slanem kropu, nato jih prerežemo na pol, izdolbemo malo sredice, da dobimo ladjice, in jih nadevamo. Nadev: V skledi razmešarno nasekljano šunko, v mleku namočeno in ožeto krušno sredico, nariban sir, rumenjak, sol in poper. Dodamo sneg iz beljakov. Potresemo s kosmiči masla ter z drobtinicami. Nadevane bučke zložimo v z maslom namazan pekač i*1 damo za 15 minut v pečico, razgreto na 200 stopinj C. CELULIT? NE, HVALA! 100-odstotno naravni anticelulit iz morskih alg fanghi dalga Leta 1995 novost, danes pa nepogrešljiv naravni izdelek za odpravo celulita. Prodaja Algomarja je potrdila njegovo kakovost. Zvestoba strank, ki ga kupujejo že od začetka, in naročila novih, ki so za učinkovitost izvedele po priporočilu prijateljic in znank, so neizpodbitni dokaz, da je Algomar postal SIMBOL KAKOVOSTI v boju proti celulitu. Že po prvi terapiji (6 nanosov) se obseg prizadetih delov telesa zoža za 2 do 4 cm. 0 tem se je prepričalo že veliko žensk, ki so ga preizkusile in ga redno uporabljajo. Učinkovitost je skrita v morskih algah, ki imajo naravno lastnost "razbijanja" celulita. Alge koži vračajo prožnost ter izgubljeno vitalnost. Komplet (3 vrečke po 100 g -l- 50 ml gela) zadostuje za šest nanosov od kolena do pasu. Naročila in informacije po telefonu 066/275"589 ali na naslovu: ^^Z^5P^fe5^l^5^ C. na Markovec 23, 6000 Koper. 1 KOMPLET ALGOMARJA 3.500 SIT + poštnina 2 KOMPLETA ALGOMARJA 6.300 SIT + poštnina 272 USODE Njene molitve "Ne vem, kako sem preživela tisto leto!" se spominja Julijana. "Z menoj so nečloveško ravnali! Očitali so mi stroške, denar za zdravila, hrano, ki sem jo pojedla. Shujšala sem, da me oče, ki me je prišel obiskat, ni več prepoznal! Niti besede se mu nisem upala črhniti! Ko je videl solze, ki jih nisem mogla skriti, mi je odločno rekel, da je moje mesto ob možu, da mu moram biti pokorna in ga ubogati. Tašča je bila ob njegovem prihodu vsa medena in ljubezniva. Toda očetu je dala vedeti, da nisem za nobeno rabo, da imajo z menoj več škode kot koristi. Ko je oče vprašal po vnukinji, so mu povedali, da "tista uscanka" spi. Mojega edinega otroka ni nikoli videl!! Z Julijaninim zdravjem je šlo močno navzdol. Začela je bruhati še kri in to je bil zadosten razlog, da jo je mož napodil iz sobe. Preselila se je na vežo, kjer je morala spati skupaj z neko deklo. "To je bilo zame neskončno ponižanje. Moža nisem imela več rada, preveč, hudega mi je naredil. Toda ko je prizadel še moj ponos, sem bila popolnoma strta. Vsi so vedeli, da ne bom več dolgo živela, da imam sušico, da sem na smrt bolna. Tudi k mizi me niso več pustili. Če ne bi bila tašča tako hudobna in ne bi imela takega vpliva na moža, bi bilo, morda, drugače. Tako pa... Toda to še ni bilo najhujše." Julijano je bolelo srce, saj so ji vzeli tudi otroka. Ubogo dekletce je ponoči jokalo, toda nihče ni stopil k njej, da bi jo potolažil. Tašča jo je imela pri sebi v kamri. Piše: Milena MiklavČič "Nekoč, bilo je že na zimo, sem prišla od maše domov prej kot ponavadi. Bilo mi je slabo in pred očmi se mi je temnilo. Zbala sem se, da mi bo postalo slabo, zato sem se raje umaknila iz cerkve. Na pragu hiše sem presenečena in vsa otrpla obstala: hčerka je ležala naga na mizi, okno je bilo odprto na stežaj, tašča pa se je tiščala peči. Planila sem k oknu, ga zaprla in se z vsem telesom naslonila na otroka, ki je bil že ves otrpel in moder. Kaj ste storili, sem zakričala proti tašči. Ona se ni niti malo zmedla. Odgovorila mi je, da otroka knajpa, da ne bo tako švohcena, kot sem jaz. Toda v očeh sem ji videla, da se laže. Ubiti jo je hotela!" Julijanin otrok je po tistem res zbolel. Dobila je hudo pljučnico in prej kot v enem tendnu je ubožica umrla. Julijani se je od žalosti zmešalo. Niti na pogreb ni šla. Ležala je v postelji, bedlo se ji je in v tistem mesecu je izgubila še tisto malo mesa, ki se je držalo njenih kosti. "Sama kost in koža me je bila. Mož mi je očital, da sem brez srca, ker nisem bila sposobna žalovati za lastnim otrokom. Joj, kako sem mu želela reči, da je njegova mama, ki je ves čas hodila naokoli z objokanimi očmi morilka! Toda nisem mogla. Takrat še ne. Bolečina ob izgubi otroka je bila še zmeraj prehuda. Preveč me je bolelo." Pri možu je životarila še dobro leto. Včasih je minil ves mesec, ne da bi spregovorili z njo eno samo besedico. Hlapci in dekle so vedeli, da je "ta mlada" v nemilosti, zato tudi oni niso bili preveč obzirni z njo. "Da bi se ločila in odšla stran, nisem niti pomislila. O teh stvareh se takrat med poštenimi ljudmi ni govorilo. Edino uteho sem našla v cerkvi, pri molitvi. In tam, pred oltarjem, sem se domislila rešitve. Kaj če bi šla v samostan k očetu in postala nuna?! Stara sem bila že skoraj dvajset let, morda še ne bi bilo prepozno, sem si govorila." Obrnilo se je drugače. Na poletje se ji je zdravje toliko izboljšalo, da je spet lahko šla na njivo. Garala je od jutra do večera in v delu poskušala pozabiti na hčerko in na moževo sovražnost. "Vedela sem, kje so hranili denar. V kamri, v zaklenjeni omarici za Marijino sliko. Še danes ne vem, na kakšen način se mi je nasmehnila sreča, toda ko sem stopila v sobo, sem zagledala verižico s ključi zraven svečnika. Odklenila sem vratca in roke se mi niso čisto nič tresle. Le toliko denarja moram vzeti, da bom lahko prišla domov, sem si govorila. Svoje stvari sem zbasala v culo, vzela pa sem tudi prt, s katerim smo pokrili moje dekletce, ko smo jo nesli h krstu. In potem sem zapustila moževo hišo in njegovo mamo morilko. Za zmeraj. Niti pogledala nisem nazaj, ko sem stekla za njivo, prečkala graben in vsa zadihana prisopihala na železniško postajo. " "Vrnila sem se domov, sem gor, na Kampel-novo domačijo, in od takrat sem tukaj. Oče je že zdavnaj umrl, bratje in sestre tudi, le en brat, se mi zdi, še živi v Ameriki. Nikoli me ne obišče, le včasih mi njegova žena pošlje kartico za novo leto." Vsa ta leta ni mož nikoli vprašal zanjo. Vmes je bila tudi vojna, samostan, v katerem je delal oče, so Nemci porušili, po vojni so menda zgradili novega. Ne ve točno. Julijana se boji ljudi. Nekateri jo imajo za čudaško, ker ne poznajo njene zgodbe. "Vsak večer molim za svojega otroka. Če zaprem oči, jo vidim, drobceno in otrplo, brez življenja na mizi in če ne bi bila verna, bi njeno morilko že neštetorkat v mislih pokončala z lastnimi rokami. Vera in zaupanje v Boga mi pomagata, da za kak dan pozabim na žalost in trpljenje. Toda otroke imam zelo rada. Pri meni se večkrat ustavljajo in "špegajo" skozi okenca. Sam firbec jih je! Potem jih povabim notri in jim nalijem malinovca. O, otroci vedo, da jih rada pocrkljam." Toda oni dan so prišli trije skozi zadnja vrata, ki niso nikoli zaklenjena. Večino denarja, ki ga je imela pod "modrocem" je izginilo z njimi-Julijana je dremala na soncu in jih je zagledala šele potem, ko so tekli po hribu navzdol. "O, se bomo že srečali," je spravljivo dejala. Do takrat pa bom vsak večer molila zanje, da jih bo srečala pamet. Danes so otroci slabo vzgojeni. In tudi starši se premalo brigajo zanje. Kar zapiši, da tiste nepridiprave poznamo. Da bodo vedeli..." In ko sem šla mi je močno stisnila roko. Saj me sedaj ne obsojaš, ko poznaš mojo zgodob, je rekla. Samo odkimala sem. In ko se mi je Kampeljnova domačija skrila za bregom, so mi solze kar same začele teči po licu. (konec) PREPOVEDANO ZA ODRASLE Kje emo med počitnicami 11 Prijateljstvo, ki ostane" Osemnajstletna Nika Abruč, dijakinja Gimnazije Jeeenlce, ee Rotary Cluba Bled udeležila mladinske Izmenjave med rotary ki Jesenice, 11. avgusta - Del pestre dejavnosti rotary klubov, ki so Ustanovljeni v več kot 130 državah in so povezani v RI - Rotary fnternational, so tudi mladinske ^menjave. Vanje so, preko marčnih klubov, vključeni otroci rotarijcev, možnosti pa je vsako leto zelo veliko. Na Gorenjskem *e osmo leto deluje RC Bled, 'etos sta bila ustanovljena še RC Domžale in RC Kranj. Prvič sama in tako daleč Preko blejskega kluba je Nika Abruč "ujela" Hannover v Nemčiji^ kjer je bila dva tedna. Pri rotarjjskih družinah v tem nemškem velemestu je bilo v °kviru izmenjave tokrat 31 mladih iz različnih rotarv klubov in to kar iz 21 držav. "Do Hannovra na severu Nemčije sem potovala z vlakom. Enajst Ur vožnje se sliši veliko, a to je ^anj kot naporno potovanje na dopust v južno Dalmacijo. Z Jesenic v Hannover sem šla sama: železniško postajo imam skoraj pred nosom, do Muench-na je 7 ur, tam sem presedla. Prvič sem potovala sama in 2|asti prvič tako daleč. Ampak bilo je nepozabno," pravi Nika, ki jo čaka še zadnji letnik Jeseniške gimnazije in zatem Matura. Angleščina in izraelska pisava "Kljub temu da smo bili na •^menjavi v Nemčiji, se nismo Pogovarjali v nemškem jeziku, ker vsi niso znali govoriti tega Skupaj s prijatelji - Nika prva z desne jezika, pač pa v svetovnem jeziku angleščini. Med nami je bila preko izraelskega RC tudi moja prijateljica, ki me je naučila izraelske pisave. Glede na to, da me drugo leto čaka tudi obvezna matura iz angleškega jezika mi je prišli prav, da sem ponovila govorjenje, ki niti ni tako lahko, ampak smo se sporazumeli." Samo čakala sem še, da mi bo začela po angleško govoriti, saj se po štirinajstih dneh kar navadiš, da vseskozi govoriš samo v tujih jezikih. Stanovanje in družina Rotarijci so stanovali pri družinah, eni so si bili skoraj sosedje, drugi malo bolj oddaljeni, ampak so se srečevali, kadar so se le utegnili. "Pri družini sem bila skupaj z Mad-žarko, in na voljo sva imeli celo stanovanje. Prej je v nadstropju je konec julija kot predstavnica ubi v nemškem mestu Hannover. nadstropje pripadalo nama. Tako sva bili svobodni kot ptički na veji, saj sva bili lahko v dnevni sobi, kuhinji, imeli sva svojo lastno kopalnico, teraso..." Nika družine prej ni poznala, vedela je samo priimek, nič drugega. "Počakali so me na železniški postaji v Hannover-ju. Bili so prijazni do naju, včasih tudi malo strogi, ampak jih povsem razumem." Prijateljstva ostanejo "Vsa sklenjena prijateljstva, dobra skupina, zabava - izkušnja, ki bo ostala v spominu," je dejala Nika, in resnično sem pričakovala kakšno solzico, ampak jih jc zadrževala. "Najtežje se je bilo posloviti... Ampak saj se bomo dopisovali, pa klicali po telefonu, skratka ohranili stike." Gimnazijka ni niti v sanjah pričakovala tako dobrega razumevanja z ostalimi, ki so se udeležili izmenjave. In kaj Nika počne v prostem času? Pleše, plava, bere in se zabava s svojo najboljšo prijateljico Majo Rolc, sicer Miss Gorenjske 1998. • S.V. Nika Abruč živel sin te družine, pri kateri sva stanovali, zdaj pa je celo Kuhali smo si tudi sami, pa dvakrat ali trikrat je skuhala nemške dobrote družina, pri kateri smo stanovali ali pa smo sami poskrbeli za lačne ielodčke. LITERARNA DELAVNICA Utrujeno poležavanje na soncu Nagrajeni spis Moj prvi kuharski poskus Iz šole sem se vrnil lačen kot volk. Močno mije krulilo po želodcu. Stopil sem v akcijo, da bi rešil moj želodec. Prvo rešitev sem videl v sendviču, ki bi ga kupil v trgovini, a glejte! v žepih nisem imel nitificka. Po Šoli sem bil utrujen in se ulegel, da bi na to misel pozabil. V trenutku sem se spet spomnil na hladilnik. Hitro sem ga odprl in na poličkah zagledal: olje-masl, jajca in mleko. Pamet pa mi končno reče: napravi si palačinke. V omaro sem pogledal še za sladkor, moko in sol. Vsega je bilo dovolj. Poiskal sem še ponvico in kuharsko lopatko. Naslednja težava je bila, kako napraviti maso. Poiskal sem staro kuharsko knjigo, toda recepta nisem našel. Vse sestavine sem zmešal skupaj po svojem občutku. Naslednja velika naloga je bilo pečenje. A spet sem imel prave ideje. Segret sem ponev, vanjo ulil nekaj olja, ga na ponvi in ognju segret, nato pa vanj ulil še maso. Spekle so se mi debele palačinke. Pojedel sem dve. Eno sem namazal s čokoladno kremo, drugo pa z marmelado. Ostale pa sta pojedla starša, ko sta prišla iz službe. • "Gregor Arh,4r, OŠ Kranjska Gora Ob zaključku slovenske šole v Kanadi, Argentini in ZDA "Ob sobotah zjutraj težko vstanem, a ee počasi navajam" 20 otrok iz Argentine, 10 iz Združenih držav Amerike in prav tako 20 iz Kanade Kranj, 11. avgusta - Skupno petdeset otrok, ki so že zaključili obvezno slovensko šolo se te dni potepa po Sloveniji. Domujejo v Škofovih zavodih v Ljubljani, ampak le spijo tam, kot so dejali. Cele dneve pa preživljajo po slovenskih mestih in spoznavajo življenje v naši državi, ki se mnogo razlikuje od modernega v tujih, večjih državah, kot je npr. Argentina ali pa Kanada. Učenci se učijo enkrat tedensko, ob sobotah drug tuj jezik slovenščino, kamor spadajo slovnica, zgodovina, zemljepis, petje, verouk, živa beseda. Učenje v teh šolah poteka drugače kot pri nas. Dani Cestnik, 18-letnik prihaja iz Argentine. "Najprej sem moral končati osemletno osnovno šolo, še prej seveda vrtec, ampak tam se še ne učimo slovenskega jezika. Slovenska šola traja vsako, soboto po štiri ure v popoldanskem času." Zdaj že lepo govori slovensko in prav nobenih težav ni bilo pri pogovoru. Adriana Jamnik, šestnajstletni-ca iz Kanade se prav tako uči slovenskega jezika enkrat tedensko, ampak v dopoldanskem času. "V Slovenijo smo prišli za tri tedne in že do danes videli ogromno. Vsekakor je tukaj zelo lepo in ko bom starejša, bom prav tako prišla sem. Rada imam namreč to enostavno življenje po kmetijah, medtem ko pri nas vidiš samo industrijo. Razlikujemo se tudi po velikosti države." Adriana pleše balet petkrat na teden, skupaj enajst ur. Rada pa igra tudi odbojko in košarko. "Moja mama je Slovenka, oče pa Portugalec. Doma govorimo slovensko, angleško in portugalsko." Štirinajstletna Američanka Viktorija Zalar rada bere, igra odbojko in baseball, plava in igra klavir. "Slovenščina je težja od angleščine, predvsem zaradi tega, ker je angleščina moj prvi jezik. Rada se učim slovenskega jezika, ampak ne znam še prav dobro govoriti." Malo se vmes zatakne, ampak pomaga učiteljica, voditeljica otrok. Ob zaključku šolanja slovenskega jezika si učenci prislužijo obiskati našo državo. Tukaj so sicer že od konca julija, tako da zdaj počasi odhajajo proti domu, še prej pa bodo obiskali sorodnike po Sloveniji, tudi po Gorenjskem. Vsekakor pa srečno pot domov! • S.V., foto: lina Doki Iz središča Slovenije v Vaše srce 89,iw»Radio GEOSS«"01 Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 25 Pogosto se je študijsko izpopolnjeval in predaval v tujini. Njegova specialnost je bila abdomi-nalna kirurgija, zlasti kirurgija jeter in trebušne slinavke. Bil je tudi raziskovalec te problematike, inovator, odličen predavatelj in avtor številnih strokovnih člankov, razprav in knjig. Nedavno sem si iz spoštovanja do rojaka v antikvariatu kupil njegovo knjigo Nenadna kirurška obolenja v trebuhu (1988j - v upanju, da me kaj takega nikoli ne doleti. Moram pa zapisati, da sem večkrat slišal ljudi, ki so pripovedovali, kako se je še posebej Zavzel, če je na njegovo kliniko usoda zanesla katerega od rojakov. Dr. Stanko Žakelj, po rodu Žirovec, po poslanstvu lazarist Zdravnikov starejši brat je bil DR. STANKO ŽAKELJ, duhovnik. Rodil se je 3. maja 1912 v Sturi vasi, umrl 13. julija 1989 v Ljubljani (Sv. Peter), pokopan je na Žalah. Mašnik je postal 5. Julija 1937 v Ljubljani, 10. januarja 1935 se je za večno zaobljubil misijonskemu redu lazaristov. (Temu pripadajo tudi sedanji nadškof dr. Franc R°de, dr. Anton Stres in Stankov nečak Peter Žakelj.) Leta 1939 je na teološki fakulteti Promovirat z disertacijo Kristusova osebnost kot kriterij za njegovo božje poslanstvo, ki je bila tudi natisnjena. Bil je ravnatelj usmiljenk (1946) in Marijinih sester (1968) in provincial lazaristov 0967). Mihaela Žakelj, prva damska violina med žirovskimi likovniki Vlado in Stanko sta imela brata Janka, ki še živi. Njegovi otroci so med drugimi Marijan Žakelj, Piše: Miha Nagli č Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon Mihaela Žakelj, Daritev « diplomirani inženir strojništva, srednješolski profesor, ta čas tudi predsednik žirovskega občinskega sveta, Janez Žakelj, diplomirani biolog, zaposlen na Ministrstvu za kmetijstvo RS, duhovnik Peter Žakelj, lazarist kot stric Stanko in MIHAELA ŽAKELJ, likovna umetnica in učiteljica. Rodila se je 19. julija 1969 v Ljubljani (Žiri). Po Srednji šoli za oblikovanje je študirala na Pedagoški fakulteti ljubljanske univerze in 1993 diplomirala pri prof. Dragici Čadež Lapajne iz kiparstva in prof. Ivu Mršniku iz grafike, pri obeh na temo Povnanjenje notranjega. To notranje je zlasti njeno osebno doživljanje biblijskega in sploh religioznega sveta, povnanje.no v kipih in grafikah. Za svoje diplomsko delo je 1993 prejela študentsko Prešernovo nagrado. Kljub mladosti ima za seboj že lepo število skupinskih in samostojnih razstav. Je učiteljica na osnovni šoli Poljane nad Škofjo Loko, živi v Žireh. Janko Majnik, Žirovec po rodu, Avstralec po bivališču, pustolovec po srcu V eni od Balčkovih hiš, kjer se po domače reče pri Balčkovem Pepetu, se je 7. marca 1918 rodil JANKO MAJNIK, mornariški častnik, skavt, avanturist in publicist. Hišo (tedaj Stara vas 46) je kupil njegov oče po vrnitvi iz Amerike. Janko se je šolal v škofijski gimnaziji v Šentvidu. Mama je hotela, da bi bil duhovnik, za kar pa po svoji nemirni naravi pač ni bil primeren. Po nižji gimnaziji je prestopil na mornariško podčastniško šolo v Šibeniku. Končal jo je z odliko in dobil priložnost, da si sam izbere nadaljevanje šolan-ja.Odločil se je za radiotehniko, z namenom, da se usposobi za radijskega oficirja na potniških ladjah. Se nadaljuje! .....------------~----------—-------------—-—•—:-■.■■........-—-................—.......................—^~ KRONIKA Podivjani rotvajler -človekov najboljši prijatelj Zgodila se ie minuli četrtek pod večer v Lescah Domačinka seje s svojim sedem let starim Škotskim ovčarji m vračalo v sprehoda Koje na koncu travnika hotela svojega št irinož nega ljubljenčka pripeti nazaj na vrvico, je iz grmov/a nenadoma planil rotvajler. In v trenutku, povsem brc.: razmišljanja napadel. Presenečeni škotski ovčar, prijazna in miroljubna žival, se je sicer skušal postavili v bran. toda... Kako naj se takšen priljuden stirinožee postavi v bra/t proti več deset kilogramov težji podivjani gmoti mišic, ki ima v podzavesti samo en ukaz: napadi! Šele po kričanju lastnice škotskega ovčarja se je od nekod pojavi/ lastnik rotvajlerja in ga s težavo obvladal, medtem ko ga je prijateljsko trepljal v stilu: Dosti, saj si mu pokazal, kar mu gre... In mu je res "dobro pokazal". Škotski ovčarje dobil vrsto šivov v podpazduhi in na plečih, da o strahu, ki gaje presta/a uboga žival, in stroških, kijih je terjalo zdravljenje štirinožca, niti ne govorimo. Pa to ni bil prvi napad omenjenega rotvajlerja. Sosedje vedo povedati, da je napadel že kar nekaj psov, že običajen sprehod mimo njegove kletke pa ti nažene strah v kosti, sqj žival čisto znori. Tudi privezanega na povodec gospodar le stežka obvlada, običajno k temu pripomore poštena brca... Žalostno je gledati, kako "svojega najboljšega prijatelja" vzgaja z brcami in vpitjem. Menda jc napadalni pes skočil za vrat tudi že nekemu sosedu. Njegov lastnik pa se ne zmeni za opozorila. Kje pa! Celo ponosen je na svojo podivjano mrcino. Ena od običajnih "pasjih" zgodb? Morda. Toda dejstvo je, da je pri nas vse več ljudi, ki se odločajo za nakup napadalnih psov, ki jih nato niti sami ne morejo obvladati. In potem z njimi terorizirajo okolico. Po nekaterih podatkih imajo samo na Jesenicah kar petdeset (!) rotvajlerjev. V mnogih državah so rotvajler ji že nekaj časa prepovedani, saj so znane zgodbe, ko so podivjane živali do smrti ogrizle otroke. Pri nas pa... Toda oh tem ne gre pozabiti, da je pes vedno samo orodje v rokah gospodarja. Pameten gospodar lahko v poslušno in prijazno žival vzgoji tudi rotvajlerja. Čepa takšno k napadalnosti nagnjeno žival vzgaja človek, ki je sam agresiven in surov, bo pes posta/ nevarno, malodane morilsko orodje. Pri nas je takšnih gospodarjev, ki z nakupom in vzgojo nevarnih psov skušajo dvigati lastno Samozavest, Žal še vedno ogromno. Napadalno žival očitno rabijo zato, da kompenzirajo svoje manjvrednostne komplekse po načelu: Če sem že laz slabič, naj imam vsaj divjo žival... Bo res potrebna kakšno hujša nesreča, se bo podivjana žival res morala spraviti na kakšnega otroka, da se bo kdo zgani/? A naj lastniki podivjanih rotvajlerjev ne pozabijo: še prerado se zgodi, da se takšno "orodje" v svoji nepredvidljivosti slejkoprej obrne tudi proti svojemu gospodarju.. • U. Peternel Obema zaprlo jadralni padali Bohinj, 9. avgusta - V soboto popoldne se je v Bohinju poškodoval jadralni padalec Boštjan lJ.. Boštjan je malo po 15. uri poletel z jadralnim padalom z vzletišča na planini Vogar. Po enournem jadranju, ko je že želel pristati, je nad Fužinarskim zalivom prijadral v turbolentne vetrove, tako da se mu je padalo na višini 30 metrov zaprlo in je začel padati. Priletel je v krošnjo smreke, po kateri je drsel dvajset metrov, in nato obležal na tleh. Pri padcu se je hudo poškodoval, zato so ga odpeljali v bolnišnico na Jesenicah. (INa fotografiji: jadralno padalo v drevesni krošnji) Isto popoldne se je poškodoval Robert M., ki je prav tako letel z jadralnim padalom. Robert je vzletel z vzletišča Blatca na južnem pobočju Studorja. Takoj po vzletu mu je zaprlo padalo, tako da je padel pet metrov v globino in obležal na pobočju. Tudi njega so morali oskrbeti zdravniki na Jesenicah. • S. Š., foto: U. P. Pogin rib v Rupovščici Kokrica pri Kranju, 10. avgusta - V potoku Rupovščica od jeza v Kokrici proti Kranju, v dolžini okoli 600 metrov, so v nedeljo opazili večje število poginulih rib. Trije člani Ribiške družine Kranj so tako iz potoka pobrali okoli 600 poginulih rib, večinoma potočnih postrv, od mladic do odraslih rib. Pregled rib je pokazal, da so bile mrtve že kar nekaj časa. Vzrok pogina Še ni znan, prav tako še ni ocenjena materialna škoda. • S. Š. V železarni našli neeksplodirane bombe Jesenice - Na skladišču jeklenega odpadka podjetja Acroni Jesenice so pred dnevi zopet našli neeksplodirane bombe. Tokrat gre za sedem neeksplodiranih topovskih zrn (dve premera 82 milimetrov, pet premera 75 milimetrov). Eksplozivna sredstva je prevzel pirotehnik. Pravega izvora topovskih zrn še niso ugotovili, sumijo pa, da prihajajo z območja Bosne in Hercegovine. • S. Š. Minuli konec tedna poln gorskih nesreč Planincu na Vrtaški planini odpovedalo srce Kljub daljšemu oživljanju 62-letnega planinca niso rešili - Padel čez desetmetrski previs • Osemletnemu fantiču ni uspel skok s sedežnice Vrata, Mojstrana, 10. avgusta - Minuli konec tedna sta bila helikopterja policije in Slovenske vojske polno zasedena. Predvsem v nedeljo sta ves dan poškodovance prepeljevala v bolnišnico na Jesenicah. Na Vrtaški planini je 62-letnemu planincu odpovedalo srce. V soboto je na Vrtaški plani-' ni umrl 62-letni Viktor K. z Bleda. Viktor je v skupini 35 planincev zjutraj odšel iz Mojstrane proti vrhu Slemena. Po približno petnajstih minutah hoje od pastirske koče na Vrtaški planini je začel težje dihati, nakar je padel in obležal na tleh. Mimoidoči planinci so takoj začeli z oživljanjem, kasneje tudi zdravnik, ki ga je skupaj z reševalci iz Mojstrane na kraj dogodka pripeljal policijski helikopter, vendar ni pomagalo niti daljše oživljanje, saj mu je odpovedalo srce. V nedeljo, že ob 5.34 uri, je dežurni na OKC Kranj prejel obvestilo, da sta dva planinca v bližini Staničeve koče našla ponesrečenega pjaninca. Tja so se takoj podali mojstranski reševalci. 43-letnega Antona U. so takoj spravili v helikopter, tam so mu nudili tudi prvo zdravniško pomoč, v jeseniški bolnišnici pa so kas- neje ugotovili, da so njegove poškodbe zelo hude. Anton je že v soboto popoldan s skupino planincev odšel iz smeri Aljaževega doma v Vratih čez Prag v smeri Staničeve koče. Med potjo se je ločil od skupine, kasneje pa zašel s poti. Približno sto metrov pod kočo je padel čez 10-metrski skalni previs ter obležal na poti, kjer sta ga v nedeljo ob 5. uri zjutraj našla planinca. Ob 11.40 so reševalci G RS Jesenice odšli na pomoč 24-letnemu planincu Borisu R., ki je padel po melišču na poti pod Hruševsko planino. Zaradi poškodbe glave je bil s helikopterjem Slovenske vojske odpeljan v bolnišnico na Jesenicah. Deček skočil s sedežnice V jeseniško bolnišnico so pripeljali tudi 8-letnega Jana E., ki se je poškodoval ha izhodiščni postaji Žičnice Vogel. Janova družina se je z enosedeženo žičnico vračala z Orlove glave proti žičnici na Voglu. Približno poltretji meter pred betonskim podestom izhodiščne postaje Vogel je osemletni fant dvignil varovalno ograjo na svojem sedežu, se nekoliko nagnil naprej in se odrinil od sedeža, da bi skočil na podest. Z levo nogo je pristal na podestu, z desno pa ga je zgrešil, zato je padel na šest metrov nižja kamnita tla. Pri tem si je zvil desni gleženj in odrgnil glavo. Po zdravniški oskrbi so ga spustili v domačo nego. Gorski reševalci iz Radovljice so morali ob 14. uri pomagati 24-letni Jani K., ki si je na poti s Stola proti Valvasorjevemu domu poškodovala nogo. S helikopterjem so jo'prepeljali v jeseniško bolnišnico. Reševalci iz Mojstrane so se morali podati tudi na Spodnji prag, na poti na Triglav, kjer so 34-let-nega Dušana H. obšli vročinski krči. Z večjo količino osvežilne pijače je nato zopet prišel k sebi. Zvečer ob 19.20 uri so kranjskogorski reševalci pomagali planincu, 54-letnemu Ivanu D; iz Celja, ki je s prijateljico sestopal z vrha Špika proti Krnici. Uro hoje nad kočo v Krnici sta zašla z markirane poti V krušljivi svet. Tu se je Ivanu pod nogami odtrgala večja skala in mu padla na desno golen. Poškodovanega planinca je policijski helikopter odpeljal na Jesenice, kjer je zaradi odprtega zloma ostal na zdravljenju. 1 Kranjskogorski reševalci so opoldne odšli na pomoč 24-letni planinki Saši Z., ki se jc na poti iz Tičarjevega doma proti Prisojniku onesvestila. Planinki so pomagali že mimoidoči planinci, tako da si je toliko opomogla, daje lahko nadaljevala pot. RešeValce o tem ni nihče obvestil, zato so po nepotrebnem trosili svoje moči. Že v soboto je helikopter Letalske policijske enote poletel do Vodnikove koče, kjer je pomoč potrebovala 55- letna Frančiška J. iz Ljubljane. Frančiška je na poti s Kredarice nerodno stopila in si pri tem poškodovala koleno desne noge. • S. Šubic Za 33 obiskovalcev Velika planina ni bila dosegljiva Ves dan na vrvi med nebom in zemljo Številni, ki so se v nedeljo podali na Veliko planino, niso prišli k maši ob prazniku Marije Snežne. Ostali so v dolini, 33 pa jih je obviselo v gondoli na pol poti 170 metrov nad zemljo. Kamniška Bistrica, 11. avgusta - Lepa nedelja je napovedovala, da bo letos na Veliko planino prišlo rekordno število obiskovalcev, ki bodo proslavili praznik Marije Snežne. Tisti, ki so se podali z avtomobili in peš, so prišli že kmalu dopoldne. Tisti, ki so nameravali z žičnico na vrh, so se uspeli povzpeti na vrh do devete ure. Takrat pa se je kabina, v kateri je bilo 33 potnikov, nenadoma ustavila. Za vzrok, zakaj seje v nedeljo okrog 9. ure dopoldne skoraj točno na sredini med spodnjo postajo žičnice na Veliko planino in zgornjo postajo na Veliki planini ustavila gondola s 33 potniki bomo morda izvedeli danes opoldne na novinarski konferenci. Po tem, ko so na vrh prepeljali že okrog 500 potnikov, čakalo pa jih je še najmanj trikrat toliko, je gondola obstala nekako 170 metrov nad tlemi. Sprožila se je namreč ročna zavora, kabina je zanihala in takrat je vlečno vrv vrglo čez nosilno. Nekdo je dogodek sicer nestrokovno komentiral, da se to lahko zgodi enkrat na milijon voženj. Kakorkoli že, nadaljnji postopek ni bil ravno enostaven. Najprej so nameravali v reševanje vključiti helikopter. Namera, da bi s helikopterjem dvignili (sneli vrv) seje izkazala za neizvedljivo, ker je bila kabina polna pot- nikov. Helikopter je poskusil z reševalcem, a je bil veter premočan. Ostala je le še klasična varianta reševanja. In tako se je okrog 14.30 podal na 170 metrov visoko plezanje do gondole član GRS in himalajec Marko Prezelj. V dobre pol ure je, potem ko je sprevodnik spustil vrv iz gondole, priplezal v gondolo. Potem pa se je začelo reševanje eden po eden v vrečo in iz gondole na tla, kjer so bili reševalci in zdravniška ekipa. Skoraj pet ur je trajalo potem reševanje. Vsi potniki, nekateri sicer pretreseni, saj so celodnevno grozo in hudo vročino preživljali v negotovosti 170 metrov nad tlemi, so bili rešeni. Ko je bil zadnji potnik na iz kabine na tleh, je delavcem na žičnici tudi uspe\o iz strojnice razplesti vrv (ker kabina ni bila več obtežena) in žičnica je normalno stekla. Tisti, ki so se pred okvaro popeljali z žičnico na Veliko planino, so se vrnili v dolino t avtobusom. Sicer pa je bilo minulo nedeljo na Veliki planini vseeno okrog sedem tisoč obiskovalcev. Veliko se jih je udeležilo tudi maše. Vsi, ki so nameravali v nedeljo v dolino, so do večera tudi prišli. Žičnica pa je včeraj (ponedeljek) ob 15. uri že normalno obratovala-Podobno okvaro so imeli na žičnici na Veliko planino pred 30 leti, takrat pa so bili potniki v kabini dva dni. • A. Žalar Rezultati policijskih nadzorov Po avtocesti kar 213 kilometrov na uro Kranj, 11. avgusta - Inšpektorat policije pri LINZ Kranj ugotavlja, da vozniki v poletnih mesecih, posebej v suhih dnevih, zelo slabo upoštevajo omejitve hitrosti. To so pokazale tudi radarske meritve hitrosti, ki se opravljajo vsakodnevno. Največ prekoračitev hitrosti se dogaja na regionalnih in lokalnih cestah. Predstavimo samo najbolj izstopajoče kršitve omejitve hitrosti. V naselju Godešič, omejitev 50 kilometrov na uro, sta dva voznika vozila kar 105 kilometrov na uro. V Radovljici na Gorenjski cesti, omejitev 50, je voznik osebnega vozila drvel s hitrostjo 102 kilometra na uro. Na Jesenicah na Cesti maršala Tita je voznik pri omejitvi 50 kilometrov na uro vozil 89 kilometrov na uro. Na avtocesti Kranj - Ljubljana, omejitev 130 kilometrov na uro, je nemški državljan vozil kar 213 kilometrov na uro, gorenjski voznik pa 198 kilometrov na uro. Na konferenci so bili predstavljeni tudi rezultati poostrenega nadzora prometa, ki so ga policisti izvajali julija v Med policijskim nadzorom na regionalni cesti Preddvor - Visoko je policijski patrulji jiasproti prehiteval voznik osebnega vozila honda. Prehitevanje je hilo tuko tesno, da je morala patrulja zapeljati kar na travnik, da se je izognila trčenju. No, voznika so kmalu izsledili, povabili pa ga bodo k sodniku za prekrške. večernem in nočnem času. 28 policistov je testiralo predvsem psihofizične sposobnosti voznikov. Tako so podali 23 predlogov za uvedbo postopka za prometne prekrške in enajst predlogov za druge kršitve. Na kraju so kaznovali 21 kršiteljev, 27 pa izdali plačilne naloge. V času nadzora je bilo zaradi vinjenosti 15 voznikom odvzeto vozniško dovoljenje. Policija bo v petek, 14. avgusta, nadzirala promet na magistralni cesti št. 1. Nadzor bo potekal med 14. in 18. uro. V akciji bo poleg policistov motoristov sodelovalo tudi civilno vozilo, v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa bo uporabljen tudi zaletavček, ki simulira trčenje ob hitrosti 11 kilometrov na uro. S preizkusom zaletavčka se bo nepripet voznik rešil plačila denarne kazni. • S. Š. Na Bledu izginilo okoli 5300 kosov potočnih postrvi Bled, 10. avgusta - V obdobju med 27. julijem in 7. avgustom je v ribogojnici Bled izginila velika količina rib. Neznani storilec je prišel v notranjost ribogojnice, kjer se nahajajo bazeni za vzrejo potočnih postrvi, in odtujil kar za tono pred-konzumnih postrvi - 5000 postrvi. Iz drugega bazena pa si je prisvojil še tristo kosov potočnih postrvi -plemenk. Delavci ribogojnice so vrednost odnesenih rib ocenili na 1,79 milijona tolarjev. Bo na Gorenjskem v kratkem velik piknik ali pa se bo odprla zasebna ribogojnica, poskušajo sedaj u&o-toviti policist i. • S. Šubic športna trgovina Cankarjev trg 14 4220 Škofja Loka KOLESA, SCOOTERJI • DODATNA OPREMA IN REZERVNI DELI • KVALITETEN SERVIS • OPREMA ZA TREKING (PALICE, NAHRBTNIKI, OBUTEV) • CAMP OPREMA (ŠOTORI, SPALNE VREČE.. DOPUST NA KOLESA, ŠOTORE, OBUTEV IN OBLAČILA _ KIDRIČEVA 26, VfLO^PORl ŠKOFJA LOKA, V^LV^^I ^Slll TEL. 064 634-805 UREJA: Vilma Stanovnik V nedeljo zvečer se je v Škofji Loki končal kvalifikacijski turnir košarkaric za nastop na kadetskem EP ENA ZMAGA JE BILA PREMALO Naše mlade košarkarske reprezentantke so sicer zadnjo nedeljsko tekmo s Portugalkami zmagale, toda to je bilo premalo za tretje mesto, ki še vodi v 2. krog kvalifikacij - Odlična organizacija domačega kluba Škofj a Loka, 11. avgusta - Veliko zadovoljnih obrazov je bilo v Nedeljo zvečer ob igrišču v dvorani Poden v Škofji Loki. Domačim organizatorjem, članom kluba Odeja Marmor - Loka kava je ob letošnjem proboju prve moške ekipe v elitno slovensko ligo uspel nov Podvig: odlična organizacija kvalifikacijskega turnirja za 13. evropsko prvenstvo kadet inj. Bolj kislih obrazov pa so bili odgovorni za rezultate in pa dekleta, ki so se morali že v soboto, po porazu z ekipo Grčije s6:42 (30:17) (in zmago Avstrije nad Portugalsko), zadovoljiti z največ četrtim mestom na turneju in slovesu od misli po evropskem prvenstvu prihodnje leto v Romuniji. Tako je bila nedeljska tekma nied ekipama Portugalske in Slovenije zgolj prestižna tekma za več od zadnjega mesta", z veliko fazliko pa so jo dobile naše Košarkarice z rezultatom 54: 39 (27:15). "Upale smo sicer, da nam bo Uspelo in se bomo uvrstile v nadaljevanje kvalifikacij, vendar ?al ni bilo tako. Na prvi tekmi nas Je bilo morda malo strah, morda smo tudi malo podcenile Av-stl*ijke, kar nas je stalo poraza za dve točki. Dobro smo igrale proti Grčiji, z današnjo igro proti Portugalkam pa kljub zmagi nisem preeč zadovoljna, saj bi lahko igrale še bolje," je po koncu turnirja povedala 14-letna Sara Oblak, kar 183 centimetrov visoka Škofjeločanka, članica mlade domače ekipe Odeje Marmorja in ena boljših igralk v naši reprezentanci. Tako so prvo mesto na turnirju osvojile košarkarice Grčije, ki so zmagale prav na vseh srečanjih. Drugo mesto je osvojila ekipa Madžarske, tretje, ki so si zagotovile drugi krog kvalifikacij za EP pa so Avstrijke, ki so premagale Portugalke in na uvodni tekmi tudi našo ekipo. Prav ta tekma je bila že "usodna" za naša dekleta in še v nedeljo je bilo slišati precej kritik prav na račun vodenja tega srečanja... Sicer pa bodo imela tako dekleta kot škofjeloški organizatorji Loka kava z Rusi - Škofjeloški ljubitelji košarke bodo na svoj račun spet prišli jutri, 12. avgusta, oh 19. uri, ko domače moštvo Loka kave v pripravljani tekmi na novo sezono gosti ekipo Vnexia Kazhane iz Rusije, petouvršeno v zadnjem ruskem prvenstvu. V ekipi se bosta predstavila novi okrepitvi Peter Hartman in Uroš Ivanovič, ter morebitna nova okrepitev Mirko Buljubašič. Eda Nikitoviča pa v novi sezoni ne bo v škofjeloškem moštvu, saj se loški klub s Postojno ni mogel dogovoriti o višini odškodnine. Navijače ekipe Loka kave pa vabijo, da pridejo v dvorano danes, v torek, ob 21. uri zvečer, ko bo sestanek nove navijaške skupine "kofetarji". HOKEJ Največ "pobrala" olimpija Na Jesenicah naj bi že danes predstavili tri tuje °krepitve, prva tekma pa bo 20. avgusta - -—— . ---—~ - i Kritni. 1 restop Miha Rebolja v Ljubljano bo dokončen, če bodo Jeseničani do 20. avgusta dobili prvi del odškodnine. Kranj, 11. avgusta - Do začetka blejskega poletnega hokejskega turnirja je še dobrih štirinajst dni, do začetka alpske lige pa še slab mesec. Sestava domačih hokejskih ekip je že precej jasna, saj je v soboto potekel prestopni rok za slovenske hokejiste. Že v četrtek so rešili vse poletje "vroč" prestop Miha Rebolja iz Podme-žakle v Tivoli. Kluba, Acroni Jesenice in Olimpija, sta se dogovorila, da reprezentančni branilec Miha Reboj sicer lahko igra za ljubljanske zmaje, Jeseničani pa bodo zanj dobili (primerno) odškodnino. Po dogovoru med kluboma ta ni "javna". Kot znak dobre volje bo v četrtek, 20. avgusta, na jeseniškem ledu tudi prijateljska tekma med Ac- J"°ni Jesenicami in Olimpijo Hertz, ki bo uvod v novo hokejsko sezono Dfi nas. ^ Tudi blejski (in prej ljubljanski) reprezentančni napadalec Dejan **ontrec bo v novi sezoni član Olimpije. Z matičnim klubom je v petek Podpisal pogodbo za naslednja tri leta. , S tema prestopoma sta rešeni še zadnji vprašanji pred začetkom nove °*ejske sezone (razen tujcev, katerih imena naj bi na Jesenicah j^zkrili danes), ki se bo za naše tri najmočnejše ekipe (poleg Acroni esenic in Olimpije je to še vedno HK Bled) začela s poletnim mirjem na Bledu, 26. avgusta in s prvim krogom alpske lige 10. ePtembra. ^^di ostala moštva so že začela s pripravami na novo sezono. Tako Uv ?^.CT teden na ledu trenirajo člani kranjskega Triglava, ki so po jOonih treningih na Bledu v soboto odšli na priprave na Slovaško. Mpa bo tudi letos sestavljena iz domačih igralcev, vodil pa jo bo n^ner Milan Grah. Kranjčani se bodo na prvi pripravljalni tekmi v r-slednjem tednu predstavili na Bledu, kjer bodo igrali z domačo ekipo Bled. jg i 4' drugo blejsko moštvo, HDK Bled te dni ne počiva več. Mladi tre kodo nastopali le v državnem prvenstvu (začne se januarja) h0Llr?J° pod vodstvom Rudija Hitija. S treningi pa so začeli tudi tUcr 1St' Prot°navta iz Maribora, prihodnji teden pa priprave začenjajo Pji Slaviji Jati. Nekaj več težav pred sezono imajo le v Celju, kjer adl pomanjkanja denarja menda razmišljajo celo o razpustitvi Domačim gledalcem se bo, kljub neuspehu reprezentance, najbolj vtisnila v spomin odlična igra dveh domačih košarkaric, mladih igralk Odeje Marmorja: Sare Oblak in Barbare Seljak (na sliki). Barbara je z 69 točkami postala tudi najboljša strelka prvenstva, za kar ji je čestital tudi predstavnik glavnega pokrovitelja, Krke iz Novega mesta, Janez Poljanec. kmalu nove priložnosti, da se izkažejo. "Precej dela smo imeli v zadnjih mesecih z organizacijo tega prvenstva, saj je v Škofjo Loko prišlo okoli 90 igralk, spremljevalcev in predstavnikov F1BE. Dobili smo veliko pohval, tako dekleta kot ostali pa so zelo pohvalili lepote Slovenije, posebno pa Gorenjske in Bleda, kamor smo jim organizirali izlete. Tudi z organizacijo turnirja so bile vse ekipe zelo zadovoljne, dobili pa smo veliko pohval tudi s strani tehničnega komisarja Italijana Feliceja Paronellija in zato upamo, da bo dal priporočilo na FIBO, da bi leta 2000 v Škofji Loki lahko organizirali mladinsko evropsko prvenstvo za dekleta," je ob koncu petdnevnega turnirja poudaril vodja organizacije prvenstva Aleš Murn. • V. Stanovnik, foto: T. Doki GORSKI TEK ŠALAMUN TUDI POLETI NE POZNA POČITNIC Kamnik, Velika planina, 8. avgusta - Drugi gorski tek "Hitrejši od sedežnice" na Veliki planini je še drugič zapored dobil Mariborčan Igor Šalamun, ki je dobrih 1800 m dolg tek z 154 m višinske razlike pretekel v času 9.24. "Za seboj imam naporen teden treninga, saj sem pretekle optimalnih 140 km kot pripravo na svetovno prvenstvo, zato je dobrodošla tudi sprememba okolja," je pripovedoval Mariborčan, ki je takoj odhitel nazaj na reprezentančne priprave na Pokljuko. Drugo mesto je presenetljivo pripadlo Mateju Krebsu iz Gornjega Grada in tretje Andreju Mesnerju, trening partnerju 12. z evropskega prvenstva v teku gor - dol. Med tekačicami je reprezentantka Sonja Bernard zlahka prehitela soimenjakinjo Sonjo Bogatin. V soboto, 15. avgusta, bo v kamniškem koncu z 1957 m višinske razlike še najtežji gorski tek pri nas, tek na Grintavce, teden kasneje pa še državno prvenstvo gor-dol s tekom iz Škofje Loke na Lubnik in nazaj v Škofjo Loko. Rezultati: 1. Šalamun (Štud. servis Mb) 9.24, 2. Krebs (Gornji Grad) 9.28, 3. Mesner (Maribor) 9.34, 4. Lado Urh (Stop team) 9.58, 5. Močnik (Calcit Kamnik) 9.59, 6. Volkar (Šmartno) 10.15, ženske: 1. Bernard (Šmarnogorska nav.), 2. Bogatin (Slov. Konjice), 3. • M. Močnik GORSKO KOLESARSTVO MLADI GORENJSKI KOLESARJI SPET NAJBOLJŠI Vranje Gorice, 10. avgusta - Na peti tekmi slovenskega pokala gorskih kolesarjev v krosu na obrobju Ljubljane, tudi z udeležbo iz Italije in Hrvaške, ki je bila po mnenju vseh 160 gorskih kolesarjev, številnih gledalcev in tudi organizatorjev najboljša v sezoni, so se ponovno izkazali mladi gorenjski kolesarji. V kategoriji do 23 let, kjer nastopajo mladi pripravniki za elitno člansko kategorijo je Kamničan Tadej Trobevšek osvojil četrto mesto, Kranjskogorec Grega Miklič pa je bil peti. Popolno zmagoslavje pa beležijo mladinci. Tadej Rodman iz Mošenj pri Radovljici je po Jezerskem, tudi tokrat na pokalni tekmi prvič stri odpor Radovljičana Roka Šolarja. V skupnem seštevku pokala sta še vedno v obrnjenem vrstnem redu, oba pa bosta tudi naša aduta na bližnjem evropskem prvenstvu v krosu v Belgiji, kjer naši mladinci že po tradiciji posegajo na visoka mesta. Med mlajšimi mladinci je tokrat zmagal Tomo Hafner, mladi član Scott Čerin Teama pred državnim prvakom Rokom Grilcem, Završnica in mlajšim Šolarjem, Mihom. Med dekleti se je Blažka Klemenčič borila za zmago do zadnjega kroga, vendar kljub drugemu mestu ji ostaja vodilna pozicija pokala, kjer je do konca le še dirka na Rogli. V absolutni konkurenci je slavil Italijan Mirko Parizzoli, član ekipe Axley Bud, pred Rokom Drašlerjem m Juretom Golčerjem. • M. Močnik VESLANJE BRON ZA DVOJNI ČETVEREC Bled, 11. avgusta - V soboto se je v avstrijskem Ottensheimu končalo letošnje mladinsko svetovno prvenstvo v veslanju. Na njem je - po tradiciji - naša reprezentanca nastopala zelo uspešno, saj se je kar petim od šestih čolnov uspelo uvrstiti v veliki finale. Največ od petih velikih finalistov pa je uspelo dvojnem četvercu, ki je osvojil tretje mesto in zaostal le za čolnom nemške in ruske posadke. Bron so osvojili: Žiga GaliČič (VK Bled), Aleš Lapajne in Patrik Fonda (VK Piran) ter Grega Vollmaier (Branik - DE Maribor). Tudi ostali naši mladi reprezentantje so sc odrezali po pričakovnjih aH celo bolje, malce razočarni so bili le člani četverca brez krmarja Jure in Anže Poljanec, Boštjan Jarkovič in Tomaž Pirih (vsi VK Bled), ki so v finalu osvojili 6. mesto. "Z nastopi vseh naših petih čolnom smo lahko zadovoljni. Izredno presenečenje nam je pripravil dvojni četverec, ki je s tretjim mestom dosegel največ, kar je bilo mogoče. Edini, ki so odšli s tekmovanja razočarani, so bili naši fantje v četvercu brez krmarja, ki finala niso odpeljali tako, kot znajo in zmorejo," je po prihodu domov povedal sekretar VZS Slovenije in vodja reprezentance Stanko Slivnik, ki je skupaj s predsednikom VZS Slovenije Slobodanom Raduljkom v Ottensheimu predstavil kandidaturo za svetovno člansko veslaško prvenstvo leta 2003 na Bledu. "Ob tisočletnici Bleda bi bilo svetovno veslaško prvenstvo lep športi dogodek, čeprav so vodilni pri FISI poudarili, da bodo organizacijske zahteve pred olimpijskimi igrami še višje kot doslej in da potrebujejo regato na čimbolj "pravični" progi. Takšna naša zagotovo je in upamo, da bomo s kandidaturo uspeli," pravi Stanko Slivnik. • V.S. SIVI U CARSKI SKOKI PRIMOŽU 11., TANJI 8. MESTO Kranj, 11. avgusta - S tekmo v Stamsu se je minulo nedeljo začela letošnja 5. poletna skakalna turneja FIS Grand Prix. Najboljši na prvi "plastični" skakalnici je bil Japonec Masahiko Harada, izkazal pa se je tudi član kranjskega Triglava in aktualni zmagovalec zimskega svetovnega pokala Primož Peterka, ki je z odličnim drugim skokom osvojil 11. mesto. Primož sicer vedno poudarja, da mu je sneg bolj všeč od plastike, vendar pa je njegov nedeljski rezultat lepa spodbuda pred današnjim nadaljevanjem turnej. Od ostalih naših tekmovalcev sta med petdeseterico uvrstila še Jure Radelj, ki je bil na koncu 33., in Blaž Vrhovnik, ki je osvojil 43. mesto. Zanimivost tekme v Stamsu je bil tudi nastop kar enajstih deklet, med njimi tudi naše Tanje Volčjak (Stol Žirovnica). Tanja je na tekmi za 12 metrov popravila svoj državni rekord ter s skokoma 86,5 in 76 metrov osvojila 8. mesto. Zmagala je Finka Powelova s skokoma 107 in 110 metrov. • V.S. MLADA PRIMOŽA ZA PRVAKOM PRIMOŽEM Kranj, 11. avgusta - Minulo soboto zvečer je Smučarski klub Triglav na 62-metrski skakalnici na Gorenji Savi pripravil tradicionalno tekmovanje za 27. pokal Kranja. Tekmovanje je letos prvič potekalo v spomin na lani umrlega dolgoletnega smučarsko skakalnega delavca, trenerja in mednarodnega sodnika Dejana Sinka, zato so predstavniki kluba pred začetkom tekmovanja odnesli tudi rože na njegov grob. Na "domači" skakalnici so se najbolje izkazali Triglavovi skakalci, med njimi oba Primoža. Ob odsotnosti (domačega) Primoža Peterke, ki nastopa na Grand Prixu sta bila najboljša Primož Zupan Urh in Primož Delavec, ki sta zmagala v članski konkurenci, Primož Zupan Urh pa je bil tudi najboljši mladinec. Tretji med Člani je bil Bine Norčič, ki je osvojil tudi drugo mesto med mladinci. Glavni pokrovitelj tekmovanja je bila mestna občina Kranj, tekmo pa si je ogledal tudi predstavnik drugega pokrovitelja, občine Cerklje, župan Franc Cebulj. • V.S. TENIS BOZIC MED 200 Pred zadnjim Grand Slam turnirjem v letošnji sezoni, US open, sc teniški igralci pripravljajo na številnih turnirjih tako v Evropi kot tudi v Ameriki. Rezultati na zadnjih tekmovanjih so prinesli zamenjavo na vrhu moške ATP lestvice, kjer je Čilenec Rios ponovno na mestu Peta Samprasa. Najvišje uvrščeni Slovenec je Mariborčan Iztok Božič, ki je prvič v karieri med 200 najvišje uvrščenimi igralci, Mošnjan Borut Urh pa je na 318. mestu. V Mariboru se je na igriščih T. K. Branik končal zadnji iz serije slovenskih teniških turnirjev serije Futures, kjer je bil nagradni sklad 10.000 dolarjev. Zaključni boji so potekali brez domačih predstavnikov, zmaga pa je na koncu pripadla hrvaškemu igralcu, Željku Krajanu. • B. M. BORUR URH NADALJUJE Z DOBRO IGRO Nettingsdorf, 10. avgusta - Borut Urh (Merkur - Protenex) se je s tremi zmagami v kvalifikacijah prebil na glavni turnir Challengerja v Nettingsdorfu pri Linzu v Avstriji z nagradnim skladom 50.000 dolarjev. V odločilnem dvoboju je premagal Nemca Rehmanna z rezultatom 1:6, 6:3 in 6:2 in tako potrdil, da uspeh v Umagu ni bil naključen. V prvem krogu se bo pomeril s Švicarjem Wigliom, nastopil pa bo tudi v dvojicah skupaj s Čehom Krupo. • M. U. VATERPOLO PIONIRJI DRUGI V NEMČIJI, KADETI ČETRTI NA NIZOZEMSKEM Altena, Dordrechi, 18. avgusta - Tekmovanja v domačem prvenstvu so končana, delajo pa le reprezentančne selekcije, kajti mladince čaka še nastop na evropskem prvenstvu, ki bo od 22. do 30. avgusta v Bratislavi na Slovaškem. Zadnji konec tedna, od četrtka do nedelje, sta izkoristili selekciji do 15 in 16 let z nastopom na mednarodnem turnirju v Alteni (Nemčija) in Dordrechtu (Nizozemskem). Selekcija do 15 let (rojeni 1983 in mlajši) je nastopila v konkurenci reprezentanc Nizozemske, Nemčije, Grčije, Danske in Slovenije v nemški Alteni, kjer je v močni konkurenci bila le enkrat premagana in osvojila drugo mesto. Če bi bila reprezentanca v kompletnejši sestavi (Nejc Pernuš, Rok Vehovec), bi imela seveda tudi možnost, da osvoji višje mesto, tako pa so igralci Dominik Žnidar, Andrej Zagernik, Anže Caric, David Kecman, Gašper Oblak, Žiga Erhatič, Blaž Ceklič, Mislav Trbušič, Žiga Bukovac, Jaka Škof, Jure Škof, Luka Švegelj in Zoran Jovanovič pod vodstvom trenerja Boruta Sirka in njegovega pomočnika Aleša Trilarja, ki je bil tudi vodja poti, morali priznati premoč nizozemskih vaterpolistov, tudi drugo mesto je velik uspeh za slovenski vaterpolo, ki se je letos že izkazal s člansko in mladinsko selekcijo. Drugače pa je bilo na Nizozemskem, kjer so nastopili naši vaterpolisti v konkurenci do 16 let (rojeni 1982 in mlajši). Na tem turnirju so poleg naše reprezentance nastopile še reprezentance Nemčije, Avstralije in Nizozemske. Naši mladi vaterpolisti Nejc Pernuš, Miha Šmarčan, Aleš Gornik, Aleksander Martclj, Franci Denk, Peter Puhek, Rok Vehovec, Tomaž Mihclčič, Gašper Šenica, Luka Nučič, Nejc Nučič, Jure Nastran in Ervin Balser pod vodstvom trenerja Rada Čermelja in Danija Rozmana so eno srečanje dobili, dve pa izgubili ni na koncu zaradi medsebojnega srečanja osvojili četrto-zadnje mesto. Zanimivo je, da so obe srečanji tesno izgubili, kajti o končanem vrstnem redu so odločale minimalne razlike. Premagali pa so Avstralijo in je to prva naša generacija, ki se lahko pohvali z zmago na petih kontinentih. Zanimivo pa je, da je na mednarodni sceni bil ta vikend še en naš predstavnik in to mednarodni sodnik Matjaž Rakovec, ki je sodil na mednarodnem turnirju v Madridu v kategoriji do 19 let, na katerem so nastopile reprezentance, ki se bodo tako kot naša udeležile EP v Bratislavi. Rezultati: Altena - do 15 let: NEMČIJA - SLOVENIJA 7:8 (1:1, 3:1, 1:3, 2:3). Strelci za Slovenijo: Zagernik in Švegelj po 2, Kecman, Oblak, Bukovac in Jure Škof po 1. GRČIJA - DANSKA 10:5, NIZOZEMSKA - SLOVENIJA 8:4 (1:2, 3:0, 2:0, 2:1). Strelci za Slovenijo : Švegelj 2, Kecman in Jure Škof po 1. NEMČIJA - DANSKA 18:3, DANSKA - SLOVENIJA 5:20 (2:5, 0:7, 2:4, 1:4). Strelci za Slovenijo: Švegelj 6, Oblak in Zagernik po 3, Kecman, Jure Škof in Jovanovič po 2, Bukovac in Jaka JŠkof po 1. GRČIJA - NIZOZEMSKA 4:16, SLOVENIJA GRČIJA 12:5 (4:1, 3:3, 1:1, 4:0). Strelci za Slovenijo: Švegelj 7, Oblak in Erhatič po 2 in Bukovac 1. NEMČIJA - NIZOZEMSKA 8:12, NIZOZEMSKA - DANSKA 24:8, NEMČIJA - GRČIJA 6:2. Vrstni red: 1. Nizozemska 8, 2. Slovenija 6, 3. Nemčija 4, 4. Grčija 2, 5. Danska 0. Dordrccht - do 16 let: NIZOZEMSKA - SLOVENIJA 8:7 (2:0, 1:3, 2:1, 3:3). Strelci za Slovenijo: Mertelj in Nastran po 3, ter Mihclčič 1. NEMČIJA - AVSTRALIJA 5:9, AVSTRALIJA - SLOVENIJA 5:6 (1:3, 1:1, 2:0, 1:2). Strelci za Slovenijo: Šenica 3, Mihclčič 2 in Nastran 1. NIZOZEMSKA - NEMČIJA 12:8, NEMČIJA - SLOVENIJA 7:5 (4:0, 0:2, 0.3, 3:0). Strelci za Slovenijo: Mertelj 1, ter Mihclčič in Nastran po 2. NIZOZEMSKA - AVSTRALIJA 5:5. Vrstni red: 1. Nizozemska 5, 2. Avstralija 3, 3. Nemčija 2, 4. Slovenija 2. • Jože Marinček LOKOSTRELSTVO BRON MARJANU PODRZAJU Kranj, 10. avgusta - Prejšnji teden je v Gurglu potekalo letošnje svetovno prvenstvo v poljskem lokostrelstvu. Na njem je bil naš najboljši predstavnik Marjan Podržaj, ki je v disciplini goli lok osvojil bronasto kolajno. V isti disciplini je bil M uznik četrti, Kranjc pa enajsti. V compoundu je bil Vlado Sitar enajsti, mladi Dejan Sitar pa dvanajsti. Med ženskami je bila Ksenija Podržaj v olimpijskem slogu osma, Jožica' Emeršič pa v compoundu dvanajsta. V golem loku je bila Šantljeva dvanajsta, Vakaričičeva pa trinajsta. Ekipno je naša moška ekipa osvojila osmo mesto (zmagali so Britanci), ženske pa so bile sedme (zmagale so Italijanke). • V.S. V BOHINJU LOKOSTRELCI ZA SLOVENSKI POKAL Bohinj, 11. avgusta - Ob zaključku letošnje mednarodne poletne lokostrelske šole sta Lokostrelska zveza in lokostrelska sekcija ŠD Partizana iz Škofje Loke minulo soboto ob hotelu Zlatorog v Bohinju organizirala lokostrelsko tekmo v disciplini 900 krogov. Tekma je potekala v treh stilih: golem loku, ukrivljenem loku (olimpijski) in sestavljenem (compound). Tekmovalo je 82 lokos-trelcev in lokostrelk, tekma pa je štela tudi za točke slovenskega pokala. Med članicami instinktivno je bila najboljša Marija Justin (Škofja Loka), med deklicami Sanja Štembergar (II. Bistrica), med člani Damjan Oblak (Dragomer), med mladinci Mišo Likar (Postojna), med kadeti Ivan Muznik (Alpkomerc) in med dečki Rok Rant (Škofja Loka). V ukrivljenem loku je bila med Članicami zmagovalka Teja Makotcr (Mamut), med mladinkami Ana Vran (Ankaran), med kadetinjami Nika Medveš (Ankaran), med deklicami Vanja Štambergar (Ilirska Bistrica), med člani Vojko Majko (Gornji Grad), med mladinci Peter Virant (Žalec), med kadeti Borut Kolar (Gornji Grad), med dečki pa Matej Slapar (Kamnik). V stilu sestavljeni lok je bila v ženskih kategorijah konkurenca zelo majhna, saj je skupaj nastopilo le šest tekmovalk. Med članicami je bila tako edina in najboljša Slavica Jerman(Novo mesto), med mladinkami Maja Shalabv (Ankaran), med deklicam Nuša Leskošek (Maribor) in med veterankami Marija Mikulctič (Postojna). Hujša pa je bila konkurenca v moških kategorijah. Med člani je v konkurenci 18 tekmovalcev slavil Štefan Ošep (Mozirje), najboljši od gorenjskih tekmovalcev pa je bil Bernard Pišljar (Kranj). Pri mladincih je zmagal Marko Šantclj (Postojna), pri kadetih Aljaž Simončič (Ilirska Bistrica), pri dečkih Aleš Rosa (Ankaran) in pri veteranih Miran Boršiner (Mozirje). • V.S. — StotinkA- Nogometaši Živil Triglava so na prvi domači prvenstveni tekmi osvojili prvo letošnjo točko ŽOGA NI HOTELA V MREŽO Blizu dva tisoč gledalcev je na kranjskem štadionu v soboto videlo dva različna polčasa: v prvem so gospodarili domači nogometaši Živil Triglava, v drugem pa "evropska" Mura - Končni izid izenačen 0:0 - Le po en rumeni karton na vsaki strani Kranj, 11. avgusta - Ena točka za Živila Triglav in ena za Muro je gotovo naj pravičnejši izid, ki so si ga nogometaši zaslužili ob koncu sobotne prvoligaške tekme na kranjsekm štadionu. Kljub počitniškemu času in vročini si jo je ogledalo blizu dva tisoč navijačev, kar je dokaz več. da Gorenjci kljub triletni "prvoligaški suši", potrebujemo "pravo" nogometno moštvo. Da je bila tekma v središču sobotnega nogometnega zanimanja so dokazali tudi nekateri gostje iz NZS na čelu s selektorjem Srečkom Katancem, tekmo pa si je ogledal tudi Danec Sepp Pion-tek, sicer trener Silkeborga, ki danes igra z Muro v pokalu UEFA. Kranjčani so tekmo začeli pogumno, vrstili so se napadi za napadom, tako da smo se mnogi spraševali, ali se v Kranju res obeta prvovrstno presenečenje.... Kljub nekaj zrelim priložnostim pa domačim ni uspelo zatresti gola Mure in prvi polčas se je končal neodločeno 0:0. V drugem delu srečanja se je slika na igrišču obrnila. Pobudo so prevzeli gostje, vendar tudi oni niso zmogli učinkovitega zaključnega strela, nekajkrat pa je dobro posredoval tudi vratar Peter Ko- Po dveh kolih na prvoligaški lestvici s šestimi točkami vodijo SCT Olimpija, Rudar in Maribor Teatanic, ekipa Živil Triglava je z eno točko deveta, BS Tehnik pa je brez točke na zadnjem, dvanajstem mestu. želj. Tako je rezultat ob koncu ostal "prijateljski" 0:0, kot je bila tudi večina srečanja. "Avtorja" edinega prekrška sta bila Marinko Galič pri Muri in Denis Markelj pri Živilih Triglav, ki sta prejela rumena kartona, čeprav bi si morda Galič zaslužil rdečega... Posredovanje pri tem prekršku pa je bilo tudi edino "resno" delo, ki ga je imel glavni sodnik Silvo Borošak iz Spodnjega Dupleka, ki je sicer dobro vodil tako rekoč "prijateljsko" srečanje. Postava domače ekipe na sobotni tekmi: Peter Koželj, Aleksander Radosavljevič, Nedžad Alibabič, Alcn Krupič, Primož Egart, Boris Sirk, Dejan Markelj, Andrej Jožef (kap), Adnan Čus-tovič, Davor Zupančič, Gorazd Plevnik, Denis Markelj. "V prvem polčasu smo igrali veliko boljše kot v drugem, ko smo se morda malce "ustrašili, da Vratar Živil Triglava, Peter Koželj na sobotni tekmi sicer ni imel veliko dela, vendar pa ga je opravil stoodstotno. DOMZALCANI SE BREZ GOLA Domžale, 11. avgusta - V nedeljo so nogometaši BS Tehnika iz Domžal prvič v prvoligaški konkurenci igrali doma. Gostili so ljubljansko SCT Olimpijo in izgubili 0:3 (0:0). Domači igralci so imeli v prvem delu srečanja več od igre, saj so bili gostje zelo nerazpoloženi. Kljub temu da so igrali brez treh poškodovanih igralcev, so si želeli iztržiti vsaj točko. Vendar pa je bilo malo pravih priložnosti, tako rekoč vse svoje pa so izkoristili Ljubljančani, ki so v drugem delu drugega polčasa "napolnili" domačo mrežo in zmagali. Tako Domžalčani po dveh krogih ostajo brez. točke, niti enkrat pa jim še ni uspelo zatresti mreže nasprotnikov. V soboto BS Tehnik gostuje pri Maribor Teatanicu, doma pa igra spet naslednjo nedeljo, 23. avgusta, ko gosti ekipo Mure. • V.S. se ne bi ponovila zgodba iz Maribora, kjer smo bili v prvem polčasu veliko boljši od nasprotnikov, nato pa smo takoj v začetku drugega dela igre prejeli dva gola. Naš cilj je bil sicer igrali na zmago, vendar pa v prvi vrsti ne prejeti gola in ostati neporažen. To nam je tudi uspelo in za začetek je to dobro, saj smo imeli v prvih dveh kolih res najtežja nasportnika. Seveda bo v naslednjih dneh in tednih treba v naši igri še marsikaj popraviti, zato nas čaka še kar nekaj dela in naporov," je po tekmi z Muro povedal izkušeni 29-letni Boris Sirk, sicer Kranjčan z Orehka, ki je k Živilom Triglavu prišel iz SET Vevč (prej že Beltinci in še prej Naklo). "V prvem polčasu smo izpustili dve lepe priložnosti za gol, vendar pa smo na koncu zadovoljni, da smo "remizirali" s tako kvalitetnim moštvom, kot je Mura. Dejstvo namreč je, da so bili v drugem počasu nasprotniki boljši, kar pa seveda ni čudno, saj smo mi v prvo ligo šele vstopili, Mura pa je izkušeno moštvo," je razmišljal trener Živil Triglava Janez Zupančič. Trener gostov, Milan Koblencer, pa je bil ob koncu manj zadovoljen, vendar je prijateljsko komentiral razplet: "Z igro svojih varovancev sem zadovoljen, z rezultatom pa nikakor ne. Predvsem v drugem polčasu smo imeli precej polpriložnosti in tudi čiste priložnosti, tako da bi lahko domov odnesli tri točke. V ekipi nam še vedno manjka glavni strelec, Škaper in če bi bil v igri tudi on, bi morda vsaj ena žoga končala v mreži domačinom. Sicer pa domači ekipi Živil Triglava čestitam za korektno igro in jim želim v ligi še naprej dobrih rezultatov. " Nogometaše Živil Triglava v naslednjih dveh kolih čakata dve gostovanji: to nedeljo pri Korota-nu na Prevaljah, naslednjo nedeljo pa pri Potrošniku v Beltincih. Na domačem štadionu v Kranju bodo igrali spet v nedeljo, 30. avgusta, ko bodo gostili Primorje iz Ajdovščine. • V. Stanovnik, foto: * Doki Naša mlada^kolesarska reprezentanca je odpotovala neevropsko prvenstvo do 23 let NA ŠVEDSKO KAR ŠTIRJE SAVCANI Pod vodstvom selektorja Penka in trenerja Polanca bodo naši kolesarski upi najprej nastopili na kronometrski preizkušnji, nato pa še v cestni dirki - Največja pričakovanja za Tadeja Valjavca rezultata bomo skušali ponovit1 ali morda tudi izboljšati. S pravo taktično vožnjo bo to realno tudi mogoče. Od savskih kolesarjev je zagotovo trenutno najboljši Tadej Valjavec, čeprav mu proga - glede na profil - ne ustreza najbolj, saj ni veliko klancev." Naši kolesarji, ki so včeraj popoldne na Švedsko odpotoval' z Brnika, pa so pri napovedovanju uvrstitev še bolj previdni. "Trenutno sem res dobro pr1' pravljen, ne vem, če sem bil letos že kdaj bolje, vendar pa je rezultat težko napovedati. Profil proge smo sicer dobili na vpogled, vendar samega prizorišča tekmO' vanja še nismo videli in težko je reči, kakšna v resnici je. Zato gremo na Švedsko tudi malce prej in upam, da bo to pripom0' glo potem pri nastopu. Vozil bon) kot najbolje znam, čeprav zlasti pri kronometru, ki ni moj3 "specialiteta", ne pričakujem doS' ti več od tridesetega mesta," je. pred odhodom razmišljal Tadej Valjavec. . • V. Stanovnik, foto: T. Doki Kranj, 11. avgusta - Evropsko prvenstvo na Švedskem za kolesarje do 23 let se začenja v četrtek, ko bo na sporedu kro-nometrska posamična dirka. Na 32 kilometrov dolgi progi bodo za slovensko reprezantanco nastopili: Matej Stare, Tadej Valjavec (oba Sava) in Matjaž Kotnik. V soboto pa bo na sporedu 180 kilometrov dolga cestna dirka, na kateri bodo od naših nastopili: Uroš Šilar, Matej Stare, Tadej Valjavec (vsi Sava) ter Matjaž Batič, Martin Derganc in Mitja Mahorič. Poleg teh slovenskih kolesarjev bo na prvenstvu nastopal tudi Savčan Martin Čotar, ki je sicer Hrvat (doma iz Pazina) in bo vozil za hrvaško reprezentanco. Poleg selektorja Penka bo ekipo vodil kranjski trener Marko Polanc, ki je pred odhodom povedal: "Naša pričakovanja so Kar štirje Savčani bodo nastopali na^evropskem prvenstvu do 23 let na Švedskem: Uroš Šilar, Martin Čotar (vozil bo za Hrvaško), Matej Stare in Tadej Valjavec. Trener slovenske ekipe pa je njihov klubski trener Marko Polanc. VALJAVEC DVAKRAT ČETRTI, BLAŽEK ZMAGAL V koroškem Vclikovcu so ta konec tedna potekali kolesarski dnevi, na katerih je od slovenskih kolesarjev imel največ uspeha Savčan Tadej Valjavec. Na sobotni gorski dirki od Velikovca do Dicxa je bil najhitrejši Italijan Massimo Cigana. Tadej Valjavec je za zmagovalcem zaostal 54 sekund in zasedel 4. mesto. Enak rezultat je dosegel na nedeljski 195 km dolgi cestni dirki. Med mladinci je odličen uspeh dosegel Domen Blažek (Sava), ki je zmagal na 9p km dolgi dirki, uspeh pa sta dopolnila tudi Jure Kavčič (Sava) s 5. mestom in Toni Meglic z 8. mestom. Ti trije kolesarji so uspešno tekmovali teden dni pred tem v Kanadi, kjer so s slovensko mladinsko reprezentanco nastopali na 8. etapni dirki Tour de Abitibl. Najuspešncji slovenski tekmovalec je bil Anton Meglic, ki je v skupni uvrstitvi dosegel o. mesto, mesto za njim pa se je uvrstil Domen Blažek. Poleg uspeha v končni uvrstitvi je bil Anton Meglic zmagovalec gorskih ciljev, s strani trenerjev pa izbran za najbolj borbenega tekmovalca. Ekipno je slovenska reprezentanca izmed 21 ekip osvojila 6. mesto. To je letošnji največji uspeh slovenskih mladincev, saj so s tem osvojili prve letošnje točke za svetovni pokal. • M. Kavaš vezana na lansko osvojitev devetega mesta in uspeh leto prej, ko je bil Tadej Križnar osmi. Ta dva PO GORENJSKI OD 28. DO 30. AVGUSTA Kranj, 11. avgusta - Po uspešni lanski 1. mednarodni kolesarski dirki za starejše mladince, bo Kolesarski klub Sava tudi letos organizator dirke "Po Gorenjski". Kolesarji bodo na gorenjskih cestah tekmovali tri dni, od 28. do 30. avgusta. Prva etapa bo potekala na krožni progi Ribčev I.a/ -Jereka - Bohinjska Bistrica - Ribčev Laz in bo dolga 82, 5 kilometra. Druga etapa bo na škofjeloškem koncu, saj bo start na Mestnem trgu v Škofji Loki, krožna proga pa bo potekala prek Goričan nazaj v Škofjo Loko in bo dolga 109 kilometrov. Start tretje etape bo v nedeljo, 30. avgusta, ob l). uri pred Gimnazijo v Kranju, kolesarji pa bodo prek Tržiča, Radovljice in Krope vozili do cilja na Šmarjetni gori. Ta etapa bo dolga 76 kilometrov. • V.S. JADRALNO LETALSTVO TUDI SLOVENCI V NEMČIJI Bayreuth/Nemčija, 10. avgusta - Od 7. do 22. avgusta na letališču "•ndlacher Berg pri Bavarskem mestu Bavreuth poteka predsvetovno Prvenstvo v jadralnem letenju, ki pomeni še zadnjo predpripravo na 26. svetovno prvenstvo, ki bo tu naslednje leto. Tekme se udeležuje 123 Pilotov in pilotk iz 24 držav sveta. Tekmovalci so razdeljeni v tri tekmovalne razrede, in sicer standardni, 15-metrski ter odprti razred. V standardnem razredu se bo pomerilo 44, v 15-metrskem 41 in v pdprtem razredu 25 jadralnih letal. V vsakem od naštetih razredov ■mamo svojega predstavnika tudi Slovenci. V standardnem razredu nas bo zastopal Jani Škedelj (AK Novo mesto) z letalom Discus B, ki sicer začasno živi na Bavarskem in teren dobro pozna. V 15-metrskem razredu bo letel mednarodno izkušeni Mihael Thaler (ALC) z DG 600, v odprtem razredu pa na jadralnem letalu Nimbus 3 letošnji drak v odprtem razredu Uroš Kočevar (AK Celje), ki je sicer med najmlajšimi piloti na prvenstvu. Prvi tekmovalni dan so se vsi piloti pomerili v isti disciplini, in sicer v poligonu skupne dolžine 263,2 km. V standardnem razredu je s hitrostjo 80.7 km/h zmagla Andrew Daviš (VB), drugi je bil peir Raudsandmoen (Nor), tretji pav Albert Kunath (Bra), vsi trije z jadralnimi letali LS 8. Naš Jani Škedelj je moral 6.6 kilometru ^venletališko pristati in je zasedel 37. mesto. V 15-metrskem razredu k s hitrostjo 100.9 km/h zmagal Bruce Taylor (Aus), sledita Brad Edvvards (Aus) ter Goeran Ax (Šve), vsi trije z jadralnimi letali ASW 27. Mihael Thalerje kljub teadijsko postajo s hitrostjo 83.7 km/h pristal na 33. mestu. V odprtem razredu je s hitrostjo 98.1 km/h zmagal John E. ^udhannan (Aus) z jadralnim letalom Nimbus 3/25.5, ki sta mu sledila dvosedes 4 s posadko Schroeder in Karow (Nem), tretja pa sta bila prav tak v dvosedu ASH 25E Herzog in Rast (Švi). Odlično se je v tem razredu odrezal naš Uroš Kočevar, ki je s hitrostjo 88,1 km/h osovjil 13. [nesto in pustil za seboj celo slavnega Bruna Gantenbrinka z Nimbusom 4 in mnoge druge izkušene pilote. Dosežene hitrosti niso °ile visoke (maksimalno 100.9 km/h), piloti pa so bili precej izenačeni, tako da bistvenih razlik v točkah ni opaziti. Prvi dan torej opazimo zmagovalno prevlado angleško govorečih pilotov, vendar verjamemo, da se jim bodo sicer odlični nemško govoreči piloti kmalu oddolžili z dobrim rezultatom pa bi lahko presenetila tudi slovenska trojka. • VAS NAMIZNI TENIS MERKURJEVKE NE POČIVAJO Kranj, 11. avgusta - Namiznoteniške igralke kranjskega Merkurja so začele s pripravami za novo državno prvenstvo in nastop v tekmovanju za evropski pokal. "Tokrat smo močno okrepili svoje vrste," je dejal Predsednik kluba Stane Tadina in pričakujemo vsaj takšno uvrstitev v državnem prvenstvu kot letos, to je tretje mesto. Lahko pa se zgodi, da Presenetimo še z boljšo uvrstitvijo. Dosedanjima odličnima igralkama Poloni Čehovin in Katji Konečnik so se pridružile Marjana Lučić iz Zagreba in Zvezdana Ignjatovič, ki bo po enoletnem premoru spet Začela igrati. Zdaj priprave potekajo kombinirano vse po navodilih trenerja Boruta Verena. Martina Šafran bo en mesec trenirala na Kitajskem. V Kranju so vse usmerili v novo državno prvenstvo in nastop za evropski pokal. Načrtujejo tudi skupne priprave od 20. avgusta naprej in sicer v Gorenjski vasi in v Kranju, dekleta bodo odigrale tudi dve pripravljalni tekmi pred evropskim pokalom. Prvi nasprotnik bo Ilirija Meditrade z drugim pa se še dogovarjajo. Kranjčanke 30. avgusta gostujejo v Ankari v Turčiji in bodo igrale s Turkinjami v pokalu Nancy Evans. • N. Antonič ŠPORTNO PLEZANJE Uspešen obisk francoskih plezališč ^nže Št remi el j je letošnjo sezono v naravnih plezališčih začel J^dvse uspešno, saj je med tridnevnim obiskom plezališč v dolini *^Urance na pogled preplezal smer z oceno 7c. Anže bo čez dva meseca dopolnil 15 let in je član PK Škofja Loka lri slovenske mladinske reprezentance. Udeležil se je svetovnega prvenstva v Moskvi, kjer je z uvrstitvijo v finale (na koncu je Zasedel osmo mesto) izpolnil svoja tekmovalna pričakovanja. Zelo rad pleza tudi v naravnih plezališčih. Letos pa seje prvič preizkusil tudi v daljših smereh. Potem ko sta z očetom Andrejem še v Zirnskem času ponovila Italijansko smer in Netopirja v Ospu sta ^Pomladi obiskala J steno Kogla in ponovila Rumeno zajedo Z ^irensom. V drugi polovici junija je vsa družina obiskala "aklenico, kar sta skupaj s sestro Katarino izkoristila za aktivni Počitek med napornimi treningi. Najprej sta Anže in Andrej Ponovila Velebitaško smer (VII - VI), nato pa vsi trije skupaj z žarkom Prezljem še Klin (VIII-VII-V). Mlada plezalca sta vse teŽke raztezaje plezala kot prva. Anže je obe smeri preplezal Prosto in na pogled, Katarina pa se je na najtežjem mestu enkrat Prijela za klin. Za konec sta Andrej in Katarina ponovila še Levo fržiško smer. Katarinin nastop na mastru v Shere Chevalieru so ^koristili za obisk treh plezališč. Svojo serijo dobrih vzponov na Pogled je Anže začel s smerjo 7a v prvem plezališč in jo nadaljeval v drugem (Bouchier), kjer je preplezal dva 7a oziroma 7a+, nato pa p6 eno z oceno 7b+. Tretji dan je plezal v plezališču Mountdauphin °rt. Začel je s smerjo Prends le bi, co (7b), nadaljeval z Mere a §io con (7c ) in zaključil z močno previsno smerjo v desnem delu yotline ocenjeno s 7b+. • A. Š. PLAVANJE Maratonca maša jamnik in igor Majcen uspešna v egiptu J^ranj, 10. avgusta - Pretekli teden sta najboljša slovenska plavalna ^jaratonca opravila dva odlična nastopa v Egiptu. julija sta nastopila na 5. mednarodnem plavalnem maratonu v ^'eksandriji, kjer je na 20 km dolgi progi nastopilo 38 plavalcev iz 5 rzav. Med moškimi je Ljubljančan Igor Majcen s časom 4 ure 17 min °>16 sek zasedel drugo mesto in le 0,16 sekunde zaostal za svetovnim Prvakom v tej disciplini Špancem Davidom Medino. Tretji je bil Sirijec *?asham El Masry. Finalni del moškega maratona je bil za Slovence "a ra/hurii ci!a razburljiv, saj se je Igor Majcen, ki je plaval ves čas v vodilni j5upini in nekaj časa celo vodil v zadnji 300 metrih prebil v silovitem JUsu s petega na drugo mesto. Kranjčanka Maša Jamnik, članica Jj"iglava, ki je pretežni del tekme vodila, je med ženskami zmagala s asom 4 ure 42 min 5,59 sek, druga je bila Sirijka Lobna Malaa, tretja Prav tako Sirijka Rodina Malaa. V skupni uvrstivi je bila Jamnikova jjajsta. Maša Jamnik se je po tekmi vrnila domov, Igor Majcen pa je ■ Julija nastopil še na 16 km dolgem maratonu v Ismailiji in si UPlaval odlično prvo mesto s časom 3:25,05. Drugi je bil Hasham El pj*s7 3:27,47 in tretji Mosab Malaa 3:29,49. Konkurenca je bila sic, a kot v Aleksandriji. Oba maratona sta se plavala v morju in Orgr - ^rogu dolgem približno 1000 m. Za tak način organizacije se je Sr)°an'zator odločil verjetno zaradi enostavnejšega in cenejšega tla f JanJa tekmovalcev. Druga značilnost aleksandrijskega marato-Je plavanje v sila umazani vodi. T. J. AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE z Dragom Paplerjem USODE OTROK V ČRTICAH Iz preddvorskega konca smo se odpravili v Struževo pri Kranju, v čudovito oazo miru in zelenja, kot naša presenečenka pisateljica in profesorica Berta Golob imenuje svoj kraj. Prišli smo zvečer nenapovedano, presenečena nas je toplo sprejela v predpasniku... Tako je bilo še bolj domače in pristno. Obujali smo spomine. Pisalo se je leto 1957, ko je bila v Preddvoru zadnje šolsko leto še nižja gimnazija, naslednje leto pa je dobila osemletka naziv osnovna šola. 15. aprila je Berta Golob kot mlada profesorica začela poučevati pouk. Kar prehitro je prišel čas počitnic, tako da ji je bilo kar žal in je v zbornici točila solze... Postrani so jo gledali nad tem početjem, v kasnejših letih pa se je kljub zanimivostim med šolskim letom veselila počitnic... Za pedagoški poklic se je odločila, ker je imela rada literaturo in jezik, zato je doštudirala slavistike Ni je vleklo v založništvo in takrat popularen radijski medij, ampak se je odločila za prenašanje znanja na mlade rodove. V 15 preddvorskih letih so se dogodile številne zgode in nezgode, katere je najprej popisala v črticah. "V prvi knjigi Sovražim vas niso opisani vaški učenci, ampak domski. To so bili učenci iz prehodnega mladinskega doma, ki so jih imenovali tudi grajski. Njihove usode so me pretresle, ker so bile bridke, pa sem črtice o posameznikih napisala in objavila v reviji Otrok in družina. Pisateljica in urednica Branka Jurca, ki je prihajala kot gostja na preddvorsko šolo me je spodbudila, da sem zbrala zapise za izdajo na enem mestu, v knjigi. Namenjena ni bila otrokom, temveč staršem in vzgojiteljem, da bi vedeli, kaj doživljajo zavrženi in zapuščeni otroci, ki živijo v poboljševalnicah, vzgajališčih in domovih. Pretreslo me je Pedagoginj a,p ob pogovoru, ko so vedno rekli, da so "v domu", nobeden pa ni rekel "doma". Doma niso imeli. Kasneje sem ugotovila, da so knjigo začeli v šolah rabiti kot branje za bralno značko, nekako je našla pot med mladinske knjige, čeprav ni bila namenjena mladini," je dejala Berta Golob. Vsaka črtica je bila porojena iz doživetja. V njej so po vrsti otroci, ki niso imeli ne lepe in ne dobre mladosti. Sime, ki ga je mati zapustila, ko mu še ni bilo leto dni, Peter otrok brez doma, Vojko, ki nima ne matere in ne očeta. V črtici Mame nimam, med drugim piše: Moji učenci so sirote. Prišli so s ceste in vsi poznajo njeno smer brez konca. Ko smo se vračali, je bil poldan. Vojko, kaj te boli? Mame nimam. Včeraj je imel rojstni dan. Rad bi ji pisal. Rad bi se pogovarjal z njo. Zavlekel se je v kot in jokal. Komu naj piše. Kam? Vse življenje na valovih reke. V prazno. Vojko nima ne matere, ne očeta. Dal mi je roko, bolečo otroško dlan..." D.P. T V Kft/l\.fSK/l Dokumentarni Program - Skupni Projekti DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 91.1 * 107.1 MHz Logatec, Tržaška 148, tel.: 061/741-632, fax: 061/741-612 DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. Erotex, Podlipoglav 33, Ljubljana Dobrunje, 061/14-29-882 Vprašanje: Kaj so to vitraže? Nagrada: šivanje zaves v vrednosti 10.000 SIT 2. Prodajalna obutve Fastcoop, Pod Srnjakom 24, Rakek, 061/ 701-410 Vprašanje: Kako se imenujejo močnejši čevlji za jesensko zimske dni, prednji del ojačan, priljubljeni pri mladih? Nagrada - darilni bon v vrednosti 4.500 SIT. Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici na naslov: NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 26. 7. 1998: Mini Camp Mostiščar, Cigonca: Franc Modrijan, Laze v Tuhinju Prodajalna Modiana, Ljubljana Vič: Marija Martinjak, Cerklje Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061/741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2, TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91,1 MHz. Pokličite 061/741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah.Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome - Ognjena Puščica - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Triaika 146 • tel.:061 /741 632 • fax:061 /741 612 TUDI DRUGJE JE LEPO HEJ PRIJATELJ, KAM PA KAM? SPOZNAVAT GREM SLOVENIJO, LE KAM BI ŠEL DRUGAM!?" SLOVENIJA... To so začetni takti vsake popotniško-turistične oddaje Tudi drugje je lepo, ki vam poleg zanimivosti o slovenskih krajih pripravimo tudi veliko dobre glasbe. Prijetno pa je bilo na izletu po Tržiču in njegovi okolici s "FLETNO" družbo: poslušalko Jožico iz Radovljice, Branko iz Krope, poslušalcem Janezom iz Škofje Loke in radijskim magnetofonom, ki je snemal naša skupna doživetja in vtise. Malce smo hodili peš, malo z avtomobilom. Ure so hitro minevale in ob koncu seje kazalec ustavil na 14. Kljub poletni vročini nam ni bilo žal, da smo bili skupaj in doživeli veliko lepega. Naša relacija potepanja po tržiški okolici je bila naslednja: start ob 9. uri radio Tržič - staro mestno jedro - ogled muzejev (mestni muzej, kjer na|demo razstavljene predmete domače rokodelske obrti, muzej Lovci na mamute), Kurnikove hiše, Dovžanove soteske - Jetendola -Podljubelja - Bistrice pri Tržiču... Se veliko kotičkov pa je ostalo. Ob slovesu pa smo se dogovorili, da si jih ogledamo kdaj drugič. Kakšno je bilo vzdušje na tem izletu, pa ste lahko prisluhnili 6. 8. v oddaji. Vsak udeleženec pa je dobil spominsko darilo (majico oddaje, promocijski katalog Tržiča.. J ČE BI ŽELELI DOŽIVETI - SPOZNATI KAJ LEPEGA TUDI VI - PIŠITE NAM NA RADIO TRŽIČ in morda boste naslednjič nagrajeni prav Vi - (za oddajo Tudi drugje ...) Pa še ena gasilska ... iz izleta... TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC ... vas obišče vsako soboto ob pol treh, na frekvencah 88,9 in 95 MHz... Kako močno še diši po poletju? Pa ne samo seno, sonce ali vonj soli ob morju. Polno poletnih ritmov najdete tudi med desetimi izbranimi skladbami tega tedna. Pridružite se nam, že 15. 8. na naslov: Radio Tržič, NBalos 4, 4290 Tržič. Tokrat je sreča izbrala Blaža Niklcrja iz Škofje Loke in Marjetko Žos iz Tržiča. Čestitke in lep pozdrav vsem skupaj od ekipe Ta dobr'h 1'0. Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič: 1. M. Zore - Ne bom (5) 2. Kingstone - Cela ulica nori (3) 3. Čuki - Esmeralda (2) 4. Supernova - Poletna pravljica (2) 5. D. Kozarič - Najina pesem (2) 6. HAPPY DAY - Vonj poletja (novost) 7. IRENA VRČKOVNIK - Če ne bi vedela (novost) 8. VILI RESNIK - Briga me (novost) KUPON Glasujem za: Moj predlog: VAŠA PESEM RAD^Ov OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA ZA 20. 7. 1998 Popevke: 1. ČE SE BOJIŠ NEBA - ALENKA GODEC & DAV0R PETRAŠ 2. ZBOGOM SONCE • GlANNI RIJAVEC k VLADIMIR ĆADEŽ 3. STARI NONO - JAN PLESTENJAK Nz - viže: 1. GREMO V GORE - ans. V1GRED 2. LASTOVKE - LITIJSKI ODMEV 3. VESELICA NA VASI - ans. MIKOLA Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. POLETNI DAN - NATAŠA /IHLI NI K 2. JOKAL BI S TEBOJ - ŠTIRJE KOVAČI VAŠA PESEM 4 GLASUJEM ZA Popevko: Narodno/abavno vižo: Ime in priimek: Naslov; Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Tržič ob 14.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Poletni pozdrav! Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 FM in 95,0 FM stereo. Današnji pokrovitelj VIDA - trgovina z drobno galanterijo vam nudi veliko izbiro gumbov in zadrg, velik izbor šiviljskega materiala, oblačenje gumbov, prodajo in montažo stiskačev znamke Fiocchi, zadrge vseh velikosti - tudi za šotore, katere tudi po potrebi menjajo. V prodajalni v Domu krajanov v Šenčurju pa nudijo velik izbor nogavic in perila. Delovni čas: vska dna 8.00 - 19.00, sobota 8.00 - 12.00. Samo za vas ugodno, kvalitetno in poceni v trgovini z drobno galanterijo v Kranju (Primskovo - Klanec) VIDA, Reševa 14, tel. 064/323-667. Nagradno vprašanje: Naštejte vsaj tri artikel pokrovitelja, ki jih uporabljate v vsakodnevnem življenju! In še beseda, dva o izletu. Planiran je 12. septembra. Prijetno bo združeno s kopanjem in nagradami. Cena izleta s kosilom bo okvirno 2.600 SIT. Če torej želite na izlet z nami in udobnim avtobusom AP Integral Tržič, nam sporočite. Vaš naslov in telefonsko številko potrebujemo zaradi dostave prijavnice. Dobrodošli na "Kolovratovem in Integralovem" izletu. Veselo in prijetno bo! Za ansambel meseca lahko glasujete med Štajerskih 7, Zasavci, Miro Kline. V mesecu juliju je zmagla ansambel Henček. Odgovore pošljite na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih". Prijeten dopust (čega še kaj imate) in nasvidenje čez teden dni. Nagrajenci Integrala - izlet pa so: Franc in Milena iz Kranja, Marjana iz Loma in Marta iz Tržiča. Majico, nagrado Gorenjskega glasa dobi Križnar Rajko, Zg. Bitnje 158, Žabnica. Nagrado trgovine "Lisjak" iz Kranja pa prejme Tavčar Jože iz Žirovnice. Voditelj oddaje Marijan Murko KUPON: Odgovor: Naslov: Ansambel: RADIO GLASBENA LESTVICA v 7AI 07RF 2L0TI ZUfKlfl luihviiUii StaffiaSns B I BtVWIIII Kosovelova 29,1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče, vsako nedeljo ob 11.30 na Koroškem radiu in vsako sredo ob 20. uri na televiziji TV center, Trbolje. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: - Vera Fliser, Kidričeva ul. 2, Tezno, 2000 Maribor - Branko - Štefan Peček, Koroška 18, 9000 M. Sobota - Andrej Isak, Borisova 10, 2366 Muta Nagrade bodo izžrebanci prejeli po pošti. KUPON ST. 31 1. ans. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Deklica s črnimi očmi 2. SLOVENSKI MUZIKANTJE - Nocoj se veselimo 3. ans. TOPLIŠEK - Ribič Janez 4. BOŽO A. KOLERIČ - Eno smo vsi 5. NATALIJA - Tvoja bom nevesta - novi predlog S HALO - HALO GORENJSKI GLAS 2 064/223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - de ponedeljka do 12.30 bi do ietrtka do 12.30 vre! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno v soda«. KATEGORIJE A, B, C, D, E http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS NOVO - NOVO VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb imamo elektronsko dvojno klimatizacijo BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska c 30, 1000 Ljubljana tel: (061) 13-22-178 e-mail: borza. znanja@spika unistar-si V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA AVTOSOLA MISTER X, Šk. Loka HOKO - kombi prevozi Tel: 563-876, 557-757 KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA Balos 4, Tržič, tel. 064/563-178 METEOR Cerklje Remic, tel.: 422-781 Cilka, tel.: 411-510 AVTOMURKA Lesce POLETNA PONUDBA avtomobilov RENAULT JEREB, d o. o. Spodnji trg 2,4220 Škofja Loka TUDI POLETI: DRSANJE NA BLEDU DA VAM NEBO DOLGČAS, OBIŠČITE KNJIŽNICE VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI AVTO ŠOLA B & B B & B KRANJ, RADOVLJICA, JESENICE Tečaj CPP se začne vsak ponedeljek, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00. Izpit tudi za moped! tel.: 22-55-22 Madžarske toplice 17.9. - 20.9., Gardaland ali Aqualand 15.8. - možnost plačila na 2 čeka. Palmanova 19.8., Lenti 22.8., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 Nakupi: Madžarska - četrtek, sobota in vsak drugi torek v mesecu; Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Gardaland: avgust, september vsak ponedeljek, sreda in petek, 6.800 SIT (prevoz+vstopnina) Tel.: 451-542, GSM 041/670-673 Nakupi: Muenchen (ugoden nakup artikla za hujšanje - brez recepta), - vsak torek in petek, Palmanova, Portogruaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 Astrologija je od osemdesetih let naprej tako v svetu kot tudi pri nas postala precej popularna. Kaj je horoskop, to strokovno astrologno orodje, ki jo drugače imenujejo naši člani tudi rojstna karta. Vse to in še več o astrologiji in horoskopu pa vam bodo povedali naši člani, ki so vam pripravljeni izračunati tudi to, kaj ste bili v prejšnjem življenju. Podrobnejše informacije boste dobili na telefonski številki (061) 13 22 178 ali osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani. Storitve Borze znanja so brezplačne, na voljo pa so vam vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. petek, 14. avgusta 1998, ob 20.00 uri, dvorana Zdraviliškega doma koncert Moškega pevskega zbora PD Dobrna, dirigent Emil Lenarčič Vožnja preko celega dneva. Čas in kraj vožnje po dogovoru. Tel.: 620-211, 041/744-873, 632-394, 041/748-838 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanova in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Poletne počitniške delavnice v knjižnici dr. Toneta Pretnarja vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. ZAPOJMO, ZAIGRAJMO od 10. do 14. avgusta, KRPICA DO KRPICE - BLAZINA od 17. do 21. avgusta. t vsako sredo kopalni izlet v Čatež • 15. in 16.8., dvodnevni izlet v Budimpešto (formula 1) f moto dirke v Brnu 22. in 23. avgusta t romanje v Medjugorje v 1. polovici avgusta - od 1. avgusta - zelo ugodni krediti TOM + 3,75% - Tvvingo, Megane Scenic, nova Laguna - posebne ugodnosti za vozila iz zaloge Inform. AVTOMURKA Lesce, tel.: 064/718-100 Gardaland: 14.8. - 6.200 SIT (prevoz + vstopnina), gradovi Loare in Pariz: 2. - 7.9. - 3 x polpenz., velika tura: Andaluzija + Portugalska 6. - 20.9. -12 x polpenz. v hotelih. Tel., fax: 064 621 773,064 682 562 V Športni dvorani Bled v avgustu vse sobote in nedelje od 20. do 21. ure. Vstopnina: odrasli 500 SIT, otroci do 10 let 300 SIT, izposoja drsalk 400 SITm brušenje 300 SIT. KRANJ: ponedeljek, sreda, četrtek, petek od 9. - 15. ure, torek od 11. - 19. ure, sobota zaprto; DOMŽALE: ponedeljek, sreda in četrtek od 13. -19. ure, torek In petek od 7.-13. ure, sobota zaprto; ŠKOFJA LOKA: oddelek za odrasle: vsak delavnik od 8. do 14.30 ure, četrtek od 12. do 19. ure; mladinski oddelek vsak delavnik od 8. do 14. ure, četrtek od 12. do 19 ure. Izposojevališča: Žiri - ponedeljek od 14. do 19. ure, Železniki - torek od 15. do 19. ure, Trata - ponedeljek in sreda od 15. do 19. ure, Gorenja vas - četrtek od 14. do 18. ure, Poljane - sreda od 16. do 19. ure; RADOVLJICA: Matična knjižnica: Knjižnica Antona Tomaža Linharta od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, izjema: četrtek od 10. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure; Enote v občini Radovljica: Knjižnica Begunje torek od 15. do 18. ure, Knjižnica Brezje petek od 17. do 19. ure, Knjižnica Kropa sreda od 17. do 19. ure, Knjižnica Lesce ponedeljek in sreda od 15. do 19. ure, petek od 11. do 14. ure; Knjižnica Ljubno ponedeljek od 15. do 16. ure Enote v občini Bled: Knjižnica Blaža Kumerdeja ponedeljek in sreda od 8. do 19. ure, torek, četrtek in petek od 14. do 19. ure; Knjižnica Bohinjska Bela četrtek od 8. do 18. ure, Knjižnica Gorje torek in sreda od 17. do 19. ure, Knjižnica Zasip torek od 17. do 19. ure BOHINJ: Knjižnica Bohinjska Bistrica torek od 9. do 12. in 16. do 19. ure, petek od 12.30 do 19. ure; Knjižnica Koprivnik torek od 17. do 18. ure, Knjižnica Srednja vas petek od 17. do 19. ure, Knjižnica Stara Fužina sreda od 17. do 18. ure; JESENICE: knjižnici za odrasle in otroke, časopisna in študijska čitalnica vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure; PLAVŽ - ob torkih od 13. do 19. ure, ob petkih od 8. do 10. ure; JAVORNIK - KOR. BELA: ob ponedeljkih od 16. do 19. ure, ob četrtkih od 12. do 16. ure. HRUŠICA: ob sredah od 18. do 20. ure, ŽIROVNICA: ob četrtkih od 17. do 19. ure, RATEČE: ob torkih od 18. do 19. ure, PODKOREN: 1. in 3. sredo v mesecu od 19. do 20. ure; KRANJSKA GORA: ob ponedeljkih in petkih od 16. do 20. ure, GOZD MARTULJEK: ob sredah od 17. do 18. ure, MOJSTRANA: ob četrtkih od 17. do 19. ure; MEDVODE: ponedeljek, sreda in petek od 13.30 do 19.30 ure, torek, četrtek od 12. do 13.30 ure; VODICE: torek in četrtek od 12. do 17. 30 ure; ŠIŠKA: ponedeljek, sreda in petek od 13.30 do 19. 30 ure, torek od 7.30 do 13.30 ure, četrtek od 10. do 13.30 ure, sobota od 7.00 do 13.00 ure; KAMNIK: ponedeljek, torek od 13. do 19. ure, sreda, četrtek in petek od 9. do 15. ure, sobota zaprto. GLASOV KAŽIPOT Izleti DU Kranj vabi na zadnji kopalni izlet Kranj - DU Kranj organizira in vas vabi na kopalni izlet v Fieso, ki bo v sredo, 19. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Na turistični izlet Kranj - DU Kranj vabi svoje člane in druge interesente na avtobusni izlet z ogledom Belopeških jezer, romarskega svetišča na svetih Višarjih, Zgornjesoške doline - Trente in Vršiča. Izlet bo v torek, 25. avgusta, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društvu upokojencev Kranj. Pohodniški izlet na Šebrelje Kranj - Pohodniška sekcija pri DU Kranj vabi svoje člane na pohodniški izlet na Šebrelje. Odhod bo v četrtek, 20. avgusta ob 7. uri izpred hotela Creina. Čiste - gostilna ^imm^ Restavracija GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' V avgustu vsako sredo GAŠPERJI, vsak petek GORENJSKI MUZIKANT JE INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL.: 064/733-402! zmerne hoje je za 4 ure. Priporočajo pa pohodno obutev, palice in dobro voljo. Dvodnevni planinski izlet Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira dvodnevni planinski izlet v enega najlepših kotičkov Zlatorogovega kraljestva: na Debeli vrh. Ogradi, Planino v Lazu in Planino Krštenico. Odhod bo v petek, 21. avgusta, ob 16. uri izpred hotela Creina v Kranju - prevoz z osebnimi vozili do Planine Blato. Obvezna oprema udeležencev: planinska obutev, rjuha, planinska izkaznica, pomožna vrvica in vponka. Udeleženci morajo biti vajeni hoje po zelo zahtevnih poteh ter kondi-cijsko dobro pripravljeni (drugi dan bo okrog 10 ur hoje). Prijave in vplačila v pisarni PD Kranj, Koroška c. 27, tel.: 225-184, do srede, 19. avgusta. Število udeležencev je omejeno. Za tri dni na Triglav Planinsko društvo Integral vabi v dneh 21., 22. in 23. avgusta, na tradicionalni 22. pohod na Triglav. Odhod skupin bo 21.avgusta ob 7. uri iz Celovške 166, s posebnim avtobusom. Podrobnejše informacije dobite in se prijavite pri Nevenki Pejčič po tel.: 061/159-30-90 ali 061/159-41-14 int. 231. Izlet v gore Tržič - Planinsko društvo Tržič vabi na izlet v gore Flakert in Klomnock v Avstriji. Odhod je v soboto, 22. avgusta, ob 6. uri, povratek pa je predviden v večernih urah. Pot je lahka, čas hoje je 5-6 ur. Informacije in prijave v Info pisarni občine Tržič, vsak dan od 17. do 18. ure ali pri Tomažu Kozamerniku na tel.: 561-457 Danes, torek, 11.8. Blejski grad ob 15. uri OBISK PRI GRAŠČAKU in LOKOSTRELSKI TURNIR prikaz življenja na gradu pred več sto leti Cerkev Sv. Martina Bled ob 20.30 uri 46. FESTIVAL LJUBLJANA: Mojca Zlobko (harfa) & Uta Jungvvirth (harfa) VSTOP PROST Jutri, sreda, 12. 8. Mini golf ob 17.00 uri TURNIR V MINI GOLFU Četrtek, 13. 8. Gostišče Blegaš ob 20.00 uri Večer ob narodni glasbi TD BLED, TEL: M4/741122 Prireditve a Veselica z Mesečino Hrastje, Prebačevo - Balinarski klub TELE-TV Rogovila vas v soboto, 15. avgusta, vabi na veselico, ki bo potekala na športnem igrišču Hrastje - Prebačevo. Veselica se bo začela ob 19. uri, igra ansambel Mesečina. Pred veselico bo na igrišču TELE-TV Rogovile vso soboto potekal tudi balinarski turnir trojk. Vablje- ni! Žegnanje na Krvavcu Krvavec - V nedeljo, 16. avgusta, bo žegnanje oziroma semenj na Krvavcu. Sv. maša bo ob 10. uri v kapelici Marije Snežne na Krvavcu. Tekma z gorskimi kolesi Srednja vas v Bohinju • Športno društvo Srednja vas v Bohinju, prireja v petek, 14. avgusta, tekmo z gorskimi kolesi iz Srednje vasi na planino Uskovnico (za vse kategorije) in veseli večer pod lipo v Srednji vasi. Start tekme je ob 16. uri izpred sirarne v Sr. vasi. Dolžina proge je cca 10 km, višinska razlika pa 400 m. Cilj je pri planinski koši na Uskovnici. Prijave zbirajo do 15. ure na startu. Vsakemu tekmovalcu bodo brezplačno postregli golaž in napitek. Program veselega večera "Pod lipo", se začne ob 17. uri. Za zabavo in ples bo poskrbel ansambel Gašperji, večer bo popestren z nastopom kvarteta Polž, odrasle in otroške folklorne skupine ter z zabavnimi igrami in srečelovom. Porezen vas vabi! Porezen - Planinsko društvo Cerkno v sodelovanju z združenjem borcev NOV Cerkno, borci brigade Srečka Kosovela, bataljona XXXI. divizije, Gorenjskega vojnega področja, organizirajo letni pohod na Porezen, srečanje planincev, borcev in mladine, ki bo v nedeljo, 16. avgusta, ob 11. uri. Pri grobnici na vrhu Porezna bo prižig žare in položitev venca v spomin na padle borce, v zadnji ofenzivi 24. in 25. marca leta 1945. Srečanje bo v vsakem vremenu, priporočajo vremenu primerno obutev in obleko. Pohod na Porezen je mogoč iz sledečih smeri; iz Cerknega, po poti Kosovelove brigade; iz Železnikov, preko Davče po poti GVP; iz Jesenic, po dolgi poti in iz Podbrda in Petrovega brda. Koča na Poreznu je oskrbovana. Pod Psnakovo lipo Mojstrana - Društvo podeželskih žena občine Kranjska Gora, prireja v petek, 14. avgusta, tradicionalno kulturno - etnološko prireditev "Pod Psnakovo lipo" v Zgornji Radovni. Prireditev se bo začela ob 17. uri, kmečke žene pa bodo prikazale svoje izdelke. Srečanje upokojencev Gorenjske Kranj - DU Kranj tudi letos organizira udeležbo na tradicionalnem srečanju upokojencev Gorenjske, ki bo v Kranjski Gori, za hotelom Larix. Srečanje bo v četrtek, 3. septembra, z začetkom ob 10.30 uri. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni do zasedbe avtobusa. 6. srečanje upokojencev v Pliberku Kranj - DU Kranj organizira udeležbo na 6. srečanje upokojencev v Pliberku, ki bo v soboto, 5. septembra, v šotoru Slovenskega prosvetnega društva "Edinost" Pli-berk, s pričetkom kulturnega programa ob 10. uri. Odhod avtobusa bo 5. septembra ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni do zasedbe avtobusa. Predstavitev knjige Jureta Sinobada Begunje - Galerija Avsenik v Begunjah, vas vabi v sredo, 12. avgusta, ob 11. uri na predstavitev knjige Jureta Sinobada, z naslovom "Dežela - kulturnozgodovinski oris radovljiške ravnine". Srečanje v Javorjih Javorje - TD Javorje vas vabi na tradicionalno 15. srečanje v Javorjah, ki bo v nedeljo, 16. avgusta, ob 15.30 uri na igrišču osnovne šole. Prireditev se bo začela s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili: folklorna skupina Javorje, Ani Berčič z recitalom Cvetje v jeseni, Javorski pevci, Matej Šubic s harmoniko in drugi. Nadaljevalo pa se bo z družabnimi igrami in igranjem ansambla Jožeta Bohorča s prijatelji. Recital Slomšek med nami -kulturni koledar Televizijski voditelj Tilen Skubic, bo orisal življenje in delo velikega slovenskega narodnega buditelja in škofa Antona Martina Slomška in to prepletel z odlomki iz njegovega bogatega pisateljskega in pesniškega opusa. Predstavil bo tudi kaseto. Z recitalom Slomšek med nami bo Tilen Skubic nastopil: v nedeljo, 23. avgusta, v Selcih v cerkvi sv. Petra ob 6.30 uri in ob 10. uri. Na Bukovici v cerkvi sv. Florjana ob 8.30 uri. V nedeljo, 30. avgusta, v Podbrezju v cerkvi sv. Jakoba ob 7. uri in ob 9.00 uri. Dnevi Marije Snežne Velika Planina - Do 16. avgusta bodo na Veliki Planini potekali "dnevi Marije Snežne". Pripravili so bogat kulturno -zabavni program. Maša v kapelici Marije Snežne bo v nedeljo, 16. avgusta, ob 14. uri. Včasu prireditev boste lahko poskusili dobrote turistične kmetije in vinogradništva Črešnar. Počitniške delavnice na Jesenicah Jesenice - V Občinski knjižnici Jesenice so organizirali različne dejavnosti za popestritev počitniških dni mladih bralcev. Ustvarjali bodo vsak dan med 10. in 12. uro. Zaradi omejenega prostora in nakupa materiala otroke prosimo, da se čim prej prijavijo na otroškem oddelku knjižnice. Od 10. do 14. avgusta bo slikanje na svilo in od 17. do 28. avgusta delavnica "pripravimo lutkovno igrico". Vse ostale informacije lahko dobite na otroškem oddelku Občinske knjičnice Jesenice. Pod Homanovo lipo 98 Škofja Loka - V petek, 14. avgusta, bo nastopila Mia Žnidarič - jazz. Poletni večeri etno, jazz in zabavne glasbe v starem mestnem jedru Škofje Loke. Začetek programa vsak večer ob 20.00 uri. Poletne počitniške delavnice Tržič - Vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, potekajo poletne počitniške delanice v knjižnici Dr. Toneta Pretnarja. Od 10. do 14. avgusta bo potekla delavnica "zapojmo in zaigrajmo", z mentorico Sanjo Turk. Koncerti Večer črnskih duhovnih pesmi Tržič - V ponedeljek, 17. avgusta, bo ob 20.30 uri "Večer črnske duhovne pesmi" s skupino Constance Fosters (ZDA), v letnem gledališču na griču pri cerkvi sv. Jožefa, v primeru dežja pa v cerkvi sv. Jožefa. Na koncert in parado Lesce - V okviru praznovanj 40-letnice Turističnega društva Lesce bo v soboto, 15. avgusta, organizirana parada pihalnih orkestrov. Sodelovali bodo: Mengeška godba, mladinski pihalni orkester Viva Zagorje in domači pihalni orkester Lesce. Parada bo ob 16. uri od osnovne šole F.S. Finžgarja po Begunjski cesti do družbenega centra. V prireditvenem prostoru bodo nato pihalni orkestri imeli vsak svoj koncert in na koncu bo še skupni koncert vseh treh orkestrov. V nadaljevanju bo gasilska veselica, igral bo ansambel Ekart. V primeru dežja parada odpade, koncerti pa bodo odigrani kot je predvideno. Večer mongolske ljudske glasbe Tržič - V četrtek, 13. avgusta, bo v letnem gledališču na griču pri cerkvi sv. Jožefa (v primeru dežja v Tržiškem muzeju), večer mongolske ljudske glasbe s skupino Temuzhin ob 20.30 uri. Razstave Razstava slik Marjana Murna Ljubljana - Galerija PIC Lek, vas vabi na otvoritev razstave slik Marjana Murna, I bo v sredo, 19. avgusta, ob 19. uri I Lekovi galeriji Poslovno - informacijskega centra na Verovškovi 57 v Ljubljani-Razstava bo na ogled do 18. septembra. Razstava keramike Likovno društvo Kranj vas vabi na otvoritev razstave keramike Ljuba Blagotinška v sredo, 12. avgusta, ob 19. uri v Mali galeriji. Razstava bo na ogled do 12-septembra. Idrijska čipka Radovljica - Muzeji radovljiške občine in Mestni muzej Idrija, vas prijazno vabita na v galerijo Šivčeva hiša na ogled razst«^ "Idrijska čipka". Razstava bo na ogled o° 12. septembra. Razstava Franca Temelja Kranj - V Cafe galeriji Pungert v Kranju bo do 26. avgusta na ogled razstava fotografij Franca Temelja iz Zirov. Jastreb v Predjamskem gradu Postojna - V Predjamskem gradu so odprli naravoslovno fotografsko razstavo "Beloglavi jastreb - včeraj, danes, jutri • Ogled je vsak dan od 8. do 19. ure avgusta oziroma od 8. do 18. ure v septembru. Razstava bo na ogled do 1*-septembra. Razstava ilustracij Bled - Galerija Trg Bled na Prešernovi 50 v poletih dneh vsak dan prijazno odpira vrata ljubiteljem likovne umetnosti in tokrat vabi na razsatvo ilustracij Mar-jance Jemec - Božič, ki bo na ogled do 15. septembra. Galerija Trg je odprta oo ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in oo 14. do 17. ure. ROS STEREO RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI MALI OGLASI MALI OGLASI W 223-444 APARTMA - PRIKOLICE Oddam APARTMA 5-9 oseb pri Umagu gd 10.8. naprej. ©718-068 16350 Na otoku PAGU vas Kustiči PROST ENOSOBNI APARTMA od 14.8.-25.8. in gdj.9. dalje. 1300385-5366-4035 16362 Od 17.8. dalje oddam PRIKOLICO v fampu Pineta v Savudriji. ©632-465 Prodam OPAŽ, LADIJSKI POD raznih debelin in žagan les. 13641-207 16249 Ugodno prodam 30 m2 LAMELNEGA PARKETA ekstra klase. 13561-052 16269 Ugodno dobavim in dostavim KAMEN za oblaganje fasad in tal - pohorski škriljavec. Q063/762-888 16401 PIZZERIJA KAVALIR NAGRAJUJETA: 30 x kavalir=majica PIZZERIJE KAVALIR 20 x kavalir=PIZZA (eraris) APARATI STROJI VILICE okrogle za bale, VILICE za Palete, STROJ za uničevanje krompir-leve cime, STROJ za pranje krompirja in [epe ter TRANSPORTNI TRAK, prodam. ROZINA d.o.o. 13328-238, 0609/652- 285 14587 Prodam REDUKTOR MOTOR 0,75 KW, J350 obratov na 40. 13730-229 16235 Ugodno prodam PUHALNIK z motorjem, 2 kolena, 5 cevi. 13738-237 16245 Zelo ugodno prodam dva manjša Hladilnika. ©7 30-51 8 16263 NINTENDO 64, dva jovstica, memori ; cart in dve igrici ter telefon Panasonic KX T 4040 ESX, brezžični, prodam. ^563-556_16301 ^odam starejši šivalni STROJ je še v fObrem stanju, star je 70 let. Likozar, ^oorštnika 5, Cerklje_teaig prodam komplet satelitski sprejem za ,|V©801-719_16319 prodam rabljeno 220 I LTH SKRINJO. 2]har, L. Hrovata 7, Kranj_16353 STRUŽNICA Potisje PA 631/1500, I.84, ;ARILNI APARAT, VRTALNIK in ŠEPING. K 13062/687-235, zvečer in 041/726- 16392 Nerabljen merilec krvnega tlaka pro-40 % ceneje, g 744-049 16412 i Prodam nov mizni podajalnik za '^elavo okroglih oken in vrat. Kene, ^rčičeva 5, Radovljica 16414 prodam molzni stroj Alfa Laval. Dvorska vas 25, 714-722 16420 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ZABmCA, SE BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 .Prodam čelni nakladač za traktor ali ^riog, 1200 DEM. 13725-718 16422 prodam 40 I "KANTE" za med ali mleko I^STISKALNICO za satovje. 13451-351 J^odam trajnožareči ŠTEDILNIK, malo gjgti. ©801-739_16438 OR. MATERIAL I fjjhi smrekov in borov OPAŽ ter -^DIJSKI POD, različne dimenzije, godne cene, možnost dostave. V*641-103 16213 hitro in poceni STROJNI TLAKI JJonnacije: ^061/841.846, Mob,:0609/629-5l4 2P-r°dam 4 m3 borovih DESK, debeline <^°™_in 5 cm. ©736-452_16230 0DPD6ni Prodam LESEN FASADNI Dlr»K ' kraici' deske cca 100 kosov S!2h^Q654-11Q_16238 lahk°DLE Prodam dol. 80 cm 80 SIT kom., *° vam tudi pokrijemo. ©718-340 DIJAKI in ŠTUDENTJE POZOR! Gorenjski glas vam v mesecu avgustu in septembru nudi možnost brezplačnega oglaševanja za PRODAJO ali NAKUP ŠOLSKIH UČBENIKOV, Svoj oglas nam lahko sporočite po telefonu 064/223-444 ali ga napišete na dopisnico in pošljete na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, p.p. 24, KRANJ. IZKORISTITE PRILOŽNOST! Prodam 2000 kosov strešne OPEKE FOLC nove. ©243-133 i64os Prodam KRITINO Bramac, na paletah, cena 90 SIT/kom. ©731-257 16430 Prodam 200 kom. STREŠNIH PREKEL, dim. 40 x 50 x 4000. ©691-313 16431 IZOBRAŽEVANJE Prodam BERILO 1,2 in 4, slovenski jezik 1,2 in 3; književnost (Janko Kos); Oblikoslovje (M.Furlan); zgodovina, več učbenikov za matematiko (+zbirkaM); , merjenje v geometriji, geometrija v ravnini, polinomi, zaporedja, kotne funkcije, odvod, integrali, dva različna učbenika za RAČUNALNIŠTVO; in še par učbenikov ter KRAUTOV STROJNIŠKI PRIROČNIK za Strojno šolo. ©064/806-370, Sonja • 16223 Kupim KNJIGE za 8. razred OŠ. ©312- 196 16239 Asfaltiranje dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkop in odvoz. Prevzem kompletnih zidanih del, novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramična dela ter fasade. Gradbeni ing., d.o.o., Kamnik 061/817-285, GSM 041/643-529 KNJIGE za 6. razred OŠ, prodam. ©411-870 16265 Kupim rabljene KNJIGE za 1. letnik Srednje lesne šole, program mizar-tapetnik. ©811-474 zvečer 16274 Kupim KNJIGE za 8. razred OŠ. ©245- 257 16295 Prodamo 30 raznih knjig po zelo ugodni ceni. ©714-519 16314 Kupim KNJIGE za I. letnik Ekonomske gimnazije v Kranju. ©563-937 16333 Kupim UČBENIKE za 2. letnik gimnazije. ©725-2 1 5 16343 Prodajam POUČNO RAFFOVO KNJIGO: Mehko-trdi izpiti. ©451-397, zvečer 16355 Kupim knjige za I. letnik Srednje lesarske šole. ©491-470 16357 Prodam KNJIGE za 6. razred OŠ. ©491-470 16358 Kupim knjige za 3. letnik Srednje turistične šole. ©831-827 16387 Kupim knjige za prvi letnik smer-mizar. ©685-269 16423 Prodam UČBENIKE za 7. razred. ©411-874 16427 IZGUBLJENO 2. AVGUSTA sem na prireditvi DAN OGLARJEV na Starem vrhu izgubil ROČNO URO. Ker mi je drag spomin na 60-letnico, prosim najditelja, da mi jo proti nagradi vrne. Kržišnik Franc, Sp.trg 39, Šk. Loka, 620-686 16425 KUPIM Odkupujemo SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda, Poljšica pri Podnartu 6 ©731-615 14242 ODKUPUJEMO SMREKOVO in BOROVO HLODOVINO. ©641-412 16211 Kupim 20 m2 rabljenih SALONITK. ©685-500 16264 Odkupujem HLODOVINO smreke, lubadarke, bora ter celulozni les. Možen odkup lesa na panju. ©241-519, 041/661-543 16270 Kupim salonit plošče veliki val.dim 120x100 cm 30 kom in slemenjake 7-10 kom. ©863-234, zvečer ali zgodaj zjutraj 16305 Verjemite ali ne... -nit- RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kuni Ajdovščina V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO" * NAJNOVEJŠ! PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (sfenske, sfropne, falne) ZAKLJUČNE LETVE * STAVBNO POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX Delovni čas od 7. do 17, ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 Kupim balirko za oglate bale, dobro ohranjeno. ©725-563 16322 Kupim avtosedež 0-18 kg. ©862-602 16421 LOKALI POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Kranj Center v bližini sodišča oddamo cca 100 m2/PR. za odvetniško ali zdravstveno dejavnost, KRANJ oddamo več poslovnih prostor za mirno dejavnost, KRANJ z okolico oddamo delavnico in skladišča. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-12311460 ODDAM POSLOVNI PROSTOR kot delavnico, primerno tudi za skladišče in ODDAM eno sobo, cena po dogovoru. ©411-2 1 4 16276 GLOBUS - TRANS BANJA LUKA Z Jesenic, Kranja in Ljubljane vsak četrtek in petek. Povratek iz Banja Luke vsak četrtek in nedeljo. Inf. na tel.:064/312-511 KOZMETIČNI SALON, opremljen oddam v najem v Kranju. ©325-117 16297 POSLOVNI PROSTORI: LESCE center oddamo v najem poslovne prostore (31 m2 + 25m2) v hiši, delno opremljeno, 1. nads. primerno za pisarno, cena 51.700 SIT/mes. v prvem nads. JESENICE oddamo v najem posl. objekt 540 m2 na frekventni lokaciji s kasnejšim odkupom po ugodni ceni. Primerno za veletrgovino ali obrt. ASGARD 863-312, GSM 041/673-048_ 16326 TRŽIČ DETELJICA prodamo TRGOVINO 100 m2. PRIMO, tel. fax 56^-550, 041/646-902 16380 TRŽIČ MESTO prodamo poslovne prostore za trgovino ali storitveno dejavnost (35 m2, 80 m2, 145 m2), (prodaja v paketu), cena po dogovoru. PRIMO, tel.fax 564-550, 041/646-902 16381 TRŽIČ MESTO, Partizanska ul. prodamo poslovni prostor za storitveno dejavnost ali trgovino za 3, 7 mio SIT. PRIMO, 564-550, 041/646-902 16382 TRŽIČ mesto v najem oddamo več poslovnih prostorov za storitveno ali trgovinsko dejavnost. PRIMO tel.fax: 564-550, 041/646-902 16383 KRANJ - okolica ODDAMO GOSTINSKI LOKAL - bife, 60.000 SIT/mesečno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 16462 KOLESA Prodam novo moško GORSKO KOLO znamke Rog, cena 30.000 SIT. ©491- 550 16262 MOTORNA KOLESA Prodam MOPED APN 6 ter ŠPORTNO KOLO Maraton. ©558-876 16228 Prodam MOTOR JAMAHA TZR 125 -cestni, letnik 92, cena 3000 DEM. ©725-718 16433 Prodam AVTOMATIC I. 93 z dodatno opremo; čelado št. 5, ugodno. ©461- 868 16453 OTR. OPREMA Prodam GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK Inglesina, cena 5000 SIT. S545-208 OTROŠKI VOZIČKE, moderen, impregniran, kombiniran, ugodno prodam. ©222-657 16320 Prodam OTROŠKI kombiniran VOZIČEK in TORBO za nošenje dojenčka. ©861-373 16441 OSTALO Prodam DREVO ŽIVLJENJA IN drace-no zmajevko, obe visoki 2,20 m. ©461- 782 16232 Prodam GAJBICE za krompir ali jabolka. ©731-549 16298 PRIDELKI Prodam DOMAČE ŽGANJE 900 SIT/I, SOD 160 I. ©744-823 16255 radio triglav 96 MHz srn I NEPREMIČNINE ASGARD C. M.Tita 86, 4270 Jesenice tel. :064 863 312 tel. in fax:064 863 292 POSESTI HIŠE PRODAMO PREDDVOR novejšo dvostanovanjsko hišo na parceli cca 1400 m2, KRANJ v mirnem okolju manjšo visokopritlično hišo z vrtom, 16 mio SIT, KRANJ Naklo poslovno stanovanjska hiša (16x9 m2) na parceli 1790 m2, ločen objekt z garažami in dvosobnim stanovanjem,. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11453 KRANJ Center mestno jedro poslovno stanovanjska hiša in manjši trgovski lokal z dovoljenji za dozidavo, 23 mio SIT. KRANJ CENTER mestno jedro večjo poslovno stan. vilo z garažami in parkirišči,93 mio SIT, DUPLJE novejšo večjo hišo ob zelenm pasu, (3x120 m2) na parceli 550 m2, 28 mio SIT, BLED okolica večjo hišo z vrtom, 250 m2 bivalne površine, primerne za turizem, 31,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11454 BLED novejšo hišo brez vrta + poslovni prostori, 51 mio SIT, KRANJSKA GORA samostojno hišo z zelenico in lepim razgledom, možna preureditev v več apartmajev, 32 mio SIT, MOJSTRANA Dovje enodružinska hišica z vrtom in lepim razgledom, 15 mio SIT, BEGUNJE hiša v izgradnji (temelji) na lepi mirni lokaciji, 10,5 mio SIT, LESCE nova hiša (delno nedokončana) 10 x9 m na parceli 420 m2, 27,5 mio SIT, RADOVLJICA dvostanovanjska hiša z manjšo zelenico in parkirnimi prostori, primerna za poslovno dejavnost, 16 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 11455 PARCELE PRODAMO GRADBENE RADOVLJICA 3 zazidljive parcele po 700 m2 z lok. dok., CERKLJE okolica cca 600 m2 ob zelenem pasu, 7500 SIT/ m2, HRAŠE sončno parcelo z lok. dokumentacijo, 7400 SIT/m2, BRITOF lepo parcelo ob cesti, cca 700 m2 z lok. dok., ŠENTURŠKA GORA, APNO, SV.LENART več zazidljivih vikend parcel po ugodnih cenah, MAČE pri Preddvoru zaz. parcelo ob gozdu, cca 400 m2, KRANJ okolica na robu vasi zaz. parcelo 1000m2 ali več.DOM NEPREMIČNINE,22-33-00,0609/650- 123 11458 PARCELE KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, kupimo več zazidljivih parcel za znane -kupce, PARCELE KUPIMO Gorenjska kupimo manjšo vikend parcelo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 11459 POSESTI KRANJ Stražišče prodamo dvostanovanjsko hišo z večjimi garažami in manjšo delavnico, na parceli 580 m2, cca 30 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221- 673 12276 PARCELE PRODAMO KRIŽE okolica lepo zaz. parcelo cca 2000 m2, elek. , voda v bližini. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221-673 12277 LESCE ugodno prodamo novogradnjo do I. ploščce (9,5 x11,5 m) na parceli 1500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123,221-673 12795 HIŠE PRODAMO KRANJ Primskovo dvostanovanjsko visoko priti, hišo -dvojček z vrtom (20 let), 23,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 13639 HIŠE ODDAMO: BLED (400 m od jezera), novo HIŠO z vrtom, 120 m2 biv. površine, CK, tel., 141 000 SIT/mes, varščina. DOM NEPREMIČNINE ©22-33-00, 0609/650-123 14435 PARCELE PRODAMO - Kranj okolica, večjo ZAZIDLJIVO komunalno urejeno parcelo za poslovno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE ©22-33-00, 0609/ 650-123 14436 KRANJ Bitnje - prodamo lepo, zazidljivo parcelo v mirnem urbanem okolju, cca. 860 m2. DOM NEPREMIČNINE ©22-33-00, 0609/650-123 14674 RADOVLJICA hiša dvojček z vrtom, cca 140 m2 bivalne površine, CTV, 2 balkona, CK na parceli cca 500 m2, 20,6 mio SIT; KRANJ STRAŽIŠČE podkletena enonadstropna hiša dvojček, 9,5 x10,5 m, 10 let, možnost izdelave mansarde, na parceli 5 44 m2, biv.površine, 180 m2, možnost menjave za 3 ss z atrijem, z doplačilom, 37,5 mio SIT. RADOVLJICA Nova vas zazidljivo parcelo 900 m2 ali 2x450 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 22-16-73, 0609/650-123 15198 Prodam starejšo HIŠO z 2340 m2 zemlje. ©331-564 16242 HIŠE PRODAMO: JESENICE starejša hiša 300 m2, 1000 m2 parcele, potrebna adaptacije, KR. GORA center 1/2 hiše 90 m2 bivalne povr., parcela cca 520 m2, vrt, RATEČE dvostan. hiša 187 m2, parcela 400 m2, cena 10.300.000 SIT. PODKOREN 273 hiše 140 m2, zidana garaža, CK, 1280 m2 parcela, GOZD MARTULJEK prodamo st.hišo 125,5 m2 upor.površine, parcela 624 m2, CK, opremljena, velika terasa, pogled na Špik, NAKLO posl.st.stavbi cca 460m2 upor.povr. na parceli 1791 m2, opremljeni, tri garaže, primerni za obrt, zdr.dejavnost, atelje, cena po dog., RADOVLJICA prodamo dvostanovanjsko nadstandardno hiš 300 m2 upor.pov.parcela 550 m2, opremljena, mirna lokacija, ugodni plačilni pogo-ji.ASGARD 863-312, GSM 041/673-048 16323 PARCELE PRODAMO: BL.DOBRAVA 2164 m2 zazidljiva za 5.360.000 SIT, BREZOVICA pri Podnartu zazidljiva 1200 m2 ali 2x600 m2, 3.300 SIT/m2, RATEČE 2000 m2 ali 2x1000 m2, kom., neurejena, v postopku zazidalnega načrta, DOVJE zaz. parcela z gradbenim dovoljenjem, 1036 m2, kom. urejena, DOVJE KAMNE zaz. 780 m2 za 6.110.000 sit, ZAVRŠNICA ŽIROVNICA prodamo parcelo 300 m2 z brunarico 34 m4, dostop asfalt, čudovita lokacija, cena 4.230.000.ASGARD 863-312, GSM 041/673-048 16325 PRODAMO DUPLJE zazidljiva parcela, sončna lega 622 m2. VVILFAN Nepremičnine 360-270 16336 V KRANJU NA ODLIČNI LOKACIJI OB PROMETNICI PRODAMO POSLOVNO STAVBO, V CELOTI PRENOVLJENO, POVRŠINE 210 M2, PARCELA JE VELIKA 200 M2, cena 33 mio SIT (350.000 DEM). VVILFAN Nepremičnine 360-270 16337 NAKLO prodamo obnovljeno starejšo hišo brez parcele. Nadstropje izdelano, možnost izdelave mansarde, 2 balkona, garaža, cena 12.2 mio SIT. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270 16338 KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL VELIKOST 1000-4000 m2. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270 16339 POLJANE PREDMOST, prodamo večjo stanovanjsko hišo, 400 m2, parcele 635 m2, ugodno, KRANJSKA GORA počitniško naselje Jasna, prodamo stanovanjsko hišo 234, parcele 428 m2, možnost dveh apartmajev, ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK, prodamo dvostanovanjsko hišo 245 m2, parcele 658 m2, obnovljena, PODVRH POLJANSKA DOLINA, prodamo nov bivalni vikend, parcele 282 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 16362 TRŽIČ RAVNE ugodno prodamo samostojno hišo CK, prej gostinski lokal za 8,9 mio'SIT. PRIMO 564-550, 041/ 0609/646-902 15375 TRŽIČ KRIŽE prodamo takoj vseljivo novejšo stanovanjsko HIŠO z manjšim vrtom za 19,8 MIO SIT. PRIMO, 564-550, 041/646-902 čim KRANJ STRAŽIŠČE prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo. Cena po dogovoru. PRIMO 564-550, 041/646-902 16377 TRŽIČ mesto prodamo trostanovanjsko hišo z gostinskim lokalom za 16,0 MIO SIT. PRIMO, 564-550, 041/646-902 16378 TRŽIČ mesto in okolica naprodaj imamo več stanovanjskih hiš. PRIMO, tel., fax 564-550, 041/646-902 16379 KUPIMO ZA ZNANE STRANKE NA OBMOČJIH (PRISTAVA, KRIŽE, SEDENJE, SENIĆNO, BISTRICA PRI TRŽIČU, POPOVO, LEŠE, BREZJE PRI TRŽIČU)VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL. PRIMO tel, fax 564-550, 041/646-902 FITNESS CENTER NA BRDU PRI KRANJU V Naklem, v poslovno-trgovski coni prodamo popolnoma komunalno urejeno zemljišče v izmeri 5.000 ml. Tel.: 064/56 22 33, 041/692 768. KRANJ NAKLO prodamo starejšo ob novljeno enodružinsko hišo, velikosti 11 x 7 m, takoj vseljivo za 12.220.000,00 SIT (130.000 DEM). POSING 064 224 210 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE dvodružinska hiša (dvojček), 140 m2 stan. površine, 400 m2 parcele, CK; TEL, prodamo za 23.500.000,00 SIT (250.000 DEM). POSING 064 222 076 PRIREDITVE NARODNO ZABAVNI TRIO VAM POPESTRI VAŠE PRAZNOVANJE z DOBRO GLASBO ter troglasnim petjem in humorjem. ©312-327 16134 FITME HIT KID'S (otroško aerobika) ► TELOVADBA ZA NOSEČNICE ► MASAŽA ^SAVNA ►SOLARIJ ERG0LINE S 27. 6. POLETNI DELOVNI ČAS pon. - pet.: 9. -13. in 17. - 22.30 sob., ned. in prazniki: 17. - 21. NARODNO ZABAVNI ANSAMBEL IZVIR - glasba za vse priložnosti. ©688-173, Tomaž 16286 Narodno-zabavni duo ali trio s pevko igra kvalitetno na porokah, obletnicah in veselicah s harmoniko (diatonična, klavirska in svthesizerjem). Za humor, igrice, povezava programa poskrbljeno. Garancija-ugodno. ©061/1883-453 do 16. ure, 061/654-868 16402 NARODNO ZABAVNI DUO ali trio igra na porokah, obletnicah, piknikih, izleti, po želji spremljam poroko s harmoniko. ©731-015 16411 POSLOVNI STIKI Najugodneje: delnice skladov Triglav, Mercata, Krekova družba in ostali. ©041/74-22-33 _16389 POZNANSTVA Iščem naslov - skupaj sva bila maja 1943 v hotelu Petrovo Kr. Gora. ©634- 924 16236 RAZNO PRODAM Prodaja svežih in vloženih JURČKOV, lisičk, šampionov ter okroglih stolčkov-taburejev. ©564-338_16253 Prodam litoželezne plošče za štedilnik, bojler Tiki, keramične umivalnike. ©242-433 16278 Prodam bukova in hrastova DRVA, razžagana. ©682-366 16300 Prodam mešana drva in hrastove plohe. ©682-061 16303 Prodam več vrst oken. vrat, pomivalno korito, kad, mizarski ponk. ©731-376 Poceni prodam novejše ŽENSKO KOLO in krzneno JAKNO srebrni zajec št. 40-42. Meglic, Industrijska 14, Jesenice Prodam suha BUKOVA DRVA. B622-478 16315 Prodam sobno omaro, šivalni stroj in entlarico, lestenec. ©212-309 16331 Prodam DRVA gaber in nov MLIN za mletje sadja. ©431-390 16391 Prodam BOJLER 50 I Gorenje Tiki, moško gorsko kolo, kuppersbusch. ©330-687 16424 Ugodno prodam suha HRASTOVA DRVA. ©621-275 16437 STAN. OPREMA Prodam OTROŠKO SOBO z vzmetno posteljo in predalom, OMARO, rdeče barve, staro 2 leti za 20 000 SIT. ©326-173, zvečer po 20. uri 16293 mammmm g-TV PROGRAM: VSAK DAN OD 19.00 DO 23.00 OB NEDELJAH OD 9.00 DO 23.00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE! ZATO NAROČITE ! Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj... UGODNE CENE OBJAVE ! GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2, p.p.181 4001 Kranj E-pošta: tela-tv-kr@ siol net Internet http://wwwtele-tv.si Telefon 064/331-155 Telefax: 064/327-313 Kontaktni tel. TV STUDIO. 064/331-156 UREDNIŠTVO: 064/331-159 FAX-POROČILA DESK 064/331-231 MALI OGLASI ATM iLEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUF J 5 ihl./rAx:064/881^910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVJDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOMj Prodam leseno, masivno vrtno garnituro, razstavljiva, cena 35.000. ©451- 601 16302 Pohištvo za spalnico, rabljeno, dobro ohranjeno, poceni prodam. ©741-710 16310 Prodam spalnico s 6 delno omaro, dobro ohranjeno, cena 35000 SIT. ©461-475 po 17. uri 16336 GRADBENIŠTVO SB0R d.o.o. asfaltira nj e, ti a kova nje, zidarska dela komplet objektov ali adaptacij, izdelava strujnih estrihov. Tel.: 061/813-870, 041/667-076 lNE:T«l:()()l/811-57!)*Mob.:()R()9/619-615 Ugodno prodam trosed, dvosed, fotelj, lahko posamezno. ©632-751 16458 STORITVE IN0X DIMNIKI - imate madeže, rosenje na fasadi ali v stanovanju? Opravljamo VRTANJE, INSTALACIJO DIMNIKOV, tudi novogradenj. Informacije in naročila: INOX ©0609/645-581 7129 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -brezplačna dostava in priklop. ©738-333 ali 041/628-616 7677 SERVIS TV, VIDEO, GLASBENIH STOLPOV IN VIDEO KAMER vseh proizvajalcev. Jože Čujič, Smledniška 80, Kranj, odprto od 9.-12. in od 14.-17. ure, ©324-698 ali na terenu 0609/63-63-60. Pridemo tudi na dom! 8361 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na ©211-418 ali 714-519 9120 IZDELUJEMO PREDELNE in OBODNE STENE, STROPOVE in celotne MANSARDE po sistemu knauf ter MONTAŽA SPUŠČENIH STROPOV. VGRAJUJEMO STREŠNA OKNA in NOTRANJA VRATA. Šuštar Roman S.P. ©064/227-05010073 TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV ter PRALNIH PLOŠČ. ©064/ 326-819 ali 041/711-842 14348 OLJNE GORILNIKE, AVTOMATIKO -tudi za sončne bojlerje - servisiramo, montiramo, z garancijo, izmerimo izkoristek peči. BETA - S d.o.o., ®/fax 874-059, GSM 041/704-851 14498 LAMELNE in PLISE ZAVESE, ROLOJE, MARKIZE in SCREENE VAM IZDELAMO in MONTIRAMO. ROLETARSTVO NOGRAŠEK ©061/651-247 15013 NEOPAZNI hermi STRELOVODI proizvajamo, prodajamo, montiramo, svetujemo - NAKLO, Struževo 66 (Na Polici), tel.fax. 472-211 15784 BARVANJE FASAD, NAPUŠČEV, ŽLEBOV in drugo. Krovska-kleparska vzdrževalna dela. ©041/668-945 15964 Imamo zidarsko in fasadersko skupino. Delamo hitro in kvalitetno, imamo tudi svoje orodje. ©327-203, GSM 041/ 735-967 15987 NAPELJUJEMO IN OBNAVLJAMO VODOVODNE INSTALACIJE, nudimo kompletno obnovo kopalnic. ©831-124 15997 SANIRAMO DIMNIK z vstavitvijo nerjavečih tuljav. Primerni za vse vrste kurjav (trdo, plin, olje). ©041/643-925, 0609/ 643-925 16021 SELITVE razni PREVOZI do 2 t po zelo ugodni ceni. ©471-762 * 16087 KROVSTVO, TESARSTVO, PREKRIVANJE STREH, MONTAŽA NOTR. OPA-ŽEV IN BALKONSKIH OGRAJ. ©041/ 733-578 16147 ZIDARSTVO IN FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela (notranji ometi), fasade z materialom ali brez. ©227-031 IZVAJAMO vsa SLIKOPLESKARSKA DELA v stanovanjih in na fasadah, BARVANJE oken, vrat in napuščev, izdelava demit fasad. ©22-11-74, 041/ 724-143 16208 POLAGANJE NARAVNEGA KAMNA, BRUŠENJE KAMNA, TERACA IN BETONA. ©326-165 16221 VEDEŽEVANJE osebno, pisno in po telefonu. Pišite ASTRO,p.p. 1, Poljane 4223 16227 BAMBUS RATAN POHIŠTVO obnovimo hitro, kvalitetno ter z originalnimi materijali. Svetujemo ob nakupu. ©061/575-533, 0609/652-477 16250 TV, VIDEO, CD, STOLP in ostalo zabavno elektroniko vam popravimo v PROTON SERVISU, Bleivveisova 2 (kino Center), ©222-004 16254 ELEKTRIČNE INSTALACIJE.s.p. napeljava in obnova električnih instalacij. ©431-284 16268 KOMBI PREVOZI TOVORA in manjše selitve. ©223-420, mob. 0609/631-776 16291 VEDEŽEVANJE , nihalo dan in noč SIT 2000. ©068/87-061 16306 Polaganje keramike in prenova kopalnic - kvalitetno. ©0609/641-196 ali 623-170 16317 SNEMANJE POROK, prireditev in ostalih zanimivih dogodkov z digitalno kamero. ©646-768 16318 Popravila vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE tudi na domu. ©331-199, Sinko 16330 Izdelava in montaža kovinskega stavbnega pohištva (ograje, vrata, nadstrešja, konstrukcije in drugo). ©312-074 16332 VODOVODNO INSTALACIJO V KOPALNICI (KOMPLET Z ZIDAVO IN PEČARJEM) TER RAZNA DROBNA POPRAVILA IN PREDELAVE (NAMAKANJE...) VAM NAREDIMO KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. MATERIAL BREZ PROM. DAVKA, GARANCIJA. ©561-469 NON STOP TV SERVIS NOVINEC Kranj - popravilo vseh vrst televizorjev, KVALITETNO IN POCENI. Pridemo na dom. ©331-245 STANOVANJA KRANJ PLANINA I garsonjera, 23 m2/l, CK, tel. 4,9 mio SIT, LESCE 1 ss novejše 53 m2 + 8 m2, vsi priklj., opremljeno, lepo, 8,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11445 NEPREMIČNINE domplan kranj, d.d. kranj,bleivveisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, servisna, klima, 2x AIR BAG, A»7?- elek. oprema, 2.258.000 SIT. ^TO LESCE 71 9-118 16463 JXB, I. 90, bel 5 vrat, reg. 12/98, drijen, 699.000. AVTO LESCE 719 P5 FlVE, |. 95, bela, 5 v, 1. last., reg. 2/ u< TS, 718.000 SIT. AVTO LESCE 719- 832.000 SIT. 16466 &ESTA1.3 i, I. 93, met. rdeča, 1. last a,7j ES, servisna, 5 <[pJ-ESCE 719-118 oh°NY 1.3 L, I. 90, met. siv, AR, ganjen, 446.000 SIT. AVTO LESCE >^J18 16467 r£,19 17 RN- I. 93, rdeča, servo, AR, 7& 3/99, 1.127.000 SIT. AVTO LESCE 19-118 16468 Zaposlimo izkušenega KV PLESKARJA. Slikopleskarstvo Brezar tel.: 245-578 ^POSLITVE ^actI?0 sposobne in komunikativne Prii? 0PNlKE za Prodajo medicinskih 04l/°7mOČkov- Q545-446. 041/651-737, v^^21-657 15092 D?o ~-- redno ali honorarno zaposli več ^JOPNIKOV za dobro plačano delo N D -I (/) Z Ž CC D »N Ul Q Z UJ (/) > E o. m O m O ui t m O O D O Ui -i z Ul tr o o > Ul -J z < Ul o z h- cc 5 o o š 3 o OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.0.0., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 O 03 c O O (/> z H Z O m > r- z r m < O O X m z c_ * m 2 O POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 0609/614-528 KOMUNALA RADOVLJICA, DE BLED, REČIŠKA C. 2 telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412. LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43 a, 4220 Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 0609-648-963, 041-648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 0609-648-963 041-648-963 041-686-808 Oddamo 3 mlade MUCKE. Brezje 76, Brezje 16435 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. ©646-032 16439 Prodam dve TELICI teže 200 kg, eno črno A kontrole in sivo. ©731-38216452 ŽIVALI KUPIM Kupim TELETA simentalca, starega do 14 dni. ©738-876 16266 Kupim 1 teden starega teleta. ©733- 825 16415 Pri zahvali za pokojnim ČAJIČ Arifom je prišlo do neljube pomote. Pravilno se glasi: Lepa hvala govornikoma Janezu Koselju... ZAHVALA Ob izgubi naše drage mami, sestre, tete in sestrične MARINKE PETROVIČ roj. Fabjan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ji pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje in sveče, za izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala dr. Jerajevi za njeno zdravljenje, gospodu župniku Ivancu za lep pogrebni obred in pevcem iz Stražišča za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali in ji stali ob strani. Žalujoči: sin Andrej z Natašo in sestra Maksa z družino ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi dragega moža, očeta in starega očeta STANISLAVA RANTA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in sveče, za izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu župniku za prelepo opravljen obred. Žalujoči: žena Anica in sinova z družinama V SPOMIN Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ne mine dan, ne mine noč, da z nami nisi ti navzoč. 12. avgusta 1998 bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, ata, brat in stric CIRIL ŽONTAR Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu. VSI NJEGOVI Naklo, 7. avgusta 1998 ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila CILKA MIKLAVČIČ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče in tovarni IBI Kranj. Zahvaljujemo se tudi njenemu zdravniku dr. Koselju in sestram, bolnišnici Begunje, za skrb v domu Potoče Preddvor in intenzivno nego na Jesenicah. Hvala za vso pomoč pogrebni službi Navček in Komunali Kranj, pevcem iz Predoselj za lepo zapete žalostinke in gospodu župniku Milanu Gordenu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Visoko, 1998 ZAHVALA Na pragu 18. leta je tragična usoda kruto iztrgala iz naše sredine nam ljubega sina, brata, vnuka, nečaka in bratranca MIRANA HUDOBIVNIKA roj. 29. 7. 1980 Nikoli se ne bomo mogli dovolj zahvaliti vsem, ki ste nam v najtežjih urah in neizmerni žalosti pomagali in stali ob strani. Posebna hvala njegovim prijateljem in prijateljicam, posebej Sonji, sovaščanom in dobrim sosedom, posebej Cvetki, učiteljem in učencem osnovne šole Križe in SESŠ Kranj, Komunalnemu podjetju Tržič, posebej g. Vinku Kendi, sorodnikom in znancem za izrečena in pisna sožalja, za tolažbo in spodbudne besede, prelepo cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem Elektro Gorenjske, BPT Tržič, bivšim sodelavkam Oblačila Novost, gospodu župniku za lep obred in spodbudne besede, bratom Zupan za zapete pesmi in trobentaču za poslednje slovo. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala, tolaži nas spoznanje, koliko prijateljev je imel v svojem kratkem življenju. VSI NJEGOVI Sebenje, 4. avgusta 1998 ZADNJE NOVICE OD TORKA DO PETKA bo dežurni novinar Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte. ■XXI I bomo pisali Težave z lubadarjem in s tržiškimi lokali ter kranjski inovator Kranj, 11. avgusta - Posledice lanskega žledoloma so najhujše in najobsežnejše v škofjeloških gozdovih. Žled je polomil veliko drevja, ki ga kmetje in gozdarji še niso uspeli v celoti pospraviti, zato omenjene gozdove zelo ogroža lubadar, ki v vročih poletnih mesecih pošteno načenja podrto drevje in vejevje. V eni od naslednjih številk Gorenjskega glasa bomo to težavo podrobneje predstavili in škofjeloške gozdarje povprašali, kolikšno škodo je lubadar dosedaj že povzročil in kako uspešni so pri spravilu polomljenega drevja. Sprehodili smo se tudi skozi tržiško staro mestno jedro, kjer že dalj časa samevajo lokali, ki naj bi bili vrnjeni lastnikom oziroma denacionalizacijskim upravičencem. Nekateri med njimi so v zelo slabem stanju, marsikateri prodajalec oziroma trgovsko podjetje se je moralo izseliti, zagotovo pa zaprti in zanemarjeni lokali ne prispevajo k lepšemu izgledu mesta. Zakaj je tako, boste lahko prebrali v naslednji številki omenjenega časnika, v katerem vam bomo med drugim predstavili tudi kranjskega inovatorja, ki bo še ta mesec svojo inovacijo, za katero se zanimajo tako Američani, kot tudi Japonci in Nemci, začel testirati, jeseni pa proizvajati. O podrobnostih pa v naslednji številki Gorenjskega glasa. • R. Š. Avtocenter Vrtač Visoko 77a, pri Kranju fax:064 431 019 PRODAJA: 064 438 01 11,438 01 12 SERVIS:?? 064 438 01 22 REZERVNI DELI: 064 438 01 40 POOBLMHI PRODAJALEC IH SERVISER VOZU VOLKSM&H • SERVIS VOZIL AUDI • ORIGINALNI REZERVNI DELI NOVO V HOTELU CLUB KANU SLAŠČICE po receptih slaščičarskega in kuharskega mojstra "ži :3Be ^Ift Hfv. UJANEZA lenčka * VABI VAS CLUB KANU SV. VALBURGA pri SMLEDNIKU Tel.: 061/627-011 Dobra izbira tort po naročilu za najrazličnejše priložnosti (poroke, rojstni dnevi...) G.G. Danes shod "kofetarjev"! Seveda lahko brez dvoma zapišemo, da je "Loka kava" ena najbolj poznanih kav v Sloveniji in sploh na Gorenjskem in da jo poznajo prave "kofetarice". Od danes naprej pa bodo ljubitelji "kofet-ka" imeli tudi svoj klub. Ustanovili ga bodo v škojjeloški dvorani Poden, kjer se bodo zbrali privrženci novega slovenskega košarkarskega prvoligaša, ekipe Loke kave. Kljub temu da si navijači navadno dajejo tuja imena (Red steelersl, Green dragonsi, ...) Ločani ostajo zvesti domači kavici, čeprav dvomijo, da se bodo razburljivih tekmah lahko odrekli "kapljici" Uniona ali Laškega... Šlandrovci ob 55-letnici v Lazah Slavnostni govornik Tone Smolnikar, župan občine Kamnik: "Ponosen sem, da sem sin Šlandrovca.1 Laze v Tuhinju, 10. avgusta - Borci VI. SNOUB Slavka Šlandra so v soboto dopoldne v Lazah proslavili 55- letnico ustanovitve Šlandrove brigade. Na slovesnosti s kulturnim programom osnovnošolcev iz Tuhinjske doline in KS Tuhinj so bili govorniki župan občine Kamnik Tone Smolnikar, prvi komisar Mitja Ribičič-Ciril in naslovni škof Vekoslav Grmič, vse pa je na začetku pozdravil predstavnik KS Ivan Hribar. Župan Smolnikar, ki je poudaril, da je ponosen, da je sin Šlandrovca, je izrazil prepričanje, da bo zgodovina potrdila, kdo je imel prav in da je bila Tuhinjska dolina partizanska dolina. Pred dnevi jo je obiskal predsednik države Milan Kučan, ko so dobili nove telefone, obnavljajo pa tudi cesto in gradijo obvoznico skozi Motnik. Mitja Ribičič je poudaril, da 50 let zgodovine ni moč ukrasti. Tistim, ki danes pot- MarinšeK Naklo na Gorenjskem SLOVENIJA rcl.:064/472-220 GOSTILNA domače pivo • malice # jedi po naročilu • sveže pečeni jagenjčki in odojki • pizze DISKONT Gorenjska borzno posredniška drutha d.d. ŽELITE KUPTTI ^ AU PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z ^ OBRESTMI V SANKAH? SI KADI OPLEMENITILI T VAŠE PRIHRANKE? ObiSčete nas lahko ~ vsak drlovnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK Z NAMI- korak naprej Koroška 53, Kranj tel.: 064/580 100, fax= 064/580 10 12 varjajo dejstva, pa je povedal, Šlandrovcem, ki jih je nagovo- da Šlandrova brigada ni bila ril: tovarišice in tovariši, pa je ustanovljena zaradi boljševizma priznal, da je bila njihova in da o njem ni nikdar govoril, odločitev visoko moralno dejan- je tudi naslovni škof VekosU' Grmič v svojem slavnostne!" nagovoru na proslavi v Lazah • A. Žal«1 Nande Frelih, lovec LD Sorica: "Padel je in zarjul..." Velikega medveda ni več V soboto zvečer je bila polna luna in ob 11. uri zvečer je nad Lajnarjem na* Soriško planino padel 170 kilogramov težak in najmanj osem let star medved* Medved je padel, zarjul in se medved z Jelovice. Težak je bil Soriška planina, 10. avgusta -Velikega medveda, ki so mu pred izdajo dovoljenja za odstrel, v zadnjem mesecu naprtili pomor kar 18 ovac, ni več. V soboto ob enajstih zvečer ga je pod Lajnarjem nad Soriško planino ustrelil Nande Frelih, član LD Sorica. Sledil ga je že nekaj časa in vedel je, da bo prišel. "Ovce so se vznemirile, se stisnile v trop in se jokaje oglašale. Takrat sem ga zagledal in takoj ustrelil. umaknil v goščavo. V nedeljo zjutraj smo šli za njim. Hanoveranski krvosled Arij, pes podpredsednika LD Sorica Braneta Tavčarja, ga je kmalu izsledil. Potem gaje Brane prvi opazil in po petih strelih, vsi so zadeli, je medved obležal," je pripovedoval v nedeljo Nande Frelih. Inž. Brane Galjot, z Lovske zveze za Gorenjsko, je povedal, da so takoj ugotovili, da je bil to leta in leta iskani veliki 170 kilogramov, star najmafl/ osem let, obseg glave je imel 7> centimetrov, s 16 centimetrov široko šapo. Uradne meritve sta opravila inž. Milan Hafner s kranjskega zavoda za gozdove in inž. Brane Galjot z Lovsk* zveze za Gorenjsko. Potrdi^ sta, da je bil tokrat praV medved, za katerega je bil° izdano dovoljenje za odstre'' Bil je tudi eden največji'1 medvedov na Jelovici doslej. • A. Žalar, foto: B. Galjot (Slika na 1. strani) Pošta in Poštna banka vas pričakujeta na 52 gorenjskih poštah - do pokojnine brez čakanja v vrstah - dostavimo vam jo na dom - hitro do kredita za počitnice, avto, stanovanje... - pozanimajte se na svoji pošti Vaša Pošta www.posta.si ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Nadaljevalo se bo sončno in vroče poletno vreme. V četrtek zvečer so možne posamezne vročinske nevihte. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME m :r -J T min / T max 14/31 15/31 16/30 =?ADiO 913 F D STERCO RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN =?dDiQ (OSOBU STEREP