A A 601 0< IS E E1) N J A K N - J I 'i NIC A rtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini „ ». Abb. poslale I gruppo Ceiia 4'UU 111' Lelo XXXVIII. Št. 58 (11.186) TRST, četrtek, 18. marca 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, ZAČETEK RAZPRAVE O GLOBALNI ZASČm V SENATNI. KOMISIJI POROČEVALEC VERNASCHI ZA ENAKOPRAVNOST SLOVENŠČINE IN ZA GOSPODARSKO ZAŠČITO Brzojavke, ki jih komisija prejema iz vseh treh pokrajin dežele, dokazujejo razvejanost kulture Slovencev - Gerbčeva (KPI) naglasila nujnost uzakonitve globalnih zaščitnih norm po predolgem čakanju RIM — 1' senatni komisiji /a ustavna vprašanja je včeraj končno stekla razprava o osnuikth zakona za globalno zaščito Slovencev v Itaiiji. Včeraj se je namreč komisija sestala pod predsedstvom sen. An-tonina Murmure in poročevalec Luigi Vernaschi je podal poročilo, ki ga je sestavil na osnovi zakonskih osnutkov KPI, PSI in Slovenske skupnosti, ker v senutu zakonskega osnutka KD , »c, , scnuiu /aJiuiistvega usuuuva , . , . . le niso natisnili. Gre torej, kot je J€zlk ®or» bltl uradni jezik, kot je to italijanščina*, je dejal vernaschi in ugotovil, da mo, ajo iz tega na- kasueje sen. Vernaschi objasnil novinarjem, za prvo poročilo, medtem ko bo za prihodnjo sejo komisije, ki bo predvidoma prihodnji teden, pripravil sinoptično sliko vsebine vseh zakonskih osnutkov po posameznih vprašanjih, ki jih ti osnutki obravnavajo. V svojem poročilu je Vernaschi izhajal iz ugotovitve, da je politično dozorelo vprašanje zaščite slovenske manjšine in se je pri tem skli- četa izhajati nadaljnja določila, med katerimi je omenil ,da mora biti pripadnikom manjšine omogočeno, da uporabljajo materin jezik v odnosih z oblastmi. V nadaljevanju poročila je Vernaschi obravnaval vprašanje slovenske šole, navedel je, da že obstajata dva zakona, poudaril je. da je treba vsem pripadnikom manjšine zagoto- ceval na določila londonskega me- 1 viti pouk slovenščine v otroških vrt- moranduma ter na preambulo in n; 8. člen osimskega sporazuma; pou daril pa je, da je treba izhajati predvsem iz ustavnih določil, ki vsebujejo jasne smernice, tako v 6. členu kot tudi v 3. členu, ki določa, da ne sme biti diskriminacije med d žavljani glede na jezik. «Slovenski •ih, v obvezni šoli in v višji srednji šoli, dejal je, da je prišlo do zahteve, da se slovensko šolstvo razširi tudi na videmsko pokrajino in dejal, da bo treba poskrbeti za nujno koordinacijo, do katere naj bi prišlo preko višjega deželnega inšpektorja za slovenske šole. Omenil je tudi potrebo po prisotnosti slovenskih predstavnikov v vseh šolskih organih in organih, ki imajo pristojnost na področju šolstva. Osebju slovenskih šol pa bo treba z zakonom zagotoviti, da bo ostalo v službi v mejah dežele B’urlanije - Julijske krajine. Na področju kulture, ki je pri manjšini zelo razvejano, kar dokazujejo tudi številni telegrami, ki so v teh dneh prispeli v Rim. se ne bo mogoče omejevati na nekatere omejene aspekte, ampak bo treba upoštevati vse dejavnosti, ki skupno predstavljajo podlago manjšinske kulture. Te dejavnosti bo treba zaščititi ter poskrbeti za ustrezno finansiranje in za primerne strukture. V zvezi z gospodarskim načrtovanjem, je nadaljeval Vernaschi, bo treba upoštevati potrebo, da se prepreči izkoreninjenje teh skupnosti. Če bi tega ne dosegli, bi se izničile vse načelne izjave, je poudaril Ver-nasclii, ki je nato navedel še nekatera vprašanja, ki jih je treba upoštevati pri izdelavi zakona: topono-mastiko, vrnitev lastnih imen in pri- V OKVIRU SPLOŠNIH PRIZADEVANJ ZA UZAKONITEV NAŠIH PRAVIC Predstavništvo SKD «lgo Gruden pri predsedniku senatne komisije Sen. Murin uri so tolmačili pomen globalne zaščite, ki mora obravnavati vsa področja udejstvovanja Slovencev in vse ozemlje, na katerem živijo RIM — Predsednik senatne komisije za ustavna vprašanja sen. Antonino Murmura je včeraj dopoldne sprejel delegacijo slovenskega kulturnega društva «Igo Gruden* iz Nabrežine. Do srečanja, ki sta mu prisostvovala senatorja Luigi Vernaschi in Jelka Gerbec, je prišlo na vabilo sen. Murmure, ki je tako sprejel pripravljenost nabrežinskega društva, (ki so jo sicer v brzojavkah izrazila tudi številna druga društva), da mu neposredno obrazloži svoje stališč, o vsebini globalnega zaščitnega za kona. BRZOJAVKE V RIM Senatorjema A. Murmurl in V. Vemnschiju Beneško gledališče, dramsko društvo iz Beneške Slovenije (Y*dem), zahteva, naj se čim-prej sprejme zaščitni zakon za Slovence v Italiji brez diskriminiranja Slovencev v videmski pokrajini. * * * Senatorjema A. Murmuri in V. Vernaschiju Teritorialni odbor ZSŠD1 za Goriško je na zadnji seji dne 16. 3. 1982 /. zadovoljstvom vzel na znanje, da e je končno v senatni komisiji začela razprava za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Goriški slovenski športniki pri tem zahtevamo hiter sprejem zaščitnega zakona, ki bi vsem Slovencem v Italiji zagotovil enake pravici, ne glede na pokrajino kjer živijo. • # # Predsedstvo komisije za u-stavna vprašanja v senatu predsedniku republike Perti-ni ju in predsedniku vlade Spadoliniju Slovenske In italijanske ženske Iz občine Dolina zbrane na osrednji proslavi dneva žensk v nedeljo, 14. marca, zahtevamo, da se končno sprejme zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji in da ho ta zakon tak, kakršnega zahteva manjšina sama. To je dolžnost države, ki se smatra za demokratično. ZŽI-UD1 iz 'olinske občine Delegacija nabrežinskega društva. ki jo je vodil Nevenko Gruden, sestavljala pa sta jo še Marinka Terčon in Bojan Brezigar, je predsednika Murmuro uvodoma seznanila z zavzetostjo pripadnikov manjšine, da pride do odobritve zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji in da je prišlo še zlasti v okviru proslav Dneva slovenske kulture do izraza prepričanje, da sedaj res ni več ovir, dn bi de prišlo do odobritve tega zakona. Slovenci, so dejali predstavniki nabrežinskega društva, vidijo prav v zakonu za globalno zaščito sred stvo, ki bi jim omogočilo obstoj in primeren razvoj Globalna zaščita P« pomeni skupek določil o pravi- ci do rabe jezika v odnosu z o-blastmi in v izvoljenih organih, o funkcionalni avtonomiji slovenske šole. ki jo je treba razširiti tudi na videmsko pokrajino, o gospodarsko - družbeni zaščiti manjšine in o valorizaciji številnih kulturnih organizacij, od najmanjših do o-srednjih. Poudarili so tudi. da morajo vsa določila enako veljati na celotnem območju, na katerem živijo Slovenci, to je v vseh 35 občinah, navedenih v poročilu Cas-sandrove komisije, kajti sicer bi prišlo do grobe diskriminacije znotraj manjšine same, verjetno na škodo najšibkejših in tistih, ki so bili že od prejšnjega stoletja najbolj tlačeni. Po ugotovitvi, da sodi devinsko-nabrežinska občina nedvomno med tiste, v katerih je treba uveljaviti -.ascito manjšine, so predstavniki nabrežinskega kulturnega društva orisali nekatere značilnosti ie občine. Spregovorili so tako o nasilnem raznarodovanju in o razlaščanju v občini, od povojnih let do zadnjih dni, zaustavili so se pri žrtvah de-vinsko-nabrežinske občine v prvi in še zlasti v drugi svetovni vojni, ko so bile štiri vasi požgane. Poudarili so visok davek, ki ga je občina dala v narodnoosvobodilni borbi ter dejali, da se je z osvoboditvijo začelo novo obdobje upanja, ki pa .je žal še vedno samo upanje. Prebivalstvo je z zadovoljstvom pozdravilo osimski sporazum, ki je dokončno uredil pekoče vprašanje meja in sedaj pričakuje, da bodo z globalnim zaščitnim zakonom rešena vprašanja razvoja Slovencev, ki živijo v občini. Delegacija nabrežinskega društva je nato seznanila predsednika Mur-muj-o z dejavno.st.jo društva samega m mu orisala kulturno dejavnost v celi občini, od ustanovitve čitalnice v letu 1869. Pri tem so na-brežinski predstavniki poudarili še zlasti pomanjkanje sredstev za redno delovanje in pomanjkanje primernih struktur. Predsedniku Murmuri so izročili dokumentacijo o društveni dejavnosti v zadnjih le tih ter so povabili predsednika in ožji odbor, naj obiščejo Nabrežino. V odgovoru je sen. Murmura dejal, da se je sedaj razprava v ko misiji začela in da bo začel v kratkem'delati ožji odbor, ki bo obiskal deželo Furlanijo - Julijsko krajino. da se neposredno seznani s potrebami in z zahtevami sloven-ske manjšine. Poudaril je, da je prepričan da bo postopek v senatni komisiji stekel hitro in da bo komisija v kratkem končala z delom. Sen. Murmura ie tudi z veseljem sprejel, tudi v imenu ožjeei- odbora, vabilo, da obišče Nabrežino. nemške, slovenske in furlanske jezikovne manjšine. Srečanja so se ude-1 ležili tudi podpredsednik poslanske zbornice Fortuna in poslanca Bres-sani in Baracetti. Delegacija je Jot-tijevi izročila peticijo, ki jo je podpisalo 35 tisoč ljudi, v kateri je izražena zahteva, da se na osnovi u-stave čimprej zakonsko zaščiti furlanska jezikovna manjšina. Jottijeva je izjavila, da bo v mejah svojih pristojnosti posredovala za čim hitrejši potek zakonskega u-krepa, s katerim se že ukvarja ožji odbor pristojne komisije. Mijevi izročili peticijo za zaičilo furlanske manjšine RIM — Predsednic* poslanske zbornice Nilde Jotti je včeraj sprejela delegacijo odbora za zaščito imkov v prvotno obliko, urbanistične načrte, radiotelevizijsko službo. Načel je tudi vprašanje natečajev za javne službe in je dejal, da ni prepričan, da bi bilo treba določeno število mest rezervirati za pripadnike manjšine, ampak da bi morala biti osnova edinole znanje, skratka, da bi poznavanje jezika predstavljalo dodatno točkovanje. Vernaschi se je tudi dotaknil vprašanja narečij in dejal, da je treba narečja valorizirati. Ob koncu je Vernaschi predlagal, da bi po pregledu vseh osnutkov, o katerih bodo razpravljali predvidoma prihodnji teden, ožji odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh skupin, obiskal Gorico, Videm in Trst ter se tam seznanil s stanjem. Baje naj bi do tega obiska prišlo že v kratkem. Po koncu poročila je spregovorila sen. Jelka Gerbec, ki je poudarila, da je pozitivno, da se je končno začel parlamentarni postopek za odobritev zakona za globalno zaščito Slovencev. Dejala je, da je manjšina že dovolj čakala in da je bilo vprašanje celovitega zakona za zaščito Slovencev sproženo že leta 1961 med razpravo o zakonu o slovenski šoli, ko je KPI zahtevala od vlade, da predloži besedilo zaščitnega zakona. Navedla je vsa dosedanja prizadevanja komunistov v ta namen ter nato okvirno načela nekatera osnovna vprašanja. Dejala je, da je najvažnejše vprašanje prav enotno besedilo, ki bo določalo, da bodo j iste pravice veljale za vso manjšino, torej tudi za Slovence, ki živijo v videmski pokrajini. Poudarila je pomen, ki ga imajo na vsem področju, in še zlasti v videmski pokrajini, slovenske kulture organizacije, ki med drugim sedaj same upravljajo pouk slovenskega jezika. Ob koncu je sen. Gerbčeva se poudarila, da mora posebni odbor slišati za mnenje čim večjega števila organizacij, predvsem pa okvirne organizacije, ki skupno predstavljajo celoto slovenske manjšine v Italiji. S posegom sen. Gerbčeve se je včerajšnja seja komisije končala. Na prihodnji seji bo. kot že rečeno, sen. Vernaschi najprej podal analizo vseh predloženih zakonskih be-sedil, nato pa bo začel delovati ožji odbor, ki bo predvidoma v kratkem obiskal deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Colombo sprejel Faruka Kadumija Italijanski zunanji minister Colombo je sprejel šefa političnega urada PLO Kadumija, ki se trenutno mudi v Italiji v (Telefoto AP) NAVZLIC PRITISKU VLADE MONTEDISON VZTRAJA NA MNOŽIČNIH ODPUSTIH RIM — Ministra Marcora in De Michelis sta bila prisiljena prekiniti sinočnji sestanek, ki je bil namenjen usklajevanju dejavnosti javnih in zasebnih podjetij v kemijski industriji, ker Montedison ni hotel odložiti sklepa o 1.700 odpustih v svojih obratih v Ferrari, Temiju in Brindisiju. Tako zadržanje vsiljuje tudi ponovno proučitev načrtovane razdelitve vlog med ENI in Monte-disonom, sta zatrdila ministra. De Michelis je dodal, da se zasebni koncern poslužuje nesprejemljivega izsiljevanja. Marcora pa pristavil, da se Montedison ne zaveda, da je za upravljanje podjetij potrebno družbeno soglasje. Kam meri nepopustljivost vodstva podjetja pa dokazuje takojšnja podpora, ki jo je prejelo od predsednika Confindustrie Merlonija, češ da morajo gospodarji ponovno pridobiti popolno oblast nad produktivnimi faktorji, torej neomejeno možnost odpuščanja delovne sile. Sindikalni zastopniki, ki so se sestali s pristojnima ministroma takoj po prekinitvi pogajanj, so odločno obsodili ravnanje vodstva Montedisona in predlagali vladi, naj prouči možnost imenovanja komisarja, spričo velikih dolgov te družbe. Nekaj stotin delavcev obrata v Brindisiju je medtem včeraj zasedlo v iz protesta železniško postajo in prekinilo promet proti Bariju in Lecceju. ■liiiiimiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiintiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinimmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiliiiiiiiiiiHiumiin VLADA NE BO SPREMENILA NITI POLITIKE NITI RITMA REFORM Francoska levica umirjeno ocenjuje izide nedeljskih kantonalnih volitev Prisotnost na voliščih je bila presenetljivo nizka tam, kjer je KPF najbolj zasidrana priznava, da se volivci levice niso | sekretarji. Toda za sedemodstotno ” nazadovanje na kantonalnih volit- t Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) I dovolj pomujali na volišča. »Vzdr/.a- PARIZ — Vlada ne namerava spre- .ti se prihodnjo nedeljo pomeni gla- rneniti ne politike ne ritma reform, je v prvem komentarju o iziru nedeljskih kantonalnih volitev poudaril premier Mauroy. Hkrati je vladajoča koalicija z mrzlično mobilizacijo pokazala, da potihem priznava neuspeh, ki ga same številke ne razgaljajo v tako jarki luči. Opozicija seveda še vedno govori o «prikroje-vanju rezultatov*, vendar bolj posmehljivo kot razjarjeno, kajti prihodnjo nedeljo se ji obeta, da bo o-hranila premoč v več kot polovici departmajskih skupščin. Po dveli dneh analiz in premisleka celo glasilo KPF «L'Humanite» Američani prihajajo na Sinaj Prvi oddelki ameriških padalcev, ki bodo nadzirali umik izraelskih oddelkov, so že odpotovali z letalom izraelske družbe El Al iz ZDA na Sinaj (Telefoto AP) sovati z« desnico*. zaključuj* puziv politbiro KPF. Po tolmačenju komunističnega vodstva je neuspeli le vice pripisati lagodnosti volivcev, ki da so menili, da so lanske zmage trajne in da desnica ne bo več mogla dvigniti glave. Socialisti se s takšno oceno ne strinjajo, čeprav tega javno ne povedo, da nc bi še bolj načeli omajanega zavezništva. Po globljih analizah volitev je namreč razbrati, da je bila abstinenca največja v urbanih središčih. Torej prav tam, kjer je KPF najbolj zasidrana. Narobe so na podeželju zabeležili rekordne udeležbe, seveda v škodo levice, ker so kmetje s »spremembo* še najmanj zadovoljni. Obe stranki levice skušata kajpada kar najbolj »odtajati* zamrznjene rezerve. Vrstijo se sestanki med vodstvi sindikatov in strank, delegaciji KPF in PS sta v najvišjem sestavu pripravili volilno strategijo in izdali razglas o skupnem nastopu komunistov in socialistov v drugem krogu, premier Mauroy je osebno prevzel skrb za propagando in se bo do sobote selil iz studia v studio. .. Socialisti, ki so sicer povsem zadovoljni z rezultati svojih kandidatov, namreč vse bolj zaskrbljeno ugotavljajo, da bodo s tako močno oslabljenim partnerjem, kakršna je KPF, prihodnje leto težko prestopili še višji stopnji — občinske in regionalne volitve. Neuspeh komunističnih kandidatov je pokazal, da ni partnerstvo v vladi KPF prav nič koristilo in da KPF torej še vedno plačuje davek za sektaško politiko v zadnjih letih oziroma za sedanje okostenele metode, prosovjetske usmeritve in nasploh dogmatsko politiko. Poraz na predsedniških volitvah je vodstvo pojasnjevalo s »koristnim glasovanjem* za Mitterranda, izgubo polovice poslanskih sedežev z »Mitter-randovim efektom*, za nameček pa je na nedavnem 24. kongresu navrglo »samokritiko* z razlago o ((zgodovinskem zaostanku*, za katerega naj bi bili krivi pokojni generalni vah takšna pojasnila ne zaležejo, kajti-prav na tovrstnih preskušnjah je KPF tudi v najtežjih obdobjih žela najlepše uspehe. Tokrat je recimo podobno kot lani na skupščinskih volitvah izgubila pariška predmestja, tradicionalne »rdeče trdnjave*. Vodnjo KPF namiguje, da je »sprememba* prepočasna in da je revolucionarna komunistična baza zato nezadovoljna. Toda ta kritika je izrečena zelo potihem, kajti premier Mauroy je včeraj odločno ponovil. da je umirjen ritem reform potrjen, sprejet in zavezujoč. -Premier nedeljski' spodrsljaj levice razlaga s slikovito prispodobo: zasta- vili smo dela na velikejn gradbišču, postavili smo že temelje, ki pa jih ljudje, nestrpno čakajoči na zidove in streho, ne vidijo, pač pa vidijo samo nas kako se v blatnem škornjih motovilimo sredi navideznega nereda. . . Mitterrand in Mauroy sta prepričana, da za težave ni krivo to, kar dela vlada, temveč to, da ljudem vladnih ukrepov niso dovolj razložili. V nedeljo zato ni pričakovati, da bi levica v drugem krogu rezultat vsaj izenačila. Kantonalne volitve bodo imele pravzaprav še -»tretji krog*: v sredo. 24. marca se bodo prenovljeni generalni sveti sestali in izvolili predsednike VILKO NOVAK PO ZADNJIH SPOPADIH V PREDMESTJU SAN SALVADORA Salvadorski uporniki pozvali prebivalstvo naj se upre Duarteju Na procesu o Dozierovi ugrabitvi so Di Lenarda izgnali iz sodne dvorane VERONA — Izbruh neomajnega brigadi-sta Cesara Di Lenarda, katerega so morali karabinjerji na ukaz predsednika sodišča celo izgnati iz sodne dvorane, je bil včeraj edini razburljiv trenutek na procesu zaradi ugrabitve ameriškega generala Doziera, ki se dokaj trudoma odvija te dni v Veroni. 23-letni Di Lenardo, ki je skupaj z Alberto Biliato zaprt v posebni »kletki* za neskesa-ne teroriste, je pred sodiščem skušal prebrati politično utemeljitev svojega neomajnega zadržanja. Kljub večkratnim opozorilom predsednika sodišča, naj odneha, je Di Lenardo vztrajal pri svojem samogovoru, med katerim je neposredno napadel »skesanega* Antonia Savasto. Ko pa se je furlanski tero rist dotaknil vprašanja mučenja v zaporu in skušal dokazati obsežnost tega pojava, je prišlo do prerekanja s člani sodnega dvora in do Di Lenardovega izgona. Za Di Lenardom je bilo na vrsti pričevanje Alberte Biliato, ki se je spet proglasila za politično ujetnico, demantirala svoje izjave javnemu tožilcu, češ da so ji bile izsiljene s pretepanjem in izjavila, da ne bo več odgovarjala na vprašanja sodnikov. Zato pa sta bila mnogo bolj zgovorna »skesana* Giovanni Ciucci in Ruggero Volinia. Toskanski železničar je obnovil dramatične trenutke policijskega vdora v stanovanje v Ul. Pindemonte, kjer je bil zaprt Dozier. Pred policijskim »blitzom* je bil Ciucci v šotoru z ugrabljenim generalom, ki je mirno spal. Sa-vasta je pajdašu izročil samokres z dušilcem in ga opozoril, da je na cesti opazil agente v civilu. Ko so agenti razorožili moje tovariše, je izjavil Ciucci, sem imel dovolj časa, da bi lahko ustrelil Doziera, a mi je zmanjkalo poguma. Nisem si mogel predstavljati generala kot sovražnika. Vmes je Savasta izjavil, da so ob policijskem vdoru že položili orožje, saj jim je v tistem trenutku šlo edino še za življenje, Dozier pa jim bi kvečjemu služil živ za morebitna pogajanja o predaji. Ciucci je tudi dejal, da bi Dozierova ugrabitev bržkone trajala še zelo dolgo. Ni šlo za osamljeno akcijo, je poudaril, temveč za širšo politično - vojaško kampanjo, ki je predvidevala še vrsto drugih ugrabitev, med katerimi tudi spodletelo ugrabitev funkcionarja rimskega Digosa Simoneja. Zanimivo je bilo tudi zaslišanjo Roberta Volinie, šoferja RB. ki je preiskovalce napotil v padovsko stanovanje. Volinio so areti rali deset dni pred »blitzom*, v zaporu pa se je »spreobrnil* in se odločil za sodelovanje z oblastmi, ki je bilo v tem primeru, še kako pomembno. SAN SALVADOR — Salvadorske uporniške sile so za 24. marec, drugo obletnico umora msgr. Oscarja Romera, napovedale splošno vstajo in pozvale prebivalstvo, naj si napravi zaloge hrane ter naj si prisvoji ali izdela potrebno orožje. Napoved splošne vstaje je obja vil uporniški radio Venceremos po zadnjih uspehih pripadnikov fronte Farabundo Marti v predmestju San Salvadora Uporniki so predsinoč-njim že drugič sprožili večjo olen živo proti režimskim vojaškim enotam, ki branijo prestolnico. Po po-nedeljkovem napadu na osrednjo sa.ivadorsko vojašnico pehote so včeraj zvečer s koordinirano akcijo napadli tri predmestja prestolnice: Mcijcanos, Custatancingo in Ciuclad Delgado. V teh akcijah .je, sodelovalo nekaj sto borcev fronte Farabundo Marti, eden od poveljnikov, Alejandro Montenegro, ie do radijski postaji Venceremos izjavil, da so se gverilci do ustaljeni narti zanski taktiki kmalu umaknili. Režimskim enotam so zadali pomemben udarec, obenem Da so še enkrat dokazali, da Duartejeve enote niso sposobne s silo končati državljanske vojne. Gverilci so namreč pripravljeni, da se borijo do kraia. Številne večje ali manjše vojaške operacije so bile včeraj po vsem ozemlju Salvadora. Uporniki so napadli režimske garnizije in izvedli več diverzanstskih akcij in popolnoma izolirali nekaj manjših kra jev. S temi akcijami nameravajo gverilci preprečiti volitve v usta voda.ino skupščino, ki bodo konec meseca, ali vsaj čimbolj zmanjšati njihovo veljavnost pred svetovnim 'avnim mnenjem. Duarte;ev režim si nanv-eč še naprej prizadeva, da bi z n mi legaliziral sedanjo diktaturo zemeljske oligarhije. Zato se fiKli pri tem sploh ne ozira na dejstvo, da ni mogoče organizirati vo litev v ozračju nasilja in držav l.janske vojne. Predstavnik vlade je ponovno potrdil, da nič ne bo preprečilo volitev. Obenem je napovedal začetek priprave volilnih sedežev. Položaj v Salvadoru je analiziral tudi ameriški veleposlanik v tej državi. Hinton. ki je poudaril, da so se okrepile tako vojaške enote kot gverilci. Obe nasprotujoči si strani sta v zadnjih tednih boljše oboroženi in pripravljeni zato je ne mogoče napovedovati kakšni bodo nadaljnji rezultati državljanske vojne. Hinton je novinarjem notrdil, da se vežba ,v ZDA poleg 500 oficirjev še večja skupina vojakov, ki bo mogoče kljub naraščanju moči gverile le zagotovila določeno premoč Duartejevi vojski. Danes glasovanje o aferi SID-Gianneltini RIM — Danes bodo poslanci in senatorji odločali o usodi kazenskega postopka proti bivšim ministrom Andreottiju. Tanassiju in Rumorju v zvezi z afero «Giannettini-SID*. Izid glasovanja je že vnaprej znan, saj so se stranke večine že izrekle za oprostitev vseh treh politikov. Za arhiviranje postopka so se včeraj u-radno izrekli tudi republikanci in predstavniki južnotirolske ljudske stranke. RIM — Minister za kulturne in naravne dobrine Vincenzo Scotti je včeraj odločno demantiral vest. ki jo je objavilo komunistično glasilo »1’Unita*. po kateri naj bi se ob u-grabitvi demokristjanskega deželnega odbornika Čira Cirilla skupaj a podtajnikom Francesc.om Patriarco povezal z voditeljem neapeljske ka-more, preko katerega naj bi se skušala pogajati z rdečimi brigadami za določitev odkupnine. Scotti je komunistični dnevnik tožil sodstvu. SPREGOVORILA STA JIM TAJNIKA DUŠAN UDOVIČ IN EDI BUKAVEC Posvet SKGZ in KZ z devinsko-nabrežinskimi zemljiškimi lastniki v zvezi z razlastitvami Poudarjena zahteva po takojšnji odškodnini in zagotovitvi kmetijskega razvoja in socialno - kulturnih protivrednosti pred začetkom del na razlaščenih zemljiščih V prostorih nabrežinskega kulturnega društva «Igo Gruden* je bil sinoči javni sestanek v zvezi s predvidenimi razlastitvami kmetijskih in drugih površin za potrebe hitrih cestnih povezav čez Kras. Priredili sta ga Slovenska kultur-no-gospodarska zveza in Kmečka zveza, ki sta ju zastopala tajnika Vrsta raznih prireditev SPD Tabor na Opčinah Obiskovalci pestrih sporedov v Prosvetnem domu na Opčinah bodo v naslednjih dneh lahko izbirali: slovensko kulturno društvo Tabor je tokrat poskrbelo za različne okuse. Prav na Opčinah smo namreč opazili, da imajo posamezne predstave svojo publiko, če seveda odštejemo nekatere kulturen manifestacije, ki imajo širši značaj in so namenjene vsem, ne glede na okuse posameznikov. Jutri ob 20.30 bo odprtje razstave slikarja iz Milj Silvija Pečariča, ki se bo predstavi' z novimi deli. o katerih bo spregovoril Milko Bambič. Večer bo obogatil nastop flavtistke iz Vidma Luise Sello. V nedeljo, 21. marca, bo gost openskega društva godbeno društvo Prosek. Pod vodstvom Slavka Luxe bodo proseški godbeniki izvedli vrsto koračnic in drugih narodnih in umetnih skladb. V torek, 23. marca, ob 20.30 pa bo društvo posvetilo svoj kulturni večer boju salvadorskega ljudstva. Predstavnik tržaške sekcije Italija - Čile bo spregovoril o političnih razmerah v tej srednjeameriški deželi ter prikazal z najnovejšimi diapozitivi boje njenega ljudstva. Dušan Udovič in Edi Bukavec. Navzoči so bili lastniki zemljišč, katerim grozi odtujitev, in predstavniki kraievnih organizacij. Tajnik SKGZ Udovič je uvodoma naglasil, da sestanek pomeni stvar no posvetovanje s prizadetimi: za hitre ceste in znanstveno-razisko-valni center nameravajo Krasu pobrati kakih 250 hektarov zemlje 1 (nekako 80 ha za center in dobrih 160 za cestne povezave), to pa prizadene v devinsko-nabrežinski občini 180 zemljiških posestnikov, torej s solastniki po sorodstvenih vezeh in z družinskimi člani vred tja do 800 ljudi. Udovič je navzočim potrdil stališče, po katerem ne gre sprejeti prav nobene razlastitve in treba tudi ostro upreti, če zadolžene oblasti in njihovi organizmi prizadetim ne zagotovi jo pro-tiuteži: posameznikom v obliki kar najbolj pravične odškodnine, celoviti narodnostni skupnosti, katere so ti posamezniki člani, pa širših protivrednosti. Slednje pomenijo zajamčen.je kmetijskega razvoja, ki edini lahko učinkovito pripomore k obvarovanju Krasa in ^e^ovih bo gastev, poleg tega pa še takojšnjo uresničitev družbenokulturnih infrastruktur, tako v danem primeru Kulturnega doma idr. Ne samo: tako odškodnina kot protivrednosti morajo biti izplačane oz. zagotovljene pred začetkom del na razla ščeni zemlji. V ta namen je nujna popolna enotnost prizadetih Tajnik KZ Bukavec je navedel odškodninske cene in poudaril zahtevo, da predstavniki poklicanih slovenskih organizacij v bodoče ve nomer sodelujejo pri odločitvah, ki zadevajo našo zemljo, naše ljudi in naše gospodarstvo, torej naš obstoj in razvoj kot narodnostne skupnosti. Predlagal je tudi ustanovitev koordinacijskega odbora predvidenih razlaščencev. Zatem sta spregovorila župan Škerk, ki je soglašal z izvajanji predstavnikov SKGZ in KZ ter naglasil, da bo občinska uprava povsem podprla prizadete ljudi, in odbornik za urbanistiko Brezigar, ki je menil, da lahko občinska uprava celoten razlastitveni postopek zavleče v korist zemljiških posestnikov. in to prav na osnovi obstoječe zakonodaje. Tudi Brezigar je soglašal s tezami Udoviča in Bukavca glede odškodnin, ki naj veljajo tudi za melioracijske posege, in glede širših protivrednosti narodni skupnosti. NA SREČANJU PREDSTAVNIKOV GOSPODARSKIH ZBORNIC IZ TRSTA IN KOPRA Potrjena pripravljenost, da se pospešijo napori za razvoj in utrditev gospodarskega sodelovanja Sodelovanje med Trstom in Koprom na pristaniškem področju, obmejna trgovinska izmenjava, tehnično industrijsko sodelovanje med sosednjima pokrajinama in deželama, ki bi ga bilo treba še razširiti ter druga vprašanja, ki so vezana na obmejno gospodarsko sodelovanje, so bila včeraj predmet novega srečanja med predstavniki tržaške trgovinske zbornice in medobčinske gospodarske zbornice iz Kopra ter predstavniki drugih gospodarskih ustanov iz obeh mest. Srečanje je bilo tokrat na sedežu tržaške trgovinske zbornice in so se ga udeležili z italijanske strani predsednik zbornice Marcello Modiano, Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Vprašanje globalne zaščite na važnem mestu v razpravi o programskih izjavah Comellija Odobrena je bila resolucija strank večine, ki obvezuje odbor naj poseže pri vladi, da bi v najkrajšem prišlo do globalne zaščite, ki neg odgovarja potrebam in pričakovanju slovenskega prebivalstva ■ Resolucija KPI o istem vprašanju pa je bila zavrnjena Po dvodnevni razpravi je deželni svet z glasovi strank nove šestčlanske večine — KD, PSI, PRI, PSDI, PLI- in SSk — potrdil programske izjave predsednika deželnega odbora Comellija, ki bodo osnova za bodoče delovanje nove koalicije do izteka mandata deželnega sveta. Proti so glasovali predstavniki KPI, PDUP, MF in misovci, štirje predstavniki LpT. pa so se vzdržali. E-nak je bil tudi izid glasovanja, s katerim je deželni svet sprejel zakonski osnutek, na osnovi katerega bosta ustanovljeni dve novi odbor -ništvi, ki bosta v smislu sporazuma o novi večini dodeljeni socialdemokratu in liberalcu. Deželni svet je namreč v dveh dneh razprave, v katero je poseglo šestnajst sy£tpval-cev, istočasno razpravljal o obeh vprašanjih. Včerajšnja dopoldanska sej^seje nadaljevala s splošno razpravo, v katero so posegli misovec Casula, Puppini (MF), Giuricin (LpT), misovec Morelli, Ermano (PSI), Pa-scolat (KPI) in Braida (KD), ki so vsak s svojega zornega kota ocenili tako predsednikove izjave, kot novo-izoblikovani politični okvir. Govor je bil tudi o vrsti konkretnih vpra- se ji je PO DEVETIH MESECIH PREISKOVALNEGA ZAPORA TRGOVCA GIANFRANCA LADINIJA VČERAJ IZPUSTILI NA SVOBODO Tržaški trgovec je obtožen gospodarske škode in protirevolucionarne dejavnosti na račun jugoslovanskega sistema Včeraj so izpustili iz beograjskega zapora 39-letnega tržaškega trgovca Gianfranca Ladinija, ki je bil v priporu od lanskega 25. junija. Ob 11. uri so ga s policijskim avtom pospremili do letališča, od koder je poletel v Milan. V večernih urah je v spremstvu očeta in bratov z avtom prispel v Trst, kjer sta ga čakala žena in pa trimesečni sin. Kot poroča tiskovna agencija ANSA, naj bi za njegovo izpustitev posegel predsednik predsedstva SF RJ Sergej Kraigher, potem ko so se za zaprtega Ladinija zanimali predsednik italijanske republike Pertini, zunanje ministrstvo, številni italijanski in tržaški parlamentarci ter italijanska ambasada v Beogradu. Njegova družina je v Italiji tudi sprožila široko kampanjo in pod okriljem raznih odborov nabrala 8 tisoč podpisov z zahtevo po njegovi izpustitvi. Gianfranca Ladinija so aretirali v Beogradu dva dni potem, ko so priprli šest vodilnih oseb trgovskih družb s Kosovega; vsi so bili obtoženi, da so škodovali jugoslovanskemu gospodarstvu in da so ogrožali državni ustroj. Po poročanju agencije ANSA naj bi šlo za dl rektorje podjetij . občine Iskreno sožalje tovarišu Ivu Laurenčiču in družini. ■ V tragični nesreči je preminil v 23. letu starosti naš dragi MARJAN LAURENČIČ Pogreb bo danes, 18. marca, ob 13.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v samatorsko cerkev. Žalostno vest sporočajo mama Danica, oče Ivan, brat Ivo z ženo Anico in sestra Laura z zaročencem Robijem Samatorca, 18. marca 1982 (Občinsko pogrebno podjetje) Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama in nona MARIJA KLARIČ vd. PAMTINI Pogreb drage pokojnice bo jutri, v petek, ob 14. uri iz na-brežinske cerkve. Žalostno vest sporočajo hčerka Dragica z možem, vnuka Boris in Just in drugo sorodstvo Nabrežina, 18. marca 1982 Zaradi previsoke toplote dva upokojenca skoraj ob življenje Maria Vattovani, 57-letna hišna pomočnica, je včeraj zjutraj rešila hujšega 91-letnega Claudia Ric-cija in 80-letno Mario Hoizmann vd. Flaiban, ki sta se v svojem stanovanju v Ul. Baieno 1 skoraj zadušila zaradi pomanjkanja kisika. Prejšnji večer sta namreč tako visoko naravnala aparat, ki uravnava temperaturo grelcev, da se je zrak močno segrel in posrkal kisik v stanovanju. Za Ricci.ja se je vse končalo s pregledom na oddelku za hitro pomoč, za FTaibanovo pa so si zdravniki oddelka za oživljanje, kjer so jo sprejeli, pridržali prognozo. Zaradi pomanjkanja kisika je namreč nastopila pri njej možganska krvavitev. Na Ul. Giulia je sinoči 19-letni vespist Alessandro Giotti podrl 69-letno upokojenko Egidio Colledani vd. Rismondo. V nesreči je upokojenka utrpela zlom desne podlahti, verjetni zlom medenice in številne udarte. Sprejeli so jo na ortopedskem oddelku o prognozo 60 dni. Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded in brat MARIO BLAS0N Pogreb bo danes, 18. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti Nabrežina št. 62. Žalujoči: žena Gizela, sin Renato z ženo Mirando, hči Sonja z možem Marinom, vnuki Andrej, Valentina in Aljoša, brat Arturo z ženo, sestra Libera, svakinja Danila z možem in drugo sorodstvo Nabrežina, Prosek, Trst, Milan, Ljubljana, 18. marca 1982 Sporočamo, da nas je zapustila naša draga ROZALIJA SANCIN Pogreb bo danes, 18. t.m., ob 12. uri iz Gorice v boljunsko cerkev. SVOJCI Boljunec, 18. marca 1982 GORIŠKI DNEVNIK 18. marca 1982 -------------—< RICMANJSKI TEDEN TEDEN KULTURNO - ZABAVNIH PRIREDITEV V ORGANIZACIJI KD SLAVEC RICMANJE - LOG PROGRAM: JUTRI, 19. marca, ob H.00 v prireditveni dvorani nastopajo dijaki osnovne šole RICMANJE - DOMJO s samostojnim programom ob 20.30 v prireditveni dvorani nastopa moški pevski zbor VALENTIN VODNIK - DOLINA z «V1NSKIM KONCERTOM* V SOBOTO, 20. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani nastopa dramska skupina KD F. PREŠEREN - BOLJU-NEC z veseloigro »Teta Kar lota« V NEDELJO, 21. marca, ob 14.00 na vaškem trgu v Ricmanjih koncert domače godbe na pihala ob 20.30 v prireditveni dvorani večerni ples z ansamblom POMLAD Z S K D ZPZP v soboto, 20. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu PRIMORSKA POJE Predprodaja vstopnic od danes, 18. t.m.. dalje na sedežu ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/11.). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV LA CAPPELLA UNDERGROUND ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE PREGLED SLOVENSKEGA FILMA Danes, 18.3. Let mrtve ptice rež. Ž. Pavlovič 1973 25. marca Lucija rež. F. Kosmač 1965 1. aprila Splav Meduze rež. K. Godina 1980 8. aprila Nasvidenje v naslednji vojni rež. Ž. Pavlovič 1980 Štiri četrtke zaporedoma ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Abonma za štiri filme — 5.000 lir (brez popusta). Predprodaja abonmajev od jutri, 17. t.m. na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20. Razna obvestila SKD Tabor — Opčine. V nedeljo. 21. t.m., ob 17. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah gostovalo godbeno društvo Prosek s celovečernim kon certom. Dirigent Slavko Luxa. Kulturna društva I. Gruden, Vesna, Rdeča zvezda, Prosek - Kontovcl in Kraški dom prirejajo v nedeljo. 21. marca, ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu pod geslom «... Vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej. zanjo bori se naprej! ...» (1. Gruden) kulturno srečanje posvečeno boju za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Govoril bo Boris Race, predsednik Slovenske-kulturno gospo darske zveze. V okviru srečanja bo v večernih urah koncert rock skupine «Deseti brat» iz Kopra. Vabljeni! ' Sindikat slovenske šole tajništvo Trst obvešča 'Učitelje, da si lahko ogledajo na šolskem skrbništvu ministrsko okrožnico št.-30r-ki se nar naša na premestitve in začasne namestitve na osnovni šoli za šolsko leto 1982/83 Rok za vlaganje prošenj zapade danes, 18. marca. Zainteresirani učitelji lahko dvignejo o-brazce prošenj na skrbništvu (soba št. 4). KD Lipa, KD Slovan in KD Primorec sporočajo, da se bo nadaljeval plesni tečaj za mlade jutri, 19. marca, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. KD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se vpisovanje za plesni tečaj nadaljuje še danes, 18. t.m., pri Lauri v mlekarni. Ob 20.30 bo v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren informativni sestanek za vse udeležence tečaja. KD Primorsko - lačkolje vabi na prireditev v nedeljo. 21. t.m., ob 18. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Nastopa dramska skupina KD F. Prešeren iz Boljunca z veseloigro v narečju «7 eta Karlota». Tekst in režija Tatjana Turko. Izleti Združenje Union Podlonjcr Sv. I-van priredi izlet 10., 11. in 12. aprila v Zadar in Šibenik z ogledom škra-dinskega buka. Cena izleta 86.000 lir. Informacije in vpisovanje na sedežu. Lonjerska cesta 177 vsak ponedeljek od 20. do 20.30 in v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 ali 732858, ob torkih, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure, Vpisovanje se zakliuči 25. marca. V nedeljo, 21. t.m., prirejajo starejši planinci izlet na Artviže (z avtobusom do Materije). Zbirališče ob 8.10 na avtobusni postaji. Odhod avtobusa, ki gre na Reko, ob 8.20. Povratek ob 17. uri. SPDT vabi planince, da se udeležijo Zimskega pohoda na Porezen, ki bo v nedeljo. 21 t.m. Avtobusni izlet prireja PD Sežana, zbirališče pa je °b 6. uri na avtobusni postaji v Sežani. Primerna je zimska oprema, skupno pa bo od tri do štiri ure hoje. Povratek v Sežano med 19. in 20. uro. Vabljeni! SPDT prireja v okvjru delovanja ŠPORTNE ŠOLE v nedeljo, 21. t.m., izlet na Volnik za osnovnošolske in Predšolske otroke. Za osnovnošolce bo zbirališče ob 9. uri na Trgu Ober-dan, odhod avtobusa proti Repnu pa °b 9.15. Od tam se bo mladina v spremstvu vodičev podala na sprehod na Volnik. med potjo pa bodo na sporedu ocenjevalni pohod in spretnostne igrice. Povratek v Repen °b 17.30, na Trg Oberdan pa ob 18. uri, in ne kot je bilo prvotno jav ijeno. Za predšolsse otroke pa bo zbirališče ob 10. uri pred gostilno »Križman* v Repnu. odhod proti Volniku Pa ob 10.15. Prijavnice so na razpolago na posameznih šolah. Čestitke Hnnes praznuje 13. rojstni dan š’ ARKO RUSSI. Vse najboljše in ve-■Ikn veselja mu želijo mama, teta in »ngrid. GLEDALIŠČE V TRSTU Dacia Maraini ŽENSKI NA PODEŽELJU Danes, 18. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v TRSTU V nedeljo, 21. marca, ob 20. uri in v ponedeljek, 22. marca, ob 20. uri \ gledališču «Forum» na DUNAJU Gledališča ROSSETTI Danes-ob 20.- uri-premiera "Stalnega gledališča iz Turina z Goldonijevim delom «La villeggiatura*. Režija Mario Missiroli. V abonmaju o-drezek št. 8. Rezervacije pri osrednji blagajni. VERDI Danes ob 20. uri osma predstava Verdijeve opere »Falstaff* (red H) V vlogi «Nannette» nastopa sopranistka Lucia Aliberti. Dirigent Daniel Oren, zbor in orkester gledališča Verdi vodi Andrea Giorgi. • • * Danes ob 18.30 bo v Krožku za kulturo in umetnost Giovannl Carli Ballola predstavil občinstvu opero Domenica Cimarose «11 matrimonio segreto* (Tajna poroka), ki bo na sporedu jutri. Vstop prost. Kino Ariston 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 Teatro al cinema. Rltz 16.30 «La časa stregata*. Eden 16.00 «Fuga per la vittoria*. Grattacielo 16.30—22.15 «Buddy Bud-dy». Jack Lemmon in Walter Matthau. Režija Billy Wilder. Fenice 16.00 «11 tempo delle mele*. Nazionale 16.00 »Crash, i giganti del brivido*. Cristallo Počitek Aurora 16.30 «Porno a Montecarlo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 15.30 «Fichissimi». Filodrammatlco 15.00 — 22.00 «Pomo fantasie di ur. super dotato*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.00 «Nudo di donna*. Vittorio Veneto 16.30 «La dottores-sa ci sta col colonello* — zabavni film. Mignon 15.00 «Heavy metal*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 14.40 «Sessofobia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumierc 16.00 «Aier». Film za vse. SPD TABOR — OPČINE Jutri, 19. marca, ob 20.30 odprtje razstave SILVIJA PEČARIČA Uvodna beseda - Milko Bam bič. Na večeru bo nastopila flavtistka LUISA SELLO. KD KRAŠKI DOM REPENTABOR vabi na otvoritev dokumentarne razstave PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI jutri, 19. t.m., Qb 20.30 v Bub-ničevem domu v Repnu. Govoril bo Milan Pahor, nastopili pa bodo solisti in recitatorji. GRADNJA AVTOCEST SEVERJUG Velike prometnice bodo obšle celoten goriški prostor Predsednik gospodarske komisije pri pokrajini arh. Jože Cej nam je govoril o prizadevanjih, da Gorica (in tudi Nova Gorica) no bi kila osamljena V KULTURNEM DOMU RAZSTAVA A. LUKEŽIČA Razstave V galeriji Babna hiša v Ricmanjih do 21. t.m. fotografska razstava Foto Trst 80. V galeriji «A1 Corso* so v ponedeljek otvorili razstavo slikarjev De-cavera, Aloisija in Gerardija iz Piemonta. V soboto, 20. t.m., ob 18. uri v galeriji «Cartesius» otvoritev razstave škotskega slikarja Alistaira Craw-forda. Razstava bo odprta do 1. a-prila in sicer ob delavnikih od 10.30 do 13. ure in od 16.30 do 19.30, ob nedeljah in praznikih pa od 11. do 13. ure. V ponedeljkih zaprto. V galeriji «Corsia Stadion* bo v soboto, 20. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Claudia Morettija. Razstava bo odprta do 1. aprila po običajnem urniku. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 ADV1SNR — S. Caterina 5, Trst, telefon 040/62765. Na Krasu na prodaj dvonadstropna popolnoma obnovljena hiša, z obsežnim zemljiščem, primerna tudi za preureditev v restavracijo ali podobno. ADVISNR — S. Caterina 5, Trst, telefon 040/62765. V Miljah na prodaj kmetijsko poslopje, možnost razširitve. 3.000 kv. m zemljišča, cena 120.000.000 lir. ADVISNR - S. Caterina 5, Trst, telefon 040/62765. V Borštu med zelenjem na prodaj dvonadstropna vila novejše gradnje z možnostjo u-porabe dveh stanovanj, z dvema balkonoma in 700 kv. m vrta. Cena 200.000.000 lir. IŠČEMO pevke/ce in plesalke/ce, tudi začetnike, za sezono april - oktober turneja — Pescara. Nudimo stanovanje in mesečno plačo milijon lir. Telefon 0872/51115. ALFA ROMEO ZANARDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK, Ul. del Bosco 20, tel.: 796348 in Miramarski drevored 9. tel.: 414020. Maksimalne ocenitve vaših rabljenih avtomobilov, nudimo nove in rabljene- na obroke brez menic, zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALFA ROMEO alfetta 2000 L 80, 77 al-fetta 1800 78, 77, 76, 73. giuliet-ta 1600 81, 79. alfasud sprint ve-loce 1500. 80. 79. alfasud TI 1200 75, alfasud 1200 76. FIAT argen-ta 2000 81, 131 supermirafiori 1600, 1300 80, 131 mirafiori 1300 77, 75. 125 special 71. panda 30 81. 127 3 vrat 1050 CL 79. TALBOT solara 1600 SX 81. PEUGEOT 104 ZS 81. NAŠI RABLJENI AVTOMOBILI IMAJO 3 MESEČNO GARANCIJO. OBIŠČITE NAS!!! PRODAM avto renault R 12 TS iz leta 1974 v dobrem stanju. Telefon (040) 422-207. PRODAM Hiši’v'Bregu. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 040/228293. DOMAČO SAVNO skoraj novo heim-sauna shutzmarke 220 volt elektri-scher heizer prodam po ugodni ceni, telefon (0481) 83498. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul — Lonjer 253, Toči belo in črno vino. METROMARKET zaposli prodajalca/ko z znanjem fotografske tehnike: prodajalca/ko za oddelek «RADIO HI-FI* in vestnega mladeniča prostega vojaščine kot pripravnika. Zaželeno je znanje slovenščine ali srbohrvaščine in čim večja resnost. Telefon (040) 631017. VSE PREPARATE priznane kozmetične tvrdke HANORAH dobite tudi pri Kozmetiki 90 — Opčine Narodna ulica 120. V GORICI v škabrijelovi ulici štev. 52 je odprla trgovino oblačil Mir-yam Komel. Obiščite jo. morda boste našli kaj primernega tudi zh vas. OSMICO je odprl Milan Kraljič — Prebeneg štev. 73. Toči belo in črno vino. KUPIM rabljen ape 500 ali 600. Telefon (040) 220610 od 12. do 13. ure. SLOVENSKO stalno gledališče išče e-lektrikarja. Pismene prošnje sprejema uprava SSG. Trst. Ul. Petro-nio 4 (Kulturni dom) do zasedbe delovnega mesta. OSMICO 'e odprl Ivan Antonič. Ce-rovlie 34. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Ignac Strain. Mač-kolje - Križpot 84. Toči belo in črno vino. RAZPRODAJAMO raznovrstna drevesa po zelo ugodnih cenah. Ul. Bovedo 26. Barkovlje, tel. 413275. SPREJMEMO v družbo samostojnega trgovca - knjigovodjo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. pod šifro «Samostojen društvenik*. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ■ S®p ■ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA.KREDIJ NA 3 A N K A S. P. A. T«BT - ULICA F PILZI10 - '2? tV-riri. 3. 3. 1982 Ameriški dolar 1283 Kanadski dolar 1040 Švicarski frank 680 Danska krona 157,— Norveška krona 205 Švedska krona 215 Holandski florint 490 Francoski frank 209 Belgijski frank 25- Funt šterling 2320 Irski šterling 1800.- Nemška marka 540 Avstrijski šiling 76.70 Portugalski escudo 16.50 Pezeta 11.50 Jen 4.50 Avstralski dolar 1300 Drahma 16,50 Debeli dinar 23.20 Srednji dinar 24,20 MENJALNICA vseh tujih valut Goriški prostor v širšem pomenu, se pravi Gorica in Nova Gorica, dve važni mestni središči, ki sta na italijansko - jugoslovanski meji odigrali pomembno vlogo v procesu pomirjen ja in ki sta pripravljali podlago za sklenitev o-simskega sporazuma, dogovora, ki je odprl novo stran odnosov med jadranskima sosedama, ta prostor danes tvega, da ostane otok, ki ga bodo z ene in z druge strani obkrožale važne prometnice, ne da bi se ga sploh dotaknile. Tega se z vso resnostjo zavedajo upravni, politični in gospodarski dejavniki obeh mest. O tem vprašanju smo se pogovarjali s predsednikom gospodarske komisije pri pokrajinskem svetu, z arhitektom Jožetom Cejem. »Avtocesti, ki ju Italija in Jugoslavija gradita v smeri sever - jug in ki naj bi Avstrijo in Srednjo Evropo približali Jadranskemu morju, bosta potekali daleč od nas je dejal Jože Cej. Cesta po Kanalski dolini bo preko Furlanije peljala v Trst, cesta od karavanškega predora pa skozi Ljubljano na Reko. Nobene avtoceste pa ne bo, ki bi nekje na Goriškem prečno povezala ti dve prometnici in ju tako ovrednotila. In vendar pelje prav preko teh dveh mest naravna pot med Padsko nižino (skozi Ljubljanska vrata) in Podonavjem. Cej je dejal, da si gospodarskega razvoja našega področja ni mogoče zamisliti brez dobrih cestnih infrastruktur, ki so povezane z drugimi prevoznimi sistemi. «Skrb nas, Slovencev, pa je v tem, da poleg enotnega kulturnega prostora ustvarimo tudi enotni gospodarski prostor. Če bo šel promet v smeri sever - jug mimo nas, bomo odrezani in se bo to še kako poznalo v vsem gospodarskem življenju, je še dodal Cej, pri tem pa dejal, da si tako Italija kot Jugoslavija gradita vsaka svojo cesto, pri tem pa se v zadostni meri ne brigata za Goriško. Ne Gorica in niti Nova Gorica ne smeta več izgubljati časa, če nočeta utrpeti nepopravljivo škodo. Gorica, denimo, se intenzivno pripravlja, da bi se tesneje navezala na industrijsko razviti Tržič. Najbolj odprte sile, ki so sposobne stvarem gledati v oči, se zavedajo, da Gorica, administrativno in tr- Skoro brez razprave so goriški občinski svetovalci na torkovi seji odobrili obračuna mestne lekarne pri štandrežu in mestnega podjetja za plin, vodo, luč in avtobuse. Medtem ko je mestna lekarna izkazala prebitek skoro desetih milijonov lir, znaša deficit mestnega podjetja skoro 400 milijonov lir, kar je treba v celoti pripisati avtobusni službi, saj delujejo vse druge službe brez izgube. Poročili o delovanju dveh omenjenih ustanov sta podala predsednika Saracino in Marin, ki odhajata s teh mest po dolgih letih upravljanja. Kar se tiče mestne lekarne so nekateri svetovalci poudarili korist, ki jo ima v štandreškem okolju in tudi dejstvo, da je prebivalstvo z osebjem zelo zadovoljno, še bolj se bo lekarna razvijala, in s tem prinašala občini dobiček, ker vrši sedaj tudi nedeljsko in nočno dežurno službo izmenično z drugimi lekarnami v Girici. Z druge strani lahko predvidevamo, da se bodo zmanjšali v bodoče tudi režijski stroški za vzdrževanje metanovodske mreže. Veliko Je sedaj metana izgubljenega ker so cevi zastarele in zato dotrajane. Prav na ponedeljkovi seji je odbornik za javna dela Del Ben predlagal začetek obnovitvenih del na metanovodski mreži v mestnem središču, za kar bodo v več letih porabili 12 milijard lir. Nekaj polemik je bilo tudi v zvezi z naraslimi stroški za popravilo nekdanje Lenassijeve stavbe na križišču Stolne ulice (Ul. Marconi) in Trga sv. Hilarija. Prvotno predvideni strošek 400 milijonov lir se je povečal na eno milijardo in pol, bodisi zaradi naraslih stroškov bodisi, ker niso v začetku predvideli nekaterih del za popravilo te stare stavbe. O tem sta poleg odbornika za javna dela govorila še svetovalca Coceani in Fomasir. Precej živahno je bilo ob preučitvi opozicijskih vlog 32 meščanov proti načrtu ureditve takozvanega mestnega upravnega jedra na parcelah južno od spominskega parka. Načrt predvideva namreč, da bi bili morali tu zgraditi visoke stavbe govsko mesto kakršno je, ne more živeti brez naslonitve na industrijsko razviti Tržič. Od tod vse pogostejši stiki med upravitelji obeh mest. Bolj kot Tržič je Gorica danes tista, ki se mora zavedati nevarnosti, da izgubi vlak. Kot je de jal Cej, se v gospodarski komisiji ukvarjajo s temi vprašanji, ki niso investicijskega, ampak gospodarskega značaja. Tržič se že povezuje s Trstom in s Červinjanom. Občina Gorica je naročila družbi Au-tovie Venete izdelavo načrta za izgradnjo novega križišča v industrijski coni med štandrežem in Sovod-njami, pokrajinska uprava pa je isti družbi naročila, naj preuči možnosti za boljšo cestno povezavo med Gorico in Tržičem. »Cesta po Dolu, ki je z gospodarskega vidika celo pomembna, vodi skozi dve slovenski občini, so- namesto sedanjih enodružinskih vil. Večina svetovalcev je te vloge zavrnila, proti sklepu odbora in večine so bili komunisti in liberalec, vsak s svojega zornega kota. Na ponedeljkovi seji so svetovalci govorili precej o obrtnicah za atobuse, o mestnem kopališču v'U-lici Cadorna, ter še o nekaterih javnih delih. Brez elektrike jutri v severnem delu mesta Kot smo že v prejšnjih dneh poročali imajo delavci mestnega podjetja v teh dneh veliko dela z obnavljanjem nekaterih naprav za dobavo električne e-nergije. Jutri, v petek, 19. marca, od 13.30 do 17. ure, ne bo električnega toka v nekaterih predelih v severnem delu mesta. Elektrike ne bo v ulicah degli Scogli, Capellaris, Angolo, Sas-saie, Levada, Palladio, Gibelli, Brigata Etna, Svetogorska (od. Ul. Michaelstaedter do solkanskega mejnega prehoda, Fo-scolo, Santa Caterina in v ka-zermetah. Uporabniki naj to upoštevajo. Šolska slovesnost v Sovodnjah 6. junija Slovesnost ob poimenovanju so-vodenjske osnovne šole po Petru Butkoviču - Domnu, bo v nedeljo. 6. junija, letos. Tako je sklenil pripravljalni odbor na zadnji seji, v ponedeljek zvečer, ko je tekla beseda o pripravi priložnostne brošure, o kulturnem programu za rlo-vesnost ob otvoritvi ter o poteku nabirke. Doprsni kip Petra Butko-viča - Domna, po katerem so pred kratkim v Sovodnjah poimenovali tudi novo ulico, pripravlja kipar Negovan Nemec. vodenjsko in doberdobsko. Doslej nobene od teh dveh občin niso povabili k sodelovanju, meni pa se zdi umestno, da bi ju morali seznanjati in če je mogoče, ju tudi aktivno povabiti k sodelovanju,* je pristavil Jože Cej. Izgradnja vseh omenjenih infrastruktur pa ima za cilj ustvariti pogoje za industrijsko kooperacijo med obmejnima prostoroma in tudi v širšem pogledu, kar pomeni uresničevati črko in duha osimskega sporazuma, je še povedal Jože Cej, pri tem pa ni pozabil navesti nekatere konkretne primere (tudi primer avtoprevoznikov), kako prihaja do hudih gospodarskih zapletov, ker je gospodarstvo premalo integrirano in se vsako gospodarstvo, kadar je v škripcih, rešuje samo zase, ne meneč se za posledice, ki jih bo izzvalo na drugi strani, (gv) V eni naših prejšnjih številk smo objavili kratko vest, da bo na letošnji goriški mednarodni festival zborovske pesmi Seghizzi, ki bo od 2. do 5. septembra, prišel tudi priznani mešani zbor Kulturno - u-metniškega društva Abraševič iz Beograda. Zbor je dosegel številna priznanja in kot je moč videti na sliki je zelo številen. Sestavljajo ga študentje beograjske univerze. Ob priliki Seghizzijevega tekmovanja pride v Gorico tudi en zbor iz Slovenije in sicer ženski zbor «H. Svetel* iz Maribora. Na tekmovanju se je doslej prijavilo kar precej zborov, okrog štirideset. Devetnajst zborov je iz tujine, približno dvajset iz Italije. Med temi bo tudi en zbor iz Sovjetske zveze, vendar ni še znano za kak zbor gre, kajti naslov zbora mora v Gorico poslati ministrstvo za kulturo SZ. Japonski zbor, ki pride v Gorico je ženski in kdor ta zbor pozna pravi, r’a je zelo dober v poli-fonskem petju. Svoj prihod je najavil tudi eden najboljših norveških zborov v katerem so pevci iz Osla. Umetniško vodstvo mednarodnega tekmovanja se bo sestalo še pred koncem marca ni izbiralo zbore, ki V menzi tržiške tovarne Ansaldo so včeraj člani tovarniškega sveta te tovarne ter ladjedelnice predstavili tržaškega zgodovinarja Gallia-na Fogarja, ki je napisal obširno, nad 350 strani debelo knjigo z naslovom *L’antifascismo operaio monfalconese tra le due guerre*. Gre za zgodovinsko dokumentiran prikaz protifašističnih stremljenj delavcev tržiške ladjedelnice v času med dvema vojnama, ko so fašisti skušali tudi iz te, kot iz drugih tovarn, napraviti svoje trdnjave. Delavstvo ladjedelnice, ki je na delo prihajalo iz tržiškega okoliša, spodnje Furlanije in s Krasa, je kljubovalo fašističnemu terorju in med delavstvom je bila ves čas fašistične tiranije zelo živa protifašistična ideja. Mnogi so morali pred fašistično sodišče, tam so bili tudi obsojeni. Prav zaradi t ' svoje visoke delavske zavesti so mnogi že od vsega začetka sodelovali s slovenskim partizanskim gibanjem in iz te tovarne je potem prišla pobuda, za ustanovitev ene najmočnejših italijanskih garibaldinskih e-dime na ozemlju tedanje Julijske krajine. O vsebini Fogarjeve knjige se da še veliko napisati. Pobudo za njen izid je dal protifašistični odbor ladjedelnice. Včeraj so nam zastopniki tega odbora povedali, da je prva izdaja 2.200 izvodov že pošla in da so naročili tiskarni nadaljnjih tisoč izvodov knjige. Delavci tržiških tovarn in člani partizan- V Kulturnem domu v Gorici so v torek zvečer odprli razstavo del tržaškega slovenskega slikarja Av-relija Lukežiča. O njem je spregovoril slikar Deziderij Švara, ki je tudi predsednik Društva zamejskih likovnikov. Potem je o Lukežiču spregovoril še prof. Milko Rener. Prof. Rener je potem v mali dvorani Kulturnega doma imel svoje pridejo na goriško tekmovanje. Prireditelja pestijo finančne težave in zato bo treba nujno omejiti število sodelujočih zborov le na nekaj nad 'dvajset. *---- Svet brez sovraštva jutri v Doberdobu «Svet brez sovraštva* je naslov srečanja, ki ga občinska uprava v Doberdobu in krajevna skupnost Sela na Krasu, ki ležijo takoj za mejo v Jugoslaviji, prirejata jutri zvečer ob 1930 v občinski telovadnici v Doberdobu. Prvo takšno srečanje so priredili pred tremi leti, poslej pa ga izmenoma prirejajo v obeh krajih. Napovedujejo, da bodo v petek prišli v Doberdob naslednji umetniki pisane besede: Marij čuk, Jar.ez Menart, Ace Mermolia, Luciano Morandini, Valentin Polanšek, Tone Svetina, Fulvio Tomizza, Leonardo Zanier in Bogdan Pogačnik. Literati bodo obravnavali vprašanje vojne in miru, kar dokazujejo tudi zgovorne ilustracije na vabilu, ki jih je izdelal slikar Beccia. skega združenja jo lahko dobijo v tovarnah in na sedežu ANPl v Tržiču po znižani ceni 7.000 lir, v prosti prodaji pa stane knjiga 12 tisoč lir. Knjigo so doslej predstavili v ladjedelnici in v tovarni Ansaldo. Tretja predstavitev bo v škocijanu ob Soči konec tega meseca. Razna obvestila Predstavitev knjige prof. Alda Rnpla v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici bo v četrtek, 25. marca, ob 18. uri, in ne danes, kot je bilo pomotoma objavljeno. prvo predavanje o umetnosti v Primorju. Opisal je umetnostne prijeme od romanika do baroka. Govoril je o romaniku, gotiki in drugih u-metnostnih prijemih pri nas in V sosednih italijanskih, furlanskih in slovenskih deželah. Gre za umetnost, ki se kaže predvsem v arhitekturi cerkva in plemiških palač. Drugo predavanje o umetnosti v Primorju bo jutri, v petek, ob 20.30, vedno v mali dvorani Kulturnega doma. Prof. Rener bo govoril o u-metnosti v Primorju od baroka do današnjih dni. Rajonski sveti Seja rajonskih svelov V ponedeljek, 22. marca, ob 18.30, bo v Ulici Pasubio 8. seja rajonske skupščine za Rojce. Govorili bodo o popoldanski dejavnosti v šolskih prostorih in o upravljanju plavalnega bazena. Na sejo pride tudi odbornik Obizzi. Prav tako v ponedeljek, 22. marca, ob 20.30, bo na sedežu seja rajonske skupščine za Ločnik. Govorili bodo o socio-zdravstveni dejavnosti na ločniškem območju. Naslednji četrtek, 25. marca, pa bo v Ulici 9. avgusta 8, ob 20.30, seja skupščine za mestno središče. Govorili bodo o slabem stanju stavbe učiteljišča Slataper ter o sodelovanju z mestnim podjetjem za avtobuse. Ob dnevu slovenske kulture vabi SMReKK na SPOMLADI ODJADRAMO Recital iz slovenske in tuje literature «Poet in morje*, danes, 18. marca, ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma. Sodeluje glasbena skupina »Nova misel*, kitarist Giulio Chian-detti in člani kluba. Predavanja V mali dvorani Katoliškega doma bo danes, v četrtek, 18. marca, ob 20.30, recital iz slovenske in tuje literature «Poet in morje* z naslovom »Spomladi odjadramo*. Sodeluje glasbena skupina Nova misel. Prireditelj je SMReKK. V mali dvorani Kulturnega doma bo v petek, ob 20.30, na pobudo ZSKD, drugo predavanje o umetnosti v Primorju. Predava prof. Milko Rener. Kino Gorica VERDI 18.00-22.00 «Stati di allucl-nazione*. V. Russell. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 18.00—22.00 «La časa stregata*. R. Pozzetto, G. Guida. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «La piazza del sesso caldo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS!OR 18.00-22.00 »H tempo delle mele*. PRINCIPE 18.00-22.00 »Fuga di mezzanotte*. A« ivi Gorica in okolica SOČA 18.00 — 20.00 «Terror express». Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Z vlakom proti jugu*. Jugoslovanski film. DESKLE 19.30 «Kralj boksarjev*. Hongkonški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72341. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci, tel. 84268. SKGZ izreka odvetniku Karlu Primožiču, članu glavnega odbora. Iskreno sožalje ob smrti matere. VABILO NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA jutri, 19. marca, ob 17.30 bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici TRADICIONALNO NAGRADNO ŽREBANJE Med naročnike, ki so poravnali celoletno naročnino do 28. fe bruarja, bomo izžrebali 70 zanimivih nagrad. Pred žrebanjem bo kratek kulturni program, na koncu pa zakuska za vse prisotne. VABLJENI! + Zapustila nas je naša draga SILVA PRIMOŽIČ roj. MARINIČ Pogreb bo danes, v četrtek, ob 12.30 iz bolnišnice sv. Justa na pokopališče v Pevmi. Žalostno vest sporočajo otroci Silvan, Cvetka tn Karlo z družinami ter brat Dolle z družino Oslavje, Gorica, Kojsko, 18. marca 1982 gniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiufuiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiMiinHmiiiiiiiiiiraniiiniiiiiiiiiimiiiiMiiiiimmiiiiimnMMHiimiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiitmiiiiiiiiHiiiiiiik Priprave na tekmovanje « Seghizzi» V GORIŠKEM OBČINSKEM SVETU Soglasno odobrena obračuna mestnih podjetij in lekarne Lekarna v Štandrežu izkazuje lep dobiček in izpopolnjuje svoje servise timiimtiiiiimimiiiimiimmmimimmmmimmmtmimmmiimmmmimiimiimmmmmmiiiititiii VČERAJ PREDSTAVITEV V TOVARNI ANSALDO Veliko zanimanje za knjigo o tržiš kem protifašizmu Knjiga Gafflana Fogarja o delavskem protifašizmu v Tržiču naletela na ugoden odziv 18. marca 198E PISATELJICA BO JUTRI NA OBISKU V SEŽANI SREČANJE Z ELO PEROCI V KOSOVELOVI KNJIŽNICI Razstava njenih del bo trajala do 2. aprila Jutri, v petek, 19. t.m., ob 18. uri, bodo v Kosovelovi knjižnici v Sežani pripravili srečanje z mladinsko pisateljico Elo Peroci ob njeni GO-letnici. Hkrati bodo pripravili jubilejno razstavo, ki bo prikazala njeno celovito delo od prvih objav v Naši ženi leta 1952, nato v Cicibanu v letih 1953 do 1976 in končno v Mladem svetu. Na ogled bodo vse izvirne izdaje in številni ponatisi, pa tudi prevodi. Razstavo v prostorih Kosovelove knjižnice bodo krasile tudi najboljše risbe, ki so jih otroci narisali ob pričakovanju pisateljice in ob prebiranju njenih pravljic. Ob tej priložnosti je knjižnica razpisala med mladimi bralci naloge na temo Ele Peroci in za najboljše naloge bodo u-čenci prejeli knjige, ki jih je napisala Ela Peroci. Ker se odprtja razstave ob 18. uri vsi otroci ne bodo mogli udeležiti, bo prvo srečanje z Elo Peroci v knjižnici že ob 16. uri. Razstava pa bo trajala vse do 2. aprila 1982. Sedaj pa nekaj besed o jubilant-ki in dragem gostu: Ela Peroci sodi med najvidnejša imena slovenske povojne generacije pisateljev, ki so svoje delo namenili mladini. S svojo obsežno mladinsko literaturo je i-zoblikovala samosvoj svet in način obravnave dobrin stvari iz vsakdanjega življenja. V svojem pisanju čestokrat nosi v sebi dediščino in spomine na preživelo mladost in vojno, ki je v pisateljici zapustila globoke sledove in se zrcalijo v njeni pripovedi. Prav tako pisateljica v svojih zgodbicah. namenjenih otrokom, spremlja sodobni utrip življenja in mesto otroka v njem. Ustavlja se ob problemu otrok v današnji družbi in ob socialni diferenciaciji, ki jo prinaša hitri razvoj današnjega časa. S posebno rahločutnostjo se pogosto ustavlja ob drobnih utripih iz otroškega sveta. Naj spomnim samo na zgodbico «Prvi april», v kateri avtorica želi, da se uresničijo vse želje vseh ljudi in da bi čas ne tekel tako hitro. Prav tako je v pravljici, ki jo imajo otroci tako radi: «Stara hiša številka 3» izoblikovala željo otrok po prostoru, na katerem bi se igrali in doživljali lepe skupne urice. Enako je psihološko prisluhnila otrokom v pravljici -:Nedelja», iz katere je moč razbrati velike želje mnogih otrok, da bi bili njihovi starši večkrat doma. Če se naj dotaknem samo bistvenih značilnosti pisanja Ele Peroci, moram omeniti tudi značilne motive oživljanja igrač — cSnežni možiček>>, «Pomivalec o-Ken z lutko», «Sedem koščkov o-gledala*. Utesnjenost otrok v današnji družbi se zrcali v pravljicah «Vio-linski ključ», «Moj oče igra na klarinet*. Vendar je pri tem treba dodati njen močan element, ki ga vnese v pravljico: srečen konec, ki daje otrokom občutek varnosti in mu krepi optimizem. V' pravljičnem svetu Ele Peroci najdemo pogosto fantastične motive, ki se včasih posrečeno, včasih ponesrečeno prepletajo z realnostjo, na primer: cModro in rdeče:*, «Očala tete Bajavaje*. Vsi vemo, da igrajo v otrokovem življenju veliko vlogo tudi živali in Perocijeva zna lepo prika- zati otroško ljubezen do njih in pogosto nerazumevanje odraslih za otrokovo nagnjenje do živali. 0-trok se zateka k živalim tudi kadar je osamljen, ker odrasli nimajo časa zanj. Naj ob tem o-pozorim na priljubljeno zgodbo «Tacek». V pravljicah Ele Peroci se pogosto srečujemo tudi s socialnimi motivi, ki so kot nujno zlo vsake družbe in težke socialne razmere, ki so jih pogosto deležni otroci. Takšne so pravljice /-Smetana:*, pa v Ja z imam, ti pa nimaš:* in «Rdeče - črno kockasta o-bleka. Pri teh najpomembnejših značilnostih pisanja Ele Peroci, pa ne smemo prezreti pisateljičinega imenitnega stila in prav tako njenega izraza in jezika, ki je vedno razumljiv vsakemu otroku. L. Č. V torek so v koprski galeriji Loža odprli mednarodno fotografsko razstavo skupine Koštabona 81 NAŠA ZGODOVINA V BILTENU QUALESTORIA O angleških načrtih na področju Jadrana Šlo je tudi za izkrcanje zaveznikov v poletju 1944 v Istri Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja, ki ima svoj sedež v Trstu, opravlja hvale vredno delo zbiranja dokumentarnega gradiva ne samo o dogodkih med drugo svetovno vojno, marveč sega tudi na druga področja tukajšnje zgodovine, še zlasti tistih dogodkov, ki so imeli velik pomen za razvoj delavskega gibanja v naši deželi in tudi za razvoj odnosov med tu živečima slovenskim in italijanskim prebivalstvom. že. vrsto let ta inštitut izdaja svoj štirimesečni bilten z naslovom «Qualestoria». Pred nekaj dnevi je izšla prva letošnja številka. V njej je obširna študija Angležinje Elizabeth Barker o angleških političnih in vojaških smotrih v jadranskem morju v letih 1943 in 1944. Raziskava temelji na najnovejših angleških dokumentih. PRED POBRATENJEM OBČIN LOGATEC IN REPENTABOR Kratka podoba logaškega področja od davnih časov do današnjih dni Razmeroma majhna občina z redkim prebivalstvom - Gozdovi in lesna industrija glavno bogastvo - Zgodovina se začenja v rimski dobi - 12. september občinski praznik V soboto, 20. t.m., bo v telovadnici — socialnem centru v Repnu slavnostna seja repentabrskega občinskega sveta, na kateri bodo uradno podpisali listino o pobratenju med občinama Repentabor in Logatec. Stike med tema dvema občinama so navezali že pred časom, vez, ki ti dve skupnosti povezuje, pa je zadnji komandant bazoviške brigade Franc Nemgar, ki je pokopan na Colu, doma pa je bil iz Laz v logaški občini. Ker gre za pobratenje med eno naših občin in občino Logatec, se nam zdi primerno, da občino Logatec nekoliko podrobneje predstavimo tako z zemljepisnega kot z gospodarskega, socialnega in družbeno - političnega vidika. Občina Logatec spada med manje občine v Sloveniji. To pa tako po zemljepisni površini kot tudi po številu prebivalstva, Sp-veda so razmerja med našimi, zamejskimi občinami in občinami v SR Sloveniji nekoliko drugačna kajti občine v Sloveniji so ze mljepisno neprimerno obširnejše Tako meri občina Logatec skoraj 173 kvadratnih kilometrov površine, vendar živi na njej razmeroma malo ljudi, saj šteje občina le 8.300 prebivalcev, tako da pride komaj 48 ljudi na kvadratni kilometer. Občina Logatec je ena tistih slovenskih občin, ki so najbolj bogate na gozdovih. Kar 63 odstotkov površine logaške občine je poraslih z gozdovi. Zato je gozdarstvo najpomembnejša gospodarska panoga, vendar le v kmetijstvu, kajti ob tolikšnem odstotku gozdnih površin je le sedem odst. površin namenjenih polje- Včeraj so obiskali uredništvo in tiskarno Primorskega dnevnika dijaki dveh prvih razredov openske srednje šole S. Kosovel. Na sliki jih vidimo med ogledom tiskarne delstvu, to se pravi poljem in vrtovom. In vendar je bila logaška občina pred zadnjo vojno, še izrazito kmetijsko področje, ker se je pretežna večina prebivalstva ukvarjala s kmetijstvom, poljedelstvom in živinorejo. Sedaj so se razmere krepko spremenile in odpade na kmetijski del le 13 odst. prebivalstva, vse ostalo pa je zaposleno v industriji, obrtništvu in drugih dejavnostih. Od 8.300 občanov je 2.650 ljudi zaposlenih v industrijskih podjetjih, nekaj nad 200 v obrti in gostinstvu. Za Logatec je značilen naslednji podatek: od omenjenih 2.650 občanov, ki je zaposlenih v industrijskih dejavnostih, jih kar 900 odhaja na delo v druge občine, predvsem v Ljubljano, hkrati pa prihaja v logaške obrate 500 delovnih moči iz sosednjih občin. Največje in najpomembnejše po-. djctje.„v, logašM občini je Kombinat lesno predelovalne industrije, ki zaposluje skoraj 1.150 delavcev. Po številu delovnih moči prihaja za Kombinatom na vrsto podjetje Valkarton, to je podjetje, ki izdeluje embalažo iz valovite lepenke in ki zaposluje 415 delovnih moči. Navedli bomo še nekaj pomembnejših podjetij kot so Konfekcija, ki zaposluje 174 delovnih moči. podjetje Gradnik 186, itd. Tržačani in ljudje iz našega zamejstva nasploh menimo, da Logatec dobro poznamo, saj smo se pred odprtjem avtomobilske ceste od Razdrtega do Ljubljane, neštetokrat vozili skozi prijazen trg Logatec. In vendar ne vemo veliko ne o njem, ne o logaški občini. Logatec je imel že zdavnaj pomembno vlogo, še v času starega Rima je bila v Logatcu poštna postaja na poti med Oglejem in tedanjo Ljubljano, ki so ji Rimljani pravili Emona. Iz teh časov se je hribovskemu predelu bližnje Hrušice ohranil »rimski okop* ali tudi «ajdovski zid», kot mu pravijo. V kraju Tabor je dobro ohranjen grad iz 17. stoletja, na bližnjem griču Tabor pa je cerkvica, ki s svojim obzidjem spominja na turške čase, saj je obzidje nastalo prav gotovo v času turških vpadov v Slovenijo, o čemer priča tudi ime — Tabor. Območje Logatca leži na tipično kraškem področju, o čemer govore vrtače, še bolj pa kraške jame, ki jih je v okolici Logatca več in je med njimi največja Gra-dišnica, ki je globoka 232 metrov. Sicer pa je logaško področje zanimivo »n privlačno tudi v turističnem pogledu, saj s svojimi go- zdovi in zdravo klimo nudi lepe možnosti za daljši ali krajši oddih, pa tudi za lovski in za zimske športe, zlasti za smuko. Sicer pa so logaški športni delavci postavili tudi več manjših skakalnic, ki omogočajo tudi do 50 metrov dolge skoke. Potemtakem^ je logaško področje zelo privlačno v poletnih mesecih za sprehode in izlete, pozimi pa za smuko in za zimske športe nasploh. Če smo zgodovino Logatca začeli že z rimskimi časi in mimogrede omenili tudi turške navale, bomo preskočili kar na dobo tik pred začetkom druge svetovne vojne. Vtem ko so se tedanji klerikalci in liberalci med seboj tako rekoč «klali» za mesta in položaje, ne glede na to, da je Sloveniji in Jugoslaviji grozil fašizem s severa in z zahoda, so se naprednejši občanj ■ gapravlj^ m odpor proti fašizmu in tujcu. Organizacija komunistične partije, ki je sicer utrpela hude udarce, je bila v dobrih odnosih z napredno usmerjenimi «sokoli» in drugimi naprednimi občani in zato je že v samem začetku okupacije nastala v Logatcu in nato na širšem področju mreža OF, ki je bodrila ljudi in jih pripravljala za boj. Že v januarju 1942. je odšlo več Lo-gadčanov v partizane, občina Logatec pa slavi svoj občinski praznik na dan 12. septembra, kajti tega dne leta 1943. je odšlo v partizane malone vse, kar je bilo sposobno za puško Iz poročila glavnega štaba NOV in PO Slovenije izhaja, da je tega dne odšlo v partizane iz Logatca 200 borcev. Če upoštevamo, da je bilo že od prej več Logatčanov v partizanih, lahko računamo, da je bilo iz Logatca v partizanih izredno veliko ljudi, jeseni, 1943 pa je bilo v partizanske vrste, mobiliziranih iz Logatca in logaškega rajona nad 300 borcev. Iz angleščine jo je prevedel sodelavec tržaškega inštituta Giam-paulo Valdevit, ki se ukvarja s podobnimi vprašanji. V zanimivi razpravi najdemo vrsto podatkov o zadržanju zahodnih zaveznikov, Američanov in Angležev, še posebej slednjih, v tistem času, ko je bilo treba odpreti drugo fronto proti Nemcem v Evropi. Poudarjeni so stiki med Angleži in higoslovani, pomoč, ki so jo Angleži dali jugoslovanski partizanski vojski, delovanje angleških komandosov na otokih in na o-bali Dalmacije, v sodelovanju z jugoslovansko partizansko vojsko, ter pogajati ja o tem, da bi prišlo do zavezniškega izkrcanja v Istri leta 1944. To pa bi bilo privedlo do priznanja tam delujočih hrvaških in slovenskih partizanov. Stališča ameriških in angleških strategov in politikov na izkrcanje v Istri pa so bila diametralno nasprotna. Prevladala je zato odločitev, da se izkrcajo v Južni Franciji in za počasna napredovanje zavezniških sil na apeninskem polotoku. Študija angleške zgodovinarke bo vsekakor dragocen prispevek k preučevanju dogodkov tistih let v naših krajih. Drugi prispevki tega snopiča *Qualestoria-» pa imajo sodobno vsebino. Licia Chersovani piše o protiatomskih, ekoloških in mirovnih gibanjih v sedanjem obdobju. Gre za razčlenjeno analizo teh gibanj v raznih deželah. Marco Puppini piše o posledicah potresa v Furlaniji. O razvoju ženskega vprašanja pa piše Maria Ca-salini. Razni sodelavci objavljajo ocene nekaterih knjig, ki so izšle v zadnjem času in sicer Edoarda Schotta (Desica) «La passione di Trieste, ottobre 1914 — maggio 1915?>, Luigija Peteanija delo z naslovom «1 connotati del regime dannunziano a Fiumea, Parida Rugafiori o tovarni Ansaldo v času fašistične vladavine, Giulia de Robertisa o diplomatskih pogovorih o vzhodni italijanski meji. Senator Fermo Solari iz Vidma, bivši podnačelnik italijanskega korpusa prostovoljcev za svobodo (CUL) pa piše nekaj polemičnih bodic na račun prirediteljev lanskega simpozija o zgodovini odporništva v Furlaniji, ki je bil v Vidmu. Sen. Solari piše. da so organizatorji čislo pozabili na gibanje *Giutizia e liberta», ki je precej prispevalo v borbi proti nacističnim in fašističnim osvajalcem. MARKO WALTRITSCII uiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiimiiHiiilUirtMtnMmfrtnifflftiutiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiluiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiHiiiHitiiiiiitiiiii Patronat KZ - INAC svetuje Prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje na goratem področju za 50 odst. nižji od ravninskih Vpr.: «Sern aktivni kmet iz dolinske občine in obdelujem terene, ki so v Borštu. Lani so precej povečali prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, tako da sem plačal zase in za ženo 800.000 lir. Vse obroke sem redno plačal, vendar nisem povsem prepričan, če je to pravilno, saj so mi nekateri prijatelji, ki se prav tako ukvarjajo s kmetijstvom, prav v nedeljo m občnem zboru Kmečke zveze v Bo-Ijuncu povedali, da so plačali le 200.000 lir na osebo. Kako je to možno? Gre za pomoto ali je kaka druga razlaga?» L.P. Aktivne kmečke delovne enote plačujejo enake zavarovalne prispevke, ki so določeni po zakonu. Izjemo predstavljajo le kmetije, ki ležijo na goratih območjih, ki so kot taka tudi uradno priznana. V tržaški pokrajini i-majo priznan status goratih področij v celoti devinsko - nabrežin-ska. zgoniška in repentabrska ob- čina, ostale tri pa pri odmeri višine zavarovalnega prispevka smatrajo kot ravninska območja. To pa je v nasprotju s teritorialno razmejitvijo Kraške gorske skupnosti, ki zajema tudi nekatere višje predele tržaške in dolinske občine, saj sta v skupščini KGS zastopani tudi ti dve občini. Da ne bo dvorno/, naj navede mo katastrske občine (comuni censuari), ki se v posameznih u-pravnili občinah prištevajo kot gorato območje: v devinsko - nabre-žinski občini spadajo sem Medja-vas, Devin, Mavhinje, Slivno, Nabrežina in šempolaj; v zgoniški občini Salež, Gabrovec in Zgonik; v repentabrski občini spada Repen; v tržaški občini so gorate v celoti naslednje katastrske občine: Opčine, Bani, Trebče. Lo-njer, Padriče. Gropada in Bazovica: končno v dolinski občini prištevamo kot gorata območja Drago in Gročano. Vsi kmečki zavarovanci iz devinsko - nabrežinske. zgoniške in repentabrske občine so že plačali znižani zavarovalni prispevek (vprašati morajo le povrnitev odvečnega zneska 15.000 lir za zavarovanje proti nezgodam INAIL). vsi tisti neposredni obdelovalci iz tržaške in dolinske občine, katerih zemljišča ležijo v zgoraj omenjenih katastrskih občinah, pa morajo nasloviti na zavod za poenotene kmečke prispevke SCAU prošnjo, da priznajo njihova zemljišča kot gorata območja in da zato znižajo odgovarjajoči zavarovalni prispevek oziroma da povrnejo skoraj 200.000 lir, ki so jih morali plačati po nepotrebnem. Kdor tega še ni storil, lahko še vloži zadevno prošnjo. V vašem konkretnem primeru pa žal ni mogoč noben poseg, saj spadajo vaša zemljišča na območje borštanske katastrske občine, ki pa ni vključena v omenjeni seznam Kraške gorske skupnosti in vam zatorej ne pritičejo privilegiji, ki so predvideni za gorata področja. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Tečaj za otroške bolničarje 13.00 Italijanske kronike 13.30 DNEVNIK 14.00 Pililo Vanče: Čudna smrt gospoda Bensona, 4. del 14.40 Kam greš, s kom in kdaj se vrneš? 15.00 Vzgojna oddaja: Obletnice 15.30 Vsi za enega: Rdečelasa Anna. risani film 16.00 Zdravniki ponoči, 2. del TV filma 16.30 Trije vnuki in majordom 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Neposredni prenos s tvojo anteno 17.10 Marko, risanka 17.30 Pustolovske poti: Gen brez čevljev, 4. del 18.20 Primissima - Kulturne aktualnosti DNEVNIKA 1 18.50 Srečanje z Lucianom Rispo-lijem 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Flash, nagradna oddaja 21.45 Freddo da morire, TV priredba 22.40 Mi dva 23.20 DNEVNIK Drugi kanal 12.30 Opoldanski spored 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vsakemu svoje 14.00 Popoldanski spored 14.10 S. Benedetto del Trento: Kolesarstvo 15.00 Mastro Don Gesualdo, 2. nadaljevanje 16.00 Program za mladino Prvi Mickey Rooney - TV film Čebelica Maja. risanke 16.55 Glasbena oddaja: Dott. Jeckill in Mr. Hyde 17.45 DNEITJIK 2 - Flash 17.50 DNEVNIK 2 - Šport - Iz parlamenta 18.05 Spremenljivo jasno, tednik o turizmu 13.50 Kralii gričev - TV film 19.45 DNEVNIK 2 - Poročila 20.40 Nero Wolfe - TV film 21.35 Filmske novosti 21.40 Stereo 2, glasbena oddaja 22.10 Posebna oddaja iz parlamenta o primeru Giannettini 23.15 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Eurogol: evropski nogometni pokali 23.30 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 16.20 Simfonični koncert 18.00 Veliki večeri, antologija kon certov 18.30 L’orecchiocchio, glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Deželni pro grami 20.05 šport v narodnih igrah 20.40 Neapeljska scena 21.35 Otrok v ljudski tradiciji 22.05 DNEVNIK 3 - Tednik 22.35 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 in 10.05 TV v Šoli 10.00 Poročila 15.40 Šolska TV 17.15 Tillove dogodivščine 17.35 Kuhinja pri violinskem ključu 18.00 Mozaik kratkeg- filma 18.30 Obzornik 18.45 Na sedmi stezi 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 Glasbeni četrtek 21.35 Portret: prof. dr. Stane Mikuž 22.05 V znamenju Koper 13.30 in 15.30 Odprta meja Med današnjo Odprto mejo bodo na spored« med drugim še naslednji prispevki: Začetek drugega pregleda slovenskega filma v Trstu Sestanek SKGZ in Kmečke zveze o razlastitvah za hitro ' cesto Otroški vrtec v Doberdobu Predstavitev knjige o triiških antifašistih 16.00 Otrok in igra 17.00 Rezervirano za najmlajše 18.00 Ponovitev filma 19.30 Eurogol 20.15 Stičišče - Dve minuti 20.30 Prikazen mori v Sohu, film 21.50 Dnevnik danes 22.00 Kdo pozna umetnost? Dnevnik danes Zagreb 17.45 Prvi cvetovi 18.25 Kronika občine Split 18.50 Goli z evropskih nogometnih igrišč 20.00 Politični magazin TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Doma in na tujem; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Psihološki utrinki; 10.10 Koncert; 10.45 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole; 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 Od Milj do Devina - Beležlra; 115.20 Glasba,m peljali; 14,10 Mladi, pred mikrofonom; 14.55 Naš jezik, 15.00 Jugoslovanski izvajalci; 15.30 Za ljubitelje jazza; 16.00 Primorska duhovščina pod fašizmom; 17.10 Mi in glasba; 18.00 četrtkova srečanja; 18.30 Sodobne slovenske novele; 18.40 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 7.25, 13.00, 14.00 Poročila; 6.10 Glasba za dobro jutro; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 13.00 Na valu radia Koper; 13.30 Reportaža, zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaja, kinospored in glasba po željah; 14.30 Juke box; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 16.35 Mladi izvajalci. KOPER (Italijanski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za do- bro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.45 «La mula sveia-riiv«; 9.00 Plošče; 9.15 Tam kjer so bili turbani; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Zmaj; 10.32 Popevka dneva; 10.35 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kim; 11.32 Več kot ena popevka; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lestvica popularnih popevk; 15.00 Zmaj; 15.20 Glasbeni odmor; 15.45 Plošče; 16.00 Književnost in življenje: 10.15 Dalmacija in njene pesmi; 16.32 Crash; 16.55 Knjižna polica; 17.00 Jazzovski prostor, RADIO 1 6.00. 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.03 Almanah; 6.10, 7.40 in 8.30 Glasbena kombinacija; 9.02 in 10.03 Radio anch'io; 11.10 Pisan spored: 11.34 Kozmos 1999, 9. na-dalj.; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Kočija: 13.35 Master; 14.28 ldea SpA; 15.00 Errepiuno, popoldanski spored: 16.00 U Paginone,' zVočna rubrika;' 17.30 Glasbeno razvedrilo; 18.05 Zvočna kombi-načljS;' M8.35 'Zabavajmo se skupaj; 19.30 Radio 1 - jazz 82: 20.00 'Pogled na zaliv: 20.30 Oddaja z O. Lionellom in M. Guardijem; 21.52 Evropski objektiv: 22.22 Au-toradio flasli; 22.27 Fooosfera; 22.50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Iz naših krajev, iz naših sporedov: 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 E-najsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak: 18.00 Z ansamblom Jožeta Burnika; 18.15 Lokalne radijske postaje; 18.35 Maks Strmčnik: Godalni kvartet št. 1: 19.35 Lahko noč, otroci: 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov: 21.05 Literarni večer; 21.45‘Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov'; 22.30 Plesna glasba; 23.03 Lirični utrinki: 23.10 Mozaik lahke glasbe; 00.05 Nočni program. ANTONIiA KOLARIČ: BILJE SV. IVAN *. IN NI GA VEČ Najprej je bil sam pevec, nato je postal pevovodja moškega cerkvenega zbora in ženskega zbora Marijine družbe. Ta dva zbora je združil v močen mešani cerkveni pevski zbor. Bil je delavec in samouk. Po naravi vesel in šaljiv, je z uporno vztrajnostjo pomnožil in dvignil svoj zbor. Razen cerkvenih pesmi jih je učil tudi narodnih in umetnih. Zbor je nastopal na raznih prireditvah. Po prvi svetovni vojni, ko so pregnali iz Sv. Ivana vse naše kulturne delavce in razpustili vse naše kulturno - prosvetne ustanove, je ostal tukajšnjim Slovencem samo cerkveni pevski zbor, ki ga je vodil neutrudljivi Maks Bareto skozi vsa huda leta fašizma. Pevci so ga imeli radi, ker se je znal z njimi tudi nasmejati. Če je naneslo, da so zapeli pri kozarcu vina, jim je nazdravil: «Na zdravje vaše. v grlo naše!« Ko so prepovedali slovensko petje tudi v cerkvi, se je tu pa tam med orgla njem oglasil košček slovenske narodne pesmi ali celo par taktov valčka. Takratni župnik Franc Sila, prava dobriči-ea in zadnji slovenski župnik pri Sv. Ivanu, mu tega ni zameril, pevci in verniki pa so se muzali. To so bile takrat le drobtine, naši pa bi rekli »da u sile zlude tude muhe žre!« Pri cerkvenih praznikih, kot za Božič, Novo leto in Veliko noč so sodelovali mnogokrat pri slovenski maši z vijolinami, še preostali člani nekdanjega Salonskega orkestra, ki je prej deloval v Narodnem domu. Posebno svečano je bilo ob polnočnici, ko se je v cerkvi trlo ljudi, ne samo Svetoivančanov, marveč tudi drugih Slovencev iz ožje tržaške okolice in Trsta. Po končani maši so si pred cerkvijo segli v roke in voščili po stari navadi «an duob’r kompliček!« Drugi dan, na Novega leta dan in to iz leta v leto, dokler so dovolili slovensko petje, kdaj pa kdaj tudi pozneje, nakljub prepovedi, so začeli na koru in vsa cerkev se je pridružila pesmi: «Dan's praznujemo kristjani prvi Novoletni dan. Veselimo se vsi zbrani, vsak raduje naj se zdaj! Ker smo zdravi in veseli ...» Ta pesem je bila nam vsem posebno draga. Se betežnemu se je zdelo, da je res zdrav in vesel. Nam pa je ostala kot odmev na tiste čase in ljudi, ki so samo še spomin, kot je drag spomin tudi Maks Bareto. Iz tistih težkih časov med dvema vojnama in fašizma je še lep spomin na dva kaplana, ki sta službovala v naši fari. Prvi je bil Virgilij Sček. Hodila sem v slovensko osnovno šolo. Naneslo je, da je moral pri verouku nadomestiti župnika. Nepričakovan je stopil v razred, nasmejan in vesel. Hudomušno nas je pogledal in dejal: •Deklice. če boste pridne, vam bom nekaj čital!« Takrat so bili razredi še ločeni po spolu. Pričakovale smo, da nam bo čital kaj iz verouka, pa ni bilo tako. Iz žepa je privlekel knjigo: »Glejte, čital vam bom o Cicibanu, ki je prav tak kot ste vi!« In je začel čitati tako, da nam je pričaral sliko nagajivega Cicibana. Zaverovano smo ga poslušale, tiho kot miške, saj nekaj tako lepega še nismo čule. Tako smo spoznale našega pesnika Otona Župančiča, ki nam je bil pozneje vsa dolga leta fašizma prepovedan. Drugi kaplan, na katerega se vedno s hvaležnostjo spominjamo, je bil dr. Božo Milanovič. Istrski Hrvat je za svoje rojake veliko naredil. Nam Slovencem svetoivan-ske fare je stal vedno ob strani, ko nam je bilo najhuje, da nam j6 rekel, če drugega ni mogel, vsaj tolažilno in vzpodbudno besedo, ki smo jo bili takrat tako potrebni. Iz daljnih časov hranimo v hiši še tri orumenele »pil-dke» (svete podobice) iz 1. 1860., 1870. in 1871. To je še spomin na našo cerkev: »Spomin pene svete izpovedi v farni cerkvi sv. Ivana« in »Spomin perviga svetiga obhajila pri sv. Ivanu«. Te podobice, ki sta jih prejeli prateta in nona so še drag in hkrati trpek spomin na našo cerkev in na čase, ki so minili. Predmestje in okoliške vasi so bile zelo povezane med seboj. Ne samo, ker so govorili isti jezik, marveč ker so poznali drug drugega. Od vaščanov so domačini nakupovali ajdovo moko, mleko, repo in drugo hrano. Iz Križa ali s Kontovela so prihajale in se zjutraj oglašale žene s «plenj’rjam» na glavi, «Ribe, ribe, žjenske, frišne ribe»l Iz Brčinov so jim vozili drva «faše» in »fašine«, da so perice kurile pod kotlom, ko so šjehtale. Ne vem, iz katere vasi z Brega je vrsto let prihajala k Sv. Ivanu »petlat« (prosjačit) drobna ženička. Pri domačinih je bila priljubljena, ker je bila skromna in je rada pripovedovala raz- ne novice. Pri hiši, kjer se je ustavila, je lepo pozdravila «Buh dej, de be j’mele jn de be dale!« Nato je sedla, kjer je bilo kaj prostora, če je bilo toplo poleti, je sedla kar na »škalin« (stopnica) pri vratih in začela: »Dave s'n b'la pri svjete maše, t’n s’n vid'la Jezusa jn njegoveh pjet krvaveli ran, Jezus je zbuadjan na djesnuo stran, ne križe'ga, ne martre'ga, zakaj Jezus je duabrega srca, k’r ga pruosemuo, tu nam da. Prpruosmuo ga ta svjete raj, de ga Jezus n'n daj. Svjete Buh, uače, sin jn svjete duh, tri pršuone an sam Buh. Jezus, Juoief, Marija buode naša kompanija [(drutba) panuače, padnjeve, nimar (vedno) od vekomaj do vekomaj amen!* Za konec, da zaokrožim celoto, še nekaj o podlistku Vladimira Bartola, ki je izhajal v Primorskem dnevniku in o pesmih, ki so jih peli naši nonoti in očetje. Po drugi svetovni vojni, ko smo po tolikih letih vendarle zopet stopili v naš Narodni dom in je v nas zaživi?-, lo upanje, da nam bodo krivice popravili, smo povabili med nas rojaka dr. Vladimira Bartola. Sprejeli smo ga '■ navdušenjem in ljubeznijo, saj je bi! naš človek in zn“.n pisatelj. Nato je začel Izhajati v Primorskem dnevniku njegov podlistek »Mladost pri Sv. Ivanu«, ki nas je ra/očaral, ker srno pričakovali, da bo pisal o našem kraju ui ljudeh. NOGOMET VČERAJ V EVROPSKIH POKALIH RADNIČKI POSKRBEL ŠE ZA EN ČUDEŽ BEOGRAJSKA C. ZVEZDA PRAZNIH ROK POKAL UEFA: niški nogometaši premagali moštvo Dundee United kar s tremi goli razlike - POKAL PRVAKOV: Beograjčani izgubili doma proti Anderlechtu KOŠARKA V PRVENSTVU C-l LIGE Radnički - Dundee United 3:0 (0:0) STRELCI: v 51. in 67. min. Pa-najotovič, v 83. min. Djordjevič iz enajstmetrovke. RADNIČKI NIŠ: Milenkovič: Ga-Vrilovič, Obradovič; Djordjevič, Vo-jinovič, Drizič; Stoijkovič (od 28. min. Radosavljevič), Bojovič, Radosavljevič (od 46. min. Panajo-tovič), Nikolič, Beganovič. DUNDEE UNITED: McAlpine; Holt, Stark. Gough, Hagarty, Na-rey, Bannon (od 74. min. Milne;, Philiph, Kirkwood, Surrock, Dodds. SODNIK: Dočev (Bolgarija) GLEDALCEV: 20.000. RUMENI KARTON: Sturrock (22), Panajo-tovič (84). NIŠ — Neverjetno! Niški Rad-nički se je uvrstil v polfinale pokala UEFA. Niško moštvo, ki zelo slabo igra v državnem prvenstvu, saj je na 16. mestu lestvice in se na vse kriplje bori za obstanek v ligi, je v tem pokalnem tekmovanju izredno uspešno. In ne samo to: Radnički je tudi še edino jugoslovansko moštvo, ki je ostalo v konkurenci enega od treh pokalov. Potem ko so niški nogometaši izločili Napoli, Grasshoppers in Fe-yenoord, so tokrat poskrbeli še za en pravi podvig. Zasluženo so namreč izločili še ekipo Dundee United. Podvig je še večji, če pomislimo, da so varovanci trenerja Dušana Nenkoviča v prvem četrtfinalnem srečanju na Škotskem izgubili kar z 0:2. Včeraj pa je Radnički igral odlično predvsem v drugem polčasu. Prvi del tekme se je namreč končal brez zadetkov, čeprav sta imela Stoijkovič in Nikolič dve izredni priložnosti za zadetek. V nadaljevanju pa so Nenkovičevi varovanci igrali kot prerojeni. Zlasti posrečena je bila menjava, ki jo je izvedel niški trener v drugem polčasu, ko je na igrišče poslal POKAL PRVAKOV (Četrtfinalni izidi) • C. ZVEZDA BEOGRAD (JUG.) -Anderlccht Bruselj (Bel.) 1:2 Prva tekma 1:2. Kval.: Ander-lecht • Aston Villa (Angl.) - Dinamo Kijev (SZ) 2:0 Prva tekma 0:0. Kval.: A. Villa • Ba\ern Miinchen (ZRN) - ...... Universitatea (Rom.) 1:1 Prva tekma 2:0. Kval.: Bayern • CSKA Sofija (Bol.) -‘"Liverpool (Angl.) 2:0 po podaljških Prva tekma 0:1. Kval.: CSKA POKAL POKALNIH PRVAKOV (Četrtfinalni izidi) • Eintracht Frankfurt (ZRN) - Tottenham (Angl.) 2:1 Prva tekma 0:2. Kval.: Totten-ham • Dinamo Tbilisi (SZ) • Legia Varšava (Pol.) 1:0 Prva tekma 1:0. Kval.: Dinamo • Porto (Port.) - Standard Liege (Bel.) 2:2 Prva tekma 0:2. Kval.: Standard • Barcelona (Šp.) - Lokomotiv Leipzig (NDR) 1:2 Prva tekma 3:0. Kval.: Barcelona POKAL UEFA (Četrtfinalni Izidi) • RADNIČKI NIŠ (JUG.) -Dundee United (Škotska) 3:0 Prva tekma 0:2. Kval.: Radnički • Kaiserslautern (ZRN) - Real Madrid (Šp.) 5:0 Prva tekma 1:3. Kval.: Kaiser-slantcrn • IFK Gotehorg (šve.) - Valencia (Šp.) 2:0 Prva tekma 2:2. Kval.: Goteborg • Neuchatel \amax (Švl.) - Hamburger (ZRN) 0:0 Prva tekma 2:3. Kval.: Hamburger Panajotoviča namesto poprečnega Radosavljeviča. Prav Panajotovič je namreč že v 51. minuti dosegel prvi zadetek za domače moštvo, nato pa je v ®7- min. še podvojil. Odločilni gol Pa je padel sedem minut pred koncem. Vratar gostov McAlpine je hamreč zružil na tla Panajotoviča, sodnik je za domače dosodil enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Djordjevič. Bilo je to zmagoslavje za niško ekipo in uvrstitev v polfinale. C. zvezda — Anderlecht 1:2 (1:1) STRELCI: v 33 min. Hofkens, v 45. min. D. Savič iz enajstmetrovke, v 60. min. Vercauteren. CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Simeunovič: Krmpotič, Lj. Stojanovič; Milovanovič, Borovnica, Jurišič; Petrovič, Jankovič, D. Savič, B Djurovski, šestič. ANDERLECHT BRUSELJ: Muna fon; Peruzovič, Broos, Lozano, De Groote, Vercauteren, Degreef. Hof kens, Beverts (od 7.3. min. Peturs-son), Geurts, Brylle (od 50. min. Glautens). SODNIK: Casarin (Italija) GLEDALCEV: 100.000. RUMENA KARTONA: Hofkens (53), Geurts (78 min.. BEOGRAD — Pred nabito pol him stadionom beograjski Crveni zvezdi ni uspel podvig, da bi se u-vrstila v polfinale pokala prvakov. Potem ko so Beograjčani v gosteh Proti Anderlechtu izgubili z 1:2, so jih Belgijci z enakim izidom pre lagali tudi sredi Beograda. Stankovičevi varovanci so tokrat igrali zelo slabo in gostje bi lahko zmagali z večjo razliko, saj so v Prvem polčasu z Lazom zgrešili tudi enajstmetrovko, proti koncu srečanja pa so zamudili vrsto u-godnih priložnosti za gol. (n. b.) SREDNJEEVROPSKI POKAL Osijek - Haladas 3:0 (3:0) Disciplinski ukrepi MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v prvi italijanski ligi izključila za eno kolo Bergomija (Inter), Bra-glio (Catanzaro), Di Sommo (Avelimo) in Icardija (Milan) Peru premagal Borussio LIMA — V okviru priprav na svetovno nogometno prvenstvo .ie Peru, ki nastopa v isti izločilni skupini skupaj z Italijo in Poljsko, v prijateljskem srečanju z 2:0 (1:0) premagal zahodnonemško Borussio. Gola sta dosegla Da La Rosa (21. min.) in Uribe (70. min.). Antognoni lahko igra FIRENCE — Po nasprotujočih si izjavah zdravnikov iz prejšnjih dm glede povratka Antognonija na nogometna igrišča, so včeraj potrdili, da kapetan florentinskega prvoligaša lahko igra. To .je izjavil Jadran bo gotovo igral v «play-offs» Fornaciari ali Pachera nasprotnik jadranovcev? - V soboto v Padovi Po sobotni tekmi, v kateri je Jadran premagal Fiammo iz Bočna, je sedaj matematično gotovo, da bodo naši fantje igrali v «nlav-offs* in se tako borili za prestop v B ligo. Vprašanje je samo ali bo njihov nasprotnik Pachera iz S. Bonifacia ali pa Fornaciari iz Reg-gio Emilie. Toda še pred «play-offs» Dodo morali jadranovci igrati tri prvenstvene tekme, vendar .je sedaj že jasno, da drugega mesta ne bodo mogli osvojiti. Prav zaradi tega je odpadla motivacija in za Jadran bodo vse tri tekme težke. Koncentracija popusti, kajti miselnost je hočeš nočeš uperjena v naprej, se pravi v «play-off», ki bo dejansko odločal o nadaljnji usodi Jadrana. Toda kljub temu bo že naslednja tekma z ekipo Autopiu iz Padove odločila, s kom bo Jadran igral v nevrokirurg, ki je Antognonija operiral takoj po poškodbi 23. novem-1 zadnjem delu prvenstva. Če bo pre-bra lani. I magal Autopiu, tedaj bo igral s KOŠARKA DREVI V PADOVI V K0RAČEVEM POKALU Šibenčani proti nevarnim Francozom Srečanje Šibenka-Lifrioges se bo pričelo ob 20.30 - Favorita ni PADOVA — V Padovi je vse nared za današnji veliki finale Ko-račevega pokala, v katerem se bosta ob 20 30 spoprijeli peterki Ši-benke in Limogesa. Uvrstitev teh dveh moštev v današnji finale predstavlja nedvomno veliko presenečenje. Še najbolj presenečeni so verjetno ostali prav organizatorji, ki so pričakovali, da bo- eden od dveh finalistov neko italijansko moštvo. In prav Šibenka je poskrbe* 1 * * * * * * * IX. a za veliko presenečenje, s tem. da je v četrtfinalni skupini premagala ekipo Acque Fabie. V drevišnjem srečanju ni izrazitega favorita. Šibenka je sicer doslej v tem pokalu zelo ugodno presenetila, nima pa večjih evropskih izkušenj. Res Je, da so Jarič, Ljubojevič in Ma cura (sicer v drugih klubih) dovolj izkušeni za tako zahteven nastop. Tudi veteran Marelja bo verjetno še kako koristen trenerju Faruku Kulenoviču. Drevišnja tekma pa bo predvsem lepa priložnost za mladega Dražena Petroviča, da pokaže, česa je zmožen Petrovič nam-rečT 'ččlfe' /a !'gbtoy(f najbolj per-pektivnega košarkarja v Jugoslaviji. Ne gre pa pozabiti niti na Slavico, ki je predvsem v napadu zelo nevaren. Limoges je neznanka v evropskem merilu. Moštvo pa sestavljajo nekateri odlični košarkarji. Predvsem velja omeniti Američana Murhpyja, ki je najboljši strelec francoskega prvenstva z 28 točkami poprečno na tekmo. Murpliy je prav soboto v prvenstvu dosegel 50 točk. V tej ekipi igra tudi Kiffin, ki je pred leti nastopal v italijanskem prvenstvu. Dokaj nevaren pod košema je reprezentant Faye (208 cm), igro pa vodi izkušeni Senegal. Skratka, drevi v Padovi se obeta ogorčen boj. Tujke boljše PESCARA — V prijateljskem košarkarskem srečanju .je ženska se lekcija tujih igralk sinoči z 91:78 premagala italijansko državno reprezentanco. ki se je vseskozi učinkovito in borbeno upirala boljšim nasprotnicam. KOLESARSTVO liRf.NSivO JAlJKANcKO MORJE Knetcmann znova prevzel vodstvo SAN BENEDETTO DEL TRONTO — Z zmago v četrti etapi (na kronometer) kolesarske dirke Tiren-sko - Jadransko morje, je Nizozemec Gerrie Knetemann tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici. Knete- mann, ki je bil najhitrejši tudi v predetapi v Cerenova Costantica, je tako dokazal, da je med specialisti na kronometer, ki jih na tej dirki ni malo, res najboljši. Fran-cesco Mcser in Giuseppe Saronni sta zasedla drugo oz. tretje mesto, torej v obratnem vrstnem redu kot v predetapi. Znova pa se je odrezal mladi Američan Greg Le-mond, ki je bil po 3. etapi nepričakovano v vodstvu. VRSTNI RED 4. ETAPE 1. Knetemann (Niz.), ki je 18 km prevozil v 22’27” s poprečno hitrostjo 48,108 km na uro 2. Moser (It.) 22'38” 3. Saronni (It.) 22’47” Konec ledna v dijaškem domu Seminar za zamejske športne delavce Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije prireja s sodelovanjem Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in s Koroško športno zvezo seminar za zamejske športne delavce, in sicer v soboto, 20., ter nedeljo, 21. t:m.yv prostorih tržaškega dijaškega doma. Program: SOBOTA, 20. MARCA 14.30: shod udeležencev seminarja; 15.00: «Narodnostni trenutek pri vodstvu slovenskega športnega društva* — predava dr. Odo Kalan; 17.00: «Gospodarski pristop pri vodenju društva* — okroglo mizo vodi Franko Vitez: NEDELJA, 21. MARCA 9.00: «Organizacija vrhunskih prireditev ter športnih manifestacij* — predava Zoran Na-prudnik; 11.00: «Osvetlitev lika sodobnega managerja ter ostalih funkcij v društvenem odboru* — predavata Zoian Naprudnik in prof. Ivan Peterlin. na startu prehitel Francoza Duclo-sa Lassalla in Renea Bittingerja. Keliy je tako tudi ohranil vodstvo v skupni razvrstitvi s sekundo prednosti pred Lassallom in 28 sekundami pred Nizozemcem Osterbo-sciiom. HOKEJ NA LEDU V SKUPINI C Tudi Jugoslovani na SP JACA — V Španiji se bo danes začelo svetovno hokejsko prvenstvo v skupini C, v kateri poleg Jugoslavije igrajo še Španija, Japonska, Belgija, Madžarska. Danska, Južna Koreja in Francija. Jugoslavija. ki je trdno odločena. 4a se vrne v B skupino (v katero vodita prvo ali vsaj drugo mesto), bo uvodno tekmo odigrala danes zjutraj proti Japonski. Pachero, če bo izgubil, tedaj se bo spoprijel s Fornaciari jem. Naslednje vprašanje, ki se postavlja, je, s kom bi bilo bolje igrati v «play-offs»: s Pachero ali For-naciarijem, pri čemer je treba še posebej upoštevati, da bi se v vsakem primeru morebitna tretja tekma igrala na igrišču nasprotnika. Kot smo slišali, so fantje bolj naklonjeni spopadu s Pachero, medtem ko je trener Jože Splichal dejal takole: «Gotovo je, .da je Pachera precej slabša ekipa od Fornaciarija. Toda prav tako je res, da nam igra Pachere ne leži. Fantje so sicer proti Pacheri maščevalno razpoloženi, ker so bili letos dvakrat premagani, vendar je to tudi dvorezni nož: živčnost lahko prevlada nad maščevalnostjo in poraz je v takem primeru neizbežen. Po dru gi strani pa imam občutek, da je pri Fornaciariju prav obratno, se pravi, *da z nami neradi igrajo oziroma da jim naša igra ne ugaja in bi oni utegnili postati živčni...* /Toda vsa ta ugibanja ne pomenijo dosti. Ne glede na vse to se bomo morali v ”play-offs” zelo dobro pripraviti in se boriti za zmago. Edino, kar je neizpodbitno dejstvo, .je to, da imata obe nasprotni ekipi dvetretjinsko prednost igri-! šča. Zato bo treba dosti dela in požrtvovalnosti, toda zmaga ali ne — v ”play-offs” bodo naši fantje odigrali lepe in kakovostne tekme. In če nas bo občinstvo podprlo ta ko. kot se je to zgodilo preteklo soboto, tedaj res lahko računamo na šestega igralca!* Mladinska vrsta Italije izenačila, «plavi» izgubili HEF3RENVEN (Nizozemska) — Na svetovnem mladinskem prvenstvu- v hokeju na ledu .je včeraj Italija igrala neodločeno proti Nizozemski (2:2), Jugoslavija pa je zgubila proti Danski (3:7). Ostala izida: Avstrija Francija 4:3, Norveška Japonska 4:2. «PROPAGANDA» Bor — Inter 1904 49:43 (28:26) BOR: Burolo 2, Civardi 16 (2:5), Barini, Barut. Mosetti 1 (1:5), Kovačič 4, Žetko 2, Lippolis 16 (2:4), Pertot 8 (4:6), Trampuš. Mlada Borova vrsta je po dokaj izenačeni tekmi le strla odpor nevarnih košarkarjev Interja 1904. «Plavi» so tokrat igrali dobro predvsem v prvem polčasu, ko jim je uspelo prehiteti nasprotnika, ki si je v uvodnih minutah priigral zanesljivo prednost desetih točk. V drugem delu tekme so naši igrali bolje od nasprotnikov in zanesljivo zmagali s šestimi točkami. V Borovih vrstah bi tokrat pohvalili Civardija, Lippo-lisa in Burola. (Cancia) PRIJATELJSKA TEKMA KADETOV Borovci boljši od Koprčanov Bor - Koper 93:66 (45:42) BOR: Comar 6, Vascotto 4, Zac-caria 6, Tavčar 13 (1:7), Bradas- si 19 (3:5), Tremul 20, Maver 5 (1:3), Furlan 6 (2:3), Semen 8 (0:6)J De Carli 2, Žerjal 4. KOPER: Jovanič 12 (0:4), Vodel 14 (0:1), Stojkovič 23 (3:9), Logar, Ljubič 8, Rakar, Pinter, Lozej 7 (1:3)-, Vukovič, David, Forte 2, Novak. '• SODNIK: Ožbolt. PM: Bor 7:24, Koper 4:17. Včeraj sta se v prijateljski košarkarski tekmi spoprijeli kadetski peterki Bora in Kopra in fako navezali prve prijateljske stike. V prvem polčasu so bili boljši gostje, v nadaljevanju pa borovci, ki so tudi zasluženo zmagali. , Med posamezniki sta se izkazala borovec Bradassi in Koprčan Stojkovič (Max) Športno društvo Primorje izreka glnboko sožalje članu Renatu Bla-žonu ob izgubi dragega očeta. ATLETIKA NA NEDELJSKIH KROSIH ADRIEVKE USPEŠNE Najboljši sta bili Niariza Viller in Lara Nliiano To nedeljo je bila za atlete Adrie med najzahtevnejšimi v letošnji zimski sezoni. V Palmanovi je bilo deželno prvenstvo v krosu v moški in ženski kategoriji dečkov in kadetov, kjer so nastopili štirje adrievci, ki so si nastop zagotovili na pokrajinskem prvenstvu, medtem ko je šest atletov lonjerskega društva nastopilo na mednarodnem krosu v kraju Musi blizu Barda. Za nekatere je bil to zadnji test pred nastopom na državnem prvenstvu UISP v krosu, ki bo to nedeljo v Civitavecchi. Reči moramo, da so vsi opravili ta zadnji »izpit* dokaj uspešno. Od vseh nastopajočih sta gotovo največ pokazali Mariza Viller ter Lara Milano, medtem ko se je v moški konkurenci dobro odrezal Ivan Komal. Villerjeva, ki je nastopila na deželnem prvenstvu, je zopet pokazala lep napredek, saj se je v konkurenci več kot 100 najboljših deželnih atletinj uvrstila na odlično peto mesto (kot druga Tržačanka), kar lil IIIIIMHI t III Hlinil III MIHI IIIIHItlltlllllMllIllllIlii umi Hlinili um umi,,, ■)||||||||||ltn||| SMUČANJE V BAD KLEINKIRCHHEIMU Brata Mahre nedosegljiva Stenmark šele sedemnajsti - Jugoslovani in Italija* ni slabi ■ V soboto in nedeljo v Kranjski gori BAD KLEINKIRCHHEIM - Včerajšnji predzadnji veleslalom letošnje sezone za svetovni pokal ni potekal v znamenju dvoboja Stenmark-Phil Mahre, kot je bilo pričakovati, ampak kar v znamenju «družinske-ga» obračunavanja med ameriškima dvojčkoma. Hitrejši je bil tokrat Steve Mahre, ki je bil za sedem stotink sekunde boljši od brata, kateremu bi edinole prvo mesto prineslo nove točke. Stenmark pa je z dvema izredno slabima vožnjama pristal šele na 17. mestu, po več kot 3 sekundah zaostanka za zmagovalcem. Tudi jugoslovanski vrsti včeraj ni šlo. Križaj, ki je upal na nove točke, da bi se lahko približal Švicarju Gaspozu na tretjem mestu, je svojo uvrstitev še poslabšal. Isto se je primerilo tudi Franku. Tako Križaj kot Franko sta bila slabša v drugi vožnji. Po prvem spustu je bil namreč Križaj deveti, Franko pa 14., ob koncu pa sta zasedla poprečno 12., oz. 20. mesto. Med Italijani je bil najboljši Alex Giorgi (sedmi), Bruno Nockler pa je pristal daleč za njim (15. mesto). Na startu šč. je včeraj, predstavile? samo 48 smučarjev, ki so se sedaj že preselili v Kranjsko goro, kjer bosta v soboto in nedeljo na sporedu slalom in veleslalom. VRSTNI RED 1. S. Mahre (ZDA) 2’34”16 2. Ph. Mahre (ZDA) 2’34”23 3. Zurbriggen (Švica) 2'34”71 4. Girardelli (Luks.) 2’34"99 5. Enn (Avst.) 2’35”70 6. Fournier (Švi.) 2'35”72 7. Giorgi (It.) 2'36"38 8. Wenzel (Licht.) 2’36”48 9. Hangi (Švi.) 2’36”59 10. Jaeger (Avst.) 2'36”69 12. Križaj (Jug.) 2'36”99 15. Nockler (It.) 2’37”14 20. Franko (Jug.) 2'38"26 21. Benedik (Jug.) 2’38"32 23. Kuralt (Jug.) 2'38"84 26. Cerkovnik (Jug.) 2'40"15 LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL V VELESLALOMU 1. Ph. Mahre in Stenmark 100, 3. Gaspoz (Švi.) 61, 4. S. Mahre (ZDA) 60, 5. Zurbriggen (Švi.) 56, 6. Girardelli (Luks.) 54, 7. Križaj (Jug.) 45, 8. Enn (Avs.) in Fournier (Švi.) 43, 10. Strolz (Avs.) 40. SKUPNA LESTVICA ZA SP 1. Ph. Mahre (ZDA) 299, 2. Stenmark. (Šve.) 210, 3. S. Mahre (ZDA) 177, 4. Miiller (švi.) 132, 5. Podbor-ski (J$a0.), 115, 6. Wenzel (Lich.) 107, 7. Weirather (Avs.) 97, 8. Girardelli (Luks.) 93, 9. Zurbriggen (Švi.) 85, 10. Gaspoz (Švi.) 83, 12. Križaj (Jug.) 75. je doslej najboljša uvrstitev slovenskih atletinj na podobnih tekmovanjih. O vrednosti te uvrstitve naj še dodamo, da atletinja nastopa v tej kategoriji prvo leto. V Bardu pa je presenetila Lara Milano, ki je na mednarodnem krosu celo zmagala s taktično učinkovitim tekom, s čimer je strla odpor še tako požrtvovalnih nasprotnic. Tekmovanje, na katerem je nastopilo več kot 150 atletov desetih deželnih ter treh društev iz Slovenije, je našim atletom naneslo še zelo dobro tretje mesto Komarja ter deseto Andreja Batiča, poleg šestega ter osmega mesta Ruzzierja oziroma Flavia Milana med člani. Ob koncu tekmovanj v Beneški Sloveniji je sledila zakuska ter nagrajevanje, ob koncu katerega se je med gorami ter Tersko dolino še dolgo razleglo italijansko in slovensko petje vseh nastopajočih, ki so s tern dokazali svojo voljo po navezavi še tesnejših stikov med sosednima narodoma ter zamejci, kar je bil pravzaprav glavni cilj tega športnega dneva, ki bo vsem ostal še dolgo v spominu. REZULTATI IZ PALMANOVE Deklice (900 m): 5. Mariza Viller. Dečki (1500 m): 54. Daniele Gia-comini. Kadeti (2000 m): 36. Marko Saksida, 92. Maks Viller. REZULTATI IZ BARDA Dečki (1972/73 ; 600 m): 1. I. Bla-sutto (DOM-GO) 1’53”; 3. Ivan Komar (Adria) 1’58”; 10. Andrej Batič C Adria) 2T5”. Dečki (1970/71: 600 m): L G. De-voti (Xavier) 1’37”; 13. David Milano (Adria) 2’06”. Deklice (1971/72; 600 m): 1. Lara Milano (Adria) 1’55”. Člani (3300 m): 1. I. ščir (EGŠC-GO) 10T2”; 6. F. Ruzzier 12’08"; 8. Flavio Milano (oba Adria) 12’21”. V nedeljo, 21. t.m., čaka v Civitavecchi naše atlete še zadnja letošnja tekma zimske sezone, in sicer Lara Milano, Mariza Viller ter Fa-bio Ruzzier. (R.F.) Huda kazen za odbornika Sassona RIM — Disciplinska komisija italijanske rokometne zveze je s seznama odbornikov ekipe Sasson Jeans zbrisala Maria Biassaneseja, ki je po tekmi Sasson Jeans - Ja-corossi skupaj s Pacejem in Cola-vittijem napadel sodnika. RIM — Evropska boksarska zveza je javila, da se bo evropski prvak v težki kategoriji, Francoz Lu-cien Rodriguez, 2. aprila pomeril z Luksemburžanom Mikanotn Popovičem. Sreča nje bo veljalo za evropski naslov. «llllllllllllllllltllllltlllltlMI«|imrillllllllMIIIIIIUIIIIItllll||||||IIIIIIIIIIIIIIIMHUUIIIIIIIIIIIIIIIUHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIItlliimilllllllllllllllMllllllflll|||lll||||||||||||||||||||||Mllliflll||||f||||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| Visentini (It.) 22,,55” Willems (Bel.) 22’58” Lemond (ZDA) 22’59” Hinault (Fr.) 23'02” SKUPNA LESTVICA Knetemann (Niz.) Saronni (It.) Moser (It.) Lemond (ZDA) Hinault (Fr.) 16.18'26” po 13” 17” 20” 1’04” Irec Kelly ohranil vodstvo na dirki Pariz - Nica LA SEYNE SUR MER (Francija) — Irec Sean Kelly je bil najhitrejši v zaključnem naletu 5. etape kolesarske dirke Pariz - Nica ter je SMUČANJE NA TRŽAŠKEM PRVENSTVU Naši tekmovalci so se izkazali Zasedli so vrsto visokih mest ■ Dobra uvrstitev Devina in Mladine na društveni lestvici V nedeljo je bilo na Piancavallu tekmovanje za 17. »Trofejo Tomma-sini», ki sta se ga udeležila tudi SK Devin in ŠD Mladina, ki sta žela zelo dobre uspehe. Vreme je bilo organizatorjem naklonjeno, nasprotno od lanskega leta, ko je megla povzročila precej težav tako tekmovalcem kot organizatorjem. Poleg tega je bilo poskrbljeno za tri proge, ir sicer je bila najdaljša za moške, približno 200 metrov krajša za ženske, najkrajša pa je bila, seveda, za najmlajše «baby-sprint», za medvedke v ženski in moški kategoriji. Proge so bile dokaj zahtevne in tu je lahko vsakdo pokazal svoje zmožnosti. Tega tekmovanja se je udeležilo kar 9 društev, katera je zastopalo 600 tekmovalcev; ti so se pomerili tako v alpskih, kot v nordijskih disciplinah. Kot društvo se je SK Devin uvr- •I1H1IIIIIII,IIII*II****IIIIHIIMI,,,I,,,,II »HlllllllllllllllimilllllllUIIMIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMmiMMUlMMIIIUMIIIIIIIMIIIIIIHIIinilllllllllllll ODBOJKA V PRVI ZENSKI DIVIZIJI Kontovelovi ekipi slovenski derbi Kontovel — Breg (15:5, 15:1, 15:7) KONTOVEL: Antoni, Ban, Silvana in Bomilda Daneu, Gerbini, Kemperle, Pertot, Prašelj, Starc, Ukmar in Umek. BREG: Corsini, Kocjančič, Mar-sich, Mauri, Pečenik, Sancin, štrain, Šturman in Žerjal. Kontoveike so z lahkoto osvojile slovenski derbi z Bregom po samih treh setih igre. Zmagale so povsem zasluženo, saj so pokazale mnogo boljšo in učinkovitejšo igro od Bre-žank. Z'asti so se tokrat izkazale mlajše igralke, ki so dobro opravile svojo nalogo. T- G, Soča — Tradicart 0:3 (3:15, 13:15, 8:15) SOČA: Černič, Carli, E. in A. Ma raž, Ferlat, Conzutti, Zavadlav, Vi-sentin. Devetak. V nedeljo so se odbojkarice ŠZ So ča pomerile z ekipo Tradicart iz Gradišča. Doživele so svoj tretji poraz, toda tokrat bi bil lahko končni rezultat 1:3, saj so izgubile drugi set le za dve točki. Upajmo, da bodo imela naša de- 3:0|kleta več sreče jutri v Tržiču, ko ' bodo igrala proti tamkajšnji ekipi. I. F. ŽENSKA D LIGA Sloga — Inter 1904 0:3 (5:15, 11:15, 8:15) SLOGA: Adam, Benčina, Debenjak, Kovačič, Križmančič, Malalan, Sosič, Vidali. Tokrat je Sloga igrala eno svojih najslabših tekem v tem delu prvenstva. Odpovedal je predvsem sprejem in to so nasprotnice izkoristile z močnimi in točnimi servisi. Slo-gašice so zgrešile tudi precej servisov, ki pa so kot v vsaki drugi tekmi glavnega pomena. Nasprotnice so imele dobro obrambo, glavni vzrok za poraz pa je v glavnem maloštevilna prisotnost igralk na treningih. (Martina). POKRAJINSKE MLADINSKE IGRE A. Martin Slomšek — Carli 2:0 (15:5, 15:11) A. M. SLOMŠEK: Gruden, Kemperle, Klemše, Kojanec, Križmančič, Malalan, Paulina, Pertot, Stopar. V ponedeljek so se začele tudi za dijakinje učiteljišča odbojkarske tekme v okviru pokrajinskih mladinskih iger. Prvo tekmo so odigrale proti italijanskemu trgovskemu zavodu in precej prepričljivo zmagale. Ekipa, ki jo setavljajo mlade igralke (pod 17. letom), je pokazala zanesljivo in lepo igro in tako popolnoma onemogočila in zmedla nasprotnice, ki so po večkratnih poskusih upiranja klonile. Martina NOGOMET Danes Kras — Sovrana Danes ob 19. uri se bosta v Rep-nu v trening tekmi pomerili nogometni enajsterici domačega Krasa in Sovrane. Domačinom se bo da nes zvečer ponudila lepa priložnost, da preverijo trenutno formo pred prihodnjimi zelo zahtevnimi prvenstvenimi srečanji v trdem boju za obstanek v ligi. Pred seboj jim bo stala solidna ekipa Sovrane, ki nastopa v prvi amaterski ligi in razpolaga z izkušenimi nogometaši. (Z.S.) stil na 4. mesto s 687 točkami. ŠD Mladina pa na 5. mesto s 346 točkami. Uvrstitve slovenskih tekmovalcev so bile take: BABY- SPRINT 3. Pieri (Devin), 5. Sossi (Mladina) CICIBANKE 10. Purič, 17. Verč, 18. Gabrovec (vse Devin) MEDVEDKE 7. Pieri (Devin), 8. Škabar (Mladina) MLADINKE 7. Paulina, 10. Škerk (obe Devin) ČLANICE 11. Boneta (Mladina) AMATERKE 10. Paulina (Devin) DAME 2. Bogateč (Mladina) BABY - SPRINT 3. Taučar, 6. Šuber (obe Mladina) MIŠKI 3. Paulina (Devin), 10. Sossi (Mladina) 11. Škerk (Devin) MEDVEDKI 10. Zidarič, 11. Paulina, 12. Zidarič, 14. Franza, 21. Kralj, 22. Dolhar (vsi Devin), 26. Cosoli, 27. Taučar (oba Mladina) CICIBANI 12. Antonič, 14. Škabar (oba Devin) MLADINCI 18. Sedmak. 19. Štefančič, 22. Vodopivec, 26. Sedmak, 29. Starc (vsi Mladina), 33. Zidarič (Devin), 34. Pangerc, 36. Kralj, 38. Žerjal (vsi Mladina), 43. Tomasini (Devin) ČLANI 26. Starc (Mladina) AMATERJI 3. Sossi (Mladina). 14. Paulina (Devin), 15. Boneta, 19. Peric (oba Mladina) 21. Paulina (Devin) VETERANI 10. Rebula, 12. Kosmina. 19. Pieri, 25. Purič (vsi Devin), 27. Škabar, 29. Pangos (oba Mladina) TEK MIŠKI 2. Antonič (Devin) MEDVEDKI 1, Pernarčič, 2. lori (oba Devin) MLADINCI 1. Legiša, 8. Gruden (oba Devin) ČLANI 1. Antonič (Devin) MEDVEDKE 1. Gabrovec (Devin) PIONIRKE 1. Sardoč (Devin) DAME 1. Terčon, 4. lori (obe Devin) NOGOMET POKAL AFRIKE Tudi Alžirija izločena TRIPOLIS — V polfinalu nogometnega tekmovanja za afriški pokal je prišlo do novega presenečenja, saj je Gana s 3:2 nepričakovano odpravila enega izmed favoritov, Alžirijo. Na tbm tekmovanju je prvo neprijetno presenečenje pripravil Kamerun, ki ji ravno skupaj z Alžirijo med finalisti SP v Španiji. Tekma proti Gani se je končala po podaljških (v regularnem delu srečanja je bil rezultat 2:2, v p.p. 1:1). V finalu v petek se bo Gana pomerila z Libijo, ki je v drugem polfinalnem srečanju z 2:1 (1:1) odpravila Zambijo. OBVESTILA ŠZ Sloga - planinski odsek priredi v nedeljo, 21. marca, spominski vzpon na Porezen (Cerkno). Zbirališče na Opčinah pred Hranilnico in posojilnico ob 6. uri. * # * TPK Sirena sporoča, da bo SVBG priredila v nedeljo, 21. marca, regato za consko selekcijo za deskarje, veljavno za italijansko prvenstvo in sicer v razredu II, DIV IYRU. Regata bo pied barkovljanskim por-tičem. Vpisovanje do 20. ure v soboto, 20. marca, na sedežu bar-kovljanskega društva. Za morebitne druge informacije se zainteresirani lahko obrnejo do predstavnikov TPK Sirena. # # # ŠD Mladina — smučarski odsek priredi v nedeljo, 71. t.m. avtobusni izlet na Nevejsko sedlo ob priliki smučarskega tekmovanja, ki ga organizira SPD Gorica. Vpisovanje pri odborniku Taucerju na Opčinah — tel. 212936 in pri odbornici Silvi v trgovini »Pri kostanju* v Križu. Odhod z Opčin iz- pred Central bara ob 5.45 in iz Križa izpred spomenika ob 6. uri. • • • ŠD Breg priredi v nedeljo, 21. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo ob priliki smučarskega tekmovanja, ki ga jnrganizira SPD Gorica. Odhod iz Doline ob 5.45, iz Boljunca ob 6. uri in iz Boršta ob 6.15. * * » Občni zbor SPK ČUPA Slovenski pomorski klub ČUPA iz Sesljana sporoča, da bo 10. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 26. marca 1982, ob 20. url v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška, 20 v Trstu. DNEVNI RED: Poročila predsednika, tajnika ii blagajnika Poročilo nadzornega odbora Razrešnica Razno Vabljeni so vsi člani, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo. ODBOR Pohod na Snežnik Prejšnji konec tedna je bil v organizaciji PD Ilirska Bistrica na sporedu Vlil. tradicionalni zimski pohod na Snežnik v spomin na hude boje. ki so se tu odvijali v snegu in mrazu med osvobodilno bor bo. Pohod je vsestransko uspel. V nedeljo so se ga udeležili tudi zamejski planinci SPDT in Sloge. Vzpon je bil nekoliko otežkočen zaradi komaj zapadlega snega in vetra. ki nas je spremljal vso pot. proti vrhu pa smo komai premagovali vedno močnejše sunke. To pa vendarle ni predstavljalo nepremostljive ovire, saj smo se vzpenjali z navdušenjem in občudovanjem prekrasne narave, ki nas ie obdajala prav do zavetišča na vrhu Snežnika. Med potjo se nam je nudil razgled na vse strani, od Triglava do Kvarnerskega zaliva. V zavetišču na vrhu Snežnika je eden izmed planincev po kratkem govoru o pomenu tega zimskega vzpona, predal smučarjem venec, ki so ga položili pred spomenik pa dlim v NOB na Sviščakih Po tej kratki svečanosti smo se vrnili v dolino. Kljub maloštevilnim udeležencem ni manjkalo veselega razpoloženja in dobre volje ter za- doščenja ob premagovanju težav. Miryam Hvala * * * V nedeljo pa bo na sporedu, v organizaciji PD Cerkno, zimski pohod na Porezen v spomin na boje IX. korpusta NOV in PVJ z Nemci marca in aprila 1945 in na žrtve bitke na Poreznu 23. marca 1945. SPDT vabi svoje planince, da se pohoda udeležijo. Avtobusni izlet prireja PD Sežana, zbirališče pa je ob 6. uri na avtobusni postaji v Sežani. Primerna je zimska oprema, skupno pa bo od tri do štiri ure hoje. Pj-ratek v Sežano bo med 19. in 2u. uro. Kdor bi se rad udeležil avtobusnega izleta, nai telefonira odborniku Mahu Miliču (tel. 229-258) v večernih urah. Poltrda se bodo udeležili tudi planinci Sloge. Izlet za najmlajše SPDT prireja v nedeljo, 21. t.m.. v okviru delovanja športne šole, izlet na Volnik. Pravzaprav bosta to dva vzporedna izleta. Za osnovnošolce bo zbirališče ob 9. uri na Trgu Oberdan, odhod avtobusa proti Repnu pa ob 9.15. Od tu se bo mladina v spremstvu vodičev podala m sprehod na Volnik. Povra- tek na Trg Oberdan je predviden za 17. uro. Za predšolske otroke pa bo zbirališče ob 10. uri pred gostilno *Križman» v Repnu, ob 10.15 se bodo vsi skupno Dodali na sprehod po bližnjih kraških stezah. Vsi bodo na koncu izleta prejeli topel čaj. Prijavnice za ta izlet lahko starši dvignejo na posameznih šolah. Alpinistični tečaj SPDT Po daljšem obdobju so spet obnovili alpinistični odsek SPDT. njegova prva večja akcija pa bo široko zasnovan alpinistični tečaj. Kogar tečaj zanima, lahko dvigne pniavnice v Tržaški kniigarni ali pa direktno na informativnem sestanku za tečajnike, ki bo jutri, v petek, 19. marca, ob 20.39 nc sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3, tel. 744-249). na katerem bo vodstvo alpinistične šole nudilo vse informacije o teoretičnih in oraklič-nih vajah. Tečaj bo trajal kaka dva meseca s teoretičnimi predavanji ter s praktičnimi vajami v Glinščici. Tečajniki ne smejo imeti izpod šestnajst let, tisti, ki imajo manj kot 18 let, pa morajo prine-i sti prijavnico s podpisom staršev. D. J. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST, Ul Montecchi 6, P P 559 Tel (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnina Mesečno 8 000 lir — celoletno 58.000 V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00. letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm| 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 18. marca 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel I zdaj H» tisk« -■H član italijanske ZTT zveze časopisnih založnikov FIEG m PO ZADNJEM VDORU JUŽNOAFRIŠKIH PLAČANCEV Angolska vlada opozarja na nevarnost ponovne južnoafriške invazije na Jugu V Luandi opozarjajo, da se bodo v primeru novega napada morali obrniti na tujo pomoč (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIIIOBI — Angolska vlada je o-po/orila. da se pripravlja kakih 10 tisoč južnoafriških vojakov na novo invazijo velikih razsežnosti na jug dežele, na kar opozarja najnovejši rasistični vdor. konec tedna, med katerim je bilo po trditvah Pretorie ubitih nad 200 borcev namibijskega osvobodilnega gibanja SWAPO. Hkrati je angolska vlada znova, tako kot med zadnjo agresijo konec avgusta lani, opozorila, da bo v primeru napada primorana obrniti se po tujo pomoč. Kot je včeraj objavil general Lloyd, poveljnik kakih 70.000 mož južnoafriške okupacijske vojske v Namibiji, so v soboto njegove enote s helikopterji vdrle kakih 22 kilometrov globoko na jugozahodni konec Angole ter tam po sedemurnih srditih bojih ubile 201 gverilca SWAPO, same pa da so pri tem utrpele tri izgube. Med to vojaško operacijo, ki pa ta čas še traja, kot so sporočili v Pretorii, so bojda napadalci zajeli večjo količino vojnega plena ter odpeljali s sabo tudi nekaj u-jetnikov. V tem napadu, prvem nasploh v letošnjem letu. so sodelovali pripadniki zloglasnega. «bataljona Buffa-lo», to je 32. bataljona južnoafriške vojske v Namibiji, ki ga sestavljajo afriški in beli plačanci. General Lloyd je rekel, da je šlo za «opera- •miiuiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiimiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiitmiiiniiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiifiuiiiimiiiiiii rKimuKORf vcon Sonce še ne more greti radiatorjev Poskusi so za sedaj še v eksperimentalni fazi KOPER — «Poskusi, da bi s po močjo sončne energije ogrevali bi valne prostore so občutno predra pi in zato trenutno tudi nesni p e Im Kdor se ta čas odloča za tovrstno izrabo sončne energije, je v zmoti, s svojimi "izkušnjami” pa vnaša dvome v koristnost in racionalnost uporabe energije, ki nam jo ponuja narava.» ugotavlja inž Niko Orner-zel. vodja novoustanovljene enote ljubljanskega Inženiringa v Piranu, kjer se ukvarjajo zlasti z razreše vanjem energetskih problemov pri projektiranju Na slovenski obali, ki ima spričo 24011 sončnih ur na leto in ob relativno čistem ozračju, kar tudi vpliva na večji izkoristek sončne energije, veliko možnosti za uporabo energije sonca, je trenutno montiranih okrog 1200 kvadratnih me trov sončnih kolektorjev. od tega na strehah hiš zasebnikov okrog 300 kvadratnih metrov. In prav med zasebniki se pojavljajo taki, ki v zmotnem prepričanju, da je energijo sonca moč na povsem preprost način uporabiti tudi za ogrevanje prostorov (radiatorjev), namesto korcev na strehe montira jo sončne kolektore. Veliko več kolektorjev kot jih lahko racionalno izkoriščajo. -Res te. da takih zasebnikov ni veliko, njihov glas je pa vendarle močan. Zaradi lastne /mote. poenostavljanja zadev mečejo senco na sončne plati pri izkoriščanju sončne energije. Tehnologija zajemanja sončne energije zaenurai še ni taka. da bi na relativno pre prost in ne preveč drag način s pomočjo sonca prostore lahko cgre vali. Nekateri hočejo več kot smo trenutno sposobni «vzeti* soncu ozi roma ponujeno racionalno uporabiti,* meni inž. Omerzel. Če se namreč nekdo odloča za ogrevanje hiše s sončno energijo, mora hišo naj prej zgraditi z najboljšimi termo izolacijskimi materiali, v hiši sonce se pač skrije tudi za obla ke. pozimi še posebej rado — ime ti ločeno vgrajen tudi klasičen, ■/rezervni* lir ogrevanja, poleg tega razrešiti problem akumulacije toplote. ki jo pridobi s soncem itn Akumulacija energije je zelo težko rešljiv problem in tudi s pomočjo toplotnih črpalk, nizkotemperatur nih sistemov za ogrevanje rezultati niso kdo ve kako enostavni. Za to gre pri tovrstnem izkoriščanju sončne energije še vedno bolj za poskuse. Zaradi izredno visokih stroškov o ekonomičnost, in mno žičnejši uporabi torej tačas še ne moremo govoriti. Slepo se vdajati soncu je nesmi selilo in v marsikaterem primeru zato bolj pametno prihranek pri energiji iskati drugje. Na slovenski obali, na primer, so hoteli tisti, ki v poletnih mesecih ogromno energije dobesedno spuščajo v zrak. Veliki parni kotli, ki so zgrajeni za ogrevanje radiatorjev in sanitaiTie vode hkrati, namreč producirajo odvečno energijo ir. ta se izgublja. Zato je turistično hotelsko podjetje Portorož pri Inženiringu naročilo studijo, ki naj z več različicami prikaže, kako bi bilo moč prihraniti kaj energije. Čeprav sončna energija za ogrevanje sanitarne vode v poletnih mesecih zadošča in jo je celo 30 odstotkov preveč, se za tovrstno ogrevanje pri THP Portorož niso odločili. Trenutne e-konomske razmere namreč ne orno gočajo relativno visoke začetne in vestici.je v sistem ogrevanja vode s pomočjo sončnih kolektorjev. zato se v hotelu Metropol, na pri mer. odločajo za drugo različico, še letos, pred sezono seveda na meravajo v kotlovnico montirati nov manjši kotel. Z investicijo 1.75 milijona din bodo letno, pri nakupil nafte, prihranili 550 tisočakov in torej v treh letih (č* se cene go riva ne bi spreminjale) dobili praktično vrnjen denar za naložbo. Pri Inženiringu so prepričani, da bi z montažo manjših kotlov po hotelih na slovenski obali v poletnih mesecih lahko prihranili vsaj polovico nafte, ki jo porabijo za gre tje vode, takorekoč vso pa. če bi se odločali za uporabo sončne e nergije za ogrevanje sanitarne vode. DUŠAN GRČA Nesreča v vojašnici CIVITAVECCHJLA - Med inšpekcijo v nekem skladišču orožja je straža ranila 20 letnega nabornega vojaka Giacoma Tumio. Mladenič se menda ni pokoril pozivu, naj se ustali in legitimira. Zato je vojak na straži, kot velevajo vojaška pravila. najprej ustrelil v prazno in ga takoj zatem ranil v nogo. Vojaške oblasti in karabinjerji so u vedli ločeni preiskavi. cijo zasledovanja* gverilcev SWA PO, ki so pred tem. na začetku prejšnjega tedna, pognali v zrak električno centralo na namibijskem severu in ta del dežele za nekaj dni zagrnili v temo. Južnoafričani tudi trdijo, da so med lem napadom zbrali «trdne dokaze* o obsežni zimbabvejski pomoči gibanju SWAPO. Toda zimbabvejska vlada tega niti ni nikoli zanikala. Na nedavnem vrhunskem srečanju šestih prifrontnih držav z Juga črne celine v Maputu. ki se ga je udeležil tudi zimbabvejski premier Robert Mugabe. so sklenili povečati gmotno, vojaško in diplomatsko pomoč osvobodilnima gibanjema v Namibiji in Južni Afriki, to je SVVAPO in ANC. Južnoafriško vojaško poveljstvo je ob zadnjem vdoru novembra lani trdilo, da je v tej operaciji «zlomilo hrbtenico* gibanja SWAPO, kar pa so poznejše uspešne akcije osvobodilnih borcev demantirale. Očitno je Južna Afrika — posredno pa tudi ZDA. ki so tedaj postavile veto na ostro obsodbo agresije v Združenih narodih — hotela med drugim izvesti pritisk na gibanje SWAPO. da bi sprejelo zahodno pobudo za rešitev namibijskega vprašanja, ki je šla opazno bolj na roko beli manjšini v Namibiji. Tudi sedanji vdor je sledil kmalu po tistem, ko je voditelj gibanja S\VAPO .Sam Nujoma izjavil, da zavrača zahodni predlog o dvojnem, beli manjšini naklonjenem sistemu volitev v Namibiji. Toda v Luandi opozarjajo .da je sedanja akti mast ob meji znamenje za priprave na novo veliko invazijo, v kateri naj bi sodelovalo kakih 10.000 vojakov rasističnega režima iz Pretorie. V tem primeru pa ni izključeno, kot pravijo v Luandi. da se bodo obrnili po pomoč na prijateljske države, kot ji to tudi dovoljuje ustanovna listina OZN. V Angoli je ta čas kakih 15 do 20 tisoč kubanskih vojakov ter nekaj tisoč vojaških inštruktorjev iz ZSSR, NDR in drugih vzhodnoevropskih držav, ki so prišli pred šestimi leti pomagat angolski vladi v odvračanju južnoafriškega napada. Te tuje sile doslej niso posegle v spopade z južnoafriškimi nanadalci na Jugu dežele, ni pa izključeno, da se to v prihodnosti zgodi. TIT DOBERŠEK iiiiiii til iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii mit iiiiiiiiuiiiiiitMdiiiiii Mimi iiiitiMiiiiin im min m n m mh iiiiiiiiiiiiiiiiiin im V nedeljo sedmi spominski množični pohod na Porezen CERKNO — V spomin na tragič ne dogodke na Poreznu v zadnji sovražnikovi ofenzivi proti enotam IX. korpusa 24. marca 1945 leta bodo v nedel jo 21. marca letos že sedmič organizirali množični spo minski pohod borcev, planincev, pripadnikov JLA, teritorialne obrambe in Zveze rezervnih vojaških starešin na 1632 metrov visoki vrti Porezna. Predstavniki Planinskega društva Cerkno, krajevne organiza cije Zveze borcev Cerkno ter rala dina iz Cerkna so v sodelovanju z borci gorenjskega vojnega področja že izdelali nrogram letošnjega spominskega pohoda na Porezen. Organizirani odhod pohodnikov bo v nedeljo 21. marca letaš ob sed mi uri iz Cerkna. Ob 11. uri bo komemoraci ja pri -ipomeniku na Po rez.nu. k jer se bodo udeleženci pohoda poklonili spominu na padle borce Kosovelove brigade in borce gorenjskega vojnega področ.ja. Od bor za organizacijo pohoda na Porezen bo skladno s pravili podelil pohodnikom za dvakratno udeležbo na pohodu bronasto značko, za štirikratno srebrno in za šestkratno udeležbo zlato spominsko značko. Dostop na vrh Porezna bo mogoč iz Cerkna po noti Kosovelove bri gade, iz. Železnikov po poti gorenjskega vojnega področja in iz Pod brda do poti inženirskega bala 1 jo na 31. divizije, Petrovega brda in Jesenic. Vse poti bodo dobro označene. varovali pa jih bodo tudi gorski reševalci iz Tolmina, Ljubljane in Kranja. SILVO KOVAČ Za tanke reke niso ovira ,v -v; PO OBJAVI DRUGEGA ZVEZKA «PRISPEVK0V> Politikin intervju Vladi miru Dedijerju Zgodovinar pripravlja novo knjigo, v kateri bo odgovoril kritikom - Tito se ni bal tehtnice zgodovine V okviru vojaških manevrov držav varšavskega pakta »prijateljstvo 82» opravljajo oklopne enote pomembno vlogo (Telefoto AP) •i»i*niiiii»Miiiii*iuiuiiiiiiiiii»iii»iiiiiiiiiiii»ii»iii»iiMiMiiiiini»ii«»4iiiiiiiiiuniM»»i»U»iiiiiiiiiiiiiniiiiMuiiiM»**ii«iiinnmni»iiii»iiiHHii»««iii»iiiiii»iimiiii8Mii*»*iH Z OBČNEGA ZBORA KLUBA SLOVENSKIH iflDIMIlV NA DUNAJU Odločna obsodba sklepa o odstranitvi dvojezičnih napisov na žitrajski šoli DUNAJ — 18. decembra lam je občinski svet Žitare vasi na avstrijskem Koroškem odobril sklep, ki narekuje odstranitev dvojezičnih napisov na tamkajšnji ljudski dvojezični šoli. Slovenska narodnostna skupnost v Avstriji ;e takoi enotno in odločno reagirala in protestirala proti temu sklepu, ki je o-čitno v nasprotju z načeli in določili člena 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 ter miroljubnega in enakopravnega sožitja med tam živečim prebivalstvom. Obči na Žitara vas (Sittersdorf) je nam reč po svoji levi v slovenskem naselitvenem področju, po visoki udeležbi otrok pri dvojezičnem šolskem pouku in po sodelovanju e notne slovenske iiste v občinskem svetu tipična dvojezična občina. Dvojezične napise na šolo. ki je bila dograjena pred kratkim, je dal postavit: njen ravnatelj Franc Kukoviča, ki je bil zaradi tega nato žrtev vsakovrstnih pritiskov in obrekovalne kampanje s strani šo vinističnih in protislovenskih sil. Ob vsem tem pa se poraja tudi čisto preprosto vprašanje, kako naj nam reč učitelji sploh poučujejo sloven ščino na dvojezični šoli, če pa raa terin jezik otrok sploh ni enakopraven nemškemu in se slovenska beseda takorekoč ne sme niti vide ti. To lahko v učencih razvije samo občutek manjvrednosti do lastnega .jezika, kar je nedvomno eden od vzrokov raznarodovanja in izgublja nja narodnostne identitete. O zakonitosti in ustavnosti proti-manjšinskega odloka žitra.jskega občinskega sveta bo sedaj sklepalo avstrijsko ustavno sodišče, potem ko so se deželni upravni (in tudi politični) organi na Koroškem pre vidno izognili vsakršni oceni in celo komentarju tega dogodka Uradna deželna politika namreč rada citira mirno sožitje in medsebojno razumevanje obeh narodnosti na Koroškem, žitra.jski sklep pa nam jasno dokazuje, da je pod takšnimi pogoji res le težko govoriti o enakopravnem sožitju in o spoštovanju člena 7 avstrijske državne pogodbe. Kot smo v našem dnevniku že poročali, je sklep občinskega sveta Žitare vasi naletel na proteste tudi med avstrijsko demokratično javnostjo, ki je v preteklosti že Ce hočeš obleko znanega kreatorja POMLAD 1982 Basile Escargots, Suono, Claude Montana, Valentino, Synonyme de Georges Rech, Gianni Versace, večkrat podprla boje slovenske narodnostne skupnosti. O tem je bil govor tudi na petkovem rednem občnem zboru Kluba slovenskih študentov v avstrijskem glavnem mestu, ki igra zelo pomembno vlogo kar zadeva informiranje avstrijske javnosti o problemih Slovencev na Koroškem. Na skupščini so namreč predstavili poziv «komite.ja /,a dvo jezičnost* žitrajske občine, ki ga bodo razmnoževali ne samo na Koroškem. ampak tudi na Dunaju m to z namenom, da pritegne pozor nost avstrijskega javnega mnenja na dogodke v Žitari vasi, v pričakovanju sklepa avstrijskega vrhovnega sodišča. V tem dokumentu njegovi podpisniki pozivajo zlasti žitrajske občane, naj jih podprejo ne glede na materinski ali obče- valni jezik in ne glede na strankarsko ali politično opredeljenost posameznika. V resoluciji oa si prizadevajo za preklic očitno protiustavnega sklepa žitra.jskega sveta in za namestitev dvojezičnih napisov tudi na zunanjem pročelju šole. «Naša ljudska šola» piše med drugim v resoluciji mi anonimen ske- ' denj. ki ne potrebuje nobenih oz načb*. Nadal.je pa se resolucija zavzema tudi za celovito dvojezično poslovanje občine žitara vas. za kar odgovarjata tudi deželna in zvezna vlada ter za mobilizacijo vseh demokratičnih sil v občini ter izven nje. za spoštovanje vseh pravde slovenske narodnostne skupnosti. SANDOR TENCE LJUBLJANA — Politika objavlja razgovor svojih novinarjev z Vla-dimirom Dedijerjem 1. marca v Ši-parih. Politika pri tem poudarja, da je bil motiv za ta razgovor njeno načelno stališče, da ni javnega kritičnega dialoga brez možnosti, da slišimo tudi tistega, ki so mu kritike namenjene. Dedijer je med drugim dejal, da tudi njega samega ta knjiga ne zadovoljuje in da se zaveda pomanjkljivosti. «Arhitek,tonika» drugega zvezka »Prispevkov* je bila pripravljena za knjigo s 600 stranmi, sčasoma pa se je povečala za dvakrat. Ker gre za prispevke, je bilo treba vnesti dokumente tako, kot so se odpirali Titovi osebni ali drugi arhivi. ali kot so jih pošiljale posamezne osebnosti iz svojih privatnih arhivov. Nezadovoljen je tudi z literarno platjo knjige. S tega stališča je to ena njegovih povprečnih knjig. Zato je v drugem zvezku dal prostor samokritičnim sodbam in poziral vse bralce, da ga dopolnjuje-I j jo, popravljajo, kritizirajo. V resnici je prejel mnogo pisem, ki predstavljajo dragocen material za dru-; go izdajo drugega zvezka, če bo do i nje prišlo, mnogi mladi ljudje pa so mu se zahvalili zato, ker je odprl nekaj vprašanj. Dedijer je dejal, da se ne čudi, da so ga napadli v »okrogli mizi* Borbe, ker to ni bilo znanstveno srečanje. kjer bi mirno razpravljali o odprtih vprašanjih jugoslovanske sodobne zgodovine. Natančnejši odgovor tem kritikom bo mogoče prebrati v njegovi knjigi «Moj odgovor njim*. Vladimir Dedijer je tudi poudaril, da on pač ni nobena nadzorna komisija za rehabilitacijo ali ne rehabilitacijo (vprašanje je bilo postavljeno v zvezi s pisanjem o nekaterih osebnostih kot Djilas, Jova Noric, Hebrang), marveč samo podaja gradivo iz zgodovine. Na koncu je Dedijer dejal, da ne razume, zakaj se postavlja pod vprašanje objava tretjega in četrtega zvezka »Prispevkov*, saj vsebujeta gradivo o Titovem boju proti imperializmu od 1945-1948, zlasti proti Stalinu, ter Titov boj za neuvrščenost in samoupravljanje. Dedijer je v oagovoru izrazil tudi prepričanje, da bo po njegovi knjigi — po vsem bliskanju in grmenju — prišlo do tega, da se bo zgodovin* revolucije morala pisati na nov način. (dd) BONN — Vse kaže. da Zahodno Nemčijo preletava večje število neznanih letečih predmetov. Poleg številnih prebivalcev so zeleno-rumene luči na nebu opazili tudi policisti. Časopisi so pisali, da so neznane leteče predmete zabeležile tudi radarske naprave. PELIJrOERIA CERVO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST Viale XX. settembre 16 Tel. 746 3(11 NAUTICARAVAN Str. Della Stazione 3 - Milje RIO OSPO Tel. 27 12 56 rT v ./ggfr- N ■ IŠHP: SERIJA 82 ADRIA - - ŠE BOLJ POCENI